BOLEZEN

Gripa = akutna
nalezljiva bolezen

krlatinka: pogosta in
zelo nalezljiva bolezen
otrok od 3-15 leta
starosti.

POVZRO
ITELJ
Virus
influence
tipa A in B

PRENOS

KLININA SLIKA

ZAPLETI

Kune
kapljice,
neposredni/p
osredni stik /
aerosol

Betahemol
itini
streptokok
i skupine
A, ki
izloajo
pirogeni
eksotoksin

Neposreden
stik z
bolnikom,
najvrjetneje
s kapljicami
sline ali
nosnim
izcedkom, s
kontaminiran
o hrano.

Inkubacija: 24-48h.
Bolezen se zane
nenadoma, prisotna je
mrzlica, poviana telesna
temperatura (39-39,5C,
3-4dni, redko 8 dni),
hripavost, pekoe
boleine v relu, boleine
v miicah, kriu, v oeh,
glavobol, bolezen traja en
teden.
Enak potek kot angina, le
da so prisotni izpuaji, ki
se pojavijo 2. dan bolezni.
Inkubacija traja 2-3 dni.
Zaetek bolezni je
nenaden, z mrzlico in
visoko vroino. Prisoten je
glavobol, bolnik uti
mone boleine pri
poiranju, na nebnicah so
obloge. Jezik je obloen z
belimi oblogami, ki se
zanejo luiti in postane
malinast. Vratne
bezgavke so poveane in
bolee na dotik. Izpuaj
se pojavi najprej po trupu,
se iri v vrat in okonine.

Virusna
pljunica, ki zelo
hitro napreduje,
lahko povzroi
smrt v 48h,
bakterijska
pljunic a, vnetje
moganov, srne
miice, miic. Pri
otrocih so teave
z normalno hojo.
Septini zapleti
(gnojni), ko se
streptokoki irijo
v okolno tkivo
In
Imunsko
pogojeni
(negnojni)

ZDRAVLJENJ
E
Simptomatsko
, poitek, pitje
tekoine,
osamitev
bolnika, tudi
zboleli ZD naj
ostanejo
doma.

PREPREEVANJE

Penicilin
dajemo 10
dni, ob alergiji
tudi
makrolidne
antibiotike.

Imunizacija je
najbolje sredstvo za
prepreitev gripe,
cepivo mora
vsebovati antigene,
ki so identini ali
podobni antigenom
virusa, ki povzroa
trenutno epidemijo.

en : bolezen
starejih. Gre za akutno
streptokokno vnetje
koe, na obrazu in
spodnjih okoninah
Norice (varicella): so
po vsem svetu
razirjena mono
nalezljiva bolezen, ki
po navadi prizadane
otroke.

Pasovec (herpes
zoster), najpogosteje
pri osebah starejih od
50 let

Virus
varicella
zoster, ki
po
preboleli
okubi
ostaja v
organizmu
.

S kapljicami,
zrakom,
neposrednim
stikom, pac.
je kuen 2
dni pred
izpuaji in 5
dni po
krastah.

Virus
varicella
zoster, ki
se aktivira
ob zniani
telesni
odpornosti
.

Neposreden
stik

Najpogosteji je v zgibih.
Koa na obrazu je mono
pordela, brez izpuaja.
Izpuaj se zane luiti
ez 7 dni.
Nenaden zaetek, slabo
poutje, visoka vroina,
poveane lokalne
bezgavke, rdeina na
koi.
Inkubacija 10-20 dni.
Nekateri imajo dan ali dva
pov. TT in se slabo
poutijo. Pojavi se
izpuaj v obliki makule,
sledi vezikula. Ko vlani
mehurki na koi poijo,
nastane krasta. Izpuaji
lahko srbijo. Prizadeta je
cela koa. Izpuaj se
najpogosteje pojavi na
trupu, obrazu.
Pekoe boleine v
prizadetem dermatomu.
Najpogosteje so to prsni
ko, predel vratu, obrazni
in sakralni predel. Po 5ih
dneh se lahko pojavi
izpuaj, le na eni polovici
telesa. Izjemoma se ne
pojavi, samo boleina.

Kone
spremembe pri
noricah
velikokrat
sekundarno
okuijo
stafilokoki.

Huda ostra
boleina, ki se
iri vzdol
senzorinega
ivca in traja od
1-12 mesecev,
ohromitve
razlinih ivcev

Penicilin 10
dni, na koo
dajemo
lokalno mrzle
obkladke
Simptomatsko
(antipiretiki),
antihistaminik
i- proti
srbenju,
uporaba
tekoega
pudra se
odsvetuje.

Virostatiki,
paracetamol,
blokade
ivcev za
lajanje
bolein,
lokalno
dajemo led,
akupunktura.

Novorojenkom, ki
so bili izpostavljeni
bolnikom: hiperimuni
gamaglobulini ali
plazma, nosenicam
damo hiperimune
gamaglobuline. Na
voljo je cepivo- po
naroilu zdravnika.

Infekcijska
mononukleoza, virus
vstopa v telo preko
celic nosne in relne
sluznice. Raziri se na
limfocite B in jih okui.
Zbolijo predvsem
mladostniki.

Virus
EpsteinBarr

Kapljino, s
transfuzijo
krvi, s slino
med
poljubljanje
m (bolezen
poljubljanja)

Opice (morbilli)

Virus opic

Aerogeni, s
kunimi
kapljicami,
neposredni/p
osredni stik

Nekateri imajo poviano

TT in se slabo poutijo.
Poveane so lokalne
bezgavke.
Inkubacija traja 30-50dni.
Znailni znaki: utrujenost,
slab apetit, boleine v
relu, bolei in pordeli
nebnici, poveane
bezgavke, zviana TT, ki
traja do 10 dni, lahko ve
mesecev. Nekateri imajo
poveano vranico. Na
telesu se lahko pojavi
izpuaj. Bolezen mine
sama od sebe.
Inkubacija traja okoli 10
dni, v zaetku se pojavi
visoka vroina, kaelj,
nahod, vnetje, oesne
veznice in hripavost. Po
nekaj dneh se vroina
znia. V ustih odkrijemo
Koplikove pege. 14. dan
po okubi vroina
ponovno naraste, pojavi
se svetlo rde izpuaj za
uesi, na obrazu, po
telesu in udih. Izpuaj
traja 4-7dni.

Sekundarne
bakterijske
okube
(pljunica, vnetje
srednjega
uesa), akutni
postinfekcijski
encefalitis,
miokarditis,
perikarditis

Simptomatsko
, poitek

Oseba, ki je
prebolela IM, lahko
daruje kri ele ez 6
mesecev.

Protivirusna
zdravila,
vitamin A,
simptomatsko
, bakterijske
zaplete
zdravimo z
antibiotiki

Cepljenje

Rdeke (rubella),
bolezen otrok in
mladostnikov

Virus
rdek

Kune
kapljice,
neposredni/p
osredni stik

Gnojni meningitis:
akutna, smrtno
nevarna bolezen.
Povzroajo jo bakterije,
ki vdrejo v mogansko
ovojnico. Nujno je
zgodnje odkrivanje
bolezni, im hitreje
doloiti povzroitelja in
im hitreje zdravljenje
z antibiotiki.

Najpogost
eje:
pnevmoko
ki,
meningok
oki,
hemophill
us
influenzae
tipa B.
Lahko tudi
streptokok
i,
stafilokoki.

Kapljini,
aerogeni,
posredni
/neposredni
stik

Inkubacija traja 14-21 dni,

za zaetni stadij so
znailni znaki prehlada,
izpuaj se pojavi na
obrazu, iri se na trup,
roke, noge. V 24h se
pojavi na celem telesu, je
rdekast, posamien in se
ne izliva, lahko srbi. Traja
do 5 dni. Poveane so
bezgavke, predvsem na
zatilju in za uesi. So
znailen znak okube z
virusom rdek
Zane se z vroino in
mrzlico, bolnik ima moan
glavobol, ki se stopnjuje.
Moti ga svetloba, prisotna
sta slabost in bruhanje.
Bolniki imajo boleine v
zatilju, so nemirni,
zmedeni, razdraljivi.
Bolezen poteka hitro,
motnje zavesti se pojavijo
v nekaj urah po zaetku
bolezni. Pri starejih je
klinina slika neznailna
(poviana TT, psihina
prizadetost), dojenki:
odklanjanje hrane,
nenavaden jok,

POSLEDICE:
okvara sluha,
motnje govora,
ohromitve,
slepota, teave
pri uenju,
motorine
okvare,
epilepsija.

Simptomatsko

Cepljenje

Vzrono z
antibiotiki,
zdravimo
zaplete na
osrednjem
ivevju,
vzdrujemo
osnovne
ivljenjske
funkcije.

Osebe ki so bile v
stiku z bolnikom:
preventivno dajanje
antibiotikov.
Uspeno je
preventivno
cepljenje.

Serozni meningitis:
akutno ali kronino
vnetje moganskih
ovojnic

Klopni
meningoencefalitis:
bolezen osrednjega
ivevja. Virus prenaa
klop. Gostitelj virusa so
razlini gozdni sesalci.

Virusi:
enteroviru
si, virusi
rdek,
opic,
mumpsa,
virusi
influence,
parainflue
nce, virus
klopnega
meningoe
ncefalitisa
, lahko
glive,
zajedalci,
bakterije
(mycobact
erius
tuberculos
is)
Virus
klopnega
meningoe
ncefalitus
a.

Odvisen od
povzroitelja,
preko stikov,
kapljino,
skozi koo z
vbodom
okuenega
klopa

zaspanost, visoka
vroina, razdraljivost.
V akutni fazi ima bolnik
vroino, glavobol, slabost,
bruha. Bolezen se lahko
zane nenadoma ali
poasi, poteka lahko v eni
ali dveh fazah. Simptomi
so blaji kot pri gnojnem
meningitisu.

Z vbodom
okuenega
klopa, s
pitjem
okuenega
neprekuhane
ga kravjega
ali kozjega

Inkubacija: 7-14 dni,

okuba lahko poteka brez
simptomov ali z
neznailnimi simptomi.
Prvo obdobje traja 8 dni.
Prisotni so neznailni
znaki: slabo poutje,
glavobol, poviana TT,

Zdravimo
simptome

Cepljenje

Simptomatsko
(analgetiki,
antipiretiki),
potreben je
poitek,
rehabilitacija

Zaita pred
vbodom klopa,
aktivna in pasivna
imunizacija (v SLO
pomembno cepljenje
za gozdarje,
vojake....)

mleka in
mlenih
izdelkov.

Hepatitsprepreevanje

Hepatits
A:
umivanje
rok po
uporabi
strania,
pred jedjo,
cepljenje
ljudi, ki
potujejo v
deele s
hepatitiso
m A.

Hepatitis B:
cepljenje
obvezno za
ZD,
homoseksual
ce, uivalce
drog,
novorojenki
okuenih
mater,
druinski
lani
okuenih

boleine v miicah, znaki

prehlada, bruhanje,
driska. Sledi prosto
obdobje brez simptomom
ki traja 20 dni. Drugo
obdobje se kae z znaki
prizadetosti osrednjega
ivevja. Bolnik ima
visoko TT, glavobol,
bruha, meningealni znaki.
Pogosto znaki
encefalitisa: zaspanost,
tremor rok in jezika,
motnje zavesti, govora,
vedenja, ravnoteja in
kri.
Hepatitis C: cepiva e ni

Hepatitis D: ni
cepiva

Hepatits E:
skrb za isto
vodo, varno
odstranjevanj
e fekalij in
skrb za
osebno
higieno

Akutni salmonelozni
enterokolitis:

izvor
okbe je
najvekrat
kontaminir
ana
prehrana
(perutnina
, jajca,
mleko,
mleto
meso,
voda...)

Z uivanjem
kontaminiran
e prehrane,
fekalnooralni
prenos, v
bolninicah z
dotikom
okuenih rok
osebja in
predmetov.

Rotavirusne driske,
najve obolenj je pri
otrocih v starosti 6-24
mesecev.

Rotavirusi
skupin A
in B. So
pogosti
povzroite
lji
bolninini
h epidemij
in
pomembe
n
povzroite
lj
potovalnih

Fekalnooralni, prek
okuenih
predmetov, z
uivanjem
kontaminiran
ih ivil in
vode.

Nagel zaetek s slabostjo,

boleinami v trebuhu,
driska (sprva kaasto
blato, nato tekoe, lahko
z sluzjo ali krvjo), drisko
spremlja visoka vroina,
glavobol, boleine v
miicah, bruhanje.
Inkubacija traja 6-48h,
bolezen traja 2-5dni. Hitro
se lahko pojavi
dehidracija, posebej pri
otrocih. Bolnik lahko
izloa salmonele e 4-5
tednov, antibiotino
zdravljenje podalja
bacinonotvo.
Okuba brez simptomov,
akutni gastroenteritis
(driska, bruhanje, vroina,
dehidracija, tekoi
iztrebki, brez primesi) ali
kronini enteritis (bolezen
lahko traja ve tednov ali
mesecev, rotavirusi
prizadanejo osrednje
ivevje, kronini enteritis
lahko vodi v izsuitev,
elektrolitske motnje,
acidozo, dopoved ledvic,
srca, smrt)

Nadomeanj
e tekoine in
elektrolitov,
dajemo
rehidracijsko
tekoino,
infuzijske
raztopine.

Z zdravo pitno vodo,

sanitarno, higiensko
urejeno okolj,
pravilnim in
natannim
umivanjem rok,
ustrezna predelava
hrane.

Simtomatsko,
nadomeanje
tekoine in
uravnavanje
elektrolitov.

Sploni higienski
ukrepi, pravilna
izbira ivil in pijae,
antimikrobna
zdravila dajemo po
naroilu zdravnika,
imunoprofilaksa.

drisk.
Potovalna driska se
pojavi pri potnikih, ki
potujejo v tropske in
subtropske predele
(pojavi se infekcijska
driska- slabe sanitarne
razmere)

Prepreevanje HIV

Tipina bakterijska
plunica:
najpogosteja
bakterijska bolezen pri
starih ljudeh, pogosto
zbolijo stareji ljudje,
slabo prehranjeni,
kronini bolniki, bolniki
z boleznimi srca in
oilja, s kroninim
bronhitisom, z
malignimi obolenji,
alkoholiki, z
nevrolokimi obolenji,

Bakterije,
virusi,
zajedalci

Uivanje s
fekalijami
kontaminiran
e hrane

Inkubacija je kratka in
Nadomeanj
Sploni higienski
traja od nekaj ur do nekaj
e tekoine in
ukrepi, pravilna
dni. Potniki najvekrat
elektrolitov,
izbira ivil in pijae,
zbolijo v prvem tednu
simptomatska antimikrobna
potovanja. Bolezen se
terapija,
zdravila po naroilu
zane z boleinami v
antimikrobna
zdravnika,
trebuhu, navzeo in
zdravila
imunoprofilaksa
bruhanjem. Nekateri
imajo poviano TT,
dovajajo tekoe blato 310x na dan. Bolezen traja
3-5 dni.
Cepiva e ni. Ljudi je potrebno seznaniti o nainu okube s HIV. Svetujemo spolne odnose le z enim partnerjem.
Pravilna uporaba kondomov mono zmanja monost okube. Pregledana mora biti kri krvodajalcev. Uivalcem
drog nudimo brezplane igle. V zdravstvu upotevamo ukrepe za prepreevanje prenosa okube s krvjo in izloki.
s.
Nenaden zaetek z
pneumoni
mrzlico, vroina, boleine
ae, h.
v prsnem kou,
influenzae
produktiven kaelj (lahko
, s.
krvav), dispneja,
aureus, gtahikardija, tipien
negativne
avskultatorni izvid nad
bakterije
pljui, starostniki:
poasen zaetek,
mrazenje, redko mrzlica,
ne kaljajo, nezmonost
izkaljevanja, TT je
normalna ali nija,
zmedenost,

bolniki po preboleli
virozi.

Atipina bakterijska
pljunica

Mycoplas
ma
pneumoni
ae,
chlamidia
pneumoni
ae

Atipina virusna
pljunica

Virus
influence,
respiracijs
ki
sincicijski
virus,
adenoviru
si, virus
herpes
simplex
gnegativne
in
pozitivne
bakterije
in glive

Sepsa je sindrom z
zelo razlinimi
klininimi simptomi in
znaki. Kae se z znaki
okube in z znaki
sistemskega odgovora.
Konna oblika sepse je
lahko odpoved tevilnih
organov in smrt.

neorientiranost,
tahikardija, tahipneja,
impotenca, ibkost,
boleine v trebuhu
Poasen zaetek, nekoliko
poviana TT, glavobol,
boleine v miicah in
sklepih, po nekaj dneh
suh in drae kaelj, ni
izpljunka, avskultatorni
izvid normalen
S kunimi
kapljicami, s
kontaktom

Vroina, suh kaelj,

boleine v prsnem kou,
teko dihanje

Zaetek je lahko buren ali

poasen. Simptomi so na
zaetku lahko neznailni,
lahko so prisotni znaki, ki
nakazujejo vstopno mesto
okube. Pozorni smo na
predhodna potovanja, stik
z ivalmi, operacije,
antibiotino in

Izolacija
povzroitelja,
empirino
zdravljenje z
antibiotiki,
veliko
tekoine,
opazovanje
Vzrono in
simptomatsko
(ribavirin,
kisik, umerna
ventilacija,
aciklovir)

Cepljenje proti
influenci, proti
pnevmokoku

Hitra
prepoznava
bolezni in
takojnje
pravilno
zdravljeneje,
bakteriocidni
ATB,
zagotovitev

Prepreevanje okub
pri ogroenih
osebah, antibiotina
kemoprof., imunop.

Pri dojenkih
dojenje, osamitev
bolnika, umivanje
rok.

Pomembna je hitra
diagnoza in imprejnje
zdravljenje.

Vnetje srednjega
uesa: najpogosteje
bakterijsko vnetje pri
majhnih otrocih.
Znailnost je prisotnost
tekoine v srednjem
uesu. Lahko poteka
kot akutno, subkutano
ali kronino.

Infekcijske bolezni

imunosupresivno
zdravljenje.

virusi

Utrujenost, ibkost,
slabost, glavobol,
bruhanje, driska, boleine
v miicah, zviana ali
zniana TT, mrzlica,
hiperventilacija, motnje
zavesti, kone
spremembe, krvavitve,
levkopenija,
trombocitopenija,
odpoved organov.
Nespecifini klinini znaki:
vroina, nespenost,
jokavost, zmedenost,
vrtoglavica, umenje v
uesih,

prekrvavitve
vitalnih
organov,
vzdrevanje
oksigenacije
tkiv,
prepreevanje
zapletov

Motnje v razvoju
govora, slabi
sluh, bakterisjko
vnetje okolnega
tkiva

Pri 60%
Izboljanje okolja,
bolnikovpreventivno dajanje
spontana
antibiotikov v
ozdravitev,
zimskih mesecih
kronino
vnetjeSpecifini: boleine v
izboljanje
uesu, slab sluh, obutek
okolja,
tekoine v telesu, izcedek
odstranjevanj
iz uesa.
e relnice,
prepihovanje
tub, redni
pregledi otrok,
timpanostomij
a
Nastanek: IB nastane, kadar zajedavec prizadene gostitelja v tolikni meri, da se pri gostitelju pojavijo klinini
znaki in simptomi boleni. Tako zajedavec najde dostop do gostitelja, je zmoen vstopiti v tkiva, se v njih

Laboratorijske
preiskave

razmnoevati,izloa razline virulenne dejavnike in obvlada imunski odziv gostitelja. irjenje: poleg oseb v
inkubaciji in rekonvalescentov ter oseb z laterno okubo so pomembni tudi zaasni ali trajni klicenosci in nosilci
mikroorganizmov na sluznicah, v krvi in v tkivih. Povzroitelji: - zunanji, eksogeni zajedavci (MO, ki niso del
normalne bakterijske flore gostitelja. Ti zajedavci se nahajajo v nai okolici in pridejo v loveki organizem
nakljuno (prenos: z zrakom, vodo, hrano, aerosoli, kapljine sline, izloki dihal, prah), ob stiku z bolnikom, ob
pokodbah, stiku s krvjo okuenih oseb, ob piku ali ugrizu okuene ivali, ob stiku z zdravo osebo, ki izloa
zajedavce) endogeni zajedavci (ko se imunska obramba organizma okvari, lahko bakterije in virusi, ki so
stalno prisotni na koi in sluznicah loveka in so v ravnoteju s svojim gostiteljem in prepreujejo naselitev
patogenih bakterij, ki pridejo v telo od zunaj, povzroijo bolezen.
Krvna slika (eritrociti, levkociti), sedimentacija eritrocitov, koagulacija, ledvice (opazujemo poveano propustnost
glomerulne membrane- poveana koliina beljakovin v seu), jetra (jetrni encimi, bilirubin)