PREHLAD: povzroitelji prehlada so najvekrat virusi: rinovirusi,koronavirusi, virusi

parainfluence, respiratorni sincicijski virus, virus influence,adenovirusi...Vir bolezni je lovek.

Z omenjenimi virusi se okuijo otroci v vrtcih in olah. Otroci prenaajo okube v druino in v
svojo okolico.
Prenos: bolezen se prenaa z izloki iz dihal in preko okuenih rok in predmetov.
Klinina slika: inkubacijska doba traja 1-3dni, kihanje, izcedek iz nosu, praskajoe in peloe
boleine v relu, suhi kaelj, lahko je prisotna poviana tel.temperatura.
Zapleti: vnetje obnosnih votlin, vnetje srednjega uesa...
Zdravljenje: simptomatsko, vitamin C, grgranje tople slane vode, poitek...
Prepreevanje: osebe osamimo doma. Bolniki in osebe, ki pridejo z obolelim v stik, si
morajo pogosto temeljito umivati roke. Bolniki kihajo in kaljajo v robke in ne v prostor.
Uporabljajo naj robke za 1x uporabo.
GRIPA: je akutna nalezljiva bolezen,ki jo povzroajo virusi influence Ain B.Znailnost gripe je,
da nastopa v epidemijah.
Prenos: virusi influence se prenaajo s kunimi kapljicami,ki jih razirijo bolniki v okolico s
kaljanjem in kihanjem, razirijo pa se tudi z neposrednim in posrednim stikom in z aerosoli.
Klinina slika: gripa je drugana od prehlada, inkubacija traja 24-48ur. Bolezen se zane
nenadoma, prisotna je mrzlica, poviana tel.temperatura 39-39,5C, hripavost,pekoe
boleine v relu, boleine v miicah in kriu, pekoe boleine v oeh, glavobol, bolnik ima
poviano tel.temp. 3-4dni redko do 8dni, bolezen obiajno traja en teden.
Zapleti: virusna pljunica,ki zelo hitro napreduje,lahko povzroi smrt v 48h,bakterijska
pljunica, vnetje moganov(encefalitis), vnetje srne miice(miokarditis), vnetje
miic( miozitis),posebej pri otrocih so teave lahko tako velike,da prepreijo normalno hojo.
Diag.: osamitev virusa iz nosnega izloka, izpirka rela ali sputuma, seroloke metode.
Zdravljenje: simptomatsko, poitek,pitje tekoine, osamitev bolnika, tudi oboleli ZD naj
ostanejo doma.
Prepreevanje: imunizacija je najbolje sredstvo za prepreitev gripe, vendar mora cepivo
vsebovati antigene, ki so identini ali zelo podobni antigenom virusa, ki povzroa trenutno
epidemijo.
ANGINA (vnetje nebnic): najpogosteje nastane kot posledica okube z betahemolitinim
streptokokom. Zbolevajo otroci od 3.- 5. leta starosti. Inkubacija traja od 12ur-4dni. Bolezen
je pogosteja v hladnih mesecih.
Prenos: tesen stik z okueno osebo prek vejih delcev relnega izloka.
Klinina slika: nenaden zaetek z visoko vroino in mrzlico, glavobol, boleine pri poiranju,
otroci imajo tudi boleine v trebuhu, relo je mono rdee, nebnici sta pordeli, gnojne obloge
na nebnicah, poveane in bolee vratne bezgalke.(e se vnetju nebnic, ki ga povzroa
Streptococcus pyogenes pridrui e izpuaj, ima bolnik krlatinko).
Zapleti: akutna revmatina vroica, akutno vnetje ledvic, raziritev okube v okolno tkivo,
huda splona okuba organizma.
Diag.: klinina slika, bris rela.
Zdravljenje: vzrono s penicilinom traja 10dni,...simptomatsko
OSLOVSKI KAELJ (PERTUSSIS): je nalezljiva bolezen dihalnih poti z znailnimi napadi
hudega kalja. Povzroitelj: je bakterija Bordetella pertussis.Bakterija povzroa bolezen le
pri loveku. Ogroa predvsem otroke, zbolijo pa lahko tudi odrasli.
Prenos: s kunimi kapljicami in aerosoli. Klinina slika: inkubacija traja 6-20dni. V
zaetnem obdobju, ki traja teden ali dva ima bolnik znake okube zgornjih dihal: nahod,
solzenje, poviano telesno tem., pojav kalja, ki je izrazit predvsem ponoi. Sledi obdobje
pogostih napadov kalja. Bolnik ima 5-10x/dan paroksizme kalja, tako da z vso mojo iztiska
zrak iz plju, nato pa sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja znailen pisk-podoben riganju
(oslovski kaelj) Napadi si sledijo toliko asa, dokler bolnik ne izkalja sluzi,ki se nabira v
bronhijih. Med napadom se lahko pojavi cianoza ustnic. Po napadu je otrok izrpan,
prestraen,...lahko tudi bruha. Med posameznimi napadi se lahko pouti dobro. To obdobje

lahko traja 2-4tedne. Pri dojenku se lahko pojavijo apnea,modrikavost,cianotine ustnice,

lahko tudi kri.
Zapleti: pljunica, akutno vnetje srednjega uesa, popkovna ali dimeljska kila, krvavitve v
oesni veznici.
Diag.: klinina slika, osamitev bakterij iz kulture brisa ali aspirata nosno-relnega prostora,
seroloke metode
Zdravljenje: je vzrono.zdravnik najvekrat predpie antibiotik. Bolnik mora zauiti dovolj
tekoine, hrana naj bo tekoa. Dojenke in otroke opazujemo in nadzorujemo, po potrebi jih
oskrbimo s kisikom. Zdravimo simptome.
Prepreevanje: bolezen prepreujemo s cepljenjem, ki je pri nas po zakonodaji obvezno.
Dojenki in otroci do 7.leta, ki niso bili cepljeni, so pa bili v tesnem stiku z obolelim,
preventivno dobijo antibiotik.
DAVICA (DIPHTHERIA) : povzroitelj je bacil Corynebacterium diphtheriae, ki izloa toksin.
Prebiva v relih zdravih oseb in bolnikov, povzroa pa vnetje nebnic, rela, sapnika in sapnic,
vasih tudi koe in ran. Obolevajo zlasti otroci. Prenos: z izloki dihal in s stikom.
Klinina slika: lahko poteka brez simptomov ali kot hitro potekajoa smrtna bolezen.
Davica dihal: inkubacija traja 2-4dni, bolezen se zane poasi, z utrujenostjo, izgubo apetita,
vroino in boleino v relu. Bolniki teko poirajo. Na nebnicah se pojavijo belo-zelenkaste
obloge, ki se v 2-3 dneh razirijo do jezika, rela, trdega neba, v sapnik in sapnice.
Postopoma se obloge odebelijo. Lahko je prisoten moan edem mehkih tkiv. Zaradi zoenja
dihalnih poti otrok teko diha, je hripav,pojavi se stridor in napadi lajajoega kalja. Poveane
so vratne bezgavke.
Davica koe: kone spremembe se kaejo z razjedo, pokrito z belkasto oblogo iz katere
lahko izteka gnoj. Celi se poasi. Pogosta je v tropskih krajih.
Zapleti: bacili davice proizvajajo toksine, ki povzroajo hude zaplete: vnetje srne
miice(miokarditis), nevroloke zaplete( ohromitve mehkega nebe, oesnih
miic,sapnika,perifernih udov).
Diag.: klinina slika, osamitev bacila iz brisa nosu,rela,konihsprememb
Zdravljenje: imunoglobulini, antibiotiki,simptomatsko
Prepreevanje: cepljenje
KRLATINKA: je pogosta in zelo nalezljiva izpuajna bolezen otrok od 3-15.leta starosti.
Povzroajo jo betahemolitini streptokoki skupine A, ki izloajo pirogeni eksotoksin.
Prenos: neposreden stik z bolnikom, najverjetneje s kapljicami sline ali nosnim izcedkom, s
kontaminirano hrano(meso, solata,ki jo pripravlja klisonosec).
Klinina slika: potek krlatinke je povsem enak poteku streptokokne angine, le da je
pridruen e koni izpuaj. Ta se pojavi drugi dan bolezni. Inkubacija traja 2-3dni. Zaetek
bolezni je nenaden, z mrzlico in visoko vroino. Prisoten je glavobol, bolnik uti mone
boleine pri poiranju, na nebnicah so obloge. Na mehkem in trdem nebu so pikaste
krvavitve, jezik je sprva obloen z belimi oblogami, ki se kmalu zanejo luiti in jezik postane
malinast. Vratne bezgavke so poveane in na dotik ponavadi bolee. Izpuaj se pojavi drugi
dan bolezni ( folikularni izpuaj). Izpuaj se najprej pojavi spredaj po trupu in se iri na vrat
in okonine,na dlaneh,podlahti in obrazu ni izpuaja, le izjemoma v obliki drobnih
makul...najpogosteji je v zgibih(komolni, pazduni,dimlje,kolenska kotanja) Koa na obrazu
je mono pordela,praviloma brez izpuaja,z znailnim belim trikotnikom med ostnima
kotoma in nosom ( trikotnik filatova). Izpuaj se zane luiti ez 7dni.
Zapleti: septini zapleti(gnojni),ko se streptokoki razirijo v okolno tkivo (vnetje srednjega
uesa,vnetje obnosnih votlin, peritonzilarni abces)., imunsko pogojeni(negnojni): akutni
poststreptokokni glomerulonefritis, akutna revmatina vroica
Diag.: klinina slika, rutinske preizkave (zviani L, SR,CRP), osamitev streptokoka iz rela in
nosu, hitri testi..
Zdravljenje: penicilin dajemo 10dni ob alergiji tudi makrolidne antibiotike

EN: je bolezen starejih. Gre za akutno streptokokno vnetje koe, posebej na obrazu in na
spodnjih okoninah. Bolezen ima nenaden zaetek,bolnik se slabo pouti, ima visoko vroino,
poveane lokalne bezgavke, rdeino na koi. Zdravnik postavi diagnozo na podlagi
simptomov in znakov bolezni. Zdravimo s penicilinom 10dni. Na koo dajemo lokalno mrzle
obkladke.
VIRUS HERPES SIMPLEKS TIP 1 in 2: je razirjen po vsem svetu. Rezervoar virusa je
lovek. Ti virusi povzroajo razline bolezenske sindrome, od blagega herpesa labialisa do
hude, smrtno nevarne okube osrednjega ivevja (encefalitisa).
Prenos: virus herpes simpleks tip1 se prenaa predvsem s slino( herpes labialis); virus
herpes simpleks tip2 se prenaa predvsem s spolnimi izloki ( genitalni herpes).
Klinina slika: inkubacija traja nekaj dni. Veina prvotnih okub poteka brez simptomov. e
se pojavijo simptomi,nastanejo na mestu vstopa virusa v telo. Spremembe nastanejo na
stikih med koo in sluznico.
VNETJE DLESNI IN USTNE SLUZNICE je najpogosteja prvona okuba z virusom herpesa
simpleksa tip 1.OKUBA SPOLOVIL je najpogosteja oblika prvotne okube z virusom
hepatitisa simpleksa tip2 pri mladostnikih. OKUBE MOGANOV povzroa predvsem virus
herpes simpleks tip1. nezdravljen encefalitis ima visoko smrtnost. Oboleli imajo mnogokrat
okvare osrednjega ivevja.
Diag.: klinina slika, osamitev virusov iz vsebine mehurkov, iz razlinih brisov, iz telesnih
tekoin in tkiv na tkivni kulturi.
Zdravljenje: bolniki z normalno imunsko obrambo pri veini klininih slik, ki jih povzroa
HVS, otrebujejo le simptomatsko zdravljenje ( antipiretike, analgetike, poitek, dovolj tekoine
in higienske ukrepe za prepreitev sekundarne bakterijske okube.) Na voljo imamo tudi
uinkovita protivirusna zdravila,ki jih uporabljamo predvsem pri tejih oblikah.
Prepreevanje: herpes virusi so zelo obutljivi na toploto,svetlobo,milo,vroo
vodo,antiseptike in drugo...s pravilno higieno rok lahko prepreimo okube. Pri genitalnem
herpesu svetujemo uporabo kondomov. Bolnike v asu izpuaja osamimo.
NORICE(varicella) : so po vsem svetu razirjena mono nalezljiva bolezen, ki ponavadi
prizadene otroke. Bolezen povzroa virus varicella zoster. Po preboleli okubi ostaja virus v
organizmu v mirojoi obliki, najverjetneje v celicah senzorinih gangijev moganskih ivcev.
Ponovno obolenje poteka kot pasavec( herpes zoster).
Prenos: s kunimi kapljicami, z zrakom, z neposrednjim stikom.
Bolnik je kuen 2dni pred pojavom izpuaja in e 5dni potem, ko so se iz vseh mehurkov
razvile kraste.
Klinina slika: inkubacija traja 10-20dni. Nekateri imajo dan ali dva nekoliko zviano
tel.temp. in se slabo poutijo. Pojavi se izpuaj v obliki makule,sledi vezikula. Ko vlani
mehurki na koi poijo,nastane krasta. Izpuaji lahko srbijo. Prizadeta je cela koa,tudi
sluznica v ustih in v vagini. Izpuaj se najpogosteje pojavi na trupu, obrazu,manj na
okoninah.
Zapleti: kone spremembe pri noricah velikokrat sekundarno okuijo stafilokoki.
Diag.: brisi izpuajev, seroloke preiskave, hitri testi
Zdravljenje: simptomatsko (antipiretiki), sredstva proti srbenju ( antihistaminiki), uporaba
tekoega pudra se odsvetuje.
Prepreevanje: novorojenkom, ki so izpostavljeni bolniku z noricami ali zostrom damo
preventivno hiperimune gamaglobuline ali plazmo...nosenicam v prvih tednih nosenosti, e
e niso prebolele noric in so bile v stiku z njimi, damo hiperimune gamaglubuline,...na voljo je
tudi cepivo, primerno za otroke in odrasle; cepimo po naroilu zdravnika.
PASOVEC ( HERPES ZOSTER): najpogosteje sreamo pri osebah starejih od 50let.
Bolezen povzroa virus varicella zoster(VVZ), ki ostaja v organizmu po noricah. Aktiviranje
virusa v organizmu se kae kot herpes zoster, vlogo za aktiviranje pa pripisujejo zniani
telesni odpornosti.
Prenos: neposreden stik.

Klinina slika: bolnik uti pekoe boleine v prizadetem dermatomu. Najpogosteje so to

prsni ko, predel vratu, obrazni in sakralni predel. Priblino po 5ih dneh se lahko pojavi
izpuaj, ki je enak izpuaju pri noricah. Navadno se pojavi le na eni polovici telesa. Pasovec
izjemoma poteka brez izpuaja, le z boleinami. Nekateri bolniki imajo poviano tel. Temp. In
se slabo poutijo. Poveane so lokalne bezgavke.
Zapleti: huda ostra boleina, ki se iri vzdol senzorinega ivca, ki traja od enega do
dvanajst mesecev; pareze ( ohromitve) razlinih ivcev.
Zdravljenje: virostatiki, paracetamol, blokade ivcev za lajanje bolein, lokalno dajemo led,
akupunktura.
INFEKCIJSKA MONONUKLEOZA: povzroa virus Epstein-Barr. Virus vstopa v telo prek celic
nosne in relne sluznice. Raziri se na limfocite B, ki jih okui. Za to bolezen zbolevajo
predvsem mladostniki.
Prenos: kapljino, s transfuzijo krvi. Najverjetneje se prenaa s slino med poljubljanjem, zato
imenujemo bolezen tudi bolezen poljubljanja...
Klinina slika: inkubacija traja 30-50dni. Znailni znaki bolezni so: utrujenost,slab apetit,
boleine v relu,bolei in pordeli nebnici,poveane bezgavke, zviana tel. temp., ki traja do 10
dni, lahko celo ve mesecev. Nekateri bolniki imajo poveano vranico. Na telesu se lahko
pojavi izpuaj. Bolezen mine sama od sebe.
Diag.: klinina slika, krvne preiskave( bela krvna slika) seroloka...
Zdravljenje: simptomatsko, priporoamo poitek.
Prepreevanje: oseba, ki je prebolela IM, lahko daruje kri ele ez 6mesecev po okrevanju.
OKUBE, KI JIH POVZROA VIRUS HERPESA SIMPLEKSA TIPA 6: virus povzroa okube
pri otrocih.
Otroci imajo 3dni visoko vroino, pri tem se ne poutijo slabo, nato temp. naglo pade, otrok
pa dobi izpuaj, podoben izpuaju pri opicah. Bolezen lahko poteka tudi brez izpuaja in
mine brez posledic.
PETA BOLEZEN( ERYTEMA INFECTIOSUM): nalezljiva bolezen olskih otrok. Povzroa jo
parvovirus B19. najve obolenj je spomladi in zgodaj poleti.
Prenos: s kapljicami,aerogeno, s transfuzijo krvi in krvnih pripravkov, z matere na plod.
Klinina slika: inkubacija traja obiajno 6-10dni, lahko tudi do 18dni.,2-3 dni imajo ortoci
vroino,glavobol,boleine v miicah, so utrujeni. Sledi 7dni stanje brez simptomov,...sledi
obdobje izpuaja na licih...izpuaj je rdekast, ima dvignjene robove in obliko metulja...v
naslednjih dneh se izpuaj raziri po telesu in udih, je makulopapulozen, traja 1-3tedne in
pogosto srbi. Nekateri otroci imajo boleine v sklepih zaradi vnetja sklepov.
Diag.: klinina slika, seroloka
Zdravljenje: simptomatsko, pri boleinah v sklepih dajemo protivnetna zdravila.
Prepreevanje: okube teko prepreujemo,saj jih veliko poteka subklinino. Cepiva e ni.
OPICE(MORBILLI): povzroa virus opic. Prenos: aerogeni, s kunimi kapljicami, z
neposrednim ali posrednim stikom.
Klinina slika: inkubacija traja okoli 10dni. V zaetku se pojavijo visoka
vroina,kaelj,nahod,vnetje oesne veznice in hripavost. Po nekaj dneh se vroina znia. V
ustih ugotovimo Koplikove pege. 14i dan po okubi vroina ponovno hiro naraste, pojavi se
svetlo rde izpuaj za uesi, na obrazu, po telesu in udih. Vzbrsti se sprva makulozne, nato
postanejo papulozne in se zlivajo. Izpuaj traja 4-7dni.
Diag.: klinina slika, osamitev virusa iz nosno-relnega prostora, ugotovitev antigena opic v
izlokih,seroloke preiskave.
Zapleti: sekundarne bakterijske okube(pljunica, vnetje srednjega uesa), akutni
postinfekcijski encefalitis, miokarditis,perikarditis
Zdravljenje: protivirusna zdravila, vitamin A, simptomatsko, bakterijske zaplete zdravimo z
antibiotiki
Prepreevanje: cepljenje

RDEKE (RUBELLA): povzroa virus rdek. Je bolezen otrok in mladostnikov.Prenos: s

kunimi kapljicami, z neposrednjim ali posrednjim stikom.
Klinina slika: inkubacija traja 14-21dni. Za zaetni stadij so znailni znaki prehlada,
izpuaj se pojavi na obrazu, iri se na trup,roke in noge. V 24ih urah se raziri po celem
telesu, je rdekast,makulopapulozen,posamien, se ne izliva,lahko srbi,traja do 5dni.
Poveane so bezgavke,predvsem na zatilju in za uesi, so znailen znak okube z virusom
rdek.
Diag.: klinina slika. Osamitev virusa iz rela,urina,drugih izlokov, seroloka..
Zdravljenje: simptomatsko
Prepreevanje: cepljenje.
GNOJNI MENINGITIS: je akutna, smrtno nevarna bolezen. Povzroajo jo bakterije, ki vdrejo v
moganske ovojnice. Najpogosteji povzroitelji gnojnega meningitisa so: pnevmokoki,
meningokoki,Heamophilus influenzae tipa B. Bolezen lahko povzroajo tudi
streptokoki,stafilokoki, Pseudomonas aeruginosa. Nujno je zgodaj ugotoviti bolezen, im
hitreje doloiti povzroitelja in im hitreje zaeti zdravljenje z antibiotiki.
Prenos: kapljini, aerogeni...posredni in neposredni stik.
Klinina slika: bolezen se zane z vroino in mrzlico. Bolnik ima moan glavobol, ki se
stopnjuje. Moti ga svetloba, prisotna sta slabost in bruhanje. Bolniki imajo boleine v zatilju,
so nemirni, razdraljivi,zmedeni,somnolentni. Bolezen poteka hitro, motnje zavesti se pojavijo
e nekaj ur po zaetku bolezni. Pri ostarelih je klinina slika neznailna. Imajo poviano
tel.temp., prisotna je psihina prizadetost. Pri dojenkih se pojavijo visoka vroina,
razdraljivost, odklanjanje hrane,nenavaden jok in zaspanost, lahko tudi kri.
Diag.: klinina slika, laboratorijske preizkave,bakterioloke preiskave, preiskava moganske
tekoine (lumbalna punkcija),seroloke preiskave,raunalnika tomografija,magnetna
resonanca.
Zdravljenje: vzrono z antibiotiki,zdravimo zaplete na osrednjem ivevju,vzdrujemo
osnovne ivljenjske funkcije
Prepreevanje: pri osebah, ki so bile v stiku z bolnikom z gnojnim meningitisom
prepreujemo okubo in bolezen s preventivnim dajanjem antibiotikov. Uspeno je
preventivno cepljenje( s pnevmokoknim cepivom,s cepivom proti H.influenzae tipaB).
Posledice: pri gnojnem meningitisuje smrtnost e vedno velika. Veliko bolnikov ima razline
hude posledice: okvaro sluha,motnje govora,ohromitve,teave pri uenju,motorine
okvare,epilepsijo,slepoto,hidrocefalus,...
SEROZNI MENINGITIS: je akutno ali kronino vnetje moganskih ovojnic. Povzroitelji so
najvekrat virusi (enterovirusi,herpesvirusi,virus
opic,rdek,mumpsa,influence,parainfluence,virus klopnega meningoencefalitisa), lahko tudi
bakterije,glive in zajedalci. Od bakterij je najpogosteja Mycobacterium tuberculosis.
Prenos: je odvisem od povzroitelja. Moen je preko stikov,kapljino,skozi koo z vbodom
okuenega klopa.
Klinina slika: v akutni fazi ima bolnik vroino,glavobol,slabost,bruha. Bolezen se lahko
zane nenadoma ali poasi, poteka lahko v eni fazi ali dveh. Simptomi so blaji kot pri
gnojnem meningitisu.
Diag.: klinina slika, laboratorijske preiskave(likvor je znailno spremenjen.bister)
Zdravljenje: zdravimo simptome.
Prepreevanje: bolezen prepreujemo s cepljenjem proti nekaterim povzroiteljem.
KLOPNI MENINGOENCEFALITIS: je bolezen osrednjega ivevja. Povzroitelj je virus
klopnega meningoencefalitisa. Virus prenaa klop.Gostitelji virusa pa so razlini gozdni
sesalci. Prenos: najvekrat z vbodom okuenega klopa, s pitjem okuenega neprekuhanega
kravjega ali kozjega mleka ter mlenih izdelkov.
Klinina slika: inkubacija traja 7-14dni. Okuba lahko poteka brez simptomov ali z
neznailnimi simptomi. Prvo obdobje traja do 8dni. Prisotni so neznailni znaki,slabo
poutje,glavobol,poviana tel.temp., boleine v miicah,znaki prehlada,

bruhanje,driska...Sledi prosto obdobje brez simptomov,ki traja 20dni. Drugo obdobje se kae
z znaki prizadetosti osrednjega ivevja. Bolnik ima visoko temp.(ez 39C), glavobol,bruha,
in ima meningealne znake. Meningitisu se pogosto pridruijo znaki encefalitisa:
zaspanost,tremor rok in jezika, motnje zavesti(koma),motnje govora, vedenja in ravnoteja
ter kri.
Diag.: epidemioloka,klinina slika...laboratorijske preiskave(znailen likvor), seroloka
(specifina protitelesa IgM.)
Zdravljenje: simptomatsko(analgetiki,antipiretiki), potreben je poitek, rehabilitacija ob
morebitnih parezah.
Prepreevanje: zaita pred vbodom klopa, aktiva imunizacija, pasivna imunizacija...( v SLO
je obvezno cepljenje za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti
okube(gozdarji,vojaki,ola v naravi,...)
HEPATITIS B: povzroitelj bolezni je virus hepatitisa B.Virus vstopa v organizem skozi
epitelj sluznic,prehaja v lokalne bezgavke in nato s krvjo v jetra,kjer povzroa bolezen.
Prenos: s spolnim stikom, s krvjo( vbodi z iglami, i zglami pri uivalcih drog, pri tetovai,...) ,
z matere na plod.
Klinina slika: inkubacija traja 2-4mesece. Bolezen poteka najvekrat subklinino in brez
simptomov. e bolezen poteka z znaki akutnega hepatitisa, je klinina slika podobna kot pri
hepatitisu A. Bolnik ima slabi apetit, toi o slabostih z bruhanjem,ima poviano tel.temp.,
drisko ali zaprtje. Bolnik opazi temen urin in svetlo obarvano blato. Sledi zlatenica. Pojavijo se
boleine pod desnim rebrnim lokom. Pri otrocih traja bolezen do tri tedne, pri odraslih pa 46tednov. Bolezen pua trajno imunost. Bolezen lahko poteka tudi kot kronini hepatitis. Pri
kronino okuenih se lahko razvijeta ciroza jeter in posledino rak na jetrih.
Zapleti: ciroza jeter, rak jeter...
Diag.: anamneza, klinina slika,laboratorijske preiskave(poviani so jetrni encimi), seroloke
preiskave.
Zdravljenje: podkono dajemo injekcije interferona alfa.Prepovedane so alkoholne pijae...
Prepreevanje: cepljenje je obvezno za vse zdravstvene delavce in za posamezne skupine
preb.-homoseksualci,uivalci drog, novorojenki okuenih mater,druinski lani okuenih...
HEPATITIS C: povzroa izrazito kronino potekajoo okubo jeter.Prenos: s krvjo(nakljuni
vbodi, z iglami pri uivalcih drog,pri tetovai,...); z matere na plod,predvsem med porodom;...
Klinina slika: inkubacija traja 6-7tednov. Veina okub poteka asimptomatsko.Bolezen traja
20let in ve...velikokrat jo prepoznamo ele v konnem obdobju, ko se razvije huda ciroza
jeter.Pozen zaplet je karcinom jeter.
Diag.: laboratorijski testi, seroloke preiskave,jetrna biopsija
Zdravljenje: simptomatsko, interferon alfa, interferon alfa in ribavirin(protivirusno zdravilo v
obliki tablet), pegiliran interferon alfa...Prepreevanje: cepiva e ni.
HEPATITIS D: povzroitelj bolezni je virus hepatitisa D. Prenaa se enako kot hepatitis B.
Virus lahko povzroa okubo samo pri bolnikih, ki so bili prej okueni z virusom hepatitisa B
ali pri osebah,ki so se istoasno okuile z obema virusoma. Okuba s hepatitisom D poslaba
kronini potek hepatitisa B, ki se lahko kona s smrtjo. Cepljenja ne poznamo.
HEPATITIS A: povzroa virus hepatitisa A,bolezen e vedno predstavlja velik problem v
deelah v razvoju(slabe hig. razmere). Prenos:fekalno-oralni, z okueno vodo,mlekom in
hrano.Klinina slika: klinini potek te bolezni razdelimo v 4.obdobja.Inkubacijska doba traja
od 15-45dni.Predzlatenno obdobje je podobno kot pri gripi;zvia se tel.temp, pojavijo se
znaki znailni za okubo zgornjih dihal,slabost,utrujenost,glavobol,izguba apetita.to obdobje
traja 3-10dni.
V zlateninem obdobju se pojavi zlatenica, najprej v belonicah,nato na koi. Se je temno
obarvan,blato je sive barve. Zlatenica traja 1-3tedne. Ob pojavu zlatenice se poutje bolnika
najvekrat izbolja. Okrevanje se zane proti koncu tretjega tedna. Poutje bolnika se

izboljuje,velikost jeter in nivo jetrnih encimov se v serumu normalizira. Pri hepatitisu A ne

poznamo kroninih oblik bolezni in ne klicenotva. Preboleli hepatitis A pua trajno
imunost.Zapleti: so redki.
Diag.: jetrni testi, seroloke preiskave
Zdravljenje: specifinega zdravila ni, bolnik ne sme uivati alkoholnih pija.
Prepreevanje: prepreimo s pravilno higieno, pomembno je umivanje rok po uporabi
strania in pred jedjo. Obstaja cepljenje, ki ga priporoamo potnikom v deele,ki je prisoten
hepatitis A. Cepljenje zanemo vsaj 2tedna pred potovanjem...
HEPATITIS E: poteka podobno kot hepatitisA, epidemije se pojavljajo v predelih, kjer ni
neoporene pitne vode.obolevajo zlasti mladi. Bolezen je zelo nevarna za nosenice. Prenos:
fekalno.oralni, z zauitjem s fekalijami onesnaene vode.
Klinina slika: inkubacija traja 4-7tednov, simptomi so podobni kot pri hepatitisu A: izguba
apetita,slabost,bruhanje,poviana tel.temp.,boleina pod desnim rebrnim lokom,
zlatenic,poveana jetra. Pri nosenicah poteka veliko huje in se lahko kona s smrtjo matere
in ploda. Diag.: klinina slika, seroloki testi. Zdravljenje: simptomatsko.
Prepreevanje: skrb za isto vodo,varno odstranjevanje fekalij in osebno higieno. Cepiva ni.
AKUTNI SALMONELOZNI ENTEROKOLITIS: izvor okube je najvekrat kontaminirana
hrana(perutnina,jajca,mleko,mleto meso,voda in druge pijae). Prenos: z uivanjem
kontaminirane hrane, fekalno-oralni; v bolninicah z dotikom okuenih rok osebja in
premetov...Klinina slika: inkubacija traja 6-48ur. Nagel zaetek s slabostjo in boleinami v
trebuhu, driska(sprva kaasto blato,nato tekoe,primeana sta lahko sluz in kri.), drisko lahko
spremlja visota vroina,glavobol,boleine v miicah, bruhanje...bolezen traja 2-5dni. Hitro se
lahko pojavi dehidracija,posebej pri otrocih. Bolnik lahko izloa salmonele e 4-5tednov.
Antibiotino zdravljenje lahko podalja bacilonotvo. Diag.: koplokultura Zdravljenje:
nadomeanje tekoine in elektrolite. Dajemo rehidracijsko tekoino in infuzijske
raztopine...Prepreevanje: z zdravo pitno vodo,sanitarno, higiensko urejeno oklje,pravilnim
in natannim umivanjem rok, ustrezna predelava hrane...
ROTAVIRUSNE DRISKE: povzroitelji so rotavirusi skupin A in B. Najve obolenj je pri
otrocih v starosti 6-24mesecev. So pogosti povzroitelji bolnininih epidemij in pomemben
povzroitelj potovanih drisk.Prenos: fekalno oralni, prek okuenih predmetov, z uivanjem
kontaminiranih ivil in vode.Klinina slika: okuba brez simptomov, akutni
gastroenteritis(glavni znaki: driska,bruhanje,vroina in dehidracija. Iztrebki so tekoi,
ponavadi brez primesi sluzi in krvi.) ali kot kronini enteritis (bolezen traja ve tednov ali celo
mesecev; rotavirusi prizadenejo osrednje ivevje; kronini enteritis lahko vodi v
izsuitev,elektrolitske motnje, acidozo, odpoved ledvic in srca;lahko vodi v smrt).Diag.: dokaz
virusnih delcev v iztrebkih, seroloka
Zdravljenje: simptomatsko, nadomeanje tekoine in uravnavanje elektrolitov.
Prepreevanje: higiena rok, varno odstranjevanje fekalij, razkuevanje kontaminiranih
predmetov in povrin...
POTOVALNA DRISKA: se pojavi pri potnikih, ki potujejo v tropske in subtrobske predele.
(pojavi se infekcijska driska-slabe sanitarne razmere). Povzroitelji potovalnih drisk so
bakterije,virusi in zajedalci. Prenos: uivanje s fakalijami kontaminirane hrane in vode.
Klinina slika: inkubacija je kratka. Traja od nekaj ur do nekaj dni. Potniki najvekrat zbolijo
v prvem tednu potovanja. Bolezen se zane z boleinami v trebuhu,navzeo in bruhanjem.
Nekateri imajo poviano tel.temp.,odvajajo tekoe blato od 3-10x/dan.Bolezen traja 35dni.Zdravljenje: nadomeanje tekoino in elektrolite;simptomatska terapija, antimikrobna
zdravila. Prepreevanje: sploni higienski ukrepi, pravilna izbira ivil in pijae, antimikrobna
zdravila dajemo po naroilu zdravnika, imunoprofilaksa...

LAJMSKA BORELIOZA: povzroa bakterija Borrelia bugdorferi.Prenos: vbod okuenega

klopa iz rodu Ixodes;vbodi in piki drugih okuenih insektov.Klinina slika: Zgodnja okuba:
kone spremembe(erythema migrans),ki sledijo so odraz lokalnega irjenja povzroitelja po
koi.nekaj dni ali tenov kasneje vdrejo borelije v kri in se raznesejo v tkiva. Moen je tudi
razsoj prek limfe.Sledi latentno obdobje, ki traja od nekaj dni do najve nekaj tednov ali celo
let, ko se okuba kae kot prizadetost ivevja,srca,sklepov,...Diag.: anamneza bolnika,
klinina slika,seroloka; Zdravljenje: antibiotiki,simptomatsko; Prepreevanje: zaita pred
vbodom klopa, odstranitev klopa in opazovanje koe ter obisk pri zdravniku ob spremembah
na koi.
ERYTHEMA MIGRANS: Erythema migrans je najpogosteji klinini znak zgodnje lymske
borelioze. Okuba je lahko omejena samo na koo, lahko jo spremlja razsoj bakterije B.
burgdorferi sensu lato v kri, ali pa druge manifestacije lymske borelioze, kot so prizadetost
ivevja, srca in sklepov.

AIDS:je zadnja,konna faza okube z virusom loveke imunske pomankljivosti-HIV.Okuba s

HIV je okuba limfatinih tkiv in organov(bezgavke,vranica,kostni mozeg,prieljc...itd.) Virus
HIV napada celice pomagalke in monocitno-makrofagne celice. Imunski sistem ne more
uinkovito zatreti okube.Prenos: spolni stik,s krvjo in krvnimi pripravki; z matere na plod in
otroka. Klinina slika: nastajajo opurtunistine okube in rakasta obolenja.Priblino 3tedne
po okubi se pojavi klin.slika podobna infekcijski mononukleozi:pov.tel.temp.,poveane
lokalne bezgavke,boleine v relu, izpuaj...iz HIV se AIDS v povpreju razvije 10let po
okubi.V tem obdobju nastanejo razlini tumorji, HIV-encefalopatija, teave s spominom,
vedenjske spremembe,kri,tremor,...razvije se demenca. Bolniki umrejo zaradi odpovedi
funkcij vitalnega organa ter spremljajoih zapletov bolezni HIV.Zdravljenje: zdravila,ki bi
uniilo HIV ni,zdravi pa se osnovno okubo s HIV; oportunistine okube;rakaste novotvorbe.
Prepreevanje: Cepiva e ni. Ljudi je potrebno seznaniti o nainu okube s HIV. Svetujemo
spolne odnose z enim partnerjem. Pravilna uporaba kondomov mono zmanja monost
okube. Pregledana mora biti kri krvodajalcev. Uivalcem drog nudimo brezplane igle. V
zdravstvu upotevamo ukrepe za prepreevanje prenosa okub s krvjo in izloki.
SEPSA: sistemska bolezen, ki jo povzroajo patogeni mikroorganizmi in njihovi toksini v krvi
in drugih tkivih, izzivajo obrambo imunskega sistema s klininimi znaki, kot so
hipertermija,tahikardija,tahipneja...
Atipina PLJUNICA: (virusna) prenos: kapljino, kontaktno, Klinina slika:pov.temp.,suh
kaelj,boleina v prsnem kou, dispnea
Zdravljenje: vzrono, simptomatsko Prepreevanje: dojenje, izloacija,umivanje rok.
BAKTERIJSKA PLJUNICA: Bakterijska pljunica nastane zaradi dodatne bakterijske okube
ob prebolevanju gripe. Obiajno je otrok e nekaj dni brez temperature, se bolje pouti, nato
pa nenadoma ponovno dobi visoko temperaturo, bolj kalja ter tee, pospeeno diha.
Zdravnik, ki otroka pregleda, razlikuje virusno od bakterijske pljunice v poteku gripe po
rentgenski sliki plju in beli krvni sliki. Bakterijsko pljunico zdravimo z ustreznimi antibiotiki.