Muzicko 5 Mak

Muzicko za 5 oddelenie Vesna.
qxd
18.04.2010
20:59
Page 1
Slavjanka Dimova
Vera Angelovska
Marina Vasi} - Stefanovska
MUZI^KO OBRAZOVANIE
ZA V ODDELENIE
DEVETGODI[NO OSNOVNO OBRAZOVANIE
Avtor
Slavjanka Dimova
Vera Angelovska
Marina Vasi}- Stefanovska
Urednik
Slavjanka Dimova
Vera Angelovska
Ilustrator
Slavjanka Dimova
Vera Angelovska
Recenzenti:
d-r Ivica Zori}
Frosina Cvetkova-Muratovska
Flurim Zulfija
Jazi~en lektor
Tatjana Nankova
Kompjuterska podgotovka
Vesna Gorjanska-Krèva
Dragan Arsovski
:
: ,
: 15.400
.22-2411/1
26.04.2010
CIP -
. ,
373.3.016:78 (075.2) = 163.3
,
V : /
, , . - :
, 2010. - 103 . :
. ; 28
ISBN 978-608-4575-94-8
1. , [] 2. , []
COBISS.MK-ID 84083722
Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd
18.04.2010
20:59
Page 3
Drag u~eniku!
I ovaa godina }e se druì{
so veselite gosti od muzi~kata
ku}a. Tie }e ti pomognat da gi
otkrie{ tajnite na muzikata.
Za da gi razbere{, treba da se
obide{ da pee{, sviri{,
sozdava{ i slu{a{.
Dokolku vnimatelna gi sledi{ i
ispolnuva{ dadenite aktivnosti i
zada~i od u~ebnikot, }e za~ekori{ po
patot na muzikata. Dodeka pee{, sviri{ i
istraùva{ so svoite drugar~iwa }e ja otkrie{
ubavinata na sorabotkata i zaedni~kiot uspeh.
]e otkrie{ deka vol{ebnite zvuci go zajaknuvaat
drugarstvoto, a tvoeto srce go ispolnuvaat so radost i qubov.
Zatoa pobrzaj! Tancuvaj, pej, sviri i slu{aj gi prikaznite
od minatoto iskaàni preku zvucite. Otkrij gi tajnite i vivni
se vo svetot na veselite noti!
Od avtorite
18.04.2010
20:59
Page 4
Mojot svet
(po sluh)
Sonce me budi vo postela,

pesna me gali vo du{ata.
Tri spomeni {to bolea
ve~no gi izbri{av jas.
Mojot svet se vika muzika,
nema vera nitu granica
mojot svet se osum noti,
edna du{a balkanska.
Najna najna, nanana najna.......
Mojot svet se vika muzika,
nema vera nitu granica,
mojot svet se osum noti,
Mojot svet se osum noti,
h2
h2
h2
Aktivnost:
1.Bidi kreativen i tvori na tema Mojot muzi~ki svet#.
4
18.04.2010
21:00
Page 5
Zapejte deca na svetot

(po sluh)
muzika: Kiril Makedonski
Ta`ni da nema na svetot,

de~iwa, nikoga{ glad ,
radosen neka e denot,
za ~ovek star i mlad.
Srcata detski se izvor,

igra i smea bez kraj,
sre}a i radost vo svetot,
da cuti v sekoj kraj.
Refren: La, la, la, la ...
Refren: La, la, la, la ...
Zada~a:
1. Tvoite inspiracii od sodrìnata na pesnata iskaì gi preku crte`
ili ~estitka na tema Za site deca na svetot#, so primena na IKT.
5
18.04.2010
21:00
Page 6
Notni vrednosti
Vo pesnite {to gi peeme i svirime melodijata e zapi{ana so tonovi
razli~ni po visina i traewe. Notnata vrednost go opredeluva traeweto na
tonot. Dosega gi upotrebuvavme ~etvrtina i polovina nota.
Da se potsetime:
~etvrtina nota
trae eden udar
polovina nota
trae dva udari
Zapomni!
1. êtvrtina nota trae eden udar. Polovina nota trae dva udari.
6
18.04.2010
21:01
Page 7
Cela nota i pauza
beleèwe na cela pauza vo petolinie
Aktivnosti:
1.Vo tvojata tetratka napi{i ritmi~ki i melodiski ve`bi so cela
nota i pauza.
2. Bidi kreativen i izraboti simbol za cela nota i pauza.
7
18.04.2010
21:01
Page 8
Osmina nota i pauza

Da se potsetime:
Novata notna vrednost {to }e ja otkrieme se vika osmina nota.
osmina nota e sostavena od:

polna notna glava, notna crta i notno barja~e
beleèwe na osmina pauza vo petolinie
Aktivnosti:
1.Taktiraj dve, ~etiri i osum osmini pauzi!
2.Kolku vkupno udari traat?
8
18.04.2010
21:02
Page 9
Primena na osmina nota vo pesna

Vol{ebna kocka
II strofa
Jas sum pesna vo osmini,
za vas deca moi mili.
Vol{ebna sum, sila davam,
od vas ni{to jas ne baram.
18.04.2010
21:02
Page 10
Ritmi~ki i melodiski ve`bi so primena

na cela nota i pauza
Ritmi~ka ve`ba br. 1
Melodiska ve`ba br. 1
10
18.04.2010
21:03
Page 11
Ritmi~ki i melodiski ve`bi so primena

na osmina nota i pauza
Zada~i:
1. Imenuvaj ja taktovata mera!
2. Odredi kolku taktovi vremiwa ima taktot vo melodiskite i
ritmi~kite ve`bi.
3. Pej i sviri ritmi~ki to~no!
11
18.04.2010
21:03
Page 12
Mestoto na notite vo petolinieto

Da se potsetime:
Na veselbata vo muzi~kata ku}a prisutni se notite: do, re, mi, fa, sol
i la. Sekoja od niv si ima svoe mesto vo petolinieto.
Pridruì se na veselbata na notite i ispej ja pesnata so literaturen
tekst i solmizaciski imiwa.
Vesela pesna
muzika i tekst: S. Dimova
Zapomni!
1. Notite se zapi{uvaat vo liniski sistem (petolinie) koj se sostoi od
5 linii i 4 praznini.
12
18.04.2010
21:03
Page 13
Mestoto na notite si1 i do2 petolinieto

Ubavata pesna se slu{a nadaleku. Na veselbata }e se pridruàt u{te
dve noti: notata si1 i do2. Tie }e go zazemat svoeto mesto vo petolinieto.
si1
do2
Notata si1 se pi{uva na tretata linija od petolinieto.

Notata do2 se pi{uva na tretata praznina vo petolinieto.
Sega site noti se tuka. Veselbata neka prodolì. Da zapeeme pesna!
Solmizaciska pesna
Crti~ka, glavi~ka, polna prazna odlu~i !

Do, do, si, si, la, la, sol, re, fa, mi, re, do, do, do.
Zada~a:
1. Vo tvojata muzi~ka tetratka napi{i gi site izu~eni noti.
13
18.04.2010
21:03
Page 14
Blok flejta
Da se potsetime:
Koga gi zatvorivte site sedum otvori i osmiot od dolnata strana na

flejtata go dobivte tonot do1.
Koga }e go krenete maloto prste od desnata raka }e go dobiete tonot re.
Koga }e go krenete mrzlivecot od desnata raka }e go dobiete tonot mi.
Koga }e go krenete sredniot prst od desnata raka }e go dobiete tonot fa.
Koga }e go krenete pokazalecot od desnata raka }e go dobiete tonot sol.
Koga }e go krenete mrzlivecot od levata raka }e go dobiete tonot la.
Ajde da nau~ime kako se svirat tonovite si1 i do2!

Zatvori gi dup~iwata na flejtata so palecot i pokazalecot od levata
raka! Go dobi tonot si1.
Zatvori gi dup~iwata na flejtata so palecot i sredniot prst od
levata raka! Go dobi tonot do2.
14
18.04.2010
21:03
Page 15
15
18.04.2010
21:03
Page 16
Melodiski ve`bi so primena

na notite si1 i do2
Aktivnosti:
1.Voo~ete gi notite si1 i do2.
2.Interpretiraj gi ve`bite vokalno i instrumentalno!
16
18.04.2010
21:04
Page 17
Primena na notite si1 i do2 vo pesna

Tawa pee
(po noti)
tekst i muz: N.Mi{~enko-Vodeb
Zabele{ka:
Dozvoleno e menuvawe na imiwata vo pesnata, spored decata vo oddelenieto.
Zada~i:
1. Imenuvaj gi notnite vrednosti zastapeni vo melodijata na pesnata
Tawa pee#.
2. Zapi{i gi so cela nota imenuvanite noti vo literaturniot tekst na
pesnata.
17
18.04.2010
21:04
Page 18
U~itelke ti si moj svet

(po sluh)
tekst i muzika: S. Dimova
Za tebe peam na glas,

te sakam u~itelke jas.
So tebe cveten e maj,
za decata svetot e raj.
Refren:
U~itelke ti si moj cvet,
za moeto srce si lek.
Te sakam beskrajno znaj,
ti pregratka topla mi daj.
Aktivnost:
1.Bidi kreativen i napravi ~estitka za tvojata u~itelka.
18
18.04.2010
21:04
Page 19
Takt
Muzi~kata kompozicija e sostavena od pove}e mali delovi, nare~eni
taktovi. Me|usebe se odvoeni so vertikalni crti, nare~eni taktovi crti.
Takt e mal del od muzi~kata kompozicija i pretstavuva rastojanie od

edna do druga taktova crta.
Na po~etokot na taktot se pi{uva taktova mera. Taa ja opredeluva
dolìnata na traeweto na taktot i brojot na taktovi vremiwa.
Taktovite vremiwa se: silni (naglaseni) i slabi (nenaglaseni).
Gi beleìme so ovie znaci:
Brojot na silni i slabi taktovi vremiwa go opredeluva taktovata mera.

Se pi{uva na po~etokot vo petolinieto, po violinskiot klu~.
Taa go odreduva ritamot na kompozicijata.
19
18.04.2010
21:04
Page 20
Dvodelen 2/4 takt

Aktivnost:
1.Izgovori go literaturniot tekst so pravilen akcent na zborovite:
Denes deca pesna peam, site velat deka smeam.
Sakam dru`ba , igra mila, za{to nam ni dava sila.
Akcentot od zborovite vo literaturniot tekst se sovpa|a so silnite
(naglaseni) taktovi vremiwa. Poradi redosledot na silni i slabi taktovi
vremiwa, ritamot na zborovite }e go zapi{ame vo 2/4 takt.
2/4 takt se taktira na dva udari. Ima edno silno i edno slabo taktovo
vreme. Osnovna taktova mera e ~etvrtina nota.
êtvrtina nota trae eden udar - edno vreme.
Zapomni!
1. Dvodelniot 2/4 takt za osnovna taktova mera ima ~etvrtina nota.
2. Sodrì dve taktovi vremiwa i se taktira na dva udari.
20
18.04.2010
21:04
Page 21
Primena na 2/4 takt vo ritmi~ki

i melodiski ve`bi i pesna
21
18.04.2010
21:04
Page 22
Prva, vtora
muzika i tekst: M. Vasi}-Stefanovska
Prva, vtora, leva, desna,

zapej sega nova pesna.
Odam napred, nema nazad,
ti da ~ue{ {to }e kaàm?
Silno, slabo vreme imam,
taka moàm svet da minam.
Site deca da gi vidam,
taka sre}en jas }e bidam.
Zada~a:
1. Pej ja pesnata so nisko taktirawe.
22
18.04.2010
21:04
Page 23
Svirime vo 2/4 takt

Prva, vtora
23
18.04.2010
21:05
Page 24
Esen
muz: Stefan M. Gajdov
tekst: M. Ivanovski
Aktivnost:
1.Bidi kreativen i daj mu nova obleka na ta`noto esensko drvo.
- Izraboti list od hartija vo forma i boja po izbor. Na nego
napi{i ili nacrtaj eden element od muzi~kata pismenost. Site
izraboteni listovi od hartija zalepete gi na hamer.
24
18.04.2010
21:05
Page 25
Tridelen 3/4 takt
Izgovori go tekstot na ritmi~kata ve`ba ritmi~ki to~no i so

pravilen akcent na zborovite.
Eden, dva, tri!
Tekstot od brojalkata Eden, dva, tri!# e zapi{an vo tridelen takt,

koj ima tri taktovi vremiwa.
Ako taktovite vremiwa traat po eden udar gi beleìme so 3/4 taktova
mera.
3/4 takt se taktira na tri udari. Ima edno jako i dve slabi taktovi
vremiwa. Osnovna taktova mera e ~etvrtina nota.
Zapomni!
1. Tri ~etvrtinski takt za osnovna taktova mera ima ~etvrtina nota.
Sodrì tri taktovi vremiwa i se taktira na tri udari.
25
18.04.2010
21:05
Page 26
Primena na 3/4 takt

vo ritmi~ki i melodiski ve`bi i pesna
26
18.04.2010
21:05
Page 27
Eden, dva, tri!
Prva i vtora i treta sum jas,

taktova mera za igra sum spas.
Eden, dva, tri, dva, dva, tri, pejte na glas!
Novo taktirawe u~am na ~as.
Prva i vtora i treta po red,
zapejte deca na celiot svet.
Aktivnost:
1.Ispej ja pesnata vo pridru`ba na detski ritmi~ki instrumenti
ili nisko taktirawe.
27
18.04.2010
21:05
Page 28
Svirime vo 3/4 takt

Valcer
28
18.04.2010
21:05
Page 29
êtiridelen 4/4 takt

Ritmi~kata ve`ba e zapi{ana vo 4/4 taktova mera i sodrì ~etiri takta.
4/4 takt ima ~etiri taktovi vremiwa:
êtvrtina nota trae eden udar - edno vreme.
Zapomni!
1. êtiri ~etvrtinski takt za osnovna taktova mera ima ~etvrtina nota.
Sodrì ~etiri taktovi vremiwa i se taktira na ~etiri udari.
29
18.04.2010
21:05
Page 30
Primena na 4/4 takt vo

ritmi~ki i melodiski ve`bi
30
18.04.2010
21:06
Page 31
êtiri po ~etiri
muzika i tekst: V. Angelovska
Cr - ve - ni i
ê - ka ta - a
ze - le - ni,
trp - li - vo
òl-ti, si - ni
i - gra - ta da
po - be - di.
za - po~ - ne.
Aktivnosti:
1.Izraboti ritmi~ka ve`ba od ~etiri takta.
2.Bidi kreativen i so primena na IKT izraboti crte` ili aplikacija
koja }e asocira na 4/4 takt.
31
18.04.2010
21:06
Page 32
êtiri po ~etiri
svirime na detski instrumenti
32
18.04.2010
21:06
Page 33
Muzi~ko izrazuvawe i tvorewe

Utvrduvawe na vidovi taktovi preku aktivnost izrazuvawe i tvorewe.
Aktivnosti:
1. Nastavnikot dava nasoki i gi zapoznava u~enicite so na~inot na
realizacija na aktivnosta izrazuvawe i tvorewe so igra plo~ka.
Demonstracija na igra: model plo~ka.
Se odreduvat ( formiraat) od tri do {est grupi.

Upatstvo za realizacija na aktivnosta:
Sekoja grupa treba da izraboti model na igra plo~ka vo koja
}e bidat zastapeni site vidovi taktovi: 2/4; 3/4; 4/4.
Sekoja grupa go prezentira svojot model na plo~ka.
Od grupno izrabotenite modeli se sostavuva golem model na

plo~ka ~ij na~in na spojuvawe e po izbor na u~enicite.
Skokni vo ritam, soglasno taktovite vo va{ata plo~ka!
U~enikot ima zada~a da gi prepoznae poliwata so zadadeniot takt i na

istite da skokne soglasno brojot na taktovite vremiwa.
U~enicite koi ja ispolnuvaat zada~ata dobivaat usna povratna
informacija to~no ili neto~no ja ispolnile zada~ata od drugite u~enici.
33
18.04.2010
21:06
Page 34
Tonska skala
Notite napi{ani na petolinie imaat razli~no ime i visina. Imiwata
na notite gi odreduva muzi~kiot znak, violinski klu~, koj se pi{uva na
po~etokot vo petolinieto. Koga notite gi peeme i svirime gi vikame tonovi.
Sekoj ton ima opredelena boja, traewe, ja~ina i visina. To~nata visina na
tonovite se vika intonacija.
Melodiskata niza od osum tonovi, razli~ni po ime i visina se narekuva
tonska skala. Taa pretstavuva osnovna muzi~ka azbuka.
Tonovite vo tonskata skala gi imenuvame vaka:
Aktivnost:
1.Pejte ja skalata nagore i nadolu so to~na intonacija.
Zada~a:
1. Na osum karti~ki so lan~iwa od konec, napi{i gi imiwata na
tonovite od tonskata skala. Istite moè da se pretstavat so simbol
po tvoj izbor.
34
18.04.2010
21:06
Page 35
Aktivnost:
1. Koordinator na aktivnosta e nastavnikot.
Osum u~enici se naredeni vo prava linija i napred gi nosat
izrabotenite karti~ki so imiwata na tonovite. Sekoe dete treba
da go otpee tonot {to go nosi negovoto ime.
Po~nuvaj}i so u~enikot {to go nosi imeto do1, sekoj u~enik go
kaùva imeto na sosedniot ton.
Sekoe dete treba da go otpee tonot ~ie ime go nosi.
Od ovaa aktivnost zabeleàvme deka pome|u tonovite ima melodisko
rastojanie.
Postojat dva vida stepeni:

- Polovina stepen, rastojanie koe go beleìme so znakot
- Cel stepen, rastojanie koe go beleìme so znakot
Tonskata skala vo koja ima polovina stepeni pome|u tonovite {to se
nao|aat na III, IV i VII, VIII stapalo pretstavuva durski rod.
Vo tonskata skala sekoj ton ima svoe mesto.
Stapalata se beleàt so rimski broevi:
Zapomni!
1. Tonska skala e melodiska niza od osum tonovi razli~ni po visina.
Prviot i osmiot ton se istoimeni.
35
18.04.2010
21:06
Page 36
C-dur skala
Od sekoj ton na tonskata skala moè da se sozdade nova skala koja }e go
dobie imeto po po~etniot ton. Postojat dva vida na imenuvawe na tonovite:
Sega }e sozdademe tonska skala od tonot do.

Bidej}i negovoto abecedno ime e S, tonskata skala }e ja nare~eme:
C-dur skala
Polovina stepeni vo skalata C-dur ima pome|u tonovite:
i
stapala: III
IV
VII
Celite stepeni se nao|aat pome|u tonovite:
36
VIII
18.04.2010
21:06
Page 37
Tonskata skala moè da se podeli na dva ednakvi dela koi gi narekuvame

tetrakordi.
Zada~i:
1. Napi{i ja C-dur skalata i obeleì gi tetrakordite vo razli~ni
nijansi.
2. Bidi kreativen i so upotreba na IKT izraboti crte` na C-dur skala
i nejzinite karakteristiki: imiwa, stapala, stepeni i tetrakordi.
37
18.04.2010
21:07
Page 38
Azbu~na pesna
Prvo jas sum stapalo, vtoro odi po mene,

treto, petto, ~etvrto,{esto, sedmo se po red.
Pesna si zapeavme, ime si nau~ivme,
site gi naredivme, skala si napravivme.
SI
DO e S
LA
SOL
FA
MI
RE
DO e S
Zapomni!
1. Abecedno imenuvawe na tonot do e S!
38
18.04.2010
21:07
Page 39
Tempo
Vo minatoto komunikacijata pome|u lu|eto bila po
pismen pat, preku pisma. Informaciite pristignuvale bavno.
Denes sovremenata kompjuterska tehnologija
ni ovozmoùva brza komunikacija.
Za navremena i pravilna izvr{ena rabota, biten faktor e
brzinata na pristignuvawe na informacijata.
Za pravilna izvedba na muzi~kata kompozicija, potrebno e da se odredi
soodvetna brzina. Za taa namena vo muzikata go upotrebuvame poimot tempo.
Kompozitorot soglasno karakterot na kompozicijata go odreduva vidot
na tempoto. Oznakata za tempo se zapi{uva na po~etokot na kompozicijata nad
petolinieto. Vo muzikata tempoto moè da bide:
bavno,
umereno,
brzo
Zima
(II stav od serenadata
za guda~ki orkestar)
Vo ciklusot Godi{ni vremiwa# od Vivaldi, opi{ani se
~etirite godi{ni vremiwa: prolet, leto, esen i zima. Preku
upotreba na muzi~ki izrazni sredstva i upotreba na soodvetno
A. Vivaldi
tempo, Vivaldi sozdal verodostojni tonski sliki.
Kompozicijata e oboena so zvukot na guda~kite instrumenti: violini,
violi, violon~ela i kontrabas.
Vo vtoriot stav, Zima#, melodijata vo bavno tempo gi dolovuva
karakteristikite na eden zimski pejza`: sivilo na denot, nate`nati sne`ni
granki, belinata na sne`nite pateki, zamrznati reki, topewe na mrazot i
pa|awe na te{ki vodeni kapki.
Zada~a:
1. Odredi go vidot na tempoto vo kompozicijata.
39
18.04.2010
21:07
Page 40
Metronom
Dali znae{?
Metronom e naprava so koja se odreduva tempoto pri
izvedba.
Johan Nepomuk Melcl (1771-1883) so pomo{ na
mehani~arot
Ditrih Nikolaus Vinkl (1780-1826) go napravile prviot
metronom.
Ludvig van Betoven e prviot poznat kompozitor koj go
koristel metronomot.
Modernite metronomi se elektronski so kristali od kvarc koi ja
odrùvaat preciznosta, sli~na na onie koi se koristat kaj ra~nite ~asovnici.
Postojat i posovremeni metronomi koi moàt da dadat dva ili pove}e
posebni zvuci.
40
18.04.2010
21:07
Page 41
Saat
No}e, dewe sal si ~ukam, tika, taka, tak.

Kako v~era, taka denes, taka utre pak.
I vi velam vam, samo toa znam.
Aktivnost:
1. Interpretirajte ja pesnata ritmi~ki to~no so pridru`ba na detski
ritmi~ki instrumenti koi }e gi upotrebite na zborovite tika, taka,
tak, taka utre pak, samo toa znam#.
41
18.04.2010
21:07
Page 42
Ve`bi i pesni so primena na razli~no tempo

(Svirime i peeme)
Melodija
42
18.04.2010
21:07
Page 43
Farmata na stariot Mekdonald
Brat~e Martin
Brat~e Martin, brat~e Martin,

spie{ li? Spie{ li?
âsovnikot ~uka, ~asovnikot ~uka,
din, dan, don! Din, dan, don!
43
18.04.2010
21:07
Page 44
Zabavuvawe i zabrzuvawe
Koga peeme ili svirime se javuva potreba od postepeno zabavuvawe ili
zabrzuvawe na izvedbata na melodijata- tempoto. Ovie promeni gi obeleùvame
so muzi~ki poimi i znaci.
Ruska narodna pesna
O, Suzana!
Aktivnosti:
1. U~enicite treba da se podelat vo tri grupi. Sekoja grupa treba da ima
simbol za vidot na tempoto. Za vreme na svojata interpretacija go
demonstrira simbolot za da go najavi tempoto vo koe }e ja izvede
melodijata. Ostanatite dve grupi treba da izvedat ritmi~ko dvièwe
vo odredeno tempo so pridru`ba na ritmi~ki instrumenti.
2. U~enicite moè da ja interpretiraat melodijata i so primena na
znaci za zabavuvawe i zabrzuvawe. Za ovaa aktivnost treba da bidat
podeleni vo dve grupi.
44
18.04.2010
21:08
Page 45
Vals
45
18.04.2010
21:08
Page 46
Karneval na ìvotnite
Kamij Sen-Sans
Kamij Sen-Sans e francuski kompozitor. Vo deloto
Karneval na ìvotnite# so golemo kompozitorsko
majstorstvo, upotrebuvaj}i razli~ni instrumenti i drugi
izrazni sredstva, napravil razli~ni muzi~ki sliki. Vo
niv gi pretstavil ìvotnite vo edna posebna sve~enost karneval pod maski. Vo golemata me{anica sekoe ìvotno
se krie pod maska.
Ve}e ste se zapoznale so Mar{ot na lavovite# ~ij
rik e pretstaven so zvucite na pijanoto. Karnevalot e
Kamij Sen-Sans
predizvik i za drugi ìvotni. Dali muzi~kiot zvuk }e sozdade prepoznatliva slika za slu{atelot i }e gi otkrie ostanatite ìvotni pod
maski?
Toa }e go doznaete ako vnimatelno ja slu{ate muzikata.
46
18.04.2010
21:08
Page 47
Kenguri
Kamij Sen-Sans
Na karnevalot na ìvotni se i kengurite. Karnevalskite maski ne moàt
da ja sokrijat nivnata palavost i qubopitnost. Veselo potskoknuvaj}i,
pla{livo i nesigurno yirkaat, sakaj}i da bidat del od zabavata i nastanot
okolu sebe.
Za da dade verodostoen opis na karakternite osobenosti na kengurite,
kompozitorot koristi muzi~ki izrazni sredstva. Preku promenite na brzina i
ja~ina na zvukot go opi{uva nivnoto dvièwe, so instrument ~ija zvu~nost ve}e
si ja zapoznal.
Zada~i:
1. Spored na~inot na izvedba, vo koj vid muzika spa|a kompozicijata?
2. Imenuvaj go instrumentot so koj se ispolnuva kompozicijata.
3. Slu{aj ja vnimatelno muzikata i kreni ja rakata sekoga{ koga }e
zabeleì{ deka se menuva tempoto (se zabrzuva ili zabavuva).
4. Pri povtornoto slu{awe sledi ja dinamikata na izvedbata i imenuvaj ja
promenata so soodvetni dinami~ki izrazi ili znaci.
5. So koi izrazni sredstva kompozitorot go dolovuva skokaweto i
qubopitnosta na kengurite?
6. Obidi se da sozdade{ prikazna so naslov, Palavite kenguri, spored
slu{anata muzika ili da napravi{ likovna ilustracija .
47
18.04.2010
21:08
Page 48
Nova godina
(po sluh)
muz. S. M. Gajdov
tekst: V. Kunovski
Nova, nova godino, peeme na glas,

e~i pesna najmila, podarok za nas.
Ima{ sne`na sila, no}va {to se svila,
ti si nova dobra vila, prekrasna i mila.
Aktivnost:
1. Interpretirajte ja pesnata so pridru`ba na ritmi~ki DMI.
2. Podelete se vo tri grupi:
I grupa - ja pee pesnata so literaturen tekst;
II grupa - ja pridruùva pesnata so ritmi~ki DMI , na prvoto taktovo
vreme ;
III grupa - (2-4 u~enika) vo ~etvrtiot i osmiot takt, soglasno ritamot na
pesnata go izgovoraat tekstot din don, din don.
Zada~a:
1. Spored tekstot na pesnata obidi se da napravi{ dramatizacija ili
pretstava na tvojata novogodi{na programa.
48
18.04.2010
21:08
Page 49
Sne{ko
(po sluh)
prerabotka na muzika i tekst: E. Gli{i}
Dojdi, dojdi Sne{ko bel,

jas te ~ekam s sum zel.
Siten sneèc ti ni daj,
sanka jas si imam znaj.
Duva vetre pa|a sneg,
toj za mene }e e lek.
]e se sankam jas do mrak,
toplo }e mi bide pak.
49
18.04.2010
21:08
Page 50
Yvon~iwata yvonat
50
18.04.2010
21:09
Page 51
51
18.04.2010
21:09
Page 52
Johan [traus
Johan [traus
(sinot)
Johan [traus, pomladiot (Johann Strauss 1825-1899), e poznat avstriski

kompozitor, dirigent i violinist. Sin na Johan [traus (postariot), koj se
proslavil so svoite valceri i bil nare~en kral na valcerite#.
Iako postignal golem uspeh kako muzi~ar ne sakal negoviot sin da bide
muzi~ar. Po èlba na tatkoto, mladiot Johan stanal bankar.
Vol{ebnite zvuci i ritamot na valcerite {to gi slu{al vo detstvoto,
kaj Johan razvile qubov kon muzikata. So pomo{ na svojata majka, a bez znaewe
na tatko mu, Johan zemal ~asovi po violina i komponirawe. Formiral svoj
orkestar so koj gi izveduval svoite , no i delata na svojot tatko.
Podocna stanal dirigent na dvorskite balovi. Sozdaval muzika za tanc
kako {to se valceri i polki. Nekoi od niv i denes se izveduvaat. Edno od
negovite poznati dela e kompozicijata Radecki mar{#.
52
18.04.2010
21:09
Page 53
Radecki mar{
Johan [traus
(sinot)
Kratkiot voveden del pompezno go najavuva sve~eniot karakter na

kompozicijata. Pogolema veli~enstvenost i dava zvukot na duva~kite
instrumenti. Nivnata zvu~nost i boja nenametlivo se zabeleùvaat preku
postepeno dinami~ko nijansirawe od pijano do forte. Vo prodolènie,
glavnata melodijata ja ispolnuvaat guda~ki instrumenti.
Vo forte dinamika, povtorno se ispolnuva prepoznatlivata melodija
(tema), po~nuvaj}i so postepeno dinami~ko nijansirawe od pijano do forte.
Ovaa kompozicija se nao|a na repertoarot na tradicionalniot Vienski
novogodi{en koncert, koj sekoja godina se izveduva na 1 Januari.
Moèbi si ja slu{al na televizija ili na koncert. Slu{aj}i ja }e go
doìvee{ karakterot na melodijata. Taa }e ti otkrie zo{to i denes lu|eto
uìvaat vo nea.
Zada~i:
1. Odredi go vidot na muzikata spored na~inot na izvedba.
2. Kakva e po karakter kompozicijata Radecki mar{#?
3. Odredi koe od navedenite tempa go prepoznava{ vo kompozicijata:
a) bavno; b) umereno; v) brzo.
4. Imenuvaj gi osnovnite vidovi na dinamika vo deloto.
5. Pridruùvaj ja melodijata so pleskawe na racete sekoga{ koga }e
voo~i{ izvedba na melodijata vo forte.
53
18.04.2010
21:09
Page 54
Fraza (dvotakt)
Da se potsetime:
1. Muzi~kite kompozicii se sostaveni od pomali i pogolemi muzi~ki
celini.
2. Najmal del od muzi~kata celina e motiv.
3. Kako {to od zborovi gradime govorni celini i literaturni dela, taka
od motivi gradime muzi~ki celini i muzi~ki dela.
Zima
Zada~i:
1. Izrazno pro~itaj go tekstot na pesnata Zima#.
2. Pej ja pesnata Zima# so jasna dikcija i dinami~ko nijansirawe.
54
18.04.2010
21:09
Page 55
Aktivnosti:
1. Opredeli gi stihovite - frazi vo literaturniot tekst na pesnata.
2. Nastavnikot da gi interpretira frazite so noten tekst, a u~enicite
da gi povtoruvaat so literaturen tekst.
3. Odredete gi muzi~kite celini sostaveni od dva motivi.
Muzi~kata celina sostavena od motivi se vika fraza (dvotakt).
Zapomni!
1. Fraza e muzi~ka celina sostavena od motivi. Naj~esto trae dva takta.
55
18.04.2010
21:09
Page 56
Utvrduvawe na muzi~kite celini

motiv i fraza
Vo dadenite {emi so tekstualni i muzi~ki primeri, odredeni se
muzi~kite celini motiv i fraza.
Zada~a:
1. Vo ostanatiot del od pesnata Sne{ko# (str. 49) napravi analiza i
opredeli gi:
- motivite od zborovi,
- motivite od notite,
- frazite od zborovi,
- frazite od notite.
56
18.04.2010
21:09
Page 57
Prispivna pesna
J. Filip
Zada~i:
1. Sledete go notniot tekst na kompozicijata Prispivna pesna# i vnimatelno slu{ajte ja muzikata.
2. ûjte gi i voo~ete gi muzi~kite frazi.
3. Kolku vkupno frazi ima vo kompozicijata?
4. Dali ima povtoruvawe na muzi~ki frazi?
5. Obidete se da ja otpeete melodijata na pesnata.
57
18.04.2010
21:10
Page 58
Dinamika
Da se potsetime:
1. Vo pesnata Eho# so primena na dinami~kite znaci f-forte i p-pijano,
kompozitorot napravil verodostojna imitacija na eho. Vo muzikata
znakot f-forte zna~i silno, a znakot p-pijano zna~i tivko peewe ili
svirewe.
Eho
Karl Marija Veber
Vo park, vo park, vo park, vo park,

vo ubav cveten park, haj, haj, haj, haj
ûj ehov zvuk, ~uj ehov zvuk,
vo park, vo krasen park,
vo park, vo krasen park.
Aktivnost:
1. Ispej ja pesnata so primena na dinami~kite znaci f, p i napravi
imitacija na eho.
Preporaka:
U~enicite moè da se podelat vo dve grupi. Ednata grupa
}e ja pee muzi~kata celina ozna~ena so znakot f forte, a
drugata grupa, celinite ozna~eni so znakot p pijano.
Po èlba na u~enicite moè da se smenat ulogite.
58
18.04.2010
21:10
Page 59
Dinami~ki nijansi
Ponekoga{ kompozitorite svoite idei, ~uvstva i doìvuvawa gi
iskaùvaat so postepena promena vo ja~inata na zvukot. Taa moè da se namaluva
ili da se zgolemuva. Ja~inata moè da ja dostigne zvu~nata kulminacija i
povtorno da se vrati nazad.
Za taa promena vo muzi~kata literatura se primenuvaat muzi~ki znaci.
Postepenoto namaluvawe na ja~inata na zvukot se obeleùva so znakot
dekre{endo.
Postapnoto zgolemuvawe na ja~inata na zvukot se obeleùva so znakot

kre{endo.
59
18.04.2010
21:10
Page 60
Utro od suitata Per Gint#

Edvard Grig
Edvard Grig bil qubitel na prirodata. Se voshituval na ubavinata na
prirodata {to taa mu go nudi na ~ovekot. Ubavinata na son~evoto utro,
kompozitorot Edvard Grig ja pretstavil vo Utro#, od suitata Per Gint#.
Ra|aweto na noviot den kompozitorot go pretstavil so umereno tempo i
promena na ja~inata na zvukot.
Preku melodijata na slu{atelot mu go opi{al momentot na
prodirawe na utrinskite son~evi zraci i spokojstvoto na utroto. Edvard
Grig dal verodostojna muzi~ka slika na ubavinite i zapo~nuvaweto na
denot.
Zada~i:
1. Voo~i gi i imenuvaj gi postepenite promeni na ja~inata na izvedbata
vo kompozicijata.
2. Preku likovno ili literaturno izrazuvawe opi{i kako go doìvuva{
novoto utro spored slu{natata muzika.
60
18.04.2010
21:10
Page 61
Eho
Orlando di Laso
Orlando di Laso e kompozitor roden vo Belgija.
@iveel vo XVI vek nare~en renesansa. Bil muzi~ki
obrazovan i kako dete peel vo detskiot hor vo crkvata Sv.
Nikola vo rodnoto mesto Mons. Negoviot ubav glas go
zabeleàl vicekralot od Sicilija i go odnel vo Italija.
Tamu prestojuval podolg period vo pove}e gradovi.
Podocna rabotel vo Holandija, Anglija i vo Germanija
kade ìveel i tvorel do krajot na svojot ìvot.
Orlando di Laso
Napi{al pove}e od 2000 dela vo pove}e ànrovi posveteni na svetovnata

i duhovnata muzika. Pove}eto od niv se posveteni na ~ove~kiot glas i horskoto
peewe.
Deloto Eho# e nameneto za hor. Vo ovaa kompozicija Orlando di Laso,
uspeal da go dolovi ehoto na glasovite.Toa go postignal so imitacija na
frazite i dinami~ki promeni f- forte i p- pijano. Slu{aj ja muzikata i obidi se
da gi doìvee{ dinami~kite promeni.
Zada~i:
1.
2.
3.
4.
Odredi go vidot na muzi~koto delo spored na~inot na izvedba.

Preku koe izrazno sredstvo ni go dolovuva kompozitorot ehoto ?
Imenuvaj gi vidovite dinamika vo slu{anata muzika.
So koj vid na dinamika kompozitorot go pretstavuva glasot, a so koj
ehoto?
5. Pri slednoto slu{awe pretstavi gi so simboli dinami~kite
promeni. Na primer:
- so visoko krenata raka i otvorena dlanka - f;
- so ponisko krenata raka i zatvorena dlanka - p.
61
18.04.2010
21:10
Page 62
Znaci za prodolùvawe na notnata vrednost

Da se potsetime:
1. Trajnosta na notata moè da se prodolì na pove}e na~ini i so razli~ni
znaci.
Koronata naj~esto se upotrebuva na krajot na muzi~kata kompozicija, no

moè da se upotrebi i vo tekot na kompozicijata na mesta kade {to kompozitorot saka da zaokruì edna muzi~ka misla.
Primer:
âsovnik
Zada~i:
1. Pej ja pesnata âsovnik# so primena na znakot korona!
62
18.04.2010
21:10
Page 63
Prodolùvawe na notnata vrednost

so lak i to~ka
Primer:
Zada~i:
1. Sozdadi ve`bi vo 2/4, 3/4 i 4/4 takt so primena na znaci za
prodolùvawe to~ka i lak.
63
18.04.2010
21:10
Page 64
Primena na znaci
za prodolùvawe na notnite vrednosti
vo melodiski ve`bi i pesni
Ero od onoj svet

(opera)
Jakov Gotovec
[to ~udo stanalo

narodna pesna
64
18.04.2010
21:11
Page 65
Peeme i svirime
Malkite momi
(po noti)
narodna pesna
Na seka moma po edno mom~e.

Na bela Rada crno Arap~e,
Pa se ~udila {to da mu pravi.
Dva dni go mila tri dni go trila ,
Pa go ka~ila na bela kowa
Kow se belee, on se crnee.
Zada~i:
1. Vo koi taktovi ima prodolùvawe na notnata vrednost?
2. Koj znak za prodolùvawe e upotreben vo prviot red, a koj vo vtoriot
red na pesnata?
3. Pesnata sviri ja i pej ja ritmi~ki to~no.
65
18.04.2010
21:11
Page 66
Johanes Brams
Johanes Brams (1833-1897) e poznat germanski
kompozitor. @iveel vo vreme koga kompozitorite vo
svoeto tvore{tvo gi iskaùvale svoite momentalni
~uvstva, naj~esto inspirirani od ubavinite na
prirodata, interesni slu~ki i nastani.
Johanes ne poteknuva od bogato semejstvo. U{te
kako mal imal èlba da nau~i da sviri na pijano. Se
obrazuval sam, a zarabotuval svirej}i do kasno vo
no}ta po gostilnicite.
Johanes Brams
Svojot prv koncert go odràl koga imal samo 15 godini. Podocna ìveel
i tvorel vo Avstrija. Vo negovoto tvore{tvo dominiraat kompoziciite za
vozrasni, no ne gi zaboravil i najmladite slu{ateli i ispolniteli.
So najmladite prijateli - decata, ~esto drugaruval i neizmerno gi sakal.

Toa mu pomognalo da go zapoznae nivniot svet, potrebi, èlbi i me~taewa.
Dobro poznatata èlba na deteto so pesna da zaspie vo pregratkite na
svojata majka, bila inspiracija za kompozicijata Prispivna pesna#. Svoite
umetni~ki vrednosti gi prilagodil na vozrasta na decata. Preku lesno pevliva
melodija ja opi{al golemata ne`nost i toplina na majkata koga go zaspiva svoeto
dete. Zvucite na pijanoto i glasot, umerenata dinamika i tempo vo
kompozicijata, go dolovuvaat mirniot i prispiven karakter na muzikata.
66
18.04.2010
21:11
Page 67
Prispivna pesna
Kompozicijata Prispivna pesna# e napi{ana za interpretacija na
ènski glas, vo pridru`ba na pijano. Nejzinata melodija pleni so
milozvu~nost. Prevedena e na mnogu jazici i obrabotena za detski hor.
Pro~itaj go tekstot na pesnata. Toj }e ti pomogne vo doìvuvaweto i
odreduvaweto na karakterot na deloto.
Johanes Brams
Utre {tom niz prozor tvoj,

son~ev yirne zrak,
v igri, pesni, detski poj,
bodar vesel }e si pak.
Zada~i:
Dobra no}.......
1. Vo koj vid na izvedba spa|a kompozicijata:

a) vokalna b)instrumentalna v) vokalno-instrumentalna ?
2. Kakva e po karakter ovaa kompozicija?
3. Odredi go osnovniot vid na tempoto na izvedbata .
4. Imenuvaj ja dinamikata so koja se ispolnuva ovaa pesna.
5. Objasni zo{to kompozitorot primenil razli~no tempo i dinami~ki
promeni vo pesnata?
6. Obidi se so pomo{ na nastavnikot i vo sorabotka so drugar~iwata da
napravi{ dramatizacija na pesnata, pritoa irazuvaj}i gi to~no
tempoto i dinamikata.
67
18.04.2010
21:11
Page 68
Intervali
Vo nastavnata sodrìna za tonskata skala nau~ivte deka melodiskoto
rastojanieto pome|u dva sosedni tona se vika stepen. Ima polovina i cel stepen.
Aktivnost:
1. Koordinator na aktivnosta e nastavnikot.
- Osum u~enici se naredeni vo prava linija i napred gi nosat
izrabotenite karti~ki so imiwata na tonovite. Sekoe dete treba
da go otpee tonot {to go nosi negovoto ime.
- Po~nuvaj}i so u~enikot {to go nosi imeto do, sekoj u~enik go
kaùva imeto na bilo koj ton od tonovata skala. U~enikot koj e
povikan treba da go otpee tonot ~ie ime go nosi, so pomo{ na
ostanatite u~enici od oddelenieto i nastavnikot.
Tonovite na intervalot moè da gi peeme ili svirime posebno, (eden po

eden) ili zaedno (istovremeno dvata tona).
Zapomni!
1. Rastojanieto pome|u koi bilo dva tona vo tonskata skala ili melodija
se vika interval.
68
18.04.2010
21:11
Page 69
Interval prima
Aktivnost:
1. Ispejte ja tonskata skala vo notni traewa po va{ izbor,
povtoruvaj}i go sekoj ton po dva pati.
Zabeleùvame deka pome|u tonovite: do- do, re- re, mi- mi, fa-fa, sol-sol,
la-la, si-si, nema melodisko rastojanie, tuku samo povtoruvawe na tonot.
Jas sum prima
Zada~a:
1. Vo muzi~kata tetratka so celi notni vrednosti napi{i interval
prima od sekoj ton na tonovata skala.
Zapomni!
1. Melodisko rastojanieto pome|u koi bilo dva tona so isto ime i
visina se vika prima.
69
18.04.2010
21:11
Page 70
Interval sekunda
Rastojanieto pome|u dva sosedni tona vo tonskata skala go narekovme
stepen.
Aktivnost:
1. Ispejte gi sekundite vo tonskata skala vo notni traewa po va{ izbor.
Sosedi
Zada~a:
1. Vo muzi~kata tetratka so celi notni vrednosti napi{i interval
sekunda od sekoj ton na tonskata skala, nagore i nadolu.
Zapomni!
1. Melodisko rastojanieto pome|u dva sosedni tona vo tonskata skala se
vika sekunda.
70
18.04.2010
21:11
Page 71
Interval oktava
Aktivnost:
1. Napi{ete gi notite do1 i do2.
2. Imenuvajte i ispejte gi notite koi se nao|aat me|u niv.
3. Dali postoi melodisko rastojanie?
4. Otkrijte za kolku tona se oddale~eni tonovite eden od drug.
Pome|u tonovite do1 i do2 ima melodisko rastojanie od osum tona.

Toa melodisko rastojanie se vika oktava. Za razlika od intervalot prima
kade {to tonovite imaat isto ime i visina, kaj oktavata tonovite se
istoimeni, no so razli~na visina .
Isto ime imame
Zapomni!
1. Melodisko rastojanieto pome|u dva tona so isto ime, no razli~na
visina ( rastojanie od osum tona) se vika oktava.
71
18.04.2010
21:11
Page 72
Primena na intervali prima, sekunda

i oktava vo melodiski ve`bi
Zada~i:
1. Voo~i gi intervalite vo melodiskite ve`bi.
2. Sviri gi melodiskite ve`bi.
72
S. Gajdov
18.04.2010
21:12
Page 73
Folklor
Da se potsetime:
Seto ona {to go sozdal narodot i {to pretstavuva negovo
tradicionalno obele`je se vika narodno tvore{tvo. Preku narodnoto
tvore{tvo narodot ja pretstavuval i neguval svojata kultura i
tradicija.
Poimot folklor zna~i narodno tvore{tvo (tradicija).
Poteknuva od dva zbora Follk {to zna~i narod i llore {to zna~i
tvore{tvo. Poimot folklor e univerzalen zbor vo celiot svet.
Narodnata kultura ~ovekot ja sozdava u{te od najranite vremiwa,
so borba za opstanok niz vekovite. Tvorecot svojata darba ja
izrazuval preku literaturata, arhitekturata, pesnata, oroto,
nosijata, narodniot instrument, vezot, razli~nite zanaeti i drugi
izlivi od negovoto golemo srce.
73
18.04.2010
21:12
Page 74
Elementi na folklorot
Te{ko i lesno
stara ku}a
narodna prikazna
Eden ~ovek zapra{al nekoj mudrec:
- Kaì mi, mudrecu, {to e lesno, a {to te{ko?
Mudrecot mu odgovoril:
- Da dava{ soveti e mnogu lesno, a da
gajda
postapuva{ po niv, e mnogu te{ko.
Predanie
Narodnoto predanie veli deka pred boeweto
na veligdenskite jajca, doma}inkata treba da kasne
barem eden zalak leb. Dokolku ne go napravi toa
jajceto }e ja zagubi svojata mo}.
grn~arstvo
nakit
manastir
Sv. Joakim Osogovski
nosii
zurla i tapan
Aktivnost:
1. Podelete se vo pet grupi. Od dadenite
elementi na folklorot, sekoja grupa
neka napravi mnoèstvo:
I grupa- arhitektura
II grupa- literatura
III grupa- zanaeti
IV grupa- muzi~ko narodno tvore{tvo
V grupa- rakotvorbi
Zada~a:
vez
1. Sekoja grupa neka istraùva za svojot element od folklorot i na

sledniot ~as so pomo{ na nastavnikot i primena na IKT u~enicite
da napravat bro{ura.
74
18.04.2010
21:12
Page 75
Muzi~ki folklor
Da se potsetime:
Narodnite pesni, instrumenti i ora pretstavuvaat muzi~ko narodno tvore{tvo.Tie se del od folklorot i se narekuvaat muzi~ki
folklor.
Poimot muzi~ki folklor zna~i muzi~ko narodno tvore{tvo. Narodnite pesni i ora me|u narodot ~esto se narekuvaat narodna muzika.
Pesnata bila del od sekojdnevniot ìvot na narodot. Narodniot
tvorec peel, svirel i igral. Taka ja prikaùval svojata taga, radost,
qubov i sloboda. Bidej}i melodijata na narodnite pesni i ora ne
bila zapi{uvana, taa se prenesuvala usno od pokolenie na pokolenie. Vo ponovo vreme, so cel da se za{titi originalnosta na narodnite pesni i ora se pravat notni zapisi.
75
18.04.2010
21:12
Page 76
Elementi na muzi~ki folklor

Ajde red se redat ko~anski sejmeni
(narodna pesna)
gajda
Ajde, red se redat, male

ajde, red se redat
ko~anski sejmeni, mila mamo,
ko~anski sejmeni.
Ajde, }e mi odat, male,
ajde, }e mi odat
pokraj Kriva Reka, mila mamo,
pokraj Kriva Reka.
me{ano oro
Ajde, }e go barat, male,

ajde, }e go barat,
Iqo aramija, mila mamo,
Iqo aramija.
Kraj Vardara sede{e

(narodna pesna)
dudu~e
Kraj Vardara sede{e,

altan kap~e veze{e,
{e}erxi~e, jabanxi~e,
da pukne{ }e te zemam.
Altan kap~e veze{e,
drobni solzi rone{e,
drobni solzi rone{e,
luto majka kolne{e.
tapan
76
ènsko oro
zurla
tarabuka
18.04.2010
21:12
Page 77
ma{ko oro
dajre
Rum, dum, dum

(narodna pesna)
Zurli tre{tat na sred selo,
tapan ~uka rum, dum, dum.
Mladi momi i ergeni,
do dve ora vijat.
kaval
Ozdol ide star bel dedo,

zasukal musta}i,
pravo trga na oroto,
i on da se fati.
tambura
makedonska gusla
(kemane)
Aktivnost:
Go zdogleda baba Neda,

za raka go fati,
kade odi{ staro aro,
oro da im grdi{.
1. Imenuvaj gi elementite na muzi~kiot folklor.

2. Podelete se vo tri grupi. Od dadenite elementi na muzi~kiot
folklor sekoja grupa neka napravi mnoèstvo:
I grupa- narodni pesni ;
II grupa- narodni instrumenti;
III grupa- narodni ora.
Zada~a:
1. Sekoja grupa neka istraùva za svojot element od muzi~kiot folklor.
Na sledniot ~as so pomo{ na nastavnikot i primena na IKT
napravete album.
77
18.04.2010
21:12
Page 78
Narodni pesni
Narodnata pesna e del od muzi~kiot folklor. Taa e tesno povrzana so
ìvotot na lu|eto, nivnite obi~ai, praznici i praznuvawa. Preku nea se
iskaàni razli~ni ~uvstva i èlbi. Opeani se makite i stradawata na
narodot niz vekovi, qubovta kon tatkovinata i svoite najbliski, razni
slu~uvawa dodeka rabotele, nivnite obi~ai i tradicija. No, ~esto pati ja
izrazuvale i svojata {egobijnost.
78
18.04.2010
21:13
Page 79
Semejni narodni pesni

Vo semejnite pesni se pee za ìvotot na semejstvoto i odnosite
pome|u ~lenovite vo semejstvoto. Tuka spa|aat i pesnite {to se peat vo
krugot na semejstvoto.
Sestra kani brata na ve~era

narodna pesna
Qubovni narodni pesni

Motivite vo qubovnite pesni se razli~ni. Naj~esto se pee za qubovta
me|u mom~e i devoj~e, za nivnata prva sredba kako i za pre~kite na koi
naiduvaat vo qubovta.
Nazad, nazad Kalino mome

narodna pesna
79
18.04.2010
21:13
Page 80
[egobijni narodni pesni

[egobijnite pesni naj~esto se peele na sedenki. Vo niv na {egobien
na~in se opi{uva nekoj nastan ili li~nost.
Ku}a imam na Pelister

narodna pesna
Revolucionerni narodni pesni
Sodrìnata na revolucionernite pesni e povrzana so borbata na

narodot za osloboduvawe od okupatorot. êstopati se opi{ani borbite
ili se opeani slavnite junaci.
Poslu{ajte patrioti
narodna pesna
80
18.04.2010
21:13
Page 81
Trudovi narodni pesni
Trudovite pesni narodot gi peel dodeka gi obavuval zemjodelskite i

sto~arskite raboti, no i koga odel na pe~alba.
Tu|inata, pusta da ostane

narodna pesna
Obredni narodni pesni
Obrednite pesni gi opi{uvaat praznicite i praznuvawata kaj

razli~nite kulturni zaednici.
Oj, Lijar~e
narodna pesna
81
18.04.2010
21:13
Page 82
Obi~ajni narodni pesni
Obi~aite na lu|eto od razli~ni kraevi se opeani vo obi~ajnite pesni.
Vrana kowa javam ja

narodna pesna
Na sred selo tapan ~uka, oro se vie.

Na sred selo tapan ~uka, oro se vie.
Oro se vie, moma vode{e,
moma vode{e, oro krase{e.
Tatko i ja dava v selo ne ja dava.
Tatko i ja dava, v selo ne ja dava.
V selo ne ja dava, oti e ubava,
oti e ubava, bela em crvena.
]e umram majko zaginam, bez nea doma ne odam.
]e umram majko zaginam, bez nea doma ne odam.
V selo sluga }e bidam, samo nea da zemam,
v selo sluga }e bidam, samo nea da zemam.
Aktivnost:
1. Bidi kreativen i so pomo{ na nastavnikot napravi dramatizacija
na edna obredna pesna.
Zada~i:
1. Nabroj ja podelba na narodnite pesni spored sodrìna.
2. Podelete se vo sedum grupi. Sekoja grupa neka istraùva za eden vid
pesna. So pomo{ na nastavnikot i primena na IKT napravete pesnarka.
82
18.04.2010
21:13
Page 83
Jas te prativ na voda Kalino

(po sluh)
narodna pesna
Jas te prativ na voda, Kalino.

Ti na voda odi{, belo lice mie{,
po ergeni gleda{ mori, Kalino.
Pusto da ostane mamo liceto.
Koga nego nema libe da go qubi,
tebe ne te slu{am mori, mamo le.
Jas te prativ na lozje, Kalino.
Ti na lozje odi{, belo grozje bere{,
na ergeni dava{, mori, Kalino.
Pusto da ostane mamo lozjeto.
Koga nego nema, ergen da go jade
tebe ne te slu{am mori, mamo le.
Vodarki
Aktivnost:
1. Formirajte ~etiri grupi u~enici.
- Prvata grupa treba da gi pee strofite od pesnata vo koi se
obra}a majkata na Kalina.
- Vtorata grupa gi pee strofite od pesnata vo koi se obra}a,
Kalina.
- Tretata grupa e instrumentalna pridru`ba vo koja se opfateni
u~enici koi imaat pogolem afinitet kon svireweto.
- êtvrtata grupa ima zada~a da napravi koreografija spored
sodrìnata na pesnata.
83
18.04.2010
21:13
Page 84
Te{koto
(narodno oro)
Da se potsetime:
Vo narodno tvore{tvo spa|a se ona {to niz vekovi sozdaval eden
narod:
- umotvorbi (gatanki, pogovorki, legendi, bajki)...
- rakotvorbi (}ilimi, nosii, nakit)...
- narodna muzika (pesni, ora i narodni instrumenti)...
Preku muzikata narodniot peja~ gi iskaùval ~uvstvata na
radost, sre}a, taga, bolka i èlbi, no opi{uval i istoriski nastani
i sekojdnevni slu~uvawa.
Razli~nata koreografija na orata e izraz na ~uvstva i zbidnuvawa
povrzani so sekojdnevniot ìvot na ~ovekot.
Te{koto
(himna na teìnata sobrana vo makedonskite du{i)
Makedonskoto oro, Te{koto, se smeta za edno od najubavite i najte{kite
makedonski ora. Se povrzuva so pe~albarstvoto kako sudbina na lu|eto vo
Makedonija. Oroto poteknuva od momentot koga pe~albarite od Lazaropole,
Gali~nik, Gari i drugi mija~ki sela, zaminuvale na pe~alba. Se igralo na
krajot na seloto, na mestoto kade pe~albarite se razdeluvale so najbliskite
pred da trgnat na iscrpuva~ka rabota vo tu|ina.
Na verskiot praznik Petrovden, pe~albarite se vra}ale vo rodniot kraj
za da u~estvuvaat na svadbite na svoite rodnini.
Udarite na tapanot i piskotot na zurlite go ozna~uvaat po~etokot na
oroto. So bavni dvièwa igraorcite formiraat krug. Orovodecot dava znak so
{amiv~eto i igraorcite se fa}aat za race. So smirenost i dostoinstvo
zapo~nuva tanecot so prikazna za ma~niot ìvot na makedonskiot narod.
Dinamikata na igrata i izedna~eniot ritam ja naru{uva momentot koga
orovodecot }e se ka~i na tapanot. Ovaa simbolika go pretstavuva povikot za
pobeda otpor kon makite, stradawata i te{kotiite. Vo prodolènie igrata
dobiva zabrzan ritam. Sekoj igraorec za mig e orovodec, go prima maram~eto,
go vodi oroto i go predava na sledniot. Na~inot na igrawe i zvukot i ritamot
{to go sozdavaat zurlite i tapanot, sozdava vozbudliva atmosfera. So tek na
vremeto Te{koto# prerasnuva vo himna, ne samo na pe~albarstvoto, tuku i na
seta teìna i gor~ina sobrana vo makedonskite du{i niz mnogu vekovi robuvawe.
84
18.04.2010
21:13
Page 85
Te{koto# i negovite elementi stanale neiscrpen i inspirativen motiv.

Napi{ani se mnogu literaturni pesni i raskazi, snimeni se filmovi,
sozdadeni se dela na klasi~na muzika i novosozdadeni narodni i zabavni pesni.
Vo doìvuvaweto na karakterot na oroto }e ti pomognat i stihovite na
pisatelot Blaè Koneski:
... Sinxir ti be{e na robja,
dur ne stana narod vo listena gora,
se duri so jadot od vekovi sobran
ne povede bujno, buntovni~ko oro!
Se zalula tanec niz krvja i ogan
i povik se za~u i grme` vo ~ad
te raznese segde buntovnata noga
po rodniot kat!#...
Te{koto narodno oro
Zada~i:
1.
2.
3.
4.
Imenuvaj gi instrumentite so koi se izveduva oroto.

Vo koe tempo zapo~nuva oroto, Te{koto?
Dali tempoto se zabrzuva ili zabavuva pri ponatamo{na izvedba?
Imenuvaj gi navedenite dinami~ki oznaki koi gi prepoznava{ vo
izvedbata na oroto: p < , f >.
5. Objasni {to se izrazuva so promenata na tempoto i dinamikata vo
oroto?
6. Obidi se zaedno so nastavnikot i drugar~iwata da zaigra{ na zvucite
od oroto.
85
18.04.2010
21:14
Page 86
O, Suzana
86
18.04.2010
21:14
Page 87

Muzi~ko izrazuvawe i tvorewe na tema muzi~ki formi.
Aktivnost:
1. Opredeli gi govornite celini - frazi vo literaturniot

tekst na pesnata.
Dojde, dojde, proletta, ubava i mila.
Pticite doletaa, novi gnezda svija.
Na ovoj tekst ima i melodija.
Prolet
2. Obidi se da gi podredi{ pravilno muzi~kite celini frazi spored literaturniot tekst i }e ja dobie{ melodijata
na pesnata.
3. Bidi kreativen i napi{i u{te eden tekst za pesnata
Prolet#.
4. Podelete se vo tri-~etiri grupi i pejte ja pesnata so
pridru`ba na detski muzi~ki instrumenti.
87
18.04.2010
21:14
Page 88
Golem den - Veligden

(po sluh)
muzika i tekst: I. Pecevska
Korpi~ki {areni
ajde da zememe,
darovi veligdenski,
vo niv }e polnime.
Refren:
Hristos Voskrese ...
Aktivnost:
1. Za vreme na veligdenskite praznici, istraùvaj i sobiraj
informacii za narodnite obi~ai i izraboti prezentacija (model
po tvoj izbor).
88
18.04.2010
21:14
Page 89
Pe{terata na {umskiot kral

od suitata Per Gint#
na Edvard Grig
Edvard Grig
Edvard Grig e norve{ki kompozitor. Vo svoeto tvore{tvo ~esto koristi

norve{ki narodni pesni i stari tanci. Toj napi{al muzika za dramata Per
Gint#. Preku razli~ni melodii (temi) ni dolovuva slu~ki od ìvotot na
mladiot selanec Per Gint.
Per rastel i ìveel vo koliba vo {uma, me~taej}i za razni avanturi.
Koga porasnal ~estopati talkal niz svetot kade {to doìvuval razni
avanturi. Za da gi dolovi tie slu~uvawa, kompozitorot koristi razli~ni
instrumenti i melodii.
Per Gint
xuxiwa Trolovi#
89
18.04.2010
21:14
Page 90
Pe{terata na {umskiot kral

IV-del od suitata Per Gint#
Per se zapoznava so {umskiot kral koj ìvee vo pe{terata. Negovoto

kralstvo go ~uvaat xuxiwata, trolovi. [umskiot kral posakuva svojata }erka
da ja omaì za Per. No, toj ne ja saka i ja odbiva ponudata na kralot. Xuxiwata
go napa|aat Per i go sovladuvaat. Vo toj mig yvonat kambanite od bliskata
crkva. Xuxiwata se ispla{eni begaat, a pe{terata se urnuva.
Zada~i:
1.
2.
3.
4.
Imenuvaj go vidot na muzi~koto delo, spored na~inot na izvedbata.

Odredi go osnovniot vid na tempoto so koe zapo~nuva deloto.
Imenuvaj gi promenite na tempoto vo kompozicijata.
Pri povtornoto slu{awe obidi se da ja sledi{ dinamikata na
izvedbata i da ja imenuva{ promenata so soodvetni dinami~ki izrazi.
5. So kakvo tempo i dinamika zapo~nuva i zavr{uva deloto?
6. Obidi se da objasni{ zo{to kompozitorot go menuva tempoto i
dinamikata vo muzikata?
90
18.04.2010
21:14
Page 91
Dvoglasno peewe
Da se potsetime:
Tonovite na intervalite gi izveduvame oddelno (eden po eden) ili
istovremeno (zaedno). Vakov na~in na izvedba se primenuva i vo peewe i
vo svirewe na melodiite.
Istovremeno peewe na dve melodii se vika dvoglasno peewe.
Vo dvoglasnoto peewe peja~ite se delat vo dve grupi. Grupata {to ja
pee gornata melodija e prvi glas, a grupata {to ja pee dolnata melodija
e vtori glas. Vakviot na~in na peewe se sretnuva i vo sekojdnevieto.
Vo dvoglasnoto peewe prviot i vtoriot glas moè da po~nat
istovremeno. Na primer:
Ili eden po drug. Na primer:
Koga glasovite po~nuvaat eden po drug no peat ista melodija toga{

stanuva zbor za poseben na~in na peewe. Na primer:
Vakov na~in na peewe se vika kanonsko peewe.
91
18.04.2010
21:15
Page 92
Dvoglasno kanonsko peewe

Aktivnost:
1. Otpejte ja pesnata Kanon Medo i med# koja ja nau~ivte kako
ednoglasna pesna vo IV-oddelenie. Vo dadeniot primer pesnata e
napi{ana vo dva glasa. Podelete se vo dve grupi.
2. I grupa- neka zapo~ne da ja pee pesnata;
3. II grupa- neka zapo~ne da ja pee pesnata po ispeanata melodija na
tekstot Saka medo, med da jade# kako vo dadeniot primer;
Kanon Medo i med

(po sluh)
Sigurno zabeleàvte deka prviot glas pesnata ja zapo~na prv, no i ja

zavr{i prv. Dodeka vtoriot glas zapo~na podocna, vo odredeno vreme i isto
taka zavr{i podocna. Ova peewe se narekuva kanonsko dvoglasno peewe.
92
18.04.2010
21:15
Page 93
Kanon
Notniot tekst na kanonot vo pove}eto primeri se zapi{uva ednoglasno.
Mestoto na po~etokot na vtoriot glas se obeleùva so broj, kako vo dadeniot
primer:
Ov~arska pesna
(kanon, po noti)
Vo ovoj primer, kanonot e dvoglasen. Kanonot moè da bide triglasen,

~etiriglasen i pove}eglasen.
Aktivnost:
1. Nau~ete ja pesnata ednoglasno so noten tekst.
2. Podelete se vo dve grupi i pejte ja pesnata so noten tekst kako
dvoglasen kanon.
Preporaka:
Obidete se da napravite vokalno- instrumentalna izvedba
(ednata grupa neka pee, a drugata neka sviri).
93
18.04.2010
21:15
Page 94
Izlegol Del~ev vojvoda niz toa pole bitolsko#

(narodna pesna)
Izlegol Goce pro{etal,
niz toa pole bitolsko.
[to ~udo Goce mi videl,
devet sinxira so robje.
Trite sinxiri najnapred,
se mladi momi, mom~iwa.
Trite sinxira oni se,
so starci i so starici.
Vaska Ilieva
Trite sinxira najnazad,

sade se mladi nevesti.
Sade se mladi nevesti,
so ma{ki deca na race.
Koga gi vide starcite,

krvavi solzi proroni.
Koga gi vide decata,
od srce Goce zaplaka.
Goce na pa{a govori,
mijazin more Efendi,
robjeto oslobodi gi,
oti }e plati{ so glava.
Goce Del~ev
Zada~i:
interpretacija Vaska Ilieva
1. Spored podelbata na pesni po sodrìna, na koja grupa na pesni i

pripa|a Izlegol Del~ev Vojvoda niz toa pole bitolsko#?
2. Istraùvaj za drugi narodni pesni vo koi e opean makedonskiot
revolucioner, Goce Del~ev.
3. Izraboti pesnarka od narodni pesni so patriotska sodrìna.
94
18.04.2010
21:15
Page 95
Sonce
(po noti)
muzika: Stefan Gajdov
tekst: Du{ko Avramov
Aktivnost:
1. Interpretiraj ja pesnata po noti, ritmi~ki i melodiski to~no so
primena na dadenite muzi~ki elementi: tempo, dinamika i znak za
zabavuvawe.
Zada~a:
1. Analiziraj go notniot tekst na pesnata i otkrij go:
- Vidot na tempo;
- Vidot na dinamika;
- Muzi~kite pismeni znaci, noti i pauzi;
- Znakot za prodolùvawe na notnite vrednosti.
95
18.04.2010
21:15
Page 96
Nikolaj Rimski Korsakov

Nikolaj Rimski Korsakov (1844-1908) e ruski kompozitor i
pedagog. Qubovta kon muzikata kaj nego se ra|a vo ranoto detstvo.
No, poradi èlbata na negovite roditeli toj se zapi{uva vo
pomorskoto u~ili{te. Istovremeno u~i pijano i muzi~ka
teorija. Na 17 godini go zapoznava kompozitorov Balakirev. Toj
go voo~il talentiraniot Korsakov i mu dava golema
Nikolaj
poddr{ka vo ponatamo{nata muzi~ka dejnost. Po sozdavaweto
na prvata ruska simfonija, Korsakov stanuva ~len na grupata Rimski Korsakov
najpoznati ruski kompozitori nare~ena "Ruska petorka#.
Vo svoite dela koristel motivi od ruskiot folklor, a naj~esto od
narodnite legendi i prikazni. Inspiriran od legendata [eherezada#, sozdava
kompozicija vo koja se pretstaveni nekolku prikazni od 1001-na no}#. Operata
Prikazna za carot Saltan#, e edna od negovite poznati dela.
Kratka sodrìna na operata Prikazna za carot Saltan#.
Vo zemjata na carot Saltan se pro~ulo deka carot saka da se èni.
Najmalata od trite sestri vetila deka dokolku stane carica }e mu rodi sin
naslednik - hrabar vitez. Poradi nejzinoto vetuvawe, èlbata i se ispolnila.
Carot Saltan ja odbral za èna. Naskoro zaminal vo vojna. Vo me|uvreme caricata
go ra|a sinot. Zavidlivite sestri mu ispratile pismo na carot deka negovata
èna rodila ~udovi{te. Carot naredil deteto i caricata da se stavat vo bure
i da se frlat vo more. Proterani od svoeto carstvo tie isplovile na eden ostrov.
Po mnogu godini, carskiot sin, Gvidon, po site
stradawa posakal da go vidi svojot tatko, rodnata
zemja i carskiot prestol. Princezata Lebed,
soàluvaj}i se na Gvidon, go poprskala so morska
voda i go pretvorila vo bumbar. Taka toj moèl da gi
sledi carskite brodovi koi minuvale pokraj ostrovot
Bujon i da stasaat do carstvoto na car Saltan.
Gvidon i negovata majka go ~ekaat
pristignuvaweto na carot Saltan koj po dolgoo~ekuvanata sredba, pokajni~ki pobaral pro{ka za
site nepravdi {to im gi nanel. Na svadbata na
Gvidon i princezata Lebed, a poradi golemata
veselba i neizmerna sre}a, dvete sestri dobile pro{ka.
96
18.04.2010
21:15
Page 97
Bumbarov let
Ovaa poznata i virtuozna melodija e predizvik na mnogu

instrumentalisti. Od tie pri~ini e prilagodena za izvedba na razli~ni
instrumenti: pijano, klarinet, flejta, saksofon i harmonika.
Bumbarov let
(scena od operata Prikazna za carot Saltan#)
Koristej}i gi muzi~kite izrazni sredstva,
Korsakov napravil muzi~ka slika na patot i letaweto
na bumbarot do carskiot dvorec. Sredbata so carot
Saltan i letaweto okolu negovata glava, vpe~atlivo e
pretstaveno so promena na tempoto i dinamikata. Atmosferata na
netrpelivost koga carot saka da go protera bumarot, sozdava
voznemirenost, iako vo kompozicijata izobiluva vedrina..
Zada~i:
1. Imenuvaj go vidot na tempoto na kompozicijata.
2. Preku crte` iskaì {to ~uvstvuva{ dodeka ja slu{a{ kompozicijata.
97
18.04.2010
21:15
Page 98

Zada~a:
1. Muzi~ka asocijacija za prepoznavawe na slu{ani kompoziciii.
Aktivnost:
1. Nastavnikot dava nasoki za rabota i gi zapoznava u~enicite so
na~inot na realizacija na aktivnosta izrazuvawe i tvorewe
Muzi~ka asocijacija#.
Demonstracija na primer:
Upatstvo za realizacija na aktivnosta:

- Formirawe na grupi od u~enici (od ~etiri do pet grupi,
zavisno od brojot na u~enici vo paralelkata).
- Sekoja grupa treba da izraboti model za asocijacija na edno
slu{ano delo po izbor. Odgovorot od kolonata i kone~niot
odgovor ne treba da bidat vneseni.
- Izraboteniot model za asocijacija treba da go re{i edna
od ostanatite grupi.
- Prezentacija na re{enieto na modelot.
Preporaka:
Ovaa muzi~ka asocijacija moè da se realizira i na nekoja
druga tema: na primer: Nova godina, muzi~ki folklor i
narodno tvore{tvo, muzi~ki formi i drugo.
98
18.04.2010
21:15
Page 99
Buba Mara
(po sluh)
tekst: B. Mirkulovska
muz. N. Mi{~enko Vodeb
Let, let, buba Maro, donesi mi gosti!

Mnogu sakam da gi gledam
tvojte krilja li~ni,
kako fustan sli~ni.
Let, let, buba Maro, donesi mi gosti!
Ispolni mi edna èlba:
Letni, {iri krilja,
mnogu sakam da mi dojdat
dedo, baba mila!
Zada~a:
1. Tekstot na pesnata pretstavi go preku likovna ilustracija.
99
18.04.2010
21:16
Page 100
Sonata
(fragment)
100
V. A. Mocart
18.04.2010
21:16
Page 101
101
18.04.2010
21:16
Page 102
Za ovoj svet
]e ~ue{ glas, ponekoga{,

deca stradale. O, Boè, ne!
Na vesti slu{am povtorno,
vo svetot negde nova vojna,
novo nasilstvo.
Ni treba miren son,
Ni treba nevinost.
Da nema strav i solzi,
Seto zlo da is~ezne,
Da nema taèn den za nas!
Za ovoj svet, eden i edinstven,

treba se da storime, samo toj go imame.
Za ovoj svet, koj ni e edinstven,
i so detska nasmevka treba da se borime,
Za ovoj svet!
Vo srcata n dopira za tro{ka qubov,

sekoj mig po edna molitva.
Decata se nevini, da u~ime od niv
Za ovoj svet...............
za verbata i nade`ta.
Nema strav, nema glad,
Nam ni treba da e ìv sonot
da nema griì za nikogo.
{to gi hrani niv za spas!
Za ovoj svet...........
Aktivnost:
1. Tvoite doìvuvawa od slu{anata muzika iskaì gi likovno.
2. Izraboti ~estitka naslovena Za site deca na ovoj svet#.
Zada~a:
1. Izraboti album so kompozicii od tvoi omileni peja~i i pesni.
102
18.04.2010
21:16
Page 103
So muzika na odmor
Se bliì krajot na u~ebnata godina. Ta`ni sme poradi razdelbata, no
veseli poradi zasluèniot odmor.
Ovoj moment odbeleì go so pesna i igra. Napravi izbor na pesni koi
}e gi slu{a{ ili pee{. Na{iot predlog e pesnata:
Muzikalna zgrada#
Pesnata e ispolneta na detskiot festival
Zlatno Slavej~e# 2009 godina.
muzika i tekst: Svetlana Pecakova
ispolnuva: Martin Joveski
Angelina sviri violina,

Ema ~asovi po klavir zema,
Cela zgrada ni e muzikalna,
Jane komponira sam vo spalna.
Eden sosed na{, vo liftot re~e:
Na ova mora da se stava red.
A jas pet-ni {est, so palka v raka:
Nema da si svirka koj {to saka.
Jas sum re{en da bidam dirigent,
pa, tuka mora da ima nekoj red.
Cela zgrada se ni{a, tancuva,
jas sum toj {to }e komanduva.
103
18.04.2010
21:16
Page 104
18.04.2010
21:16
Page 105
SODR@INA
Mojot svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4
Zapejte deca na svetot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5
Notni vrednosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6
Cela nota i pauza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7
Osmina nota i pauza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8
Primena na osmina nota vo pesna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9
Ritmi~ki i melodiski ve`bi so primena na cela nota i pauza . . . . . . . . . .10
Ritmi~ki i melodiski ve`bi so primena na osmina nota i pauza . . . . . . . .11
Mestoto na notite vo petolinieto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12
Mestoto na notite si1 i do2 petolinieto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13
Blok flejta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14
Melodiski ve`bi so primena na notite si1 i do2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16
Primena na notite si1 i do2 vo pesna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17
U~itelke ti si moj svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18
Takt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19
Dvodelen 2/4 takt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20
Primena na 2/4 takt vo ritmi~ki i melodiski ve`bi i pesna . . . . . . . . . . .21
Prva, vtora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22
Svirime vo 2/4 takt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .23
Esen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .24
Tridelen 3/4 takt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25
Primena na 3/4 takt vo ritmi~ki i melodiski ve`bi i pesna . . . . . . . . . . .26
Eden, dva, tri! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
Svirime vo 3/4 takt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28
êtiridelen 4/4 takt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .29
Primena na 4/4 takt vo ritmi~ki i melodiski ve`bi . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30
êtiri po ~etiri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31
êtiri po ~etiri (svirime na detski instrumenti) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32
Muzi~ko izrazuvawe i tvorewe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33
Tonska skala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34
C-dur skala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .36
Azbu~na pesna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38
Tempo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .39
Metronom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .40
âsovnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .41
Ve`bi i pesni so primena na razli~no tempo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .42
Farmata na stariot Mekdonald . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .43
Brat~e Martin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .43
Zabavuvawe i zabrzuvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .44
Vals . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .45
Karneval na ìvotnite - Kamij Sen-Sans . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .46
Kenguri - Kamij Sen-Sans . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .47
Nova godina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .48
18.04.2010
21:16
Page 106
Sne{ko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .49
Yvon~iwata yvonat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .50
Johan [traus . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52
Radecki mar{ - Johan [traus . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .53
Fraza (dvotakt) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .54
Utvrduvawe na muzi~kite celini motiv i fraza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .56
Prispivna pesna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .57
Dinamika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .58
Dinami~ki nijansi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .59
Utro od suitata Per Gint# - Edvard Grig . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .60
Eho - Orlando di Laso . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .61
Znaci za prodolùvawe na notnata vrednost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .62
Prodolùvawe na notnata vrednost so lak i to~ka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .63
Primena na znaci za prodolùvawe na notnite vrednosti
vo melodiski ve`bi i pesni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .64
Malkite momi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .65
Johanes Brams . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .66
Prispivna pesna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .67
Intervali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .68
Interval prima . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .69
Interval sekunda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .70
Interval oktava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .71
Primena na intervali prima, sekunda i oktava vo melodiski ve`bi . . . . .72
Folklor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .73
Elementi na folklorot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .74
Muzi~ki folklor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .75
Elementi na muzi~ki folklor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .76
Narodni pesni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .78
Jas te prativ na voda Kalino . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .83
Te{koto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .84
O, Suzana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86
Golem den - Veligden . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .88
Pe{terata na {umskiot kral od suitata Per Gint# na Edvard Grig . . .89
Pe{terata na {umskiot kral IV-del od suitata Per Gint# . . . . . . . . . . . .90
Dvoglasno peewe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .91
Dvoglasno kanonsko peewe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .92
Kanon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .93
Izlegol Del~ev vojvoda niz toa pole bitolsko# . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .94
Sonce . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .95
Nikolaj Rimski Korsakov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .96
Bumbarov let . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .97
Buba Mara . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .99
Sonata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .100
Za ovoj svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .102
So muzika na odmor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .103

Muzicko 5 Mak

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Muzicko 5 Mak

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Muzicko za 5 oddelenie Vesna.

Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

Sonce me budi vo postela,

Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

Zapejte deca na svetot

Ta`ni da nema na svetot,

Srcata detski se izvor,

Refren: La, la, la, la ...

Refren: La, la, la, la ...

Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

trae eden udar

trae dva udari

Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

Cela nota i pauza

bele`ewe na cela pauza vo petolinie

Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

Osmina nota i pauza

Novata notna vrednost {to }e ja otkrieme se vika osmina nota.

osmina nota e sostavena od:

bele`ewe na osmina pauza vo petolinie

Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

Primena na osmina nota vo pesna

Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

Ritmi~ki i melodiski ve`bi so primena

Melodiska ve`ba br. 1

Ritmi~ka ve`ba br. 2

Melodiska ve`ba br. 2

Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

Ritmi~ki i melodiski ve`bi so primena

Ritmi~ka ve`ba br. 2

Melodiska ve`ba br. 1

Melodiska ve`ba br. 2

Melodiska ve`ba br. 3

Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

Mestoto na notite vo petolinieto

Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

Mestoto na notite si1 i do2 petolinieto

Notata si1 se pi{uva na tretata linija od petolinieto.

Sega site noti se tuka. Veselbata neka prodol`i. Da zapeeme pesna!

Crti~ka, glavi~ka, polna prazna odlu~i !

Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

Koga gi zatvorivte site sedum otvori i osmiot od dolnata strana na

Ajde da nau~ime kako se svirat tonovite si1 i do2!

Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

Melodiski ve`bi so primena

Melodiska ve`ba br. 2

Melodiska ve`ba br. 3

Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

Primena na notite si1 i do2 vo pesna

Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

U~itelke ti si moj svet

Za tebe peam na glas,

Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

Takt e mal del od muzi~kata kompozicija i pretstavuva rastojanie od

Brojot na silni i slabi taktovi vremiwa go opredeluva taktovata mera.

Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

Dvodelen 2/4 takt

Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

Primena na 2/4 takt vo ritmi~ki

Melodiska ve`ba br. 1

Ritmi~ka ve`ba br. 2