Filip Petrovski

Za NAS

Ja sakam tatkovinata pove}e od du{ata !

Makijaveli

Knigata ja posvetuvam na mojata tatkovina i

na site {to gi polo`ija `ivotite za svetata
ideja - Makedonija.

Blagodaram na Korubin Sne`ana, Valentina

Velkovska, Cvijo Ra{kovi} za nesebi~nata pomo{. Bez
nivnata sorabotka knigata nema{e da go dobie ovoj
izgled.

Sodr`ina
1. Voved
2. Intervju vo Fokus (13.12.1996)
3. Obra}awe vo Sobranieto na RM vo ime na OO na

studentskite protesti (14.3.1997)

4. Intervju vo Dnevnik (22.2.1997)
5. Priznavawe na Tajvan (12.2.1999)
6. Bezbednosna sostojba vo RM (14.4.1999)
7. Me|udr`avni dogovori so Bugarija (15.4.1999)
8. Kampawa za borba protiv drogata (16.6.1999)
9. Informacija za sostojbata vo MTV (15.7.1999)
10. Informacija za NATO (18.7.1999)
11. Poka~uvawe na akcizi (14.7.1999)
12. Slu~aj OKTA (13.9.1999)
13. Interpelacija za Novkovski (29.9.1999)
14. Nekolku diskusii za su{tinata na makedonskoto pra{awe
(3.2.2000)
15. Slu~ajot Ara~inovo (11.2.2000)
16. Anketna Komisija za javni nabavki (2.3.2000)
17. Prateni~ko pra{awe (30.3.2000)
18. Izmena i dopolna na Zakonot za ugostitelska i
turisti~ka dejnost (20.4.2000)
19. Izmena i dopolna na Zakonot za `ivotna sredina
(11.5.2000)
4

20. Da se otvori parlamentot (16.5.2000)

21. Interpelacija za Ministerot za odbrana, N.Kqusev
(16.5.2000)
22. Intervju vo Makedonija Denes (8.7.2000)
23. Lokalni izbori 2000 (12.10.2000)
24. Intervju vo Makedonsko Sonce (17.11.2000)
25. Proda`ba na Makedonski Telekomunikacii (20.12.2000)
26. Otvarawe na procedura za promena na Ustavot (31.8.2001)
27. Replika so [e}erinska, istata sednica (3.9.2001)
28. Intervju vo Nova Makedonija (8.9.2001)
29. Razre{uvawe na Ministerot za pravda Ixet Memeti
(10.9.2001)
30. Deklaracija za osuda na teroristi~kite napadi na SAD
(17.9.2001)
31. Replika so Ge{takovski za slu~ajot "150.000
dr`avjanstva" (18.9.2001)
32. ^etvrtiot amandman na Ustavot, Preambulata
(20.9.2001)
33. Referendum, Da ili Ne (25.9.2001)
34. Replika na Ziberi (26.9.2001)
35. Pettiot amandman na Ustavot (25.10.2001)
36. Dodatok
- redosled na sednicite vo tekot na promenata na Ustavot
- ramkovniot dogovor od Ohrid
- Aneks A, ustavni amandmani
- Preambula na Ustavot od 17.11.1997

VOVED

Prvata godina od tretiot milenium na ~ove{tvoto posle

raspetieto na Hrista, milenium vo koj mnogumina predviduvaat
deka na{iot rod }e go pobedi prostorot i vremeto napu{taj}i go
na{iot solaren sistem, vo potraga po novi podobri mesta za
`iveewe, za mojata dr`ava, tatkovina, Makedonija zapo~na
tragi~no.
Eden navidum minoren i za mnogumina slu~aen pograni~en
incident, se pretvori vo haos, tragedija, odewe po `ica i vo mnogu
zali~i na pat od koj nema izlez. @rtvi, minski poliwa, podmolni
ubistva od zasedi, odletani vo vozduh manastiri, yverski ma~ewa i
masakrirawa, temnici, strav, `ed...
^ovek }e pomisli nekoj ni gi nabrojuva stradawata vo
pekolot na Dante ili sozdava tenzija koja {to }e go privle~e
vnimanieto na ~itatelot za nekoj roman so horor sodr`ina. No,
ne! Ne e ni{to od toa povrzano so fikcijata, naprotiv seto toa
i se slu~i na mojata tatkovina i po igra na slu~aj (ili na ne{to
drugo!?) bev aktiven u~esnik vo site toga{ni slu~uvawa. Bev ~len
na Parlamentot, tretiot prateni~ki sostav na nezavisna
Makedonija, eden od sto i dvaesette ~lenovi. Toa e sostavot koj
{to be{e izbran vo 1998 godina i sostavot {to izglasa promeni
na krajot od 2001 godina na makedonskiot Ustav, donesen vo 1991
godina. Toj sostav na Parlamentot go promeni Ustavot koj {to
be{e donesen kako izraz i potreba, i nad se kruna na naporite,
vekovnite napori i streme`i na Makedonskiot narod za sozdavawe
na
sopstvena
dr`ava,
prepoznavawe
i
etablirawe
vo
me|unarodnoto semejstvo na narodite.
Gordost ili beda, pravilen ili pogre{en ~ekor, }e ostane
pra{awe {to treba da si go odgovorat sami site pratenici {to
u~estvuvaa vo promenata na makedonskiot Ustav.

Zo{to nam?
Na samiot po~etok se otvoraat mnogu dilemi. Sekoj
normalen ~ovek prvoto pra{awe {to }e si go postavi e:"Zo{to na
nas?", ponataka najnormalno pra{awe koe {to sledi e:"Zo{to
6

tokmu sega?". Mnogumina bea skloni da dadat odgovor, koj

korenspondira so vremeto na rodovskite zaednici koga lu|eto,
neznaej}i {to i zo{to pravat vo svetot, site prirodni pojavi si
gi pojasnuvale kako delo na semo}nite sili, delo na bogovite.
Normalno, prvo go pra{uvale vra~ot zo{to e toa taka, a toj
gordo so prstot poka`uval nagore kon neboto i dilemite bile
momentalno razre{eni. "Taka sakaat bogovite", pretpostavuvam
bil odgovorot na toga{nite mudreci. Interesno e niz taa prizma
da se napravi razgleduvawe na paralelata {to od dene{na
perspektiva ja imame pred nas. Dali e vo pra{awe slu~ajnost, igra
na slu~ajot ili nekakvo bo`estveno projavuvawe?!
Sklon sum so golema sigurnost da odgovoram deka nema nitu
eden procent na slu~ajnost vo "vojnata vo Makedonija", vo 2001
godina. Oti sekoj {to saka da ima osnovna orientacija vo
`ivotot znae deka vo politikata, vo site dr`avni, posebno vo
site golemodr`avni proekti e involviran Um. I toa Um na
iljadnici lu|e, Um na generacii i generacii potreben za da se
sozdade i objavi ideja. Ako ja prifatime ovaa argumentacija
takvata postavenost na rabotite go isklu~uva kako mo`no
objasnuvaweto na slu~uvawata kako rezultat na slu~ajnost. Ako
dozvolite bi go isklu~il i objasnuvaweto na ne{tata so
potpirawe na semo}nite sili i bogovite, oti, se nadevam,
nadminata e taa faza na primitivno sueverie kaj nas. Osven ako ne
sakate da gi locirame bogovite tuka na zemjata, mo`ebi vo nekoj
egzekutori na noviot svetski poredok!?
Povtorno doa|ame do pra{awe, novo pra{awe, naredno
pra{awe: "Kakov Um?", koe {to e povrzano so prvo postavenite
pra{awa, zo{to sega i tokmu na nas. Odgovorot e mnogu prost i e
vo tesna vrska, relacija so definicijata na sozdavaweto na
dr`avata. Bilo koja dr`ava. Ako taka se postavat pra{awata,
malku se razgleda vo istorijata odgovorite sami se nudat. ]e
re~am vo stilot na nastapite od parlamentarnata govornica:
"Odgovorite se tuka, sakate li da gi vidite?".
Bolkata {to vo sebe ja nosam od celoto na{e makedonsko
prokletstvo, se zgolemuva{e pove}ekratno sekoj pat koga }e mi
stane{e jasno, na sekoja naredna sednica, deka seto toa nikako ne
saka{e da se prifati, koga mnogumina zami`uvaa (namerno ili
nesakaj}i) pred tolku vidliviot Proekt. Sekoja naredna sednica
istoto! Navednata glava, sabja ne ja se~e.
Mo`ebi navistina postoi "makedonski sindrom na
samouni{tuvawe", mo`ebi e vo pra{awe nekakvo prokletstvo, no
navistina be{e `alno da se gleda ignoriraweto na vistinata,

ignoriraweto vo ime na nekoi povisoki (partiski) celi. Nikoj ne

saka{e (so ~esni isklu~oci) da ja vidi strategijata na Umot, koja
{to se otkriva{e, prika`uva{e so celata nejzina mo`na grdost.
Golema Albanija, Proekt tolku jasno ispora~an, na site nas,
od site Albanski u~esnici vo makedonskata politi~ka arena.
Zamislen pred sto dvaeset i tri godini vo Prizren, postaven kako
dolgoro~na
i
obvrzuva~ka
strategija.
Potvrduvan
i
prepotvrduvan, za da ne se zaboravi, oti nekoi raboti se
zaboravaat vo vreme na samo edna generacija. Posleden pat
potvrden vo vremeto na na{ata generacija, minatata godina,
isto taka vo Prizren za da ja zajakne simbolikata i potencira
re{enosta, ovoj pat, edna{-zasekoga{ da se ostvari. Dodeka
makedonskite sinovi ginea po najnovite makedonski frontovi, od
padinite od [ar planina, podno`jeto na Tetovo, okolinata na
Skopje, do predgradijata na Kumanovo, Xaferi, Imeri i Ahmeti
potpi{aa zaedni~ki dokument vo Prizren i ispora~uvaj}i ni go,
jasno ni stavija do znaewe deka smetaat oti e dojdeno vremeto da
go realiziraat vekovniot son na Albancite, golema Albanija, koja
{to gi vklu~uva teritoriite na Makedonija od Kumanovo, Skopje,
Veles, preku Prilep i Bitola se do Ohrid (predlagam da se vidat
sajtovite...).
Zo{to toa nikoj vo Makedonija nesaka{e da go vidi ostanuva
za mene enigma na koja {to ne mo`am da si odgovoram. Sindrom?

Zo{to pi{uvam, motiv?

Kako i da e bidej}i bev, kako {to rekov, pratenik vo toa
vreme se zafativ da gi sredam i objavam govorite, nastapite {to
gi imav od parlamentarnata govornica, a i nekoi intervjua
povrzani so tematikata {to ja dopirav preku mojot
parlamentaren anga`man. Smetav toa e obvrska koja {to sekoj
~esen politi~ar ja ima i na koja treba da odgovori. Toa se poka`a
kako mnogu pote{ka zada~a otkolku {to mo`ev da zamislam.
Povtorno gi `iveev site momenti, povtorno slu~uvawata mi se
vra}aa vo glavata... Gi ~itav stenogramskite bele{ki od site
sednici, bele{ki koi budat mnogu spomeni, se}avawa na site
vkrstuvawa na zborovi vo trite godini (1998-2001) vo koi imav
privilegija da bidam pratenik vo Sobranieto na Republika
Makedonija.
Dofrluvawe od mesto, namerno gestikulirawe za da te
isfrli od koncentracija, ~esti izleguvawa i vleguvawa vo salata,
zvonewe na mobilni telefoni, poraki na istite, rasfrlani
8

vesnici, zaspani pratenici, kupi{ta nepro~itani materijali i

zakoni, neodgovorni i kupeni novinari, zbuneti kolegi, dobri i
lo{i lu|e i karakteri, kalkulacii, akrobacii, transferi vo drugi
partii i {to u{te ne bea sostaven del na prateni~kata rabota,
{to so gordost ja rabotev. Za se {to napraviv vo toj period i go
ka`av od govornicata, sum gord.
Navleguvaj}i se pove}e i pove}e vo celiot opus, kupi{ta
stranici {to za sre}a uspeav navreme da gi soberam, svativ nema
da mo`am da se ograni~am samo na govorite od vremeto na
promenata na Ustavot na R. Makedonija, tuku }e go realiziram
celiot period na deluvawe vo Parlamentot, }e go prezentiram
celokupniot anga`man. Vo rabotata na eden politi~ar, vpro~em
kako i vo sekoja druga rabota e potrebna i zna~ajna
konsistentnosta. Toa be{e motiv pove}e da gi vklu~am site
govori za da mo`e ~itatelot nepristrasno da go istra`i
kontinuitetot, poziciite i opredelbata. Ako ja ima!?
Ova dotolku pove}e zatoa {to mnogu od spomenuvanite
novinari-izvr{iteli, so jasno dadena zada~a postojano ja
iskrivuvaa vistinata, svesni deka makedonskata javnost e
specifi~na i postojat odredeni to~no isprobani i najva`no od se,
efikasni na~ini da se vlijae vrz svesta, taa da se deformira, mesi,
spored sopstvenata proekcija i potreba. Mnogu pati se soo~iv so
podmolnosta od najdolen vid rabotej}i so ovie"lu|e", oti
politi~kiot anga`man e povrzan so javnosta, so komunicirawe i
konsultirawe na istata. I ~itav ~esto za raboti koi {to ne se
slu~ile. Mnogu pati na svojot grb ~uvstvuvav tovar namerno
staven, tovar koj ne doveduva{e vo sizifovska uloga, poradi
sopstvenata (nivnata) `elba nikojpat da ne se stigne do celta,
ili pak ako se stigne da te turnat ,za da trgne{ odnovo.
I trgavme, trgavme, no seto toa nekoj namerno (ova svesno go
povtoruvam)
go
omalova`uva{e,
ismeva{e,
kastrira{e,
toksicira{e i kakvo takvo go pra}a{e na makedonskata javnost.
Ne samo tamu, tuku sozdava{e nenadomestliva {teta vo
makedonskoto nacionalno tkivo, a so toa i na idnata istorija na
Makedonija. Nekoi naredni generacii na Makedonci koga }e gi
~itaat pisanijata {to proizlegoa kako produkt na ova
turbuletno vreme, }e steknat sosema pogre{na vizija za toa kakvo
be{e ova vreme. Svativ, toa }e mi ja uslo`ni i pro{iri
rabotata. Objasnuvaweto i tolkuvaweto na sam sebe, na svoite
nastapi i razmisli lesno mo`e da bide tretirano kako
subjektivno i kako takvo u{te polesno ismevano. Nejse, ostavam
na vremeto da go napravi svoeto, ubeden deka nema podobar

tolkuva~ na nastanite od vremeto samo. Jas moeto go storiv.

Nejasna mi be{e taa potreba, poriv koj {to mnogu silno me
pritiska{e. ^esto se pra{uvav koja }e e celta, su{tinata,
ideata, o~ekuvaweto, proizvodot na edno vakvo pi{uvawe.
Odedna{ svativ, mo`am da se potpram, povikam na Jung, na
negovite vonvremenski konstatacii: "Moite zborovi se
manifestacija sami za sebe, tie nastanaa od sudbinska prinuda.
Ona za {to pi{uvav (zboruvav) me obzema{e od vnatre. Na duhot
{to me pridvi`uva{e mu dozvoliv da dojde do izraz!". Prevodot e
sloboden, su{tinata e zadr`ana.
I u{te:"Nikoga{ ne smetav na efekt na tie (moite)
zborovi. Tie pretstavuvaa kompezacija za mojot sekojdneven
`ivot i jas morav da go ka`am ona {to nikoj ne saka{e da go ~ue!". Svesen za rizikot, od istite {to gi locirav kako
potkopuva~i i uni{tuva~i na makedonskoto nacionalno tkivo, da
bidam povtorno izlo`en na potsmev, gi zemav zborovite na Jung,
golemite i vonvremenski zborovi za idea vodilka. Oti vo nieden
moment dodeka minuvav niz mojot pat ne pomisliv deka ja
otkrivam Amerika. Glavno be{e da go ka`am toa {to namisliv da
go ka`am.

Po~etoci. Anticipacija. Predupreduvawe

Od kade da trgnam? Prosto pra{awe na koe {to najlesen
odgovor mo`ebi e - od po~etokot na mandatot. Oti ako nekoj
saka da diskutira ili dade ot~et za svojata javna rabota, koja mu
bila dodelena so mandat od gra|anite, normalno e diskusiite da gi
skoncentrira vo periodot od po~etokot na mandatot. No,
smetav nema da mo`am da se vklopam vo toa kli{e i ne sakam.
Ima{e momenti, zna~ajni momenti koi ne mo`am da gi preskoknam
i zaboravam, momenti koi bea presudni (vo mnogu) {to den potoa }e
se najdam kako pratenik vo makedonskiot Parlament.
Sepak, ne mo`ev do beskone~nost da se vra}am nazad i morav
da odberam edna pojdovna to~ka. Taa e locirana ne mnogu pred
po~etokot na prateni~kiot mandat vo 1998 godina. i me vra}a
nazad samo dve godini pred toa. Me vra}a vo vremeto na
najtvrdoto vladeewe na SDSM i nivniot koalicionen partner
PDP. Bev student. Izborite vo 1994 godina, toga{nata opozicija,
VMRO-DPMNE i DP gi napu{ti so tvdewe oti izborite se
falsifikuvani. Potegot gi vovede dvete partii von
Parlamentot, a na SDSM mu ostavi izvonreden prostor za
nekontrolirano vladeewe. Vladeewe bez opozicija vo Parlamentot
10

i bez nikakva kontrola i zadr{ka.

I kako {to e poznato vo filozofijata na politikata, vo
teorijata, vlasta sama za sebe e dostato~na, dovolna pri~ina i
opravdanie za se. Taa te`ne da se zgolemuva i da go pro{iruva
svoeto vlijanie vrz site pori na op{testvoto, te`nee kon
totalna kontrola na sekoj "opasen element" i dostignuvaj}i ja
krajnata ekstrema, kon kontrola na umot i mislata na
poedinecot. Takvoto grdo lice na "Levijatan" go gledavme kako
studenti i vo nas rasne{e otpor. Najte{ko e kaj studentite da se
vospostavi taa kontrola na mislata i celiot toj proces ra|a
izvonredno silna kontra-reakcija, koja vo pove}eto slu~aevi ne
mora da e ni{to drugo osven ~ista, nevina potreba od prkost na
mladosta pred silata.
Mladosta po definicija e radikalna, energi~na, brza,
neo~ekuvana, avangardna, opoziciona. Edna inzvoredna grupa na
mladi lu|e se sre}avavme na fakultet i vo prostoriite na VMRODPMNE da gi diskutirame sostojbite vo makedonskoto
op{testvo koe najsilno od site porane{ni Jugoslovenski
republiki dava{e otpor na napu{taweto na komunisti~kiot
sistem, mentalen sklop i naviki. Vpro~em politi~kiot sistem
seu{te ni be{e ednopartiski, bez opozicija vo Parlamentot, so
toa {to makedonskata nasledni~ka na Sojuzot na Komunistite na
Makedonija (SKM) ima{e svoj soodveten odgovor vo albanskata
partija PDP, koja ja so~inuvaa isto taka funkcioneri od
porane{niot Jugoslovenski sistem, so edna edinstvena razlika etni~kata pripadnost. Monopartizmot funkcionira{e skoro
idealno, so edna zabele{ka, vo sebe go nose{e nikulecot na
raspadot u{te vo toa vreme. Vtorata partija vo vladinata
koalicija, PDP u~estvuva{e vo vlasta za da go osigura
demokratskiot imix na totalitarnoto vladeewe. Imixot }e
bide samo opravdanie za SDSM pred javnosta, dodeka vistinskite
nameri vo u~estvoto na PDP vo vlasta }e bidat osiguruvawe na
imunitet, za{tita vo turkaweto na ~isto etni~kite proekti,
npr. "Tetovskiot Univerzitet". Toj eksperiment, takvoto
u~estvo vo vlasta na partija na ~isto etni~ki princip, }e se
poka`e kako katastrofalen za Makedonija, a procesot
ireverzibilen. Sekoja naredna Vlada }e mora ili da go prifati
vospostaveniot klu~ ili da se pomiri so izolacija ili nejzino, na
bilo koj na~in sprovedeno - ru{ewe.
Zemaj}i gi vo predvid pravata na site, potrebite i
slobodite, prividno ne postoe{e nikakov problem vo Makedonija.
Idila. Dvata etnikuma spoeni vo vlast, razvojnost i

11

napreduvawe. So sekojdnevno otstapuvawe na Makedoncite. Oti

Makedoncite se mnozinstvo i tie treba da davaat!
Nema ni{to sporno vo davaweto na pravata vo nasoka na
demokratija. Normalno e toj {to e pogolem
i nositel na
op{testvoto da dava, dodava, popu{ta. Postojaniot razvoj na
op{testvoto i globalno na ~ove{tvoto poka`uva postojano
zgolemuvawe na kvantumot na pravata i postojano i postojano
demokratizirame na site sferi na `ivea~kata. Sva}aj}i go toa vo
pogrdnata smisla na zborot vladea~kata garnitura (SDSM-PDP,
1994-1998) tokmu vo takvi oblandi gi obviva{e site svoi
otstapki.
Demokratizirawe,
napredok,
razvoj,
hrabro
soop{tuvani i prepovtoruvani udarni~ki termini. Na toa ne
mo`e nikoj da prigovori.
No, ako zagrebevme malku pod povr{inata na taa fina
glazura, glanc lesno se gleda{e grdoto lice na toa {to pove}e pati
sum go povtoruval javno, a vo ovaa kniga i go ilustriram so
argumenti i dokumenti, proektot za golema Albanija. Proekt na
~ija {to realizacija suptilno, ~ekor po ~ekor, niz godinite se
rabote{e, a i den-deneska se raboti. Samo {to vo toa vreme be{e
malku pote{ko voo~liv, ama ne i nevidliv.
Celata situacija vo op{testvoto ja diskutiravme na
na{ite sre}avawa, ubedeni deka se znaeme i se ni e jasno. Sakavme da
se sprotivstavime. Osnovnata zamisla, ah kolku li samo
idealisti~ki razmisluvavme, be{e da se razbie dominacijata i
kontinutetot na komunizmot vo studentskata organizacija
(SSUKM). A kade }e deluvaat studenti, pa makar i politi~ki ako
ne vo studentskata organizacija. Smetavme, mo`niot uspeh vo
ramkite na studentskoto dvi`ewe sozdade mo`nost da otvoriem
prostor za novi idei, }e gi pomrdneme rabotite nanapred, }e
doprinesuvame na svoj na~in za razvojot na na{ata dr`ava.
Sekojdnevno go gledavme mladoto makedonsko op{estvo, so nade`
ne{to da smenime.
Yid! Naidovme na tolku silen yid, zamandalena vrata {to
kaj nas se javi normalna reakcija, se radikalizira{e na{ata misla
i re{ivme da ne otstapuvame. Cenata mo`e{e da bide visoka.
Celata organizacija na studentite na Univerzitetot Sveti
Kiril i Metodij be{e stavena pod kontrola na vladea~kata
partija i ne be{e dopu{teno po nikoja cena da vleze tamu sve`a
sila, koja mo`ebi i slu~ajno }e razmisluva"opasno". Se gleda{e
deka nivnite analiti~ari dobro ja prou~ile materijata so znaewe
kolkava sila se sodr`i vo studentskoto dvi`ewe. Da si spomeneme
na studenskite demonstracii koi ja smenija radikalno Evropa,

12

1968godina. Vo isto vreme dodeka ova se slu~uva{e vo Makedonija,

Balkan be{e bombardiran od informacii za dolgo trajni masovni
studentski protesti vo Belgrad protiv tamo{niot re`im na
Milo{evi}.
Studentite
ja
potkr{uvaa
nepovratno
neprikosnovenata mo} na posledniot Balkanski diktator,
pouspe{no od site negovi neprijateli, stranski izvestitelni
slu`bi, embarga... Po ulicite na Belgrad se gleda{e silata na
studentskoto dvi`ewe.
Sprotivno na toa {to zali~uva na normalno studentsko
pulsirawe, vo na{ata studentska organizacija - mrtvilo. Sobir
na istro{eni prose~ni, dolgogodi{ni studenti na prag na
~etvrtata decenija od `ivotot. Barakite kade {to se nao|a{e
sedi{teto na SSUKM zapu{teni kako tajniot {tab na grupata
TNT (Alan Ford), mesto koe sekoj bi go zaobikolil so zadovolstvo.
Samo edna sitna i te{ko voo~liva tabla ozna~uva{e, poka`uva{e
deka tuka e smesteno liderstvoto na studentskata organizacija
koja broi okolu 25.000 mladi lu|e. So ogranok na sekoj fakultet i
so ~len vo statutot na organizacijata regulirano oti sekoj
student e ~len po avtomatizam. Zna~i edna i edninstvena
organizacija! Bez alternativa, bez neistomisleci, bez mo`nost da
se deluva odvnatre, kako {to podocna samite }e se uverime. Kako i
da e, }e napravime obid da vlezeme! Odredeni krugovi smetaa
polezno bi bilo da se kandidiram za Pretsedatel na SSUKM. Bev
za{titen od reva{izmot na profesorite so samiot fakt {to
bev na kraj na studiite, na nekolku ispiti do diplomirawe. Taka
{to isklu~ena e mo`nosta "fa}awe na zab" od nekoj profesor i
maltletirawe so godini, koe, za `al e ~esta pojava na Skopskiot
Univerzitet i mnogupati patolo{ki-potsvesno prifa}awa od
studentite.
Naprotiv, bev re{en da odam do kraj vo testiraweto na
sistemot {to mi dade mo`nost da gi proveram svoite mo`nosti
i kapaciteti. Nekoja tainstvena sila me gone{e, bev spremen po
cena na site rizici da vlezam vo cela taa igra. Sega koga se
navra}am na slu~uvawata od toa vreme se ~udam, zatoa {to od
onoj moment dodeka mi bide soop{teno, podobro ka`ano
predlo`eno da se kandidiram za Pretsedatel na SSUKM, ni na son
ne pomisluvav na toa. Nejse, podnesovme kandidatura. So golemi
maki gi ispolnivme uslovite, oti bevme natrapnici, a sistemot
apsolutno zatvoren i lesno kontroliran od vnatre. Site
mehanizmi bea vo nivnite race. Da ne gi zaboravime i metodite na
zapla{uvaweto
i
prinudata
kako
i
momentot
na
nezainteresiranosta na pogolemiot del na studentskata

13

populacija za fantomskata organizacija. Zatvorenosta sozdava{e

magla i realno poglednato gi oddale~uva{e so svojata
kompliciranost, lavirintnost, zapletkanost, studentite koi
{to sepak }e se zainteresiraa za aktivnost vo nea.
I kako {to o~ekuvav da se slu~i, bez obrazlo`enie bev odbien.
Ednostavno, javnoto priznanie na ~lenstvoto vo VMRO-DPMNE,
koe ne go smetav za hendikep, me napravi nepo`elen. A samo mislev
}e bide ~esno da ja objavam svojata politi~ka opredelba, koja
vpro~em mi e zagarantirana kako pravo so Ustavot na Republika
Makedonija i najbitno od se e moja li~na opredelba, destilirana
kako proizvod na sopstvena orijentacija, `elba i potreba. Ima{e
ne{to iskonsko vo VMRO {to obzema, duhot na nekoi pominati
herojski vremiwa, dolgotrajna borba za sopstvena dr`ava,
herojstvo, zavet... Ne mi pa|a{e na pamet da go krijam ili negiram
toa {to go napraviv so golema gordost i kako sve~en ~in,
~lenstvoto vo VMRO-DPMNE.
Za `al toa be{e dostato~en signal za opasnot, site
mehanizmi prorabotea i bev odbien. Prvpat vo `ivotot se soo~iv
so "Levijatan" o~i vo o~i. I ne se ispla{iv.
Vo isto vreme, krajot na 1996, po~etok na 1997 godina
koalicionata vlast poradi potreba od samo odr`uvawe, vo
ponatamo{niot proces na otstapki za smetka na makedonskite
nacionalni interesi izgotvi zakon za Pedago{kiot fakultet so
koj se predviduva{e Albancite na toj fakultet da se obrazuvaat
kompletno na Albanski, iako vo Ustavot na R.Makedonija, ~len 48,
jasno e navedeno zagarantiranoto pravo na malcinstvata na
obrazuvawe na maj~in jazik, zaklu~no so srednoto obrazovanie. Koga
potrebite na ~udno vospostaveniot amalgam na vlasta sami od
sebe diktiraat, Ustavot e lesno zaobikoliva kategorija. Mora{e
da se pravat otstapki! Rabotite vo dr`avata vrieja, a i vo
studentskata organizacija. Se izbra Pretsedatel na SSUKM, ~udo
na prirodata, neznae{e re~enica da sklopi i ka`e sam. Toj
Pretsedatel, negoviot lik i odnesuvawe poka`a oti
kontinuitetot e obezbeden i vlasta }e nema problemi od
studentskata strana vo dogledno vreme. Mojata borba,
nelegitimnosta na procedurata i na~inot se u{te trae{e, no mi
be{e jasno, nema mnogu mo`nosti za ne{to da se popravi ili smeni.
I toga{ se slu~i presvrt. Na scena stapi Pretsedatelkata
na studentite od Pedago{kiot fakultet, Mirjana Kitanovska.
Se pojavi i re~e: "Nie }e protestirame!". O~igledno sekoj sistem
ima vnatre{ni slabosti i SSUKM na izborite za lider na
studentite na Pedago{kiot fakultet ne obrnale dovolno

14

vnimanie, propu{taj}i da postavat svoj poltron tamu, kako {to

be{e slu~aj so skoro site drugi fakulteti. Site go smetaa PF za
sporeden fakultet, poradi maliot broj na studenti, a so toa
nemo`nosta da vlijae pozna~ajno vrz slu~uvawata vo SSUKM.
Mirjana Kitanovska be{e tempirana bomba {to }e go klekne na
kolena kvazistudentskiot aparat sozdavan 50 godini.
Do nejzinoto pojavuvawe na golemata studentska scena, ve}e
izminaa dva-tri meseci na bezpo{tedna borba pome|u studentite,
{to kaj samite studenti }e ja promeni svesta, odnosot i
odgovornosta kon studentskoto organizirawe. Mnogu pogolem broj
na studenti sega is~ekuvaa kako }e reagira SSUKM na
inicijativata na PF. So toa, taa inicijataiva ne mo`e{e da
bide zaobikolena.
Se zaka`aa protesti. Sekoj so svoite ideali vo niv.
Razli~ni interesi izme{ani na edno mesto. Pa sepak, protesti na
studentite. Nastan sam po sebe, za bilo koe vreme i bilo koe
op{estvo. Traea od 14-17 Januari 1997godina, za potoa da nastapi
period na pauza pome|u semestri. Toa e onoj period koga
studentarijata se razbeguva po vnatre{nosta na dr`avata,
ostavaj}i gi studentskite domovi poluprazni. Vo Skopje se
smiruva tenzijata vo mnogu. Gradot stivnuva.
Protestite postignaa zna~aen uspeh. Makedonskoto
op{testvo kone~no gi zabele`a studentite. Platoto pred
vladata be{e ispolneto so mladi likovi i transparenti: "Nie sme
idninata", "Edinstven Univerzitet", "Site", "Podobro da gi
gubime ~asovite,otkolku dr`avata", "Vi dadovvme prst, barate
cela raka", "Sofija go prodade makedonskiot jazik"... Krenati
indeksi, svir~iwa, ubedenost, verba, opredelba, zadovolstvo od
sopstvenata akcija i postoewe. Cel centar na Skopje zakr~en,
soobra}ajot stopiran, policija, barikadi, slu~ajni minuva~ipodr`uva~i, aplauzi od prodavnicite, voshit od postarite, so
eden zbor, pritisok. I ne izdr`aa. Toga{niot Premier g-dinot
Crvenkovski (koj podocna }e go spomenuvam ~esto vo govorite) veti
povlekuvawe na zakonot za PF, koj {to seu{te be{e vo faza na
vladin predlog. Pobeda! Pobedivme! Na{ite ubeduvawa pobedija,
so celiot `ar {to go imavme vo nas konstatiravme oti sme ja
spasile dr`avata, barem za malku od razgraduvawe, uni{tuvawe,
par~ewe. Ona {to trgnuva od obrazovanie, kako barawe, lesno
zavr{uva so barawa za teritorija. Pobedivme i site se razbegavme
po doma, na zaslu`en me|usemistralen odmor. Ne znaevme kolku sme
se izla`ale.

15

Na 29 i 30 Januari 1997godina, nepolni dve nedeli po

zavr{uvaweto na protestite, Sobranieto na R.Makedonija go
donese Zakonot za Pedago{kiot Fakultet.
[to da se pravi?! Kako da se odgovori? Se sretnavme so
Mirjana, jas i Dimitar mojot cimer za da diskutirame za mo`ni
varijanti. Taa samata so rakovotstvoto na nejziniot fakultet
ve}e be{e odlu~ila na po~etokot na semestarot da ja bojkotira
nastavata edna rabotna nedela, vo znak na protest kon la`eweto
na studentite. Jas i Dimitar pobaravme poradikalno da se izrazi
nezadovolstvoto i koga ve}e odlu~ile da protestiraat, da bide
toa silno i efikasno. Povtorno na ulica! Se slo`ija. Otpo~navme
so podgotovki. Se podgotvuvaat transparenti, se vrtea telefoni,
se pravea dogovori, strategii, so golema nade` deka ne{to }e
napravime.
Vtorite protesti, odnosno prodol`enieto zapo~na na 17
Fevruari 1997, to~no eden mesec po zavr{uvaweto na prvite.
Golema nade` vtemelivme vo niv, no nekakva ~udna atmosfera, gi
opkru`uva{e. Postojan pritisok so zakani, opstrukcii od site
strani. Metodi od totalitarnite sistemi na Orvelovata 1984,
zloupotrebi na tajnite slu`bi ({to podocna }e se doka`e so
dokumenti), perewe na mozokot so mas-mediumite... Sepak, ~udna
aura gi opkru`uva{e na{ite veruvawa. Lebde{e vo vozduhot miris
na bura, nadoa|a~ki do`d. ^uvstvuva{, nemo`e{ da tvrdi{, ama
znae{ taka }e bide i stoi{, zastapuva{, se bori{ za ispravna cel.
Trgnavme od pred platoto na Filozofskiot fakultet. Mala
brojka na studenti. Celosno bojkotirani do strana na SSUKM. I
se ~ine{e deka se e gotovo, ednostavno vlasta gi iskoristi site
svoi mehanizmi za samo za{tita i uspe{no se odbrani. Go donese
Zakonot za PF koga pove}eto studenti ne bea vo Skopje i sega nema
vra}awe nazad. Stignavme pred Ministerstvoto za obrazovanie so
brojka edvaj da ja blokirame ulicata. Mislev dojde krajot na
na{eto buntuvawe, nemame pove}e sila i se }e bide totalno
fijakso za~ineto (zagor~eno) od nekoj kupen kvazi-novinarizvr{itel i se }e is~ezne. Zagri`enite lica na drugite u~esnici vo
protestot go poka`uvaa istoto. Site so `elba ne{to da se
promeni, no bojkotirani od sopstvenite kolegi, od sopstveniot
sojuz na studenti, koj se ogradi od nas vo ime na nekoi nejasni
interesi. Prodol`ivme po zamislenata pateka nakaj Sobranieto
na R.Makedonija u{te edna{ i tamu da sozdademe mala vreva i da
gi potsetime na na{eto postoewe... Po se izgleda, posle taa
posledna stanica, se zavr{uva{e. Se bunevme, uka`uvavme na

16

o~iglednoto, nastapuvavme i rizikuvavme, no dojdovme do

poslednata stanica.
Pak se izla`avme. I toa mnogu. Izleguvaj}i od krivinata
{to vodi od "Rekord" nakaj Sobranieto slu{navme tatne` od
dale~ina. Pribli`uvaj}i se zabele`av deka bulevarot e zatvoren,
bez soobra}aj se do raskrsnicata kaj "crven krst", a od tamu se
dvi`i ogromna masa na sredno{kolci. Krvta zovriva vo sekund.
Nova nade`. To~no pred Parlamentot se spoija na{ite dve grupi,
studentskata i sredno{kolskata. Brojkata vo sekoj moment se
zgolemuva{e. A sekoja golema brojka razviva strav kaj vlasta.
Policijata vedna{ go zagradi Sobranieto. Protestiravme do
docna popladne, so golema energija i se razbegavme.
Mirjana ima{e taa ve~er zaka`ano gostuvawe na novata
politi~ka emisija na Sitel, "Profil" kade {to }e gi obrazlo`i
na{ite stavovi. Se sobravme doma, kaj mene da gledame vesti. Da gi
vidime komentarite i odglasite. Znaev nema da bidat dobri,
vlasta }e se brani, }e ne ocrnuva, }e bara na~in da ne diskreditira.
^ekav da vidam samo koj na~in }e go izberat.
I kako {to se se slu~uva{e kako {to najmalku mo`evme da
pretpostavime, taka i so vestite. Se bev podgotven deka }e
slu{nam no ne i deka }e se javi vo vestite na makedonskata
televizija na~alnikot za analitika na Ministerstvoto za
vnatre{ni raboti. Toj po ime i prezime me akcentira{e
objasnuvaj}i me kako student koj doa|a od VMRO-DPMNE i sum gi
predvodel protestite poradi politi~ki interesi. Od toj moment
se smenija dve raboti po gre{ka na vlasta, od obi~en u~esnik me
proglasija za voda~ i gi naso~ija, nesakaj}i site u~esnici nakaj
mene i vtoro, pro{iruvaj}i ja sodr`inata na protestite od
studentski vo politi~ki, {iroko ja otvorija vratata za
kanalizirawe na nezadovolstvoto akumulirano vo celoto
op{estvo. Site nezadovolni sega }e se pojavat na ulicite na
Skopje i na{iot protest }e prerasne vo edno od najgolemite
izrazuvawa na nezadovolstvoto od celokupnoto zastranuvawe vo
totalitarizam na makedonskoto op{testvo. Ako nemam pravo da
gi proglasam za najgolemi na{ite protesti, toga{ so sigurnost
mo`am da tvrdam deka bea najdolgi, od 14-17 Januari 1997 i 17
fevruari do 19 mart 1997. Vkupno 30 dena.
Mojot odgovor na proglasuvaweto za voda~ na protestite
be{e instinktiven, posakav da objasnam deka toa ne sum i mu se
javiv na voditelot na emisijata kade {to }e gostuva Mirjana
Kitanovska, Dragan Pavlovi}-Latas od koj pobarav da mi dozvoli
da se pojavam vo emisijata zaedno so Mirjana i vo kratki pet

17

minuti da gi demantiram dezinformaciite i zastra{uvawata na

MVR. Namesto toa dobiv pokana za u~estvo vo celata emisija.
Deneska od izvesna istoriska distanca, {to vremeto samo po
sebe ja sozdava, smetam deka toj 17 Fevruari 1997 i nastapot na
ve~ernata emisija bea mo`ebi klu~nite momenti {to celoto
skoncentrirano, dolgogodi{no nezadovolstvo go najde kanalot,
prazneweto niz tie protesti. Go ~itav Orvel, 1984, prevod na
sopstveni citati, vo `ivo.Ja iskoristivme mo`nosta da se
obratime na javnosta.
Posle emisijata za prv pat zabele`av deka imame "Opa{".
Imeno, dodeka pominuvavme niz gradskiot park, nekade kaj MCM
svativme, vo praznata ulica vo koja nikoj ne pominuva{e eden
~ovek dr`e{e ista distanca so nas celo vreme. Mnogumina }e re~at
mlade{ka fikcija, samopridavawe na va`nost, ego, {to li ne?
Sklon sum da go prifatam toa, ~ovek lesno po~nuva da fantazira
gubej}i ja solidnata osnova pod nozete. A od druga strana, da te
sledi policijata, tajnite slu`bi, avtomatski si disident,
politi~ka opasnost {to navistina mnogumina go posakuvaat kako
nastan, moment vo svojata politi~ka biografija. ]e prifatev,
sme si fantazirale i nikoga{ nema{e da bidam siguren dali sme
bile vo pravo koga mislevme deka ne sledat, da ne go dobiev na raka,
so zavereni pe~ati od MVR moeto politi~ko dosie kon krajot na
2000 godina. Dobiv 58 stranici, a ne dve-tri kako {to si mislev
koga slu{nav za sledeweto na tajnite slu`bi vo vremeto na
zgolemenata studentska aktivnost. No, toa e pra{awe za drugo
mesto i istra`uvawe.
Prviot den na povtorenite protesti i emisijata "profil"
ne rezultiraa samo so opa{ka od policijata. Utredenta masata na
protestira~i {to ni se priklu~i be{e pet pati pogolema. Mnogu
pove}e studenti, nezadovolni lu|e i mnogu, mnogu sredno{kolci.
Site so transparenti, svir~iwa, znamiwa stari i novi.
Demonstrirawe
na
posebnost,
svesnost,
sopstvena
samospoznaenost. Vlasta ja zafati panika. Ona {to be{e
predvideno da zavr{i kako fijasko prerasnuva{e vo op{to
mladinsko nezadovolstvo. Ve}e od vtoriot den rabotite stanaa
seriozni, i premnogu seriozni. Od tie denovi datira i otvaraweto
na moeto politi~ko dosie so psevdonim "Marta". Taka nare~enata
demokratska vlast voop{to ne gi "zloupotrebuvala" svoite
polugi protiv svoite gra|ani.
Arsenalot na obvinuvawe kon nas nema{e granici. Stanavme
{ovinisti, ksenofobi, duri i rasisti. Zborot nacionalizam da ne
go ni spomenuvam, oti toj be{e najblag od site upotrebeni. A seto

18

toa zo{to? Zatoa {to ja sakavme sopstvenata dr`ava, plodot

na makata na bezbrojni generacii. Nejse, normalno e onoj {to e
napadnat da se brani, no da go pravat toa na takov grd na~in, da
ne etiketiraat bez tro{ka zadr{ka nekoi somnitelni tipovi vo
potraga po tron na koj }e se poklonat e neprifatlivo. Eden dneven
vesnik ne nare~e i fa{isti. Javno go iskinavme toj vesnik. Seto
toa sozdava{e samo kontra-efekt. Brojkata na privrzanici
rasne{e, taka {to na ~etvrtiot den (20 Fevruari 1997) vo vreme
na odewe po redovnata mar{ruta niz skopskite ulici ne se broe{e
kolku ne ima. Odej}i od PF nakaj Partizanska svrtevme desno, go
fativme bulevarot i se upativme nakaj soborniot hram, so namera
na bulevarot SV. Klimetn Ohridski da svrtime levo i da se
najdeme pred vladata. Ona {to ne se zaborava e pristignuvaweto
pred soborniot hram.
Se vrtam nazad, se ka~uvam na kontejner i gledam do kade {to
me dr`at o~ite, se u{te skr{nuvat i se dvi`at protestira~i od
raskrsnicata kaj benzinskata pumpa na Partizanska. Neverojatna
gledka. Ne{to {to ne se slu~uva dva pati vo `ivotot. A pred nas,
nekoja druga grupa novi de~ki doa|a{e od kaj Germanskata
Ambasada. Verojatno zadocnile pred eden saat koga trgnavme nakaj
Pedago{ki Fakultet od pred Sobranieto...
Naredna faza. [atorot. Minaa denovi i denovi. Vlasta ne
popu{ta{e, ne popu{tavme i nie. Krenavme {ator vo parkot
"`ena-borec" sproti Sobranieto na R.M. Imavme sudni maki da go
napravime toa, sme ja uni{tuvale trevata!?Ima{e i pomal sudir
so policijata. Ne popu{tavme. Rabotata mo`e{e da izbega od
kontrola. Prvata ve~er spievme pod otvoreno nebo, 5 Mart 1997.
A vo Mart vo Skopje znae da bide ladno. Utredenta nema{e kade, go
krenavme {atorot. Toj }e ostane vo parkot 15 dena
simboliziraj}i go na{iot {trajk so glad, poslednata faza na
studentskite protesti. Ve}e vtoriot den {atorot stana
institucija sama za sebe. Se sobiraa lu|e, doa|aa da vidat {to
toa tamu pravat studentite. Nekoi ednostavno od qubopitnost
}e yirnea, za nekoi be{e mesto kade {to }e se ~ekaat za da
prodol`at so svojata ve~erna pro{etka. Na samo nekolku metri
zad {atorot, nave~er, mo`ea da se vidat parovi koi se sakaat...
Prva {to ne poseti be{e prof. dr. Violeta Panzova
profesor na Filozofskiot fakultet. Dojde na razdenuvawe na
vtoriot den, vidno pogodena. Ne zamoli da si odime doma, da
vnimavame na zdravjeto. Tipi~en maj~inski odnos. Po mojata draga
profesorka vo {atorot dojdoa i Petar Go{ev, Stojan Andov,
Tomislav
Stojanovski-Bombaj,
Arhiepiskopot
Makedonski

19

Gospodin Gospodin Mihail, gradona~alnicite na Kisela Voda, ^air

i Gazi Baba, rakovodstvoto na VMRO-DPMNE, Georgievski so
najbliskite sorabotnici Dimovska i Zmejkovski. Sekoj eden {to
be{e nekakov opozicioner dojde da ni izrazi podr{ka. Rabotata
dobiva{e se pove}e politi~ki ton. Mediumite na vlasta toa go
koristea da ja obvinat VMRO-DPMNE za inspirirawe i
organizirawe na protestite. Objavija i sliki od mene i Dimitar
od "Zavet", kade {to imavme izjavi kako ~lenovi na Ivr{niot
Komitet na Unijata na mladi sili na VMRO-DPMNE. Se {to
mo`e{e da se iskoristi protiv nas be{e dobredojdeno.
Pa sepak, ni{to ne im pomogna. Pritisokot rasne{e
sekojdnevno i na kraj nemaa kade, moraa da otvorat diskusija vo
Parlamentot. Diskusijata nesre}no ja naslovija kako rasprava
me|unacionalnite odnosi. Deneska koga se navra}am na tie raboti
gledam toa ne be{e slu~ajno. Ve{tinata na manipulacijata ja
iskoristija i toga{, so ednostavna namera na VMRO-DPMNE da
mu se prika~at site mo`ni obvinuvawa za naru{uvawe na
me|unacionalnite procesi. Me|unarodnata javnost podgotveno
~eka{e na takvo ne{to. Trendot na izoliranosta na VMRO lesno
mo`e{e so eventualnata uspe{nost na takvoto prika`uvawe na
ne{tata, preku sobraniska sednica da se prodol`i, {to
avtomatski implicira dolgove~nost na vladeewata na SDSM i
PDP. Za da bide dekorot kompleten na sednicata pokaneti bea i
liderite na VMRO i DP, Gor|ievski i Go{ev. Se ~ini tie ja
prozrea namerata na vlasta i ne se pojavija na taa klu~na sednica,
iako toa be{e edinstvenata mo`nost {to }e ja dobijat da ja
iskoristat sobraniskata govornica vo ~etirite godini mandat
na vtoriot makedonski sobraniski sostav.
I nie vo {atorot razmisluvavme dali da ja prifatime
pokanata za u~estvo vo sednicata, oti mo`no be{e da vletame vo
stapica i so na{eto prisustvo na sednicata da dozvolime da
bideme obvineti za vlo{uvawe na me|unacionalnite odnosi. Sekako
toa }e go store{e Parlamentot, bez zadr{ka, iako studentiteAlbanci i protestiraa pred Parlamentot i ve}e {est meseci ne ja
posetuvaa nastavata na PF, od po~etokot na {kolskata godina.
Sepak posle provokativniot govor na Premierot Crvenkovski vo
koj {to iznese kupi{ta nevistini za nas, zaedni~ki na sostanokot
vo {atorot re{ivme da se pojavime vtoriot den na sednicata i da
ja iskoristime mo`nosta da im se obratime na site {to ne
podr`uvaa. Znaevme, samo toa smeeme da si go postavime kako cel.
Da se o~ekuva pratenicite na SDSM od toj sostav (okolu
osumdeset na broj) da ne razberat }e be{e iluzija i

20

somozala`uvawe. Ja otfrlivme taa mo`nost kako realna.

Edinstveno seu{te neznaevme so sigurnost koj da se obrati vo na{e
ime od govornicata. Koga ve}e re{ivme da se pojavime jas i
Kitanovska, od moja strana xentlmenski be{e da i ponudam taa da
zboruva. No taa, takva kakva {to ja pametam, cvrsta, re{itelna,
ama skromna i zatvorena mi re~e: "Podobro ti zboruvaj, jas }e
bidam do tebe". Taka bi.
Denta koga vlegovme za prv pat vo Sobranieto se ~uvstvuvav
kako da sum vlegol vo drug svet, razli~en svet. Eden takov dom,
zakonodaven dom koj {to gi donesuva site zakoni, koj {to
ponatamu go determiniraat `ivotot na sekoj eden vo Makedonija,
kade {to e donesen Ustavot na R. Makedonija, kaj mene,
pretpostavuvam i kaj sekoj drug, predizvika stravopo~it. Vpro~em
goleminata na dr`avata vo mnogu ja nadminuva goleminata na
poedinecot i toa vo sekoj smisla. Silata na sekoja edinka e
vgradena vo nea. Generacii i generacii. A najsilniot pretstavnik,
kade {to najlesno mo`e da se vidi temelot na dr`avata e
Sobranieto. Me fati strav. Dali }e mo`am? ]e uspeam li da go
ka`am toa {to go imam na um? Kako }e me svatat? ]e razberat
li? Se ~uvstvuvav kako vo bokserski ring. Seto toa dodeka da se
ka~am na govornicata i da po~nam da zboruvam.
Zborovite trgnaa sami od sebe. Objasnuvawe na protestite,
na na{ite nameri i barawa. Opravduvawe na na~inot, barawe na
za{tita od maltretiraweto na tajnite slu`bi... Neznam kolku
vreme pomina. Pred da po~nam da zboruvam mislev nema da mo`am
crno i belo pred mene da raspoznaam, deka }e me uko~i trema.
Naprotiv, kako {to zboruvav se pojasna mi stanuva{e na{ata cel
i vizija, no i prostorot predmene, ispolnet so pratenici,
ministri i Premierot. Slu{aa vnimatelno, sosema sprotivno na
toa kako bev predupreden deka }e se odnesuvaat. Nekoi na{i mi
rekoa deka }e mi dofrluvaat, }e se obiduvaat da me
dekoncentriraat, issmeat. Slu{aa, kako {to se slu{a protivnik
koj {to ne saka{ da go potceni{ bez da mu gi znae{ slabostite.
Znaev, poradi intezitetot na problemot slu{a celata
nacija. Zborovite sami naviraa, bezkone~en sled. Zavr{iv so
opravduvawe na protestite kako "institucija na sistemot" na
koja sme primorani poradi la`eweto i ignoriraweto od strana na
vlasta. Po prethoden dogovor, gi povikav site {to ne podr`uvaat
da ni se pridru`at nadvor, pred makedonskiot Parlament i da
prodol`ime so izrazuvaweto na nezadovolstvoto. Ne mo`ev ni da
zamislam kakov efekt }e imaat tie zborovi. Nepoln ~as potoa
desetina iljadi lu|e se sobraa pred Sobranieto. Mnogu pove}e od

21

site prethodni denovi, postari lu|e, ste~ajni, izla`ani,

poni`eni, sindikalci, avanturisti, provokatori... Kakvi li se ne.
]e vleguvaat vo Sobranieto. Pak me fati strav. Nekoj me krena
na ramenicite, za da mo`at podobro da me vidat i tie {to bea
daleku pozadi. Po mene-vikav od megafonot kolku {to mi dr`e{e
glasot. I trgnavme u{te edna{, povtorno niz skopskite ulici
kako sekoj prethoden den. Od Sobranieto do Rekord, Germanskata
Ambasada, niz bulevarot Sv. Kliment Ohridski do Vladata,
po{tata i nazad do Sobranieto. Krug {to odzema ~as ili dva i
amortizira mnogu negativna energija. Izbegnavme incident, gi
spasivme protestite. Oti lesno mo`e{e da se slu~i da bidat
protolkuvani kako nedemokratski, nasilni~ki, partiski, od
vlasta ako nekoj se obide{e da vleze nasila vo Parlamentot.
Nekolku godini podocna doznav, Crvenkovski vo tie momenti
bil iznesen niz tajnite hodnici niz Sobranieto, na sigurno.
Potoa, poslednata faza na protestite. Nekolkumina
u~esnici vo {trajkot so glad moraa da posetat lekari poradi
kriti~noto vlo{uvawe na zdravstvenata sostojba. Otidovme vo
krajnost. Petnaeset dena {trajk so glad, trieset dena
protestirawe po skopskite ulici. Morame da prekineme. Iako
moram da ka`am oti i me|u nas ima{e `e{ki glavi koi sakaa po
sekoja cena da prodol`ime...
Na krajot {to postignavme? Gledaj}i gi barawata, celite
dali voop{to ne{to postignavme? Da. Se slu{na glasot na
studentite. Se krena svesnosta. Se objavi postoewe na nova
legitimna sila, studentskoto dvi`ewe koe {to sekoja vlast }e
mora da go ima vo mislata sekojpat koga }e saka da si igra so
narodot i makedonskite nacionalni interesi. Ponataka, se
nagriza trajno tvrdoto tumorno tkivo na makedonskiot
totalitarizam. La`nata demokratija mora{e da po~ne da go
gleda svojot kraj.
Steknav mnogu prijateli. Nekoi poznanstva prerasnaa vo
drugarstva. Den, deneska krugot na lu|eto od toa vreme ostanuva
mnogu cvrst i blizok.
Na site u~esnici vo studentsko-sredno{kolskite protesti
od 1997godina so ovie zborovi im salutiram i gi veli~am. Znam
deka imame edna misla, zaedni~ka misla, nedeliva mislaMakedonija!
Toa be{e prviot moment koj {to dovede do toa posle godina
ipol da se najdam vo Parlamentot, ovoj pat kako pratenik. Kako
{to ve}e rekov, tie studentski aktivnosti gi smetam za
nerazdelni od ponatamo{noto politi~ko deluvawe i nelogi~no }e

22

be{e da pi{uvam, davaj}i ot~et striktno povrzan za po~etokot

na prateni~kiot mandat vo Noemvri 1998 godina.

VMRO-DPMNE. Previrawa. Novi lu|e

Vtoriot moment e isto taka povrzan so 1997. Krajot na
letoto go do~ekavme so nov Izvr{en Komitet na VMRO-DPMNE,
vo koj bev povikan da ~lenuvam do strana na Pretsedatelot na
partijata, Qub~o Georgievski. Toa zatoa {to na pro~uenata
sednica na Izvr{niot Komitet na VMRO-DPMNE od 30 Avgust
1997 Geogievski go raspu{ti celiot IK na VMRO-DPMNE, {to
otvori mesto za novi lu|e. Toga{ toj be{e prinuden na takov
~ekor. Sostojbata be{e tolku mnogu seriozna {to vladinite
mediumi, so zadovolstvo, go najavuvaa golemiot raskol, koj {to
treba{e da ozna~i kraj na VMRO-DPMNE. Pusti `elbi.
Naprotiv, Pretsedatelot na VMRO-DPMNE ja presvrte celosno
situacijata i sozdade tim so koj {to narednata godina }e pobedi
na izborite.
Prethodno vo mladinskata organizacija na partijata ima{e
nekoi tektonski pomestuvawa. Prethodniot Pretsedatel po
sopstvena pogre{na politi~ka procenka be{e prinuden na
otstavka. Od pozicija na dotoga{en potpretsedatel na
podmladokot bev kandidiran i izbran za 4-ti Pretsedatel na
UMS na VMRO-DPMNE. Obvrska, dol`nost, najpove}e od se
gordost.
So taa pozicija i so ~lenstvoto vo Izvr{en Komitet na
VMRO-DPMNE bev na listata na proporcija sedmi, mesto {to
dava{e izvesna sigurnost deka }e se najdam vo sledniot, tret
sobraniski sostav na Parlamentot. Pobedivme na izborite,
ubedlivo.
Noviot sostav ja ima{e konstitutivnata sednica na
19.11.1998 i toa vo zgradata na Vladata. Bidej}i salata na
Parlamentot se renovira{e bevme prinudeni da ostaneme vo
zgradata na Vladata se do Maj narednata godina.
Na prvata sednica sedevme desno od vlezot, odnosno od
levata strana na pretsedava~ot, site 49 pratenici na VMRO.
Taka }e bide samo na taa sednica. Ve}e pri izborot na Vladata
(01.12.1998) mestata bea promeneti i SDSM definitivno otide
vo opozicija. Dolgogodi{nite napregawa dobia svoja zavr{nica.
Porazen e tatalitarizmot i orvelov{tinata na naslednicite na
SKM-PDP. Kone~no sednaa na opozicionite klupi. Da, toa mo`e da
bide i e cel, opravdanie za rabotata i naporite na cela edna, nova
23

generacija na lu|e. Od polu tajnite sobiri na fakultet, zamislite

i dogovarawata za studentski }elii, crtaweto na 16-krakoto
sonce na indeksite, preku protestite, {atorot, vnatre
partiskite potresi i tektonski dvi`ewa, do izborite i
pobedata vo najdale~nite krai{ta na ubavata na{a tatkovina,
toa e opravdanie. Nekoj pat doa|a polesno, nekoj pat na odrekuvawe
se prinudeni generacii i generacii. Vtemeleni vrz idealite na
Solunskite gemixii i 6-temina osnova~i na istoriskoto VMRO,
pa se do nekoi novi na{i ikoni, kako Ministrite od Vladata na
Kqusev koi bez presedan ja sokrija voenata dokumentacija za
mladite makedonski sinovi, za da ne ginat vo ne~ii tugi
strategii i vojni, za tu|i ideali i golemi dr`avi. I da, toa
opravdanie se realizira{e vo na{ata generacija.

Novata Vlada. Nasledstvo. Reformi

Odtuka nataka, nova stranica. Te{ko poglavje. Da se opravda
i potvrdi doverbata na narodot. Da se ise~at vo koren otruenite
izrastoci na deceniskiot mutant. Da se demokratiziraat
instituciite na sistemot, u{te pove}e, da se smeni
mentalitetot, da se vlee nade`. Od makedon~iwa da staneme
Makedonci. Ova go velam oti svojstveno na mnogu sistemi e
zastranuvaweto. ^ove~koto oko nema dno. Lesno mo`e da se otide
vo sprotivnata krajnost. I najgolemite liberali i pobornici za
demokratija i ~ovekovi prava lesno se pretvaraat vo
konzervativni ko~ni~ari na razvojot, za smetka na sopstveni
interesi, i bi rekol - niski strasti. Taa opasnost, sekako, stoe{e
i pred nas.
Moravme da go reformirame celiot dr`aven aparat. Se.
Nasekade kusoci i dupki. Zdravstvoto, obrazovanieto, Armijata i
odbranata,
policijata,
pravosudstvoto,
socijalata...
Prethodnata vlast vo o~ekuvawe na sopstveniot kraj nasekade ni
ostavi balast koj }e ne ma~i vo tekot na celot mandat. Op{to
poznato e deka ima vlasti koi tro{at pari i vlasti koi
akumuliraat pari. Razli~ni ideologii i pristapi. Nam ni be{e
ostavena prazna dr`avna kasa, zadol`enost prema stranstvo,
fondovi so dolgovi, vo odredeni slu~aevi i po 100-tina milioni
marki i odozgora na se prevrabotenost vo dr`avnata
administracija, dodatno zgolemena za okolu 4.500 vrabotuvawa
pome|u dvata izborni kruga, koga rezultatot ve}e se znae{e. Seto
toa nametnato so cel, ni be{e ostaveno za da bide proektirana
pojdovna to~ka. I koga gubea ne se pomiruvaa. Nivnite
24

analiti~ari predviduvale na{a zbunetost, te{kotija vo

spravuvaweto so mnogute problemi. Najposle, nevrabotenosta i
siroma{tijata na na{iot sopstven narod. Isceden i doveden na
pragot na halucinantno, refleksno reagirawe spored potrebite na
elitata.
Zamislata i zgodna. Opteretenosta so re{avawe na taka
golemi problemi sigurno }e ja odale~i Vladata od lu|eto. Oti
potrebni se ~esto hirur{ki, ostri zafati za da se otstrani
devijacijata. Toa boli, sozdava reakcija, koja mo`e da bide
kontrolirana, naso~uvana i iskoristena. Samo vo edno se
prela`aa, i nie bevme svesni na site tie opasnosti. Sepak se
zafativme so se {to be{e potrebno da se reformira.
Moram da potenciram, ne pravam obid za univeralno i
dogmatko objasnuvawe na eden period od razvojot na dr`avata i
Parlamentot vo ~ija {to rabota u~estvuvav. Nitu sega ne velam
deka e obvrzno da se prifatat ovie stavovi. Moite demokratski
ubeduvawa, vo toa vreme, {to mo`e lesno da se vidi od
parlametarnite govori, a i deneska velat oti sekoj ima pravo na
izbor. Sekoj mo`e sam da se opredeli vo {to }e veruva. Tokmu zatoa
bilo kakvo insistirawe na apsolutna vistinitost celosno bi ja
smenilo sodr`inata na porakata {to sakam da ja ispratam.
Sfa}aj}i go ova kako aksiom gi davam na uvid moite nastapi,
moite stavovi i razmisluvawa za temite na koj {to raspravavme.
Bidej}i bev obvinuvan za zainteresiranost edinstveno za
nacionalisti~ki pra{awa (vo pogrdna smisla na zborot) za drski
kavgi so Albancite vo Sobranieto, za primitivizam i ksenofobija
i (forum, 25.02.2000) re{iv na uvid da gi stavam pove}eto od
nastapite vo tekot na celiot mandat. Tie samite govorat dali
navistina
imalo
samo
drski
kavgi
so
Albancite
i
zainteresiranost samo za nacionalisti~ki pra{awa. Inaku, da
bide{ obvinuvan za nacionalizam zatoa {to si qubitel, zaquben
ili pasioniran za i kon svojata tatkovina i nacija, nemo`e da
bide problem! Za mene toa e gordost i privilegija. Na tragite na
na{ite pradedovci...toa e privilegija. Za~uduva edinstveno {to
po pravilo obvinuvawata sekoga{ doa|aa od Makedonci,
pasionirani kvazi-filantropi, bo`emni pacifisti, eftini
paraziti, genecki otpad na mojata nacija. Takvite po pravilo gi
zapo~nuvaa site hajki vrz Makedoncite, toaga{ i denes. Takvite
spored mnogu verodostojni informacii bile potkupuvani,
iznajmuvani, bedni izvr{iteli na tu|i interesi. Deneska od
izvesna istoriska distanca se raspolaga so podatoci za izvesen
broj na novinari {to bile na tajnite platni spisoci na OVK, no i

25

na nekoi Ambasadi vo Skopje.

Pak }e re~am, ne otstapuvam od gordosta {to nadoa|a koga
me napa|aat Tie. Samo mi ja potvrduvaat ispravnosta na
opredelbata. Apsolutno sum ubeden, plitkosta nema da go izdr`i
testot na istorijata.

Prvata polovina na mandatot

Vo obid da gi klasificiram nastapite smetav najsoodvetno
i najlesno dostapni }e gi napravam ako gi podelam vo dve grupi.
Prvata da gi opfati ranite nastapi, od po~etokot na mandatot
i prvite `e{ki vkrstuvawa na zborovite od parlamentarnata
govornica, se do krajot na 2000 godina. Takvata klasifikacija
obedinuva razli~ni pra{awa i zalagawata za:
- Za demokratijata (16 Maj 2000), da se otvori
Parlamentot i da bide dostapen za gra|anite. Sekoj da mo`e da ja
vidi debatata odvnatre.
- Borba so porocite na modernoto vreme (26 Juni 1999),
komisija koja {to ja formita Vladata za da ja zgolemi svesnosta
i otpornosta na mladite da se ka`e ne. Ja ohrabruvav policijata
dabide `estoka vo borbata so narkodilerite i trgovcite.
- Izmena na zakonot za ugostitelska i turisti~ka dejnost
(20 April 2000), {to podrazbira{e voveduvawe na red vo sverata
na ugostetilstvoto. Regulirawe na pla}aweto na dava~kite,
kontrola na vrabotuvaweto na crno i kontrola na rabotnoto
vreme. Seto toa da rezultira so pogolema za{tita na mladite
mir na roditelite.
- Izmena na zakonot za za{tita i unapreduvawe na
`ivotnata sredina (11 Maj 2000). Zakonot go podr`av i na
komisiskata rasprava i so diskusija. Zgolemuvaweto na svesnosta
za sopstvenoto prirodno opkru`uvawe i negovata za{tita u{te
eden proekt za jasno i precizno utvrduvawe na pravata i
obvrskite na dr`avnite organi, no i na gra|anite. Opozicijata
preku nastapite na svoite glasogovornici se obide ovaa izmena na
zakon da ja pretstavi kako sopstven uspeh, kako {to toa redovno
go prave{e sekojpat koga }e ocene{e oti stanuva zbor za pozitiven
~ekor.
- Zgolemuvawe na akcizite na luksuznite stoki. Ova
zgolemuvawe be{e napa|ano kako uskratuvawe na mo`nosta na
narodot da se napie. Jas go podr`av kako potreba na dr`avata da
gi poskapi akciznite stoki a so toa go ograni~i pristapot na
mladite do takvite stoki koi {to se {tetni za zdravjeto.
26

Barav strogi sankcii za firmite {to gi prekr{uvaat zakonite

vo ovaa svera. Takvite firmi, so ogromna akomulirana mo} bea
sozdadeni vo vreme vladeeweto na SDSM, famoznite fri-{opovi.
Protiveweto na opozicijata doa|a{e poradi ova, a ne vo ime na
narodot kako {to sakaa da izgleda. Posle ovoj nastap ima{e
reakcii i dobiv zakani tokmu od nekoi takvi firmi.
- Slu~ajot OKTA (23 Septemvri 1999), zagubar koj {to go
dobivme vo nasledstvo. Zagubar za koj {to SDSM ima{e taen
dogovot so me|unarodnite monetarni institucii za zatvarawe, vo
strogo opredelen datum. Makedonskata javnost ne be{e nikojpat
izvestena za toa. Privatizacija ili katanec! Se re{iv da ja
podr`am privatizacijata. Toa zna~e{e zadr`uvawe na
dotoga{nite rabotni mesta, sigurni plati i fiksno opredeleni
investicii. Go re{ivme zasekoga{ pra{aweto na ovoj zagubar.
Sekako treba da imame predvid i razlikata od 53 milioni marki
napravena vo 1998 godina. Den deneska ne se znae kade zavr{ila taa
razlika. Zboruvav na taa tema.
- Rasprava za sostojbite vo MTV (15 Juli 1999), be{e u{te
edna rasprava za golem zagubar. Televizijata vo obid da napravi
razvoj be{e obvinuvana za instrumentaliziranost, tokmu od onie
{to instrumentaliziranosta vo godinite na svoeto vladeewe ja
izve{tija do stepen na virtuoznost. Treba{e vreme odgovorno i
trezveno da se pretresat brojkite za da se vidi koj so {to i kolku
ne zadol`il. Sekojpat, vo ite nastapi i po site pra{awa barav
sekoj {to go prekr{il zakonot - da odgovara! Na seto toa
dobivavme grst obvinuvawa za revan{izam. Nema ravan{izam,
promenata na vlasta nezna~i deka do{ol i krajot na nejzinata
odgovornost. Tie bea stavovite {to gi branev postojano i posebno
koga zboruvav za Anketnata Komisija za javni nabavki (2 Mart
2000). Neka si odgovori sam ~itatelot dali e revan{izam
istragata za Rejbankite i kowite na Fr~koski!?
Opozicijata ne miruva{e. Naprotiv, nemavme nitu eden den
komotno vladeewe vo tekot na celiot mandat. Kritiki,
polemiki, raspravi, podmetnuvawa, obvinuvawa, ogovarawa,
konstrukcii, izmislici i interpelacii. Osobeno interpelaciite
gi koristea za seto ona {to prethodno dobilo `ivot vo
kuloarite, vo tajnite {tabovi, vo "mra~nite {tabovi na
Crvenkovski" (negova kovanica upotrebena za vreme na
protestite), da dobie javna potvrda i verifikacija od
parlamentarnata govornica. Stopati povtorena laga stanuva
vistina. Dobra mo`nost za toa se interpelaciite na minister,
koga }e se naredat skoro site pratenici, koi {to voobi~aeno

27

zboruvaat i obvinuvawata }e gi povtorat {to e mo`no pove}e

pati. Osobeno zna~ajno e takvata situacija, odnosno bilo kakva
interpelacija da se iskoristi za objasnuvawe na poziciite i
gre{kite na celata Vlada. ]e se napadnat site po red, za da
Premierot Georgievski se pretstavi kako rakovoditel na tim na
maloumnici. Arsenalot na napadi od strana na SDSM sekoga{
kulminira{e so obvinuvaweto za nekompetentnost, povrzano so
nizok koeficient na inteligencija. Celoto makedonsko
op{testvo vrie{e od moroni, kreteni i imbecili, samo kutrata
prateni~ka grupa na SDSM be{e ostrovot kade {to ne vtasal
potopot. Arogancijata ne gi napu{ta{e.
Se ~ini deka kulminacijata na takvoto odnesuvawe ja
spoznavme pri interpelacijata na Ministerot za obrazovanie,
Nenad Novkovski (29 Septemvri 1999). Vrvot na obvinuvawatapartizacijata.
Sme
gi
partizirale
u~ili{tata
i
Ministerstvoto za obrazovanie so toa {to menuvavme direktori,
koi vo nekoi slu~aevi na direktorska pozicija se bea zadr`ale
u{te od vremeto na prethodnata Jugoslavija. Ne obvinija i za
odolgovlekuvawe na noseweto na Zakonot za visoko obrazovanie.
Koe licemerie! Istiot zakon {est ipol godini stoe{e vo ne~ii
fioki, poradi naredbata od vrvot da ne se ~epka taa tema.
Parcijalniot zakon za Pedago{kiot fakultet go donesoa kako
me|ure{enie znaej}i, nema da go izdr`at tovarot ako se obidata
da go donesat zakonot za visoko obrazovanie. A sega, nepolna godina
posle izborite ne obvinija nas deka go odolgovlekuvame noseweto na
zakonot kako najmo`no-zagri`eni demokrati, SDSM?!
I toa be{e samo tro{ka od seto ona {to }e ni se slu~uva na
sekoja naredna sednica, na sekoja naredna to~ka od dnevniot red,
pri sekoja nivna diskusija.
Napadite }e gi povtorat, po kojznae koj pat i za vreme na
raspravata informacijata za sorabotkata so NATO (15 Juli
1999). Ne napa|aa onie {to za Armijata ne kupija uniformi i
pu{ki, ne kupija eden edinstven tenk. ]e ne napa|aat povtorno
zatoa {to sme donele bugarski tenkovi, koi {to ako gi nemavme za
vreme na vojnata, spored zborovite na stare{ina na ARM, nekade
vo poliwata i ramninite okolu Kumanovo: "]e treba{e
teroristite da gi brkame so Ladi-nivi". Toj govor go iskoristiv
da gi reafirmiran na{ite opredelbi, toga{ i sega jasni,
potrebnoto ~lenstvo vo NATO i osiguruvaweto na pripadnosta i
bliskosta so moderniot svet, {to od druga strana }e ja obezbedi
trajnosta i idninata na Makedonija. Pra{awe na maksimalen
nacionalen interes. Vo vrska so ovaa diskusija treba da se znae i

28

datumot na prvoto spomenuvawe na Makedonija kako kandidat za

~len vo NATO, 24-25 April 1999.
Moravme da raspravame od najslo`eni i strate{ki pra{awa,
do ponekoga{ trivijalni, odlo`uvani poradi ideolo{ki barieri,
~esto i zainaet. A istite imaa reperkusii vrz `ivotot na
gra|anite, no i odnosite vo regionot. Potresuvan postojano vo
izminatata decenija od vojni, vo regionot najmolku optrebni se
dodatni zategnuvawa na odnosite so virtuelno vbrizguvawe na
stravovi. Zatoa bez nikakov istoriski kompleks mu pristapiv na
izlagaweto ispora~ano na 15 April 1999, po povod pove}eto
dogovori sklu~eni so Bugarija. Odsekoga{ bevme napa|ani za
bugarofilstvo, kako partija, fvo smisol na proda`ba na
nacionalnite interesi. Tokmu zatoa smetam deka napravivme
hrabar i odva`en ~ekor. Gi razre{ivme problemite, na{iot jazik
be{e priznaen soglasno Makedonskiot Ustav i stavena e to~ka na
site dolgogodi{ni nedorazbirawa. Deneska od perspektiva na
pominato vreme i slu~uvawa mo`e jasno da se vidi dali be{e
prodadena dr`avata i dali e napravena gre{ka, kako {to toga{ se
tvrde{e. A problemite ve}e ne se pre~ka za normalno razbirawe, se
razbira sekoj na svoite pozicii i gledi{ta.
Kone~no, zaokru`uvaj}i ja prvata faza na govori da go
spomenam i prateni~koto pra{awe (30 Mart 2000) postaveno na
Ministerstvoto za zdravstvo, "Dali KFOR {iri sida vo
Makedonija?". Manirot na ekstremna neeti~ka, kontraproduktivna senzacija ne slede{e celo vreme. Ovoj pat kolku i da
deluva{e nerealno naslovot, sepak kako mlad ~ovek me zaintregira
tekstot {to se pojavi vo eden dneven vesnik morav da go postavam
pra{aweto. Odgovor nikoga{ ne dobiv.
I najnakraj, za da ne se pomisli oti apologetski, samo
zaqubeno i subjektivno-idealisti~ki mislam deka bezgre{no sme ja
prakticirale vlasta, vo knigata e pomesten i govorot po povod
priznavaweto na Tajvan (12 Fevruari 1999). Potegna edna mlada i
naivna vlast. No ako se slo`ime za naivnosta kako osobina na onoj
{to ne e lo{, toga{ mo`e da se nasetat motivite. Lo{ata
ekonomska situacija, bezraboticata i bezperspektivnosta kako da
}e gi re{evme so toj poteg. Ostanuva na sudot na istorijata da gi
destinira namerite od naviva~koto i hu{ka{ko napa|awe, da gi
otkrie karikite vo lanecot na ne{tata, da ja pro~isti mislata.
Ovoj govor ja zaklu~uva prvata faza na deluvaweto vo
Parlamentot. Faza koja be{e u~ewe i sovladuvawe na okolinata i
mo`nostite, obvrskite i odgovornostite.

29

Odgovornosta }e padne so siot teret vrz nas vo vtorata

polovina na mandatot.
Za makedonskite nacionalni interesi
Drugata grupa na govori se selektirani postrogo i
poprecizno. Tuka se pomesteni 15-tina nastapi koi strogo ja
dopiraat bezbednosnata sostojba vo Makedonija, aspektite na
odbranata i Armijata, pojavuvaweto i projavuvaweto na
albanskiot terorizam, posledicite od nedovolnoto edinstvo na
makedonskito politi~ki blok, kako i celokupnata aktivnost
povrzana so promenata na Ustavot, proizlezena od Ohridskiot
Ramkoven dogovor.
Lesno mo`e da se zabele`i spored vremeto na ispora~uvaweto
deka nekoi od govorite (situaciite toa go barale) odat nanazad,
do po~etokot na mandatot, {to poka`uva mnogu jasno oti
Makedonija bila stavena vo sostojba na prividen mir, dodeka da se
oceni od strana na golemoalbanskite separatisti oti e dojdeno
vremeto da se realizira zacrtanata idea za otcepuvawe na zapadna
Makedonija. Makedonija be{e zloupotrebena. Makedonija be{e
pomni`ena, iskoristena i otfrlena i zaboravena. Da, da mislam na
Evropa. Na po~etokot na intervencijata na NATO vo Jugoslavija,
koga se znae{e deka taa }e rezultira so bran na begalci kon
Makedonija, na{ata vlada soop{ti oti mo`eme da prifatime 20
iljadi i sekoj pogolema brojak bi ja destabilizirala dr`avata. I
se obidovme da dr`ime do sebe, a za vozvrat site Ambasadori vo
Skopje se javuvaa so zakani da se otvori grani~niot premin na
Blace ili... Kako rezultata na toa {to go otvorivme grani~niot
premin bevme obvineti od strana na opozicijata za rasprodavawe
na dr`avnite interesi. Toa sekako }e bide za~ineto so redovno
povtoruvanite obvinuvawa za partiski ~istki, revan{izam,
nekompetentnost.
Intervencijata vo Jugoslavija potraja. Namesto 20 iljadi
begalci, primivme skoro 400 iljadi. Dr`avata be{e na rabot na
haosot, a parlamentot potpolno demokratski rasprava{e za
bezbednosnata sostojba vo R.Makedonija. Ova pra{awe od visok
dr`aven interes go iskoristiv za soop{tuvawe na stavovite,
nepromeneti od prvata svesnost za Makedonija koi kako takvi }e
ostanat. Makedonija e edna i nedeliva od Tabanivci do Gevgelija,
od Berovo do Debar. Namesto bes i omraza soop{tuvav stavovi za
demokratija, optimizam i nade`. Soop{tuvav mo`ebi mlade{ki

30

naivno, vo vreme koga separatizmot bil pritaen ~ekaj}i da se

iskoristi na{ata teritorija kako xeb za izvlekuvawe na
begalcite od Kosovo. Pritaen za nekoe podobro vreme.
Toga{ seu{te smetav deka mo`e da ima so`ivot i po cena na
gubewe na politi~ki poeni i nepopularnost kaj glasa~ite,
`rtvata }e bide opravdana, a dr`avata i glasa~ite }e imaat
mir. Posle se go prifativme principot na SDSM koj prvi ni ja
pretstavija formulata na vladeewe so albanska partija vo
Vladata, po klu~. Edinstveno se izla`avme {to takviot na~in na
vladeewe bil dozvolen i opravdan za niv, nikako za nas. Odej}i so
takvata naivnost, potkrepena so razumni ubeduvawa govorev za
nade`, cvrstina, opredelba, orientacija. Me|utoa sostojbite
nema da odat vo pozitivna nasoka. Strani~nite provokacii koi se
slu~uvaa vo Parlamentot, od navodno marginalni alanski
pratenici, nikako ne bea slu~ajni. Istorijata i samostojnosta,
posebnosta i postoeweto na Makedonija postojano bea doveduvani
vo pra{awe. Takov e naredniot primer, diskusijata, podobro
ka`ano raspravijata od 3 Fevruari 2000. Navidum slu~ajno
pratenikot Sejfedin Haruni (~ii {to sin za vreme na vojnata }e
se bori protiv Makedonija vo redovite na OVK) }e ja testira
na{ata podgotvenost na odgovor, proglasuvaj}i ja Makedonija za
privid i ve{ta~ka tvorba na Kominternata. Diskusiite }e
bidat taka dizajnirani za sekoj {to slu~ajno gi sledi lesno }e
pomisli deka se nao|a vo Parlamentot vo Albanija. Nafraweto na
faktot oti Albanija e podelena vo 1913 godina na pet dela nikako
ne e slu~ajno i ne smee da se zanemari. Oti ako e taka, toga{
ostanatite ~etiri dela se vo Grcija, Makedonija, Kosovo (kako
del na Jugoslavija) i Crna Gora. Takvite govori javno ka`ani
vleguvaat vo stenogramite i sozdavaat istorija, za od dene{na
perspektiva da go vidime rezultatot.
Morav da odgovoram, no sepak bev obziren. Ne navreduvav.
Rezultat-vrisok! Mi skoknaa na vrat kako da sum go dovel vo
pra{awe postoeweto na Isus. Reakcija {to ~ovek ja ima kako
refleksen odgovor na dopirawe vo nerv. I toa ne samo od Haruni,
tuku i Ziberi i Ramadani se najdoa za pogodeni. Iznesoa najniski
navredi, sporedbi so `ivotni, koi gi objavuvam celosno zatoa {to
se svedo~ewa kako se tretira{e sekoj onoj {to }e se obide{e da
zboruva za dr`avata niz prizma na patriotizam. I ne mi e `al.
Jas si gi ka`av moite zborovi. Tie }e ostanat. ^udno e {to
ostanatite pratenici, makedonskite pratenici ne reagiraa nitu
pribli`no isto na na~in na koj se branea albanskite pratenici.
Po mojot odgovor na Haruni, vedna{ go branea nekolkumina. Toa kaj

31

nas ne be{e slu~aj. Za `al.

Vremeto i nastanite koi }e dojdat nabrgu potoa, }e
potvrdat deka ne stanuva zbor za mlade{ki naiven nacionalizam,
ili albanofobija (kako {to miluvaa nekoi makedonski novinari da
mi persiraat), tuku realno sogleduvawe i predupreduvawe na
opasnostite.
Ubistvoto na trojacata policajci vo Ara~inovo na
po~etokot na 2000g. ja potrese Makedonija. Site bevme {okirani.
Na samo pet kilometri od cenatarot na Skopje yverski bea ubieni
trojca makedonski sinovi. Koj go sozdade Ara`inovo,
makedonskata meka na {verc? Istite tie {to sega ja napa|aa za
povrzanost so kriminalot. Bez namera takvo ne{to da prifatam,
oti znaev deka mojot anga`man e sosema ~ist, barav
neprikosnoveno ras~istuvawe na slu~ajot, izveduvawe pred liceto
na pravdata na site vinovnici. Barav da im se podigne spomenik na
zaginatite policajci, no i na site zaginati vo slu`ba na
dr`avata posle 1990 godina. Na toa }e ostane. Podocna OVK so
kominike }e prevzeme odgovornosta za ubistvoto na policajcite
vo Ara~inovo.
Interpelacijata na Ministerot za odbrana }e bide
sledniot ~ekor vo postojanoto napregawe vo opozicijata po sekoja
cena da najde na~in da ne obvini pred makedonskata javnost. Da se
spe~ali nekoj politi~ki poen be{e alfa i omega. Tolkava upornost
i tvrdoglavost vo insistirawata na nekoi obvinuvawa za~uduva.
Bezgri`nosta na takvoto mese~arewe kulminira{e koga posle
redovnoto obvinuvawe za partizacija i voobi~aenoto negirawe na
site institucii na dr`avata, ne obvinija za dogovor so
teroristite. Sllu~ajot na ~etvoricata kindapirani makedonski
vojnici i den deneska ostanuva misterija. Koj, kako i zo{to bil
vme{an i dali bil vme{an nejasno e, no so edno mora da sme na
~isto-`ivotot na sekoj vojnik e neprikosnoven i ako makedonski
vojnik e kindapriran, mora da se napravi se za da bide spasen. Toa
bea glavnite tezi na koj go potprev izlagaweto za
interpelacijata na Ministerot za odbrana. Spored mene, vo
vdahnoveniot zanes deka pravat monumentalen ~ekor nazad kon
vlasta, vo tekstot na interpelacijata, SDSM se imaa zaboraveno
i napravija redici gre{ki. Site tie gre{ki gi testirav, dovedov
javno vo pra{awe, {to kako i sekojpat koga im zboruvav, se
obra}av, kaj niv predizvikuva{e reakcii, dofrluvawa, neretko
pcuewe i zakani i redovno repliki.
Fakt e vo govorot za interpelacijata ne go branev
Ministerot Kqusev, toa mo`e lesno da se vidi. Li~nite mo`ebi

32

personalnite gre{ki go ostaviv sam da gi objasnuva, ako misli deka

ima takvi, iako be{e ~len na mojata partija. Napati duri i go
povikuvav da izleze na govornicata i da se proiznese za
obvinuvawata. Namerata nikojpat ne mi be{e da bidam apologet.
Nikoga{ ne se dr`ev za dogma, partiska vistina, providenie,
vol{epstvo, ma|ija, manija kako slep za stap. Ona {to go branev
be{e dr`avata, edinstvoto, ideologijata za Makedonija,
pravdinata, ~esnosta, predadenosta. Ama ja branev i partijata
koga bilo koj od prethodno navedenite doblesti }e ja pronajdev,
po~uvstvuvav kaj nea, kaj nekoj od nas, kaj site nas. Toga{, a i sega
veruvam toa se doblesti koi mo`e da se vgradat vo politikata i
da bidat osnova za politi~ko deluvawe.
Namesto edinstvo i opredelba napadite na opozicijata
prodol`ija vo tekot na celokupniot mandat. Ne zamolknaa nitu
koga zapo~na vojnata. Se {to pravevme im pre~e{e. Koga sakavme
da ras~istime energi~no so teroristite - ne obvinuvaa za
vovlekuvawe vo vojna i ne kodo{ea koj site stranski Ambasadori.
Nitu edna{ ne zastaa na na{a strana. Koga }e ponudevme re{enie redovno go ismevaa kako nekompetentno. Na kraj im gi otstapivme
kompetentnite mesta, diplomatijata i odbranata za da tie se
spravat so krizata taka, kako {to podobro znaat od nas, kako
{to samo tie znaat. Vo Maj 2001 koga vlegoa vo Vladata za
nacionalno edinstvo vojnata ja be{e ve}e zafatila Makedonija na
pove}e frontovi. Kumanovskiot be{e neo~ekuvano {irok i silen.
Potegot od severnata granica so Srbija, pa se do Ara~inovo
zafaten so voeni dejstvija. Golemi konflikti i upotreba na
te{ka artilerija od dvete strani. Od sekoja ku}a na toj poteg
puka{e po nekoja pu{ka. Sli~na situacija na site frontovi. Vo
takva situacija Bu~kovski stana Minister za odbrana.
O~iglednata prevlast koja {to na{ata Armija i bezbdnosnite
sili ja imaa na terenot, o~ekuvavme tolku kompetentniot
Minister, stru~wak na stru~wacite, da ja valorizira i pretvori
vo pobeda.
Sprotivno na o~ekuvanoto - molk. site oru`ja zamol~ea.
Teroristite gi betoniraa svoite pozicii, dobvaj}i dodatna sila
da se i`ivuvaat so Makedonija i Makedoncite. Nebroeni
provokacii, Kumanovo ostana i bez voda za piewe. Na prag na
katastrofa...
Naedna{
gra|aninot
Trajkovski
stana
Pretsedatelot Trajkovski za SDSM. Kakva li taktika. Toa mu
dade i na nego sila da ni se sprotistavi na na{ite nameri
energi~no da ras~istime so teroristite. Poleka se sozdava{e
front protiv VMRO-DPMNE. Izbi kavga. Na famoznata sredba

33

{to ja imavme so Pretsedatelot Trajkovski, kako prateni~ka

grupana na VMRO-DPMNE ima{e `estoki diskusii i razmena na
pote{ki zborovi. Kumanovo be{e ve}e desetina dena bez voda i
netrpenieto samo se zgolemuva{e. Vo toj moment se imaa pojaveno
virusni bolesti vo gradot, frustracii kolku saka{.
Toga{ se slu~i ne{to {to nikoga{ nema da go zaboravam. Na
moe pra{awe do vrhovniot komandant na Armijata dali ima
namera da objavi osloboduvawe na gradovite od opsada
i
spravuvawe so teroristite, ili samite }e treba da se spravime so
niv, go dobiv najneo~ekuvaniot odgovor. "Oble~i uniforma ako
saka{, gajle mi e. Ajde da te vidam dali smee{ da go napravi{
toa", mi odgovori Pretsedatelot na dr`avata. Toga{ svativ
deka sme izgubeni.
Natamu varijantata koja {to be{e izberena od opozicijata
ode{e vo nasoka ode{e vo nasoka na {to pogolemi obvinuvawa na
smetka na VMRO-DPMNE, plukawe i kukawe pred diplomatite
({to obemno i uspe{no go napravi Mitreva, vo svojstvo na
minister vo Vladata na Georgievski), podingawe na masovna hajka
preku poltronskite, sopstvenite mediumi. Da se izolira VMRODPMNE, ultimativna cel. Ako se uspee vo toa }e ima koj da bide
obvinet za se, }e ima koj da se pra}a vo Hag, post-festum, i
normalno }e se spe~ali vlasta. A Makedonija gore{e. Ginea
makedonski vojnici, napati po desetina... Needinstvo ja razdira{e
Vladata. Neizgradenata makedonska politika za odbrana,
tatkovinska odbrana na zemjata rezultira{e so Ohridskiot
Ramkoven dogovor. Vo nemo`nost da se protivime kako partija,
izolirani i poso~eni kako meta i edinstven vinovnik za krizata
vo Makedonija izgorevme i nie. Albancite uspeaa od teroristi da
stanat buntovnici i borci za ~ovekovi prava. Toa im dade za
pravo da pobaraat detalna promena na Ustavot na R.M. so
kompletno rekomponirawe na su{tinata i temelite na
makedonskata dr`ava. Se {to pobaraa, so posredstvo na
me|unarodnata zaednica im be{e dadena. Duri vo Ramkovniot
dogovor se otide dotamu vo drskosta i se predlo`i bri{ewe na
makedonskito narod od Ustavot, od Preambulata, zamenuvaj}i go
so neodredeniot termin - zaednica.
Sekoja i povr{na analiza poka`uva deka dokolku se protne{e
terminot zaednica vo Ustavot, }e bea eliminirani site pre~ki za
bri{ewe na makedonskiot narod i otvoren patot za idnata
podelba na zemjata. Koga ne postoi narod koj e osnova za postoewe
na dr`avata i nejzinoto ime, toga{ prestanuva i potrebata od
taa dr`ava. Okolnite dr`avi potoa, so pravo, }e gi povtorat

34

svoite vekovni aspiracii i streme`i za makedonskata

teritorija.
[ok! Ima rabori preku koi mo`e da se pomine, ima prava koj
mo`e da se dadat vo ime na demokratijata, ama ima raboti koi ne
se menlivi i nema otstapuvawe. Odeda{ od pratenici koi vo
tekot na celiot mandat se zanimavale so proekti i zakoni koi
navistina se zna~ajni, ama ako mo`e taka da se ka`e, so va`ewe vo
nekoi mikro delovi od op{testvoto, stanavme tie {to treba da
go promenata Ustavot, da ja preuredat dr`avata. Osnovniot
akt, vtemeluva~ot na dr`avata e po pravilo Ustavot i se ona
{to ja so~inuva dr`avata se gradi vrz nego. Vo mnogu dr`avi vo
svetot kvalitetot na `ivotot i demokratijata se odraz na
sodr`inata zapi{ana vo Ustavot. Mnogu ~esto i nemenlivosta na
Ustavite, rezistentnosta na vremeto se zema kako kvalitet.
Amerikanskiot Ustav od svoeto donesuvawe vo 1787 godina ima
samo 27 amandmani, koi se noseni samo kako negovo dopolnuvawe, a
nikako i rekomponirawe na strukturata na dr`avata,
op{testvoto, pa ako sakate i realnosta. Takvata izdr`livost
stanuva sidro koe {to cvrsto ja vtemeluva dr`avata, so {to
taa kako `iv organizam }e ima zdravi korewa i dolgove~nost.
A trajnite vrednosti vo bilo koj Ustav se isti.
Suverenitetot, pravdata, ednakvosta, slobodata, simbolite,
jazikot, gra|anskite slobodi i prava...ne e ne{to {to go ima
svoeto prvo postoewe vo makedonskiot Ustav ili amerikanskiot.
Toa se univerzalni vrednosti koi bea jasno vidlivi vo
makedonskoto op{testvo i Ustav za site, na samo eden mesec pred
po~etokot na konfliktot vo 2001 godina. Duri i me|unarodnata
zaednica ima{e grstovi na pofalbi koga zboruva{e za
makedonskata dr`ava, na{iot razvoj, pravata na poedinecot,
negovite slobodi. Nikoj ne locira{e nikakov problem vo
makedonskiot Ustav. Nikoj ne go bara{e problemot vo
makedonskiot Ustav, oti tamu i go nema!
Me|utoa, kulturata na po~ituvawe na identitetot,
osnovata i korewata kaj nas e niska. Dolgo vreme dresiran na
poslu{nost, na{iot ~ovek e so namerno namalen instinkt za
pre`ivuvawe. Samo taka vospitan toj }e bide podlo`en na
vladeewe bez prigovor. Poslu{nost so nebeski dimenzii. Za `al
toa mnogu ume{no go iskoristija Albancite. Periodot na kavgite
i needinstvoto pome|u Makedoncite im be{e dovolen da
tranzitiraat, kako {to ve}e rekovme, od teroristi do poni`eni
i izma~eni du{i~ki, "borci za ~ovekovi prava". Kade }e se celi ako
ne vo Ustavot, koga se zboruva za ~ovekovi prava. A posledicite se

35

mnogu, mnogu pogolemi otkolku {to mo`e bilo koj seu{te da gi

vidi ili anticipira, zatoa {to Ustavot e akt bezvremensko
ograni~uvawe i vaka izglasan kako {to e deneska ne e nitu
podemokratski, nitu ponapreden, nitu otvora pat za
pribli`uvawe na ednite kon drugite, samo sozdava, opravduva
dualizam i nelojalnost kon dr`avata. Nema pribli`uvawe od
prosta pri~ina oti svesta, kolektivnata (plemenska) svest e
locirana, vtemelena na nekoi drugi principi, sosema drugi idei. Gi
spomenavme niv, a tie imaat eden zaedni~ki imenitel: - Golema
Albanija.
Niz taa prizma sosema legitimno pra{awe za nas
Makedoncite deneska e dali tie {to u~estvuvaa vo konfliktot i
pukaa vrz makedonskite sinovi i vojnici, mo`ebi i ubivaa, svojata
omraza kon nas ja zagubile zatoa {to Ustavot e deneska promenet?
Ja sakaat li deneska pove}e Makedonija, gi po~ituvaat li deneska
pove}e nejzinite simboli, imeto, znameto i grbot? Makedonskiot
Ustav ne se samo kontroverznite 15- tina amandmani. Vo Ustavot
se zapi{ani i simbolite, ~esta, obvrskite i slobodnata volja na
mnozinstvoto... Pak }e pra{am, ja sakaat li deneska pove}e
Makedonija?! Veruvam deka sekoj eden deneska vo Makedonija ima
odgovor na toa pra{awe, a i odgovorite mo`at da se najdat vo
op{toto poznavawe na problemite. Moite parlamentarni
nastapi jas gi dizajnirav od toa op{to poznavawe.

Promenata na Ustavot
Procedurata za promena na Ustavot se otvori posle mnogu
peripetii na 31 Avgust 2001 godina. Posle dolga apstinencija na
Parlamentot, koj ne rabote{e vo tekot na celokupniot period na
vojnata, kone~no zasedavavme. Tenzija nevidena. Kako da se odi po
`ica? Koj da bide odgovorot, izgovorot za kompromis? Posle se,
dali da ima kompromis? E toa, navistina bea denovi na isku{enie.
Za site nas.
Ubeden sum deka sekoja naredna generacija }e treba i }e gi
analizira do detal tie istoriski momenti na koi nekoi im
prijdoa tragi~no i so zanes, a nekoi kako na detska pesna, da se
proturka i zaboravi. Nemo`at i nema site tie denovi da otidat
vo zaborav. Niedna borba za vlast ne opravduva takov
oportunitet. Ni~iva li~na `elba ne mo`e da bide stavena nad
zalo`bite na generacii. Vo takov duh, so takva misla ja
podgotviv mojata prva diskusija od otpo~nuvaweto na promenata
36

na Ustavot.
Pretsedatelot na dr`avata gi pro~ita, so bled i
neobeditelen ton, svoite ubeduvawa zo{to e potrebno da se
promeni Ustavot. Od avion se gleda{e deka drug gi pi{uval tie
zborovi vo koi i samiot toj ne veruva.
Se otvori diskusija. @estoka diskusija. Site o~ekuvaa posle
pritisokot izvr{en od site mo`ni vlijatelni stranski ambasadi
i misioneri oti rabotata }e odi mazno. Vpro~em takvi i bea
najavite. Albanskite partii potpisni~ki na Ramkovniot dogovor
izrazuvaa bezrezervna poddr{ka. Dvete makedonski partii potpisni~ki SDSM i VMRO-DPMNE na tivok ogan. Site se
pe~evme, no nekoi navistina poka`aa golema oppornost na ognot,
debela ko`a. Hipokrizijata na identitetot i duhot
kulminira{e!
G-dinot Crvenkovski izleze da go brani Ohridskiot dogovor.
I go brane{e so golem zanes. "Site {to se protiv dogovorot se za
vojna!". Bara{e da se iznese koncept, dokolku nekoj se drzne da bide
protiv dogovorot. Li~no mislam oti smeta{e na retardiranost
na ostanatite 119 pratenici. Ima{e doza vo negoviot govor na
potreba od masovna hipnoza, ispora~ana lidersko-diktatorski za
da gi ispla{i poslabite so srce, nervi i karakter. Nitu zbor za
`rtvite, za padnatite borci za Makedonija. Nitu zbor za
zaednicite, terminot {to ako go prifatevme }e izvr{e{e genocid
vrz na{ata nacija. Nitu zbor za teroristite, kako da gi nemalo.
Se v~udonevidov. Vrv na arogancijata, {to li misle{e? Dali
mo`ebi se nadeva{e deka }e dobie petka od ambasadorite vo
Skopje? ^ovekot otide deset ~ekori ponatamu i od
Pretsedatelot na dr`avata. Za site ovie nastani i nastapi
postojat bele{ki i stenogrami, ni{to ne e izmisleno i se e
proverlivo. I treba da se proveruva odnovo i odnovo.
Od dene{na perspektiva objasnuvaweto na negovoto
odnesuvawe go prepu{tam na g-dinot \or|i Marjanovi}, vo toa
vreme koalicionen partner na SDSM: "Crvenkovski se umilkuva na
me|unarodnata zaednica za pobrgu da se vrati na vlast. Poradi
svojata slepa poslu{nost }e bide nagraden so tolku posakuvanoto
vra}awe na vlast".
Malku parlamentarni denovi imaat tolkavo istorisko
zna~ewe. Vo sopstvenoto se}avawe tie denovi }e mi ostanat
zasekoga{ vre`ani kako denovi na borba, napregawe, re{itelnost,
isku{enie. Izlegov na govornicata. Znaev deka cela Makedonija
gleda. Mi pomina niz glavata slika od nastapot za vreme na
studentskite protesti. Skoro site akteri bea isti. [a}iri,

37

Ziberi, Haruni, Ramadani, Nikola Popovski, Tito Petkovski,

Branko Crvenkovski... Zarem e mo`no da odlu~uvat istite lu|e od
toa vreme? Toa li e celokupniot potencijal na Makedonija?
I zapo~nav so zboruvaweto. Po moe. Taka kako {to mislev
deka treba. Po Makedonski. Bezkropomisno, iako ne negiram
postoewe na golem pritisok da se prifati se, kako {to ni e
servirano. Go zafativ istorijatot na problemot, ideologijata i
platformata, godinite 1992, 1994, 1997... Site godini po red,
provokaciite, nastanite, sokrienata cel. Bev re{en i toa go
storiv, gi narekov Albancite-{iptari! Molk... Tivki reakcii.
Povtoriv. Reakciite se zasilija. Gi navrediv. Tokmu toa i go
sakav. Oti navredata najmnogu se ~uvstvuva na sopstvenata ko`a.
Sto stapa po tu| grb ne se ni{to. Morav da gi isprovociram. Sega
ve}e reakciite stanaa glasni i toga{ im go postaviv pra{aweto,
dali tie imaat pravo mene da me narekuvaat slavomakedonec, {to
li~no go razbiram kako pogrden termin. I isto taka go razbiram
kako termin {to sozdava opravdanie za teorijata za
doseluvaweto na Makedoncite na avtohtonite teritorii na
Albancite. Zamol~ea. Drag mi e Platon, ama podraga mi e
vistinata. Vo ime na nekakva demokratija i so`ivot davavme i
otstapuvavme. Toa go pravevme so verba vo normalen, podobar
`ivot na site nas, bez razlika dali sme Makedonci, Albanci ili
drugi.
Napati tie na{i ~ekori na dobra voqa, davawata bea
kritikuvani i napa|ani kako velepredavstvo. Se {to }e
napravevme vo nasoka na prava na malcinstvata be{e za SDSM
velepredavstvo. E sega mi be{e dosta. Ove ve}e nema dopirna to~ka
nitu so ~ovekovi prava, nitu so emancipacija, ova e samoubistvo
na makedonskata nacija! Tezite i detalite od razmislite na ovaa
tema se vgradeni vo govorot i nema da gi povtoruvam, vo
ponatamo{niot tekst na knigata mo`at da bidat konsultirani.
Edinstveno }e ocenam deka toga{ ja iznesov celata te`ina od sebe
i sprotivno na potrebite na "Nekoi", ostanav dosleden na na{ite
Stari, na na{eto nasledstvo, a vo imeto na nekoi naredni
generacii.
Tatkovinska odbrana na zemjata e konceptot{to go
sprotivstaviv. Tatkovinska odbrana na Makedonija, na sekoja
nejzina peda e konceptot {to mo`e i mora da mu se sprotivstavi
na la`noto, licemerno i hipokratsko primirje. Primirje {to }e
trae do momentot na ocenkata oti do{lo vreme za narednata
faza vo osloboduvaweto i obedinuvaweto na albanskite
teritorii. Koga e zaposednat duri i eden kvadraten metar od

38

tatkovinata, avanturisti~ki i neodgovorno e da se izleze pred

celata nacija so barawe na koncept i od rakav da se obvinuva za
vojna, indirektno, mo`ebi podobro ka`ano direktno, poso~uvaj}i
nakaj nas. Za se e vinovno VMRO-DPMNE. Ako za vreme na krizata
zboruvavme za smiruvawe na tenzijata, toga{ bevme predavnici i
trgovci so Makedonija, a koga povikuvavme na odbrana na
tatkovinata po sekoja cena, avtomatski doka`uvaa deka
edinstvenite vinovnici sme nie. Nikako ne mo`evme da im go
pogodime terkot. A istiot toj ~ovek pred pomalku od godina dena
od po~etokot na krizata povikuva{e, duri i se zakanuva{e oti
nema da ima promena na Ustavot po nikoja cena. Kakva
transformacija! Za godina dena. Ne gi spomna na{ite `rtvi nitu
so nieden zbor. [to e naj~udno terkot mu go prifatija kompletno
i bez pogovor site negovi pratenici. Ako se pogledaat site
stenogrami od celokupnata procedura od promena na Ustavot, od
denot eden (31 Avgust 2001) do denot D (16 Noemvri 2001),
(Dinamikata na sednicite so fazite na strukturirawe na
izmenite e pomesteno na krajot na knigata) mo`e da se vidi deka
na site 18 prodol`enija na sednicite pratenicite na SDSM ne
nastapile pove}e od desetina pati.
Ne sakam da obvinuvam, ne sakam bez pokritie ili fakti da
iznesam nitu eden zbor. Najmnogu od se nesakam da se pomisli ili
pak zloupotrebi nekoj moj zbor vo celi na partiska propaganda,
ideolo{ka ikonografija, mo`ebi li~na vendeta, ako ne i kako
apologija. Ni{to od toa. Se {to ka`av od parlamentarnata
govornica be{e del od moite ubeduvawa i site zborovi so koi go
dopolnuvam i objasnuvam nejasnoto, vo ovoj voved, se moi mislewa i
stavovi.
Toa me vra}a na temata i na nas. I nie ne bevme sovr{eni.
Posebno kaj nas mo`ev ubavo i lesno da gi zabele`am poltronite i
la`nite idolopoklonici. Dodeka pozicijata na Georgievski mo`ev
da ja razberam (gore{e), nekoi od moite kolegi od prateni~kata
grupa me za~uduvaa. Kalkulanstvo, politikanstvo, antipolitika
od najnizok, najdolen vid.
A nasproti nas pratenicite Albanci. Tie te{ko se isfrlaa
od ramnote`a. Sekoj pat presmetani, so jasni i precizni nasoki.
Iskusni volci koi kasaat tamu kade {to }e zamislea. Sekoja na{a
projava na stav {to ne im odgovara{e vo nivnata strategija,
vedna{ ja napa|aa so site mo`ni zborovni varijanti. Iskusni
besednici, priznavam.
Mo`ebi toa i ne prinudi na kapitulacija. Da ima{e
Makedonija 60-tina jasno opredeleni pratenici, mo`ebi se }e

39

zavr{e{e so nekoj drug rezultat. Eden se kr{i, dvajca se kr{at...

ama 50-60 ni{to ne mo`e da gi skr{i.
"Bo`emni patrioti {to sega im pre~i {to se
slavomakedonci". Ete toa e odgovorot {to go dobivme od na{ata
opozicija. Sekoj pat spored potrebite na partiskata propaganda.
Dosega bez ksenofob, rasist i {ovinist, sega i bo`emen patriot.
Site denovi od na{eto vladeewe nerazdelna be{e taa etiketa od
mene, a sega odedna{ "bo`emni patrioti". Vnimatelno
analizirawe na upotrebenite termini poka`uva strategija. Ne
slu~ajni zborovi, upotrebeni, dizajnirani za pogodok kaj to~no
opredeleni slu{ateli. To~no skovani zborovi za potrebite na
sopstveno opravdanie, sokrivawe na vistinata.
Eden od pratenicite na SDSM (tri mandati po red vo
Parlamentot) duri najde za shodno i da ne obvini mene i Pandov za
partiski marketing poradi toa {to oblekovme uniformi i bevme
vo odbrana na Makedonija na Tetovskiot front. Toa bilo za
potrebite na VMRO! Go prozvav od govornica za toa obvinuvawe.
Ne odgovori. Mu rekov da odi da ja brani Makedonija, pa ako treba
toa neka bide i partiski marketing, ne odgovori nitu toga{.
Iskusen pratenik koj znae, koga nema{ {to da odgovori{, podobro
mol~i.
Ramkovniot dogovor od Ohrid go analizirav vo
prodol`enieto na govorot na 31 Avgust 2001 godina. Toj be{e
taka sostaven {to site to~ki, podto~ki, klauzuli poka`uvaa
oti }e bideme {teta na Makedonija i Makedoncite dokolku bide
usvoen vo predlo`enata verzija. Se ponudija sosema novi definicii
za demokratijata, za na~inot na izbiraweto na lokalnite
{efovi na policijata, za upotrebata na simbolite, za mo`nata
legalizacija na Tetovskiot Univerzitet i sekako voveduvaweto
na konsenzualnata demokratija (Ramkovniot dogovor od Ohrid e
pomesten na krajot na knigata). Ako nabroenoto ne pravi celosno
redefinirawe na dr`avata, toga{ {to? Gi obrazlo`iv detalno
svoite stavovi, argumenti i protivewa vo toj prv nastap otkako
se otvori procedurata za promena na Ustavot.
Voveduvaweto na konsenzualnata demokratija, dopolneto so
osnovawe na Komitet za odnosi so zaednicite navistina zna~e{e
oti se {to nema da im se dopa|a vo idnina na Albancite }e mo`at
da go blokiraat vo sobraniska procedura. Dovolno }e bide da ne
glasaat polovina od tie {to se deklariraat kako pratenici na
malcinstvo i nema da mo`e da pominat nitu specifi~nite zakoni
povrzani so malcinskite prava, nitu Ustavot. ^len 7 klu~, ~len
19 klu~, ~len 86 klu~, ~len 109,114 isto taka... I seto toa

40

betonirano vo ~lenot 131 (tekstot na site amandmani na

Ustavot e daden na krajot na knigata).
Nabrgu vo narednite denovi dojde do glasawe na pra{aweto
dali da se otvori procedurata za izmena na Ustavot. Toa se u{te
ni{to ne zna~e{e. Nikade ne e zapi{ano, propi{ano oti
otvoraweto na procedurata avtomatski zna~i i promena na
Ustavot. Po otvoraweto na procedurata sleduva utvrduvawe
nacrt tekst na amandmanite, potoa sleduva posebna sednica za
utvrduvawe na predlogot na amandmanite na Ustavot kade {to
mo`at da se davaat i sopstveni amandmani i da se vlijae na
kone~niot tekst. Duri potoa se zaka`uva posebna sednica na koja
se proglasuvaat amandmanite na Ustavot (na krajot od knigata se
dadeni datumite, prodol`enijata i naslovite na sednicite,taka
{to mo`e da se sledi dinamikata na rabotata na Sobranieto vo
tekot na celiot toj periot). Smetav deka toa e dovolno vreme za
borba, ubeduvawe i ne{to da se spasi.
Se glasa{e, za prv pat vo serijata na glasawa na 6 Septemvri
2001 godina. Kako {to potencirav toga{, pod vlijanie na ogromen
pritisok, no i na sopstvenoto ubeduvawe, ne smetav deka mnogu se
gubi so otvaraweto na procedurata i oti se e zagubeno. Sepak se
~uvstvuvav mizerno. Naiduva novi sednici, novi diskusii,
ubeduvawa, argumenti, analizi... Od druga strana dokolku se
otfrle{e unilateralno predlogot za promena na Ustavot od
strana na Pretsedatelot, od na{a strana, od pratenicite na
VMRO-DPMNE, realna be{e opasnosta od izolirawe i ponesuvawe
na celokupnata vina za krizata. Vo SDSM ja ~ekaa na{ata gre{ka,
nadevaj}i se deka }e pogre{ime. Dokolku tri partii, potpisni~ki
na Ramkovniot dogovor glasaa vo Sobranieto za, a VMRO-DPMNE
protiv, }e bevme poso~eni kako edinstveni vinovnici za vojnata.
Najte{ko od se mi pa|a koga }e se setam tokmu na
mestenkata {to se obiduvaa da ni ja napravat. Kako da ne sme
Makedonci, kako da ne sme od ista dr`ava. Tokmu zatoa moravme da
glasame. A od druga strana narodot sopstvenite ubeduvawa. Kako i
da postapam, postapime, gubime. [ah-mat pozicija. Ako ne glasame
za Ramkovniot dogovor opstojuvame na sopstvenata pozicija i so
narodot, a partijata ja stavame na otstrel. Vo sprotivno
partijata ja za{tituvame, a na ulica }e ne o~ekuvaat site onie
pra{alni, zbuneti, besni, razo~arani lica. Zo{to?-}e pra{uvaat
nivnite o~i bez da se slu{nat zborovi. [to da se pravi? Tie
denovi bev vo postojana razmisla {to da napravam. Ne sakav da
odam protiv partijata, u{te pomalku protiv narodot. Kako da
se spojat tie dve?

41

Deneska koga }e poglednam nanazad ne mi e jasna opredelenosta

na SDSM da se glasa bezpogovorno za promena na Ustavot. Za niv
kako da ne postoe{e narodot!?
I dojde toa 4-to prodol`enie na 80-tata sednica na
Sobranieto, 6 Septemvri 2001 godina, so nego glasaweto za prvata
faza za promena na Ustavot. Momentot na glasawe nadoa|a{e so
brzina na svetlina. Go molev Gospod toj den da ne dojde, ama dojde.
Sobraniskata sala polna. Pred mene, diagonalno levo na metar i
polovina, Premierot Georgievski. ^ovekot so koj pominavme mnogu
godini zaedni~ka politi~ka aktivnost. Site sto dvaeset
pratenici mobilizirani preku svoite partii. Den-deneska se
pra{uvam dali im be{e te{ko, ja predviduvale li idninata, imaa
li sram od sopstveniot narod? Jas se sramev, priznavam. Tolku
golem pritisok nemam po~uvstvuvano nikoga{. Vrie{e od novinari,
site podgotveni da ja prenesat zna~ajnata vest. Pretpostavuvam
celata nacija be{e povtorno pred televizorite. Kulminacija.
Pretsedatelot na Sobranieto povika da se glasa. Se vklu~i
sistemot za glasawe. 15 sekundi da se deponira sopstveniot glas,
sopstvenoto ubeduvawe. Sekoja sekunda ve~nost. Seu{te ne znaev
kako da glasam. Glasav za. Pobedi mislata oti treba da ja
za{titime partijata... No, ne. Nekoj bara poedine~no glasawe, se
somneva vo glasaweto. Ima li deset pratenici {to go
podr`uvaat? Ima. ]e se odi na poedine~no glasawe. Toa zna~i,
sekretarot na Sobranieto }e gi ~ita site imiwa na pratenicite
za da se utvrdi vistinitosta na brojkata, na tie {to glasale.
Toa isto taka zna~i deka prethodnoto glasawe ne va`i i sekoj }e
mora povtorno da se izjasni. Se redat imiwa. Nabli`uva bukvata
P. Pandov, Petkovski Tito, Petrov ^edo, sleden sum jas, a vo mene
seu{te borba, seu{te ne mo`am da gi izbalansiram ~uvstvata i
bolkata. Sekretarot na Sobranieto go pro~ita moeto ime.
Sekunda, dve... i ne mo`ev da glasam za. Izgovoriv, protiv, dovolno
silno za da mo`at site da me ~ujat, no siguren sum deka ja
po~uvstvuvaa i bolkata {to ja imav vo sebe.
Protiv i se pomina. Protiv i ni{to ve}e ne ~uvstvuvam. Gi
gledam site okolu mene, a ne slu{am ni{to. Jaki svetla, nekoi
~udni lu|e... kako li se najdov tuka?
O~ekuvano, vedna{ napadi od novinarite. Ete, Filip se
premisli. Seu{te nemo`am da sfatam zo{to nikoj ne se obiduva
da gi objasni motivite, da gi razbere ~uvstvata, tuku samo postoi
podgotvenost za ~ere~ewe. Producirawe na psihoza i opravdanie
samo za edna grupa na lu|e.
Po prvoto glasawe ve}e ni{to ne be{e isto. Rabotite vriea.

42

Minister vo Vladata, Ixet Memeti odbi da bara ispora~uvawe na

uapsen vo Germanija terorist i kriminalec, Semi Hebibi.
O~igledno smeta{e na partiskiot klu~ vo funkcioniraweto na
site ne{ta poradi koj Premierot nema da mo`e da stori ni{to.
Naprotiv Premierot pobara razre{uvawe na Ministerot i toa
na sobraniski sednici. Izlegov da gi obrazlo`am moite stavovi.
Onoj koj podr`uva teroristi - e terorist (malku lu|e znaat deka
istiot toj Minister, Memeti bil dolgogodi{en sekretar na
Vladata na Crvenkovski). Pobarav u{te edna{ od site pratenici
pred vtorata faza na promena na Ustavot da go demonstrirame
potrebnoto edinstvo. Da se isprati poraka oti ne se prifa}a
ucena. Sprotivno na o~ekuvanoto, povtorno obvinuvawa na SDSM.
Slu~ajot na Ministerot Ixet Memeti sme go koristele za da gi
pokrivame sopstvenite gre{ki. Namesto da se prifati
podadenata raka i mo`nosta da se ispravat gre{kite, dobivme
obvinuvawa i distancirawe. Prozivkite za zadocneti refleksi,
namesto edinstvo, sozdavaa prostor za namerite na opozicijata,
se da se proturka kako {to e pobarano odnadvor i na kraj za se da se
obvini VMRO-DPMNE. Znam deka mo`ebi premnogu gi povtoruvam
tie sopstveni zaklu~oci, nekoj }e gi po~uvstvuva sigurno i kako
obvinuvawa, no nikako ne mo`am da se otrgnam od tie grozni
se}avawa pri sekoe ~itawe na stenogramite.
Toga{ se slu~ija teroristi~kite napadi vrz Wu Jork i
Va{ington. 11 Septemvri 2001 godina i ni{to ve}e nema da bide
isto nitu vo me|unarodnata politika i odnosi. Se ponadevav oti
odnosot kon terorizmot sega }e bide poseriozen od strana na
golemite svetski sili. Terorizmot treba da se osudi bez razlika
kade i da se slu~uva vo svetot.
Mo`ebi dosaden, no povtorno zboruvav na 20 Septemvri 2001
godina, koga na 85-tata sednica se otvori procedurata za
utvrduvawe na nacrtot na amandmanite na Ustavot. Si rekov,
ako treba na glava }e im se ka~am, ama ne popu{tam. Genocidot vrz
makedonskito narod ne smee da bide verificiran. Nekolku pati im
ja pro~itav Preambulata na Ustavot od 1991 godina na site
pratenici. Ako, tie ne mora da slu{aat, znaev deka tajnite u{i
{to sekojdnevno izvestuvaat od Skopje, }e slu{nat. Nekoj }e go ~ue
na{iot glas. Za Makedoncite e neprifatliva promenata na
Preambulata na takov na~in. Prifa}aweto na terminot
zaednici }e zna~i uni{tuvawe na Makedoncite trajno. Toj termin
ne e bolen i neprifatliv za dr`avnite malcinstva koi {to
imaat druga mati~na dr`ava. Makedoncite nemaat druga dr`ava
i neprifatliva e ovaa samoubistvena formulacija.

43

I namesto skoncentriranost na ovie pra{awa i kon

odbranata, podobruvaweto, za~uvuvaweto na Preambulata,
na{ite vesnici, vo koalicija so opozicijata, ve}e najavuvaa odewe
vo Hag, na Makedonci. Nemo`e na toa da ne se reagira. Ima li
ne{to pogrdo od toa? Dobija komentar kakov {to zaslu`uvaat
(pomesten vo govorot od 20 Septemvri 2001).
Na kraj ubeduvawata i verbata pobeduvaat. Upornosta se
ispla}a. Uspeavme da go promenime prvi~niot tekst na predlogot
za promenata na Preambulata (tekstot e pomesten na krajot na
knigata). Me|unarodnata zaednica svati oti toa {to sakame da
postoime nezna~i oti ni pre~i postoeweto na drugite. Kone~niot
tekst na Preambulata go vrati, odnosno go vklu~i makedonskiot
narod, {to smetam deka e zasluga so koja {to mo`eme da se
gordeeme. Odstraneta e opasnosta vo vrvniot akt na dr`avata,
so na{eto glasawe, da vgradime virus na uni{tuvawe. Vra}aj}i go
nazad procesot na na{e bri{ewe na Preambulata i Ustavot
mislam deka vo mnogu ja amortiziravme strate{kata namera na
teroristite i nivnite podr`uva~i da ja uni{tat Makedonija.
Popu{ti i me|unarodnata zaednica.
Za `al ova ne e skazna. Uspevaj}i da se izborime za
Preambulata, bevme prinudeni da zagubime na drugi poliwa. Kako
na primer pettiot amandman na Ustavot koj go cementira
Albanskiot jazik kako slu`ben, amandmanot sedum koj ja menuva
polo`bata na makedonskata pravoslavna crkva, se do
osumnaesetiot amandman koj {to ja vgradi konsezualnata
demokratija kako sostaven del na makedonskiot Ustav.
No edno e da se vedne glavata bez pogovor, a drugo e da se zagubi
~esno. Iscrpuva~ki dva meseci, skoro sekoj dena na sednici, se
borevme da spasime ne{to. Sekoj moment nadvor od sobraniskata
sala se koriste{e za diplomatski sredbi, objasnuvawa, raspravii.
Osumnaeset prodol`enija na sednici povrzani so procedurata za
promena na Ustavot, desetina prodol`enija okolu pra{awata za
referendum, nekolku prodol`enija za razre{uvaweto na
Ministerot Ixet Memeti... Bez malku site rabotni denovi vo
tie dva meseci gi pominavme vnatre vo sobraniskata sala.
I pokraj se, iscrpuvaweto i nepodnosliviot pritisok od
site
strani,
u{te
edna{
go
otfrliv
dogovorot,
kapitulantstvoto i licemerieto napi{ano vo obrazlo`enieto
na Pretsedatelot, za procedurata i na~inot na promenite, kako i
nivnata navodna minornost(bo`emni 12%). Javno barav da mi se
prezentiraat primeri spored koi se rabotelo koga vaka se
dizajnirale promenite i kakva i kolkava e sigurnosta oti

44

navistina se funkcionalni. Kako po pravilo, odgovor izostana.

Govorot od 25 Oktomvri 2001 be{e mojot posleden nastap vo
Sobranieto na R. Makedonija. Od edna strana pove}eto raboti
{to sakav da gi soop{tam, ve}e gi soop{tiv, pove}e pati,
zafa}aj}i gi site zna~ajni aspekti. A od druga strana izmoren,
ve}e nemo`ev da zboruvam i povtoruvam, ako navistina ne mo`at
da se promenat rabotite. Znaej}i deka za posleden pat zboruvam,
povtorno potsetiv na 1997 godina, zakonot za Pedago{kiot
fakultet, koj se poka`a niz godinite kako stimul za rabotite da
se turkaat da ja zavr{at so promena na Ustavot. Potsetiv na
~lenot 7 i ~lenot 48.
Po tekstot na drugite amandmani ne govorev. Se be{e
ka`ano.

Proglasuvawe na Ustavnite amandmani

Glasav Za tekstot na Preambulata na Ustavot na
Republika Makedonija, ~etvrtiot amandman, zatoa {to vo nea go
vrativme nazad makedonskiot narod i borbata be{e uspe{na.
Glasav Protiv za naredniot, petti amandman, i smetav deka
ostanav dosleden na obiduvawata {to gi iznesov vo posledniot
govor vo Parlamentot (glasawe broj 0117, amandman 5, 16.11.2001).
Ne go podr`av nitu amandmanot sedmi povrzan so
istoriskata uloga na Makedonskata Pravoslavna Crkva (glasawe
broj 0119, amandman 7, 16.11.2001).
Vozdr`an bev za osmiot amandman ({to vo makedonskiot
sistem na parlamentalno glasawe e skoro isto kako protiv, zatoa
{to sekoga{ se broi vkupniot broj na glasovi, a ne samo glasovite
Za i Protiv. A koga }e se postigne potrebnata brojka od
osumdeset glasovi ve}e stanuva irelevantno koj glasal protiv i
vozdr`ano) koj spored mene e dlaboko povrzan so su{tinata na
studentsko-sredno{kolskite protesti od 1997 godina (glasawe
broj 0120, amandman 8, 16.11.2001). Sekako ne glasav Za
dvanaesetiot amandman, oti mislam deka jasno go istaknav
stavot za Komitetot za odnosi pome|u zaednicite (glasawe broj
0124, amandman 12, 16.11.2001).
I najnakraj ne go podr`av osumnaesetiot amandman na
makedonskiot Ustav, onoj amandman {to ja regulira procedurata
za konsenzus (glasawe broj 0130, amandman 18, 16.11.2001). Za ovoj
amandman imav svoj amandman, koj be{e i pove}e od prost i jasen, da
se bri{e amandmanot 18. Smetav deka i makedonskata dr`ava i
makedonskata demokratija }e imaat mnogu pove}e mo`nost ako ne
45

se prifati vakov amandman koj vospostavuva konsezualna

demokratija. Nekakva si demokratija po `elba na svetskite
kvazi-demokrati, koja sigurno ne ja primenuvaat i prakticiraat
vo nivnite dr`avi (glasawe broj 0110, 15.11.2001). Ovoj moj
amandman go podr`aa 22 kolegi, 13 bea vozdr`ani, a protiv 63.
Zo{to be{e toa taka samite si znaat najdobro.
Najnakraj otkako pominaa site fazi i site glasawa se
zavr{ija, se dojde do svojot kraj, na poslednoto glasawe,
proglasuvaweto na promenata na Ustavot, glasav Za (glasawe broj
0005, proglasuvawe na amandmanite, 16.11.2001). Ionaka se pomina.
Go promenivme Ustavot. Ostanuva se}avawe.
A Pretsedatelot na dr`avata ne se pojavi u{te edna{ vo
sobraniskata sala, posle negovoto prvo i posledno prisustvo, na 31
avgust 2001, odnosno denot koga ja otvorivme procedurata za
promena na Ustavot. Go navredi govorot na mojot kolega od
VMRO-DPMNE, \or|i Kotevski, koj zboruva{e, onaka, narodski za
site da go razberat i mu ja ka`a vistinata vo o~i. Toa znae da
zaboli mnogu.
Kako i da e, veruvam deka makedonskiot primer e bez presedan
vo svetot. Da se proturka promena na Ustav na suverena zemja, kade
{to, ovlasteniot predlaga~, Pretsedatelot nema de se pojavi vo
tekot vo sobranieto vo tekot na celata procedura.

Govorite. Tehnikata na ureduvawe

Sreduvaj}i gi govorite za da bidat objaveni morav da gi
redaktiram kompletno. Sekoja re~enica, sekoj zbor go pominav
povtorno i povtorno. Toa zatoa {to mnogupati ima{e pe~atni
gre{ki
vo
stenogramite,
~esto
nedostasuvaa
zborovi,
interpunkciski znaci, {to mnogu lesno mo`e da go promeni
smisolot na celata re~enica i celata misla. Sekako ne treba da se
obvinat sobraniskite slu`bi. Ednostavno nekoi raboti nemo`at
stoprocentno da se opfatat, da se zapazi su{tinata na mislata,
namerata i celta na zborot. U{te pove}e ako vo celata
kompliciranost na izgovoreniot zbor, izgovorenata misla, koja
{to e mnogu porazli~na od napi{anata, se ispu{ti zbor,
konfuzijata mo`e da stane golema.
Zatoa ja zadr`av slobodata da gi koregiram tekstovite na
govorite od stenogramite. Smetav na toa imam pravo, oti
samiot najdobro znam {to sum sakal da ka`am. Najbitno od se e do
~itatelot da se prenese su{tinata na govorite, da mu se
pribli`i atmosverata na sobraniskite sednici i odnesuvaweto na
46

pratenicite (preku niv i na partiite). Da ja po~uvstvuva

borbata, raznomislieto, nesoglasuvawata, pa ako sakate i
tehnikata na obra}awe i na~inite na popre~uvawe. Vnimatelnoto
~itawe na govorite to~no poka`uva oti kaj sekoja partija,
opredelen pratenik ima{e svoj kontra-odgovor vo opoziciska
partija. Na sekoe izleguvawe na govornicata to~no opredeleni
pratenici sekoga{ mi dofrluvaa, obiduvaj}i se da me isfrlat od
koncentracija. Istite postojano izleguvaa i na repliki so mene.
Site nivni repliki, poto~no ka`ano najgolemiot del od niv, se
preneseni vo knigata so `elba da se dobie {to pogolema
objektivnost i bliskost do momentite {to se dopreni. Replikite
na tie pratenici ne se redaktirani, se e preneseno do zbor od
stenogramite. Mislam deka nemav pravo da gi sreduvam zborivite
na drugite pratenici. Edinstveno nekoi podolgi repliki se
skrateni vo delovi koi ne odzemaat vo smisolot na replikata, a
vo interes na prostorot. Oti u{te edna{ }e povtoram, idejata
ne mi be{e da mu pretstavam na ~itatelot kako izgleda
stenogramot sobraniska sednica, tuku da gi objasnam moite
motivi, kako i zo{to sum zboruval za odredeni pra{awa i kakva
reakcija toa predizvikuvalo na sednicite.
Vo knigata se pomesteni i pet intervjua, koi gi dopolnuvaat
periodite na studentskata i parlamentarnata aktivnost. Sakav
vovedot da go skratam {to pove}e mo`am so vklu~uvaweto na tie
intervjua vo knigata. Tamu sum dal odgovori na mnogu pra{awa, na
koj {to mo`ebi }e treba{e da im obrnam vnimanie vo ovoj voved.
Toa mi dozvoli da ne odam vo detali i da preobjasnuvam u{te
edna{. Prvoto intervjuod 13 dekemvri 1996 godina, so koe i
zapo~nuva knigata precizno ja prika`uva sostojbata vo i
okolustudentite, studentskite raboti. Narednoto e od vremeto
na protestite, dadeno za "Dnevnik"(22 fevruari 1997) i vo nego
morav celo vreme da gi "branam" protestite objasnuvaj}i deka
nema me|u nas nitu ksenofobi, nitu rasisti, nitu fa{isti, nitu
inkvizitori...
Narednite tri intervjua se od vremeto na parlamentarniot
anga`man. Izbereni se zatoa {to zafa}aat problematika
pozvrzana so parlamentot i pove}e od se, objasnuvaat stavovi za
strate{ko-ideolo{kata orientacija i platforma.
Isto taka vo dodatokot na knigata re{iv da gi pomestam
Ramkovniot dogovor, Aneksot A i Ustavnite amandmani, kako i
tekstot na Preambulata na makedonskiot Ustav od 17 Noemvri
1991 godina.
Ramkovniot dogovor i Aneksot A, i Ustavnite amandmani se

47

ve}e del od makedonskiot Ustav, so toa pretstavuvaat del od

dr`avniot poredok. Toa zna~i deka pretstavuvaat obvrska za
sekoj gra|anin an Makedonija da gi po~ituva. Nazad nema. Mnogu od
amandmanite se na {teta na Makedonija i Makedoncite. Nekoi od
amandmanite mo`ebi navistina bea potrebni za ponatamo{na
demokratizacija na op{testvoto. Vremeto }e poka`e.
Vo dodatokot e pomestena prvata Preambula na
makedonskiot Ustav, koja {to tolku mnogu im pre~e{e na
"borcite za ~ovekovi prava" vo Makedonija. Sega taa Preambula
ostanuva del od makedonskata istorija i dokaz za edno vreme. Ja
~itav i prepro~ituvav mnogu pati za vremeto na promenata na
Ustavot. Barav da vidam kade taa ugnetuva ili poni`uva... Kako i
da e, za toa zboruvav i vo vovedot i vo nastapite vo
Parlamentot. Sega ostanuva u{te taa, prvata Preambula na
makedonskiot Ustav da bide tuka pomestena i da bide na uvid.
Se nadevam uspeav jasno i precizno da ja objasnam idejata
zo{to voop{to se nafativ so podgotvuvawe na ovaa kniga.
Odtuka, nataka ja predavam so ~ista misla na ~itatelot.

48

SDSM PRAVI SE, ZA DA JA ZADR@I KONTROLATA NAD

SOJUZOT NA STUDENTITE,
13 Dekemvri 1996
Intervju vo nedelnikot Fokus
SDSM e dlaboko navlezen vo Studentskiot sojuz. Ova se gleda i od
toa {to sega{niot potpredsedatelot na Sojuzot, Coki Ristovski e
{totuku izbran sovetnik vo Kumanovo, kandidiran od SDSM, a voedno e
i pretsedatel na SDMM vo Kumanovo.
Ako Toni Mir~evski ima namera na vakov na~in da sprovede izbori,
barem neka izleze vo javnost i neka priznae deka e na ~elo na birokratsko
i totalitarno telo koe go promovira nivniot ~ovek Dragan Peh~evski.
Dokolku toa go napravi, jas sam }e se otka`am od ponatamo{nata borba
- veli Petrovski.
Na 19 ovoj mesec studentite pri univerzitetot "Sv. Kiril i
Metodij" treba da izlezat na izbori i da go izberat ~ovekot koj }e gi
vodi. Izbornata trka za privle~noto mesto "prv student" se odr`uva
sekoi dve godini i do sega ne predizvikuva{e pogolem interes, nitu vo
javnosta, nitu kaj studentite. Na tie izbori dosega izleguvaa vo
prosek okolu desetina procenti. No, ovie studentski izbori, odnosno
samoto kandidirawe predizvika, dosega nevideni reakcii. Glaven
"vinovnik" za toa {to site se potsetivme deka i studentite imaat
izbori e Filip Petrovski, apsolvent na Filozofskiot fakultet vo
Skopje. Toj ja dostavil svojata kandidatura za pretsedatel na Sojuzot
na studentite pri univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" i kako {to
veli, gi zadovolil site potrebni kriteriumi. No Izbornata komisija
mu ja odbila kandidaturata. Toa e pri~inata poradi koja Petrovski
reagira {to dosega ne e zabele`ano, barem koga se vo pra{awe
studentite.

ME OTFRLIJA BEZ OBRAZLO@ENIE

Za prijavuvawe na kandidatite be{e daden desetdneven rok. Vo
toj kratok teriod, treba{e da se obezbedat poddr{ki od Sojuzite na
dva fakulteta, ili pet pretstavnici od sobranieto na Sojuzot (eden
od {este kriteriumi za kandidirawe n.z.). Rokot za prijavuvawe e
tendenciozno skraten, zatoa {to eden od kandidatite, Dragan
Peh~evski (~len na minatoto i sega{noto rakovodstvo na Sojuzot na
studentite n.z.) gi imal sobrano poddr{kite od fakultetite u{te
pred da se raspi{e konkursot - go zapo~nuva razgovorot Petrovski, {to
zna~i nemu ne mu treba ni deset dena za da ja podgotvi kandidaturata,
zatoa {to ve}e bil podgotven, a od mene i od site drugi potencijalni
49

kandidati, se bara{e da napravime programa i da obezbedime podr{ka od

dva fakulteta, {to e navistina premnogu.
Seto ova, kako {to veli na{iot sogovornik, go nateralo da se
somneva vo ispravnosta na celata izborna postapka. Petrovski kako
opravduvawe za negoviot somne` ni go navede i faktot deka odlukata za
izbori ja potpi{al i pretsedatelot na na Izbornata komisija Sa{o
Galevski, a spored nego toa mora da go napravi pretsedatelot na
Sojuzot, bidej}i Sobranieto e toa koe raspi{uva izbori.
Toni Mir~evski(sega{niot pretsedatel na Sojuzot n.z.) neodamna
vo mediumite izjavi deka nema ni{to so studentskite izbori, odnosno,
na ovoj na~in se pere samiot sebesi, za da ima alibi ako se obelodenat
malverzaciite - veli Filip Petrovski.
I pokraj site ovie somnevawa, Petrovski re{itelno ja podnel
svojata kandidatura za pretsedatel na Sojuzot na studentite pri
univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij". Pred toa da go stori, toj gi
zadovolil pobaruvawata od kriteriumite za kandidirawe, odnosno
uspeal da dobie podr{ka od Sojuzite na studentite od {umarskiot i
Rudarskiot fakultet. Tie predlozi zaedno so programata toj gi
prilo`il vo kancelariite na Univerzitetskiot studentski sojuz, kade
za prvpat se sretnal so dosega{noto rakovodstvo.
Mu se obrativ na Galevski. Toj mi poka`a nekakvi pravilnici za
kandidatura koi mi bea somnitelni, zatoa reagirav - ni objasnuva
Petrovski. Sledniot pat koga otidov tamu, dobiv sosema poinakvi
kriteriumi koi se usvoeni od sobranieto na Sojuzot. Toga{ sfativ deka
sakaa da napravat intervencija vo izbornata procedura, za da si
pomognat sebe si, a da nametnat posebni pravila koi va`at samo za
mene.
Otkako gi izbegnal prvite "sopki", kako {to ni re~e, Petrovski
mislel deka ponatamu nepre~eno }e u~estvuva vo studentskata izborna
trka, no... Po izminatiot rok za priem na kandidaturi, na 28 minatiot
mesec toj od strana na Izbornata komisija, dobil pismeno izvestuvawe
deka negovata kandidatura ne se prifa}a.
-"Navistina bev {okiran! Ne o~ekuvav takvo ne{to, zatoa {to
nema{e pri~ina za toa" -revoltiran e Petrovski. Posebno me za~udi
{to ne dobiv obrazlo`enie zo{to toa e storeno, nitu pak vo
Izvestieto mi e daden rok za prigovor. Nemo`am seto ova da go
komentiram poprecizno, bidej}i seu{te neznam zo{to ne e prifaten
mojata kandidatura. Samo }e iznesam pretpostavki za toa. Slu{nav
deka mojot kandidat Peh~evski gi imal podr{kite od istite
fakulteti od koi {to gi dobiv i jas. Vo to~ka 3. od kriteriumite za
kandidirawe, stoi deka pretstanici na studentskoto sobranie
nemo`at da poddr`at dva kandidati, dodeka za fakultetite nikade
ni{to ne e napi{ano. No ete, ako ve}e se odlu~ile na poni{tuvawe,
toga{ toa mora{e da go storat i so mojata i so negovata kandidatura,
a ne samo moite podr{ki da bidat nevalidni. Vo konsultacii so
pravnici doznav deka dokolku toa bilo pri~ina za poni{tuvawe na
50

mojata kandidatura, toga{ morale da ja poni{tat i onaa na mojot

kandidat. Odgovorno tvrdam deka pe~atiranite podr{ki od
spomenatite fakulteti se uzurpirani od strana na Peh~evski i se
dobieni pred da se raspi{e konkursot. Znam deka toj od [umarskiot
fakultet ja dobil mnogu porano i toa ne od sega{noto rakovodstvo, za
{to imam i dokazi. Istoto se slu~ilo i na ETF, kade se slu{a deka
novoto rakovodstvo na studentite }e go preispita stavot na
predhodnoto.

TITO PETKOVSKI VR[EL PRITISOCI!?

Petrovski ni navede deka e potrebna podr{ka od dva fakulteta,
Peh~evski prilo`il duri od trinaeset!? Ovoj podatok toj go razbira
kako o~igledna namera da se onevozmo`i drug student da se kandidira. Vo
prodol`enie od razgovorot na{iot sogovornik ni objasnuva{e deka
negoviot protiv kandidat Peh~evski site ovie podr{ki gi dobil ne
zatoa {to zaslu`uva, tuku zatoa {to nekoi od pretsedatelite na
fakultetskite sojuzi, finansiski gi "vrzal" ili ednostavno gi dobil
pod pritisok i strav.
Na{iot sogovornik ni objasni deka seto ova se pravi od strav na
izborite da ne pobedi nekoj "od strana" i so toa da im go naru{i
kontinuitetot na nivnata timska "zatvorenost". Petrovski ni
potencira{e:"Osven ova, ako jas dojdam tamu za pretsedatel }e se sru{i
i dosega{niot concept, Sojuzot da go vodat neuspe{ni studenti koi
menuvaat po nekolku fakulteti i koi vleguvaat vo ~etvrtata decenija
od `ivotot". Sepak, spored Petrovski, glavna pri~ina za site ovie
"malverzacii e politikata..."
- Koga re{iv da se kandidiram, normalno, sakav da dobijam
podr{ka od mojot mati~en Filozofski fakultet. No, pretsedatelot
na studentite Oliver Bakrevski uporno odbiva{e da go stori toa, so
obrazlo`enie deka ve}e imam dovolno poddr{ka. Toj samiot mi prizna
deka ako poddr{kata mu ja dade na mojot protivkandidat Peh~evski, }e
dobie dve mesta vo negovata idna "vlada". Sakav seto ova da go
proveram. Po izvesno vreme, doznav deka Bakrevski e edna{ ve}e
iskoristen od strana na dekanot, {to mi e dokaz deka e negov ~ovek.
Deka vo ova ima vistina se potvrdi i so toa {to samiot Peh~evski
javno prizna deka zaedno so Bakrevski bil vo kabinetot na dekanot
Trajan Gocevski. Verojatno na proverka na podobnosta. No, doznav deka
ima i povisoka instanca koja isto taka proveruvala podobnost - ne
uveruva Petrovski . Toa e Tito Petkovski, koj mu nalo`il na dekanot
poddr{kata od fakultetot "da odi" kaj Peh~evski. Deka SDSM e ve}e
dlaboko navlezen vo studentskata organizacija se gleda i od toa {to
sega{niot, podpretsedatelot na Sojuzot na studentite, Coki
Ristovski "taze" sovetnik od Kumanovo, kandidiran od SDSM, a voedno
i pretsedatel na SDMM na Kumanovo (vo kriteriumite za predlagawe
na kandidati za pretsedatel, stoi deka kandidatot ne mo`e da bide
51

~len na organ ili pretsedatelstvo na politi~ka partija, n.z.). Ima i

drugi pokazateli deka ovde e vme{ana i politikata. Zemete go samo
primerot so Mir~evski, za vreme na izborot na rektor, koga toj
o~igledno be{e "lobiran" od SDSM da ja diskreditira rektorijata
Radmila Kiprijanova. Od seto ova, o~igledno e deka SDSM nema namera
da go ispu{ti Sojuzot na studentite pri univerzitetot.
Pred nekoj den, kako {to veli Petrovski, pretstavnici od
Sojuzot soop{tile deka pominal rokot za prigovor na Izvestieto, koj
trael 48 ~asa.
- Prvo, bezobrazno e da se ka`e takvo ne{to bidej}i rokot za
prigovor e osum dena, a jas voop{to ne sum informiran deka e daden
nekakov rok - ne uveruva Petrovski. Vtoro, sobranieto donese odluka da
se odi na izbori spored pravilata od 1994 godina, a komisijata si dava
za pravo da si vovede svoi pravila . Tie toa go narekuvaat "dinamika" vo
koja {to e vmetnat i rokot od 48 ~asa. Spored moite konsultacii so
advokatite, za ova mo`am da podnesam krivi~na prijava.

MIR^EVSKI TREBA DA ODGOVARA ZA PRAVNIOT HAOS

VO ORGANIZACIJATA
Petrovski ni go predo~i Prigovorot koj ve}e go podnel do
Statutarniot odbor na Sojuzot na studentite. Vo nego stoi : Smetam
deka e povreden statutot Sojuzot na studentite, zatoa blagovremeno
go podnesuvam ovoj prigovor, so predlog - Statutarniot odbor, soglasno
~l.33 od Statutot da ja ukine Odlukata na Izbornata komicija i
predmetot da go vrati na povtorno razgleduvawe...
Poradi golemata pra{ina {to se krena okolu ova pra{awe, na 10
ovoj mesec se odr`a Sobranie na SSUKM, i toa po barawe na Izbornata
komisija. Glavna to~ka za rasprava be{e: Utvduvawe na listata na
kandidati za pretsedatel na Sojuzot. Sobranieto be{e masovno
poseteno od studenti koi sakaa da vidat {to se slu~uva vo "nivnata"
organizacija. Se dobi vpe~atok deka rakovodstvoto ne e naviknato na
vakvi "upadi". [to se podrazbira, bidej}i se znae deka do sega so svojata
rabota toa ne go svrtuva{e vnimanieto nitu na studentite, nitu na
javnosta. Ednostavno, pretsedava~ot Toni Mir~evski ne znae{e kako da
go vodi sobranieto, koga na nego se prisutni i "neposlu{ni" studenti
koi reagiraa na negovoto rabotewe. No kako i da e, na samoto sobranie se
formira{e Statutarniot odbor, (na {to reagira{e Petrovski ,
zo{to do sega ne bil formiran) koj so 7 glasa protiv i 2 vozdr`ani go
odbi prigovorot na Petrovski.
Vedna{ po ova, Petrovski ni najavi deka }e bide prinuden da bara,
za{tita na negovite prava, preku sud i dodade:
- Mislam deka e nonsens, Pretsedatel da mo`e da se bira samo ako
go poddr`at studentskite organizacii pri fakultetite, a ne mo`e na

52

primer da go predlo`i grupa studenti, kako {to dozvoluva Ustavot na

RM za izbor na pretsedatel na Republikata. Zatoa }e baram od
ustavniot sud proverka i ocenka na ustavnosta na statutot na
Studentskiot sojuz, spored Zakonot za op{testveni organizacii.
Cenam deka Izbornata komisija podgotvuva falsifikat i voop{to ne e
sposobna da odr`i fer izbori. Veruvam deka na ~lenovite na komisijata
im e veteno mesto vo "vladata" na Peh~evski i sigurno zatoa se
zalagaat toj da pobedi. }e baram taa da se raspu{ti i odlukata za
izbori da se poni{ti, da se odi na novo generalno sobranie na koe }e se
donesat novi pravila za vodewe na izbori i potoa da se raspi{e nov
konkurs. Site poddr{ki od fakultetite koi se sega dadeni da se
proglasat za nevalidni i od denot na raspi{uvawe na konkursot da
po~ne da se bara poddr{kata od dvata fakulteti. Za ovoj praven haos
treba da odgovara sega{niot pretsedatel, zatoa {to vo mandatot od
dve godini toj ova ne go razre{il. Barem po ne{to dobro da se se}avame
na nego, a ne samo po vozeweto na "alfa" i po pejxerite.
Isto taka, na{iot sogovornik na Mir~evski mu upati javna
poraka: Ako ima namera da organizira vakvi izbori, barem neka izleze vo
javnost i neka priznae deka se birokratsko i totalitarno telo koe go
promovira Peh~evski za pretsedatel. Dokolku toa go napravi, jas sam }e
se otka`am od borbata.
Na krajot od razgovorot Petrovski ni ka`a deka ako se odr`at
izbori na ovoj na~in, toj kako student }e gi tretira za nelegalni,
poradi {to gi povika studentite, eventualnite izbori da gi
bojkotiraat.

Trajan Gocevski- Dekan na Filozofskiot fakultet,

objasnuva:NIKOMU NE SUM VR[EL PRITISOCI
Sakam da naglasam deka jas kako dekan nemam pravo da se me{am vo
rabotata na Studentskiot sojuz, nitu na mojot fakultet, nitu pak na
univerzitetsko nivo, bidej}i tie avtonomno si rabotat. Ne samo {to
nemam pravo, tuku i nemam namera da se go pravam toa. Daleku e od
razumot i navistina e nevkusno da se spomenuvaat imiwa, na ovoj na~in.
Studentot koj toa go izjavil jas voop{to ne go poznavam i neznam
zo{to ova go izjavil. Tvrdam deka ne sum vr{el nikakvi pritisoci
nikomu, nitu pak nekoj mi nalo`il toa da go pravam.

Toni MIR^EVSKI- Pretsedatel na Sojuzot na studentite

pri univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij", veli: VO
SOJUZOT NE E INVOLVIRANA POLITIKA.
Kandidaturata na Petrovski ne e prifatena, zatoa {to ima
poddr{ka od istite fakulteti koi go podr`aa i kandidatot
Peh~evski. Toa e nedozvoleno i jasno stoi vo Kriteriumite za
predlagawe na kandidati. Naglasuvam, ova e odluka na Izbornata
53

komisija, a ne moja. Obvinuvaweto deka jas "stojam" pozadi Peh~evski ne

e to~no. Jas ne stojam pozadi nikogo. Studentite se tie koi }e izberat
koj }e gi vodi vo narednite dve godini. Ne e to~no tvrdeweto deka vo
Sojuzot e involvirana politika. ^lenovi sme na razni evropski
asocijacii, kade uslov za ~lenuvawe e da si nadvor od politikata.

KOMU MU E POTREBEN VAKOV SOJUZ NA STUDENTI

Za studentskite izbori, po se izgleda, najmalku se zainteresirani
studentite. Vo osnova, tie se u{te edno pole za borba me|u
politi~kite partii. Imeno, za edniot od kandidatite, Dragan
Peh~evski, ima nepotvrdeni indicii deka e ~ovek na SDSM, i tokmu za
toa Studentskata izborna komisija, kontrolirana od pretsedatelot
na SSUKM, Toni Mir~evski, mu ovozmo`uva podobri po~etni uslovi. Ova
se potvrduva so toa pto drugiot kandidat, Filip Petrovski samiot
prizna deka e ~len na VMRO-DPMNE i se ~uvstvuva deka e moralno
poddr`an od ovaa partija. Politikata e dlaboko involvirana vo site
studentski tela, kako na nivo na fakulteti, taka i na celiot
univerzitet. Celiot ovoj slu~aj za koj {to pi{uvame se ~ini se sveduva
na borba pome|u SDSM I VMRO-DPMNE za toa koj vo narednite dve
godini }e go kontrolira Sojuzot na studentite.
So ova samo se prodol`uvaat i se potvrduvaat glasinite koi ve}e
nekolku godini kru`at pome|u studentite deka vo Sojuzot na
studentite se odviva gola politi~ka borba za vlast. Imeno, za Mitko
Kr`ovski se zboruva{e deka e blizok do VMRO-DPMNE, za negoviot
naslednik Toni Mir~eski se zboruva deka bil ~len na VMRO-DPMNE, a
potoa preminal vo SDSM. Kako {to ve}e rekovme, sega{niot
potpretsedatel Coki Ristovski kako kandidat na SDSM e izbran za
sovetnik vo Op{tinata Kumanovo.
Po se izgleda Sojuzot na studentite e po~etok na kadrovskata
vrtele{ka na partiite. Ova e recidiv od nekoi minati vremiwa koga
mnogu od sega{nite funkcioneri svojata politi~ka kariera ja
zapo~nuvaa kako ~lenovi na mladinskite i studentskite rakovodstva
(eden od niv e i aktuelniot premier Branko Crvenkovski).
Zo{to e tolku va`no da se stavi pod svoja kapa Sojuzot na
studentite? Studentite imaat trojca pretstavnici vo Senatot na
univerzitetot koi se svoite glasovi mo`at da vlijaat na
univerzitetskata politika. Partiite sakaat tie tri glasa da im
bidat sigurni. Spored noviot predlog na Senatot vo idnina
studentite bi trebalo da imaat pet pretstavnici. Ako toa pomine,
toga{ tie }e pretstavuvaat zna~ajno glasa~ko "lobi" vo Senatot.
Studentite toa go ~uvstvuvaat, pa zatoa brojot na studentite
koi izleguvaat na ovie izbori e nezna~itelen. Kako i da e, studentskite
izbori za nekolku dena }e se odr`at. Kako }e postapat studentite,
dali }e ka`at STOP na vakvoto (ne)rabotewe na Sojuzot, ostanuva da

54

vidime. Mo`ebi so dosega{noto neizleguvawe na glasawe (okolu 10%),

studentite ve}e ka`aa STOP, no ne na (ne)raboteweto, tuku na celiot
Studentski sojuz voop{to, koj o~igledno go ~uvstvuvaat kako "tu|o
telo".
Ako ovaa tendencija prodol`i, opravdanosta na samoto postoewe
na bilo kakva studenstska organizacija se stava pod pra{awe. Mo`ebi e
krajno vreme ovoj recidiv (SSUKM) da is~ezne ili da dobie nova forma
na organizirawe, vo smisla da stane navistina avtohtona organizacija
na studentite.
Oliver Bakrevski, Pretsedatel na sojuzot na studentite pri
Filozofskiot fakultet, na samoto sobranie javno demantira{e deka
vrz nego e vr{en bilo kakov pritisok, za toa na kogo da mu se dade
podr{kata. Podocna, vo razgovorot, ni potencira{e deka odlukata ne ja
donel samiot toj, tuku celoto pretsedatelstvo.

55

63 Sednica na Sobranieto na Republika Makedonija, odr`ana

na 14 Mart 1997, informacija za aktuelnata sostojba
predizvikana so protestite vo vrska so primenata na
Zakonot za jazicite na koi se izveduva nastavata na
Pedago{kiot fakultet "Sv. Klimnet Ohridski"vo Skopje i
za na~inite i formite za unapreduvawe na me|uetni~kite
odnosi vo ramkite na Ustavot na R. Makedonija

Dami i gospoda,
deneska e, ako ne se la`am, dvaeset i sedmiot den od studentskite
protesti i edinaesetiot den od {trajkot so glad na del od
organizacioniot odbor. Vo toj {trajk so glad sum i jas, taka {to }e mi
prostite ako izvesna slabost na moeto lice se pogledne ili primeti. Ne
zatoa {to govoram pred Vas kako golem dom, kako mnogu lu|e, tuku zatoa
{to {trajkuvam so glad 11 dena.
Nie o~ekuvavme deka }e govorime me|u prvite, pa potoa deka }e se
javat 60, 80 lu|e koi {to }e ne sudat, neli takvo scenario
predviduvavme, me|utoa seu{te ne e docna otkako nie }e progovorime,
govoram nie, zatoa {to govoram vo imeto na site {to se nadvor vo
[atorot. Ne e docna da se javat povtorno diskutanti koi {to }e ne
razobli~at i koi {to }e poka`at na makedonskata javnost kolku nie
gre{ime i kolku nie ne sme vo pravo.
Moram da naglasam u{te edna{ deka nie vo znak na protest,
poradi toa {to trojca od nas ve}e padnaa, ne sakame tuka da dojdeme,
me|utoa slu{ajki go govorot na Premierot Crvenkovski v~era, se
odlu~ivme, sepak, da dojdeme tuka i malku da replicirame.
Zna~i, u{te edna{ da povtoram, Vi se obra}am od imeto na
organizacioniot odbor na protestot na studentite. Dol`en sum
vedna{ da Vi ka`am deka me|u nas postoi golemo nedorazbirawe. Nie ne
baravme rasprava za me|unacionalnite odnosi, kako {to stoi vo
baraweto na Vladata za ovaa sednica. Nie znaeme deka Republika
Makedonija ne e, na primer, Evropska unija ili nekoja konfederacija za da
se zboruva za me|unacionalni odnosi. Nie ne baravme nitu rasprava za
me|uetni~kite odnosi, kako {to rakovodstvoto na Sobranieto ja
naslovilo temata na dene{nata sednica. Nie od Vas barame vo
soglasnost so va{ite nadle`nosti da gi prezemete site potrebni merki
vo slednive na{i barawa:
Prvo, donesuvawe na zakon po itna postapka za prestanuvawe na
va`nosta na Zakonot za jazicite na koi se izveduva nastava na

56

Pedago{kiot fakultet "Sv. Kiril i Metodij" od Skopje.

Od strana na Ustavniot sud na Republika Makedonija pobaravme
ukinuvawe na ili poni{tuvawe na Zakonot za za jazicite i na{ite
stavovi vo vrska so toa podetalno gi obrazlo`ivme vo inicijativata.
Vo ovaa prilika }e citirame samo del od Odlukata broj 100/94 od 25
januari 1995 godina i odlukata broj 99/94 od 25 oktomvri 1994 godina,
na Ustavniot sud, so koj [to Ustavniot sud ve}e sozdal ustavna
praktika vo smisla na primena na ~lenot 7 od ustavot na Republika
Makedonija. Otvoren citat: "vo soglasnost so ~lenot 7, stav 1 od
Ustavot na Republika Makedonija, vo Republika Makedonija slu`ben
jazik e makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo".
Stavot 2 na ~lenot 7 od Ustavot na Republika Makedonija
predviduva vo edinicite na lokalna samouprava vo koi kako mnozinstvo
`iveat pripadnicite na nacionalnostite vo slu`bena upotreba, pokraj
makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo da bidat i jazikot i
pismoto na nacionalnostite na na~in utvrden so zakon.
Vo stavot 3 na ~lenot 7 Od Ustavot na Republika Makedonija e
predvideno deka vo edinicite na lokalnata samouprava vo koi kako
zna~itelen broj `iveat pripadnicite na nacionalnostite vo slu`bena
upotreba pokraj makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo, da
bidat i jazikot i pismoto na nacionalnostite, pod uslovi na na~in
utvrden so zakon.
Vo stavot 3 na ~lenot od Ustavot na Republika Makedonija e
predvideno vo edinicite na lokalnata
samouprava vo koi kako
zna~itelen broj `iveat pripadnicite na nacionalnostite vo slu`bena
upotreba pokraj makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo, da
bidat i jazikot i pismoto na nacionalnostite pod uslovi i na~in
utvrdeni so zakon.
So navedenite ustavni odredbi proizleguva deka Ustavot pravi
sosema jasna razlika pome|u slu`ben jazik i kako takov go utvrduva
makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo na celata teritorija na
Republika Makedonija i slu`benata upotreba na Jazikot. Pri {to
predviduva koga pripadnicite na nacionalnostite `iveat kako
mnozinstvo na edinicite na nacionalnostite na lokalnata samouprava
slu`bena upotreba na nivniot jazik i pismo da se ureduva so na~in
utvrden so zakon. A koga tie pretstavuvaat zna~itelen broj
slu`benata upotreba na nivniot jazik, pokraj makedonskiot jazik i
negovoto kirilsko pismo, da se ureduva samo na na~in i pod uslovi
utvrdeni so zakon.
Spored toa, od Ustavot proizleguva deka "na celata teritorija
na Republika Makedonija pokraj makedonskiot jazik i negovoto kirilsko
pismo ne mo`e da se primenuva i jazikot na nacionalnostite". Zavr{en
citat.
Od Ustavot proizleguva i pravoto na visoko obrazovanie na
slu`beniot makedonski jazik na dr`avata Makedonija vo soglasnost so
~len 7 od Ustavot ne go suspendira pravoto na obrazovanie na
57

pripadnicite na nacionalnostite, nitu pak nie toa go barame.

Pravoto na visoko obrazovanie mora da bide i e dostapno i za
pripadnicite za nacionalnostite, no pod ednakvi uslovi kako i za site
gra|ani na Republika Makedonija. Imaj}i ja predvid ednakvosta na
gra|anite vo slobodite i pravata nezavisno, me|u drugoto i od
nacionalnoto odnosno od etni~ko poteklo utvrdeno so ~lenot 9 od
Ustavot.
Vo stavot 2 vo ~lenot 46 od Ustavot e utvrdeno uslovite za
osnovawe, vr{ewe i prestanok na dejnosta na Univerzitetot da se
ureduvaat so zakon.
Pedago{kiot fakultet "Sveti Klimet Ohridski" e del odnosno
samo eden fakultet od eden univerzitet vo Dr`avata, Univerzitetot
"Sveti Kiril i Metodij" vi Skopje, pokraj postoeweto na samo u{te
eden univerzitet "Sveti Kliment Ohridski" vo Bitola.
Spored toa, od Ustavot proizleguva deka so zakon }e se ureduvaat
uslovite za osnovawe, vr{ewe i prestanok na dejnosta na
Univerzitetot, [to samo po sebe podrazbira uslovi za osnovawe vr{ewe
i prestanok na dejnosta i na ~lenkite na Univerzitetot, fakultetite
i drugite nau~ni ustanovi. Univerzitetot i fakultetite
podgotvuvaat kadri za celata teritorija na dr`avata i zatoa
negovata dejnost ne e vrzana za podra~jeto na edna op{tina ili
potrebite na edna nacionalnost, tuku za potrebite na site gra|ani na
Dr`avata. Ottuka i pravoto gra|anite visoko obrazovanie da steknat
na slu`beniot jazik na dr`avata, odnosno na Makedonskiot jazik i
negovoto kirilsko pismo, toa be{e prvoto barawe poop{irno
obrazlo`eno.
Vtoro, neotpovikliva ostavka na ministerot za obrazovanie
prof.d-r Sofija Todorova, poradi dozvoluvawe na neustaven zakon vo
nejziniot resor, nemoral i nehumanost, bidej}i imame {trajk so glad
ve}e 11 dena, ministerot ne najde za shodno da gi poseti tie lu|e, bez
razlika dali se soglasuva ili ne se soglasuva so nivnite barawa i nie
moram da vi ka`am vo {ega se dogovorivme da nabavime ministerska
foteqa, za da go zadr`ime ministerskoto nivo i ja o~ekuvame
ministerkata da dojde da ne poseti da vidi kakva e na{ata zdravstvena
sostojba. Naglasuvam u{te edna{, bez razlika dali se soglasuvame ili ne
vo baraweto.
Treto, na{e barawe e donesuvawe na Zakon za Visoko orazovanie so
pravo i studentite da u~estvuvaat vo javnata rasprava i
^etvrto, sudentite ne preku Sojuzot na studentite i Dime
Velkovski, tuku studetite koi {to razmisluvaat.
Tito Petkovski:
G-dine Petrovski , nemojte da gi navreduvate svoite kolegi, ve
molam.

58

Filip Petrovski:
Vo red, jas stojam pozadi moite zborovi.
Petto, ukinuvawe na kvotite na nacionalnostite za Visoko
obrazovanie, kako uslov za sozdavawe na ednakvi uslovi za upis na
fakultetite za site kandidati nezavisno od nivnoto etni~ko
poteklo.
Nie znaeme deka Republika Makedonija ne e Francija, a veruvam
znaete kakvi kriteriumi imaat za obrazovanie vo Francija da se
zboruva za me|uetni~ki odnosi. Nie Makedonija ja znaeme i ja sakame kako
Evropska dr`ava, a vo Evropska perspektiva, terminolo{kiot ras~ekor
pome|u Vladata i Sobranieto mo`e da se nadmine so tret naslov ovaa
sednica. Naprimer, politikata na Dr`avata kon malcinstvata. Vo
taa prespektiva Vie bi trebalo da gi razgledate pravata na
pripadnicite na malcinstvata, vrz osnova na Ramkovnata konvencija za
za{tita na nacionalnite malcinstva koja {to, znaeme ova Sobranie na
usvoi deveto po red vo Evropa, a se ~ini ne ja po~ituva i posebno go
naglasuvam ~lenot 12 stav 3 vo taa ramkovna konvencija i ~lenot 13
stav 1 i 2 koi spored nas ja pojasnuvaat pozitivnata diskriminacija,
kako {to popularno e nare~ena.
Nie, toa ne go barame ne sakame da se stavame vo relacii koi {to
ne se na{ izbor. Nie protestirame protiv naru{uvawe, u{te edna{
naglasuvame, na Ustavniot poredok vo oblasta na obrazobanieto i od
Vas barame da donesete sistemski Zakon za Visoko obrazovanie so
ednakvi prava za upis na fakultetite.
Pro{iruvawe na temata na me|unacionalnite odnosi, spored
Vladata, odnosno vo me|uetni~kite odnosi, spored Sobranieto, ja
potvrduva na{ata teza deka vo obrazovanieto se manipulira so
vonobrazovni celi, za mir vo ku}ata na koalicijata na vlast, za
maskirawe na vistinskite problemi vo tranzicijata, me|u koi mo`eme
da go spomneme grabe`ot vo [tedilnicata TAT.
Pred nekoj den od trojkata na Evropa pretstavena preku Grcija,
Anglija i Francija, za ~ija {to uloga vo na{ata nacionalna tragedija
za koja {to nema da zboruvame sega, be{e ispora~ana, bi rekle nara~ana
deklaracija so poddr{ka na vladinata me|uetni~ka politika isto kako
trite pretstavnici na Evropa da ne znaat kako kaj niv se reguliraat
odnosite za nacionalnite malcinstva. Me|utoa, seto toa za nas
mladite koj veruvame vo demokratija i humanizam, ne go prifa}ame ovoj
cinizam koj e mnogu nepodnosliv, a Vladata go prifati.
Pokraj toa {to na sednicata se pokaneti pretsedatelite na
partiite na vonparlamentarnata opozicija, pokaneti sme i nie.
Morame da ka`eme deka nie ne znaeme kolku e toa delovni~ki ispravno,
bidej}i ni Vie nemate delovnik za rabota, kako {to nie nemame Zakon za
Visoko obrazovanie. No, nezavisno od toa statisti~ki i statusno
svedeni na dekor, smislata na pokanata ja gledame vo funkcijata na
demagogijata nare~ena re{avawe na problemite niz instituciite na
59

sistemot, koi {to gledame kako funkcioniraat dosega. Taa uloga nie ne
sakame da ja igrame, nie imame konkretni barawa, ve}e vi gi pro~itav,
vie ne ni odgovarate, seto ova ni li~i na socrealisti~ka seansa.
Inaku samo za va{a informacija, koja sigurno ja znaete, no ne
znaeme zo{to ja premol~uvate, na va{iot internet, za koj {to nie
nemame pari za koristewe, Tetovskiot Univerzitet ima distribuirano
nad 11.500 dokumenti, eden od niv imame za Vas, }e vi pro~itam izvadoci
da vidime {to ka`uva toj. Dokolku se soglasite nema da ~itam na
Angliski, }e preveduvam direktno.
"Albancite vo Makedonija se avtohtona populacija, kako {to se
mnozinska populacija vo nivnite etni~ki regioni". Pazete ova e
distribuirano od takanare~eniot univerzitet vo Tetovo, a nie imame
informacii deka Sorbona i nekolku amerikanski univerziteti se
koristat so ovie informacii. ]e go potkrepam toa ponatamu u{te
malku.
"Albancite vo Makedonija nemaat drug izbor, tuku da baraat
legalizacija na ovoj univerzitet, bez razlika na stavot na Vladata".
Ponatamu se veli, bez razlika kakov }e bide pozitiven ili negativen.
"Kolku pobrzo ovaa realnost e razberena, tolku podobro za site
`iteli na Makedonija". Potpisnici se site albanski subjekti. Natamu,
Tetovskiot Univerzitet vo kursot na Akademskata godina }e ima 1.300
studenti, a ne 150 kako {to tvrde{e nekoj, od koi polovina se devojki,
150 profesori koi {to se site `iteli na Makedonija. Jas se somnevam vo
toa. Toa se veli vo ovoj dokument koj {to e distibuiran na internet,
koj {to ni go donesoa nekoi studenti.
Nezaboravaj}i se ona {to se slu~uva nadvor }e moram u{te edna{
da se obratam vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, koe {to
prili~no nekorektno postapi sprema nas. Neznam dali e tuka
Ministerot? Nema da objasnuvam {to se se slu~i, verojatno dobro
znaete, me|utoa, }e go zamolam Ministerot da gi kontrolira malku
podobro slu`bite, nekoi slu`bi koi se ~ini se izlezeni nadvor od
kontrola na Ministerstovo za vnatre{ni raboti i koi {to vr{at
psihi~ka tortura vrz site nas. Ako e i toa del od igrata, ako mora da se
izvr{i vrz nas takov pritisok, nie go prifa}ame, me|utoa bi go
zamolile ministerot, ako e toj {to gi kotrolira, ili ako e nekoj drug,
barem devojkite da ne bidat maltretirani od slu`bite za dr`avna
bezbednost, da ne im se zakanuvaat deka }e zavr{at vo korpa za |ubre i
nivnoto telo }e bide najdeno vo Vardar. Ova mo`e da vi bide sme{no,
mo`ete da se ogradite site od ova, nema problem, me|utoa treba da ja
proverite ovaa informacija i da vidite kako funkcioniraat tie
slu`bi.
I za kraj, u{te edna{ bi rekol, narodot nema pari za internet,
toj ni lepe{e poraki na [atorot. Bi sakal del od niv da gi pro~itam,
bez razlika {to }e se nasmeete. "Vi blagodaram {to go otkrivte
sramot {to nie vozrasnite go nosime vo sebe"- nekoj ~i~ko e potpi{an.
"Mi dadovte sonce" -Du{anka. "Vie ja dr`ite najgolemata lekcija za
60

nas", "Neka iz~ezne zasekoga{ sramot od kletoto ednoumie", "Ja

razbudivte Makedonija"...
So ogled na toa {to dosega ne najdovte vreme da raspravate za
na{ite barawa i so ogled na toa {to pominaa 25 dena od protestite,
11 dena od [trajkot so glad, nie barame, g-dinot Minister da si dade
ostavka, a i celata Vlada, a site {to ne podr`uvaat povtorno da gi
prodol`ime potestite. U{te edna{ naglasuvam nie mestoto si go
gledame kaj na{ite kolegi nadvor i da znaete i toa e institucija na
sistemot.
Vi blagodarime u{te edna{ {to moravte da ne soslu{ate.

61

Intervju vo Dnevnik,
Ni zalepija etiketa deka sme protiv Albancite,
22.2.1997
Gospodine Petrovski, vo posledno vreme ste popularen kako voda~ na
studentite vo Skopje. Dali Vi godi popularnosta?
Pa, ne znam kako da odgovoram na ova pra{awe. Vo sekoj slu~aj , ne
smetam deka sum popularen. Ako mislite na ova {to denovive se slu~uva
i na toa {to mediumite go pravat od mene - nekoj so pozitivna, nekoj so
negativna konotacija - del od toa mi godi, me|utoa pogolemiot del mi
pre~i. Bidej}i imame situacija vo koja nekoj namerno mene me promovira
i me pravi popularen za da me povrze so edna politi~ka partija, za da me
diskreditira mene, no i za da gi diskreditira site slu~uvawa {to se
povrzani so mene.
Vie tvrdite deka ne ste voda~, tuku samo obi~en u~esnik na ovie
protesti. Dali e voobi~aeno obi~nite u~esnici da dr`at govori, da ja
vodat masata, da odr`uvaat pres-konferencii, kako {to Vie toa go
pravite?
Ne mo`e da se zaobikoli faktot deka jas imam malku pogolema
popularnost i oti ne sum tokmu "obi~en u~esnik . Neodamna jas bev
u~esnik vo studentskite intrigi okolu Sojuzot na studentite. Toa
{to se slu~uva{e tamu mi dade izvesna doza publicitet, bidejki bev
odbien kako kandidat , no ne se pomiriv so toa, nastapuvav javno, dadov
nekolku intervjua. Toa me napravi poznat me|u studentite. U~esnicite
na protestite mi se obra}aat i jas ne mo`am da gi odbijam, da im re~am
-"Ne mo`am". Jas po karakter sum podinami~en od drugite, pobrzo
reagiram na ne{tata i ednostavno- toa {to go nosam vo sebe ne go
krijam.

Ne sum student od vtor red

Vie ste ~len na partijata VMRO-DPMNE. Dali za ovie protesti
razgovaravte so rakovodstvoto na partijata, na primer so liderot
Qub~o Georgievski ili so drugite lu|e od rakovodstvoto na partijata?
Jas imam svoja politi~ka opredelba i ne ja krijam. Ustavot na
Republika Makedonija mene mi dozvoluva da bidam politi~ki opredelen i
ednostavno jas toa svoe pravo go koristam. Poradi site nastani {to se
slu~uvaa, dobiv mo`nost toa da go ka`am javno i mislam deka ke be{e
mnogu nekorektno i sprema javnosta, a osobeno sprema mene, da tvrdam
deka ne sum ~len na partija koga toa site go znaat. Me|utoa vo odredeni
momenti, pod vlijanie na nekoi novinari, sum doveden vo situacija da se
62

~uvstvuvam kako student od vtor red. Spored nivnata logika,

studentot {to e ~len na VMRO-DPMNE ili na nekoja druga partija ,
zna~i toj {to e politi~ki opredelen nesmee javno da progovori za svojot
stav , mora da bide vo zadnina , ne smee nikade da se me{a vo nikakva
organizacija itn. Ako toa e taka, toga{ nie treba desetina otsto od
studentskata populacija da ja proglasime za populacija od vtor red,
populacija koja ne smee da se me{a vo studentskoto organizirawe i taka
da isklu~ime mnogu kvalitetni lu|e. Ne tvrdam deka me|u politi~ki
neopredelenite nema kvalitetni lu|e, me|utoa moe mislewe e deka toj
{to e politi~ki neopredelen {to tvrdi "jas ne sum politi~ki
opredelen", vsu{nost soop{tuva politi~ki stav. Sega da se vratam na
vtoriot del od va{eto pra{awe. Jas namerno ne odev vo sedi{teto na
VMRO-DPMNE dodeka trae{e organizacijata na protestot za kolku
tolku go isklu~am onoj moment {to sigurno }e mi bide "zalepen" :
student na VMRO-DPMNE, student na unija na mladi sili... Seu{te
izbegnuvam kakvi bilo kontakti zatoa {to znam deka toa }e bide
zloupotrebeno.
Vie tvrdite deka zakonot za Pedago{kiot fakultet e neustaven
i oti toa e osnovniot motiv na protestite. [to ako Ustavniot sud
re{i deka zakonot sepak e ustaven. Dali potoa }e frlate jajca i kamewa
vrz zgradata na Ustavniot sud?
Dlaboko sum uveren deka Ustavniot sud }e najde sili ovoj Zakon da
go vidi vo negovata vistinska svetlina i voop{to ne se somnevam deka
toj }e bide otfrlen kako neustaven. [to se odnesuva na toa dali }e se
frlaat jajca i kamewa, u{te edna{ bi rekol deka do saega ne sum
zabele`al da se frlaat kamewa, a se trudime da gi eliminirame i
jajcata. Nekoi ne narekoa "bleda Belgradska kopija". Sepak, jajcata ne se
izmisleni vo Srbija, cel svet gi poznava, a tie se koristat kako
sredstvo poradi nivnata lesna kr{livost- so niv mo`e da se iska`e
revolt, a da nema golemi o{tetuvawa i problemi. E sega, ne znam {to }e
se slu~i ako Ustavniot sud go proglasi ovoj Zakon za ustaven. Za toa
voop{to ne sum razmisluval nitu jas, nitu nekoj od organizatorite na
ovoj studentski protest.

Imam pravo da go ~itam Ustavot

Vrz osnova na {to go temelite uveruvaweto deka zakonot e
neustaven? Dali go poznavate Ustavot, ustavnoto pravo? Ste polagale
li nekoga{ ustavno pravo?
Videte, jas kako del od ovaa organizacija, kako ~ovek gi podr`uvam
barawata na studentite na Pedago{kiot fakultet. Vie znaete deka od
kaj niv trgna toa deka zakonot e neustaven. [to se odnesuva na
konkretnite ~lenovi od Ustavot sum gi pro~ital osobeno ~lenot 48,
{to najmnogu be{e spomenuvan. Toj ~len jas,
kako apsolvent na

63

Filozofskiot fakultet smeam da go ~itam, nema da ka`am - da go

tolkuvam. Zaklu~uvam deka spored ~lenot 48 zakonot e neustaven. Ne
studiram na Pravniot fakultet. Dokolku go poznavav ustavnoto pravo
toga{ ve}e kako avtoritet }e mo`ev da govoram za istiot ovoj ~len
deka e neustaven i toga{ verojatno i mojot glas mnogu pove}e }e se
slu{a{e. Vaka, kako student na Filozofskiot fakultet go ~itam
Ustavot i ako smeam da dadam svoe mislewe- smetam deka Zakonot e
neustaven.
Dali ste razmisluvale za tezata deka ~lenot od Ustavot {to go
spomenuvate ja definira vrskata na dr`avata da obezbedi obrazovanie
na maj~in jazik za malcinstvata do osnovnoto i srednoto obrazovanie i
oti ne postoi nitu direktna nitu indirektna zabrana vo toj ~len da se
koristi jazikot na malcinstvata kako maj~in jazik i vo sferata na
visokoto obrazovanie?
Spored moite skromni poznavawa, postojat nekolku na~ini za
tolkuvawe na Ustavot. Postoi liberalno tolkuvawe, koe, mi se ~ini,
proizleguva od Va{eto pra{awe. Veruvam vie ste za poliberalno
tolkuvawe na Ustavot. Me|utoa postoi i ona "tvrdo ~itawe" na
Ustavot. Ako mi dozvolite da izlezam od pra{aweto, ke Vi ka`am vo
{to li~no go gledam problemot. Na{ava zemja nemo`e da se sporeduva so
Finska ili so nekoi drugi zemji. Nie imame specifi~na situacija.
Problemot {to nie go imame e toa {to se sozdava eden paralelen
sistem. Ne mo`eme a da ne spomeneme deka vo Makedonija tri godini
funkcionira paralelen univerzitet. Site znaeme deka toj raboti i
nikoj ne se obiduva toa da go spre~i. Toa ke dovede do paralelizam ne samo
vo obrazovniot sistem, tuku do paralelizam na site nivoa i {to e
najlo{o - ke dobieme edno dezintegrirano malcinstvo vo dr`avata
Makedonija. Dokolku albancite imaat sopstveni institucii tie nema
da imaat potreba za kontakt so nas, so drugite. Poznavam lu|e {to
mnogu slabo go poznavaat makedonskiot jazik i koi ve}e imaat problem
da se integriraat vo ovoj na{ sistem. Postoi deklaracija ili
konvencija ako sakate - neznam to~no od koja godina e, vo koja OON ,
neznam to~no ni vo koja to~ka, no nie, organizatorite, zaedno ja
~itavme - vo koja se nastojuva malcinstvata da se integriraat vo
sistemot za dr`avata. Ima i drug problem. Ne e vo pra{awe samo
pedago{kiot fakultet, znaete. Na pedago{kiot fakultet se educira
kadar samo za osnovnoto obrazovanie i za oddelenskata nastava. A
bidejki tie baraat da imaat educiran kadar {to }e predava vo
osnovnite i srednite u~ili{ta, toa zna~i deka celiot univezitet
"Sv.Kiril i Metodij" naskoro }e mora da obezbedi educirawe na
albanski jazik.

64

Nemame tradicija na genocid i ksenofobija

Zo{to upotrebata na albanskiot jazik vo obrazovniot proces
mora da e faktor na dezintegrirawe? Toj primer na Finska {to vas
tolku mnogu ne vi se dopa|a, poka`uva deka edno relativno malo
malcinstvo ([vedskoto), koe ima dva ili tri univerziteta na svoj
jazik , odli~no se integrira vo dr`avata. Tie lu|e se deklariraat kako
Finci. Na krajot na krai{tata , zo{to albancite bi sakale da se
integriraat vo edna zaednica koja im se zakanuva so gasni komori, koja gi
navreduva. Toa se parolite na va{ite mitinzi.
Pred se toa ne se oficijalni paroli. Deneska ima{e mo`ebi u{te
poradikalni paroli, u{te poekstremni i ksenofobi~ni. Nie se obidovme
da gi otstranime. Se obidovme kolku {to mo`eme da ja kontrolirame
masata i postojano govorevme, postojano objasnuvavme deka ova ne e
antialbanski miting, deka ne e miting protiv studentite-Albanci,
tuku protiv zakonot za Pedago{kiot fakultet i protiv
ministerkata za obrazovanie, Sofija Todorova. Jas bi vi ka`al deka
nema golema doza na ksenofobija, no koga }e se slu~i edna masa da se
iziritira, toga{ mnogu lesno kaj nea se radikaliziraat barawata, duir
i begaat od zdraviot razum. Vo makedonija tradicija na ksenofobi~nost
i genocid ne postoi. Nie site go znaeme makedonskiot narod kako
prili~no miren i podlo`en natol~ewe.
Site gi gledame protestite. Vie ne mo`ete da go previdite
faktot deka celata masa vika "[iptari vo gasni komori", deka toa,
sepak, ne se "poedine~ni slu~ai". Duri, nekoi istra`uvawa, koi
pretpostavuvam deka vi se poznati, poka`uvaatdeka ksenofobijata i
stereotipovite se seriozno prisutni vo narodot.
Ako vie tvrdite deka ova e ne{to novo, deka sega vo Makedonija
prvpat se pojavuva ksenofobi~nost, mislam deka ne ste vo pravo.
Me|utoa, tvrdam deka nie vo na{ata istorija nemame primeri na
genocid. [to se odnesuva na ksenofobijata, mislam deka taa postoi ne
samo me|u sredno{kolcite i studentite - postoi vo celokupnata
populacija i toa ne samo kaj makedonskiot narod, tuku i kaj
malcinstvata. Ksenofobijata postoi i ako ve}e treba da ja objasnuvam,
jas vaka ja tolkuvam: so neuspe{nite obidi {to gi pravi dr`avata, so
pogre{nite ~ekori i pogre{nite otstapki, so pogre{nite vetuvawa,
mislam deka }e dojdeme vo situacija koga taa ksenofobija mo`e i da
narasne.
Novo e toa {to vie ja izvlekuvate ksenofbijata na scena. So ovie
protesti i davate fon, ja kanalizirate. Dali ne smetate deka toa e
neodgovorno?
Nie }e se obideme da ja stavime do maksimum, da ja izbegneme.

65

Me|utoa ne znam kolku }e uspeeme vo toa. A toa deka i davame

oficijalnost- jas smetam deka ne bi smeele da utvrdime takvo ne{to.
Koga stanuva zbor za tolpa, ako ve}e govorime za psihologijata na
tolpata, dovolno e poedinec tamu ne{to da izjavi i toa kako napad, a
gi zafati site.
I {to pravite vie vo takva situacija?
Vo takva situacija, jas li~no i del od organizatorite se
obiduvame da go stivneme toa, se obiduvame parolite da gi povle~eme, se
obiduvame da im objasnime na lu|eto deka ne sme za toa i povtorno gi
potvrduvame na{ite barawa.
Dali vi e poznato deka vo me|unarodnata javnost va{ite
protesti se tretiraat kako antialbanski, kako ksenofobi~ni?
Taa slika za antialbanski i ksenofobi~ni protesti e proturena,
zalepena kako etiketa. Jas tuka moram da im zavele`am na nekoi
novinari. Ne stanuva zbor za antialbanski protesti. Nie ne
protestirame protiv niedna li~nost, protiv nieden na{ kolega i
ni{to vo na{ite nastapi,vo na{ite izjavi, vo toa {to nie go dadovme
kako dokument, ne dava osnova za somne` deka stanuva zbor za takvo
ne{to. No, na nas ni "pomognaa" nekoi novinari takvata ocenka da bide
pro{irena vo javnosta - vo doma{nata, a mislam deka preku internet e
pu{tena informacijata i do me|unarodnata javnost.
Ne mislite belkim deka me|unarodnata javnost e nesposobna samata da
presudi, namesto da gi slu{a "podmetnuvawata" na ovde{nite
novinari. Ne mislite belkim deka ovde{nite mediumi go kreiraat
svetskoto javno mislewe za toa {to se slu~uva vo Makedonija? Ima i
ovde stranski novinari.
Kolku {to sum zapoznaen, nema{e ba{ mnogu stranski novinari
{to gi sledea ovie protesti. Od druga strana, gospo|a Elizabet Ren
svoite stavovi gi bazira na informacii samo od edna strana. Taa ne
do{la da se konsultira so nikogo od ovaa strana. Ne razgovarala so
nikogo, ne ne pra{ala: koi se va{ite barawa, zo{to ste na ulica, vo
{to e problemot... Mislam deka me|unarodnata javnost go oformuva
javnoto mislewe glavno spored toa {to tie go ~itaat od tuka, vo
vesnicite. A u{te na po~etokot na protestite, u{te vo Januari, nie
od novinarite bevme do~ekani na "no`". Zo{to se tie preubeduvawa ne
znam. U{te edna{ odgovorno tvrdam protestite ne se antialbanski, ne
se protiv studentite-Albanci na Pedago{kiot fakultet. Gi
povikuvame novinarite povtorno da dojdat me|u nas, i da ja vidat
situacijata i ako ve}e imaat izgradeno stav - da se obidat da go smenat
i da se obidat da gledaat so na{i o~i.
[to, spored va{eto mislewe, treba da napi{e eden objektiven,
nepristrasen stranski novinar koga }e vidi deka na ulicite vo Skopje
66

dominiraat sredno{kolci , mom~iwa i devij~iwa na 15,16 ili 17

godi{na vozrast, od koi najgolem del, se ~ini , voop{to ne znae za {to
protestira?
Koga se sobiraat masa lu|e na protest, nonsens e da tvrdime deka
site tie znaat zo{to se tuka. Sekoga{ ima odreden procent pomodari,
koi delumno se zainteresirani, no ne i upateni, odreden procent lu|e
{to sakaat da bidat videni na takvi mesta. Stranskiot novinar {to
saka objektivno da izvesti bi do{ol i bi porazgovaral so
organizatorite na protestite. Bi pobaral materijal {to e
distribuiran od niv a ne od nekoi neoficijalni lica. Vo 20.000
protestanti mo`e da ima nekoj ~ovek {to svoevolno }e si napi{e
letoci i }e gi podeli. Toj novinar }e dojde, }e porazgovara so
organizatorite, pa }e gi pro~ita site materijali {to }e mu bidat
dostaveni, pa potoa }e ja pogledne masata i na krajot od site tie
momenti }e oformi svoja slika, koja veruvam, nema da bide do krajot
pozitivna. Me|utoa, nema da bide ni apsolutno negativno.
Vie sepak ne negirate i nemo`ete da negirate deka mnozinstvoto
od demonstrantite se sredno{kolci. Mo`e li sredno{kolec na 16godi{na vozrast voop{to da znae {to e ustavno, a {to neustavno?
Organizatorite na protestot voop{to ne im se obratija na
sredno{kolcite. Nikoj od organizatorite duri i ne smeta{e deka }e se
pojavat sredno{kolcite. Sredno{kolcite se pojavija i toa e fakt.
Del od niv tvrdat, spored nivnoto soop{tenie, deka do{le vo
znak na poddr{ka. Zna~i, tie se rakovodile od soop{tenieto na Unijata
na sredno{kilcite vo koja be{e upaten apel do sredno{kolcite da se
rakovodat so svojata svest i sovest. Unijata upati apel za poddr{ka
na barawata na studentite na Pedago{kiot fakultet.
Verojatno vi e poznato deka sekade vo demokratskiot svet, bez
iskqu~ok, anga`iraweto mladi lica vo politi~ki celi se smeta za
prekr{ok i nema nikakva vrska so demokratijata?
Da, ako ova go smetame kako anga`irawe na sredno{kolcite,
mo`ebi va{eto tvrdewe e to~no. Me|utoa, sredno[kolcite nikoj ne gi
anga`iral. Ako tie samite se anga`irale, toga{ jas ne znam zo{to jas
da zboruvam za niv. Toa {to jas, kako poedinec, go ~uvstvuvam e deka ne
poddr`aa vo na{ite barawa i moram da im bidam blagodaren za toa. I
ne smetam deka se politi~ki anga`mani, zatoa {to ova e problem vo
obrazovanieto.
Kakvi problemi imaat tie sredno{kolci so zakonot za
Pedago{kiot fakultet?
Tie mu se priklu~ija na protestot, davaj}i im poddr{ka na
baraweto za Pedago{kiot fakultet. Me|utoa, tie ne se soglasuvaat vo
kvotata "10 otsto" za upis na fakultet i toa pra{awe verojatno go
spojuvaat so ovie barawa na Pedago{kiot fakultet. Najgolem del od
niv ve}e vo Septemvri }e stanat studenti.
67

Policijata mi se zakanuva
[to }e se slu~i ako protestite izlezat od kontrola? Na ulicite
ima mnogu maloletni deca, nivnite roditeli se vo haos. [to ako
policijata bide prinudena da intervenira, ako ima povredeni, ako ima
`rtvi? Dali }e se ~uvstvuvate odgovoren za?
Toa e, sepak, edna hipoteti~ka situacija. Na toa mo`am, odnosno
moram da odgovoram vaka: jas smetam deka nema da izlezat od kontrola.
Koga ve}e direktno mi se upatuva pra{aweto, odgovaram deka }e se
trudam i }e vlo`am napor seto toa da ostane vo civilizirani ramki.
Smetam deka nema pri~ina za da se slu~i takvo ne{to i smetam deka
duri i novinarite i site prisutni treba da ni pomognat za da ne se
slu~i toa, da gi prifatat kako osnovni i edinstveni barawa {to se
istaknati vo vrska so Pedago{kiot fakultet, da ne ne neso~uvaat vo
druga nasoka i da ne zboruvaat premnogu glasno za ona {to bi mo`elo da
se slu~i, zatoa {to stopati povtorena laga stanuva vistina.
Prostete, no ova mene mi zvu~i zagri`uva~ki. Koga se vodi masa se
planira se. Vie se ~ini nemate plan {to }e se slu~i ako dojde do
incident.
Ako se slu~i nekoj incident utre vo Gostivar, na primer, nie ne
mo`eme da ka`eme za sebe deka sme odgovori. Ako se slu~i vo Skopje, vo
nekoe u~ili{te nadvor od protestot, pak ne znam kolku mo`e da se
utvrdi ne~ija odgovornost. A {to se odnesuva direktno na protestot,
nie }e storime se za takva situacija da ne se pojavi i mislam deka duri i
dokolku se slu~i toa, naglasuvame - hipoteti~ki, mnogu brgu }e se
spravime so toa. Imame lu|e {to se sposobni da odr`uvaat red, koi se
nazna~eni od organizatorot i koi ednostavno }e reagiraat vo takva
situacija. Edinstveno mi se gleda kako problem vo celava ovaa
situacija da ne dojdeme do toa glavnata uloga da ja igra nekoj tret,
bidej}i denovive ima{e lu|e {to se ufrluvaa, ima{e takvi {to delea
pamfleti so izrazeno nacionalisti~ki karakter, ima{e izvici {to se
upatuvaa protiv malcinstvoto, koi jas ne gi odobruvam... So takvite
lu|e }e morame da se spravime i od utre ve}e }e gi otstranuvame.
Vie i va{ata istomisleni~ka Mirjana Kitanovska javno ja
zagatnavte tezata deka toa se politi~ki provokatori. Imate li
dokazi za toa?
Mene policijata mi se zakanuva{e. Toj istiot policaec se
pojavuva tri dena na protestite jas go poznavam po fizionomija, pa }e
go zamolam va{iot fotograf utre da go fotografita ako bide
prisuten. Toj mene mi ka`a deka najverojatno }e se sretneme i po
protestite. No, mo`e da ima i drugi provokatori.

68

10 Sednica na Sobranieto na R.Makedonija,

Priznavawe na Tajvan,
12.2.1999

Dami i gospoda,
zemaj}i ja vo predvid informacijata {to do nas ja dostavi
Vladata na RM vo vrska so priznavaweto na Tajvan, odnosno na
vospostavuvawe na diplomatski odnosi, moram da ka`am deka toa e
poteg koj zaslu`uva razbirawe i opravduvawe. Toa e poteg koj {to e
silen i energi~en, poteg na Vlada koja znae {to saka, a ne samo Vladata,
tuku i nie, celiot narod a posebno mladite se soo~uvaat so problemite
koi so eden vakov poteg ke se stavat na dneven red edna{ za sekoga{ da
po~nat da se re{avaat, kako {to ne be{e slu~aj do sega.
Problem broj eden so koj mladite se soo~uvaat toa e
nevrabotenosta i toa e edna od osnovnite pri~ini za ~uvstvoto na
bezperspektivnost. Na mladite, dami i gospoda im e potrebna rabota.
Takanare~eniot odliv na mozoci samo e logi~ka posledica na takvata
situacija. Tivok genocid e nadvisnat nad nas kako realen problem.
Znaete, edno semejstvo dnevno vo prosek ja napu{ta Makedonija. Mo`eme
da se potsetime, deneska vo Makedonija postojat sela vo koj {to
`iveat samo postari lu|e, pa se pla{am ako prodol`i ovoj trend, {to
denes go ima Makedonija, koj {to morame da go stopirame, deka toa mo`e
istoto da ni se slu`i vo cela Makedonija, da ostanat samo stari lu|e
vo cela dr`ava. A vie znaete {to zna~i toa. Umirawe na Makedonija.
Vtorata uslovno ka`ano nemo`nost, ako mo`am da gi rangiram
nemo`nostite,
na
modernoto
makedonoskoto
op{testvo,
e
alkoholizmot. Masovno ra{iren me|u mladite koj isto taka e dobar
prijatel na bezperspektivnosta. U{te polo{o prostitucijata, za koja
{to site sme svedoci dobiva zagri`uva~ki razmeri. Mladite du{i
zarobenici vo nemo`nosta na sopstvenata realizacija go spoznavaat
pekolot kako sopstven raj. Najlo{o narkomanijata. Spored site
pokazateli vo ramkite na epidemijata e sojuznikot za mnogu edinstven,
za nekako da se izbega do siviloto na tranzitira~kiot `ivot , kako
{to nekoi go vikaat ovoj period od koga Makedonija se osamostoi, do
deneska. Minatata vlast, dami i gospoda ne stori ni{to ova da go
re{i. Da go spre~i ili da go promeni. Ovaa Vlada ubeden sum ne samo so
ovoj poteg trgna kon toa ovaa ekonomska situacija, koja postepeno, no
sigurno se dvi`i kon ekonomska i politi~ka destabilizacija so
nesogledlivi posledici, kone~no da ja re{i.
Siguren sum deka seto ova e dobro namerno napraveno. Od prosta
`elba da se izleze od bedata i siroma{tijata vo koja minatata vlast
na SDSM so svoeto nedoma}insko rabotewe ne dovede. Za brzo otvorawe

69

na novi perspektivi ne gledam re{enie osven ova koe {to po svojata

hrabrost, re{itelnost i samostojnost e tipi~no za mladite poletni i
energi~ni duhovi. Generalno, brojot na onie {to si odat, za nikoga{ da
ne se vratat vo dr`avata, na zavisnicite i predadenici na site poroci
}e bide, siguren sum, zna~itelno namalen so vakvata nova politika. Ova
pred se e politika na `ivotot na mladite koi {to so eden normalen
razvoj }e dobijat svoj tek, soodvetno obrazovanie, vrabotuvawe,
anga`iranost itn.
Na kraj, slu{ajki gi diskusiite na levata strana od
Parlamentot, ostanuvam zbunet i sakam da postavam nekolku pra{awa.
Prvo, od koga opozicijata, glavno SDSM stana tolku zagri`ena,
patriotska, koga znaeme kako reagiraa, odnosno ne reagiraa vo mnogu
navrati do sega, }e go potenciram samo promenuvaweto na dr`avnoto
zname pod pritisok odnadvor. Toa se slu~i od pritisok od nadvor vo
istiot ovoj makedonski parlament. Istoto pra{awe znaeme deka
stanuva{e zbor za 2 meseci za privremenoto ime na dr`avata, pa }e
izlezat izgleda 2 veka. Posle se, ako ste tolku golemi patrioti, }e
najdevte sili da se nadminete i dr`avniot grb da go oslobodite od
ideolo{kite sostojki, pronao|ajki vo bogatoto nasledstvo od zemjeni
grobovi {to Makedonija gi ima, soodveten. Okolu tie tri simboli ime,
zname i grb koi se me|u najbitnite dr`avni stolbovi, jas poprvo bi gi
naso~il svoite, pa ako sakate i bi gi zaplakal, otkolku na ovoj dogovor
{to vo sebe ja ima potrebnata crta na patriotizam, odnosno ako ne
ni{to drugo `elbata za ovaa dr`ava i nejzinite mladi lu|e {to
`iveat vo nea da dobijat podobar, normalen, dostoinstven `ivot.
Ponatamu, predlagam opozicijata da ne ni raska`uva prikazni za
dostoinstvo, istite onie {to za sitni krediti koleni~ea pred mnogu
finansiski institucii. Znaeme deka za sitni krediti odea delegacii se
molea i potpi{uvaa raznorazni dr`avni otstapki. Odgovorot mi se
~ini deka ne e vo patriotizmot i dostoinstvoto, tuku vo stravot.
Pustiot strav deka od ovaa {to go imame kako najava od vladata, ovie
dogovori, ovie napori {to gi ima }e se ostvarat. Politi~kata idnina
na opozicijata vo toj slu~aj vo smisla na podr{ka od elektoratot }e se
stremi i }e bide ednakva, da ne re~am, pribli`no na nula.
Na krajot, fa}av zabele{ki od pove}e pratenici, pa }e osrvrnam
samo na nekolku od niv, se ~ini imaat vrska so dikusijata okolu Tajvan,
me|utoa, da upotrebime zbor od ovaa govornica kako {to e likvidacija i
diverzantski grupine ne dolikuva na pratenik na Sobranieto na RM.
Mene mi se postavi u{te edno pra{awe, mnogu interesno se zboruva{e,
mnogu tragi~no vo smisla dojde kraj na svetot, na{iot pat kon EU e
zagrozen, }e se odale~ime i ve}e nikoga{ nema da se pribli`ime, nikoga{
nema da staneme del od Evropa. Jas kako mlad ~ovek da vi ka`am pravo,
nikoga{ ne sum se po~uvstvuval blizok na Evropska Unija. Vo nieden
moment ne sum se po~ustvuval deka sum del od Evropa.
U{te edno pra{awe. Se zboruva mnogu za pozicijata na
UNPREDEP i za mo`nosta na Kina kako postojana ~lenka na Sovetot
70

za bezbednost da ni stavi veti, odnosno, "lele majko {to ke pravime

UNPREDEP si otide". Treba da go postavime slednovo pra{awe dami i
gospoda, zo{to vo site ovie godini na nezavisnosta na Republika
Makedonija ne uspejavme da sozdademe Armija, koja {to mo`e da ja brani
ovaa dr`ava, pa ako bideme vo situacija UNPREDEP da zamine da
mo`eme da ka`eme, dobro, nie imame Armija koja }e ja brani ovaa zemja.
Iako nie vodime neutralna, voglavnom ne ofanzivna politika i ne ni
treba golema Armija. Dali treba{e da raspi{uvame i da zaka`uvame ili
dogovarame dogovori 9 iljadi i neznam kolku,koi deneska se osporuvaat,
pa za niv da govorime deka se politi~ki lin~ ili neznam {to od strana
na Ministerstvoto za odbrana, da dojdeme do sredstva i oru`je za edna
armija, pa da ne kukame nekoj drug da ne {titi. Jas bi sakal da imame
edna normalna Armija, da mo`eme da se pofalime deka sme zemja koja {to
mo`e sama da se za{titi od bilo koja neposredna opasnost koja se
nadvisnuva nad nea. A sega, mnogu bilo bitno Kina }e ni stavi veto za
UNPREDEP. Treba da se zamislite za taa rabota.
I na krajot za knigite koi gi poseduvaa SDSM i navodnite 100
iljadi potpisi. ]e govoram so siot respekt koj sekoj onoj {to stavil
potpis vo tie knigi. Zatoa {to sekoj gra|anin na RM soglasno Ustavot
i soglasno svoeto ubeduvawe ima pravo da se potpi{uva kade {to saka.
No, sakam da go potsetam SDSM deka 1996 godina, a denes gledame se
`alat non-stop sme imame zakoni po itna procedura, nabrzina svikani
sednici, se donese zakon koj isto taka be{e na tr~awe, koj {to zakon
sankcionira{e deka bilo kakva inicijativa za sobirawe potpisi, bilo
kakva inicijativa za sproveduvawe na referendum, mo`e da se sprovede
samo vo op{tina i pri prisustvo na zvani~no lice na op{tinata. Taka,
gospoda pratenici na opozicijata, odnosno na SDSM sami si napravivte
ova {to go pravite denes da bide nevalidno.

71

15 Sednica na Sobranieto na R. Makedonija,

3-to prodol`enie,
Bezbednosna sostojba vo RM,
14.4.1999
Dami i gospoda,
informacijata za bezbednosnata sostojba vo RM kako {to gledam
predizvika kaj po{irokata makedonska javnost golem interes, pobudi
mnogu polemiki, razmisli, koi gi imame i tuka pome|u nas.
Ako Parlamentot kako najvisok parlamentaren dom od toj aspekt
go pogledneme, toga{ mo`eme da ka`eme deka e dobro {to imame vaka
op{irni raspravi, koi gi zafa}aat site mo`ni aspekti na sostojbata
vo koja {to Makedonija denes, ne po svoja vina, se nao|a. Vsu{nost,
diskutiraweto na vaka va`ni pra{awa za Makedonija e na{ata
priorietna cel.
No, prvata rabota {to se nametnuva kako neophodna da se ka`e
sekako e deka od ovaa govornica ne treba da govorime se i se{to,
upotrebuvaj}i zborovi koi vnesuvaat dopolnitelna nesigurnost kaj
gra|anite. Tuka, od ovaa govornica bea spomnuvani holokausti, logori,
teror, fa{izam, predavstva. Tokmu na tie nastapi i zborovi mislam
koga zboruvam deka treba da se vnimava.
Normalno e posle vakvi zborovi narodot da po~uvstvuva strav,
zatoa ne treba da gi ka`uvame tie zborovi. Ne ja sporam nivnata
vistinitost. Me|utoa treba da gi merime. Bez razlika dali smetate
vie deka se vistiniti. Odozgora na neprobiranite zborovi slu{ame i
hipotezi od tipot, {to bi bilo koga bi bilo, {to samo ni ja
zacvrstuva ubedenosta deka mo`ebi i ne e se tolku slu~ajno ka`ano
tuka. Se otide dotamu duri da se govori za mirovnata konferencija vo
bliska idnina na koja }e se odlu~uva za novi dr`avi i novi granici. Toa
go ka`a va{iot pretsedatel na partijata, pretsedatelot na SDSM,
gospodinot Crvenkovski.
Za koi dr`avi i za koi granici treba da se pra{ame?! Toa e,
povtoruvam u{te edna{, nametnuvawe na strav kaj gra|anite.
Navistina analizata na politi~ko bezbednosnata sostojba
poka`uva deka ova se te{ki momenti za RM, za site nas, zagrozena e
bezbednosta i ekonomskata stabilnost. Opasnostite so koi se
soo~uvame ni prepora~uvaat da sprovedeme reformi vo Makedonija. Tie se
o~igledni, nema potreba da gi povtoruvame. Mnogu diskutanti gi ka`aa,
site gi znaeme i ~ustvuvame.
Od novata sostojba se postavuva pra{aweto dali }e najdeme sila
da se nadmineme. Dali opozicijata }e najde sila da se nadmine. Taa
navistina ne be{e glasna vo prvite denovi od krizata, se do momentot
72

koga Premierot ja podnese informacijata za aktivnostite na Vladata,

okolu Kosovskiot problem, odnosno krizata so begalcite. Ottoga{
imame druga slika. Odedna{ sega nekoj ni zboruva me|u drugoto, me|u site
ovie problemi {to gi imame, posebno okolu bezbednosnata situacija, za
personalni promeni, za Buxetot, za klinikite, za ~istki, za
neserioznost, za nekakvo begawe od sopstvena odgovornost.
Inaku slu{navme i za paravoeno organizirawe, za raspad na
dr`avata, nefunkcionirawe na sistemot itn. Posle takvite diskusii,
moram da konstatiram deka nikako i vo ovie presudni momenti za
dr`avata ne se zaborava partiskiot marketing, koj {to, vo vakvi
krizni situacii, se koristi za sitni dnevno-politi~ki potrebi.
Problemite koi se strate{ki i seriozni, se zloupotrebuvaat od ovaa
govornica.
Dami i Gospoda,
Sega go dobivme materijalot od prateni~kata grupa na PDP i bi
sakal malku da go analiziram, ako mi dozvolite. I toa samo to~kata 5,
kade {to velite deka Vladata treba da prestane so raseluvawe na
proterani lica od Kosovo nadvor od RM i da prezeme merki za
podobruvawe na uslovite vo kampovite i prifatnite centri vo RM.
Od druga strana SDSM celo vreme ni zboruvaat za koridor vo
minatite raspravi {to gi imame. Dobro se se}avam deka minatata
Vlada tokmu ovie dve partii (SDSM i PDP) ja so~inuvaa i ja nosea, a
ova se kontradiktorni stavovi. Da se navratime na stavovite na
minatata Vlada.
Vo {to da veruvame?! Deka ste razgovarale za koridor, ili deka
nema voop{to koridor i deka imame samo politi~ki marketing. Zna~i
vra}ajki se na dnevno-politi~kite potrebi, mislam ova vreme ne e
pogodno za takvi potezi. Ova e vreme koga site treba da vlo`ime napori
da se nadmineme.
Site site nie treba da sme za Makedonija.
Mandatot ni e daden tokmu za toa. Jas ve uveruvam deka VMRO e
za Makedonija. I navistina ve}e e deplasirano nekoj postojano da
povtoruva deka gi rasprodavame nacionalnite interesi, ili pak od druga
strana sme neznam kolku i kolku nekonpetentni. Koi i kolku naconalni
interesi se rasprodadeni e pra{awe za drug pat, mo`e da diskutirame za
toa, a isto taka mo`e da diskutirame i za kompetencijata, odnosno,
kolku bea konpetentni tie {to go dokusurija ona {to vegetira{e mnogu
godini nanazad, kako nacionalno bitie vo Makedonija.
U{te edna{ }e povtoram, da ne odime ve}e so tie marketin{ki
tvrdewa, bidej}i vo isto vreme se pra{uvame {to ni ostana od tie
institucii vo sistemot.
Dali znaete {to ni ostana, {to ni ostavivte vo nasledstvo?
Bidej}i promenata na vlast, iako nekomu mu se ~ini deka kojznae koga
be{e, be{e mnogu brzo, pred samo tri-~etiri meseci. Seto toa e va{e
nasledstvo. Sega vrtime drug list. Ova e nova vlada.
Dami i gospoda,
73

ovaa Makedonija treba da ja imame od Tabanovci do Gevgelija, od

Berovo do Debar, a jas vo op{to ne se somnevam deka takva treba da ja
imame. Nie ednostavno ne smeeme ve}e vaka da zboruvame. Osobeno ne da
zboruvame dozvoluvaj}i so na{ite zborovi vnesuvame i ponatamu,
konfuzija, strav, i dezorientiranost vo nacionalnoto bitie.
Mnogugodi{no se~ewe na duhovnite korewa, sega ednostavno mora
da prestane! Ova se denovi na isku{enie za site nas!!! Isku{enie
mo`ebi pogolemo i od 1990 godina. Nie ednostavno nemo`eme i ponatamu
da tolerirame erozija i opa|awe. Nemo`eme da si dozvolime
neodlu~nost, apatija i slabost.
Pred korozivnite sili koi {to rabotat protiv nas, protiv
Makedonija, odvnatre i odnadvor. Specijalnata vojna koja se vodi
protiv Makedonija, ninako ne smee da zna~i deka Makedonija ke gi menuva
svoite vrvni politi~ki prioriteti. I ne gi menuva.
Sega odlu~uvame koj pat e podobar za nas i na{ata zemja.
Vistinskiot pat e izbran. Nie nema da ja menuvame svojata
orientacija. U{te edna{ povtoruvam. Na{iot izbor ne samo {to e od
zna~ewe za nas, tuku u za celoto na{e opkru`uvawe, a i za Evropa, koja
{to e koncentrirana denovive tuka, so nivniot interes.
Na{iot pat ke mora da go sledat site. Ili }e se sobereme site
edinstveni okolu toa, ili }e se najdeme na dnoto na Balkanskiot lonec.
Vo ovoj pat ne postoi sredina. Pasivnosta, konfuzijata, apatijata, ja
baraat svojata zamena so optimizam i nade`. Makedonija nema da
prestane da se nadeva.
Jas ne prestanuvam da se nadevam.Toa e predizvik dovolno golem za
sekoj politi~ki anga`man. Ne samo na{iot problem od vojnata vo
Kosovo i begalcite, tuku i site ostanati aktivnosti {to gi napravi
do sega Vladata. Poglednete niz prizmata na predhodno re~enoto. Ako
me sledevte.
Na{ite aktivnosti zaslu`uvaat po~it i budat
nade` deka nema nikoga{ da se otka`eme od ona {to sme go zaslu`ile,
nie, site prethodni generacii, a vo imeto na narednite generacii,
Makedonija!

74

15 Sednica na Sobranieto na R. Makedonija,

~etvrto prodol`enie,
Dogovori so Bugarija,
15.4.1999

Dami i gospoda,
mo`eme da go pro~itame Ustavot na RM, pred da po~nam so
izlagaweto. "Vo Republika Makedonija slu`ben jazik e makedonskiot
jazik i negovoto kirili~no pismo", mnogu e prosto da se pro~ita
Ustavot i da se svati {to zna~i toa. Treba da prekineme so eden trend
nekoi raboti da gi zamagluvame, mistificirame i komplicirame, zaradi
sopstveni politi~ki potrebi.
Ako nie potpi{uvame dogovori so sosedna dr`ava, bilo kakov
dogovor me|u dve dr`avi vo koj {to se veli deka ke gi potpi{eme site
dogovori na jazicite koi {to se oficijalni, toa zna~i soglasno na{iot
Ustav nie ke potpi{eme na Makedonski jazik. Mislam treba da
prekineme so eden trend, so koj SDSM nametnuva deka ednostavno i
edinstveno VMRO-DPMNE gi prodava nacionalite, dr`avni makedonski
interesi, a deka Socijal- Demokratskiot Sojuz e toj edinstveniot {to
vo ovaa dr`ava gi {titi tie interesi. Jas mislam deka i v~era, vo
diskusiite toa go spomenuvavme vo poveke navrati, me|utoa {tom
insistirate, }e go spomnam i denes.
Ako toj trend go prekinete, }e treba da prekinete da go pla{ite
narodot deka vlasta {to se promeni ja uni{ti dr`avata i na narodot
treba da mu ostavime da proceni koj gi {tite{e, a koj gi rasprodava{e
nacionalnite interesi i koj ke ostane za{titnik na nacionalnite
interesi. Nie tuka deklarativno mo`eme se i se{to da ka`eme, me|utoa
se znae koj stoe{e i koj ostanuva vo za{tita na tie nacionalni
interesi, na linijata na nacionalnite interesi.
Ako se analizira edna od predhodnite diskusii, }e treba da go
postavime pra{aweto dali nie zboruvame i pi{uvame na dijalekt,
bidej}i se izveduvaa nekoi definicii kako eden jazik se formira, kako
postanuva eden jazik, kako se izveduva negovata geneza i kako toj stanuva
oficijalen jazik. Jas mislam deka tie tezi se malku problemati~ni.
Koga zboruvame za nacionalnite interesi mo`eme isto taka da se
zapra{ame deneska koj go promeni imeto i znameto na dr`avata, ako
ve}e sakame da zboruvame za tie nacionalni interesi. I koj ima{e isto
taka mo`nost, koga ve}e go menuva{e Ustavot, da najde sila da go
promeni i ideolo{kiot grb koj {to stoi i den-deneska zad nas, dodeka se
obra}ame od ovaa govornica. Pa, ako zboruvame za nekoja tradicija, ako
zboruvame kako nastanal makedonskiot jazik, da zboruvame koi grbovi
postojat vo makedonskata heraldika, kako makedonsko nasledstvo.
Zna~i, treba{e da najde sila i vo taa nasoka malku da razmisluva koga
75

ve}e razmisluvame tolku mnogu za makedonskite nacionalni interesi.

Nasproti seto toa makedonskata Vlada pravi potezi koi {to
treba da ja relaksiraat tenzijata ne samo me|u Makedonija i Bugarija,
tuku vo celiot Balkan zatoa {to znaete vo kakva situacija se nao|a
toj Balkan i znaete, toj problem bez razlika {to nekoj mo`e da go
smeta za nametnat, nekoj mo`e da go smeta za ve{ta~ki problem,
ednostavno postoe{e. Toj problem treba da se simne od dneven red edna{
zasekoga{. So toa {to nie ke potpi{eme nekakvi dogovori, ne zna~i deka
jas }e go ukinam svoeto postoewe, zatoa {to jas se gledam sebesi, se
~ustvuvam i znam deka postojam kako ~ovek i kako Makedonec.
Se ~ini vistinata e sledna, a mene mi e `al {to moram da ka`am,
toa e eden strav zatoa {to ne{to pozitivno se pravi od novata Vlada,
a {to minatata Vlada nema{e sila da go napravi. Ednostavno, ako
sakate, matemati~ki re~eno, novata Vlada ke napi{e eden plus {to
verojatno za opozicijata }e zna~i eden minus, istovremeno isto tolku
golem. Toa e makata.
Pred da zavr{am, samo u{te eden primer, za razjasnuvawe na
rabotite.
Posleden dogovor za sorabotka koj {to e potpi{an vo vremeto na
minatata Vlada me|u elektrostopanstvata na dvete dr`avi, koj {to e
popi{an od porane{niot direktor na Bugarski jazik, makedonski
direktor potpi{al na bugarski jazik, Pande Lazarov. Toj dogovor mo`e
da go proverite, postoi, bidejki gledam ne{to ne vi e jasno, toj dogovor e
deneska prepotpi{an od noviot direktor na ESM na makedonski jazik.
Toa treba da go imate vo predvid.

76

21 Sednica na Sobranieto na R. Makedonija,

vtoro prodol`enie,
Kampawa za borba protiv drogata,
23.6.1999
Jas mislev deka zavr{ivme so diskusijata, me|utoa me isprovocira
poslednata diskusija i zatoa javno da ka`am deka ne se slo`uvam so ona
{to go izre~e predhodniot pratenik, od prosta pri~ina {to
pretpostavuvam nikoj od nas ne bil protiv toa vakva komisija treba da
se formira.
Da se sveduva celata ovaa akcija, celata ovaa inicijativa deka
stanuva zbor samo za ponatamo{no birokratizirawe na aparatot, ne se
slo`uvam od prosta pri~ina {to ve}e vo Makedonija postoi edna
{iroka akcija koja ja sproveduvaat pove}e segmenti na izvr{nata
vlast. Jas samo bi sakal da spomenam deka Ministerstvoto za mladi i
sport po~na edna golema kampawa nare~ena "Droga, ne blagodaram", koja
{to ima pove}e svoi manifestacii, svoj plan za koj {to ako se
interesirate mo`eme da zboruvame podetalno, a jas ne bi rekol deka e
neefikasen. I vo ramkite na ona {to kako mo`nost go ima toa
ministerstvo i pove}e od efikasni se, zatoa {to pred se mu se obra}aat
na mladiot ~ovek vo dr`avata i se obiduvaat da go nateraat da se
otka`e od drogata. Ponatamu, isto taka sakam da ka`am deka ne bi
trebalo i ne e ba{ dobar trend od ovaa govornica da gi minimizirame i
akciite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Znaeme, tie vo
poslednite nekolku meseci otkrija golem broj, odnosno imaa golem broj
slu~ai na otkrivawe na droga i zaplenuvawe na istata. Me|utoa, ona
{to mo`am da go ka`am deneska, a {to mislam treba site nie da go
podr`ime e deka treba da se zalagame za edno poefikasno
sprotivstavuvawe na site izvr{ni organi na ova zlo, odnosno edna
akcija koja {to ke ja vodat tie konstantno i normalno ke obrnat
vnimanie i na toa {to se slu~uva vo nivnite redovi, vnatre vo MVR i
dali postojat slu~ai koga namerno e se zaplenuva droga i se komunicira
so tie {to ja delat. Ona {to treba nie tuka da go napravime, ona so
{to se slo`uvam e da ja podr`ime ovaa Komisija.
Moram da priznam deka malku mi se nejasni ingerenciite koi {to
ke gi ima taa, bidej}i ingerencii za borba protiv ovaa zlo najmnogu ima
izvr{nata Vlast.
No, ako stanuva zbor za nekakvo pro{iruvawe na front, ako se
slo`ime so toa deka sekoj zbor iska`an od ovaa govornica zna~i edna
sprotivstavuvawe na ona {to nie go imame kako tendencija vo ova
dr`ava, toga{ navistina treba da ja oformime ova Komisija, treba da
go pro{irime frontot za borba protiv drogata.
Zna~i }e se pro{iri frontot, ednostavno ke se vklu~i u{te eden

77

relevanten faktor i se ~ini toa }e dade rezultat, a toa e ona {to

site nie go o~ekuvame. Go o~ekuvame zatoa {to makedonskata mladina
denovive i minatite godini nanazad go zapoznava pekolot kako svoj raj
tokmu poradi ovoj problem koj {to go imame vo Dr`avata.

78

23 sednica na Sobranieto na R.Makedonija,

Poka~uvawe na akcizi,
14.07.1999
Eve, jas isto taka sakam javno da ka`am deka }e go podr`am ovoj
predlog {to go dostavi vladata. Za golemata siroma{tija i
navrabotenost {to ja imame vo dr`avata nema da zboruvam, malku
deplasirano ke bide da povtoruvam, zatoa {to gospo|a \ulistana
Markovska, ka`a ne{to vo taa nasoka. Me|utoa, bi sakal da ka`am deka
duri sme imale mo`nost da odime poradikalno, odnosno so pogolemo
zgolemuvawe na akcizite, koga stanuva zbor za ova pra{awe.
Zatoa {to, apsolutno ne me zagri`uva ako bide poskapo viskito
vo dr`avata ili pak cigarite. Sakam da `iveam zdrav `ivot, a i
celata makedonska mladina. Toa {to go predlaga Vladata, kako merka,
mi se ~ini e na~in na koj {to dr`avata vlijae vrz lu|eto. Apsolutno
neprifatlivo e sega da ni se nudat prikazni, ete ova ke se slu~i, ona ke se
slu~i, ili narodot ve}e nema da mo`e ~esno da se napie.
Ovaa diskusija sakam da ja iskoristam za u{te edna rabota.
Imeno, sakam da pobaram od Vladata i od site relevantni organi, vo
ovaa nasoka ne samo da donesat zgolemuvawe na akcizite , me|utoa da se
povede u{te edna{ edna konzistentna i do kraj rigogozna akcija, vo ova
oblast za koja {to denes govorime. Da se vovede vo red, odnosno da se
ras~isti so mafija{tvoto {to vladee{e vo Makedonija vo vremeto na
SDSM, koga vo dr`avata nitu se znae{e kolku alkohol vleguva, nitu
kolku izleguva, nitu kolku cigari vleguvaat, nitu kolku cigari
izleguvaat , nitu koj {to vnesuva, nitu koj {to iznesuva.
Zna~i, baram da se dovede ovaa oblast vo red. Ova poka~uvawe na
akcizite se ~ini deka e dobra merka, me|utoa, mora da bide podr`ana od
Vladata, konsistentno i vo taa nasoka da vovedeme red.
Kone~no,vaka ke imame pozdrav `ivot, }e mo`eme i ponormalno da
`iveeme, pomalku zagri`eni za toa kolku ni se skapi cigarite i
alkoholot. A normalno, poznavajki ja taktikata na opozicijata, ke im
ostavime prostor pak na SDSM da se obidat i od vakvi raboti, koi
{to se mnogu neblagodarni, da se obidat nekoj izboren ili politi~komarketin{ki poen da }arat. Vi blagodaram.
Okolu cinizmot {to go spomenuvaat nekoi opozicioni pratenici
samo da ka`am, odnosno da odgovoram na predhodnata diskusija, i
manifestirawe na cinizmot e pra{awe na doma{no vospituvawe.
No, koga zboruvame za principot na povrzanite sadovi, {to nekoj gi
spomna, pred malku, deka ona {to go imame sega kako merka pred nas ke
ima reperkusii vo druga nasoka, samo sakam da ja spomenam nasokata koja
za nekoj `ivot zna~e{e, do vremeto na promenata na predhodnata vlada,
odnosno vlast.

79

Za {to stanuva zbor?

Imeno, se sozdadoa firmi koi bea povrzani so minatata
garnitura, firmi {to sozdavaa neograni~ena mo}, koi {to trupaa
vlast, koi {to ne bea kontrolirani od nikogo i koi na toj na~in stanaa
legla na korupcijata. Tie, takvite firmi do kraj uspejaa da ja ubijat
moralnosta i bilo kakva norma na moralno `iveewe vo ovaa dr`ava. Na
tie li povrzani sadovi mislevte?
Taka, so tie povrzani sadovi trupaweto na mo} dovede do
mo`nost da mo`at vliaat na politi~ari, da se falat po Skopje deka
za tolku i tolku marki mo`e da go kupat ovoj ili onoj politi~ar. Toa se
lu|e koi {to se zanimavaat to~no so tie raboti, koi denes nie se
obiduvame da gi stavime pod nekakva kontrola. Barem jas taka gi
razbiram ovie merki.
Od tie firmi izlegoa nekoi matni tipovi koi po~naa da
stanuvaat idoli na novata generacija, dojdovme vo situacija koga
novata generacija vo niv gleda lu|e koi treba da gi sledat, a nekoi od
devojkite svojata ~esnost da ja prodavaat za eftini pari i da bidat
nivni `rtvi.
Vo isto vreme dodeka toa go pravi mladata generacija nivnite
roditeli go spoznavaat pekolot, {to zna~i da se bide roditel i
pi{uvaat knigi od tipot na ,"Kriv pravec".
Toa e realnost vo Skopje. Jas toa sakam da go ka`am. Koga ja
~itav taa kniga mislev nema vrska so realnosta, deka e ne{to pau{alno
napi{ano, deka ~ovekot si imal, da ne go spomnuvam avtorot, nekoja
svoja ideja da pi{uva fikcija, samo slu~ajno smestena vo Skopje.
Me|utoa, vo me|uvreme go spoznav nokniot `ivot i ona {to e
povrzano so ova, kako Kriv pravec. Ova vlast dlaboko sum uveren toa
saka da go promeni. U{te edna{ ke go povtoram apelot, Vladata da bide
bezskrupulozna vo borbata so ova zlo. Bez rezerva }e ja prifatam ovaa
odluka. Baram od Vladata i od site relevantni institucii, posebno od
policijata da se vovede red. Ne samo so tie {to legalno uvezuvaat i }e
platat akcizi, tuku posebno so tie {to nelegalno go pravat toa vo
dr`avata, ako se u{te gi ima. Ako gi ima moram da ka`am, odnosno da
dadam li~na izjava deka najmnogu }e me boli ako VMRO-DPMNE po~ne da
mi zali~uva na SDSM, ako VMRO-DPMNE ja povtori istata gre{ka.
Nikoj od VMRO-DPMNE toa nema da go dozvoli. Gi gledam ovie
pratenici tuka i gledam kon tie lu|e {to rabotat vo vladata.

80

23 Sednica na Sobranieto na R. Makedonija,

1-vo prodol`enie
Informacija za MTV,
15.7.1999

Dami i gospoda, informacijata za aktuelnite sostojbi vo MRTV

{to ja dobivme kako {to vo nea e jasno navedeno e prvenstveno izve{taj
za materijalnata sostojba vo taa ku}a i merki {to rakovodniot tim
na MRTV predlaga da bidat prevzemeni za da mo`e da se obezbedi
normalno rabotewe i nekakva kolkava, tolkava razvojnost.
MRTV kako servis na site gra|ani e od isklu~itelno golema
va`nost, zna~ajna za site nas i kako takva normalno e {to vo
obra}aweto e sodr`ana nade` deka Sobranieto na RM kako osnova~ ke
ima razbirawe za barawata i }e iznajde na~in da pomogne soodvetno.
Jasno e deka pomo{ta treba da dojde itno bidejki MRTV ima golema
finansiska zadol`enost, zastarena oprema i tehnika, zastarena
organizacija i golemi tro{oci vo raboteweto.
Vo edna vakva sostojba jasno e bilo kakva koncepsiska, sodr`inska
i mediumska promena e skoro nevozmo`na. Ednostavno se e blokirano. Se
postavuva pra{aweto dali mo`ebi nekoj toa taka namerno go stavil vo
miraz na novata vlast, o~ekuvaj}i pozitiven efekt od toa za sebe. Da
bidam pojasen, da se sozdade privid koj {to ne se odnesuva samo na MRTV
i pra{awa okolu nea, tuku voop{to deka ete novata vlast ne e sposobna
da izleze na kraj so predizvicite ispraveni pred nea, deka nejzinite
kadri svojata inicijativnost ja naso~ile ednostavno kon politi~ki
presmetki so svoi neistomislenici itn, itn.
Po moe dlaboko ubeduvawe, vo pra{awe e ne{to sosema drugo.
Strav, golem strav oti na videlina ke izlezat dubiozite koi bea
sokrivani so godini, a sprotivno, so zakonot za osnovawe na javno
predprijatie na MRT, poto~no ~lenot 18 kade {to jasno se navedeni
obvrskite na generalniot direktor, to~ka 6, koja ureduva deka edna{
godi{no se dostavuva izve{taj za raboteweto na MRT do Sobranieto na
RM. Da ne bilo taka dosega, da bilo se regularno, katastrofalnite
brojki {to sega gi imame pred nas mo`ele mnogu porano da doprat do
makedonskata javnost, da bidat dostapni do nea i pritisokot od
javnosta, na instituciite od sistemot, vrz rakovodnite organi vo
MRT }e bil pogolem i normalno, ova dene{na sostojba {to ja imame pred
nas, }e ja nema{e. Toa e edniot aspekt {to nie go imame vo ovaa
informacija, odnosno materijalno-finansiska sostojba na MRT, za koja
nie edinstveno treba da raspravame.
No, vo duhot na site dosega{ni karanici, koi nie kako parlament
81

gi imame na relacija pozicija-opozicija, zapo~na i raspravata po ovaa

to~ka. Raspravata vo koja nastapot e prvenstveno potkrepen, bi rekol
i edinstveno, so arogancija i cinizam od odredeni lu|e koi govorea vo
imeto na opozicijata, poto~no pratenicite na SDSM. Taka, tuka nekoj
si dozvoli da ka`e ili da insinuira deka mnozinstvoto postojano se
nametnuva so nekompetentna i golema partiziranost. Bo`em site
zaboravivme kako be{e vo vremeto na SDSM i bo`em najkompetentni
tuka se opozicionerite. Ni{to od ova ne e slu~ajno, ne se vo pra{awe
plitki analizi od koi ne se znae kakov bi bil efektot. No vo edno, denes
i v~era se gre{i. Edna informacija za finansiskoto rabotewe na MRT se
pretvori vo komentirawe na ureduva~ka politika na istata ku}a.
Neznam, verojatno se misli deka so toa ke se postigne najgolem efekt kaj
elektoratot, smetaj}i pritoa na elementot na kolektivna amnezija.
Amnezija za ne taka odamna, za sre}a, zavr{eno vreme, vo koe navistina
ne se istaknuva{e partiska pripadnost na generalniot direktor ili
pak bilo koj vraboten vo MRT. Naprotiv, se krie{e. A zo{to be{e
taka? Verojatno za da nemo`e istiot javno, jasno i glasno da bide
povikan na odgovornost, odnosno partijata ili grupacijata na koja {to
pripa|a da bide prozivana i se taka niz magla nekoj saka da se dvi`ime,
pritoa zaboravaj}i kade sme trgnale. Edna be{e taa dimenzija, a druga
u{te postra{na be{e {to mnogupati site nie bevme svedoci, celata
ma{inerija {to mo`e{e da ja mobilizira MRT vo toa vreme, govoram za
periodot do izbori, be{e i se stava{e vo funkcija na satanizacija na
toga{nata opozicija so grozomorni konstrukcii koi imaa mnogu jasna
cel. Mo`ebi ke vi bide grub zborot, eliminacija na konkurencijata. Se
ode{e do tamu makedonskiot gleda~ da bukvalno bide maltretiran, bez
nikakvi skrupuli i najmala zadr{ka. Denes toa se obiduvame da go
zaboravime.
Denes bez razlika {to se obiduvame site nie toa da go zaboravime,
pred nas e rezultatot na takvata rabota i takviot stil koj {to go
ima{e MRT, minus od neznam kolku milioni marki. Rabota, odnosno stil
koj vo mnogu ne se razlikuva od istiot stil primenet od prethodnata
vlast odnosno Vladata na site dr`avni nivoa kade {to se o~ituva
negativno rabotewe, kra`bi, zloupotreba, korupcija. Site nie sme
svedoci na site tie raboti, no za toa vo nekoja druga prilika.
Nasproti toa denes pred nas se zaklu~oci koi spored moe dlaboko
ubeduvawe treba da gi usvoime za da mo`eme da i pomogneme na ovaa ku}a
da mo`e da stane na noze, vo interes na site nas.

82

Informacija za sorabotkata so NATO,

18.7.1999

Dami i gospoda,
informacijata za odnosite i sorabotkata na Republika
Makedonija so NATO vo svetlina na del od v~era{nite diskusii, ama i
ne samo na niv, budi osoben interes kaj makedonskata javnost i kaj mene
isto taka, dotolku pove}e {to za~lenuvaweto na na{ata dr`ava vo
NATO alijansata e eden od najgolemite predizvici i istovremeno
prioritet za site nas.
Gledaj}i ja krizata vo regionot, osobeno se ona {to se slu~uva{e
na Kosovo vo izminatiot period, vo nekolkute meseci nanazad, znaej}i ja
seta serioznost i te`ina na problemot za na{ata komunikacija so
NATO, samo u{te edna{ ni se nametnuva potreba jasno da gi istakneme
na{ite opredelbi vo taa nasoka, pritoa ne ostavaj}i ni najmal prostor
na nekakov somne`.
Idninata na na{ata dr`ava, ako sakate i sudbinata, vo taa
nasoka ne upatuvaat, a se ~ini taa nasoka edinsveno nosi optimizam i
sigurnost za site nas {to `iveeme tuka bidejki za Makedonija ne
postoi druga alternativa, osven da nastojuva po sekoja cel da bide del
od modernata zapadna civilizacija, koja deneska vo svetot gi postavuva
normite za demokratija, no i normite za bezbedno za~uvuvawe na
sistemite {to funkcioniraat, a za koi nie postojano govorime.
Soglasno seto ova {to be{e predhodno ka`ano ne e te{ko da
izvle~eme zaklu~ok deka NATO, odnosno vlezot vo NATO navistina za
Makedonija e strate{ka opredelba i pra{awe od maksimalen nacionalen
interes.
Politi~kite odnosi i sorabotkata so NATO {to ova Vlada gi
ima nesomneno otslikuvaat nagorna linija, bez razlika {to
opozicijata go tvrdi sprotivno, no po definija, tie verojatno, soglasno
sindromot Minhauzen, toa da go pravat. Ova za odnosite na Vladata so
NATO ne se samo goli tvrdewa, tuku tie lesno se potkrepuvaat, ako se
~ita vnimatelno informacijata {to nie ja dobivme odnosno
informacijata {to e pred nas.
]e si dozvolam samo da spomenam deka Makedonija prv pat se
vklu~uva vo krugot na kandidati za ~lenstvo vo NATO, toa go najdovme
vo informacijata za priem vo alijansata, vo oficijalen dokument po
samitot odr`an vo Va{ington na 24 i 25 april ovaa godina. I toa ne e
slu~ajno taka, tuku e posledica na drasti~no promenetata politika
{to kako metod ja donese ovaa Vlada, taa politika ne e ne{to
obvitkano so vel na magla, naprotiv toa e odlika, toa e doblest da se
sobere sila, da se pogledne jasno kon nacionalnite interesi i najbitno
od se tie jasno da se istaknat i da se turkaat pred narodnata zaednica.
83

Kako be{e vo vremeto na SDSM koga nitu edna{ ne slu{navme od na{

politi~ar jasno i glasno, ili ako sakate agresivno, da nastapi vo
istaknuvawe vo ovaa na{a zna~ajna opredelba, }e mu ostavime na
narodot, odnosno na elektoratot sam da proceni ako smetate deka toj
ima tolku kratko pomnewe i uspeal da zaboravi kako vladee{e SDSM. Da
vidime dali ovoj narod navistina }e ja smeta taa partija kako
edinstvena, odnosno vistinski za{titnik na pravite makedonski
nacionalni interesi, istovremeno i garnitura koja uspe{no ne turka
niz procedurite za vlez vo NATO. Samo da ne zaboravime, SDSM ima{e 6
godini vo koi vladee{e, 6 godini vo koi treba{e da sozdade Armija koja
treba{e dostojno da ja brani ovaa dr`ava i bez nikakov problem da
mo`e da go garantira suverenitetot. Da ne go zaboravime toa koga vo
nekoi diskusii istaknuvavme deka SDSM ja sozdade ovaa dr`ava, a
znaete deka Armijata e zna~ajna sostojka na sekoja dr`ava. Vo toj
period treba{e da se sozdade Armija koja {to e kompatibilna na
standardite na NATO i nad se sposobna, u{te edna{ ke povtoram mene
ne mi pre~i, predpostavuvam deka nema da vi pre~i i na vas gospodo od
SDSM, sposobna da go brani integritetot i sueverenitetot na ovaa, za
mene svoeto par~e zemja zatoa {to e moja tatkovina, mesto kade {to
sum se rodil i mesto kade mislam da ostanam do krajot na `ivotot.
Namesto toa, se uspea po sekoj osnov da se producira, ke si dozvolam,
bezkone~en niz na aferi vo Ministerstvoto za odbrana, za koi se
nadevam brzo }e slu{neme nie tuka vo Sobranieto i makedonskata
javnost koi aferi jasno go otslikuvaat odnosot {to go ima{e
predhodnata garnitura kon armijata, a so toa mo`e da se zaklu~i i kon
dr`avata. Onoj {to ne ja pravi armijata stolb da odbranata nemo`e
da si ja saka svojata zemja. Jas taka gi razbiram tie raboti.
(reakcija od mesto na pratenikot Lazar Kitanovski)
Toa se moi stavovi gospodine Kitanovski. Vie va{ite stavovi gi
ka`avte i jas ve slu{nav.
To~no nadovrzuvaj}i se na ova {to sega go imam kako reakcija od
vas, mo`am da ka`am deka i seto ona {to go slu{navme i v~era na nekoj
na~in {to go slu{avme i na minatite sednici koga diskutiravme za taa
Armija, ne e direktno povrzano vo bilo kakva komunikacija so NATO i
bilo kakvo na{e razmisluvane za za~lenuvawe. Seto toa {to ni se
slu~uva e samo licemerie pred javnosta, odnosno krik za vlast koja {to
itoa kako mu e potrebna na minatiot establi{ment, poradi samiot
nego, ne poradi toa {to gi za{tituva makedonskite interesi. Toa e
ednata dimenzija za koja sakav da diskutiram vo ramkite na
informacijata za odnosite i sorabotkata na Republika Makedonija so
NATO i vo svetlina na pojasnuvawe na na{iot nacionalen interes vo
toj pravec. Sega sakam da dodadam u{te ne{to.
V~era site nie bevme svedoci na edno predavawe za toa koi bile
na{ite vistinski nacionalni interesi , normalno spored procenkata na
84

SDSM, i na koi to~ki bilo izvr{eno golemoto predavstvo {to VMRODPMNE go izvr{ilo kako partija, sto`er na Vladata. Se nabrojuvaa
Tajvan, Kosovo, Bugarija, platite na administracijata {to treba da
se namalat i red drugi raboti koi se golemoto predavstvo {to VMRODPMNE go napravilo vo ovoj kratok period odkako ja ima vlasta, bez
voop{to analiti~ki da se pobaraat odgovori za nekoi od tie pra{awa.
Zatoa pravej}i edna mala digresija }e ka`am. Nemojte da mislite
deka Tajvan be{e nekoja potreba od ekskurzija na Makedonija i deka
Tajvan be{e nekoj nov pristap {to Makedonija saka da go vovede vo
svetot diktirajki nekoja nadvore{na politika koja ke donese promeni
vo celata svetska politika i geostrate{ka polo`ba. Tajvan be{e
potreba na Makedonija. Potegot so Tajvan ne go napravi ovaa dr`ava,
odnosno ne prizna zatoa {to, u{te edna{ povtoruvam, imame nekakov
}ef. Tajvan doa|a kako potreba zatoa {to Makedonija ja zateknuvame
urnisana, legnata na grb i zatoa {to stopanstvoto e uni{teno do taa
mera {to mora da se pravat nekoi potezi {to Makedonija bi ja vratile
vo nekoj normalen kolosek. Jas taka go razbiram Tajvan.
I da ne pravam nekoja podolga digresija site ostanati pra{awa
koi vie gi istaknuvate i za koi {to }e sakate da podiskutirate na
va{iot miting idnata nedela. Mo`ete slobodno da diskutirate. I
toa e vo ramkite na demokratijata, nie toj proces go pominavme, 8
godini nanazad. Zna~i, tie sostojbi {to nie gi zateknuvame mnogu e
normalno da se obideme da im dademe odgovor, da barame nivna
razre{nica. Toa {to nie barame odgovor ne zna~i deka nie ja prodadovme
dr`avata zatoa {to pretpostavuvam i pak }e se vratam na Tajvan koj
{to tolku pati ni go spomnuvate, nikoj od ovaa sala ili pak Vladata
ne do{ol do nikakva finansiska potkrepa zatoa {to go priznal Tajvan
za koj {to spomnuvate procesi, spomnuvate ofajduvawe na vlasta, duri
Va{iot lider na partijata v~era toa go spomna deka se voveduva kako
mehanizam koj vlasta sega }e go pratikuva, pa ponatamu }e go
sproveduvame i so drugi zemji. Toa ne e to~no. Ni eden od ovie pratenici,
barem od onie {to gi znam od VMRO-DPMNE ne vlegol vo ovaa sala za da
dojde do finansiski efekt zaradi sebe, a ne zaradi ovaa dr`ava.
Zatoa nastapuvam `estoko koga se govori za toa dali nie sme
pradavnici na makedonskite nacionalni interesi. Zborot predavstvo e
mnogu silen zbor. Mi se ~ini i samoto spomnuvawe na toj zbor ve}e
sozdava dovolno delbi i nedoverba me|u nas, {to zadira vo onoj na{
interes {to nie dolgo insistirame da bide staven pred site nas. Toa e
edinstvoto, toa e vgradeno i kako zbor vo naslovot na na{ata partija.
Koga gledam od tuka kon toj zbor, a se}avajki se na v~era{nite diskusii,
se ~ini u{te dolgo }e tragame po toa edinstvo. Ako pak needinstvoto e
nezaobikoliv uslov za ovaa parlamentarna demokratija da funkcionira,
}e se obidam da go prifatam i da nau~am da `iveam so toa needinstvo,
ve}e polarna sprotivnost.
Samo edno ne mo`am da prifatam, deka jas sum predavnik na
makedonskite nacionalni interesi, spored Vas gospodo od SDSM, zatoa
85

{to denes, ednostavno, Vie ne ste na vlast. Deka ne sum predavnik

apsolutno sum siguren bez nikakva i najmala zadr{ka i sakam so
indignacija da gi otfrlam zborovite koi va{iot pretsedatel na
partijata v~era ni gi upati, deka nie ne smeeme da izlezeme od ovaa sala
i deka ne smeeme da komunicirame so lu|eto, ne smeeme da se oddelime od
niv. VMRO e nacionalna partija koja nikoga{ nema da se oddeli od
gra|anite i mo`am da vi ka`am, nikoga{ nema da prestanam da
diskutiram so gra|anite. Ili pak zatoa {to denes sedam tuka da se
pla{am da izlezam nadvor, ili pak da mi treba nekakvo obezbeduvawe. Jas
u{te edna{ ke go povtoram onoj apel {to go ka`a prv pat gospodinot
Savo Klimovski vo svojot inaugurativen govor koga re~e ova Sobranie ke
bide otvoreno - neka dojdat gra|anite! Jas go podr`uvam toa. Ako nekoj
go zaboravil, eve denes da go spomneme. I ne samo gra|anite i sekoj {to
saka da dojde da sedi tuka so nas, neka poveli. Da ne se forsira edna
pozicija oti nie sme se odelile od narodot, ona {to vie go ~uvstvuvate
kako problem vo va{ite analizi za{to gi izgubivte izborite. Toa ne go
prifa}am i go otfrlam.
I na krajot ke spomenam samo u{te edna rabota koja {to me
tangira koga zboruvam za NATO i za makedoskite nacionalni interesi
vo taa nasoka.
Ve molam koja partija prva govore{e za samostojna Makedonija,
dodeka tuka, mi se ~ini deka be{e istata sobraniska sala, samo na drug
na~in uredena, so drugi grbovi i drugi znamiwa. Dodeka drugi ovdeka
smetaa deka e utopija samostojnosta na Makedonija, za denes da se
kitat deka tie ja napravile Makedonija. Narodot mnogu dobro znae koi
bea podgotveni po sekoja cena da se `rtvuvaat za Makedonija, koi se i
denes podgotveni po sekoja cena da se `rtvuvaat. Dali se tie navistina
predavnici na makedonskite nacionalni interesi?
Edno mo`e da se priznae, da. Navistina SDSM ja napravi
Makedonija, ama takva kakva {to pred malku rekov, da denes i treba i
Tajvan i skratuvawe na plati zatoa {to vo period na predizborite
vrabotija tolku i tolku lu|e koi soglasno zakonite koi funcioniraa vo
ovaa dr`ava ne mo`e da bidat otsraneti od rabota i nie ne ni sakame
da gi otstranime od rabota, no sme svesni deka toa nosi balast vo
celiot sistem na dr`avata i normalno deka se optovaruva buxetot. So
eden zbor, ako brodot na vlasta tone, kako {to potona za vreme na
izborite vo minatata godina, da se ostavi {to pogolema te`ina na
ovaa vlast. Toa na mene mi e jasno i pratenicite na VMRO-DPMNE go
gledaat , a i makedonskata javnost go gleda. [to mislite nekoj od nas
saka da ja namali platata na administracijata, deka na nas ni teknalo
eve sega nema pari i sega nie }e pravime akrobacii so celata dr`avna
administracija. Toa se nekoi raboti koi se nametnuvaat, koi nie gi
nasledivme i koi ednostavno sakame da gi re{ime, me|utoa mnogu malku
prostor ima ostaveno minatata vlast. Toa vo diskusiite va{i
neprifatlivo e da se proglasi za nacionalen interes i nemo`e da se
proglasi za nekakvo ~uvawe, odgovorno i normalno prepu{tawe na vlasta
86

na novata Vlada vo dr`avata.

Da se vratam na informacijata za NATO koja za mene e
prifatliva, kako {to ja predlaga Komisijata, a mo`am da ka`am,
apsolutno se neprifatlivi predlozite {to gi dobivme od pratenikot
Nikola Popovski. Jas objasnuvav dosega zo{to e toa taka i nema da se
navra}am povtorno na toa.
Da zavr{am. Zemaj}i gi vo predvid site ovie raboti {to gi
spomnav, Gospodo od opozicijata bidete doblesni pa, zemete gi predvid i
vie ovie zabele{ki, potoa diskutirajte za makedonskite nacionalni
interesi kako za{titnici, ako nekoj mo`e da vi veruva.

87

27 Sednica na Sobranieto na R. Makedonija,

prvo prodol`enie,
Slu~aj OKTA,
23.9.1999
Dami i gospoda,
vtor den raspravame, spored dnevniot red i ako jas dobro sum go
pro~ital, se nadevam deka i opozicionite pratenici go po~itaa
dnevniot red, za dene{nata rasprava za zakonot za ratifikacija na
bilateralen dogovor pome|u republika Makedonija i republika Grcija za
izgradba i upravuvawe na naftovod, odnosno so naftovod.
Velam deka vtor den raspravame, osobeno pratenicite od SDSM,
eve go slu{navme sega nivniot pretsedatel, ja koristea voglavno
svojata diskusija za nekoi drugi momenti, koi tvrdam, nemaat za cel
nekoja golema iskrenost. Iskrenost vo nasoka na da re~eme mnogu
spomenuvanata za{tita na makedonskite nacionalni interesi, ili da
re~eme podobar `ivot na lu|eto vo ovaa dr`ava.
Naprotiv, vidliv e obidot koj {to go pravi opozicijata, a toa e
mnogu normalno za opozicijata, me|utoa jas sum apsolutno ubeden deka
toa e neuspe{en obid, za destabilizacija na insistuciite na sistemot,
odnosno Vladata i Parlamentot, na parlamentarnoto mnozinstvo so
edno prodavawe na magla, koe {to, za `al, mo`am da konstatiram, kaj
nekoi uspeva da postigne svoj efekt.
Moram da ka`am, navistina ne mi e jasno zo{to se dozvoli vakvo
ispa|awe od dnevniot red, znaejki deka nie ovoj dneven red, na po~etokot
na sednicata, go glasavme. Kako i da e, situacijata e takva kakva {to e
i na nekoi raboti treba, mo`e i mora da im se sprotivstavi
razmisluvawe, podrugo razmisluvawe, ne samo poradi toa {to stanuva
zbor za ednostrano branewe na tezi, tuku poradi toa {to faktite koi
se iznesuvaat od strana na parlamentarnoto mnozinstvo, navistina se
prifatlivi, vistiniti.
Da vi ka`am gospodo od SDSM najiskreno, mislam deka vas ne ve
interesira OKTA. Vie ne ste zagri`eni za OKTA. Da bevte zagri`eni za
nea, }e ja re{evte dodeka bevte na vlast!
Vie ste zagri`eni kako da dojdete na vlast, kako da bidete na
vlast, najmnogu toa ve boli. Povtoruvam, da ve interesira{e OKTA vie
imavte i vreme i mo`nost da go re{ite toj problem. ]e ja za{titevte
dr`avata, }e gi za{titevte rabotnicite, ke gi za{titevte
makedonskite nacionalni interesi, za koi {to otkako stanavte
opozicija i premnogu miluvate da govorite.
Vie }e gi za{titevte gra|anite na na{ata dr`ava da re~eme so
eden moment {to e mnogu interesen koga govorime za OKTA, so
kvalitetno formirawe na ceni na derivati so edna korektna

88

metodologija. Namesto toa edinstveno ne{to {to napravivte,

napolnivte ne~ii xebovi za vreme na edna godina, zboruvam za minatata
godina, za razlika vo cenite koja {to, ako ne se la`am e 54 milioni
marki.
Da be{e za{titen makedonskiot gra|anin, tie pari nema{e da se
odleat od negoviot xeb, ili vo presmetkata na kraj na godinata, vo
bilansite OKTA nema{e da poka{e zaguba, a Makpetrol nema{e da
prijavi zarabotka od eden milion marki. Kade otidoa 53 milioni marki
taa godina? Toa nekoj treba da go objasni.
Metodologijata na formirawe na ceni, bidej}i gledam ne vi e jasno
{to zboruvam, bila: Vo 1998 godina cenata na doma{nite derivati se
formira{e vrz osnova na cena na barel nafta od 18 dolari. Cenata na
naftata na svetskiot pazar vo 1998 godina celo vreme be{e zna~itelno
pomala, pod 18 dolari i se dvi`e{e od 15 dolari za barel na po~etokot
na godinata, do 9 dolari za barel na krajot na godinata. I vo prvite
dva meseca vo 1999 godina cenata na naftata na svetskiot pazar be{e
zna~itelno pomala od taa {to be{e priznaena vo cenata na
derivatite, iako priznaenata cena na 31 Dekemvri 1998 e ~etirinaeset
dolari. Toa ovozmo`i razlika od 54 milioni marki koi {to nikade ne
mo`eme da gi najdeme deneska. Dokolku se primenuva{e pravilna
metodologija, odnosno metodologijata koja {to deneska e prifatena za
formirawe na cena na naftenite derivati 54 milioni marki ili }e
otidea vo dr`avna kasa, kako rezultat na zgolemena akciza, ili kaj
narodot kako rezultat na poniska cena na derivatite.
Zna~i, minatata godina dr`avata, ili potro{uva~ite zagubile
54 milioni marki. Mnogu pra{zwa se postavuvaat, na koj {to odgovori
treba da im se dadat na drugo mesto. No da se upotrebuvaat
kvalifikacii od stilot na Sowa Nikolovska, ili na sudena den, mislam
deka nemaat svoe soodvetno mesto tuka. To~no se znae koj treba da
odgovori kade se parite od TAT. Toa e rasprava za drug pat. ]e se
vozdr`am od ponatamo{na diskusija, me|utoa mnogu pra{awa
ostanuvaat bez odgovori, posebno kade zavr{ija 53 milioni marki samo
vo tekot na minatata godina.
Toa pove}e treba da go razmisluva opozicijata, zatoa {to vo toa
vreme tie formiraa Vlada i bea na vlast.

89

27 Sednica na Sobranieto na R. Makedonija,

treto prodol`enie
Interpelacija na Ministerot za obrazovanie Novkovski,
na barawe na prateni~kata grupa na SDSM,
29.09.1999

Dami i gospoda, interpelacijata za rabotata na Ministerot za

obrazovanie vo Vladata na R. Makedonija, g-dinot Nenad Novkovski {to
ni ja dostavi prateni~kata grupa na SDSM, koja {to sodr`e{e prvi~no
pet to~ki, gledame se pro{iruva so novi to~ki, {to be{e i o~ekuvano od
nivna strana.
Obiduvaj}i se da dadam svoe viduvawe, za nekoi od zabele{kite,
{to se upatuvaat vo nasoka na Ministerot, }e ka`am deka op{to
poznato e SDSM, za vreme na svojata Vlada, be{e mnogu zainteresiran,
da gi re{ava problemite vo obrazovanieto. Za razlika od ovaa Vlada
{to deneska ja napa|aat, i nejziniot Minister za obrazovanie, poradi
gol politi~ki marketing, vo delot zgolemeni platite na
administracijata, posebno na prosvetnite rabotnici, nam ni e op{to
poznato, deka tie bea mnogu dare`livi, za mnogu uspe{noto rabotewe vo
resorot na obrazovanieto i svoite Ministri, za uspe{no zavr{enite
raboti, za zgolemenite plati, za dobriot standard na prosvetnite
rabotnici, gi nagraduvaa so ambasadorski funkcii. Taka, za mnogu
uspe{nata rabota, {to ja ima{e prethodniot Minister za
obrazovanie, deneska se nao|a na ambasadorska funkcija vo [vedska.
Mislam na gospo|a Sofija Todorova. Ako soglasno ovoj kriterium,
odnosno unapreduvaweto na gospo|a Todorova od Minister, vo
Ambasador, opozicioniot SDSM smeta deka tie bile uspe{ni za
vremeto na nivnoto vladeewe vo resorot na obrazovanieto, posebno vo
domenot na platite, toga{ dobro. Eve da go prifatime toa kako edno
uspe{no vladeewe.
Me|utoa, site nie dobro se se}avame, {to se se slu~uva{e vo
obrazovanieto nanazad, otkako e samostojna Makedonija. U{te edna{ }e
potsetam, vo sprotivno na delo e gol politi~ki marketing, koj,
edinstveno ima za cel, postignuvawe na nekoj predizboren poen. Toa e
poznat manir na SDSM. Od strana na opozicijata bea upateni niza
zabele{ki, vo smisol na toa deka se napraveni nerazbirliv broj na gre{ki
vo kratok period, da re~eme vlo{uvawe na finansiskata sostojba, se
koristea mnogu ~esto floskuli od tipot: se zboruva, prisutno e i ne e
demantirano, vo kuloarite... Nekoi raboti koga se iznesuvaat od
govornica, treba da bideme malku poprecizni i da ne se povikuvame na
{pekulacii, zatoa {to tie ne vodat kon podobruvawe na situacijata,
90

tuku ednostavno, sakaat vodata da ja svrtat vo svoja nasoka.

Slu{navme isto taka deka Ministerstvoto za obrazovanie ne
podnelo nitu eden zakonski proekt, sme imale slu~ai koga na komisii
doa|ale slu`benici nedovolno zapoznaeni so proektite koi {to gi
predlaga ministerstvoto. Tvrdam deka i ova e {pekulacija, od prosta
pri~ina {to nie dobivame izvestuvawa od komisiite, {to tamu se
raboti i za stavovite nivni. Se drugo {to se iznesuva kako tvrdewe e
obid da se zloupotrebi, kako del od diskusija, koja {to doa|a od
komisija, ili od kuloarite i nemo`e da bide validno.
So takviot na~in na diskutirawe, edna{ ve}e treba da prestane
da se zanimava opozicijata. Zakonot za visoko obrazovanie, koj {to se
spomenuva,vo smisla deka godina dena od vremetraeweto na mandatot na
ovaa Vlada ne e donesen, koj {to be{e najavuvan, samo da potsetam ,
prethodnata Vlada ima{e {est i pol godini, pove}e pati go najavuva{e
i ne go donese. Toa ne e opravduvawe. Nie deneska nemo`eme da ka`eme
deka ne go donesuvame zakonot za godina dena od na{eto vladeewe, zatoa
{to Vie {est i pol godini ne go storivte toa. Imavte mo`nost da ja
zavr{ite taa rabota, a ne ja zavr{ivte. Me|utoa treba da se imaat
predvid vremenskite distanci, odnosno vremenskite periodi.
Isto taka, bi sakal da potsetam deka opozicijata navistina ne
donese Zakon za visoko obrazovanie, me|utoa donese zakoni od sverata na
obrazovanieto. Poto~no donese parcijalni Zakoni vo sverata na
obrazovanieto. Da ve potsetam na parcijalniot zakon za pedago{kiot
fakultet.
Ponataka vo interpelacijata u{te edna{ se napomenuva deka
osven {to ne sme donele Zakon za visoko obrazovanie, vlasta sega i na
grub na~in saka da ja diskfalifikuva avtonomijata na Univerzitetot.
Tokmu zatoa, sakam da potsetam na ovoj Zakon za Pedago{kiot
fakultet, zatoa {to toj ja diskvalifikuva{e avtonomijata na
Univerzitetot, toj be{e parcijalen i toj pretstavuva{e grubo me{awe
na vlasta vo ramkite na obrazovanieto. Ednostavno donesen od dnevnopoliti~ki potrebi, donesen namesto Zakonot za visoko obrazovanie.
Tvrdam ovaa vlada }e go donese Zakonot za visoko obrazovanie, me|utoa
nema da go napravi toa na na~in kako {to napravi minatata vlast.
Toga{niot Premier, g-dinot Branko Crvenkovski na sredba so
studentiti veti deka toj Zakon nema da bide donesen, deka toa e samo
edna mala politi~ka {ega, a koga studentiti otidoa na
me|usemestralen raspust, koga ne bea vo Skopje, bidej}i dobar del od
studentite `iveat i poteknuvaat nadvor od Skopje, na dve na tri, ova
Sobranie go donese Zakonot za Pedago{ki falkutet.
Sakam da ka`am, ovaa vlast kon zakonite {to }e gi nosi }e
pristapi demokratski, }e gi razgleduvame tuka, kako {to ja
razgleduvame ovaa interpelacija nekolku dena, }e gi razgleduvame site
mo`ni zakoni, pa i Zakonot za visoko obrazovanie. Re{enie }e se najde.
Nie go napu{tivme toj princip, koj {to go ima{e dene{nata opozicija,
da se nosat tajno zakoni, vo nekoj slu~aevi posle polno} kako na primer
91

paketot na izbornite zakoni.

Koga se prigovara za Zakonot za visoko obrazovanie i predlagam na
opozicijata da gi ima vo predvid slednive argumenti, koga se zaboruva za
namera Univerzitetot da se stavi pod stroga dr`avna kontrola, treba
da se potkrepi ovoj stav. Treba da se iznesat argumenti. Gi ~itav
stenogramite od va{ite nastapi i ne vidov nitu eden argument. Imate
samo nafrlawe na tezi, ili ako sakate proizveduvawe na magla za
ednostavno narodot da poveruva deka ovaa vlast ne ja interesira
obrazovanieto i edinstveno opozicijata mnogu se gri`i za obrazovnite
problemi.
Avtonomijata na Univerzitetot e nesporna. Taa e zagarantirana
so Ustavot i ne sum go slu{nal Ministerot Novkovski, nitu bilo koj
drug od ~elnicite so koj sum razgovaral deka imaat namera da ja ukinat
avtonomijata na Univerzitetot i istiot da go stavat pod dr`avna
kontrola. Najproblemati~no e {to vo edna diskusija be{e soop{teno
deka avtonomijata na Univerzitetot }e se ukine u terkot na edna
sosedna dr`ava, odnosno na{iot severen sosed. Namerite na taa
diskusija se mnogu jasni. Stanuva zbor, odnosno namera, sega{noto
mnozinstvo v Parlamentot, koja {to ja podr`uva Vladata i Vladata
da se prika`at kako nedemokratski, totalitarni, kako vlast koja
{to, ednostavno e gruba, bezobrazna, nevnimatelna i raboti {to saka.
Toa e edna tendencija so koja {to ne se sre}avame samo vo
parlamentarnite nastapi na SDSM i samo vo ovaa interpelacija. Ovaa
tendencija e postojana. I normalno koga imame interpelacija se
koristi mo`nosta da se spomene u{te edna{ i pra{aweto na
Univerzitetot i negovata avtonomija e na~ina u{te edna{ da bideme
povrzani so nekoja totalitarna svest, so nekakvo totalitarno
se}avawe. Soglasno na toa ni se poso~uva primerot na Srbija, odnosno
Jugoslavija.
Sakam da gi otfrlam najenergi~no tie obvinuvawa. Nikoga{ ne bi
podr`al takvo ne{to. Potsetuvam, Makedonskiot Ustav e sosema jasen
vo taa sfera i treba so takvite manipulacii da se prestane. Pogre{eno
e vremeto vo koe se soop{tuvaat ovie stavovi. SDSM ima{e vreme koga
vladee{e da reagira i da gi sredi site problemi vo obrazovanieto.
Da ka`am u{te nekoi momenti, koi isto taka, bea spomnati vo
interpelacijata. Slu~ajot Peksnas. Nie sme svedoci deka imavme
odredeni problemi so slu~ajot Peksnas. Ministerot donese odluka za
negovo ukinuvawe, koe {to od Vladata be{e poni{tena i ednostavno toj
proekt prodol`i so svojata rabota. Ne sakam da navleguvam vo slu~ajot
Peksnas vo detali, zatoa {to nekoi na{i pratenici diskutiraat,
ka`aa {to mislat vo taa nasoka. Moeto razmisluvawe mnogu ne se
razlikuva od toa. Jas sakam da go potenciram momentot na razli~nost
na ovaa Vlada od minatata Vlada. Da napravam edna sporedba, so
minatiot Minister za obrazovanie. Be{e re~eno deka Vladata go
poni{tila, go vratila tij predlog, prodol`uva proektot Peksnas i
Ministerot za obrazovanie treba da si podnese otstavka.
92

Naprotiv, ova Vlada poka`uva sosema razli~en na~in na

funkcionirawe od Vladata na SDSM. Zo{to? Ima{e protesti pred dve
godini koga, da ne upotrebuvam brojki zaradi subjektivnost, golem broj
na studenti, sredno{kolci protestiraa,imaa svoi barawa. Protestite
i den deneska imaat za mene zna~ewe i se validni i ne sum se povlekol od
niv. Me|utoa, tie barawa ne samo {to ne bea zemeni vo predvid, tuku
toga{nata Vlada voop{to ne rasprava{e za niv, iako ogromen be{e
brojot na studentite {to stoea zad niv. Vladata dr`e{e tvrdoglav
stav. Zasedava{e, ima{e vonredni sednici, se proglasuvaa mra~ni
{tabovi kade {to se organizirale studentite i se nema{e doblest da se
priznae deka vo toa vreme bila napravena gre{ka i Ministerot za
obrazovanie treba da si podnese ostavka, a barawata na studentite da
se ispolnat.
Vra}aj}i se na slu~ajot Peksnas, toa ne e nikakva gre{ka mo`ebi
ne se zemalo vo predvid baraweto deka u~enicite vo toa sredno {kolo
zapo~nale so obrazoven proces i treba da go zavr{at, bez razlika dali
nie mislime deka toj proces e pozitiven ili negativen. Ednostavno
Vladata ima{e doblest da ka`e:"Neka prodol`at tie u~enici da go
posetuvaat toj proekt". Ne treba po sekoja cena da insistirame na
doblest, vo podnesuvawe na ostavka na Ministerot, zatoa {to doblest
e i Vladata {to izleze i iznese prifatliv stav za problemot {to gi
tangira u~enicite, a so toa i nivnite roditeli, gra|anite koi {to ja
so~inuvaat ovaa dr`ava. Taa demokrati~nost na Vladata ne treba da
se potcenuva, bez razlika dali se soglasuvame so nea ili pak sme
opozicioni
pratenici,
politi~ki
neistomislenici.
Edna
demokrati~nost koja dosega ne e poznata vo deluvaweto na Vladata,
treba sepak da se zeme vo predvid.
Isto taka, be{e spomnuvano i napa|ano verou~enieto od
opozicionite pratenici kako, }e se povikam na stenogram, zo{to sakam
da bidam precizen:" Be{e napraveno neplanski, netransparentno,
nepodgotveno, nenajaveno". Go tolkuvavte kako vistinsko i potpolno
proma{uvawe, vo smisla koja vlijae negativno i na celta koja be{e
postavena od strana na Ministerot. A toa e slika, ova sakam da go
pocrtam, }e go povtoram dva pati:" A toa e slika za religijata i
crkvata tokmu kaj mladite". Povtoruvam :" A toa e slika za
religijata i crkvata tokmu kaj mladite".
Tokmu taa i e namerata so verou~enieto. Ideolo{kata matrica
koja {to ja imavme 50 godini , vo procesot na obrazovanieto da se
promeni, kade {to ne samo crkvata, tuku i drugite veroispovedi bea
poglasuvani za tabu tema. Nikoj ne smee{e da zboruva vo taa nasoka. I
na{ata vekovna tradicija preku crkvata be{e izgoneta od procesot na
obrazovanieto. Tokmu toa e momentot, koj {to deneska se saka da se
otsrani i tuka najmnogu go podr`uva Ministerot. Zatoa {to ako nie
samite na{ata tradicija ne si ja po~ituvame, ako ne ja vneseme i
vratime preku procesot na obrazovanieto nazad, toga{ kako?
Ideologijata ja be{e izbrkala crkvata, a da ve potsetam, koga nema{e
93

u~ili{ta vo Makedonija, u~enicite se {koluvaa vo crkvite. Toa sepak

ne zna~i deka pravime obid da ja ukineme sekularizacijata i da ja
vratime crkvata vo izvr{nite mehanizmi vo dr`avata. Me|utoa, toa
ne zna~i deka na prviot {kolski ~as nemo`at i nesmejat da dobijat
blagoslov, onie {to se vernici. Za onie {to se nekrst, bidej}i imame i
takvi, najverojatno zatoa {to se nekrst im pre~i {to verou~enieto e
vlezeno vo {kolite. Za niv ne e krstot, za niv e petokrakata i jasno mi
e zo{to takase opredeluvaat. No, toa ne im dava za pravo na tie {to se
nekrst i petokraka, na drugite {to veruvaat i se obiduvaat da ja
za{titat tradicijata, nasledstvoto i na{ata istorija, da im go
skratuvaat toa pravo.
A toa e slika za religijata i crkvata tokmu kaj mladite, i toa e
taka, odnosno mora da e taka kaj mladite. Ako 50 godini toa bilo tabu
tema, ako dodeka sum se obrazuval, koga sum bil osnovec, sredno{kolec ne
sum mo`el na nikoj na~in da bidam dopren od toa nasledstvo {to go
imame, normalno e, }e imaat mladite negativen stav za crkvata i
religijata. Me|utoa dajte da ne zboruvame, deka nekoj sega partiskoideolo{ki go kroi obrazovanieto, koga ne e taka. Se obiduvame da go
vratime vo eden normalen tek. Nevistinite se tie tvrdewa od tipot
eve sega vovedoa verou~enie, gotovo, }e gi isfrlata site drugi predmeti
i verou~enieto }e bide osnoven interes. Ne. Ednostavno, pra{awe na
izbor. Onoj {to saka da bide nekrst i petokraka, neka bide. Me|utoa,
toj {to saka da bide krst i toj treba da ima pravo da bide krst. Toa
treba da go ima vo predvid opozicijata. Ne sakam da imenuvam, ne sakam
da davam povod za raspravija. Iznesuvam svoj stav i ova {to go
kritikuvav be{e izvadeno od stenogram na govor na opozicionen
pratenik.
Partizacijata e u{te eden problem za koj sme obvineti, a za koj
}e diskutiram. Vo najmala raka e licemerie, opozicijata deneska da
tvrdi deka VMRO-DPNME go partizira obrazovanieto, deka stru~nite
kadri gi trgame na strana i nosime lu|e od VMRO-DPMNE da go
partiziraat obrazovanieto. I {to treba tie da napravat? Da im
podelat ~lenski kni{ki na u~enicite? Ne treba da se zaboravi eden
fakt koga se zboruva za stru~nosta. Ajde da se setime na vremeto na
SDSM, dali mo`e{e da bide direktor vo u~ili{te sekoj onoj {to ima
poinakva partiska pripadnost. Imame nie seu{te redica direktori koi
{to bile direktori na u~ili{ta u{te vo vremeto na biv{a
Jugoslavija. Kako {to ima{e SDSM kontinuitet so SKM-PDP, taka i
direktorite si fatija zalet od minatiot sistem, vo noviot, pa
stanaa uspe{ni novi direktori. Istite tie lu|e imaat po tri, pet ili
{est mandati, a nekoi duri zavr{ija so mandatite i otidoa vo penzija.
Moram da ka`am mene mi e sfatlivo zo{to opozicijata negoduva
vo edna nasoka. Zatoa {to, na nekoj na~in, im se smaluvaat mo`nostite
za vlijanie vrz mladinata i za nejzino ideolo{ko vospituvawe.
Obrazovanieto sega se dezideologizira i se ostava prostor na
mladi lu|e da dojdat i da bidat direktori. Pomladi lu|e, novi kadri,
94

lu|e koi se obrazuvale i privr{uvale so obrazovanieto, koi ubavo ja

iskusile makedonskata nezavisnost, nemaat ideolo{ki baga`, nemaat
nekoe minato optovareno so drugi sistemi, koi rabotele i sozdavale i
koi malku gi fatil krrajot na eden totalitaren sistem. Sistem koj,
koga se raspa|a{e, VMRO-DPMNE povikuva{e na nezavisna dr`ava i
dobro znaeme koja go brane{e toj sistem, koj povikuva{e na skarateni
federacii, no da ne navleguvam vo toa.
Vo principot na promena na podra~nite ministri, vo principot
na promena na nekoi direktori gledam mo`nost i potreba Ministerot
da sozdade svoja ekipa za da ja sprovede programata {to ja zacrtal. Toj
}e bide so vrzani race i voop{to nema potreba da bide Minister ako
okolu nego nema negov zamenik minister, potsekretari i podra~ni
ministri za obrazovanie. [to sakate da bide toj? Minister vo
Vladata, a so ingerencii kako opoziciner? Vo taa nasoka treba da go
razmislime ova, posebno okolu obvinuvaweto za partizacija. Da se svati
deka doa|aat novi lu|e, doa|a nov na~in na razmisluvawe i nema vra}awe
nazad. Na sistemot na obrazovanieto tie lu|e {to doa|aat mu nudat
novi mo`nosti. Ako nebidat kako {to treba, treba da se smenat. Ako
nekoj direktor ne odgovoril na direktorskite obvrski, ako toj kako
nekoi direktori, za koi imame informacii go zadol`il {koloto,
napravil smetka za telefon od 200.000 denari, za vremena kampawata
dr`el mobilna linija so kandidat na nekoja partija, treba da se izvede
pred liceto na pravdata. Treba da se sankcionira i vo toa vreme i vo
ova vreme. Vaka treba da gi gledame rabotite, nikoj ne gi postavil tie
lu|e i im dal apsolutna vlast da pravat {to sakaat. Nie ne mo`eme da
poddr`ime bilo koj direktor {to od decata od normalni, izu~eni,
{koluvani da napravi debili i moroni. Ili da go napolni xebot, da si
napravi ku}a i neznam {to u{te ne, za vreme od godina dena. Toa ne e
dozvolivo za ovaa vlast. Ako odite vo nasoka deka se sproveduva
partizacija, toa treba da go otfrlime vedna{.
Naprotiv, sakam i sega da spomenam, ako ne gi izvr{e{e tie
promeni g-dinot Minister, i nemu }e mu se slu~e{e toa {to deneska ni se
slu~uva nam. Bojkot na administracijata. Imame slu~aevi, zemam
primer od Sobranieto, a i na site nivoa do administracijata, koga }e
pobarame ne{to, toa se zema na znaewe, treba da bide zavr{eno, a ni{to
od toa. Toa e toj tivok bojkot na administracijata koj {to go ima
ovaa vlast. Nekoj raboti deneska se isprevrtuvaat, navodno VMRODPMNE ja iskorna administracijata od nejzinite ~evli, se e
promeneto, administracijata e uni{tena i VMRO nosi svoi lu|e koi se
nestru~ni. Toa ne e to~no. Koj e smenet vo Sobranieto od stru~nite
slu`bi? Eve neka ka`e opozicijata, neka izleze nekoj da ka`e, 180 lu|e
ima vraboteni vo administracijata na Sobranieto, pa kolku od tie
lu|e se smeneti ili otpu{teni. Neznam za drugite slu`bi, nesakam da
navleguvam vo ministerstvata, no eve }e postavime prateni~ko
pra{awe da ni odgovorat site ministerstva, kolku lu|e se otpu{teni
od rabota od kako dojdovme na vlast!? Kolku rakovoditeli na sektori
95

vo Sobranieto se smeneti, iako se o~igledni primerite na bojkotot na

novata vlast?! Toa li sakate da se slu~uva i vo obrazovanieto?
Ministerot }e izdade naredba, potsekretarot }e ja primi taa naredba,
eve na primer za Peksnas, a se }e ostane nezavr{eno. ]e izleze deka VMRO
e na vlast, a vladee opozicijata.
Da ne gi spomnuvam sudovite, da ne gi spomnuvam site opstrukcii
koi se pravat na ova vlast, so koristewe na site mo`ni mehanizmi. Toa
se pravi i vo obrazovanieto. Svesen za toa maksimalno go podr`uvam
Ministerot vo toa {to go napravil, zatoa {to samo na toj na~in
mo`e da napravi reformi vo obrazovanieto.
Na kraj, da dojdam do problemot na studenskoto smestuvawe.
Mnogu ~esto be{e spomenuvano studenskoto smestuvawe i bea iznesuvani
broj}i deka vaka se slu~uvalo, taka se slu~uvalo. Ministerot be{e
napadnat deka niz partiskite hodnici na VMRO se zagubile 1000
smestuvawa, pa ednostavno mora da se ima partiska kni{ka na VMRO za
da se smesti{ kako student. Sakam da gi negiram ovie raboti, toa
voop{to ne e to~no. Se zainteresirav za ovoj problem zatoa {to
opozicijata u{te edna{ se obide da najde moment {to }e go iskoristi
vo vreme na kampawata za pretsedatelskite izbori da spe~ali nekoi
poen i ednostavno da ja pretstavi grubosta, totalitarnosta ili
ne~uvstvitelnosta na ovaa Vlada. Ne e to~no. Vo vreme na SDSM da se
bide student koj ne e ~len na taa partija i da se obide{ da vleze{ vo
studenskiot `ivot, vo sojuzot na studenti, }e go ilustriram toa so
primer, ako bidete trpelivi...
(Dofrluvawe na pratenici od mesto)
Neka provociraat... Toa }e go ilustrirame so primer, ako bidat
trpelivi g-data od SDSM. Nie dva dena gi slu{avme kako zboruvaa. Da se
bide pripadnik na druga partija, a da se vleze vo studentskiot `ivot,
be{e ramno na misija-nevozmo`no, utopija. ]e vi go ka`am mojot
primer. Ne mo`ev da se kandidiram vo Sojuzot na studentite vo 1996
godina zatoa {to javno ka`av deka sum ~len na VMRO-DPMNE. [to se
prave{e vo toa vreme so studentskoto smestuvawe? Vo hodnicite na
SDSM se gubea nekolku iljadi mesta za smestuvawe. Pa, ako vlezevte vo
studentskite domovi od "Stiv Naumov", do" Goce Del~ev", toa bea
partiski domovi so znamiwa na SDSM. Nie uka`uvavme na toa, me|utoa
me za~uduva drskosta so koja deneska se soop{tuvaat vakvi stavovi. Od
prosta pri~ina, {to, koga }e zabele`am i re~am svesni li ste {to
pravevte, a potoa }e ka`am {to nie ne pravime.
Nemojte
da
mislite deka deneska govoram {to pravevte Vie za da najdam
opravduvawe i nie da go pravime istoto. Ne. Koga }e re~am {to
pravevte Vie, mislam na edna prosta rabota, deka kaj vas is~eznuvaa
mnogu mesta, SDSM ima{e {est ipol godini da napravi edna baraka vo
domovite, edna baraka za dvaeset studenti i ne napravi. Duri
bezobrazno se odi vo taa nasoka koga }e pra{am {to pravevte Vie, da ni
se odgovori: "Zo{to ne se bunevte Vie". Kade da se bunime? Kade mo`evme
96

nie da go sprotivstavime demokratskoto miqe minatata godina i ovaa

godina. ]e doka`am deka Makedonija e mnogu podemokratska zemja ovaa
godina, otkolku minatata. Zo{to? Zatoa {to ovaa godina imate tri~etiri novi opozicioni vesnici, imate mo`nost da se iska`at site
problemi i da se objavat. Isti problemi, mnogu pomali problemi na ovaa
vlast, mnogu pogolema transparentnost dobivaat za razlika otkoga
Vie vladeevte. Toga{, ednostavno ne doa|aa do javnosta, ne mo`e{e da se
doznae deka SDSM smestil 2.000 studenti minatata godina, zo{to se
be{e zagu{eno, a postojat na~ini da se otkrijata i proverat tie
raboti. Ovaa godina, naprotiv studentskoto smestuvawe e regularno,
regularna e onaa lista {to ja dava ministerstvoto. Ne e regularna
listata na studentskiot centar i taa e napravena od minatiot
direktor koj e blizok do va{ata garnitura i tvrdam, taa lista e
napravena so falsifikat brojki. Sakam vo taa nasoka da se simnat site
somne`i, VMRO-DPMNE kako mnozinstvo vo Parlamentot i kako
glaven nosa~ na Vladata voop{to deka nemal potreba da odgovori na
tie obvinuvawa. Sakam da se odgovori na tie obvinuvawa. Toj sistem na
studentsko smestuvawe {to go ima{e SDSM, va{iot podmladok e
napu{ten.
]e zavr{am za studentskoto smestuvawe, pretpostavuvam }e ima
potreba da se govori vo taa nasoka i sekoga{ }e govorime, me|utoa, ako se
vratat parite koi is~eznaa od sistemot na obrazovanieto, ako se
otkrijat site direktori koi gi proneverija parite, }e se izgradea
domovi i studentski sali i site {koli }e se kompletiraa. Vo taa
nasoka
koga
spomenuvate
vojna,
vooru`en
sudir,
agresija,
totalitarizam, nepricipielnost, nedemokrati~nost, otstranuvawe na
opozicijata, ovie primeri {to vi gi iznesov deneska apsolutno govorat
protiv toa, ja poka`uvaat demokrati~nosta na ovaa vlast.
Va{ata interpelacija ne ja prifa}am i }e glasam protiv nea,
mnogu otvoreno, so ~isto srce, so verba deka sum vo pravo.
Pred da zavr{am, gledam ne e tuka toj diskutant {to me
proziva{e pred malku (Ziberi, zab.na{.), koj mi pora~a da si ja zatnam
muckata, so jasno apostrofirawe da zamol~am. Nivoto na doma{no
vospituvawe ne mi dozvoluva da mu odgovoram kako {to zaslu`uva.
Vtoro, nema da mu odgovoram, zatoa {to kako opozicioner, vo
komunisti~ki manir }e skokne obiduvaj}i se da go zloupotrebi toa {to
bi go spomnal sega deka eve povtorno mnozinstvoto ja maltretira
opozicijata, agrasivno e i nasilno. U{te eden biten moment zo{to nema
da mu se obratam na toj pratenik, koj be{e mnogu nekulturen, zatoa
{to e pripadnik na malcinstvo i ne sakam da go iskoristi toa vo
nasoka deka nie gi maltretirame takvite i da sozdava dodatno
zategnuvawe na odnosite. Me|utoa, principielno sakam da ka`am,
pratenik na pratenik taka ne mo`e da mu se obrati i so toa {to go
napravi od ovaa govornica poka`a koj e agresiven, koj e nevospitan i koj e
nepricipielen. Blagodaram.
(Aplauz)
97

34 Sednica na Sobranieto na R. Makedonija,

Raspravii so nekolku Albanski pratenici vo vrska so
su{tinata na Makedonskoto Pra{awe,
03.02.2000

Sakav da diskutiram, me|utoa, vo interes na vremeto re{iv da se

otka`am i }e ja odlo`am mojata diskusija za drug pat.
Me|utoa, }e se povikam na ona {to Pretsedatelot na Sobranieto
go pro~ita pred malku od Delovnikot, dokolku nekoj iznese nekoi
stavovi so koi ne se slo`uvame i sakame da gi pojasnime, mo`eme da se
javime da diskutirame, vo forma na replika od 5 minuti. Mo`ebi nema
da bide ni pola minuta, no moram da ka`am deka vo ovoj moment
nemo`am da premol~am, odnosno da ostanam nem na edna diskusija deka
Albanija bila podelena vo 1913 godina vo pet dr`avi, od koi {to
mo`ebi podocna Makedonija kako kominterovska tvorba nastanala.
Edna takva diskusija ne e soodvetna vo ova Sobranie, zatoa {to ova ne e
Sobranie na Republika Albanija, tuku Sobranie na R. Makedonija.
I, ako razgovarame vo taa nasoka, mo`eme da ka`eme {to e
istoriski fakt deka vo 1913 godina Makedonija e podelena na tri dela,
a ne Albanija. Neka ne mi se naluti toj diskutant {to go ka`a toa,
me|utoa, vo ovaa situacija irelevantno e, odnosno izleguva nadvor od
na{ata potreba za diskusii, ili od na{a potreba za izjasnuvawe pred
makedonskata javnost. Koga zboruvam za makedonska javnost, mislam na
site gra|ani na R.Makedonija bez razlika na nacionalna pripadnost i da
ne se gubime vo nekoi diskusii, koi {to voop{to nemaat vrska so ovaa
to~ka. Vo interes na vremeto se otka`av od mojata diskusija, me|utoa
smetav deka ova treba da go ka`eme javno i jasno.
U{te edna rabota. Koga zboruva za nezadovolstvo na odredena
etni~ka grupacija, treba da se ima predvid deka prepotenciraweto na
nezadovolstvoto na odredena etni~ka grupacija, isto taka, mo`e da
sozdade nezadovolstvo kaj druga etni~ka grupacija. Vo ovoj slu~aj,
mislam kaj mnozinskiot narod, odnosno edinstven narod vo R.
Makedonija, soglasno Ustavot. Toa postojano potencirawe mo`e da
dovede do nekoi situacii, odnosno sostojbi, koi {to mo`at da dovedat
do ponatamo{no komplicirawe na, uslovno re~eno, dobrite
me|unacionalni odnosi na R. Makedonija. Blagodaram.
SAVO KLIMOVSKI:
Mu blagodaram na g-dinot Filip Petrovski.
Sega se naredija za repliki mnogu diskutanti, do utre.
Navistina, ili }e ja prekineme sednicata ili }e odgovarame na
98

repliki. Toa ne e produktivno. Jas go molam i g-dinot Ziberi, Haruni i

Ramadani da ne se nao|aat repliki. Pa, nemo`eme da se doka`uvame za
raboti koi {to ne se predmet. Bi gi zamolil, pred se, trojcata
pratenici koi gi spomnav pred malku da se otka`at od svoite repliki,
da pobaram dali ima u{te nekoj za diskusija i eventualno da ja
privr{ime raspravata, pa }e imame mo`nost koga i ovie pra{awa }e gi
otvorime i }e raspravame po niv. Ne e mestoto, nitu pak davame
pridones kon ovaa to~ka na dnevniot red. Jas bi sakal da ne gi gledam na
ekranot ovde, me|utoa, ama ako insistiraat jas, jas...vie insistirate.
Toga{, imate zbor g-dine Ziberi i povelete.
NASER ZIBERI:
Mislam deka najmalku ima pravo za vakvi pra{awa da govori gdinot Filip Petrovski za koj site znaeme, do pred edna godina ja
predvode{e grupata koja tuka, pred Sobranieto bara{e gasni komori za
Albancite. Nie toa go pamtime.
SAVO KLIMOVSKI:
Ve molam nemojte ovie pra{awa denes da gi raspravame. Ne se tie
na dneven red, nitu pak tie se del na paktot za stabilnost, odnosno na
dukumentot {to treba da go nosime. Dajte, ako e mo`no...
G-dinot Filip Petrovski, bara replika.
FILIP PETROVSKI:
Samo kratko. Gospodine Ziberi,
Nekolku pati vie se odnesuvate mnogu nekulturno i ovoj pat }e vi
odgovoram. Edna{ koga odbiv da vi odgovoram, koga mislev deka e vo
ramkite na dobroto doma{no vospituvawe toa, vas ve nema{e vo
salata, a me spomnuvate prethodno.
Jas sega sakam da ka`am i pred vas i pred celata makedonska
javnost. Ne sum gi zaboravil protestite od 1997 godina Zo{to vie
mislite deka sum gi zaboravil. Mene ne mi e voop{to jasno zo{to vie
mislite deka sum gi zaboravil protestite od 1997 godina Ako sakate da
raspravame za niv, }e raspravame, ako sakate da izlezeme na televiziska
emisija i da se razbereme. Me|utoa, vaka da ja nosite temata vo druga
nasoka ne e dobro. Mnogu e jasno, sakate da }arite nekoj poen pred va{eto
glasa~ko telo.
Ako sakate da razgovarame za fenomenologijata na protestite,
kakvi bea i {to stoe{e zad niv i dali e vistina toa {to vie go
zboruvate, gasni komori, neznam {to, }e diskutirame do utre. Za toa
sum spremen da razgovaram vo sekoe vreme so vas.

99

SAVO KLIMOVSKI:
Ima zbor g-dinot Sejfedin Haruni.
SEJFEDIN HARUNI:
Edno e dobro, {to site diskutanti {to zemaa zbor proznaa za ona
do sega dosta eksploatirano, za dobrite me|uetni~ki odnosi. Za
vtoriot
del
{to
g-dinot
Petrovski
re~e:"Kominternovska
Makedonija", izvinete samo da objasnam...
SAVO KLIMOVSKI:
Nema {to da objasnuvate, ne e toa tema na dene{nata rasprava.
U{te g-dinot Ramadani ima pravo na replika.
ISMET RAMADANI:
G-dine Pretsedatele, prvo so vas sakam da repliciram, so va{iot
komentar okolu toa deka ne smeeme, ne mo`eme i ne e dobro da se
povikame vo imeto na narodot. Mislam deka pogre{no me sfativte. Jas
koga go rekov toa gi spomenav i dvete politi~ki partii i relevantni
tuka na Albancite vo Parlamentot i tuka ve}e mislam deka i da se
povikuva{ na takvo ne{to ne e ba{ nadvor od toa {to e korektno.
Vtoro, nekolku pati povtoruvav isto taka, deka nie pra{awata,
problemite nikoga{ ne gi nametnuvame, ne gi nametnuvame nasilni~ki.
Mislam deka toa e pretpoznatlivo za partijata na koja jas i pripa|am.
A toa {to vo toj del mi replicira{e Filip Petrovski, jas duri so nego
ne sakam da repliciram zatoa {to barem nego dobro go znam, bev vo ovoj
Parlament, znam {to prave{e, no on li~no si dobi dosta od toa, stana
pratenik, a site drugi gladni gi ostavi tamu na ulica.
FILIP PETROVSKI:
Sakam da im se zablagodaram na nekolkute prethodni diskutanti
{to ja potsetuvaat makedonskata javnost na protestite {to bea
odr`ani od na{a strana 1997 godina i u{te edna{ javno da ka`am deka
dobro se se}avam na tie protesti. Godina dena cela Makedonija me pluka
deka sum gi zaboravil tie protesti. Fala vi {to gi spomnuvate za da
mo`am javno da ka`am deka ne sum gi zaboravil. Me|utoa, mnogu dobro se
se}avam i vie g-dine Ramadani i g-dine Ziberi {to zboruvavte vo
Parlamentot vo 1997 godina koga jas bev tuka, kako student. Da ne se
la`eme koj {to e i kako e. Vi ka`uvam, ne sum se otka`al od ni{to
{to be{e del od tie protesti. Apsolutno mi se poznati i na pamet gi
znam barawata {to gi postavivme kako studenti vo 1997 godina, ne
smetam deka se kosat so Ustavot na R.Makedonija, so zakonite, ne
100

smetam deka ima{e navreda na bilo koja nacionalnost, posebno na

Albancite. Nekoi saka{e namerno da gi pretstavi protestite, taka
kako {to gi pretstavi i deneska gi pretstavuva, za da gi iskoristi vo
svoi interesi, za sobirawe na politi~ki poeni. Sepak, se nadevam jasno
mu e na makedonskiot elektorat kako be{e i kako e sega.
NASER ZIBERI:
Moeto li~no dostoinstvo e zasegnato, a mislam deka najmalku
doti~niot gospodin ima pravo da zboruva za ne~ie doma{no
vospituvawe. Toa nitu godinite mu go dozvoluvaat, a makedonskata
javnost dobro znae koj kolkavo vospitanie ima. Neka ostane za nego
negovoto, za mene moeto.
Mene mi be{e druga namerata. Toa e deka g-dinot ne gi zaboravil
protestite i barawata za gasnite komori i smrt na {iptarite, mene
mi e sosema jasno. Jas tuka nastapuvam za da gi simnam tokmu tie maski
i makedonskata javnost u{te edna{ da se osvesti deka zad jagne{koto
lice na g-dinot Petrovski se krie volk. Toa kako prvo. Vtoro, na
makedonskata javnost da im doka`eme deka zaradi interesite na
vladea~kata nomenklatura eden dosega{en volk se pretstavuva vo jagne
samo zaradi beneficiite {to gi ima. Navistina politikata e
pokvarena rabota.
FILIP PETROVSKI:
G-dine Ziberi, nitu sum jagne, nitu sum volk. Ako sakate da me
sporeduvate so nekoe `ivotno, za vas sum lav!

101

34 Sednica na Sobranieto na R. Makedonija,

~etvrto prodol`enie,
Slu~aj ARA^INOVO
11.02.2000
Po~ituvan Pretsedatele, po~ituvani pratenici,
Najnapred bi sakal, zapo~nuvaj}i ja diskusijata, da go osudam
ubistvoto na trojcata pripadnici na MVR koi {to tragi~no zaginaa
za vreme na izvr{uvaweto na svojata dol`nost i da im izrazam dlaboko
so~uvstvo na semejstvata na policajcite.
Ona {to go dobivme kako izve{taj od strana na MVR, dava nade`
deka rabotite mo`e da se re{at po povod ovoj slu~aj, odnosno
vinovnicite da se izvedat pred liceto na pravdata. No toa na nas kako
pratenici ne ni dava za pravo da mol~ime, tuku ne povikuva, vo edna
vakva opasna situacija, ne obvrzuva, glasno, precizno i jasno da se
proizneseme so siot na{ avtoritet {to go imame kako del od
dr`avniot aparat i istiot da go vlo`ime vo razre{uvawe na ovoj
slu~aj, odnosno vo interes na dr`avata.
Velam vo interes na dr`avata, dr`ava Makedonija, poto~no
dr`avata Makedonija e edinstvenata dr`ava {to ja imame. Barem jas
taka ja sva}am. I ako ovoj slu~aj sakame da go gledame kako izoliran,
odnosno kako poedine~en, kako slu~aj {to mo`eme da si dademe za pravo
da go minimizirame, toga{ mo`ebi da ka`eme deka vakvi raboti nemalo
prethodno, odnosno deka nema da se slu~at povtorno. No, dami i gospodo,
jas nikako ne mo`am ovoj slu~aj da go gledam od strana, nezainteresirano
ili po nekoj enti~ki klu~ koj po definicija zna~i samo zamol~uvawe za
da ne se naru{at "dobrite" ili kako {to nekoj saka neka gi
interpretira, me|unacionalnite odnosi vo Makedonija. Smetam deka
dobrite me|unacionalni odnosi ne se gradat so mol~ewe ili zamol~uvawe.
Isto taka tie ne se gradat so postojano potencirawe, stavawe vo
preden plan vo edni vakvi situacii koj mo`e da bidat zloupotrebuvani,
ili da gi smetame za apsolutno nepotrebni i izli{ni. Posleden slu~aj za
koj {to i deneska raspravame e ara~inovskiot. Tuka imame jasen
kriminalen ~in vo koj apsolutno, da mi prostite, ne me interesira koja
nacionalnost e vo pra{awe, na tie {to go napravile toa, tuku me
interesira da gi vidam izvedeni pred liceto na pravdata site tie {to
go napravile toa, odnosno da go vidam ubiecot, toj da izleze pred liceto
na pravdata i da ja dobie maksimalnata kazna.
Si davam za pravo pred celata makedonska javnost da pobaram
otvorenost, pristapnost na site sredstva za javno informirawe, od
po~etokot pa do krajot na ovoj slu~aj za ednostavno da bide simnata
maglata, da bide simnat bilo kakov somne{ od ovoj slu~aj, da i bide jasen

102

na makedonskata javnost, da nema nedvosmislenosti koi ponatamu mo`e

da se zloupotrebat vo zategnuvawe vo me|unacionalna tenzija i da nema
nikakvo opravduvawe za vinovnicite. Vo taa otvorenost koja treba da
odi kon makedonskata javnost, zatoa {to makedonskata javnost i
sredstvata za javno informirawe se zna~aen segment na makedonskata
dr`ava. Takov odnos treba da imame site od ovoj parlamentaren sostav.
Istite tie svojot odnos, svoite nastapi gi gradat so, mo`ebi, golema
doza na licemerie koga zboruvaat od govornicata, povikuvaj}i se na
nekakva usoglasenost na pratenicite. Mislam na pratenikot od
Ara~inovo koj v~era zboruva{e i koj {to samiot, ne treba samo
deklarativno da se proiznesuva za slu~ajot, tuku malku i od svoja
strana treba da raboti na pozitivniot priod na relaksirawe na
me|uetni~kite tenzii. Bi sakal da zabele`am na nekolku raboti.
Vo ovoj slu~aj, za koj raspravame nekolku dena, za koj {to `ivotno
e zainteresirana makedonskata javnost, imame mnogu lu|e koi {to se
direkno dopreni, ne mo`e da izleze pratenik i da se proiznese deka toa se
slu~ilo vo negova izborna edinica i zatoa {to toj e najdirekno ume{an,
{to mislam deka treba najjasno da se stavi do znaewe, ne mo`e da se
zboruva za averzija od strana na Republikata kon Ara~inovo, tuku vo
ovoj slu~aj treba da zboruvame malku za averzijata {to ja ima
Ara~inovo kon Republikata. Toj spomna deka ima nekolku izve{tai od
MVR, od poslednite godini koi govorat deka tamu bila relativno mirna
situacijata. Jas sum pominuval pove}e pati, koga sum odel nakaj
Kumanovo, niz Ara~inovo i mo`am da Vi ka`am deka nitu edna{ ne sum
videl policija vo Ara~inovo. Zo{to e toa taka? Koj go sozdade
Ara~inovo, dali ovaa vlast, zboruvam fugurativno, ne sakam da se
navredat onie lu|e koi {to `iveat vo Ara~inovo, koi na nekoj na~in
mo`at da se osetat dopreni. Me|utoa ako zboruvame za Ara~inovo kako
slu~aj vo koj {to pratenicite na opozicijata zboruvaat, ili na
pozicijata, deka toa e meka na {verc, oru`je na droga, kako eden sinonim
koj {to denes mi se ~ini se upotrebuva vo makedonskiot jazik, treba da
se pra{ame koj go sozdal Ara~inovo. Dali e toa ovaa vlast, ako e ovaa
vlast da vidime zo{to e sozdadeno. Ako ne e ovaa vlast, da vidime koja
vlast go sozdade.
Pove}e pati vo diskutiite na pratenicite, posebno od
opozicijata, ima obid za poistoveduvawe na vlasta i na kriminalot.
Jas samo edno ne{to sakam da pra{am javno. Od kade im tolku golema
sigurnost na pratenicite na opozicijata da izleguvaat so takvi
stavovi deka vlasta i kriminalot se poistovetuvaat. Dali e toa
mo`ebi nekoe li~no iskustvo. Eve jas kako pratenik koj ja poddr`uva
ovaa Vlada, nemam iskustvo deka vlasta mo`e da se poistoveti so
kriminalot. Ne ja amnestiram ovaa vlast, }e se poka`e i }e se doka`e
dali ovaa vlast ima ne{to {to mo`ebi li~i na toa za koe zboruvaa
pratenicite od opozicijata, me|utoa, ako se pravi tolku silna
paralela, edna paralela koja {to so takva sigurnost se potencira od
tolku mnogu pratenici, mo`ebi treba da se zapra{ame od kade doa|a taa
103

sigurnost.
Toa se del od zabele{kite {to gi imav. I edna mala digresija, }e
mi dozvolite da se vratam na diskusijata.
Na krajot od ovie zabele{ki sakam da naglasam deka tokmu
pravilno izgradeniot stav kon sopstvenata dr`ava, kon sopstvenata
javnost za koe {to zboruvav i po povod taka izgradeniot stav, edno
dostoinstvo koe {to go nosi ~ovek, pa i pratenik, odnosno naroden
izbranik. Vo edna takva situacija, so edno taka postaveno odnesuvawe,
bi ni pre~elo da odime po stranski ambasadi i da zboruvame protiv
Makedonija, zatoa {to toa dostoinstvoto ne bi ni go dozvolilo. To~no
znaete na koj mislam. Zatoa {to koga odime po stanskite ambasadi i
koga diskutirame za toa kolku Makedonija ne e dobro mesto za `iveewe,
kolku nacionalnite odnosi se takvi ili vakvi, nie sme tie {to im
davame za pravo na belosvetskite misioneri da ni se me{aat vo
vnatre{nite raboti, da si isprobuvaat recepti za raboti za koi {to
se pla{at da gi napravat doma. Tuka }e se vratam na toa {to be{e
spomnato za kometarot na SI-EN-EN , ponataka profesorot Viljam
Dam, na toa deka imalo niza incidenti na me|unacionalna osnova koi
tie ponatamu gi koristat za svoite analizi i samo im davame za pravo
da ni se me{aat vo vnatre{nite raboti. Toj odnos kon sopstvenata
dr`ava ne e ~estit .
I sega vo ovoj moment, ve}e go spomnav toa, me|utoa opozicijata,
posebno SDSM go smeta toa za nepopularna metoda, no vo eden vakov
slu~aj, so edna vakva politi~ka te`ina nesomneno treba da se vidi, koga
stanuva zbor za onoj slu~aj, dali postoi kontinuitet koj odi nanazad,
malku pred 1998 godina, koj {to se vra}a na minatata Vlada. Ako e
taka, veruvam deka }e sobere sili opozicijata da priznae deka ima{e
nekoi oktopodi i sli~ni `ivotni, koi bea del od nivnite redovi.
Toga{ krajno vreme e da se pra{ame u{te edna{ koj go sozdade
Ara~inovo takvo za kakvo {to zboruvame deneska, a postojat pove}e
Ara~inova, deneska. Ako se ima doblest toa da se priznae, i se obra}am
na opozicijata, toga{ taa mo`e da ima pogolema te`ina i pogolemo
pravo i da se obrati i na ovaa Vlada i da ka`e i Vie imate va{i
Ara~inova i Vie ste povrzani vo neznam {to. Jas neznam za takvo
ne{to, javno go ka`uvam toa, ne mi e poznat metod na takvo vladeewe
vo koj vlasta e povrzana so mafijata i so kriminalot, toa sum go ka`al
pove}e pati. Na sud ja povikuvam makedonskata javnost i site organi vo
dr`avta. Ako ima takvo ne{to, ako se sobere sila da se priznae kako
bilo prethodno, taka mo`e da se zeme kako ar{in i za ponataka.
Koga zboruvame za ovoj slu~aj, dami i gospoda sakam da odam eden
~ekor ponataka i sakam da gi pobaram imiwata na site privedeni,
involvirani vo ovoj slu~aj, da ni bidat soop{teni na nas pratenicite.
Mislam koga raspravame za edna vakva zna~ajna informacija treba da
imame malku pove}e informacii. Ako toa ne mo`e da se napravi so ovoj
parlamentaren sostav, odnosno ako e premnogu {iroko da se soop{ti na
125 pratenici, toga{ baram da se svika komisija za kontrola na
104

Slu`bata za dr`avna bezbednost i Agencijata za razuznuvawe i go

povikuvam Pretsedatelot na komisijaa da zaka`e sednica na koja }e
razgovarame za bezbednosnite detali zatoa {to tuka se spomenuva{e
deka e dovedena vo pra{awe bezbednosta, deka ima nekoi segmenti koi
{to ja dopiraat bezbednosta na dr`avata. Ako e taka, dajte da gi
razgledame tie momenti, ako toa ne pretstavuva me{awe vo
ingerenciite na sudskata vlast, sakam da gi doznaeme imiwata, nie
treba da gi znaeme imiwata, nie sme sepak del od instituciite na
dr`avata i potrebno e kako komisija da izlezeme so stav. Normalno
smetam deka kako komisija nemame zo{to da ne ja prifatime ovaa
informacija, no treba da bideme dobro informirani.
Jas bi sakal sega da zavr{am, rizikuvaj}i na nekoj na~in da bidam
pomalku i dosaden, }e povtoram nekoi raboti. Na nekoj mo`ebi duri }e
mu deluva toa i odve}e da se spomne.
Edna e Makedonija na cela nejzina teritorija i od taa
teritorija nitu eden santimetar nikoj nema pravo da otstapi koj {to
e Makedonec, i koj {to e dr`avjanin, koj {to gi u`iva pravata na ovaa
dr`ava. Toa se odnesuva i za site nacionalnosti. Duri naprotiv, site
imaat obvrska da ja {titat nejzinata celovitost i integritet po
sekoja cena. Edno ~uvstvo sepak, stoi kaj mene nad site ostanati, a bi
sakal da bide neprikosnoveno i za site vas kako {to e za mene, a toa e
"Qubovta kon Makedonija". Na tie {to padnale za Makedonija,
zboruvam posle 1990 godina, posebno na onie {to zaginale za slu`ba na
dr`avata treba da im se obezbedi dostojno mesto vo istorijata. Taa e
logikata na ne{tata, barem tamu kade {to se pravi dr`ava koja {to
ja gradi{ i saka{ da ti ostane.
Predlagam, na nesre}no zaginatite policajci da im se podigne
spomenik, koj {to sigurno nema da ja namali bolkata na nivnite
semejstva, no i na nivnite semejstva, a i na site ostanati vo ovaa
dr`ava, a mo`am da ka`am i na raznite belosvetski misioneri koi {to
doa|aat tuka da ni ponudat svoi recepti, }e im go poka`e odnosot na
ovaa dr`ava kon onie koi {to zaginale vo ramkite na svojata dol`nost
za nea, zatoa {to smetam deka napad vrz policaec e napad na dr`avata.
SAVO KLIMOVSKI:
Mu blagodaram na g-dinot pratenik Filip Petrovski za u~estvo
vo raspravata.
(G-dinot Ismet Ramadani ima replika)
ISMET RAMADANI:
G-dinot Petrovski polemizira{e so nekoi moi tezi, odnosno nekoi
moi informacii. Prvo u{te edna{ povtoruvam, kolegi, deka eden
odnajodgovornite kako pratenici vo sporedba so pratenicite, pravam
105

sporedba, jas sum za celiot ovoj tragi~en slu~aj da go ka`am moeto

mislewe i moite informacii i seto toa go ka`av, zatoa {to
poteknuvamod tamu i gi imam glasovite na taa izborna edinica.
Vtoro, site moi nastapi, site moi izjavi, ka`av i javno tuka vo
nieden moment ne se postaviv kako opozicioner da go iskoristam ovoj
moment, odnosno ovoj tragi~en slu~aj i da napravam ne{to {to ne mi
dolikuva kako pratenik. Naprotiv, site tie tonovi bea smiruva~ki
zatoa {to da bev jas podbucnuva~ kakov {to e Filip Petrovski i kako
{to e poznat kako takov, verojatno situacijata }e ima{e drug tek,
odnosno smer.
Treto, u{te edna{ site moi aktivnosti i site moi sredbi so
pretstavnici, dali se toa ambasadi, dali e toa OBSE, mislam deka kako
pratenik toa pravo ne mo`e da mi go zeme nikoj. Jas ka`uvam toa {to e,
toa {to e vistina, a najdobrata vistina e taa {to doa|a od pratenik
i tie se od taa izborna edinica, se razbira i tie se najizvorni
informacii. To~no e deka taa verzija, ne velam deka verzijata be{e od
MVR ili od nekoja institucija, a verzijata be{e od nekoi komentari, a
i od nekoi izjavi na lideri na partii koi sakaat da prejudiciraat deka
storiteli na toj incident, odnosno na toj kriminalen akt se
ara~inovci. I den denes, svatete me, deka ne mo`eme nie da
prejudicirame deka se tie od Ara~inovo, zatoa {to nitu po ime, nitu po
prezime tuka vo informacijata nemame deka tie se storiteli, a i
ministerkata ka`a deka }e odlu~uva se razbira toa {to e sud, {to e
istraga, ponatamu deka se od Ara~inovo. Taka {to mislam deka site
ovie poraki od gospodinot Petrovski ne dr`at, zatoa {to seto ova
{to go ka`av i na ovaa govornica, go ka`av toa {to e edna vistina, a
taa vistina e moja, zatoa {to se bazira nafakti, zatoa i taka
nastapiv.
SAVO KLIMOVSKI:
Mu blagodaram na g-dinot Ismet Ramadani za replikata.
FILIP PETROVSKI:
Ja znaete li narodnata pogovorka g-dine Ramadani"Kakvo ba~ilo,
takvo sirewe". Si davam za pravo da ja ka`am, zatoa {to vie iznesovte
li~ni navredi. Me|utoa, nema da navleguvam pove}e vo diskusijata samo
}e ka`am u{te edna rabota. Mislam deka bev jasen, neznam dali bevte
tuka da me slu{nete. Koga zboruvav za Ara~inovo kako sinonim, ne
mislev deka i ne prijudicirav deka nekoj od Ara~inovo toa go napravil,
ne tvrdev deka nekoj izlegol od ku}a pa gi prestretnal policajcive, tuku
ednostavno zboruvav za eden sinonim koj {to se odoma}inuva vo
makedonskiot jazik za mesto koe {to, odnosno za oblast vo koja {to
mo`ebi ima {verc na droga, na oru`je, ne znam {to. I ona {to go ka`v
vo diskusijata, sega u{te edna{ }e go potenciram, treba da vidime koga
106

e nastanato, od koga se zboruva deka e takvo mestoto, kolku i koga

imalo policija, kakvi slu~ai se registrirani vo edna takva zona i rekov
deka vo Makedonija nema edno Ara~inovo, pove}e Ara~inova ima. Vo
najpozitivnata smisla na zborot se obidov da diskutiram, me|utoa ako
sakate }e replicirame povtorno na taa tema.
SAVO KLIMOVSKI:
G-dinot Ismet Ramadani ima replika.
ISMET RAMADANI:
Obidot deka ne mislev taka za Ara~inovo, mislam deka g-dinot
Petrovski go ka`a. Go ka`a toa {to go ka`a"kakvo ba~ilo, takvo
sirewe". Toa zna~i deka se {to toj ka`a za Ara~inovo go ka`a so eden
zbor. I mislam deka na~inot kako i ponatamu nastapuva, mislam deka za
nego mo`ebi e taka toj veli. No, ovaa javnost mnogu dobro znae koj e
Filip Petrovski i koj e Ismet Ramadani. Taka {to da ne se obide
voop{to da ne se obide da dade takvi kvalifikacii koi apsolutno ne mu
odat zatoa {to mislam deka javnosta dobro me poznava i javnosta go
dava toa {to verojatno i kako mislewe i na toa }e ostaneme. Neka si
ostane toj Petrovski, jas ostanuvam i ponatamu Ramadani.
SAVO KLIMOVSKI:
G-da pratenici, jas kojznae po koj pat vi obrnuvam vnimanie deka
najdobro e da ne se spomnuvate eden so drug vo raspravata. Najdobro e da
zboruvate za predmetot na raspravata, a ne da odime vo li~ni
raspravii. Koi ste, {to ste i kakvi sme, ne procenile i ne treba {to da
se doka`uvame ovde. Toa e mnogu lo{o. Toa e edno.
Vtoro, da vnimavame sepak, Ara~inovo e golemo naseleno mesto,
ima mnogu ~esni gra|ani i da ne go poistovetuvame kako sinonim, bidej}i
}e se najdat mnogu gra|ani navredeni i toa ne treba da go pravime. Nie
imame ne{to sosema drugo za rasprava i da ne ja vle~eme raspravata na
drugo mesto. Na tie gra|ani }e treba da im se izvinime navistina ako
premnogu ovde gi spomnuvame. Nie imame konkreten slu~aj i za konkreten
slu~aj raspravame. Utre mo`ebi }e raspravame za drug konkreten slu~aj
koj {to e na nekoe drugo mesto, a nezna~i deka celoto mesto ni se nao|a i
}e go stavime pod somnevawe ovde od ovie govornici. Vnimavajte, se
raboti konkretno za edna Informacija, okolu nea da raspravame me|u
sebe da ne se raspravame. Toa bi bilo mnogu lo{o i {to e mo`no pomalku
da se spomnuvame. Toa kako uka`uvawe.
G-dine Petrovski imate pravo na u{te edna replika.

107

FILIP PETROVSKI:
Moram da ka`am deka bez razlika kolku se trudev da go razberam
pratenikot, ne go razbrav {to saka{e da mi ka`e. Me|utoa, }e
diskutiram samo na kratko za ona "kakvo ba~ilo takvo sirewe", ne
mislev jas na lu|eto od Ara~inovo, mislev na nego koga ja ka`av taa
pogovorka. Pa sega }e mu ka`am u{te edna " koj si ja ima muvata na
kapata i vika i{".
SAVO KLIMOVSKI:
Ne e ova ve}e predmet na rasprava. Da prekineme so raspravata gdine Ramadani. U{te edna{ imate pravo na replika.
ISMET RAMADANI:
Prvo, jas }e ti se obratam, de~ko, nema{ ni nivo i ne si dorasnat
so mene ponatamu da polemizira{. Nema{ nivo.
FILIP PETROVSKI:
G-dine Ramadani, mislam na toa za nivoto nema da vi repliciram.
Me|utoa, so toa {to go zboruvate samo vie si go poka`uvate va{eto
nivo.

108

25 sednica na Sobranieto na R. Makedonija,

vtoro prodol`enie,
IZVE[TAJ NA ANKETNA KOMISIJA ZA JAVNI
NABAVKI VO POVE]E INSTITUCII,
02.03.2000

Sakam da se proiznesam vo vrska so Izve{tajot na Anketnata

komisija za ispituvawe na javnite nabavki vo pove}e dr`avni
institucii.
Na po~etokot sakam da go sprotivstavam mojot
stav, na nekoi mislewa od tuka izneseni deka nemavme potreba da
formirame vakva komisija ili deka taa e iskoristena za javen lin~, duri
nekolku zabele{ki odea vo nasoka deka taa e sosema izli{na. Jas bi se
proiznel sosema sprotivno na toa i taa komisija be{e potrebna za da se
proverat nekoi brojki, za da se vidat nekoi sostojbi i najmnogu od se da i
se stavi na znaewe na makedonskata javnost kako nekoi lu|e ja
praktikuvale javnata funkcija. Nie nedvosmisleno treba da se
proizneseme vo taa nasoka, za informacijata i da ne se obiduvame da gi
poni{tuvame brojkite, na eden nihilisti~ki na~in da se obideme da
doveduvame brojkite vo pra{awe, odnosno site instrukcii na sistemot
koi {to rabotele vo vrska so ovie brojki {to gi imame pred nas. Toa ne
ni e cel, no mislam deka ne e pove}e od potrebno pred makedonskata
javnost da gi pretreseme site ovie informacii, da gi stavime na uvid.
Gi gledav tie brojki i smetam deka voop{to ne treba da ima tajnost za
takvi podatoci. Makedonskata javnost ima pravo da doznae za nekoi
podatoci, nekoi brojki i tie treba da i bidat dostapni. Na krajot na
krai{tata, onoj {to se zanimava so javna funkcija, odnosno onoj koj
{to ima doverba na ovoj ili onoj na~in od glasa~ite, ako e ~ist nema od
{to da se pla{i.
Se opredeliv da se zadr`am samo na nekoi momenti od
Informacijata. Toa se podatoci koi {to se pove}e ili pomalku
poznati na makedonskata javnost, no ne e lo{o koga diskutirame za ovoj
Izve{taj da preteseme nekoi brojki, da dademe svoe viduvawe i normalno
na krajot da se proizneseme kako }e glasame za ovoj Izve{taj.
Bidej}i imame predlog informacija, se opredeliv da dadam svoe
mislewe za nekolku momenti, koi {to se navedeni vo izve{tajot na
Komisijata za ispituvawe na javnite nabavki, a se odnesuvaat na
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Zafaten e period na pove}e
Ministri, }e se obidam da ne gi imenuvam, me|utoa brojkite }e gi
iznesam zatoa {to toa se interesni brojki, a sekoj onoj koj {to saka da
spori so tie brojki treba prvo sebe da se pra{a koj mu se motivite. A
sekoj onoj koj {to tie brojki saka da gi sporeduva so nekoi novi brojki,
koi {to vo me|uvreme nastanale treba da znae deka smetam nie kako
109

Parlament imame pravo da formirame anketni komisii vo sekoe vreme.

Toa zna~i, ako sakate, mo`eme da formirame anketni komisii i za drugi
periodi.
Ovaa Anketna komisija najmnogu be{e napa|ana deka isklu~uva eden
period od prethodnata vlast, periodot na ekspertskata Vlada na
Premierot Kqusev. Ako sakate i za toj period mo`e da se formira
Anketna komisija, zatoa {to onoj {to e ~ist nema od {to pla{i.
Vo taa nasoka, nie kako Parlament predlagam da si go zadr`ime
pravoto i koga }e se dogovorime, izglasame deka e potrebno, mo`eme za
bilo koj problem da formirame Anketna komisija koja {to }e proveri i
ispita se. Dokolku toa pravo pravo go potvrduvate, a gledam deka go
potvrduvate, vie isto taka, nosite odgovornost da bidete odgovorni i
sprema ovoj period i da ne go potencirate vo va{ite diskusii kako lin~,
zloupotreba na vlasta, kon nekoja stara nomenklatura, politi~ki
sankcii i sl. Ednostavno treba da bideme odgovorni, trezveni i da gi
pogledneme brojkite. Ako nekoj go prekr{il zakonot treba da odgovara
spored istiot, ako treba da odi vo zatvor, da odi vo zatvor. Ova od
na{a strana ne e pritisok vrz sudskata vlast, nema da povikuvame od
tuka nekoj da se zatvori, me|utoa nie imame pravo da ja informirame
makednoskata javnost.
Moja li~na procenka e deka ovie brojki ne se nekoja golema tajna.
Golem del od brojkite gi sre}avame vo mediumite i mislam deka treba
barem del od niv da pogledame u{te edna{. Kako {to rekov, se opredeliv
za nekoi momenti vo vrska so aktivnostite na Ministerstvoto za
vnatre{ni raboti. Se spomnuva renoviraweto na gostinskata vila,
fakturi so golemi sumi, koi {to treba i toa kako da se proverat,
odnosno da se vidi {to vo taa nasoka bilo prekr{uvawe vo zakonot, da
se vidi dali tokmu toa {to e vneseno vo gostinskata vila, materijali
i ureduvawe dali se soodvetni i tokmu tie potrebni. Ova mo`ebi ne e
mnogu problemati~no,me|utoa da se navratime na ovoj moment.
Vo 1994g. e izvr{ena nabavka na nao~ari "Rejban", preku Zavodot
za unapreduvawe na stopanstvoto (ZUS) na R. Makedonija, po tri
fakturi 397 par~iwa vo iznos od 1.338.762,00 denari isplateni od
smetkata na MVR. Isto taka nabaveni se nao~ari "Rejban" od
"Optika". Vo edna faktura 100 par~iwa po cena od 6.000 dolari, koi
{to po nalog na toga{niot pomo{nik - minister za finansii vo MVR,
se isplateni vo gotovo od kasata na Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti.
Isto taka, treba da se proveri, se razbira od strana na tie {to
imaat zakonska obvrska toa da go napravat, dali nabavka na
transpoteri po cena od 165.000 dolari po par~e, ili vkupno 1.980.000
dolari za dvanaeset transpoteri, pri {to e platena i provizija, za koja
{to mo`ebi se raspravavme vo vrska so eden prethoden zakon vo denarska
protivvrednost, dali bila celosno zakonska. Da se proverat uslovite za
odr`uvawe na transporterite, na~inot na isporakata, rokot na
garancija i drugo. Seto toa treba da se ima vo predvid pri
110

prebaruvaweto na javnite nabavki vo Ministerstvoto za vnatre{ni

raboti.
Mnogu plasti~en primer e slu~ajot koj {to be{e dosta
eksplatiran vo javnosta vo vrska so prevodite koi {to se vr{eni vo
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Ne bi sporel dokolku navistina
ima potreba od prevod treba da se predviduva, koe {to ja dopira
rabotata na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, me|utoa mislam
deka treba da se ima vo predvid deka zvani~niot cenovnik na
Dru{tvoto na nau~ni i stu~ni preveduva~i na grad Skopje vo 1998 g.
prevod na edna stranica od stran jazik na makedonski iznesuva pome|u
300 ili 400 denari, protiv zakonski e izleguva nadvor od dozvolenoto
MVR da prifati cena za stru~en prevod od stranski jazik na makedonski
i obratno za 800 denari. Nie ovde se raspravame za golemi cifri, za
golemi sumi i mo`ebi na nekogo }e mu deluva minorna ovaa brojka,
me|utoa
treba site detali da gi opfatime. Onoj {to ja ima
odgovornosta ja ima i za najmaliot prestap kako {to ja ima i za
najgolemiot.
Isto taka, bi sakal da spomenam deka pokraj prevodite na
stru~na literatura, za potrebite na MVR, Komisijata konstatirala
deka se vr{eni prevodi na pove}e knigi nadvor od potrebite na MVR.
Kako pokarakteristi~ni }e go izdvojam samo naslovot "Teorija za
demokratija" od Qubomir Danilov Fr~kovski, od makedonski na
francuski jazik i istata ne se nao|a vo bibliotekata na MVR. Ova
mnogu plasti~no uka`uva vo koja nasoka odele rabotite vo
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Pove}e naslovi, site ste gi
videle vo Informacijata, za koi {to mislam deka vo mnogu ne se
vklopuvaat so potrebite na MVR.
Vo javnosta mnogu ~esto se zboruva{e i za nabaveni sliki,
skulpturi i ne e lo{o u{te edna{ da povtorime deka vo tekot na
periodot od 1992-1996g. so nabaveni umetni~ki sliki, skulpturi i rezbi
od razni avtori vo iznos od 3.137.000 denari, isto taka plateni od
smetkata na MVR. Toa ako saka nekoj da go spori mo`e da re~e deka
imalo potreba vo MVR od tolku i tolku sliki, me|utoa, ako zboruvame
za pari koi {to se zemaat od gra|anite, za toa {to gra|anite za
redovno funkcionirawe na dr`avata pla}aat pridonesi, treba da se
imaat ovie raboti predvid.
Isto taka i minatite ministri sklu~uvale dogovori za nabavka
na vozila. Toa e mnogu precizno napi{ano i ima potreba da se proveri
dali imalo potreba od tolku i tolku vozila i dali e realna taa cena
{to se pla}ala.
Na krajot, za nabavkata na kowi. Vo Informacijata stoi deka
1993g. od strana na policiskata slu`ba do Upravata za zaedni~ki
raboti e dostaveno barawe za nabavka na kowi od Lipicancerska rasa i
po razgleduvawe na potrebite od strana na kolegiumot na Ministerot
formirana e komisija so zada~a da izvr{i poseta na pove}e ergeli i
kowi~ni klubovi za da se pribavat ponudi. Komisijata od 15.9 do 29.9
111

1994g. posetila pove}e ergeli i utvrdila deka cenite na kowite se

dvi`at od 7 do 100 iljadi germanski marki i predlo`ile da se kupat
kowi. Kupeni se 10 kowi za 85 iljadi germanski marki. I za toa isto
taka treba da se podzamislime. Mo`ebi policijata vo toa vreme imala
potreba da ima kowi vo svojata formacija, me|utoa da se kupuvaat
Pastuvi, kobili, Kastrabi za cena od 85 iljadi germanski marki! Sepak
treba da se stavi prigovor na ova {to e praveno vo Ministerstvoto za
vnatre{ni raboti da se imaat predvid ovie raboti koga }e se usvojuva
ovoj Izve{taj.
Nekoi informacii {to nie gi dobivame nedvosmisleno uka`uvaat
na toa deka ovoj Izve{taj treba da se usvoi, inaku }e se dovedeme vo edna
nesimpati~na situacija-da negirame se {to e
institucija na
dr`avata. Da gi sporime brojkite, da gi sporime tie {to gi donele
brojkite i na krajot da se povikuvame na lin~ na politi~kite
istomislenici i ednostavno, na nekoj na~in, da se obiduvame po sekoja
cena odgovornosta da ja prefrlime na drugite, posle izminuvaweto na
mandatot, so {to apsolutno ne se soglasuvam. Mislam deka bev jasen,
promena na mandatot ne zna~i i kraj na odgovornosta, so toa {to i
novata vlast ne zna~i deka e amnestirano od odgovornost dodeka ne i
zavr{i mandatot, a i potoa otkako }e dojde druga vlast. Vo taa nasoka
jasni se ingerenciite i mo`nostite koi {to gi ima ovoj Parlament i
nema zo{to da otstapuvame od niv. No toa nezna~i da bideme
selektivni samo za opredelen mandat, odnosno sega Nie da se zanimavame,
kako Parlament samo so rabotata na ovaa Vlada. Apsolutno ne dr`i
zabele{kata deka do 1998 godina ne postoel Zakon za javni nabavki i
zatoa do toga{ se bilo dozvoleno da se pravi.
Isto taka, se spomena deka treba da se isklu~i od diskusiite
minatata striktura od prosta pri~ina {to ovaa struktura na vlast
e mnogu pokorumpirana i se spomna brojkata od {est pati pogolema
korumpiranost. Ne mi e jasno po koe matemati~ko pravilo i ravenstvo,
diskutantot uspea da pomno`i {est pati, me|utoa dokolku e logi~ki
izdr`livo ona {to opozicionerite go tvrdat, deka do 1998g. nemalo
kriminal i nema potreba od formirawe na Komisija za javni nabavki
zatoa {to se bilo ~isto, a sega ovaa vlast e korumpirana, samo da ja
izvedam ravenkata {est pomno`eno so nula e ednakvo na nula. Zna~i
diskutantot ne mno`el so nula ako tvrdi deka ovaa vlast e {est pati
pokurimpirana od minatata. Ili ako saka da bide logi~ki ispraven
iskazot deka taa vlast ne e korumpirana, a {est pati pomno`eno so
nula ednakvo na nula, doka`uva deka i ovaa vlast ne e korumrirana. A
ako ne e nula toj doka`uva deka i prethodnata vlast bila korumpirana.
Taka {to, vo samiot negov iskaz stoi edno malo uveruvawe deka
imalo nekoja korumpiranost i ako imalo bilo kakva korumpiranost taa
treba da se ispita. Li~no da vi ka`am i jas ne sum zadovolen od
vremetraeweto na rabotata na ovaa komisija. Komisijata mo`e{e
mnogu pobrzo da ja zavr{i rabotata i dokolku deneska zavr{ime so
Izve{tajot, na nekoj na~in mo`eme da go fatime posledniot voz. Da ne
112

se razvle~e rabotata vo beskone~nost i da dojdeme vo situacija da stane

opravdano tvrdeweto: "Ako saka{ nekoja rabota da ne se zavr{i,
formiraj Komisija!".
Tekstot e pred nas, brojkite se prili~no precizni. Nekoj za toa
treba da se proiznese.
Vo vrska so ovaa informacija {to ja dobivme koja isto taka e pod
embargo...
SAVO KLIMOVSKI:
Mo`at da se koristata samo imiwata {to se spomnuvaat vo
Informacijata, a drugoto e pod embargo. Samo imiwata {to se
spomnati vo informacijata za niva da se pobara do kade e stignata
postapkata.
FILIP PETROVSKI:
Nema da odam vo detali, ako se pod embargo. Ako imaat stepen na
tajnost, neka bide, me|utoa imame informacija deka odredeni krivi~ni
prijavi se pokrenati. Mene mi deluva malku somnitelno seto toa i }e go
iskoristam svoeto pravo kako pratenik da zboruvam i da izvr{am
odreden pritisok so moite zborovi, dokolku za nekogo toa e pritisok.
Ednostavno nekoi raboti treba pobrgu da se zavr{uvaat. Imame
informacija deka pred {est meseci, vo nekoi slu~ai deset meseci se
pokrenati krivi~ni prijavi i odredeni istra`ni sudii gi vodat tie
predmeti. Moram da potenciram odredeni imiwa se povtoruvaat, zna~i
nekoi istra`ni sudii vodat pove}e procesi. Tie treba da imaat vo
predvid deka nie o~ekuvame predmetite da se zavr{at. Toa ne e vr{ewe
na pritisok za da se osudi nekoj, me|utoa dajte da gi zavr{ime tie
predmeti, da vidime {to vina nosat tie lu|e i dali voop{to nosat
vina, pretpostavuvaj}i deka nekoi mo`ebi se ogre{ile od zakonot da
bideme malku poefikasni. Potrebno e tie institucii na sistemot da
bidat malku poefikasni, zatoa {to apsolviraj}i go odnosot vlastopozicija, ako bidat poefikasni }e imame pogolema doverba vo
dr`avata.
A toa ni e zada~a na site nas, da sozdavame so diskusija, rasprava
me|u nas pogolema doverba vo instituciite na sistemot, taka {to
gra|aninot }e mo`e pokomotno da se ~uvstvuva.

113

39 Sednica na Sobranieto na R. Makedonija,

Prateni~ko pra{awe vo vrska so {pekulaciite za navodno
{irewe na SIDA od strana na KFOR,
30.03.2000

Pretsedatele,
jas nemam nekoe pra{awe koe bi sakal da se uvrsti vo dnevniot red,
me|utoa, sepak vo soglasnost so Delovnikot za rabotata na Sobranieto,
bi sakal da postavam prateni~ko pra{awe. Iako znam deka za idnata
sednica se zaka`ani prateni~kite pra{awa, smetam deka za pra{aweto
koe {to deneska sakam da go pstavam, nema vreme za ~ekawe. Odgovorot
}e bide zna~aen za makedonskata javnost.
Imeno deneska vo dnevniot vesnik "Makedonija denes" se pojavi, bi
rekol prili~no senzacionalen naslov," KFOR {iri SIDA vo
Makedonija", vo koj {to se tretira eden slu~aj koj {to se slu~uva na
Makedonska teritorija i toj naslov vo istovreme e mnogu zagri`uva~ki,
normalno, dokolku e vistinit.
Vo taa nasoka baram, soglasno Delovnikot za rabotata,
Ministerstvoto za zdravstvo vo pismena forma ili dokolku mo`e i
vedna{ da ni odgovori dali ima vistina vo dene{noto pi{uvawe na ve}e
spomenatiot vesnik i naslov ili stanuva zbor za obi~na {pekulacija.
Dokolku ima vistina, baram odgovor {to se prevzema od strana na
na{ite nadle`ni organi po ova pra{awe.
No i dokolku ne e vistina, baram odgovor {to se prevzema od
strana na nadle`nite organi, mislam vo nasoka na pi{uva~ot na
tekstot i na vesnikot. Blagodaram.

114

42 Sednica naSobranieto na R. Makedonija,

~etvrto prodol`enie,
Izmena na zakonot za ugostitelska dejnost i turisti~ka
dejnost,
20.04.2000
Po~ituvan pretsedatele,
Za razlika od prethodniot diskutant, jas mislam deka treba da
se prifatat ovie izmeni za izmenuvawe i dopolnuvawe na zakonot za
ugostitelska i turisti~ka dejnost.
Ona {to se slu~uva{e pred nekolku nedeli, vo ugostitelskite
objekti, predizvika interes vo javnosta i i bi rekol golemo podvojuvawe
na taa javnost. Od edna strana imame odobruvawe od roditelite koi
sakaat da si gi vidat svoite deca porano doma i do nekade ima negirawe
na mladnata koja misli deka sproveduva edna akcija koja za cel ja ima
samata mladina, taka {to nekoj saka da ja natera mladinata da si odi
doma, da ne se vle~kaat po ulici i na nekoj na~in da se disciplinira
celoto op{testvo, {to,eve, opozicijata ume{no go koristi i ni go
pretstavuva kako nekoj marketin{ki poteg na Vladata, odnosno deka
vlasta se obiduva da vovede haos vo dr`avata. Naprotiv voveduvaweto
na red odnosno, sproveduvaweto na zakonot, bez razlika na se, mora da se
odobri maksimalno i site onie {to akcijata ja tolkuvaat vo smisla na
marketin{ki potez na vlasta se doveduvaat vo edna nezavidna
situacija, zatoa {to ne stanuva zbor za haos, ne stanuva zbor za
organiziran napor na vlasta da ja vrati maldinata doma, tuku
naprotiv, i pove}e od jasno e deka za i vo ugostitelskite objekti, ima
pove}e momenti koi treba da se regulirani so Zakonot, koj {to treba da
bidat dovedeni vo red i mora da bidat dopreni, a za `al nekoi
strukturi dolgo vreme ne gi dopiraa. Se pojavuva ~esto situacija da ima
mladi lu|e koi rabotat tamu, koi se neprijaveni, koi {to ja tro{at
svojata mladost, a nemaat nikakva satisfakcija vo vrska so zakonot i
vo vrska so ona {to gi o~ekuva koga }e im pominat tie denovi na
mladosta, sta` i penzija.
Ponatamu, ~esto se slu~uva neupla}awe na danoci. Mnogu od
ugostitelskite objekti rabotat na svoja raka, pa se doveduvame vo
situacija lu|eto koi poseduvaat ugostiteski objekti da bidat smetani
za nekoi novi bogata{i, odnosno lu|e koi steknuvaat golema
materijalna korist samo zatoa {to poseduvaat ugostitelski objekti.
Zadninata na toa e tokmu neupla}aweto na danovi, sigurno
koristeweto i pojavata {to ja ima{e mnogu ~esto na pijaloci bez
banderoli, zna~i na akcizna stoka. Imavme prekr{uvawe na zakonot vo
pove}e segmenti. Me|u drugoto i probivawe na rabotnoto vreme koe {to
iskombinirano so site ovie prethodni momenti, ne prijavuvawe na
115

rabotnici, ne upla}awe na danoci, koristewe na akcizni stoki koi

nemaat banderoli na toj na~in se sozdade haos vo ugostitelskite
objekti, ili ako sakate vo no}niot `ivot.
Akcijata {to be{e sprovedena od pove}e upravi, nema zo{to da ne
bide opravdana. Me|utoa, vo taa akcija normalno e deka se sozdava eden
otpor na mladinata. Vo taa nasoka treba da se poddr`at ovie izmeni i
dopolnuvawe na zakonot za ugostitelska i turisti~ka dejnost, zatoa
{to vlasta saka da poka`e deka nema namera so sila nekoj da go vrati
doma, tuku ima namera celata ova oblast da ja regulira so zakon. I
najbitno od se, toa regulirawe so zakon otkako }e bide sprovedeno,
otkako }e bidat usvoeni izmenite na prethodniot zakon, vlasta ima
namera da go sproveduva zakonot.
Imavme akcija na organite koja {to be{e prili~no tretirana vo
javnosta. Taa akcija gi dade svoite efekti, dobar del od
ugostitelskite objekti ve}e gledaat kade e zakonskata ramka i kako
mo`at niz nea da se dvi`at. Me|utoa, se pojavija i nus-proizvodi, se
pojavija i reakcii, komentari od razli~ni interesni grupacii,
grupacijata na mladi lu|e, grupacijata na roditelite. Seto toa so ovie
izmeni se balansira, se dozvoluva vo letniot period da imaat
prodol`eno rabotewe vo ugostitelskite objekti. Vo edna takva
situacija, koga mladite lu|e se nao|aat na leten odmor, raspust nema
zo{to da ne se zabavuvaat malku podolgo. Od aspekt na zakonot toa sega
nema da e problemati~no. Mo`ebi e problemati~no i Vladata da
razmisli kakvi odredbi vo Zakonot za ugostitelska dejnost treba da se
vgradat, odnosno dali da se poostrat odredbite vo nasoka na
ugostitelskite objekti {to }e
to~at i slu`at alkohol na
maloletnici, za onoj {to nema da ima jasni oznaki na objektot deka
posle 12:00 ~asot ne e dozvolen prostap na maloletnici ili pak za
ugostitelskiot objekt vo koj {to }e bidat zateknati maloletnici
koi }e imaat alkohol ili }e bidat tamu posle 12:00 ~asot nave~er.
Zna~i, apeliram do predlaga~ot, odnosno Vladata da razmisli
malku vo taa nasoka zatoa {to soglasno ovoj zakon i soglasno naporite
na Vladata koi {to mo`eme da gi vidime niz ovie akcii, smetam edno
malo vpotpolnuvawe nedostiga vo taa nasoka. Tie odredbi se ~ini deka
gi ima vo zakonot, no bez razlika {to gi ima vo zakonot treba site oni
inspekciski slu`bi, {to gi gledame denovive kako odat gore-dolu niz
gradov malku pove}e da odat vo nasoka da vidime...
(Se izvinuvam Popovski, kako da zabele`uvate ne{to?)
G-dine Popovski, vie koga diskutirate...
SAVO KLIMOVSKI:
Zboruvajte si vie, jas davam zbor.

116

FILIP PETROVSKI:
Pretsedatele, dozvolete edna mala digresija. Gospodine Popovski
Vie koga diskutirate ~esto se `alite na Pretsedatelot na
Sobranieto da ovozmo`i red, da ve slu{aat site, pa duri i koga imate,
taka da ka`am"`alopojki", insistirate da ve slu{a celo Sobranie.
Sega dozvolete i nie ne{to da ka`eme...
(Popovski prodol`uva da komentira od mesto)
Ne znam dali sum specijalist, me|utoa kako mlad ~ovek i jas
izleguvam. Toa mo`am da vi go povtoram. Ne krijam, polnoleten sum...
Da se vratam na temata. Taka {to vladata da razmisli okolu
primenata tokmu na ovie momenti vo Zakonot, okolu pra{awata na
maloletnicite. Vo toj domen treba da imame malku poostra regulativa
i kompletiraj}i ja diskusijata...
(Reagirawe na pratenicite vo salata)
Petsedatele ako mo`e da zavr{am. Toa e praktika {to ja
primenuvaat pratenicite od opozicijata, sekoga{ vi se obra}aat da
obezbedite red, ako sakate sega da obezbedite red.
SAVO KLIMOVSKI:
Ve molam da bideme kolegijalni.
FILIP PETROVSKI:
Taka {to, zaokru`uvaj}i ja diskusijata smetam deka treba da im
dademe podr{ka na izmenite za dopolnuvawe na Zakonot, za
ugostitelska i turisti~ka dejnost.

117

44 Sednica na Sobranieto na R. Makedonija,

prvo prodol`enie,
Izmena na Zakonot za za{tita i unapreduvawe na
`ivotnata sredina, zloupotrebite na diskusiite od
komisiite,
11 maj 2000

Po~ituvan Pretsedatele, nemav namera da se javam da diskutiram

po ~etvrtata to~ka od dnevniot red-predlogot za donesuvawe na zakon
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za za{tita i unapreduvawe na
`ivotnata sredina i prirodata, od prosta pri~ina {to mnogu raboti
gi diskutiravme na sednicata na Komisijata za mladi, sport i
ekologija. Se be{e jasno dogovoreno i postaveno kako zaklu~ok na
Komisijata i toa i go dobivme kako izve{taj. Vtora pri~ina zo{to ne
sakav da diskutiram e zatoa {to ne sum izvestitel na Komisijata.
Sepak, izvestitelot ne e tuka i bidej}i ima{e edna malku
poslobodna interpretacija od prethodniot diskutant za toa kako se
odvivala raspravata na Komisijata, sakam da dadam svoe viduvawe i
svoj pridones za da bidat rabotite pojasni. ]e si dadam za pravo da
bidam malku poprecizen, so toa {to nekoi raboti }e gi pro~itam od
izve{tajot na Komisijata za da i bide malku pojasno na makedonskata
javnost za {to sme raspravale tamu, a posle }e ka`am koj be{e
momentot {to me isprovocira da se javam za diskusija.
Na sednicata na Komisijata diskutiravme site i bevme
ednoglasni vo uva`uvaweto na pri~inite za donesuvawata na ovoj zakon
i konstatiravme, ima potreba od donesuvawe na dopolnite na zakonot
koj se u{te e vo sila, zatoa {to nekoi od odredbite se nesoodvetni i
neprimenlivi vo praktikata. Isto taka, ima potreba od izmenuvawe i
dopolnuvawe na Zakonot za da se razgrani~at i opredelat
nadle`nostite na ova Ministerstvo (za `ivotna sredina), odnosno da
se usoglasat za da se izbegne eventualen sudir na nadle`nosti koi bi se
pojavile vo drugi ministerstva. Go prifativme ovoj predlog i zatoa
{to ima usoglasuvawe na kaznenite odredbi so odredbite od Zakonot za
prekr{oci.
Kolku {to se se}avam na rabotata na Komisijata, kako {to be{e
prisutna [ekerinska, bev i jas, nema{e tamu nekoja razdvoenost ili
razli~nost na mislewata pome|u ~lenovite i bevme ednoglasni deka ovie
odredbi se prifatlivi, treba da odime na sednica denes i da gi usvoime.
Vo taa nasoka treba{e da se potenciraat tokmu ovie momenti i
nekorektno e koga }e izleze ~len na Komisijata i }e ocenuva koj se
istaknal vo rabotata na Komisijata, koj dominiral, zatoa {to ne
vidov nikakva dominacija i od druga strana kako ~len na Komisijata ne
se trudev da vospostavime nekakva dominacija po partiski princip, bez
118

prebrojuvawe na partiski ~lenovi, a poradi gol politi~ki marketing.

Zatoa koga izvestuvame za rabotata na Komisijata treba da bideme
malku po vozdr`ani vo davaweto na ocenkite. Rabotata e mnogu prosta.
Nie se dogovorivme amandmanite {to gi dadovme kako Komisija, da
bidat na{i, od site nas, zna~i da ne izleguvam da reklamiram pred
makedonskata javnost za da taa znae kolku sme nie aktivni. Od nekoi
raboti prosto treba da se vozdr`ime, iako znam deka toa e mnogu
te{ko. Te{ko e koga }e dojdeme na plenarna sednica i koga }e ima nekoi
pra{awa od na{ domen da se vozdr`ime i da ne i se pretstavime na
javnosta.
[ekerinska ja spomna javnosta, }e ka`am deka javnosta pravi
mnogu jasna distinkcija me|u pozicijata i opozicijata i dokolku ne
vlezam vo polemika i razjasnuvawe mnogu lesno mo`eme da se dovedeme vo
situacija deka opozicijata, bidej}i [ekerinska naglasi deka go
istaknuva stavot na SDSM, e taa {to se zalaga za javnost, a nie se
nao|ame na drugata strana. Stanuva zbor za trend koi {to opozicijata
go nametnuva, obvinuvawe za netransparentnost i kriewe na
podatocite, situacija vo koja edinstveno pozicijata e taa {to gi nudi
pravite re{enija.
Zna~i, rabotata e mnogu prosta. Imame predlog koj treba da go
prifatime, kako {to se dogovorivme na Komisijata. Istoto va`i i za
amandmanite koi {to gi dogovorivme so konsenzus koj nema vrska so
partija, tuku so kvalitetno podobruvawe na zakonot i vo taa nasoka bi
trebale da bidat na{ite diskusii koga diskutirame za rabotata na
parlamentarnite komisii.

119

43 Sednica na Sobranieto na R. Makedonija,

vtoro prodol`enie,
Da se otvori parlamentot za gra|anite,
16 maj 2000

Se izvinuvam Pretsedatele {to }e moram da ispadnam od

dnevniot red, me|utoa i prethodniot diskutant toa go napravi. Koga
dozvolivte toa da se slu~i prethodno, }e ve molam da dozvolite nekolku
zabele{ki vo vrska so taa diskusija.
Mislam deka nema potreba da pravime teatar od Sobranieto, pa
da obvinuvame deka me|u nas ima atentatori, napadnati... Stoi
zabele{kata da se uka`e na obezbeduvaweto na Parlamentot da bide
povnimatelno, no toa nezna~i sega polovina ~as da diskutirame za
napadot na Amdi Bajram. Vesnicite, takvi kakvi {to se,
senzacionalisti~ki gi do~ekuvaat rabotite i gledavme sliki vo
vesnicite na pratenikot Bajram.
Da vi predlo`am ponatamu za vakvi raboti da ne diskutirame,
ispa|aj}i od dnevniot red, tuku, ako ocenite deka e potrebno i se sobrale
mnogu predmeti od taa svera, da ja stavime kako to~ka na dnevem red i
da ja diskutirame. Amdi Bajram insistira deka bil napadnat, vo edna
interpelacija {to ja imavme dobieno od strana na prateni~kata grupa
na SDSM isto taka se spomnuvaa napadi vrz funkcioneri. I jas bev
napadnat. Zna~i, mo`e da stavime to~ka na dneven red {to bi bila vo
vrska so pratenicite. Dali se dovolno bezbedni ili ne?! Me|utoa da ne
ispa|ame od dnevniot red, zatoa {to nemo`eme da ja zavr{ime ovaa
sednica so denovi.
Vo vrska so toa dali Parlamentot mo`e da bide otvoren ili ne,
sakam da dadam kratka zabele{ka.
Bez razlika {to Prestedatelot na Sobranieto, odnosno
Pretsedatelot na dr`avata se smesteni vo ovaa zgrada, Parlamentot
mo`e da bide otvoren. Pretsedatelot na dr`avata ima svoj poseben
vlez. Ako sakame dago otvorime Parlamentot za gra|anite, kako {to
be{e veteno vo va{iot inaugurativen govor, koga ja pravzemavte
funkcijata Pretsedatel na Sobranie, nie mo`eme niz posebni vlezovi
da gi pu{time gra|anite. Tie }e mo`at da dojdat do salata za sednici
bez da se doprat so obezbeduvaweto na Pretsedatelot, nitu pak so
Pretsedatelot na dr`avata. U{te sega da se razmisli da se otvori
ovoj parlamentaren dom.
Toa bi bil dobar ~ekor, za da mo`at gra|anite da bidat poblisku
do nas, zatoa {to bez razlika kakvo i da e obezbeduvaweto, bez razlika
kakvi protokoli da ima tie, znam deka i vo najdobro ~uvanite zgradi na
svetot i na najdobro ~uvanite funkcioneri mo`e i treba da mo`e da im
se prijde vo soodvetna blizina.
120

Zatoa, razmislete da ja otvorite zgradata, da dojdat lu|eto i da

gi sledat sednicite.

43 Sednica na Sobranieto na R. Makedonija,

vtoro prodol`enie,
INTERPELACIJA NA MIN. ZA ODBRANA, G-N NIKOLA
KQUSEV, po barawe na Prateni~kata grupa na SDSM,
16 Maj 2000
Po~ituvan Pretsedatele, ministre, pratenici.
Nekoi pratenici sakaat ministerot da zboruva, i verojatno toj
}e zboruva koga }e mu dojde redot i koga }e oceni deka treba da zboruva
pred nas, taka {to predlagam mojata diskusija pomalku da ja svatite
kako zboruvawe namesto nego, tuku pove}e kako li~na diskusija, zatoa
{to navistina po povod ovaa interpelacija sum inspiriran da ka`am
nekoi viduvawa {to smetam ne treba da bidat premol~eni. Zatoa {to
kako {to po~na sednicata, odnosno dene{noto prodol`enie, ispolneto
so doza na teatralnost i tragikomi~nost, taka i prodol`uva
diskusijata, objasnuvaweto na interpelacijata od strana na SDSM.
Vo taa nasoka treba da se odgovori na nekolku momenti i sakam da
go dadam svoeto viduvawe kako gledam na tie raboti.
Za pove}eto obvinuvawa verojatno i ministerot }e najde za
shodno da odgovori i voop{to nema da se vpu{tam vo detali koi {to
navleguvaat
vo
positnoto,
popreciznoto
objasnuvawe
na
Ministerstvoto za odbrana i negovata struktuiranost. ]e govoram
malku poop{to za toa {to e napi{ano vo interpelacijata. Armijata
po definicija simbolizira ~est, dol`nost i tatkovina. Taka ste
napi{ale vo interpelacijata.
Sum slu`el voen rok, jas tokmu taka ja ~uvstvuvam armijata. Mi
se ~ini deka so edna vaka sro~ena interpelacija mnogu raboti se
iznesuvaat kako nevistini. So golema doza na teatralnost se
objavuvaat podatoci {to nemaat ba{ golema potkrepa vo realnosta.
So toa navistina se doveduvaat vo pra{awe pogore nabrojanite
postulati: ~esta, dol`nosta i sakaweto na svojata tatkovina.
Znam kako se ~uvstvuvat vojnicite koi se nao|aat na granicata.
Mislam deka e i premnogu te{ka i premnogu tvrda konstatacijata vo
interpelacijata da se navede ili pak vo diskusija da se obrazlo`uva deka
nekoi od tie principi deneska otsustvuvaat vo Ministerstvoto za
odbrana, vo Armijata na R. Makedonija.
Ako e navistina taka bi bil mnogu zagri`en! Koga zboruvame za
ovie segmenti na odbranata treba da bideme malku povnimatelni zatoa
{to se ~ini deka i so samoto iznesuvawe na nevistini vo mnogu vlijaeme
na edinstvoto {to go ima vo Armijata na R. Makedonija, ili vo mnogu
}e vlijaeme na stolbovite koi {to ja vospostavuvaat, ~inat na{ata
Armija. Taka {to
na redot nebulozni obvinuvawa koi {to bea
121

postaveni, baram Ministerot za odbrana da gi odgovori, tie moraat da

imaat odgovor deneska. Ako ostaneme bez odgovor }e ostaneme dol`ni na
javnosta, a ima dovolno materijal da se odgovori na ovie pra{awa.
Me|utoa, bi sakal pred vas kako pratenici i pred celata makedonska
javnost da go postavam pra{aweto {to }e se slu~i dokolku na ovie
nevistiniti tvrdewa se iznesat relevantni odgovori i zaklu~ime deka
nekoj namerno iznesuva nevistini. Koj }e ja ponese odgovornosta? Zatoa
{to, kako {to rekovme Armijata navistina pretstavuva stolb na
ovaa dr`ava i so vakvite diskusii vo koi {to premnogu slobodno nekoi
raboti gi tolkuvame, ja doveduvame vo pra{awe istata taa, na{a
Armija.
Trgnuvaj}i vo komentirawe na del po del da dadam edna svoja
kratka razmisla na navodite koi gi ima vo interpelacija. Smetam so
toa mnogu lesno }e mo`e da se zaklu~i i vidi deka nekoi raboti se mnogu
nadueni i izneseni se nevistini. Neka mi prosti prateni~kata grupa na
SDSM, izneseni se kako eden gol politi~ki marketing. Eve da vi ka`am
zo{to mislam deka e taka.
Ne sum stru~wak i ne mo`am da ka`am koj na koja pozicija vo
Ministerstvoto za odbrana treba da stoi i na toa verojatno }e
odgovori Ministerot. Me|utoa, mo`am da vi ka`am deka tvrdeweto
{to go iznesuvate za rasporedot na voeni lica, na civilni lica, pa vrz
osnova na toa izveduvate generalizacija koja {to ponatamu ja
koristite kako politi~ki marketing, deka ete novata vlast pravi
dar-mar
vo
Ministerstvoto,
odnosno
vrabotuva
svoi
lu|e
nepo~ituvaj}i ja voenata hierarhija, kodeksot na modernata armija.
Mnogu lesno od takvi konstatacii, so somnitelna vistinitost, a od
podatoci {to gi imam mo`am da zaklu~am deka se nevistiniti vie
vr{ite generalizacija i taa fini{ira, ja finalizirate so napad za
navodni partiski vrabotuvawa. A toj argument, dami i gospodo od
SDSM e dobro poznata rabota koja {to Vie ja koristite vo tekot na
ovie osumnaeset meseci i ocenuvaj}i deka toa vi nosi poeni postojano i
postojano ni ja ka`uvate. Koga ve}e generalizirate zemete gi
podatocite od minatata sednica koj gi imavme vo vrska so Zakonot za
predvremeno penzionirawe.
Za osumnaeset meseci vladeewe vo site Ministerstva od ova
garnitura se vrabotieni 4.300 lu|e za koi {to vi tvrdam deka ne se site
od VMRO-DPMNE. Ne go znam procentot kolku se od VMRO, a mo`am da
tvrdam so najgolema odgovornost deka lu|e {to do{le preku VMRO i se
vrabotile vo dr`avnata administracija, dobar del od niv ne se vo
VMRO, tuku do{le zaradi li~ni interesi, barawe na sopstvena sre}a.
Me|utoa, ne e na{a rabota da odime vo detali i da procenuvame kolkav e
procentot. Samo sakam u{te edna{ da povtoram deka ne e golem toj
procent. Ako ja zemete brojkata od 97.000 lu|e kolku {to gi ima vo
dr`avnata administracija 4.300 ne se nitu pet procenti. Ako go
odzemete obrazovanieto ili zdravstvoto stanuvaat {est do sedum
procenti, a vie postojano zboruvate za partiski vrabotuvawa, za
122

partizirawe na Ministerstvata, za haosot koj go donese novata Vlada.

Site lu|e koi {to se vlezeni vo administracijata gi pretstavuvate
kako lu|e od VMRO, so {to sugerirate deka VMRO celosno ja prevzema
dr`avata.
Vi garantiram ne e taka. Toa go zboruvav i na prethodnata
interpelacija koga baravte smena na Ministerot za obrazovanie, gdinot Novkovski, istata argumentacija ja koristevte za navodnoto
partizirwe na dr`avniot aparat.
Ministerstvoto za odbrana e del od toj aparat i si dozvoliv
mala digresija za da vi ka`am deka argumentite se u{te gi gledam kako
isti. Vi tvrdam vo Sobranieto vo R.Makedonija, vo koja sakate
dr`avna institucija nitu ima VMRO-vci, nitu sme vrabotuvale
VMRO-vci, nitu pak mnogu go simpatiziraat VMRO. [to mislite deka
nie toa ne go ~uvstvuvame? Edna{ za sekoga{ ve}e da prestanete so
koristewe na tie argumenti deka vo vrabotuvaweto se odi maksimalno
samo po partiski klu~. Eve vo Ministerstvoto za odbrana VMRO-vci,
vojvodi, komiti, ne znam koj i gotovo, Ministerstvoto e celo partisko
i vo VMRO-DPMNE, a soglasno na toa site tie se nestru~ni. Ako se od
VMRO lu|eto se nestru~ni i gotovo, dr`avata propa|a. Naprotiv, vam
ne vi se mnogu stru~ni inerpretaciite i ne dr`at voop{to.
Makedonskata javnost ve}e mo`e da gi prozre tie va{i argumenti i
kone~no posle u{te nekolku vakvi diskusii }e po~nete i kontra efekt za
vas da sozdavate, zatoa {to brojkite se mnogu jasni. Koj kako saka neka
gi izvede, pove}e od 5%lu|e ne vlegle vo administracijata od posle
izborite. I site neka se od VMRO. Drugite 95% gi primavme li na
rabota i koga bevme opozicija? Ili pak tvrdite deka vie ne primavte so
partiska kni{ka ili lu|eto {to gi vrabotuva{e prethodnata
garnitura site bile stru~waci. I samo stru~waci. Tuka zavr{uvam so
prvata konstatacija, zo{to ne dr`i argumentot da generalizirate so
partizirawe vo Miniserstvoto i argumentot na sru~nosta.
Vtoro, {to isto taka provocira na diskusija. Vie velite, vo
Brisel akcioniot plan na Ministerot za odbrana za ~lenstvoto na
Makedonija vo NATO do`iveal fijasko. Mnogu lesno se prepoznava
marketingot i }e be{e mnogu po~esno od Vas kako predlaga~i na
interpelacijata da ka`ete: Vo red, imame u{te {est to~ki na
predlo`enite pet da dodademe, ama to~kata dva }e ja povle~eme od
interpelacijata. Zatoa {to site znaeme, imame takvi informacii,
neznam dali vie imate drugi informacii, deka akcioniot plan za
~lenstvoto na NATO be{e prifaten.
(Dofrluvawe pratnikot Kitanovski)
Ne e prifaten? Toga{ go molam Ministerot za odbrana da ni
dostavi informacija {to se slu~uva so akcioniot plan. Zatoa {to
znam deka e prifaten, go vidovme toa i vo vesnicite. A za mnogu od nas,
najmnogu za opozicijata , vesnicite, spektakularnite naslovi vo niv se
123

merilo. Toa }e go poka`am so eden primer, no }e dojdam do toa.

Ednostavno ako vesnicite i ona {to javnosta go znae ne e merilo, neka
ni odgovori Ministerot.
Isto taka u{te eden moment za koj {to sakam da diskutiram e,
kako {to go nare~e g-dinot Kitanovski:"Kindapiraweto dogovoreno od
dr`avniot vrv, za koe {to site davaat izjavi deka ni{to neznaat i
gra|aninot Trajkovski dava izjavi deka ni{to ne znae". Prvo, upa|ate vo
edna mala logi~ka zamka g-dine Kitanovski. Gra|aninot Trajkovski ako e
za vas gra|anin, toga{ ne e dol`en da znae, a ako e pretsedatel na
dr`ava, kako {to e i vrhoven komandant na Armijata dol`en e da znae!
I pretpostavuvam kako {to mo`am da zabele`am svesni ste deka
namerno upa|ate vo taa zamka. I {to poskoro podobro }e bide i za vas i
za celata ovaa dr`ava, bidej}i vo interpelacijata spomenuvate ~est,
dol`nost i tatkovina, da go priznaete vrhovniot komandant na taa
dr`ava. Vo sprotivno, a gledam ne se slo`uvate so toa {to vi go
predlagam, vo sprotivno vie ste tie {to ja doveduvaat dr`avata vo
pra{awe, zatoa {to ja doveduvate glavnata vrvnata institucija,
pravata alka vo sinxirot na Armijata vo pra{awe.
Vie kakaov odnos kon gra|aninot Trajkovski imate apsolutno ne
me intreresira. I mo`ete kolku sakate da go negirate toj ~ovek i da
tvrdite vaka ili onaka. Me|utoa, ako napravime edna mala digresija, bi
rekol po narodski "Od stap so koj {to tepavte, dobivte }otek". 1994 i
1999g. ako ni{to drugo se mnogu sli~ni kako izborni godini. Mislam deka
znaete {to sakam da vi ka`am so toa.
(Dofrluvawe od pratenikot Popovski)
G-dine Popovski, vie koga }e priznaete {to pravevte 1994 godina
na izborite, toga{ mo`eme da razgovarame za se drugo. ]e mi prostite
{to sum dolg, me|utoa mnogu me inspirira{e prethodnata diskusija i
sakam da gi ka`am site raboti {to mi se gledat kako relevantni.
"Kidnapirawe dogovoreno od dr`aven vrv"!
Toa e mnogu te{ka konstatacija. Vie tvrdite deka dr`avniot
vrv se dogovoril so nekoj teroristi da gi kindapiraat vojnicite. Pa, jas
mislam ova otstapuva od sekakva logika i od sekakvo normalno
razmisluvawe. Vnimavajte sega, vie ne samo {to ja doveduvate vo
pra{awe funkcijata vrhoven komandant i Pretsedatel na dr`avata,
vie ja doveduvate vo pra{awe i Vladata i site ostanati institucii
na dr`avata. Kako sakate nie da vi veruvame vo va{ite iskreni nameri
pred bilo koja va{a aktivnost i vo Parlamentot i nadvor od nego deka
vie ja sakate ovaa dr`ava. Nikako ne mo`am da prifatam deka nekoj od
na{a strana mo`el da se dogovori so nekoj drug da ni gi kindapira
vojnicite.
Ako zboruvame hipoteti~ki, ako nekoj kindapiral na{i vojnici,
neznam koj, sosedna dr`ava, teroristi~ka organizacija, ili nekoj ludaci,
bilo koe barawe tie da go postavat na dr`avata Makedonija, a gi
124

tangira `ivotite na vojnicite, potsetuvam deka zboruvam

hipoteti~ki, za mene bi bilo prifatlivo. Zemete gi kako primer SAD,
`ivotot na eden ~ovek vo taa dr`ava e neprikosnoven. A vo na{iov
primer, koj na vas vi be{e tolku interesen, stanuva zbor za ~etiri
vojnici. I {to trebalo nekoj da napravi vo slu~aj da se slu~elo ova za
koe {to jas ne veruvam deka se slu~ilo. [to trebalo da se napravi? Da
ka`eme, odgovorime nas ne ne intereliraat `ivotite na na{ite
vojnici? Neznam kako ne mo`ete taa logika da ja vidite. I na krajot od
krai{tata, po ubeduvawe sum demokrat, veruvam vo golema sloboda na
mediumite, me|utoa taa fama {to se sozdade, }e mi odgovori li nekoj od
vas kako se izduva. Se izduva so toa {to izvesnata persona dojde, go
podigna re{enieto za sud i od toga{ site prestanaa da zboruvaat. Nitu
go sledam, nitu me interesira kade e, znam deka do{ol vo dr`avata,
do{ol vo sudot go podignal obvinenieto. Pretpostavuvam se slo`uvate
so toa, go vidovme toa vo mediumite.
Nesakam da se somnevam vo va{ite iskreni nameri deka vie ja
sakate Makedonija. Me|utoa, vo ova {to go pravite, treba da bidete
povnimatelni vo `ekorite {to gi vle~ete. Zgora na kindapiraweto go
spomnavte i slu~ajot na pretepaniot makedonski vojnik za {to dlaboko
`alam kako pratenik, kako gra|anin na R. Makedonija. Neprifatlivo e
eden vojnik, pripadnik na Armija na R. Makedonija `ivotot da mu bide
zagrozen ili doveden vo pra{awe. Znam, kako {to rekov sum slu`el voen
rok i znam {to zna~i da se po~ituva svojata tatkovina. Znam kako se
~uvstvuvaat tie vojnici tamu i celiot respekt od mene za niv. No, {to
sakate vie so ova {to go ka`uvate sega da postignete? Deka e ova prv
slu~aj {to se slu~il? Sakam na ova, neznam dali }e bide vo sostojba
Ministerot da ni odgovori sega, napismeno da dobijam odgovor. Otkako e
osamostoena R. Makedonija, od formiraweto na Armijata broj na
incidenti po godini. Da dobijam odgovor od Ministerot za vkupnata
brojka na incidentite, da vidime imalo li kindapirawe, tepawa, ako
dobieme tajni informacii da vidime dali imalo i ubivstva, zatoa {to
znaeme {to im se slu`uva na lu|eto {to ja ~uvat granicata, ne samo na
Makedonija, tuku sekade vo svetot. Sakate da vi dadam primeri, vo
momentot mi teknuva na Skadarskoto ezero koga ja ukradena
{tafetata na mladosta na Jugoslavija. Ukraden e ~amecot so se
vojnicite, a toa e ~uvano vo tajnost 30 godini. Incidenti na granica se
slu~uvaat mnogu. Neznam dali e blagodaren primerot za so nego da se
pravi paralela, me|utoa sum so moeto barawe do Ministerot sakam da
vidam dali otkako dojde na vlast VMRO-DPMNE vojnicite nikoj ne gi
po~ituva, gi tepaat i gi kindapiraat na granica. Ili e toa tvrdewe
koe {to mo`am da go svedam vo ramkite na edna nebuloza, ni{to drugo
osven gol politi~ki marketing.
Ubeden sum deka vo site ovie godini otkako ja vostanovivme
dr`avata i otkako imame na{i grani~ari deka imalo incidenti. I ve
molam nemojte takvi momenti da gi koristite za vakva interpelacija.
Znam deka ste nezadovolni od Ministerot , mo`ebi i nekoj od nas e
125

nezadovolen, me|utoa vakvo sozdavawe na kriterium pred Makedonskata

javnost, vakvo zloupotrebuvawe na podatoci {teti i na vas i na nas i
na Vladata i na Armijata, na site. Zatoa mislam ne vi dr`at tie
obvinuvawa i moram da vi go ka`am toa.
Isto taka Ministerot sakam odgovor i na toa za {to ve}e
zboruvav, za obvinuvawata deka nekoj gi dr`i volcite namerno vo
kasarna 18 meseci.
Konstatiram, ova e solidno izgraden sistem na napad od va{a
strana vrz Ministerot. Me|utoa, ako go prifatam kako relevanten za
mene, toa zna~i da prifatam deka nekoj saka da ja uni{ti ovaa dr`ava,
a ne mo`am da se slo`am deka toa e taka. Ili pak ako e taka, nikoga{
nema da se slo`am so toa. Zatoa sakam da se odgovori na ovie
obvinuvawa, mislam Ministerot }e ima solidna argumentacija i ne
veruvam deka e to~no obvinuvaweto za dr`eweto na elitnite edinici
so sila vo kasarnite ve}e 18 meseci.
Li~no gi vidov pred Vladata koga be{e kosovskata kriza. Pa|aat
vo voda va{ite obvinuvawa. Dali im e edinstvena formaciska opredelba
na specijalnite edinici da bidat na granica, g-dine porane{en Minister
za odbrana? Vie dobro znaete toa ne im e edinstvena formaciska zada~a,
dobro znaete deka elitnite edinici ne se upotrebuvaat samo na granica.
Toa {to go tvrdite vie, povtorno zboruva za vas, za toa kolku vie ja
po~ituvate ovaa dr`ava.
(Dofrluvawe na pratenikot Kitanovski)
A za makedonskata javnost bidej}i ne ve slu{a koga mi dofrluvate
od mesto vie sega rekovte: "Dr`ete gi vie pred Vladata samo i se }e bide
vo red". Vladata e institucija na sistemot nie ne gi dr`evme volcite
pred Vlada za da go ~uvaat Ministerot ili za da go ~uvaat bilo koj
{to se nao|a vo taa zgrada, tuku ja ~uvaa institucijata na sistemot.
I vie gi ~uvavte taka instituciite na sistemot. da ve
potsetam na 1994 godina koga protestira{e VMRO-DPMNE i
Demokratskata partija imavte tri reda na policajci so panciri, ovde
pred Parlamentot. Paralelata e sledna, vie gi ~uvavte instituciite
na sistemot, stavavte barikadi, toa toga{ za vas be{e prifatlivo, a
sega koga drugite go pravat istoto go ismevate.
Da ve potsetam zo{to bea volcite pred Vladata. Zatoa {to,
iako ne sum mnogu nadle`en za voeni pra{awa, me interesira odbranata
na dr`avata, taa soglasno i va{ata interpelacija pretstavuva ~est i
dol`nost ne samo na onie koi se vo Armijata, tuku i na site gra|ani.
Be{e mnogu logi~no koga ima{e voena intervencija na Kosovo, koga
vnatre vo dr`avata bea instrumentalizirani mnogu stari alki za da se
vovle~e Makedonija vo konflikt, be{e normalno da se ~uva edna
institucija na sistemot. I vo {to e tuka problemot? Demek, ~uvaat
VMRO-vci i zatoa treba da gi uni{time instituciite na sistemot,
pa da ne postoi dr`avata?! Ne ve razbiram, navistina.
126

Vi odgovaram deka ne e to~no deka volcite se vo kasarna, spred ona

{to jas sum go videl, a neka poveli, neka odgovori Ministerot. Mislam i
toj }e ve ubedi deka ne vi se to~ni obvinuvawata. Navistina opasno e
nekoj namerno da gi pravi ovie raboti.
Najsetne, pred da gi pro~itam podatocite od ovaa relevantna
kniga od odbranata, donaciite na oru`je i voena oprema vo 1999 godina,
u{te edna mala digresija, odgovor na ona {to go ka`a g-dinot
Kitanovski.
Za TAT. Kako } zavr{i procesot voop{to ne sum zagri`en, zatoa
{to nitu imam ne{to so TAT, nitu pak mislam treba da se
odolgove~uva procesot. Koj {to imal vo TAT, sudot }e ka`e. Me|utoa, gdine Kitanovski, moram da ve potsetam na edna rabota, koga ve}e go
spomnavte TAT. Otkako izbi taa afera, vie potoa 18 meseci bevte na
vlast. Ako tolku bevte zagri`eni koj bil vnatre privilegiran {teda~,
a koj ne, mo`evte vo tie 18 meseci nekoi raboti mnogu polesno da gi
re{ite i da se spravite so oktopodot, otkolku sega da prigovarate.
Procesot e pri kraj i nema potrevba povtorno da go vra}ame vaka
teatralno na govornicata vo ovoj Parlament. Toj i taka i taka }e
zavr{i. Koj e vinoven }e odi vo zatvor ili }e pla}a {teti, kazni. Dobro
poznata rabota e deka se obiduvate site momenti da gi iskoristite za
partiski marketing. Ne zaboravajte najmnogu od va{ata partija gi
ima{e {to odea tamu vo trenerki, koi {to gi ima na spisocite na
privilegirani {teda~i. Nema potreba da go vra}ame toj slu~aj.
Slu~ajot }e bide re{en.
Ako se utvrdi deka Minister ili pratenik od VMRO ili SDSM
bil vinoven, zo{to mislite deka }e izbega od odgovornost? Jas sum
prviot koj misli deka treba sekoj da odgovara, i nikoj ne e pomalku
ednakov od site nas pred zakonot. Samo edinstveno marketing mo`am da
prepoznaam vo va{iot nastap i ne vi zabele`uvam. Imate pravo da se
reklamirate, toa go pravite mnogu ume{no vo ovie 18 meseci. Me|utoa,
mislam deka dojde vreme i treba da po~neme da vi odgovarame na site
obvinuvawa vo detal, ako e potrebno i po eden ~as na govornica.
Donacii na oru`je i voena oprema vo 1999 godina Smetam deka ovie
podatoci se relevantni. Ako ne se, neka bidat povle~eni, sporeni. A }e gi
pro~itam od prosta pri~ina za da ja informiram makedonskata
javnost. Ne sporam deka nekoj prethodno ja gradel Armijata, no mo`e da
gi pro~itam ovie podatoci. Ne se tajni, taka? Sakam da gi pro~itam
pred javnosta, no ne znam koj stepen na tajnost imaat? ]e izdvojam samo
nekolku momenti. A ako sakate mo`eme da pravime i sporedbi.
Neblagodarno e, nikoj ne saka da go spori ona {to nekoj go napravil
prethodno, Armijata kolku vi zna~i vam, barem tolku i nam ni zna~i.
Ako sme postojano nie, vie , tie, ako se delime po takva osnova, toa ne e
dobro. Ne mo`ete vie so va{i diskusii da izleguvate i da
obvinuvate:"Ovie ja uni{tija Armijata". Implicirate deka ne ja
sakame dr`avata i nie toa nema da go premol~ime. Sto pati }e izlezam
da diskutiram i }e gi sporam ovie obvinuvawa. Nema da go sporam ona
127

{to vie go napravivte, no dajte imajte doblest, ne sporete go ona {to

sega se pravi.
Vo ovoj period doneseni se trieset i {est haubici od 105 mm., 703
mitralezi 7,62 mm., kolku tenkovi, kolku se e doneseno. Mo`e li da go
napravi toa nekoj koj ne ja saka ovaa dr`ava? Mnogu prosto pra{awe.
Iako ako ja upotrebam retorikata va{a, mo`am mnogu lesno da
ka`am deka vie ne ja sakate ovaa dr`ava. Pa posle }e sporime, }e re~ete
ne, ja sakame. Dajte, da ne se nadmudruvame koj pove}e ja saka ovaa
dr`ava! Ne veruvam deka ima predavnici vo Ministerstvoto za
odbrana, ne vruvam deka ima predavnici vo Vladata, ne veruvam deka ima
predavnici kaj pratenicite. Vie ras~istete sami, so ova {to go
iznesov, mnogu od va{ite obvinuvawa gi dovedov vo pra{awe i se nadevav
}e imate doblest toa da go prifatite. Ako sakate da se nadmudruvame,
}e se nadmudruvame tri dena ovde. Ima za {to da se zboruva. Ovde
izdvoivme samo nekolku podatoci, nekolku raboti preskoknav, zatoa
{to mislam, }e treba sepak xentlamenski da mu ostavime na
Ministerot za odbrana pove}e da ka`e. Blagodaram.
SAVO KLIMOVSKI:
Mu blagodaram na g-dinot Filip Petrovski.
Gospodinot pratenik Blagoja Haxinski bara replika.
BLAGOJA HAXINSKI:
Kako potpisnik na interpelacijata, so ogled na toa {to javno
kolegata Petrovski go iska`a na govornicata, sakam da uka`am na toa
deka nikade vo interpelacijata ne pi{uva dali aktuelniot Minister
za odbrana, akademik Kqusev ja saka ili ne ja saka R. Makedonija. Nitu
pak slu{nav vo dosega{nata diskusija nekoj da go postavi toa pra{awe.
Spored toa , toa ne treba voop{to da se diskutira i ne treba da
se pripi{uva deka e predmet na interpelacija ili deka bilo koj,
povtoruvam. Bilo koj go doveduva toa vo pra{awe.
Blagodaram.
SAVO KLIMOVSKI:
Gospodinot Filip Petrovski se javi za replika.
FILIP PETROVSKI:
Da vi ka`am deka ne vi e osnovana bele{kata.
[to ste napi{ale vo interpelacijata: "Armijata po definicija,
simbolizira ~est, dol`nost i tatkovina. Toga{ mo`e da se ka`e deka
taa ne e sozdadena da producira aferi i skandali i deka so otsustvoto
na samo eden od gore spomenatite principi, taa go gubi epitetot na
128

garant na bezbednosta na dr`avata".

Moram da vi ka`am deka mene mi e sosema jasno {to sakate so ova
da ka`ete. Ako otsustvuva ne{to od ova, i ako se upotrebi
implikacija,"Ako-toga{-sleduva", ednostavno ne{to od ova fali, {to
be{e zasileno so nastapot na nekoi va{i pratenici. Da ne se
nadmudruvame okolu toa.
Nesre}no vie e slo`ena interpelacijata. I pomirete se so toa.
Ima raboti {to i mene ne mi se dopa|aat. No, toa ne zna~i eka vie
mo`ete da obvinite i da ka`ete"Armijata go gubi epitetot na garant
na bezbednosta na dr`avata". Ako sakate da go napa|ate Ministerot,
da go stavite vo }o{e, mo`ebi treba{e da se skoncetrirate na nekoi
drugi raboti. Treba{e da bidete mnogu povnimatelni koga gi
sostavuvavte ovie re~enici. Gi doveduvate vo pra{awe site validni
dokumenti {to gi ima Armijata i ne mo`am da se soglasam so toa . Ve
molam da mi prostite.
SAVO KLIMOVSKI:
Mu blagodaram na g-dinot Filip Petrovski.
Poradi replika povtorno bara zbor g-dinot Hanxiski.
BLAGOJ HAXINSKI:
Mu se zablagodaruvam na kolegata Petrovski, {to citiraj}i ja,
kako {to samiot re~e preambulata od interpelacijata, tokmu doka`a
deka, ama ba{ po nitu eden osnov ne mo`e da se izvle~e zaklu~ok od toa
deka tie koj ja podnele interpelacijata si zemaat za pravo da tvrdata
deka bilo koj, a vo ovoj slu~aj Ministerot za odbrana Kqusev ne ja saka
R. Makedonija.
SAVO KLIMOVSKI:
Povelete g-dine Petrovski, imate pravo na u{te edna replika.
FILIP PETROVSKI:
Eve sega ja ~itavme preambulata na interpelacijata, iako
premnogu vreme mu dadovme na tekstot, }e vi ka`am kade, vo u{te dva
momenti obvinuvate. Mo`ebi zborot predavnik e premnogu silen za vas,
no na {to sakate da ja dovedete makedonskata javnost so tvrdeweto
deka kindapiraweto e dogovoreno so dr`avniot vrv. Toa mo`e samo
predavnik da go stori. Vtoro, volcite se dr`at vo kasarna 18 meseci, e
ne{to {to mo`e samo predavnik da go stori. Mislam deka doka`av toa
ne e vistina. Va{i bea tvrdewata. Toa indirektno implicira deka nekoj
ja povlekuva udarnata sila, ja pravi granicata porozna, a so toa za mene
e predavnik. Tie dva momenti potkrepeni so po~etokot na tekstot na
interpelacijata, mnogu jasno uka`uvaat koja e va{ata namera.
129

NE BI SAKAL REPUBLIKA MAKEDONIJA DA ODUMRE,

Intervju vo Makedonija Denes,
8.7.2000
Kakov e va{iot stav za idejata za kulturna avtonomija na
Albancite vo Republika Makedonija koja podolgo vreme ree vo
politi~kata atmosvera na zemjava?
- Moite pozicii mislam deka i se prili~no jasni na makedonskata
javnost. Mojot stav e "apsolutno protiv" zatoa {to mislam deka
nekoi momenti koi {to se forsiraat, me|u drugoto, i taa kulturna
avtonomija, se samo momenti koi {to ja turkaat Makedonija poblisku
do krizata ili do dezintegracija. Albancite vo Makedonija gi u`ivaat
site prava, soglasno so site me|unarodni standardi i principi {to
va`at vo zemjata na zapadnite demokratii. Treba da se ima
blagodarnost i da se znae koga i kade da se ka`e "stop". Natamo{noto
odvojuvawe vodi kon dezintegracija, odnosno kon se pomalo razbirawe
me|u Makedoncite kako mnozinski narod i Albancite kako malcinstvo.
Dokolku Albancite od Makedonija opstojat vo svoite
nastojuvawa za kulturna avtonomija, kolku toa }e se odrazi vrz
mo`nosta za federalizacija na zemjata?
-Jas rekov deka toa ne e posledno nivo, toa e samo edna niza barawa
koi po definicija, }e otidat vo taa nasoka. Ne e problemot vo
Albancite, problemot e vo Makedoncite, zatoa {to tie nemaat
dovolen kvantum na razbirawe deka tie raboti odat vo taa nasoka i ne
zastanuvaat kako narod na edni svoi barawa, koi bi gi zna~ele, od druga
strana, pak, zacvrstuvawe na instituciite na sistemot i
zacvrstuvawe na dr`avata.
Kako bi mo`elo da se postigne toa, koga nitu opozicijata, nitu
pozicijata ne sakaat zaedni~ki da sednat i da se dogovorat?
-Makedoncite treba da gi poglednat rabotite so otvoreni o~i.
Ne treba da se sozdava strav, od koj, pak, od ovaa strana ovoj korpus,
zna~i makedonskiot narod bi go turnal vo eden ekstremizam, koj bi bil
odgovor na toa {to se slu~uva na drugata strana, {to povtorno bi
dovelo do nesakani posledici. Kone~no, treba da se razvie svest deka
Makedoncite nemaat rezervna dr`ava, deka ovaa dr`ava tie so vekovi
ja sonuvale, a ova generacija ja ostvaruva i o`ivuva. Bez razlika {to
imame dr`ava, treba da bideme svesni deka dr`avite kako fenomen ne se
stoprocentno trajni. Vo noviot svetski poredok, vo novoto
postavuvawe na rabotite vo svetot, dokolku ne se sogleda deka postoi
dovolno svest za postoewe na edna dr`ava, tie dr`avi znaat i da
odumrat. Toa ne bi sakal da i se slu~i na Makedonija.

130

Dvete albanski partii vo Makedonija vo momentov se tivki vo

odnos na pra{aweto za kulturna avtonomija, a osobeno glasni po
pra{aweto na legalizirawe na parauniverzitetot na Mala Re~ica.
Kolku negovoto legalizirawe }e gi zgolemi motivite na albanskite
partii za kulturna avtonomija?
-Se nadevam deka toa {to sega se tivki, }e bide i natamo{en
trend, odnosno }e se otka`at od taa ideja bidej}i }e sfatat deka nema
potreba od takva ideja, koja mo`e samo da im na{teti na odnosite na
celiot Balkan. Verojatno, toa }e predizvika reperkusii i po{iroko vo
me|unarodnata politika. Normalno e deka tie se naso~eni kon
legalizirawe na Tetovskiot Univerzitet. Toj e istoriska gre{ka, koja
{to e napravena vo 1994 godina, od toga{nata vlast, koja {to te{ko
koj }e mo`e da ja ispravi. Najverojatno }e uspeat vo toa da go
legalziraat Univerzitetot, zatoa {to se zabele`uva deka za
pra{awata {to za niv se od osobeno zna~ewe, tie znaat da dejstvuvaat
zaedno. Vo politikite na malite zemji vo mnogu se me{a i nadvore{niot
faktor. Tie imaat vpregnato golem me|unaroden mehanizam za podr{ka
na toa {to go baraat, i verojatno taa istoriska gre{ka te{ko }e
mo`e da se ispravi. Se nadevam deka toa nema da ja ~ini celokupnata
dr`avnost na Makedonija.
Denovive, niz gradovite na Zapadna Makedonija se slu~uvaat
protesni mitinzi na stdentite i profesorite od tetovskiot
parauniverzitet. Vie go imate iskustvoto na uli~na demokratija vo
ostvaruvawe na nekoe svoe pravo. Kolku toj na~in na dejstvuvawe e
uspe{en?
-Jas nemam nikakov problem so toa {to nekoj protestira za
barawe na ostvaruvawe na nekoi svoi prava. Me|utoa, gledam problem
koga nekoi protesti se slu~uvaat vo ime na nekoja druga zemja. Nie
protestiravme, no toa nikako ne mo`e da se sporedi so ova, zatoa {to
protestiravme za za{tita na makedonskiot Ustav, za za{tita na
Makedonija, za za{tita na makedonskiot narod i jazik, dodeka nekoi
protesti mi li~at kako protesti za za{tita na nekoja druga zemja.
Tuka e galvniot problem.
Pratenicite od albanskoto malcinstvo vo makedonskoto
Sobranie znaat mnogu ~esto da ka`at deka tie se albanski pratenici,
{to asocira deka tie, mo`ebi, mislat deka tie se pratenici vo
Albanija. Potrebna e pogolena svest deka i Tetovo i Gostivar se vo
Makedonija.
O~igledno e deka i dvete strani treba da napravat otstapki.
Verojatno, i Vie ste svesni za toa deka od vremeto koga protestiravte
mnogu raboti se promenija?
-Otstapki se pravat. Toa e realnost. Verojatno politikata e
~in na otstapuvawe na nekoe zaedni~ko se}avawe vo toa {to se narekuva
Aristotelova "zlatna sredina". Me|utoa, u{te edna{ }e potenciram
deka e napravena golema istoriska gre{ka i se nadevam deka nema da zna~i
gubewe na idealot za koj `iveele mnogu na{i generacii.
131

57-TA SEDNICA NA SOBRANIETO, ODR@ANA PO POVOD

BARAWETO NA OPOZICIJATA DA SE RASPRAVA ZA
SLU^UVAWATA POVRZANI SO LOKALNITE IZBORI,
12 OKTOMVRI 2000
Deneska raspravame po barawe na opozicijata za pove}e momenti
koi se povrzani so lokalnite izbori {to se odr`aa, odnosno {to se
odr`uvaat ovaa 2000g. I toa pra{awe e od golem interes, zatoa {to se
slu~ija niza na nastani na koi {to kako sobranie treba da im dademe
komentar, odnosno da se proizneseme za niv.
Tokmu vo taa nasoka bi sakal da diskutiram, da davam svoe
viduvawe, svoj komentar, koj {to ve molam da go smetate kako li~en
stav. Me|utoa vo isto vreme da ne zaboravime deka sum pratenik na
VMRO-DPMNE, {to ne zna~i da me razberete kako ne~ii apologet ili
kako nekoj {to brani po sekoja cena, tuku kako ~ovek koj vi soop{tuva
li~en stav.
Prvo, bi trgnal od raspravata {to ja imavme vo Komisijata za
zaa{tita na ~ovekovi prava i slobodi. Deneska na dneven red se nao|a i
Predlog deklaracija za osuda na sekakov vid na zagrozuvawe na li~niot
intigrited i bezbednosta na pratenicite. Kako eden od predlaga~ite,
deneska se pridru`iv na predlogot na taa deklaracija, kako ~len na taa
komisija da dadam svoe viduvawe i razmisluvawe za ginezata na nekoi
slu~uvawa. Kako trgna i do kade deneska stigna. Nie kako komisija
dojdovme do ovaa deklaracija zaedni~ki. Slu`bite vi ja imaat podeleno.
Me|utoa koi bea moite motivi da se priklu~am na deklaracijata, a
soglasno ova {to go imame deneska za rasprava vo Sobranieto. Toa go
zboruvav i na komisijata, mislam nema da bide lo{o malku da se
potsetime na nekoi momenti, za da bide pojasno pred makedonskata
javnost {to saka da se ka`e so deklaracijata i kakvi se na{ite, moite
stavovi po ovie pra{awa za bezbednosta na pratenicite.
Istorijata na nesigurnosta, ili na napadite vrz pratenicite, ne
po~nuva so problemot {to go imaat {este pratenici od VMRO-VMRO.
Ima{e nekoi slu~uvawa prethodno koi jasno uka`aa {to }e se slu~uva vo
Makedonija vo narednite meseci, godini bez razlika koj ja praktikuva
vlasta, bez razlika koj e vo nea, a koj vo opozicija. Ima{e situacija
minatata godina, pred pretsedatelskite izbori, koga jas bev napadnat,
a toa be{e do~ekano na no` od opoziciskite novinari. ]e si zemam za
pravo da gi nare~am takvi, pa slu~ajot be{e zloupotreben za politi~ki
marketing i na kraj ne dobivme nikakov ishod od toa. Posle toa imavme
sprotivna situacija, kako zla igran a sudbinata. Im se slu~i da bidat
napadnati na nekojku pratenici od SDSM, a toga{ ve}e imavme golema
galama vo javnosta, kako neznam {to da se slu~ilo.
So~ustvuvam so pratenicite na VMRO-VMRO me|utoa ne bea tie
prvi koi imaa takva problemati~na situacija i zatoa smetam samata
132

pozicija na zavzemawe na dvoen ar{in denes ne dovede da imame problemi

so bezbednosta na pratenicite, pa da morame da predlagame deklaracii
vo Sobranieto, za da se dovedat rabotite vo red. Deklaracii koi ne
vodat vo nasoka da se obvinuvame edni so drugi, a vo krajna linija,
normalno, opozicijata da gleda da ja iskoristi mo`nosta za da ja
napadne vlasta.
Treba da se napu{ti taa politika na dvoen ar{in i politika na
zazemawe na subjektivni stavovi od prosta pri~ina {to taa ne dovede,
donese ni{to dobro. Da se zazeme{e edna cvrsta pozicija pri prviot
napad na pratenik , ova Sobranie da reagira{e `estoko, bez razlika
{to sum pratenik od pozicija, {to ja podr`uva Vladata. Da reagira{e
ova Sobranie `estoko }e imavme situacija koga nekoi raboti }e se
postavea na mnogu pojasni osnovi i denes nema{e da imame takvi
problemi. Opozicijata ako be{e ispravna i iskrena vo svoite napori da
gi za{titi pratenicite, zboruvam prvenstveno za sega{nata opozicija,
treba{e da nastapuva u{te poodamna. Toa ne se slu~i i eve denes do kade
dojdovme. Normalno, pretpostavuvam deka prethodniot Parlament
(1994-1998) nema{e potreba od deklaracii zatoa {to site pratenici ja
podr`uvaa vlasta i zatoa bea odli~no za{titeni. Nema{e opozicija,
da ne {iram mnogu, nema{e demokratija. Toa e pra{awe na ocenka.
Denes imame potreba da ja poddr`ime, kako prv del od mojata
diskusija da ja poddr`ime ovaa deklaracija. Se nadevam so nea, ako denes
dovolno jasno i glasno govorime vo Sobranieto, }e se zastane kone~no na
patot na terorot, odnosno }e se obezbedata pratenicite i nivniot
li~en integritet za ponatamu vo vr{eweto na nivnite parlamentarni
obvrski. Se nadevam deka ovaa deklaracija e pravoto re{enie.
Neznam kako razmisluvaat politi~kite eliti da se spravat so
politi~kite neistomislenici. Me|utoa, dosega jasno e deka, ako trgnam
od mojot slu~aj, a veruvajte siguren sum ne bea toa privrzanici na
VMRO-DPMNE, se odbira ekstremna varijanta. Toa ne e edinstven
slu~aj, postojano mi se povtoruvaa takvi situacii. Ednostavno treba
da se nadmineme sebesi, da gi nadmineme politi~kite boi, kako {to
rekov subjektivizmot i da zboruvame kako pratenici koi treba da go
za{titat ovoj dom, a so toa legitimitetot na narodot. Barem jas
taka ja razbiram definicijata na Parlamentot i negovoto
funkcionirawe. Zatoa }e ja podr`am ovaa deklaracija, bez razlika {to
ne se soglasuvam so obrazlo`enieto vo nea. Mu ka`av na Pretsedatelot
na Komisijata za za{tita na ~ovekovi prava i slobodi g-din Tito
Petkovski deka }e ja podr`am deklaracijata, vo nea ne gledam ni{to
sporno, me|utoa gledam mnogu sporni momenti vo obrazlo`enieto. Vo
nego e navedeno deka gi imame predvid nastanite koi se povrzani so
lokalnite izbori 2000g. i integritetot i bezbednosta na pratenicite
koi se pripadnici na VMRO-VMRO.
Mislam treba da bideme ~esni i da se potsetime na diskusijata.
Razgovaravme za site primeri i kako komisija se soglasivme deka }e
predlo`ime deklaracija na Sobranieto koja ja podr`uvaat pratenici
133

koi se pripadnici, ~lenovi na pove}e razli~ni prateni~ki grupi. I

deklaracijata }e gi ima predvid i }e gi opfati site nastani koi dosega
se slu~ile i koi mo`ebi }e se slu~at. Ako bideme dovolno edinstveni
kako pratenici sevo ova }e ima nekakov efekt. Vo sprotivno }e imame i
ponataka edinstveno politi~ki marketing koj nema da se tolkuva na
nieden drug na~in, osven kako hranewe na ekstremnite, radikalnite
strui i na aktivistite koi imaat potreba na toj na~in da se vrzuvaat
za partiite. Znaeme takvi vo Makedonija ima mnogu, vo site partii. Vo
taa nasoka da ka`am deka nikoj vo ovaa sala ne ~uvstvuvam za
neprijatel. Iako imame politi~ki oponenti, iako ima lu|e so koi ne se
soglasuvam kako ja praktikuvaat politikata.
Denes }e se obidam nekoi tezi da gi osporam i na nekoi mnogu
direktni pra{awa pa soglasno svojata doblest, soglasno svoeto gledawe
na rabotite, neka re{at dali da odgovorat, dali da dadat svoe mislewe
i dali se vo pravo so svoite tezi. Da vidime dali }e mo`at da gi
razni{aat tezite koi sakam denes da gi postavam? Toa, sepak, nezna~i
deka }e odam na toa da krevam tenzija. Nema zo{to da se kreva tenzija ,
nema zo{to da se osporuva demokratskoto pravo na diskusija po bilo
koja to~ka vo Sobranieto. Navra}aj}i se na rabotata na Komisijata za
za{tita na ~ovekovi prava i slobodi mojot stav be{e da se rasprava i
da se otvorat site pra{awa. Vpro~em toa e definicija na
Parlamentot, da gi vkrstime sprotivstavenite stavovi, da i ponudime
na makedonskata javnost razmisluvawa, a taa neka izbira kade }e ja dade
svojata doverba, kade }e go dade svojot glas. Toa mo`e da se napravi
mnogu pokulturno, bez krevawe na tenzija i mislam deka nekoi v`e{teni
glavi treba da se oladat. Ima vo Sobranieto takvi.
Sega }e se vratam na lokalnite izbori, a potoa }e dojdam do
slu~ajot "Ohrid". Po definicija koga stanuva zbor za lokalni izbori,
raspravame za toa koj }e ja organizira op{tinata infrastrukturno,
koj }e go olesni `ivotot na gra|anite na lokalno nivo, koj }e napravi da
se ~uvstvuvaat deka `iveat vo po~ista sredina, koj }e obezbedi voda za
piewe, ako sakate raspravame za mnogu pomali raboti vo odnos na
rabotite so koi se zanimava centralnata vlast. Taka ja do`ivuvam
definicijata na vlastta na lokalno nivo,odnosno na lokalni izbori, na
edno vkrstuvawe na programi koi se naso~eni okolu toa koj }e napravi
pove}e ulici, koja }e go srei gradot, }e zasadi pove}e drvja, so eden zbor }e
go napravi gradot poblizok do gra|anite.
I ne znam {to se slu~i. Ne bev mnogu aktiven vo ovie lokalni
izbori zatoa {to imame parlamentarni obvrski, a i partiski obvrski
na drugi nivoa. Taka {to mo`ev da napravam izvesna distanca, da gi
gledam rabotite malku od strana, da vidam kako nekoi lu|e sakaat da gi
dobijat lokalnite izbori, kakvi strategii }e zavzemat partiite,
koaliciite, koj na kolku ekstremna pozicija }e zastane i koj {to }e im
ponudi na gra|anite.
Da vi ka`am, a toa posle mo`am da go potvrdam i so imiwa i
prezimiwa, koga }e zboruvam za slu~ajot "Ohrid", opozicijata napravi
134

katastrofalna gre{ka so toa {to go povika narodot na referendum. I

politi~ki analfabet znae deka referendum se raspi{uva vo Sobranie,
deka postojat ustavni ramki vo koj mo`e da se raspi{e i sprovede
referendum i ima na~in niz koj mo`e da se pomine i da se pobara
referendum. Vie, gospoda od opozicijata postojano gi negirate site
institucii na sistemot. Velite vo Sobranieto ima mnozinstvo od
drugi partii, zatoa ne go fermate Sobranieto. Vo dr`avnite organi, vo
MVR imalo lu|e od VMRO. Zna~i i MVR ne go zemate za validno.
Ponataka ministerstvo za pravda, obrazovanie, Pretsedatel na
dr`ava itn. Gi negirate site institucii na sistemot. Toga{ logi~ki,
zatoa {to e zapbikoleno Sobranieto po pra{aweto na referendum
ostanuva edna rabota da se konstatira, a toa e deka vie sakate da
izgradite parainstitucii vo dr`avata. Spored mene vie paradr`avno
se odnesuvate. Stojam pozadi moite zborovi, imam pravo da go ka`am
moeto razmisluvawe, a vie imate pravo da ne se soglasite so mene.
Proglasuvaweto na referendum, davaweto na
referendumski
karakter na ovie lokalni izbori donese posledici. Nikoj ne bega od tie
posledici. Imame mrtvi imame raneti, imame povredeni, imame
poni`eni, imame ekstremizirawe na odnosite pome|u pozicijata i
opozicijata. Moram da vi ka`am i pak }e potsetam na taa distanca
{to ja imav od lokalnite izbori, za incidentite ne e vinovna
pozicijata, vlasta. Iako nikoj ne e angel, nikoj ne veli deka nekoj
mo`ebi ne iskoristil nekoi polugi. Neznam koj spomna imalo vakvi
raboti, imalo takvi raboti. ]e se vratam na toa pokonkretno.
Javnite pretprijatija gi spomna g-dinot Nikola Popovski. Tokmu
denes, koga dojdov vo Sobranie dobiv edno pismo od nekoj ~ovek, neznam od
kade e, ne go poznavam, }e vi go dadam brojot proverete go ako mislite
deka pravime nekoi mestenki. Vie vo se se somnevate, ni{to za vas ne e
relevantno, ni{to ne e objektivno, zatoa proverete. Eve }e vi dadam
kopija od pismoto, ima na nego telefonski broj, g-dinot Nikola
Popovski neka se javi, da vidime dali tamu vo javnoto
pretprijatie"Vodovod" od Bogdanci, kade {to direktorot e ~len na
va{ata partija, a tamu ste na vlast u{te od 1990g. dali tamu ima
zloupotrebuvawe na sredstvata za partiski potrebi. Ova e eden
minoren primer, no ne edinstven. Zatoa nemojte da se pravite angeli.
Ponatamu u{te primer, javnoto pretprijatie "Komunalna higiena" od
Skopje. Toa e celoto vreme oblepeno, za vreme na kampawata so va{i
posteri, a tablata na koja stoi naslovot na javnoto pretprijatie ja
nema poradi eden golem poster. Za toa vlasta li e kriva? Vie sozdavate
privid deka se e kontrolirano od VMRO-DPMNE, iako kontrolirate
mnogu javni pretprijatija na lokalno nivo. Eve vo Ko~ani od kade {to
dojdoa "obezbeduva~ite na izborite" vo Ohrid pred nekoj den. I tamu, vo
Ko~ani SDSM gi kontrolira javnite pretprijatija. Imam tuka imiwa,
posle }e povikam nekoi od vas da objasnat vo kakva relacija se so niv.
Nemojte sega VMRO partiziralo se, kako da nema drugi partii vo
dr`avata. Samo VMRO e vinovno za se.
135

Ne sakam nikogo da obvinuvam, no da bideme malku poobjektivni.

Nekoi raboti ednostavno se zloupotrebuvaat i mora na niv da se
parira. Imam distanca od lokalnite izbori koja {to mi dozvoluva da
bidam barem malku poobjektiven. Nemo`e od subjektivizmot nikoj da
pobegne, ama mo`e da se bide barem malku poobjektiven. Eve vi stoi na
raspolagawe pismoto, proverete dali ima vo nego na{ obid za pravewe na
marketing.
Koga ve}e zboruvame za radikalizacija na odnosite, koga zboruvame
za `rtvi, cel den raspravame za toa kolku se vlo{eni sostojbite i
opozicijata si zema za pravo da ja napu{ti sednicata dodeka ne se
rasprava za ovaa to~ka, treba objektivno da i pogledneme na vistinata
vo o~i i nekoj da ponese odgovornost za toa. Moe tvrdewe, moja teza e
ovie lokalni izbori, ako se tretiraa lokalno nema{e da se slu~i nikakov
problem.
Vie g-dine Crvenkovski ako leta muva okolu vas, vo ovoj moment,
sigurno so rakata }e mavnete za da ja izbrkate. Mo`ebi e vulgaren
primerot, me|utoa objasnuva deka sekoja akcija predizvikuva
kontrareakcija. Princip na povrzani sadovi. Koj kako saka neka misli
VMRO-DPMNE i SDSM se mnogu potesno povrzani otkolku toa {to
deluva na makedonskata politi~ka scena. Crno i belo, no} i den, plus i
minus. I zatoa nemo`e da izleze na pres-konferencija g-dinot
Bu~kovski, se izvinuvam {to spomenuvam nekoj {to e nadvor od
Sobranieto, me|utoa razmisluvav na ovaa tema. Ako mo`e nekoj od preskonferencija da proziva, toga{ mo`am i jas, od tuka da go prozivam
nego. Ako mo`e nekoj da izleze vo javnost da dade intervju, da izre~e
partiski stav dali vo mediumi ili na drugo mesto, toga{ mo`eme i nie
da mu odgovorime. Vo slu~ajot jas nema da mu odgovoram. Me|utoa , }e
pra{am na {to misle{e g-dinot Bu~kovski koga re~e:"Mnogu sme jaki",
posle prviot krug na lokalnite izbori. Misle{e li deka nie }e ka`eme
deka sme mnogu slabi.
Se obiduvam da ne vnesuvam tenzija vo govorot, izrekuvam tezi,
me|utoa ne sum `estok, nemam omraza kon nikoj. Ednostavno baram da si
ja ponesat odgovornosta tie v`e{teni glavi koi ne dovedoa do ova. Bez
razlika na se neprostlivo e da se dovede do ovoj stepen Makedonija. Vi
velam kolku sakate zboruvajte za sudir, za konfrontacija, ama nea ne
mo`e da ja ima ako postoi samo eden. Nemo`ete vie samo da obvinuvate
po sekoja cena, a da bidete ~isti . Toa ne e taka, ne ste ~isti. Da si ja
ponesete odgovornosta zatoa {to gi radikaliziravte rabotite.
A ako ima nekoj {to e odgovoren od na{a strana, da si ja ponese
odgovornosta isto taka. Nikogo ne amnestiram pred zakoni, nikogo ne
amnestiram pred dr`avni interesi, nikoj nema pravo da ja zagrozuva
Makedonija,ama ni vie. A ne, nikoj nema pravo da ja zagrozuva Makedonija,
VMRO nema pravo da ja zagrozuva Makedonija, samo VMRO ja zagrozuva
Makedonija. Ne! Koga zboruvate, koga upotrebuvate takov ar{in i
takvi te{ki zborovi prvo na sebe primenete gi. Primenete go na sebe ona
{to sakate da go napravite na drug. Koga }e ja ponesat odgovornosta
136

nekoi {to dovedoa do vakva situacija vo Makedonija i koga }e se zavr{i

eden proces na ras~istuvawe so edna zla krv {to ja ima vo partiite,
toga{ mo`eme da zboruvame za napredok. O~igledno e deka ima zastoj vo
demokratskiot razvoj zatoa {to nekoi lu|e se i premnogu zaneseni, pa i
samo zaqubeni.
Sega doa|m do sledniot moment, odnosno do incidentot koj se
slu~i vo nedelata vo Ohrid, a koj be{e i prvi~na motivacija na SDSM
da pobara vondredna sednica vo Sobranieto. I mislam deka e dobro {to
raspravame za toj slu~aj zatoa {to se izrekuvaat, spored moe
razmisluvawe golemi nevistini koi mo`at makedonskata javnost da ja
naso~at vo pogre{na strana, odnosno da dadat pogre{no svetlo na
rabotite. Treba da zboruvame otvoreno za ovoj slu~aj, da vidime koj se
be{e tamu koj dava{e instrukcii, koj pla}a{e. Da vidime {to e
zapleneto kako oru`je od strana na policijata, kako bile opremeni
lu|eto {to bea tamu. Da podiskutirame malku niz prizma na prisustvo
na vooru`eni lica ili kako popularno se narekuvaat reketari,
aktivisti, koi do{le da gi obezbeduvaat izborite. Za mene toa e
nepoznata kategorija vo zakonite koi {to gi imame za sproveduvawe na
izbori i na takov na~in se prodol`uva so formirawe na parastrukturi,
sozdavawe na nekoi paradr`avni, da ne re~am protiv dr`avni
strukturi. A }e dojdam do toa protivdr`avno odnesuvawe, }e ka`am
malku za toa koga }e zboruvam za politi~koto dosie {to go dobiv pred
nekoj den od policijata, {to go pravevte vo vreme na va{eto
demokratsko vladeewe.
Zna~i sakam da razgovaram imam mnogu informacii, sigurno i vie
imate mnogu isto taka, pa da gi sporedime. Trieset i pet lu|e so devet
koli odat od Ko~ani vo Ohrid. Da re~eme deka ne se raketari na SDSM,
iako znam to~no od kogo dobile pari za da otidat vo Ohrid. ]e go ka`am
i toa , no malku podocna. Povtoruvam, trieset i pet lu|e so devet koli
oti{le vo Ohrid. Da re~eme ne bile tamu so namera da gi obezbeduvaat
izborite. Vie gospoda od SDSM sigurno }e negirate, mo`ebi }e gi
pravdate deka bile na seminar ili na turisti~ko propatuvawe. Zatoa
vi predlagam da proverime statistika na turisti~kite biroa ili
agencii vo poslednive sto godini, vo mesec Oktomvri dali trieset i pet
lu|e od Ko~ani naedna{ bile vo Ohrid vo isti den! Da odime malku
ponatamu, da ja prodlabo~ime tezata.
Ako bile da ja obezbeduvaat izbornata procedura, toa ja
doka`uva gre{kata na opozicijata, na SDSM i obidot za ru{ewe na
dr`avnite institucii. Toa e forsirawe na parainstitucii po sekoja
cena. Ne vi odgovara parlamentot, ne vi odgovara policijata, za
vladata jasno e deka ne vi odgovara, ne vi odgovaraat izbornite komisii,
ne i veruvate na dr`avnata izborna komisija. Dobro, mo`ebi malku gi
simplificiram rabotite, no neka izleze nekoj od vas i neka ka`e {to mu
odgovara na SDSM. Koja institucija od dr`avata na vas vi odgovara?
Nie bevme 4g. vo opozicija. Jas bev aktiven politi~ki vo toj period i se
se}avam. Ako nekoj e povikan da bide radikalen to~no toa e opozicijata.
137

Opozicijata koja {to vie ja imavte od 1994-98g. be{e

vonparlamentarna. Taa tvrde{e deka ima falsifikat na izborite vo
94g., sobira{e potpisi za referendum, koi {to vie bez nikakov problemgi
otfrlivte. Pravevme 300 mitinzi, no nikoga{ ne se odlu~ivme da
ka`eme ni{to ne e legitimno vo ovaa dr`ava, imame plan "G" ili
neznam koj plan i mirno }e vlezeme vo Sobranieto, ili nema mirno da
vlezeme vo Sobranieto. ]e opstruirame, }e barame pet dena diskusija, }e
ja podgravame tenzijata do bezsvest vo makedonskata javnost. Lu|eto
koi ne se dovolno upateni vo haos se doveduvaat. A posle se sakate
proceduralno da ja prekineme diskusijata, zatoa {to izgleda tolku vi
bilo zna~ajno da zboruvame po ova pra{awe. I na mene ne mi se bendisuva
{to nema prisuten nikoj od Vladata, sega tuka.
(Reakcija na pratenicite od mesto)
Ne gledam nikogo od Vladata i toa mi dava u{te pogolemo
moralno pravo da zboruvam. Vie sakate li da prekineme so diskusijata,
sakate da zboruvame pred makedonskata javnost ili da si odime? [to
sakate?
(Reakcija na pratenicite od mesto)
G-dine Haruni, ne sum kako vas i ve uveruvam deka re~nikot {to go
koristite od mesto, soglasno toa kako se odnesuvate kako pratenik vi
odgovara i ne vi zameruvam.
SAVO KLIMOVSKI:
Ve molam, da ne komunicirame od mesto. Molam da bideme
parlamentarni da se soslu{ame. Rekovme deka }e dozvolime sekoj da
govori tolku kolku {to ima da ka`e. Toa go izglasavme pred da
napravime pauza.
FILIP PETROVSKI:
Ne se obrativ na nikoj, osven nekoj koj namerno e prozvan vo mojata
diskusija. Mo`ebi sakam da ima replika? Toa ne se odnesuva na g-dinot
Haruni, me|utoa toj e poznat kako ~ovek koj postojano ja opstuira
rabota na Sobranieto. Toj misli deka okolu nego se vrti celoto
Sobranie.
SAVO KLIMOVSKI:
Ve molam zadr`ete se na svoeto.

138

FILIP PETROVSKI:
Da se vratam na slu~ajot -"Ohrid", za koj {to izveduvam teza
koja za opozicijata ne mora da e validna, no ja izveduvam i velam deka
SDSM pravi upad vo dr`avnite institucii. Taka go razbiram ova {to
sum go nau~il vo moeto skromno zanimavawe so politikata.
Na vas e,vie mora da odlu~ite ili }e gi po~ituvate instituciite
na sistemot ili }e se soo~ite so odgovornosta {to ja prevzemate koga
odite protiv niv, na nedemokratski na~in. Nema drugo. Vie sakate i
kako demokrati da se pretstavuvate, Da raspravame vo Sobranieto, a
nadvor od nego niedna ko~nica, niedna pre~ka vo odnesuvaweto ne si
postavuvate. Edno so drugo ne ide. I SDSM }e mora dlaboko da ja
preispita svojata strategija na nastap. Ova ne e me{awe vo
vnatre{no-partiski raboti, no ako se doveduva makedonskata javnost
vo zabluda treba da se dadat i kontraargumenti.
Pra{uvam u{te edna{ , koj saka neka mi odgovori. Trieset i pet
lu|e so devet koli, spored soznanijata {to gi imam partisko vozilo na
SDSM od Ko~ani i vozilo so bugarski tablici. Funkcija-prisustvo da se
obezbedata glasa~ki mesta. Vo Ohrid bile devet koli od Ko~ani, ama
bile 30 koli vkupno od cela Makedonija. Imalo od Prilep od [tip, lu|e
koi {to se dosta pomladi od mene, organizirani od izvesen pratenik koj
se nao|a me|u nas. Od nego dobile pari. Stojam pozadi ovie tvrdewa so
seta moralna odgovornost. Toa e pratenikot od Ko~ani g-dinot Van~o
\eor|iev. Toa se informacii so koi {to raspolagam.
(Dofrluvawe od pratenici: Od kade znae{?)
Da ve pra{am vas od kade vi se izve{taite {to gi imavte od
kontarazuznava~kata slu`ba, {to gi objavuvate vo vesnici? Vie ovaa
dr`ava i administracija ja poseduvate mnogu pove}e od VMRO-DPMNE,
i da ne glumime deka vie se znaete, imate pravo , a drugite ni{to ne
znaat. Dali ste spremni vie kako opozicija na zatvorena sednica da gi
proverime site dokumenti {to gi ima policijata, ako gi ima i da
vidime koj e odgovoren za toa {to se slu~uva{e vo Ohrid za vreme na
odr`uvawe na lokalnite izbori. Ili za vas MVR ne e validno...
(Pratenikot Nano Ru`in dofrla od mesto-"Zo{to na zatvorena,
na otvorena!?")
Ako sakate i na otvorena sednica mo`e da razgovarame.Ajde da
razgovarame dali ste aktivisti lu|e koi zemale pari za da izvr{at
odredena zada~a? Da otvorime dilemi za site pra{awa. Nemam ni{to
protiv dokolku imalo takvi i od na{a strana i za niv da diskutirame.
Me|utoa, rekov vo ovaa situacija se slu~uva principot" akcijareakcija". Primerot {to mu go postaviv kako pra{awe na g-dinot
Crvenkovski, ako mi leta muva okolu glavata, }e mavnam za da ja
139

otstranam, ako mi te~e kapka pot, }e ja izbri{am.

Mnogu e prosto toa...
(Dofrluvawe od pratenici.. ka`ete gi imiwata)
Ima dosta imiwa, }e gi ka`am ne e problem. Problemot e vo toa
{to g-dinot Crvenkovski bil tamu. Soglasno so Ustavot na R. M. i
site demokratski prava i slobodi, vie g-dine Crvenkovski imate pravo
da bidete kade sakate, koga sakate i kolku sakate na teritorijata na
dr`avata. Me|utoa, tamu kade {to ste bile vie nekolku pati doa|ale
licata od Ko~ani, bile vo va{a blizina. Na vas kako politi~ar toa vi e
katastrofalna gre{ka i treba da vnimavate takvi raboti koga
pravite, oti so toa se radikalizira sostojbata. Ova e moj stav i se
nadevam nema da ve navredam, nemam namera li~no da vleguvam vo
polemika, no zboruvame za politi~ka odgovornost. Vie ste lider na
politi~ka partija. Vtor pat vo `ivotot vi se obra}am. Prv pat vi se
obrativ vo 1997g. koga dojdov tuka kako student, koga pobarav da si
dadete otstavka, bevte premier, ne si dadovte otstavka. Spored mene
be{e najnormalno da si odite od politikata, vie ne si otidovte, u{te
ste tuka i sega si davam za pravo vtor pat vo `ivotot da vi se
obratam. Mislam deka napravivte gre{ka i ako ne vlo`ite sila vie,
SDSM, partiite od taa strana na Parlamentot, a i partiite od ovaa
strana tie raboti da ne se povtorat, Makedonija odi vo pogre{na
nasoka. Zo{to da bidete del od toa?
Makedonija zaslu`uva podobro i u{te edna{ vi povtoruvam ne sum
ni~ij apologet, nikogo ne sakam da branam, po sekoja cena, {to e od na{a
strana. Mnogu lu|e od kaj nas ne mi se dopa|aat. Sum go ka`al toa , ama
toa ne zna~i deka sega treba da imam razmisluvawe koe {to e isto so
va{eto.
Na pr. eden porane{en na{ pratenik, {to ne e ve}e vo VMRO,
so~uvstvuvav so nego koga na Komisijata za za{tita ~ovekovi prava i
slobodi pla~e{e za svoite deca tvrdej}i deka ne se ose}a bezbeden i deka
mu e strav da gi prati na u~ili{te. Toa ne smee da se slu~uva i nemojte
nitu vie nitu nekoi drugi da bidat del od toa. Toa mi e poentata!
Sakam da gi otvoram malku posuptilno ovie pra{awa, sakam
poemotivno da razgovaram, slobodno da komuniciram. Nekoi lu|e podolgo
se zanimavaat so politika od mene, no toa ne zna~i deka empirijata,
odnosno starosta po sekoj cena zna~i mudrost.
Se doka`a na ovie izbori nema ba{ mnogu mudrost i se nadevam ova }e
bide posledno vakvo ne{to {to se slu~ilo.
Na kraj, u{te edna rabota da ka`am. Predlagam nekoi lu|e da
prestanat da izigruvaat golemi demokrati, posebno pratenicite od
SDSM. Ako sakate }e gi imenuvam! Pred edna nedela go zemav
politi~koto dosie od policijata, soglasno Zakonot, {to go donesovme,
za otvorawe na dosietata vodeni od ideolo{i pri~ini. [eeset
stranici ima, poto~no 58, koe {to e vodeno vo vremeto na SDSM.
140

Imiwa ima. Jas sum, a toa mi ja radikalizira mislata i politi~ki, sum

bil 24 godi{en student na koj taa garnitura mu otvorila dosie kako
"makedonski ekstremist", za {to vi blagodaram. Toa mnogu mi godi,
me|utoa ste me vodele kako ~ovek koj {to bil opasen za ustavniot
poredok na R. Makedonija bez nikakov dokaz i sega nekoj tuka i po povod
lokalnite izbori ni izigruva demokrat, a se raboti za istite lu|e. Pa,
nemate nikakvo moralno pravo. Mnogu lesno nekoi lu|e denes Milo{evi}
go spomenuvaat. [eeset stranici vo koi {to sum obrabotuvam, od majka
do tatko, do privatni kontakti. G-dinot Buzlevski i Ilo Iloski gi
ima vo moeto dosie. Prislu{kuvani se razgovori. Majka mi koga mu se
javila na Buzlevski da mu ka`e: " ne gi zaka~ajte decata vo {atorot,
neka bidat bezbedni". Se javila zatoa {to policijata saka{e da ne
tepa. G-dinot Buzlevski vo toa vreme be{e potpretsedatel na va{ata
Vlada, prislu{kuvan e. Go ima tuka, }e vi dadam kopija i na vas, ne e
ni{to tajno.
Zapisnicite od dosieto se vodeni kako Strogo doverlivi, dr`avna
tajna. Nemojte sega nekoj tuka da ni prodava demokratija. Nekoi lu|e
neka se pogledaat vo ogledalo i najubavo }e si bide da si odat od
politikata. Toga{ }e bide podobro za Makedonija, a ne ovde terorizam,
ekstremizam, nekoj spomenuva nepresmetlivost, alkohol, a ne se
poglednuva sebe. Mnogu sum priseben koga zboruvam za ova, me|utoa imam
golem bes vo du{ata. Koga mi rekoa da go zemam dosieto vo policijata
mislev 2-3 stranici ima. Ne{to sledele, protesti vamu, tamu, do{ol
nekoj policaec, slu{nal po ne{to od {atorot i kraj.
Sleden sum od strana na tajnite slu`bi i posle protestite, za
vreme koga bev Pretsedatel na podmladokot na VMRO. Analizirani se
sostanoci na koj sum u~estvuval po op{tinite niz Makedonija. Zgora na
toa sledena e devojka za koja na tajnite slu`bi ne im bilo jasno vo kakva
relacija e so mene i zatoa e proveruvana do majka i do tatko.
Jas kolku {to znam direktor na Direkcija za Bezbednost i
Kontrarazuznavawe se nazna~uva od Vlada. Vie mo`ete da odbegnuvate
odgovornost, da ka`ete deka neznaete {to pravele lu|eto od DBK, sepak
toa ne ve amnestira od odgovornost, zatoa {to vie ste gi nazna~ile,
toa se va{i funkcioneri.
Ponatamu, vo dosieto ima plan kako da mi se podmetne droga za da
mo`e da se kombinira operativno. I sega nastapuvate i Milo{evi} go
spomenuvate, makedonskata demokratija ja sporeduvate so nego. Ne,
nekoi lu|e nemaat pravo toa da go zboruvaat.
Od 10 Maj, ovaa godina ne sum diskutiral vo Sobranieto, imam
nekoi svoi li~ni pri~ini za toa kako gledam na politikata, sega. Mnogu
te{ko mi pa|aat nekoi raboti. Za Zakonot za visoko obrazovanie ako
nekoj pre`ivea pekol toa sum jas. Me|utoa, za da se smirat tenziite, ne
zatoa {to ne mo`ev da zboruvam, ne zboruvav. Ako go napravev toa }e
stanea deset pratenici od PDP, na niv }e im odgovorea pet pratenici
od VMRO, pa od SDSM i na kraj {to }e se slu~e{e. Malku sozreav.
Ednostavno ne zboruvav dolgo vreme, imav svoi problemi koi {to sakav
141

da gi ras~istam. No na ovaa to~ka ne mo`at da izlezat nekoi lu|e i so

kvazimoral da nastapuvaat pred makedonskata javnost. Pet-{est
meseci ne sum zboruval, ako treba u{te {est meseci nema da zboruvam,
ama koga }e dojde na dneven red vakva zna~ajna to~ka vo koja nekoj mnogu
lesno }e bara ~ovekovi prava i slobodi, a istiot toj anga`ira lu|e, gi
pla}a istite, koi {to se strav i trepet vo Ko~ani. Nemo`e toj da se
pravi demokrat. Ras~istete so toa!
Mnogu se povikuvaat nekoi prisutni od tuka na zapadni
diplomati, {to na mene kako ~ovek {to se zanimava so politika ne mi e
dopadlivo. Nie treba da imame relacija so diplomatite, da gi slu{eme
nivnite sugestii, me|utoa ne e prifatlivo da ni e presudno po sekoj cena
{to ka`ale zapadnite diplomati. Pa se zboruva po cel den
diplomatite bile za Vladata, bile protiv Vladata. Nekoi lu|e od tuka
ne treba toa da gi ma~i, tuku da razmislat kako da ras~istat so
sopstvenite moralni problemi. A ako ve}e gi spomenuvame diplomatite
me|u drugoto, kako {to slu{nav tie ni pora~aa da vidime kolkava
odgovornost vo celata ovaa situacija imaat partiite, a ne
parlamentot i ne dr`avnite institucii. Pra{awe e kolku partiite
ja potpalija atmosferata. Koga }e ras~istime so tie dilemi i koga }e
svatime deka na izbori, makar koga i da bide nemo`e da ima ubistva,
nemo`e da ima radikalizirawe na odnosite, deka se e menlivo, sekoj
mandat minuva, toga{ narodot }e bide spokoen.
Toa e edinstvenata cel koja dava kolku, tolku nekakvo
opravduvawe da se zanimavame so politika. Podobar `ivot na narodot
i negovo spokojstvo. Ako navrediv nekoj neka mi prosti. Deklaracijata
ja podr`uvam i }e glasam za nea. Daj bo`e so toa da sme ja zavr{ile
rabotata, da ne se povtori nikoga{ ne{to sli~no i otvoren sum za
replika.
SAVO KLIMOVSKI:
Za zbor se javi g-dinot Buzlevski, bidej}i be{e spomnat.
DIMITAR BUZLEVSKI:
Po~ituvan pretsedatele, po~ituvani kolegi pratenici,
Vo iskazot na g-dinot Filip Petrovski ima{e odredena praznina
koja mo`e da ja iskrivi pravata vistina. Zaradi toa, jas cenam, so ogled
na toa {to bev spomenat, da ja ka`am pravata vistina koja na svoj
na~in ja odrazuva pravata slika za odnosot na instrukciite na vlasta
sprema razni manifestacii, vo slu~ajot takov be{e protestot na
sredno{kolcite i studentite manifestiran preku {trajk so ogled
nasproti ovoj Parlament.
So pravo vo toa vreme nekoi od roditelite bea zagri`eni za
sostojbata na nivnite deca koi {trajkuvaa i najverojatno od potreba
za da se proceni kako }e dejstvuva vlasta vo takva situacija i se
142

javuvaa na telefon. Ponatamu, jas nezam vo koj kontekst i kako e

vgradeno vo spomnatoto dosie, no razgovorot be{e na linija deka kako
roditelite stravuvaat za sostojbata vo koja se nao|a nivnoto dete, vo
slu~ajot Filip Petrovski. Jas sum soglasen da se pro~ita toa {to sum
go ka`al toga{, bidej}i se se}avam deka sum ka`al da, vo toa vreme koga
SDS be{e na vlast i vo takvi slu~ai SDS ne primenuva{e sila na takvi
manifestacii, t.e. saka{e niz dijalog da gi ras~isti site potrebi koi
se sozdavaa vo op{testvoto, pa ottamu jas kako potpretsedatel na
Vladata na R. Makedonija ka`av deka garantiram za celokupnata
bezbednost na Filip Petrovski. Toa se ostvari, Filip Petrovski eve go
, tuka e, mo`e da ka`e dali nekoj vrz nego vo tie nastani se odnesuva{e
grubo ili se obide da se odnesuva grubo. Gospoda, vo toa e razlikata na
vladeewe vo toj sistem koga be{e taa garnitura na vlast vo odnos na
ovoj sistem koga e ovaa garnitura na vlast.
Blagodaram.
SAVO KLIMOVSKI:
Blagodaram g-dine Buzleski. Replika za g-dinot Petrovski.
FILIP PETROVSKI:
G-dine Buzlevski moeto po~ituvawe za vas, vie znaete imame
pove}e od prijatelska relacija i nemame nikakov problem vo
komunikacijata. Ako bev nejasen, bidej}i op{irno zboruvav sega da
doobjasnam. To~no e toa {to vie go ka`avte, kopija od Dosieto }e
dobiete, od prislu{kuvaniot telefonski razgovor {to vie i
gospodinot Iloski ste go imale so mojata majka koja bara za{tita za
mene. Me|utoa da ka`am pred makedonskata javnost, iako pravime ispad
od temata {to e na dneven red. Se izvinuvam za toa, no ako zboruvame za
demokratija nikoga{ ne e dovolno da se zboruva. Stanuva zbor za
razgovor koj {to e sniman vonustavno. Site znaeme deka so Ustavot se
zabranuva prislu{kuvawe, a vie kako toga{en potpretsedatel na Vlada,
od va{ata Vlada ste bile prislu{kuvan.
Ima edna rabota koja mislam deka e mnogu interesna vo vrska so
dosieto. Taa doka`uva deka nema revan{izam od strana na VMRO, za
razlika od tvrdewata na SDSM. Gospodinot Goran Stankovski, {efot
na DBK za Kumanovo zvani Karo...
(reakcii zaradi zborot Karo)
Vo Kumanovo se koristi zborot "zvani". Toj i den deneska ne e
smenet, na~alnik e za kumanovskata DBK. Li~no toj potpi{al deka
"UDBK Kumanovo }e prevzeme aktivnosti protiv nositelot na
Operativna Obrabotka "Marta", na linija na rabota "Makedonski
eksremizam". Me|u drugoto }e se raboti na potvrduvawe na podatokot
143

deka nositelon na OO konzumira droga so cel operativno kombinirawe

sprema istiot".
Znaete li vie kakov bes ima vo mene koga go ~itam ova.
(dofrluvawe od pratenici : smenete go!)
Da go smenime, pa potoa da go iskoristite toa kako dokaz za
revan{izam od na{a strana. Taka? Deka i DBK ja partizirame!
Deregistriran sum od obrabotka ~etiri dena posle pobedata na
izbori, na ovaa garnitura, na 4 noemvri 1998 godina. Va{iot na~alnik
vo toj dokument veli:" be{e sleden preku izvorite Zoki, A{ik, Gemixija
i Bodigard i be{e primenuvana OTS merka "Vrelo" {to vsu{nost e
prislu{kuvawe. Od prevzemenite merki i aktivnosti bea potvrdeni
protivustavnite aktivnosti na spomenatoto lice". Za toa {to ne se
soglasuvav so vas, za toa li bev protivustavno nastroen? Dajte ve
molam!
Ne e bitno, ova mo`e vo knigi da se pi{uva, pa koga }e ostarime }e
ima {to da ka`uvame na vnucite. Me|utoa nemo`e nekoj posle takvo
praktikuvawe na vlasta da izigruva tuka demokrat. Ako ni{to drugo
ovaa vlast ne pravi dosiea. Ako imate drugi soznanija ka`ete. I den
deneska DBK e 90 procenti pod kontrola na SDSM. Re~ete pau{alno gi
davame ocenkite i svesen sum za toa, no nemojte da zaboravate kako
vladeevte i kakvi demokrati navistina ste.
SAVO KLIMOVSKI:
Ima zbor g-dinot pratenik Van~o \or|iev.
VAN^O \OR\IEV:
Po~ituvani pratenici, g-dinot petrovski iznesuva neprovereni
tvrdewa deka jas imam pla}ano lu|e so namera da odat vo Ohrid.
Vsu{nost sakaat tie lu|e da gi pretstavi kako raketari, kako
platenici koi za pari }e otidat da zavr{at nekoja rabota za smetka
na partijata.
Apsolutno ne e to~no, nitu jas nitu nekoj od mojata partija od
Ko~ani imaat dadeno na nekogo pari, osven za prevoz i za jadewe na tie
lu|e {to bea prisutni vo Ohrid. Toa ne sakame da go sokrieme. To~no e i
deka devet koli od Ko~ani bea prisutni vo Ohrid kako aktivisti na
SDSM i toa ne sakame da go sokrieme, nitu mo`eme da go sokrieme. No
zaborava da ka`e vo kogo be{e pukano, od kogo be{e pukano i koj be{e
tepan vo Ohrid. Blagodaram.
SAVO KLIMOVSKI:
Replika za g-dinot Petrovski.
144

FILIP PETROVSKI:
Kolega pratenik eve za va{e koristewe nekolku imiwa, odnosno
prekari, a vie pretpostavuvam podobro gi znaete lu|eto. Dajte da se
dogovorime da vi gi ka`am imiwata, ako mi ja garantirate bezbednosta.
VAN^O \OR\IEV:( od mesto)
Jas da ti ja garantiram bezbednosta?
FILIP PETROVSKI:
Od kade da znam deka nema da ima revan{izam od va{a strana?
BLAGOJA STOJKOVSKI:(od mesto)
Ima institucii da ti garantiraat bezbednost.
SAVO KLIMOVSKI:
]e ve molam dajte da se soslu{ame.
FILIP PETROVSKI:
Nemojte da ne zboruvame koj go vovede principot na nasilie,
slu~ajot Hard Rok, koj lu|e od SDSM se zadol`eni za kontrola na
reketarite, pa se ~uvstvuvaat tolku mo}ni, pa mo`at i na pres-izjavi
da davaat"mnogu sme jaki".
Eve vi nekolku imiwa na lu|e {to zemele pari od vas. (Imiwata
nema da bidat navedeni, bidej}i toa ne e relevantno za knigata)
[to barale tie turisti od Ko~ani koga zaminuvale od Ohrid so
pi{toli, so bezbol palki, gasen pi{tol, bomba. Interesno e {to samo
za eden pi{tol imale dozvola , a za drugite ne.

145

SE POTKUPUVAT PRATENICI
ZA NOVO MNOZINSTVO,
Intervju vo Makedonsko Sonce,
17.11.2000
Gospodinot Filip Petrovski e eden od nekolkuminata mladi
politi~ari od Makedonija. Toj e pratenik vo Sobranieto na Republika
Makedonija od redovite na najgolemata partija na vlast, VMRODPMNE. Porazgovaravme so nego za aktuelnite politi~ki pra{awa, za
najavenata interpelacija na Vladata, pa i za preostanatite problemi.
MS: Gospodine Petrovski, kako pratenik od redovite na VMRODPMNE, kakvi se vnatre{no-partiskite razmisluvawe za najavenoto
novo parlamentarno mnozinstvo i to~ni li se {pekulaciite deka
dokolku Tupurkovski izleze od vlasta, premierot }e raspi{e predvremeni
izbori?
PETROVSKI: Svedoci sme deka vo posledno vreme ima naddavawe.
Opozicijata po sekoja cena se trudi da sozdade mnozinstvo vo
parlamentot, {to mislam deka e legitimno pravo na sekoja opozicija,
zatoa {to sekoj {to e vo opozicija se trudi da dojde na vlast. Me|utoa,
mislam deka premnogu nervozno se pravat tie raboti, zatoa {to se
zgolemuva tenzijata me|u gra|anite. Smetam deka ne e opravdano toa
sozdavawe tenzija, bidej}i ednostavno ova parlamentarno mnozinstvo,
soglasno moite soznanija i moite ubeduvawa, ne e tolku razni{ano kolku
{to se tvrdi. Na vtoriot del od pra{aweto - {to ako Tupurkovski
izleze od vlasta - odgovorot e deka i toa e legitimno pravo. Ako toj
oceni deka ne mo`e so ova mnozinstvo da ostvari programi, koi gi ima
ili ako gi ima, mo`e da izleze od vlasta, ni{to ne e sporno. No, toa
ostava prostor za sozdavawe novo parlamentarno mnozinstvo od na{a
strana, taka {to mislam deka nema da ima predvremeni izbori, od
prosta pri~ina {to mandatot e dobien za ~etiri godini i mnogu od
programite, mnogu od strategijata {to e postavena se vrzuva tokmu za
tia ~etiri godini. Vo eden period na `estoka reforma kakva {to ja
imame, sigurno e deka ne mo`eme za dvanaeset i dvaeset i ~etiri meseci
da gi dobieme rezultatite. Nie izgubivme da re~eme polovina od ovoj
mandat da gi postavime osnovite, za koi{to smetam deka denes se
postaveni zdravo, so dobar temel. Mislam deka tie vo narednite dve
godini }e dadat soodvetni efekti koi {to }e gi po~ivstvuva narodot
za koj vsu{nost i se pravat.
KOALICIJATA NEMA DA SE RASPADNE
MS: ]e se raspadne li Koalicijata za promeni ili se u{te ima
{ansi taa da opstane?

146

PETROVSKI: Koalicijata ima odredeni problemi, toa i pove}e

od vidlivo. Spored moite sogleduvawa mislam deka }e opstane, od prosta
pri~ina {to sepak taa Koalicija e pove}e od vrzana. Nie nastapivme so
zaedni~ki listi na lokalnite izbori. Lu|eto se bliski i po li~na
osnova, me|uto postoi I ideolo{ko zbli`uvawe. Stanuva zbor za
proekti koi{to zaedno gi turkame dve godini. Mislam deka nema zo{to
da ne se prodol`I zaedno. No, ako nekoj smeta poinaku, mo`ni se site
varijanti.
MS: Spored Vas, dali na najavenata interpelacija od strana na
opozicijata nekade kon krajot na ovoj mesec Vladata }e padne ili pak
smetate deka taa se u{te ja u`iva poddr{kata od poziciskite
pratenici?
PETROVSKI: Mislam deka Vladata ja u`iva poddr{kata od
pove}e od {eeset I eden pratenik, taka {to mnogu te{ko deka }e padne.
No, pritoa ne se isklu~eni site varijanti, zatoa {to vo vakvi
situacii postoi zgolemena nervoza, se slu{aat vakvi ili onakvi ponudi,
se kupuvaat ili potkupuvaat pratenici, se i se{to se nudi. ]e bide
interesno da se sledi celata situacija. No, mislam deka }e bide
zadr`ana ovaa pozicija, odnosno deka Vladata }e octane. Se nadevam
deka taka i }e bide od prosta pri~ina {to treba nekoi proekti da se
zavr{at i da se vidat efektite od niv.
MS: Se {pekulira deka }e preminete vo redovite na VMROVistinska makedonska reformska opcija I deka nema da glasate za
doverba na Vladata?
PETROVSKI: Tie {pekulacii jas odamna gi slu{am i tie
postojano me sledat. Mo`ebi od prosta pri~ina {to, da re~eme, jas od
nekoi raboti ne sum zadovolen. No, toa ne zna~i deka nezadovolstvoto
mora da se manifestira so toa {to nekoj }e premine vo druga partija.
Rabotite od koi{to jas ne sum zadovolen ili ne se soglasuvam vo
redovite na VMRO-DPMNE glasno gi potenciram. Kako mlad ~ovek se
boram za moite stavovi, se boram za rabotite koi ne mi dopa|aat i vo
takva nasoka mislam deka uspevam ne{to da promenam. Sepak, nikoga{
rabotite ne se idealni, se znae deka ne mo`e po sekoja cena da o~ekuvame
deka se }e ostvarime od ona {to se na{i zalo`bi, kako poedinci. Mislam
deka sepak uspevam. Zaedno so edna mlada grupa lu|e ednostavno se
trudime da promenime ne{to za podobro. Ima dovolno prostor da gi
otfrlam tie {pekulacii deka preminuvam vo druga partija. No, toa ne
zna~i deka ne prodol`uvam da se boram za ostvaruvawe na nekoi celi za
podobro na site mladi lu|e. Mislam deka niz vakviot anga`man mo`am
da gi ostvaram.

147

BEZOBRAZIE OD OPOZICIJATA
MS: Premierot Georgievski se pofali so zgolemeniot dr`aven
Buxet. No, komentarite od narodot i od opozicijata se deka toj parite
gi vra}a na onie koi{to predhodno gi sogolil i deka ovoj model ne e
efikasen?
PETROVSKI: Mislam deka ne e taka. Od strana na opozicijata
stanuva zbor za evtin populizam, zatoa {to tie so slatki zborovi
sakaat da mu se obra}aat na narodot, deka tie ednostavno se gri`at za
niv, deka VMRO-DPMNE gi sogolilo, deka gi ograbilo ili neznam {to
drugo. Ednostavno, stanuva zbor za suficit koj {to prv pat se pojavuva
i spored moe mislewe toj e sozdaden od doma}insko rabotewe, zatoa {to
se namaluva sivata ekonomija, golemite sopanstvenici, koi{to stanaa
toa eftino privatiziraj}i golemi firmi vo vremeto na SDSM, se
naterani da pla}aat danok na dr`avata. Tie stanaa golemi
stopanstvenici kupuvaj}i firmi vo vremeto na SDSM, a ona {to go
dol`ea na dr`avata ne go davaa. Sega dr`avata pozdravo gi postavuva
svoite osnovi. Ednostavno, gi sproveduva reformite, ramkata e
pozaostrena. Me|u drugoto, voveden e i Danok na dodadena vrednost, koj
{to celiot moderen svet go poznava i e mnogu efikasen vo ovaa nasoka.
Efektite se tuka. Sega se pojavija vi{ok pari. Tie pari se od
doma}inska narodna vlast i sakame da gi vratime na narodot. Postojat
programi i na~in kako tie da mu se vratat na narodot i }e mu se
vratat. Ne mo`am da svatam do kade }e odi bezobrazieto vo toj
populizam od strana na opozicijata na parite {to mu se vra}aat na
narodot da im nao|aat maana. Ednostavno, se oddadovme na edna
maratonska rasprava, na maratonska diskusija, odolgovlekuvawe na
raspravite vo Sobranieto, samo da ne dojde do efektot koj{to nie go
predviduvame, a toa e narodot da gi po~uvstvuva tie pari, odnosno da ne
dojde do edna situacija vo koja tia kako opozicija }e dobijat negativen
poen. Mislam deka objektivno treba da gi gledame rabotite. Ovaa vlast
ima odgovornost za sopstveniot narod i mislam deka toa mnogu brzo }e
se vidi. Ovie pari od suficitot brzo }e stignat do poedinci i lu|eto
na koi {to im se nameneti i }e se vidi deka modelot e efikasen.
Narednata godina }e se odi so namaluvawe na personalnite danoci, }e se
odi so naredni reformski zafati i mislam deka mnogu brzo rabotite }e
se dvi`at vo pozitivna nasoka.
MS: Vie najavivte tu`ba protiv eks-ministerot za vnatre{ni
raboti, g. Tomislav ^okrevski, za policiskoto dosie koe za Vas go vodea
vo vremeto na studentskite protesti vo Skopje vo 1996 godina. Vrz
osnova na {to se dol`i vakvata odluka i do kade e postapkata so
prijavata?
PETROVSKI: Makedonskata javnost jas ja zapoznav deka za vreme
na studentskite protesti vo 1996-1997 godina, no i vo 1997 i 1998
godina, mi e vodeno ideolo{ko dosie, zatoa {to ne bev istomislenik na
148

SDSM, odnosno na toga{nata vladea~ka garnitura. Na moe golemo

v~udoviduvawe jas go dobiv dosieto koe{to ima {eeset stranici i koe
go objaviv celosno vo vesnikot "Makedonija denes" i soglasno moite
demokratski opredelbi go staviv na uvid na makedonskata javnost.
Me|utoa, moram da ka`am deka dosieto e vodeno nadvor od site zakonski
regulativi, prislu{kuvani se telefonski razgovori koi{to se nadvor
duri i od ustavnite opredelbi za temelnite prava i slobodi na
poedinecot so {to mislam deka se naru{eni site moi osnovni prava i
slobodi, a i moeto pravo za politi~ko zanimavawe i anga`man. Najaviv
tu`ba protiv ^okrevski. Taa seu{te ne e podnesena, zatoa {to gi
podgotvuvam detalite. Vo momentot go vodam vtoroto nivo na
istraga, odnosno dostavuvam barawe do MVR da gi vidam imiwata na
dou{nicite, koi{to ne mi bea dostaveni vo prvoto nivo, prviot
stepen. Otkako }e gi dobijam site potrebni podatoci, }e podnesam
tu`ba, koja {to se nadevam }e bide pozitivno re{ena, zatoa {to
stanuva zbor za krunisuvawe na eden zafat koj{to Makedonija kone~no
se odlu~i da go donese. Pedeset godini se vodeni dosieja na
neistomislenici na vlasta. Lu|e se goneti i zatvorani, progonuvani,
uni{tuvani im se privatnite `ivoti, idninata i semejstvata.
Mislam deka Makedonija go napravi prviot ~ekor so toa {to donese
Zakon za otvorawe na dosiejata. Vtoriot ~ekor e da go osudi toa i
kone~no da se zatvori taa postapka. Tie {to si zemale za pravo da se
najdat nad zakonot i nad Ustavot, treba da gi stigne liceto na
pravdata, taka {to mo`am da najavam deka ovaa rabota }e ja vodam do
kraj.
"RADKO" NE E MOJ PROBLEM!
MS: Pred dve nedeli se slu~i incident pri promocijata na
Zdru`enieto "Radko" na koe prisustvuvaa nekolku pratenici na VMRODPMNE. Kolku va{i pratenici, odnosno ~lenovi prisustvuvaa, dali
nivnoto prisustvo zna~i deka tie se ~uvstvuvaat kako Bugari? Va{iot
stav za "Radko"?
PETROVSKI: Prvo, jas ne znam deka prisustvuvale pratenici na
VMRO-DPMNE i toa prvpat go slu{am od Vas. Duri mo`am so
sigurnost da tvrdam deka ne prisustvuvale, taka {to odredena
distanca e dobro {to se ima od toj incident. Tie {to go napravile
incidentot neka ja snosat odgovornosta. Mojot stav za "Radko" e mnogu
obi~en i mongu normalen. Nevalidno zdru`enie mo`e da funkcionira.
Sekoj koj{to saka nevalidno da se zdr`u`uva neka se zdr`u`uva,
demokratski neka se zdru`uva me|utoa neka ne mi nametnuva
nedemokratski svoj stav mene ili na nekoj drug. Ako tie lu|e se
~uvstvuvaat kako probugari ili Bugari, toa e niven stav, toa e niven
problem a ne moj.
MS: Vo Bugarskite vesnici ("Trud", "24 ~as", "Literaturen
forum" itn.) bea objaveni tekstovi vo koi se veli deka Georgievski i
149

polovina od ministrite se ~uvstvuvaat kako Bugari, deka zborot

Makedonec zna~i Bugarin vo Makedonija. Postoi li bugarofilstvo vo
najvisokoto rakovodstvoto na VMRO-DPMNE i voop{to vo
dr`avata?
PETROVSKI: Znaete deka neblagodarno e da gi komentiram
bugarskite vesnici. Me|utoa, mo`am da ka`am deka kako {to ima
v`e{teni glavi vo Makedonija, taka gi ima i vo Bugarija. Kako {to
nekoj saka da vpi{e evtin populisti~ki poen vo Makedonija, taka nekoj
verojatno saka da go napravi toa i vo Bugarija. Da ne se navra}ame mnogu
na istorijata. Denes razgovarame od sovremena perspektiva, taka {to
da ne gi objasnuvame istoriskite nasledstva, sekoj gi znae i ima pravo da
izbira vo {to }e veruva. Ednostavno, ne bi sakal da komentiram i }e go
zadr`am toa kako stav deka nekoi raboti treba da se zemaat so doza na
rezerva. Deka ministrite i Georgievski se ~uvstvuvale kako Bugari
mislam deka e evtin trik. Nema takvo ne{to. Mo`ebi postoi vo
sopstvenite opredelbina nekoi poedinci i toa e nivno pravo. Ne im go
odzemam.
MS: Kako gi komentirate pi{uvawata na g. Georgievski vo
na{ite vesnici, kade se veli deka u{te Todor Aleksandrov zboruval za
makedonski Bugari, deka vo nivnite dokumenti pro~ital deka VMROObedineta voop{to ne spomenuva Makedonci, tuku Makedonci-Bugari,
deka skoro site na{i revolucioneri i prerodbenici bile Bugari. Potoa
razmisluvawata na ministerot Marijan \or~ev deka eden narod sme i vo
taa nasoka objasnuvawata na Georgievski [to lo{o sme videle od
bugarite, deka zaedno so gospo|icata Dimovska i bugarskiot ambasador
vo Makedonija, Angel Dimitrov, formirano e zdru`enie za dobri odnosi
me|u Makedonija i Bugarija, a na negovoto osnova~ko sobranie voop{to
ni{to ne e spomnato za Makedoncite?
PETROVSKI: Ni{to sporno za citatot. Ne sum kompetenten da
komentiram stavovi na drugi lu|e. Makedonskata javnost e taa {to
presuduva i nosi stavovi za politi~arite, taa im ja dava ili im ja
odzema doverbata. Neblagodarno e da komentiram izjavi na lu|e koi {to
se ili na dr`avni ili na partiski pozicii. Mislam deka niv treba da gi
pra{ate za nivnite stavovi. Kako mlad ~ovek, smetam deka na
Balkanot treba da postoi sorabotka pome|u site narodi i dr`avi i da
postoi po~it od dvete ili site strani, site treba da se priznavame i
da ne se negirame i Balkanot sigurno }e odi napred. Spored mene taka
treba da razmisluvame, da ne se optovaruvame so toa. {to bilo kako
bilo, zatoa {to vo temnite lavirinti na istorijata mnogu lesno
mo`eme da se zagubime.
MS: Kako gi komentirate razmisluvawata na Mladen Srbinovski
objaveni vo negovata kniga Obedi ni{to`nost, vo koja toj zboruva za
navodnite bugarskite koreni na makedonskiot jazik i narod?
PETROVSKI: Taa kniga ne sum ja ~ital. Veruvam deka vo bliska
150

idnina nema da najdam vreme da ja pro~itam, taka {to nemo`am da

komentiram. Pra{ajte go Mladen Srbinovski.
MS: Dali vie mislite
prerodbenici bile Bugari?
PETROVSKI: Ne!

deka

site

na{i

revolucioneri

151

63 Sednica na Sobranieto na Republika Makedonija,

Proda`ba na Makedonski Telekomunikacii,
20 Dekemvri 2000
Gospodine Pretsedatele, dami i gospoda vo vrska so dene{nava
sednica, odnosno Informacijata za proda`ba na makedonskiot telekom
sakam da iznesam svoe viduvawe, so nekoi tezi na opozicijata da
polemiziram i na kraj da dadam svoj stav vo vrska so ova pra{awe, koe
{to predizvika dosta polemiki vo javnosta i e pra{awe od visok
politi~ki intenzitet, tretirano bezmalku od sekoj gra|anin na
na{ata dr`ava.
Ovaa sednica e svikana po barawa na opozicijata i spored mene e
sosema opravdano koga opozicijata }e postavi barawa za diskusija po
bilo koe pra{awe {to e od vakov interes, ili pak vo odredeni slu~ai i
od ponizok politi~ki intenzitet, nie da se svikame i da raspravame,
{to spored toa kako ja razbiram dr`avata, definicijata na
institucijata vo koja {to rabotime, e normalna rabota, ne{to za koe
{to nie sme tuka. Ova pra{awe e od javen interes i treba da mu obrneme
posebno vnimanie dobro e {to opozicijata pobara da razgovarame.
A sega, nakratko ne{to vo vrska so procesot na privatizacijata
na telekomot. Go sledev izlagaweto na Ministerot i ona {to go fativ
kako pribele{ka, procesot e be{e transparenten, otvoren, so
zadovolstvo na site u~esnici {to mo`evme da go vidime i od u~esnicite
i od makedonskite mediumi, odnosno mo`evme da zaklu~ime deka nema
nekoj problem koj {to trajno stoi zad privatizacijata ili nekakva
mistifikacija koja {to ja doveduva vo pra{awe celata privatizacija,
kredibilitetot na Vladata, ili pak nas kako zakonodaven dom. Jas se
soglasuvam, privatizacijata na makedoskiot telekom e izvonredno
zna~ajno pra{awe za nadvore{niot rejting, ugled i imix na dr`avata i
za gradewe na doverba vo procesot na privatizacija kaj na{ite gra|ani,
kaj politi~kite subjekti, tokmu so transporentnosta, objektivnosta
i otvorenosta, za koja {to kako pratenik nemam zo{to da se somnevam,
odnosno nemam vo {to da se somnevam zatoa {to se potpiram na moite
setila, posebno na vidot i sluhot. Ona {to go vidovme i slu{navme, ako
sakame da bideme objektivni vodi vo taa nasoka.
Se postavuva pra{awe od strana na opozicijata, koe {to e dosta
eksploatirano deka ovoj proces gi zagrozuva makedonskite nacionalni
interesi, deka se delat provizii, Vladata ne vodi smetka za ni{to vo
dr`avata, podgotvena e se da rasprodade i ovaa Vlada e, ona {to go
slu{ame izminative dve godini, najlo{a od site mo`ni vladi vo
postoeweto na nezavisna Makedonija i ednostavno ne vnimava na ni{to
{to pravi, gi zapazuva samo li~nite interesi. Jas ne bi mo`el da se

152

soglasam so ovaa konstatacija od pri~ina {to povtorno so povikuvam

na toa {to e dogovoreno pri privatizacijata Vladata obezbeduva
u~estvo vo telekomot na nivo na Odborot na direktori, Vladata
zadr`uva pravo na veto, ja poseduva zlatnata akcija i pravoto na veto
mo`e da go iskoristi koga stanuva zbor za strate{ki i nacionalni
interesi. Spored toa nema zo{to da se somnevame vo Vladata, ako gi
zadr`uva ovie mo`nosti i deka nema da gi iskoristi. Od taa gledna
to~ka bi sakal da dadam svoja ocenka, site tie nastapi {to gi ima{e
opozicijata, bez razlika dali e vo Parlamentot ili nadvor od
Parlamentot se nastapi odnosno eftin politi~ki marketing vo koj
{to golata borba za vlast dominira i se zaboravaat tokmu od
opozicionata strana makedonskite nacionalni interesi, doveduvaj}i ja
Makedonija vo pozcija da nadvore{nite faktori smetaat deka nie vo
dr`avata ne mo`eme na niedno nivo, vo niedna institucija ili pak za
nieden nacionalen interes da imame minimum konsenzus. Zna~i, gi
doveduvame vo pra{awe site raboti, go doveduvame vo pra{awe
funkcioniraweto na bilo {to, samo za da se zapazi sopstveniot
tesnopartiski interes. Taka, se soo~ivme so opstrukcija, svedoci sme na
nevideno `estoka kampawa koja {to se vodi od site raspolo`livi
sredstva. Opozicijata "puka" od site kalibri, ova svatete go so ograda,
nemojte kako vojni~ki termin da go razberete, pred se mislam na
zloupotreba na satelitskite pridru`ni organizacii koi {to gi ima na
raspolagawe opozicioniot SDSM, koja {to nemo`am da ja ocenam kako
borba za prekinuvawe na procesot na privartizacijata na Telekom, tuku
kako na~in, odnosno skalilo kako da se dojde na vlast.
Vo taa nasoka bi sakal, bidej}i smetam deka vo parlamentarnata
rabota, ili dobro podgotven nastap vo Parlamentot treba da se imaat
i argumenti, odnosno ako se nastapuva kako pratenik koj {to se
soglasuva so privatizacijata na Telekomot, ako izleguvam kako
pratenik koj {to doa|a od strana na pozicijata, ili pak ako
nastapuvam kako pratenik koj {to saka da spori so opozicionite
stavovi, sakame da se povikame na odredeni raboti, na odredeni pisanija.
Tie raboti se evidentirani, dokumetirani vo makedonskata istorija,
iako stanuva zbor za pobliska istorija, odnosno za dokumenti koi
seu{te ne se objaveni od Institutot za nacionalna istorija, me|utoa
ovie pisanija eden den }e bidat dostapni na Institutot i vrz osnova i
na niv }e se pi{uva istorijata na Makedonija od 1997/98 godina.
Dami i gospoda, jas ovde imam za vas ...
(Poka`uva od govornica polna papka so dokumentacija)
Ne se pla{ete, nema da go zloupotrebuvam vremeto {to go imam
dobieno za zboruvawe na govornica, imam za Vas eden set pisanija koi
{to se objaveni vo Nova Makedonija, vo Plus i vo Ve~er vo periodot od
1997 i 1998 godina, a se vo vrska so privatizacija na makedonskite
telekomunikacii.
153

Za onie {to zaboravile da potsetam deka 1997 i 1998 godina na

vlast be{e SDSM, ima{e svoja Vlada, ima{e svoj minister so
dene{niot resor, imawe svoj direktor vo Makedonski telekomunikacii,
do detali e objasnet procesot na privatizacija. Izdvoiv nekolku
pisanija za koi {to mislam deka se mnogu plasti~ni i flagrantno
mo`at da ni go dobli`at primerot okolu toa kako toga{nata vlast,
dene{nata opozicija gradela svoj stav okolu proda`bata na
Telekomunikaciite. Ova go pravam od prosta pri~ina zatoa {to
smetam deka onie koi {to na ovoj na~in se izjasnuvale pred dve do tri
godini mo`at, me|utoa e nedozvolivo, politi~ki mo`at, me~utoa
etni~ki e nedozvolivo da izigruvaat kameleoni pred makedonskata
javnost, pred makedonskite glasa~i i da se i da se proglasuvaat za
svetci i edinstveni za{titnici na makedonskite nacionalni interesi.
Zatoa {to stanuva zbor za izjavi, stanuva zbor za intervjua, stanuva
za pi{uvawe na novinari bliski do vlasta vo toa vreme, koi {to nema
da gi imenuvam, me|utoa }e vi dadam datumi i }e vi gi dadam vesnicite
za da mo`ete vie da gi pro~itate, a ako sakate }e vi go dostavam i
materijalot da si go isfotokopirate i da bideme malku poobjektivni.
Toa mo`am da go napravam zatoa {to vo pra{awe e makedonskata
javnost koja {to denovive se povikuva na gra}anska neposlu{nost, se
povikuva na bunt, nekoi partii povikuvaat na podigawe na tu`bi za da
se sopre proda`bata na telekomunikacii, a ako ne se la`am imame i
tu`ba od pravnoto biro na SDSM, izvinete ako ne go pogodiv pravilno
naslovot na biroto, no deka ima tu`ba od toa va{e biro e i pove}e od
jasno. Toa zna~i deka mo`am da vi se obratam...
(Dofrluvawe na nekoi pratenici od mesto)
Ne, mislam deka ne e politbiro.

STOJAN ANDOV:
Neka si zboruva slobodno pratenikot {to ima zbor.

FILIP PETROVSKI:
Blagodaram pretsedatele.
Zna~i, mislam deka ne stanuva zbor za politbiro, neznam dali
interno taka se vika, no razbrav deka se vika pravno biro na SDSM. Toa
sega vodi spor za sopstvenosta na Telekumunikacii. ]e izdvojam nekolku
pisanija za da vidime {to se pi{uvalo vo vreme na Vladata na SDSM,
kako se gledalo na privatizacijata na Telekom. Tekstot se vika
"Najskapoceniot kamen na krunata" od 21.02.1997 godina objaven vo
Fokus. Tekstot zavr{uva: "Ova {to se slu~uva vo momenti koga
154

vladiniot kabinet vleguva vo postapka na ocenka na pri~inite za mnogu

lo{ata participacija na stranskiot kapital vo makedonskata
ekonomija. So dobrata realizacija na ovoj proekt rabotite mo`at da
trgnat po sakaniot pravec. Mene ne mi ostanuva ni{to drugo tuku da
zaklu~am deka vladiniot kabinet saka da go privatizira Telekom. Da ne
ve zamaram, da ne odam vo mnogu dolga eksplozicija na tekstovite,
me|utoa moram u{te ne{to da vi dobli`am.
1997 godina 30 Oktomvri, tekstot se narekuva "Don Periwom",
objaven vo Puls. Zna~i, sega Vladata se nadeva i na svoi ekstra poeni
pred makedonskata javnost ili na ekstra aktivnosti od parite {to }e
gi dobie od Telekom. Vo me|uvreme celata ova telekomunikaciska epizoda
}e ima i svoi sporedni sporedbi, me|utoa isto taka isklu~itelno va`i
finansiski otkloni. Kako {to doznava Puls minatata nedela bil
postignat kone~niot dogovor me|u makedonskiot Premier. "Vo toa
vreme g-dinot Crvenkovski be{e Premier koj {to go nema deneska da
prisustvuva na ovaa sednica", i guvernerot na Centralnata banka za
iskoristuvawe na zna~itelno par~e od ovie telekomunikaciski dolari
za formirawe na dolgonajavuvanata Mat-mes banka za poddr{ka na
makedonskiot izvoz. Zna~i vie sakate da gi iskoristite parite, imavte
konkretni priekti i sega jas mo`am edinstveno da zaklu~am deka
bolkata ne e vo toa {to }e se privatizira makedonskiot telekom, ama
koj }e gi koristi parite. Vsu{nost finansiskata participacija vo
formiraweto na bankata }e bide samo del, vo sekoj slu~aj biten od
vladinata programa na koja {to se raboti za iskoristuvawe na
dolarite do privatizacijata na Telekomot. Nema nikakov somne` deka
dolarite }e se iskoristat i nekoj saka da go privatizira Telekom. Tuka
ima 30-tina, 40, mo`ebi i 50 tekstovi koi {to se pi{uvani kako }e se
iskoristat parite. Moram da vi ka`am ne najdov nieden red, niedno
zbor~e na kritika deka se prodava najskapoceniot kamen vo krunata na
dr`avata, zlatnoto jajce, najprofitabilnata firma i poradi toa
{to se prodava nekoj }e gi ukrade parite, ili zatoa {to se prodava
makedonskiot telekom se zagrozeni makedonskite nacionalni interesi.
Sakam edno pra{awe da i postavam na opozicijata i da
polemizirame, a mo`ete i da ne mi odgovorite. Kako mo`ete da gi
doveduvate makedonskite nacionalni interesi vo pra{awe koga go
prodava ovaa Vlada Telekom, a da ne gi doveduvate koga gi prodava{e
va{ata Vlada? Kako mo`ete da gi doveduvate vo pra{awe proviziite
odnosno kriminalot da go turkate po sekoja cena napred koga vladee ovaa
Vlada za razlika od va{ata Vlada? Ima milion primeri, ako sakate }e
zboruvame kolku procenti od makedonskoto stopanstvo ili blagoto, od
bogatstvoto na Makedonija vie go privatiziravte, pa ne se se}avam
deka bevte doblesni da izjavite oti imalo kriminal, a kriminal, vo
stilot na edna izjava na Pretsedatelot na Sobranieto, "kriminal
ima{e".
Doa|am do edna klu~na rabota, koga zboruvame za privatizacijata
na Makedonskite telekomunikacii, barem spored moja procenka.
155

Se vodi kampawa vo javnosta daka Makedonskite telekomunikacii

im pripa|aat na site gra|ani, deka vo vremeto na socijalizmot site sme
vlo`uvale, pa sega da si barame del nazad da ni se vrati, koi se tie od
ovaa Vlada da ja privatiziraat, da gi privatiziraat Makedonskite
telekomunikacii, pa toa e na{a pot, nie 50 godini go sozdavavme
Telekom. Me|utoa, neznam zo{to, a uveren sum naro~ito zaboravavte
nekoi raboti koi gi napravi Va{ata Vlada. Vo princip ne sakam da
prefrluvame na{a-va{a Vlada, ili pak da si dozvoluvam da vlezam vo
rizik so toa {to }e zboruvam za nekoi prethodni vremiwa da dojde nekoj
od Va{ite diskutanti, pa da ka`e Vie gi dobivte izborite i nemate
pravo sega da `alite, Vie ste sega edinstveni vinovnici. Me|utoa,
dozvolete mi da postavam nekolku pra{awa. Vo princip sekoga{ koga
diskutiram i postavuvam pra{awa na koi ne odgovarate - mala
digresija, Vi postaviv pra{awe za politi~koto dosie minatiot pat,
nikoj od Vas ne se ogradi kako pratenici koga zboruvav. Vo princip ne
sakate da odgovarate na toa, no ne zna~i deka i nie ne mo`eme da gi
postavime pra{awata, neka si odgovori makedonskiot glasa~. Stanuva
zbor, koga zboruvam za prethodniot period, so site ogradi od rizikot
{to mo`ete da ja svrtite diskusijata deka toa e period za koj ne treba
da diskutirame, edna spored mene krucijalna rabota koja mo`evte da ja
napravite ako bevte tolku mnogu zainteresirani za makedonskiot
glasa~, ako bevte tolku mnogu zainteresirani za za makedonskiot
gra|anin ili pak ako sakate za makedonskite nacionalni interesi.
Tekstot vo "Ve~er" od 18 Dekemvri 1997 godina "Preregistracija osnova za privatizacija", veli "onaka kako {to be{e dogovoreno so
Evropskata banka od London koja vleguva vo predprivatizacioniot
proces na Makedonskite telekomunikacii, Vladata na svojata posledna
sednica donese odluka za transformacija na ova pretprijatie od javno
vo akcionersko dru{tvo, koe }e bide vo dr`avna sopstvenost. Ova
mislam e klu~niot moment koga gospodata od SDSM i nivnata
koaliciona Vlada so site u~esnici od toa vreme sozdadoa mo`nost da se
privatiziraat Makedonskite telekomunikacii i vo toa vreme ne
razmisluvaa kako {to denes se pretstavuvaat, za makedonskiot glasa~,
makedonskiot
gra|anin,
parite
vlo`uvani
50
godini
vo
privatizacijata, za ona za koe denes race }e ispokr{ite samo za da
doprete do makedonskiot glasa~. Dilemata e ras~istena, Vie go
napravivte toa so namera da gi privatizirate Makedonskite
telekomunikacii, {to ne e sporno od moja strana. Sekade vo svetot
praktikata poka`uva deka Telekomunikaciite se privatiziraat
posebno vo post-komunisti~kite zemji. Ovaa privatizacija }e donese
mnogu pari ili vkupno }e donese pari od celata privatizacija do sega
{to e napravena, a so ovie ogradi {to gi postavivme, pravo na veto od
strana na Vladata za za{tita na strate{kite interesi, "zlatna
akcija", ne se doveduva vo pra{awe nitu eden strate{ki nacionalen
interes.
Mo`eme da zaklu~ime, SDSM ili opozicijata pravi marketing koj
156

ne e izdr`an. Jas Vi go opravduvam marketingot, Vie imate potreba da

izlezete so ne{to pred makedonskiot gleda~. Normalno e da mu go
ka`ete na makedonskiot gleda~ ona {to saka da go slu{ne, deka Vie }e
mu dadete pari, Vie }e gi za~uvate makedonskite nacionalni interesi,
deka ona {to se sozdava{e 50 godini eve Vie sega da ste na vlast ne bi go
prodale. Me|utoa, da se povikame na primeri. Ako se povikame na ona
{to go pi{uva vo vesnici kako izbor od Vladata, a znaeme "Puls" vo toa
vreme ~ij be{e i ako se povikame na konkretni ~ekori {to gi prezemala
Vladata, ednostavno stanuva zbor za podgotovka za privatizacija, a
denes stanuva zbor za eden prost vrisok da ne se privatizira ovoj
Telekom i za da ne mo`e da se iskoristat parite vo makedonskata
ekonomija. Neznam zo{to da ne se somnevam, odnosno zo{to da ne se
somnevam vo namerite na Vladata, a vpro~em pretpostavuvam deka i Vie
}e bidete dovolno agilni pa }e soberete od 1999 i 2000 godina spisanija,
pa pretpostavuvam }e gi soberete i site izjavi na site ~elnici i na
Vladata, ministerstvata i Makedonskite telekomunikacii i vrz
osnova na niv }e mo`ete da gi prozivate ili da gi povikuvate na
odgovornost lu|eto koi go napravile ova, dokolku ja ima. Me|utoa, vo
sprotivno predlagam taa gola retorika, toa forsirawe na sopstvenata
egocentri~na narcisoidna da go prekinete, zatoa {to ne mora i ne e
pozitivno i ne Vi nosi nikakov poen, centarot na svetot da go
proektirate kaj sebe i vo toj centar na svetot da se gledate samite
sebe si kako najubavi i najumni. Ednostavno, nekoi interesi odat i nad
na{ata partija, i nad Va{ata parija i deka mo`am slobodno retori~ki
da zloupotrebam nekoi Va{i momenti, ~ekori i odnesuvawa, pa da Ve
proglasam za antireformski, ne sakate privatizacija, da Ve obvinam so
toa deka ne doa|ate postojano na glasawe na Zakonot za odbrana i da vi
nabrojuvam red primeri vo koi se inaetite kako mali deca. Me|utoa, toa
denes nema da go napravam. ]e ve povikam da se posetite na ona {to
be{e, da se potsetite na toa kako be{e vo Va{e vreme i ne go napraviv
toa zlonamerno ili inaeti~iski, go napraviv toa za da Vi dadam na Vas
vo predvid nekoi raboti koi {to ste gi zaboravile mnogu brzo, da mu
dademe mo`nost na makedonskiot glasa~ u{te edna{ da se potseti na
nekoi odnesuvawa. Politi~kite ~ekori od pred dve tri godini ne treba
tolku lesno da se zaboravaat. Kone~no, da prestanete da ne prozivate za
makedonski nacionalni interesi, tuku ako sakate da zboruvame za
makedonski nacionalni interesi, da se svikame argumentirano i bez
inaetewe da dojdeme i da gi iskristalizirame, bidej}i toa e ne{to {to
nam ni nedostasuva, no toa ne e moment koj {to treba da go
zloupotrebuvate vo vreme na privatizacija na Makedonskite
telekomunikacii.
Od moja strana, mislam bev dovolno jasen, privatizacijata treba
da se zavr{i poradi dobroto na makedonskiot narod. Se nadevam parite
nema da zavr{at, kako {to nekoj saka zlonamerno da ka`e, vo tu|i
xepovi, odnosno vo privatni xepovi, nema da se ispokradat, deka brzo }e
go po~uvstvuvame efektot. Parite }e odat na posebna smetka i sigurno
157

}e mo`e da bidat lesno proverlivi kade zavr{ile parite. Gledame,

me|unarodniot faktor ednostavno gi nabquduva ovie raboti. Sigurno
nema nie kako nekoi kaubojci da se odlu~ime do dr`avata da napravime
salun, kako {to opozicijata saka da napravi i kone~no da se zavr{i ovoj
proces na privatizacija na Telekom koj {to sigurno }e ima pozitivni
efekti za makedonskata dr`ava.

158

80-ta sednica na Sobranieto na Republika Makedonija,

GOVOR PO POVOD OTVORAWETO NA PROCEDURATA ZA PROMENA
NA USTAVOT,
31.08.2001
Dami i gospoda,
pred da zapo~nam so diskusijata moram da ka`am deka retki se
sednicite na koi se diskutira za pra{awa so vakva istoriska va`nost
za edna dr`ava i bi poteciral so vakva istoriska va`nost za eden
narod, mislam na Makedonskiot narod.
Denes ovaa procedura na odr`uvawe na sednica, odnosno otvarawe
na procedurata za promena na Ustavot za nekoi }e bide gordost {to se
pratenici, me|utoa, za nekoi }e bide sram {to se pratenici, a toj sram
predviduvam, eve si davam za pravo, iako prethodniot diskutant re~e
deka ne e Van|a, me|utoa, ne mora da se bide Van|a za da se vidat vakvi
raboti, predviduvam deka nekoi prezimiwa so vekovi ke gi sledi ovoj
sram zo{to u~estvuvale vo predastvoto na idealite na mnogu generacii
makedonski sinovi. Ova posebno se odnesuva na makedonskiot del od ovoj
parlament.
Bi sakal da najavam deka sakam da zboruva, malku za istorijatot
na problemot ponatamu, sakam kratko da go analiziram dokumentot,
Ramkovniot Dogovor od Ohrid, {to ni e predlo`en od strana na
Pretsedatelot na dr`avata i ponatamu sakam da zboruvam za nekoi
pra{awa koi se nametnuvaat vo celata procedura, nekoi dilemi koi se
povrzani ne samo so dokumentot, nekoi dilemi koi izleguvaat malku
pove}e i po{iroko opfa}aat edni kompleksni odnosi za toa kako ni e
uredena zaednicata, dr`avata,kako funkcionira ovoj parlament i koi
se tuka predavnici a koi za{titnici na interesite na makedonskiot
narod, koi se protiv, koi se za.
Sega, ako mi dozvolite, kratko za istorijatot, se odlu~iv da
zboruvam za istorijatot na ovoj problem zatoa {to ne smetam deka
vojnata, vojna vnimavajte, gi koristam terminite na g-dinot
Crvenkovski, go slu{av denes koga diskutira{e, nekolku pati re~e vojna.
Zna~i, ne smetam deka ovaa vojna trae {est meseci i deka e ova fenomen
{to ni se slu~uva od fevruari i ednostavno kako takov treba da go
akceptirame i da barame odgovornost odnosno da promisluvame i
razmisluvame za period od {est meseci.
Jas mislam deka celata situacija ima koreni najmalku 50-godini,
me|utoa }e se zadr`am na godinite na suverena i nezavisna Makedonija.
Nesakam da zboruvam za toa deka dedo mi od 1950 do 1956 godina
`iveel vo Tetovo i se borel protiv balisti~kite bandi na [ara. Toa e
semejna rabota. Me|utoa i toa doka`uva deka ima istorijat ova {to se
slu~uva na [ara.
159

]e se zadr`am na godinite na nezavisna i suverena Makedonija,

mislam deka toa ne interesira i mislam deka nikoj nema pravo da mi
ka`e deka so toa {to }e analiziram i so toa {to mo`ebi nema da se
soglasam so takanare~eniot miroven plan, jas sum predavnik, a toj e
za{titnik na makedonskiot narod.
Kako }e glasam }e vi ka`am na kraj, prvo dozvolete mi da ja
obrazlo`am mojata zamisla, razmisla okolu ovoj problem koj ve
uveruvam deka dewe, no}e me ma~i. Se sramam ponekoga{ {to sum
Makedonec, se trgam od lu|eto na ulica zatoa {to neznam {to da im
ka`am. Posle ova, ako prifatam nekoi tezi i predlozi mislam
definitivno ne mi ostanuva ni{to, na koe {to kako makedonec ke
mo`am da se gordeam.
Da odime so red.
1992 godina se odr`a referendum za Ilirida ili mo`e bi ne se
se}avate?! Da se potsetime koja partija go napravi DPA ili PDP,
mislam deka pratenicite znaat, za onie {to neznaat PDP, zatoa {to
DPA toga{ u{te ne be{e ni oformena
(od mesto nekoj vikna zaedno).
Zaedno?
Eve, dobivam sugestija od albanskite pratenici deka zaedno ja
pravele Ilirida. Tokmu toa e potvrda na ona {to deneska go pravite
deka nema iskrenost, vi blagodaram vaka {to mi sugerirate, sega koga }e
gi obrazlo`uvam drugite postulati ,ve molam isto taka sugerirajte
mi, jas sum skoncentriran }e ve slu{am i }e gi prifatam va{ite
sugestii. Zatoa {to ova ne e diskusija {to e napi{ana, jas ova go imam
vo glava i vi ka`av mene me ma~i, i mnogu mi e `al {to ne gi ma~i site
makedonski pratenici. Iako deneska ne sum podgotven ad hok da obvinam
lu|e za predavstvo, kako {to toa nekoj go stori vo prethodnite
diskusii. Zavisno od toa kako }e glasal nekoj }e bil predavnik ili
za{titnik na makedonskiot narod. Toa, barem na mene, nikoj nema pravo
da mi go pretstavi kako takvo i jas da go prifatam i posle toa da
mislam deka toa e nekakva dogma.
Da se vratam na 1992 godina, referendumot za Ilirida . Smetan
deka toga{ pratenicite, odnosno tie {to glasaa za Ilirida jasno
ka`aa deka sakaat da izlezat na levata strana od rekata Vardar, toj
del od Makedonija da odi vo golema Albanija, zaedno so Kosovo, zaedno so
delovi na Crna Gora i zaedno so delovi na Grcija. Gi imate tie karti
,~esto izleguvaat vo vesnici, ako nemate,~itajte vo makedonskite,
zatoa {to gi preobjavuvaat.
Za mene toj referendum e jasen dokaz deka postoi potreba da se
raspar~i ovaa dr`ava u{te vo 1992 godina. Zavr{i kako {to zavr{i
procesot, dojde 1994 godina i tetovski univerzitet,odnosno negovoto
proglasuvawe.
G-dinot Branko Crvenkovski, re~e deka deneska nema namera da gi
160

zaostruva rabotite i deka nema namera da gi preispituva pri~inite,

tuku deka }e pogledne vizionerski vo idninata i deka }e donese nekoi
zakqu~oci, koi }e bidat za mir, {to direktno poso~uva na toa deka ako
nekoj gi poka`e pri~inite , ako nekoj ja razgleduva alkata vo
slu~uvawata.. [ekerinska, ve molam da ne me prekinuvate , bidete
skoncentrirani.
Ako mo`e da ne me prekinuvate. Imate pravo da replicirate, a jas
imam pravo tri pati da vi odgovoram.
Da se vratam na temata , nikoj od nas nema pravo so toa {to
sinxirot na slu~uvawata }e go zaobikoli, da se napravi vizioner. So toa
{to nema da ka`e deka vo 1994 g. e proglasen Tetovskiot univerzitet...
(dofrluvawe od pratenici so zborovi 1995 g. be{e ...)
Gospoda pratenici, Tetovskiot univerzitet be{e proglasen vo
1994 g. i vie ne znaete koga ste go proglasile. Zna~i 1994 g. go imame kako
slu~uvawe Tetovskiot univerzitet i u{te sto i pedeset iljadi
dr`avjanstva za dojdenci od Kosovo koi }e glasaat za gospodinot Kiro
Gligorov.
-Mo`eme li da konstruirame piramida bez osnova?
-Koj od vas znae da konstruira piramida vo vozduh?
Site vie znaete deka tokmu tie sto pedeset iljadi novi
dr`avjani na RM denes pukaat vo Makedonija vrz Makedonci , pravat
etni~ko ~istewe vo Tetovo i negovata okolina, ubivaat Makedonski
vojnici i policajci.Toa e potvrden i verificiran fakt koj ne mo`e da
se negira.
Denes ,da se ka`e, zaobikoluvajki gi po~etnite to~ki, vo ime na
edinstvo, la`no edinstvo i toa ne mislam na "[iptarite"ili
Albancite - kako sakate narekuvajte se - tuku mislam na Makedonskiot
blok deka nema da se napa|ame ,no }e nastapime so vizija kako da se
obvivaat rabotite ponataka, deka nema da se proglasuvame za pedantic,
e vo najmala raka licemerie.
Zboruvam i vi ka`uvam li~ni stavovi, ne zboruvam vo ime na
partija ili koliktivitet, toa pravo ne sakam da si go zemam, iako jas
sum ~len na VMRO-DPMNE i pratenik na VMRO-DPMNE i toa e golema
gordost i privilegija.Megutoa mene mi se obrakaat luge koi {to ne se po
definicija ~lenovi na VMRO-DPMNE. Mi se obra}aat i Makedonci od
etni~ki is~istenite teritorii okolu [ara.Mi se obra}aat isto taka
i lu|e koj {to se na linija na frontot vo Jegunovce, `il~e, Ratae i
u{te nekolku Makedonski sela koi {to edinstveno ostanaa etni~ki
neis~isteni do Skopje, koi {to se sekoj den pod snajperski ogan, bez
razlika na site mo`ni primirja , dogovori, kako sakate nare~ete gi .
Znaete li site tie lu|e vo kakov strav `iveat?
Namesto toa da bide pra{awe so koe {to site nie }e se
zanimavame , eden pratenik od SDSM mi re~e deka bilo partiski
marketing toa {to sum bil vo uniforma na Makedonskite bezbednosni
161

sili. Dozvolete mala digresija. ]e se soglasam deka e partiski

marketing , istovremeno }e ve pra{am : Dali mo`e da se oble~e uniforma
i da se zagine vo ime na edna dr`ava , kako partiski marketing?
Od ovaa govornica ve pra{uvam i baram da mi odgovorite!
Obvinete me vie slobodno za partiski marketing, me|utoa odete
vo Jagunovce , @il~e i Ratae i pra{ajte gi lu|eto tamu kako im e dewe i
no}e i dali spijat mirno!?
Isto taka pra{ajte gi {to mislat deka }e se slu~i so niv ako se
povle~e Makedonskata policija, velam policija, bidej}i vojskata nekoj
ja povle~e. Nekoj gi povle~e tenkovite, a vie dobro znaete koj.
Ako nekoj saka edinstvo ,toa sum jas. Ako nekoj misli deka
edinstvo ni e neophodno, toa sum jas. Ako nekoj saka da se dru`i so vas,
toa sum jas. Jas nemam ni{to protiv vas, me|utoa vie ne mo`ete , nitu
va{iot lider, da ne obvinuvate deka sme za vojna deka sme protiv
edinstvo , samo zatoa {to ne vi odgovara ona {to go pravime.
Da se vratam na 1994 g. i formiraweto na Tetovskiot
univerzitet. Makedonskata javnost ne znae nekoi raboti. Nekoi raboti
od strana na novinarite , za cel ovoj period , ne se prenesuvaat takvi
kakvi {to se.Neinformiranosta se dol`i na toa {to celoto
makedonsko "nezavisno" novonarstvo e za sitni pari kupeno. Tie utre
namesto da izvestuvaat objektivno }e obvinuvaat i raspnuvaat na
krst nivni neistomislenici. Treba li toa da ne zagri`i? Ni najmalku,
zatoa {to utre nema ni{to da ostane od Makedonija.
A za Tetovskiot univerzitet, poradi ova "objektivno"
novinarstvo koe {to ja sokriva vistinata , Makedonskiot narod nema
{ansa da doznae deka sega so ovoj dogovor }e treba da se regalizira. Pak
}e potseam Tetovskiot univerzitet ne be{e otvoren vo vreme na
vladeewe na VMRO DPMNE. Me interesira kako va{ite sposobni
retori Nikola Popovski ili mo`ebi [ekerinska, }e uspeat da ja ubedat
makedonskata javnost deka VMRO DPMNE e vinovno ili pak ume{ano vo
formiraweto na toj univerzitet . E toa sakam da go vidam , a mene
izlezete puzder napravete me od govornica . I ubedete me isto taka deka
sum predavnik , ama ka`ete deka ne ste dale 150 000 dr`avjanstva na
Kosovari za da vladeete . Toa se 150 000 lu|e koi {to denes pukaat na
nas i koj {to i den denes ne znaat Makedonski da zboruvaat. Koga |i
maltletiraat Makedoncite im zboruvaat na Srpski {to u{te edna{
doka`uva deka se od Kosovo dojdeni.
Da odime sega vo ne tolku dale~nata 1997 g. Se se}avate deka vo
Tetovo i Gostivar pred op{tinskite zradi se veeja Albanski znamiwa.
VMRO DPMNE se u{te be{e vo opozicija . Ova e vreme na na{e
opoziciono deluvawe , no vreme prili~no zna~ajno za podgotovka i
postavuvawe na podloga na ona {to denes ni se slu~uva. Oti
Makedonskata armija vo Fevruari ne mo`e{e da vozvrati so
helihopteri, zatoa {to gi nema{e . Vo poznatite slu~uvawa od 1997 g .
ne mo`e{e da vozvrati armijata so tenkovi, koga be{e napadnat
suverenitetot na Makedonija zatoa {to gi nema{e .Vo edno logi~ko
162

doka`uvawe , pretstavuvawe, prosleduvawe treba da zboruvame od koi

pojdovni to~ki se rodil problemot, od {to do {to doa|ame, ednostavno
da ne gi zaboravime ne{tata.
Koj e toj {to denes mo`e da ka`e deka vo Tanu{evci vo Fevruari
ovaa godina nastana problemot i krizata zatoa {to toga{ im teknalo
na [iptarite da go pravat toa. Toa e dolgo podgotvuvano scenario .
Praveni se probi , testovi . 1997 g. be{e test . Toj test go imavme vo
vid na Albanski znamiwa istaknati pred op{inite na Tetovo i
Gostivar, {to zavr{i kako {to zavr{i. Zavr{ija vo zatvor nakoi lu|e
, grado~alnicite na Gostivar i Tetovo , Crvenkovski intervira{e so
policijata i slu~ajot be{e zatvoren. Me|utoa da ve potsetam istata
taa 1997 g. Makedonskita studenti sfatija do {to } e dojde i glasno go
ka`aa toa. Ima{e dvo mese~ni protesti protiv zakonot za Pedago{ki
fakultet , na G-dinot Crvenkovski napraven vo dogovor so negovite
toga{ni koalicijoni partneri so PDP , koj {to be{e u{te edna
pri~ina pove}e i voved vo ova {to denes go imame kako situacija .
Nikoj ne mo`e da mi ka`e deka toj parcijalen zakon ne be{e
logi~en predvesnik na ona {to denes nie treba so ovoj ramkoven dogovor
da go definirame, a toa e proglasuvawe na Tetovskiot univerzitet za
dr`aven univerzitet. Probite bea uspe{ni , eve do {to dojdovme denes i
ne mo`e da G-dinot Crvenkovski da izleze i da ne predizvikuva , da ne
proziva i da ne stava na tapet kako predavnici kako odgovorni , koga
znaeme deka zakonot za Pedago{ki fakultet e negov zakon. Toj zakon
be{e stramno donesen vo ovoj parlament. Da ve potsetam, be{e izglasan
odkako na studentite im be{e veteno deka nema da bide izglasan.
Studentite bea izla`ani. Zgora na toa zakonot be{e donesen za vreme
na pauzata pome|u zimskiot i letniot semestar so edna matemati~ka
preciznost, koga pove}eto studenti se nao|aat doma, za da se izbegne
mo`nosta od protesti i od blokirawe na parlamentot. Se se}avate li?
Toga{ bev nadvor od parlamentot i bev mnogu gord nasebe i na site
studenti {to go iska`uvaa svoeto nezadovolstvo od toj zakon. Denes
mi e mnogu `al {to ne sum nadvor so tie lu|e pred parlamentot , zatoa
{to jas se ~ustvuvam kako del od niv. Tri ipol godini do den dene{en
podani~kite novinari na SDSM na krst me raspnuvaat za tie protesti,
kako rasist , kako {ovinist , kako predavnik, kako ~ovek {to la`no se
igral so ~uvstvata na Makedoncite. Jas pove}e pati ka`av deka ne sum
se otka`al od tie protesti . Tie protesti denes smetam deka ja
dobivaat svojata istoriska verifikacija. Uka`aa na toa {to }e se
slu~i so Makedonija. Makedonskata intelegencija i svest, iako ima{e i
sredno{kolci,a o~iledno nekoi sredno{kolci se popametni od vrvni
politi~ari vo Makedonija, uka`aa na toa deka sleduva raspad na
Makedonija. Avie ne proglasivte za najgolemi predavnici. Do den denes ne
prestanavte da gi negirate tie protesti . Jas vi ka`uvam javno, jasno i
glasno nitu sum se otka`al od tie protesti ,nitu mislam posle
testot na istorijata i posle testot na vremeto i na istoriskata
distanca , deka ne{to bilo napraveno vo tie protesti. Sme sakale edna
163

edinstvena dr`ava {to ja imame, zatoa {to jas neznam deka ima druga
Makedonija takva kakva {to e, sme uka`uvale na toa deka postoi
licemerie od strana na {iptarite , deka utre nas tie }e ni go kopaat
grobot , }e ja ~istat etni~ki Makedonija i deka ne im e do obrazovanie .
I sum gord {to sum spiel 15 dena pred toa Sobranie . Sega koristam
mo`nost da gi pozdravam site {to bile tamu i da im ka`am deka
mojata verba ne prestanala ako mo`at da me razberat. Ako ne,
`ivotot e dolg , tuka sme za doka`uvawe , osven ako ne se odlu~at nekoi
poekstremni {iptarski grupi i na likvidacii.
( Dofrluvawe od strana na nekoi od pratenicite albanci so zborovite
"ne zboruvaj taka")
Znaete li zo{to zboruvam taka? Jas nesakam da ve navreduvam
nitu najmalku. No vie mene me navreduvate koga me narekuvate
slavomakedonec, slavopravoslaven... Va{ite lideri vo nivtine javni
nastapi se proiznesuvaat i ne narekuvaat taka kako {to nie ne se
~uvstvuvame. Jas zaradi vas samite mo`am da ve narekuvam Albanci,
megutoa sakav ovoj moment da dojde, da me pra{ate zo{to ve narekuvam
[iptari?!
(dofrluvawe na pratenici od mesto)
STOJAN ANDOV:
Ova ne e razgovor na dvajca ve molam obra}ajte se na parlamentot.
FILIP PETROVSKI:
Se izvinuvam.
Jas sum ja procenil istoriskata odgovornost na ovoj moment, sum
ja procenil istoriskata te`ina na ovoj govor i kako pratenik
gospodine Pretsedatele , soglasno Delovnikot za rabota na Sobranieto
i soglasno Ustavot na RM go koristam pravoto da govoram taka kako
{to mislam deka treba.
STOJAN ANDOV:
Nikoj ne mo`e da vi go zeme toa pravo. ]e si zboruvate toa {to
mislite .
FILIP PETROVSKI:
Gospodine pretsedatele se izvinuvam ako bev ne pristoen, me|utoa
bev predizvikan od mesto i zatoa odgovoriv.
Zavr{ija kako {to zavr{ija protestite, se nadevam deka
164

pratenicite na SDSM }e imaat {to da progovorat za tie protesti ,

pa vo replikite }e mo`am da ka`am ne{to pove}e za niv.
Odime na narednata godina, 1998 g. zavr{i erata na komunizmot
vo Makedonija, erata na ednoumieto , na namesteni izbori . Spored moe
dlaboko uveruvawe na vlast dojde edna koalicija za koja iskreno da vi
ka`m smetav deka e vo red. Nekoj od sopstvenite ideali ,mlade{ki
ideali, ideali za ovaa dr`ava sum mislel deka so toa }e se ostvarat , }e
se realiziraat i vo ovaa dr`ava }e dojde edno podobro vreme , }e se
realiziraat nekoi poekti koi }e zna~at podobar `ivot na Makedoncite
, koi {to }e zna~at dostoinstvo na Makedoncite.
Odime so red. Edna od prvite sednici na noviot parlamentaren
sostav, poto~no me|u prvite 5 sednici i donesuvaweto na famozniot
zakon za amnestija. Gi amnestiravme politi~kite zatvorenici , me|u
koi i gradona~alnicite na Tetovo i Gostivar vo znak na dobra volja , vo
znak na podgotvenost za so`ivot, vo znak na razbirawe , vo znak na
podadena raka deka }e `iveeme zaedno.
Da se potsetime malku {to se slu~i toga{ i kako reagira{e
SDSM, koj paten sega treba da se najde vo uloga na predlaga~ na zakon ,
odnosno da podr`i sega nov zakon za amnestie vo koi i Ali Ahmeti treba
da bide amnestiran.Me|utoa za toa podocna }e zboram.
SDSM glasa{e protiv zakonot za amnestie vo 1998g. Toa be{e
zakon so koi {to nie prv pat se soo~ivme so toa da ni padne reitingot.
Za prv pat se soo~ivme so toa da gospodinot Kiro Gligorov , toga{en
pretsedatel na dr`avata go vrati zakonot na parlamentot zatoa {to
navodno toa bilo predavstvo. SDSM objasnuva{e na javnosta deka
VMRO amnestira kriminalci, ubijci, lu|e koi rabotele protiv
dr`avata . Toga{niot zakon na amnestija na nas kako koalicija ni be{e
zemen kako najgolemo zlo. A nie samo sakavme da poka`eme dobra voqa, da
se obideme da `iveeme normalno vo Makedonija.
1999 godina.Kosovska kriza. 350 iljadi albanci bea proterani od
kosovo vo Makedonija. Nie kako dr`ava primivme pomegu 15 i 18%
begalci od vkupnata populacija na na{ata dr`ava, {to ako se napravi
sporedba so npr. Francija i brojot na `iteli {to tamu `iveat, bi
zna~elo deka tie primile naedna{ okolu 10 milioni begalci na svoja
teritorija.
Nie gi primivme begalcite. Takvi kakvi {to sme ,gi primivme
begalcite. Zo{to? Zatoa {to ne gi sakavme? Zatoa {to sme genocidni?
Zatoa {to sme rasisti, {ovinisti? Ili zatoa {to sakavme da
poka`eme kolku smetame deka e normalno na sosed da mu se podade raka,
da mu se pomogne vo nevolja, neznaejki deka deneska tie istite ke se
svrtat i ke pukaat na nas. Gledame kako podadenata raka denes se
zloupotrebuva. Megutoa , smetam deka kosovskata kriza i se {to se
slu~uva{e toga{ jasno go poka`aa ubeduvaweto na Makedoncite za
zaedni~ki `ivot. Postoe{e `elba, no jas malku veruvav deka do ova nema
da dojde.
2000 godina. Donesovme zakon za visoko obrazovanie. Poradi toj
165

zakon nie kako partija zagubivme 6 pratenici. 6 pratenici ja napu{tija

VMRO-DPMNE. Ne govoram za toa dali tie bile zadovolni ili ne ,ili
pak dali toa bil vistinskiot ~ekor, tuku pravam retrospektiva na
toa kako se odvivaa rabotite vo toa vreme,{to smetam deka e bitno za
da se stekne vistinski uvid,dali SDSM bea vo pravo koga sekojpat posle
sekoj na{ ~ekor ne obvinuvaa deka sme predavnici.
Re`imskite novinari, vas mo`am i da ne ve smetam za re`im, vie
ste 50-godi{en re`im, postojano me maltretiraa okolu toa, dali sum
glasal ili ne za toj zakon. Me dovedoa do edna sostojba da se sramam {to
ne sum zboruval protiv toj zakon. Doma se potev gledaj}i gi sednicite na
Parlamentot, koga gospo|ata sega{en minister za nadvore{ni raboti i
red pratenici odtuka me prozivaa kade e gospodinot Filip Petrovski
da ka`e zo{to deneska negovata Vlada, negovata partija nosi Zakon za
visoko obrazovanie, a toj 15 dena spie{e pred Sobranie uveruvaj}i ne
deka toa ne treba taka da bide . ]e ka`am edna vistina, intimna
vistina, zatoa {to mislam deka nemam {to da krijam od nikoj.
Bev zamolen da ne glasam za toj zakon od prosta pri~ina , odnosno
da ne zboruvam protiv toj zakon , od prosta pri~ina {to sakavme da im
poka`eme na tie {to deneska pukaat vrz nas, {to siluvaat, vnimajte
Makedonci, ne Makedonki , deka sakame normalno da `iveeme , deka
sakame da imame eden so`ivot koj {to }e trae neograni~eno. Jas
`rtvuvav del od svojot integritet, od sopstvenata gordost , lu|e me
pcuea po ulici, za da poka`eme deka sakame normalno da `iveeme. I samo
tolku, zatoa {to nikoj ne vi se prodal na vas, nema namera i nema pravo.
2001 godina bum, vojna, kako {to re~e gospodinot Crvenkovski.
Vojna, me|utoa koga nie predlagavme da se voveda voena sostojba, ne
napravivte maloumni. Ne dovedovme vo edna situacija da ne proglasite
za edinsteni vinovni. Gospodinot Crvenkovski nema pravo da go koristi
toj zbor vojna, zatoa {to koga rekovme da se vovede voena sostojba , za
da gi re{ime problemite, pa posle toa da razgovarame, nie bevme idioti,
ludaci. Kako i da e , so ova {to {to do sega go ka`av mislam deka ovoj
istorijat kako lanec na slu~uvawa ne smeeme da go zanemarime. Sekoj
Makedonec treba da go ima vo predvid , sekoj {to misli i {to ne{to mu
zna~i ovoj problem, {to mu zna~i ovaa vojna, {to mu zna~i ovaa dr`ava,
ne smee ova da go zaboravi. Od kade trgnavme!?
Jas ne sakam da obvinuvam drugi, me|utoa, ne mo`am da dozvolam
drugite bez obzir da dojdat tuka, da ne aposrofiraat i da si izlezat od
salata, kako ni{to da ne bilo. Mislam deka bev prili~no jasen vo vrska
so istorijatot, bi sakal da go zemam predvid takanare~eniot dokument
za mir od Ohrid, dokument za demokratija , za vra}awe na ne{tata vo
normala. Vo `ivotot na eden politi~ar postojat momenti posle koi
mo`e odlo`eno da dojde efektot, od ona {to }e se napravi, bidej}i i
Isus Hristos, kako {to znaeme bil sin na Boga , pa sepak lu|eto go
raspnale na krst, bidej}i ne go razbrale. Denes pak posle 2000 godini go
slavat site tie i naslednicite nivni, {to go raspnale na krst.
Me|utoa, ova e vreme vo koe ne smeeme da bideme licemerni, ova e vreme
166

koe ne mo`eme da ~ekame efekno odlo`eno dejstvo, ova e vreme vo koe

{to sakam se da vi ka`am i seedno me e dali utre }e bidam politi~ar.
Jas ne znam kako }e napravite izbori vo Lipkovo. Jas ne znam kako }e
napravite izbori vo Ara~inovo, ili }e ispratite nabquduva~i na ONA
vo izbornite komisii? Zna~i, ne e vreme za marketing. Sega da ima
izbori ne mo`at 120 pratenici vo Parlamentot da sednat. Ima
izborni edinici vo koi ne mo`e da se glasa, a postoi tendencija da gi ima
u{te pove}e takvi. Zatoa, mislam deka treba da se pogledneme vo o~i i
da si ka`eme se {to mislime. Toa vo nikoj slu~aj ne zna~i deka jas sum vo
vojna , a deka tie {to se licemeri, la`govci , tie {to im se ulizuvaat
i na Albancite i na Me|unarodnata zaednica, tie se pravite. Se
nadevam deka ovaa opcija za koja zboruvam nema da pomine kako Isus
Hristos, raspnata na krst. Me|utoa , ako toa e cenata za Makedonija,
da ne stavite , na site golgoti, nie }e ja prifatime. Zboruvam vo
sopstveno ime, citiraj}i nekoi misli od istorijata na Makedoncite.
Ponekoga{ , podobro e da se ka`e "podobro u`asen kraj, otkolku u`asen
bez kraj".I toa e misla od eden od na{ite sveti Ilindenci. Jas
razmisluvam taka deneska. Druga varijanta za nas nema.
Ramkovniot dogovor, dokument za mir, sakam da go analiziram po
{est to~ki. No, samo beglo da spomnam.
-Za demokratijata,
-Za nasilstvoto,
-Za policijata,
-Za konsenzualnata demokratija,
-Za legalizacijata na Tetovskiot univerzitet i
-Za Znamiwata.
Vo Ramkovniot dogovor stoi deka to~kite davaat usoglasena
ramka za obezbeduvawe na idnina na demokratijata vo Makedonija i
ovozmo`uvawe na razvojot na pobliski i pointegrirani odnosi vo
Republika Makedonija i evroatlanskata zaednica. Jas koga go ~itam ovoj
tekst ,mi se postavuva edno pra{awe - dali dosega nema{e demokratija
vo Makedonija?
Ponatamo{nata analiza na toa {to se menuva, kako su{tina, vo
Ustavot, mene ne mo`e da me ubedi deka stanuva zbor za demokatija,
odnosno za demokratizirawe, menuvawe na kategorii koi {to odat vo
nasoka na podobruvawe na `ivotot na poedinecot. Naprotiv stanuva
zbor za kapitulacija, za predavstvo na vekovni streme`i, ideali na eden
narod. Ni{to drugo ne mo`am da pro~itam vo ovoj Ramkoven dogovor.
Jas ne ja omalova`uvam rabotata na tie {to rabotele. Smetam
deka Pretsedatelot na dr`avata ima pravo da podnese inicijativa za
promena na Ustavot. Toa vpro~em e zagarantirano pravo vo Ustavot i
mislam deka nikoj od nas ne mo`e da go ospori toa pravo. Jas ne ja
omalova`uvam rabotata na 4-te partiski lideri. Ne mo`am da ka`am
deka tie tamu sedele, gledale sopstveni interesi, ili pak se glupirale,
167

neznaele {to pravat, me|utoa , jas si go zadr`uvam pravoto , da go

~itam dogovorot taka kako {to moite o~i go gledaat , iako voop{to
ne sum siguren deka ova e toj Dogovor, zatoa {to orginalnata verzija e
potpi{ana na angliski jazik. Koj mo`e da potvrdi deka prevodot na
makedonski e soodveten? Koj }e potvrdi deka dvozna~nosta ili
pove}ezna~nosta na nekoi zborovi ne e namerno napravena , ili ja nema .
Go zadr`uvam pravoto se smetam za ednakov na site 120 pratenici vo
makedonskiot Parlament da ka`am deka ovoj Dogovor }e go ~itam kako
{to go razbiram .
Osnovniot princip vo dogovorot e {to se otfrla potrebata na
nasilstvo za ostvaruvawe na politi~ki celi. Se soglasuvam deka toa
sekoj politi~ar treba da go prifati kako princip. Ne veruvam deka
nekoj tuka koj {to bi mo`el da izleze na govornica da ka`e deka ne se
soglasuva so ovoj princip. Me|utoa ,vo osnovnite principi , tamu kade
{to se zboruva za otfrlawe na nasilstvoto za ostvaruvawe na
politi~ki celi ne se naveduva koj po~na da upotrebuva nasilstvo , koj
postigna so upotreba na nasilstvo potpi{uvawe na vakov dogovor!
Zatoa {to nie mo`eme da si nabroime, da si isparafirame mnogu raboti
vo dogovorot , me|utoa da istra`ime kako doaga do niv! Ovoj Ramkoven
dogovor dodeka da bide potpi{an ,dodeka liderite na ~etirite partii
bea vo Ohrid, Makedonija ima dvaeset mrtvi pripadnici na
bezbednosnite sili.
Mo`e li nekoj na toa da zami`i?
Principite {to se navedeni tuka se dobri ,no ne se soodvetni na
na{ata realnost. Smetam deka makedonskata javnost, a i po{irokata
ako ima interes, treba da znae deka Ramkovniot dogovor vo samiot svoj
po~etok ne ja odrazuva su{tinskata realnost na situacijata vo
Makedonija. Koj saka na toa da zatvori o~i ,koj sakal toa da bide
premol~eno ,dali nekoj stranski faktor ili nekoj drug ,ne znam ,no toa
ne zna~i deka ne treba tuka da se kritikuva ona {to ne e izdr`ano i
neprimenlivo. I ostanuvam na toa deka dogovorot ne soodvetstvuva na
makedonskata realnost i deka negovoto usvojuvanje ke predizvika
dolgose`ni posledici.
Za drugite to~ki ,za policijata , ke zboruvam malku poop{irno.
Se izvinuvam {to e taka ,megutoa rekov deka se retki vakvi sednici
{to imaat tolku golema istoriska va`nost, i ke zboruvam op{irno
zatoa {to smetam deka Makedonskiot narod namerno e doveden vo
zabluda. Toj deneska e opsipuvan so vesti,so vesnici,od nevladini
organizacii, od razni emisari, od partiski dobrovolci, od razli~ni
me{etari so objasnuvawa deka ova e "Dogovor za Mir". Deka sekoj koj
{to e protiv dogovorot, vsu{nost e protiv e za vojna. Deka so ovoj
dogovor se ke bide po staro, deka ke pote~e med i mleko... Pritoa nikoj ne
izleguva i su{tinski i realno ne se zagleduva ka`uvajki deka rabotite
od nekade trgnaa, imaa svoj po~etok i sekako sega imaat nasoka kade {to
ke otidat.
Nie kako pratenici na ovoj narod, kako luge na koi {to im e daden
168

mandat i istovremeno odgovorni pred svojot narod, nemame pravo ovie

raboti da gi premol~ime.
Da vidime {to pi{uva vo Ramkovniot dogovor za na~alnicite na
policijata na lokalno nivo i da si pretpostavime kako ke izgleda seto
toa primeneto na teren, odnosno kako ke izgleda Tetovo ili Gostivar
posle {est meseci.
Lokalnite na~alnici na policijata ke gi izbiraat sovetite na
op{tinite od listi na kandidati, predlo~eni od strana na MVR i
istite redovno }e komuniciraat so sovetite. Neznam dali vie kako
pratenici planirate, a se obra}am na site pratenici Makedonci, ama
Makedonci, koga ke zavr{i ovaa parodija i farsa so promena na Ustavot,
da odite vo Tetovo. Nekoj od tuka {to planira da napravi koalicija so
Ali Ahmeti mo`ebi ke mo`e da odi tamu,no {to stanuva so drugite?
[to stanuva so nas?
Tie {to nema da koaliciraat so Ali Ahmeti, ke mo`at li da
odat vo Tetovo pra{uvam u{te edna{?
Dami i Gospoda, toa {to sakam da vi go ka`am e deka vas }e mo`e
teroristot,{to deneska puka i ubiva Makedonci slobodno da ve
maltretira. Toa zatoa {to nema da bide identifikuvan i zatvoren,
bidejki za toa nema politi~ka voqa. Naprotiv istite ke bidat
amnestirani. E takvite ke stanat policajci i toa prednost sekako }e
imaat najistaknatite, najdoka`anite i najekstremnite zatoa {to
megu drugoto tokmu na takvite ke im treba imunitet za toa {to
deneska go pravat. Tie ke ve legitimiraat koga ke odite nakaj Tetovo
ili Gostivar i ako ne{to ne im se dopaga kaj vas }e mo`at da ve
izmaltretiraat kolku {to sakaat i ako soberete hrabrost da im se
sprotivstavite, }e mo`at da ve provedat i nakrajot da ve proglasat
za vinoven po site osnovi.
Vo toj slu~aj treba{e da glasate prvo da se izgradi
alternativniot pat za Ohrid {to ke odi preku Makedonski Brod,
dokolku voop{to mislite da odite za Ohrid, a da go zaobikolite
Tetovo. Da ne spomnuvam voop{to, dami i gospoda drugite op{tini kako
{to se Tearce ili Le{ok zatoa {to tamu situacijata vo op{tinskite
soveti ke napravi da procentot na albanski policajci bide i do 80 %.
Nie so ovoj Ramkoven Dogovor od utre za na~alnici na policijata vo
spomenatite mesta, no i vo mnogu drugi ke imame teroristi.
I mnogu me interesira kako nekoj sega na ova ke kontrira od
prateni~kata grupa na SDSM ili pak od strav od teroristite ke
odberete da mol~ite?!
Eve i nekolku novini {to Ramkovniot Dogovor gi donesuva, a
spored mene se nedovolno poznati i jasni na makedonskata javnost. Tie
novini odat vo nasoka na voveduvawe na Konsensualna demokratija.
Naprimer za Ustavniot sud edna tretina od sudiite }e se izbira od
strana na Sobranieto so mnozinstvo od vkupniot broj pratenici koe }e
sodr`i mnozinstvo od vkupniot broj na pratenici koi tvrdat deka
pripagaat na zaednicite koi {to ne se mnozinsko naselenie vo
169

Makedonija. Ovaa postapka }e se primenuva i pri izborot na Narodniot

Pravobranitel i na trojca ~lenovi na Sudskiot sovet. Toa e samo
prvoto nivo. Ustaven sud i Naroden pravobranitel.
(reakcija na nekoi pratenici vo salata)
STOJAN ANDOV:
Ve molam prestanete, dajte da go oslobodime da zboruva.
^ovekot dobil zbor.
FILIP PETROVSKI:
Ustavnite amandmani i Zakonot za lokalna samouprava
nema da mo`at da se usvojat bez kvalifikuvano mnozinstvo na dve
tretini od glasovite na pratenicite vo ramkite na toa {to }e mora
da ima mnozinstvo od glasovite na pratenici koi tvrdat deka
pripagaat na zaednicite, koi ne se mnozinsko naselenie vo Makedonija.
Zna~i ke imame konsensualna demokratija po pra{awe na Ustavniot sud,
Narodniot pravobranitel, izmena na Ustavot, Zakonot za lokalna
samouprava... A ova se ~etiri stolba na dr`avata.
Ponatamu, zakoni koi direktno gi zasegaat kulturata,
upotrebata na jazikot, obrazovanieto, li~nite dokumenti, upotrebata
na simboli, Zakonot za lokalnata samouprava, za grad Skopje, za
op{tinskite gradona~alnici... Za sevo ova }e mora da postoi
mnozinstvo od glasovi na pratenici koi tvrdat deka pripagaat na
zaednici koi ne se mnozinsko naselenie vo Makedonija.
Nemojte da me razberate deka ne sum demokrat, deka smetan deka
Albancite ne treba da se izjasnuvaat za site ovie raboti, megutoa ako
vakviot na~in na izjasnuvawe ne e Konsensualna demokratija, koga na
site nivoa }e bide potrebna polovina od nivni glasovi kako uslov,
toga{ {to e? Ili polovina privilegirani albanski pratenici ke
glasaat ili nema ni{to od glasaweto!
Naredna rabota, se ukinuva ona {to se narekuva mehanizam na
glasawe, prosto mnozinstvo, apsolutno mnozinstvo, dvotretinsko
mnozinstvo. Ni{to od toa nema ve}e da va`i.
Vie mo`ete da imate 80 pratenici za nekakva promena na
Ustavot, megutoa pod predpostavka deka ima 25 albanski pratenici vo
Parlamentot i samo 12 od niv se izjasnile za promenata. Vo toj slu~aj
promenata nema da va`i, oti ne e ispolnet uslovot polovinata od niv
pozitivno da se izjasnat. Ke se dovedeme vo situacija nikoga{ ni{to da
ne mo`eme da promenime vo Ustavot. I veruvajte toa e Definicija na
propasta. Pa koj gi ograni~uva sega istite tie pratenici koi {to ne se
Makedonci da podnesat bilo kakvo barawe povrzano so to~kite gore
nevedeni, pa duri i za promena na Ustavot?
Eve sega se 25 na broj, ne se dovolno za pokrenuvanje na inicijativa
170

za izmena na Ustavot, ama }e zemat 5 pratenika od SDSM, ke stanat 30

i ke imaat potrebna brojka za promena. Neka ne ubedat so argumenti,
neka izlezat na govornica i neka ka`at deka e vaka i vaka. Eve neka
zemat 5 pratenici i od VMRO-DPMNE, gledam deka reagirate od mesto.
Pa ako gi ubedat pratenicite od SDSM pretpostavuvam deka ke mo`at
da gi ubedat i pratenicite od VMRO. Megutoa, utre eden od ovie
pratenici ako ne bide zadovolen cela dr`ava ke bide zako~ena vo site
nejzini mehanizmi. [to e toa ako ne konsensualna demokratija, {to e
toa ako ako ne ucena i teror na malcinstvoto vrz mnozinstvoto vo ime
na demokratijata. [to e toa ako ne e kraj?
Dali Makedonija stanuva Bosna? Ova go pra{uvam zatoa {to vo
Ramkovniot dogovor stoi deka e za{titen integritetot na dr`avata
i apologetite na istiot toa go koristat kako argument. Vo smisla na
toa deka Makedonija e nedeliva, deka ke nema promena na granici.
Svetskata i megunarodnata javnost jasno ka`aa deka Makedonija nema
da se deli.
Pa koe e toa licemerie! A {to e deneska Bosna i Hercegovina? Taa
e edna dr`ava,ama kakva dr`ava? Kakva e vnatre? Isto taka {to e
Jugoslavija? Rezolucijata 1244 na Sovetot za bezbednost ka`uva deka
Kosovo e sostaven del na Jugoslavija, no dali toa e navistina taka site
dobro znaeme.
E da znaete, vi predviduvam na vas {to ke glasate za promena na
Ustavot, vtora Bosna ili vtoro Kosovo, tamu kade {to deneska
Makedonija e etni~ki is~istena ili se ~isti. A istite Vie {to ke
glasate za promena na Ustavot vaka kako {to e predvideno, od narod da
premineme vo zaednici, da si ja prevzemete odgovornosta, da gi vratite
Makedoncite isterani od Le{ok,Tearce, Ara~inovo i site drugi sela. I
pritoa nemislam na Koordinativnoto telo za sozdavawe na cirkusi,
zo{to ne veruvam vo nego.
Tie {to ke glasaat za promena na Ustavot, na ~elo na kolonata
da odat za da gi vratat lugeto vo svoite domovi. Po mo`nost i da se
naselat nekoi od niv tamu, oti Branko Crvenkovski go baraat mnogu vo
@il~e,Ratae i vo Jegunovce da otide so niv malku zaedni~ki niz nivnite
maki da pomine. A i Bu~kovski go baraat isto taka. I Bo{kovski go
baraat so edna razlika {to toj tamu be{e. Nemojte da mislite deka jas
tuka nekoj partiski obvinuvam, deka SDSM namerno go prozivam. Da
gospogice [ekerinska, Bo{kovski be{e vo Jegunovce. I pak ke odi i ke
odime. Toa tamu e Makedonija. Barem jas znam luge koi {to nemaat
namera da se povle~at od tamu. Gospodine Stojkovski bidejki
dofrluvate od mesto i doprinesuvate za dene{nata sednica da se odviva
vo vakvo raspolo`enie i na vas ke vi povtoram, iljada Makedonski
sinovi se vo ovoj moment na pozicii koi {to ja {titat dr`avata i
ovoj Parlament. Tie se vo rovovi koi vo momentov ozna`uvaat nekoja
nova granica i podelba {to sakaat Albancite da ni ja napravat. Vo tie
rovovi tie ja {titat poslednata Makedonska enklava {to postoi do
Skopje. Toa nemojte nikoga{ da go zaboravite.
171

Naredno pra{awe, legalizacija na Tetovskiot univerzitet.

Ramkovniot dogovor veli: finansirawe od strana na dr`avata ke
se obezbedi za visoko obrazovanie na jazici na koi {to zboruvaat
najmalku 20% od naselenieto vo Makedonija. [to zna~i toa? toa zna~i
legalizacija na Tetoskiot univerzitet. Zo{to toj e oformen i
funkcionira ve}e 6-7 godini, PDP postojano se zalaga za negovo
priznavawe, toj raboti, defakto proizveduva kadri, neznam koklu
stru~ni, a mnogu i ne me zasega{e do sega, no od utre }e treba da me zasega.
Oti istite tie ke bidat priznaeni i vgradeni vo na{iot obrazoven
sistem. I nikoj nema da formira nov univerzitet koga Tetovskiot veke
postoi.
Tie dva univerziteta }e mora da gi finansira dr`avata. Ova go
predviduva ovoj dogovor za mir. Tuka e napi{ano, neznam zo{to nikoj ne
saka toa da go pro~ita . [to zna~i toa? Deka pa|aat vo voda site
obvinuvawa koi bile predavnici i koi bile za{titnici na
makedonskiot narod, koi davale, prodavale zakon za visoko obrazovanie,
koi bile licemeri, koi bile tie {to ne mislele na nas. Znaete {to? Jas
smetam deka leka, poleka rabotite po~nuvaat da se razjasnuvaat i deka
mnogu brgu }e go dobijat vistinskoto svetlo. Oti vistinata mo`e da
se sokrie, me|utoa ve~no ne mo`e da ostane vo temnica. Jas ne sum
protiv visoko obrazovanie na Albancite. Sveti Kiril i Metodij vo
Skopje, pa vo Bitola univerzitetot, me|utoa, koga }e se izbrojat
rabotite na kraj, albancite }e imaat tri univerziteta , a
Makedoncite eden. Pa, izvinete , da iznesam transparentni pred
Sobranie i da protestiram za pove}e obrazovanie na Makedoncite!?
Mislam , kolku i da e ~udna , nekoga{ i sme{na vistinata, ona {to go
napravija K-15 vo eden niven ske~ , deneska e vistina vo Makedonija. ]e
treba da protestirame za pove}e prava, za pove}e sloboda i za pove}e
obrazovanie na Makedoncite. `alno.
Za znamiwata.
Nie bevme obvinuvani deka sme pu{tale na sloboda kriminalci koi
{to dr`avata ja stavile na bezder, ja prodale , ja predale, ja
otstapile, zatoa {to so zakonot za amnestija vo 1998 g. gi
amnestiravme nekolkute politi~ki zatvorenci po povod slu~ajot so
znamiwata, vo Gostivar , 1997 g. Izrazuvawe na identitetot vo
Ramkovniot dokument veli: "Vo odnos na simbolite neposredno do
simbolot na R. Makedonija lokalnite vlasti }e ja imaat slobodata na
prednata strana od lokalnite javni objekti da postavat simboli so koj
se odbele`uva identitetot na zaednicata". Vie nema da stavite zname
so simbol na Triglav ili [ahovnica, se znae koi znamiwa }e stojat do
makedonskoto zname, samo Albanski. Zna~i , doa|ame na situacijata za
koja {to nie sme osuduvani, a sega nekoj drug ni ja nudi istata rabota i
proziva kako najgolemi predavnici ako ja prifatime. Se vra}ame na
situacijata od 1997 g. Jas }e pra{am , za{to Crvenkovski gi tepa{e
albancite vo Gostivar , ako deneska tolku voodu{eveno glasa za ovoj
dogovor i duri se zakanuva , ~itam po vesnicite, deka }e gi otstranuva
172

pratenicite od partija ako ne glasaat , }e deli ispisnici od SDSM.

Ili licemerijeto oti{lo do takov stepen {to toga{ mo`el takov da
bide , a deneska da bide vakov soodvetno na li~nite potrebi.
Pretsedatelot Trajkovski toj sega go narekuva pretsedatel, a go
poni`uv{e godina ipol, narekuvaj}i go gra|aninot. Toa se samo primeri
na licemerie do koj {to sakam da dojdam podocna. Da prestaneme so
licemerieto deka rabotite se podobruvaat so ovoj dogovor. Oti, jas
navistina smetam deka navedov dosta argumenti deka toa ne e taka.
Ova , vo vrska so vovedniot del na Ramkovniot dogovor , sega }e go
razgledam Aneksot-a , ustavni amandmani i da Vi ka`am ke go
komentiram samo Aneksot-a. Aneksot-b i s }e gi preskoknam vo interes
na vremeto i na va`nosta na dokumentite, za{to mislam deka
navistina ako se analiziraat ustavni amandmani i se ocenat kako
neprifatlivi, najverojatno deka nema potreba da se analiziraat
zakonskite amandmani, koi {to sledat potoa.
Vo vrska so ustavnite amandmani }e se zadr`am na dve raboti. Na
preambulata i na u{te edna rabota , ~len 78, deka Sobranieto }e osnova
komitet za odnosi me|u zaednici. Ima i mnogu drugi raboti {to se
neprifatlivi. Vo ~len 7 za vtor jazik , so ~len 19, vo ~len 69
konsenzualna demokratija , vo ~len 86 kade {to se voveduva klu~, ~len
109 so klu~ , ~len 114 so klu~, {to zna~i konsenzualna demokratija i
~len 131 vo koj {to se ureduvaat na~inite na koj {to se menuva
Ustavot. Me|utoa, zboruvam za konsenzualnata demokratija i smetam
deka nema potreba da Ve optovauvam tolku mnogu, oti pretpostavuvam
deka i nekoi drugi pratenici }e gi analiziraat ovie momenti. Samo }e se
zadr`am na ovie dve {to gi spomnav.
Preambula na R. Makedonija , odnosno na Ustavot na R.
Makedonija.
Jas }e ja pro~itam prvo preambulata i posle toa }e go pro~itam
tekstot kako toa sega bi trebalo da glasi preambulata. Zna~i , prvo
preambulata vo Ustavot na R. Makedonija. "Trgnuvaj}i od istoriskoto,
kulturno, duhovno i dr`avno nasledstvo na makedonskiot narod i
negovata vekovna borba za nacionalna i socijalna sloboda i sozdavawe na
svoja dr`ava", sega }e gi preskoknam nekolkute raboti {to se pomalku
zna~ajni vo momentot, za tuka da se potenciraat, iako smetam deka
preambulata od zbor do zbor e slovo kako Biblija, barem za mene
mnogumina mislat deka ne treba taka da se gleda Ustavot, deka
Ustavot e promenliva kategorija, deka toa e ne{to {to mo`e da se
modificira kako }e duvne veterot.
Jas mislam deka cvrstinata na edna dr`ava se gleda po toa kolku
e cvrst i kakov e odnosot kon Ustavot. Zo{to, Amerikanskiot Ustav,
iako e nesoodvetna sredbata , ima 213 g. od svoeto donesuvawe, a nema
poe}e od 20-tina amandmani. A nie sega vo paket imame nad 30 amandmani
samo vo ovoj krug na promenata. I u{te eden del vo preambulata e mnogu
biten. Istoriskiot fakt deka Makedonija e konstituirana kako
nacionalna dr`ava na Makedonsiot narod, vo koja se obezbeduva celosna
173

gra|anska ramnopravnost i trajno so`itelstvo na Makedonskiot narod

so Albancite, Turcite, Romite i drugite nacionalnosti koi {to
`iveeat vo R. Makedonija.
Ne mislam deka ovoj tekst, preambulata diskriminira nekogo.
Plus toa nema pravno dejstvo. Ima samo istorisko objasnuvawe. Pa
sepak se predlaga temelno negovo menuvawe. Ovaa preambula ka`uva deka
nie Makedonskiot narod, posleden narod vo Evropa, po redosledot na
ne{tata, sme se sobrale, sme imale te{kotii 10 veka, 20 veka i na
krajot sme uspeale da napravime sopstvena dr`ava.
Taa preambula ne Ve negira, Vas {to sedite vo zadnite redovi,
gospoda Albanci. Ve pi{uva vo taa preambula. Me|utoa, taa preambula
ja ka`uva osnovata na zalagawata na desetici, stotici Makedonski
generacii. Predlo`enata preambula, odnosno narednata preambula, ako
go usvoite toa {to e predlo`eno ke glasi:"Gra|anite na R.Makedonija,
prevzemaj}i ja odgovornosta za sega{nosta i idninata na tatkovinata,
svesni i blagodarni na svoite predci za `rtvite i posvetenosta vo
nivnite zalo`bi i borba za sozdavawe na samostojna i suverena dr`ava
Makedonija i odgovorni pred idnite generacii za za~uvuvawe na se {to e
vredno od bogatoto kulturno nasledstvo i so`ivotot vo
Makedonija,ednakvi vo svoite prava i obvrski kon zaedni~koto
dobro...",Bla,bla,bla....
Kade e tuka Makedonskiot narod? Pa koj mo`e da glasa za vakov
predlog. G-dine Crvenkovski sakam da vi ~estitam na hrabrosta {to ja
iska`avte vo va{eto govorewe pred Makedonskiot Parlament koga go
branite Ramkovniot dogovor. Oti vie ka`avte deka site pratenici od
SDSM bez pogovorno }e go glasaat dogovorot {to vie go potpi{avte.
Navistina ne mi e jasno kako mo`evte da prevzemete vakva odgovornost.
Ova {to go zboruvam se odnesuva i na site drugi pratenici {to imaat
namera da go dadat svojot glas za vakov tekst na preambula. Ne e vo
pra{awe toa {to jas ne sum demokrat, pa ne mi se dopa|a {to nekoj drug
postoi vo Makedonija. Naprotiv, toa e verificirano so orginalnata
preambula na Makedonskiot Ustav. Zapi{ani se zaednicite vo nego,
osven {to mo`ebi se ispu{teni srbite. No toa mo`e da se dopolni so
amandman.
Pa sega }e ka`at, nekoi takanare~eni ustavni eksperti deka ne
postoi Ustav od vakov tip vo Evropa, osven Ustavot na Slova~ka. Deka
toj odrazuva zakoraven na~in na pretstavuvawe na ne{tata, deka nikoj
vo ustavite ne se nabrojuva sam sebe kako narod...
Me|utoa, jas i ponatamu sum ubeden deka nie kako narod
ednostavno imame pravo da se napi{eme vo na{iot ustav. Ako nie ne se
napi{eme vo Ustavot, nitu Bugarite, nitu Grcite, nitu Srbite, nitu
Albancite sigurni bidete deka nema da ne napi{at. Vo razgovori so
nekolku diplomati, tie mi potvrdija deka apsolutno im e jasno za{to e
navredena na{ata gordost i od kade e na{ata te{kotija da se soglasime
da se bri{e Makedonskiot narod od preambulata.
Ne sakam da navleguvam vo hipotezi od tipot na svetski zagovor
174

protiv Makedoncite, oti toa deluva kako premnogu ne bitna rabota za

svetskite sili, za voeno-industriskite kompleksi, za golemite
bankarski semejstva za tie da se zanimavaat so toa da ne izbri{at nas
kako dr`ava, ili da ne ostavat da ostoime kako dr`ava , a da ne
izbri{at kako narod. Me|utoa nikako ne mi odi vo glava nie samite da
se izbri{eme, dobrovolno, od preambulata.
Nekoi amandmani se prifatlivi i potrebni, za nekoi od niv ke
diskutirame, nekoi najverojatno }e bidat usvoeni. Me|utoa, da
prifatam amandman da se izbri{am od preambulata kako narod , vo
najmala raka nemam prenesen od gra|anite, mandat. Ako utre
Makedonskiot narod izleze na referendum i ka`e :"Nie se bri{eme od
Ustavot ", toga{ }e se izbri{eme!
Dotoga{ preambulata, e eden od edinstvenite dokumenti vo koi
{to nas ne pi{uva kako narod i nemame pravo od nea, tuku taka, da se
otka`eme. Duri smetam za ova pra{awe treba da se soglasat i
pratenicite Albanci, deka od Ustavot nie nemo`eme da se izbri{eme.
Mislam deka ne e prifatlivo Preambulata da se zameni ili izbri{e,
odnosno promeni. Vo odnos na toa kakva e vo momentot se nadevam deka
ke ostane ista.
Vtorata rabota vo vrska so promenata na Ustavot, koja {to
mnogu me zagri`uva, e ~lenot 78, odnosno Sobranieto ke osnova Komitet
za odnosi pomegu zaednicite. Toj komitet }e go so~inuvaat po sedum
~lena od redovite na Makedoncite i Albancite od Sobranieto i pet
~lena od redovite na Turcite, Vlasite, Romite i drugi dve zaednici.
Sobranieto ke gi bira ~lenovite na Komitetot, a Komitetot }e gi
razgleduva pra{awata na onsite pomegu zaednicite vo Republika
Makedonija i }e donesuva predlozi i mislewa za nivno re{avawe. Do tuka
i mi deluva nekako normalno rabotata, iako ne mi deluva prifatlivo
paritetot na sedum Makedonci i sedum Albanci. Dali se soglasuvame
deka procentot na Albancite vo Makedonija e 50 procenti? Ili pak
toa e najava za toa {to ne ~eka utre?
Da prodol`am so delot na tekstot {to vo nikoj slu~aj nesmee da
ni bide prifatliv, Sobranieto }e bide dol`no da gi razgleduva
mislewata I predlozite na Komitetot i da donesuva odluki vo vrska so
niv. Toa prakti~no zna~i, se osnova Komitet, odnosno komisija {to ne e
pod kontrola i nadle`nost na Sobranieto.Nie, so ovoj predlog,
osnovame telo koe {to e ednakvo na Sobranieto. Toa telo }e mora da se
proiznesuva vo vrska so predlozite na Sobranieto i da se proiznesuva po
niv. U{te povidlivo e koga ke se razgleda to~kata 6, vo vrska so sporot
koj eventualno }e nastane pri glasawe i ke e nenadminliv. Re{enieto
{to sega se nudi e postapka za glasawe, vo vrska so konsensualnata
demokratija, kade {to se pojavuva novo telo, Komitetot, koj ke e
nadle`en i }e odlu~uva so mnozinsko glasawe.
Dokolku se razminat mislewata na pratenicite na plenarna
sednica i nema dovolen broj na pratenici potrebni za promena na
prethodno nabroenite zakoni, ili za izglasuvawe na sudii na Ustavniot
175

sud, ili za izglasuvawe na Republi~ki Sudski Sovet, ili za Naroden

pravobranitel, ili pak za neznam {to, }e se sozdade edna sostojba na
haos vo koj ke morame da go povikame Komitetot i taa negova odluka ke
bide obvrzna za Sobranieto.
[to e toa ako ne vtor dom? Ne sum ustaven ekspert, no za ova e
dovolno da se ~ita tekstot na Ramkovniot Dogovor, takanare~eniot
dokument za mir. I vo vakva situacija nekoj da ne proziva kako
predavnici dokolku ne go prifatime istiot, vo najmala raka e rizi~no i
`onglerski.
Zbor dva i za Patriotizmot. Patriotizmot koj {to na nas ni e
zabranet. Znaeme deka deneska Bosna i Herzegovina e vo ramkite na
granicite od pred vojnata. Me|utoa odvnatre e turli-tava, a isto
takva e i Jugoslavija. So ovoj dokument takva }e bide i Makedonija.
Navistina ni{to od Ramkovniot Dogovor ne vredi tolku za da nasrada
Makedonskiot narod. Me|u drugoto i patriotska obvrska ni e da se
sprotivstavime na toa.
Ne sum toj {to saka po sekoja cena da bojkotira i mislam deka so
diskusijata go doka`av toa. Ne obvinuvam bez pri~ina, ili pak otfrlam
za da utre imame novi zaginati. Ama i ne prifakam prefrlawe na
vinata na drug vo stilot, nie sme nositeli na dokumentot, a site drugi
se vinovni. Zgora na toa napa|ajki ne, ne ni dozvoluvate nitu da se
izjasnime {to mislime za istiot.
Zna~i li toa deka nie treba da go prifatime ovoj dokument,
bidejki, slu{am od va{i ~lenovi,{irite muabeti deka }e taktizirame
nekolku godini dodeka Makedonija da zajakne voeno i potoa }e sme go
vratele integritetot i teritoriite? Gi povikuvam tie {to go
potpi{ale dokumentot i {to so polna usta za mir go branat, da
izlezat i da ka`at pred site nas dali ke gi vratime teritoriite koi
{to ni se okupirani i dali ke gi vratime Makedoncite vo domovite od
koi {to bea is~isteni.
Dali Vie imate garancii deka }e se vratat Makedoncite vo
domovite i ako ja imate ka`ete ni ja. Koj e podgotven da dade garancija
deka ako nie prifatime da vlezeme vo ovoj rizik na promena na Ustavot,
so {to ke vi dademe za pravo, deka Makedoncite navistina }e se vratat
vo svoite domovi.
Naprotiv Vie tuka pravite paralela so Milo{evi} i negovite
vojni. To~no e deka toj gi zagubi site vojni. Toa e to~no. Me|utoa taa
paralela ne vi dr`i. Milo{evi} vojuva{e za Hrvatska, za Bosna,
vojuva{e so site, so koi {to mo`e{e da vojuva, nadvor od granicite na
Srbija. Nie, za razlika od nego, ne vojuvame za osvojuvawe na teritorii.
Nie vojuvame za da ja odbranime teritorijata i dr`avata, a i crkvite
{to ni gi krevaat vo vozduh, kako onaa vo Le{ok. Nie imame pravo i
obvrska da ja branime dr`avata.
Ne mi e jasno kako mo`ete da pravite paralela na Milo{evi} so
Makedonskiot primer?! Za primer da vi ka`am deka ne go zazedovme
Pre{evo, nitu otidovme vo Lerin, nitu go napadnavme ]ustendil.
176

Sakame da go dopamine Kumanovo, za da ima voda za piewe. Sakame vo

Ara~inovo da nema minofrla~i za da ne pukaat vrz Sobranieto i vrz
Vladata, i vrz Aerodromot. Sakame lu|eto vo Tearce da mo`at da
`iveat normalno iako se Makedonci, a Vie Gospodine Crvenkovski na
seto toa napravivte sporedba so Milo{evi}.
Dokolku sporedbata vi e napravena vo smisol deka }e ja zagubime
vojnata, zo{to Milo{evi} gi zagubi site negovi vojni, toga{ vi ja
razbiram sporedbata. Ako smetate ili znaete deka }e zagubime. Ako
smetate deka hegemonizmot {to go manifistira{e Milo{evi} po
pra{awe na SFRJ e ist so na{ata borba za odbrana na tatkovinata,
Toga{ da ostavime na javnosta da gi proceni namerite na sekoj od nas.
Isto taka javnosta neka proceni dali jas ili vie gospodine Crvenkovski
ste medicinski slu~aj.
Smetam deka mirot na gra|anite mora da im se vrati. Sakam da
im se vrati mirot. Me|utoa, mirot nema da se vrati dokolku nie
zami`ime i ka`eme:"Eh, kolku sum sre}en, denes na televiziite vidov
reklami za mir, slu{nav deka `enskoto lobi }e pravi miting za mir,
deka SDSM saka mir, deka VMRO saka mir i nadvor e mir". No nadvor ne
e mir . Na nekoi od na{ata teritoria nema mir. Site nie treba da
napravime se za da go vratime mirot. A mirot se vra}a so tatkovinska
odbrana na dr`avata, po sekoja cena. Zna~i, deneska dokolku ne se
vratime tamu, utre sigurno nema da se vratime. Zadutre u{te pomalku.
So seto ova, gi potavuvame temelite na edno idno ureduvawe , koe }e
bide binacionalno, konsesualno, koe {to se }e zako~i, so ustav koj nema
da funkcionira, so nelojalnost koja {to }e bide verificirana. Velam
verificirana zatoa {to }e bide izrazena so broj na pratenici koi {to,
ednostavno nema da glasaat za seto ona {to nema da im se dopa|a i
takviot odnos }e bide validen.
Nie sme tie {to tuka treba so na{iot glas toa da go
verificirame . Ili, ako sakate, Vie!
Rekovte site {to }e glasaat protiv Ramkovniot dogovor da
soop{tat koncept . Se slo`uvam, narodot treba da znae, treba da se
soop{ti koncept.
]e glasam protiv i mojot koncept e mnogu prost. Vo nego nema
nikakva filozofija: da nema predavnici, da nema otstapki, da nema
soop{uvawe na tajni podatoci za toa koj e rezervist i koj ima oru`je
kako policaec vo Tetovo i Gostivar na teroristite i da se zadr`i
edno, edinstveno pravo, od Boga dadeno. Pravo dadeno da se brani
sopstvenoto ogni{te od teroristi.
Dami i Gospoda, toa e konceptot za mir. Povtorno }e ka`am :"
Podobro u`asen kraj, otkolku u`as bez kraj".
Vi ka`av kako }e glasam, a odkako }e replicirate }e vi ka`am
u{te edna{.

177

Replika na [ekerinska,
istata sednica na Sobranieto na R.Makedonija,
03.09.2001
Samo kratko. ]e i dadam za pravo na [ekerinska da smeta deka
iznela mnogu zna~en govor pred Sobranieto, pa zaradi toa predizvikala
repliki. No ova be{e samo pokrivawe na nejziniot lider, zatoa {to
nitu taa, nitu najzinite kolegi ne odgovorija na ona {to nie go
postavivme kako pra{awe i dilema. Gospodinot Crvenkovski ne odgovara
na ona {to go pra{uvam vo pove}e govori nanazad.
Ne mi ostanuva drugo osven da ja pra{am u{te edna{ [ekerinska,
dali taa vaka misli da postigneme edinstvo? Gospodinot Popovski }e go
pra{am zo{to misli deka so toj deplasiran govor vo koj {to veli deka
nema da napa|a nikoj, postignal napredok. Ta neli ste vie i [ekerinska
od ista partija? Ka`ete mi vo koja nasoka odi govorot na [ekerinska?
Vo nasoka na sozdavawe na edinstvo li?
Bez razlika na se, so nekoi od vas smetav i deka mo`e da imame
edinstvo, me|utoa posle ova plukawe na se od strana na [ekerinska, ke se
slo`am so Pandov, te{ko i crno i se pi{uva na Makedonija.
A toa {to vie ne gi ni spomenuvate, vo va{ite nastapi, tie {to
zaginaa vo imeto na Makedonija, mislej}i deka bezcelno zaginale, toa
mo`e da vi bide marketing samo pred tie {to sakaat slepo da vi
veruvaat. Sakate li niv, branitelite na dr`avnosta, {to zaginaa, da
gi zaboravite?
Vo makedonskiot Ustav soglasno dogovorot {to go potpi{avte
vo Ohrid, sakate da ka`ete deka ne e izbri{an Makedonskiot narod?
Barem taka zboruvavte Vie [ekerinska vo va{iot nastap.
Vi
predlagam, poma~ete se ~itajki go ustavot pa mo`ebi i }e go najdete
Makedonskiot narod nekade. Navistina neznam ve}e zo{to nie tuka
zboruvame, kakvi se ovie razgovori {to gi vodime.
Za se mo`ete da prigovarate i vo edno ne{to sakam de se
prepoznaam, iako neznam dali mi e upateno na mene. [ekerinska ne be{e
dovolno jasna i ne imenuva{e. Mislam deka, zemaj}i ja vo predvid
serioznosta na temata treba od govornicata da se imenuvame.
Raspravame za promena na Ustavot i ne sme vo amfiteatar, i ne
diskutirame akademski za da zamagluvame filozofsko, politi~ki i
teolo{ki. Pa za da vikame ovoj re~e ova, onoj re~e ona, samo za da se
odale~ime {to podaleku od su{tinata. Da ve povikam, ednostavno,
prozivajte po ime, za da vidime koi se tie predavnici {to samo vie od
SDSM gi gledate. I zo{to se predavnici.
Se {to mislam da vi ka`am, vi ka`uvam li~no po ime i prezime.
Tokmu vie nemate pravo mene da me nare~ete predavnik, a vie toa go
storivte. Vo smisol nekoi bile bo`evni patrioti zatoa {to sega im
pre~elo {to se narekuvani Slavo-Makedonci. Dokolku ne znaevte mene
178

sekoga{ mi pre~i {to sum narekuvam vaka ili onaka, a ne Makedonec.

Me|utoa ne mo`eme od vas da dopreme do javnosta. Site mediumi mi gi
kupivte. Ne mo`e nikoj od ovie lu|e, od pratenicite da iznese stav osven
na ovaa govornica. Mo`ebi Vie mislite deka ova {to go zboruvam ne e
to~no, me|utoa poglednete gi vesnicite i televiziite, da vidite kako
se prenesuvaat izve{taite od govoreweto na na{ite pratenici, a kako
na va{ite.
BLAGOJA HANXISKI:
Toa ne se kupuva.
FILIP PETROVSKI:
Toa e moj stav gospodine Hanxiski. Vie ako imavte hrabrost , kako
sega {to imate hrabrost od mesto da dofrluvate, }e se nafatevte da
bidete minister za odbrana. Namesto toa stavivte eden nestru~wak,
neavtoritet ~ovek koj ja uni{ti odbranata na Makedonija, za
minister za odbrana. Vie g-dine Hanxiski i g-dinot Lazar Kitanovski
bevte ministri za odbrana. Zo{to ne se nafativte?
ZVONKO MIR^EVSKI:
Gospodine Petrovski nemojte da navleguvate
dijalozi. Replicirajte i na g-|ica [ekerinska.

vo

me|usebni

FILIP PETROVSKI:
Da, me|utoa replikata se odnesuva i na drugite.
ZVONKO MIR^EVSKI:
Gospodinot Hanxiski go opomenav da ne dofrla od mesto.
FILIP PETROVSKI:
Samo sakam da gi ka`am moite stavovi deka ednostavno ne mo`e
da se prodava licemerie i da se apostrofiraat lu|e bez pri~ina. Vie
gospoda od SDSM koga vlegovte vo Vladata treba{e da stavite
minister za odbrana koj {to ja znae rabotata. A ne da stavite
minister koj dobrovolno potpi{uva naredba da se povle~at tenkovite
od linijata na odbrana vo Tetovo i lu|eto tamu, Makedoncite da se
molat na gospoda {to }e im se slu~i utredenta.
Znam deka mol~e{kum se soglasuvate so ova {to go zboram.
Me|utoa dogovorot so Ali Ahmeti se ~ini vi e mnogu pobiten za da
napravite koaliciona Vlada so nego. Verojatno zatoa namerno
179

premol~uvate.
Ve uveruvam brzo }e dojde glasaweto za ovoj dukument i za
bri{eweto na Makedonskiot narod od Ustavot. ]e dojde glasaweto za
toa dali }e se zboruva na Albanski, ili na [iptarski vo ova Sobranie i
za toa dali }e se razre{i ministerot koj ne pobara ekstradicija na
teroristot Semi Hebibi. Li~no }e baram poedine~no glasawe i se
nadevam deka }e ima 10 ma`i tuka vo parlamentot, da me podr`at da se
glasa poedine~no, za da vidi Makedonskiot narod koj na koja pozicija
stoi.
RADMILA [EKERINSKA:
Da bidam iskrena ne ja ni razbrav replikata.
Me|utoa sakam da ka`am deka vo ova Sobranie da se bide ma` ne e
dovolno. Fala bogu ima mnozinstvo ma`i, mnogu golemo mnozinstvo, pa
gledame tri godini Sobranieto po pravilo gre{no re{ava za klu~nite
temi. Zatoa osven {to treba da bidete ma` treba da imate i ne{to
pove}e, malku pove}e hrabrost, malku pove}e pamet i malku pove}e znaewe
za toa koga treba da se glasa a koga ne. Toj {to denes bara da glasame
poedine~no treba da si gi pogledne listinzite na svoite glasovi i
prethodno. Od kako }e si gi proveri da ojde ovde i da bara od drugite
odgovornost. Da se bide heroj i patriot denes e mnogu pove}e da se
spomenuva {iptarski i da se misli deka toa e vrvot na herojstvoto. Da
se bide heroj zna~i da se bide heroj na vreme, a ne vo nevreme.
ZVONKO MIR^EVSKI:
Replika za g-dinot Filip Petrovski.
FILIP PETROVSKI:
Narodot rekol na maka junacite se poznavaat.
Ako mislite deka ste mnogu pametna }e vi pru`am raka, bidej}i
vas o~igledno na piedestal }e ve dignat vo SDSM so ovoj predavni~ki
govor {to go dr`evte protiv Makedonija. Mene toa i mi odgovara.
Sakam pred Makedonija site vie da se legitimirate. A tie {to se
smeat sega }e vi bidat novite koalicioni partneri, zaedno so Ali
Ahmeti. Voop{to ne sakame da bideme vo takva Vlada, vo koja vie se
podgotvuvate da vlezete posle ova predavstvo {to go pravite.
Moram da ka`am [ekerinska, jas vi se ~udam. Vie mnogu interesni
razmisli ka`uvate. Tezi koi {to ne mo`am ni da sfatam kako ste
do{le do niv. Fa}av crti~ki od va{ata "Pofalba na gluposta". Vo nea
vie ja proglasivte za predavstvo razmenata na ~etvoricata
kindapirani vojnici {to nie ja napravivme so edna edinstvena cel, da gi
spasime nivnite `ivoti.
Mislite deka ne se se}avame {to sme ka`ale toga{ i na koi
180

stavovi sme bile? Ili toa vi dava za pravo pau{alno da prozivate za

toa kakov sum bil vo izminative 3 godini. Pa vie i va{ata vlast i
va{ite novinari mene me praevte rasist i ksenofob, nacist i
{ovinist.
To~no toj {to sega dofrla od mesto, vo toa vreme, gospodinot
Lazar Kitanovski na razni emisii, na radio, za vreme na protestite od
1997 godina me ubeduva{e deka reketarite koi {to toj gi izmisli so
slu~ajot Hard Rok, nema da mi na{tetat. G-dinot Kitanovski toa
{to mi pretat deka }e me ubijat, zatoa {to imam sprotivni stavovi
od toga{nata nomenklatura smeta{e deka ne e problem, oti on gi
kontrolira istite tie reketari.
Se ~ini, bez razlika {to da vi ka`am denes, nema da dopram do
va{ata frekfencija. Vie ste vo nekoj eter koj Makedoncite ne mo`at
da go razberat. No vi ka`uvam u{te edna{ i na site repliki }e vi go
povtoruvam istoto toa. ]e glasame poedine~no, }e glasame za toa kako
da se smeni preambulata kako da glasi nejziniot tekst po novo, ili po
va{e. ]e glasame za toa dali Makedonija e zemja na zaednici, na
Indijanci, na Eskimi ili e zemja na Makedonskiot narod i na site {to
sakaat tuka da `iveat, kako {to be{e dosega.

181

INTERVJU VO NOVA MAKEDONIJA, POVRZANO

SO PROCESOT NA PROMENATA NA USTAVOT,
8 SEPTEMVRI 2001
Pratenikot Filip Petrovski vo svoeto opse`no izlagawe na
parlamentarnata sednica posvetena na otpo~ituvawe postapka za
ustavni promeni, so fakti, kako {to veli toj, glasno soop{ti deka
nema da glasa za niv. No, sepak, najavi deka }e u~estvuva vo
amandmanskata rasprava so svoi amandmani koi }e se odnesuvaat na
pove}e ~lenovi od Ustavot na R. Makedonija. Presuden moment za
vakvata odluka e negovoto prisustvo zaedno so negoviot kolega
Aleksandar Pandov na borbenata linija re~isi vo site krizni regioni vo
dr`avata.
Imavte mnogu emotivna, no istovremeno i konstruktivna
diskusija na sednicata vo Sobranieto na Republika Makedonija. [to Ve
natera pred parlamentarcite da izlezete so tolku opse`no
elaborirawe na makedonskite sostojbi?
-Mislam deka momentot e istoriski i krajno seriozen, koj go
otvora pra{aweto za postoeweto na makedonskata dr`ava. Vo tekot
na ovie {est meseci od voenata kriza vo mene se talo`ea frustracii,
emocii, bes, razo~aranost i edna nemo} {to se sozdade gledaj}i gi
etni~ki is~istenite teritorii i decata koi ostanaa bez svoite
roditeli. Od tuka mislam deka kako politi~ar imam najmnogu pravo da
zboruvam emotivno, bidej}i politikata ne ja razbiram kako prosta
matematika so odredena broj na nepoznati na koi treba da im se dade
vrednost i da se zavr{i rabotata, tuku naprotiv kako ureduvaweto na
edna zemja ~ija idninata e pove}e od bolna. So ogled na toa deka {est
meseci nemavme mo`nost da zboruvame, voop{to ne sum zadovolen od toa
kolku raboti ka`av na govornicata. Postojat u{te mnogu raboti koi
vo diskusijata ne uspeav da gi ka`am, no vo interes na vremeto, odlu~iv
del od diskusijata ja prenesam vo vtorata faza kade imam namera za
sekoj amandman da diskutiram mnogu poop{irno.
Veruvate li deka Ramkovniot dogovor mo`e da ja re{i voenata
kriza, po {to vo Makedonija kone~no }e zavladee mir?
-Smetam deka so izglasuvaweto na ovoj dogovor, vo ovaa varijanta
kakov {to e sega, }e zavr{i se, }e zavr{i i Makedonija. Ovoj Ramkoven
dogovor predviduva rekomponirawe na Ustavot, koj pak znaeme deka toj e
"oslikuvan" od dr`avata, {to zna~i stanuva zbor rekomponiraweto na
dr`avata, koja po ovoj Ramkoven dogovor pove}e nema da bide istata.
No, zatoa }e bide plod na eden pritisok od terorot na malcinstvoto

182

vrz mnozinstvoto i }e bide eden amalgam, koj ne }e mo`e da `ivee. Ako ja

pogledneme misijata na NATO vo koja dominiraat britanski vojnici,
slobodno mo`am da ka`am deka tuka imame i plod na edna vekovna
strategija na Velika Britanija kon Makedonija, odnosno tret ~in po
1913 godina i Bukure{kiot dogovor, 1948 so Egejska Makedonija i 2001
godina so ovaa vojna kade definitivno saka da se poka`e deka
Makedonija ne postoi. Vo ovoj Ramkoven dogovor se bri{e Makedonskiot
narod so {to }e se poka`e deka nie kako narod ne postoime, a jas mo`am
da go tolkuvam edinstveno kako genocid vrz Makedoncite. No, vo seto
ova me za~uduva istoriskata kratkovidnost na nekoi na{i politi~ari
koi so tolku golemo voodu{uvawe go prifa}aat ovoj dogovor.
Do kade spored Vas makedonskiot narod i Makedonija voop{to
mo`e da odi vo otstapkite kon albanskoto malcinstvo, odnosno dali
}e bidat dovolni samo ustavnite promeni za da se zadovolat nivnite
apetite?
-Stanuva zbor za proekt na takanare~enata "Golema Albanija"
koj se potvrdi so nekolkute prizrenski dokumenti. Xaferi, Imeri i
Ahmeti nam ni poka`aa {to sakaat od Makedonija-polovina od
nejzinata teritorija da zavr{i vo Albanija niz etni~ko ~istewe koe,
za `al, go gledame na terenot. Postojat u{te deset makedonski sela od
[ara do Skopje koi po sekoja cena gi branime bidej}i dokolku ne go
pravime toa }e
nema Makedonec vo Skopje. Neli e toa etni~ki
is~istena teritorija podgotvena za otcepuvawe!? Mislam deka
promenata na Ustavot samo }e verificira genocid vrz Makedoncite i
zatoa ne glasav za otpo~nuvawe na procedurata na promena na Ustavot,
iako smetam deka taa treba da se otvori, bidej}i site nie zaedno so
na{ite vizii, idei za idninata pred makedonskiot narod }e izlezeme na
eden prazen prostor, koj ponatamu }e mo`e da sudi koj bile tie {to
imale vizija, a koi bile predavnici. Znam deka ovoj zbor e mnogu te`ok,
no istovremeno moram da ka`am deka imame nekoi novi predavnici koi
{to vo ime na vlast i vo ime na nekoja nova koalicija gi zatvoraat
o~ite pred genocidot, pred po~inatite heroi, pri toa ne spomenuvaj}i
gi voop{to vo nivnite govori.
Vie kako pratenik dobrovolno se prijavivte vo rezervniot sostav
na makedonskata policija. Dali so toa sakavte da dadete primer ili
pak iskreno smetavte deka odbranata na dr`avata e obvrska na sekoj
makedonski gra|anin bez razlika na negovata pozicija i funkcija?
-Pozicijata pratenik soglasno zakonskite odredbi ovozmo`uva da
ne bidam pokanet vo rezervniot sostav na bezbednosnite strukturi.
Me|utoa, jas toa go napraviv spored moite li~ni ubeduvawa za da ja
branam tatkovinata, bidej}i nemam druga tatkovina. Smetam deka ne
takov na~in treba da razmisluvaat site bez razlika na nivnata
pozicija ili funkcija, a ne da zboruvaat deka tie {to odat da ja
branat dr`avata povikuvaat vojna. Mislam deka se izme{ani dva
183

klu~ni termina koi ne se napraveni slu~ajno-terminite vojna i odbrana

na zemjata. Sekoj ima pravo i obvrska da ja brani svojata tatkovina, a
mojata e Makedonija.
Dali mo`ebi emociite {to gi podnesovte od bojnoto pole, bea
povod i za Va{ata `ol~na debata vo Sobranieto?
-Da, zatoa {to vidov mnogu izma~eni lu|e, vidov starci koi se
pla{at da izlezat od svoite domovi. Lu|e na koi zad edna odredena
linija `ivotot ne im e grantiran i koi mnogu lesno mo`at da bidat
cel na napad. Bolkata {to tie ja pre`ivuvaat i prikaznite {to od
niv gi slu{av samo ja zgolemija mojata li~na bolka za toa {to se slu~i.
No, sepak na edno sum mnogu gord, {to na{ata pojava zaedno so
pratenikot Aleksandar Pandov vo kriznite sela gi ohrabri `itelite i
napravi da se ~uvstvuvaat posigurni, bidej}i nie imame eden proklet
sindrom na podelba postojano vinovnicite da gi barame vo na{ite
redovi i da go obvinuvame onoj {to vo momentot ne e tuka. So na{eto
prisustvo na borbenata linija nekoi raboti se promenija, iako stanuva
zbor za mikro primer, no vo momentov sosema dovolen bidej}i vo odredeni
momenti vidov golemo edinstvo na Makedoncite, koe e edinstven uslov
za pre`ivuvawe.
Kade go gledate "raspletot" po Ramkovniot dogovor?
-So "aminuvaweto" na ovoj dokument takov kakov {to e , mislam
deka }e dojdat crni i ta`ni denovi za Makedonija. Poradi ovoj
dokument sekojdnevno sum podlo`en na pritisok i od doma{ni i od
stranski pretstavnici i sekojdnevno dobivam smrtni zakani od
pretstavnicite na albanskoto malcinstvo. No, seto toa ne mi pre~i,
gord sum {to sum Makedonec, bez razlika dali ponatamu }e se zanimavam
so politika bidej}i doa|aat momenti vo `ivotot koga nekoi raboti
stanuvaat irelevantni, kako i toa dali ponatamu }e bidam politi~ar
ili, pak, ne.
Dosega treba{e da bidete vo Wujork. [to stana so Va{ata idna
funkcija-Generalen konzul na Republika Makedonija vo SAD?
Zaminuvaweto vo Wujork e "zamrznato". Dosega treba{e ve}e da
bidam zaminat, no po moja sopstvena odluka odlu~iv deka e doblesno da
bidam so `itelite od kriznite regioni, ~ija sudbina, zaedno so na{ata,
e neizvesna. Odl~iv deka e podobro da bidam ovde otkolku vo Wujork
sekojdnevno da razmisluvam {to se slu~uva vo mojata zemja, so moeto
semejstvo i koj toa tuka verificira predavstvo.

184

81 sednica na SObranieto na Republika Makedonija,

govor po povod razre{uvaweto na Ministerot Ixet Memeti, zaradi
nebarawe na ekstradicija na teroristot Semi Hebibi,
10.09.2001
Blagodaram.
Se izvinuvam {to ovaka zapo~nuvam, no ~uvstvuvam deka ova {to
se slu~uva e obid za opstrukcija od opozicijata. Bidej}i celo vreme se
dofrluva od mesto bi sakal da se zavr{i prvo dofrluvaweto pa da
po~nam da ka`uvam ona {to imam da ka`am. Zatoa {to celo vreme
dofrluva od mesto g-dinot Nilola Popovski, a bev prethodno od nego
prozvan vo ova obra}awe imam namera da mu ka`am nekolku raboti i bi
sakal toj da bide skoncentriran za da slu{ne dobro. Mo`ebi }e saka da
replicira.
Deneska imame pred nas, za rasprava predlog za razre{uvawe na ~len
na vladata i toj predlog ni go obrazlo`i Premierot. Ovoj slu~aj, za
teroristot Semi Habibi be{e mnogu eksploatiran vo Makedonskata
javnost. Deneska pred nas i Makedonskata javnost baraweto za
razre{uvawe na ministerot Memeti be{e jasno obrazlo`eno od strana
na Premierot.
Site vie znaete za {to stanuva zbor, kolku e te`ok ovoj slu~aj,
kolku e zna~aen za sistemot na vrednosti i na site nas {to `iveeme
tuka. Nikoj nema da mo`e da ja izbegne odgovornosta za toa kako }e
glasa, so pravewe na cirkus vo Parlamentot.
Za mene ovoj slu~aj e jasen i bez mnogu da dol`am }e ka`am kako
gledam na nego. Prethodno moram da vi ka`am deka imav podgotveno
nekolku tezi koi proizlegoa kako destilat, kako proizvod na ona {to go
diskutiravme po povod prvata faza na promenata na Ustavot i
reakciite {to gi slu{navme potoa. Se se}avate , napadi, odbrani,
nervoza, se ona {to se narekuva edinstvo, odnosno ne edinstvo na site
nas. Za razlika od toga{ mislev deka deneska koga imame predlog za
razre{uvawe na ~len na vlada koj podr`uva teroristi }e imame
edinstvo. Sakav da ja povikam desnata strana od Parlamentot, voedno
i gospodinot Nikola Popovski da glasa zaedno so nas, da glasame site
edinstveno. Tokmu deneska ne ni e potrebno prozivawe vo nekakva
retrospektiva na vina tuku e potrebno povtorno i povtorno
povikuvawe na edinstvo pome|u Makedoncite.
Takov govor imav namera da napravam. Duri i zboruvav so nekolku
pratenici od SDSM za toa. Dosta od vas me prozivaa vo vrska so prvata
faza od promenata na Ustavot, se vozdr`av od repliki zatoa {to znam
deka }e imame u{te mnogu mo`nosti, tuka od ovaa govornica da se
razbereme i da i ostavime na Makedonskata javnost da prosudi za se.
Znaeme deka ne o~ekuva vtora faza na Ustavni promeni, Odnosno
otvarawe na procedura za amandmanska rasprava. Tokmu dene{nata
185

diskusija, pred vtorata faza koja denovive ne o~ekuva e vistinsko vreme

da demonstrirame edinstvo. Pove}e pati sakam da go povtoram zborot
edinstvo zatoa {to ova e moment vo koj edinstvoto mo`eme i morame
da go demonstrirame toa edinstvo kako Makedonci i da ispratime jasna
poraka deka ne prifa}eme uceni. Ne prifa}ame uceni vo situacija koga
sme jasno prozvani kako Parlament i Vlada deka ako ministerot bide
razre{en nekoj partii }e ja napu{tat Vladata. Deneska treba da
poka`eme golema zrelost. Se nadevam deka i pratenicite Makedonci od
Albansko etni~ko poteklo }e ja iskoristat mo`nosta da glasaat za
razre{uvawe na ministerot. Toa e dobra mo`nost da manifestiraat
lojalnost kon dr`avata. Oti dobro se se}avam na edna diskusija
ispora~ana pred nekoj den koga se ka`a deka Albancite }e dobijat mnogu
so Ramkovniot dogovor i doa|a vreme, situacija vo koja nema da mo`at
postojano da baraat tuku }e moraat so ne{to i da se soglasat. Denes e
toj den.
Mo`ebi deneska toj ~in nema da bide tolku zna~aen, mo`ebi
deneska se u{te }e bideme na ~ekor od posakuvanoto edinstvo. Me|utoa
mislev deka }e dojdeme na eden ~ekor poblisku pred utre{niot den, pred
vtorata faza na promena na ustavot. A taa faza jas ja narekuvam
"Verifikacija na genocidot vrz Makedonskiot narod i Makedonskata
istorija".
Toa sakav da go diskutiram deneska. No nekoj raboti trgnaa vo
nekoja druga nasoka i zatoa }e si dadam za pravo da go objasnam toa {to
nekoj tuka namerno go zamagluva. Se nadevam so toa {to }e bidam malku
podirekten nema da me sfatite pogre{no, nema da go sfatite toa kako
namerna provokacija na koja {to }e treba da se branite.
Dami i Gospoda, slu~ajot Ixet Memeti ne e slu~aj preku koj se
prikrivaat gre{kite, slu~ajot Ixet Memeti e slu~aj preku koj pred nas
stoi mo`nost da se popravat gre{kite. Praveni se gre{ki, nekade
postoela i politi~ka naivnost koga se podala raka na drugiot vo ovoj
politi~ki `ivot vo ova Makedonsko miqe.
Nekoj pratenici od SDSM ne prozivaat, ne narekoa lu|e so
zadocnet refleks, pra{uvaat "Sega li vi teknalo?". Navreda do
navreda. Ajde da se slo`ime so dobar del od tie prigovori, se slo`uvam
so dobar del od niv. Pa mo`am vedna{ potoa da odam ponataka, pa da
prozivam za edno iljada raboti {to bile napraveni do 1998godina i so
toa da se zatvorime vo eden vol{eben krug od koj {to nema da mo`eme
lesno da izlezeme. Nema nikoj od nas {to ne e so gre{ki. Me|utoa {to
stanuva deneska? Toa {to nikoj ne e bezgre{en, nitu od SDSM nitu od
VMRO, zna~i li deka mu dava za pravo na nekoj da obvini za zadocnet
refleks? Od ova mo`e da se izvle~e logi~ki zaklu~ok i opravduvawe za
utre, vo smisol sega vie se popravate, a nie sme tie {to imame pravo da
gre{ime.
Ovaa situacija e mnogu seriozna. Ne konkretno za g-dinot Ixet
Memeti, bidej}i na{ata Vlada funkcionira pod eksperiment koj {to go
pravi me|unarodnata zaednica. Eksperiment vo koj imame Vlada
186

podr`ana od celiot Parlament, odnosno Vlada koja {to nema opozicija

pome|u pratenicite. Sepak dobar del od pratenicite sprotivno na ova,
od ~isto marketin{ki pri~ini se odnesuvaat vo svoite nastapi kako
opozicioneri. Zna~i ne go zboruvam ova poradi gospodinot minister za
pravda, tuku poradi nas. Site sme staveni vo {ah- mat pozicija,
podobro ka`ano pat pozicija i ne mo`eme da povle~eme poteg bez da
predizvikame reakcija pod principot na "svrzani sadovi" od drugata
strana. Taka {to ova e zna~aen moment da vidime dali mo`eme da
bideme edinstveni.
Vo ime na toa edinstvo deneska }e bidam povozdr`an, iako ima
mnogu raboti za koi {to sakam da zboruvam. Za da ne odzemam mnogu
vreme a vo nasoka na toa {to go ka`aa nekoi prethodni diskutanti se
sl`uvam deka Makedonskata javnost treba da znae se. ]e ka`am u{te
ne{to, Makedonskata javnost znae i ima stav po povod ovoj slu~aj. Taa
ne treba da se ubeduva mnogu i nema potreba od perewe mozok.
Imame terorist, Semi Habibi koj {to e uapsen za krivi~no delo
vo Germanija. Ne e toj uapsen zatoa {to bil mnogu ubav od strana na
Germanskata policija. Istiot toj izvr{i napad vrz policiska stanica,
udri vrz ustavniot poredok na R. Makedonija. Kako da se proiznesme vo
vrska so ministerot {to ne saka da pobara negova ekstradicija. So
vnimanie go slu{av nastapot na g-dinot Ziberi. Normalno e da go
branite ministerot koj e ~len na va{ata partija i normalno e da ja
otfrlite ovaa inicijativa. No g-dine Ziberi vo nieden moment vo
svojot govor ne ka`avte dali sakate ekstradicija na g-dinot Habibi
ili ne.
Nie mo`eme vo retori~ki zaleti i zanes da ka`e me bilo {to,
toa mo`e i dobro da prozvu~i na ovoj ili onoj del od javnosta, zavisno
od toa na kogo se obra}ate. Me|utoa g-dine Ziberi vie pred nas treba{e
da ka`ete,eve ministerot e od na{a partija, ne ni se dopa|a Premierot,
}e go napa|ame Premierot, ama }e pobarame da se zavr{i ovoj slu~aj so
ispora~uvawe na teroristot.
Vnimatelno ve slu{av, nekoj pat nemam dovolno takt da ve
slu{am, za da ~ujam dali }e ka`ete: "To~no e ovoj slu~aj treba da
zavr{i, stranite se na razli~ni pozicii, dajte da go vidime
kriminalecot, odnosno teroristot pred liceto na pravdata". Toa ne go
slu{nav. I bi sakal bidej}i najavi replika g-dinot Ziberi koga }e
nastapi so navredite barem da ima doblest da go ka`e toa dali toj e za
ekstradicija na g-dinot Terorist Ixet Memeti, odnosno Semi Habibi.
(reakcija na pratenici od mesto)
Se izvinuvam ne mislev na ministerot, no onoj {to brani
teroristi i samiot mo`e da se nare~e terorist. Ako ne terorist
toga{ jatak. Toa e moj stav. Imam li pravo da go ka`am?

187

(dovikuvawe od pratenici - NE!!!)

Taka }e bide vo nekoj va{ Parlament kade vie }e ka`ete koj kako
da zboruva. Vo ovoj Parlament Makedoncite }e zboruvaat otvoreno,
slobodno i ne vi se pla{at. Koga ve}e sakate da provocirate ete ova vi e
mojot stav.
Zna~i, zaklu~uvam, slu~ajot e jasen, g-dinot minister treba da se
razre{i.
I pred da zavr{am }e si dozvolam mala digresija da objasnam koi
bea moite dilemi koga glasavme za prvata faza od promenata na
Ustavot . Ova go pravam zatoa {to epten mnogu go ma~i g-dinot Nikola
Popovski koj tolku nogu saka da slu{a {to imam da mu ka`am. G-dine
Popovski vi se obra}am kako na pratenik, a ne kako na koordinator na
prateni~kata grupa na SDSM. Vi se obra}am za da vi ka`am zo{to
glasav edna{ka Za i edna{ka Protiv vo prvata faza za otvarawe na
promenata na Ustavot. Vi ka`uvam zatoa {to toa za Vas deneska e
pozna~ajno od se, duri i od otpo~nuvaweto i verifikacijata na
genocidot vrz Makedonskiot narod. Da vi ka`am {to se slu~uva{e vo
mene. Iako [ekerinska smeta deka ~oveka ne treba ne treba da ima
emocii koga diskutira, jas obratno, od toa ne se otka`uvam. Celo
vreme imam emocii i celo vreme se kr{am i vi se ~udam kako mo`ete
anblok kako partija, site do eden da glasate Za.
Dokaz na ova e dene{noto glasawe. Pak }e re~am, vi se ~udam.
Sakate da zboruvame otvoreno pod kakov pritisok sme nie. Mene ne mi
te{ko da ka`am otvoreno, nemam {to da krijam nitu od vas, nitu od
nikoj drug. Ve interesira zo{to pratenici od VMRO glasaa Za. Sakate
da znaete zo{to? Tokmu zatoa {to vie kako partija se stavivte vo
blok so dvete Albanski partii i glasate bez pogovorno, za da go
prika`ete VMRO kako edinstveno vinovno i istovremeno da ne
izolirate.
Toa e problemot {to mene me kr{i. Rastev vo VMRO, vlezem sum
tamu u{te koga bev student i koga vaka bezobrazno nekoj go mesti VMRO
i Makedonija ne mi e lesno da se pomiram so toa. Vie u~estvuvate vo toa
mestewe, podmetuvawe namesto da ka`ete kako Makedonski blok da
sedneme i nie da glasame site isto. Ne mi e jasno kako drugite mo`at
lesno da se dogovorat a nie ne. Namesto toa edinstvena cel vi e nas da ne
izolirate i proglasite za edinstveni vinovnici vo ovaa kriza.
Da ne ve potsetuvam na slu~ajot na Gazment Kadriu od 1997godina
dobro znae i g-dinot Lazar Kitanovski za toj slu~aj. Se se}avate na
spisocite na paravojskata, tolku detalni {to ~ovek mo`e da se ~udi.
Bez da navleguvam vo detali ovoj slu~aj vi go ka`uvam kako dokaz deka
vojnata ima dlaboki koreni, godini nanazad.
Namesto seto toa da ve interesira i zagri`uva na vas vi e mnogu
interesno kako glasal Filip Petrovski. Eve vi ka`uvam glasav Za, za
partijata koja {to vie ja mestite da bide izolirana, a koja {to
partija ako ja nema, }e ja nema i Makedonija. Me|utoa glasav i Protiv
188

oti i toa smetam e deka vo interes vo dr`avata. Ne mo`e da se

legalizira i verificira vakov genocid vrz Makedonskiot narod.
Site nie sme staveni vo situacija da ne znaeme {to da izbereme.
Nemojte da mislite deka samo jas se kr{am. Site ovie pratenici {to
bea plukani od va{ite vesnici celi dva dena, mislite deka sakaa da
glasaat Za? Tie glasaat so qubov kon dr`avata i partijata sakaj}i da
gi spasat i dvete. Nie za razlika od vas nemame dogovor za idna Vlada
nitu so Ali Ahmeti, nitu so me|unarodnata zaednica. Vie imate li?
Nie imame edna edinstvena sveta cel, da ja za{titime dr`avata.
Mnogu mi e te{ko koga go zboruvam ova. I vi ka`uvam, mu blagodaram na
toj {to pobara javno glasawe, bidej}i me oslobodi od toa {to go imav
kako teret. A }e vidime kako vie na site naredni glasawa, javni i
poedine~ni }e glasate. O~igledno e deka }e ima u{te glasawa vo koi }e
mo`e jasno da se vidi se~ija pozicija. Vnimavajte nekoj mo`ebi e na dva
uma. No, toa dvoumewe mo`e da se smeta kako gre{ka vo edno ili dve
glasawa, ama vo dvaeset ili trieset proiznesuvawa, kolku {to ima
amandmani, toa nikako ne mo`e da bide gre{ka. Vo tolku glasawa toa e
ili princip na koleni~ewe ili ispolnuvawe na nekoe vetuvawe po sekoja
cena. Zna~i }e imame doolno mo`nost site da se vidime.
I vi povikuvam g-dine Popovski da ne provocirate za da slu{ate
vakvi odgovori, bidej}i ova e nesoodveten odgovor na dene{noto pra{awe
{to go rasprava Parlamentot. Od druga strana vi blagodaram {to mi
dadovte mo`nost da se proiznesam za ova pra{awe koe {to tolku mnogu
mi te`i. A zo{to na vas ne vi te`i e golem znak pra{alnik. Bez da
trepnete glasavte, taka kako {to glasavte, cela prateni~ka grupa. Toa
e ili mnogu dobra gluma od va{a strana, soglasno preporakite da se nema
emocii ili e navistina edna ubedenost se {to ste zamislile za vo
idnina kako cel, da bidete Vlada deka gi opravduva site sredstva. ^ist
Makijavelizam!
Se nadevam deka bev jasen. Ako ne vi bev jasen povikajte me
povtorno pak }e zboruvam za toa kako sum glasal, kolku mi bilo te{ko i
kolku mi se trese{e rakata koga glasav. Pak }e zboruvam. Sto pati }e
zboruvam. Sto pati }e objasnuvam zo{to i kako sum glasal i kolku sum go
kolnel momentot {to sum pred edna takva istoriska odgovornost vo
koja {to treba da se donese takva zna~ajna odluka. Na vas o~igledno oko
ne vi trepnuva.
Ako mo`e da repliciram. ]e ve molam za malku trpenie iako znam
deka na nekoi im e dosta i sakaat pobrzo doma da si odat. Naprotiv
treba da ostaneme tuka dodeka da gi razjasnime site raboti.
Izgleda deka pak pogre{no me svatil g-dinot Popovski. Voop{to
ne mu se zakaniv. Ne znam dali e tolku pla{liv g-dinot Popovski pa
ima{e potreba vaka sa zboruva vo negovata replika. Pak }e re~am ne mu
se zakaniv, a zo{to se pla{i toj samiot si znae. Sega da mu doobjasnam
{to sakav da ka`am bidej}i o~igledno ne me svatil.
Imav taka sro~en govor, taka napraveno obra}awe so koe imav
namera da ve povikav na edinstvo, bidej}i mislam deka treba da vi se
189

dade {ansa. Bidej}i postojano ja spomenuvate crkvata treba da vi se

dade {ansa da ne gi zagubite du{ite.
G-dine Spasov postojano dofrluvate od mesto, podobro slu{ajte
pa replicirajte.
So toa {to se pretstavuvate kako virtuoz, ekvilibrist vo
politikata, sedej}i vo ovoj Parlament pove}e od deset godini samo i
poka`uvate na Makedonskata javnost kolku ste stanale bez emocii i
du{a za ona {to nie go branime tuka Makedonskiot narod. A vie g-dine
Popovski bidej}i se odlu~ivte da bidete bezobrazen, sega }e dobiete
isto takov odgovor. Spomnavte dve kategorii na lu|e i spored toa jas }e
odam na ispoved vo crkva, a vie mo`ete da odite na psihijatar.
Kolku }e ni ostane taa crkva posle ona {to se namerile da go
napravite e znak pra{alnik. ]e ve molam i }e ve prozivam koga }e dojde
na dneven red amandmanot za Makedonskata Pravoslavna Crkva. Po ime
i prezime }e ve prozivam da ka`ete {to mislite za MPC, dali taa ima
istoriska uloga vo formitaweto na Makedonskata dr`ava ili
zaslu`uva da bide izramneta kako site drugi zaednici. Postojano }e ve
pra{uvam za toa.
Mislite deka sum navle~ena na toa {to vie go ka`avte smireno ,
elokventno i elegantno? Znaete li deka ova ne se elegantni pra{awa ?
Ova se pra{awa za `ivot i smrt. Zatoa imam dilemi. Nemate nikakvo
pravo da me prozivate tuku odete doma i razmislete malku za tie
dilemi. Politikata ne e sekoj pat da se glasa po sekoja cena kako {to }e
im ka`e gospodinot Crvenkovki. Zapamtete ja taa rabota , bidej}i vi
ka`uvam deka ne se smetam sebe za bezgre{en, ama sum 10 pati
pobezgre{en od vas li~no. Vie u~estvuvavte vo promenata na dve
Ustavni kategorii: Ime i Zname. Spored toa na vas ne vi e problem da gi
smenite site ostanati Ustavni kategorii. Ne mi e te{ko koga ve
glaedam edinstveno vas, te{ko mi e koga ja gledam celata va{a
prateni~ka grupa kako vednee glava pred vas. I sega site neka
repliciraat ako sakaat, ama ne mi e jasno kako mo`at deset pati
pogolemi ma`i od vas da ne smeat da vi ka`at ne.
Zapametete gi zborovite na Perikle od Besedata za po~inatite
koga sakate da zboruvame za vina. Imam vina.
"Onie {to zaginaa za tatkovinata ....".
Ve molam g-dine potpretsedatele da obezbedite uslovi za da
mo`am da repliciram. Bi sakal ako mo`e da im obrnete vnimanie na
pratenicite od Albanskite politi~ki partii deka imam dobieno zbor.
Ili e ova nekakva podr{ka na g-dinot Popovski, opstrukcija da ne
mo`am da mu ka`am {to mislam. Obezbedite mi uslovi da zboruvam,
zatoa {to imam {to da mu ka`am. Ili da izlezam na govornica?
Da prodol`am, zapametete gi zborovite na Perikle od Besedata
za po~inatite to~no za pra{aweto na vinata. Koj ima vina, a koj nema.
Rekov, prifa}am vina. "Onie {to zaginaa za tatkovinata si obezbedija
po~it od slednite generecii. I seto ona {to go napravija prethodno
kako gre{ka, Obezbedija da bide izbri{ano pred narednite generacii,
190

bidej}i toa {to go napravija za tatkovinata e mnogu povredno od ona

{to prethodno go pravele".
Vie g-dine Popovski se postavuvate kako tutor ne dozvoluvaj}i
nekoj nitu da mo`e da ja ispravi svojata vina. Za baraweto za
poedine~no glasawe mislite deka e zakana. Ne e toa zakana, no vie toa go
pretstavuvate taka zatoa {to ne znaete kako }e glasate i }e imate
problem glasaweto da go opravdate. Se razbira ne site, ~est na
isklu~ocite koi {to najavija deka }e glasaat protiv. I mo`ete {to
sakate da mi ka`ete na mene. ]e imate problem na Makedonskiot narod
da mu objasnite, ne na mene.

191

83 Sednica na Sobranieto na Republika Makedonija,

Deklaracija za osuda
na teroristi~kite napadi na SAD ,
17.09.2001
STOJAN ANDOV:
Za zbor se javi g-dinot Filip Petrovski.
FILIP PETROVSKI:
Vo vrska so Deklaracijata za osuda na teroristi~kite napadi vo
Wujork i Va{ington }e bidam kratok, zatoa {to imam namera pove}e da
zboruvam po vtorata to~ka od dnevniot red, okolu referendumot, koja
{to spored moe dlaboko uveruvawe povtorno izleguva od ona {to nie go
imame vo ovaa Deklaracija za osuda na terorizmot.
Da bevme nie Parlament na Latvija ili mo`ebi na ^ile mo`evme
voop{teno da zboruvame za toa {to se slu~i kako tragedija vo Wujork i
vo Va{ington. Mo`evme da ka`eme deka toa e ne{to dale~no od nas, nie
`alime, toa e eden nastap koj ne sakame da im se povtori na
Amerikancite i da ja zavr{ime rabotata so toa, kako Sobranie.
Me|utoa, nie sme Parlament na R. Makedinija, imame {est meseci
problemi so teroristi i ne mo`eme da zami`ime pred toj fakt. Nie
mo`ebi imame kako dr`ava razlika vo posledicite, bidej}i tamu znaeme
kakvi se brojkite, znaeme kaj nas kakvi se brojkite, me|utoa motivot e
ist.
Onoj {to go sru{il svetskiot trgovski centar za mene ne e
porazli~en od onoj {to napravi masakar vo Vejce, vo Tetovo, vo
Quboten. Onoj {to go krena vo vozduh "Le{o~kiot Manastir" i onoj
{to diga{e vo vozduh civili vo Brioni, e ist so toj {to sru{i avioni
vo New York.
Nie kako dr`ava treba da priznaeme deka si imame maka i taa
treba da bide del od dokumentite {to gi nosime tuka. Ne mo`eme da
zami`uvame , i kako predlaga~ potpi{an na ovaa deklaracija smetam
deka tekstot e izdr`an i deka kako takov treba da ostane, i da bide
izglasan.

192

83 sednica na Sobranieto na Republika Makedonija,

prvo prodol`enie,
18 Septemvri 2001 godina

Bidej}i me spomna g-dinot Ge{takovski od SDSM so nego }e

repliciram, nema da repliciram uzdu{ i popreku na izneseni interesi, bi
rekol fantasti~ni prikazni.
Baravte i vetivte deka }e se izvinite, kako SDSM. Ne mora kako
SDSM, vie li~no izlezete i izvinete se, ako smetate deka ova {to }e go
ka`am e validno, ako ne }e go proverime dokumentot, bidej}i vie
baravte dokument kade postojat 150 iljadi dr`avjanstva, kade postio
dokaz deka SDSM vo vremeto na svoeto vladeewe napravil odnosno dal
na Albancite, ne{to {to denes na glava ni se ru{i.
Eve }e vi ka`am.
Bidej}i vie ste zaqubeni vo Me|unarodnata zaednica i denes imate
golema podr{ka od niv, zaedno so va{ite koalicioni partneri so dvete
Albanski partii, mo`ete da go gledate dokumentot na Sovetot na
Evropa pri ukinuvawe na monitoringot na Makedonija. Mislam deka toa
e validen dokument za vas sudej}i po na~inot na koj se odnesuvate pred
sekoj {to }e dojde od nadvor vo Makedonija.
To~ka 95 ili 96, ne me zemajte za zbor, ako sakate i zaedno }e go
gledame dokumentot, ako ne }e se potrudime da go iskopirame pa }e go
ispratime vo va{ata prateni~ka grupa. Vo dokumentot se veli:
Sovetot vo Evropa ja pozdravuva Makedonskata Vlada zatoa {to
dodelila 133.000 dr`avjanstva i tuka se apostrofira eden period od
1994,1995 pa nekade do 1998 godina . Me|utoa, toj period na vladeewe e
na{. Sega vie imate pravo da se somnevate. Sekoj pat, sekoja retorika
mo`e da se dovede vo pra{awe i na se da se stavi nekakov izvi~nik.
Na glasa~kiot spisok vo 1994 g. se pojaveni 180.000 ne se zapi{ani
glasa~i. Vie mnogu dobro se se}avate, iako glumite od mesto sega golema
bolka. Vie mnogu dobro se se}avate koja mo`nost be{e dadena , onoj {to
go nema vo glasa~kiot spisok, iako jas sum mlad se se}avam 1994 g. na
toga{nite izbori, onoj {to mo`e da go doka`e svojot indetitet da
bide dopi{an. Na edno mesto vo dokument na OBSE 133.000
dr`avjanstva se spomnuvaat, a vo na{iot izbira~ki spisok od 1994g.
imame 180.000 dodadeni glasa~i. Ne sakam da ka`am kolku bile {eta~i
na SDSM i kako gi falsifikuvaa izborite, sami zaklu~ete. Ako sakate
}e zboruvame i za toa. Me|utoa, najmalku 50.000 bile {eta~i. I taka gi
dobivte izborite vo 1994 godina. Sega poglednete gi tie dva dokumenti,
eden na Sovetot na Evropa, eden izbira~ki spisok i mislam deka }e vi
bide re{ena dilemata. Ako mislite deka toa e validno za vas, bi
trebalo da se izvinite na Mkedonskata javnost, ako ne, mislam ~esto
pati ste znaele da ne odgovorite na na{ite pra{awa, pa mo`ete i sega
193

da si zamol~ite vo nade` deka so va{ite koalicioni partneri }e vi

uspee opsrukcijata {to ja pravire na Makedonskoto Sobranie.
Znaete zo{to zboruvam za koalicija. Zatoa {to vo Vladata ne
funkcionira koalicija, funkcionira nadvor od Vladata {to ja ima na
mobilni telefoni, ja slu{ame taa koalicija odnosno ja ~itame, ja
objavuvaat i na televizii i vo vesnici. Za taa opstrukcija zboruvam i
zatoa vi ~estitam na taa opstrukcija. O~igledno e deka denes vi se
dadeni zada~i i tekstovi i vi e dadena zada~a da zboruvate po dva ~asa
site. Zo{to? Zatoa {to utre po~nuvaat promenite vo Ustavot. Denes
se brkame po hodnicite, ne mo`eme nikako da najdeme cel den. ]e vidime
utre kolku revnosni }e bidete i prvi }e dojdete tuka. Ne se obra}am na
PDL se obra}am na SDSM, no O~igledno deka funkcionirate kako edno.
Vladata na {iroka koalicija G-dinot Ge{takovski ne e napravena
po na{e barawe. Mene ako me pra{uvate mo`ete da si gi soberete
va{ite ministri i vedna{ da izlezete od taa Vlada, bidej}i vie otkako
dojdovte vo taa Vlada ottoga{ gi imame site opstrukcii i od toga{
po~na padot na Makedonija. Koj znae do kade }e otideme, ako ostanete vo
taaVlada. Taka {to ve povikuvam vedna{ da si izlezete od taa Vlada,
ako imate doblest zaedno so va{ite koalicioni partneri. Pa, kade {to
vikam, ako ima 61 ma`i }e napravime Makedonska Vlada, pa }e se
raspravame se ovoj problem na Makedonski na~in, ako nemam kako {to
tvrdi g-|ica ili g-|a [e}erinska, eve ja prozivam, ima mo`nost da
replicira, toga{ }e vidime kolku ima ma`i kaj vas, iako ne mislam na
nea, da ne se navredi.
U{te edna rabota.
^etvorica lideri potpi{ale dogovor. Toj dogovor sega bil nova
Biblija. Da vi ka`am, ~etvorica lu|e ne mo`at da re{at za sudbinata
na Makedonija i nema da dozvolam jas so mojot glas toa taka da bide, koj
mo`e toa da go dozvoli, dali nekoj od vas ili od kaj nas,neka poveli .]e
glasame poedine~no, ova ne e zakana. G-dinot Popovski si izleze, bidej}i
ne mo`e da slu{a koga zboruvame otvoreno. ]e glasame otvoreno i javno
pa }e vidi Makedonskiot narod. Ako Makedonskiot narod ne saka da ima
dr`ava i neka nema dr`ava. Vie pomognete mu vo toa.

194

85 Sednica na Sobranieto na Republika Makedonija,

prva faza na ustavnite promeni,
~etvrti amandman,za preambulata
20.09.2001

(dofluvawe na pratenici od mesto da ne se diskutira za temata)

Ne e gre{ka mojata namera da zboruvam!
Dami i Gospoda, iako mi se ~ini deka xabe }e zboruvam, imam{to
da ka`am i }e vi zboruvam. Rabotata se odviva tokmu onaka kako {to
ne treba da se odviva, gledaj}i od makedonsata strana i gledaj}i za
Makedonskiot narod i po povod ona deneska {to go raspravame
amandmani na Ustavot na Republika Makedonija, nacrt tekst,
konkretno amandman 4, imam {to da ka`am izlegov da go ka`am moeto
mislewe, a sudot na istorijata }e ne stigne site nas i }e vidime koj
kako }e mo`e da go podnese.
Vo prvata faza na otvaraweto na ustavnite promeni zboruvav
prili~no op{irno, zboruvav i za ovoj amandman i ako dobro se se}avate, a
za onie {to ne se se}avaat rekov deka i toga{ i mnogu pati posle toa,
pa i deneska }e povtoram mnogu pati za onie {to imaat trpenie da
slu{aat. So ovoj amandman, vakov kakov {to e predlo`en }e se izvr{i
genocid vrz Makedonskiot narod, }e se izvr{i bri{ewe na eden narod, }e
se izvr{i predavstvo od vekovni razmeri.
Gi slu{av site diskusii Za i Protiv, kako i site drugi, `iteli,
gra|ani na ovaa dr`ava i sum podlo`en na torturata za bri{ewe,
odnosno perewe na mozokot {to ovie denovi ni se slu~uva, me|utoa
moram da ka`am koga zboruvam za ovoj amandman nikako ne mo`am da
najdam pri~ina, opravdanost,izdr`anost, bilo {to, za da ka`am, eve
ovoj amandman e vo red. I prv pat koga zboruvam ka`av deka ne e sporno
pretsedatel na dr`ava da otvori procedura za menuvawe na Ustavot.
Zatoa {to, toa go imame kako dadena mo`nost vo Ustavot. Me|utoa,
edno otvorawe na vakva procedura i vakvo nudewe na tekst, mislam deka
ednostavno ne doveduva vo edna situacija da razmisluvam deka ne{to ne
e vo red so nas. Ne{to ne e vo red so na{iot mentalen sklop i nie kako
dr`ava nemame, odnosno, kako narod, nemame instinkt za pre`ivuvawe.
Pa, vo ime na nekakvo si makedonsko nacionalno edinstvo ili
needinstveno formirawe Vlada, pa si gi delime resorite vaka ili onaka,
me|utoa, ednostavno seto toa go koristime za napad vrz drugiot, za
opravduvawe koe {to mo`eme da go trpime od drugiot ili za drugiot,
no, nikako, nikade, ne~uvstvuvam instinkt za pre`ivuvawe.
Moram da ka`am deka se ~udam kako voop{to dojdovme do ova i se
~udam od lagodnosta koi nekoi ja ~uvstvuvaat koga zboruvame za ovie
problemi, koi {to, da re~eme, nekoj gi prifa}a kako ne{to {to e
mo`ebi nu`no ili malo zlo. Me|utoa, ne mo`am da ka`am deka stanuva
195

zbor za zlo, stanuva zbor za somoubivstvo na site nas. Zatoa, deneska

pe{iv najmalku nekolku pati da vi go pro~itam amandmanot 4, }e ja
zloupotrebam govornicata i najmalku nekolku pati }e ja pro~itam i
preambulata, za da dopram barem do nekoi ovdeka vnatre, zatoa {to se
somnevam deka nadvor od ovdeka mo`e da se napravi nekakvo vlijanie. Za
da barem nekoj ovde vnatre, go nateram da pomisli i na drug na~in.
]e ka`am zo{to mislam za ovdeka vnatre, pove}e otkolku za
nadvor. Zatoa {to, o~igledno e deka e verificirana opstrukcijata na
referendumot. O~igledno e, nekoj tuka saka{e da nema referendum,
najverojatno i }e go nema, bez razlika {to seu{te ne sme glasale.
O~igledno e, nekoj ne saka da slu{ne {to misli narodot. O~igledno e
deka imame dogovori po mobilni telefoni za opstrukcija. O~igledno e
deka funkcionira edna nevidliva koalicija. O~igledno e, se ova {to se
slu~uva vo dr`avata, mo`eme slobodno da go nare~eme farsa.
O~igledno e deka nekoj raboti se dogovoreni i doprva treba da
profunkcioniraat. Toa e samo edna uvertira na ona {to doprva }e se
slu~uva, a ne predviduvam svetli denovi i dobra idnina, bez razlika {to
imame "usti polni so zemja", koga zboruvame za mir, bez razlika {to
kako {to vi rekov se iznaslu{avme i se iznagledavme reklami kako toa
vo ime, na neznam koj, nie treba da bideme za mir, vo edna o~igledno
namerno apsajdaum postavena teza vo koja mirot i vojnata se
postavuvaat kako den i no}, kako edinstveni opcii. Toa e edna namerno
postaveno pojdovna to~ka na pogre{ni osnovi, samo za da se verificira
ona {to doprva treba da se slu`i. Zatoa denes ne bi trebalo mnogu da go
maltletiram Makedonskiot narod, bidej}i ma koj da go maltletira.
Sakam da im se obratam na nekoi tuka, nema da ka`am VMRO ili
SDSM, da gi nateram u{te edna{ da razmislat, iako mislam deka i za
toa mo`ebi ve}e e docna i toa mo`ebi nema {ansa da se slu~i.
Se izviniv deka }e bidam podolg i se nadevam deka kolegite }e go
uva`at toa.
Nemam nekoj poseben zanos za govor, nitu `elba, bidej}i gledam
deka e bezcelno {to nekoi raboti se ka`uvaat tuka. Me|utoa, jas }e vi
gi ka`am!
Sega }e vi ja pro~itam preambulata na Ustavot na Republika
Makedonija, bidej}i taa seu{te e validna:
"Trgnuvaj}i od istoriskoto, kulturno, duhovno i dr`avno
nasledstvo na Makedonskiot narod i od negovata vekovna borba za
nacionalna i socijalna sloboda i za sozdavawe na svoja dr`ava, a posebno
dr`avno-pravnite tradicii na Kru{evskata Republika, istoriskite
pridobivki na ASNOM i ustavno-pravniot kontinuitet na
makedonskata dr`ava kako suverena republika na Federativna
Jugoslavija, od slobodno izrazena volja na gra|anite na Republika
Makedonija na referendum na 8 Septemvri 1991g. kako i od istoriskiot
fakt deka Makedonija e konstituitana kako nacionalna dr`ava na
makedonskiot narod vo koja se obezbeduva celosna gra|anska
ramnopravnost i trajno so`itelstvo na Makedonskiot narod, so
196

Albancite, Turcite, Vlasite, Romite i drugite nacionalnosti koi

`iveat vo Makedonija se donesuva Ustavot.
Deneska pred nas stoi sosema drug tekst, amandman 4, koj vie dami
i gospoda site 120 pratenici treba da go prifatite odnosno 61 od vas.
Toj glasi:
-Gra|anite na Republika Makedonija prezemaj}i ja odgovornosta za
sega{nosta i idninata na nivnata tatkovina, svesni i blagodarni za
svoite predci, za `rtvite i postavenosta vo nivnite zalo`bi i borba
za sozdavawe na samostojna i sueverena dr`ava Makedonija i odgovorni
pred nivnite generacii za za~uvuvaweto i razvoj na se {to e vredno od
bogatoto kulturno nasledstvo i so`ivot vo Makedonija, ednakvi vo
svoite prava, bla, bla...kako {to rekov i prv pat.
Znaete {to mi smeta. Mi smeta {to koga nekoi lideri tuka ili
nekoi dolideri, pomali lideri, mali lideri izleguvaat i zboruvaat, nie
napravivme eden dogovor vo koj e so~uvan integritetot na dr`avata,
so~uvana kako unitarna dr`ava, so~uvana od celovitnosta na ovaa
dr`ava.
Edno ne{to mo`am da vi ka`am na site vas {to ste se dogovorile
vo Ohrid. Toa e zagarantirano so Ustavot nema{e potreba da go
dogovarate.
Za {to se dogovaravte vie? Kogo la`evte? Koj e toj {to treba
da ja kupi taa laga deka e so~uvan integritetot na Republika
Makedonija, unitarniot karakter i deka se }e bide po staro koga nie }e
go smenime Ustavot i }e go izbri{eme Makedonskiot narod. Mo`am da si
objasnam kako nekoi politi~ari mo`at tuka so takvo licemerie da
nastapat. Sega seu{te ne prozivam nikoj.
Vo vtoriot del od mojot govor }e prozivam po ime i prezime
bidej}i sakam site da izlezat tuka i da objasnuvaat. I mislam g-dine
pretsedatele ste se prela`ale koga rekovte deka denes }e zavr{ime,
bidej}i deneska ako zavr{ime so ovoj amandman, ne so site amandmani,
toga{ znajte deka sme zavr{ile so sudbinata i idninata na R.
Makedonija i na Makedonskiot narod. Seu{te se nadevam deka mala
nade` ima, iako mnogu temno gledam deneska, a mislam deka takva e i i
idninata na Makedonija so ova {to go imame pred nas.
Mala digresija, bidej}i dofrluvate.
Znaete, jas sum za mir, jas sum za toa site nie da `iveeme so
so`ivot. Jas sum za toa da mo`am da otidam vo Matej~e, vo
Manstirot, ama da nema teroristi tamu g-dine Blagoja Stojkovksi. Na
toa mislam.
STOJAN ANDOV:
Nemojte poedine~no da im se obra}ate na pratenicite.

197

FILIP PETROVSKI:
Pa mi dofrluvaat od mesto.
STOJAN ANDOV:
Ve molam ostavete go govornikot neka zboruva.
FILIP PETROVSKI:
Ako me ostavat da zboruvam, }e zboruvam ona {to mislam, ako ne
}e odgovaram i na provokacii od mesto. Mislam voop{to ne mi smeta
mene.
(Dofrluvawe od mesto)
Toa taka vie mislite. Samo kogo la`ete? ]e otidete utre vo 8:00
~asot vo Matej~e, }e se vratite posle 2 saata i posle toa {to }e
imate, usta polna radost? Kolku, dva ~asa? Kolku }e bidete tamu,
kolku vreme?
Nemojte da provocirate od mesto, g-dine Stojkovski.
Vie isto taka g-dine Nastevski. Mo`ete da po~ekate da zavr{am,
ve spomnav, pa da mi replicirate, ako ste tolku isprovociram od toa
{to ve pra{uvam.
Kako da ne ve pra{uvam kolku vreme }e pomineme vo Matej~e!? Pa
kako sme odele tamu, a sega nemo`ame da otideme. Kako da ne pra{uvam.
]e ve pra{am site poedine~no. A bidej}i tolku insistirate, celata
grupa na CDSM, po ime i prezime }e ve prozivam, izlezete site
replicirajte.
(Od mesto Branko Crvenkovski, dofrla pra{ajte gi i tie od VMRO)
]e gi pra{am od VMRO.
Gospodine Crvenkovski, dolgo vreme ~ekam vie da mi replicirate,
odnosno da mi odgovorite. Da izlezete i od tuka na odgovorite na toa
{to postojano ve pra{uvam. Nema {ansa? E nema zatoa {to znaete
{to ste dogovorile, samo vie i vi e strav i sram pred Makedonskiot
narod i nemate hrabrost javno da ka`ete. Mo`ete da begate.
(Crvenkovski ja napu{ta salata)
STOJAN ANDOV:
Ve molam g-dine Petrovski, obra}ajte se na Parlamentot.
Prodol`ete.

198

FILIP PETROVSKI:
G-dine Pretsedatele, jas se obra}am do Parlamentot i takva
namera imam, da se obra}am na Parlamentot celo vreme. Me|utoa,
gospodine Pretsedatele nie tuka }e treba da glasame poedine~no i javno
za se, se nadevam deka }e imam podr{ka barem od 10 pratenici. Mislam
deka ova ve}e pominuva i vo li~na rabota. I ako nekoj pratenici se
nao|aat pogodeni i tolku nemo`at da izdr`at pa mi dofrluvaat, vi
ka`uvam deka }e prodol`am i }e im odgovoram na site od tuka, od
govornicata. I nemam zo{to da imam {to da im ka`am.
Sega da se vratam na toa {to go zboruvav. Preambulata i
tekstot na Nacrtot vi go pro~itav. ]e vi gi pro~itam pak da ne gi
zaboravite.
Da vi ka`am zo{to mislam deka ima bezskrupulozno perewe na
mozokot na Makedoncite, oti Albancite znaat {to sakaat i toa i go
postignaa. To~no, se postignaa, osven Golema Albanija, ama kako {to
trgnale za pet godini }e stigneme i do toa.
Denovive sme izlo`eni na bezskrupolozno perewe na mozokot na
Makedoncite. Sekoj vesnik, sekoja TV stanica, sekoja radio stanica
emituva reklami za dvi`eweto za mir, pa vo nivno ime nie tuka sme
trebale da bideme Za, bidej}i kako {to rekov tezata e postavena i
jasna, deka onoj {to e protiv dogovorot e za vojna. Me|utoa, rekov, ne se
soglasuvam so toa. Sum za mir i mislam deka imam pravo rabotite da gi
analiziram i obrazlo`am taka kako {to jas gi gledam.
Bev na internet da vidam koja e taa organizacija {to tolku
mnogu se zalaga za mir. Koja e taa organizacija {to pere pari. ^ii pari,
}e doznaeme verojatno naskoro, organizacija, {to ima "usta polna so
mir" i {to site nas ne bara vo nivno ime da bideme vo mir. Eve jas }e im
odgovaram jasno i glasno na site tipovi kako Mirjana Naj~evska i
sli~ni na nea deka sum za mir. Me|utoa, nemam nikakva namera so toa
{to sum za mir da po~nuvam kampawa, da peram mozok na Makedoncite od
edna strana , a od druga strana da povikuvam javno da se pra}aat
Makedonci vo Hag. Na takov na~in li ste za mir? Na takov na~in li
site tie kvazi nevladini organi se za mir, da se i`ivuvame preku
odredeni TV stanici da mi prostite na zbor, da svr{uvame {to nekoj
Makedonec }e odi vo Hag. Se izvinuvam.
STOJAN ANDOV:
Ve molam vnimavajte. Da gi birame zborovite.
FILIP PETROVSKI:
Jas odgovaram za moite zborovi, pretsedatele. Se izvinuvam u{te
edna{.

199

STOJAN ANDOV:
Da, ama na govornicata morame da imame nekoj odnos.
FILIP PETROVSKI:
Mene mi e apsolutno jasno deka ova kako {to trgnalo }e se stigne
tamu kade {to predvidele nekoi drugi, istite tie {to se javuvaat po
telefon da ni ka`at, morate da glasate, a ni se pretstavuvaat kako
dobro namerni. Me|uto, toa da bide verificirano od Makedonci so edna
sostojba na zanes, toa nemo`am da go prifatam.
Bi sakal site vie da otidete na internet, ajde, nekoj od vas {to
ne znaat kako se odi na internet, da gi oslobodime od taa obvrska.
Me|utoa site onie {to gledaat, neka otidat na www.bidiza.org.mk i da
vidite koi organizacii denes vi zboruvaat za mir. Da vidime koi se tie
{to stojat pozadi toa, koi se tie {to vi go perat pametot, koi se tie
{to denes snimaat reklami i na{i proglasuvaat za genocidni
su{tevstva i gi podgotvuvaat za Hag, pa da vidime kolku Makedonci ima
tamu. Da slu{nete {to nudi toa "dvi`ewe za mir", kako odgovor,
odnosno da pro~itate {to nudi kako odgovor na ona {to nas ne ma~i.
Pro~itajte gi tie odgovori, da ne vi gi ~itam tuka, iako mo`am i toa
da go napravam, da vidite so kakva prazna retorika i so kolku lagi
celata ovaa situacija se objasnuva. I utre vie, nekoi od vas, tie lu|e }e
gi proglasuvame za heroi, a tie {to zaginaa kako heroi za ovaa dr`ava,
nitu }e gi spomenete nitu }e pomislite na niv, nitu }e im oddadete
dol`na po~it. Nekoi od niv duri }e pra}ate vo Hag. E toa nemo`am da
ne go komentiram.
Edniot aspekt, pereweto na mozokot se nadevam deka so ova
dovolno jasno vi go obrazlo`iv. Isto taka se nadevam deka ve
isprovocirav da gi proverite site tie organizacii {to se
pretstavuvaat kako golemi pobornici za mir. Proverete gi samite
kolku se verodostojni.
Sega ke zboruvam za drug aspekt.
No najnapred }e mi dozvolite u{te edna{ da ja pro~itam
Preambulata na makedonskiot Ustav. Vo interes na vremeto }e gi
pro~itam samo dvata dela vo koi {to se spomenuva makedonskiot narod.
-"Trgnuvaj}i od istoriskoto, kulturnoto, duhovnoto i dr`avno
nasledstvo na makedonskiot narod i od negovata vekovna borba za
nacionalna i socijalna sloboda i za sozdavawe na svoja dr`ava, a posebno
od
dr`avno-pravnite
tradiciina
Kru{evskata
republika
i
istoriskite odluki na ASNOM... i izrazenata volja na gra|anite na
Republika Makedonija ov 8 septemvri 1991 godina, kako i od
istoriskiot fakt deka Makedonija e konstituirana kako nacionalna
dr`ava na makedonskiot narod vo koja se obezbeduva celosna gra|anska
ramnopravnost i trajno so`itelstvo na makedonskiot narod so
Albancite, Turcite, Vlasite, Romite i drugite nacionalnosti koi
200

`iveat vo Republika Makedonija... se donesuva Ustavot.

Ova povtorno go pro~itav tokmu zatoa {to od toa sakam da go
izvadam vtoriot aspekt, koj {to go najaviv, odnosno da pra{am, tuka
vo makedonskiot Parlament {to vo ovaa preambula zna~i
neramnopravnost?
Koj
zbor
{to
e
upotreben
poka`uva
nedemokrati~nost, koj zbor ukinuva prava na nekoe malcinstvo, koj zbor
terorizira, koj zbor poni`uva... So {to se otsranuva postoeweto na
nekoe malcinstvo, osven srbite {to se nepravedno izostaveni, a {to
mo`e da bide ispraveno.
Nemate odgovor?! Neka izleze koj saka od vas i neka odgovori {to e
toa vo preambulata na makedonskiot Ustav {to motivira{e odredena
grupa na lu|e da zemat oru`je i da ubivaat makedonci? Nema ni{to vo
ovaa preambula {to go opravduva ona {to se slu~uva vo Makedonija. Se e
ova farsa. Zatoa mi e te{ko da zboruvam pred vas. Ova e farsa od
nevideni razmeri. Eve potvrduvaat nekoi pratenici od mesto deka e toa
taka.
Ova e genocid vrz Makedonskiot narod. I }e doka`am zo{to. Tuka
sum da iznesam tezi pred vas. Vie mo`ete da gi otfrlite, me|utoa
nemo`ete da mi go odzemete pravoto da gi iznesam tezite. Kako {to
trgnale rabotite, mo`ebi }e ima i nekoj amandman na Ustavot i na
Delovnikot za rabota na Sobranieto, pa mo`e i nema da mo`eme
slobodno da se izrazuvame. Neznam. Kako trgnale rabotite mo`ebi skoro
i do tamu }e stigneme.
Pra{av {to smeta vo taa preambula, {to ne ~ini.
Nitu Branko Crvenkovski, nitu nikoj od SDSM, nitu nikoj od
VMRO-DPMNE, nitu nikoj od albanskite pratenici ne mo`e da izleze
da ka`e {to ne~ini. Ve povikuvam, izlezete da ka`ete {to ne~ini. [to
od ovde e neramnopravnost, koj zbor ve maltretira, omalova`uva koj
zbor ve bri{e. Nema takov zbor.
Ima ne{to drugo. Ima proekt za "golema Albanija" . I site onie
{to }e u~estvuvaat vo promenata na Ustavot i preambulata se
sou~esnici vo proektot za sozdavawe na golema Albanija. Ne zboruvam jas
za Albanskite pratenici, da ne se razbereme pogre{no, zboruvam za
Makedonskite pratenici. I da znaete site imiwa i prezimiwa }e bidat
zapomneti. Tie pisma {to gi dobivam jas gi dobivate i vie.
Makedonskata istorija }e ve pamti. A tie {to mi dofrluvaat od
mesto, ~uvstvuvam deka imaat golem pritisok od nivnite semejstva, od
nivnite glasa~i, od nivnite prijateli koi {to isto taka gi
pra{uvaat zo{to }e glasaat za promenata na Ustavot, a tie ne znaat
{to da odgovorat.
Sega }e {pekuliram vo stilot na g-dinot Nikola Popovski, koj
navistina ni{to drugo i ne pravi koga govori osven {to {pekulira.
Mislam na ona {to go re~e pred nekoj den deka pratenici od VMRODPMNE }e glasale podeleno, no deka predlogot za referendumot }e
pominel. Eve kontra {pekulacija. Znaete jas slu{nav i toa go
zboruvaat mnogu glasa~i deka 20 pratenici na SDSM dobile pari od
201

Albancite za da glasaat za promena na Ustavot.

[pekulacija?! Izlezete negirajte! Samo se pla{am da ne e taa
{pekulacija vistinita!
Da se vratam nazad na Preambulata. Kako {to sakaat Albancite
da ne izbri{at od nea, isto taka, sakaat i drugi narodi. Me|utoa tie
nemaat svoja direktna vme{anost ili u~estvo vo ovoj slu~aj. Nemo`at
da vlijaat direktno vrz Parlamentot. Sepak da se potsetime malku na
istorijata zatoa {to ovaa Preambula e izraz na edno istorisko
napregawe na makedonskiot narod, na brojni negovi generacii. Dobro
znaete deka pet, {est vojni se vodea vo minatiot vek na ovie prostori.
Balkanskite vojni, dve svetski vojni, vojnite pri raspadot na
Jugoslavija. Znaete zo{to se vodeni posebno balkanskite vojni i deka
na{ata nacija e negirana od site ~etiri sosedi kontinuirano, na ovoj
ili onoj na~in. Nesakam da dr`am predavawe koj ne ni go priznava
jazikot, koj ne ni go priznava imeto, koj ne ne priznava na ovoj ili na
onoj na~in.
I {to pravime nie sega? Ve pra{uvam i neznam zo{to nemate
trpenie da me isslu{ate,tolku li golemi gluposti se ova za vas? Dali se
ova gluposti za vas? Ne mi e jasno. Nikako nemo`am da se objasnam
zo{to nemate trpenie da me isslu{ate. Tolku li brgu sakate da go
promenite Ustavot? Ne, ne, nemo`am da si objasnam. Ova e situacija na
kompletno ludilo.
Da ne ka`am koj diplomat, ne e kulturno da se ka`uvaat po ime i
prezime, mi re~e: " Ve razbirame zo{to ne sakate da ja promenite
Preambulata." Toa {to toj mi go ka`a }e go iskoristam za tezata koja
{to sakam da ja doka`am. "Zatoa {to Preambulata e edno od retkite
mesta na koe {to vie kako nacija ste zapi{ani", dodade toj.
Povtoruvam, samiot toj re~e deka razbira zo{to nemo`eme da se
soglasime da se promeni Preambulata, pretstavnik na edna golema i
mo}na dr`ava.
No {to se slu~uva posle toa, otkako so nego se raspravam i mu
doka`uvam deka ne treba da glasam za promena, ednostavno doa|am tuka,
vo ovoj pretstavni~ki dom...
(pratenikot Mevqam Tairi dofrla od mesto: ka`i koj e toj diplomat!)
Strpete se gospodine Tairi, }e ~uete podocna, imam u{te mnogu da
zboruvam.
Sepak ona {to sakam da go ka`am e deka ~emer i jad imam na
du{ata koga ke vlezam ovde, gledam deka tuka ima pomalku razbirawe za
istata taa rabota, mnogu pomalku razbirawe od Makedoncite {to taa
preambula zna~i za Makedoncite. Pove}e razbirawe poka`uvaat
diplomatite koi vo Makedonija `iveat 6 meseci, godina dena. Ja
sfatile podobro na{ata istorija.
Sakam da ve pra{am site neli sfa}ate deka so ovaa promena na
preambulata i so bri{ewe na Makedonskiot narod od nea, navistina }e
202

im dademe za pravo na site okolni zemji da ja prodol`at nivnata

dolgogodi{na strategija za par~ewe na Makedonija.
Onoj {to deneska uspeal po 6 mese~na borba, so 3.300 pu{ki da ne
natera da go smenime Ustavot i preambulata, utre, za tri meseci so
6.000 pu{ki }e ne natera gradovi da davame na drugi dr`avi. Pra{uvam
koja e razlikata? Koj }e izleze od vas da mi ka`e deka ne sum vo pravo?
Ako denes imame 3.300 teroristi koj vika deka utre }e nema 6.600
teroristi ili deka nemo`e da gi ima. Ne velam deka mora da se Albanci.
Utre }e se pojavat nekoi novi grupi, so novi barawa i }e re~at nemate
pravo na imeto bidej}i nema narod so takvo ime {to }e go utvrduva i
imeto na dr`avata. Kako }e se povikuvame na imeto Makedonija koga }e
nema Makedonci? Utre }e nema i problem so jazikot bidej}i }e nema
narod koj }e go zboruva toj jazik.
Ili na seto ova nekoj od vas }e izleze na govornica i }e mi ka`e:
"Nemojte da bidete tragikomi~en, pa nie se spomnuvame na dve ili tri
mesta vo Ustavot". Tr~aj, tr~aj mo`ebi navistina i }e najde{ vo
Ustavot Makedonci.
Lu|e, treba da sfatime deka ovaa preambula ne navreduva nikoj,
deka ovaa preambula ne e napi{ana protiv nikoj, ovaa preambula e za nas,
edinstveno za nas. A ako se usvoi noviot tekst na preambulata i zaedno
so nego i amandmanot koj {to ja utvrduva konsensualnata demokratija,
a o~igledno e deka }e se usvoi spored toa {to go gledam tuka, nikojpat
pove}e za vek i vekov nema da imame mo`nost da ja ispravime ovaa
istoriska gre{ka. Ve pra{uvam dali ste svesni na toa? I ne e re{enie
ona {to go pravi Gospodinot Crvenkovski koj koga ne{to ne mu odgovara
}e si izleze od ovaa sala, }e gi zanemari site zabele{ki i namesto toa }e
mu se javi na Gospodinot Xaferi za da se dogovori kako da se odlo`i
sednicata za referendumot, koj {to tolku mnogu ne mu odgovara. Potoa
}e se vrati vnatre vo salata, }e dofrluva od mesto, ~ekajki go
momentot na glasaweto, nadevaj}i se deka potoa povtorno }e bide
Premier.
Ovaa rabota e pogolema od prateni~ko mesto, pogolema e i od
premiersko mesto, pogolema e od se. Sto pati slu{nav Ustavot ne bil
Biblija. Naprotiv za nas Ustavot e Biblija. Ako toj akt ja
vostanovuva dr`avata, ako toj go izrazuva naporot koj trael dve-tri
iljadi godini, toj za nas e Biblija.
Imate golema odgovornost, istoriska odgovornost i ne znam kako
mo`ete da ja nosite na grbot svoj nezemaj}i vo predvid narodot.
Glasa~ite mo`ebi zaboravaat, istorijata sigurno nema da gi zaboravi
onie {to glasale. Ova ne se odnesuva samo na pratenicite na SDSM, ova
se odnesuva na site Makedonski pratenici. Seto ova mnogumina od vas go
sfa}aat pogre{no i velat kakov politi~ki marketing! Nema da ima
izbori! Ako nekoj tvrdi deka ne mo`e da ima referendum zatoa {to e
osvoena edna petina od teritorijata na dr`avata, toga{ kako }e ima
izbori? Taka {to, da se oslobodime od tie zabludi deka }e ima izbori i
deka ovie govori se dr`at zaradi politi~ki marketing.
203

Pak }e povtoram ne stanuva zbor za izbori, ne stanuva zbor za

marketing, tuku stanuva zbor za golema istoriska odgovornost. Vo taa
nasoka sakam da ka`am edna mnogu bitna rabota, bo`ja rabota, iako nie
treba da zboruvame za tuka{ni, zemni raboti. ]e ja ka`am ovaa rabota
zatoa {to veruvam vo Boga.
G-dinot Nikola Popovski koga ne napa|a{e vo svoite
spekulativni nastapi zboruvaj}i za referendumot, a si davam za pravo
da go spomnam referendumot, zatoa {to referendumot se odnesuva i na
ovoj amandman, re~e: "Ako VMRO saka referendum, }e ima referendum.
Ako VMRO ne saka da ima referendum }e nema referendum. Ako VMRO
saka da ima promena na Ustavot }e ima, ako VMRO ne saka promena na
Ustavot }e nema. Mislam na VMRO-DPMNE, koga velam VMRO.
Kone~no da vi ka`am {to e bo`jata rabota. Bo`ja rabota e {to
VMRO ima 46 pratenici vo ova sobranie. Vie sakate da ni ja prefrlite
politi~kata odgovornost na nas i samo na nas zatoa {to imame 46
pratenika. Jas vi velam NE! Nas ne ima 46 i zaludni vi se site
telefonski razgovori , site dogovarawa, site opstrukcii, se vi e
zaludno dokolku ovaa prateni~ka grupa ostane kompaktna. A ve uveruvam
kako {to deneska se menuva odnosot kon teroristite vo svetot, }e se
smeni odnosot i kon na{ata situacija. Samo malku ako imate
trezvenost da pomislite, predvidite {to }e se slu~uva so Makedonija
vo narednite nekolku meseci, }e bideme pocvrsti kako Makedonci. Mora
da se smeni odnosot kon Makedonija od strana na golemite sili. Eve
odete na internet, site mo`ni izvori uka`uvaat na povrzanost na Bin
Laden so U^K.
(Pratenikot Tairi dofrla od mesto deka toa se vesnici {to gi
kontroliraat Makedonskite vlasti)
G-dine Tairi ~itajte Sandej Tajms pa ako mislite deka imame
vlijanie tamu kako partija ili kako Makedonci toga{ vo red. ^itajte
Wujork Tajms {to pi{uva. Sakate li da vi gi dadam tekstovite da gi
pro~itate? ]e vi gi dadam so zadovolstvo. ]e gi pro~itate, no {to od
toa }e prifatite?
Ako site mo`ni svetski tajni slu`bi, organizacii, globalni
mediumi ja otvoraat vrskata na Osama Bin Laden so teroristite na
ONA,nie ne smeeme vo ovoj moment da go napravime ova predavstvo. Ne
smeeme kako Makedonci!
Ve povikuvam i }e ve povikuvampostojano i dodeka mo`am na
makedonsko nacionalno edinstvo. Ne sakam nikoj od vas da prozivam kako
predavnik. Samite ke se legitimirate kako takvi site vie {to }e
glasate za preambula vo koja nema da go pi{uva Makedonskiot narod. Do
glasaweto u{te imate vreme i pred Boga i pred Makedonija da se
vratite nazad, ako ste zemale pari da gi vratite i niv nazad.
Vo ovoj moment ve uveruvam deka se menuva globalniot odnos kon
Albanskoto pra{awe.
204

(Pratenikot Blagoja Stojkovski dofrla od mesto i se krsti)

Da g-dine Stojkovski se menuva globalniot odnos kon Albanskoto
pra{awe. Zo{to nemate trpenie da slu{ate za Albancite? Mo`ebi tie
treba utre da ve glasaat ili }e treba istite tie da ve pu{tat da
odite vo Matej~e. Za toa li se krstite sega? Od dete ve znam i ve
po~ituvam i mislam deka treba da imate po~it i da me doslu{ate koga
zboruvam. Ne mora da se slo`uvate, ne ni o~ekuvam tokmu vie da se
slo`ite, barem imajte po~it kon ednakvite na sebe koga zboruvaat, oti
site tuka sme ednakvi...
(Pratenikot Stojkovski prodol`uva da dofrla)
I vie kako doka`an komunist mi e ~udno {to se krstite, da vi
ka`am najiskreno. Koga ve}e preteruvate da vi ka`am, potsetam deka na
va{eto partisko zname imate petokraka i ne e prirodno da se krstite.
[to glumite vie da ve pra{am? Pa dobro znaete deka vo simbolikata
petokrakata e antipod na krstot. [to se krstite? Ili ne znaete {to
ste?
( Pratenikot Abdulai dofrla deka nema mesto za vakva diskusija)
Ima mesto. Imam pravo da ka`am, soglasno Delovnikot za rabota
na Sobranieto na R. Makedonija {to mislam. Ako vi e dosadno izlezete
si. Vas Albancite {to dofrluvate ve razbiram. Vie ednostavno imate
cel i ja ostvaruvate. Jas ne mo`am da gi razberam ovie tuka {to se
krstat.
Da se vratam na Osama Bin Laden. Cel svet uka`uva na negovoto
deluvawe i vrski ovde. Duri i na{ite opozicioni vesnici deneska
pi{uvaat deka toj ima firma vo Makedonija.
(Pratenikot Kitanovski dofrla deka VMRO e na vlast)
Nie li sme na vlast g-dine Kitanovski? Pa, kako ne vi e sram. Pa
neli vie u~estvuvate vo Vladata, imate va{i ministri koi {to
edinstveno znaat da zboruvaat protiv Premierot i da se falat kolku
ne go slu{aat. Ako sme nie na vlast, toga{ vie ve~erva, u{te ve~erva
izlezete od Vladata. Ve povikuvam po vtor pat da izlezete od Vladata,
pa barem Makedonec da go zeme Ministerstvoto za odbrana i da ja brani
dr`avata. Izlezete od vlasta.
Mojata namera ne be{e deneska da predizvikuvam razdor. Ne sakam
nikoj od vas da navreduvam. Sakam da go povikam da se osvesti sekoj eden
od nas. Sakam da povikam na Makedonsko nacionalno edinstvo. Me|utoa,
vnimavajte posle se {to se slu~uva tuka konstatiram deka
makedonskoto nacionalno edinstvo ne mora da bide po sekoja cena
205

edinstvo pome|u VMRO i SDSM. Makedonskoto nacionalno edinstvo

zna~i Makedonskiot narod da zastane pozadi edna idea i da ne
otstapuva od nea.
(Aplauz)
Da se vratam na Osama Bin Laden, za toa sakav da zboruvam. Vo
moment koga cel svet go povrzuva so teroristite od ovie prostori, koga
prstite se naso~eni tuka, koga znaeme kakov }e bide proporcionalniot
odgovor na zapadniot svet, koga sme na rab na sudir na civilizacii,
sudir koj {to go predviduva Hantington, redifinirawe na celata
svetska politika, nie treba da si ja zape~atime sudbinata zasekoga{.
Nemo`am da ve svatam. Nemo`am da go razberam nitu eden od vas koj e za
promena na preambulata. Ne stanuva zbor ni za predizborna kampawa,
kako {to ve}e rekov, nitu za obvinuvawe, nitu za kupuvawe na vreme,
tuku stanuva zbor za otvorawe na kartite. Nemam {to da krijam od
vas, nitu od moite partiski kolegi, nitu od Makedonskata javnost.
Treba da se otvorat kartite.
Za kraj da ka`am deka }e zboruvam i za tekstovite na drugite
amandmani. Deneska se zadr`av najpove}e na ~etvrtiot amandman.
Sega }e go ka`am ona {to najte{ko mi pa|a, za da se uverite deka
ne vi prodavav partiski marketing. Ako ovoj narod, Makedonskiot narod
go prifati ova {to treba da go napravime, ako ovoj narod go nema pred
Sobranieto i toa najmalku 50 iljadi koi }e dojdat i }e ne izritaat na
kloci site nas, toga{ i ne treba da ima dr`ava i neka bide taa
izbri{ana. Ako ovoj narod dozvoli da pravite opstrukcii za
referendumot, dozvoli ovde nie da se iz`ivuvame so istorijata i
sudbinata negova, ako ne dojde da ne is{utira, neka nema dr`ava.
(Aplauz)

206

83 Sednica na Sobranieto na Republika Makedonija,

Treto prodol`enie,
REFERENDUM- Da ili Ne.
25 Septemvri 2001
Dami i Gospoda,
zbor, dva okolu pra{aweto za referendum, da ili ne.
]e se slo`am so nekoi prethodni diskutanti ova se navistina
te{ki vremiwa, vremiwa na odluka, vremiwa koi {to }e gi diskutiraat
narednite generacii, sednici, i stenogrami {to proizleguvaat od tie
sednici koi {to }e bidat analizirani na sudii, koj {to ka`al, kakvi
stavovi imal, za {to se zastapuval, {to proizleglo od toa. I vo sklop
so toa bidej}i ova e zna~ajno pra{awe koe {to e zasega idninata na
Makedonskiot narod, vo sklop so ona {to imame kako procedura za
promena na Ustavot, vo sklop, odnosno kako sledstvo, na se ona {to go
imame vo deset godini nezavisna i sueverena dr`ava Makedonija, nie
doa|ame vo edna situacija, uslovno ka`ano eden bez izlez, vo koj {to sme
staveni od edna strana od Albanskiot politi~ki blok, odnosno od
Albanskoto pra{awe koe {to odi na toa da se re{i integralno vo ovoj
del od Evropa sozdavaj}i go ona {to se narekuva golema Albanija, i od
druga strana sme pritisnati od me|unarodnata zaednica.
Me|utoa, mnogu od nas se skloni i sakaat da zaboravat deka ima
u{te edna strana. Zna~ajna strana. Najbitna strana od se, toa
Makedonskiot narod. Narod koj {to e staven vo ko{ i se slo`uvam so gdinot Ilovski deka mo`e da se pravat sporedbi i da se upotrebuvaat
komentari na somnitelni vesnici deka imame `ivotno koe {to e
fateno vo stapica. Me|utoa, toa `ivotno ne e nekoj pratenik. Toa
`ivotno ne e VMRO-vec, ne e SDSM-ovec, toa e Makedonskot narod.
Da,se slo`uvam so vas, toa sakam i da go ka`am. I vo taa situacija,
navistina e potrebno da bideme odgovorni, navistina mislam deka site
treba da zboruvame, da nastapuvame, me|utoa i da glasame odgovorno. Vo
edna takva situacija ~esto pati vo pra{awe, odnosno vo dilema sme
site nie. Dali ako glasam "za" ili ako glasam "protiv" sum na
vistinskata stana. Dali sum pogodil so glasaweto. Zatoa {to mnogu
lesno mo`e drugata stana da me obvini, drugiot del, polovinkata,
tretinka, od strana na Makedonskite pratenici, od drugata strana na
Parlamentot, dali navistina nie sme bile vo pravo, dali tie bile vo
pravo. Potrebni se opstojni analizi koga se diskutira za edno vakvo
pra{awe. Treba, navistina da se vratime malku nanazad da vidime kakov
legitimitet imame nie vnatre i dali mo`eme za edno vakvo pra{awe so
takva lesnotija da diskutirame i da ka`eme deka na nas konceptot na
narod ne ni e interesen bidej}i mo`eme da podneseme tolkava
odgovornost, iako site znaeme ovie ustavni promeni, ovie ustavni
amandmani ja redefiniraat kompletno dr`avata. Dr`avata pove}e
207

nema nitu malku da nalikuva na ona {to deneska li~i. Apsolutno sum
ubeden deka so takvoto redefinirawe na dr`avata }e se promeni
celokupniot sistem na vrednosti. ]e se promeni celokupnoto
nasledstvo {to go imame i sistemot, instituciite na sistemot }e
bidat zako~eni. Imam pravo kako pratenik da gi analiziram tie
amandmani, da izleguvam so svoi diskusii, me|utoa i da zamisluvam, da
predviduvam {to }e se slu~i.
Apsolutno stojam na stav, deka onie ustavni promeni, cela ovaa
procedura e postavna naopa~ki, kako procedura za mir i }e ja uni{ti
dr`avata. I, ne mora da sum vo pravo. Na krajot od krai{tata
navistina ne mora da sum vo pravo, mo`e bi gre{ime, sekoj ima pravo, da
diskutira, da donesuva svoi zaklu~oci i sekoj od nas se nao|a vo pozicija
i mo`ebi i da pogre{i. Mislam deka nie ne sme najpametnite vo ovaa
dr`ava. Ovie 120 lu|e {to se tuka. Neznam koj zboruva{e, kolku imalo
so osnovno obrazovanie vo ovaa dr`ava, kakov bil procentot,
sredno{kolci, koi bile stru~waci, visokoobrazovanie. Pa sepak kakov i
da e prosekot ili procentot na obrazovanieto na gra|anite i na
Makedonskiot narod, ne sum spremen da go potcenam, ne sum spremen vo
nieden moment, vo niedna situacija da ka`am da-nie 120 lu|e ovde sme
najpametni i nie mo`eme da ja zememe taa odgovornost da re{ime vo
imeto na 2 milioni lu|e.
Kakov {to rekov, se raboti za kompletno redefinirawe na
dr`avata i vo taa nasoka bi sakal da dobie legitimitet toa
redefinirawe na dr`avata. Ne baram nitu vojna, nitu mir, nitu sakam
na nekoj da mu peram mozok so toa {to }e mu objasnuvam, }e vodam
kampawi, vo Sobranie, nadvor od Sobranie, so intervjua, so nastapi, so
toa {to }e pokrenam edna ma{inerija, radio-televizija, vesnici, pa }e
mu objasnam ete ne e toa taka, toa e vaka, dajte da gi smenime
stavovite. Ne baram takov nastap. Jas baram edna prosta rabota.
Narodot da ka`e {to misli. Moram da ve pra{am, zo{to tolku se
pla{ite od narodot? Zo{to e problemati~no vo edna vakva situacija,
narodot da izleze i da se izjasni?
Od kade znaete dekanarodot nema da ka`e :" Podr`ete go
Ramkovniot dogovor i promenite na Ustavot". So kakva sigurnost
mo`eme nie da tvrdime kako bi se izjasnil narodot na referendum?
Nemame nikakva sigurnost. Toa zna~i deka mo`eme i morame da mu se
obratime na narodot, oti pak ke ka`am ne sum siguren kako }e glasa,
odnosno kako }e se izjasni. Posle edno vakvo bezobzirno i bezobrazno,
sekojdnevno perewe na mozokot, nema da se za~udan i ako se izjasni Za. E
ako se izjasni narodot pozitivno toga{ i vie i nie }e imame pravo i
obvrska da go promenime Ustavot.
Dami i gospoda, konceptot na Referendum e edno od
najdemokratskite sredstva koe {to mnogu retko se koristi vo na{ata
dr`ava. Da se potsetime na 1996 godina i 150-te iljadi potpisi za
raspi{uvawe na raferendum {to gi podnese toga{nata opozicija.
Potpisite bea otfrleni od ovaa Sobranie, bez pogolemo objasnuvawe.
208

Znaeme kakov be{e sostavot na toa Sobranie vo 1996 godina koe

zaobikoli 220 iljadi gra|ani koi sakaa da se izjasnat na referendum.
Mnogu od toga{nite pratenici i deneska se pratenici i postojat nekoi
politi~ki i mentalni strukturi koi imaat problem da mu se obratat
na narodot i toga{ i sega, bez razlika dali e 1990 ili e 1996, 2000,2001.
Mislam deka site nie treba deneska da se nadmineme. Deneska
treba da go sru{ime toj koncept, odnosno, ako sakate, prosto ka`ano da
go nadglasame konceptot na zaobikoluvawe na narodot pri sekoja va`na
istoriska odluka. Eden koncept na laga {to mu se nametnuva na
Makedonskiot narod, eden koncept na bezobzirno perewe na mozokot, eden
koncept na oktroirawe na vistinata da se zameni bezuslovno so
"Koncept na narodot". I toa vo najpozitivna smisla na zborot.
So ova ne smee da se svati deka tuka nekoj povikuva na vojna, deka
povikuva na nasilstvo, deka povikuva na revolucija,deka povikuva na
ru{ewe na dr`avni strukturi, deka nekoj saka da go uni{ti "Dogovorot
za mir", iako stopati ka`av i pak }e povtoram deka toa ne e dogovor za
mir. Seu{te taka mislam i stojam zad toa. Toa e politi~ki dogovor
{to go donele ~etvorica lideri, koj pred nas 120 pratenici, a ponatamu
ako go izglasame referendumot, }e treba da odi na ocenka pred celiot
narod. Zatoa treba da mu se obratime na narodot. Posle se narodot e
tij {to site nas ne izbra, pa da vidime kako razmisluva sega.
Povtorno }e ka`am, nemame pri~ina da mislime, zaklu~ime deka
narodot }e go odbie ovoj dogovor. Jas neznam kako }e se izjasni narodot. A
ako nekoj pravi analizi, ako pravi anketi, ako se pla{i od narodot,
toga{ slobodno neka glasa protiv deneska ili na denot koga ovaa
inicijativa }e dojde na red zaglasawe.
Zna~i za da ne bidam pogre{no razbran, da bidam jasen i za tie
{to slu{aat tuka i za tie {to slu{aat nadvor, konceptot na laga i
bri{ewe na vistinata treba da go zamenime so "Koncept na narodot",
barem edna{ vo ovoj na{ mandat site nie da sobereme hrabrost da mu se
obratime na narodot.
Koj veli deka vo referendumskoto izjasnuvawe }e mora da stoi
samo pra{aweto "Dali ste za promena na Ustavot?", ili "Dali ste za
bri{ewe na Makedonskiot narod od Ustavot?". Ajde da se dogovorime,
bidej}i nie toa pravo kako pratenici go imame, da podneseme amandmani,
odnosno dopolnuvawe ili izmeni na tekstot {to ni e predlo`en, pa i da
go pra{irime. Ajde da go pra{ame narodot za pove}e pra{awa. Da go
pra{ame dali se soglasuva ~etvorica lideri da mu ja smenat
definitivno i zape~at idninata ne samo negova tuku i na negovite
vnuci i na vnucite na negovite vnuci! Da go pra{ame Narodot vo toj
referendum, bidej}i kolku {to mi e poznato nemame ograni~uvawa, deset
pra{awa. Da go pra{ame dali e za vojna ili e za mir? Istovremeno da go
pra{ame dali misli so toa {to e protiv svoeto bri{ewe od Ustavot
vo isto vreme toa zna~i deka e za vojna.
Ova go predlagam zatoa {to nekoi od nas govorat deka so toa {to
se povikuvame na narodot, se doveduvame vo neprijatna situacija na
209

ukinuvawe na dogovorot, {to navistina zna~i povikuvawe na vojna.

Takvi zameni na tezi za mene se neprifatlivi.
Imame li hrabrost da mu se obratime, vo ovie klu~ni migovi, na
narodot? Imame li hrabrost? Ili mo`ebi nekoj pravel analizi i
presmetal... Jas ne sum toj. Jas sakam da se potpram na ona {to mi go
ka`uva ulicata, patot po koj vrvam sekojdnevno. Sekade na toj pat go
sre}avam obi~niot Makedonec koj pra{uva, a ne veli: aman bre od vas
{to ste za vojna, ja uni{tivte dr`avata so toa. Pra{uva:" [to da
pravime? Kako da se odnesuvame, kako da pomogneme? Na koja pozicija da
stoime, koja e na{ata ideologija, koja e na{ata idnina, kako da se
proektirame?... Drugi pak mi vikaat :" Ako go izglasate ovoj sramen
dokument se {to imame }e prodademe i }e se otselime od Makedonija.
Treti velat:" ]e go smenime makedonskoto dr`avjanstvo, }e bideme
dr`avjani ili begalci vo bilo koja druga zemja vo svetot samo ne tuka.
Zna~i ne tvrdam deka ima unisono razmisluvawe. No segleda maka,
te`ina, ima i crnila i taga kaj site, posebno kaj onie {to izgubile
nekoj svoj vo odbrana na dr`avata.
Taka {to, posle se ova {to go ka`av, pra{uvam neli e licemerno
od na{a strana, kako politi~ari da ka`eme :" Dobivme odgovornost i
sega taa odgovornost }e ja nosime ne zemajki go narodot vo predvid".
Odgovornosta ja nosime so samiot nastap tuka. So samoto toa {to
sme tuka i se proiznesuvame Za ili Protiv imame i nosime odgovornost,
pritoa nikako nemo`eme da bideme sigurni dali sme vo pravo.
Ne e prifatlivo i vo nitu eden moment nema da se soglasam so toa
da bideme obvineti-:" E vie vaka pravevte tri godini, {est godini...
sega nie imame pravo...". Nemo`e da se razviva teza deka se steknuvame so
opravdanie zatoa {to }e doka`eme deka protivnikot na{ taka pravel
godini nanazad! Obvinivaweto ne ni dava za pravo da ja prevzememe
celosnata odgovornost, zaobikoluvaj}i go narodot.
Ne, toj koncept treba da go ukineme. Podgotven sum da ka`am deka
i jas }e vlo`am napori toj koncept li~no, ne mnogu ~esto da go
soop{tuvam, da mu sprotivstavam koncept na makedonskoto
nacionalno edinstvo. Dali se podgotveni drugite da ka`at, vo red, nie
isto }e zastaneme na tezata za makedonsko nacionalno edinstvo i nie
nema da glasame vo paket so navednati glavi za se, }e najdeme, }e vidime,
sigurno ima i kaj nas nekoj koj ne se soglasuva so ova {to se slu~uva. Nema
da mu ka`eme-ti }e bide{ izbrkan od ovaa patrija ako se
sprotistavuva{ na bilo koj amandman ili ako ka`e{ ne za ona {to
site nie velime da ili ako ka`e{ da za seto ona {to nie velime ne.
Ima li takvi? Eve, jas vo ovaa prilika, vo ovoj moment, sakam da
povikam na makedonskoto nacionalno edinstvo i ne sum licemer.
Podgotven sum da razgovaram za makedonsko nacionalno edinstvo so sekoj
onoj koj ne e podgotven, ako razli~no razmisluvam od nego, da ne proglasi
apriori za ~ovek koj saka vojna, za militant ili za nekoj koj apsolutno e
neprifatliv vo negovoto politi~ko i ideolo{ko deluvawe.
Gore-dolu e konceptot {to go imav za referendumot, odnosno
210

nekoi sopstveni razmisli kako jas gledam na relacijata parlamentarni

grupi, pozicija-opozicija, kon narodot i za narodot i dokolku }e nema{e
odredeni provokativni diskusii }e zastanev na ova , }e ka`ev }e glasam
za referendumot. Toa }e bide po moe dlaboko uveruvawe edna zaokru`ena
diskusija, koja {to na toj na~in }e stavi to~ka.
Me|utoa, ima nekoi pra{awa {to mora da se odgovorat ili da se
postavat pra{awa! Ili, ako sakate dilemi na koi treba da obrneme
vnimanie. Bidej}i, dlaboko sum ubeden deka i tie dilemi, tie pra{awa i
tie podmetuvawa se del od edna kampawa, {to ~esto pati ja
spomenuvam, na perewe na mozokot, a upatena samo i edinstveno kon
makedonskiot del na elektroratot. Na {to mislam?!
Tuka nekoi lideri ili pratenici ili {efovi na prateni~kite
grupi izleguvaat pa velat-referendumot ne mo`e da se izvede oti edna
petina od makedonskata teritorija e okupirana. Bi sakal da sporam so
taa teza.
Prvo, mislam deka ne e okupirana edna petina od makedonskata
teritorija, oti ako Makedonija ima 25.713 kilometri kvadratni, toa
zna~i 5 iljadi kilometri se okupirani, a toa ne e mala teritorija.
Osven ako nekoj ima nekoi proekcii za toa {to }e se slu~i posle 6 meseci
ili nekakva proekcija, nekakov taen dogovor pome|u nekoi interesni
grupacii i tie koi deneska se fatile za oru`je vo namera da izbrojat
~ovekovi prava i slobodi, ubivaj}i Makedonci.
Edna petina od teritorijata ne e, i nikoga{ ne bila okupirana.
Barem do ovoj moment. Mislam deka ovaa teza ne slu~ajno se iznesuva
pred Makedoncite, od prosta pri~ina {to treba da se zapla{at i da
pomislat, dobro e deneska e edna petina, dajte, }e se soglasime so toj
takanare~en "miroven dogovor", za da ne bide edna polovina. Ne gledam
druga logi~na pravdanost i izdr`anost.
Taka {to mislam deka tie koi go pla{at Makedonskiot narod
treba da bidat mnogu vnimatelni kakvi brojki soop{tuvaat, oti
imaat svoi ministri za odbrana, pa tie mo`at so stru~nost, so
preciznost da gi proverat kartite na Makedonija i da ka`at kolku
procenti navistina se okupirani od teritorijata.
Toa e dobro pra{awe. Bidej}i go slu{nav toj zbor "okupirana"
istite koi velat deka edna petina e okupirana, da izlezat pred nas,
bidej}i se i potpisnici na Dogovorot, da ka`at na koj na~in mislat da
ja oslobodat teritorijata? Bidej}i ovoj Dogovor nikoj ne go definira
kako dogovor za osloboduvawe tuku kako dogovor za mir. Toa e edna mnogu
ne definirana re~enica, eden mnogu nedefeniran zbor vo koj {to nemame
nikakva posebna konkretnost {to toj zna~i? Nikade ne pi{uva vo
"dogovorot" koga }e se vratat izbeganite lu|e, raselenite, etni~ki
is~istenite? Nikade ne pi{uva, odnosno ne se objasnuva, na koj na~in }e
se oslobodi teritorijata? Toa se nekoi strani~ni raboti {to nekoj
saka da ni gi protne vaka ili onaka. Toa se nekoi raboti {to kaj nas na
vulgaren na~in se pretstavuvaat mesta na `iveewe koi trajat po 2-3
~asa. Nikoj ne izleguva da ni ka`e dali e toj dogovor za mir ili dogovor
211

za osloboduvawe?
Da se vratam na tezata, vo edna takva situacija koga site
zborovi, site znaewa, site zborovni zna~ewa se isprevrteni, se koristat
subjektivno i za li~ni, dnevno-politi~ki potrebi, nikoj ne ni objasnuva
kako toa referendumot ne mo`e da se izvede, a predvremeni izbori
mo`at da se izvedat? Toa, ne mi e jasno. Oti, referendumot treba da se
izvede na istite mesta kade {to treba da se izvedat
izborite.Izbira~kite mesta se isti, odnosno se koristat glasa~kite
mesta, ista e {emata, ista e mre`ata vo koja {to treba da otidat
`itelite, gra|anite, Makedoncite, Albancite i site drugi za da go
dadat svoeto mislewe.
Navistina ne mi e jasno kako mo`e vo eden zalet, vo eden zanes na,
uslovno ka`ano, nekakva predizborna kampawa, nekoj da zboruva "vo moe
ime-bidi za". Vojnata da ja menuva odedna{ so mir, da ni nafrla kubici,
kupovi, stotici zborovi za mir, ni sam ne veruvaj}i vo niv, a da ne dojde
da gi objasni ovie mnogu prosti dilemi, kako }e ima predvremeni izbori,
ako ne mo`e da ima referendum?
Ili na drug na~in da se postavi dilemata. Ajde sega, site nie
deneska {to ste protiv referendumot, da izlezeme, ako ima takvi, da
objasnime dali so toa {to sme protiv referendumot sme za predvremeni
izbori? Ili, navistina...
(Pratenikot Mersel Biqali dofrla od mesto)
Da. E, pa,g-dine Biqali jas ve povikuvam koga }e zavr{am da
replicirajte, da gi objasnite tie dilemi. Kako pratenik, deneska treba
da glasam i se nejasnotii {to gi imam i {to sakam vie da mi gi
pojasnite za da mo`am da donesam relevanten stav kako }e glasam. Ili,
da me razubedite, bidej}i sakam da glasam za referendumot, vie da
iznesete relevantni soznanija, relevantni opisi kako toa }e ja
oslobodite teritorijata so ovoj miroven dogovor i mo`ebi, vo edna
demokratska procedura i da me razubedite, pa da mo`am da glasam. Isto
taka da izlezat da objasnat tie {to se protiv referendumot, dali se
za predvremeni izbori i na koj na~in mislat da gi realiziraat bidej}i
narodot, se stavame vo negova situacija, e upla{en. Edna petina od
teritorijata e okupirana. Ima oru`je. Ima teroristi. Ne e sigurno.
Teritorii se minirani. Lu|e se raseleni. Iljadnici lu|e ne se doma. Kako
vo takva situacija }e izorganizirame predvremeni izbori?
(Dofrlawe od mesto od strana na ^ifliganec. Pretsedatelot na
Sobranieto povikuva na red)
Ova be{e edna prizemna provokacija od g-dinot ^ifliganec, vo
negov stil i nema da mu odgovoram. Mislam deka ne zaslu`uvam da mu
odgovoram, soglasno principot {to go urvrdivme da diskutirame i da se
obra}ame na celiot Parlament, nema da mu odgovoram na g-dinot
212

^ifliganec. ]e po~ekam prvo toj da replicira, pa da vidime na {to sme.

Me|utoa, toa {to toj go dofrli od mesto mi odgovara edna nova
dilema. Da ne bidam pogre{no razbran, mu blagodaram {to mi dofrli od
mesto, da ja otvori taa dilema, da se doobjasnam pred site vas, da ne
pomislite deka sum protiv predvremeni izbori.
Jas sum za se ona {to nie tuka }e se dogovorime, 27 Januari, 27
Fevruari, 27 Dekemvri, ne e bitno koj datum sakam pred vas da ja
otvoram ovaa dilema, mene toa me interesira. Kako mo`e da nema
referendum, a da ima predvremeni izbori. Ili da ima predvremeni izbori,
a da nema referendum. Ili da gi ima i dvete i referendum i predvremeni
izbori, ili dvete da gi nema vo edna vaka postavena logi~ka zamka na
odnosite, vo koja {to teritorijata ni e okupirana, vo koja {to lu|eto
bile vamu, bile tamu, ne bilo mirno, neznam {to imalo, neznam {to
nemalo.
Namerno gi postaviv tie raboti i dobro e {to pa|ate na taa
provokacija. Tie se pra{awa, koi {to ne se postaveni za vie da
odgovorite. Tie se pra{awa, koi se nadevam deka }e si gi odgovori
Makedonskoto narod, vo onoj moment koga }e treba da izleze ili na
referendum ili na izbori ili na bilo koja forma vo koja {to }e
odlu~uva za sopstvenata idninata. Za{to, ne e dovolno vie da
napravite pres konferencija, da naredite partiski znamiwa zad vas, da
povikate poslu{ni novinari koi {to }e gi istaknat va{ite stavovi so
golemi zborovi, so golemi naslovi, teatralno i da ka`ete nie ja
zavr{ivme rabotata.
Vo se ona {to }e go izjavuvate, zad koe {to javno }e stoite vo
eden vakov kriti~en moment, treba da barate logika, da vidite dali
stavovite se izdr`ani. Dali mo`e eden prost, obi~en ~ovek so svojata
obi~na narodska logika koga }e gi ispra{uva koga }e misli vo svoite
domovi, dali }e izdr`at pred nego ne se smetam za nekoj kojznae kakov
~ovek, se smetam od redot na tie obi~ni lu|e i mislam deka va{ata
logika ne dr`i. Samo sakam da gi postavam tie pra{awa i da gi
otvoram pred vas. Toa {to vie nemate doblest i {to nemate hrabrost
da prifatite ili pak, da ne prifatite, samo da gi zemete predvid, toa
e va{ problem.
Ima u{te edna rabota koja {to sakam vo vrska so referendumot
da ja ka`am i posle }e gledam da ja oslobodam govornicata. Bi sakal da
go iznesam svojot stav vo vrska so opstrukcijata koja se pravi na ovaa
sednica. Site nie znaeme deka e spored na~inot na diskusiite i spored
na~inot na koj {to se odvivaat do deneska ovaa sednica i spored, ako
sakate, telefonskiot razgovor na g. Crvenkovski i g. Xaferi, koj {to
be{e javno objaven, imav mo`nost da go pro~itam vo mediumite, deka
nekoj ima namera da izvr{i opstrukcija, ne opstrukcija na ovaa sednica,
tuku opstrukcija vo krajna linija na ishodot koj {to treba da
proizleze mo`ebi ako ima 61 glas od ovaa sednica.
Mislam deka javno treba da progovorime za toa, nakratko i jas bi
sakal da go povikam g. Crvenkovski da izleze da go pojasni pred nas
213

negoviot telefonski razgovor so g. Xaferi, ako ima doblest. Toj gi

pojasni na pres konferencija negovite stavovi, se zakani, ne pla{a{e,
iznese stavovi za okupirani terorosti i sl. Me|utoa, mislam deka e fer
i deka e redno da izleze pred nas tuka kako pratenici da ni objasni,
odnosno da ni go pojasni na~inot, potrebata zo{to toj preku drugi
partii saka ovaa sednica da ne se odr`i, da se odlo`i ili verojatniot
ishod da se promeni.
Zo{to toj moral da mu se javi na g. Xaferi za da ja odlo`i
sednicata? Trebalo sam da pobara odlo`uvawe na sednicata. ]e be{e
doblesno kako lider na golema opoziciona partija, bidej}i kako takvi se
prika`uvate postojano, iako ste vo Vladata ve}e 4-5 meseci, da izleze i
da ka`e: "g-dine Pretsedatele nie imame sostanok, voobi~aeno e da ve
zamolime da ja odlo`ite sednicata".
Navistina ne mi e jasno zo{to mora{e preku druga partija, preku
DPA g-dinot Crvenkovski da ja odlo`uva sednicata.
]e postavam javno pra{awe pred site vas, dali toa mo`ebi be{e
testirawe na novata koalicija? Da odgovori g-Crvenkovski dali so toa
{to go napravi testira{e nekoe novo parlamentarno mnozinstvo.
Mnozinstvo koe {to go najavuvaat nekoi trabanti na SDSM, kaj nas
popularno nare~eni nezavisni mediumi.
Site tie dilemi, se povikuvam na govorot na g. Ilo Ilovski, koj
prethodno govore{e deka ako sme ~esni politi~ari, treba da gi
otvorime tuka. A, ne da napravime cirkus vo vrska so referendumot,
apsolutno da go zbunime narodot, i najdeni vo stapica, bidej}i e
obelodenet toj razgovor, da izlezeme na edna pres konferencija koja {to
nedolikuva na vremeto, na potrebite na Makedonskiot narod,
nedolikuva za potrebata, za koja {to celo vreme zboruvame, za
Makedonskoto nacionalno edinstvo. Nemaj}i mo`nost g-dinot
Crvenkovski da go negira razgovorot, za {to o~igledno e deka e premnogu
realen i precizen toj razgovor, ni dava edna zamena na tezi, grst od lagi,
zakani i ako sakate edna potreba so koja {to }e se is~isti sopstvenata
odgovornost, napa|aj}i go politi~kiot protivnik.
]e se ka`e deka Makedonija e okupirana, deka referendumot
nemo`e i nesmee da ima, a deka ako ima referendum, toj }e ja napu{tel
Vladata. Vnimavajte, ne mi e jasno dali g-dinot Crvenkovski saka da ja
napu{ti Vladata, bidej}i smeta deka ne postoi "koncept na narod", so
toa, {to se opredelil da napravi nova, tajna, nevidliva koalicija so
koja {to koalicijata }e si obezbedi dovolno pratenici za da mo`e, da ja
urne Vladata ili g-dinot Crvenkovski saka{e so svoite opasni tezi vo
vrska so referendumot Makedonskata javnost naglo da dobie amnezija za
toj telefonski razgovor, pa da go zaboravi? Znaete ne e lesno sega da se
bide vo ko`ata na g-dinot Crvenkovski, vo koja {to ista ko`a se nao|a
toj samiot, a prethodno postojano zboruva{e deka postoi eden
dramati~en i opasen dvoec za dr`avata \eor|ievski i Xaferi koj {to ja
razgraduva dr`avata, koj ja uni{tuva dr`avata, koj postavuva
nevidlivi barieri, koj postavuva podelbi na interes na zoni na {verc, na
214

trgovija i tn. I, sega odedna{, bidej}i na lagata i se kratki nozete, da

se najde vo }o{, }e ja upotrebam kovanicata na g-dinot Ilo Iloski, vo
zamka vo koja {to navistina ne treba nogata da si ja skinete za da vi
ostane del od teloto, tuku naprotiv, treba teloto da si go raskinete,
ako mo`e edinstveno pred Makedonskiot narod da zapali edno vakvo
kolektivno pa|awe vo amnezija i normalno prodos`uvawe na
bezkupuloznata kampawa za perewe na mozok.
Eve, jas }e pra{uvam javno, svesen za toa deka nekoi od mediumite
}e prodol`at kampawata na lin~ za {to go zboruvam. Zo{to nieden
medium ne analizira, ne pra{uva, ne postavuva dilema {to zna~i toj
taen razgovor za opstrukcijata na Makedonskiot narod. [to zna~i,
bidej}i g-dinot Crvenkovski re~e deka postoela serija na razgovori, {to
zna~i taa serija na razgovori. Zna~at li nova koalicija? Zna~at li
urivawe na Vadata? Zna~at li predvremeni izbori? [to zna~at?
]e si dozvolam da {pekuliram bidej}i toa e na~inot koj {to go
upotrebuva i g-dinot Crvenkovski i koordinatorot na SDSM g-dinot
Popovski. Dali e toa zagovor protiv Makedonskiot narod? Toa sakam da
go slu{nam? Ne velam deka sum vo pravo. Mo`ebi sum zgre{il vo site moi
pretpostavki. Mo`ebi nosam mnogu golema tegoba, te`ina na svojata
du{a i sum podgotven i da se izvinam ako doka`at deka gre{am! Da dojde
da mi ka`e, ne g-dine Petrovski, gre{ite. Nie sakavme, jas koga mu
telefonirav na g-dinot Xaferi, nie sakavme da ja osigurame i da ja
obezbedime idninata na Makedonskiot narod. Nie sakavme, bidej}i nema
da ima predvremeni izbori da bideme dobri parcipienti vo ovaa Vlada,
se dogovaravme me|u drugoto vo na{ite razgovori i za site drugi raboti
nastapuvavme iskreno, nastapuvavme narodski pred ovoj narod i
ednostavno vie gre{ite. Toga{, jas }e mu ka`am. G-dine Crvenkovski jas
se izvinuvam va{ite tezi se pojaki od moite i jas sakam da ve poddr`am
vas, vo va{iot napor da glasame protiv referendumot.
Sprotivno na toa, {to dobivame? Dobivame iljadnici pra{awa.
Zagovara~i na tajni poredoci, na zaveri protiv Makedonskiot narod.
Tie {to imaat polni usni so argumenti vo ovie tri godini za {esti
zoni, sedmi zoni, osumnaeseti zoni, za tajni planovi ne izleguvaat pred
nas i ne davaat edno edinstveno objasnuvawe, odgovor. [to }e postignat
so toa {to nema da repliciraat? ]e gi izbri{at li ovie zborovi so
toa? ]e ne dovedat li vo situacija, so negiraweto, da pomislime deka
ovie zborovi ne postoele.
Toa se nekoi pra{awa koi {to na mene mi se postavuvaat i bi
sakal za niv da dobijam odgovor. Imav doblest da gi povikam tie {to gi
otvoraat ovie dilemi da gi objasnat. Toa e demokratsko pravo i edno
normalno komunicirawe vo Parlamentot, povtoruvaj}i deka kaj mene
postoi potreba i `elba za Makedonsko nacionalno edinstvo. Smetam
deka ne navrediv nikoj so ovoj govor. Nekoi lu|e gi spomnav zatoa {to
tie obnarodija interesni stavovi za analiza. So toa {to gi spomenav
ne sakav da gi navredam, da predizvikam omraza na koja {to }e odgovorat
so navredi. Namerata be{e site nie zaedno da se zapra{ame {to }e bide
215

so ovoj referendum i so idninata na Makedonija ako prodol`ime vaka da

nastapuvame?!
Edno se zboruva tuka kako oficijalen stav, edni barawa se nudat
kako obrazlo`enie do Pretsedatelot na Sobranieto, za odlo`uvawe na
sednicata, a drugo se diskutira po telefon. Interesno! [to }e bide so
na{ata idnina ako vakvite principi i ponatamu gi praktikuvame?
Obiduvaj}i se da zavr{am da vi ka`am deka nema potreba od
apokalipti~no razmisluvawe. Nema potreba od strav deka "mirovniot
proces" }e bide stopiran. Neka ne se sekiraat glasnogovornicite deka }e
im propadne planot. Naprotiv ovie dva ipol meseci koi {to }e gi imame
kako period za podgotovka na referendumot, bez razlika koga to~no toj
bi se odr`al, mo`e da se iskoristat pravilno. Vo toj period }e imame
mo`nost da ja vidime zavr{ena tretata faza na sobirawe na oru`je od
teroristi~kata U^K. NATO e relevantana institucija, zarem ne? Ako
e taka, spored nivnite procenki deka U^K ima 3300 par~iwa na oru`je,
toga{ vo ovoj podgotvitelen period za referendumot, nie }e mo`eme da
ja vidime U^K razoru`ana.
Do deneska velevme deka 3300 par~iwa na oru`je ne se dovolni, od
deneska }e ka`eme deka }e go smenime stavot, deka navistina imalo 3300
par~iwa i koi koga }e bidat sobrani }e nemame problem za da go
oddr`ime referendumot. Zna~i ke ja testirame logikata na toa {to ni
se nametnuva da go prifatime so sila: }e se soberat 3300 par~iwa na
oru`je, }e zavr{i tretata faza na `etvata, }e se poklopat brojkite,
oru`jeto }e se uni{ti... Vo me|uvreme bidej}i oru`jeto }e bide sobrano,
zatoa {to e vo pra{awe period od tri meseci, }e gledame kako se
vra}aat na{ite bezbednosni sili na poziciite od po~etokot na
godinata. Koga velam deka }e se vratat na poziciite, islu~ivo mislam
na pozicii od pred po~etokot na krizata i neprifatlivi se bilo koi
drugi datumi, kako na primer 5 juli ili neznam koj drug datum se
spomnuva.
]e imame dovolen period vo koj, prifa}ajki ja ovaa idila {to ni
se nudi, mo`eme da si zamislime deka sme si go povratile
teritorijalniot integritet, narodot se vratil vo svoite domovi,
duri nekoi od niv i si gi popravile ku}ite koi {to im bea razru{eni i
po~uvaat da `iveat normalno. Idila, ne? Da, ako brojkite navistina se
vistiniti i ako `elbite i namerite se iskreni.
Pa ova e odli~na mo`nost da se dobli`ime do taa idealna
sostojba! Ova e mo`nosta {to ja ~ekaa onie {to postojano i
bezskrupulozno ni go perea mozokot, deka ova e edinstveno mo`no
re{enie.
U{te edna{ }e povtoram za da bidam siguren deka sum jasen, imame
tri meseci, teroristi~kata U^K }e se razoru`a, raselenite }e se
vratat doma, site }e bidat zadovolni... Pa veruvajte vo takva
situacija, na referendumot, so taka postaveni ne{ta, narodot }e ni
dade za pravo da go smenime Ustavot. Mi se ~ini deka tie {to se
zakanuvaat so Apokalipsi, nastapuvajki energi~no vo odbrana na
216

"dogovorot za mir", vaka }e mo`at da izlezat kako pobednici!

Ili pak, vistinata e ne{to sosema drugo.
... ili somne`ot koj {to go imaat zastapnicite na "mirot" odi
vo nasoka deka ne se raboti za 3300 par~iwa oru`je?! Ova go otvaram
kako dilema, pra{awe i nemam odgovor na toa.
(dofluvawe od pratenik- na koj go postavuva{ pra{aweto?)
Na site nas 120. Se obra}am na Makedonskiot Parlament.
Zna~i pra{aweto e lo{o postaveno ili tezite se lo{i.
Navistina, nema 3.300 par~iwa oru`je i nema da se razoru`aat tie {to
se fatile za oru`je vo "borba za ~ovekovi prava", nema da se vratat
raselenite i nema da ima mir so toa {to ke go usvoime"dokumentot za
mir". Nemo`am druga logi~ka povrzanost na ne{tata da najdam. Vo mene
ima `elba za mir, mir potkrepen so `elbata na narodot, so
izjasnuvaweto na ovoj narod. Mir koj {to vo edno sledstvo vo narednite
3-4 meseci so sigurnost bi bil utvrden, cementiran, postaven na zdravi
osnovi. Dodeka te~e razoru`uvaweto na teroristite, paralelno
narodot }e se vrati vo svoite domovi od kade {to be{e nasilno iselen.
Vo me|uvreme }e si odi procedurata vo parlamentot, raspravata za
amandmanite. Pa }e se usvojuvaat, }e se davaat amandmani na
predlo`enite amandmani, pa }e se diskutira, vo me|uvreme }e ne posetat
Solana i Robertson u{te 5-10 pati, }e diskutirame za site pra{awa i
}e dojdeme do mir.
Ili, po stoti pat }e povtoram, vistinata e sosema poinakva.
Mir nema da ima, nema samo 3.300 par~iwa oru`je, nema `elba za mir i
Makedoncite nikoga{ pove}e nema da se vratat tamu od kade {to bea
etni~ki is~isteni.
Ima{e deneska grst na obvinuvawa protiv stavovite na VMRO.
Za da ne go pottiknuvam i prodlabo~uvam razdor vo Makedonskoto
nacionalno tkivo nema da odgovoram na tie obvinuvawa. Se nadevam deka
i vie }e imate doblest malku da gi zamolknete va{ite ponatamo{ni
obvinuvawa.
Seto ova {to go iznesov i postaviv kako pra{awe, objasnuvav
kako teza za site vas, za site Makedonski pratenici se nadevam ima
logi~ka izdr`anost i zatoa }e glasate za referendumot. So toa }e
obezbedime traen mir i spokojstvo na Makedonskite gra|ani, normalno i
na site ostanati {to `iveat vo Makedonija. So ova sakam da ka`am
deka zavr{uvam so zboruvaweto i deka }e glasam za referendumot.
STOJAN ANDOV:
Ima zbor Abduladi Vejseli.
(nekoj pratenici baraat replika)

217

[to, replika? ^ija replika. Povelete.

BILAL QUTFII:
Po~ituvan Pretsedatele... Sonekoi raboti se soglasuvam so G-n
Filip. Posebno vo toa {to vika deka treba da go pra{ame narodot za
pove}e pra{awa. Apsolutno se soglasuvam da gi pra{uvame gra|anite,
odnosno vrabotenite voop{to vo obrazovanieto. Kako vo osnovno,
sredno, vi{o i visoko obrazovanie, da gi pra{uvame vrabotenite vo
zdravstvoto voop{to dali se tie zadovolni so li~nite primawa, so
platite {to gi zemaat, a ova go ka`uvam od pri~ina {to imav v~era
okolu 24 ~asa da bidam vo Medicinski ccentar i patem edna medicinska
sestra ni objasni deka za 12 ~asa, odnosno 8+4 ~asa primaat 120 denari.
120 denari zna~i plus. Potoa da gi pra{uvame vraboteniteod toj reon
kade bil G-n Petrovski vo HEK Jugohrom Tetovo, Jegunovce, dali se
zadovolni so tie primawa, dali imaat ne{to da zemat od toa
bogatstvo, ili pak vo Teteks, FAS 11 Oktomvri itn.
Jas sum na mislewe, dlaboko sum ubeden zo{to gospodine ne
pra{ovate {to se dogovorile, veruvam deka ne postavuvate takvo
pra{awe od pri~ina {to ve}e eden dogwood imame, od Ohrid kade se
sretnale ~etvoricata lideri na golemite politi~ki partii vo
Makedonija, celokupniot razgovor, a imame mo`nost bilo vo ~etiri o~i,
bilo na nivo na partii, da doznaeme kako tie dojdoa do toj Ramkoven
dogovor. Ne veruvam deka nekoj od liderite se dogovaraat za nekoja si
koalicija, zatoa {to toa nemo`e da sekrie zasekoga{ toj dogwood koga
bi se dogovorile, bilo preku telefon ili na nekoj drug na~in, zatoa {to
mora da pomine ovde vo Sobranieto.
I na kraj zo{to bara Nova Demokratija referendum jasno mi e.
No, da bide toj referendum poddr`uvan od pratenici ~ij lider
potpi{al vo Ohrid Ramkoven dogovor toa ne mi e jasno, a toa li~i na
narodnoto ( zo{to selanite tr~aat po volkot jasno mi e, no zo{to
kova~ot tr~a po volkot toa nerazbirlivo i nejasno mi e.
STOJAN ANDOV:
Ima zbor gospodin Petrovski, da ja zavr{ime replikata.
FILIP PETROVSKI:
Jas vi blagodaram za ovaa replika, zatoa {to mislam deka e na
nivo, taka {to nema{e ne{to posebno na koe bi sakal da repliciram,
osven da ka`am deka ne iznesov nekoi tvrdi stavovi. Postaviv pra{awe.
Postaviv pra{awe za koe {to gospodinot Qutvii re~e deka nemo`e da
se krie dolgo vreme od javnosta, imalo ili nemalo nekakvi razgovori za
novi koalicii i apsolutno se soglasuvam so nego deka toa ne mo`e dolgo
da se krie od makedonskata javnost, zatoa {to najverojatno }e dojde vo
218

ovoj Parlament na dneven red. Sakam da ka`am navistina e prav moment

da se odi na Referendum. Tezite gi izvlekov referendumot }e bide za mir,
za spokojstvo, za vra}awe doma, za razoru`uvawe na U^K, za
konsolidirawe na instituciite na sistemot i sega samo }e dopolnam ovoj Referendum i vreme da vidime {to toa gospodinot Crvenkovski i
gospodinot Xaferi se dogovorile. Dali toj dogovor zna~el urivawe na
ovaa Vlada, dali zna~el poddr{ka na Vladata? Dali toj dogovor bil, ako
sakate, dobronameren, zlonameren? Dali so toj dogwood e utvrdeno
Makedoncite da se vratat doma, zatoa {to ova se dvajca golemi lideri
i tie imaat mo`nost da pomognat rabotata da se olesni, lugeto da se
vratat vo etni~ki is~istenite sela.
Zna~i, vo taa nasoka vi blagodaram za replikata. Taa be{e na
kulturno politi~ko nivo i mislam deka ne ka`av nitu zbor koj {to go
napu{at toj koncept.
STOJAN ANDOV:
Za replika bara zbor gospodinot Qutvii.
BILAL QUTVII:
Apsolutno nesakam da predizvikuvam repliki, no derivate sovesta
ne mi dozvoluva pove}e da repliciram, bilo {to da ka`uvan na
gospodinot Petrovski zatoa {to ne sum od tie {to predpladne nosam
Kala{nikov vo raka, a popladne da se dogovorime ne sum za ova, ne sum za
toa. No, dokolku seriozno g. Petrovski odlu~il definitivno ovde da se
dogovorime jas pove}e bi se zafatil so g. Petrovski zatoa {to e pomlad
i ako se dogovorime vo dobra smisla za narodot i }e bide sre}a za nas, ako
za lo{o }e bide zaedni~ka nesre}a.
STOJAN ANDOV:
Ima zbor g. Petrovski
FILIP PETROVSKI:
]e se obidam da go iskoristam pravoto {to mi go ovozmo`uva
Delovnikot, nema da baram ni{to pove}e od toa.
Videte g. Qutvii sakam da se dogovorime. Sakam da se dogovorime
tuka, narodot da se vrati tamu od kade {to e etni~ki is~isten.
Mislam deka toa e normalen dogovor. Sakam da se dogovorime rabotite
da gi vratime vo nivnoto normalno nivo, prethodno nivo, da re~eme od
Januari godinava!? So mojot nastap mislam deka ne vi ostaviv somne`
dali navistina toa go sakam? Moite nastapi se poradikalni. Pa
mo`ebi toa {to go slu{a vo niv nekogo go pogoduva, boli? Radikalno
zna~i vo koren, pa ako toa nekoj go pogoduva, nemislam na g. Qutvii, tuku
219

na site nas. No, radikalnosta nezna~i deka sakam da vi vlejam strav ili
nesigurnost.
Ne vi zboruvam kako licemer koga velam deka sum za mir.
Gospodinot Crvenkovski bara{e da slu{ne koncept od site onie {to ne
go podr`uvaat negoviot dogovor. Iznesov koncept i od nego ne
otstapuvam. Mirot mo`e da ni se slu~i na dva na~ini. Ili ova deneska
{to go gledam kako mo`nost, svelte to~ka {to se otvora na krajot na
tunelot, so edna procedura na smiruvawe na ne{tata vo koja {to
trajat diskusii, no se podgotvuvame za referendum, ja razoru`uvame
U^K, site sednuvame, se vra}ame na prethodni pozicii i narodot e miren
zatoa {to se vratil doma. Gi gradi svoite ku}i. Site nie pomagame toa
{to e uni{teno da se popravi.
Ili drugiot koncept koj {to go iznesov tuka, me|udrugoto i kako
odgovor na toa {to go bara{e g. Crvenkovski, a pred makedonskata
javnost. Pozadi toj koncept stojam, a toa e koncept na Tatkovinska
odbrana na dr`avata. Stojam zatoa {to koga }e mi dojde nekoj doma i
}e mi ka`e odisi od tuka, jas }e mu ka`am deka nema da odam tuku deka }e
ja branam i so~uvam sopstvenata ku}a.
Ova kolku da znaete go ka`uvam i za da znaete kako reconfirm
koga sum rezervist na Makedonskata Policija, bidej}i gledam toa mnogu
ve interesira. To~no e, spremen sum da ja branam ovaa dr`ava vo sekoj
moment i na bilo koja pozicija i na bilo koj front.
Toa pravo nema da vi dozvolam da mi go odzemete.
STOJAN ANDOV:
Ima zbor g. Tairi.
MUHAMED TAIRI:
Po~ituvan Pretsedatele, po~ituvani pratenici.
Slu{aj}i go kolegata Filip Petrovski si zedov za pravo da mu
repliciramsamo vo eden del na negoviot govor, bidej}i sme vo Anketnata
komisija za ~ovekovi prava kade {to debatirame dolgo i {iroko za
prislu{uvawata okolu telefonite.
[to se odnesuva{e do toj del na negovoto izlagawe, spored mene i
spored toa {to nie debatiravme vo komisijata za ~ovekovi prava okolu
prislu{uvaweto na telefonite, na{iot stav be{e deka toa ne e
vistina i sega se pra{uvam jas, pa i nego go pra{uvam kako ~lenovi na
taa komisijadali veruva deka telefonite se prisu{uvaat vo ovaa
dr`ava.
FILIP PETROVSKI:
Blagodaram na prethodniot diskutant {to so svojata replika
u{te edna{ mi dava mo`nost da se doobjasnam, zatoa {to nekoi raboti
220

ostanuvaat nejasni koga se zboruva za vaka zna~ajni temi.

]e ka`am pred Makedonskata javnost deka sum eden od tie koi se
~esto prislu{uvani. Nemam na~in da utvrdam deka i sega ne mi se
prislu{uva telefonot i od institucii ili od poedinci {to si kupile
sami prislu{ni aparati, mo`ebi partii, me|utoa i od stranski
razuznava~ki slu`bi, koj znae ve}e koj ne. Toa ne me zagri`uva.
Mojot odnos kon institucii na sistemot, za koi {to }e bide
doka`ano deka prislu{kuvale e jasen. Ako nekoj zloupotrebil dr`avna
institucija za da prislu{kuva, pa makar gi slu{al i g-dinot
Crvenkovski i Xaferi, treba da odgovara pred liceto na pravdata.
Nemam somne` i zatoa vo mojot govor se povikav na toa deka razgovorot
go pro~itav vo mediumi, pi{ani, pe~ateni. Koj prislu{kuval treba da
izleze pred liceto na pravdata.
Ne zna~i deka jas sum podgotven poradi celta da gi opravduvam
sredstvata. Ne, ne gi opravduvam sredstvata, prislu{kuvaweto treba
da prestane, treba edna{ da mo`eme normalno da razgovarame po
telefoni.

221

83 Sednica na Sobranieto na Republika Makedonija,

~etvrto prodol`enie,
26.09.2001 godina
Mo`e da ka`am vrz osnova na {to baram replika? Vrz osnova na
diskusijata na g-dinot Ziberi, vo koja {to ima{e odredeni zakani, vo
na{a nasoka, pa bi sakal, ako mo`e da repliciram. Ako ne mo`e da
repliciram, }e se povle~am.
Da ne se pravime "na To{o" pred Makedonskata javnost. Znaeme
{to zna~i U^K. Ako ne znam na Albanski da ja ka`am kratenkata,
me|utoa "K" na krajot zna~i Kosovo, ne zna~i Makedonija. Ako ne e taka,
neka izleze g-dinot Ziberi neka mi ja razlo`i kratenkata.
Sakav ne{to drugo da ka`am vo vrska so negovata diskusija {to
ja povrzuvam so to~kata na dneven red. Razgovarame za referendum. Ima
dva momenti {to bi sakal sega da gi istaknam.
Pretsedatelot na dr`avata dobi izvestuvawe od general Lange
deka ONA e razoru`ana. Ili, U^K, kako {to saka da ja vika g-dinot
Ziberi. Toa zna~i deka nie od deneska mo`eme slobodno da {etame, da se
najdeme na bilo koja pozicija vo ovaa dr`ava, deka ne mo`at da ne
presretnat naoru`ani lu|e, deka nema naoru`ani teroristi i deka nie
mo`eme da odr`ime referendum.
Od druga strana, ona {to najmnogu sakam da istaknam ili
potenciram, deneska imame eden nov moment. Se povikuvam na pe~ateni
mediumi. Deka SDSM povede inicijativa da se po~nat dopolnitelni
razgovori za mo`na poinakva formulacija na preambulata.
Koga, zboruvavme deka referendumot treba da se odr`i za 60
denovi, a imame dopolnitelni razgovori za koi {to }e treba vreme, nie
celo vreme zboruvame za novi razgovori, za novi formulacii. Eve, deneska
i SDSM ni se pridru`uva. Toa zna~i deka navistina go dobivame, so
izglasuvawe na referendumot go dobivame potrebnoto vreme da gi
zavr{ime razgovorite. Zna~i procesot nema da bide blokiran, tuku }e
odi normalno. Zatoa mislam nema da imam nikakov problem da se odr`i
referendumot.
Sega, na krajot, za {to i se javiv za diskusija, vo odnos na tie
zakani. Moram da vi ka`am deka ni pet pari ne davam za tie zakani. Ne
mo`e nekoj da izleze na ovaa govornica i da ka`e - vie ako odr`ite
referendum, nie }e odr`ime referendum. Nie nema da odr`ime
referendum. Nie, kako Sobranie }e glasame dali }e ima referendum ili ne.
Sekoj onoj koj nadvor od Sobranieto saka da zaka`uva referendum da znae
deka raboti protiv integritetot i suverenosta na dr`avata.
Soglasno na toa treba da se reagira kon toj koj saka na takov na~in da
razgovata referendum.

222

86 Sednica na Sobranieto na Republika Makedonija,

prvo prodol`enie,
25 oktomvri 2001 godina
G-dine Pretsedatele, dami i gospoda,
Bi sakal da iznesam moi stavovi vo vrska so Pettiot amandman i
na po~etokot da se izvinam na site prisutni i site koi {to ne
slu{aat vo dr`avava, bidej}i ne sum podgotven da go zboruvam toa {to
mnogumina, ovde prisutni sakaat da go slu{nat.
Naprotiv, deneska sakam da izrazam nezadovolsvo od vodeweto na
procedurata za promena na Ustavot, i nezadovolstvo od
kapitulacijata {to dr`avata Makedonija i Makedonskiot narod ja
pravat vo ovoj zna~aen istoriski moment, isto taka i vo vrska so
amandmanite {to se pred nas, kako i Pettiot amandman. I ne samo
amandmanite, tuku i vo vrska so celiot, "Miroven dogovor", kako {to
nekoi miluvaat da go nare~at. Mi se ~ini deka pove}epati zboruvav za
toa kolku ovoj dogovor, vo koj {to Pettiot amandman e sostaven del
ili proizleguva od toj dogovor, e miroven i dali ovoj dogovor na krajot
}e zavr{i so mir ili so ne{to drugo. I pove}e pati pra{uvav javno dali
celata ovaa procedura }e rezultira navistina so mir ili toa
navistina edna golema laga so koja {to se perat mozocite na
Makedoncite samo za da vletaat vo ne znam ~ii i ne znam kakvi nameri i
{emi.
Nie, vo ovoj period od ne{to pove}e od mesec dena otkako ja
zavr{ivme prethodnata faza, ja slu{navme javnosta, gi slu{navme
razmisluvawata, gi slu{navme negoduvawata, me|utoa mislam deka so
ona {to go imame pred nas kako tekst, ne zemame vo predvid mnogu od tie
negoduvawa i taka {to ne mi preostanuva ni{to drugo, osven povtorno
da izrazam nezadovolstvo koga stanuva zbor za Pettiot amandman.
]e si zemam za pravo da pro~itam nekoj delovi od javnata
rasprava i da se obidam da gi komentiram, taka kako {to gi razbrav i
da pro~itam nekoi delovi od obrazlo`enieto {to ni go ispra}a
Pretsedatelot na dr`avata. Tie na mene vo mnogu mi deluvaat,
nalikuvaat na sprotivstaveni ocenki. Neznam zo{to e taka. Neka
prosudi sostavot na Sobranieto koga }e glasa. Me|utoa, pak }e ka`am,
rezultatite od javnata diskusija po nacrtot na amandmanite {to gi
dobivme od Komisijata za ustavni pra{awa na Sobranieto i
obrazlo`enieto, odnosno dopisot {to go ima Sobranieto od
Pretsedatelot, deluvaat mnogu sprotivstaveni, mnogu razli~ni. Kako
da se raboti za dva razli~ni sveta. Kako da se raboti za dve razli~ni
materii, kako da se raboti za crno i belo.
Taka {to, vo obrazlo`enieto, Pretsedatelot, {to go dopira i
Pettiot amandman stoi deka, a se raboti za dopisot vo koj {to se
dostaveni amandmanite 5, 6, 10, 11, 16 i 17 se objasnuva slednoto. Imame
obrazlo`enie, koe {to, me|u drugoto, nema da go ~itam celo, objasnuva
223

deka imame nacrt amandmani koi {to pretstavuvaat soodvetna

ustavno-pravna transkripcija na Ramkovniot dogovor {to e postignat
od liderite na ~etirite partii pod pokrovitelstvo na
Pretsedatelot od oblasta na ustavnata materija.
Vtoriot stav, vo koj se veli deka zemeno vo celina ustavnite
promeni pretstavuvaat izmena na pribli`no 12% na Ustavot na
Republika Makedonija.
Prvoto nesoglasuvawe {to sakam da go izlo`am e deka stanuva
zbor za promena na 12% od Ustavot, ako se zemat na kup. Site dobro
znaeme deka so amandmanot 4 se predviduva promena na preambulata,
amandmanot 5 zboruva za utvrduvaweto na materijata kako }e se
zboruva vo dr`avava, za slu`benite jazici, amandmanot 7 za crkvata,
ponatamu voveduvawe na Komitet za me|unacionalkni odnosi, pa na kraj
da zavr{ime so amandmanot 18 kade {to se utvrduva, odnosno voveduva
konsenzualna demokratija.
Sakam da postavam pra{awe, javno da go postavam, ne baram nikoj
da mi odgovori, dali ovie spomnati raboti, od preambulata, preku
crkvata, jazikot, komitetot, pa do zavr{uvawe so konsenzualna
demokratija mo`e da se smetaat za 12% ili za pribli`no ra~eno edna
devetina od materijata {to ja obrabotuva Makedonskiot Ustav?
Mislam deka Ne. Ovie raboti {to se pred nas, ovie obrazlo`enija,
ovie ocenki, ovie rezultati od javnata rasprava i na krajot i na{eto
sopstveno, li~no mislewe kako pratenici koi {to treba da glasaat za
toa, poka`uvaat deka ne stanuva zbor za 12% promena ili " pribli`no
12%" kako {to e napi{ano vo dopisot dostaven do nas od strana na
Pretsedatelot na dr`avata. U{te edna{ }e povtoram, ne zadr`uvajki
se premnogu op{to na celata ovaa materija, bidejki sakam da zboruvam
za 5 amandman, samo da ka`am deka so indignacija otfrlam objasnuvawe
deka stanuva zbor za promena na samo 12% od Ustavot.
Ova e edno "zama~kuvawe na svesta", na zdraviot razum, na mo}ta
na rasuduvawe ako si dozvolime da prifatime deka se menuva Ustavot i
toa samo 12%. Ve}e zboruvav za toa i samo }e povtoram deka ako si
dozvolime da prifatime vakvi amandmani, vklu~itelno i amandmanot
5, prifa}ame kapitulacija za makedonskata dr`ava. Toa }e zna~i kraj na
makedonskata dr`ava vakva, kakva {to ja poznavame i }e otvorime eden
proces, odnosno mo`nost za proces za nekoi dvi`ewa {to ponatamu }e
rezultiraat tragi~no i za ovaa dr`ava i za makedonskiot narod.
Tuka gledav deka vo ova obrazlo`enie ima `elba da se iznajdat
re{enija, {to ne e sporno. Ne sakam da ja omalova`am celata ovaa
procedura. Ne sakam da ka`am deka ne se napraveni napori od strana na
Pretsedatelot, od liderite na ~etirite partii potpisni~ki na
Dogovorot. Ne sakam da ka`am deka ne se soodvetni naporite od strana
na me|unarodnite pomaga~i. Ne sakam da ka`am deka nema raboti {to ne
treba da se popravat vo Ustavot i dr`avata i deka site raboti se
idealni.
Me|utoa, apsolutno e nesoodvetno re{enieto {to se nudi. Edna
224

borba za jazi~ni i za kulturni prava, za pravi~na i soodvetna

zastapenost vo instituciite na sistemot, odnosno site nivoa vo
javniot `ivot e apsolutno normalno i dostojna pri~ina za otvorawe
na tie pra{awa i diskusija. No, nie se nao|ame vo edna nenormalna
situacija vo koja zboruvaj}i kako Parlament, vo obid rabotite
totalno da gi prevrtime vo nekakva borba za jazi~ni i kulturni prava,
nekakov dogovor za mir zanemaruvaj}i go ona {to go imame na teren...
STOJAN ANDOV:
Ve molam da se vozdr`ime, da mu dozvolime na g-dinot Petrovski
koj dobi zbor, da dovr{i.
FILIP PETROVSKI:
Bidej}i me prekinuvate u{te edna{ }e povtoram. Ne sporam deka
sekoj ima pravo da diskutira, da otvara polemiki, proceduri vo ramkite
na partiite, da promovira programi ili vo ramkite na Parlamentot
da postavuva pra{awa na dneven red. Ako e u~esnik vo Vladata isto
taka. Toa se odnesuva do jazi~nite i kulturnite prava,
nediskriminacijata, pravi~nata i soodvetna zastapenost vo
instituciite na dr`avata. Me|utoa, se nao|am vo edna nenormalna
situacija vo koja promovirame so"o~i {iroko zatvoreni" kapitulacija.
Kapitulacija vo koja {to go menuvame ustavot. Prifa}ame amandmani
i velime deka Makedonija go zadr`uva unitarniot karakter kako
dr`ava vo situacija koga znaete kolku mrtvi imame, znaete deka ni e
zaposednata teritorijata, imame kidnapirani, celokupen haos. Za
kindapiranite nesakaj}i da gi voznemiruvam nivnite semejstva
dobivame informacii deka se izmasakirani.
Vo takva situacija vo najmala raka blago re~eno licemerie e da
ka`eme deka stanuva zbor za borba za jazi~ni i kulturni prava. Nekoj
nemal nekakvi prava, pa zatoa opravdano li e da zeme oru`je vo raka?
Edna borba za nediskriminacija na gra|anite se opravduva li so masakri
kako onoj vo Vejce, Karpalak, Quboten...
Iako mo`ebi vleguvam vo zamka nekomu tuka prisutnite gospoda
da im bidam zdodeven, koga ova go zboruvam ja prifa}am i sfa}am taa
rabota. Sakam principielno da ka`am, kako {to ka`av na po~etokot
na diskusijata, izrazuvam nezadovolstvo od se ona {to ni se slu~uva vo
dr`avata.
Zboruvame za promena na Ustavot ne povikuvaj}i se na stranski
iskustva, a znaeme deka vo mnogu moderni dr`avi, porazvieni od nas
vgradena e kategorija vo Ustavot, odnosno ~len deka Ustavot nemo`e da
se menuva pod voena prisila, teroristi~ka zakana ili pri okupirana
teritorija.
Namerata mi be{e da go izrazam nezadovolstvoto od vodeweto na
procedurata i da istaknam deka na ovoj na~in dr`avata Makedonija
225

kapitulira, so se Makedonskiot narod. Ova se moi li~ni stavovi.

Predlagam na onie {to }e sakaat da pravat analizi po nara~ka da ne gi
pripi{uvaat ovie stavovi na Partijata. Ima raboti za koi {to mo`e
da razgovarame kako lu|e koi se partijci, no ima raboti koi direktno go
zasegaat ~ove~kiot , li~niot moment, vo onaa potreba za analiza koja
na nekoj na~in zna~i zagleduvawe vo idninata. So drugi zborovi, davawe
sopstven i li~en odgovor {to }e ni se slu~i vo vremeto.
Oti, nie se iznaslu{avme i duri neznam kolku i mojot sopstven
mozok ne e ve}e ispran vo me|uvreme, kolku e dobar ovoj "Dogovor za mir",
deka mirot doa|a i se dosega {to se prave{e bilo laga... Nekoj drug sakal
vojna, nekoj sakal so toa da se odr`i na vlast, namerno se proizveduvala
vojnata, se e vsu{nost {ega zatoa {to demonstrirana e dobrata volja
na tie {to bea naoru`ani so samoto toa {to go predadoa oru`jeto.
Sega istite tie si otidoa, sega site nie {e `iveeme povtorno isto
kako ni{to da ne bilo.
Se sozdava blagoprijatna situacija za da se smeni Ustavot zatoa
{to ovie drugite se otka`ale od svoeto oru`je, no nie treba da go
smenime Ustavot, a toa povikuva na ocenka, da se zagledame vo bliskata
idnina, zo{to da ne i podale~nata i da pomislime {to so na{iot ~in
na glasawe }e napravime?
Ovaa moja diskusija ja prezentiram pred makedonskiot parlament,
no i pred makedonskata javnost zatoa {to mislam i dlaboko sum uveren
na se ona {to go spu{ame kako licemerie, kako perewe na mozokot, kako
promocija na lagata, nabrgu }e mu iste~e rokot na traewe i dejstvoto i
vlijanieto. ]e mu iste~e dejstvoto bez razlika dali nie }e go usvoime, a
ako go usvoime }e vidime nabrgu deka vizijata bila kratkotrajna i
potoa mnogu te{ko }e se izvle~eme od problemite {to }e se pojavat.
Vo taa nasoka sakam u{te edma{ da potenciram deka ne prifa}am
i go otfrlam ova {to ni se nudi, kako alternativa bez koja nema mir.
Otfrlam deka ovie amandmani {to se pred nas go zasiluvaat i
potvrduvaat unitarniot karakter na dr`avata.
Ustavot na Republika Makedonija e takov kakov {to e i na nas ni
se nametnuva sega edna mnogu interesna rabota. Ustavot seu{te ne e
promenet, {to zna~i deka Makedonskiot narod postoi vo toj Ustav.
Zatoa nema potreba tuka nekoj da ni raska`uva prikazni kako
Makedonskiot narod }e se vrati vo Makedonskiot Ustav! Makedonskiot
narod postoi, zapi{an e vo Ustavot i se dodeka ne bide izmeneto toa }e
postoi, a dali }e prestane da postoi otkako }e bide smenet Ustavot
zavisi od tie {to predlagaat i od tie {to seto toa treba da go
glasaat.
Dlaboko se nadevam deka }e postoi i potoa. Mala digresija, so
spomenuvawe na primer. Ni se servira edna sostojba na po sekoja cena
prifa}awe na ovoj dogovor i na amandmanot 5 i vo toa ni se objasnuva
oti nemame mnogu prostor za manevar i mo`ebi samo ne{to malku }e
mo`e da se spasi. Ova e apsolutno izvrtuvawe na tezite. Ne mo`eme so
mali i sitni intervencii vo smisla na zapirki, tri to~ki, izvi~nici i
226

pra{alnici da ka`eme deka ne{to sme spasile. Treba da go gledame sekoj

amandman poedine~no , a i site amandmani vkupom, {to tie navistina
zna~at.
So ova {to go ka`uvam ne ja potcenuvam voljata da se re{i ovoj
spor. Ne ja potcenuvam `elbata na tie {to go pravele ova, u~estvuvajki
na bilo koj na~in vo kreiraweto na ovoj dokument. Ne ja potcenuvam
`elbata za mir.
Site nie sakame mir. I jas sakam mir. Ama go doveduvam vo
pra{awe ova, koga se }e zememe na kup, kade }e zavr{ime? Apsolutno e
neprifatliva tezata deka nie ne{to malku mo`e da spasime, so sitni
intervencii da se protnuvame niz igleni u{i. Gi povikuvam site {to se
involvirani vo ovoj proces i site pratenici da se zamislat, da ne
navednuvaat glava pred sabjata. Sabjata za nekoj mo`e da e sovesta, za
nekoj mo`e da e negoviot glasa~, me|utoa po se izgleda deka vo ovoj slu~aj
toa e me|unarodnata zaednica i nejziniot diktat.
Povikuvam da ne se vedna glavata zatoa {to vo ovoj slu~aj ne
va`i narodnata :" navednata glava sabja ne ja se~e". Vo Makedonija se
poka`alo mnogu pati dosega deka navednatata glava sabjata ja se~e!
Zatoa mislam i predlagam, oti toa nam ni e dadeno kako mo`nost i
obvrska, a soglasno ona {to go ima istaknato i Pretsedatelot na
Sobranieto, i sodr`ano vo Delovnikot za rabotata na istoto, da
rabotime, da predlagame, da diskutirame i {to e najbitno od se, da
mislime. Nikoj nemo`e dani go odzeme toa pravo, da mislime!
Isto taka nie nemame pravo na kapitulacija, nemame pravo vo ime
na nekoi nejasni celi, da se soglasime deka na{eto pravo se sostoi samo
vo toa da smeeme da dodademe po nekoja zapirka. Re{iv toa pravo da si go
zadr`am i da gi ka`am moite stavovi, iako na krajot od krai{tata
mo`am samo da se nadevam deka nekoj }e me slu{ne i da bidam zadovolen
deka, ako ni{to drugo, barem imam svoj stav.
Vo ova obrazlo`enie nedostasuva, iako toa mo`e da bide od ovaa
perspektiva nezna~ajna zabele{ka, koga se objasnuva deka se zaokru`uva
eden liberalno-demokratski sistem ne individualni ~ovekovi prava i
slobodi. Takanare~en gra|anski status so dopolnitelna za{tita na
visok stepen na prava vo delot na kulturniot identitet i korpusot
malcinski prava. Nedostasuva obrazlo`enie, mislam soodvetno e vo edna
vakva diskusija, od pra{awe od vakov `estok politi~ki i dr`aven
interes da se dade obrazlo`enie. I toa obrazlo`enie vo koja dr`ava, vo
koj Ustav ili Ustavi na dr`avi, a imame me|u nas stru~waci koi dobro
ja poznavaat taa materija i mo`ele da izgotvat obrazlo`enie za da
mo`am da odlu~am dali da glasam za protiv ili vozdr`an po ovoj
amandman, no i po drugite.
Vo koi dr`avi, a po mo`nost da ne e toa Gana, Uganda, Bregot na
slonovata koska, Zair, Maroko, Avganistan, Pakistan, koi se tie
zapadni zemji od koi go vle~eme iskustvoto koe ni dava za pravo da
bideme sigurni deka ovoj recept koj go primenuvame tuka ne e ekperiment,
tuku ova se potvrdeni raboti. Koi se primerite za uspe{nosta na ovie
227

raboti primeneti vo nekoi zapadni demokratii? Primeri deka se

zboruva na dva ili pove}e jazika vo nivnite parlamenti i pri toa nema
zategnuvawe me|u nacionalnite odnosi. Koi se primerite deka terorot
od malcinstvoto vrz mnozinstvoto e verificiran vo Ustavot i
mnozinstvoto so toa se slo`uva. Vo koi dr`avi procentot za
prifa}awe na slu`ben jazik e 20 procenti, dali nekade ima pomal
procent ili primer za pogolem procent po ova pra{awe? Nedostasuva
soodvetno objasnuvawe i toa mo`e samo da ja namali efikasnosta na{a,
dokolku navistina treba da bideme tie {to }e aminuvaat i }e vednat
glava, ili ako sakate mi nedostasuva soodvetno objasnuvawe za da
glasame za ovie amandmani. Jas ne sum dovolno ubeden.
Nasproti ovie obrazlo`enija, labavi obrazlo`enija koi {to gi
dobivme od strana na Pretsedatelot na dr`avata, jas najdov pove}e
validni ocenki za kreirawe na moeto li~no mislewe, za potkrepa na
moite stavovi vo"Izve{tajot za rezultatite od javnata diskusija",
{to ni go dostavi Komisijata za Ustavni pra{awa. ]e mi dozvolite
delovi od toj tekst da istaknam zatoa {to mislam mo`at da bidat
validni vo ovaa na{a diskusija.
Pritoa nema zo{to da se somnevam deka ovaa javna diskusija be{e
objektivna i relevantna taa ne e ne~ija laga vo smisla na toa deka nekoj
mi podmetnal materijal, koi na nas treba da ni odgovara za na{ite
potrebi. Toa ne e materijal koj go producirale ili go izmislile mala
grupa na lu|e nerelevantni ne soodvetni za da zadovolat ne~ii li~en ili
mo`ebi partiski interes, interes na bilo kakva grupacija na lu|e.
Ona {to go izdvojuvam od na~alnite zabele{ki i konstatacii i
smetam deka treba da go imame vo predvid, a se nadevam sekoj pratenik go
ima vo predvid, oti veruvam gi ~itaat ovie materijali, deka
predlo`enite izmeni ne se rezultat na temelno prou~uvawe na
sproveduvawe na Ustavot. Ne se rezultat na anga`man na celokupniot
kreativen potencijal na onie {to se zanimavaat so Ustavno pravo,
tuku pred se se rezultat na eden politi~ki dogovor koj vo svojata
priroda ima kompromis!
Nema da go analiziram politi~kiot dogovor i prirodata na
kompromisot zatoa {to zboruvav za toa. Toj e na{a kapitulacija!
Golema e kusogledosta vo toj politi~ki dogovor i ne ja pro{iruvam
diskusijata, da ne zboruvam po sto pati na ista tema, iako mo`ebi e
potrebno sto pati da se zboruva za ovaa tema. Za ne{to i da ni vleze vo
glavata. I ednostavno gi prifa}am ocenkite od javnata diskusija deka
predlo`enite amandmani ne pretstavuvaat pridones za nadgradba na
Ustavot, ne se vo funkcija na izgradba na gra|anskoto op{testvo.
Javnata rasprava utvrdila deka ne e sigurno dali otvaraat mo`nost za
mir na razvrska na Makedonskata politi~ka voena i ekonomska kriza.
Go zemam ovoj stav, go razmisluvam go ~itam i smetam na nego
treba da se vnimava, oti pove}e pati potencirav deka ovoj dogovot ne e
vo negovata su{tina miren dogovor, deka e kapitulantski. Ovoj dogovor
e lo{ za Makedoncite i }e bide na{a istoriska gre{ka, ako niz ovie
228

amandmani, vaka predlo`eni bide preto~en vo Ustavot. Ako vaka go

utvrdime Ustavot definitivno }e ja zape~atime idninata, a i
istorijata na Makedonskiot narod. Za toa }e zboruvame povtorno koga
}e dojdat na dneven red nekoi drugi amandmani.
Da se vratam na dokumentot od javnata rasprava i da nabrojam
deka vo negovoto sozdavawe u~estvuvale MANU, Praven fakultet,
zdru`enija, forumi, nau~ni i stru~ni institucii. Skoro bez iskqu~ok e
istaknato deka pri vakvo pristapuvawe kon izmena na Ustavot ili
vakvi izmeni od su{tinsko zna~ewe mora i treba da se vodi smetka za
istoriskite fakti, nepobitnite istoriski fakti za sozdavaweto na
Makedonskata dr`ava i procesot na nejzinoto etablirawe vo
me|unaodnite odnosi i nejzinoto me|unarodno priznavawe.
Ona {to me zagri`uva koga gi ~itam ovi zaklu~oci, odnosno ovoj
izve{taj e {to site onie koi {to diskutirale, debatirale javno, a ne
mo`am da gi omalova`am, kako nekoj saka toa da go napravi ili go pravi
denovive, site ovie u~esnici predupredile deka so prodol`enite izmeni
ne se zajaknuva gra|anskiot karakter na dr`avata, Makedonskata
dr`ava. Naprotiv, se otvara prostor za raznebituvawe na opstanokot
i razvitokot na R. Makedonija.
Ovaa teza apsolutno ja podr`uvam, so nea se soglasuvam, toa se i
moite tvrdewa. So mojata diskusija ne velam deka po sekoja cena ili na
sekoj na~in sum vo pravo. No sakam da ka`am deka imam strav za toa
{to }e se slu~i so Makedonskata dr`ava. Zatoa diskutiram na ovoj
na~in.
Sega }e ja preskoknam analizata od javnata rasprava, za
preambulata, }e go diskutirame toa ponataka. Samo da spomenam deka za
predlo`enite amandmani nie go dobivme celokupniot
materijal,
izve{taj i dopisi koi {to bea upateni do Pretsedatelot na
dr`avata. Site {to se obratile so dopis na Pretsedatelot, so
predlozi, analizi, sugestii, bea preprateni do nas. Toa e ogromen
materijal. Vo site tie doposi se veli: " Predlo`enite amandmani
prasiraat elementi na multietni~ka dr`ava, etni~ki zaednici, kako
osnova za izgradba na dr`avnata vlast". Site nie zboruvame za jaknewe
na gra|anskiot koncept, obrazlo`enieto na Pretsedatelot odi vo
sprotivna nasoka. Da ne se vra}am povtorno na toa obrazlo`enie na
Pretsedatelot koe veli deka ne odime vo nasoka na etni~ki zaednici,
kako osnova tuku odime vo nasoka na jaknewe na gra|anskiot koncept i vo
nasoka na zaokru`uvawe na liberalno-demokratski
sistem na
individualni ~ovekovi prava i slobodi?!
Razlikite vo ovie dva dokumenti mi se vidlivi sosema jasni i
zatoa rekov na po~etokot na diskusijata, koga gi ~itav i analizirav
ovie dva dokumenta, Izve{tajot od javnata rasprava i dopisot od
Pretsedatelot na dr`avata, se pra{uvav kako mo`e za edna ista
materija da imame tolku sprotivstaveni i krajno razli~ni pozicii. I
vo dvata dokumenti se imaat vgradeno stru~waci koi {to ja poznavaat
materijata. Nekoj ne ja ka`uva vistinata.
229

Ponatamu izve{tajot od javnata rasprava, mnogu jasno, veli: "]e

imame konstituirawe na institucii na sistemot vrz etni~ka osnova.
]e imame regrutirawe na sostavot na policijata na nacionalno i
lokalno nivo vrz etni~ka osnova, }e imame pravo na veto vrz etni~ka
osnova, izdignuvawe na jazika na nacionalno malcinstvo na nivo na
slu`ben jazik". A toa e amandmanot pet, od Ramkovniot dogovor.
Pak }e povtoram deka vo izve{tajot od javnata rasprava se
potenciraat etni~kite zaednici koi stanuvaat temelna vrednost i
osnova za strukturirawe na celokupniot ustaven poredok, {to e
apsolutno neprifatlivo. Ako se gradi gra|ansko op{testvo ne mo`eme
etni~kite zaednici da gi proglasuvame, doveduvame na nivo i so vakvi
promeni na Ustavot da gi postavime kako temelna vrednost i osnova vo
celokupniot ustaven poredok. Toa e tokmu ona {to na krajot }e
rezultira so totalno zako~uvawe na dr`avata, preku pettiot
amandman, no i preku site drugi amandmani }e go zako~i sistemot, }e go
uspori, ni{to ve}e nema da bide usvoeno i razvojot }e odi vo negativna
nasoka {to na krajot }e rezultira so kolaps na dr`avata.
Apsolutno mo`am da ja prifatam ocenkata, od javnata rasprava,
deka vakviot koncept, kakov {to go imame od strana na Pretsedatelot
Trajkovski, Republika Makedonija ja oddale~uva od evropskite
standardi, ne ja pribli`uva kon me|unarodnata zaednica. Tokmu zatoa
barav i se pra[uvam javno, a i drugi lu|e smetaat deka re{enijata na
nacrt amandmanite se su{tinski presedan, da ni se dade primer koi se
tie moderni evropski i svetski dr`avi koi {to usvoile vakvi
standardi, go testirale ovoj recept i mo`at da se pofalat deka toa e
uspe{na rabota i istata da ni ja prepora~aat nam.
Vo slu~ajot ,ako ne ni se dadat takvi primeri, zadr`uvame pravo
da smetame deka ni e dosta od takvi eksperimenti. Ve}e ~etiri meseci
imame eksperiment na Vlada bez opozicija, {to e isto taka presedan i
gledame kako ni funkcioniraat rabotite. Bez razlika {to mo`ebi sme
slepo crevo na Evropa, da ne zboruvam vo ramkite na svetot, toa ne
zna~i deka nemame pravo na gordost, dostoinstvo kako dr`ava i kako
narod i da ka`eme dosta ni e od vakvi eksperimenti!
Neka odat da eksperimentiraat na nekoe drugo mesto! Dosta ni e
od uceni, te vaka }e bide, te taka }e bide, }e imalo embargo, narodot
ekonomski }e bil iscrpen. Im predlagam na tie {to ne ucenuvaat, no i na
tie {to ne pla{at taka, da izlezat nadvor i prvite sto lu|e {to }e gi
sretnat, da gi pretresat, da vidime dali }e soberat 10.000 denari.
Ovoj na{ narod e siroma{en, iscrpen, izmrcvaren, izmaltretiran
i na krajot, posle se {to mu nudime, poni`uvawe. Mu nudime da nema
nikakva gordost. Zatoa mo`e da se prifati deka Makedonija navistina
se oddale~uva od Evropa, ako gi prifatime ovie amandmani. Ova posebno
se odnesuva na amandmanot pet. ]e dojdeme vo situacija, osven {to sme
poni`eni, izmrcvareni, bedni i bezperspektivni, da ostaneme i
nedefinirani kako narod i kako lu|e, koi {to nemaat idnina i sekako
nemaat istorija. Od amandmanite koi zasegaat vo na{ata istorija, vo
230

istorijata na Makedonskiot narod, }e ostaneme navistina, neznam dali

mo`e da se ka`e "kolektivitet", grupa na lu|e koi treba da zavr{at
mizerno, koi {to netreba da gi ima.
Se pla{am, toa navistina sakam da go ka`am, so celata
odgovornost {to tie zborovi ja nosat, ako zavr{i celiot ovoj proces
kako {to se posakuva, posle 5, 10 , 15, 20 ili 50 godini, koi {to vo
istoriskiot proces ne se mnogu, odvaj dve generacii, }e zboruvame za
prestanok na postoeweto na Makedonskata dr`ava, Makedonskiot
narod. Potoa }e se pojavi nov problem, Makedonskoto Pra{awe vo ovie
balkanski prostori, pa }e trgneme od Srbija, Bugarija, ovaa teritorija
kojznae kade }e bide podelena, Albanija i Grcija i sekade kade {to ne ima.
I poradi sevo ova, isto taka, se soglasuvam so ocenkata deka se
odale~uvame od Evropa, a silovito se pribli`uvame kon na{iot kraj.
Na kraj pred konkretno da pominam na Pettiot amandman, iako se
ova {to go zboruvav dosega se odnesuva i na ovoj amandman samo u{te da
ka`am deka se ona {to se nudi kako koncept i re{enie, povtoruvam, na
go sporam zna~eweto na tie {to rabotele, ne ja sporam obvrskata,
mo`nosta i pravoto na tie {to se vklu~eni vo ovoj proces, da ni go
predlo`at toa {to ni go predlo`ile, no go gledam krajniot rezultat
od sevo ova. Na krajot kapak na se }e bide, a za toa podetalno koga na
dneven red }e dojde 18-tiot amandman, konsezualnata demokratija koja
{to }e go zape~ati procesot i }e go trasira patot kon toj kraj. Zatoa
{to terminot zaednica se upotrebuva vo amandmanot pet, ili podobro
ka`ano se upotrebuva konceprot na zaednici, {to ako se analizira }e se
sfati ~istoto etni~ko zna~ewe koe {to go ima, {to isto taka ne
odale~uva od zamisleniot koncept.
Prifakaj}i go ovoj koncept nie ne mu se pribli`uvame tuku duri i
se odale~uvame od vistinskoto re{enie, od mirot i so`itelstvoto. Jas
sakam javno da pra{am zo{to nemame hrabrost terminot zaednica, {to
e nepoznat zbor vo me|unarodnite akti, dokumenti, zo{to nemame
hrabrost da go upotrebime poimot malcinstvo. Nemame nie namera
nikogo da navreduvame. Vo celiot Ramkoven dogovor, vo 5-tiot
amandman i vo site ostanati amandmani treba da bide razgrani~eno i
jasno da stoi {to se ~ovekovi prava {to e zajaknuvawe na graganskite
slobodi, {to e ~ekor napred. No isto taka treba jasno da se znae {to e
malcinstvo, {to e mnozinstvo.
Kupi{ta hartija stojat nas, mnogu `rtvi padnaa. Ne mo`eme da
zatvarame o~i i da ka`eme denes nema malcinstvo vo Makedonija. Ima
malcinstvo! Tie {to ne sakaat da bidat malcinstvo, a da bidat
zaednica, neka bidat zaednica. No pogubno }e bide toj termin da se
reflektira i koristii za mnozinskiot narod. Se nadevam sfa}ate deka
zboram konstruktivno i postavuvam dilemi koi {to treba da gi imaat
vo predvid pratenicite koga }e odlu~uvaat za ovoj amandman. I ne samo
pratenicite.
Im predlagam na kolegite od ovoj 3 parlamentaren sostav da
imaat hrabrost i site ispraveni pred sopstvenata istoriska
231

odgovornost da znaat deka treba ili da predlo`at ili da prifatat

sinonimot zaednica da se zameni so sinonimot malcinstva ili
malcinski grupi, ako stanuva zbor za Makedonskiot narod, da se zameni
so terminot mnozinstvo ili Makedonski narod. Ne znam zo{to ovie
raboti se kamen na sopnuvawe, osven ako ne se bara opravduvawe ili ako
ne se podgotvuva teren, za ona {to postojano go zboruvam tuka deka }e
dojde naredniot ~ekor na degradiraweto na dr`avata, dezintegracija i
promovirawe na golema Albanija.
Zna~i mo`e otvoreno da zboruvame. Ne stanuva zbor samo za eden
koncept za borba za ~ovekovi prava i slobodi. Zatoa treba da bideme
vnimatelni i na krajot, ako sakate, treba malku i hrabrost da se ima za
da se izvedat ovie raboti kako {to navistina i treba. Da i odgovorime
na me|unarodnata zaednica deka kako za{tita na Makedonskite
nacionalni interesi, interesite na ovaa dr`ava, i na nas kako
parlamentaren sostav ne ni odgovara da ja razgradime dr`avata, ne
sakame na{ite imiwa da bidat zapi{ani vo istorijata kako
predavnici, tuku kako lu|e koj bile dorasnati na ovoj istoriski
predizvik.
Sega }e mi dozvolite vo vrska so 5-tiot amandman da se vratam
malku nazad niz vremeto. Da se vratam zatoa {to su{tinata na 5tiot amandman nu`no ne vra}a vo pobliskata, ne tolku odamne{na
istorija na ovaa dr`ava, na nastani koi ne se slu~ajni, tuku nastani
koi navistina ni davaat za pravo da napravime gradacija i pred da
zapo~nam deka usvojuvaweto na ovoj amandman nema da zavr{i samo so
negovo usvojuvawe, procesot nema da se zatvori tuka i dozvolete da
izvedam edna teza deka drugi se celite koi se baraat preku ovoj
amandman, odnosno se krijat zad tekstot na ovoj amandman.
Federalizazijata e krajnata cel, par~ewe na ovaa dr`ava. Mislam deka
toa mo`e lesno da se vidi vrz osnova na ovoj amandman, iako mnogu
polesna, povidliva i poprifatliva e analizata ako se izvede vrz osnova
na celokupniot dogovor. Zemaj}i gi vo predvid site amandmani ili
vra}aj}i se na dogovorot od Ohrid i analiziraj}i gi okolnostite vo koi
{to toj be{e donesen: etni~ko ~istewe, ubistva, voena zakana ,
terorizam, pritisok od site strani.
Me|utoa analiziraj}i go konkretno ovoj amandman nema da se
vratam na 1994 , osnovaweto na Tetovskiot parauniverzitet, tuku }e
se vratam na 1997, bidej}i zboruvav za periodot pred 1997 vo nekoi
prethodni govori. Zboruvav i za nastanite vo 1997 me|utoa mislam deka
e potrebno da si go osve`ime se}avaweto.
Zakonot za Pedago{ki fakultet, prethodnata garnitura i se ona
{to taa go napravi, kako garnitura na vlast, vo stimulirawe na golemo
albanskite apetiti koi denes zavr{uvaat vo 5-tiot amandman. A
utre? Mo`ebi nekoj }e re~e deka se me{aat razli~ni perspektivi, deka
objektivot ili univerzumot na ovi dve pra{awa se mnogu razli~ni.
Setete se na ona {to be{e vo 1997, borba od strana na edno malcinstvo
za eden takov zakon, donesen od ova Sobranie, so koi {to eden fakultet
232

ja razbi avtonomijata na Univerzitetot i isto vremeno 48 ~len na

Ustavot na R.Makedonija. Nekoi toga{ tolkuva{e {to e primenlivo, a
{to ne e vo sverata na obrazovanieto. Denes celata procedura,
dolggodi{niot napor na ekstremnite Albanci ni zavr{uva kako 5-ti
amandman na Ustavot so koj nie albanskiot jazik treba da go proglasime
za slu`ben jazik vo R. M. Zna~i ne mo`e da zboruvame za ne{to slu~ajno,
ne mo`eme da zboruvame za ne{to {to ne e podgotvuvano, ne mo`eme da
zboruvame za nedostatok na strategija.
Vo toj pravec na Albancite mo`am da im simnam kapa i da im
~estitam javno, bidej}i ako se usvoi ovoj amandman tie napravile se.
Zaokru`ile eden proces vo sverata na obrazovanieto vo sverata na
jazikot, proces koj jasno govori vo koj pravec odat rabotite. Toa e del
od celokupnata strategija. Konstatiram deka Albancite se uspe{ni, a
za toa nikoj ne ni e vinoven osven samite nie.
Konkretno za 5-tiot amandman. Nekomu toa mo`ebi }e mu se vidi
kako nau~na fantastika, nekoj mo`ebi }e ima mala ili pogolema doza na
ironija za se ova {to go zboruvame, nekoj }e ka`e:" jas sum ekspert
podobro znam, vie ne znaete {to zboruvate". Me|utoa, }e si go zadr`am
pravoto da ka`am {to mislam, }e si stojam na moite stavovi, osven
ako ne bidam razubeden so relevantni primeri, ako mi bide prezentirana
nekoja zna~ajna vizija koja {to sum ja propu{til vo moite
razmisluvawa.
Amandmanot 5, vo stav 2 veli:"Drug jazik {to go zboruvaat
najmalku 20% od gra|anite, isto taka e slu`ben jazik, {to e opredeleno
so ovoj ~len".
Rekov, navistina mi treba primer koj {to objasnuva zo{to se
zemeni 20% kako kriterium, a ne na primer 5%. Toa e prvata dilema.
Zo{to se favorizira samo edno malcinstvo i jazikot na toa
malcinstvo so ovoj amandman? Ova e navistina zna~ajno pra{awe koe
bara odgovor.
Zo{to ako sme demokrati, ako navistina sme ~esni vo na{ite
nameri, zo{to ne gi napravime slu`beni jazici site jazici {to se
koristat vo R.M. Zo{to ne se zboruva vo Sobranieto i na Romski,
Srpski, Indijanski...
Pra{uvam...
(dofrluvawe na pratenici)
Gi molam kolegite Albanski pratenici da ne me prekinuvaat.
Toa e prvoto ne{to {to e nejasno, {to vo sebe vgraduva
diskriminacija, diskriminacija na drugite malcinstva. Ne mi e jasno
koj go izmislil ovoj procent od 20%, ako ne Albancite. Koj go izmislil
toj procent od 20%, ako ne za Albancite. Ova go ka`uvam od prosta
pri~ina {to znaeme deka nema 20% nitu Srbi, nitu Romi, nitu edno
drugo malcinstvo. Ova e jasno voo~liv moment na diskriminacija koj e
apsolutno neprifatliv. Da se odlu~ime dali }e bideme dr`ava po terk
233

na modernite zapadni dr`avi kade {to jazikot pretstavuva element,

moment na spojuvawe na site gra|ani, na site etni~ki grupi vo edna
nacija. Ne sum slu{nal deka se zboruva na Germanski vo Angliskiot
Parlament, iako mo`ebi ne mi e soodveten primerot, zatoa {to toa se
demokratii i po 300g. stari. No, ako vo 300g. demokratija ne se poka`al
kako problem jazikot, odnosno jazikot gi integriral razli~nite grupi,
toga{ nie treba vo toj pravec da gi sfatime na{ite pogledi.
Sprotivnata krajnost, ako sakame da eksperimentirame po sekoja cena,
za se i se{to, toga{ da go izbri{eme ovoj procent od 20% i da ka`eme
deka sekoj jazik {to go zboruvat gra|anite na R.M e slu`ben jazik.
Toga{, teoretski, }e imame, iako prakti~no nemo`am toa da go
zamislam, idealno op{testvo. Ednostavno, potrebite na gra|anite }e
bidat zadovoleni na maksimalno nivo i }e nema za {to da se `alat,
barem koga se raboti za pra{awata na jazikot. Koj od nas e podgotven da
razmisluva taka?
Vidlivo e {to navistina podgotvuva pettiot amandman, mnogu
vidlivo za onoj {to saka da vidi. A nekoj saka da ni gi zama~ka o~ite. ]e
dadam eden primer za toa. Vo procesot na hipnotizirawe na
makedonskite gra|ani, pred se na makedonskiot narod, koga mu
objasnuvame deka se borime za da go vratime vo Ustavot, preambulata, se
ka`uva ako go napravime toa(a toa ne treba da se pravi zatoa {to
makedonskiot narod e zapi{an vo Ustavot) toga{ nekoja prateni~ka
grupa }e bara legalirizacija na Tetovskiot Univerzitet! Taka se
zama~kuva na{ata vizija.
Neli ni e jasno deka procesot }e prodol`i usvojuvaweto na ovoj
amandman. Neli ni e jasno za kakvi nameri stanuva zbor. Neli ni e jasno
deka ova na kraj }e bide popatna stanica, koja {to samo vo na{ite
vizii e posledna. Na~inot na koj nie kolaborirame, ja vedneme glavata
pred sabjata poka`uva deka }e ima prodol`enie!
Ramkovniot dogovor od Ohrid, potpi{an na 13 Avgust 2001g. ne
predviduva samo amandmani na Ustavot. Iako toj be{e dostapen na
makedonskata javnost, vo isto vreme be{e propraten so bombardirawe
od reklami za mir, od tipot: "Ne e bitno kako se vikam, bitno e da ima
mir", "I nemam rabota, ama }e ima otkako }e se usvoi dogovorot"ili
"Dogovor ku}a gradi". Im pora~uvam na tie {to so dogovorot ku}a
gradat da ostavat adresi i telefoni na koi {to mo`e da im se javat
site onie {to nemaat ku}a, da vidime kolku ku}i }e bidat izgradeni.
Ova e mala ironija, ironija od bolka zatoa {to ne znam na koj na~in, na
tie {to postojano ni go perat vozduhot da im ka`am da prestanat!
Da se vratam na Ohridskiot dogovor.
Dogovorot predviduva amandmani, promena na Ustavot, me|utoa
predviduva u{te ne{to {to se protna pod masa i ne e dovolno
eksploatirano, ne e dovolno objasneto na javnosta. Dogovorot
predviduva i izmeni vo zakonodavstvoto, zna~ajni izmeni. Zna~i nema
samo da go smeni Ustavot tuku }e ja otvorime Pandorinata kutija od
koja {to }e izlezat mnogu suptilni izmeni vo zakonodavstvoto. Krajot
234

go znaete.
Da ne go ka`am pogrdniot termin Makedonska salata, kako {to
ne objasnuvaat vo nekoi zapadni zemji. Toa e termin so koj se objasnuva
deka se e izme{ano i ne se znaat sostojkite vnatre.
Zatoa sakam vo vrska so ovoj amandman da go spomnam aneksot
B,odnosno izmenite vo zakonodavstvoto. Ne e sporno da se davaat prava,
da se utvrduva nekade i so procenti ne{to, no samo ako bide potkrepeno
so validna argumentacija, koja {to vo ovoj slu~aj ja nema! Ajde da
razmislime {to }e se slu~i, realno gledano, u{te vo mandatot na ovoj
parlamentaren sostav, koga }e se usvoi ovoj petti amandman, zatoa {to
Ohridskiot dogovor ne zna~i samo promena na Ustavot, tuku i
implementacija na drugi merki na doverba. Gi spatulam site {to go
imaat dogovorot da ja pogledaat to~kata 7, odnosno pravilata za
Sobranieto, a za tie {to go nemaat tekstot na Dogovorot,
po{irokata makedonska javnost, }e go pro~itam toa na {to upatuvam.
]e probam da ne go tolkuvam mnogu, a }e pobaram site sami da si go
tolkuvaat za da dobijat vizija kade toa nie navistina odime so ovoj
predlog, koj {to doa|a od strana na Pretsedatelot!?
To~ka sedum, Pravila za Sobranieto. Sobranieto pred krajot na
mandatot na ovoj sostav }e go izmeni Delovnikot za da ovozmo`i
upotreba na albanskiot jazik vo soglasnost so delot od Ramkovniot
dogovor, parafraf 8 i podolu, i relevantnite amandmani na Ustavot
predvideni vo aneks A. A toa e, dami i gospoda, relevantniot amandman
pet!
To~ka 8, zakoni {to se odnesuvaat na upotreba na jazicite.
Sobranieto do krajot na mandatot na ovoj sostav }e usvoi nova
legislativa koja }e regulira upotreba na jazici vo organi na upravata
na Republika Makedonija. Ovaa legislativa treba da se obezbedi, a ova
ne go ka`uvam kako potreba od diskriminacija, za najmnogu godina dena.
Ako vo Sobranieto glasaat Za 80 pratenici, a jas glasam protiv, }e
bide irelevantno moeto mislewe, }e bide usvoen ovoj amandman, }e se
donesat ovie Zakoni i rabotite }e imaat novo ruvo. Celata moja
diskusija }e bide izli{na. Me|utoa se dodeka toa ne se slu~ilo, }e
uka`uvam na opasnostite, barem kako {to gi gledam i se nadevam tie
{to }e sakaat da gi ismevaat ovie zborovi }e imaat predvid deka sekoj
od nas ima pravo na sopstveno razmisluvawe.
Na Plenarni sednici i vo rabotnite tela na Sobranieto
pratenicite }e mo`at na jazicite spomenati vo ~len 7 , {to zna~i na
oficijalnite, ili kako {to precizno e ka`ano: Slu`benite jazici. A:
slu`ben jazik }e bide onoj jazik koj {to go zboruvaat 20%, a znaeme
spored posledniot popis koj ima brojka od 20%. Spored procentite
edinstveno albancite }e mo`at da se povikaat na ova pogodnost. [to
zna~i, po slobodno tolkuvawe, vo ova Sobranie do krajot na mandatot
na ovoj sostav }e treba da se zboruva na albanski, }e treba da se obezbadi
simultan prevod i isto taka site zakoni, soglasno stav 2 }e se
objavuvaat na spomenatite jazici vo Slu`ben vesnik. Toa zna~i
235

zakonite {to }e gi donese ova Sobranie }e se objavuvaat i na

albanskiot jazik, osven na makedonskiot.
I pak }e ka`am, nitu go sporam pravoto na tie {to predlagaat,
nitu go sporam pravoto na tie {to baraat, ama ka`uvam deka istite
tie nemo`at da go sporat moeto pravo da analiziram i da se pla{am,
ili pak na krajot na krai{tata da ne go prifatam sevo ova. Da ve
potsetam, vo 1998 koga se {etavme niz Makedonija, koga odevme niz
dradovite, selata, koga ne pozdravuvaa tie {to ni davaa podr{ka, ne se
se}avam deka na nekoj od niv mu vetivme deka vakvo ne{to }e se slu~i vo
ovoj mandat. Zatoa nie narrative katastrofalna gre{ka {to kako
Sobranie go stopiravme ili go odolgovlekuvavme procesot na na{eto
izjasnuvawe po pra{aweto za referendum. Vi velam nemam mandat vakvo
ne{to da napravam. I ova e mo`ebi eden od pominornite amandmani vo
odnos na toa {to se predviduva vo drugite. No, za toa potoa. Neli sme
demokratska zemja, neli utvrduvame gra|anski prava i slobodi, neli
zaokru`uvame eden Gra|ansko-Liberalen koncept vo koj {to }e se
zgolemat poedine~nite prava, neli ednostavno odime napred, se
pribli`uvame kon Evropa? Eve sekoj major od NATO ni ka`uva deka utre
}e bideme ~lenka na Evropskata Unija. Stanavme majorsko pra{awe na
NATO, kako dr`ava.
Vo celava situacija, ako navistina e taka, zo{to da ne go
pra{ame narodot, zo{to se pla{ime dali narodot }e ni ka`e Da ili Ne
ako se {to ni se ka`uva e to~no. Pa narodot }e go podr`i ovoj
amandman ako so nego se vegetal vo Evropa
(Dofrluvawe: Kaplarsko pra{awe!)
E da, na krajot }e zavr{ime kako kaplarsko pra{awe. Zatoa
izvinuvajki se {to bev malku podolg, pred da zavr{am, pak }e potsetam
deka site imame ogromna istoriska odgovornost I treba da sme svesni
na toa. Site treba da znaeme {to }e se slu`uva do krajot na ovoj
mandat, tuka vo ova Sobranie.
Po~ituvaj}i go pravoto na iskrena borba za ~ovekovi prava, kako
realno pravo, inherentno pravo na tie {to se borat za toa, povtorno
potenciraj}i deka go odobruvam i pravoto na tie {to predlagaat,
zatoa {to go imaat toa pravo vo Ustavot, izjavuvam: Nieden od niv
nema pravo da mi sugerira po sekoja cena ova da go prifatam i kako da
glasam!
Taka {to, seu{te ne sum odlu~il, ili }e podnesam amndman na ovoj
amandman, ili }e glasam protiv.
STOJAN ANDOV:
Pratenikot Aleksandar Florovski ima proceduralna zabele{ka.

236

ALEKSANDAR FLOROVSKI:
]e bidam kratok. Mene mi se ~ini deka ni fali ~ovek vo
Sobranieto. Go nemate glavniot protagonist ovde, da ne ka`am akter,
poto~no predlaga~ na ustavnite promeni

***

237

DODATOK
REDOSLED NA SEDNICITE
Eve go redosledot na ustavnite promeni {to proizlegoa
od Ramkovniot dogovor spored sednici:
80 sednica - 31.08.2001 - Predlog za pristapuvawe kon izmena
na Ustavot na RM
1 prodol`enie na 80 sednica - 03. 09.2001
2 prodol`enie na 80 sednica - 04.09. 2001
3 prodol`enie na 80 sednica - 05.09.2001
4 prodol`enie na 80 sednica - 06.09.2001
85 sednica - 20.09.2001 - Utvrduvawe na Nacrtot na
Amandmanite na Ustavot na RM
1 prodol`enie na 85 sednica - 21.09.2001
2 prodol`enie na 85 sednica - 24.09.2001
86 sednica - 24.10.2001 - Utvrduvawe
amandmanite na Ustavot na RM

na

Predlog

1 prodol`enie na 86 sednica - 25.10.2001

2 prodol`enie na 86 sednica - 31.10.2001
3 prodol`enie na 86 sednica - 01.11.2001
4 prodol`enie na 86 sednica - 05.11.2001
5 prodol`enie na 86 sednica - 06.11.2001
6 prodol`enie na 86 sednica - 08.11.2001
238

7 prodol`enie na 86 sednica - 09.11.2001

8 prodol`enie na 86 sednica - 15.11.2001
90 sednica - 16.11.2001 - Proglasuvawe na Amandmanite od 4 do
18 na Ustavot na RM
Dinamikata po sednici so fazi na struktuirawe na izmenite.
Eve go tajmingot i na sednicite na koi se raspravalo za
Referendumot.
Zna~i, inicijativata e podnesena od prateni~kata
grupa na Nova Demokratija za predlog na Odlukata za
raspisuvawe na Referendum vo Republika Makedonija bila
postavena na dneven red na 83 sednica,
1 prodol`enie, odr`ana na 18 septemvri 2001 god;
2 prodol`enie, odr`ana na 24 septemvri 2001 god;
3 prodol`enie, odr`ana na 25 septemvri 2001 god;
4 prodol`enie, odr`ana na 26 septemvri 2001 god;
5 prodol`enie ,odr`ana na 27 septemvri 2001 god;
6 prodol`enie, odr`ana na 28 septemvri 2001 god;
7 prodol`enie, odr`ana na 1 oktomvri 2001 god;
8 prodol`enie, odr`ana na 15 oktomvri 2001 god;
9 prodol`enie, zaka`ana na 16 oktomvri 2001 god. Koja
{to e odlozena poradi nemawe kvorum
Se raspravalo na edna sednica ( 83 ), so 8 prodol`enija, i ovaa
sednica ne e zavr{ena, odnosno do ovoj moment ne e postavena
na dneven red.

239

RAMKOVEN DOGOVOR
To~kite vo naredniov tekst davaat usoglasena ramka za
obezbeduvawe na idninata na demokratijata vo Makedonija i
ovumo`uvawe na pobliski i pointegrirani odnosi pome|u Republika
Makedonija i Evro-atlanskata zaednica. Ovoj Ramkoven dogovor }e go
promovira mirniot i harmoni~en razvoj na gra|anskoto op{testvo,
istovremeno po~ituvajki go etni~kiot identitet i interesite na
site makedonski gra|ani.
1.Osnovni principi
1.1. Celosno i bezuslovno se otfrla upotrebata na nasilstvo za
ostvaruvawe na politi~ki celi. Samo mirni politi~ki re{enija mo`at
da ja zagarantiraat stabilnata i demokratskata idnina na
Makedonija.
1.2. Suverenitetot i teritorijalniot integritet na Makedonija, i
unitarniot karakter na dr`avata se nepovredlivi i mora da se
so~uvaat. Ne postojat teritorijalni re{enija za etni~kite pra{awa.
1.3. Multietni~kiot karakter na makedonskoto op{testvo mora da se
so~uva i da najde svoj odraz vo javniot `ivot.
1.4. Edna sovremena demokratska dr`ava, vo prirodniot tek na svojot
razvoj i sozrevawe, mora postojano da obezbedi nejziniot Ustav celosno
da gi ispolnuva potrebite na site nejzini gra|ani vo so glasnost so
najvisokite me|unarodni standardi, koi{to i samite postojano se
razvivaat.
1.5. Razvojot na lokalnata samouprava e od su{testveno zna~ewe za
pottiknuvawe na u~estvoto na gra|anite vo demokratskiot `ivot, i
za unapreduvawe na po~ituvaweto na identitetot na zaednicite.
2. Prekin na neprijatelstvata
2.1. Stranite go istaknuvaat zna~eweto na zalo`bite od 5 juli
2001 godina. ]e ima celosen prekin na neprijatelstvata, celosno
dobrovolno razoru`uvawe na etni~kite albanski vooru`eni grupi, i
nivno celosno dobrovolno raspu{tawe. Tia go prifa}aat faktot deka
za donesuvawe Odluka od strana na NATO da pomogne vo ovoj kontekst,
}e bide potrebno vospostavuvawe op{t, bezusloven i neograni~en prekin
na ognot, so glasnost za politi~ko re{enie za problematic na ovaa
zemja, jasna zalo`ba na vooru`enite grupi dobrovolno da se razoru`aat,
i prifa}awe od site dogvane strani na uslovite i ograni~uvawata vo
240

ramkite na koi }e deluvaat silite na NATO.

3. Razvoj na decentraliziranata vlast
3.1. ]e bide usvoen revidiran Zakon za lokalna samouprava so koj }e se
zajaknat ovlastuvawata na izbranite lokalni pretstavnici i
zna~itelno }e se zgolemat nivnite nadle`nosti vo soglasnost so
Ustavot (kako {to se izmenite vo soglasnost so Aneks A) i Evropskata
povelba za lokalna samouprava, pri {to }e se odrazi principot na
vertikalna organiziranost koj {to vo mometnov va`i vo Evropskata
unija. Zgolemenite nadle`nosti pred se }e se odnesuvaat na oblastite
na javnite uslugi, urbanoto i ruralno planirawe, za{titata na
`ivotnata sredina, lokalniot ekonomski razvoj, kulturata, lokalnite
finansii, obrazovanieto, socijalnata za{tita i zdravstvenata
za{tita. ]e se usvoi Zakon za finansirawe na lokalnata samouprava za
da se obezbedi soodveten sistem na finansirawe, za na lokalnite vlasti
da im se ovozmo`i da gi ispolnuvaat svoite nadle`nosti.
3.2. Vo rok od edna godina po zavr{uvaweto na noviot popis, koj pod
me|unaroden nadzor }e bide sproveden do krajot na 2001 godina, }e bidat
revidirani op{tinskite granici. Revizijata na op{tinski granici }e
bide sprovedena od strana na lokalnite i nacioalnite vlasti, so
me|unarodno u~estvo.
3.3. So cel da se obezbedi deka policijata e svesna za i odgovara na
potrebite i interesite na lokalnoto naselenie, lokalnite na~alnici
na policijata }e gi izbiraat sovetite na op{tinite od listi na
kandidati predlo`eni od strana na Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti i istite redovno }e kumuniciraat so sovetite.
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti }e go zadr`i ovlastuvaweto za
razre{uvawe na lokalnite na~alnici na policijata vo soglasnost so
zakonot.
4. Nediskriminacija i pravi~na zastapenost
4.1. Celosno }e se po~ituva principot na nediskriminacija i
ramnopraven tretman na site lica pred zakonot. Ovoj pricip osobeno }e
se primenuva vo odnos na vrabotuvawata vo javnata administracija i
javnite pretprijatija, kako i kaj pristapot do javnoto finansirawe za
razvojot na delovnite aktivnosti.
4.2. Vo zakonite so koi se reguliraat vrabotuvawwata vo javnata
administracija, }e bidat sodr`ani merki so koi }e se obezbedi pravi~na
zastapenost na zaednicite vo site centralni i lokalni javni tela i na
site nivoa na vrabotuvawe vo tie tela, istovremeno po~ituvaj}i gi
pravilata za kompetentnost i integritet spored koj se rakovodi
241

javnata administracija. Vlastite }e prevzemat aktivnosti za da ja

koregiraat postoe~kata nevramnote`enost vo sostavot na javnata
administracija, osobeno preku vrabotuvawe pripadnici na zaednicite
so nedovolna zastapenost. Osobeno vnimanie }e se posveti na toa da se
obezbedi, kolku {to e mo`no pobrzo, policiskite slu`bi generalno da go
odrzat sostavot i raspredelbata na naselenieto vo Makedonija, kako
{to e specificirano vo Aneks C.
4.3. Za Ustavniot sud, edna tretina od sudiite }e se izbira od strana
na Sobranieto, so mnozinstvo od vkupniot broj pratenici, koja }e
sodr`i mnozinstvo od vkupniot broj pratenici koi tvrdat deka
pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinsko naseleni vo Makedonija.
Ovaa postapka }e se primenuvaa i pri izborot na Narodniot
pravobranitel i na toica ~lenovi na Sudskiot sovet.
5. Posebni sobraniski proceduri
5.1. Na centralno nivo, ustavnite amandmani i Zakonot za lokalna
samouprava, nema da mo`at da se usvojat bez kvalifikuvano mnozinstvo
na dve tretini od glasovite, vo ramkite na {to }e mora da ima
mnozinstvo od glasovite na pratenicite koi tvrdat deka pripa|aat
na zaednicite koi ne se mnozinsko naselenie vo Makedonija.
5.2. Za donesuvawe na zakonite koi direktno gi zasegaat kulturata,
upotrebata na jazikot, obrazovanieto, li~nite dokumenti i
upotrebata na simboli, kako i na zakonite za lokalno finansirawe,
lokalno izbori, gradot Skopje i za op{tinskite dranici, }e mora da
postoi mnozinstvo od glasovi, vo {to }e mora da ima mnozinstvo od
glasovi na pratenicite koi tvrdat deka pripa|aat na zaednicite koi
ne se mnozinsko naselenie vo Makedonija.
6. Obrazovanie i upotreba na jazicite
6.1. Vo odnos na osnovnoto i srednoto obrazovanie, nastavata }e se
izveduva na maj~inite jazici na u~enicite, a istovremeno vo cela
Makedonija }e se primenuvaat unificirani standardi za akademskite
programi.
6.2. Finansirawe od strana na dr`avata }e se obezbedi za visoko
obrazovanie na jazicite na koi {to zboruvaat najmalku 20 procenti od
naselenieto vo Makedonija, a vrz osnova na posebni spogodbi.
6.3. Pri upisot na dr`avnite univerziteti na novi studenti, koi
pripa|aat na zaednici koi ne se mnozinsko naselenie vo Makedonija, }e se
primenuva principot na pozitiva diskriminacija se dodeka upisot
pravi~no ne go odrazi sostavot na naselenieto vo Makedonija.

242

6.4. Niz cela Republika Makedonija i vo nejzinite me|unarodni odnosi

slu`ben jazik e makedonskot jazik.
6.5. Koj bilo drug jazik {to go zboruvaat najmalku 20% od naselenieto,
isto taka, e slu`ben jazik, kako {to e ovde obrazlo`eno. Vo organite na
Republika Makedonija, koj bilo slu`ben jazik razli~en od makedonskiot
mo`e da se upotrebuva vo soglasnost so zakonot, kako {to ponatamu e
elaborirano vo Aneks B. Koe bilo sice {to `ivee vo edinica na lokalna
samouprava vo koja najmalku 20% od naselenieto zboruvaat slu`ben
jazik razli~en od makedoskiot, mo`e da upotrebuva koj bilo slu`ben
jazik za da komunicira so regionalnata kancelarija na centralnata
vlada, nadle`na za taa op{tina; takvata kancelarija, }e odgovori na
toj jazik, dopolnitelno na makedonskiot. Koe bile lice mo`e da
upotrebuva koj bilo slu`ben jazik za da komunicira so glavna
kancelarija na centralnata vlada, koj }e mu odgovori na toj jazik,
dopolnitelno na makedonskiot.
6.6. Vo odnos na lokalnata samouprava, vo op{tinite kade odredena
zaednica so~inuva najmalku 20% od naselenieto na op{tinata, jazikot
na taa zaednica }e se upotrebuva kako slu`ben jazik, dopolnitelno na
makedonskiot. Vo odnos na jazicite na koi zboruvaat pomalku 20% od
naselenieto vo op{tinata, lokalnite vlasti demokratski }e odlu~at
za nivna upotreba vo javnite tela.
6.7. Vo krivi~ni i gra|anski sudski postapki na koe bilo nivo,
obvinetoto lice ili koja bilo strana }e ima pravo na prevod na
dr`aven tro{ok na site postapki, kako i na dokumenti vo soglasnost so
soodvetni dokumenti na Sovetot na Evropa.
6.8. Koi bilo li~ni dokumenti na gra|anite koi zboruvaat slu`ben jazik
razli~en od makedonskot, isto taka, }e bidat izdadeni na toj jazik,
dopolnitelno na makedonskiot jazik, vo soglasnost so zakonot.
7. Izrazuvawe na identitetot
7.1. Vo odnos na simbolite, neposredno do simbolot na Republika
Makedonija, lokalnite vlasti }e ja imaat slobodata na prednata
strana od lokalnite javni objekti da postavat simboli so koi se
obele`uva identitetot na zaednicata koja {to e vo mnozinstvo vo
op{tinata, so po~ituvawe na me|unarodnite pravila i primeni.
8. Impementacija
8.1. Ustavnite amandmani prilo`eni vo Anekks A, vedna{ }e bidat
prezentirani pred Sobranieto. Stranite }e gi prezemat site merki za
da go obezbedat usvojuvaweto na ovie amandmani vo period od 45 dena po
243

potpi{uvaweto na ovoj Ramkoven dogovor.

8.2. Usvojuvaweto na izmenite vo zakonodavstvoto utvrdeni vo Aneks B
}e bide vo soglasnost so dinamikata tamu specificirana.
8.3. Stranite na pokanuvaat me|unarodnata zaednica, {to e mo`no
poskoro da svika donatorska konferencija, na koja osobeno }e se
razgovara za makro-finansiskata pomo{; poddr{kata za finansirawe
na merkite koi }e se prezemat za potreba na implementirawe na ovoj
Ramkoven dogovor, vklu~uvajki gi i merkite za zajaknuvawe na lokalnata
samouprava; i revitalizacija i obnova vo podra~jata pogodeni od
borbite.
9. Aneksi
Slednive aneksi se sostaven del od ovoj Ramkoven dogovor.
A. Ustavni amandmani
B. Izmeni vo zakonodavstvoto
C. Implementacija i merki za gradewe doverba
10. Zavr{ni odredbi
10.1. Ovoj Dogovor stapuva na sila so negovo potpi{uvawe.
10.2. Verzijata na angliski jazik na ovoj Dogovor e edinstvena
avtenti~na verzija.
10.3. Ovoj Dogovor se vode{e pod pokrovitelstvo na pretsedatelot
Boris Trajkovski.
Potpi{an vo Skopje, Makedonija, na 13 avgust 2001 na angliski jazik.

244

ANEKS A
USTAVNI AMANDMANI
Preambula
Sega{nata Preambula da se zameni so jazik zasnovan vrz konceptite na
individualni prava i gra|ansko op{testvo kako {to sledi:
Gra|anite na Republika Makedonija, prezemaj}i ja odgovornosta za
sega{nosta i idninata na nivnata tatkovina, svesni i blagodarni na
svoite predci za `rtvite i posvetenosta vo nivnite zalo`bi i borba
za sozdavawe na samostojna i sueverna dr`ava Makedonija, i odgovorni
pred idnite generacii za za~uvuvaweto i razvojot na se {to e vredno od
bogatoto kulturno nasledstvo i so`ivotot vo Makedonija, ednakvi vo
svoite prava i obvrski kon zaedni~koto dobro - Republika Makedonija vo soglasnost so tradicijata na Kru{evskata Republika i odlukite na
ASNOM, i na referendumot od 8 septemvri 1991 godina odlu~ija da ja
konstituiraat Republika Makedonija kako samostojna, sueverna
dr`ava, so namera da se vospostavi i zacvrsne vladeeweto na pravoto,
da se garantiraat ~ovekovite prava i gra|anski slobodi, da se obezbedi
mir i so`ivot, socijalna pravda, preku svoite pretstavnici vo
Sobranieto na Republika Makedonija, izbrani na slobodni i
demokratski izbori, usvojuvaat...

AMANDMANI NA USTAVOT NA REPUBLIKA

MAKEDONIJA
4,5,6,7,8,9,10,11,12,123,14,15,16,17 i 18
Ovie amandmani se sostaven del na Ustavot na Republika
Makedonija i vleguvaat vo sila so denot na negovoto proglasuvawe.

AMANDMAN 4
1. Gra|anite na Republika Makedonija, Makedonskiot narod, kako
i gra|anite {to `iveat vo nejzinite granici, koi se del od Albanskiot
narod, Turskiot narod, Vla{kiot narod, Srpskiot narod, Romskiot
narod, Bo{wa~kiot narod i drugite, prezemaj}i ja odgovornosta za
sega{nosta i idninata na nivnata tatkovina, svesni i blagodarni na
svoite predci za `rtvite i posvetenosta vo nivnite zalo`bi i borba
245

za sozdavawe na samostojna i suverena dr`ava Makedonija i odgovorni

pred idnite generacii za za~uvuvaweto i razvoj na se {to e vredno od
bogatoto kulturno nasledstvo i so`ivot vo Makedonija, ednakvi vo
svoite prava i obvrski kon zaedni~koto dobro - Republika Makedonija vo soglasnost so tradicijata na Kru{evskata Republika i odlukite na
ASNOM i na referendumot od 8 Septemvri 1991g, odlu~ija da ja
konstituiraat Republika Makedonija kako samostojna, suverena
dr`ava, so namera da se vospostavi i zacvrsti vladeeweto na pravoto,
da se garantiraat ~ovekovite prava i gra|anskite slobodi, da se
obezbedi mir i so`ivot, socijalna pravda, ekonoska blagosostojba i
napredok na li~niot i zaedni~kiot `ivot, preku svoite pretstavnici
vo Sobranieto na Republika Makedonija, izbrani na slobodni i
demokratski izbori go donesuvaat ovoj
2. So to~kata 1 na ovoj amandman se zamenuva Preambulata na
Ustavot na Republika Makedonija.

AMANDMAN 5
1. Na celata teritorija vo Republika Makedonija i vo nejzinite
me|unarodni odnosi slu`ben jazik e Makedonskiot jazik i negovoto
kirilsko pismo.
Drug jazik {to go zboruvaat najmalku 20% od gra|anite isto taka
e slu`ben jazik i negovoto pismo, kako {to e opredeleno so ovoj ~len.
Li~nite dokumenti na gra|anite koi zboruvaat slu`ben jazik
razli~en od Makedonskiot jazik, se izdavaat na makedonski jazik i
negovoto pismo, kako i na toj jazik i negovoto pismo vo soglasnost so
zakon.
Koj bilo gra|anin koj `ivee vo edinicite na lokalnata samouprava
vo koja najmalku 20% od gra|anite zboruvaat slu`ben jazik razli~en od
makedonskiot jazik, vo komunikacijata so podra~nite edinici na
ministerstvata, mo`e da upotrebi koj bilo od slu`benite jazici i
negovoto pismo. Podra~nite edinici nadle`ni za tie edinici na
lokalna samouprava odgovaraat na makedonski jazik i negovoto kirilsko
pismo, kako i na slu`ben jazik i pismo {to go upotrebuva gra|aninot.
Sekoj gra|anin vo komunikacija so ministerstvata mo`e da upotrebuva
eden od slu`benite jazici i negovoto pismo, a ministerstvata
odgovaraat na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo, kako i na
slu`beniot jazik i pismoto {to go upotrebuva gra|aninot.
Vo organite na dr`avnata vlast vo Republika Mkedonija slu`ben
jazik razli~en od makedonskiot jazik, mo`e da se koristi vo soglasnost
so zakon.
246

Vo edinicite na lokalnata samourava jazikot i pismoto {to go

koristat najmalku 20% od gra|anite e slu`ben jazik, pokraj
makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo. Za upotrebata na
jazicite i pismata na koi zboruvaat pomalku od 20% od gra|anite vo
edinicite na lokalnata samouprava, odlu~uvaat organite na edinicite
na lokalnata samouprava.
2. So ovoj amandman se zamenuva ~lenot 7 na Ustavot na Republika
Makedonija.

AMANDMAN 6
1. Soodvetna i pravi~na zastapenost na gra|anite koi pripa|aat
na site zaednici, vo organite na dr`avnata vlast i drugite javni
institucii na site nivoa.
2. So to~kata 1 na ovoj amandman se dopolnuva alinejata 2 na
~lenot 8 na Ustavot na Republika Makedonija.

AMANDMAN 7
1. Makedonskata pravoslavna crkva, kako i Islamskata verska
zaednica
vo
Makedonija,
Katoli~kata
crkva,
EvangelskoMetodisti~kata crkva, Evrejskata zaednica i drugite verski zaednici
i religiozni grupi se odvoeni od dr`avata i se ednakvi pred zakonot.
2. Makedonskata pravoslavna crkva, kako i Islamskata verska
zaednica
vo
Makedonija,
Katoli~kata
crkva,
EvangelskoMetodisti~kata crkva, Evrajskata zaednica i drugite verski zaednici
i religiozni grupi se slobodni vo osnovanjeto na verski u~ili{ta i na
socijalni i dobrotvorni ustanovi bo postapka predvidena so zakon.
3. So to~kata 1 na ovoj amandman se zamenuva stavot 3 na ~lenot 19, a
so to~kata 2 se zamenuva stavot 4 na ~lenot 19 na Ustavot na
Republika Makedonija.

AMANDMAN 8
1. Pripadnicite na zaednicite imaat pravo slobodno da go
izrazuvaat, neguvaat i razvivaat svojot identitet i osobenostite na
svoite zaednici i da gi upotrebuvaat simbolite na svojata zaednica.
Republikata im ja garantira za{titata na etni~kiot,
kulturniot, jazi~niot i verskiot identitet na site zaednici.

247

Pripadnicite na zaednicite imaat pravo na nastava na svojot

jazik vo osnovnoto i srednoto obrazovanie na na~in utvrden so zakon. Vo
u~ili{tata vo koi obrazovanieto so odviva na drug jazik se izu~uva i
makedonskiot jazik.
2. So ovoj amandman se zamenuva ~lenot 48 na Ustavot na
Republika Makedonija.

AMANDMAN 9
1. Republikata garantira za{tita, unapreduvawe i zbogatuvawe
na istoriskoto i umetni~koto bogatstvo na Makedonija i na site
zaednici vo Makedonija, kako i na dobrata koi go so~inuvaat bez ogled
na nivniot praven re`im.
2. So to~kata 1 na ovoj amandman se zamenuva stavot 2 na ~lenot
56 na Ustavot na Republika Makedonija.

AMANDMAN 10
1. Sobranieto mo`e da odlu~uva ako na sednicata prisustvuva
mnozinstvo od vkupniot broj na pratenici. Sobranieto odlu~uva so
mnozinstvo glasovi od prisutnite pratenici, a najmalku so edna
tretina od vkupniot broj pratenici, ako so Ustavot ne e predvideno
posebno mnozinstvo.
2. Za zakoni koi direktno gi zasegaat kulturata, upotrebata na
jazicite, obrazovanieto, li~nite dokumenti i upotrebata na
simbolite, Sobranieto odlu~uva so mnozinstvo glasovi od prisutnite
pratenici, pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi od prisutnite
pratenici koi pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo
Republika Makedonija. Sporod vo vrska so primenata na ovaa odredba, go
re{ava Komitetot za odnosi me|u zaednicite.
3. So ovoj amandman se zamenuva ~lenot 69 na Ustavot na
Republika Makedonija.

AMANDMAN 11
1. Sobranieto izbira naroden pravobranitel so mnozinstvo
glasovi od vkupniot broj pratenici, pri {to mora da ima mnozinstvo
glasovi od vkupniot broj na pratenicite koi pripa|aat na zaednicite
koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija.

248

2. Narodniot pravobranitel gi {titi ustavnite i zakonskite

prava na gra|anite {to im se povredeni od organite na dr`avnata
uprava i od drugi organi i od drugi organi i organizacii {to imaat
javni ovlastuvawa. Narodniot pravobranitel posvetuva osobeno
vlijanie za za{tita na na~elata na nediskriminacija, soodvetna i
pravi~na zastapenost na pripadnicite na zaednicite vo organite na
dr`avnata vlast, organite na edinicite na lokalnata samouprava i vo
javnite ustanovi i slu`bi.
3. So to~kata 1 na ovoj amandman se zamenuva stavot eden na
~lenot 77, a so to~kata 2 se dopolnuva stavot 2 na ~lenot 77 na
Ustavot na Republika Makedonija.

AMANDMAN 12
1. Sobranieto osnova Komitet za odnosi me|u zaednicite.
Komitetot go so~inuvaat 19 ~lena od koi po sedum ~lena od redot
na pratenicite vo Sobranieto Makedonci i Albanci i po eden ~len od
redot na pratenicite Turci, Vlasi, Romi, Srbi i Bo{waci. Dokolku
nekoj od zaednicite nema pratenici, narodniot pravobranitel, po
konsultacii so relevantnite pretstavnici na tie zaednici, }e gi
predlo`i ostanatite ~lenovi na Komitetot.
Sobranieto gi izbira ~lenovite na Komitetot.
Komitetot razgleduva pra{awa od odnosite me|u zaednicite vo
Republikata i dava mislewe i predlozi za nivno re{avawe.
Sobranieto e dol`no da gi razgleduva mislewata i predlozite na
Komitetot i da donese odluka vo vrska so niv.
Vo slu~aj na spor vo vrska so sproveduvaweto na postapkata za
glasawe vo Sobranieto, utvrdena vo ~lenot 69 stav 2, Komitetot
odlu~uva so mnozinstvo glasovi od ~lenovite za toa dali }e se sprovede
postapkata.
2. So to~kata 1 na ovoj amandman se zamenuva ~lenot 78 na
Ustavot na Republika Makedonija i se bri{e alinejata 7 na ~lenot 84
na Ustavot na Republika Makedonija.

AMANDMAN 13
1. Pri imenuvaweto na trojca ~lenovi, Pretsedatelot }e
obezbedi sostavot na Sovetot kako celina soodvetno da go odrazuva
sostavot na naselenieto vo Republika Makedonija.
249

2. So to~kata 1 na ovoj amandman se dopolnuva stavot 2 na

~lenot 86 na Ustavot na Republika Makedonija.

AMANDMAN 14
1. Trojcata od ~lenovite se izbiraat so mnozinstvo glasovi od
vkupniot broj pratenici, pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi od
vkupniot broj pratenici koi pripa|aat na zaednicite koi ne se
mnozinstvo vo Republika Makedonija.
2. So ovoj amandman se dopolnuva stavot 2 na ~lenot 104 na
Ustavot na Republika Makedonija.

AMANDMAN 15
1. Sobranieto gi izbira sudiite na Ustavniot sud. Sobranieto
izbira {est sudii na Ustavniot sud so mnozinstvo glasovi od vkupniot
broj pratenici. Sobranieto izbira trojca sudii so mnozinstvo glasovi
od vkupniot broj pratenici, pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi
od vkupniot broj pratenici koi pripa|aat na zaednicite koi ne se
mnozinstvo vo Republika Makedonija. Mandatot na sudiite trae devet
godini bez pravo na povtoren izbor.
2. So ovoj amandman se zamenuva stavot 2 na ~lenot 109 na
Ustavot na Republika Makedonija.

AMANDMAN 16
1. Lokalnata samouprava se ureduva so zakon koj se donesuva so
dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici, pri {to
mora da ima mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici koi
pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija.
Zakonite za lokalno finansirawe, lokalni izbori, op{tinski granici i
za gradoto Skopje, se donesuvaat so glasovi od vkupniot broj pratenici,
pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi od prisutnite pratenici koi
pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija
2. So ovoj amandman se zamenuva stavot 5 na ~lenot 114 na
Ustavot na Republika Makedonija.

AMANDMAN 17
1. Vo edinicite na lokalnata samouprava, gra|anite neposredno i
preku pretstavnici u~estvuvaat vo odlu~uvaweto za pra{awata od

250

lokalno zna~ewe, a osobeno vo oblastite na javnite slu`bi, urbanizmot

i rujalnoto planirawe, za{titata na okolinata, lokalniot ekonomski
razvoj, lokalnoto finansirawe, komunalnite dejnosti, kulturata,
sportot,
socijalnata
i
detskata
za{tita,
obrazovanieto,
zdravstvenata za{tita i vo drugi oblasti utvrdeni so zakon.
2. Vo gradot Skopje gra|anite neposredno i preku pretstavnici
u~estvuvaat vo odlu~uvaweto za pra{awata od lokalno zna~ewe, a
osobeno vo oblastite na javnite slu`bi, urbanizmot i rujalnoto
planirawe, za{titata na okolinata, lokalniot ekonomski razvoj,
lokalnoto finansirawe, komunalnite dejnosti, kulturata, sportot,
socijalnata i detskata za{tita, obrazovanieto, zdravstvenata
za{tita i vo drugi oblasti utvrdeni so zakon.
3. So to~kata 1 na ovoj amandman se zamenuva stavot 1 na ~lenot
115 na Ustavot na Republika Makedonija, a so to~kata 2 se zamenuva
stavot 2 na ~lenot 117 na Ustavot na Republika Makedonija.

AMANDMAN 18
1. Odluka za izmena na Preambulata, ~lenovite na lokalna
samouprava, ~lenot 131, koja bilo odredba {to se odnesuva na pravata
na pripadnicite na zaednicite, vklu~uvaj}i gi osobeno ~lenovite
7,8,9,19,48,56,69,77,78,86,104 i 109, kako i odluka za dodavawe koja bilo
nova odredba koja se odnesuva na predmetot na tie odredi i tie ~lenovi,
}e bide potrebno dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj
pratenici vo koe mora da ima mnozinstvo glasovi od vkupniot broj
pratenici koi pripa|aat na zaednicite {to ne se mnozinstvo vo
Republika Makedonija.
2. So ovoj amandman se dodava nov stav 4 na ~len 131 od Ustavot
na Republika Makedonija.

251

TEKST NA PREAMBULATA NA MAKEDONSKIOT

USTAV OD 17 NOEMVRI 1991

Vrz osnova na ~len 443 od Ustavot na Republika Makedonija,

Sobranieto na Republika Makedonija na sednicata odr`ana
na 17 noemvri 1991 godina, donese:

ODLUKA
ZA PROGLASUVAWE NA USTAVOT NA REPUBLIKA
MAKEDONIJA

Se proglasuva Ustavot na Republika Makedonija {to go usvoi

Sobranieto na Republika Makedonija na sednicata odr`ana
na 17 noemvri 1991 godina.

SOBRANIE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Br. 08-4642/1
17 noemvri 1991 godina
Skopje
Pretsedatel
na Sobranieto na Republika
Makedonija
Stojan Andov, s.r.

252

Trgnuvaj}i od istoriskoto kulturno, duhovno i dr`avno

nasledstvo na makedonskiot narod i od negovata vekovna
borba za nacionalna i socijalna sloboda i za sozdavawe na
svoja dr`ava, a posebno od dr`avno-pravnitetradicii na
Kru{evskata republika i storiskite oluki na ASNOM i
ustavno-pravniot kontinuitet na makedonskata dr`ava
kako suverena republika vo Federativna Jugoslavija, od
slobodno izrazenata volja na gra|anite na Republika
Makedonija na referendumot od 8 septemvri 1991 godina, kako
i od istoriskiot fakt deka Makedonija e konstituirana
kako nacionalna dr`ava na makedonskiot narod vo koja se
obezbeduva celosna gra|anska ramnopravnost i trajno
so`itelstvo na makedonskiot narod so Albancite, Turcite,
Vlasite, Romite i drugite nacionalnosti koi `iveat vo
Republika Makedonija, a

so cel:
- Republika Makedonija da se konstituira kako suverena
dr`ava i samostojna i kako gra|anska i demokratska dr`ava;
- da se vospostavi i izgradi vladeeweto na pravoto kako
temelen sistem na vlasta;
-da se garantiraat ~ovekovite prava, gra|anskite slobodi i
nacionalnata ramnopravnost;
-da se obezbedi mir i so`itelstvo na makedonskiot narod so
nacionalnostite koi `iveat vo Republika Makedonija i
-da se obezbedi socijalna pravda, ekonomska blagosostojba i
napredok na li~niot i zaedni~kiot `ivot,
Sobranieto na Republika Makedonija, donesuva...

253