ISBN 978-608-227-040-1

20
1991-2011
Izdava~:
DR@AVEN ZAVOD ZA STATISTIKA, Skopje, "Dame Gruev" 4
Za izdava~ot:
m-r Blagica Novkovska, direktor

............................................................................................... 3
. ............................................................. 4
...................... 4
.................................................................................... 5
............................................................................................... 6
....................................................................................... 13
.................................................................................................. 14
. ........................................................................................ 15
..................................................................................... 18
, . ............................................................. 22
. ...................................................... 28

................................................................... 31

....................................................................................... 34
. .............................................................................................. 35
. ........................................................................... 37
,

........................................................ 38

..................................................................................... 41

20
1991-2011

Dr`avniot zavod za statistika so ovaa publikacija se pridru`uva

kon proslavuvaweto na 20-godi{ninata na nezavisna Republika
Makedonija - period koj za site nas be{e poln so promeni, podemi i
predizvici, golem entuzijazam i `elba za napredok na site poliwa na
op{testveno-politi~kiot i ekonomskiot `ivot na zemjata.
Ovoj period i za Dr`avniot zavod za statistika be{e buren i
ispolnet so mnogu novini. No, `elbata za napredok i priklu~uvawe kon
evropskite statisti~ki tekovi n vode{e vo na{ata sekojdnevna rabota
i ni pomogna da gi postignuvame postavenite celi. Pominavme period
na golemi transformacii, promeni vo metodot na rabotewe, promeni vo
upotrebata na novite tehnologii, i seto toa go postignavme so relativno
mal broj na lu|e koi so svojata posvetenost na rabotata dadoa ogromen
pridones vo ona {to denes e makedonskata statistika - ogledalo na
celokupniot `ivot vo dr`avata.
Priklu~uvaj}i se kon ~estvuvaweto na ovoj golem jubilej, se
obidovme preku brojki da go prika`eme patot {to Republika Makedonija
go izode vo poslednive 20 godini - brojki koi go otslikuvaat minatoto,
no i brojki koi pretstavuvaat osnova za natamo{niot uspe{en pat na
nezavisna Republika Makedonija.
Neka ni e ~estit 20-tiot rodenden na nezavisna Republika Makedonija!

Direktor
m-r Blagica Novkovska

20
1991-2011
Karta na Republika Makedonija

Op{tini i statisti~ki regioni

vo Republika Makedonija

20
1991-2011
Zemjotresi so ja~ina pogolema od 6 stepeni

Temperatura na vozduhot i vrne`i

1991-2000

2001-2010

Prose~na temperatura na vozduhot, oC

Skopje

12.7

13.1

Ohrid

18.5

11.6

Godi{ni vrne`i vo mm/l/m2

Skopje

470.7

559.0

Berovo

534.1

686.8

Izvor: Uprava za hidrometeorolo{ki raboti

+48 oC
05.07.2000 .

Vremeto e...
Koga zboruvame za `ivotnata sredina, ~estopati
mislime na vremeto, odnosno temperatura, vrne`i i dr.
Tabelata poka`uva podatoci za vremeto vo nekoi gradovi
vo Republika Makedonija. Sledeweto na indikatorite
za temperaturata i vrne`ite poka`uva zgolemuvawe na
ekstremite na temperaturata i vrne`ite vo periodot 19912010 godina.

-30.4 oC
07.01.1993 .

Prirodata e nepredvidliva....
Me|u rizicite za `ivotnata sredina se i seizmi~kite
nastani. Na teritorijata na Republika Makedonija sekoja
godina se slu~uvaat zemjotresi so prose~en intenzitet vo
epicentarot od 4 stepeni spored Evropskata makroseizmi~ka
skala.

20
1991-2011
Vo dvodeceniskiot period (1991-2010) naselenieto

Prirodniot prirast (koj ja poka`uva razlikata

vo Republika Makedonija ja zadr`uva pozitivnata nasoka na

pome|u brojot na `ivorodenite i umrenite lica) e pozitiven,

porast i spored poslednata procena na naselenieto (sostojba

no so namaleno tempo, t.e. vo 1994 godina toj iznesuva

30.06.2010), vo Republika Makedonija ima 2 055 004 `iteli, a

15 772 lica, dodeka vo 2010 godina 5 183 lica. Vo ovoj period

gustinata na naselenost iznesuva 80 `iteli na km2.

se bele`i pad na stapkata na prirodniot prirast (koja go

poka`uva prirodniot prirast na 1000 `iteli) od 8.1 lica na

2.055.004

1000 `iteli vo 1994 godina na 2.5 lica vo 2010 godina.

Naselenie na sredina na godinata

1) Podatok od Popisot 1994

2) Procenite se izraboteni vrz osnova na vkupnoto naselenie spored Popisot 1994
3) Procenite se izraboteni vrz osnova na vkupnoto naselenie spored Popisot 2002

Priroden prirast

20
1991-2011
Migraciite direktno vlijaat na zgolemuvaweto

Vo 2010 godina najmnogu stranci so privremen prestoj

ili namaluvaweto na brojnata sostojba na naselenieto (vo

vo Republika Makedonija se doselile od Turcija (337 lica)

zavisnost od predznakot na saldoto na migraciite).

i od Srbija (275 lica), dodeka od Republika Makedonija

najmnogu gra|ani se otselile vo Italija (130 lica) i vo SAD
(126 lica).

Broj na ma`i
na 1000 `eni

Saldo na
migracii

Spored podatocite za polovata struktura na nasele-

1994

586

1994

1003

1995

674

1995

1003

1996

630

1996

1003

1997

485

1997

1002

1998

354

1998

1002

Podatocite poka`uvaat deka `enite vo Republika

1999

531

1999

1002

Makedonija `iveat podolgo od ma`ite. O~ekuvanoto traewe

2000

474

2000

1001

na `ivotot bele`i zgolemuvawe, t.e. na ma`ite rodeni vo

2001

146

2001

1001

1995 godina e 70.2 godini, a na onie rodeni vo 2009 godina

2002

642

2002

1009

e 72.5 godini, dodeka kaj `enite zgolemuvaweto se dvi`i

2003

455

2003

1008

2004

-113

2004

1007

2005

-758

2005

1007

2006

-528

2006

1006

Kako rezultat na namalenata stapka na fertilitet

2007

142

2007

1005

(od 2.1 vo 1994 godina na 1.6 vo 2010 godina) i zgolemenoto

2008

-521

2008

1005

o~ekuvano traewe na `ivotot (od 72.1 godini vo 1995 godina

2009

-510

2009

1005

na 74.6 vo 2010 godina), naselenieto na Republika Makedonija

2010

-620

2010

1005

staree, na {to uka`uvaat i promenite vo starosnata struktura

nieto vo Republika Makedonija, se zabele`uva maskulinitet,

t.e., izrazeno vo brojki, vo 1994 godina imame 1003 ma`i na
1000 `eni, a vo 2010 godina 1005 ma`i na 1000 `eni.

4.2

od 74.3 godini za rodenite vo 1995 godina do 76.7 godini za

rodenite vo 2009 godina.

na naselenieto.

20
1991-2011
O~ekuvano traewe na `ivotot

2011

Vkupno

Ma`i

@eni

1995

72.1

70.2

74.3

1996

72.4

70.4

74.6

1997

72.6

70.6

74.7

1998

72.7

70.6

74.9

1999

72.8

70.7

75.0

2000

73.2

70.9

75.6

2001

73.2

70.9

75.6

2002

73.3

71.0

75.8

2003

73.4

71.1

75.7

2004

73.6

71.4

75.9

2005

73.8

71.6

75.9

2006

73.8

71.7

75.9

2007

74.0

71.9

76.1

2008

74.2

72.1

76.3

2009

74.6

72.5

76.7

Vo periodot od 1994 do 2010 godina, u~estvoto na

mladoto naselenie (0-14 godini) vo vkupnoto e namaleno od
483 923 lica na 361 236 ili za 25.4%, dodeka u~estvoto
na staroto naselenie (65 i pove}e godini) e zgolemeno od

164 678 lica vo 1994 godina na 239 756 lica vo 2010 godina
ili za 45.6%.

Vo periodot od 1994 do 2010 godina se zabele`uva

pad na ra|awata vo zemjata {to pridonese za namaluvawe na
stapkata na natalitet (brojot na `ivorodeni na 1000 `iteli)
od 16.1 promili vo 1994, na 11.8 promili vo 2010. Isklu~ok e
2000 godina, kako rezultat na psiholo{kiot moment (po~etok
na noviot milenium), koga vo sporedba so 1999 godina, brojot
na `ivorodenite vo zemjata se zgolemi za 4.8 procentni
poeni.
Prose~nata vozrast na majkata pri prvite ra|awa
bele`i zgolemuvawe za 2.5 godini, t.e. od 23.5 godini vo 1994
godina na 26.0 godini vo 2010 godina.
Namaluvaweto na stapkata na natalitet se dol`i na
takanare~eniot tempo-efekt ili odlo`uvawe na ra|awata i
sklu~uvawe na brak na povozrasni godini, pa vo taa nasoka se
bele`i opa|awe na brojot na sklu~enite brakovi od 15 736
na 14 155 brakovi, no vo isto vreme imame i zgolemuvawe na
brojot na razvodi od 612 vo 1994 na 1 720 vo 2010. Isto taka,
vo 1994 godina ima 38.9 razvodi na 1000 sklu~eni brakovi,
dodeka vo 2010 godina toj broj iznesuva 121.5 razvodi na
1000 sklu~eni brakovi. Prose~nata vozrast pri sklu~uvawe
prv brak na nevestata e zgolemena od 22.9 godini vo 1994 na
25.2 godini vo 2010 godina, dodeka prose~nata vozrast na
mlado`enecot bele`i zgolemuvawe od 26.0 na 28.0 godini.

20
1991-2011
Starosno-polova piramida - 30.06.1994

Starosno-polova piramida - 30.06.2010

2010

245

99

Mlado i staro naselenie

Promenite vo starosnata struktura na naselenieto

imaat svoja refleksija i na brojot na umrenite lica {to vo
periodot 1994-2010 vlijae{e na zgolemuvaweto na op{tata
stapka na mortalitetot od 8.0 na 9.3 umreni lica na iljada
`iteli. Smrtnosta na ma`ite e povisoka vo odnos na `enite.
I vo odnos na prose~nata vozrast na umrenite lica, vo 2010
godina `enite imaat za 4.3 godini povisoka prose~na vozrast,
t.e. 73.9 godini, nasproti ma`ite ~ija prose~na vozrast
iznesuva 69.6 godini.

20
1991-2011
@ivorodeni deca, po pol

2011

10

Prose~na vozrast na majkata pri ra|awe na prvo dete

Vkupno

Ma`i

@eni

1994

31 421

16 142

15 279

1995

29 886

15 668

14 218

1996

28 946

15 061

13 885

1997

26 830

13 956

12 874

1998

26 639

13 776

12 863

1999

24 964

12 969

11 995

2000

26 168

13 627

12 541

2001

24 183

12 466

11 717

2002

24 154

12 477

11 677

2003

23 596

12 170

11 426

2004

23 361

12 163

11 198

2005

22 482

11 451

11 031

2006

22 585

11 629

10 956

2007

22 688

11 772

10 916

2008

22 945

11 826

11 119

2009

23 684

12 340

11 344

2010

24 296

12 631

11 665

U~estvo na vonbra~nite deca vo odnos

na vkupnite ra|awa

20
1991-2011
Umreni spored naj~estite pri~ini za smrt
Me|unarodna statisti~ka
klasifikacija na bolestite
i na srodnite zdravstveni
problemi

Sklu~eni i razvedeni brakovi

1994

2000

2006

2010

Bolesti na
cirkulatorniot sistem

8 411

9 659

10 932

11 069

Neoplazmi

2 506

3 049

3 419

3 705

Endokrini bolesti

376

537

744

741

Bolesti na
respiratorniot sistem

705

622

691

712

Povredi i truewa

632

720

653

588

Kako najzastapeni pri~ini za smrt vo periodot 19942010 se:bolestite na cirkulatorniot sistem, neoplazmite,
a potoa sleduvaat umrenite od endokrini, nutritivni i
metaboli~ni bolesti.

Broj na
sklu~eni
brakovi

Prose~na
vozrast
pri sklu~uvawe
na prv
brak na
mlado`enecot

Prose~na
vozrast
pri sklu~uvawe
na prv
brak na
nevestata

Stapka
na nupcijalitet sklu~eni
brakovi
na 1000
naselenie

Broj na
razvedeni
brakovi

Stapka na
divorcijalitet razvedeni
brakovi
na 1000
naselenie

Razvedeni
brakovi
na 1000
sklu~eni

1994

15 736

26.0

22.9

8.1

612

0.3

38.9

1995

15 823

26.1

23.0

8.0

710

0.4

44.9

1996

14 089

26.0

23.0

7.1

705

0.4

50.0

1997

14 072

26.2

23.2

7.0

1 021

0.5

72.6

1998

13 993

26.3

23.2

7.0

1 027

0.5

73.5

1999

14 172

26.4

23.4

7.0

1 045

0.5

73.7

2000

14 255

26.6

23.6

7.0

1 325

0.7

93.0

2001

13 267

26.8

23.8

6.5

1 448

0.7

109.1

2002

14 522

26.8

23.8

7.2

1 310

0.6

90.2

2003

14 402

27.2

24.2

7.1

1 405

0.7

97.6

2004

14 073

27.4

24.3

6.9

1 645

0.8

116.9

2005

14 500

27.6

24.5

7.1

1 552

0.8

107.0

2006

14 908

27.6

24.5

7.3

1 475

0.7

98.9

2007

15 490

27.7

24.7

7.6

1 417

0.7

91.5

2008

14 695

27.7

24.7

7.2

1 209

0.6

82.3

2009

14 923

28.0

25.0

7.3

1 287

0.6

86.2

2010

14 155

28.0

25.2

6.9

1 720

0.8

121.5

121.5

1000

11

20
1991-2011
Naselenie

12

Migracii

20
1991-2011
Prijaveni, obvineti i osudeni polnoletni i
maloletni lica
Polnoletni
prijaveni

obvineti

Osudeni polnoletni i maloletni lica

Maloletni
osudeni

prijaveni

obvineti

osudeni

1991

13 429

9 678

7 095

2 211

1 683

1 357

1992

17 149

8 801

6 660

2 668

1 714

1 453

1993

22 816

8 496

6 538

2 616

2 238

1 861

1994

20 283

8 534

6 724

2 289

1 927

1 542

1995

19 969

9 579

7 711

2 314

1 542

1 184

1996

19 452

8 012

6 341

1 699

1 548

1 162

1997

19 277

7 167

4 732

1 888

1 021

745

1998

20 582

7 891

6 128

2 132

1 285

934

1999

19 383

8 533

6 783

1 999

1 190

936

2000

20 220

8 078

6 496

1 815

1 154

939

2001

18 018

7 509

5 952

1 446

1 088

877

2002

18 171

8 450

6 383

1 266

999

776

2003

20 161

9 926

7 661

1 278

1 027

826

2004

22 591

9 916

8 097

1 488

1 004

877

2005

23 814

10 639

8 845

1 262

889

762

2006

23 514

11 317

9 280

1 500

987

844

2007

23 305

11 648

9 639

1 229

839

676

2008

26 409

11 310

9 503

1 355

981

715

2009

30 404

11 905

9 801

1 519

1 030

748

2010

30 004

11 239

9 169

1 244

750

547

Vo periodot 1991 - 2010 godina, brojot na prijaveni, obvineti

i osudeni polnoletni lica kontinuirano raste. Taka, vo 2010
godina, brojot na prijaveni polnoletni lica iznesuva{e 30004 {to
pretstavuva zgolemuvawe od 123,4% vo odnos na 1991 godina koga
bea registrirani 13 429 prijaveni. Vo 2010 godina se obvineti 11239
lica {to e za 16,1% pove}e vo odnos na 1991 koga bea obvineti
9678. Vo 2010 godina se osudeni 9169 lica {to e za 29,2% pove}e
vo odnos na 1991 godina koga bea osudeni 7095 lica.
Kaj maloletnicite, pak, razgleduvaj}i go periodot od
poslednive 20 godini, vo prvite 3 godini brojot na storiteli na
krivi~ni dela se zgolemuva, a od 1994 pa do 2010 godina postoi
tendencija na namaluvawe na brojot. Taka, vo 2010 godina se
prijaveni 1244 maloletni lica {to e za 43,7% pomalku od 1991
koga se prijaveni 2211 maloletni storiteli na krivi~ni dela. Vo
2010 godina se obvineti 750 maloletnici {to e za 55,4% pomalku vo
odnos na 1991 godina koga se obvineti 1683. Vo odnos na osudenite
maloletnici, vo 2010 godina se osudeni 547 {to e za 59,7% pomalku
vo odnos na 1991 godina koga se osudeni 1357 maloletni storiteli
na krivi~ni dela.Kako kaj polnoletnite, taka i kaj maloletnite
storiteli, najbrojni se krivi~nite dela protiv imotot i toa kra`ba
i te{ka kra`ba

13

20
1991-2011
Kandidati za pratenici vo Sobranieto na Republika
Makedonija, po pol i po vozrast
Vkupno

Izbori, 1990

Vozrast
18-29

30-39

40-49

50-59

60 i pove}e

1990
Vkupno

962

86

280

337

210

49

@eni

57

...

...

...

...

...

2008
Vkupno

1 540

430

363

382

248

117

@eni

535

193

126

116

69

31

Izbrani pratenici vo Sobranieto na Republika

Makedonija, po pol i po vozrast
Vkupno

Vozrast
18-29

30-39

40-49

50-59

60 i pove}e

1990
Vkupno

120

35

50

23

@eni

...

...

...

...

...

2008
Vkupno

120

38

48

17

@eni

34

11

12

Vo soglasnost so izborniot zakon, vo 1990 godina, za prvpat

izborite vo Republika Makedonija se sprovedeni vo uslovi na
pove}epartiski sistem, t.e. so u~estvo na kandidati od pove}e
politi~ki partii.

14

Od podatocite od tabelata e o~igledno deka brojot na

kandidatite za pratenici i izbranite pratenici zna~itelno se
zgolemuva.

Izbori, 2008

20
1991-2011
Niskiot prirast vo izminatiot period neminovno
dovede do namaluvawe na brojot na deca od u~ili{na vozrast.
Vo u~ebnata 1991/1992 godina se zabele`ani 261127 deca
vo osnovnoto obrazovanie, a vo u~ebnata 2009/2010, 208 980
u~enici, {to e za 20 procenti pomalku otkolku vo ranite
devedesetti godini.
Brojot na u~enicite vo srednoto obrazovanie, so mali
oscilacii, poka`uva tendencija na zgolemuvawe i vo u~ebnata
2009/2010 godina dostigna brojka do 94 284 u~enici.
I pokraj toa {to generaciski brojot na decata se namaluva, a so toa i brojot na u~enicite vo osnovnoto obrazovanie,
sepak se zgolemuva brojot na onie koi go prodol`uvaat svoeto
{koluvawe vo sredno obrazovanie.
Vo periodot od osamostojuvaweto pa do denes, se
zabele`uva postojano podobruvawe na uspehot na u~enicite
koi go zavr{ile osnovnoto obrazovanie. Vo u~ebnata 1991/92
godina, 36 procenti od u~enicite postignale odli~en uspeh.
Vo u~ebnata 2009/2010 godina nivniot procent iznesuva 46.
Vo istiot period e zabele`an blag porast na u~estvoto na
u~enici koi postignale mnogu dobar uspeh, dodeka u~estvoto
na decata koi zavr{ile so ocenka "dobar" bele`i malo
opa|awe. Zna~itelno e namaluvaweto na u~estvoto na decata
koi go zavr{ile oddelenieto so "dovolen" uspeh - od 19
procenti vo u~ebnata 1991/1992 na 7 procenti vo u~ebnata
2004/2005 godina.

Uspeh na u~enicite koi zavr{ile osnovno u~ili{te,

spored ocenkite
Vkupno

Odli~en

1991/1992

28 679

10 330

1992/1993

28 782

1993/1994

Mnogu dobar

Dobar

Dovolen

5 631

7 228

5 490

10 759

5 777

7 283

4 963

29 071

11 146

5 841

7 162

4 922

1994/1995

29 494

11 814

5 854

7 214

4 612

1995/1996

29 871

12 613

6 171

6 998

4 089

1996/1997

30 522

13 607

6 408

6 919

3 588

1997/1998

30 741

14 260

6 214

6 708

3 559

1998/1999

30 389

14 772

6 175

6 426

3 016

1999/2000

30 564

15 324

6 337

6 235

2 668

2000/2001

30 252

15 483

6 169

5 936

2 664

2001/2002

31 090

16 182

6 452

6 006

2 450

2002/2003

30 095

15 829

6 283

5 594

2 389

2003/2004

29 039

15 318

6 082

5 421

2 218

2004/2005

28 816

15 262

6 012

5 404

2 138

2005/2006

28 993

14 967

6 184

5 779

2 063

2006/2007

27 747

14 024

5 786

5 633

2 304

2007/2008

27 046

13 767

5 768

5 303

2 208

2008/2009

26 915

11 520

5 717

6 265

3 413

2009/2010

25 730

11 829

5 638

5 651

2 612

2009/2010
46 %

15

20
1991-2011
U~enici vo osnovno i vo sredno redovno obrazovanie

Potrebno vreme na diplomiranite studenti

od zapi{uvawe do diplomirawe
Vkupno

2007/2008 ,

Do tri godini

^etiri do
{est godini

Sedum i
pove}e godini

2000

3 740

54

2 062

1 624

2001

3 480

42

1 928

1 510

2002

3 618

42

1 980

1 596

2003

4 404

24

2 422

1 958

2004

5 010

42

2 855

2 113

2005

5 397

37

3 234

2 126

2006

6 213

96

3 893

2 224

2007

8 360

107

5 810

2 443

2008

10 838

1 389

6 959

2 490

2009

10 232

1 192

6 619

2 421

2010

9 944

1 733

5 889

2 322

Stapkata na porast na zapi{ani studenti na visokite

Nasproti mislewata deka dol`inata na studirawe

stru~ni {koli i fakulteti e mnogu pogolema od onaa na

se zgolemuva, podatocite za diplomiranite studenti vo

u~enicite vo srednite u~ili{ta. Vo akademskata 2008/2009

visokoto obrazovanie poka`uvaat namaluvawe vo poslednite

se zapi{ani 63 437 studenti {to e za okolu 135 procenti

tri godini.

pove}e vo odnos na 1991/1992 godina.

Vo izminata dekada, dol`inata na traewe na studiraweto kaj pogolem del od diplomiranite studenti iznesuva
od tri do {est godini po zapi{uvaweto. Vo 2007 godina,

16

69 procenti od studentite koi diplomirale, studiite gi

zavr{ile za period do {est godini.

20
1991-2011
Vo izminative 20 godini, brojot na diplomirani

Doktori, magistri i specijalisti na nauki

studenti vo visokoobrazovnite ustanovi zna~itelno se

Doktori

zgolemi - od 3 384 vo 1991, na 9 944 vo 2010 {to e porast od

194 procenti. Vo periodot 1991-2010 diplomirale vkupno
99 447 studenti.
Izborot na studiite e vo tesna vrska so pristapot
do pazarot na trudot. Podatocite za diplomiranite
studenti poka`uvaat deka vo periodot od 1991 do 2010
studentite projavuvaat najgolem interes za op{testvenite
i humanisti~kite nauki, a potoa sleduvaat tehni~kite,
medicinskite, biotehni~kite i prirodno-matemati~kite
nauki.

Magistri

ma{ki `enski

Specijalisti

ma{ki `enski

ma{ki `enski

1991

91

64

27

100

60

40

1992

80

60

20

92

53

39

1993

38

26

12

67

32

35

1994

49

31

18

67

42

25

1995

28

19

66

36

30

1996

51

33

18

43

21

22

1997

56

41

15

77

40

37

1998

51

31

20

73

35

38

1999

34

22

12

94

48

46

12

2000

46

26

20

74

36

38

10

2001

68

48

20

144

68

76

12

2002

51

23

28

87

41

46

2003

59

29

30

61

44

17

2004

67

35

32

106

66

40

2005

92

48

44

189

80

109

2006

85

36

49

184

86

98

19

16

2007

82

39

43

272

109

163

2008

87

43

44

254

115

139

18

16

2009

119

55

64

412

179

233

13

2010

157

77

80

479

200

279

212

109

103

2010 .
73%

17

20
1991-2011
Broj na vraboteni lica, po pol
Vkupno

2010 .

43.5

Stapka na vrabotenost 1), po pol

Ma`i

@eni

@eni

512 301

328 404

183 896

1997

38.1

48.9

27.3

1998

539 762

341 876

197 886

1998

39.6

49.8

29.3

1999

545 222

337 994

207 229

1999

40.2

49.4

30.9

2000

549 846

339 550

210 297

2000

40.3

49.7

30.9

2001

599 308

357 266

242 042

2001

42.6

50.6

34.5

2002

561 341

342 779

218 562

2002

40.4

48.6

32.0

2003

545 108

327 283

217 825

2003

38.5

45.6

31.3

2004

522 995

320 640

202 355

2004

36.8

44.4

28.9

2005

545 253

332 179

213 074

2005

37.9

45.4

30.1

2006

570 404

351 974

218 431

2006

39.6

48.3

30.7

2007

590 234

358 835

231 399

2007

40.7

48.8

32.3

2008

609 015

373 483

235 532

2008

41.9

50.7

32.9

2009

629 901

389 332

240 569

2009

43.3

52.8

33.5

2010

637 855

391 923

245 932

2010

43.5

52.8

34.0

ponisko od u~estvoto na ma`ite {to soodvetno se reflektira

18

Ma`i

1997

U~estvoto na `enite vo vkupniot broj na vraboteni e

Vkupno

1) Stapka na vrabotenost - u~estvo na vrabotenite vo rabotosposobnoto naselenie

na vozrast od 15 do 64 godini (spored preporakite na Evropskoto statisti~ko biro Evrostat)

Vo periodot 1997 - 2010 godina, stapkata na vrabote-

i kaj stapkata na vrabotenost kaj `enskata populacija. Vo

nost za licata na vozrast od 15 do 64 godini bele`i mali

1997 godina `enite u~estvuvaat so 35.9% vo vkupniot broj

promeni od godina vo godina, vo nasoka na porast ili opa|awe.

na vraboteni, a ma`ite so 64.1 %. Vo 2010 godina, u~estvoto

Najniska stapka na vrabotenost e zabele`ana vo 2004 godina,

na `enite vo vkupniot broj na vraboteni iznesuva 38.6%, a

po {to, po~nuvaj}i od 2005 godina, stapkata na vrabotenost e

na ma`ite 61.4%.

vo kontinuiran porast i vo 2010 godina dostigna do 43.5.

20
1991-2011
Stapka na nevrabotenost, po pol
Vkupno

Vraboteni spored {kolskata podgotovka

Ma`i

@eni

1997

36.0

33.0

40.8

1998

34.5

32.5

37.6

1999

32.4

31.9

33.3

2000

32.2

30.5

34.9

2001

30.5

29.5

32.0

2002

31.9

31.7

32.3

2003

36.7

37.0

36.3

2004

37.2

36.7

37.8

2005

37.3

36.5

38.4

2006

36.0

35.3

37.2

2007

34.9

34.5

35.5

2008

33.8

33.5

34.2

2009

32.2

31.8

32.8

2010

32.0

31.9

32.2

9.2% 1998 .
4.4% 2010 .

Vo periodot 1998-2010, u~estvoto na vrabotenite

lica so visoko obrazovanie kontinuirano raste, od 10.8% vo
1998 godina do 17.6% vo 2010 godina.

Stapkata na nevrabotenost, isto taka, bele`i

Soodvetno se menuva{e i u~estvoto na nevrabotenite

periodi na porast i opa|awe, a od 2006 godina poka`uva

lica so odredena {kolska podgotovka vo vkupno nevrabotenite

kontinuirano opa|awe i vo 2010 godina iznesuva 32.0.

lica. Taka, vo 1998 godina, u~estvoto na nevrabotenite lica

so visoko obrazovanie iznesuva{e 4%, dodeka toa u~estvo
vo 2010 godina porasna na 11%.

19

20
1991-2011
Vo istiot period, proporcionalno opa|a u~estvoto

Nevraboteni koi baraat rabota podolgo od 1 godina

na nevrabotenite lica so osnovno obrazovanie i toa od 37.3%

vo 1998 godina na 29.0% vo 2010 godina.
Pottiknuvaweto za obrazuvawe i obrazovni aktivnosti
vo poslednive godini ima{e vlijanie na u~estvoto na
vrabotenite lica so visoko obrazovanie vo odnos na vkupno
vrabotenite lica.

Nevraboteni spored {kolskata podgotovka

Nevraboteni koi baraat rabota

podolgo od 1 godina

1998

235 590

82.9

1999

219 195

83.8

2000

218 091

83.3

2001

228 602

86.9

2002

222 687

84.5

2003

268 856

85.1

2004

264 225

85.4

2005

280 988

86.7

2006

277 204

86.3

2007

268 994

84.9

2008

263 556

84.9

2009

244 631

81.9

2010

250 299

83.3

Vo periodot 1998 - 2010 godina, najgolem broj od

nevrabotenite lica ~ekaa vrabotuvawe pove}e od edna
godina.
Nivnoto u~estvo vo vkupno nevrabotenite lica, iako

20

ima{e mali porasti ili opa|awa, ostanuva re~isi na isto

nivo od 82.9 % vo 1998 do 83.3 % vo 2010 godina.

20
1991-2011
Indeksi na nominalnata i na realnata neto-plata
1993=100

Prose~nata neto-plata po vraboten vo 1993 godina

iznesuva{e 3 782 denari, dodeka vo 2010 godina iznesuva{e

Nominalni

Realni

20 553 denari. Vo periodot 1993-2010 godina se zabele`uva

1994

205.0

89.8

nominalno zgolemuvawe na prose~nata neto-plata od 443

1995

226.9

85.9

procenti i realen porast od 49 procenti.

1996

233.1

86.3

1997

239.6

86.4

1998

248.4

89.7

1999

255.5

92.9

2000

269.5

92.6

2001

279.0

90.9

2002

298.2

95.4

2003

312.6

98.9

2004

325.0

103.2

2005

333.1

105.2

2006

357.4

109.4

2007

385.6

115.4

2008

425.6

117.6

2009

527.7

147.0

2010

543.4

149.0

-
2010 .

36 470

21

20
1991-2011
Relativna siroma{tija

54.7%

Relativna siroma{tija spored mestoto na `iveewe

54.7%

Stapkata na siroma{tijata vo Republika Makedonija,

merena preku potro{uva~kata vo 2010 godina, iznesuva 30.9%,
dodeka vo 2002 godina 30.2%. Najniska stapka na siroma{tija
vo periodot 2002-2010 e zabele`ana vo 2008 godina i taa
iznesuva{e 28.7%.
Najranlivi grupi se pove}e~lenite doma}instva i
doma}instvata so nevraboteni lica. Niskoto obrazovanie

22

na glavata na doma}instvoto, isto taka, vlijae na pogolemiot

broj na siroma{ni lica.

Najgolem del od siroma{nite lica `iveat vo

ruralnite sredini, a najmalku vo Skopje, kade {to vo 2010

godina `iveeja samo 9.2% od siroma{nite lica.

20
1991-2011
Raspolo`livi i upotrebeni sredstva
(godi{en prosek po doma}instvo)

Upotrebeni sredstva spored namenata na

potro{uva~kata (struktura)
Vkupno
A) Za site doma}instva vkupno
Hrana i bezalkoholni pijalaci

Vo periodot 1995-2010 raspolo`livite godi{ni

sredstva po doma}instvo bea najvisoki vo 2010 godina i tie
iznesuvaa 322 987 denari, dodeka upotrebenite sredstva bea
najvisoki vo 2008 i prose~no godi{no, po doma}instvo, tie
iznesuvaa 401 369 denari.
Edno prose~no doma}instvo so svoite prihodi vo 2010
godina obezbeduva{e okolu 89.2% od svojata potro{uva~ka, a
ostanatoto naj~esto go pokriva{e so kreditno zadol`uvawe
ili preku neevidentirani ili neformalni prihodi.

Prva decilna
grupa

Desetta
decilna grupa

39.0

78.9

21.2

Alkoholni pijalaci i tutun

3.7

5.3

1.9

Obleka i obuvki
Stanarina, voda, elektri~na
energija, plin i drugi goriva
Poku}nina, oprema za ku}a i
odr`uvawe
Zdravje

5.9

1.0

7.0

11.6

1.2

13.5

4.9

4.0

7.0

3.4

3.7

4.1

Soobra}aj

5.9

1.2

7.6

Komunikacii

3.7

0.3

3.4

Rekreacija i kultura

2.4

0.3

4.2

Obrazovanie

0.9

2.1

Restorani i hoteli

4.6

0.6

5.0

Ostanati stoki i uslugi

4.4

2.7

4.9

Drugo

9.7

0.7

18.1

Vo 2010 godina, edno prose~noto doma}instvo, 39% od

vkupnata potro{uva~ka ja tro{e{e za hrana i bezalkoholni
pijalaci, 11.6% za smetki za stanarina, voda, elektri~na
energija, plin i drugi goriva i 2.4% za rekreacija i
kultura. U~estvoto na hranata i bezalkoholnite pijalaci
vo strukturata na potro{uva~kata na doma}instvata so
najniska potro{uva~ka e 78.9%, dodeka kaj najbogatite taa
e 21.2%. U~estvoto na tro{ocite za rekreacija i kultura vo
strukturata na potro{uva~kata na doma}instvata so najniska
potro{uva~ka e 0.3%, dodeka kaj najbogatite taa e 4.2%.

60 2

23

20
1991-2011
Snabdenost na doma}instvata so trajni potro{ni dobra
(struktura)
1995

2000 ,
5.2%

,
81.9%

2010

Fri`ider

93.8

98.9

Ma{ina za perewe

65.6

89.4

3.1

11.6

HI-FI muzi~ki uredi

11.0

27.2

Televizor, crno bel

22.7

2.2

Televizor vo boja

76.0

97.2

Patni~ki avtomobil

46.4

52.6

Ma{ina za miewe sadovi

Indeksi na tro{ocite na `ivotot

Koga se razgleduva promenata na strukturata na

potro{uva~kata, ne mo`e da se zanemari faktot deka nekoi

Porastot na indeksot na tro{ocite na `ivotot vo

proizvodi koi sega se prisutni vo doma}instvata, pred

Republika Makedonija be{e najvisok vo prvite ~etiri godini

dvaesetina godini voop{to ne se upotrebuvaa. Vo 2000 godina,

od osamostojuvaweto i toa 110.8% vo 1991, 1511.3% vo 1992,

7.9% od doma}instvata raspolagaa so personalen kompjuter

362.0% vo 1993 i 128.3% vo 1994. Od 1995 godina navamu

povrzan na internet, dodeka vo 2010, 47.0%.

bele`ime niska stapka na inflacija, koja vo nekoi godini

preminuva{e vo deflacija.

24

20
1991-2011
Porast na tro{ocite na `ivotot vo 2010, vo odnos na
2005, vo%

Potrebno rabotno vreme za kupuvawe na edinica

proizvod
1992
Jabolko, kg

32 "

17 "
22 "

Portokali, kg

1h

34 "

Sve`a pastrmka, kg

6h

48 "

Leb od bra{no tip 500, kg

2h

44 "

June{ko meso bez koski, kg

6h

Maslo za jadewe (rafinirano), l

2h

31 "

4"
20 "

2h

36 "
37 "

Kafe pr`eno, kg

1 den

2h

2h

42 "

Sportski patiki

8 dena

5h

3 dena

5h

Dneven vesnik
Pretplatna karta za prevoz
vo grad

Vo prosek, tro{ocite na `ivotot vo 2010 godina,

vo odnos na 2005 godina, se porasnati za 15.3%. Najvisok
porast od 37.1% e zabele`an vo grupata Alkoholni pijalaci
i tutun, potoa sledat Domuvawe, voda, elektrika, gas i drugi
goriva koi porasnaa za 30.6%, Hrana i bezalkoholni pijalaci
za 20.5%, Restorani i hoteli za 20.4%, Ostanati stoki i
uslugi za 12.9%, Transport za 11.6%, Obrazovanie za 9.2%,
Obleka i obuvki za 4.7%, Mebel, poku}nina i odr`uvawe na
poku}ninata za 4.3%, Zdravje za 2.3% i Rekreacija i kultura
za 0.2%. Namaluvawe na tro{ocite na `ivotot vo 2010 godina,
vo odnos na 2005 godina, e zabele`ano vo grupata Komunikacii
za 21.3%.

2010

24 "
3 dena

, 1992

4 17 ,
2010


17 .

7"
1 den

6h

Visinata na platite i cenite vlijae na potrebnoto

vreme za da se kupi nekoj proizvod ili da se plati nekoja
usluga. Vo 2010 godina, vo sporedba so 1992, vremeto potrebno
za da se kupat proizvodite zna~itelno opadna.

25

20
1991-2011
Glavna struktura na koristeweto na vremeto

Prose~no dnevno koristewe na vremeto na licata na

vozrast nad 10 godini, po aktivnosti
~asovi i minuti
Vkupno

Ma`i

@eni

Spiewe

8.32

8.33

8.32

Slobodni aktivnosti

5.15

5.43

4.46

Doma{ni aktivnosti

2.38

1.17

3.58

Vrabotenost

2.18

3.00

1.37

Jadewe i piewe

2.08

2.08

2.08

Druga li~na gri`a

1.09

1.08

1.11

Patuvawe

1.10

1.23

0.56

[koluvawe

0.45

0.44

0.47

Volonterska rabota i pomo{

0.03

0.03

0.03

Drugo

0.01

0.01

0.01

Aktivnosti

Prose~noto dnevno koristewe na vremeto na licata na

vozrast nad 10 godini, po aktivnosti, za 2009 godina, izrazeno
vo %, e sledno:

26

Na spiewe otpa|aat 35% (odnosno 8 ~asa i 32 minuti),

na slobodni aktivnosti otpa|aat 22% (5 ~asa i 15 minuti),
doma{nite aktivnosti zazemaat 11% od site drugi aktivnosti
vo tekot na denot (2 ~asa i 38 minuti), na vrabotenosta
otpa|aat 10% (2 ~asa i 18 minuti), dodeka prose~niot
makedonski gra|anin na jadewe i piewe prose~no tro{i okolu
9% od denot ili 2 ~asa i 8 minuti.

Prose~no dnevno na slobodni aktivnosti ma`ite

tro{at 5 ~asa i 43 minuti, dodeka `enite tro{at 4 ~asa i 46
minuti. Eden ~as i 17 minuti od denot ma`ite gi posvetuvaat
na doma{ni aktivnosti, dodeka `enite re~isi 4 ~asa.

20
1991-2011
Dneven ritam na `enite na vozrast od 20 do 74 godini,
od ponedelnik do petok

Dneven ritam na ma`ite na vozrast od 20 do 74 godini,

od ponedelnik do petok

27

20
1991-2011
Stapki na rast na b-niot

Struktura na b-niot , po sektori na

dejnost

2009

200 092

1)

28

Procenet podatok

Vo prvite godini od osamostojuvaweto, od 1991 do 1995

godina, bruto-doma{niot proizvod bele`e{e pad. Vo 1996 godina
za prvpat stapkata na rast na BDP poka`a porast od 1.2 %. Trendot
na porast na BDP se zadr`a s do 2000 godina koga e zabele`ana
stapka na rast od 4.5% . Vo 2001 godina e zabele`an pad na BDP
od -4.5%, dodeka od 2002 godina povtorno se zabele`uva porast
vo ekonomijata s do 2008 godina. Vo 2007 godina e zabele`ana
najgolemata stapka na rast na BDP od 6.1%. Vo 2009 e zabele`an
mal pad na ekonomijata od -0.9%. Spored procenetite podatoci,
BDP vo 2010 godina bele`i rast od 1.8%.

1)

Vo 1991 godina e koristena Edinstvenata klasifikacija na dejnostite

2)

Procenet podatok

Strukturata na ekonomijata vo Republika Makedonija vo

sporedba so 1991 godina zna~itelno e promeneta. U~estvoto na
industrijata i grade`ni{tvoto vo BDP e namaleno od 29.8 % vo
1991 godina na 24.3% vo 2010 godina. Isto taka, ima promena i
vo u~estvoto na uslugite koi porasnaa od 58,8% vo 1991 godina,
na 65.9% vo 2010 godina. U~estvoto na sektorot Zemjodelstvo vo
strukturata na BDP vo 1991 godina iznesuva 11.4%, dodeka vo 2010
e namaleno i iznesuva 9.8%.

20
1991-2011
Struktura na komponentite na bruto-doma{niot
proizvod spored rashodniot metod, vo %

- , po `itel,

,

,
74,9%

2010

1)

Procenet podatok

Vo strukturata na BDP se zabele`uva porast na rashodnite

komponenti, osobeno na izvozot i na uvozot. Sporeduvaj}i gi
podatocite od 2010 godina vo odnos na onie od 1991 godina, se
zabele`uva zna~itelno zgolemuvawe na u~estvoto na finalnata
potro{uva~ka i bruto-investiciite.

Bruto-doma{niot proizvod na Republika Makedonija, po

`itel, izrazen spored kupovnata mo}, vo 1999 godina iznesuva{e
27% od prosekot na Evropskata unija, a vo 2009 godina dostigna
36% od prosekot na Evropskata unija.

NPISD - Neprofitni institucii koi im slu`at na

doma}instvata

29

20
1991-2011
Regionalen b- , ,

Vo 2009 g.
disperzijata
na regionalniot
BDP po glava na
`itel dostigna
34.8%

Struktura na investiciite vo osnovni sredstva

Regionalniot bruto-doma{en proizvod po glava na `itel,

kako merka za nivoto na regionalen razvoj, poka`uva odredeni
dispariteti. Skopskiot region se izdvojuva od ostanatite regioni
so najgolemo u~estvo vo strukturata na BDP. Vo izminatiot period,
BDP po `itel vo Skopskiot region postojano se zgolemuva i vo 2009
godina e povisok za 55.8% od prosekot na BDP po glava na `itel
na Republika Makedonija. Osven Skopskiot region, edinstveno
Pelagoniskiot region bele`i BDP po glava na `itel povisok od
nacionalniot prosek za 9.7%.
Polo{kiot region najmnogu zaostanuva zad nacionalniot
prosek. Vo 2003 godina, toj zaostanuva{e 48.1%, a vo 2009 godina
53,1%. Kako posledica na ovoj trend dojde do zgolemuvawe
na razlikata me|u najrazvieniot i najnerazvieniot region vo
zemjata.
Vo strukturata na investiciite vo osnovni sredstva za
periodot 1991-2009 godina, u~estvoto na ma{inite i opremata raste,
dodeka u~estvoto na grade`nite raboti opa|a.
Ostanatite investicii, vo istiot period, imaat relativno
stabilno u~estvo vo strukturata na vkupnite investicii vo osnovni
sredstva.

30

20
1991-2011
Zemjodelstvo

Prinos

Vo poslednite dvaeset godini Dr`avniot zavod za

statistika go zgolemi obemot na statisti~ki podatoci od
oblasta na zemjodelstvoto.
Pokraj redovnite statisti~ki istra`uvawa, posle
podolg period od okolu 40 godini, vo 2007 godina se sprovede
Popisot na zemjodelstvoto so koj se obezbedija strukturni
podatoci za zemjodelstvoto vo Republika Makedonija. So ovoj
Popis se utvrdi brojot na zemjodelski stopanstva (192 675),
od koj 192 378 se individualni zemjodelski stopanstva.
Isto taka, vo ovoj period se zapo~na so presmetka
na ekonomskite smetki vo zemjodelstvoto, a se napravi i
klasifikacija na zemjodelskite stopanstva spored tipot
i ekonomskata golemina, vo soglasnost so evropskata
regulativa.
Statisti~kite podatoci od oblasta na zemjodelstvoto
vo poslednive dvaeset godini ne poka`uvaat pogolemi
oscilacii. Iako sostojbata so obrabotlivite zemjodelski
povr{ini e relativno stabilna, sepak, vo oddelni kategorii
se nastanati odredeni promeni vo odnos na o`neanite
povr{ini, kako i vo proizvodstvoto ili prinosot kaj oddelni
zemjodelski proizvodi.
Taka, podatocite poka`uvaat deka vo 1991 godina brojot
na jabolkovi stebla bil za okolu 50% pomal vo sporedba so
2010 godina. Kaj p~enicata, pak, sostojbata e obratna, odnosno
povr{inata pod ovaa kultura vo 2010 godina e za okolu 30%
pomala vo odnos na 1991 godina.

2007,



1,73 .

So podobruvaweto na uslovite vo zemjodelstvoto se

zabele`uvaat i zgolemuvawa na proizvodstvoto i prinosite
kaj nekoi pova`ni zemjodelski proizvodi kako, na primer, kaj
p~enicata, domatite, piperkite, grozjeto, jabolkata i drugi.

31

20
1991-2011
Kravjo mleko, po molzna krava, litri

Zemjodelski stopanstva spored tipot na zemjodelskoto

proizvodstvo
Tip na zemjodelsko proizvodstvo

Vo poslednive 20 godini, proizvodstvoto na kravjo

Broj na
zemjodelski
stopanstva

U~estvo
(vo %)

Specijalizirano za poljodelski kulturi

42 192

21.9

Specijalizirano za gradinarstvo

15 013

7.8

Specijalizirano za pove}egodi{ni
kulturi

30 392

15.8

Specijalizirano za trevopasen dobitok

24 199

12.6

Specijalizirano za granivori

7 760

4.0

Me{ano rastitelno proizvodstvo

25 456

13.2

Me{ano dobito~no proizvodstvo

10 556

5.5

Me{ano rastitelno - dobito~no

proizvodstvo

36 552

19.0

Nekvalifikuvani stopanstva

555

0.3

192 675

100.0

Vkupno

mleko po molzna krava postepeno zabele`uva porast, od

1 329 litri mleko godi{no vo 1991 godina, do 2 787 litri
mleko vo 2010 godina.

Spored izrabotenata tipologija na zemjodelskite

stopanstva od Popisot na zemjodelstvoto 2007, najzastapeni
se zemjodelskite stopanstva koi se specijalizirani za
poljodelski kulturi.

32

20
1991-2011
Povr{ina pod {umi po vidovi drvja, 2010 (vo %)

P~enica, 2010

Vo {umskiot fond na Republika Makedonija,

najzastapeni se listopadnite i me{ovitite {umi.

33

20
1991-2011
Osnovni pokazateli za razvojot na grade`ni{tvoto
Vrednost na
izvr{enite
grade`ni raboti vo
iljadi denari (po
tekovni ceni)

71,12
1991 85,92
2010

34

Broj na zavr{eni stanovi

povr{ina (vo m2)

vkupno

1991

125 531

7 537

536 557

1992

1 920 762

6 583

469 622

1993

7 566 433

6 466

467 328

1994

13 444 590

4 827

348 004

1995

16 541 316

4 640

333 649

1996

15 187 231

5 342

385 674

1997

13 414 264

4 300

325 823

1998

13 114 281

3 253

253 861

1999

17 169 017

4 479

356 262

2000

19 549 519

5 316

432 249

2001

15 114 439

4 431

375 300

2002

15 682 703

4 643

368 695

2003

18 452 345

4 216

339 643

2004

22 108 572

6 431

482 908

2005

19 482 234

5 010

387 566

2006

23 910 427

6 493

527 920

2007

22 258 526

5 820

479 270

2008

23 702 630

5 144

405 223

2009

22 942 484

4 710

404 891

2010

25 025 816

5 152

442 642

Vo izminatite 20 godini grade`nata aktivnost vo

Republika Makedonija e vo postojan podem, a kako dokaz za
toa e vrednosta na izvr{enite grade`ni raboti koja bele`i
postojan porast. Vrednosta na izvr{enite grade`ni raboti se
dol`i na zgolemenite grade`ni aktivnosti na objektite i od
visokogradbata (stanbeni i nestanbeni objekti) i na objektite
od niskogradbata (transportnata infrastruktura; cevovodi,
vodovi i elektri~ni vodovi; kompleksni konstrukcii vo
industrijata; drugi objekti od niskogradba (sportski objekti);
kako i rekonstrukcija, sanacija, adaptacija, golemi popravki
i redovno odr`uvawe na objektite).
Vo istiot period, i povr{inata na izgradenite stanovi
bele`i promeni.

20
1991-2011

Celta na sekoja zemja pri vodeweto na energetskata

politika e da se namali zavisnosta na zemjata od energijata
od uvoz. Procentualnoto u~estvo koe ja pretstavuva
energetskata zavisnost vo poslednite deset godini nema
nekoja pravoliniska tendencija, no vo poslednite godini
mo`e da se konstatira mal stabilen pad na energetskata
zavisnost {to proizleguva od kontinuiranoto namaluvawe
na neto-uvozot na energenti i vkupno potrebnata energija.

- (%)

Obnovlivite izvori za proizvodstvo na

elektri~na energija vo na{ata zemja se pretstaveni preku
hidroenergijata.
Kaj u~estvoto na elektri~nata energija od obnovlivi
izvori vo bruto-proizvodstvoto ne mo`e da se konstatira
deka postoi tendencija so ogled deka niz godinite ima
postojani fluktuacii pretstaveni preku podemi i padovi na
u~estvoto na obnovlivite izvori.
Zalo`ba na sekoja zemja e u~estvoto na obnovlivite
izvori vo vkupnoto proizvodstvo i potro{uva~ka na
energija da bidat so kontinuiran i postojan rast. So ogled
deka vo na{ata zemja dosega edinstven obnovliv izvor za
proizvodstvo na elektri~na energija be{e hidroenergijata
koja e sekoga{ tesno zavisna od hidrolo{kite uslovi
vo zemjata, nepostoeweto na kakva bilo tendencija vo
vremenskata serija mo`e da bide opravdana.

35

20
1991-2011
Finalna potro{ena elektri~na energija vo
doma}instvata, po `itel (kWh/`itel)

F ,

kWh/`itel

Obnovlivite
izvori vo brutoproizvodstvoto na
elektri~na energija
vo 2009 godina
u~estvuvaat
so 18.6 %.

2000

1 309

2001

1 277

2002

1 328

2003

1 432

2004

1 429

2005

1 496

2006

1 494

2007

1 486

2008

1 531

2009

1 609

Sovremeniot na~in na `ivot (upotrebata na klimauredi, kompjuteri itn.) pridonesuva finalnata potro{uva~ka
na elektri~na energija vo doma}instvata, po `itel,
kontinuirano da se zgolemuva.
Porastot na potro{uva~kata po `itel proizleguva od
kontinuiraniot porast na dvete sostavni komponenti - brojot
na `iteli i finalnata potro{uva~ka vo doma}instvata.

36

Preku analiza na podatocite vo pretstavenata

serija mo`e da se konstatira deka nema zna~ajni promeni vo
u~estvoto na sektorite vo vkupnata finalna potro{uva~ka.
Industrijata i doma}instvata u~estvuvaat so najgolem
procent vo vkupnata potro{uva~ka, a najmalo u~estvo za
poslednive deset godini ima zemjodelstvoto.
U~estvoto na site sektori niz godinite e nezna~itelno
promeneto so isklu~ok na nekoi godini koga imalo pomali ili
pogolemi fluktuacii, dodeka vkupnata finalna energetska
potro{uva~ka e vo porast, so isklu~ok na poslednite dve
godini.

20
1991-2011

-

,
.
2008
3 990 642 ,
6 882 653 ,
58.0%.
,
,


,
. 2010

.


-

, ,

.

37

20
1991-2011
Transport

Broj na soobra}ajni nesre}i i zaginati lica

1000

20
2010
151.

Spored podatocite od poslednive 20 godini,

Vo 2010 godina, vo odnos na 2009 godina, brojot na

najkoristeni prevozni sredstva vo dr`avata se avtobusite

soobra}ajnite nesre}i e namalen za 3% i pokraj toa {to vo

i avtomobilite.

istiot period brojot na registriranite vozila e zgolemen

za 10%.

Podatocite za patni~kite kilometri ostvareni so

prevoz na avtobusi poka`uvaat porast kako rezultat na
pru`aweto pokvalitetni i pobrzi uslugi (novi i opremeni
avtobusi).

38

20
1991-2011
Broj na registrirani patni~ki avtomobili
Godina
1991

Patni~ki avtomobili
249 654

Patni~ki avtomobili
na 1000 `iteli
122.4

Turizam, 1991-2010
Godina

Broj na turisti
vkupno

doma{ni

stranski

1992

279 861

136.1

1991

710 278

415 955

294 323

1993

289 979

140.4

1992

585 699

366 637

219 062

1994

263 181

135.2

1995

285 907

145.4

1993

647 728

439 537

208 191

1996

284 022

143.2

1994

613 154

427 740

185 414

1997

289 204

144.8

1995

503 837

356 830

147 007

1998

288 678

143.7

1996

476 205

340 068

136 137

1999

289 860

143.7

1997

451 871

330 534

121 337

2000

299 588

147.9

2001

309 562

152.1

1998

575 080

418 410

156 670

2002

307 581

150.6

1999

549 630

368 842

180 788

2003

299 809

147.9

2000

632 523

408 507

224 016

2004

249 403

122.7

2001

333 308

234 362

98 946

2005

253 234

124.3

2002

441 712

318 851

122 861

2003

483 151

325 459

157 692

2004

465 015

299 709

165 306

2006

242 287

118.8

2007

248 774

121.7

2008

263 112

128.5

2009

282 196

137.6

2005

509 706

312 490

197 216

2010

310 231

151.0

2006

499 473

297 116

202 357

2007

536 212

306 132

230 080

2008

605 320

350 363

254 957

namaluvawe na brojot na registriranite patni~ki avtomobili,

2009

587 770

328 566

259 204

a podatocite za brojot na avtomobili na 1000 `iteli

2010

586 241

324 545

261 696

Vo periodot 2002-2009 godina se zabele`uva

poka`uvaat najgolem porast vo 2010 godina.

39

20
1991-2011
Broj na turisti

Promet vo trgovijata na malo i na golemo

Vo poslednite
dvaeset godini
Republika Makedonija ja
posetile 3 823 260 stranski turisti koi ostvarile
8 131 700 no}evawa,
odnosno, vo prosek,
ne{to pove}e
od 2 no}evawa

3 823 260

8 131 700 ,
, ,

2

Turizmot vo Republika Makedonija, vo periodot po

Prometot vo trgovijata poka`uva tendencija na

osamostojuvaweto, se karakterizira so porasti i padovi kako

nominalen rast, osven vo 2001 godina poradi politi~kata

rezultat na op{testveno-politi~kite slu~uvawa vo dr`avata

sostojba vo zemjata i vo 2008 godina poradi globalnata

i vo sosedstvoto. Vo ovoj period, strukturata na kapacitetite

ekonomska kriza.

za smestuvawe e promeneta, taka {to brojot na hotelite e

zgolemen za okolu 93% so {to e podobrena ponudata za prestoj
na doma{ni i stranski turisti.

40

20
1991-2011
55 64
, 2000-2010, %
Godina

vkupno

2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010

Ma`i
26.2
27.7
25.8
19.2
24.5
26.2
27.9
28.8
31.7
34.6
34.2

Odziv na parlamentarnite izbori

@eni
39.4
40.3
37.4
24.7
35.6
36.0
39.0
38.6
43.0
47.6
46.7

14.0
16.2
14.7
13.2
14.1
17.0
17.5
19.6
21.1
22.4
22.4

2000-2010
55 64 .
2010 ,
2000 , 8.4%.

, %
Godina

, %

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
47.9

48.8

42.9

37.7

35.6

38.4

32.0

24.2

20.6

23.8

,
40.0%, 30.0% .
2009
1.597.2
23.8% .

, ,
.
2011
63.5% 11.2%
2008 .

41

20
1991-2011

%

2005

2006

2007

2008

2009

2010

0.05
0.02

0.09
0.04

0.14
0.07

0.20
0.10

0.27
0.14

1.03
0.50

: ,

2010 , 5 228
, 1.03%
.


- 2011 2.0%
.

%
2006

2007

2009

42

25.0

10.0

3.0

24.8

13.2

5.4

22.0

14.0

8.0

.
10% 2006
14.0% 2009,
8.0% 2009 .

2010 , 2000 ,
18 24
,
, 31.4 15.5%.

20
1991-2011
,

-27, , 2000-2010
vo milioni evra
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

2007

2008

2009

20101)

,
71.2 70.2 77.6 76.6 91.2 130.5 150.9 157.5 149.6 141.2 166.6

31.8 21.5 21.8 25.1 25.9 39.9 73.2 103.7 165.5 109.8 168.2

2.5
2.2
0.8 20.6
2.7
2.9 14.6
2.2
3.6
2.1
24.3

597.9 596.9 556.8 587.0 688.8 760.5 935.9 1 353.4 1 287.0 839.3 1 171.7

1) Prethodni podatoci

,
(, ,
, ) .


2005 2009 .

2010
, 27 61.3%
.
(76.5%), 42.2%.
,
10.9%, (12.7%).
11.0% 27,
( 72.3%).
2010 1.6%
27,
.

43