UNIVERZITET GOCE DEL^EV [TIP

PRAVEN FAKULTET-KO^ANI

SEMINARSKA PO PREDMETOT :SEMEJNO PRAVO

TEMA: Funkcii na sovremenoto makedonsko

semejstvo

Izrabotil:
Nadica Stojanova
Br na indeks:07486
Mentor:
Prof D-r Temelko
Risteski

Ko~ani, 2010
VOVED

Semejstvoto pretstavuva primarna op{testvena grupa

koja ima svoi strukturni i sodr`inski karakteristiki, koi se
razlikuvaat

od

poimite:

brak,

rodninstvo

doma}instvo.

Semejstvoto e osnovna socijalna grupa, i nekoi go narekuvaat

osnovna kletka na op{testvoto. So opredelbata na semejstvoto
kako primarna op{testvena grupa, mora da se spomne
poznatiot stav na amerikanskiot antropolog Margared Mid:
semejstvoto e institucija na koja i dol`ime so ~ove~nost,
zatoa {to ne e poznat drug na~in na koj se sozdavaat ~ove~ki
su{testva, osven so vospituvawe vo ramkite na semejnata
zaednica.1
Istoriskiot razvoj na semejstvoto po~nuva od periodot
na ranoto divja{tvo koga lu|eto `iveele vo hordi.
Semejstvoto gi menuva svoite oblici i funkcii vo
zavosnost od op{tite socijalni zakonitosti i od razvitokot na
op{testvoto.

Marks

Engels

raspravaj}i

za

osnovnite

pretpostavki za sekoja ~ove~ka egzistencija, na ~ovekovata

istorija naveduvaat tri osnovni uslovi: prvo za `ivotot se
potrebni hrana, piewe, stan, ali{ta i dr.; vtoro, samata prva
zadovolena potreba aktivnostite na zadovoluvawe i ve}e
steknatite orudija za zadovoluvawe vodi kon novi potrebi, i ova
proizveduvawe na novi potrebi e prvo istorisko delo; treto, lu|
eto vo svojot sopstven `ivot po~nuvaat da se razmno`uvaat,
da razvivaat odnosi pome|u ma` i `ena, roditeli i deca, da
1

Trajkovski, D; Semejstvoto vo sistemot na socijalnata za{tita vo R.M.

(1998),Skopje, Mendora (13-28 str.)

sozdavaat

semejstvo.

Zna~i

semejstvoto,

poto~no

op{testvenite odnosi od koi proizleguva semejstvoto vleguva

vo osnovnite materijalnite pretpostavki za opstanokot na
~ovekot

op{testvoto.

Od

edna

strana,

semejstvoto

proizleguva od bioli{kite, prirodnite potrebi na ~ovekot da go

prodol`i svojot vid, da se razmno`uva i da gi podiga svoite
mladi. Ovoj biolo{ki fakt, prisuten i kaj ostanatiot `ivotinski
svet, no kaj ~ovekot se socijalizira, dobiva op{testvena
dimenzija. Zatoa semejstvoto kako op{testveno i prirodno
grupirawe na lu|eto, se temeli vrz tri osnovni elementi:
biolo{ki, biosocojalni i socijalni.
Biolo{kiot element zana~i razvivawe na seksualni
odnosi

pome|u

razli~nite

polovi

obezbeduvawe

na

reprodukcija na ~ove~kiot rod. Biosocijalniot element se

odnesuva na odnosite na srodstvoto {to nastanuvaat vo
ramkite na semejstvoto. Najkarakteristi~en priroden vid na
srodstvo e ona {to e zasnovano vrz krvnoto poteklo odnosno
vrz povrzanosta i odnosite na lu|eto spored nivnoto ra|awe.
Stepenot na srodstvo vo razli~ni vidovi semejstva e razli~no
regulirano so odredeni op{testveni pravila. Socijalniot element
opfa}a razni op{testveni odnosi i procesi {to se odvivaat vo
ramkite na semejstvoto, kako {to se obezbeduvawe na
materijalna egzistencija na semejstvoto kako celina i na sekoj
negov ~len, podignuvawe, ~uvawe, vospituvawe i obrazovanie
na decata, so drugi zborovi nivna socijalizacija. Vrz osnova na
ovie elementi semejstvoto bi mo`elo opisno da se definira kako
parcijalna biosocijalna zaednica vo koja lu|eto se grupiraat
pred se:

a. Za da se zadovolat prirodnite seksualni odnosi za

povrzuvawe na razli~nite polovi;
b. Za da se obezbedi reprodukcija, prodol`uvawe na
potomstvoto;
c. Za da se povrzuvaat vo opredelini srodni~ki vidovi i
odnosi

kako

prirodna

socijalna

osnova

za

odobruvawe ili zabrana na polovite odnosi;

d. Za da se odvivaat osnovnite socijalni dejnosti za
obezbeduvawe

na

materijalna

egzistencija

na

grupata i poedincite vo nea

e. Za da se podignuvaat, odgleduvaat, obrazuvaat i
vospituvaat decata.
Vaka opredeleno semejstvoto pretstavuva slo`ena
struktura vo koja raspoznavame dve posebni institucii, brakot i
srodstvoto. Brakot pretstavuva zaednica na lica od razli~en pol
zasnovana vrz trajni i op{testveno regulirani seksualni i drugi
op{testveni odnosi i vrski. Srodstvoto pretstavuva biosocijalna
vrska me|u licata vo semejstvoto nastanati po pat na podelba
na ulogi proizlezni od statusot {to sekoj poedinec go ima vo
semejstvoto.

Brakot

osnova

vrz

koja

se

zasnovuva

semejstvoto i srodstvoto. Razlikata me|u brakot i semejstvoto

e vo toa {to semejstvoto pretstavuva po{iroka i poslo`ena
struktura. Brakot e dvovalentna op{testvena grupa koja sodr`i
samo dve strani vo toj odnos-ma` i `ena. Semejstvoto po
pravilo pretstavuva trovalentna grupa. Srodtstvoto proizleguva
od brakot, no dve institucii se isklu~uvaat. Toa zna~i deka
brakot ne mo`e da se vospostavi me|u opredelen broj srodnici.
Siostemot na srodstvo e zavisen od vidot na semejstvoto, {to
nastanuva spored stepenot na razvienosta na op{testvoto.

Spored prof. Mladenovi}, semejstvoto pretstavuva krug

na lica koi se vrzani so brak i srodstvo i me|u koi postojat
opredeleni prava i dol`nosti ~ie{to nepo~ituvawe povlekuva
zad sebe opredeleni pravni sankcii.2
1. FUNKCII NA SEMEJSTVOTO
Funkciite na semejstvoto pretstyavuvaat grupa na aktivnosti
koi gi izvr{uva semejstvoto kako socijalna grupa zaradi
zadovoluvawe na potrebite i interesite na negovite ~lenovi.
Semejstvoto

kako

parcijalna

op{testvena

grupa

nastanuva i se razviva kako rezultat na povrzuvaweto na lu|eto

za da zadovolat nekoi svoi osnovni prirodni i socijalni potrebi.
Vo negovite ramki se odvivaat nekoi osnovni dejnosti na lu|eto
spored koi mo`eme da gi opredelime nigovite najop{ti funkcii.
Funkciite, iako se menuvaat vo soobrasnost so promenite na
samoto semejstvo, vo osnovata zadr`uvaat nekoi svoi op{ti
karakteristiki. Najop{ti i najzna~ajni funkcii {to mo`at da se
sretnat vo site vidovi semejstva se:
a) reproduktivna funkcija
Preku ovaa funkcija se obezbeduva prodol`uvawe na
~ove~kiot

rod;

pretpostavka
op{testvenata

se

za

obezbeduva
prodol`uvawe

egzistencija.

osnovnata
na

materijalna

individualnata

Sovremenoto

semejstvo

i
se

odlikuva so relativno slab natalitet i slab mortalitet. Vo 18 vek

zemjata bila poretko naselena. Na nea `iveele 728 milioni lu|e,
nitu edna ~etvrtina od dene{niot broj. Denes e poznato deka
vo sovremenoto semejstvo naglo opa|a natalitetot. Ra|aweto
2

Mladenovi}, M. (1982), Porodi~no pravo, Beograd, Pravni fakultet u Beogradu.

na decata bilo poretko koga po~nale da se ra|aat {kolskite

obvrski i tro{ocite za {koluvawe. Decata ponekoga{ ne se
neophodni za li~nata sre}a. Decata vo sovremeni uslovi
opstojuvaat mnogu skapo, pa zatoa brojot na semejstva bez
deca e se pogolem. Isto taka zgolemenite abortusi doveduvaat
do biolo{ki nasposobnosti kaj `enata za ra|awe na deca.
Tesnite i ~esto ne higienski stanovi ne davaat dovolno prostor
za ra|awe deca. Poradi toa pove}e lu|e odlo`uvaat stapuvawe
vo brak poradi toa {to brakot doveduva do se pogolemi
obvrski. Na seto ova treba da se dodade i pogolemiot porast
na skapotijata koja e zastapena vo site visoko razvieni zemji vo
svetot.
b) funkcija na zadovoluvawe na poloviot instinkt i
emotivnata funkcija
Preku ovaa funkcija na op{testven na~in se odvivaat
polovite odnosi institucionalizirani vo brakot. Vo razvitokot na
brakot se pogolemo zna~ewe dobiva emotivnata funkcija koja
kako del od funkcijata za zadovoluvawe na poloviot instinkt,
protstavuva osnova za zasnovuvawe na brakot. Predbra~niot
`ivot na idnite sopru`nici ne e retka pojava. Sodr`inskite odnosi
vo

ova

semejstvo

ne

mo`at

da

se

svedat

samo

na

zadovoluvawe na poloviot nagon. Prestanuvaweto na qubov

~esto

pati

doveduva

do

raspa|awe

na

semejstvoto.

Emotivnata funkcija uka`uva na izmenetiot odnos na roditelite,

a osobreno na tatkoto sprema decata. Deteto ne pretstavuva
sredstvo za prodol`uvawe na vidot, tuku toa pretstavuva
centar na semejstvoto. Se po~esti se semejstva so edno dete.
Preteranata qubov na semejstvoto ima i svoi negativni

posledici. Decata na koi {to im se posvetuva premnogu

vnimanie ~esto doa|aat do dru{tveni problemi i problemi vo
semejstvoto.
Vo posledno vreme se zabele`uva i ~esto posvojuvawe
ne deca. Nekade se primenuva i ve{ta~ko oploduvawe.
Mnogubrojnite ispituvawa poka`ale deka dete koe e izrasnato
vo nekoja vospitna ustanova sekoga{ zaostanuva zad decata
koi se odgledani vo normalni semejni sredini. Me|utoa na
deteto ne mu e potrebno bilo kakvo semejstvo tuku onakvo
koe }e mo`e da mu pru`i uslovi normalni za razvitok.
Semejstvoto vo koe ne postoi potrebnata qubov, gri`a i
po~ituvawe, mo`e na deteto da mu nanese golema {teta.
v) ekonomska funkcija
Preku ova funkcija se obezbeduva osnovnata
materijalna

egzistencija

na

semjstvoto.

Prihodite

na

semejstvoto igraat zna~ajna uloga vo negovata stabilnost.

Nezaposlenosta i slabite plati doveduvaat do nestabilnost vo
semejstvoto. Prihodite vo semejstvoto slu`at kako merilo za
ugledot na semejstvoto. Od druga strana najgolemi se
potro{uva~kite za stan i odr`uvawe na stanot. Najmnogu e
karakteristi~na `elbata na sovremenite semejstva za vodewe
udoben semeen `ivot i moderno ureden stan. Zna~ajni se i
komunalnite tro{oci kako i onie koi {to se povrzani so ku}nata
udobnost: osvetluvawe, zatopluvawe, telefon i sl. Ovde spa|aat
i tro{ocite za odr`uvawe na li~na i stanbena higiena, kako i
li~nite potrebi: obuvki, obleka itn. Taka rastat i tro{ocite za
rekreacija, zabava i razonoda. Potrebite na decata se isto taka
zgolemeni: detski igra~ki, knigi, instrumenti.

g) za{titna funkcija
Ovaa funkcija proizleguva od celokupnata biosocijalna
su{tina na semejstvot i se sostoi vo osposobuvawe za `ivot na
svoite pomladi ~lenovi, izdr`uvawe, nasleduvawe, davawe
pomo{ vo slu~aj na boles itn. Vo sovremenite op{testva ovaa
funkcija se pove}e is~eznuva, no ne celosno. Vo prv red tie
za{titi se:
- biolo{ka, prirodna za{tita
- moralna za{tita
- pravna za{tita
- ekonomska za{tita
d) Vospitno-obrazovna funkcija
Ovaa funkcija se sostoi vo izdignuvawe na decata, vo
nivno podu~uvawe i vospituvawe za da se podgotvat i vklu~at
vo

op{testveniot

`ivot.

Iako

vo

sovremenoto

op{testvo

obrazovanieto i vospituvaweto se pove}e dobivaat op{testven

karakter, vo semejstvoto se odvivaat osnovnite procesi na
ovaa funkcija. Decata od roditelite ne primaat samo qubov,
ne`nost, tuku i pogled na svetot, na~in na `ivot i odnos
sprema sredinata. Roditelite imaat uloga na vospituva~i i
disciplinski stare{ini. Tie nastojuvaat nivnite deca da se
odnesuvaat po normite po koi tie gi vospituvaat. Voop{to,
vospituvaweto
op{testva
Semejnoto

koe

go

podeleno

vospituvawe

dobivaat
me|u
mo`e

decata

semejstvoto
da

bide

vo

sovremenite

op{testvoto.

konzervativno

ponapredno od op{testvenoto vospituvawe ili obratno.

ili

|) funkcija na socijalizacija na li~nosta

Preku ovaa funkcija se vr{i povrzuvawe na poedinecot so
po{iroka op{testvena zaednica. Semejstvoto e malo op{testvo
vo koe deteto se naviknuva i u~i na opredeleni op{testveni
odnosi i povedenija so koi {to }e se slu`i podocna vo `ivotot.
Vo semejstvoto se steknuvaat najop{tite op{testveni naviki i
se izgraduva op{tiot stav sprema op{testvoto.
2. ISTORISKI RAZVOJ NA SEMEJSTVOTO
Organizacijata na semejstvoto od negovite prapo~etoci
do denes, neprestajno se menuvala. Spored taka nare~enata
Morgan- Engelsovata teorija za semejstvoto 3, vo razvojot na
semejstvoto postojat nekolku osnovni etapi:
- promiskuitet
- grupno semejstvo
- sindijazmi~ko semejstvo
- monogamno semejstvo
Spored Engels, vo istoriskiot razvitok na semejstvoto
postojat tri oblici na brak {to im odgovaraat na trite glavni
periodi od razvitok na

op{testvoto. Na divja{tvoto mu

odgovara grupniot brak, na varvarstvoto sindijazmi~kiot brak i

na civilizacijata monogamen brak. Na povisoko nivo od
divja{tvoto

vo

ordata,

se

pretpostavuva

deka

postoela

sostojba na promiskuitet. Toa e period koga se u{te ne

postoele op{testvenite pravila so koi bi se regulirale polovite
odnosi na pripadnicite na ordata. Vo promiskuitetot postojat
neizdeferencirani polovi odnosi vo pogled na srodstvoto ili
3

Engels, Fridrih (1950), Poteklo porodice, privatne svoine i dr`ave, Belgrad,

Kultura.

starosnata granica. Prviot oblik na grupen brak {to proizleguva

od promiskuitetot e semejstvo na krvno srodstvo. Toa e grupen
brak vo koj bra~nite odnosi se odvivaat pome|u generaciite vo
ramkite na ordata. Generacijata pretstavuva bra~na grupa vo
koja se odvivaat bra~nite odnosi. Tuka se pojavuva prvata
op{testvena zabrana i prvoto regulirawe na odnosite pome|u
polovite: zabranata da stapuvaat vo bra~ni odnosi pripadnicite
na razli~ni generacii, isklu~eni se od bra~ni odnosi roditelite i
decata, pretcite i potomcite. Ovoj brak e ednogamen, bra~nite
odnosi se odvivaat samo vnatre vo grupata. Site bra~ni grupi,
generacii

ja

so~inuvaat

ordata.

Na

povisok

stepen

na

divja{tvoto se javuva semejstvoto punalua. Vo ovoj brak se

nametnuva vtora zabrana na stapuvawe vo bra~ni odnosizabrana za bra}ata i sestrite. Bra~nite odnosi se odvivaat
nadvor od srodni~kata grupa. Ovoj brak pretstavuva kvalitetno
nov oblik na zaednica vo koja se zabraneti polovite odnosi
pome|u najbliskite srodnici. Vo odnosite na grupniot brak
potekloto na decata se smeta spored majkata, za{to ne e
poznat tatkoto. Poradi ova se smeta deka `enata, pred se,
majkata

po

~ie

steblo

nastanuva

rodot

prirodno

ima

dominantna uloga vo ovaa semejna i op{testvena zaednica.

Zatoa ovoj period na op{testveniot razvitok e nare~en
matrijarhat. Vo varvarstvoto se pojavuva nov oblik na brak. Za
celiot period

na

varvarstvoto

kako

dominanten

oblik e

sindijazmi~kiot ili brak na dvojki. Toj pretstavuva preoden oblik

od grupen vo monogamen brak. So razvitok na proizvotstvoto
so

op{testvena

podelba

na

trudot

na

zemjodelstvo

sto~arstvo se menuva i rabotnata uloga na ma`ot. Ma`ot

stanuva sopstvenik na predmetite i vrednostite {to gi davalo

proizvodstvoto. Ovie promeni doveduvaat do promeni na

op{testvena organizacija na prvobitno op{testvo. Maj~inskiot
gen postepeno se raspa|a i se pojavuva smetaweto na
srodstvo po takva linija, {to doveduva `enata da se priklu~i
kon genot na ma`ot. Toa e poznatiot period na razvoj na
op{testvoto nare~en patrijarhalen gen. Bra~nata vrska vo
nego se pove}e se zasnova vrz odnosi me|u edna dvojka. Se
pojavuva individualnoto semejstvo vo koe ma`ot pokraj svojata
glavna `ena ima i drugi so toa {to `enata mora da ostane
verna. Toa e oblik na poligamija, koga eden ma` ima pove}e
`eni. Pojava na prvobitna sopstvenost go uriva staroto
ureduvawe i grupniot brak. Monogamnoto semejstvo se javuva
kako proizvod na privatno sopstveni~ki odnosi vo op{testvoto
vo koe ma`ot dobiva dominantna uloga. Monogamijata ja
otvora epohata {to trae do denes vo koja napredokot e
istovremeno i unazaduvawe. Monogamno semejstvo e osnoven
oblik na brak {to se zadr`uva vo razvitok na celo klasno
op{testvo. Ma`ot vo ova semejstvo e gospodar na svojata `ena
i deca i celokupniot imot. Re~isi vo site anti~ki zemji ma`ot bil
osloboden da odr`uva polovi odnosi so razni `eni nadvor od
brakot, a `enata bila najstrogo kaznuvana i op{testveno
osuduvanaza neverstvo. So monogamijata se pojavuvaat dva
postojani karakteristi~ni likovi: postojaniot qubovnik na `enata
i

rogleto.

Vo

muslimanskite

zemji

religijata

pokraj

monogamniot brak dozvoluva i oblik na poligamija. Vo

kapitalisti~ko

op{testvo

nastanuvaat

transformacii

na

monogamnoto semejstvo. Mo`e da razlikuvame dve fazi na

monogamno
semejstvo

semejstvo:
se

vo

prilagoduva

prvata
na

faza

osnovnite

monogamnoto
klasni

dr.

kapitalisti~ki procesi; vo vtorata faza, pod dejstvo na za

op{testvena

podelba

na

trud,

vo

uslovi

na

visoka

industrijalizacija, razviena tehnologija i nauka, `enata se

pomasovno se vklu~uva vo op{testveniot `ivot. So toa
zapo~nuva procesot na ekonomska emancipacija na `enata.
Semejstvoto vo koe se zadr`uva dominativna pozicija na ma`ot
se sre}ava se u{te vo onie op{testveni sredini vo koi ne e
zapo~nat procesot na ekonomska emancipacija na `enata. Vo
uslovi na ekonomska ramnopravnost, materijalna i voop{to
socijalna sigurnost, brakot se zasnova kako zaednica na
ramnopravni partneri koi se povrzani poradi me|usebno dopa|
awe i qubov.
3. VIDOVI SEMEJSTVO VO SOVREMENOTO OP[TESTVO
Sovremenoto op{testvo se karakterizira so {arenolika i
heterogena
struktura.

op{testveno-ekonomska,
Najop{ta

podelba

na

politi~ka

vidovite

kulturna

semejstva

vo

sovremeno semejstvo bi mo`elo da se svede na dve grupi:

prvo, vidovi na semejstva {to pretstavuvaat ostatoci od
minatite

op{testveni

uslovi

odnosi

(totemski

klan,

patrijahalna zadruga i patrijahalno monogamno semejstvo) i

vtoro, sovremeno demokratsko semejstvo.
Totemski klan pretstavuva ostatok na semejstvo {to go
sre}avame vo prvobitnoto op{testvo vo faza na varvarstvo.
Toa e vid na sindijazmi~ko semejstvo {to se sre}ava kaj
op{teatvenite grupi vo nekoi delovi od svetot {to ostanale na
stepen na prvobitna zaednica. Toa e grupen brak me|u
generaciite od razli~ni rodovi so zaedni~ko ime spored nekoe

`ivotno koe e za{titen simbol izrazen vo totem-predmet ili znak

{to go izrazuva. Vo totemsko semejstvo se veruva deka site
poteknuvaat od isto `ivotno {to go izrazuva totemskiot simbol.
Patrijahalnata zaednica kako vid na semejstvo e
ostatok od socijalno ekonomski uslovi na feudalizam. Taa
pretstavuva ekonomska zaednica zasnovana vrz zaedni~kiot
imot vo oblasta na zemjodelsko proizvodstvo. Zaednicata
opfa}a pove}e monogamni brakovi: ma` i `ena, tatkoto i
majkata na ma`ot. sinovite i nivnite `eni i deca i }erkata se do
nivno stapuvawe na brak koga ja napu{taat zaednicata.
Patrijahalnoto monogamno semejstvo e vid na semejstvo
sostaveno od bra~ni sopru`nici i nivnite deca, nekoga{ i
roditelite na ma`ot. Ovaa semejstvo e rasprostraneto kako vo
selo taka i vo grad. Selskoto semejstvo se zasnova vrz
sopstvenosta na zemjata; a vo gradot vrz sopstvenost na pari,
zgradi, fabriki. Vo ovaa semejstvo postoi dominacija na ma`ot
vrz `enata i nad drugi ~lenovi vo semejstvoto. Sovremenoto
demokratsko semejstvo se zasnova vrz procesite na visoka
industrijalizacija vo koja podelbata na trud vr{i silno vlijanii vrz
ekonomskata

emancipacija

na

`enata.

Demokratsko

monogamno semejstvo go so~inuvaat bra~nite drugari i

nivnite potomci. Osnoven motiv za sklopuvawe brak ne se
decata ili imotot tuku potrebata da se zadovolat ~uvstvata na
me|usebno dopa|awe i qubov. Semejnite grupi se javuvaat vo
pove}e oblici:
a) vo

vid

na

nesredeni,

razvedeni

semejstva;
b) vo vid na nepotpolni semejstva voop{to.

nesre}ni

Razvedenite i nesre}ni brakovi ostavaat negativni posledici i

na decata. Nedostatokot na toplina vo semejstvo ne mo`e da
se zameni so visokiot `ivoten standard. Potpolnite semejstva
pretstavuvaat

mnogu

zna~aen

oblik

na

semejnata

dezorganizacija. Nedostatok na eden od roditelite pretstavuva

pre~ka za normalno i uspe{no funkcionirawe na semejstvoto.
Nesre}ni semejstva se delat na:
a) semejstva kade eden roditel e po~inat
b) nepotpolno semejstvo kade roditelite se razvedeni
v) eden roditel ja napu{til zaednicata iako ne se razvedeni.
Otsustvo na eden od roditelite od semejstvoto na podolg
period ne se smeta za nepotpolno semejstvo. Koga se govori
za vonbra~na zaednica se misli na dva vida na odnos na taa
zaednica:
a) odnos me|u vonbra~ni drugari i
b) odnos me|u roditeli i vonbra~ni deca
Vonbra~nite zaednici ne se zastapeni so zakon. Toj ne gi
regulira odnosite vo nea.

4. SEMEJSTVOTO KAKO PRAVNA INSTITUCIJA

Semejstvoto e najstara op{testvena grupa koja pred
pojavata na dr`avata i pravoto vr{ela regulacija na odnosite na
lu|eto. Od aspekt na sociologijata na pravoto mo`e da se ka`e
deka vo struktura na semejstvoto ima i normativni elementi.
Site pova`ni aspekti na semejniot `ivot se regulirani so posebni
obi~ai, moralni i pravni normi. Pa taka vo semejstvoto postoi
regulacija na seksualni odnosi, na rodbinski odnosi. So pojava

na pravoto vo `ivotot na semejstvoto se institucionalizira i

pravna normativna regulacija, osven vnatre{nite odnosi i
povedenija gi opfa}a i pra{awata od imotnoto, naslednoto,
dogovornoto i drugite oblasti na pravo koj na nekoj na~in ja
dopiraat semejnata sfera.

ZAKLU^OK
Celta od zdravo, kompaktno i sploteno semejstvo
kako socijalna grupa so jasno odredeni celi pretstavuva
sigurna garancija deka od nego }e proizleze vredno,
trudoqubivo, ~esno, duhovno i fizi~ki zdravo mlado
pokolenie koe }e bide sigurna garancija za op{testvena
stabilnost i op{testven razvitok.

Semejstvoto e najstara op{testvena grupa koja pred

pojavata na dr`avata i pravoto vr{ela regulacija na odnosite na
lu|eto.
Semejstvoto gi menuva svoite oblici i funkcii vo
zavosnost od op{tite socijalni zakonitosti i od razvitokot na
op{testvoto.

Semejstvoto

kako

parcijalna

op{testvena

grupa

nastanuva i se razviva kako rezultat na povrzuvaweto na lu|eto

za da zadovolat nekoi svoi osnovni prirodni i socijalni potrebi.
Organizacijata na semejstvoto od negovite
prapo~etoci do denes, neprestajno se menuvala.
Spored Engels, vo istoriskiot razvitok na semejstvoto postojat
tri oblici na brak {to im odgovaraat na trite glavni periodi od
razvitok na op{testvoto. Na divja{tvoto mu odgovara grupniot
brak, na varvarstvoto sindijazmi~kiot brak i na civilizacijata
monogamen brak.
Sovremenoto op{testvo se karakterizira so heterogena
op{testveno-ekonomska,
Najop{ta

podelba

semejstvo

bi

na

mo`elo

politi~ka
vidovite
da

se

kulturna

semejstva
svede

na

vo

struktura.
sovremeno

totemski

klan,

patrijahalna zaednica i patrijahalno monogamno semejstvo i

sovremeno demokratsko semejstvo.
Totemski klan pretstavuva ostatok na semejstvo {to go
sre}avame vo prvobitnoto op{testvo vo faza na varvarstvo.
Patrijahalnata zaednica pretstavuva ekonomska
zaednica zasnovana vrz zaedni~kiot imot vo oblasta na
zemjodelsko proizvodstvo.
Patrijahalnoto

monogamno

semejstvo

vid

na

semejstvo sostaveno od bra~ni sopru`nici i nivnite deca,

nekoga{ i roditelite na ma`ot.
Osnoven motiv za sklopuvawe brak ne se decata ili
imotot, tuku potrebata da se zadovolat ~uvstvata na me|
usebno dopa|awe i qubovta.
Razvedenite i nesre}ni brakovi ostavaat negativni
posledici i na decata. Nedostatokot na toplina vo semejstvo ne

mo`e da se zameni so visokiot `ivoten standard. Potpolnite

semejstva pretstavuvaat mnogu zna~aen oblik na semejnata
dezorganizacija.
Od aspekt na sociologijata na pravoto mo`e da se ka`e
deka vo struktura na semejstvoto ima i normativni elementi.
Site pova`ni aspekti na semejniot `ivot se regulirani so posebni
obi~ai, moralni i pravni normi.
So pojava na pravoto vo `ivotot na semejstvoto se
institucionalizira

pravna

normativna

regulacija,

osven

vnatre{nite odnosi i povedenija gi opfa}a i pra{awata od

imotnoto, naslednoto, dogovornoto i drugite oblasti na pravo
koj na nekoj na~in ja dopiraat semejnata sfera.

Koristena literatura:

1. ^okrevski, T; (1996); Sociologija na

Studentski zbor; Praven fakultet; Skopje

pravoto;

NIP

2. Dimitrija, T. i Mirjana, S.D.; (2005); Semejno pravo;

Svetlost Grafika ; Skopje

3. Semejno pravo- Prof Dr. Temelko Risteski (avtorizirani

predavawa)

4. www.wikipedija.com/semejstvo

5. www.google.com/funkcii na semejtvoto

6. www.culture.alwatanyh.com

SODR@INA:

VOVED----------------------------------------------------------- 2

1. FUNKCII NA SEMEJSTVOTO---------------------------------------4
a) reproduktivna
funkci------------------------------------------------5

b) funkcija na zadovoluvawe na poloviot instinkt i

emotivnata
funkcija-----------------------------------------------------5
v)

ekonomska

funkcija-----------------------------------------------------6
g)

za{titna

funkcija-----------------------------------------------------7
d)

Vospitno-obrazovna

funkcija-------------------------------------7
|)

funkcija

na

socijalizacija

na

li~nosta------------------------8
2. ISTORISKI RAZVOJ NA SEMEJSTVOTO----------------------8
3. VIDOVI SEMEJSTVO VO SOVREMENOTO
OP[TESTVO--------------------------------------------------------------------11
4. SEMEJSTVOTO KAKO PRAVNA INSTITUCIJA------------13

ZAKLU^OK--------------------------------------------------------13
Koristena
literatura---------------------------------------------15