Izrabotil:

Dimitrievski Antonio
I3
Koristena literatura:

U~ebnik po istorija za prva godina

prirodno-matemati~ka gimnazija
i pravna struka-Prosvetno delo-1996 godina
http:www.wikipedia.com
http:www.google.com

Voved

( )
.
IV ..
II . ,
,
.
,

- (215 - 148 ..).

Mapa so istoriski gradovi na Makedonija

Najranoto minato na dr`avata na

anti~kite Makedonci

Pokraj legendarnite kralevi na anti~kite Makednci, istoriskata

nauka za osnova~na makedonskata dr`ava go smeta
Perdika I (729-678 god. pr. n. e.).Negovata prestolnina se
nao|ala vo gradot Ajga vo dolnoto te~enie na rekata
Halijakmon (Bistrica).
Perdika I vladeel mo{ne dolgo i uspeal da ja zajakne
makedonskata dr`ava, pro{iruva}i ja nejzinata teritorija kon
sosednite oblasti.Negovite naslednici gi prodol`ile borbite so
okolnite olemiwa i narodi, osobeno protiv Ilirite. Vo borba
protiv niv posebno bil anga`iran vtoriot makedonski kral
Argej(okolu 659-645 god. pr. n. e.), a kralot Filip I duri I
zaginal vo borbite protiv niv. No negoviot naslednik Aepon
(639-574 god pr. n. e.) uspeal da gi porazi.
Po smrtta na Aerop izvesno vreme imalo borbi za prevlast i
prestolot, po {to vlasta ja prezel kralot Alketa (571-541 god.
pr. n. e.).Vo toan vreme ve}e se izdignala mo}nata persiska
dr`ava, koja go usmerila svojot interes i za zavladuvaweto na
Balkanskiot Poluostrov.Vo vremeto na Gr~ko-persiskite vojni,
makedonskiot kral Amita I (540-498 god. Pr. n. e.) za kratko
vreme ja priznal zavisnosta od Persija.

Stara moneta od vremeto na Filip I

Jaknewe na makedonskata dr`ava

Izdignuvaweto na makedonskata dr`ava zapo~nalo so
vladeeweto na sinot na Amita I, mo}niot makedonski kral
Aleksandar I Filheln (489-454 god. pr. n.e.), koj me|u
drgugoto se prijavil i za u~estvo na Olimpiskite igri.Me|utoa
na igrite mo`ele da se natprevaruvaat samo Grci, no sepak
posle dolgi napori u~estvuval vo stadion i stignal prv.
Promensliva politaki vodel negoviot sin i naslednik Perdika
II (455-413 god. pr. n. e.), koj sklu~uval javni i tajni sojuzi,
vo zavisnost od svoite dr`avni interesi.
Kralot Arhelaj I(413-399 god. pr. n. e.) u{te pogolemo
vnimanie posvetil na nadvore{nata politika i izvr{il
vnatre{ni op{testveni reformi vo dr`atata.Toj ja prenel
prestolninata od planinskata Ajga vo pobliskiot geografski
centar na Makedonija gradot Pela, koja bila poblisku do
moreto, so podobri perspektivi za ekonomski razvitok.

Gradot Pela

Dinasti~ki borbi
Ubistvoto na Arhelaj I dovelo do nestabilnost na kralskata
vlast.Zapo~nael dinasti~ki borbi I za kratko vreme na
prestolot se smenila duri pet kraal I toa:
-Arhelaj II
-Orest
-Amita II
-Pausanij
-Amita III
Amita III uspeal da gi zadu{i vnatre{nite nemiri i da ja
odbrani dr`avata od nadvore{nite neprijateli koi se obiduvale
da ja iskoristat nestabilnosta na vlasta.Toj gi Odbil napadite
na Ilirite, no po negovata smrt povtorno prodol`ile
dinasti~kite borbi, pa negoviot sin Aleksandar II (369-368
god. pr. n. e.) bil ubien u{te vo prvata godina od vladeeweto.
Prestolot na kralevite na anti~kite Makedonci stanal mo{ne
nesiguren, a kratok vek imale i narednite kralevi
Ptolomej(368-365 god. pr. n. e.) i Predika III (365-360 god
pr. n. e.).

Kralot Orest

Najgolem podem na Makedonija

Po dolgite vojni za prestolot vo makedonija,kraj na niv im dal

II (382-336 ...).

, ,
,
.
6 .
,
;

,
. .
.
, 358 ...
.

Makedonskata falanga

Filip II bil nasleden od negoviot 20-godi{en sin Aleksandar

III Makedonski (336-323 god. pr. n. e.).Toj ja izdignal
Makedonija vo svetska sila.Gi osvoil golemite prostranstva od
Makedonija do Egiped Indija, pro{iruvaj}i ja svojata dr`ava
na tri kontinenta.Se nosel so idejata da sozdade svetska
dr`ava na ramnopravni narodi, so koja i umrel eden mesec
pred da napolni 33 godini.Vojskata na vlast go donela Filip
III, po negovata smrt.Do osoben sudir za vlasta do{lo me|u
Polisperhon i Kasandar.Po smertta na Kasandar 298
god. pr. n. e. narednata godina ja podelile zasilenite Piros i
Lezimah.Posleden kral na Makedonija bil Persej.

Makedonija vo vremto na Aleksandar III Makedonski

Rezime

Makedonija mo`e da se pofali so mnogu uspe{ni kralevi koi

zna~itelno ja podobrile sostojbata na ovaa mala
dr`ava.Istoriski kralevi na Makedonija se:
1. Perdika I
2. Argej
3. Filip I
4. Aepon
5. Alketa
6. Amita I
7. Aleksandar I Filheln
8. Perdika II
9. Arhelaj I
10.

Arhelaj II

11.

Orest

12.

Amita II

13.

Pausanij

14.

Amita III

15.

Aleksandar II

16.

Ptolomej

17.

Predika III

18.

II

19.

Aleksandar III Makedonski

20.

Filip III

21.

Kasandar

22.

Piros

23.

Lezimah

24.

Persej