Univerza v Mariboru

Pedagoka fakulteta
Oddelek za slovanske jezike in knjievnost

Janja Bratua
tudijsko leto 2004/2005

KAZALO

KAZALO....................................................................................................................................2
BESEDOTVORJE......................................................................................................................4
BESEDOTVORNE VRSTE.....................................................................................................13
BESEDOTVORNE VRSTE.....................................................................................................22
SAMOSTALNIK......................................................................................................................23
TVOTRBA SAMOSTALNIKA................................................................................................23
TVORBA SAMOSTALNIKA IZ GLAGOLA.........................................................................27
TVORBA SAMOSTALNIKA IZ GBZ.....................................................................................29
TVORBA SAMOSTALNIKA IZ PRIDEVNIKA....................................................................31
SAM. IZ SBZ s pridevnikim prilastkom.................................................................................33
TVORBA SAMOSTALNIKA IZ SAMOSTALNIKA.............................................................36
TVORBA SAMOSTALNIKA..................................................................................................46
TVORBA PRIDEVNIKA.........................................................................................................47
PRIDEVNIK IZ PREDLOGA + SAMOSTALNIKA...............................................................49
PRIDEVNIK IZ SAMOSTALNIKE BESEDNE ZVEZE S PRIDEVNIKIM
PRILASTKOM (Prid. < SBZ).................................................................................................49
TVORBA PRIDEVNIKA IZ GLAGOLA................................................................................51
TVORBA PRIDEVNIKA.........................................................................................................59
TVORBA GLAGOLA..............................................................................................................60
TVORBA GLAGOLA IZ SAMOSTALNIKA.........................................................................60
TVORBA GLAGOLA iz pridevnika........................................................................................62
TVORBA GLAGOLA iz glagola (GBZ)..................................................................................63
GLAGOL IZ PRISLOVA.........................................................................................................66
GLAGOL IZ MEDMETA.........................................................................................................66
TVORBA GLAGOLA..............................................................................................................67
TVORBA PRISLOVA..............................................................................................................68
TVORBA iz samostalnika/SBZ................................................................................................68
PRISLOV IZ PRIDEVNIKA....................................................................................................70
TVORBA PRISLOVA iz glagola/GBZ.....................................................................................71
PRISLOV IZ PRISLOVA.........................................................................................................72
TVORBA NEPREDMETNOPOMENSKIH BESED...............................................................73
TVORBA POVEDKOVNIKA.................................................................................................73
TVORBA PREDLOGA............................................................................................................73
TVORBA LENKA.................................................................................................................74
TVORBA VEZNIKA................................................................................................................74
TVORBA MEDMETA.............................................................................................................75
NAGLAS V BESEDOTVORJU...............................................................................................76
BESEDOSLOVJE.....................................................................................................................78
ONOMASTIKA (IMENOSLOVJE).........................................................................................80
Kratek pregled.......................................................................................................................80
Vloga slovarja, obvestilnost..................................................................................................81
Splona tipologija slovarjev..................................................................................................83
Zgradba SSKJ.......................................................................................................................85
LEKSEMI in NJIHOVE LASTNOSTI....................................................................................87

POMEN LEKSEMA.................................................................................................................92
POMENOSLOVJE PRI SLOVENCIH....................................................................................96
MEDLEKSEMSKA IN ZNOTRAJLEKSEMSKA RAZMERJA............................................99
BESEDE PO IZVORU...........................................................................................................105
FRAZEOLOGIJA...................................................................................................................107
FRAZEOLOGIJA V SISTEMU JEZIKA...............................................................................108
VIDIKI PREUEVANJA.......................................................................................................110
FRAZEMI V RAZMERJU DRUG DO DRUGEGA..............................................................118
ZVRSTNOST FRAZEMOV IN NJIHOVO FUNKCIONIRANJE V FRAZEMIH...............119
NOVOSTI V SLOVENSKI FRAZEOLOGIJI.......................................................................120
FRAZEOLOGIJA V PRIRONIKIH.....................................................................................121

BESEDOTVORJE
1. Splono o besedotvorju
Izraz besedotvorje je nastal iz besedne zveze to, da se tvor-(i/jo) besed-(a/e). Iz njegove
besedotvorne podstave lahko razberemo dva pomena:
zaznamuje dejavnost, tj. postopek tvorjenja besed
zaznamuje specifino jezikovno vedo, ki raziskuje zakonitosti in vzorce, po katerih se
tvorijo besede doloenega jezika.
Pomen besedotvorja:
jezikoslovje
nejezikoslovje
JEZIKOSLOVJE:

besedotvorna teorija; analiziranje tvorbe besedja in rezultati teh aniliz se posploijo

in tvorijo besedotvorno teorijo.

slovenski jezik ima urejeno besedotvorno teorijo

avtorji: Joe Toporii, Ada Vidovi Muha

Slovenci imamo bogato 200-letno besedotvorno tradicijo; oba teoretika rpata iz te

pozitivne teorije

izhajata iz nael strukturalizma in tvorbeno pretvorbene gramatike Chomskega

v 200-letno tradicijo je zajeta 1. slovenska slovnica do 50. letih 20. stoletja

temeljila na 3 principih:

*slovniarji so obravnavali s slovensko nemkega protistavnega vidika (Vodnik 1811,

Danko 1824, Metelko 1825); opazovali so s pomojo primerjave
*oblikoslovno pomenski pristop, ki je najbolj oblikoval Fran Mikloi 1875 v slovnici
Primerjalni jezikov
*skladenjski vidik obravnave tvorjenk; obravnavajo se z vidika skladenjskih lastnosti in
pri nas je 1890 Rajko Peruek izdal pomembno razpravo Zloenke v novej slovenini,

nato je nadaljeval Anton Breznik 1944 Zloenke v slovenini, tudi Anton Bajec
Besedotvorje slov. jezika 1950 1955 => zaznamoval dela Toporiia in Vidovi Muhe

besedotvorje in tekst; povezuje se tip besedila in tip tvorjenke. Zanima jih pojav
neologizmov,

okazionalizmov,

modifikacije

tvorjenk.

To

je

perspektiva

besedotvornega raziskovanja.

besedotvorje in jeziki v stiku; koliko sosedski jezik in njegov besedotvorni sistem

vpliva na drug jezik, predvsem obmejna obmoja, kjer se razvijejo nareja.

besedotvorje in slovar; rezultat neke teorije je izdelava slovarja, ki je aplikacija

teoretinega dela. Monosti v slovenini za slovar so. Rezultat razmiljanja o slovarja
so morfemski slovarji besede druimo na podlagi morfemov.

* kombinirani (oblikoslovno besedotvorni); zdruujejo oboje morfeme

M. Sokolova idr. (1999)
* specialni (besedotvorni):
-

slovar besedotvornih morfemov; besedo razstavimo na vse morfeme, ki so

besedotvornega izvora, opustimo tiste, ki so oblikoslovnega izvora

M.D. Stepanova (1979)

-

besednodruinski slovar; ta drui besede v besedne druine skupina besed z istim

korenom; je zmeraj dvolenska

Tihonov (1985), Augst (1998), Penev (1999)

NEJEZIKOSLOVJE:

didaktika pouevanja jezika; pouevanje materinega jezika in slovenine kot tujega

jezika

oblikovanje terminologij - izrazoslovja; informatika, moderna telefonija; zbornik

Terminologija v asu globalizacije

podpora jezikoslovnim tehnologijam; prvine lovekega jezika je mogoe prilagajati

razlinim tehnolokim potrebam besedilni korpusi, dlanniki, raunalniki, ki govori
in sam zapisuje

2. Umestitev besedotvorja v jezikovni sistem

Zanimanje za besedotvorje kot posebno disciplino se je razvilo v 19. stoletju pri
komparativistih in mladogramatiarjih. Slovenski komparativist je bil Fran Mikloi. Die
Stammbildungslehre so imenovali poglavje slovnice.
-

na tem podroju se je obravnavalo glasoslovje, oblikoslovje, besedotvorje

bilo je pozitivistino usmerjeno; iskati im ve tvorjenk in tisto kar je posebno

V 20. stoletju se je obrnila na sinhrono raziskovanje, kar se dogaja v tem trenutku.

Jezikoslovje 20. stoletja ne ie posebnosti, ampak splonost in sistemskost.
Ferdinand De Saussure:
loveka govorica se sestoji iz jezika in govora. Jezik vkljuuje izrazno in pomensko podobo.
Pomenska podoba je besedje in slovnina razmerja med njimi.

Ugotovitev strukturalistov: jezik je sistem sistemov, prvine so spoznavne na podlagi

opozicije.

Beseda

lahko

ima

ve

struktur:

glasoslovno

(glasoslovje),

pomensko

(pomenoslovje), oblikoslovno (oblikoslovje), besedotvorna (besedotvorje).

Pojavi se dilema kam uvrstiti besedotvorje glede na de Saussura. Oblikoslovje in besedotvorje
imata vseeno nekaj skupnega.
Npr.: miz a
miza e
miz i

PARADIGMATSKI DEL
konniki morfemi, oblikospreminjevalni

- 'kos pohitva'
miz ar (oseba)
miz ica (manjalnica)

NEPARADIGMATSKI DEL

miz en (lastnost)

obrazilni morfemi

- beseda z novim pomenom

Besedotvorje uvramo v besedoslovje. BESEDOSLOVJE je tista veda, ki raziskuje
poimenovalno stran jezika; obravnava lastnosti besed in njihova medsebojna razmerja.
3. Povezanost besedotvorja z drugimi jezikovnimi ravninami

BESEDOTVORJE

GLASOSLOVJE

OBLIKOSLOVJE
SKLADNJA
ETIMOLOGIJA

POMENOSLOVJE

SKLADNJA:
-

sestavljeno iz povedka in osebka; kasneje pride osebek v ospredje

Npr.: to, da bolijo zobje -> zob-o-bol

-

sestavljeni iz povedka in predmeta

Npr.: tisti, ki vodi delo -> delo-vodja

-

UJEMANJE
VEZAVA

sestavljeni iz povedka in prislovnega doloila

Npr.: tisti, ki jasno vidi -> jasn-o-videc

PRIMIK

Besedotvorje je povezano s skladnjo.

OBLIKOSLOVJE:
npr.:

takoj, ko naredimo tvorjenko se ta uvrsti v oblikoslovje

zobobol 1.m.skl.
delovodja 2.m.skl.
jasnovidec 1.m.skl.

GLASOSLOVJE:
Nobena tvorjenka ne more nastati ne da bi bile upotevane glasoslovne zakonitosti.
7

 palatalizacija za k, g, h => , ,
Npr.: nog-+-ica=> noica
kazalc-+-sk => kazale
jotacija; k, g, h + j => , ,
Npr.: duh-+-j => dua
mlad-+j => mlaj
rez-+j => reem
zastrup-t-en => zastrupljen p, b, m, v, l, j =>pj, bj, mj, lj, vj
premet
Npr.: orati => oralo
mleti => mela
prevoj, preglas
Npr.: to, da se zbere => zbor (zbrati>zbor)

prevoj

tei => tok

prevoj

stric => striev

preglas

narediti sklep => skleniti

krnitev

POMENOSLOVJE:
Tvorjenka ima zmeraj 2 pomena:
npr.:
npr.:

besedotvorni pomen
to, kar se ostrga => ostrek

rezultat dejanja

slovarski pomen
kar odpade pri strganju

ostrek -> Ostrek; iz predmeta v lastno ime

ETIMOLOGIJA:
8

Besedotvorje raziskuje razmerje med motivirajoo in motivirano besedo vselej na sinhroni

ravni. Etimologija raziskuje nastanek besed na diahroni ravni. To pomeni, da etimolog vedno
gleda kako je bilo v preteklosti. Za besedotvorca je npr. petelin nemotivirana beseda. Vasih
se etimoloka in besedotvorna razlaga podpirata, vasih pa se izkljuujeta prav zaradi
razlinega izhodia; npr. belu.
Toporii pravi, da je to nekaj, kar ima belo; iz pridevnika bel. V etimolokem slovarju je to iz
besede bil; kot oblika stebla, iz samostalnika.
4. Poimenovanja
Pojavljata se 2 vzporedna izraza:
-

skladenjsko besedotvorje (Toporii, Muha)

derivacijska morfologija (izpeljavno oblikoslovje; tukaj nastopajo morfemi in

izpeljava)

Uporaba besede besedotvorje v preteklosti:

Vodnik izobrazenje besed, Mure besedna premena, Malavai zlaga in skladenje
besed, Janei besedoslovje, Konnik skladje, uman (1884) slovotvorje.
5. Predmet besedotvornega raziskovanja
TVORJENKA motivirana beseda
Motivacija je:
a) ZVONA imitativna; beseda nastane kot rezultat posnemanja nekega zvoka (delati
ki-ki-ri-ki => kikirikati)
b) POMENSKA semantina; ne poteka z besedotvornimi obrazili. Besedi se pripie
nov pomen zaradi metaforinega ali metoniminega prenosa, ne doivi morfemskih
sprememb.
Npr.: 'govedina' -> 'goveje meso' -> prenesen na osebo z negativnimi lastnostmi
KONVERIZIJA, SPREVRENJA
POMENSKO-MORFEMSKA semantino morfoloka; pomen mu spremenijo novi
morfemi. Je najbolj sistematina, repruduktivna.

Ista podstava + razlini morfemi

hodic

hodulja

BESEDNA DRUINA

hoden

Razlina podstava + isti morfem

govor-a
nos-a

POMENSKA SKUPINA (vrilec dejanja)

gobezd-a
6. Sestavine tvorjenke
Tvorjena beseda ali tvorjenka je vselej dvodelna. Ima podstavni in obrazilni del.
besedotvorna podstava (BPo)
govorna podstava (GPo)

skladenjska podstava (SPo)

kdor misli

tisti, ki misli

Toporii

Vidovi Muha

besedna zveza
tvorjenka
misl-ec
podstava

obrazilo

misl-

-ec

BPo je izraz, ki ga uporablja Toporii za besedno zvezo, iz katere nastaja tvorjenka. Ta izraz
uporabi tudi za podstavo. Uporabimo ga takrat, kadar se elimo izogniti poimenovalni
razlinosti. Po Toporiiu GPo pomeni moen delek besedila, ki ima kot BZ svoj pomen in
svojo skladenjsko strukturo. Je svoj dvobesedni del govorne verige, ki se v tvorbenem
postopku poenobesedi.
SPo uporablja Ada Vidovi Muha in je podredna nestavna BZ, katere slovnine- in
predmetnopomenske sestavine se pretvarjajo v tvorjenke.
10

TVORJENKA je beseda, ki je nastala po besedotvornem algoritmu, katere izmed

besedotvornih vrst (Toporoi). Muha pa pravi, da je tvorjenka pretvorbena varianta doloene
BZ, skladenjske enote.
Toporii pravi, da je PODSTAVA tisti del tvorjenke, ki mu je dodano obrazilo in predstavlja
korenskomorfemsko enoto tvorjenke. Muha jo imenuje besedotvorna podstava. Ta del
tvorjenke je nastal iz neobraziljenih korensko morfemskih besed v skladenjsko podstavo.
Za

Toporiia

je

OBRAZILO

besedotvorni

morfem,

ki

ga

piemo

skupaj

oblikospreminjevalnim ali oblikotvornim. To je eden ali ve morfemov, s katerimo

nadomestimo doloen del govorne podstave. Za Muho je obrazilo tisti del tvorjenke iz enega
ali ve morfemov, ki so nastali s pretvorbo samo slovvninega ali slovninega in predmetnega
pomena iz skladenjske podstave.

7. Razmerje pona : obrazilo

Pona je nekorenski del besede, ki je lahko sama prvina za tvorbo nove besede ali pa je lahko
le sestavina vedelnega obrazila.
Vrste po:
pripona (sukifs): govor-ec (tudi obrazilo), desno od korena
prepona (prefiks):

pra-ded (tudi obrazilo), levo od korena

nad-stre-je

(preponsko - priponski)

medpona (interfiks): cvet-o-er-0

med dvema korenoma

spona (afiks): ah-ov-en (nima svojega pomena, je most med postavo in obrazilom)
vpona (infiks):

drob-ck-en

(vrine se pred besednovrstno obrazilo in besedi

spremeni pomen)
popona (postfiks):

debeliti se

8. Razmerje druljivost podstave in obrazila

domaa podstava (DP) + domae obrazilo (DO): mislec, godec, brusa

11

prevzeta podstava (PP) + prevzeto obrazilo (PO): demostrant, deifrant

DP + PO: zabuant, gnjavator
PP + DO: emajlirec, driblati
meanke/hibridi: superbabica, megazmogljiv
9. Teoretina modela za prikaz nastajanja tvorjenke
teoretini model Toporiia
Predstavi tvorbo besed vertikalno. Izhodie iz govorne podstave pridenemo s pomojo 6
orokov/velevanjskih (besedotvorni algoritem) pravil do tvorjenk.
1. izberi GPo BPo: kdor misli
2. izberi ustrezno obrazilo: -ec
3. izberi sestavine bodoe tvorjenke:

misliti

4. odvzemi slovnine lastnosti: misl5. razporedi besedotvorne prvine: misl- + -ec

6. odpravi morfemski iv (glasovna ureditev, naglas): mslec
1. GPo

vertikalni prikaz

6. tvorjenka
Muha uporabi horizontalni prikaz
tvorjenka

SPo

pred pomenske sestavine in slovnina razmerja -> v obrazilo tvorjenke;

predmetnopomenske sestavine, slovnina razmerja
zapisuje tista slovnina razmerja, ki se pretvarjajo v obrazilo ali njegov del
perica <-

tista + , ki

pere

-> -ica

BESEDOTVORNE VRSTE
Z besedotvornimi vrstami poimenujemo naine, po katerih tvorjenke v slovenini sploh
lahko nastajajo. Loimo 4 besedotvorne vrste:

12

izpeljava
zlaganje
sestavljanje
sklapljanje

IZPELJAVA je besedotvorni postopek, katerega rezultat je izpeljanka. V podstavi je ena

predmetno pomenska beseda.
NAVADNA IZPELJANKA (In)
Toporiiev:

Muha:

1.) kdor lovi

2.) ec

lov-ec <- (tisti, ki lovi); lovi (0); () -> -ec, lov-

3.) loviti
4.) lov5.) lov- + - ec
6.) lovec
TVORJENKE IZ PREDLONE ZVEZE (Tpz)
Zanjo je pogoj predlona SBZ.
Toporii:

Muha:

1.) kdor je brez vere

2.) ec
3.) brez vere

brez-ver-ec <- (tisti, ki je); brez ver e

-> -ec

-> brez-, -ver-

4.) brez ver5.) brez + ver- + -ec

6.) brezverec

KONVERZNA/ SPREVRENA IZPELJANKA (Ik)

Beseda se sprevre iz ene kvalitete v novo.
lastno ime -> obno ime
Mihec -> mihec (vrsta noa)

13

obno ime -> lastno ime

Borje -> Borje
Koren -> koren
obno ime -> obno ime
pregibna -> pregibna
deurni uenec -> deurni
MODIFIKACIJSKA TVORBA (Im)
V podstavi se nahajata 2 korenski besedi, pri tem se ena preobrazi.
Toporii:

Muha:

1. majhna roka
2. ica

rok-ica <-

3. roka

rok-

majhna rok

-a

-> -ica,

4. rok5. rok- + -ica

6. rokica
stara oseba -> star-ec

In (obrazili se jedrna sestavina)

ljub starec -> starek

Im (obrazili se odvisna sestavina)

ZLAGANJE
Je besedotvorni postopek katerega rezultat je zloenka (Z); v podstavi je ve kot ena
predmetnopomenska beseda (najmanj dva korenska morfema). Glede na razmerje med
korenskimi morfemi so zloenke 2 vrst.
PODREDNE
14

a) Medponsko priponske zloenke (Z (m.-p.))

ele medpona in pripona skupaj sta obrazilo zloenke.
Toporiiev model:
I.

katera lovi mi

II.

o-, -ka

III.

loviti, mi

IV.

lov-, mi-

V.

mi- + -o- + -lov- + -ka

VI.

mielovka

Ada Vidovi Muha:

mi-e-lov-ka <- tista, ki lovi

0 mi i,

, -> -ka,

b) Medponske zloenke (Zm)

Medpona je hkrati e obrazilo; del tvorjenke vzamemo e iz govorne/skladenjske podstave.
Toporiiev model:
I.

garaa za avto

II.

o-

III.

garaa, avto

IV.

garaa, avt-

V.

avt- + -o- + -garaa

VI.

avtogaraa

Ada Vidiovi Muha:

avt-o-garaa <- garaa

za

av + o

-> -o-, -garaa

Pomembna sestavina zaporednih zloenk je, da v razporeditvi sestavin zloenke odvisna

sestavina vedno zasede prvo mesto. Tista sestavina, ki je odvisna, je zmeraj na prvem mestu.
PRIREDNE
V podstavi takih zloenk nastopata najmanj dve ali ve predmetnopomenskih sestavin, ki so si
v prirednem, enakovrednem

15

a) Medponsko-priponsko zloenke (Z (m.-p.))

Toporiiev model:
I.

kdor je povezan s Cirilom in Metodom

II.

O-, -ovec

III.

Ciril in Metod

IV.

ciril-, metod-

V.

Ciril- + -O- + -metod- + -ovec

VI.

Cirilmetodovec

Ada Vidovi Muha:

ciril-O-metod-ovec <- tisti, ki je povezan s Ciril
-ovec,

om

in

Metod

-om

->

-> -O- , ciril-, metod-

Ta vrsta zloenk se vedno pie skupaj, brez vezaja.

b) Medponske zloenke (Zm)
Toporiiev model:
I.

Breznik in Ramov

II.

III.

Breznik, Ramov

IV.

Breznik-, -Ramov

V.

Breznik- + _ + -Ramov

VI.

Breznik-Ramov

Ada Vidovi Muha:

Breznik-Ramov <- Breznik in Ramov,

-> Breznik-, Ramov-

To vrsto zloenk zmeraj piemo s stinim vezajem.

SESTAVLJANJE
Rezultat sestavljanje je sestavljenka. Sestavljenke zmeraj oznaimo z Se. Dvojno
razumevanje sestavljenk v slovenski besedotvorni teoriji. Toporii za prave sestavljenke teje
samo tiste tvorjenke, ki so zmeraj dvonaglasne, Ada Vidovi Muha dvonaglasnosti ne
16

postavlja kot temeljni pogoj za sestavljenost. Razkorak med avtorjema nastopa samo pri t.i.
glagolskih tvorjenkah.
Npr.: od-iti -> Toporii: I glag.<Glag.
Muha: Se; it od 'stran'; pretvorba prislovnega pomena
pred-naroiti -> ima dva naglasa, zato je za Toporiia sestavljenka
Toporiiev model:
I.

prvotni ded

II.

pra-

III.

ded

IV.

ded

V.

pra- + -ded

VI.

praded

Ada Vidovi Muha:

pra-ded <- prvotni ded ,

-> pra-, -ded

SKLAPLJANJE
Razultat sklapljanja je sklop (Skl). Imamo dvoje vrst sklopov:
a) pri

katerih

lahko

doloimo

besedotvorno

podstavo

(oena,

nebodigatrba,

zdravamarija..)
Toporiiev model:
I.

to, kar se zane z Oe na

II.

III.

Oe na

IV.

Oe-, -na-

V.

Oe-I-nap- + -O-

VI.

Oena

Ada Vidovi Muha:

Oena O <- tisto, kar se zane z Oena

-> O-, oe-, -na17

b) brez GPo
I->

na to -> nato
za tem -> zatem
se ve, da je -> seveda

Samo pri sklopih sta si Toporii in Muha enotna, da je govorna podstava tukaj tista iz katere
se tvori sklop, to pomeni da so prvine nastale v govoru in so se avtomatsko sklopile.

BESEDOTVORNE VRSTE

IZPELJANKE

In = navadne
Tpz = tvorjenke iz
predlone zveze
Ip = poponske izpeljanke
Ik = izpeljanke konverzne
Im = modifikacijske

ZLOENKE

Zm = medponske
Zm.-p. = medponsko
priponske

SESTAVLJANKE

prave

SKLOPI
Brez GPo
z GPo
18

IZPELJANKE
Vedno desno obrazilo
In

Tpz

Ik

Im

Ip

lsk-a

debelti se

str-ek

debeliti

dober starec

gar-

brez-glv-ec

I. kdor lovi

kdor je brez vere

olska naloga

II. ec

-ec

-a ()

-se

-ec

III. loviti

brez vere

olska

debeliti

starec

IV. lov-

brez- ver-

olsk-

debeliti

starc-

V. lov-+-ec

brez-+-ver-+-ec

olsk-+-a

debeliti se

starc-+-ek

VI. lvec

brezvrec

lska

debeliti se

starek

ZLOENKE

Zm.p.
priredne

podredne

ciril-O-metod-ovec

mi-e-lov-ka

I. kodr je povezan s C. in M. kdor lovi mii

II. O-, -ovec

-o-, -ja

Zm
.
priredne

podredne

Breznik-0-Ramov

avt-o-cesta

Breznik in Ramov

cesta za avto
-o19

III. Ciril, Metod

loviti, mii

Breznik, Ramov

cesta, avto

IV. ciril-, -metod-

-lov-, mi-

Breznik-, -Ramov

-cesta, avt-

V. ciril-O-metod-ovecmi-+-lov-+-ka
VI. cirilmetdovec

Breznik-+-Ramov

mielvka

Brenik-Ramv

avt-o-cesta
avtocsta

SESTAVLJANKE

Prave Se
pr dd
I.

prvotni ded

II.

pr-

III.

dd

IV.

ded

V.

pr-+-dd

VI.

prdd

SKLOPI
z Gpo
vsakdan-O
I. to, kar je vsak dan

brez Gpo
nato
naIto

II. o
III. vsak dan
IV. vsak-, -danV. vsak-I-dan-+-O
VI. vsak dn
20

BESEDNE VRSTE (Ada Vidovi Muha)

1
2
Skl

3
4

Tpz

Im
Se

In
Razlika med Se in Im:
Se: oficir -> pd-oficir => vrstni pridevnik
Im: starec -> starek

=> kakovostni pridevnik

Delitev glede na mofikacijske in nemodifijkacijske besedne vrste:

BESEDOTVORNE VRSTE

nemodifikacijske
Skl

modifikacijske
In

Im

Se

21

SAMOSTALNIK
Tvorba samostalnika
Samostalnikov je v slovenini najve; so prevladujoa besedna vrsta. Bajec (1950) je uvedel
24 besedotvornih pomenov, Slovnica tirih (Rupel, Bajec, Kolari, olar; 1956) ima 16
besedotvornih pomenov pri samostalniku, v Slovenskem knjinem jeziku Toporii predlaga 13
pomenov, v Slovenski slovnici (1976) ima Toporii 6+1 besedotvorni pomen pri
samostalniku, ki jih povezuje s stavnimi leni.
Samostalnik ima vselej slovarski pomen in besedotvorni pomen.
npr.:

mislec -> oseba, ki razmilja

mislec-> vrilec dejanja (Vd), ker je nastalo iz zveze iz kdo/tisti, ki misli

BESEDOTVORNI POMEN SAMOSTALNIKA

Ta besedotvorni pomen imajo zmeraj In, Tpz, Zm.-p./. Danes loimo 6 besedotvornih
pomenov, ki jih je uvedel Joe Toporii; pred tem jih je bilo 13, tudi 24.

22

Toporiieva razlaga besedotvornih pomenov (In, Tpz, Zm.-p./) MODELNI PRIKAZ:

Razlagal jih je na podlagi strukture stavnih lenov.

OSEBEK

1. pomenska skupina
tisti+, ki // kdor

vrilec dejanja (kdor+glagol)

POVEDEK

2. pomenska skupina

3. pomenska skupina

tisti-, ki // kar // za kar //

imer

to, da

vrilnik dejanja (to + glagol) odpira

dejanje

nosilec lastnosti (kdor + pridevnik) nosilnik lastnosti (tisto + pridevnik)

lastnost

opravkar

lastnost

opravljalnik (iz samostalnika)

PREDMET
PRISLOVNO DOLOILO

4. pomenska skupina

5. pomenska skupina

to, kar

to, kjer
to, ko

rezultat dejanja

kraj

popredmetena lastnost

as

popredmetena lastnost

6. pomenska skupina
to, s imer
snov
snov
snov
PONAZORITEV S PRIMERI
1. pomenska skupina: KDOR
Glag: vrilec dejanja: kdor gara > gar-a

23

Prid.: nosilec lastnosti/stanja: kdor je len > len-uh

Sam.: opravkar: kdor ima opravka z mizami > miz-ar
2. pomenska skupina: KAR; TO, ZA KAR; TO, S IMER
Glag.: vrilnik dejanja: kar enai > ena-aj
to, s imer se odpira > odpir-a
Prid.: nosilnik lastnosti/stanja: kar je mlado > mladi-ka
kar je krivo > kriv-ulja
Sam.: opravilnik: kar je povezano s Havano > havan-ka
3. pomenska skupina: TO, DA
Glag.: to, da izpeljem > izpelj-ava
Prid.: lastnost/stanje: to, da je lepo > lep-ota
to, da je gorzno > groz-ota
Sam.: to, da je (znailnost) goljufa > goljuf-ija
4. pomenska skupina: TO, KAR
Glag.: rezultat dejanja:

to, kar grizem > gri-ljaj

to, kar dobim > dobi-ek

Prid.: popredmetena lastnost (semantina pretvorba): sitn-ost < tisti, ki je siten (oseba
poimenovana z lastnostjo)
Sam.: popredmetena lastnost: cesarstvo <npr. bogastvo, premoenje cesarja < ugotovljena
velika goljufija
5. pomenska skupina
a) mesto/prostor: TO, KJER
Glag.: to, kjer se stoji > staj-a, stoj-ie
Prid.: to, kjer je ledeno > leden-ica
to, kjer je spalno > spaln-ica
Sam.: to, kjer je kova > kova-ija
b) as: TO, KO
Glag.: to, ko se praznuje > praznik
Prid.: to, ko je peto > pet-ek
Sam.: to, ko je zima > zim-ec

24

6. pomenska skupina: snov: TO, S IMER => Toporii je ni mogel nikamor uvrstiti
Glag.: to, s imer cepimo >cep-ivo
to, s imer kropimo >krop-ivo
Prid.: tisto, kar je apneno > apnen-ec

PRIKAZ BESEDOTVORNIH POMENOV (Ada Vidovi Muha)

Pomenska podstava povedi
povedje

udeleenci

De

delovalniki

okoliine

to, da
D1

D-1

kraja (Ok)
tam, kjer

Vd
tisti, ki

Pd
tisti-, ki

D4

D6

Rd

Sd

tisto, kar

asa (O)
tedaj, ko

to, s imer

Legenda:
De => dejanje
D => delovalnik
Vd => vrilec dejanja
Pd => predmet dejanja
Rd => rezultat dejanja
Md => mesto dejanja
d => as dejanja

TVORBA SAMOSTALNIKA IZ GLAGOLA

1. Navadne izpeljanke (In)

(Sam. < Glag.)

a) vrilec dejanja
25

GPo/SPo/BPo: tisti-, ki Glag.

tisti, ki misli -> mislec
tisti, ki igra-> igralec
tisti, ki skae -> skakalec
Prevladujejo e dodatna obrazila, najdemo jih v SS. Zelo pogosta obrazila so:
a (baha)
-ilec, -alec (gasilec, kadilec; igralec, letalec)
-ator (blokator, organizator, grebator)
-ar (boksar, zidar, mizar)
-er (blefer, frizer)
-ec (govorec)
-c => zelo redko, v starinskih besedah (igrc)

Razmerje lec proti vec:

Peruek, Ilei:

morilec: gasivec, masivec (Levec 1899)

morilec
: marivec

Kotnik, Toporii:

(1950)
(1962)

-ilec

Danes veinoma (a/i)lec, razen v primerih glagola podstava na:

-ti: pevec, pivec
-l: volivec
-lj: kegljavec

b) vrilnik dejanja
tisti-a, ki Glag.
tisti-, ki kona -> konaj
tisti-, ki miksa -> mikser
tisto-, ki rpa -> rpalo
tisto-, ki ree -> rezilo

26

tisti-, ki grebe -> grebalo

tisto-, ki kae -> kazatelj
c) dejanje
to, da Glag.
to, da se izpelje -> izpeljevanje
to, da se izpelje -> izpeljava
to, da se joe -> jok, jokanje
to, da se bere -> branje
to, da se sedi -> sedenje
Tvori se pogosto z obrazili -anje, -enje, -ba, -tev (molitev)
) rezultat dejanja
to, kar

Glag.

to, kar se dobi -> dobiek

to, kar se je -> jed
to, kar se bere -> berilo
to, kar se rie -> risba
to, kar se izkupi -> izkupiek
to, kar se aga -> aganje
to, kar se cvre -> cvretje
Tvori se pogosto z obrazili anje in enje.

d) okoliina kraja/mesto
to, kjer Glag.
to, kjer se stoji -> stojie
to, kjer se kria -> kriie
to, kjer se biva -> bivalie
as

27

to, ko Glag.
to, ko se posti -> post
to, ko se praznuje -> praznik
Toporii teje okoliine kraja/mesta in okoliine asa skupaj, kot eno kategorijo!
e) snov
to, s imer Glag.
to, s imer belimo -> belilo, bele
to, s imer metimo -> metilo
to, s imer cepimo -> cepivo
to, s imer se neti -> netilo

TVORBA SAMOSTALNIKA IZ GBZ

Medponsko priponske podredne zloenke (Zm.-p.)
a) vrilec
tisti+, ki GBZ
tisti+, ki vodi zbor -> zborovodja
tisti+, ki pie romane -> romanopisec
tisti+, ki vodi delo -> delovodja
b) vrilnik dejanja
tisti-, ki GBZ
tisti-, ki trebi zobe -> zobotrebec
tisto-, ki brzo strelja -> brzostrelka (primik)
c) dejanje
to, da GBZ
to, da se toi po domu -> domotoje
to, da se hlepi po slavi -> slavohlepje
to, da se lovi srea -> sreelov
) rezultat dejanja
28

to, kar GBZ

to, kar preklinja bog -> bogokletje
to, kar se rabi v zlo -> zloraba
d) okoliina kraja, asa
to, kjer GBZ (kraj)
to, ko

GBZ (as)

to, kjer lomijo kamne -> kamnolom

to, kjer kopljejo pesek -> peskokop
to, kjer se toi vino -> vinoto
to, ko pada listje -> listopad
to, ko se toi vino -> vinotok
to, ko gnijejo listi -> listognoj
e) snov
to, s imer Glag.
to, s imer maemo kolesa -> kolomaz
to, s imer morimo pole -> polemor
Pri zloenkah lahko opazujemo:
vezavno razmerje
primino razmerje (tisti+, ki lazi po hribih)
prisojevalno razmerje (to, da padajo listi)
ujemalno razmerje (tisti, ki kosi prvi -> prvokosec)

3. Iz GBZ lahko dobimo tudi sklope, e sklopimo BZ, kjer je prvina glagol:
o z GPo:
-

tisti-, ki nima ni -> nimani

tisti, ki ni pridi prav -> nepridiprav

o brez GPo:
- ne bodi ga treba -> nebodigatreba (se ne sklanja)
29

TVORBA SAMOSTALNIKA IZ PRIDEVNIKA

1. Navadne izpeljanke (In)
GPo/SPo/Bpo: tisti-, ki Prid.
a) nosilec lastnosti
tisti, ki je bel -> belec
tisti, ki je siten -> sitne
tisti, ki je nor -> norec
tisto, ki je belo -> bele
tista, ki je skopa -> skopulja
Tukaj prevladujejo naslednja obrazila:

-ik (dopisnik, lakomnik, neumnik)

-e (neumne, nadlene, lakomne)

-ec (belec => belca)

-ec (modrec => modreca)

-c (bistrc)

-i (suhi, bolni, debeli) => konverzno obrazilo

b) nosilnik lastnosti
tisti-, ki Prid.
tisti-, ki je cel -> celak
tista, ki je mrzla -> mrzlica
tista-, ki je kisla -> kislica
tista-, ki je mlada -> mladika
tisti-, ki je hladilen -> hladilnik
Glede tevilnosti prevladujejo enskospolski samostalniki s konnicami:

-ica (gugalnica, hlanica)

Nato sledi moka oblika:

-ik (hladilnik, lealnik)

Sledi ponovno enska oblika:

30

-ina (srebrnina, dvojina)

-ka (lonenka, svinenka, pletenka)

c) lastnost
to, da Prid.
to, da je leno -> lenost
to, da je surovo -> surovost
to, da je smeno -> smenost
to, da je isto -> istoa
to, da je bledo -> bledost
Glede pogostosti je 80% tvorjenk, ki ima obrazilo:

-ost (surovost, vodenost)

-ina (istina, plesnina, praznina)

-ota (gorkota, samota, trdota)

) popredmetena lastnost
Gre za konverzijo.
to, da je Prid.
to, da je prijazno -> prijaznost
usluga => popredmetena lastnost
to, da je suho -> suhota, suhost
lovek (slabalno)
to, da je gnusno -> gnusnost
dejanje
to, da je blazno -> blaznost
d) okoliina kraja/mesto, as
to, kjer Prid.
to, ko Prid.
to, kjer je pralno -> pralnica
to, kjer je ivalno -> ivalnica
to, kjer je temno -> temnica

31

to, kjer je kopno -> kopnina

to, kjer je skalno -> skalnik
to, ko je etrto -> etrtek
to, ko je sveto -> svetek
to, ko je peto -> petek
e) snov
to, ki Prid.
tisti , ki je kisla -> kislina
tista-, ki je rjava -> rjavica
tisti-, ki je apnen -> apnenec

SAM. IZ SBZ s pridevnikim prilastkom

1. Medponsko priponske podredne zloenke (Zm.-p.)
a) nosilec lastnosti
tisti-, ki je SBZ
tisti, ki je v srednji oli -> srednjeolec
tisti, ki je prvi v ligi -> prvologa
tisti, ki je v beli gardi -> belogardist

b) nosilnik lastnosti
tisti-, ki SBZ
tisti, ki ima sedem tiso -> sedemtisoak
tisti, ki ima tri glave -> triglav
tista, ki ima dve dejanji -> dvodejanka
tista, ki ima krito seme -> kritosemenka
c) lastnost
32

to, da je SBZ
to, da je blagi glas -> blagoglasje
to, da je suhi mraz -> suhomrazica
to, da je prazna glava -> praznoglavost
) popredmetena lastnost

(iz abstraktnega v konkretno)

to, da je SBZ
to, da je enajstmetrov -> enajstmetrovka
od pet naprej je zmeraj nita predpona
to, da so tiri sedala -> tirised
d) okoliina kraja/mesto
to, kjer SBZ
to, ko SBZ
to, kjer sta dve reki -> dvoreje
to, kjer so trije mostovi -> tromostovje
to, ko je enako no -> enakonoje
e) snov
to, kar SBZ
to, kar ima dva kisika -> dvokis
to, kar ima hud les -> hudolesovina

SKLOPI:
Z BPo:
-

oena -> Oe na

vsak dan -> vsakdan

33

TVORBA SAMOSTALNIKA IZ SAMOSTALNIKA

Ko raziskujemo to tvorbo, dobimo 2 vrsti tvorjenk:
nemodifikacijska
o Sam. < Sam. (In)

modifikacijska
* Sam. < SBZ

o Sam. < Prdl.Sam.

a) kakovostni pridevnik (Im)
O, O, L, Kl, M, , S

b) vrstni pridevnik (Se)

o Sam. < SBZ

Zm.p./, Zm.p. +
Zm. /, Zm +
o Sam. < SBZ (sklop)

NEMODIFIKACIJSKA TVORBA
Sam. < Sam.; dobimo In
a) OPRAVKAR
tisti+, ki je v zvezi s Sam.
tisti, ki ima opravka z golobi -> golobar
tisti, ki ima opravka s freskami -> freskar, freskant
tisti, ki ima opravka s humorjem -> humorist
tisti, ki ima opravka z denikom -> denikar

tisti+, ki prebiva/ivi v/na samostalnik

tisti, ki prebiva v Mariboru -> Mariboran

tisti, ki prebiva na Dunaju -> Dunajan
tisti, ki ivi v fari -> faran
34

tisti+, ki je lan Sam.

tisti, ki je lan levice -> leviar

tisti, ki je lan Centruma -> Centruma
tisti, ki je lan drutva sv. Avgutina -> Avgutinec

tisti+, ki ima sam. in je nosilec znailnosti

tisti, ki ima cveke -> cvekar

tisti, ki ima hlae -> hlaar
tisti, ki ima brado -> brada
b)OPRAVLJALNIK; nekaj kar je neivo

tisti-, ki je v zvezi s Sam.

tista, ki ima opravka z Gajem -> gajica

predmet iz doloenega kraja

tisti-, ki je povezan s Sam.

tista-, ki se nahaja in je povezana s Havano -> Havanka
tista-, ki je povezana s Kubo -> Kubanka

tista-, ki je lan

tista, ki je lan Preslic -> preslievec

nosilec samostalnike lastnosti

tisti-, ki je podoben Sam.

tisti, ki je podoben gosenici -> goseniar
tisti, ki je podoben bradi -> bradovec

lastnost

to, da je znailnost Sam.

to, da je znailnost bahaa -> baharija
to, da je znailnost groze -> grozota
to, da je znailnost devic -> devitvo
to, da je znailnost poganov -> poganstvo
35

popredmetena lastnost (Prehod iz abstraktnega v konkretno)

to, da je znailnost Sam.

to, da je znailnost grdega -> grdobija
to, da je znailnost cesarja -> carstvo

okoliina kraja/mesto

to, kjer je Sam.

to, kjer so imena -> imenika
to, kjer je gnoj -> gnojie
to, kjer je intendant -> intendantura

as

to, ko je Sam.
to, ko je zima -> zimec
to, ko je as za srp -> srpan
to, ko je trava -> travan

snov

tisto-, ki je povezano s/z Sam.

tisto, ki je povezano z bromom -> bromid
tisto, ki je povezano z metanom -> metanol

Sam. < Predl.Sam. (Tpz)

OPRAVKAR

tisti+, ki je v zvezi s/z Sam.

tisti, ki je brez vere -> brezverec
tisti, ki je za morjem -> zamorec
tisti, ki je brez doma -> brezdomec

OPRAVILNIK

tisti-, ki je z/S Sam.

tisto-, ki je pred pragom -> predpranik
36

tista, ki je do kolen -> dokolenka

tista, ki je ez ocean -> ezoceanka

LASTNOST

to, da je z/s Sam.

to, da je brez glave -> brezglavje
to, da je brez dela -> brezdelje
to, da je brez vlade -> brezvladje
to, da je brez upa -> brezupje

POPREDMETENA LASTNOST (abstraktno -> konkretno)

tisto-, ki je z/s Sam.

tisto-, ki je brez upa -> brezupje
To je semantina tvorba, leksikalni pomeni se priraajo, tukaj je skrita metafora in
metonimija.

MESTO

to, kjer je z/s Sam.

to, kjer je ob bregu -> obreje
to, kjer je pri mestu -> primestju
to, kjer je pri morju -> pri-mor-je
to, kjer je za pejo -> za-pe-ek

AS

to, ko je z/s Sam.

to, ko je po nedelji -> ponedeljek
to, ko je pred pustom -> predpust

SNOV

tisto, ki je z/s Sam.

tisto, ki je po trebuhu -> potrebunik
37

Sam. < SBZ s samostalnikim prilastkom

Zm.p. podredne ali Zm.-p. priredne, vendar je teh malo, Skl, Zm/, Zm+

OPRAVKAR

tisti+, ki je SBZ s sam. prilastkom

tisti+, ki ima rog na nosu -> nanosni rog, nosorog
tisti, ki ima dlako kot volk -> volkodlak

tisti, ki je povezan s Cirilom in Metodom -> cirilmetodovec

Prirednih zloenk nikoli ne piemo z vezajem!!!!

OPRAVILNIK

tisti-, ki je SBZ s sam. prilastkom

tisti-, ki obla do polovice -> polobla
tisti-, ki ima prsi z glavo -> glavoprsje

LASTNOST

to, da je SBZ s sam. prilastkom

to, da je as s prostorom -> prostoroasje

POPREDMETENA LASTNOST

to, da je SBZ s sam. prilastkom

Redko najdemo tak primer!!!

OKOLIINA KRAJA/MESTO

to, kjer je SBZ s sam. prilastkom

to, kjer je polje na vrhu -> Vrhpolje
to, kjer je zemlja v sredini -> Sredozemlje

AS

to, ko je SBZ s sam. prilastkom

to, ko je v sredini zime -> sredozimec
38

SNOV

tisto-, ki je SBZ s sam. prilastkom

tisto-, ki je iz kosti slona -> slonokoevina
Zm.p. priredne;
agroservis < servis za agro
morfem, ki je vselej vezan, k nam prili iz drugih jezikov
fotoreportaa -> reportaa za fotografije
elektrope -> pe na elektriko
To so zloenke, ki so po Bajevi oceni bile v 50. letih 20 stoletja opaene kot nove tvorjenke.
Ta princip pride v slovenino iz drugih jezikov. Danes je tovrstna tvorba mnoina, da jih
sprejemamo v slovenski besedotvorni sistem.
Te tvorjenke nimajo zaimenskega dela in ne razlikujejo besedotvornih pomenov. e v SSKJ
se je omahovalo pri teh zloenkah glede pisanja skupaj in narazen. V SSKJ je na prvem mestu
zapis takih zloenk skupaj, dovoljuje pa se tudi pisanje narazen. Tudi SP ponuja e zmeraj 2
monosti.
Zm. podredne; pogoj je Sam. in Sam.
OPRAVKAR
tisti, ki je Angle in Amerian -> Angloamerian
tisti, ki se ukvarja z Indijci in Germani -> Indogermanist
Zm. priredne; zmeraj ima priredno sestavino, zloenke se piejo zmeraj z vezajem
slovar Breznika-Ramova
Ljubljana-Vi
severovzod

nekateri trdijo, da spadajo v to skupino, vendar si lahko razlagamo tudi

knezokof

kot vzhod s severom, knezokof je imel 2 funkciji

generalmajor
Sam. < SBZ; dobimo sklop
sneg sneinka
39

MODIFIKACIJSKA TVORBA
Modificirati pomeni preobraziti podstavo.
Modifikacijske izpeljanke (Im)
BPo: kak. Prid. Sam.
1. F/M (feminativi oziroma maskulinativi)
Iz mokih oblik tvorimo enske oblike, so podstava za enske oblike. enskih oblik, ki bi bile
nosilke, vrilke je malo, ker jih pojmujemo kot modifikacijske izpeljanke, ker jih delamo iz
mokih oblik. Imamo 2 monosti:
Dodajalna tvorba z enskospolskimi obrazili
tisti, ki ui -> uitelj -> uitelj-ica
tisti, ki prerokuje -> prerok -> prerokinja
tisti, ki gostuje -> gost -> gostaa (enska, ki gostuje)
tisti, ki berai -> bera -> beraica
Zamenjevalna tvorba
tisti, ki se bori -> borec -> bor-ka
tisti, ki govori ->govornik -> govornica
tisti, ki vodi -> vodnik -> vodnica
Ada Vidovi Muha pavi, da zamenjevalni tip tvorbe ne more biti modifikacijski. Zaradi
tega se lahko zgodi naslednje:
Mariboran -> Mariboranka (dodajalni tip)
Makedonec -> Makedonka (zamenjevalni tip)
Irena Stramlji Breznik se s tem ne strinja. To dokazuje z ensko obliko imena prebivalca.
Stramljieva pravi, da sta tako zamenljivi kot dodajalni tip tipa modikacijske izpeljanke. S
tem se veliko ukvarja tudi Toporii, ko pie v SP moke priimke in jim dodaja enske oblike
priimkov.
enske oblike so v besedotvorju tiste, ki so izpeljane iz mokega. Vendar pa vsake enske
oblike ne moremo izpeljati. Nekatere besede so raznokorenske.
npr.: mo -> ena
Zgodi se, da moke oblike sploh ni in je ne moremo izpeljati v ensko:
a) socioliki vidik
40

perica -> tista, ki pere => enske so bile za to opravilo, moki nikoli niso tega poeli
anjica -> tista, ki anje => moki so bili kosci
b) bioloki vidik
rodilja, dojilja, bogorodica (Marija)
M <- .sp.
gospodinja -> gospodinj-ec
prostitutka -> prostitut
striptizeta -> striptizer
Vedno bolj prihaja tudi do pretvorb iz enske oblike v moko obliko. Maskulinativi so
zelo redki, nastali so tedaj, ko je bila mokospolska tvorjenka izpeljana iz enskih oblik.
2. SKUPNA IMENA
ve Sam.
ve dreves -> drev-je
ve grmov -> grmov-je
ve listov -> list-je
3. STOPNJEVITOST oziroma POUDARJALNOST
krepek Sam.
krepko dekle -> deklina
krepek ded -> dedec
4. MLADI, NEDORASLO
mlad Sam./nedorasel Sam.
mlad vrabec -> vrab-ek
mlad fant -> fanti/fantek
nedorasel pianec -> pie
mlad grof -> grof-i

5. MANJALNOST - LJUBKOVALNOST
majhen Sam.

41

majhen evelj -> evelj-ek

majhna miza -> miz-ica
majhen slon -> slon-ek
6. MANJALNO, LJUBKOVALNO
majhen, ljubek Sam.
ljubek/majhen stric -> stri-ek
prijazna/dobra stvar -> stvar-ca
majhna/ljubka grdoba -> grdob-ica
7. MANJALNO, SLABALNO
majhen/ slab Sam.
slab/majhen dijak -> dija-ek
slab/ majhen lovek -> love-ek
slab/majhen zvezek -> zvez-i
8. SLABALNO
slab Sam. z negativnim prizvokom
slab hlapec -> hlapon, hlapon
slab poba -> pobalin
slaba baba -> babura/babnica
Se
vrst. Prid. + Sam.
pra-ded <- prvotni ded
V predponsko obrazilo se spremeni vrstni pridevnik, ki pogosto izraa razmerje v prostoru,
asu in koliini. Toporii v SS nateje 34 predponskih obrazil, ki jih je treba poznati. Ta
predponska obrazila so zmeraj naglaena, torej so sestavljanke dvoglasne.

Vrstni pridevniki so povezani s pojmi iz koordinatnega sistema:

V
i

42

nad-struktura

nad-delavec

i
negativni

hkratni

prednji

ne-delavec

ne-struktura

so-struktura

pozitivni

so-delavec

poslednji

pod-struktura

pod-delavec

prednji: poslednji
AS: prvotni, hkratni, kasneji
prvotni ded -> praded
hkratni borec -> soborec
kasneji sezona -> posezona
PROSTOR:
Vmesni prostor -> medprostor
Negativni : pozitivni
alkoholik -> nealkoholik
Viji : niji
nad-struktura, super-struktura
pod-struktura, sub-struktura
Negativno: pozitivno
nestruktura
Prednji : poslednji
preddelavec -> sodelavec
Vsi samostalniki se ne morejo hierarhizirati na vseh kriterijih. Veinoma pa nastopajo
monosti za hierarhizacijo viji-niji, za hierarhizacijo glede na prostor (sprednji-hkratnizadnji) oziroma as (prvotni-davni-soasni-kasneji). Glej tudi SS!

43

TVORBA SAMOSTALNIKA

Sam. < Glag.

(In)
V: govor-ec
V: kaz-atelj
D: izpelj-ava
Rd: dodat-ek
Ok: kri-ie
O: post-0
S: bel-e

Sam. < GBZ

Z(m.-p.)
del-o-vod-ja
zob-o-treb-ec
dom-o-to-je
zl-o-rab-a
kamn-o-lom-0
list-o-pad-0
kol-o-maz-0

Sam. < Prid.

(In)
N: star-ec
N: mlad-ika
L: lep-ota
KL: lep-ota
Ok: leden-ica
O: pet-ek
S: kisl-ina

Sam. < SBZ s prid.

(Skl)
oena0
vsakdan0

Sam. < GBZ

(Skl)
nebodigatreba
nepridiprav0
nimani0

Sam. < Sam.

(In)
O: gob-ar
O: debl-ak
L: bera-tvo
KL: grdob-ija
Ok: imen-ik
O: zim-ec
S: brom-id

Sam. < Sam.Predl.

(Tpz)
brez-dom-ec
do-kolen-ka
brez-del-je
za-pe-ek
po-poldan-0
po-trebu-ina

Sam. < SBZ s kak.prid.

(Im)
kuhar-ek < majhen kuhar
ded-ek < prijazen ded

Sam. < SBZ s prid.

Z(m.-p.)
kriv-o-ver-ec
dv-o-dejan-ks
prazn-glav-ost
enajst-0-metr-ovka
dv-o-re-je
enak-o-no-je
hud-o-les-ovina

Sam. > SBZ s sam.

Z(m.-p.)
mre-o-kril-ec
pol-0-krog-0
prostor-o-as-je
Vrh-0-polj-e

Sam.< SBZ
Z(m.)
avt-o-sevis
Sam. < SBZ
(Skl)
sneinka

slo-o-ko-evina

Sam. < SBZ z vrst. prid.

(Se)
nad-kuhar < viji kuhar
pra-ded < prvotni ded

44

TVORBA PRIDEVNIKA
Glavnina tvorbe zajema tvorbo iz samostalnika, glagola, PBZ, prislova, lenka.
PRIDEVNIK IZ SAMOSTALNIKA (Prid. < Sam.)
1. Dobimo navadne izpeljanke (In)
BPo: tak, ki je Sam. / tak, da je Sam.
Svojina:
individualna svojina; tak, ki pripada Sam. => doloni pridevniki
tak, ki pripada sestri -> sestr-in
tak, ki priprada stricu -> stri-ev
- pridevniki na in, -ov/-ev
- samostalnik je zmeraj v ednini
splona/skupinska svojina; ta, ki pripada Sam. => pripadnost je mnoinska
tak, ki pripada medvedom -> medved-ji
tak, ki pripada ljudem -> love-ki
tak, ki pripada ivalim -> ival-ski
Povezanost:
tak, ki je povezan s Sam.
tak, ki je povezan s ustvom -> ustven
tak, ki je povezan s hlevom -> hlevski
tak, ki je povezan z agresijo -> agresiven
Snovnost
tak, ki je iz Sam.
tak, ki je iz apna -> apnen
tak, ki je iz vode -> voden
tak, ki je iz oglja -> ogljen
tak, ki je iz flanele -> flanelast
45

Obilnost
tak, ki je poln Sam.
tak, ki je poln hribov -> hribovit
tak, ki je poln saj -> sajast
tak, ki je poln ui -> uivost
tak, ki je poln garij -> garjav
Bolezensko stanje
tak, ki ima Sam.
tak, ki ima grbo -> grbast
tak, ki ima golo -> golar/ golast
tak, ki ima revmo -> revmatien
tak, ki ima vroico -> vroien
Podobnost
tak, ki je podoben Sam.
tak, ki je podoben ebuli -> ebulast
tak, ki je podoben krogli -> kroglast
tak, ki je podoben bogu -> boanski
tak, ki je podoben cunji -> cunjast

46

PRIDEVNIK IZ PREDLOGA + SAMOSTALNIKA

(Prid. < Predl. + Sam.)
Dobimo tvorjenke iz predlone zveze (Tpz).
tak, ki je Predl.Sam.
tak, ki je brez glav -> brezglav
tak, ki je do smrti -> dosmrten
tak, ki je ez mero -> ezmeren
tak, ki je ob robu -> obroben
tak, ki je nad povpreen -> nadpovpreen
tak, ki je od ljudi stran -> odljuden
tak, ki je pod nogami -> podnoen

PRIDEVNIK IZ SAMOSTALNIKE BESEDNE

ZVEZE S PRIDEVNIKIM PRILASTKOM

(Prid. <

SBZ)
tak, ki je/ima SBZ
Dobimo zloenke medponsko priponske, ki so podredne (Zm.-p./):

kakovostno-rodilnike zveze

tak, ki je dolgih las <- tak, ki ima dolge lase => dolg-0-las-0
- samostalnik se pojavi v rodilniku

koliinsko-rodilnike zveze

tak, ki ima dve grbi -> tak, ki je dveh grb => dvo-grb-0
- ne nastopa kakovostni pridevnik, ampak zmeraj koliinski pridevniki (tevniki)

47

PRIDEVNIK IZ SBZ S SAMOSTALNIKIM

PRILASTKOM

(Prid. < SBZ s sam.pril.)

- zelo malo je takih zloenk

Dobimo medponsko priponsko podredne zloenke (Zm.-p./)
Tak, ki ima dlako kot volk -> volk-o-dlak O
Dobimo tudi medponsko priponske priredne zloenke (Zm.-p. +)
Tak, ki je povezana z Balti in Slovani -> balt-o-slovan-ski

48

TVORBA PRIDEVNIKA IZ GLAGOLA

Prid. < Glag.
1. Vedno dobimo navadne izpeljanke (In)
dobimo delenike; tak, ki Glag.; primerni za tvorbo delenikih polstavkov
- o
tak, ki poje -> pojo
tak, ki pie -> piso
tak, ki vzdihuje -> vzdihujo
-e
tak, ki gori -> gore
tak, ki hrepeni -> hrepene
tak, ki slovi -> slove
-l (stanjski delenik na l)
tak, ki porni -> pornel
tak, ki zgnili -> zgnil
tak, ki prispe -> prispel
-en
tak, ki se ga krsti -> kren
tak, ki se ga pozabi -> pozabljen
-n (glagolska pripona se ujema)
tak, ki se ga polje -> poslan
tak, ki se ga preda -> predan
tak, ki se vda -> vdan
-t
tak, ki se skrije -> skrit
tak, ki se razbije -> razbit
49

tak, ki se nabije -> nabit

tak, ki se napije -> napit
pridevniki, ki izraajo nedeleniko tvornost
Pridevniki so tvorjeni iz glagola, ampak jih ne utimo kot delenike in jih utimo kot prave
pridevnike.
-en
tak, ki vozi -> vozen
tak, ki blodi -> bloden
tak, ki nosi -> noen
tak, ki vozi -> vozen
tak, ki hladi -> hladen
-(a/e) nten
tak, ki pika -> pikanten
tak, ki evidentira -> evidenten
tvorjenke iz glagola, ki izraajo prizadetost
-an
tak, ki se ga spotuje -> spotovan
-t
tak, ki se ga ubije -> ubit
-en
trava je pokoena od mojega oeta
pridevniki, ki izraajo uporabnost, namembnost
-en
tak, ki vzgaja -> vzgojen
tak, ki upira -> uporen
-(a/i)len
tak, ki guga -> gugalen
tak, ki toi-> toilen
-iven
tak, ki eksplodira -> eksploziven
-(a)iven

50

tak, ki stimulira -> stimulativen

tak, ki fabulira -> fabulativen
A.V. Muha pravi, da taki pridevniki, ki izraajo namembnost ali uporabnost se zmeraj nahaja
v doloni obliki (gugalni stol, pralni stroj, ivalni stroj).
pridevniki, ki izraajo nagnjenost k doloenemu dejanju
-en
tak, ki se ga da prenaati -> prenosen
tak, ki se da kovati -> koven
-(a/i)len
tak, ki se da prati -> pralen
tak, ki se da gnesti -> gnetilen
-(a/i)bilen
tak, ki stabilizira -> stabilen
-ast/av
tak, ki se rad cmeri -> cmerast
tak, ki rad cinca -> cincast
tak, ki rad gobezda -> gobezdav
-ljiv
tak, ki se deliti -> deljiv
tak, ki se da prepogniti -> prepogljiv
tak, ki se lahko doloi -> dololjiv

51

PRIDEVNIK IZ GBZ

(Prid. < GBZ)

Zmeraj dobimo zloenke medponsko priponske podredne(Zm.-p./).

tak, ki GBz
tak, ki trese pete -> tres-o-pet-0
tak, ki ga jedo rvi -> rv-o-jed-en
tak, ki se dotika neba -> nebotien
tak, ki ostro strelja-> ostrostrelen

PRIDEVNIK IZ PRIDEVNIKE BESEDNE ZVEZE

(Prid.<PBZ)
Dobimo nemodifikacijske in modifikacijske tvorjenke.

NEMODIFIKACIJSKE TVORJENKE
So vselej zloenke, ki so medponske in so podredne ali priredne (Zm./; Zm.+). Nastopajo pa v
okviru tega tudi sklopi (Skl). Zmeraj se kombinirata 2 pridevnika.
podredne:
- kombinirata se lahko 2 barvna pridevnika,

BARVA + BARVA:

modr-o-zelen -> zelen z modrim odtenkom

sinjesinji -> sinji s sinjim odtenkom
- kombinirata se kakovostni in barvni pridevnik

KAKOVOST + BARVA

krieerde
- 2 kakovostna pridevnika

KAKOVOST + KAKOVOST

bujnokrasen
- 2 kakovostna pridevnika z nasprotnim pomenom
praznopoln (oksimoron)
priredne:
-

zmeraj jih piemo z vezajem!!!!

2 barvna pridevnika

BARVA + BARVA

rn in bel -> rno-bel

-

2 kakovostna pridevnika

KAKOVOST + KAKOVOST

52

sintetien in analitien -> sintetino-analitien

- odnosi prid. + odnosni prid. ali vrstna pridevnika: eko-slovaki
sklopi:
- tevniki
pet in dvajset -> petindvajset
-

tevnike od 11 do 19 pritevamo k izpeljankam

- zaimenski sklopi
oni pa le -> onile
- pridevniki sklopi
hvlevrden -> to je lovek, ki je vreden hvale
astivreden, upapoln
Toporii pravi, da so pravi sklopi le, e imajo en naglas. Muha take primere teje med
medponske zloenke (modrozelen) ali sklope.

MODIFIKACIJSKE TVORJENKE
Pridevnik nastaja iz PBZ s prislovno sestavino

Prid.<PBZ

Dobimo modifikacijske izpeljanke (Im) ali sestavljenke (Se).

Im pridevnike
1. manjalnost/ljubkovalnost

zelo priden -> pridkan

2. vealnost

zelo grozan -> grozanski

3. priblievanje k doloeni lastnosti

rumenkast

4. stopnjevalnost (primerniki pridevnikov)

bolji, draji, lepi

5. splona lastnost ali pripadnost

bratov-ski

6. podobnost

fingarjev-ski

7. jasneja uvrstitev

boje -> bojeen; bor -> boren

8. ustvenostni pomen : neustevnostni

tak : taken

9. tvorba neglavnih tevnikov

deseter, deseteren, deseti

53

Pridevniki imajo:
1. OKREPLJEN POMEN
BPo: zelo tak
a) VEALNI

zelo sam -> samcat

b) LJUBKOVALNI

zelo lep -> lepcan

c) STOPNJEVALNI

bolj tak -> laji

2. OSLABLJENI POMEN
BPo: nekoliko tak
nekoliko sladek -> sladkav
3. NESPREMENJENI POMEN
a) SPLONOSVOJILNI

splono materin -> materinski

b) DRUGOTNO OBRAZILJENJE
-

en (drzen)

ski (letenski)

en (taken)

4. TEVNIKI
-

vrstilne tevnike izpeljujemo iz glavnih

ta, ki je razporejen na mesto X -> je X

-

iz glavnih delamo tudi loilne tevnike

tak, ki je X vrst -> deseter

- iz loilnih delamo mnoilne tevnike
tak, ki je tolikerih vrst -> deseteren

Se

54

Tudi pridevnike sestavljenke lahko izrazimo v obliki koordinatnega sistema.

Sestavljanke nastajajo iz pridevnike besedne zveze; pred pridevnikom so prislovi.
k
r

BPo: zelo/preve tak

arhi-, hiper-, nad-, pre-, super-,

mega-

i
nasprotna lastnost

BPo: nasprotno tak

a-, an-, anti-, i-, in-, ne-, ni-

v
tak sodobna lastnost: so-, koBPo: hkrati tak: sokaznovan, korealen

preddobna lastnost

zadobna lastnost

BPo: prej kot tak

BPo: potem, ko tak

ante-, prej-

po-, post

a
b
i

BPo: malo/nekoliko tak

pa-, o-, hipo-

e
v

Vse sestavljenke tega tipa so zmeraj dvonaglasne!!! (nprijazn)

NASPROTNA LASTNOST: ahuman, antiliteraren, irealen, neresnien, nikak
PREDDOBNA LASTNOST:

antedelunijalen, prednapet

ZADOBNA LASTNOST:

podiplomski, postdiplomski

SODOBNA LASTNOST:

skaznovn, krelen

KREPITEV:

rhizaostl, hperaktven, , ndseben

SLABITEV:

hpokrtien

55

PRIDEVNIK IZ PRISLOVA

(Prid. < Prisl.)

In
BPo: ta(k), ki je Prisl.
-nji
tak, ki je drevi -> drevinji
-en
tak, ki je ponoi -> ponoen
-en
tak, ki je precej -> precejen
- nji
ta, ki je zadaj -> zadnji
tak, ki je letos -> letonji
-ski
ta, ki je zastonj -> zastonjski

PRIDEVNIK IZ POVEDKOVNIKA

(Prid. <Povedk.)

tak, ki Povedk.
tak, ki je zoper -> zopr-n

PRIDEVNIK IZ LENKA

(Prid. < l.)

In
BPo: tak, ki je l.
tak, ki je morebiti -> morebiten
tak, ki je skoraj -> skorajnji

56

TVORBA PRIDEVNIKA

Prid. < Sam.

(In)
S: brat-ov
P: ustv-en
St: les-en
O: bolh-av
B: gol-av
Po: ebul-ast

Prid. < Predl.Sam.

(Tpz)
brez-ver-en
do-smrt-en

Prid. < SBZ s prid.

Z(m.-p.)
dolg-o-las-0
dv-o-grb-0
Prid. < SBZ iz samih Sam.
Z(m.-p.)/ volk-o-dlak-0
Z(m.-p.)+ balt-o-slovan-ski

Prid. < Glag.

(In)
D: der-o
St: poro-en
U: opor-en
N: ubog-ljiv
Pr: ubi-t

Prid. < PBZ

Zm./
modr-o-zelen < zelen z modrim
Prid. < PBZ
Im
zelo tak: drobcen
nekoliko tak: kisl-at
ta, na mestu x: x-i
ta, x-vrst: x-er

Prid. < Prisl.

In
ta, ki je lani => lanski

Prid. < GBZ

Z(m.-p.)/
slav-o-hlep-en
sam-o-stoj-en

Zm.+
rno-bel < rn in bel

Skl
triindvajset

Prid. < PBZ

Se
zelo tak: hper-alrgien
nekoliko tak: hpo-krtien
prej kot tak: prd-kpen
hkrati tak: s-krv
potem, ko tak: pst-diplmski

Prid. < Povedk.

In
tak, ki je zoper => zopr-n

Prid. < l.
In
tak, ki je skoraj => skoraj-nji
57

TVORBA GLAGOLA
TVORBA GLAGOLA IZ SAMOSTALNIKA
(Glag.<Sam.)
Dobimo navadne izpeljanke (In).
Tvorimo jih z glagolskimi primitivi (biti, imeti, delati). Imajo tako vlogo kakor zaimenske
besede. Glagolski primitivi so glagoli z najirimi pomembnostnimi odtenki. Vezljivostna
piramida temelji na primitivnih glagolih.
delati-narediti
a) BPo: delati Sam4 (pomensko nepopoln): delati korake => korakati
b) BPo: delati s Sam6 (pomensko popoln): delati s plugom => pluiti
biti
a) BPo: biti Sam1 (pomensko nepopoln): biti kralj => kraljevati
b) BPo: biti v Sam5 (pomensko popoln - nahajati se): biti v gnezdu => gnezditi
dati dajati
a) BPo: dati Sam4: dati finance => financirati
b) BPo: dati na Sam4: dati na filter => filtrirati
postati postajati (samo pomensko nepopoln) Sam1
postati doktor -> doktorirati
postati diplomant -> diplomirati
postajati apno -> apneti
postajati hlap -> hlapeti
imeti (samo pomensko nepopoln)
a) BPo: imeti Sam4: imeti god -> godovati
imeti praznik -> praznovati
imeti mao -> maevati

58

TVORBA GLAGOLA IZ PREDLONEGA

SAMOSTALNIKA

(Glag.< Predl.Sam.)

Dobimo tvorjenke (Tpz), kjer loimo dve skupini:

predlog pred samostalnikom
npr.:

dati ob glavo -> ob-glav-iti

dati v okvir -> uokviriti
dati razveljavo -> razveljaviti
predlog za samostalnikom

npr.:

dati roko za (koga)-> zaroiti

dati roke od sebe -> odroiti
dati roke pred sebe -> predroiti

TVORBA GLAGOLA IZ SBZ (S PRID. DOLOILOM) S

POMOJO PRIMITIVA

(Glag. < SBZ)

Dobimo Zm.-p./
delati
npr.:

delati se slepe mii -> slepomiiti

delati dobro voljo -> dobrovoljiti
biti

npr.: biti kot Don Kihot -> donkihotiti

biti gostih besed -> gostobesediti

59

TVORBA GLAGOLA IZ PRIDEVNIKA

Dobimo lahko samo navadno izpeljanko (In).
biti
npr.:

biti iv -> iv-eti

biti hud -> huditi se
biti kasen -> kasniti
delati

npr.:

delati ravno -> ravnati

delati isto -> ist-iti
delati rusko -> rusiti
deliti nemko -> nemiti
delati etvero -> etveriti
delati svoje -> svojiti
postati

npr.:

postajati debel -> debeliti se

60

TVORBA GLAGOLA IZ GLAGOLA (GBZ)

Glagoli iz glagolov (nemodifikacijska tvorba) s predlogi oziroma leni. To so po
Toporiiu (SS 2000) navadne izpeljanke (In). Toporii ima v SS natetih 38 takih
predpon verjetno je 1 predpono izpustil (zoper): postaviti zoper => zoperstaviti.
Npr.:

nesti od -> od-nsti

liti v -> vliti

Te besede so zmeraj enoglasne.

Ada Vidovi Muha tovrstne tvorjenke pojmuje kot glagolske sestavljenke (Se). Pravi, da
je nesti od, pomeni od ven, pride do glagola odnesti.
Izpeljava poponska, kjer dobimo tvorbeno vrednost.
a) zaimenski poponski morfemi: mahniti mahniti ga
kronati kronati ga
popihati popihati jo
razbiti razbiti jo
b) poponjeni glagol s predlogom => predlona popona glagolu spremeni pomen
govoriti govoriti o
skakati - skakati ez
priti priti ob/od
Glagol iz GBZ

NEMODIFIKACIJSKA TVORBA
Govorimo o zloenkah medponskih priredij (Zm./)
Npr.: tel-o-vaditi -> vaditi telo
brz-o-javiti -> javiti brzo
dlak-o-cepiti -> cepiti dlako

61

MODIFIKACIJSKA TVORBA
BPo: prislov + Glag. => modifikacijske sestavljenke (Se)

Im (vpona); vrine se e pri obrazilu in besedi spremeni pomen:

a) manjalnost/ljubkovalnost: BPo: ljubko/rahlo/malo Glag.
Npr.: -k-

rahlo boati -> bo-k-ati

-k-

neno peti -> poj-k-ati

-c-

malo jokati -> jok-c-ati

-ic-

rahlo stopati -> stop-ic-ati

-lj-

rahlo skakati -> stopik-lj-ati

b) vealno/slabalni pomen: BPo: strano/hudo/grdo Glag.

Npr.: -ast-

strano lomiti -> lom-ast-iti

-ih-

strano sopsti -> sop-ih-ati

-uh-

rahlo dremati -> drem-uh-ati

-i-

hudo besediti -> besed-i-iti

c) ponavljalnost: BPo: vekrat Glag.

Npr.: -ova-

vekrat kupiti -> kupovati

-ati-

vekrat prositi -> zaproati

Se
BPo: prislov + Glag.

Zmeraj so dvonaglasne!!!

Toporii (1996-> SS20) sem teje samo tiste glagole, katerih predponsko obrazilo je prav
tako naglaeno. Sem teje predponska obrazila:

BPo: hkrati Glag.: hkrati ustvarjati => soodloati

Npr.:

soodloati, sopodpisati
poprej

BPo: poprej Glag.

Npr.: poprej pripraviti -> prdpripraviti
popredj pakirati -> prdpakirati

BPo: dodatno Glag.

62

Npr.: dodatno zavarovati -> dozavarovati

kontra

BPo: naprotno Glag.

Npr.: nasprotno obveati -> kontra

nd

BPo: dodatno Glag.

Npr.: dodatno ocenjevati -> ndocenjvati

re

BPo: ponovno Glag.

Npr.: ponovno elegirati -> reelegirati

pod

BPo: nije Glag.

Npr.: nije ocenjevati -> podocenjevati

ko

BPo: hkrati Glag.

Npr.: hkrati eksistirati -> koeksistirati

63

GLAGOL IZ PRISLOVA
Dobimo navadno izpeljanko (In).
BPo: delati Prisl.
Npr.: delati enako -> ena-iti
delati drugae -> druga-iti

GLAGOL IZ MEDMETA
Npr.: delati kuku -> kuk-ati
delati buf -> bufk-ati

64

TVORBA GLAGOLA
Glag. < Sam.
In
biti kralj => kraljevati
biti v taboru => taboriti
delati gube => gub-ati
delati s plugom => plu-iti
dati finance => financ-irati
postati magister => magistr-irati
imeti god => god-ovati

Glag. < Prid.

In
postajati debel => debel-eti
delati isto => ist-iti
delati bistro => bistr-iti
biti iv => iv-eti

Glag. < Predl. Sam.

Tpz
dati ob glavo
dati roke pred
dati na mesto

Glag. < SBZ

Z(m.-p.)
delati dobro voljo
biti bosih pet
biti gostih besed

Glag. < Glag. s Predl. oz. l. Glag. < Glag. s prostim morfemom
In
Ip
iti od => od-iti
kronati ga, lomiti ga
sesti na => na-sesti
biti ob, priti ob
staviti pri => pri-staviti
mahnito jo

Glag. < GBZ s Sam.

Zm./
cepiti dlako=> dlak-o-cepiti
vaditi telo => tel-o-vaditi
Glag. < GBZ s Prisl. ki glagol modificira
Im
(m.-lj.): rahlo stopati => stop-ic-ati
(v.-sl.): zelo sopsti => sop-ih-ati
(ponavlj.) vekrat kupiti => kup-ova-ti

Glag. < Prisl.

In
delati enako => ena-iti

Se
hkrati trpeti => s-trpti
prej naroiti => prd-naroti

Glag. < Medm.

In
delati ku-ku => kuk-ati

65

TVORBA PRISLOVA
Prislovi kot besedne vrste izraajo razline okoliine. Med tvorjenkami so najpogosteji
okoliinski (as, kraj) in lastnostni (koliinski, nainovni) prislovi, redko tudi vzroni.

TVORBA PRISLOVA IZ SAMOSTALNIKA/SBZ

a) Prisl. < Sam.
Dobimo navadne izpeljanke (In).
Nainovni prislovi:
BPo: tako, daje Sam.
tako, da je del -> del-oma
tako, da je kri -> kri-ema
Krajevni prislov:
BPo: tam/tja, da je Sam.
tam, kjer je dom -> dom-a
tja, kjer je dom -> dom-ov
asovni prislovi:
BPo: tedaj, ko je Sam.
tedaj, ko je leto -> leto-s
b) Prisl. < Predl. + Sam.
Dobimo tvorjenke iz predlone zveze (Tpz).
Nainovni prislovi:
BPo: tako, daje Predl. + Sam.
tako, da je po vrhu -> po-vrh-oma
asovni prislovi:
BPo: tedaj, ko je Predl. + Sam.
tedaj, ko je z jutrom -> z-jutr-aj

c) Prisl. < Predl. + Sam., vendar sestavine samo sklopimo

66

Dobimo sklope (Skl).

Nainovni prislovi:
BPo: Predl. + Sam.
k viku -> kviku
z veine -> zveine
po koncu -> pokoncu
Krajevni prislovi:
BPo: Predl. + Sam.
po vrhu -> povrhu
z doma -> zdoma
asovni prislovi:
BPo: Predl. + Sam.
po leti -> poleti
po noi -> ponoi
po dnevi -> podnevi
) Prisl. < SBZ
Dobimo medponsko priponske podredne zloenke Z(m.-p./).
Nainovni prislovi:
BPo: tako, da je SBZ
tako, da je z golo roko -> gol-o-ro
tako, da je z obema rokama -> obe O- ro-O
Pojavlja se zelo redko, ker se motivacije skoraj da ne zavedamo.

67

PRISLOV IZ PRIDEVNIKA
a) Prisl. < Prid.
Dobimo navadne izpeljanke (In).
nainovni prislovi:
BPo: tako, da je Prid.
tako, da je lep -> lep-o
tako, da je vro -> vro-e
koliinski prislovi:
BPo: toliki, da je Prid.
toliki, da je stoti -> stot-i
toliki, da je zadnji -> zadnj-i
tolikokrat, da je ena -> en-krat
asovni prislovi:
BPo: tedaj, da je Prid.
tedaj, da je predlanski -> predlansk-im
b) Prisl. < Predl. + Sam./Prid.
Dobimo tvorjenko iz predlone zveze (Tpz).
Nainovni prislovi:
BPo: tako, da je Predl. + Sam.
tako, da je do dobrega -> do-dobr-a
tako, da je na tiho -> na-tih-oma
c) Prisl. < Predl. + Prid.
Dobimo sklope (Skl).
po tem -> potem
na to -> nato
k vejemu -> kveemu (je obrusi)

68

TVORBA PRISLOVA IZ GLAGOLA/GBZ

a) Prisl. < Glag.
Dobimo navadne izpeljanke (In).
Nainovni prislovi:
BPo: tako, da Glag.
tako, da se ve -> ved-oma
tako, da se sedi -> sed-e
tako, da se igra -> igr-aje
tako, da se vidi -> vid-oma
tako, da se lei -> le-e
tako, da se ree -> rek-i
b) Prisl. < GBZ
Dobimo Z(m.-p./).
Nainovni prislovi:
BPo: tako, da je GBZ s prisl.
tako, da vedno meri -> ven-o-mer-0

69

PRISLOVI IZ PRISLOVA
a) Prisl. < Predl. + Prisl.
Dobimo sklope (Skl).
na proti -> naproti
na vzgor -> navzgor
po redko -> poredko
v naprej -> vnaprej
b) Prisl. < Prisl. BZ (nainovni, merni)
Dobimo modifikacijske izpeljanke (Im).
natanno sem -> sem-kaj
natanno/tono tu -> tu-le
nekoliko malo -> mal-ko/mal-ce
poljubno kjer -> kjerkoli
c) Prisl. < Prisl. BZ (asovni, nasprotnostni)
Dobimo sestavljanke (Se); modifikacijske.
potem ko pojutrinjem -> p-pojtrinjem
poprej kot predlanskim -> prd-predlnskim
nasprotno kot lepo -> n-lep

70

TVORBA NEPREDMETNOPOMENSKIH BESED

TVORBA POVEDKOVNIKA
Povedkovnik je konverzna besedna vrsta, ki je nastal samo na podlagi drugih besednih vrst,
njihov obstoj je funkcijsko skladenjsko pogojen. Prepoznamo jih iz povedi ele, ko je v vlogi
povedkovega doloila (nastane iz samostalnika, pridevnika ali medmeta). Pojavlja se tenja,
da bi povedkovnik izrinili kot besedno vrsto, ker je samo prehod.
a) Povedk. < Sam./Prid./Prisl.
Nastaja samo s konverzijo (Ik).
(bilo je) mrz, sila; vre, utrujaje; lep, prekrsno

TVORBA PREDLOGA
a) Predl. < Prisl.
Nastaja s pomojo konverzne izpeljave (Ik).
(Hhdi) blizu -> blizu msta; mimo, ez
mimo hodi : mimo mene
ez gre : ez cesto
zunaj : zunaj hie
b) Predl. < Predl. + Predl.
Dobimo sklope (Skl).
iz-med -> iz-med
iz-pod -> iz-pod
iz-nad -> iz-nad

71

TVORBA LENKA
a) Dobimo lenke konverzne narave (Ik).
lenek < Povedkovnik
Npr.: gotvo, verjtno; nikkor, potm; mpak, vndar
lenek < prislov : posebej vabi ljudi: posebej vi morate znati
veznik > lenek: elel je priti, vendar je zbolel: in vendar se vrti
b) len. < sintaktine enote
Dobimo sklope (Skl).
se-v-da < se ve, da
res da, -> resda
gotovo je, da -> gotovoda
more, da je tako -> morebiti
c) len. < len.Bz
Dobimo Im.
skraj: skorajda
edino : edinole
vendar : vendarle

TVORBA VEZNIKA
a) Vez. < Prisl.
Dobimo konverzno izpeljavo (Ik).
zakj dela < zakaj nihe
zat < zato
b) Vez. < Vez. BZ
Dobimo sklope (Skl).

72

e + prav -> eprv

e + tudi -> e-tdi
ako + ravno -> ako-rvno

TVORBA MEDMETA
a) Medm. < Sam.
Dobimo konverzne izpeljanke (Ik).
Bog -> bog pomagaj
Jezus -> jezus, (pa ja ne ti)
Jezus + Marija > jezusmarija
b) Medm. < Medm.
Dobimo sklope (Skl) s podvajanjem.
ki-k, ki-ki-ri-ki, jj-mene
c) Medm. < Medm.BZ
Dobimo Se (modifikacijska tvorba).
Bpo: Preve Medm.
preve joj > pre-joj

73

NAGLAS V BESEDOTVORJU
Tvorjenke so lahko eno ali venaglasne.

Naglas tvorjenk

enonaglasne

venaglasne

Skl: vsakdn
In: mslec
In < Skl, In < Z
Zm.-p.: pravops, sivols
Im: rkica
Tro- ali venaglasne

Dvonaglasne
Z

Se
skriv,
prdd

In < Se
skrvec,
prddov

Skl
nebdigatrba

Skl
vszavrodm
cesrja
m.

Zm.

m.-p.

a) podredne
vtocsta
mdrosv

a) podredne
trsd
nkajlten

b) priredne
Brznik-Ramv
zelno-mder

b) priredne
cirlmetdovec
bltoslovnski

podredne
strocerkvnoslovnski
priredne
Slovnsko-italijnsko-avstrijski

74

75

BESEDOSLOVJE
Prevzeti izraz je LEKSIKOLOGIJA. Leksikologija je veda, ki raziskuje leksiko. Leksiko
doloenega jezika sestavljajo:

besede

krajave

(stalne) besedne zveze

sestavljajo leksikon ali slovar

Osnovna enota je leksem, ki je lahko hkrati beseda, krajava ali BZ. Slovenski termin
besedoslovje vkljuuje samo besede. Besedje pa se je tradicionalno imenovalo e besedie,
tudi besedni zaklad. Slovenski termin je enodimenzionalen, v sredie postavlja besedo.
Leksikon ali slovar je sistem poimenovalnih prvin, ki je v zavesti doloene jezikovne
skupnosti in zato A. V. Muha predlaga, da se uveljavi e en izraz, in sicer,
SLOVAROSLOVJE. Je torej veda, ki se ukvarja s slovarjem ali leksikonom.
Znailnosti:
ukvarja se z LEKSEMOM, ki ima bistveno znailnost. Z njimi poimenujemo stvari, ki
nas obdajajo in o katerih razmiljamo. Iz naih poimenovanje se kae tudi urejenost
lovekovega miljenja, predstav. To, kako lovek razmilja in ubeseduje, je pomembno
tudi za druge vede, ne samo za jezikoslovje. Leksikologija vkljuuje v svoje raziskovalne
metode tudi metode drugih znanosti, ki se prav tako ukvarjajo s lovekovim miljenjem.

metode logike, matematike: nekaj nastopa v korakih, procesih, algoritem, oglati in

zaviti oklepaji; z logiko razlagamo medleksemska razmerja

metoda strukturalne analize: za natanno opredelitev besede uporabljajo analize, tako

ugotavljajo v kaknih zvezah se besede uporabljajo

generativna metoda: namen je ustvariti nekaj, uporabljajo pri pomenoslovju

kognitivni pristop: prihaja s podroja psihologije, kako lovek stvari razume, tako jih
tudi poimenuje

76

po svoji naravi je samo zbirno ime za mnoico disciplin (=elektina veda), ki se z

besedami ukvarjajo na poseben nain. Leksem raziskujejo z razlinih stali:
a) glede na pomen => leksikalna semantika/ pomenoslovje
b) glede na tvorbo => besedotvorje/ derivatologija

notranji krog

c) glede na BZ in prenesen pomen => frazeologija

d) glede na druge BZ => terminologija/ izrazoslovje
e) glede na prvotni pomen => etimologija/ korenoslovje
f) lastna imena => onomastika/ imenoslovje

77

ONOMASTIKA (IMENOSLOVJE)
Kratek pregled
Lastna imena vkljuujejo:
osebna lastna imena, kjer se raziskujejo imena in priimki
Janez Keber: Leksikon imen. 1996
Pavle Merku: Slovenski priimki na zahodni meji. 1982
Svetniki v slovenskem imenoslovju. 1992
Zbornik Simpozija slovenska lastna slovenskost. 1999
zemljepisna lastna imena
Slovenska krajevna imena, Leksikon Cankarjeve zalobe
France Bezlaj: Slovenska vodna imena. 1956/61
Pavle Merku: Imena naih krajev. 1987
Slovenska krajevna imena v Italiji
Pavle Zdovc: Slovenska krajevna imena na Avstrijskem Korokem
Viktor Majdi: Razgledi po krajevnih imenih. 1996
stvarna lastna imena
Alenka Gloanev: Imena podjetij kot jezikovno kulturno vpraanje. 2000
Vsa znanost o leksikologiji je podrejena aplikativnemu cilju, ki je leksiko tako podrobno
spoznati, da lahko uredimo slovar. Poleg leksikologije obstaja tudi leksikografija ali
slovaropisje.
Slovarsko delo obvladujeta 2 temeljna principa:
-

semazioloki princip urejanja pomeni, da izhajamo iz izraza in mu doloimo pomen

(abecedni slovarji)

onomazioloki princip urejanja pomeni, da izhajamo iz pojma in iemo za to ustrezni

izraz

*so izjemno redki, v slovenskem prostoru nimamo nobenega

*v nemkem jeziku je bil prvi izdan l. 1930
*lahko so to tudi slikovno besedni slovarji, kjer nariejo predmet in napiejo kateri del se
kako imenuje
78

VLOGA SLOVARJA, OBVESTILNOST

Slovar je:
urejen seznam besed,
obveajo lahko o pisni podobi,
o glasovni podobi enot,
slovnine lastnosti besed,
opredeli stilno zvrstne znailnosti,
razloi pomen v istem ali tujem jeziku,
tipina raba s ponazorjalnim gradivom (nujno!!),
Lahko tudi podajo informacijo o:
-

podatki o zgodovini besed

etimoloka razlaga besed (redko)

podatki o pogostosti besed

79

NAJPOMEMBNEJI SLOVENSKI SLOVARJI

16. stoletje
J. Dalmatin: Register v Bibliji. 1584
A. Bohori: Zimske urice proste. 1584
Hieronim Megiser: Dictionarium quatuor linguarium 1592
17. stoletje
Alasia de Sommaripa: Vocabolario Italiano e Schiavo. 1607
*Matija Kastelec: Dictionarium latino carniolicum. ok. 1680
18. stoletje
*pater Hipolit: Dictionarium trilingue. 1711
Koroki jezuitje: Pomnoena izdjaja Megiserjevega slovarja. 1744
Marko Pohlin: Tu malo besedie. 1781
*Bla Kumerdej: Slovensko nemki slovar. 1787 1798
Obalt Gutsman: Deutsch windisches Wrterbuch. 1789
19. stoletje
*Valentin Vodnik: Slovenski besednjak. 1806 1817
Urban Jarnik: Versuch eines Etimologikons. 1832
Anton Mkurko: Slovensko-nemki in nemko-slovenski roni besednik. 1833
Anton Janei: Deutsch-slovenisches Wrterbuch.1860
Matija Cigale: Deutsch slovenisches Wrterbuch. 1860
Maks Pleternik: Slovensko-nemki slovar. 1894/95
20. stoletje
Joa Glonar: Slovar slovenskega jezika. 1936
SLOVAR SLOVENSKEGA KNJINEGA JEZIKA I V (1970, 1975, 1979, 1985, 1991)
SSKJ 1994
SSKJ (elektronski) 1997

80

Splona tipologija slovarjev

BESEDNI

SLIKOVNO-BESEDNI

1. Sploni obseg:

botanini, tehnini

enciklopedijski, ki razlaga pojme (Toporii)

jezikovni, izhodie je abecedna razporeditev besed, razlagajo tudi pomene besed

2. as (jezikovni):
-

diahroni; zgodovinski (vsi od Pleternika nazaj), etimoloki (Bezlaj, Snoj, Mikloi)

sinhroni

3. Sinhorni jezikovni:
-

(dvo-) in vejezini

enojezini (od Glonarja naprej, SSKJ)

4. Cilji enojezinih:
-

normativni (pravopisni slovar)

opisni/znanstveni (SSKJ)

5. Opisni glede na urejenost:

razlini:
-

odzadnji

frekfenni

podroni/tezavrski (terminoloki slovarji); tezavrski obsega podroja lovekovega

delovanja

abecedni:
6. Podroni abecedni
delni
-

individualni: avtorski (Preeren)

geografska razplastenost: nareni (L. Karniar, P. Vajs)

socialna razplastenost: argotski

81

stvarnopodroni: terminoloki, slengovski

jezikovnopodroni: onomazioloki, frazeoloki, onomastini

splononacionalni (SSKJ, Slovenski pravopis)

7. Izhodie splononacionalnih
onomazioloki: (od pomena k izrazu)
-

tezavri

sinonimni

hiponimni (zdruenje nadpomenk)

semazioloki: (od izraza k pomenu)

-

sploni/delni (ne-/normativni)

pravopisno-pravoreni (ne-/normativni)

8. Medij:
-

knjini

elektronski

82

Zgradba SSKJ
Celoten slovarski sestavek oziroma GESELSKI LANEK je sestavljen iz:
GLAVE (br a m)
ZAGLAVJA (mn brgec (e))
RAZLAGE S PONAZARJALNIM GRADIVOM; tisto kar je oznaeno z arabskimi ali
rimskimi tevilkami.
POLNOPOMENSKA
NADREJENA SOPOMENKA
PODREDNA RAZLAGA
STRANSKA RAZLAGA
GNEZDA:
Terminoloko geslo
Frazeoloko geslo
PODGESLA

SLOVNINI KVALIFIKATORJI:
1. Slovnini:

Besednovrstni (spol, prid., prisl., glag.)

Vrednostni (ali, in, tudi, stilno)

Pragmatini (eleptino izpuene prvine)

2. Pomenski:

Preneseni pomen

Poosebitev

3. Terminoloki:

strokovni (bot., ling., zgod.)

sploni (strok., nestrok., poljud.)

4. Stilno plastni:

funkcijsko

socialno
83

5. Ekspresivni:

sploni (ekspresivni)

specifini (ljubkovalno, manjalno, vealno)

6. asovno frekvenni:

starinsko, zastarelo

vedno raba naraa, raba pada

7. Posebni normativni:

nepravilno in neustaljeno

8. Pomenska kvalifikacijska pojasnila

84

LEKSEMI in NJIHOVE LASTNOSTI

Leksem je nadpomenka za besedo, vkljuuje stalno BZ in hkrati je presena mnoica tudi
krajava.
BESEDA je najmanja pomensko samostojna enota stavne povedi. Pojmujemo jo kot
nerazdruljivo pomenonosno enoto iz glasov ali rk. Beseda ima glasovne, pisne in
morfemske lastnosti.
Glasovne lastnosti:
imamo 8 samoglasnikov, 21 soglasnikov, ki jih zapisujemo s 25 rkami, kar pomeni,
da vsak glas nima svoje rke
hia => beseda je sestavljena iz 8 glasov; h i a so fonemi, h lahko zamenjamo z m in
dobimo mia
o vsaka beseda ima naelo naglas, imamo pa tudi breznaglasnice, enklitike
o naglas v slovenini ni predvidljiv, ni predpisan (ha, viva, gosp)
o s tem ko je beseda naglaena, se izraa tudi dolina
o imamo tudi akut
o glasovi se druijo po naelu nezvonik, zvonik, samoglasnik, zvonik,
nezvonik (NZSZN)
nimamo samo pravilnih besed, npr.: mnog
besede so nerazdruljive enote, so relativne mnoice
nekatere besede imajo drugano korensko izhodie (lovek ljudje)
tudi tevilo naglasov ni predpisano
Pisne lastnosti:
SAMOSTALNIK
Vse podredno zloene samostalnike piemo skupaj, skupaj piemo tudi vse sestavljenke
(naduitelj) in hkrati tudi vse izpeljanke (naduiteljski). e je prva enota rka ali tevilka, to
piemo z vezajem (PTT-sluba, A4format), tako piemo tudi priredne besede (ViRudnik,
BreznikRamov).
85

Narazen se piejo vse BZ z desnim prilastkom (tudent prorektor). Problematine so zveze

npr. lego kocka, mobi kartica; najvekrat se piejo narazen. Lahko jih piemo kot zloenko in
takrat piemo skupaj (mobikartica) ali pa kot prilastek (kartica mobi). Skupaj piemo tudi vse
sklope. e jih piemo narazen, potem niso sklopi.
PRIDEVNIK
Vse sestavljenke in podredne zloenke piemo skupaj, kot tudi izpeljanke iz teh. e je prva
sestavina tevilka, piemo zloenke z vezajem (5odstotni davek) in vse izpeljanke iz njih. Z
vezajem piemo tudi vse priredne zloenke, skrajanke (levo- in desnostien). Skupaj ali
narazen lahko piemo pridevnike tipa sivorjav ali rjav s sivim odtenkom. Vse pridevnike
sklope piemo skupaj.
TEVNIKI
-

od 1 do 99 piemo skupaj

skupaj piemo tudi stotice

skupaj piemo vrstilne, loilne in mnoilne tevnike

na polonicah se pie vse skupaj

GLAGOL

Vse glagolske zloenke, sestavljenke in izpeljanke iz njih se piejo skupaj. Najveje napake se
pojavljajo v primerih, ko se glagol zanika. Skupaj piemo tudi sklope.
PRISLOVI
Vse prislovne sklope, tvorjenke in sestavljanke piemo skupaj. Narazen piemo zveze dveh
prislovov in prislova ali zvezo lenka tipa: imprej, ni kaj, ravno kar.
VEZNIKI
Vsi vezniki, ki so po naravi sklopi, jih piemo skupaj (eprav, eravno). Narazen piemo
dvodelne veznike (ne samo ampak tudi).
PREDLOG
Piemo jih narazen, razen e se drui z navezno obliko.
LENKI
Vse lenke, ki so sklopnega izvora, piemo skupaj. Narazen se piejo lenki, ki se ponavljajo
(e e, le le).
MEDMETI
Skupaj piemo tiste, ki so sestavljeni (zbogom); narazen pa ponavljalne, likovne medmete,
pozdrave (joj joj joj, kri kra).

86

Morfemske lastnosti:
Obstajajo morfemi korenski, morfemi besedotvorni, morfemi oblikoslovni, ki se delijo na
oblikotvorne in oblikospreminjevalne.
e upotevamo vse morfeme, dobimo sploni morfemski slovar ali pa specialni morfemski
slovar.
Rom

-o-

pis-

ec

Mk

Md

Mk

Mos

SBZ
Sestavina slehernega leksikona je tudi stalna besedna zveza. Te besede ne delamo poljubno,
ampak so v jeziku kot sistemske enote e zapisane.
S stalnimi besednimi zvezami se ukvarjajo vse strokovne besedne zveze.
STROKOVNE BESEDNE ZVEZE so strokovni termini, kjer je levi prilastek
sestavina strokovne besedne zveze, zelo redko kadar je desni prilastek sestavina strokovne
BZ. Prevladujejo podredno zloene besedne zveze. Vsaka besedna zveza, ki ima levi
prilastek ne more biti strokovna BZ, npr.: moj kuli, nae zlato, ker veljajo doloena
pravila. O strokovni BZ govorimo takrat, ko je lahko beseda rabljena strokovno ali
nestrokovno, npr: ipka, zlato. Kadar besedi sledi kakovostni pridevnik, takrat ni to
strokovni izraz. Na levi strani od samostalnika mora stati vrstni pridevnik, da dobimo
strokovno BZ, npr.: idrijska ipka, rumeno zlato.
STRUKTURA STROKOVNE BESEDNE ZVEZE
e gledamo iz stalia skladnje, si pridevniki sledijo tako:
svojilnikakovostni
L

M A

vrstni
B

samostalnik
St

Sn

Lastnostni: lepe oi
Merni: veliki voz
Atmosferski: vroa okolada
Barvni: beli fosfor
Snovni: lipov aj, bordojska brozga
Vrstni pridevniki izraajo as, namembnost naprave (kamera za film), snovnost (lipov aj).
Tudi sprevreni pridevniki, ki so nastali iz kakovostnih pridevnikov, lahko tvorijo strokovne
BZ. Svojilni pridevniki naj bi po pravilu nikoli tvorili strokovne BZ. Vendar obstaja zveza
dekova glava "endivija".

87

BZ z desnim prilastkov je manj, npr.: delitev bikarjev, destilacija alkohola, beg moganov.
Veino pa se dajo pretvoriti v levi prilastek.
POMEN STROKOVNE BESEDNE ZVEZE
Stalne besedne zveze so 2 vrst, in sicer strokovne besedne zveze in frazemi. Strokovne
besedne zveze so nekonotativne, nimajo nobenega slabalnega prizvoka, niso funkcijsko
obremenjene, niso ustveno zaznamovane. Frazemi pa so stalne besedne zveze, katerih
imanentna lastnost je kononativnost ali ekspresivnost. Uporabljamo jih zato, da bi ustveno
uinkovali.
Vidovi, 1988 => ugotovila je, da lahko strokovne BZ razdelimo v 4 tipe:
SESTAVI: x + y = xy
Pomen te strokovne zveze je enak vsoti izrazov, ki sestavljajo to strokovno BZ, npr.: utna
prevara: UPS: prevara, RPS: prevara utov. Pomen smo razloili z istimi sestavinami.
SKUPI: x + y = xzyz
Jedrna sestavina ostane enaka, razloevalna sestavina dobi drugaen prizvok, npr.: beli cimet,
UPS: cimet, RPS: cimet brez barvila.
SKLOP: x + y = Zn
Vsota pomenov obeh sestavin poda novo vrednost, npr.: bela krvnika, UPS: celica, ki je
brezbarvna, RPS: brezbarvna
ZRASLEK
Niti priblino ne moremo vedeti, zakaj se neka stvar imenuje ravno tako, npr.: babo agati,
UPS: obiaj, RPS: ob koncu zime
KRAJAVA je presena mnoica med besedo in BZ. Glede na to dobimo razline tipe krajav.
Uporabimo jo kot nadpomenko za katerokoli krajano sestavino v jeziku.

88

KRAJAVA
1.
2.
+

kratino

poimenovanje

(laser)
5.
kratica

+/-

(SAZU)

3.
+

(eno- in dvodelen)

formula (H2O)
-

simbol
(H, Na)

okrajanka
3 sestavine

6.

skrajanka
-

4.
+

+
okrnjenka
(Ia, izem)
*najmanj

(u.)

okrajava
(npr.)

BESEDNOST,
2. VEBESEDNOST,
3. LOILO,
4. STALNOST,
5. LOILO,
6. LENSKOST

89

POMEN LEKSEMA
Leksemi imajo ve pomenov:
kategorialni pomen
denotativni pomen
kononativni pomen
sporoanjsko-pragmatini pomen (medmeti, lenki, frazemi)
KATEGORIALNI POMEN
Obravnavati moramo slovarsko slovnini in besedotvorni kategorialni pomen.
1. BESEDNOVRTSNOST imamo 9 besednih vrst. Kategorizirali smo jih na podlagi
skladenjskih znailnosti.
Samostalnik:
tevnost
Vsa imena lahko delimo na lastna imena, obna imena, zaimki (nadomestki imen). Lastna
imena imajo eno vrednost, obna imena imajo srednjo vrednost, zaimki pa so tiste besede, ki
imajo vrednost neskonni. Obna imena delimo na tevna in netevna.
ivost
Govorimo o + ivosti in tevnosti.
tevilskost
Samostalnike delimo na trotevilske (ednina, dvojina, mnoina) in na enotevilske
(samostalniki, ki imajo samo ednino ali samo mnoino) npr.: gosli, vrata, pljua.
spolskost
Moki, enski in srednji spol, pri emer sta moki in enski naravni spol.
Pridevnik:
stopnjevanje
lahko jih stopnjujemo opisno, elativno (izraa preseniko mero) in z i, -ji, -eji.
Prislovi:
propozicijski prislovi so tisti, ki so v pomenski podstavi povedi e zajeti. Eni so
nestalni, npr. vzrok. Drugi so stalni, npr. kraj in as.
90

modifikacijski prislovi so tisti, ki modificirajo glagolsko dejanje, kako se nek glagol

vri. Imamo 2 vrsti. Eni izhajajo iz vrstnih pridevnikov (ambulatni pregled => ambulantno
pregledati), drugi izhajajo iz kakovostnih pridevnikov (lep pogled => lepo pogledati). Vsi
vrstni pridevniki nimajo monosti stopnjevanja, medtem ko se kakovostni lahko
stopnjujejo.
Glagol:
vezljivost
demonstrirati napravo

glag. Sam4

demonstrirati pred zgradbo

glag. Sam6

Kadar se glagolu spremenijo vezljivostne lastnosti, se mu spremeni tudi njegov pomen.

vid
Imamo dovrne in nedovrne.
Povedkovnik:
samostalniki povedkovniki imajo lastnost, da se pri takih samostalnikih
povedkovnik zapisuje spolskost (Sosed je copata. Moj soolec je baba.).

2. BESEDOTVORNI POMEN
Leksikon lahko delimo na 2 skupini, in sicer na tvorjenke in netvorjenke. Tvorjenke nastanejo
z izpeljavo, sestavljanjem, zlaganjem in sklaplanjem. Vse bolj pa se pojavljajo tudi
kombinirane tvorjenke, krnjenje. Samostalnike tvorjenke imajo tudi svoje pomene. Vsi
samostalniki, ki so In, Tpz, Zm.-p. imajo 6 pomenov.
DENOTATIVNI POMEN
Treba je razloiti razmerje med besedami, pojmi in tem, kaj ima uporabnik v zavesti, ko
izgovori besedo. Denotativni pomen raziskuje pomenoslovje ali leksikalna semantika,
semoziologija, znakoslovje, semiotika. Pojem denotat je tujka za nanosnika ali referenta.

91

Treba je vedeti kaj pomeni beseda kot jezikovni znak. To preuujeta Ogden Richards
(1936), ki razloita to v obliki trikotnika.

dogovornost

kos pohitva smisel, pomen, pojem, sesignat/signife

MIZA
obliko, izraz, designator/signifiant

nanosnik, referent, denotat/signifikat

Pojem opredeljuje bistvene skupne lastnosti vseh predstavnikov te vrste. Med izrazom in
nanosnikom nikoli ni nobene povezave. Ni nujno, da je trikotnik vedno izpopolnjen.
Nanosniki so lahko tudi umiljena bitja, umiljen svet, npr. misel.
Leta 1964 dobimo e Klausov model, ker je bil prejnji skop. Ta je ohranil tisto dobro, kar je
prejnji trikotnik prinesel.

Razmerje do drugega znaka Z

pomensko r.

Pojem

sintagmatsko r.
Znak
pragmatsko r.
Uporabnik

poimenovalno r.
Nanosnik

I. zavest
II. jezik
III. realnost

92

TEORETINI PRISTOPI (MODELI) K RAZLAGI BESEDNEGA POMENA

1. Situacijska analiza
Pri tej analizi so razmiljali, da bi ujeli besedni pomen tako, da bi raziskali vse situacije, v
katerih se beseda pojavi in tako abstrahirali pomen.
2. Kontekstualna analiza
e ne moremo stimulirati vseh situacij, lahko raziemo vse mone kontekste v katerih se
pojavi beseda. To dosegamo z jezikovnimi korpusi, vendar to tudi ni pravi nain. Taka
abstrakcija je vpraljiva.
3. Komponentna analiza
Vse je mogoe razloiti v dvojnosti, binarizem. Ta analiza operira z vsemi najmanjimi
monimi delci in je tudi produktivna. Ta analiza je najproduktivneja. Pojavljala se je v okviru
prake in kopenhake ole. Gre za primer strukturalnega pomenoslovja. Vsako besedo je
mogoe razloiti v opoziciji do druge besede. Namen je razstaviti besede na najmanje mone
pomenske delce, ki jih je omejeno tevilo. Tako bi lahko opisali katerikoli pomen besede.
Pomen enega leksema je mogoe odvisnostno spoznati z vidika drugega leksema. V Ameriki
je bila ta komponentna analiza sprva antropoloko omejena, saj so s pomojo leksemov
raziskovali sorodstvene vezi.
4. Prototipno/konceptualna analiza
Predstavljanje pomena izhaja iz psiholokega in antropolokega (antropocentrina). V
mnoici leksemov ali v nekem pomenskem polju najti arhileksem = primarni leksem in okrog
tega leksema se zbirajo drugi leksemi.
Rezultati te analize so skupni. Ena prihaja iz strukturalizma, druga pa iz psihologije in
atropologije, saj govorimo ljudje glede na to, kakrno imamo notranjo predstavo o doloeni
stvari.

93

POMENOSLOVJE PRI SLOVENCIH

Jaka Mler, 1980
Joef Debevec, 1905
Ugotovil je, da se o metafori in o metonimiji govori premalo. Rekel je, da je e Fran Erjavec
uporabljal lep jezik. Metaforo uporabljamo v vsakdanjem izraanjem. lovek lastnosti iz
zunanjih pojavov prenaa na lastnosti notranjih pojavov (npr.: kri mi je valovila). lovek zelo
rad pooseblja (npr.: sonce je vstalo). Ie tudi podobnosti, analogije (npr.: letalo je jeklena
ptica). Metafora je produkt lovekove domiljije, medtem ko metonimija in sinekdoha pa sta
rezultat razuma, ker opazujemo zunanje pojave. Govoril je o besednem pomenu na ta nain,
da besedni pomen naraa skozi metaforo, ki pa ni samo pesniko sredstvo, ampak tudi nain
razmiljanja.
Anton Breznik, 1916
Pomen besede se lahko spozna iz besedne zveze ali sobesedila.
Boo Voduek, 1969
Skual je vzpostaviti objektivna merila. Do pomena besede se lahko dokopljemo, e zelo
natanno analiziramo slovnino in sintagmino obliko besede. Lahko si pomagamo tudi s
sopomenkami. Pomagamo si lahko tudi s predstavnimi enotami.
Janez Orenik, 1972
Prinese izraz semantine oznake. Analizo je ponazoril s semantinimi oznakami; lovek +-,
moki +-, enska +- in tako lahko razloi pomene, npr.: enska je +, -M, +, fant je +,
+M, -.
Joe Toporii, 1976, 1981
Definiral je temeljne pomenoslovne izraze. 1981 pa je v prispevku Strukturalno pomenoslovje
besed vpeljal izraz pomenske sestavine. Razloi besedo dekle in jezik, npr.: dekle, loveko,
mlado, ensko, neporoeno. e katero od teh pomenskih sestavin spremenimo, dobimo nekaj
drugega. e neporoene spremenimo v poroeno, dobimo ensko. e spremenimo ensko v
mokega, dobimo fanta.
France Novak, 1992
Opozori na poimenovalno razlinost; predstavna enota, semantina oznaka, pomenska
sestavina, pomenski znak, pomenka, pomenska komponenta. Te pomenske sestavne niso
94

enakovredne. Tista sestavina, ki je vodilna, je glavna pomenska sestavina in tista, ki je manj

pomembna, je posebna pomenska sestavina. Besede, ki imajo skupno glavno pomensko
sestavino, tvorijo pomensko skupino.
Jaka Mller, 1980, 1982
Ugotovi, da so pri razlagi besednega pomena sestavljene iz pomenskih sestavin, npr.: elezo
je kovina, teka, siva pomenska sestavine niso enakovredne, ene so hierarhino nije, druge
hierarhino vije. Ena je jedrni del sestavine (elezo), druga je dopolnilni del razlage (teka,
siva...). Tako pridemo do hierarhizma: elezo -> kovina -> snov -> to, kar. Ko pridemo do
vrha, do zaimka, ne uporabimo ve leksema in s tem zakljuujemo.
Ada Vidovi Muha
Pomenski sestavi sta zmeraj dve, in sicer jederna in nejedrna. Jedrna je UPS (uvrevalna
pomenska sestavina) in nejedrna je RPS (razloevalna pomenska sestavina).
Model opomenjanja:
Iskanje UPS
To, kar
predmet
naprava
stroj
vrtalnik
vrtalnik stroj za vrtanje: UPS: stroj, RPS: za vrtanje
mealnik troj za meanje: UPS: stroj, RPS: za meanje
iskanje RPS
P= UPS/xRPS
ABSTRAKSTNOST BESEDOTVORNEGA POMENA
Tvorjenke imajo 4 pomene; x1/x2, I, Z, Tpz.
o x1/x2: tisti, ki lovi, je lov-ec RPS: lov, UPS: ec

95

o x2/x1: In, Se odvisni del se preobrazili v priponsko obrazilo

majhna roka -> rok-ica

UPS: rok, RPS: ica

o x1/x2
avt-o-garaa

UPS: avto, RPS: garaa

UPS je jedrna sestavina, RPS je odvisna sestavina

o x1 + x2 + x3 Zm+
V glavnem nastopajo pridevniki in doloi se samo RPS
rn bel -> rno beli film

96

MEDLEKSEMSKA IN ZNOTRAJLEKSEMSKA
RAZMERJA
Besede vtopajo v bedsebojna razmerja na ve nainov:
-

vstopanje s pomenom

protipomenskost/antonimija
nadpomenskost/hiperimija
podpomenskost/hiponimija
-

vstopanje v razmerje s pomenom in izrazom

sopomenskost/sinonimija
vepomenskost/polisemija
enopomenskost/monosemija
-

vstopanje v razmerje samo z izrazom

enakoizraznost/homonimija
blizuzvonost/paronimija
PROTIPOMENSKOST/ANOTONIMIJA
X izkljuuje Y. Besede, ki vstopajo v antonimno razmerje so tiste, ki ima skupen UPS, npr.
zakonec -> moki -> enska. Moki izkljuuje enski spol.
Imamo ve tipov antonimije:
dvolenska
velenska
DVOLENSKA:
-

zamenjavna/konverzivna; doloimo jo z vidika delovalnika, npr. dati dobiti

97

dopolnjevalne/komplementarna; 2 antonima tvorita celoto (pomagamo si z ali ali),

npr.: dan no

VELENSKA:

stopnjevalna/gradulna

usmrjevalna/vektorska, glede na usmerjenost, npr. odpreti zapreti

STOPNJEVALNA:
-

skrajnostne/polarne; dve skrajni stopnji med srednjo vrednostjo, npr. velik srednji
majhen

stopnjevalne; doloamo na podlagi premikanja po lestvici proti sredini, npr. vro

topel (srednji) hladen mrzel

Antonimija se opredeljuje v lingvistinem smislu ali v loginem. Obstajajo razlina

poimenovanja.
NADPOMENSKOST/HIPERNIMIJA
X vkljuuje Y npr.: sade vkljuuje jabolko. Sade je nadpomenka, jabolko podpomenka. Za
hipernime velja, da imajo veliko denotatov, imajo pa majhno intenzijo, torej imajo pile
lastnosti, zato, da se lahko naniza im ve hipernimov. im bolj lastnosti specificira, tem bolj
se izbor oi.
PODPOMENSKOST/HIPONIMIJA
Y je vrsta X

npr.: jabolko je vrsta sadea. Sade je nadpomenka, ki vsebuje jabolko, hruko,

slivo .. Vse podpomenke, ki imajo skupno nadpomenko so sopodpomenke. Nadpomenskost je

zelo uporabna, ker je UPS tista sestavina, ki doloa najmanjo pomensko polje.
SOPOMENSKOST/SINONIMIJA
X je enako Y npr.: sade je enako sad. Sinonimi morajo biti zamenljivi v vseh kontekstih.
Dejstvo je, da je popolnih sinonimov zelo malo. Veina sinonimov se razlikuje po svoji
zvrstni pripadnosti. Imamo 3 tipe sinonimov:
popolni sinonimi, ki jih je zelo malo. Nastopajo pri terminih tipa prefiks, sufiks,
verbum. Krog npr. predpone se identino pokriva s npr. prefiksom. To so predvsem
tiste besede, ki imajo samo en pomen.
98

 skupna pomenska vrednost je presena mnoica, npr. bua 3, pog., ekspres. in betica 1
=> glava, del lovekovega telesa. Besede so vepomenske in se ne morejo pokrivati v
vseh pomenih.
inkluzivni sinonimi, napogosteji primer so barve, npr. modra => sinji, mornarsko
moder morda vkljuuje tudi druge modre odtenke.
Sopomenke glede na izvor: (Slovensko leksikalno pomenoslovje)
Sopomenskost glede na izvor
objektivna

medjezikovna

subjektivna

znotrajjezikovna

ustvenost

jezik.politika

taverna->gostilna

asovno

zvrstnost

pozitivno

negativno

maka -> enska

ivkati-> govoriti
Konstruktivno
komputer -> raunalnik

odhajajoe

prihajajoe

knjino

nareno

nadnaravno

itati -> brati zakljuek ->konec

kolo -> bicikel
Pri sopomenskosti imamo zmeraj 2 leksema, ki pa nikoli nista identina.
VEPOMENSKOST/POLISEMIJA
Imamo leksem 1, ki ima semen1, semen2, semen3. Ena beseda, en leksem ima ve pomenov.
Npr. bajta => beseda z ve pomeni je pomenje/semanten
1. preprosta hia
2. zasilno prebivalie
3. hia sploh
4. stara bajta
99

Zakaj prihaja do vepomenskosti? To ni nekaj, kar se v jeziku nakljuno razvija, pa pa je

pogojeno z doloenimi zakoni, pomenoslovni zakoni.
Jerica Snoj, Tipologija vepomenskosti
Ena temeljnih zakonskosti, ki vplivajo na vepomenskost je METAMORFIZACIJA. To
pomeni, da se besede priraajo. Je proces pomenskega premika, temelje na podobnosti dveh
pomenov.
Npr.

koa kot amet

UPS: prevleka

UPS: tkanina

RPS: iz ve plasti

RPS: mehka

na telesu

s etinasto povrino

z dlaicami
Imata 1 lastnost skupaj in zato lahko pride do take primerjave. Pri doloanju metaforinega
pomena je zelo pomembna skupna razloevalna pomenska sestavina.
METONIMIZACIJA
Je pomenski primik, ker se del uporabi za poimenovanje celote ali celota za del.
Npr. Kranstvo se pripravlja na praznovanje boia.
kranstvo:

UPS: ljudje

kranstvo:

RPS: verujoi v Kristusa

UPS: vera
RPS: v Kristusa

TERMINOLOGIZACIJA
Proces v katerem preride izraz iz splonega pomenskega sistema v terminolokega. Pri tem
lako opazujemo dva pojava; oenje ali irjenje besednega pomena.
Daj mi vodo.

Molekula vode sestoji iz vodika in kisika.

Voda: UPS: snov

RPS: brez barve, vonja, okusa

voda: UPS: snov

RPS: iz dveh atomov vodika, iz atomov kisika
100

Pri terminolokem pomenu gre za natanno pomensko doloitev, UPS ostane naeloma ista.
Tu vpraanje samo izbira specifine nadpomenke v okviru snovi, kajti kemik bi jo
najverjetneje opisal kot spojino.
FRAZEOLOGIZACIJA
Prvotna terminoloka zveza se zane rabiti v prenesenem pomenu (leksemi iz dobesednega
pomena v prenesen pomen).
Npr.: kratek stik na elektrini napeljavi => dobeseden pomen
med njima je prilo do kratkega stika => prenesen pomen
BESEDNA IGRA
Lahko pride do prirasta pomena, vendar to ni sistemsko. Razlino poigravanje z malo in
veliko zaetnico (Kopitar, kopitar). Zelo pogosto za primere konverzije, ko se neko lastno ime
uporabi za obno.

ENOPOMENSKOST/MONOSEMIJA
En leksem in en semen. Gre za enopomenke, ki pa jih je v SSKJ zelo malo.
ENAKOIZRAZNOST/HOMONIMIJA
L1 -> S1
L1 -> S2
L1 -> S3
Imamo homonimni par, kar pomeni, da imamo 2 elementa ali homonimni niz, kjer imamo ve
elementov.
Homonimija po tevilu enot:
a) par: klon 1/2
b) niz: topiti 1/2/3; zastapljati, delati topo, utapljati
Obstaja homonimni slovar Julije Balint Homonimi slovenskega jezika; je pa tudi v
slovenskem leksikalnem pomenoslovju.
Homonimija je po izvoru:

101

a) znotrajjezikovna

glagolski 1/2

b) zunajjezikovna

doga 1/2; v naem jeziku je e obstajal izraz, ki je imel takno zaporedje

rk. Danes pa je iz nemkega jezika priel izraz doga za poimenovanje vrste pasemskega psa.
Homonimija po pojavitvi v jezikovni zgradbi:
a) slovarska je enakoizrazna samo imenovalnika izhodia oblika, npr. kos 1, 2, 3 (+,
-). V besedilu takoj vemo, da homonimi ne funkcionirajo, saj jih prepoznamo in
vemo za kaj gre.
b) besedilna; so homonimi, ki nikoli niso zapisani v slovarju, ker prihaja do stransko
sklonskih oblik, npr. padalo (padalo padalo). To sta izraznici na isti ravni, izgovori se
drugae.
c) slovarsko besedilni so zabeleeni v slovarju, pa tudi v besedilih se zgodi, da jih kdaj
zamenjamo, npr. bar 1, 2, 3 (fizikalnica, prostor, barje). Morajo biti zelo razpoznavne.
Homonimija glede na prenosnik:
a) enakopisnice; pie se enako, izgovori se drugae, npr.: pti, pti
b) enakoglasnice, pie se drugae, slii enako, npr. lok, log
c) enakopisnice in enakoglasnice, piemo jih enako in tudi izgovrjamo, vendar imajo
zelo drugaen pomen, npr.: klon.
BLIZUZVONOST/PARONIMIJA
Pitka je putka
putka je putka,
a putka ni potka.
Potka sirotka
tudi ni pitka,
kot ratka ni ritka
in rutka ni ritka.

BESEDE PO IZVORU
102

1. NEPREVZETE
Tiste, ki so k nam prile iz praslovanske skupne dediine kot tudi besede motivirane s
slovanskimi koreni.
2. PREVZETE
a) sposojenke/izposojenke; besede, ki so docela prilagojene v pisavi in izgovoru, npr.:
avto, dezva, arda, kolhoz, kaki, pijon.
b) tujke; tisti izrazi, ki so jih nai izobraenci prevzeli iz drugih tujih jezikov, vendar so
prvina pisnega jezika.

Polcitatne besede; so samo deloma prilagojene, npr.: sociologija, kanonizirati,

avto, finale, angama

Citatne besede, neprilagojene besede, npr.: xerox, foyer, fhrer, speedway

103

104

FRAZEOLOGIJA
Frazeologija je po definiciji:
a) koliina vseh leksikaliziranih besednih zvez
b) jezikoslovna veda.
Razvoj slovenske frazeologije lahko razdelimo na 2 obdobji, tradicionalno in sodobno
obdobje. V tradicionalnem obdobju se je kazala v svoje irem smislu.
Od 16. stoletja in do 60. letih 19. stoletja je bilo to zbiranje najrazlinejega gradiva in
pregovorov. Tudi Toporii je natanno preuil zbirke slovenskih pregovorov, da bi videl
kakna je slovanska oziroma slovenska dua v tradiciji pregovorov. Ugotovil je, da smo zelo
vezani na kmeko okolje.
V 60. letih je nastal frazeoloki slovar Josipa Pavlice, ki pa je prinaal samo 4000 izrekov.
ele sodobna slovenska frazeologija se je zaela razvijati ele v 70. letih 20. stoletja, ko so
drugi narodi e imeli veliko raziskanega. ele takrat se je v slovenistiki zaelo ukvarjati z
raziskovanjem frazeologije. Edini na tem podroju je bil Toporiiev lanek, ko je na podlagi
ruskega frazeologa zael govoriti o reklih.
V zaetku 80. let se je na FF zavestno usmerila v tudij frazeologije Erika Krinik Kolek. V
septembru l. 2005 Slovenija gosti Eurofraz, kjer se zberejo vsi frazeologi celotnega sveta.
Janez Keber je popuraliziral frazeoloko znanost, ki se ukvarja samo poljubno.
POMEMBNEJA IMENA TUJE FRAZEOLOGIJE:
pri Rusih Viktor Vinogradov, anskij, Mokienko, Dimitrij Dobrovoljskij,
iz vice je Harald Burger,
iz Nemije Bartz, Fleicher, Pilz,
pri Slovakih Mlacek, P. Duro,
pri ehih F. ermak, Filipec,
pri Hrvatih Josip Matei, Antica Menac, elja Fink Arsovski.

105

FRAZEOLOGIJA V SISTEMU JEZIKA

Frazeologija sodi v okvir leksikologije in se ukvarja z besednozveznimi leksemi, ki je enota
leksikologije. Posebnost je, da imajo vselej prenesen pomen. Osnovna enota frazeologije je
frazem.
Osnovna enota frazeologije:
a) frazeologem (Toporii)
e danes se uporablja in mu je pomenila frazeoloko enoto.
b) frazem (Krinik, eka frazeologija)
c) frazeologizem (anskij, Toporii)
1992 je Toporii opredelil kot varianto frazema.
d) fraza (Pavlica: Frazeoloki slovar v petih jezikih)
Ni dober izraz, saj terminoloki izraz ne sme biti ustveno zaznamovan.
e) idiom (anglo-ameriko okolje)
Za idiom tejejo tudi 1 besedo, medtem ko pri nas morata biti najmanj 2 besedi.
f) stalna besedna zveza (manj primerna)
Lahko je nadpomenska za strokovno besedno zvezo kot tudi za frazeoloko besedno zvezo.
Razlika je med ekspresivnostjo in neekspresivnostjo.
Danes je uporana beseda frazem, ki je dobila ime sistematino. Pri tem se zgledujemo po
besedah, morfemih, leksemih.
DEFINICIJA FRAZEMA
a) vebesednost je pogoj za frazem (najmanj 2 besedi)
b) stalnost; relativna stalna zgradba frazema, vendar obstajajo doloene omejitve, ki se
jih je potrebno drati:

oblikoslovne omejitve, ki jih pri frazemu ne moremo poljubno spreminjati. To

so tevilo (s prostim oesom, vrei puko v koruzo), vid (zapisati si kaj za uho).

besedotvorne omejitve se kaejo pri manjalnicah in vealnicah, ki niso

uporabljene poljubno (kot iz katlice, puliti si lase, pustiti koga na cedilu).

skladenjske omejitve se pojavljajo pri neustrezni nominalizaciji (metati oi za

kom, skuhati komu lepo kao).
106

besednoredna omejitev, kjer je pomemben vrstni red besed v frazemu (ne

repa ne glave, biti kot rit in srajca, gledati se kot pes in maka).

sestavinske omejitve, kjer moramo upotevati, da sestavine niso prosto

zamenljive (poznati do obisti, priti na kant, gledati kot tele v nova vrata).

Stalna spremenljivost frazema je povezana s dvojim:

1. S povezanostjo oziroma vkljuevanjem frazemov v kontekst, kjer se oblikoslovno
prilagajajo.
Npr.: Jasna mu je veraj skuhala lepo kao. Tudi Alenka je prisegla, da mu bo skuhala lepo
kao.
Moje so s seboj pripeljali tudi svoje bolje polovice.
2. Obstajajo namre frazemske razliice ali variante, kjer so spremembe in pripeljejo do
razpada ali pomenske spremembe.
oblikoslovne razliice (pihati komu na duo)
neobvezne sestavinske razliice (garati kot rna ivina)
sestavinske razliice (obrati do kosti, iti na limanice/led)
grafemske razliice (biti med Scilo/Skilo in Haribdo/Karibdo)
3.Pomenska celovitost, kjer besede tvorijo novo pomensko celoto. V frazemu je najmanj ena
sestavina rabljena metaforino.
4. Ekspresivnost; sleherni frazem je ekspresiven v razmerju do obiajnega leksema (nona
ptica = pononjak, stegniti pete = umreti).
5. Reproduciranost/stalnost; pomena frazema se nauimo iz branja, vsakdanjega govora.

POJMOVANJE FRAZEOLOGIJE:
a) oji pomen pomeni raziskovanje frazemov, ki vsebujejo vseh 5 tok, ki smo jih
nateli.
b) iri pomen poleg teh petih tok vkljuuje e raziskavo pregovorov terminolokih
zvez, funkcijskih glagolskih zvez (dati mir, dati ukaz).

107

VIDIKI PREUEVANJA
Frazemi se lahko preuujejo z razlinih vidikov, kot so:
strukturni
skladenjski
pomenski
motivacijski
funkcijsko-pragmatini.
STRUKTURNI VIDIK
Frazemi slovenskega jezika so po Toporiiu lahko:
Rekla, ki so nestavni frazemi (Vrei puko v koruzo).
Reenice, ki so stavni frazemi in so lahko:
-

Rana ura, zlata ura.

S/S

Kdor ne dela, naj ne je.

S+S

lovek obraa, bog obrne.

Obseg oz. oblika rekel

sestavina 2 besed

predkacijska sintagma

n.p.+ n.p.

Sam1 (Glag. Prid.): igava ura se je iztekla

e ne, v kolikor, samo da

Sam1 Glag. Sam3: dnevi so komu teti

Sam1 Glag. Sam4: Matilda je povohala koga

n.p. + p.p.
brez pardona
s teavo za bogatelo

sestav najmanj 2 predmetnopomenskih besed

Glag. Sam4: izdihniti duo, storiti konec, poljubiti Matildo
Glag. (Predl.Sam2): iti s tega sveta
Glag - Sam3 Sam4: izroiti Bogu svojo duo, dati svetu slovo

Likovnost frazemov (Toropii, ST, 1996: Dvojici in podobne )

108

Frazemi radi nastopajo v posebnih oblikah, ki jih prepoznamo kot nekakne like iz dveh ali
ve sestavin. Tipi:
o Iste besede brez loila: ti ti, grd grd, da da, gazimo gazimo (so torej vseh frazeolokih
vrst)
o S stopnjevanjem iste besed: malo premalo, bel prebel
o Priredne ponovitve z vezalnimi vezniki: pronje in pronje, ve in ve
o Ponovitve s predlogom: zrno do zrna, malo po malo, lovek proti loveku
o Sopomenski dvoji: nikoli in nikdar, ree in pravi
o Istokorenski pridevnik: bedak bedasti, norec nori
Dvojii z razlinimi besedami:

Protipomenke: no in dan, ivi in mrtvi, ogenj in voda

Prednost ugodneje monosti: poleti in pozimi, dobro in slabo

Izraanje celotnosti: bratje in sestre, fantje in dekleta

Prirednost zvonih likov: RIMA: vik in krik, hru in tru

ALITERACIJA: bodi Peter bodi Pavel, tu pa tam
ASONANCA: ne ti ne mi, staro in mlado, dolg in irok

SKLADENJSKI VIDIK
Frazemi so besede, ki so na podlagi skladenjske vloge v besedilu razvrene na frazeoloke
vrste. Frazeoloke vrste so analogne besednim vrstam.
Kriteriji za doloanje skladenjskih vrst:
1. pomen frazema (glagolski f. izraa dejanje, prislovni f. izraa okoliino)
2. skladenjska vloga (vloga osebka, predmeta, prislovnega doloila)
3. strukturni tip (iz strukture frazema ugotovimo ali je frazeoloki sam. ali glag. tako, da
doloimo jedro)

109

Loimo 9 frazeolokih vrst:

SAMOSTALNIKI FRAZEMI
npr.: bolja polovica, noni pti, knjini molj, mo beseda, jabolko spora, mamin sinek
Mimo se je peljala (Janezova) bolja polovica.
Veraj sem videla (Janezovo) boljo polovico.
To je (Janezova) bolja polovica.
bolja polovica
PRIDEVNIKI FRAZEMI
npr.: rde kot kuhan rak, sit kot volk, zvit kot lisica, brez kaplje krvi, samo kost in koa
PRAVI PRIDEVNIKI FRAZEMI
Izraajo:
a) stanje ali lastnost
b) prilastek ali del pov.
c) jedro je pridevnik
npr.: neumen kot no, praznih rok, mirne due, zvit kot lisica
POMENSKI PRIDEVNIKI FRAZEMI
Izraajo:
a) lastnost
b) prilastek ali del pov.
c) jedro ni pridevnik, ampak katerakoli druga besedna vrsta
npr.: kot je koga mati rodila (nag), sama kost in koa (suh), brez kaplje krvi (bled)
GLAGOLSKI FRAZEMI
so tisti, kjer je jedro tega frazema:
a) polnopomenski glagol: pustiti koga na cedilu, vrteti jezik, trobiti v en rog
b) nepolnopomenski glagol:
-

oslabljeno pomenski imajo polnopomenski pomen, v doloenih zvezah nastopajo

oslabljeno, predvsem glagoli premikanja; priti k sebi, dati si duka, iti z glavo skozi
zid
110

pomoni glagoli biti, imeti: biti fin, biti na dlani, biti v letih, biti kratke pameti, imeti
prste vmes, imeti vrajo sreo

POLONA GANTAR
Ko je pomoni glagol vkljuen v jedro frazema, so to ENDOCENTRINA GLAGOLSKA
REKLA.
Npr.: dati roko na srce (biti odkritosren).
Kadar pomoni glagol ni jedro frazema, so to EKSOCENTRINA GLAGOLSKA REKLA.
Npr.: povedkovnika rekla: biti kratke pameti, biti ne krop ne voda.
Glagolska rekla nastajajo iz pregovorov in se irijo, npr.: Jezik se komu vozla. Vozel se je
naredil komu na jeziku. Lahko se tudi krijo, npr.: Odgovoril je, kot bi izstrelil iztopa.
Odgovoril je kot iz topa.
ERIKA KRINIK
1994, disertacija Frazemi govorjenja
Postavila je spodnjo in zgornjo mejo glagolskih frazemov. Spodnja meja je v primerih iti v,
stati ob, hoditi za. Zgornja meja so tisti frazemi, ki imajo zasedeno osebkovo mesto (jezik se
zapleta komu, Bog je koga poklical k sebi, zadnja ura mi je teta). Taki frazemi morajo imeti
povedek v ustreznem asu.
Kdaj je neka prvina sestavina glagolskega frazema oz. kdaj tvori prislovno reklo?

Npr.: govoriti kot raztrgan dohtar, govoriti kot de.

Ko se namesto glagola pojavijo sopomenke: dreti, vpiti, kriati = jesihar

Ob razlinih glagolih se pojavi ista okoliina, v prislovnih frazemih, kjer so

ob njem samo tipini glagolski kolokatorji, npr.: hoditi tja v tri dni, iveti tja v
tri dni, govoriti tja v tri dni.

Kakno stavnolensko vlogo zasedajo?

Glagolski frazem zmeraj prevzame vlogo povedka, ko je:
111

 sestavljen iz glagolskih sestavin, npr.: ne moi, ne iveti, ne imeti

funkcionalne zveze, npr.: dati obljubo => obljubiti, dati ukaz => ukazati
predlona sestavina, npr.: biti ob, popihati jo, cukati ga
Npr.: kazati osle komu = kazati komu kaj
Vrei slabo lu na koga = vrei kaj na koga
Zabiti kaj kam = zabiti komu kaj
SKLEP: glagolski frazemi imajo anomalne (posebne) lastnosti. Razlina vezljivost je lahko
osnova za loevanje frazeoloke glagolske zveze.
POVEDKOVNIKI FRAZEMI
Pomoni glagol ni jedro frazema.
PRISLOVNI FRAZEMI
npr.: ob svetem nikoli, tja v tri dni, od zore do mraka, od jutra do veera
MEDMETNI FRAZEMI
Modificirajo besedilo, govorijo o zakritih govornih dejanjih (preseneenje, ogorenje)
npr.: lovek boji, gromska strela, za boga milega
LENKOVNI FRAZEMI
npr.: po mojem mnenju, po mojem preprianju, po tem takem, v vsakem primeru, e ne
drugega
VEZNIKI FRAZEMI
npr.: bolj ko, medtem ko, zato da, e tudi (e je pisano skupaj ni frazem)!!!
PREDLONI FRAZEMI
npr.: v pogojih ob, na podroju fizike v fizike, v teku razprave med razprave, iz razloga
zaradi, po zaslugi - zaradi
POMENSKI VIDIK
Frazeme skupinimo glede na to, kakna je pomeska strnjenost sestavin, ki frazem sestavljajo
(ali je pomen takoj prepoznaven ali je neprepoznaven). Glede na predvidljivost pomena
frazema, na podlagi njegovih sestavin, je po anskem (1963) Toporii (1973, 1974) frazeme
kategoriral v 4 skupine:
112

SESTAVE; vsota pomenov posameznih besed frazema je enaka vsoti pomena

celotnega frazem, npr.: dnevna soba, spalna srajca, ajna lika, maje oko. To so
navadni kolokagi, ki nimajo prenesenega pomena, nimajo kriterija idiomatinosti.
SKUPI; frazemi, kjer je ena izmed sestavin v prenesenem, metaforinem pomenu,
druga nastopi v slovarskem pomenu, npr.:
-

tehtati situacijo UPS: ocenjevati, RPS: situacijo

prelomiti obljubo UPS: ne izpolniti, RPS: obljube

SKLOPI; vse besede nastopajo v prenesenem pomenu, med njimi obstaja asociacijska

povezava, npr.:
-

izgubiti glavo UPS: ravnati, RPS: nerazsodno

napeti uesa UPS: posluati, RPS: pozorno

bledo koga pogledati, preteti komu kosti

ZRASLEKI; iz pomena sestavin ne moremo sklepati na pomen frazema. S tem se

ukvarja frazeoloka etimologija, npr.:

-

pobrati ila in kopita UPS: oditi, RPS: na hitro

podreti kupek UPS: izdihniti, RPS: zrak

imeti kaj za bregom, iti rakom vigat, na vse kriplje

MOTIVACIJSKI VIDIK

Tu bi veljajo omeniti vsaj 2 monosti, in sicer:

a) spoznavno-izkuenjski vidik
b) preslikave iz enega pojmovnega podroja na drugo.
Kognitivno jezikoslovje se je razvilo v 70. letih 20. stoletja, najprej v ZDA, kasneje tudi v
Evropi (Erika Krinik, Kognitivno jezikoslovje in pojmovanje , Zbornik). Kognitivno
jezikoslovje sodi v okvir kognitivnih znanosti, tiste znanosti, ki se ukvarjajo z interpretacijo,
kako lovek razume, zaznava. Sem spada medicina, psihologija, jezikoslovje. Bistvo
kognitivnega jezikoslovja je, da se je preusmeril iz strukturalizma in tvorbeno pretvorbene
slovnice. Izhaja iz izkuenjskega realizma. To pomeni, da svet dojemamo tako, kakor ga
ubesedujemo.
V okviru kognitivnega jezikoslovja sta se razvili predvsem kognitivna semantika in
kognitivna slovnica. Pri semantiki sta 2 pomembni imeni, Johnson in Lakoff.

113

Frazeologizacija je proces, kjer se besede spajajo v frazem oziroma tudi postopek nastajanja
novih frazemov iz enot nefrazeolokega znaaja.
KONCEPTUALNA TEORIJA METAFORE
lovek svet spoznava skozi metaforo. Metafore uporablja za to, da stvari, ki so manj
dostopne, razlagamo s pomojo stvari, ki jih bolje razumemo.
Lahko govorimo o ve tipih metafor:
orientacijska metafora
SREEN JE GOR: biti v devetih nebesih, skakati v zrak od veselja.
NESREEN JE DOL: biti na tleh, biti potlaen.
ZDRAVJE JE GOR: zdravje po niti gor, po curku dol.
BOLEZEN/SMRT JE DOL: iti v Had, iti v krtovo deelo.
izkuenjske metafore
E. Krinik, Pojmovanje metafore v kognitivnem jezikoslovju
AS JE PREMIKAJOI SE PREDMET: as bei/tee.
kulturne metafore
Tipine so za doloeno kulturno obdobje. Opazi se razlika med evropskimi dravami in
ostalimi, saj je v Evropi as denar medtem, ko drugje as ni v ospredju.
AS JE DENAR: potroiti , prihraniti as.
AR JE DRAGOCENOST: as je zlato, zastaviti svoj as, razdajati ali pokloniti as.
metafore preslikav; iz ciljnega k izhodinemmu podroju (Stramlji Breznik, 2003)
STRAH JE HLAD: dobiti kurjo polt, lasje se komu jeijo od strahu, kri zaledeni komu.
STRAH JE IZLOANJE: imeti polne hlae, biti ves podelan (od strahu), strah koga zvija.
STRAH JE TELESNA SLABOST/IBKOST: kolena se ibijo komu, utiti srce v vratu, strah
ohromi koga, strah tii komu v kosteh.
Izvor frazemov:
iz strokovnih terminov, npr.: biti ozkega profila, napraviti carski rez, cestni infarkt
(srni infarkt), o izgubljenem sinu, o grenem kozlu, nejeverni Toma.
s krajanjem pregovorov, npr.: kakna mati takna hi, takna je vsa druina.
s krianjem frazemov, npr.: garati kot konj + delati kot rna ivina => garati kot rna
ivina.
iz drugih jezikov: biti pod gasom, kupiti maka v aklju, plavi ponedeljek
114

 iz kranstva: biti v Adamovem kostumi, cediti se med in mleko, kdo je nejeverni

Toma
iz grko rimske kulture: trpeti Tantalove muke, biti eskolap, iskati zlato runo
iz pomembnih literarnih del: boriti se z mlini na veter, nazaj v planinski raj
iz vsakdanjega ivljenja: potapljati ladjice, iti se slepe mii
Frazem je zbir konvencialnih metafor, metafora predstavlja sorednji del zanimanja, uporablja
se v vsakdanjem jeziku.
FUNKCIJSKI oz. PRAGMATINI VIDIK
Frazemi se delijo na 3 tipe glede na to, kako funkcionirajo v jeziku in kaken pomen imajo.
Burger (1998) Frazem kot jezikovni znak z doloeno funkcijo v komunikaciji
Frazemi
referencialni

strukturni(po mojem mnenju)

nominalni

propozicijski

st. len

stavek

Iti na limanice

Bog ga je poklical k sebi.

komunikacijski

besedilo
Hudi naj ga vzame!

Rana ura, zlata ura./Samo enkrat se ivi.

Fleischer

loi med nominalnimi in komunikacijskimi frazemi.

115

FRAZEMI V RAZMERJU DRUG DO DRUGEGA

Frazemi se enako obnaajo kakor besedni leksemi.
M. Rode, Semantina razmerja med frazemi, SR 1975
SINONIMI ali sopomenski frazemi
Popolno ujemanje je znailno za primere kot: biti za luno biti ez les; iz trte izviti iz prsta
posesati, kot listja in trave vse rno, ne ti ne mi, ne krop ne voda, biti ob pamet izgubiti
pamet. O popolni sinonimiji govorimo takrat, kadar sta sinonima pomensko identina, ne
vsebujeta enakih pomenskih sestavin in opravljajo enako skladenjsko vlogo. Sinonimi niso
variante frazemov. Varianta je npr.: ne rei ne bele ne rne => ne rhniti ne bele ne rne.
Nepopolno ujemanje, razlike so v intenzivnosti, ekspresivnosti, npr.: biti v roicah, biti trd;
gledati kot zaboden vol 'zaudeno' debelo gledati 'neumno'. Pripadajo razlinim plastem
jezika: pogovorno iti v krtovo deelo, publicistino iti v vena lovia, vzneseno spustiti duo,
knjino posloviti se od ivljenja, nije pogovorno stegniti pete. Loimo popolno in nepopolno
ujemanje.
ANTONIMNI ali protipomenski frazemi
Lahko so popolni, npr.: biti na zeleni veji biti na psu; figa mo mo beseda, zasukati
rokave sedeti kriem rok.
Variantni so s protipomensko sestavino, npr.: biti rojen pod (ne)sreno zvezdo, imeti
slab/dober dan.
POLISEMNI frazemi, ko ista oblika izraa ve pomenov
rno gledati

1.'biti jezen'
2. 'biti pesimist'; iz dneva v dan
1.'brez cilja'
2. 'neprestano'

HOMONIMNI frazemi, ista oblika, a pomensko popolnoma loeni, drugani

krvni davek

1. 'dajatev'
2. 'izguba ivljenja'
116

ZVRSTNOST FRAZEMOV IN NJIHOVO

FUNKCIONIRANJE V BESEDILIH
Zvrstne oznake, ki jih najdemo v SSKJ zmeraj ne ustrezajo. Na novo je treba prevrednotiti in
oceniti, kdaj je kaj zastarelo. Pomembno je tudi, kdaj je kaj knjino in kdaj pogovorno.
Glede na to, kako funkcionirajo frazemi v besedilih, imamo nekaj raziskav:
a) frazeologija v umetnostnih besedilih (Krinik)
b) frazeologija v neumetnostnih besedilih (Krinik, Stramlji Breznik)
c) frazeologija in strokovna besedila (Frazeologija zbir konvencionalnih metafor)
Zanimivo bi bilo preuiti tudi otroko frazeologijo v prvi triadi, kako in na kaken nain avtor
ponazori frazeme in kdaj jih uporablja.
Praktino sporazumevalna besedila so teko preuljiva, saj je potrebno veliko asa in gradiva.
Zanimivo je, kdaj in kje se uporabljajo kakni frazemi na radiu, kaj to pove o avtorju.
Frazemi naj bi se pojavljali v situacijah, kadar gre za ustveno napetost.
Ali obstaja norma v frazeologiji?
E. Krinik Kolek, SR 1996, razprava
Ugotovi, da kakor obstajajo norme v leksiki, pravopisu, tako velja tudi norma za frazeologijo,
ki pa mora izhajati iz izhodine invariantne oblike. Mora vedeti, katera je izhodina oblika
frazema, popisati vse mone variante in hkrati popisati vse mone prenovitve. Do izhodine
variante lahko pridemo tako, da izhajamo iz soasne rabe, in sicer, da se anketira. Upotevati
je treba stalnost, katere sestavine so stalne in katere so pojavljajo tu in tam. Izhajali naj bi iz
frazeolokih slovarjev, ki jih pa nimamo. Edini vir je SSKJ, kjer pa niso zapisani stalni
frazemi. Pomemben je tudi, kaken je zgodovinski razvoj. Pogledati je treba vse zgodovinske
slovarje od Murkovega slovarja pa vse do danes. Naleteli bi na veliko problemov, saj vsi
slovarji niso bili napisani po enakih naelih.
Krinikova ugotavlja, da odstopi od norme vsekakor obstajajo. Najvekrat se pojavi, da avtor
frazema ne pozna ali ga je prenesel iz drugega jezika. Prihaja do meanja frazemov, npr.: iti
po kostanj v ogenj (erjavico). Kljub temu, da se v asopisu pojavljajo napake, pa je
zanimivo, da nikoli ne prihaja do napane interpretacije. Bralec v svoji zavesti prepozna pravo
obliko in jo spremeni v pravilno obliko.
117

NOVOSTI V SLOVENSKI FRAZEOLOGIJI

Kot se spreminja leksikalni sistem, se spreminja tudi frazeoloki sistem. Zavedati se moramo,
da je jezik zmeraj odsev drube. Ugotovimo lahko, da e je v preteklih 50. letih slovenski
jezik obvladovala srbska frazeologija, je teh danes mnogo manj. Mi se odpiramo na sever in
tako je teh vedno manj, vedno ve je anglekih frazemov, saj vdira v na sistem. Relativno
veliko ljudi pozna angleki jezik in slepo prevajajo v slovenski jezik, vendar se pri tem ne
potrudijo, da bi nali slovenski ustreznik (npr.: ang. imeti zelene prste, sl. imeti roko za kaj).
Pogosto se tudi uporablja zmenek na slepo, biti v istem olnu, stopiti v igave evlje.
Opaamo vdor nekih frazeolokih zvez iz tujega jezika, ki so dobesedne in dobijo nov pomen
v slovenski frazeologiji, lahko pa Slovenec razlaga frazem s kaknim drugim slovenskim
frazemom.
ERIKA KRINIK sistematino spremlja razvoj frazeologije zadnjih 10 let. V 90. letih se
Slovenci osamosvojimo, s imer se osamosvoji tudi jezik. Kljub temu se bomo sedaj
integrirali v EU. Novosti v frazeologiji je mogoe gledati skozi 2 perspektivi:

novosti v rabi

Poveala se je izraba frazeolokih prenovitev v asopisnih besedilih, ki so zunajbesedilne. V

veji meri se uporabljajo primeri neknjine frazeologije, zelo predujoi Mladina.

novonastajajoe v frazeologiji

To nastajajoe obdobje slovenske frazeologije je stara ele 10 let. Prej je bil obevalni jezik
srbohrvaki, zato se je njihova frazeologija prenesla v Slovenijo v obliki citatne frazeologije
ali pa je prela v na jezik s slovenskim naglasom. V dananjem asu je samoumevna
angleina. Najve napak je v podnapisanih filmih.

118

FRAZEOLOGIJA V PRIRONIKIH
E. Krinik, Debatni list Slava 1987/88
J.Keber, Frazeoloki slovar, Poskusni zvezek
Naj vsebuje: iztonico, slovarski pomen, ponazorjalno gradivo
Kritika na Frazeoloki slovar (FSSJ):
E.Krinik, SR, 2004 (199 207)
J. Petermann SR, 2004 (343 352)
Frazeologija se pojavlja v SSKJ in v Frazeolokem slovarju Janeza Kebra.

1. Frazeologija v SSKJ
SSKJ je pri Slovencih edini veji izbir frazemov. Vse veje raziskave rpajo iz SSKJ. Uvaja
t.i. frazeoloko gnezdo. Priakovali bi, da je tu zbrano vso frazeoloko gradivo, vendar to ni
res, ker najdemo frazeme tudi v ponazarjalnem gradivu. Vasih v okviru frazeolokega
gradiva najdemo terminoloke zveze. Frazemi bi se morali pojavljati pri vseh sestavinah, ki
jih ima frazem. Frazemi bi morali biti predstavljeni v slovarski obliki; pri glagolskih frazemih
so odstopanja najveja, pojavljajo se v besedilni obliki. Najbolj dosledno so realizirani
pridevniki frazemi in samostalniki.
Niso upotevane frazeoloke variante, pogosto so zajete tevilske variante (imeti boga v
asti/asteh), nikoli pa niso zapisane variante pri glagolu (delati/narediti prvi korak).
Besedne variante niso prikazane na enem mestu. Vasih je pomen frazema zapisan
enopomensko, vasih pa je razloen s prosto besedno zvezo. Vasih je v pomen frazema
vkljuena tudi nefrazeoloka sestavina.
2. Frazeoloki slovar (poskusni zvezek je e izel)
geslo naj bi imelo priblino tako obliko:
rh/rha => glavna iztonica
klicati urha =>
olep., prene. => kvalifikatorji
bruhti => pomen

119

peti rigoleto => sopomenka

ponazarjalno gradivo
etimoloki del (izvor, motivacija frazema)

120