V SREDIU I SIMPLY CLEVER

DELI?
KDOR BI RAD KAJ IMEL, POTREBUJE DENAR, SICER
OSTANE BREZ, MAR NE? ZATO KUPUJEMO, KOPIIMO,
VASIH PRODAMO, E VEKRAT ZAVREMO. A VSE
VE LJUDI SPOZNAVA, DA JE LAHKO TUDI DRUGAE.
BESEDILO: Tamara Langus
FOTO: Shutterstock

po povsem novih kanalih. S tem so se razvile

platforme, ki so spremenile pogled na lastnino in najprej mono posegle na podroje potovanj.

Kaj pa, e si esa noete kupiti, ker vam je koda

denarja? Morda nimate dovolj prostora za hrambo? Mogoe sploh ne boste redni uporabnik in vam
bo nakup prinesel povsem nove teave ... Monih
scenarijev je ogromno, zato je prav, da tudi reitve
presegajo le dilemo o nakupu ali neizpolnjenem
hrepenenju. Skrivajo se v ekonomiji delitve oziroma souporabe, ki v svetu in pri nas postaja vse bolj

priljubljena, njeno bistvo pa je v tem, da eno

dobrino uporablja ve posameznikov. Preprosto.

MOJE, TVOJE, NAE

Razvoj tehnologije in njena dosegljivost sta
namre omogoila lajo komunikacijo in
sledilo je zdruevanje in povezovanje ljudi

Couchsurfing je svetovna mrea, ki deluje e

od leta 2004, zdruuje pa kar 10 milijonov
potnikov, ki so se naveliali vedno enakih turistinih paketov, nimajo denarja za drage
aranmaje ter iejo predvsem drugano in
cenejo izkunjo. Imate prosto sobo ali kav?
Na njem lahko gostite tujca, ki bo zaradi dobre skupne izkunje morda postal celo va
prijatelj. In ko se sami odpravljate kam, lahko
spite pri kom drugem, ki prav tako oddaja dodatno leie.

izve o drugih kulturah, dravah in ljudeh ter

si iri obzorja, sta povedali Tjaa Novak in
Tinka Selan, ki sta na kavu v dnevni sobi gostili e ve kot 15 ljudi. Kako pa je s plailom?
Nikoli ni nihe plaeval v denarju, jih je pa
veliko vrnilo uslugo v obliki veerje bodisi
smo li skupaj jest bodisi so skuhali kakno
njihovo lokalno specialiteto. Ali pa so plaali
pijao, ko smo skupaj hodili okoli. Obiaj je
sicer, da se prinese kakno majhno darilce ali
spominek za gostitelje.
Couchsurfing pa ni edina tovrstna mrea;
sledili so ji e HospitalityClub, BeWelcome in
drugi.

UGODEN NAJEM IN DOBER ZASLUEK

Verjetno se spraujete, zakaj bi lovek sploh
elel gledati tujca v lastnem stanovanju.
Glavni razlogi so bili nova poznanstva, drugana energija, zabava in popestritev vsakdana. Tako lahko na enostaven nain veliko

e sta majhen donos in obutek, da gre za

tudentski nain potovanja, slabi strani
couchsurfinga, pa to gotovo ni teava kratkoronih najemov stanovanj, hi, vil ali le sob.
Airbnb, ki je najveji in najbolj znan sistem za

V SREDIU I SIMPLY CLEVER

najemanje zasebnih nepreminin,

je od leta 2008 v svojo mreo pridobil ve kot milijon zasebnih nastanitev v 34 tiso mestih in 190 dravah.
Svoje lane uspeno prepriuje z
argumentom, da z najemom zasebne nastanitve doivijo edinstveno
lokalno izkunjo, kar v hotelu ne bi
bilo mono. Kot zanimivost omenimo, da ima na svojem seznamu tudi
ve kot 600 gradov!
Vlanil sem se zato, ker zasebno in
slubeno veliko potujem in mi gredo
hoteli na ivce. Nihe ne eli predeti celega tedna v sobi s posteljo, na
ivce mi gredo tudi hotelska sporoila tipa 'ne meite brisa na tla, ker
s pralnim prakom onesnaujemo
okolje', opisuje Mitja. Po dobrih izkunjah z gostovanjem je zael oddajati tudi sam: Airbnb sem zael
uporabljati za oddajo svoje majhne,
na kredit kupljene garsonjere v Piranu, ker nimam asa biti tam vse
poletje, denar pa pride prav, saj se
kredit tako sam odplauje. Sistem je
fantastien, ker zaradi ocen vsi pazijo, da so vzorni gostje. e ena slaba
ocena te lahko pokoplje tako kot najemodajalca kot kot gosta.
Reden uporabnik Airbnbja je tudi
na svetovno znani DJ Umek: Airbnb uporabljam predvsem na amerikih turnejah. Bivanje v hotelih
lahko pore ogromno denarja. Poleg tega se navelia sobe s posteljo
in eli e kuhinjo, teraso, mogoe
svoj bazen. Sploh pa Airbnb pride
prav, ko nas je na turneji ve in tako
namesto treh ali tirih hotelskih
sob po 300 dolarjev plaamo 500
dolarjev na no za super hio sredi
Venice Beacha ali South Beacha,
kjer imamo vrt z arom, lealnike
za sonenje in e pravo lokalno izkunjo dobi. Torej je ceneje in e
udobneje.
Seveda imajo dravni in mestni organi marsikje teave z razmahom
takega nenadzorovanega trga ter
posledino tudi z goljufijami, a
Airbnb je pripravljen na prilagoditve. Z zaetkom letonjega leta se

je dogovoril z mestom Amsterdam,

da bo podjetje od gostov pobiralo
tudi turistino takso in jo plaevalo mestu. Vasja Veber, eden od
pobudnikov prilagoditve slovenske zakonodaje na tem podroju,
pravi: Ekonomijo souporabe pozdravljam, ker gre za optimizacijo,
ki jo ui e ekonomska teorija. Stvar
mora imeti v uporabi kar se da pogosto in to vedno ni mogoe, e jo
uporablja sam.

ZA DOIVETJE GRE
e si turisti nove kraje ogledujejo in
to pogosto ponejo v mnoici, elijo
popotniki te nove kraje doiveti. To
vkljuuje tudi spoznavanje lokalnega prebivalstva in poskuanje
lokalnih jedi, rezultat pa je vsekakor
bolj individualna in zanimiveja izkunja. Razvoj sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije je
zato botroval tevilnim novim sistemom, ki popotnikom omogoajo
pristnejo izkunjo v tujem kraju,
domainom pa dajejo monost dodatnega zasluka.
e imate prostor na vrtu, ga lahko
oddate za kampiranje v sistemu
CampInMyGarden. GuestToGuest
omogoa menjavo prebivalia
med dvema ponudnikoma, ki nato
eleno obdobje spoznavata novo
okolje. Najpomembneja ciljna skupina so druine srednjega razreda.
Pri RVShare tako verjamejo, da druina z avtodomom tega 90 odstotkov leta ne uporablja, medtem ko si
kakna blinja druina eli izkusiti
tovrstno potovanje, a nima monosti za to. Gre torej za souporabo
avtodoma, ki je za zdaj dostopna
le v ZDA, vendar naj bi se kmalu irila. Imate kakno kolo, ki ga redko
uporabljate? Z njim lahko zasluite.
Spinlister namre ponuja izposojo koles, prisoten pa je v ve kot 50
dravah tudi v Sloveniji. Nedavno
je izposoji koles dodal e srfarske
deske in smuarsko opremo.

KAJ PA ZNANJE?
Ja, tudi znanje in sposobnosti imajo svojo ceno, in kar je e pomemb-

TEVILNE
PLATFORME SO
SPREMENILE
POGLED NA
LASTNINO
IN NAJPREJ
MONO
POSEGLE NA
PODROJE
POTOVANJ.

neje: tudi povpraevanje po njih

obstaja. Vayable omogoa popotnikom, da kupijo doivetje, ki ga
pripravi lokalni prebivalec. To so na
primer izlet s kolesi, ribolov v blinji
reki, sprehod po galerijah, obisk
alternativnih lokacij ... Monosti so
neskonne! EatWith obstaja ele
dve leti, a je prvi sistem, ki povezuje
popotnike in domae kuharje. Profesionalni ali ljubiteljski kuharji, ki
se predhodno prijavijo v sistem, objavijo meni in ceno. Gost predlaga
datum in vse skupaj aka zanimiva
izkunja, ki presega obiajen obrok.
Trenutno je EatWith prisoten v ve
kot 150 mestih po svetu in ja, tudi v
Sloveniji imamo gostitelje. Podoben
sistem je BookaLokal, ki je od zaetkov v Belgiji do danes osvojil e 46
drav. Domain poskrbi za ponudbo
in izvedbo, popotnik pa lahko doivi
kuhanje, kuharski teaj, okuanje
vin, prehranjevanje in nasploh vse
aktivnosti, ki so povezane s hrano.
Monosti je vsak dan ve.

MOBILNOST ZA VSE!
Tadeja Buar iz Zasavja, ki ji je oi
odprlo ivljenje v Berlinu, skupaj s
sokrajani spodbuja tevilne naine
sodelovanja med ljudmi. Skupaj
delajo, organizirajo dogodke, izobraevanja. V Berlinu je to vsakdanja praksa, tukaj je eksces. In kaj
deli oziroma souporablja sama?
Avto, moped, fotoaparat/kamero,
delovni prostor, prilonostno tudi
stanovanje ... In kaj ima od tega?
Soodgovornost. Vsi, ki na primer
uporabljamo avto, se zavedamo, da
ga imamo skupaj. Vsak nekaj naredi zanj. Vzdrevanje je namre tudi
zelo pomembno.
V Sloveniji obstajajo tevilne podjetnike, socialne in zasebno-javne
oblike, ki delujejo po naelih ekonomije souporabe. Ena takih je ljubljanski BicikeLJ in Ljubljanani so
ga brez zadrkov sprejeli, saj olaja
premikanje po mestu, je poceni,
njegovi uporabniki pa se izognejo teavam z iskanjem parkirnega
mesta. Po tirih letih delovanja se
je sistem okrepil in raziril, tako da

danes obsega 36 postaj, 360 koles

in tevilne redne uporabnike.
V svetu je dobro znana tudi souporaba avtomobilov. V nekaterih
mestih in dravah so se razvili lokalni sistemi, spet drugi so globalni. Najbolj znan globalni sistem za
souporabo avtomobilov je Zipcar,
ki je v Evropi prisoten predvsem v
Veliki Britaniji. Katja Vukevi, ki
s partnerjem ivi v Londonu, pravi: Imeti lastni avtomobil se tu ne
splaa niti finanno niti asovno.
Pred petimi leti sta tako zaela uporabljati Zipcar. Le 5 do 10 minut od
najinega stanovanja je vsaj 5 vozil
Zipcar. Easy. Ni ienja, ni vzdrevanja, le organizirati se mora
in vnaprej rezervirati vozilo dovolj
zgodaj online ali prek njihove
aplikacije.
Slovenski sistem Prevoz.org je nastal pred desetimi leti in je do danes
e mono presegel prvotno idejo o
prevozu za tudente. Obisk spletnega mesta vsako leto naraste za 5 do
20 odstotkov, uporabniki pa objavijo po ve kot 50 tiso prevozov na
mesec.
S spodbujanjem souporabe se
spodbuja manje onesnaevanje

S SOUPORABO
SE KREPIJO
ODNOSI
SOSEDOV IN
SOKRAJANOV.

pa tudi vzajemnost in toleranca.

Ponovno se lahko vzpostavljajo odnosi sosedov, sokrajanov ..., krepi
se skupnost, o irih ekolokih in
drubenih vidikih souporabe razmilja Damjana Erjavec, ki se ji pri
vonji pogosto pridrui kdo, ki potrebuje prevoz. Sama je uporabnica
tako globalnega ponudnika BlaBlaCar kot slovenskega Prevoz.org.

VRTIKI IN ZELENJAVA
Vplivi souporabe so najbolje vidni
pri skupnostni rabi prostorov. To
so lahko stavbe ali vrtiki, pri emer
gre pogosto za zapuene objekte,
gradbia in zemljo, njihovi uporabniki pa so mladi ljudje, ki si ne
morejo privoiti novih prostorov.
Kako prijeten lahko postane prostor v naravi, ki ga je neko prekrival plevel, vidimo, e opazujemo
urbane vrtikarske posege. Urbano vrtikarstvo kot vrtnarjenje na
najetih, posojenih in zasedenih
zemljiih, na strehah in balkonih,
v loncih in na vertikalnih stenah,
bolj ali manj organizirano, bolj ali
manj nartovano, postaja vse bolj
popularna urbana praksa in udovito ozelenjuje mesta. Vrtnarite namre lahko vsi stari, mladi, moki,
enske, druine, pari, posamezniki,
bolj in manj premoni, zaposleni in
nezaposleni.
In kaj naredijo pridelovalci urbanih
vrtikov, ki so pridelali preve hrane
za lastne potrebe? Zamenjajo jo na
Zelemenjavi, ki je nala svoje mesto
e na 30 lokacijah po vsej Sloveniji.
Pri tej menjavi se udeleenci izogibajo denarju, saj ponujajo bistveno
bolj zanimive rei semena, sadike,
pridelke, recepte, izkunje, znanje
in spodbude.