"Oratorij brez glasbe je kakor telo brez due." don Bosko
Ta citat me spomni na moje zaetke na Oratoriju, ko sem leta 2009, na pronjo prijateljice, s klavirjem sodeloval na zakljuni sv. mai. Takrat sem ob pogledu na mnoico veselih otrok in animatorjev zautil poseben klic - misel, da lahko tudi jaz nekaj prispevam. Tako vsako leto 1 teden svojega asa dam za te mlade prijatelje. S pomojo katehez, dramske igre, molitve, bansov, plesa in - moje slube - petja in igranja na razline intrumente, pa vasih tudi s ahom med odmorom za kosilo, poskuam spodbuditi otroke k veselju in navduenju nad vsakdanjimi stvarmi, nad naravo, ljudmi in naim Oetom. To je zame kvalitetno preivljanje poitnic. In ni ga vejega plaila, kot je sliati odhajajoega otroka, ko ree svoji mami: "Tukaj me imajo pa res radi."