OMEJEVALNI UKREPI PO ZKP PRI KAZNIVEM DEJANJU NASILJA V DRUINI

Mirjam Kline
vija dravna toilka
Prispevek za strokovni posvet z naslovom Uinkovitost zaite ensk pred nasiljem po
Zakonu o prepreevanju nasilja v druini in drugih predpisih
Brdo pri Kranju, 6.3.2015

Omejevalni ukrepi po ZKP se v kazenskem postopku izrekajo najvekrat prav osumljencem

kaznivega dejanja nasilja v druini, teh primerov je namre v deurni slubi, ki jo opravljamo
toilci, tudi najve. Policisti odvzamejo prostost osumljencu tega kaznivega dejanja, v kolikor
so izpolnjene predpostavke na podlagi 201. lena ZKP in sicer ob podanem utemeljenem
sumu, da je osumljeni storil kaznivo dejanje v primeru tako imenovane begosumnosti, v
primeru upraviene bojazni, da bo osumljenec uniil sledove kaznivega dejanja ali oviral
potek kazenskega postopka s tem, da bi vplival na prie, udeleence oziroma najvekrat iz
razloga ponovitvene nevarnosti. To pomeni, da tea, nain storitve ali okoliine, v katerih je
bilo kaznivo dejanje storjeno, osebne lastnosti storilca, prejnje ivljenje okolje in razmere, v
katerih ivi ali kakne druge posebne okoliine kaejo na to, da bo ponovil kaznivo dejanje
ali dokonal poskueno kaznivo dejanje ali storil tisto kaznivo dejanje, s katerim grozi.
Osumljenci kaznivega dejanja nasilja v druini so najvekrat priprti prav iz razloga po 3.
toki 201 lena ZKP, to je iz razloga ponovitvene nevarnosti. Nasilje v druini je namre
praviloma dalj asa trajajoe dejanje, eprav je lahko tudi enkraten dogodek teti za nasilje v
druini, e je le intenziteta nasilja velika, ter okodovanki rtvi grozi nevarnost s strani
osumljenca, da bo z nasiljem nadaljeval. Nasilje se v druini razvija postopoma, sprva ga
rtev (najvekrat so okodovanke enske, eprav imamo primere, ko so nasilne tudi enske)
celo tolerira, nasilnea pa opraviuje, potem pa se nasilje stopnjuje do te mere, da se rtev
sama nasilneu ne more ve upirat ali umikati, ali pa strah za otroke, ki so pri nasilju
najvekrat tudi prisotni, rtev prisili, da pomo poie pri razlinih institucijah, najvekrat na
pomo poklie policijo. Policisti lahko ob vstopu v prostor, kjer se je nasilje izvajalo,
nasilneu izreejo prepoved priblievanja na podlagi zakona o policiji.
Najprej policist nasilneu izree ustno odredbo, nato pa izroi e pisno odredbo za 48 ur, ki
jo polje v presojo preiskovalnemu sodniku, ta pa jo lahko potrdi, spremeni ali razveljavi.
Lahko jo izree za as do 10 dni, rtev pa lahko 3 dni pred potekom predlaga podaljanje
ukrepa do 60 dni vse na podlagi zakona o policiji. Tak ukrep se izreka takrat, kadar je
utemeljeno priakovati, da bo ukrep spotovan in drugi veji posegi v prostost nasilnea niso
potrebni. Policisti lahko nato ugotovijo, ali ima dejanje nasilnea znake prekrka, ali pa znake
kaznivega dejanja, ter na toilstvo v tem drugem primeru zoper njega podajo kazensko
ovadbo.
Velikokrat se zgodi, da nasilne ponovi dejanje z elementi nasilja ali pa samo kri ukrep
prepovedi priblievanja. V takem primeru je lahko izpolnjen razlog iz 3.t. 201 lena ZKP, to
je ponovitvena nevarnost in toilec se lahko odloi za privedbo nasilnea pred preiskovalnega
1

sodnika. Policist mora pred tem deurnega toilca obvestiti o razlogih za pridranje
osumljenca, ter mu navesti vse okoliine storitve kaznivega dejanja, ki pomenijo
utemeljenost suma, da je osumljeni storil to kaznivo dejanje. Policisti zato podrobno zasliijo
rtev kaznivega dejanja, poslikajo morebitne pokodbe, ki so posledice nasilnih ravnanj (opi
izpuljenih las, praske, sledovi davljenja rtve, objokana rtev), poslikajo lahko tudi prostor,
kjer se je odvijalo nasilje, kajti velikokrat prav te fotografije potrdijo izpoved rtve o nainu
izvajanja nasilja.
Najbolj pomembni so prav ti trenutki, ko policisti vstopijo v prostor, kjer se je dogajalo
nasilje in zasliijo rtev nasilja. Pomembno je, da pri tem opiejo tudi lastne zaznave,
opaanja glede rtve jok, tresenje, strah ipd, pa tudi glede osumljenca - velikokrat namre
osumljeni tudi v prisotnosti policistov rtev ali ali jo zmerja. Vse te okoliine so pomembne
za presojo o okoliinah kaznivega dejanja. Opraviti morajo tudi razgovore z morebitnimi
priami, sosedi, lani druine. al se namre velikokrat zgodi, da rtev na sodiu iz razlinih
razlogov noe ve priati in ob pomanjkanju katerihkoli drugih dokazov, da se je nad njo
dogajalo nasilje, utemeljenosti suma ni mogoe potrditi.
Ob utemeljenosti suma, da se je zgodilo kaznivo dejanje nasilja v druini in ob podanih
razlogih za pridranje policija privede osumljenca k preiskovalnemu sodniku, ki ga zaslii.
Toilec po zaslianju izjavi, ali bo zoper njega predlagal kakrenkoli omejevalni ukrep na
podlagi ZKP. V tem primeru mora toilec obrazloiti utemeljenost suma ter razlog, na podlagi
katerega predlaga posamezen ukrep. V kolikor je mogoe nevarnost, da bo osumljenec
ponovil kaznivo dejanje, odpraviti z blajim ukrepom, to je recimo prepovedjo priblievanja
na podlagi 195a lena ZKP, toilec predlaga tak ukrep. To je v primeru, ko je rtev e v varni
hii ali pa se lahko osumljenec iz skupnega stanovanja zaasno odseli drugam.
Sodie v tem primeru doloi primerno razdaljo od doloenega kraja ali osebe, ki jo mora
osumljenec spotovati in je namerno ne sme prekoraiti, v nasprotnem primeru lahko sodie
zoper njega odredi pripor. rtev namre v primeru kritve lahko obvesti sodie ali policijo,
toilstvo pa zoper osumljenca lahko predlaga stroji ukrep. Prav tako pa namerno ne sme
prekoraiti te razdalje tudi rtev, ki ji je v tem primeru izreena globa.
Ukrep hinega pripora v primeru nasilja v druini ni ravno pogost ukrep, ga pa sodie
izree ob razlogih ponovitvene nevarnosti, e ima osumljenec monost zaasne odselitve iz
skupnega stanovanja k recimo sorodnikom ali prijateljem, ter kadar odreditev ukrepa pripora
ni neogibno potrebna za varnost rtve. Izvajanje tega ukrepa nadzoruje sodie samo ali preko
policije.
Najbolj pogost ukrep, ki ga predlaga toilec ob za to izpolnjenih zakonskih predpostavkah
pa je pripor. Odredi ga preiskovalni sodnik na obrazloen predlog toilca, trajati pa mora
najkraji as, najve mesec dni od dneva odvzema prostosti, po tem pa se pripor lahko
podalja na podlagi sklepa o podaljanju pripora, trajati pa sem najve 6 mesecev do vloitve
obtobe, potem pa najve 2 leti po vloitvi obtobe.
V skrajanem postopku to je v primeru kaznivega dejanja nasilja v druini po 3. toki 191
lena KZ-1, kadar je dejanje storjeno proti osebi, s katero je storilec ivel v druini ali drugi
trajneji druinski skupnosti, ali v primeru drugega kaznivega dejanja z elementi nasilja, za
katero je zagroena kazen zapora do 2 let sme trajati pripor najve 15 dni do vloitve
obtonega predloga.

Omejevalni ukrepi, ki pa se sicer lahko izreejo s sodbo, so navedeni tudi v 5. poglavju

Kazenskega zakonika-1, ko je govora o pogojni obsodbi. Sodie lahko namre
obdolencu izree pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom, pa tudi z dodatnim navodilom
in sicer takrat, kadar oceni, da je storilcu med preizkusno dobo potrebna kakna oblika
nadzorstva. Tak ukrep se lahko izree za doloen as zgolj v mejah preizkusne dobe.
Najvekrat je to obiskovanje ustrezne psiholoke ali druge posvetovalnice, pri nas ga izvajajo
tudi nevladne organizacije in sicer Drutvo za nenasilno komunikacijo. Pred kratkim sem
prisostvovala javni seji za preverjanje izvrevanja takega ukrepa. Sodie je prejelo dopis
svetovalca (pri CSD), da je obsojenec v celoti izvril navodilo, ter je celo sam izrazil eljo
tudi po nadaljnjem obiskovanju DNK. Sodie je izvedbo tega ukrepa nato ustavilo e pred
potekom preizkusne dobe (64/2 len ZKP).
Poleg tega so e druga navodila po 65. lenu KZ-1, med drugim prepoved druenja z
doloenimi osebami ter prepoved priblievanja rtvi ali kakni drugi osebi in prepoved
dostopa na posamezne kraje.
Navodilo prepoved priblievanja rtvi sodie lahko ob varstvenem nadzorstvu izree, e se
ugotovi, da se rtev obdolenca e vedno boji in e vedno obstoji bojazen, da bi le ta ponovil
kaznivo dejanje. To pomeni, da se obsojenec rtvi ali kakni drugi osebi ne bo smel pribliati
za doloen as v trajanju preizkusne dobe, v kolikor pa bi obsojenec med preizkusno dobo
kril navodilo ali se izmikal stikom s svetovalcem, ga sme sodie posvariti, spremeniti
navodila, podaljati varstveno nadzorstvo v mejah doloene preizkusne dobe ali pa celo
preklicati pogojno obsodbo.
Izkunje, ki jih imam, mi kaejo, da se veina rtev po opravljenih glavnih obravnavah, kjer
je storilcu izreena sankcija, pouti varne, velikokrat tudi izrecno izjavijo, da se ne poutijo
ve prestraene, v takih primerih predlaganje takega ukrepa seveda ni primerno. Primerno je
po mojem mnenju takrat, ko zaporna kazen ne pride v potev, rtev pa se obdolenca e vedno
boji.
Primer odpovedi prianja okodovanke v preiskavi:
Toilstvo je zoper osumljenca prejelo kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega
dejanja nasilja v druini po 1. odstavku 191. lena KZ-1, dveh kaznivih dejanj zanemarjenja
mladoletne osebe po 1. odstavku 192. lena KZ-1 ter kaznivega dejanja ogroanja varnosti po
1. odstavku 145. lena KZ. Osumljenec je bil pripeljan v deurno slubo, zoper njega je
toilstvo zahtevalo uvedbo preiskave zaradi zgoraj navedenih kaznivih dejanj, ter zoper njega
zahtevalo pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti. Osumljenec je bil namre do svoje
partnerke nasilen od zaetka leta 2010 do zaetka septembra 2010, ko mu je bil izreen ukrep
prepovedi priblievanja na podlagi zakona o policiji. Kljub izreenemu ukrepu je osumljenec
okodovanki grozil, takoj po tem, ko so policisti, ki jih je okodovanka poklicala, odli, je
metal kamenje v okna hie njegovih starev, kamor se je zatekla okodovanka z obema
mladoletnima otrokoma, jo vekrat klical po mobilnem telefonu, ju na kuhinjski pult zloil
vse noe, da bi ji grozil tudi na ta nain, do nje pa je bil nasilen e tudi pred temo dogodki.
Nasilen je bil tudi do svoji mladoletnih otrok, predvsem do starejega sina, ki je bil v tem asu
star ele 11 let. Celo druino je ponoi zbujal, vedno, ko je bil v vinjenem stanju, jih je ponoi
postrojil v kuhinjo, nato pa so ga morali vsi trije posluati, zaradi pogostega nonega
zbujanja sta bila oba otroka v oli zaspana, zaskrbljena, deklica je vekrat bruhala, zaspala pa

je zgolj ob prigani lui, ker se je sicer teme bala. Oba sta imela probleme v oli, velikokrat
sta manjkala, vendar ola na to oitno ni bila (dovolj) pozorna.
Bil je nasilen tudi do svoje matere, ki se je vekrat postavila na stran njegove partnerke.
Sodie je po opravljenem zaslianju okodovanke toilstvo obvestilo, da se je okodovanka
odpovedala prianju, povedala, da se je pogovarjala z osumljencem, ki je bil trezen (bil je v
priporu!), da osumljenec dejanje obaluje, sama pa eli zaititi svojo druino. Prianju se je
odpovedala tudi osumljeneva mati, oe pa od zaetka zoper njega ni hotel ni povedati.
Ker ni bilo prav nobenega drugega dokaza, da se je v njihovi druini dogajalo nasilje,
odsotnost otrok iz ole pa ni zadosten razlog za sum, da je bilo v druini kaj narobe, je
toilstvo odstopilo od nadaljnjega pregona zoper osumljenca. Sodie je okodovanko
pozvalo v skladu z zakonom, naj sporoi, ali prevzema pregon zoper osumljenca, ker je
toilstvo odstopilo od pregona. Oitno je v tem asu osumljenec bil izpuen iz pripora, pot ga
je oitno spet zanesla v blinjo gostilno, ko je priel domov, pa je pozabila na svoje obljube,
spet postal nasilen do svoje partnerke, zato je ta e v roku sodiu pisala, da prevzema pregon
in za prevzem zaprosila tudi toilstvo. Toilstvo je pregon prevzelo, ponovno zahtevalo
preiskavo, zahtevalo pa tudi prisotnost pri zaslianju vseh okodovancev. Mislim, da je bil
tudi to razlog, da je tokrat okodovanka izpovedovala, povedala natanno za vse dogodke,
tudi za nove gronje, izpovedoval je tudi mladoletni sin ter mama obdolenca. Zoper njega je
nato toilstvo vloilo obtobo pred tem ponovno zahtevalo pripor na glavni obravnavi so
bile zasliane vse prie razen mladoletnega sina, okodovanka je na tej obravnavi sodie
prosila, da naj obdolencu izree pogojno obsodbo, da bi mu sama rada dala e eno monost,
da sta se pogovorila, med seboj stvari uredila, da ji je obdoleni obljubil, da se bo el zdraviti
odvisnosti od alkohola. Toilstvo je zato sodiu zanj predlagalo pogojno obsodbo, z
doloenimi posaminimi kaznimi, enotno v trajanju dveh let in v preizkusni dobi petih let ter
z varstvenim nadzorstvom, in navodilom, da se obdoleni zdravi odvisnosti od alkohola.
Zgodba bi lahko bila tu konana. e povzamem - policija je takoj reagirala na klice
okodovanke, jo zaitila v smeri, da je nasilneu izrekla ukrep prepovedi priblievanja na
podlagi zakona o policiji. Ker ga je kril in spet izvajal nasilje nad partnerko, ga je policija po
posvetu s toilstvo pridrala in privedla k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njega odredil
pripor na podlagi predloga toilstva, Okodovanka je bila tista, ki je iskala stike z obdolenim,
kljub temu, da je bil le ta v priporu. Odpovedala se je prianju, e, da sta se pogovorila, pa je
bil spet nasilen do nje in je prevzela pregon, posledino tudi toilstvo. Obdolenemu je bila
izreena pravnomona obsodba, da je bila ta pogojna, je prav tako tudi zasluga okodovanke,
ki je sodiu in toilstvu zatrjevala, da je obdoleni sicer dober mo in oe, le pod vplivom
alkohola izvaja nasilje nad njimi, e pa se bo zdravil, tega ne bo ve.
No, zgodba pa vendarle le ni bila konana niti v tem trenutku, Kmalu po pravnomonosti te
obsodbe je okodovanka spet klicala policijo kdo ve, koliko nasilnih dogodkov vmes je
pretrpela sama, policija je nasilnea spet pridrala ter ga ponovno privedla k preiskovalnemu
sodniku. Zoper njega je bil sedaj e tretji odrejen pripor, okodovanka je tokrat priala in
sodie je na predlog toilstva obdolenemu tokrat izreklo kazen zapora, ter mu, prav tako na
predlog toilstva, tudi preklicalo prejnjo pogojno obsodbo, saj je novo kaznivo dejanje storil
v kratkem asu v preizkusni dobi.
Pa tudi tu ta zgodba e ni konana. Zoper to obsodbo se je namre pritoila okodovanka.
Obsodba je vendarle obstala. Vpraanje pa je, kaj se bo dogajalo v prihodnosti z okodovanko
4

in obema otrokoma, kajti mladoletni sin je e kazal znake nasilja do svoje mame. Tako, kot je
to videl pri svojem oetu.
S svojim prispevkom sem vam elela poleg navajanja omejevalnih ukrepov v zakonu o
kazenskem postopku ter v kazenskem zakoniku prikazati veplastnost sistema, pa tudi
problemov pri razkrivanju kaznivega dejanja nasilja v druini.
Pomembno je, da toilec e od samega zaetka sodeluje s policijo pri raziskovanja tega
dejanja, da je prisoten pri zaslianju okodovancev ter tako dobi celoten vpogled na dejansko
stanje. Zelo pomembno je tudi sodelovanje s centri za socialno delo, z nevladnimi
organizacijami, ne nazadnje tudi z vzgojnimi ustanovami. Verjamem, da se vsi izobraujejo
na podroju prepoznavanja znakov nasilja v druini in delu tako z nasilnei kot z
okodovanci, pri svojem delu nedvomno vidim napredek, ki ga izkazujejo tako delavci
vzgojnih zavodov na tem podroju, kakor tudi delavci centrov za socialno delo ter policisti.
Pomembno je delo z okodovanci. Toilstvo pa na to podroje ne more in tudi ne sme
posegati. Toilstvo je namre tisti prvi organ, ki presodi, ali ima dejanje osumljenca znake
kaznivega dejanja ter ali so hkrati tudi izpolnjene predpostavke za pregon storilca kaznivega
dejanja.
Pomembno pa je tudi delo z obsojenci. Tudi na to podroje toilstvo, razen s predlogi kazni
ali varstvenim nadzorstvom ter navodili po kazenskem zakoniku, ne more posegati. Tu
pogream veji prispevek centrov za socialno delo, pa tudi nevladnih organizacij. Sama ob
pogojni obsodbi za takno kaznivo dejanje velikokrat predlagam navodilo obiskovanja
ustrezne posvetovalnice, ker mislim, da obdolencu pogojna obsodba sama po sebi najvekrat
ne zadoa, temve se je z njim potrebno ukvarjati, da bo prepoznal neustreznost svojega
nasilnega ravnanja. Dobro bi bilo, e bi obiskovanje takne organizacije lahko trajalo ves as
preizkusne dobe, ne zgolj doloen as v tej dobi.
Tovrstno izobraevanje pa bi po mojem mnenju potrebovali tudi tisti, ki so zaradi kaznivih
dejanj z elementi nasilja obsojeni na zaporno kazen, in sicer ves as prestajanja zaporne kazni,
pa tudi tedaj, ko bi kazen prestali, vsaj za doloen as.