Navodilo Za Oblikovanje Vojaskih Simbolov Kopenskih Sistemov

NAV O D I LO
ZA OBLIKOVANJE VOJAKIH SIMBOLOV

KOPENSKIH SISTEMOV
NAVODILO
ZA OBLIKOVANJE VOJAKIH SIMBOLOV
KOPENSKIH SISTEMOV
Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraevanje in usposabljanje
Zbral in uredil:
tabni vodnik Samo MAROH
Pri prevodu in priredbi SVS STANAG 2019(4)/APP6A, ki je bil osnova za
nastanek tega navodila, so sodelovali:
major Ane RODE
stotnik Dragomir EVRIZ
stotnik Drago NAVRNIK
tabni vodnik Samo MAROH
viji vodnik Kristjan RUSTJA
Darja BRINC
Strokovni recenzent:
major Ane RODE
nadporonik Mile MARINKOVI
Jezikovni pregled:
Barbara GANTAR MONIK
Izdalo:
Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraevanje in usposabljanje
Tisk:
Schwarz, d. o. o.
Izvodov:
300
CIP - Kataloni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana
003.6:355
NAVODILO za oblikovanje vojakih simbolov kopenskih sistemov /
[zbral in uredil Samo Maroh]. - Ljubljana : Poveljstvo za doktrino,
razvoj, izobraevanje in usposabljanje, 2008
ISBN 978-961-6600-11-8
1. Maroh, Samo
241175552
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA OBRAMBO
tevilka: 613-3/2008-102
Datum: 17. 4. 2008
Na podlagi 42. lena Zakona o obrambi (Uradni list RS, t. 103/04-UPB-1)
in 2. poglavja Navodila za izdelavo strokovne literature (MO RS, ifra 60416/2006-5, 28. 3. 2006), izdajam
NAVODILO ZA OBLIKOVANJE VOJAKIH SIMBOLOV

KOPENSKIH SISTEMOV
1. Z navodilom se predpisujejo vojaki simboli kopenskih sistemov in nain

njihove uporabe v Slovenski vojski.
2. Navodilo uveljavlja doloila slovenskega vojakega standarda SVS 2019 v
Slovenski vojski.
3. Navodilo zane veljati z dnem podpisa. S tem preneha veljati navodilo
Oblikovanje in uporaba taktinih simbolov t. 017-04-1/99 z dne 25.
10.1999.
Ta stran je namenoma izpuena
TABELARNI PRIKAZ VSEBINE
1 POGLAVJE
1-1
1-2
1-3
2 POGLAVJE
2-1
2-2
2-3
2-4
3 POGLAVJE
3-1
3-2
4 POGLAVJE
4-1
4-2
4-3
4-4
4-5
5 POGLAVJE
5-1
5-2
5-3
6 POGLAVJE
6-1
6-2
UVOD
SPLONO
PODROJE UPORABE
OMEJITVE
VELJAVNI DOKUMENTI
SPLONO
SORODNI DOKUMENTI
DRUGE NATOVE PUBLIKACIJE
VRSTNI RED DOKUMENTOV
DEFINICIJE
KRATICE
DEFINICIJE, KI SE UPORABLJAJO V
TEM STANDARDU
SPLONE ZAHTEVE
NAMEN
SIMBOL NA PODLAGI ZNAKA
TAKTINA GRAFIKA
DOLOITELJ SIMBOLA
PRIKAZ SIMBOLOV
SIMBOLI ZA ENOTE IN SREDSTVA
SPLONO
GRAFINA PREDSTAVITEV
SIMBOLOV
ORGANIZACIJA V TABELAH 5.1
IN 5.3
TAKTINA GRAFIKA
SPLONO
GEOMETRIJA VOJSKOVALIA
t. strani
1-1
1-1
1-1
1-1
2-1
2-1
2-1
2-1
2-1
od 3-1 do 3-7
3-1
3-5
od 4-1 do 4-14
4-1
4-1
4-4
4-4
4-12
od 5-1 do 5-17
5-1
5-1
5-1
od 6-1 do 6-53
6-1
6-1
Ta stran je namenoma izpuena
1 POGLAVJE UVOD
1-1 SPLONO
Z navodilom za oblikovanje in uporabo vojakih simbolov kopenskih sistemov1
(v nadaljevanju navodilo) se predpisujejo vojaki simboli kopenskih sistemov (v
nadaljevanju simboli) ter naini njihove uporabe v Slovenski vojski (SV). S tem
navodilom se v SV uveljavljajo doloila Natovega standarda 2019, objavljena v
publikaciji APP-6(A) (Military Symbols For Land Based Systems). Navodilo
doloa enotno obliko in nain uporabe simbolov v poveljstvih, enotah in
zavodih (v nadaljevanju sestavih in enotah) ter predpisuje simbole, ki jih
uporabljamo drave lanice Nata. V navodilu prikazani simboli se uporabljajo
pri ronem in informacijskem prikazovanju. V navodilu se uporabljajo e
uveljavljeni slovenski vojaki izrazi in slovenske okrajave, izpeljane iz
slovenskih vojakih izrazov, uporabljeni pa so tudi izrazi in okrajave v
anglekem jeziku, ki se uporabljajo v dravah lanicah Nata, torej tudi v
Sloveniji. Navodilo se po sestavi ujema s publikacijo APP-6(A) (Military
Symbols for Land Based Systems) zaradi laje primerjave z njo in v njej
uporabljenega anglekega izrazoslovja, akronimov in okrajav. Odstopanja od
doloil APP-6(A) v SV naj ne bi bilo, saj je standard v celoti in brez zadrkov
sprejet. Zaradi laje uporabe navodila pri skupnem zdruenem delovanju z
dravami lanicami Nata in partnerskimi dravami so za doloene
vojakostrokovne izraze in okrajave navedeni tudi izvirni izrazi in okrajave v
angleini, v samih simbolih pa so izvirne kratice in okrajave, kar je potrebno
zaradi interoperabilnosti z ostalimi lanicami Nata. Glede na to, da se
informacijski nain prikazovanja e razvija, bodo potrebna dopolnila in
spremembe po doloenem asu praktine uporabe namenske informacijske
tehnologije v taktinih sestavih in enotah. Takne spremembe bodo v SV
uveljavljene z dopolnili tega navodila. To navodilo ne razlaga naina
prikazovanja taktinih simbolov z obstojeo programsko opremo v SV.
Praktina uporaba z navodilom predpisanih simbolov v sestavih in enotah SV
bo poudarila vrsto vpraanj v zvezi z njihovo uporabo v posebnih primerih.
Predloge in pripombe poljite na naslov PDRIU/CDR. Prouili jih bomo in pod
doloenimi pogoji vkljuili v naslednjo spremenjeno navodilo ali pa bodo
predpisani za uporabo v SV v obliki dodatka k temu navodilu.
1-2 PODROJE UPORABE
Simboli iz tega navodila se uporabljajo na vseh delovnih kartah, prosojnicah,
fotoposnetkih iz zraka in drugih situacijskih kartah. Uporabljajo se tudi na vseh
drugih prikazih stanja in dejavnosti SV ter na vseh drugih kartah, na katerih se
1
Kopenski sistemi predstavljajo sistem poveljevanja, kontrole, komunikacijsko

informacijski in obveevalni sistem (C4I) ter razvoj, delovanje in usposabljanje, ki ga
izvaja kopenska zvrst (komponenta).
1-1
uporabljajo vojaki simboli. Simboli iz tega navodila se uporabljajo tudi na

kartah, ki jih uporabljajo sestavi in enote pomorstva in letalstva. lanice Nata
jih uporabljajo tudi na kartah mornarice in letalskih sil, kadar so vkljueni v
kopenske operacije. Za grafino prikazovanje na nijih ravneh poveljevanja
(oddelek, vod) bodo po potrebi sestavljeni dodatki k temu navodilu. Prav tako
bodo pripravljena dopolnila tega navodila v skladu z morebitnimi spremembami
in dopolnili STANAGA 2019 oziroma APP-6(A). To navodilo se uporablja v
vseh sestavih in enotah SV.
1-3 OMEJITVE
Namen navodila ni opredelitev simbolov za vse vrste vojakih dejavnosti,
sredstev in sestavov ali enot. Navodilo opredeljuje tevilne osnovne simbole ter
razline znake in oznake, ki jih lahko uporabniki polagajo eno vrh druge, da
doseejo eleni rezultat. Razpololjiva informacijska tehnologija ni sposobna
prikazovanja doloenih podrobnosti. e je v simbol vkljuenih preve
podrobnosti ali e je simbol premajhen, se linije na prikazu zdruijo in simbol
postane nejasen. Zaradi tega so pomembni obrisi simbola in razlinih dodatnih
oznak.
1-2
2 POGLAVJE VELJAVNI DOKUMENTI

2-1 SPLONO
To navodilo je nastalo na podlagi slovenskega vojakega standarda SVS
STANAG 2019(4) (Military Symbols for Land Based Systems APP-6(A) in
Navodila za oblikovanje in uporabo taktinih simbolov (Robert SMERDU). Z
izdajo Navodila za oblikovanje vojakih simbolov kopenskih sistemov preneha
veljavnost Navodila za oblikovanje in uporabo taktinih simbolov (Robert
SMERDU).
2-2 SORODNI DOKUMENTI
a) Standardi. To navodilo se navezuje na razline standarde. Veini
uporabnikov se na standarde ni treba obraati. Vsi ti standardi so v
publikacijah, ki so jih izdale drave oziroma zaveznika poveljstva. To so
standardi:
(1) STANAG 1059 Distinquishing Letters For Geographic
Entities For Use In NATO
(2) STANAG 1241 NATO Standard Identity Description
Structure for Tactical Use
(3) STANAG 2022 Intelligence Reports
(4) STANAG 2077 Orders of Battle
(5) STANAG 2356 Comparative Formation/Unit Designations
2-3 DRUGE NATOVE PUBLIKACIJE
Navedene so tudi druge Natove publikacije, ki so izle v tevilnih izvodih in so
na voljo uporabnikom. To so:
AAP-6 NATO Glossary of Terms and Definitions
AAP-15 Glossary of Abbreviations Used In NATO Documents
ATP-3.2.1 Land Forces Tactical Doctrine
2-4 VRSTNI RED
e pride do neskladij med besedilom tega dokumenta in v njem navedene
sklicne dokumentacije, velja besedilo tega dokumenta.
2-1
3 POGLAVJE DEFINICIJE
3-1 KRATICE
Kratice, ki se uporabljajo v tem standardu, pomenijo:
AA
A/C
AAM
AAWC
ACA
ACP
ACV
ADP
AEW
AEW
AF
AGI
ANM
APC
APOD
APOE
APP
ASM
ASP
ASR
ASUW
ASW
BSA
C2
C3I
C4I
CAP
CAS
CASS
CATK
Assembly Area (pripravljalno obmoje, zbirno obmoje)

Aircraft (zrano plovilo)
Air-to-Air Missile (vodeni izstrelek zrakzrak)
Anti-air Warfare Commander (poveljnik zrane obrambe)
Airspace Coordination Area (obmoje usklajevanja zranega
prostora)
Air Control Point (toka zranega nadzora)
Air Defense (zrana obramba)
Automated Data Processing (avtomatska obdelava podatkov)
Airborne Electronic Warfare (elektronsko vojskovanje v zraku)
Airborne Early Warning (zgodnje opozarjanje v zraku)
Air Force (zrane sile, vojako letalstvo)
Auxiliary Group Intelligence (pomona obveevalna skupina)
Acoustic Noise Monitor (prislukovalec hrupa)
Armored Personnel Carrier (oklepni transporter)
Airport of Debarkation (izkrcno letalie)
Airport of Embarkation (vkrcno letalie)
Allied Procedural Publication (zaveznika proceduralna
publikacija)
Anti-ship Missile (protiladijski izstrelek)
Ammunition Supply Point (toka oskrbe s strelivom)
Alternate Supply Route (nadomestna oskrbna pot)
Antisurface Warfare
(protipovrinsko vojskovanjemorska
gladina)
Antisubmarine Warfare (protipodmorniko vojskovanje)
Brigade Support Area (obmoje podpore brigade)
Command and Control (poveljevanje in kontrola)
Command, Control, Communications and Intelligence
(poveljevanje, kontrola, zveze in obveevalna dejavnost)
Command, Control, Communications, Computers and
Intelligence
(poveljevanje, kontrola, zveze, informatika in obveevalna
dejavnost)
Combat Air Patrol (bojna zrana patrulja)
Close Air Support (neposredna zrana podpora)
Command Activated Sonobuoy System (sistem za aktiviranje
zvone boje)
Counterattack (protinapad)
3-1
CCP
CFA
CFL
CID
CINC
COLT
COMMZ
CP
CSAR
DCA
DGZ
DIA
DICASS
DIFAR
DISA
DLIC
DLRP
DOD
DRPR
DTG
EA
EC
EO
ENY
EP
EPW
ERP
ESM
EW
EZ
F/W
FAADEZ
FC
FCZ
Communication Check Point (toka nadzora komunikacij)

Covering Force Area (obmoje zaitnih sil)
Coordinated Fire Line (usklajena rta ognja)
Criminal Investigation Division (kriminalistini preiskovalni
oddelek)
Commander in Chief (vrhovni poveljnik, glavni poveljnik)
Combat Observation and Lasing Team (bojna skupina za
opazovanje in povezavo)
Communications Zone (obmoje komunikacij)
Check Point (nadzorna toka)
Combat Search and Rescue (bojno iskanje in reevanje)
Defensive Counter Air (defenzivno protizrano delovanje)
Desired Ground Zero (nartovana toka sproitve jedrske
bombe)
Defense Intelligence Agency (vojaka obveevalna sluba)
Directional Command Activated Sonobuoy System
(usmerjevalnisistem za aktiviranje zvone boje)
Directional Frequency Analysis and Recording (usmerjevalna
frekvenca za analizo in snemanje)
Defense Information Systems Agency (informativni sistem
obrambne slube)
Detachment Left-in-Contact (odred, ki je ostal v stiku)
Data Link Reference Point (referenna toka za podatkovno
povezavo)
Department of Defense (US) (Ministrstvo za obrambo ZDA)
Drawing Practices (nain risanja)
Date-Time Group (astronomski as, asovna skupina)
Electronic Attack (elektronski napad)
Electronic Combat (elektronsko bojevanje)
Electro-optics (elektrooptien)
Enemy (sovranik)
Electronic Protection (elektronska zaita)
Enemy Prisoner of War (sovranikov vojni ujetnik)
Engineer Regulating Point (inenirska regulativna toka)
Electronic Warfare Support Measures (podporni ukrepi
elektronskega bojevanja)
Electronic Warfare (elektronsko bojevanje)
Extraction Zone (cona izvleke)
Fixed Wing (letalo)
Forward Area Air Defense Zone (sprednje obmoje cone
zrane obrambe)
Fire Control (nadzor ognja)
Forward Combat Zone (sprednje obmoje bojevanja)
3-2
FEBA
FLB
FLET
FLOT
FM
FO
FSCL
GPS
GSD
GZ
HCI
HFAC
HIDACZ
HL
H/MAD
ICBM
IFF
IFV
INST
IP
IRBM
ISB
JAG
JTIDS
JSEAD
LAB
LC
LCCP
LD
LOA
LOC
Forward Edge of the Battle Area (sprednja rta obmoja

delovanja)
Forward Logistics Base (sprednja logistina baza)
Forward Line of Enemy Troops (sprednja rta poloajev
sovranika)
Forward Line of Own Troops (sprednja rta lastnih enot)
Field Manual (prironik)
Frame Optional (neobvezen okvir)
Fire Support Coordination Line (rta usklajevanja ognjene
podpore)
Global Positioning System (sistem globalnega lociranja)
Graphical Situation Display (grafini prikaz situacije)
Ground Zero (izhodina toka, sredie eksplozije)
Human Computer Interface (vmesnik lovekraunalnik)
Human Factors (loveki dejavnik)
High-Density Airspace Control Zone (kontrolno obmoje
zranega prostora z veliko gostoto)
Holding Line (zadrevalna rta)
High/Medium Altitude Air Defense (zrana obramba na
visokih/srednjih viinah)
Intercontinental Ballistic Missile (medcelinski balistini
izstrelek)
Identification, Friend or Foe (identifikacija na ali sovranik)
Infantry Fighting Vehicle (pehotno bojno vozilo)
Information Standards and Technology (informacijski
standardi in tehnologija)
Initial Point (zaetna toka)
Intermediate Range Ballistic Missile (balistini izstrelki
srednjega dosega)
Intermediate Staging Base (vmesna namestitvena baza)
Judge Advocate General (vojaki branilec, vojaka pravna
sluba)
Joint Tactical Information Distribution System (sistem
razdelitve zdruenih taktinih informacij)
Joint Suppression of Enemy Air Defenses (zdrueno
onemogoanje sovranikove zrane obrambe)
Logistics Assault Base (logistina baza za naskok)
Line of Contact (rta bojnega stika)
Large Communication Configured Package (veliki
komunikacijsko konfigurirani paket)
Line of Departure (izhodina rta)
Limit of Advance (mejna rta napredovanja)
Lines of Communications (oskrbovalne poti)
3-3
LOFAR
LOTS
LP
LRP
LRS
MAGTF
MBA
MC&G
MCM
MEDEVAC
MEZ
MICV
MOOTW
MP
MPA
MRR
MSD
MSR
MTF
NAI
NATO
NBC
NFA
NFL
NIMA
NOTAM
NTDS
OBJ
OP
PAA
PDF
PIM
PLD
Low Frequency Analysis and Recording (nizkofrekvenna

analiza in spremljanje)
Logistics Over-The-Shore (logistika prek obale)
Linkup Point (povezovalna toka)
Logistics Release Point (logistina razdelilna toka)
Long Range Surveillance (globinsko izvidovanje)
Marine Air-Ground Task Force (zrano-kopenske namenske
sile mornarike pehote)
Main Battle Area (glavno bojno obmoje)
Mapping, Charting and Geodesy (risanje zemljevidov,
kartografija in geodezija)
Mine Countermeasures (protiukrepi miniranja)
Medical Evacuation (sanitetna evakuacija)
Missile Engagement Zone (obmoje delovanja izstrelka)
Mechanized Infantry Combat Vehicle (bojno vozilo
mehanizirane pehote)
Military Operations Other Than War (nevojne vojake
operacije)
Military Police (vojaka policija)
Maritime Patrol Aircraft (mornariko patruljno zrano plovilo)
Minimum-Risk Route (smer najmanjega tveganja)
Minimum Safe Distance (najmanja varna razdalja)
Main Supply Route (glavna oskrbovalna pot)
Medical Treatment Facility (objekt za sanitetno oskrbo)
Named Area of Interest (imenovano obmoje interesa)
North Atlantic Treaty Organization (Organizacija
severnoatlantske pogodbe)
Nuclear, Biological and Chemical (jedrsko, bioloko in
kemino)
No-Fire Area (obmoje brez ognja)
No-Fire Line (rta brez ognja)
National Imagery and Mapping Agency (nacionalna sluba za
slikovni material in kartografijo)
Notice to Airmen (obvestilo za letalce)
Naval Tactical Data Processing System (mornariki taktini
sistem za obdelavo podatkov)
Objective (cilj)
Observation Point; Observation Post (opazovalnica,
opazovalna postaja)
Position Area for Artillery (obmoje razmestitve artilerije)
Principal Direction of Fire (glavna smer ognja)
Position and Intended Movement (mesto in namera premika)
Probable Line of Deployment (verjetna rta razmestitve)
3-4
POD
POE
PP
PS
PZ
R3P
RAA
RAOC
RCZ
RES
RFL
RGB
RL
RO
RO/RO
ROZ
RP
RPV
RV
S/SSM
SAAFR
SAM
SAR
SFOB
SIF
SIGINT
SL
SLBM
SOF
SP
SP
SP
SPOD
SPOE
SSM
STANAG
Port of Debarkation (toka izkrcanja)

Port of Embarkation (toka vkrcanja)
Passage Point (kontrolna toka)
Personnel Services (kadrovska sluba)
Pickup Zone (obmoje pobiranja)
Rearm, Refuel and Resupply Point (toka za oskrbo, dotakanje
goriva in oboroitev)
Rear Assembly Area (zaledno zbirno obmoje)
Rear Area Operation Center (zaledni operativni center)
Rear Combat Zone (zaledno bojno obmoje)
Reserve (rezerva)
Restrictive Fire Line (prepovedana rta ognjenega delovanja)
Red, Green, Blue (rdea, zelena, modra)
Report Line (rta poroanja)
Range Only (samo v dosegu)
Roll-on/Roll-Off (vkcanje/izkrcanje trajekt)
Restricted Operations Zone (prepovedana cona delovanja)
Release Point (toka prenehanja kontrole, toka spusta)
Remotely Piloted Vehicle (daljinsko vodeno vozilo)
Reentry Vehicle (vozilo za ponovni vstop)
Surface-to-Subsurface Missile (izstrelki zemljapodpovrina)
Standard use Army Aircraft Flight Route (standardna vojaka
letalska smer)
Surface-to-Air Missile (izstrelki zemljazrak)
Search and Rescue (iskanje in reevanje)
Special Forces Operations Base (baza specialnih sil)
Selective Identification Feature (funkcija selektivnega
prepoznavanja)
Signals Intelligence (pridobivanje obveevalnih podatkov s
pomojo sredstev zvez)
Start Line (izhodina rta)
Submarine-Launched Ballistic Missile (podmorniki balistini
izstrelki)
Special Operations Forces (specialne sile)
Starting Point (zaetna toka)
Self-Propelled (samohoden)
Strong Point (odporna toka)
Seaport of Debarkation (vkrcno pristanie)
Seaport of Embarkation (izkrcno pristanie)
Surface-to-Surface (Guided) Missile (vodeni izstrelki zemlja
zemlja)
NATO
Standardization
Agreement
(standardizacijski
sporazum Nata)
3-5
SWG
SWG
TAACOM
TCP
TAI
TF
TGT
TOT
TV
TWS
UAV
UF
USA
UWT
UWTG
VLAD
V/STOL
WFZ
Symbology Working Group (delovna skupina za simbole)

Surface Warfare Group (skupina za boj na povrju)
Theater Army Area Command (poveljstvo kopenskih sil na
vojskovaliu)
Traffic Control Post (toka nadzora prometa)
Target Area of Interest (ciljno interesno obmoje)
Task Force (namenske sile)
Target (cilj)
Time on Target (as delovanja na cilj)
Television (televizija)
Track While Scan (sledi med spremljanjem)
Unmanned Aerial Vehicle (brezpilotno zrano plovilo)
Unframed (brez okvira)
United States Army (kopenska vojska Zdruenih drav
Amerike)
Under Water Telephone (podvodni telefon)
Under Water Tug (podvodna veriga)
Vertical Line Array Difar (navpina rta razline razvrstitve)
Vertical/ Short Take Off and Landing (navpien/kratek vzlet in
pristanek)
Weapons Free Zone (cona neomejenega ognja)
3-2 DEFINICIJE, KI SE UPORABLJAJO V TEM STANDARDU

Izrazi v tem dokumentu so doloeni v nadaljevanju. Vir definicij je naveden v
oklepajih.
1. Domnevno na sled ali stik, za katerega domnevamo, da je zaradi svojih
lastnosti, vedenja ali izvora na. (STANAG 1241)
2. Lastnost razpoznavne poteze ali lastnosti, kot so rta, oblika, barva,
sestava (polnitev), rob, masa in vrednost.
3. Vojskovalie celotno, gibljivo, dinamino okolje, v katerem se
uresniujejo operativni cilji na osnovi glavne naloge.
4. Obarvanost vidik barve, vkljuno z upotevanjem njene prevladujoe
valovne doline in istosti.
5. Mednarodna komisija de l'Eclairage (CIE) barvni prostorski zemljevid v
sploni uporabi za opis barvnega spektra, vidnega s lovekim oesom.
6. Stik v prestrezanju v zraku, izraz pomeni cilj enote je neocenjen.
3-6
7. Podroje delovanja okolje, ki temelji predvsem na poveljevanju in

kontroli oboroitvenih sistemov in omogoa hitro identifikacijo ter presojo
glede na to, ali je napad nujen ali ne.
8.
Simboli za inenirsko oblikovanje simboli, ki se uporabljajo za

oblikovanje, nartovanje in razvoj tehninega risanja v kemijskem, elektro,
gradbenem in strukturnem inenirstvu.
9. Slepar lastno zrano plovilo, ki na vaji zrane obrambe simulira sovrano.

10. Podroje doloena povrina, na kateri je omejena kombinacija
alfanumerinih in drugih znakov, kazalcev in/ali kratic, razvrenih na
doloen nain okoli simbola/znaka, rte, obmoja, toke ali meje in se
uporablja za zagotavljanje dodatnih informacij o geometriji povezanega
objekta ali vojskovalia.
11. Footcandle merska enota za merjenje razsvetljave. Koliina svetlobe, ki
jo oddaja standardna svea, v oddaljenosti enega evlja od nje.
12. Footlambert merska enota za merjenje intenzivnosti odbite ali oddane
svetlobe (osvetljenost). Povpreno svetlikanje odsevne povrine v
footlambertih je zmnoek osvetljave v footcandles in odbojne jakosti
svetlikanja povrine.
13. Podroje (delovno) / Obmoje (geografsko) sil okolje, ki temelji
predvsem na poveljevanju in kontroli (vodenju vojskovalia) enotam in
silam.
14. Okvir geometrijska meja simbola, ki prikazuje izvor, obseg bojia in
status operativnega objekta.
15. Na sled ali stik, ki pripada dravi, priznani za prijateljsko. (STANAG
1241)
16. Grafika vsi kartografski in fotogrametrijski izdelki.
17. Sovraen stik, ki je nedvoumno spoznan za sovranika.
18. Znak notranji del simbola, ki grafino prikazuje operativni objekt.
19. Kazalec eden izmed specifinih grafinih dodatkov simbolu, ki namesto
besedila daje dodatne informacije v obliki slike.
3-7
20. Interoperabilnost sposobnost sistemov, enot ali sil, da zagotavljajo storitve

drugim sistemom, enotam ali silam in jih od njih sprejemajo. Tako
izmenjane storitve omogoajo uinkovito skupno delovanje. (APP-6)
21. aljivec naa sled ali stik, ki za vajo deluje kot sumljiva sled.
22. Kilo naa sled posebnega interesa. (STANAG 1241)
23. Simboli za izdelavo zemljevidov, kart in geodezijo simboli, ki
predstavljajo naravne in umetne pojave za izdelavo ali prikaz kart,
zemljevidov in digitalnih geodetskih informacij.
24. Meteoroloki simboli simboli,
vremenske/klimatske napovedi.
ki
se
uporabljajo
za
prikaz
25. Doloitelj neobvezno besedilo ali grafika, ki zagotavlja dodatne

informacije o simbolu ali taktini grafiki.
26. Nevtralen sled ali stik, katerega znailnosti, vedenje, izvor ali
nacionalnost ne kaejo niti podpore niti sovranosti do lastnih sil.
(STANAG 1241)
27. Neopredeljen e neidentificirana sled ali stik. (STANAG 1241)
28. Navzo trenutno prisoten ali v teku.
29. Pridobivanje obveevalnih podatkov s sredstvi zvez (SIGINT):
a) vrsta obveevalnih podatkov, ki posamino ali v kombinaciji obsega vse
obveevalne podatke s sredstvi zvez, elektronske obveevalne podatke in
obveevalne podatke iz tujih sredstev zvez, ne glede na nain oddajanja;
b) obveevalni podatki, pridobljeni s signali komunikacijskih sredstev,
elektronskih in tujih sredstev zvez, tudi SIGINT.
30. tab ravna rta, ki oznauje poveljstvo na polju S in povezuje simbol z
njegovo lokacijo na karti, zemljevidu ali prikazu. Prosti konec rte je
pokazatelj lokacije sledi ali objekta.
31. Status odloitev ali izjava o tem, ali obstaja/je lokacija sledi ali objekta ali
okolja vojskovalia navzoa in ali je nartovana/predvidena v asu
nastanka simbola ali v asu, povezanem/predstavljenem s simboli.
32. Sumljiv sled ali stik, ki je potencialno sovraen zaradi svojih lastnosti,
vedenja, izvora ali nacionalnosti. (STANAG 1241)
3-8
33. Simbol predmet, ki predstavlja informacijo.

34. ID-koda simbola alfanumerina koda, ki temelji na bazi podatkov in
vsebuje najmanje tevilo elementov za izdelavo osnovnega znaka in/ali
celotnega simbola.
35. Besedilo besede, alfanumerine informacije in drugi znaki ASC II, ki
doloajo ali dodatno oznaujejo pomen simbola.
36. Sled niz povezanih stikov, prikazanih na planeti. Dejanska pot zranega
plovila nad povrino zemlje ali ladje na povrini zemlje.
37. Potnik sumljiva sled na povrini, ki sledi prepoznavni smeri. (STANAG
1241)
38. Neznano:
a) koda, ki pomeni, da informacij ni na voljo;
b) neznan cilj oz. doloena sled ali stik, ki e ni bil prepoznan. (STANAG 1241)
39. Zombie sumljiva zrana sled, skladna s pravili ATC ali Natovim
zranim prostorom, ki sledi prepoznani smeri potovanja. (STANAG 1241)
40. Operativni simboli simboli za nartovanje in izvajanje vojakih operacij v
podporo funkcijam C4I.
3-9
4 POGLAVJE SPLONE ZAHTEVE

4-1 NAMEN
Namen operativnih simbolov je podajanje informacij o objektih na
vojskovaliu. To poglavje doloa splone zahteve za dva tipa vojakih
simbolov, in sicer simbole na podlagi znaka in taktino grafiko. Poleg tega to
poglavje podaja pregled doloiteljev simbolov in identifikatorjev ter obravnava
uporabo alternativnih nizov simbolov.
4-2 SIMBOL NA PODLAGI ZNAKA
Simbol na podlagi znaka je sestavljen iz okvira (geometrijskih meja), polnitve
in znaka. Simbolu so lahko dodani grafini ali besedilni doloitelji.
Slika I Sestavni deli simbola
OKVIR
BARVNA POLNITEV
VELIKOST
(GEOMETRIJSKA MEJA)
(GRAFINI DOLOITELJ)
BARVNA
POLNITEV
ZNAK
MIG-29
AJ2455
BESEDILO
(BESEDILNI DOLOITELJ)
OKVIR
(GEOMETRIJSKA MEJA)
ZNAK
KAZALEC SMERI PREMIKA
BESEDILO
(BESEDILNI DOLOITELJ)
(GRAFINI DOLOITELJ)
KAZALEC SMERI PREMIKA

(GRAFINI DOLOITELJ)
4-2-1 Okvir je geometrijska meja simbola, ki ob prikazu oznauje izvor,

dimenzije bitke in status operativnega objekta. Je meja simbola in ne vkljuuje
povezanega materiala znotraj ali zunaj meja. Slui kot podlaga, na katero se
dodajajo preostali sestavni deli simbola in doloitelji. eprav je vasih
neobvezen, okvir v veini primerov obkroa znak. Tabela 4-1 podaja odobrene
oblike okvira, ki predstavljajo izvor in dimenzije delovanja za operativne
simbole. Okvir je lahko rn ali sivobel odvisno od ozadja prikaza, lahko pa je
barven, pri emer uporabljamo standardne barve iz tabele 4-3, da bi poudarili
prikaz informacije o izvoru.
a) Izvor se nanaa na odnos do predstavljenega operativnega objekta.
Osnovne kategorije izvora objektov so neznan, na, nevtralen in sovraen.
tiriperesni okvir se uporablja za oznaevanje neznanih izvorov, krog ali
pravokotni okvir za oznaevanje naih izvorov, kvadratni okvir za
oznaevanje nevtralnih izvorov in okvir v obliki diamanta za oznaevanje
sovranih izvorov. Vpraaj (?) v polju E ali v okviru (glej tabelo 4-1 in sliko
II) kae na negotovost glede identitete objekta in identificira simbol kot
4-1
domnevno na, sumljiv ali nedoloen. rka J ali K v polju E se uporablja za

posebne zahteve vaj in oznauje simbol kot aljivec joker ali slepar
faker.
b) Dimenzije delovanja doloajo osnovno obmoje naloge za operativni
objekt znotraj vojskovalia. Obmoje naloge objekta je lahko nad
zemeljsko povrino (v zraku ali vesolju), na zemeljski povrini ali pod njo.
e je obmoje naloge operativnega objekta na zemeljski povrini, je lahko
na kopnem ali morski gladini. Kopenska dimenzija vkljuuje obmoja
naloge na kopenski povrini ali blizu povrine (npr. kopenske mine in
podzemna zaklonia), medtem ko dimenzija morska gladina vkljuuje
samo tiste objekte, pri katerih je obmoje naloge na morski povrini.
Dimenzije pod vodo vkljuujejo tiste objekte, katerih obmoje naloge je
pod morsko gladino (npr. podmornice in morske mine). Za razjasnitev,
katera dimenzija delovanja se uporablja za doloen objekt, se pomorske
enote na povrini upodabljajo v dimenziji morske gladine, zrana plovila se
upodabljajo v dimenziji zrak/vesolje, kopenska oprema pa v kopenski
dimenziji. Zrano plovilo ali enota zranih plovil, ki obsega samo zrana
plovila, ne glede na pripadnost zvrsti, se upodablja v zrani dimenziji.
Vendar pa je helikopterska enota kopenske vojske ali mornarice manevrska
enota (tj. enota, ki vkljuuje sredstva podpore s tal) in se predstavlja v
kopenski dimenziji. Prav tako se letalo, ki pristaja in katerega osnovna
naloga je prevaati osebje ali opremo na obalo ali od obale, predstavi v
dimenziji morske gladine. Letalo, ki pristaja in katerega osnovna naloga je
bojevanje na kopnem, je kopensko sredstvo in se ga upodablja v kopenski
dimenziji. Kot je prikazano v tabeli 4-1, sklenjen okvir oznauje kopensko
dimenzijo in morsko gladino, okvir, odprt na spodnji strani, oznauje
dimenzijo zraka/vesolja, okvir, odprt na zgornji strani, pa oznauje
podvodno dimenzijo.
Tabela 4-1 Izvor in dimenzije delovanja
Dimenzije
delovanja
Povrina
Zrak / Vesolje
Izvor
Kopno
Enote
Oprema
Morska
povrina
Podvoden
Neznan
(rumena)
Neopre-deljen
(rumena)
?
4-2
Dimenzije
delovanja
Povrina
Zrak / Vesolje
Izvor
Kopno
Enote
Oprema
Morska
povrina
Podvoden
Na
(modra)
Domnevno
na (modra)
Nevtralen
(zelena)
Sovraen
(rdea)
Sumljiv
(rdea)
c) Poloaj nam pove, ali operativni objekt obstaja na identificirani lokaciji

(poloaj je trenutni ali potrjen) ali pa bo na tej lokaciji v prihodnje (poloaj
je nartovan ali predviden). Okvir simbola je oznaen z neprekinjeno rto,
ko predstavlja trenutni poloaj, in prekinjeno rto, ko predstavlja nartovan
ali predviden poloaj (glej tabelo 4-2). Nartovanega poloaja ni mogoe
prikazati, kadar je simbol brez okvira ali je prikazan kot pika.
Tabela 4-2 Trenutni in nartovani poloaj
Dimenzije
bitke
Poloaj
Trenutni ali
potrjen poloaj
(P)
Present or
Confirmed
Zrak /
Vesolje
Povrina
Kopno
Enote
Oprema
4-3
Morska
gladina
Podvoden
Dimenzije
bitke
Povrina
Zrak /
Vesolje
Kopno
Enote
Oprema
Poloaj
Predviden
ali
nartovan
(A)
Planned or
Anticipated
Morska
gladina
Podvoden
4-2-2 Notranjost je notranje obmoje v simbolu. e je barva notranjosti

uporabljena, podaja dodatne informacije o izvoru objekta. e barva ni
uporabljena, je notranjost prosojna. Pri okvirjenih simbolih je barva odveen
pokazatelj. Pri simbolih brez okvira je barva poleg besedila edini pokazatelj
izvora. Tabela 4-3 doloa standardne barve, ki se uporabljajo za doloanje
izvora, e je barvni simbol narisan rono ali raunalniko. Pri uporabi barv se
dovoljuje odstopanja od standarda, kadar mora sistem razlikovati med
razlinimi vrstami sil, opreme, meja ipd.
Tabela 4-3 Standardne barve
Opis
na, domnevno
na
neopredeljen,
e aka
identifikacijo
Rono risanje
modra
Raunalniko oblikovanje
ZNAK
POLNITEV
RGB-vrednost
RGB-vrednost
modra
kristalno modra
(0, 255, 255)
(128, 224, 255)
rumena
rumena
(255, 255, 0)
svetlo rumena
(255, 255, 128)
nevtralen
zelena
neonsko zelena
(0, 255, 0)
bambusno zelena
(170, 255, 170)
sovraen,
sumljiv,
aljivec, slepar
rdea
rdea
(255, 0, 0)
lososova barva
(255, 128, 128)
vreme
vijolina
vreme
rjava
vijolino rdea
(128, 0, 128)
saharsko rjava
(128, 98, 16)
svetla orhideja
(226, 159, 255)
kaki barva
(210, 176, 106)
taktina
grafika,
besedila, znaki
in okviri
rna
rna
(0, 0, 0)
rna
(0, 0, 0)
4-2-3 Znak je najbolj notranji del simbola, ki ob prikazu podaja abstraktno

slikovno ali alfanumerino predstavitev operativnega objekta. Znak opisuje
vlogo ali nalogo, ki jo opravlja objekt. Vseh informacij o objektu ni mogoe
povezati s specifinim izvorom, zato obstaja monost, da je objekt prikazan
4-4
samo z znakom. Poglavje 5 navaja, ali naj bo znak okvirjen ali brez okvira
oziroma je okvir neobvezen. Znaki za vojake ladje na morski gladini in pod
njo, vojaka zrana plovila, vojake enote in objekte so vedno povezani z
izvorom in dimenzijami bitke ter morajo biti okvirjeni. Samo tisti znaki, za
katere je posebej doloeno, da so brez okvira ali je ta neobvezen, so prikazani
brez njega. Poznamo znake, ki morajo biti prikazani z okvirom ali brez njega, in
znake, pri katerih je okvir neobvezen.
4-3 TAKTINA GRAFIKA
Taktina grafika podaja operativne informacije, ki jih ni mogoe prikazati zgolj
s simboli, ki temeljijo na znakih. Ta grafika opisuje meje enot, posebno
oznaena obmoja ter druge specifine oznake, povezane z geometrijo
vojskovalia, ki so nujne za nartovanje, poveljevanje in kontrolo na
vojskovaliu. Taktina grafika vkljuuje naloge, nadzorne ukrepe, toke, rte,
obmoja, grafiko letalskih manevrov, grafiko zavajanja, ofenzivno/defenzivno
grafiko, grafiko posebnih manevrov, mobilnost oziroma preivetje, grafiko
ognjene podpore, podporo bojnemu delovanju, poveljevanje in nadzor ter
operacije, ki nimajo znaaja vojne. Lahko se kombinira z znaki in doloitelji
simbolov za prikaz operativnih informacij. Doloitev in nastavitev taktine
grafike je obravnavana v poglavju 6. Grafika v tem poglavju se uporablja, kadar
sistem prikazuje operativno informacijo, na katero se grafika nanaa.
Standardna barva za taktino grafiko je rna ali bela, odvisno od ozadja prikaza.
4-4 DOLOITELJ SIMBOLA
Doloitelj simbola je neobvezno polje z besedilom ali grafini kazalec, ki
zagotavlja dodatne informacije o povezanem simbolu ali taktini grafiki. Ta
publikacija doloa razline tipe doloiteljev in prikazuje, kje so nameeni v
povezavi s simbolom ali taktino grafiko. Naslovi polj in opis so predstavljeni v
tabeli 4-4 standardna namestitev doloiteljev v polju okoli simbola ali taktine
grafike je predstavljena na slikah od II do IV. Slika II obravnava enote, objekte
in opremo; umestitev doloiteljev na tej sliki velja za vse enote ne glede na
dimenzije vojskovalia. Slika III se uporablja za toke, obmoja, rte in meje.
Slika IV obravnava RKB-dogodke. Na sliki III se doloena polja lahko znotraj
ene grafike prikaejo ve kot enkrat. Neotevilena polja se popolnijo pred
otevilenimi (npr. polja W, H in T morajo biti uporabljena pred polji W1 H1 in
T1). Kot prikazuje tabela 4-4, vsi doloitelji ne veljajo za vse simbole ali vso
grafiko. Vendar pa se vsak prikazan doloitelj definira skladno z vsebino te
tabele in namesti skladno s slikami od II do V.
4-5
Naziv polja
kazalec simbola
kazalec velikosti
koliina opreme
kazalec namenskih
sil
sumljiv,
neopredeljen,
domnevno na,
slepar, aljivec
okrepljeno ali
odvzeto
Vrsta polja
Polje
Tabela 4-4 Definicije polj doloiteljev simbolov
Opis
obmoje, ki ga
zavzemajo okvir,
notranjost in znak,
ki opisuje vlogo ali
nalogo, ki jo
opravlja objekt
kazalec, ki
oznauje velikost
enote (glej tabelo
B-2) in jedrsko
eksplozijo (v
kilotonah)
prikazuje tevilo
navzoih prisotnih
predmetov
oklepaji,
postavljeni prek
kazalca velikosti za
oznaevanje
namenskih sil (glej
sliki II in IV)
vpraaj (?) pomeni
sumljiv,
neopredeljen
domnevno na, J
aljivec (naa sled
ali stik, ki za vajo
deluje kot sumljiva
sled markirant),
K slepar (lastno
zrano plovilo, ki
na vaji zrane
obrambe simulira
sovrano)
(+) za okrepljeno,
() za odvzeto,
( + ) za okrepljeno
in odvzeto
4-6
Primer
kazalec simbola
kazalec velikosti
T/G
10
T
9
kazalec tevila
opreme
kazalec za namenske
sile
T
1
J
K
(+)
T
3
(-)
(+)
Polje
Naziv polja
Opis
Vrsta polja
opombe taba
prosto besedilo
T
20
dodatne
informacije
prosto besedilo
T
20
ocena vrednotenja
(e so prikazana
tudi polja K, L, N,
P, je med njimi
poevnica /)
ena rka in ena

tevilka
(glej opombo
spodaj)
T
2
bojna uinkovitost
(e so prikazana
tudi polja J, L, N,
P, je med njimi
poevnica /)
oprema za zveze
(e so prikazana
tudi polja J, K, N,
P, je med njimi
poevnica /)
vija formacija
sovraen
(sovranik)
Enote: bojna
uinkovitost enote
izurjen
usposobljen
delno usposobljen
neusposobljen
Objekt: zmogljivost
objekta prikazana
kot zmogljivost
proizvodnje ali
popravila
! za elektronske
zveze, ki jih je
mogoe odkriti
(samo za opremo
sovranika)
tevilka ali naziv
poveljstva vijega
ealona (korpus
oznaen z rimskimi
tevilkami)
sovrane rte,
obmoja in meje
(taktina grafika)
oznaujemo s
rkami ENY
(enemy
sovranik)
4-7
Primer
opombe taba
dodatne informacije
podatek je obiajno
zanesljiv in potrjen z
drugimi viri
B1
na izurjen motorizirani bataljon
T
5
T
1
T
21
T
3
sovranikov radar
zaznano njegovo
delovanje
motorizirana eta
desetega bataljona
10
ENY
ENY
sovranikova
odporna toka
Opis
Vrsta polja
Polje
P
Naziv polja
IFF/SIF
oblike in kode
identifikacije
(STANAG
1059(8))
T
5
kazalec smeri
premika
kazalec mobilnosti
kazalec taba
poveljstva/kazalec
nadomestne
lokacije
enote, oprema,
objekti: smer, po
kateri se objekt
premika ali se bo
premikal,
RKB-dogodki: v
smeri vetra
T/G
4
grafina
predstavitev
preminosti
(samo oprema)
oznauje enoto kot

poveljstvo ali pa se
uporablja za prikaz
lokacije simbola
Primer
kode identifikacije
puica nakazuje smer

premika motorizirane
ete
puica je obrnjena v smeri

vetra
naa avtomatska puka
na terenskem kolesniku
kazalec taba
poveljstva
kazalec nadomestne
lokacije
specifina oznaka
vrsta opreme
alfanumerini
naziv, ki specifino
oznauje doloen
simbol; tevilko
sledi
RKB: izstrelek,
zrano plovilo,
satelit ipd.
oprema: oznauje
razred ali vrsto
opreme
jedrsko: vrsta
oroja
4-8
T
21
prva eta naega

motoriziranega
bataljona
M70
T
24
sovranikova avtomatska puka

M70
datum/as, skupina
(DTG)
Opis
Vrsta polja
Polje
W
Naziv polja
alfanumerino
polje za datum/as
(DDHHMMSSMO
NYY)
T
14
111300JUN
viina/globina
nadmorska viina,
kot je zapisana na
GPS;
viina leta zranega
plovila;
globina za
potopljene objekte;
viina opreme ali
strukture na tleh v
metrih
lokacija
zemljepisna irina
in zemljepisna
dolina
T
19
hitrost
hitrost premikanja
enote ali opreme
T
8
AA
posebno poveljstvo
C2
naziv posebnega
poveljstva C2
T/G
9
AB
kazalec za
zvijao/lano
figuro
oklepaji, nameeni
ez enote, z
namenom pokazati,
da gre za lano
enoto ali zvijao
4-9
Primer
viina/globina
T
6
WL3666
55 kmh
PPSV
Opomba:
a) Polje J, ocena vrednotenja:
OCENA ZANESLJIVOSTI: A popolnoma zanesljivo, B obiajno
zanesljivo, C precej zanesljivo, D obiajno ni zanesljivo, E
nezanesljivo, F zanesljivosti ni mogoe oceniti.
OCENA VERODOSTOJNOSTI: 1 potrditev z drugimi viri, 2
verjetno resnino, 3 mono resnino, 4 verjetno neresnino, 5
neverjetno in 6 resninosti ni mogoe oceniti. Lestvica od 1 do 6 ne
predstavlja stopnjujoe se natannosti. Treba je prepoznati ocene,
podane s tevilkami. eprav se za oceno posameznih informacij
uporabljajo tako rke kot tevilke, so medsebojno neodvisne.
b) Vrsta polja: T = besedilo; G = grafika in dovoljeno tevilo
alfanumerinih znakov za posamezno polje.
c) Polje Y: WGS-84 je mandatni standard (MIL-TSD-2401), ki omogoa
nedvoumen prikaz informacij o poloaju. Veliko kartografskih in
geodetskih izdelkov drugih agencij ni skladnih z WGS-84. Parametri za
preoblikovanje teh izdelkov na WGS-84 so del teh standardov.
Slika II. Poloaj polj doloiteljev simbolov za enote, objekte in opremo
Q
VSA OSTALA OBMOJA
AB
W
E/F
B/C/D
X/Y
AA
T
Z
J/K/L/N/P
R
S
Q
ZEMLJIE
4-10
Slika III. Postavitev polj doloiteljev za toke, obmoja, rte in meje
TOKE
OBMOJA
H1
A
W
N
RTE
W
MEJE
T(1)
W
H
H1
H2
T
B
T1
Opomba: Za rte je rtni oznaevalec polje T (glej tabelo 4-4), poleg

doloenega imena rte, e obstaja.
Slika IV. Postavitev polj doloiteljev za RKB-dogodke
JEDRSKI
B
W
V
T
H
N
Q
BIOLOKI
W
BIO
KEMINI
W
CML
H
B
C
Q
Opomba: RKB-polja so definirana v tabeli VI.
4-11
a) Kazalci se lahko uporabljajo za simbole z okvirom in brez njega ter pri

taktini grafiki. Na sliki V so predstavljeni primeri za vsak tip doloiteljev
simbola.
Slika V. Kazalci simbolov
Enote
Kazalec
velikosti enote
XX
Kazalec
tevila
opreme
Oprema
Kazalec tee opreme

Kazalec
tee opreme
Kazalec preminosti
opreme
Kazalec za
za zvijao, lano figuro
Kazalec za
namenske sile
Kazalec za
objekt
Kazalec
smeri
premika
Kazalec
znaka ali funkcije
Kazalec taba
poveljstva
Objekt
(1) Smer premika. Kazalec smeri premika je puica, ki prikazuje smer

premika ali nartovan premik objekta. Ta kazalec je v tabeli 4-4
prikazan kot polje Q in nameen, kot je prikazano na slikah II, IV in V.
Za kopenske simbole je kazalec upognjena puica, ki poteka navzdol iz
centra spodnjega dela okvira ali znaka in je obrnjena v smer premika
(glej sliki II in V). Za vse druge simbole je kazalec puica, ki poteka od
centra okvira ali znaka in je obrnjena v smer premika (glej sliko II). Za
RKB-dogodke ima kazalec eno ali dve rti, ki ponazarjata smer vetra
(glej sliko IV).
(2) Velikost ali tevilo. Kazalec velikosti ali tevila zagotavlja grafini
prikaz velikosti enote ali tevila opreme. Prikazan je kot polje B (enote)
ali polje C (oprema) v tabeli 4-4 in nameen, kot prikazujejo slike od II
4-12
do V. Kazalci za velikost enote so prikazani v tabeli 4-5. Kazalec za

tevilo opreme pa je tevilka (dve havbici 2). Kazalci velikosti se
uporabljajo tudi v taktini grafiki, kot opisuje poglavje 6.
Tabela 4-5 Velikost enot
Kazalec
Opis
skupina/posadka
oddelek
sekcija
vod
eta
II
bataljon
III
polk/skupina
brigada
XX
divizija
XXX
korpus
XXXX
armada
XXXXX
armadna skupina
XXXXXX
vojskovalie
(3) Kazalec preminosti prikazuje preminost objekta, kot prikazuje slika

V, in se uporablja samo za opremo. Ta kazalec prikazuje drugano
preminost, kot je znailna za opremo. Na primer simbol za samohodno
havbico, ki se premika z vlakom, bo vkljueval kazalec preminosti po
eleznici, medtem ko simbol za tank ali druga gosenina vozila ne bo
vseboval nobenega kazalca preminosti. Kazalec preminosti je
prikazan v polju R tabele 4-4 in upodobljen, kot kaeta sliki II in V.
4-13
Tabela 4-6 Kazalci preminosti

Opis
Simbol
preminosti
Neokvirjen
Neznan
Na
kolesniki omejeno terensko gibanje
kolesnik (terenski)
goseniar
kolesnik in goseniar
vleno
eleznica
na snegu premino
4-14
Nevtralen
Sovraen
Opis
Simbol
preminosti
Neokvirjen
Neznan
Na
Nevtralen
Sovraen
sani
tovorna ival
oln
amfibija
(4) Kazalec taba poveljstva predstavlja enoto kot poveljstvo. Kazalec je

rta, ki poteka navzdol od leve strani okvira. Ta kazalec je predstavljen
kot polje S v tabeli 4-4 in nameen, kot prikazujejo slike II, V in VI.
Kazalec se v posebnih okoliinah lahko dopolni v polju AA, da pokae
specifino ali nedavno imenovano poveljstvo C2.
Slika VI. Kazalec taba poveljstva
GSV
Polje AA
Kazalec taba poveljstva
4-15
Tabela 4-7 Kazalci simbolov

Kazalec
Opis
Kazalec za objekt.
Kadar je ta kazalec
nameen nad simbol,
nam sporoa, da
simbol predstavlja
objekt (bolnica,
letalie ipd.)
Kazalec za namenske
sile.
Kazalec namenskih sil
prikazuje enote kot
namenske sile.
Predstavlja ga oklepaj
na polju B, kot
prikazujeta sliki II in
V.
Kazalec za
zvijao/lano figuro.
Kazalec za zvijao ali
lano figuro
predstavlja ofenzivno
ali defenzivno enoto,
katere namen je
odvrniti sovranikovo
pozornost od obmoja
glavnega napada.
Uporablja se pri
operativnih simbolih
in taktini grafiki.
Kazalec je prikazan na
sliki V in predstavljen
v polju AB.
Primer
sovranikova
vojaka baza
naa letalska
baza/letalie
naa motorizirana bojna skupina
NAME
naa lana
protioklepna enota
4-16
smer napredovanja
lanega napada
Kazalec
Opis
Kazalec za teo
opreme.
Kazalec za teo
opreme oznauje teo
sredstva, in sicer: ena
rta lahko, dve rti
srednje, tri rte
teko. rte so lahko
postavljene vodoravno
ali navpino, odvisno
od grafike simbola.
Uporablja se enako, e
riemo sredstvo z
okvirom ali brez
njega. Simbol je lahko
prikazan tudi brez
kazalca tee opreme,
kadar tega podatka
nimamo, ali pa ni
pomemben. Ta kazalec
se uporablja samo za
opremo.
Primer
sovranikov tank
sovranikov tank
teki
na minomet
na minomet
srednji
4-5 PRIKAZ SIMBOLOV

Pravila v nadaljevanju so povezana s strukturo operativnih simbolov in se
nanaajo na zahteve prikaza, potrebne za dosego interoperabilnosti v zdruenih
medzvrstnih operacijah.
a) Monosti prikaza simbola. Sistemi C4I se razlikujejo v svojih
operativnih zahtevah po koliini informacij o operativnem objektu, ki
ga je treba prikazati. Razpololjive monosti prikaza segajo od
zapletenih (pri katerih simboli vkljuujejo okvir, polnitev in znak) do
preprostih (simboli kot pike, ki oznaujejo prisotnost objekta na
specifini lokaciji). Tabela 4-8 predstavlja monosti prikaza, ki se lahko
uporabljajo v barvah ali enobarvnem prikazu, narisane z roko ali
raunalniko oblikovane. Sistem lahko izbere enega ali ve prikazov, ki
se uporabljajo glede na operativne zahteve in zmonosti prikaza. e so
na voljo razline monosti, je bojevniku lahko dovoljeno, da izbere eno
opcijo za predstavitev vseh simbolov ali da izbere razline opcije, ki
temeljijo na izvoru ali dimenzijah bojia objekta in koliini potrebnih
informacij. Bojevnik se lahko odloi, da bo prikazal najmanjo koliino
informacij o naih objektih (te simbole prikae v obliki pik) in najvejo
koliino informacij o potencialnih gronjah (te simbole prikae z
okvirom, polnitvijo in znakom).
4-17
Tabela 4-8 Primer hierarhije monosti prikaza

Monost prikaza,
primer
Lastnosti
okvir: DA (rn ali bel, odvisno od podlage)
polnitev: DA (uporabi predpisano barvo, ki nakazuje izvor)
znak: DA (rno ali belo)
okvir: DA (uporabi predpisano barvo, ki nakazuje izvor)
polnitev: NE
znak: DA (uporabi predpisano barvo, ki nakazuje izvor)
okvir: DA (rn ali bel, odvisno od podlage)
polnitev: NE
znak: DA (rno ali belo)
Opomba: Prednastavljena monost za enobarvni prikaz;
nadomesti rno oziroma belo barvo z barvami, ki so na voljo
v tej izvedbi.
okvir: NE
polnitev: NE
znak: DA (uporabi prednastavljeno barvo, ki nakazuje izvor)
okvir: DA (uporabi predpisano barvo, ki nakazuje izvor)
polnitev: NE
znak: NE
okvir: DA (enobarvni sistem)
polnitev: NE
znak: NE
okvir: NE
polnitev: DA (uporabi predpisano barvo, ki nakazuje izvor)
znak: NE
okvir: NE
polnitev: NE
znak: NE
Opomba: Uporabi samo za naznaitev lokacije simbola.
b) Razvrstitev doloiteljev simbola. Ko so prikazani doloitelji simbola,

se simbol sam postavi v sredino polja A (glej sliko II), poloaj vseh
drugih doloiteljev pa ostane enak, ne glede na to, ali je simbol okvirjen
ali ne. Medtem ko je treba ohranjati relativno lego polj, izvedba in
omejitve velikosti v sistemu zahtevajo, da so polja nadomeena ali pa
niso prikazana. Besedilni doloitelji, nameeni levo od simbola, imajo
desno poravnavo, besedila na desni pa levo poravnavo. Ko so
mnogovrstni besedilni doloitelji prikazani na enem samem polju (na
primer E/F ali J/K/l/N/P), morajo biti poravnani, kot predstavlja slika II,
4-18
in loeni z enim razmakom. Neuporabljen prostor, namenjen

doloiteljem, se izbrie, tako da je besedilo im blije simbolu.
Besedilni doloitelji nad simbolom morajo biti poravnani na dnu in
centrirani. Besedilo pod simbolom mora biti poravnano na vrhu in
centrirano.
c) Lega simbolov. Vsak simbol mora imeti nedvoumno in natanno
doloeno lego na elektronskih in drugih prikazih. To pomeni, da mora
vsak simbol vsebovati najmanj eno lokacijsko toko, ki bo tono
doloala njegovo lego na karti oziroma drugih prikazih. Risanje
simbolov temelji na geometrinem centru objekta. Geometrini center
simbola nakazuje splono bliino sredia mase objekta. e je kazalec
nadomestne lokacije prikazan s simbolom, konec indikatorja oznauje
lokacijo objekta. e je skupina objektov prikazana na eni lokaciji, je
lahko ograjena z oklepaji, lokacija te skupine pa se predstavi s kazalcem
lokacije. Za preostale monosti prikaza, za zmanjanje nereda, ko se
simboli prekrivajo ali pa so na istem prostoru, velja, da se uporabljajo
specifino. Enako velja za natannost lokacije pri risanju simbolov.
Tabela 4-9 Lega simbolov
Lokacijska toka za simbole enot, sredstev in objektov je na sredini simbola oz. v
geometrinem centru simbola.
Kadar je potrebno, da se prikae trenutna lokacija prikazanega simbola, je lokacijska

toka na konici lokacijskega vektorja, ki se zane na eni od zgoraj navedenih
lokacijskih tok. Zgledi:
4-19
Kadar je na istem mestu ve enot, elementov bojnega razporeda ali sredstev, so lahko
njihovi simboli prikazani tako:
GSV
PPSV
PPSV
d) Orientacija simbola. Okvir in znak v okvirjenih simbolih se

prikazujeta skladno z orientacijo, prikazano v poglavju 5, torej je znak
vedno postavljen vodoravno. Oprema v kopenski dimenziji bojia je
lahko obrnjena v smer premika ali delovanja le, e simbol nima okvira.
Pri taktini grafiki so lahko simboli orientirani poljubno. Kadar je le
mogoe, morajo biti orientirani skladno z dejanskim stanjem na
zemljiu oz. bojiu ter prikazani v skladu z razmerjem med
zemljiem in karto.
4-20
5 POGLAVJE SIMBOLI ZA ENOTE IN SREDSTVA

5-1 SPLONO
To poglavje predstavlja simbole, ki ponazarjajo enote in sredstva. V tabeli 5-2
so prikazani simboli za enote, v tabeli 5-4 pa simboli za sredstva. V tabelah so
prikazani simboli za veino enot in sredstev, ki se uporabljajo v SV in Natu. Iz
predstavljenih simbolov je razvidno, kateri znaki se uporabljajo za oznaevanje
posameznega rodu, slube ali specialnosti enote. Nemogoe pa je prikazati
simbole za vse vrste enot in vse vrste sredstev, saj sproti nastajajo in se
spreminjajo. Zaradi tega je omogoeno uporabniku, da v kolikor simbola za
enoto ali sredstvo, ki jo eli ponazoriti, ni v tabelah, simbol sestavi sam, in sicer
v skladu z navodili in definicijami iz 3. in 4. poglavja ter skladno s
predstavljenimi primeri (tabeli 5-1 in 5-3).
5-2 GRAFINA PREDSTAVITEV SIMBOLOV
V tabelah 5-2 in 5-4 so predstavljena grafina znamenja vsakega odobrenega
simbola. Predstavljeni so samo simboli, katerih izvor je na. Simboli, katerih
izvor je sovraen, nevtralen in neznan v tabeli zaradi preobirnosti
navodila, ki bi s tem nastala, niso prikazani. Jih je pa enostavno sestaviti, e
vemo, da se od simbolov izvora na razlikujejo samo v barvi in obliki okvira.
Te pa so predstavljene na zaetku tabele. Relativna velikost simbolov,
prikazanih v tabeli, ni pomembna. Doloi jo lahko uporabnik ali razvijalec
sistema, vendar mora pri tem upotevati, da so vsi simboli enake velikosti in da
izbrana velikost zagotavlja jasno in nedvoumno branje simbola. Pomembni pa
so velikost, oblika in poloaj (razmerje) sestavnih delov posameznega simbola,
zato jih morajo avtomatski sistem C4I in uporabniki, ki simbole riejo rono,
natanno posnemati. Vsi predstavljeni simboli so enako veliki, ne glede na to,
ali so v okviru ali ne. Oblika in vzdolna os v tabeli predstavljenih simbolov
(uokvirjenih ali ne) morata pri uporabi na kartah, zemljevidih, prosojnicah itd.
ostati nespremenjena.
5-3 ORGANIZACIJA V TABELAH 5-2 IN 5-4
V tabeli 5-2 je v stolpcu opis kratko in jedrnato opisan vsak simbol. V stolpcu
okvir so predstavljene kode za okvirjanje simbolov, in sicer F = framed
(okvirjeno), UF = unframed (neokvirjeno), FO = frame optional (okvir ni
obvezen). Simbol s kodo za okvirjanje F je vedno predstavljen z ustreznim
okvirom. Simbol s kodo za okvirjanje UF je vedno predstavljen brez okvira.
Simbol s kodo FO je lahko predstavljen z okvirom ali brez njega. V tabeli 5-4
sta prikazani obe monosti. V tretjem stolpcu je grafini prikaz simbolov katerih
izvor je na. V tabeli ni prikazanih simbolov, katerih izvor je sovraen,
nevtralen in neopredeljen. Te simbole si lahko uporabnik enostavno sestavi
sam, tako da izbere predpisan okvir in barvo, ki oznauje izvor simbola.
5-1
Predpisane oblike okvirjev in barve polnitve, ki prikazujejo izvor simbola, se

nahajajo v zaetku tabele.
Tabela 5-1 Primer sestavljanja simbola za enote
Korak
Korak 1
Korak 2
Korak 3
Korak 4
Korak
Najprej izberi okvir, ki ustreza
izvoru (tabela 4-1) enote
(prijateljska, sovrana, neznana,
nevtralna), nato izberi kazalec
znaka za vrsto enote, rod ali
slubo.
V tem primeru oblika okvirja
ponazarja prijateljske sile, rod pa
je pehota.
e je potrebno, dodaj e dodaten
kazalec znaka rodu, ki podrobneje
razlaga, za kakno enoto gre.
V tem primeru dodaten kazalec
prikae, da gre za mehanizirano
ali oklepljeno enoto pehote.
Dodaj e tretji kazalec znaka rodu
ali kazalec znaka za zmonosti
(preminost, oprema) enote.
V tem primeru je dodan kazalec
znaka Kolesnik, ki je iz skupine
znakov za prikaz mobilnosti. e
beremo simbol v celoti, gre za
nao oklepljeno pehotno enoto na
oklepnih kolesnikih.
Izberi etrti kazalec rodu ali
kazalec znaka za zmonosti
(preminost, oprema). V tem
primeru je bil izbran kazalec
znaka opremljenosti, in sicer
opremljen z oboroitvenim
sistemom.
Simbol prikazuje nao oklepljeno
pehotno enoto na oklepnih
kolesnikih z oboroitvenim
5-2
Primer
Naa enota pehote
Naa enota mehanizirane

pehote
Naa kolesna oklepljena

pehotna enota
Naa kolesna oklepljena

pehotna enota z
oboroitvenim sistemom
Korak
Korak 5
Korak
sistemom (npr. top).
Dodaj e potrebne grafine
kazalce ali besedilo, ki so
potrebni, da bo simbol prikazoval
eleno informacijo. V tem
primeru je dodan e kazalec
velikosti enote.
Simbol prikazuje na oklepljen
pehotni bataljon na oklepnih
kolesnikih z oboroitvenim
sistemom.
Primer
Na kolesni oklepljen
pehotni bataljon z
oboroitvenim sistemom
Tabela 5-2 Simboli enot
Izvor
Na
(modra)
Sovraen
(rdea)
Nevtralen
(zelena)
Neznan
(rumena)
Oblika
okvirja in
barva
OPIS
OKVIR
SREDSTVO NA KOPNEM
ENOTA
SREDSTVO NA KOPNEM
ENOTA
BOJNA
(CBT Combat)
ZRANA OBRAMBA
ZRANA OBRAMBA KRATKEGA

DOSEGA
(SRD Short Range Defence)
DOSEGA
VODENE RAKETE
5-3
F
F
NA
CBT
SRD
OPIS
OKVIR

DOSEGA
TOPNIKA
ZRANA OBRAMBA
RAKETNA
ZRANA OBRAMBA
RAKETNA
LAHKA
ZRANA OBRAMBA
RAKETNA
MOTORIZIRANA
ZRANA OBRAMBA
RAKETNA
SREDNJA
ZRANA OBRAMBA
RAKETNA
TEKA
ZRANA OBRAMBA
H/MAD (High-to-Medium Altitude
Missile Air Defense)
F
F
F
F
F
ZRANA OBRAMBA
TOPNIKA ENOTA
ZRANA OBRAMBA
MEANA
ZRANA OBRAMBA
ENOTA ZA ODKRIVANJE CILJEV
ZRANA OBRAMBA
OBMOJE
PROTIRAKETNA OBRAMBA
(TMD Theater Missile Defense)
OKLEPNE ENOTE
OKLEPNA
GOSENIAR
5-4
NA
HMD
TMD
OPIS
OKVIR
OKLEPNA
GOSENIAR
PREVOZNA PO ZRAKU
OKLEPNA
GOSENIAR
AMFIBIJSKA
OKLEPNA
GOSENIAR
AMFIBIJSKI
VOZILO ZA IZVLEKO
OKLEPNA
GOSENIAR
LAHKI
OKLEPNA
GOSENIAR
SREDNJI
OKLEPNA
GOSENIAR
TEKI
OKLEPNA
GOSENIAR
VOZILO ZA IZVLEKO
NA
F
F
F
F
F
F
OKLEPNA
KOLESNIK
OKLEPNA
KOLESNIK
ZRANI DESANT
OKLEPNA
KOLESNIK
PREVOZEN PO ZRAKU
OKLEPNA
KOLESNIK
AMFIBIJSKI
OKLEPNA
KOLESNIK
AMFIBIJSKI
VOZILO ZA IZVLEKO
F
F
F
5-5
OPIS
OKVIR
OKLEPNA
KOLESNIK
LAHKI
OKLEPNA
KOLESNIK
SREDNJI
OKLEPNA
KOLESNIK
TEKI
OKLEPNA
KOLESNIK
VOZILO ZA IZVLEKO
F
F
F
NA
PROTIOKLEPNE ENOTE
PROTIOKLEPNA
IZKRCANA
PROTIOKLEPNA
LAHKA
PROTIOKLEPNA
PREVOZNA PO ZRAKU
PROTIOKLEPNA
ZRANODESANTNA
PROTIOKLEPNA
GORSKA
PROTIOKLEPNA
POLARNA
PROTIOKLEPNA
OKLEPLJENA
PROTIOKLEPNA
OKLEPNA NA GOSENICAH
PROTIOKLEPNA
OKLEPNA NA KOLESIH
5-6
OPIS
OKVIR
PROTIOKLEPNA
OKLEPNA
ZRANODESANTNA
PROTIOKLEPNA
MOTORIZIRANA
PROTIOKLEPNA
MOTORIZIRANA
ZRANODESANTNA
LETALSTVO
LETALSTVO
LETALO
LETALSTVO
VENAMENSKO LETALO
(U Utility)
LETALSTVO
JURINO LETALO
(A Attack)
LETALSTVO
IZVIDNIKO LETALO
(R Recon)
F
F
F
LETALSTVO
HELIKOPTER
NA
LETALSTVO
JURINI HELIKOPTER
(A Attack)
LETALSTVO
IZVIDNIKI HELIKOPTER
(R Recon)
LETALSTVO
HELIKOPTER PROTIPODMORNIKO
DELOVANJE
LETALSTVO
VENAMENSKI HELIKOPTER
5-7
F
F
F
F
OPIS
OKVIR
NA
LETALSTVO
LAHKI VENAMENSKI
HELIKOPTER
LETALSTVO
SREDNJI VENAMENSKI
HELIKOPTER
LETALSTVO
TEKI VENAMENSKI HELIKOPTER
LETALSTVO
HELIKOPTER
C2
LETALSTVO
HELIKOPTER ZA MEDICINSKO
EVAKUACIJO
LETALSTVO
HELIKOPTER ZA PROTIMINSKO
DELOVANJE
(MCM Mine Countermeasures)
U
H
C2
LETALSTVO
ISKANJE IN REEVANJE
LETALSTVO
SESTAVLJENA
LETALSTVO
NAVPINO VZLETANJE IN
PRISTAJANJE
(V/STOL Vertical/Short Takeoff and
Landing)
LETALSTVO
BREZPILOTNO ZRANO PLOVILO
LETALSTVO
BREZPILOTNO LETALO
LETALSTVO
BREZPILOTNI HELIKOPTER
5-8
MCM
VSTOL
OPIS
OKVIR
PEHOTA
LAHKA PEHOTA
MOTORIZIRANA PEHOTA
GORSKA PEHOTA
ZRANODESANTNA PEHOTA
PADALSKA PEHOTA
MEHANIZIRANA PEHOTA
PEHOTA MORNARICE
PEHOTA
NA PEHOTNIH BOJNIH VOZILIH
PEHOTA
POLARNA
PEHOTA
OSTROSTRELCI
INENIRSKE ENOTE
INENIRSKA
BOJNA
(CBT Combat)
5-9
NA
CBT
OPIS
OKVIR
INENIRSKA
BOJNA
ZRANODESANTNA
INENIRSKA
BOJNA
PREVOZNA PO ZRAKU
INENIRSKA
BOJNA
POLARNA
INENIRSKA
BOJNA
LAHKA
INENIRSKA
BOJNA
SREDNJA
INENIRSKA
BOJNA
TEKA
INENIRSKA
BOJNA
MEHANIZIRANA
(GOSENIAR)
INENIRSKA
BOJNA
MOTORIZIRANA
INENIRSKA
BOJNA
GORSKA
INENIRSKA
BOJNA
IZVIDNIKA
INENIRSKA
BOJNA
MOSTOVNA
INENIRSKA
BOJNA
ODSTRANJEVANJE MIN
(CLR Clearing)
NA
F
F
F
F
CBT
CBT
CBT
F
F
F
5-10
CLR
OPIS
OKVIR
INENIRSKA
BOJNA
POLAGANJE MIN
(LAY Laying)
INENIRSKA
BOJNA
POTAPLJAKA
INENIRSKA
GRADBENA
(CONST Construction)
INENIRSKA
OBJEKT
MORNARIKA
NA
LAY
CONST
KOPENSKA ARTILERIJA
KOPENSKA ARTILERIJA
HAVBICA/TOP
KOPENSKA ARTILERIJA
HAVBICA/TOP
SAMOVOZNA
KOPENSKA ARTILERIJA
HAVBICA/TOP
ZRANODESANTNA
KOPENSKA ARTILERIJA
HAVBICA/TOP
PREVOZNA PO ZRAKU
KOPENSKA ARTILERIJA
HAVBICA/TOP
POLARNA
KOPENSKA ARTILERIJA
HAVBICA/TOP
GORSKA
KOPENSKA ARTILERIJA
HAVBICA/TOP
LAHKA (do 105 mm)
KOPENSKA ARTILERIJA
HAVBICA/TOP
SREDNJA (od 105 mm do 155 mm)
5-11
F
F
F
F
F
F
F
OPIS
OKVIR
KOPENSKA ARTILERIJA
HAVBICA/TOP
TEKA (nad 155 mm)
KOPENSKA ARTILERIJA
HAVBICA/TOP
AMFIBIJSKA
F
F
KOPENSKA ARTILERIJA
RAKETNA
KOPENSKA ARTILERIJA
RAKETNA
ENOCEVNI RAKETNI METALEC
KOPENSKA ARTILERIJA
RAKETNA
SAMOVOZNI ENOCEVNI RAKETNI
METALEC
KOPENSKA ARTILERIJA
RAKETNA
ENOCEVNI RAKETNI METALEC NA
KAMIONU
KOPENSKA ARTILERIJA RAKETNA
VLENI ENOCEVNI RAKETNI
METALEC
KOPENSKA ARTILERIJA
RAKETNA
VECEVNI RAKETNI METALEC
KOPENSKA ARTILERIJA
RAKETNA
SAMOVOZNI VECEVNI RAKETNI
METALEC
KOPENSKA ARTILERIJA
RAKETNA
VECEVNI RAKETNI METALEC NA
KAMIONU
KOPENSKA ARTILERIJA
RAKETNA
VLENI VECEVNI RAKETNI
METALEC
5-12
F
F
NA
OPIS
OKVIR
KOPENSKA ARTILERIJA
ANALIZIRANJE CILJEV
(TA Target Analysis)
KOPENSKA ARTILERIJA
RADARSKO ODKRIVANJE CILJEV
KOPENSKA ARTILERIJA
ZVONO ODKRIVANJE CILJEV
KOPENSKA ARTILERIJA
OPTINO ANALIZIRANJE CILJEV
KOPENSKA ARTILERIJA
IZVIDNIKA
MOTORIZIRANA
KOPENSKA ARTILERIJA
IZVIDNIKA
KOPENSKA ARTILERIJA
IZVIDNIKA
NA GOSENICAH
KOPENSKA ARTILERIJA
IZVIDNIKA
ANGLICO
F
F
KOPENSKA ARTILERIJA
MINOMETNA
KOPENSKA ARTILERIJA
MINOMETNA
SAMOVOZNA NA GOSENICAH
KOPENSKA ARTILERIJA
MINOMETNA
SAMOVOZNA NA KOLESIH
KOPENSKA ARTILERIJA
MINOMETNA
VLENA
KOPENSKA ARTILERIJA
MINOMETNA
VLENA
PREVOZNA PO ZRAKU
5-13
F
F
F
NA
TA
OPT
TA
OPIS
OKVIR
KOPENSKA ARTILERIJA
MINOMETNA
VLENA
ZRANODESANTNA
KOPENSKA ARTILERIJA
MINOMETNA
VLENA
POLARNA
KOPENSKA ARTILERIJA
MINOMETNA
VLENA
GORSKA
KOPENSKA ARTILERIJA
MINOMETNA
AMFIBIJSKA
NA
KOPENSKA ARTILERIJA
TOPOGRAFSKA
KOPENSKA ARTILERIJA
TOPOGRAFSKA
ZRANODESANTNA
KOPENSKA ARTILERIJA
TOPOGRAFSKA
PREVOZNA PO ZRAKU
KOPENSKA ARTILERIJA
TOPOGRAFSKA
LAHKA
KOPENSKA ARTILERIJA
TOPOGRAFSKA
GORSKA
F
F
F
KOPENSKA ARTILERIJA
METEOROLOKA
KOPENSKA ARTILERIJA
METEOROLOKA
ZRANODESANTNA
KOPENSKA ARTILERIJA
METEOROLOKA
PREVOZNA PO ZRAKU
5-14
MET
MET
OPIS
KOPENSKA ARTILERIJA
METEOROLOKA
LAHKA
KOPENSKA ARTILERIJA
METEROLOKA
GORSKA
KOPENSKA ARTILERIJA
CENTER ZA NAVAJANJE OGNJA
(FDC Fire Direction Center)
OKVIR
NA
MET
MET
FDC
KOPENSKA ARTILERIJA
IZVIDNIKA
IZVIDNIKI
IZVIDNIKI
KOPENSKI
IZVIDNIKI
NA KONJIH
IZVIDNIKI
OKLEPNI
IZVIDNIKI
MOTORIZIRANI
IZVIDNIKI
ZRANI
IZVIDNIKI
POLARNI
IZVIDNIKI
ZRANODESANTNI
IZVIDNIKI
PADALSKI
IZVIDNIKI
GORSKI
5-15
OPIS
OKVIR
IZVIDNIKI
LAHKI
IZVIDNIKI
MORNARIKA PEHOTA
IZVIDNIKI
OPAZOVANJE NA VELIKIH
RAZDALJAH
(LRS Long-Range Surveillance)
RAKETNE ENOTE
VODENE RAKETE
(ZEMLJAZEMLJA)
VODENE RAKETE
(ZEMLJAZEMLJA)
TAKTINE
VODENE RAKETE
(ZEMLJAZEMLJA)
STRATEKE
SILE ZA NOTRANJO VARNOST
KOPENSKE
(SEC Security)
KOPENSKE
IZKRCANE
KOPENSKE
MOTORIZIRANE
KOPENSKE
OKLEPNE
NA
LRS
F
F
F
SEC
SEC
SEC
SEC

OKLEPNE KOLESNE
SEC

ELEZNICA
SEC

LETALSTVO
SEC
5-16
OPIS
OKVIR
NADZOR
PODPORA BOJEVANJA
(CS Combat Support)
RKB-ENOTE
RKB
KEMINA
(C Chemical)
RKB
KEMINA ZADIMITEV/
DEKONTAMINACIJA
(S/D Smoke/Decontamination)
RKB
KEMINA ZADIMITEV/
DEKONTAMINACIJA
OKLEPNA
RKB
KEMINA ZADIMITEV/
DEKONTAMINACIJA
MOTORIZIRANA
RKB
KEMINA ZADIMITEV
(S Smoke)
RKB
KEMINA ZADIMITEV
MOTORIZIRANA
RKB
KEMINA ZADIMITEV
OKLEPNA
RKB
KEMINA
IZVIDNIKA
RKB
KEMINA
IZVIDNIKI NADZOR
OKLEPNA KOLESNA
NA
CS
SD
SD
SD
F
F
F
F
5-17
OPIS
OKVIR
RKB
RADIOLOKA
RKB
BIOLOKA
RKB
BIOLOKA
MOTORIZIRANA
IZVIDNIKO OPREMLJENA
RKB
DEKONTAMINACIJA
RKB
DEKONTAMINACIJA
ENOT
(T Troop)
RKB
DEKONTAMINACIJA
OPREME
(E Equipment)
RKB
DEKONTAMINACIJA
OPREME IN LJUDI
RKB
DEKONTAMINACIJA
LABORATORIJ
VOJAKA OBVEEVALNA
SLUBA
(MI Military Intelligence)
VOJAKA OBVEEVALNA
SLUBA
BREZPILOTNA LETALA
VOJAKA OBVEEVALNA
SLUBA
PRIDOBIVANJE OBVEEVALNIH
PODATKOV S SREDSTVI ZVEZ
5-18
NA
N
D
E
D
E/T
F
LAB
MI
MI
MI
OPIS
VOJAKA OBVEEVALNA
SLUBA
ELEKTRONSKO BOJEVANJE
(EW Electronic Warfare)
VOJAKA OBVEEVALNA
SLUBA
OKLEPNA KOLESNA
VOJAKA OBVEEVALNA
SLUBA
RADIJSKI GONIOMETER
VOJAKA OBVEEVALNA
SLUBA
PRESTREZANJE
VOJAKA OBVEEVALNA
SLUBA
RADIJSKO MOTENJE
VOJAKA OBVEEVALNA
SLUBA
VOJSKOVALIE
VOJAKA OBVEEVALNA
SLUBA
KORPUS
VOJAKA OBVEEVALNA
SLUBA PROTIOBVEEVALNA
(CI Counterintelligence)
VOJAKA OBVEEVALNA
SLUBA
STALNI NADZOR
VOJAKA OBVEEVALNA
SLUBA
RADAR ZA OPAZOVANJE NA
KOPNEM
5-19
OKVIR
NA
EW
EW
E W
E W
EW
EW
EW
CI
MI
MI
OPIS
OKVIR
VOJAKA OBVEEVALNA
SLUBA
SENZORSKI NADZOR
VOJAKA OBVEEVALNA
SLUBA
SENZORSKI NADZOR
(SCM Sensor Calibration Module)
VOJAKA OBVEEVALNA
SLUBA
NADZOR
ZEMELJSKA POSTAJA
(GSM Ground Station Module)
VOJAKA OBVEEVALNA
SLUBA
METEOROLOKI NADZOR
VOJAKA OBVEEVALNA
SLUBA
OPERACIJE
(OPS Operations)
VOJAKA OBVEEVALNA
SLUBA
TAKTINO DELOVANJE
(TE Tactical Exploit)
VOJAKA OBVEEVALNA
SLUBA
ZASLIEVANJE
VOJAKA OBVEEVALNA
SLUBA
ZDRUENI OBVEEVALNI
CENTER
(JIC Joint Intelligence Center)
NA
MI
SCM
GSM
MI
MET
MI
OPS
MI
TE
MI
IPW
JIC
POLICIJSKE ENOTE
(MP Military Police)
MP
POLICIJSKA ENOTA
VOJAKA POLICIJA
MP
POLICIJSKA ENOTA
CIVILNA POLICIJA
5-20
MI
OPIS
POLICIJSKA ENOTA
VARNOSTNA POLICIJA (ZRAK)
(SP Security Police (Air))
POLICIJSKA ENOTA
OSREDNJA OBVEEVALNA
DIVIZIJA
(CID Central Intelligence Division)
OKVIR
NA
SP
CID
ENOTE ZA ZVEZE
ENOTA ZA ZVEZE
OBMOJE
AREA
CCP
LCCP
OPS
FWD
MSE
SEN
ENOTA ZA ZVEZE
KOMUNIKACIJSKO
KONFIGURIRANA
(CCP Communication Configured
Package)
ENOTA ZA ZVEZE
IROKO KOMUNIKACIJSKO
KONFIGURIRANA
(LCCP Large Communication
Configured Package)
ENOTA ZA ZVEZE
POVELJNIKO DELOVANJE
ENOTA ZA ZVEZE
V PREDNJEM OBMOJU
(FWD Forward)
ENOTA ZA ZVEZE
MREA VE UDELEENCEV
TAKTINO TELEKOMUNIKACIJSKI
SISTEM
(MSE Multiple Subscriber Element)
ENOTA ZA ZVEZE
MREA VE UDELEENCEV
MAJHNO DOSTOPNO VOZLIE
(SEN Small Extension Node)
5-21
OPIS
OKVIR
ENOTA ZA ZVEZE
MREA VE UDELEENCEV
VELIKO DOSTOPNO VOZLIE
(LEN Large Extension Node)
ENOTA ZA ZVEZE
MREA VE UDELEENCEV
VOZLIE
(NC Node Center)
ENOTA ZA ZVEZE
RADIJSKA ENOTA
LEN
NC
ENOTA ZA ZVEZE
RADIJSKA
TAKTINI SATELIT
ENOTA ZA ZVEZE
RADIJSKA ENOTA
TELEGRAFSKI CENTER
(C Center)
ENOTA ZA ZVEZE
RADIORELEJNA ENOTA
NA
F
VMESNA
ENOTA ZA ZVEZE
PODPORA
(SPT Support)
ENOTA ZA ZVEZE
TELEFONSKA CENTRALA
ENOTA ZA ZVEZE
ELEKTRONSKO MERJENJE
RAZDALJ
INFORMACIJSKO DELOVANJE
(IW Information Warfare)
IW
PODPORA PRISTAJANJU
(LS Landing Support)
LS
UNIEVANJE NEEKSPLODIRANIH
SREDSTEV
(EOD Explosive Ordnance Disposal)
EOD
5-22
SPT
OPIS
ZAGOTOVITEV DELOVANJA
(CSS Combat Service Support)
ADMINISTRATIVNA
(ADM Administrative)
ADMINISTRATIVNA
OBMOJE
ADMINISTRATIVNA
KORPUS
ADMINISTRATIVNA
VOJAKI BRANILEC
(JAG Judge Advocate General)
ADMINISTRATIVNA
POTNA
ADMINISTRATIVNA
FINANCE
ADMINISTRATIVNA
KADROVSKA SLUBA
(PS Personnel Services)
ADMINISTRATIVNA
POGREBNA
ADMINISTRATIVNA
DUHOVNA OSKRBA
(REL Religious)
ADMINISTRATIVNA
ODNOSI Z JAVNOSTJO
(PA Public Affairs)
OKVIR
NA
CSS
ADM
ADM
ADM
JAG
F
F
PS
5-23
REL
PA
OPIS
ADMINISTRATIVNA
ODNOSI Z JAVNOSTJO
RADIJSKA ODDAJA
(BPAD Public Affairs Broadcast)
ADMINISTRATIVNA
ODNOSI Z JAVNOSTJO
ZDRUEN INFORMACIJSKI CENTER
(JIB Joint Information Bureau)
ADMINISTRATIVNA
ENOTA ZA ZAMENJAVO
(RHU Replacement Holding Unit)
ADMINISTRATIVNA
DELOVNA ENOTA
ADMINISTRATIVNA
CELOSTNA OSKRBA
(MWR Moral, Welfare, Recreation)
ADMINISTRATIVNA
INTENDANTSKA (OSKRBA)
MEDICINSKA
OKVIR
NA
BPAD
JIB
RHU
MWR
F
F
ZMONOSTI ZA MEDICINSKO
OSKRBO
MEDICINSKA
VETERINARSKA
(V Veterinary)
MEDICINSKA
ZOBOZDRAVSTVENA
(D Dental)
5-24
OPIS
OKVIR
MEDICINSKA
PSIHOLOKA
(P Psychological)
OSKRBA
OSKRBA
1. RAZRED
OSKRBA
2. RAZRED
OSKRBA
3. RAZRED
OSKRBA
3. RAZRED
LETALSTVO
OSKRBA
4. RAZRED
OSKRBA
5. RAZRED
OSKRBA
6. RAZRED
(ZDA)
OSKRBA
7. RAZRED
(ZDA)
OSKRBA
8. RAZRED
(ZDA)
F
F
F
F
F
5-25
NA
OPIS
OKVIR
OSKRBA
9. RAZRED
(ZDA)
OSKRBA
10. RAZRED
(ZDA)
OSKRBA
PRALNICA/UMIVALNICA
OSKRBA
VODA
OSKRBA
IENJE VODE
(PURE Purification)
NA
CA
F
F
TRANSPORT
PURE
TRANSPORT
CENTER ZA NADZOR PREMIKOV
(MCC Movement Control Center)
TRANSPORT
ELEZNIKA OSKROVALNA BAZA
TRANSPORT
MORSKO PRISTANIE
(VKRCEVALNO/IZKRCEVALNO)
TRANSPORT
VKRCEVALNO/IZKRCEVALNO
LETALIE
TRANSPORT
RAKETE
5-26
MCC
OPIS
OKVIR
VZDREVANJE
NA
VZDREVANJE
TEKO
VZDREVANJE
VLENA SLUBA
VZDREVANJE
EKSPLOZIVNA SREDSTVA
VZDREVANJE
EKSPLOZIVNA SREDSTVA
RAKETE
VZDREVANJE
ELEKTRO-OPTINO
(EO Electro-Optical)
VZDREVANJE
POPRAVILO POSLEDIC BOJA
(BDR Battle Damage Repair)
VZDREVANJE
PREVENTIVNO VZDREVANJE
(PM Preventive Maintanance)
F
F
F
EO
BDR
PM
POSEBNE KOMPONENTE
POVELJSTVA C2
ENOTA POVELJSTVA
(ponazarja poveljniko enoto, npr.
poveljniko eto ali element taba, npr. S3.)
POVELJNIKO-LOGISTINA ENOTA
5-27
OPIS
OKVIR
NA
SILE ZA SPECIALNO DELOVANJE

(SSD)
ENOTA
(SOF Special Operatons Forces)
SOF
SSD-ENOTA
LETALSTVO
SOF
SSD-ENOTA
MORNARIKA
SOF
SSD-ENOTA
MORNARIKA
PODVODNI MINERJI
(UDT Underwater Demolition Team)
UDT
SSD-ENOTA
KOPENSKA
SOF
SSD-ENOTA
KOPENSKA
SPECIALNE SILE
(SF Special Forces)
SF
Tabela 5-3 Primer sestavljanja simbola za opremo

Primer sestavljanja simbola za opremo s uporabo okvira v enobarvnem
nainu prikazovanja
Najprej izberi okvir, ki ustreza izvoru
opreme (prijateljska, sovrana, neznana,
Korak nevtralna), nato izberi znak za vrsto
opreme (polje A).
1
V tem primeru oblika okvirja ponazarja
izvor opreme na, znak pa havbico.
Izberi doloitelja za velikost/domet
opreme, ki podrobneje prikae zmonosti te
Korak
opreme (polje A).
2
V tem primeru je doloitelj simbola za
opremosrednji.
Naa havbica srednja
5-28
Primer sestavljanja simbola za opremo s uporabo okvira v enobarvnem

nainu prikazovanja
Korak
3
Korak
4
Korak
1
Korak
2
Korak
3
Korak
4
Izberi kazalec preminosti opreme.

V tem primeru kazalec preminosti
ponazarja samovozna ali na
gosenicah.
Naa havbica srednja,

samovozna
e je potrebno, izberi e
tekstovnega doloitelja,
ki poda dodatne
informacije o opremi. V
tem primeru tekstovni
Naa havbica srednja, samovozna,
doloitelj govori o vrsti
M1109A6/Paladin
oziroma imenu opreme
(polje V).
Primer sestavljanja simbola za opremo brez uporabe okvira
Najprej izberi barvo, ki ustreza izvoru
opreme (prijateljska, sovrana, neznana,
nevtralna), nato izberi znak za vrsto
opreme (polje A).
V tem primeru oblika okvirja ponazarja
Na tank
izvor opreme na, znak pa tank.
Izberi doloitelja za velikost/domet
opreme, ki podrobneje prikae zmonosti te
opreme (polje A).
V tem primeru je doloitelj simbola za teo
opreme srednji.
Koliino opreme lahko opredelimo s
tekstovnim doloiteljem (polje C).
V tem primeru tekstovni doloitelj za
koliino doloa, da gre za tiri tanke.
e je potrebno, izberi e tekstovni
doloitelj, ki poda e dodatne informacije o
opremi. V tem primeru tekstovni doloitelj
govori o vrsti oziroma imenu opreme (polje
V).
5-29
Na tank srednji
4
Nai tirje srednji tanki

4
M 84
Nai tirje srednji tanki

M84
Tabela 5.4 Simboli za opremo

Izvor
Na
(modra)
Sovraen
(rdea)
Nevtralen
(zelena)
Neznan
(rumena)
Oblika
okvirja in
barva
OPIS
OKVIR
NA
SREDSTVO NA KOPNEM
OPREMA
OROJE
VODENE RAKETE
VODENE RAKETE ZRANE
OBRAMBE
FO
VODENE RAKETE ZRANE

OBRAMBE
VOJSKOVALIE
T (Theatre)
FO
VODENE RAKETE
ZEMLJAZEMLJA
FO
VODENE RAKETE
PROTIOKLEPNE
FO
ENOCEVNI
RAKETNI METALEC
FO
5-30
OPIS
OKVIR
VECEVNI
RAKETNI METALEC
FO
PROTIOKLEPNI
RAKETNI METALEC
FO
PUKA/AVTOMATSKO OROJE
FO
AVTOMATSKA PUKA
FO
LAHKI PUKOMITRALJEZ
FO
TEKI PUKOMITRALJEZ
FO
BOMBOMET
FO
5-31
NA
OPIS
OKVIR
MINOMET
FO
HAVBICA
FO
HAVBICA
SAMOVOZNA
FO
PROTIOKLEPNI TOP
FO
NETRZAJNI TOP
FO
TOP
FO
TOP
LAHKI
SAMOVOZNI
FO
5-32
NA
OPIS
OKVIR
PROTILETALSKI TOP
FO
VOZILO
FO
NA
VOZILO
OKLEPNO
A (Armored)
FO
TANK
FO
TANK
ZA IZVLEKO
FO
OKLEPNI TRANSPORTER
FO
OKLEPNI TRANSPORTER
VOZILO ZA IZVLEKO
FO
5-33
OPIS
OKVIR
BOJNO VOZILO PEHOTE
FO
BOJNO VOZILO PEHOTE

POVELJNIKO / ZVEZE
FO
OKLEPNI TRANSPORTER
ZAGOTOVITEV BOJNEGA
DELOVANJA
FO
LAHKO OKLEPNO VOZILO
FO
VENAMENSKO VOZILO
FO
NA
AVTOBUS
B (Bus)
FO
B
POLPRIKOLICA
FO
5-34
OPIS
OKVIR
DELNO TERENSKI TOVORNJAK
FO
TERENSKI TOVORNJAK
FO
INENIRSKO VOZILO
FO
INENIRSKO VOZILO
MOST
FO
INENIRSKO VOZILO
PLUG
FO
INENIRSKO VOZILO
GRADBENI STROJ
FO
INENIRSKO VOZILO
VOZILO ZA POLAGANJE MIN
FO
5-35
NA
OPIS
OKVIR
INENIRSKO VOZILO
MONTIRANO NA OKLEPNO
VOZILO
FO
INENIRSKO VOZILO
MONTIRANO NA PRIKOLICO
FO
INENIRSKO VOZILO
OKLEPNI TRANSPORTER S
POLAGALCEM MIN
(V Volcano)
NA
FO
V
INENIRSKO VOZILO
MONTIRANO NA TOVORNJAK S
POLAGALCEM MIN
(V Volcano)
FO
INENIRSKO VOZILO
BULDOER
FO
LOKOMOTIVA
FO
CIV
CIVILNO VOZILO
FO
CIV
5-36
OPIS
OKVIR
SENZOR
FO
RADAR
FO
SENZOR
NAMEEN
FO
NA
POSEBNA OPREMA
LASER
FO
RKB-OPREMA
FO
METALEC PLAMENA
FO
KOPENSKE MINE
FO
M
5-37
OPIS
OKVIR
KOPENSKE MINE
USMERJENEGA DELOVANJA
FO
KOPENSKE MINE
NEUBOJNE
FO
OBJEKT
Opomba: Nad simbolom je kazalec za
objekt, ki se pojavlja kot modifikator c
in ni del osnovnega simbola. Enako velja
za vse simbole, kjer je prikazan kazalec
za objekt kot modifikator c.
SUROVINE
IZDELOVANJE/SKLADIENJE
(RM PS Raw Material Production
/Storage)
SUROVINE
MINE
SUROVINE
GORIVO/PLIN/OLJE
SUROVINE
RKB
BIOLOKO
SUROVINE
RKB
KEMINO
SUROVINE
RKB
JEDRSKO
5-38
NA
PS
RM
F
F
OPIS
OKVIR
NA
PROCESNA ZMOGLJIVOST
(PROC FAC Processing Facility)
PROC
FAC
PROCESNA ZMOGLJIVOST
DEKONTAMINACIJA
PROIZVODNJA OPREME
VENAMENSKE STORITVE
(UTIL Utility)
UTIL
R&D
TEHNOLOKE RAZISKAVE
(R&D Technological Research
Facility)
STORITVE TELEKOMUNIKACIJE
STORITVE ELEKTRINA ENERGIJA
STORITVE JAVNI VODOVOD
VOJAKA MATERIALNA
SREDSTVA
JEDRSKI REAKTOR
PROIZVODNJA IN SESTAVLJANJE
LETAL
PROIZVODNJA EKSPLOZIVA IN
STRELIVA
PROIZVODNJA OROJA
PROIZVODNJA VOJAKIH VOZIL
5-39
OPIS
OKVIR
PROIZVODNJA INENIRSKE
OPREME
PROIZVODNJA INENIRSKE
OPREME MOST
PROIZVODNJA SREDSTEV ZA
KEMINO IN BIOLOKO
DELOVANJE
LADJEDELNICA
PROIZVODNJA IZSTRELKOV IN
VESOLJSKIH SISTEMOV
VLADNI OBJEKT
(GOV Government)
VOJAKA BAZA
VOJAKA BAZA
ZRANA BAZA/LETALIE
VOJAKA BAZA
PRISTANIE/POMORSKA BAZA
TRANSPORTNE ZMONOSTI
MEDICINSKE ZMONOSTI
MEDICINSKE ZMONOSTI
BOLNINICA
5-40
NA
YRD
GOV
6 POGLAVJE TAKTINA GRAFIKA

6-1 SPLONO
Ta dodatek zagotavlja operativne informacije v obliki taktine grafike,
povezane z geometrijo bojia. Grafika je nujna za nartovanje in upravljanje na
vojskovaliu, vendar ne more biti predstavljena zgolj kot simboli na podlagi
znakov.
6-2 GEOMETRIJA VOJSKOVALIA
Geometrija vojskovalia vkljuuje naloge, nadzorne ukrepe, toke, obmoja,
rte, grafiko letalskega manevra, grafiko zavajanja, grafiko manevra v napadu,
grafiko posebnega manevra, mobilnost/preivetje, grafiko ognjene podpore,
grafiko podpore delovanja, poveljevanje in nadzor, druge operacije (nevojake),
in sicer skupaj s predstavljenimi simboli/znaki v tej publikaciji, vkljuno z
uporabo besedila in kazalcev za prikaz operativnih informacij, ki jih ne moremo
predstaviti samo s simboli/znaki. e to poglavje ne doloa drugae, pravila za
izdelavo in prikaz, vkljuno z monostjo uporabe barv, sledijo predhodno
predstavljenim smernicam. V spodnji tabeli so prikazani simboli taktine
grafike in so razdeljeni v naslednje T (task naloga), C (control measures
kontrolni ukrepi) in O (operations other then war nevojne vojake operacije).
Opomba: tevilke, prikazane znotraj grafike vojskovalia, se uporabljajo kot
primeri in ne kot posebni deli grafike. Prikazane so v posebnih poljih.
Tabela 6-1 Taktina grafika
Opis
Risanje vojskovalia
Taktina grafika
Naloge
Grafika nalog
Blokirati
a) Taktina naloga, ki od enote zahteva, da sovraniku
onemogoi dostop na dano obmoje ali mu preprei
napredovanje na dani smeri ali pristopni poti. Lahko
velja za tono doloen as. Enota, ki ji je bila naloga
dodeljena, bo morda morala obdrati zemljie in
sprejeti odloilno delovanje.
b) Uinek oviranja, ki zdruuje nartovanje ognja in cilj
oviranja, da bi ustavili napadalca na doloeni pristopni
poti ali prepreili sovraniku izhod iz prostora
delovanja.
6-1
Opis
Risanje vojskovalia
Prebiti
Taktina naloga, pri kateri se vsa razpololjiva sredstva
uporabijo za preboj ali zavarovanje prehoda skozi
sovranikovo obrambo, ovire, minska polja ali utrdbe.
Obiti
Taktina naloga, ki zajema manever okoli ovire, poloaja
ali sovranikovih sil z namenom vzdrevanja tempa
napredovanja. O obidenih ovirah in sovranikovih silah
se poroa nadrejenemu poveljstvu.
Kanalizirati Usmeriti
Omejiti dejavnosti na ozko obmoje ob uporabi
obstojeih ali okrepljenih ovir, ognjenega sistema ali
bombardiranja.
Kopenska vojska:
Taktina naloga, s katero se omeji dejavnosti na ozko
obmoje z uporabo ovir, ognja in/ali manevrom enote
oziroma z namestitvijo.
Izprazniti
Izprazniti zrani prostor, da bi dosegli zaasno ali trajno
zrano premo oziroma nadzor v danem sektorju.
Kopenska vojska:
Taktina naloga, ki ima za cilj odstraniti vse
sovranikove sile z doloene lokacije, obmoja ali cone.
Odstraniti oddajanje na taktini radijski mrei, da bi dali
prednost oddajanju veje pomembnosti.
Popolna izloitev ali nevtralizacija ovire, ki jo obiajno
izvedejo inenirske enote, vendar ne pod ognjem.
Obvladovati
Zaustaviti, zadrati ali obkoliti sovranikove sile oziroma
prisiliti sovranika, da osredotoi dejavnosti na doloeni
fronti, in prepreiti, da bi umaknil katerikoli del svojih sil
in jih uporabil drugje.
Kopenska vojska:
Taktina naloga, katere cilj je omejiti sovranikov
premik.
6-2
ENY
Opis
Risanje vojskovalia
Protinapad (CATK Counterattack)

Oblika napadalne dejavnosti, v kateri del ali celotne
obrambne sile izvedejo napad na sovranikove napadalne
sile, in sicer z doloenim namenom, kot je znova zavzeti
izgubljeno zemljie, odrezati ali uniiti sovranikovo
elno enoto ter s splonim ciljem spet pridobiti pobudo in
prepreiti, da bi sovranik dosegel svoj cilj ali namen
napada.
CATK
CATK
Protinapad z ognjenim delovanjem
Zakasnitev (D Delay)
Razdalja med letalom in toko pojavitve na radarskem
zaslonu.
Na radarju elektronska zakasnitev zaetnega radarja.
Poroilo z ladje, da ne bo mogla takoj zagotoviti ognjene
podpore. Podpora bo sledila z zakasnitvijo.
Zakasnitev (do doloenega asa)
272100Z SEP
D
Uniiti
a) Taktina naloga s ciljem bojno onesposobiti
sovranikove sile, tako da je potrebna obnovitev enote.
b) Cilju zadati kodo v taki meri, da ne more delovati, kot
je bilo nartovano in ga ne more usposobiti za
delovanje, ne da bi ga popolnoma obnovili.
c) V letalskih akcijah to pomeni 70-odstotno, v artileriji
pa 30-odstotno onesposobitev/unienje sovranikovih
sil.
Razbiti
Taktina naloga ali uinek oviranja (vsebuje nartovanje
ognja in oviranje), ki razbije sovranikovo formacijo in
tempo, porui sovranikovo asovnico, povzroi
prezgodnjo dejavnost sil in/ali razbije njihov napad.
6-3
Opis
Risanje vojskovalia
Fiksirati
Poloaj, doloen na podlagi zemeljskih, elektronskih ali
astronomskih podatkov.
Kopenska vojska:
a) Taktina naloga, pri kateri se izvajajo dejavnosti, da bi
sovraniku prepreili premik katerega koli dela
njegovih sil z doloene lokacije in/ali za doloeno
obdobje z zadrevanjem ali obkolitvijo, pri tem pa mu
prepreujemo umik in delovanje drugje.
b) Uinek taktinega oviranja, ki vkljuuje nartovanje
ognja in oviranja, da bi upoasnili napadalca znotraj
doloenega obmoja obiajno v obmoju delovanja.
Spremljati in prevzeti
Dejavnost, v kateri doloena sila sledi sili, ki izvaja
napadalno dejavnost, in je pripravljena nadaljevati
nalogo sile, ki ji sledi, ko je slednja zaustavljena,
oslabljena ali nezmona nadaljevati zaradi drugih
razlogov. Taka sila ni rezerva, temve je doloena za
izpolnitev specifinih nalog.
Spremljati in podpirati
Dejavnost, pri kateri doloena sila sledi in podpira
izpolnitev naloge sile, ki izvaja napadalno dejavnost.
Taka sila ni rezerva, temve je doloena za izpolnitev
specifinih nalog.
Izkljuiti
Odvrniti, razbiti, zadrati ali uniiti sovranikovo
zemeljsko vojako zmogljivost, preden se lahko
uinkovito uporabi proti naim silam.
Kopenska vojska:
a) Uporaba ognjene podpore ali manevrskih sil.
b) Odrezati obmoje s kakrnimikoli sredstvi;
onemogoiti uporabo smeri ali pristopa.
c) Opraviti taktino nalogo s ciljem prepreiti, ovirati ali
zadrati uporabo obmoja ali smeri sovranikovim
silam.
Izolirati
Sovranika odrezati (fizino in psiholoko) od virov
oskrbe in podpore, prepreiti prost premik in stik z
drugimi deli njegovih sil. Sovraniku se ne sme dovoliti,
da na trenutnem poloaju postavi zatoie.
6-4
Opis
Risanje vojskovalia
Nevtralizirati
Kopenska vojska:
a) Sovranikovemu osebju ali sredstvom onemogoiti
posredovanje v doloeni operaciji.
b) Deaktivirati mine, bombe, izstrelke in mine
preseneenja.
c) Odstraniti nevarnost z vsega, kar je bilo kontaminirano
s keminim agensom.
Zavzeti Zasesti
Taktina naloga, v kateri se sile premaknejo na objekt,
kljuno zemljie ali na umetno oziroma naravno urejeno
zemljie in ga v celoti nadzirajo.
Ostati na obmoju in obdrati nadzor nad njim.
Predreti
V kopenskih operacijah predreti sovranikovo obrambo
in razbiti obrambni sistem.
Zamenjava na poloaju (RIP Relief in Place)
Dejavnost, pri kateri se po ukazu vijega pristojnega
organa celotna enota ali samo deli enote nadomestijo na
poloaju s prihajajoo enoto. Odgovornosti
nadomeenih elementov za nalogo in dodeljeno
obmoje delovanja se prenesejo na enoto, ki prevzame
poloaj. Ta enota nadaljuje operacijo skladno z ukazom.
RIP
Obdrati
Kopenska vojska:
Taktina naloga, pri kateri enota zavzame in obdri
zemljie, da sovraniku preprei njegovo zavzetje ali
uporabo.
Umik (R Retirement)
Dejavnost, pri kateri sile zunaj bojnega stika izvedejo
premik od sovranika. Kopenska vojska:
Oblika retrogradnih dejavnosti; silam, ki niso v bojnem
stiku s sovranikom in ga tudi ne priakujejo, je ukazan
premik nazaj.
6-5
Opis
Risanje vojskovalia
Zavarovati
Kopenska vojska:
Taktina naloga, pri kateri je treba zavzeti poloaj ali
zemljie z ali brez uporabe sile in se razporediti na
nain, ki prepreuje unienje ali izgube, ki jih je
povzroil sovranik.
Varnost ititi (S Screen)
Varnost Varovati (G Guard)
Varnost Kriti (C Cover)
Osvojiti
Taktina naloga, pri kateri je treba zasesti doloeno
obmoje in zagotoviti nadzor.
Umakniti (W Withdraw)
Nartovana dejavnost, pri kateri sile prekinejo stik s
sovranikovimi silami.
Kopenska vojska:
Taktina naloga, pri kateri sile v stiku nartujejo
prekinitev stika s sovranikom in izvedejo premik v
smeri od sovranika.
Umik pod pritiskom (WP Withdraw under Pressure)
6-6
WP
Opis
Risanje vojskovalia
Kontrolni ukrepi
Navodila, ki jih poveljnik v grafini ali ustni obliki poda podrejenim poveljnikom,
katerim delegira naloge, usklajuje ognjeno delovanje in manever ter kontrolira
bojno delovanje.
Grafika manevra
Splona grafika manevra
Toka
Toka interesa
rte sledijo dejanskim koordinatam objekta, ki ga predstavljajo.

Meje
a) rta, ki oznauje povrino (ali zrani prostor) za laje usklajevanje in
prepreevanje protislovij v zvezi z operacijami med sosednjimi enotami,
formacijami ali obmoji.
Kontrolni ukrep, obiajno narisan vzdol prepoznavnih oblik zemljia, ki se
uporablja za oznaevanje obmoij taktine odgovornosti med sosednjimi enotami in
med vijimi poveljstvi ter zaledjem podrejenih enot.
Splone meje
XX
Nae sile navzonost
XX
Nae sile nartovano ali po ukazu
Sovranik znan (ENY Enemy)
Sovranik priakovan ali predviden
6-7
ENY
II I
ENY
ENY
III
ENY
Risanje vojskovalia
2-79 IN (M)
II
TF 2-1 AR
Bona meja
Kontrolni ukrepi, ki doloajo levo in desno mejo cone ali
sektorja delovanja enote. Skupaj z zadnjo ali sprednjo
mejo in usklajevalno viino bone meje poveljniku
doloajo obmoje delovanja.
Na nartovan ali po ukazu
Sovranik znan ali potrjen
Sovranik domnevan ali predviden
6-8
2 (SA)
XXX
X (US)
XX
XV (SA)
XXX
X (US)
III
X (US)
XXX
21 ID(L)
XX
208 ACR
X (US)
XXX
XII (GE)
XV (SA)
XXX
X (US)
XX
21 ID(L)
XX
208 ACR
X (US)
XXX
X (US)
III
208 ACR
X (US)
XX
21 ID(L)
X (US)
III
208 ACR
52 ID (M)
XX
312 SIB (M)
X (US)
XX
21 ID(L)
Sprednja meja
V smeri sovranika skrajna meja odgovornosti enote, ki
je odgovorna za globinske operacije do te meje.
Naslednje vije poveljstvo je odgovorno za usklajevanje
globinskih operacij zunaj te meje. V napadalnih
dejavnostih se lahko pomika po faznih rtah, odvisno od
razmer na bojiu.
Zadnja meja
Oznaiti zadnjo mejo sektorja ali cone delovanja,
doloeno za posebno enoto. Obmoje za zadnjo mejo
pripada nadrejenemu poveljstvu, tako da mora biti
namestitev elementov za to mejo usklajena s
poveljujoim omenjenega poveljstva.
Sprednja rta enot (FLOT Forward Line of Troops)
rta, ki kae poloaj dela sil in je najbolj spredaj v vseh
oblikah vojakih delovanj v doloenem asu. Obiajno
nakazuje prednje poloaje bojnega zavarovanja in
izvidnikih enot (kopenska vojska). Sprednja rta enot
je lahko pred, na ali za sprednjo rto bojnega obmoja.
Navzonost naih sil
TF 2-1 AR
II
2-23 CAV
III
Opis
X (US)
XXX
XII (GE)
Opis
Risanje vojskovalia
Primer sprednje rte enot (FLOT Forward Line of

Own Troops)
2-66 IN(L)
III
1-94 IN(M)
rta stika
Splona oznaka, ki oznauje lokacijo, kjer se spopadata
nasprotni sili.
Usmeritvena rta (B Bearing)
Elektronska (E Electronic)
Zvona (A Acoustic)
Torpedna (T Torpedo)
Elektro-optini prestreznik (O Electro-Optical

Intercept)
6-9
PL NAME
XX
PL NAME
XX
Fazana rta/rta usklajevanja (PL Phase Line)

rta, ki se uporablja za kontrolo in koordinacijo vojakih
operacij, obiajno podobna obrisom zemljia in poteka
po obmoju delovanja.
Kopenska vojska:
rta, ki se uporablja za kontrolo in koordinacijo vojakih
operacij. Navadno sledi prepoznavnim obrisom terena
ez sektor ali cono delovanj. Enote navadno ob prekanju
faznih rt poroajo, vendar se na njih ne ustavljajo, razen
e ni posebej ukazano.
3
X
2
Opis
Risanje vojskovalia
Obmoja
Nedoloeno obmoje
Simbol za obmoje mora biti oznaen na enega od navedenih treh nainov:
a) V skladu z merilom karte ali sheme, tako da sledi obrisom obmoja, ki ga
prikazuje.
b) Shematino narisan na karti ali shemi s srediem simbola na obmoju, na
katero se nanaa.
Shematino narisan na karti in povezan z lokacijskim vektorjem s srediem
obmoja, na katero se nanaa, e to povea jasnost prikaza.
Splono obmoje
Nae sile
Nae sile nartovano ali po ukazu
ENY
ENY
Sovranik domnevan ali predviden
ENY
ENY
Zbirno obmoje (AA Assembly Area)

Obmoje, v katerem se zbere poveljstvo ali enota za
priprave na nadaljnje delovanje.
V objektu za oskrbo obmoje za zbiranje in zdruevanje
elementov v celotne enote, komplete ali montae.
6-10
AA
IME
II
2
77
Opis
Risanje vojskovalia
II
2
77
AA
IME
Okupirati zasedeno
II
1
AA
IME
Zasedeno z razlinimi enotami
131
II
1
AA
IME
II
Nartovano ali po ukazu
Opredeljeno obmoje
Obmoje izkrcavanja (DZ Drop Zone)
a) Doloeno obmoje, nad katerim se s padali zrano
izkrcajo enote, oprema ali blago.
b) Posebna povrina, na kateri se iz zraka s pomojo
padala spustijo ali odvrejo padalske enote, oprema ali
oskrba.
77
DZ
NAME
Obmoje spuanja, odmetavanja opreme (EZ

Extraction Zone)
Doloeno obmoje odmetavanja za dostavo opreme in/ali
blaga s pomojo tehnike izvleke iz letala, ki leti blizu tal.
EZ
NAME
Obmoje pristajanja (LZ Landing Zone)

Doloeno obmoje, ki se uporablja za pristajanje zranih
plovil.
LZ
NAME
6-11
Opis
Risanje vojskovalia
Obmoje pobiranja (PZ Pickup Zone)

Geografsko obmoje, ki se uporablja za pobiranje enot
in/ali opreme s helikopterjem.
Obmoje preiskovanja ali obmoje izvidovanja
Uporablja se za prikazovanje obmoja, v katerem je
enota ali formacija odgovorna za izvidovanje. Kot
prikazuje slika, konici puice oznaujeta irino tega
obmoja, ne pa njegove prednje rte.
PZ
NAME
XX
II
XX
Obmoje z omejenim dostopom

Na osnovni simbol so postavljeni drugi simboli, ki
kaejo, za katero osebje ali opremo je povrina
neprehodna.
CHEM
Obmoje delovanja (EA Engagement Area)

EA
NAME
Utrjeno obmoje
Grafika letalskih manevrov

Koordinacijske toke za letalstvo
Toka zrane kontrole (ACP Air Control Point)
Lahko prepoznavne toke na zemljiu ali pripomoki za
elektronsko navigacijo, ki se uporabljajo za potrebno
kontrolo med zranim premikom. Toke zrane kontrole
so splono doloene na vsaki toki, na kateri pride do
bistvene spremembe smeri kurza letenja ali zranega
koridorja, kjer pride do vidne spremembe smeri in na
vseh drugih tokah, za katere menimo, da so potrebne za
asovno nartovanje ali nadzor operacije.
6-12
ACP
4
Opis
Risanje vojskovalia
Toka javljanja (CCP Communications Checkpoint)

Toka zrane kontrole, na kateri se morajo vodje
razlinih ravni javiti poveljniku zrane naloge ali kontroli
letenja.
CCP
8
Toka pojavljanja (PUP Pop-Up Point)

Lokacija, na kateri se letalo hitro dvigne na viino, s
katere lahko pridobiva podatke o cilju in deluje po njem.
PUP
Toka za pobiranje posadk sestreljenih zrakoplovov

Toka, na kateri se letalci poskuajo izmuzniti in uiti ter
na kateri jih poberejo nae sile.
Letalske rte
Zrani koridor
Zrani koridor je na primernih mestih oznaen s tokami zrane kontrole.
Primer zranega koridorja
4
E
AM
N
E
AM
CCP
8
6-13
ACP
1
0
30
R
O 20
1
RID A
2
PH E
AL AM
Pot letenja z minimalnim tveganjem (MRR

Minimum Risk Route)
Zaasni koridor doloenih dimenzij, priporoen letalom
pri visoki hitrosti, ki pomeni minimalno tveganje za
nizkoletea letala, ki prekajo obmoje bojevanja.
Kopenska vojska:
MRR je zaasen kurz letenja, priporoen za uporabo
letalskih sil. Pomeni minimalno znano tveganje za
nizkoletea letala v obmoju kontrole. Odobriti ga mora
organ, pristojen za kontrolo zranega prostora. Izogiba se
ciljem ognjene podpore, kot so oroja zrane obrambe,
obmoja pristajanja, obmoja pobiranja, sprednje toke
za oskrbo z oboroitvijo in gorivom ter vojaka letalia.
ACP
1
CO
R
BR RID
O
A
NA V O R
05 230
M
E
3 0
ACP
3
ACP
1
CCP
2
MRR
ACP
270600Z-28060Z
2
Opis
Risanje vojskovalia
ACP
1
Name
Width
Min Alt
Max Alt
ME
NA
Standardna smer letenja vojakih zrakoplovov

Poti, doloene pod doloeno viino, ki omogoajo
premik letalstva kopenske vojske. Obiajno so te poti v
korpusu skozi zaledje brigade.
Name
Width
Min Alt
Max Alt
ACP
2
Pot brezpilotnih letal

Brezpilotno letalo, ki se ga lahko nadzira z oddaljenih
lokacij prek komunikacijskih povezav. Letala so obiajno
konstruirana tako, da se jih da izvlei.
Prehodna pot na majhni viini
Zaasen koridor doloenih mer, ki se ustanovi v
prednjem obmoju za zmanjanje tveganja lastnega
letalstva zaradi delovanja lastne zrane obrambe ali sil na
tleh.
NAME
UAV
ACP
ACP
270600Z-270900Z
1
2
ACP
1
LLTR
ACP
270600Z-28060Z
2
Letalska obmoja
Obmoje omejenih bojnih delovanj
Zrani prostor doloenih razsenosti, namenjen
specifini operativni situaciji. Vstop v to obmoje lahko
odobri samo poveljstvo, ki ga je doloilo.
ROZ
(Unit ID)
MIN ALT:
MAX ALT:
TIME FROM:
TIME TO:
Prednji del obmoja zrane obrambe

FAADEZ
(Unit ID)
MIN ALT:
MAX ALT:
TIME FROM:
TIME TO:
6-14
ACP
3
Opis
Risanje vojskovalia
Kontrolno obmoje zranega prostora visoke gostote

Zrani prostor, doloen v nartu za nadzor zranega
prostora ali v ukazu za nadzor zranega prostora, v
katerem je zdrueno delovanje tevilnega in razlinega
oroja ter uporabnikov zranega prostora. Nadzor
kontrolnega obmoja zranega prostora visoke gostote je
doloenih dimenzij, ki so obiajno skladne z
zemljepisnimi znailnostmi ali navigacijskimi
pripomoki. Vstop v kontrolno obmoje zranega
prostora visoke gostote obiajno nadzoruje poveljnik za
premik, ki lahko odredi tudi stroje omejitve za uporabo
oroja v kontrolnem obmoju zranega prostora visoke
gostote.
Obmoje delovanja izstrelkov
a) Obmoje delovanja izstrelkov na velikih viinah.
Pri zrani obrambi je to zrani prostor opredeljenih
dimenzij, v okviru katerega so za obrambo pred
gronjami iz zraka obiajno namenjeni izstrelki
zemlja zrak velikih viin.
b) Obmoje delovanja izstrelkov na majhnih viinah.
V zrani obrambi je to zrani prostor opredeljenih
zemljazrak majhnih ali srednjih viin.
c) Pri zrani obrambi je to zrani prostor opredeljenih
oroja zrane obrambe kratkega dosega. Lahko se
vzpostavi v obmoju izstrelkov majhnih ali velikih
viin.
d) Zdrueno obmoje delovanja. Pri zrani obrambi je
to zrani prostor opredeljenih dimenzij, v okviru
katerega hkrati deluje ve sistemov zrane obrambe
(izstrelki zemljazrak in zrakoplovi) za delovanje
proti gronjam iz zraka.
Obmoje delovanja izstrelkov na majhnih viinah
HIDACZ
(Unit ID)
MIN ALT:
MAX ALT:
TIME FROM:
TIME TO:
MEZ
(Unit ID)
MIN ALT:
MAX ALT:
TIME FROM:
TIME TO:
LOMEZ
(Unit ID)
MIN ALT:
MAX ALT:
TIME FROM:
TIME TO:
6-15
Opis
Risanje vojskovalia
Obmoje delovanja izstrelkov na velikih viinah

HIMEZ
(Unit ID)
MIN ALT:
MAX ALT:
TIME FROM:
TIME TO:
Obmoje neomejenega ognja

W FZ
(U n it ID )
T IM E F R O M :
T IM E TO :
Grafika zavajanja
To so ukrepi, ki so namenjeni zavajanju sovranika z zvijaami, popaenjem ali
lanimi dokazi, da bi ga spodbudili k reakciji, ki bi kodovala njegovim interesom
(ali da bi postal ranljiveji za delovanje naega oroja in manevra)
Vaba (zavajanje) (laen)
Smer napredovanja za lani napad

NAME
Smer lanega napada

NAME
Minirano obmoje lano
M
M
M
M
6-16
Opis
Risanje vojskovalia
Minirano obmoje lano, ograjeno

X
X M X X
M
X M X X
Lano minsko polje

Minsko polje brez pravih min, ki pomeni le psiholoko
gronjo.
Grafika manevra obrambe

Grafika tok obrambe
Reper, toka za korekturo (TRP Target Reference
Point)
Hitro prepoznavna toka na tleh (naravna ali umetna), ki
se uporablja za zaetek, razporeditev in nadzor ognja.
TRP lahko oznaujejo tudi sredie obmoja, na katerem
je poveljnik nartoval hitro razporeditev ali koncentracijo
ognja iz vsega oroja hkrati. Uporabljajo jih namenske
sile in sile na najniji ravni in lahko e podrobneje
oriejo sektorje ognja znotraj obmoja delovanja. Te
toke se doloijo s standardnimi simboli za cilje in s
tevilkami, ki jih doloi astnik za ognjeno podporo. Ko
so oznaene, lahko predstavljajo tudi cilje ognjene
podpore.
Bojni poloaj
101
Zasedeno
ime enote
Pripravljeno, vendar ni zasedeno (P Prepared)

(P) ime
enote
6-17
Opis
Risanje vojskovalia
Nartovano
ime enote
Odporna toka (SP Strong Point)

Obrambni poloaj, obiajno mono utrjen in teko
oboroen z avtomatskim orojem, okrog katerega so
razporejeni drugi poloaji za njegovo zaito.
Kopenska vojska:
Poloaj, ki zahteva obseen napor inenirskih enot za
pripravo ovir in poloajev za preivetje, s katerih je
mogoe nadzorovati ali blokirati pristopne poti. Obiajno
se vkopljejo toke za poveljevanje in nadzor, sanitetne
toke in kljune zaloge za oskrbo. Napravijo se jarki in
preostale zaitne konstrukcije za zaito vojakov in
oroja pred napadi sil, ki se prevaajo z vozili in gredo
pe.
Na
ime
enote

ENY
ENY
Opazovalnica
6-18
Opis
Risanje vojskovalia
Bojna predstraa
Izvidnika opazovalnica
Artilerijska opazovalnica
Senzorska predstraa ali opazovalnica za zvono

izvidovanje (OP/LP Sensor Outpost/Listening Post)
RKB-opazovalnica
Grafika linij obrambe

Sprednja rta obmoja delovanja (FEBA Forward
Edge of the Battle Area)
Sprednje meje zaporedja obmoij, na katerih so
razmeene bojne enote kopenske vojske. K tem
obmojem ne spadajo obmoja delovanja zaitnih in
drugih sil. Ta rta je namenjena usklajevanju ognjene
podpore, poloajev ali premikov enot.
6-19
FEBA
FEBA
Opis
Risanje vojskovalia
Dejanski potek sprednje rte obmoja delovanja

FEBA
FEBA
FEBA
FEBA
Nartovana ali odrejena sprednja rta obmoja

delovanja
Osnovna smer ognjenega delovanja (PDF Principal

Direction of Fire)
Smer delovanja, doloena ali oznaena kot glavna smer,
v katero se usmerja oroje. Izbira se glede na sovranika,
naloge, zemljie in zmogljivosti oroja.
(PDF)
Grafika obrambnega obmoja

Obmoje spopada (EA Engagement Area)
Obmoje vzdol smeri dostopa sovranika, na katerem
namerava poveljnik zadrati in uniiti sovranikove sile,
in sicer z zdruevanjem ognja vsega razpololjivega
oroja. Velikost in obliko obmoja spopada doloata
sorazmerno neovirana medsebojna vidljivost
oboroitvenih sistemov na ognjenih poloajih in najveji
domet tega oroja.
Grafika manevra napada
EA ime
(PL
LD
LD
(PL
6-20
Grafika toke napada

Izhodina toka (PD Point of Departure)
To je ponoi ali v pogojih zmanjane vidljivosti posebno
mesto na izhodini liniji, ki ga bo prekala enota.
PD
#
Grafika rte napada

Smer napredovanja (Axis of Advance)
rta napredovanja, doloena za nadzor, pogosto cesta ali skupina cest ali oznaena
skupina lokacij, ki poteka v smeri sovranika.
Kopenska vojska:
Osnovna smer napredovanja, doloena za nadzor, ki poteka proti sovraniku.
Simbol smeri napredovanja grafino ponazarja poveljnikovo namero, in sicer
izogibanje naseljenih obmoij ali obhod sovranikovih sil. Smer sledi zemljiu,
primernemu za velikost sil na smeri, in je pogosto cesta ali skupina cest ali
oznaena skupina lokacij. Poveljnik lahko manever s svojimi silami in podpornim
ognjem izvaja na obeh straneh smeri napredovanja, vendar le, e sile ostanejo
usmerjene na smer in cilj. Odmiki od doloene smeri napredovanja ne smejo brez
vnaprejnje odobritve vijega poveljstva vplivati na manever sosednjih enot.
Sovranikove sile, ki ne ogroajo varnosti ali izpolnitve naloge, se lahko obidejo.
Smer napredovanja se ne uporablja za usmerjanje nadzora nad zemljiem ali za
ienje sovranikovih sil na doloenih lokacijah. Za ta namen se obiajno doloijo
vmesni cilji.
Nae letalstvo
Nae desantne enote
Na jurini helikopter
Naa pomona smer napredovanja na tleh
6-21
Naa glavna smer napredovanja na tleh
Naa nartovana smer napredovanja na tleh z

datumom in asom zaetka veljave (e sta znana)
RED EFF 040500Z NOV
Sovranikova smer napredovanja potrjena

ENY
ENY
Sovranikova smer napredovanja predvidena

ENY
ENY
Smer napada (Direction of Attack)

Posebna smer ali pot, po kateri bo potekal glavni napad ali na kateri bo sredie
glavnine sil. Enote so omejene, zahteva se, da se napad izvede, kot je nakazano,
sovranika obiajno ni dovoljeno obiti. Smer napada se uporablja predvsem za
protinapade ali za to, da napad na pomoni smeri, kolikor je le mogoe, prispeva h
glavnemu napadu. (V Natu se to imenuje pot napada.)
e se smer napada uporablja, je to obiajno na ravni bataljona in nije. Smer napada
je bolj omejevalni kontrolni ukrep kot smer napredovanja, saj se enote ne morejo
svobodno odmikati od dodeljene poti. Obiajno se ta pojem uporablja pri nonem
delovanju pehotnih enot.
Nae letalstvo
6-22
Nae letalstvo, nartovano ali po ukazu
Sovranikovo znano/potrjeno letalstvo

ENY
Predvideno sovranikovo letalstvo

ENY
Sovranik potrjen/znan na kopnem

E NY
Predviden sovranik na kopnem

ENY
Pomona smer naega napada
Glavna smer naega napada
6-23
Na, nartovan ali po ukazu
Konna rta usklajevanja (FINAL CL Final

Coordination Line)
rta, blizu sovranikovih poloajev, ki se uporablja za
usklajevanje pomoi in/ali premika podpornega ognja s
konno razmestitvijo elementov manevra. Prepoznavna
mora biti na zemljiu. Ta rta ni usklajevalni ukrep
ognjene podpore.
rta vrivanja
FINAL CL
FINAL CL
21 XX 54
54 XX 65
ENY
IME RTE
ENY
6-24
LD/LC
(PL NAME)
54 ID(M)
XX
65 ID (M)(SA)
LD
(PL NAME)
54 ID(M)
XX
65 ID (M)(SA)
21 ID(L)
XX
54 ID (M)
LD
(PL NAME)
21 ID(L)
XX
54 ID (M)
Izhodina rta (LD Line of Departure)

a) Pri kopenskem bojevanju je to rta, ki je doloena za
usklajevanje izhodia elementov napada
(angairanje enot za napad ali izvidnikih elementov
ob doloenem asu).
b) Pri amfibijskem bojevanju je to ustrezno oznaena, od
obale oddaljena usklajevalna rta, ki pomaga jurinim
plovilom pristati na doloenih obalah ob doloenem
asu.
Izhodina rta/stina rta (LD/LC Line of
Departure/Line of Contact)
Oznaevanje sprednjih poloajev naih sil kot izhodina
rta med stikom s sovranikom.
LOA
(PL NAME)
LD/LC
(PL NAME)
54 ID(M)
XX
65 ID (M)(SA)
LOA
(PL NAME)
21 ID(L)
XX
54 ID (M)
Mejna rta napredovanja (LOA Limit of Advance)

Hitro prepoznavna oblika zemljia, preko katere
napadalni elementi ne napredujejo.
PLD
(PL NAME)
54 ID(M)
XX
65 ID (M)(SA)
PLD
(PL NAME)
21 ID(L)
XX
54 ID (M)
Verjetna rta razmestitve (PLD Probable Line of

Deployment)
Izbrana rta na kopnem, obiajno zadnji zavarovani in
prikriti poloaj pred ciljem in naprej od izhodine rte,
na katerem se enote za napad razvijejo pred zaetkom
napada, obiajno je v pogojih zmanjane vidljivosti.
Grafika obmoij napada
Jurini poloaj (ASLT PSN Assault Position)
Poloaj med izhodino rto in ciljem napada, s katerega
sile izvedejo napad na cilj. To naj bi bil zadnji
zavarovani in prikriti poloaj pred dosego cilja.
ASLT
PSN
IME
Poloaj za napad
Zadnji poloaj, ki ga pred prekanjem izhodine rte zaseda ali preka enota, ki
napada.
Na poloaj za napad (ATK Attack)
ATK
IME
Poloaj za napad, ki ga zasedajo nae sile (samo e se

mora enota ustaviti na poloaju za napad)
76
ATK IME
Poloaj za napad nae sile, nartovano, predlagano

ali po ukazu
ATK IME
Napad z ognjenih poloajev

Uporaba ognja, da bi sovranika uniili z razdalje,
obiajno takrat, ko naloga ne zahteva ali podpira zavzetja
cilja. To nalogo med napadom obiajno dobi podporni
element, pomeni pa tudi eno od monosti za protinapad
rezerve med obrambnimi dejavnostmi.
6-25
Podpora z ognjenih poloajev

Taktina naloga, pri kateri se manevrski element
premakne na tak poloaj na bojiu, s katerega po
sovraniku lahko deluje z neposrednim ognjem.
Manevrski element ne namerava opraviti premika ali
manevra, da bi tako zajel sovranikove sile ali zemljie.
Cilj (OBJ Objective)
Fizini objekt izvedbe dejavnosti, na primer doloena
taktina znailnost, katere polastitev in/ali zadranje je
bistveno za poveljnikov nart.
Kopenska vojska:
a) Fizini objekt izvedbe dejavnosti (na primer doloena
taktina znailnost, katere polastitev in/ali zadranje je
bistveno za poveljnikov nart ali unienje
sovranikovih sil ne glede na znailnosti zemljia).
b) Jasno opredeljen, odloilen in dosegljiv cilj, proti
kateremu morajo biti usmerjene vse vojake operacije.
Obmoje preboja
XX
XX
OBJ NAME
ENY
II
II
EN
Y
Y
EN
ENY
X Y
N
E
XX
XX
ENY
Grafika posebnega manevra

Splono
Obkolitev
Izguba svobode manevra za sile zaradi sovranikovega nadzora vseh smeri izhoda
in njegovih okrepitev.
Nai
Sovranik
III
ENY
6-26
ENY
Zaseda
Nenadni napad z ognjem na sovranika s skritih
poloajev, med premikom ali trenutnim mirovanjem.
rte
B
OBJ
NAME
DA NAME
D
A
OBJ
NAME
OBJ
NAME
PL NAME (AIRHEAD LINE)
RIVER
OBJ
1
OBJ
2
(HOLDING LINE)
RIVER
XX
EN
PL NAME
XX
ENEMY
RL
NAME
XX
XX
RL NAME
XX
RIVER
RL NAME
6-27
XX
rta prenehanja kontrole (RL Release Line)

Fazna rta pri premagovanju vodne ovire, ki prikazuje
spremembo poveljstva pri kontroli premika.
OBJ
NAME
PL PLANE
(BRIDGEHEAD LINE)
Zrano mostie
Doloeno obmoje na sovranem ali ogroenem ozemlju,
na katerem lahko potem, ko ga zajamemo in zadrimo,
neprekinjeno pristajajo enote in material iz zraka,
omogoa pa tudi manevrski prostor za delovanje.
Obiajno je to obmoje, ki ga zajamemo v jurini fazi
zranodesantnega delovanja.
Kopenska vojska:
Zrano mostie mora imeti dovolj obmoij za
izkrcavanje (DZs), pristajanje (LZs) in spuanje za
zagotavljanje zdruevanja, notranjih oskrbovalnih poti in
globinske obrambe.
Mostie
Obmoje na kopnem, ki ga drimo ali ga bomo zavzeli
na sovranikovi strani ovire.
Kopenska vojska:
Pri prekanju rek obmoje na sovranikovi strani vodne
ovire, ki je dovolj veliko za namestitev veine sil za
premagovanje ovire in ima ustrezno zemljie, ki
dovoljuje obrambo mesta prehoda ter zagotavlja osnovo
za nadaljevanje napada.
rta zadrevanja
Pri premagovanju vodne ovire med umikom je to zunanja
meja utrjenega obmoja med sovranikom in vodno
oviro, ki prepreuje neposredni in opazovani posredni
ogenj na obmoju prekanja.
RL
NAME
Obmoja
Obmoje delovanja (AO Area of Operations)
Del obmoja, potreben za vojake operacije in njihovo
upravljanje
Kopenska vojska:
Zemljepisno obmoje, obiajno doloeno s stransko,
sprednjo in zadnjo mejo, ki ga poveljniku dodeli viji
poveljnik. V njem ima poveljnik odgovornost in
pristojnost za izvajanje vojakih operacij.
Obmoje posebnega interesa (NAI Named Area of
Interest)
Toka ali obmoje na doloeni pristopni smeri, na
katerem se priakujejo sovranikove dejavnosti.
Dejavnost ali nedejavnost znotraj obmoja posebnega
interesa pomaga potrditi ali zavrniti doloeno
sovranikovo razliico delovanja.
Ciljna interesna obmoja (TAI Targetet Area of
Interest)
Zemljepisno obmoje ali toka vzdol koridorja premika,
na kateri uspeno delovanje nasprotnika sili v opustitev
izvajanja doloene razliice delovanja. Mogoe je tudi,
da nasprotnik za nadaljevanje potrebuje ustrezno
inenirsko podporo, tu ga lahko veejo ali napadejo nae
sile. Vsa ciljna interesna obmoja niso del razliic
delovanja lastnih sil; za tab so zanimiva samo tista, ki so
povezana z najdonosnejimi cilji (HTPs). Ti so doloeni
e med tabnim nartovanjem in preigravanjem. Ciljna
interesna obmoja se od obmoij spopada razlikujejo po
stopnji. Obmoja spopada se nartujejo za vse
razpololjivo oroje, ciljna interesna obmoja pa so
lahko doloena za eno samo oroje.
6-28
AO NAME
NAI
NAME
TAI
NAME
Preminost/sposobnost preivetja
Operacijski sistem na bojiu, ki ohranja svobodo manevra lastnih sil (vkljuno s
premagovanjem sovranikovih ovir, poveanjem kroenja na bojiu, izboljavo
obstojeih smeri itd.) in sile zaiti pred uinki sovranikovih oboroitvenih
sistemov ter naravnimi pojavi (vkljuno z utrjevanjem objektov in bojnih
poloajev).
Ovire
Ovira, narejena ali uporabljena z namenom razbiti, fiksirati, obrniti ali zaustaviti
premik nasprotnih sil in sovraniku povzroiti dodatne izgube pri osebju, asu in
opremi. Ovire so lahko naravne ali umetne oziroma kombinacija obeh. Uporabljajo
se lahko za zaito naih sil pred neposrednim juriem.
Simbol za oviro se mora risati ez tone koordinate ovire, na katero se nanaa. e to
ni mogoe, je lahko simbol ovire narisan kje drugje in povezan s koordinatami tone
lokacije ovire na karti s pomojo smernega kazalca.
Splono
Pas
Obiajno kontrolni ukrep ovir na brigadni ravni, ki
doloa namen in lokacijo podrejenih ovir. Podpira tudi
namero cone oviranja vijega poveljstva.
3/27 AD
rte
Cone
Ukrep poveljevanja in kontrole na divizijski ravni,
obiajno je doloen grafino, za oznaevanje posebnih
obmoij na kopnem, na katerih je nijim ealonom
dovoljeno izvajanje taktinega oviranja.
Poseka
Ovira za vozila narejena iz podrtih dreves, ki so na obeh
straneh ceste, poti, oine ali prehoda prirezana na viini
12 m nad zemljo. Debla morajo biti prirezana tako, da
padejo prepletena v smeri priakovanega pristopa
sovranika. Debla morajo ostati privrena na panje in
leati pod kotom 45 glede na cesto. Da je ovira lahko
uinkovita, mora biti globoka najmanj 75 metrov.
6-29
27 AD
Protioklepne ovire
Protioklepni jarek
V izdelavi
Proti
Sovra.
Izdelano
Protitankovski jarek, okrepljen s protioklepnimi

minami
Protioklepne ovire, tetraedri in druge podobne ovire
Nepremine in pripravljene
Premine
Premine in pripravljene
Protioklepni zid
Proti
Sovraniku
nem
Mina preseneenja
Eksplozivno ali neeksplozivno telo oziroma drugo
sredstvo, ki je namerno postavljeno tako, da povzroa
izgube, in sicer takrat, kadar naletimo na navidezno
nenevaren predmet ali opravimo obiajno nenevarno
dejanje.
Mine
Protipehotna mina
6-30
Protioklepna mina
Protioklepna mina z dopolnilnim vigalnikom
Protioklepna mina usmerjenega delovanja

(puica kae smer uinka)
Nespecificirana mina
Skupina min
irokopodrone mine
Minska polja
Obmoje na ozemlju, na katerem so po nartu ali brez postavljene mine.
Nartovano minsko polje
6-31
Narejeno minsko polje
Protipehotno minsko polje
NAM
E
Protitankovsko minsko polje s prehodom
272100Z SEP - 300400Z SEP
Protitankovsko minsko polje
Minsko polje z raztrosnimi minami
DTG
Protipehotno minsko polje z raztrosnimi minami, s
sistemom samounienja
+S
DTG
Minsko polje z raztrosnimi minami (protioklepne
mine), s sistemom samounienja
101200Z
6-32
Minirano obmoje
M
M
M
M
Narejeno minsko polje, izdelano s sistemom za

daljinsko miniranje
V
200900
Uinek oviranja
Blokirati
Fiksirati
Spremeniti smer
Prekiniti, loiti
Obmoje brez ovir

Obmoje, ki ga doloi poveljnik in v katerem velja
omejitev za namestitev umetnih ovir, obiajno da bi se
omogoile prihodnje dejavnosti.
6-33
FREE
23 AD
Obmoje, v katerem je prepovedano postavljati ovire

Ukrep poveljevanja in kontrole, ki se uporablja za
omejevanje vrste ali tevila ovir znotraj obmoja.
23 AD
200900272100Z SEP
Obmoje z neeksplodiranimi minskoeksplozivnimi

sredstvi (UXO Un-Exploded Ordnance Area)
MES, ki so napolnjena, zlita, oboroena ali kako drugae
UXO
UXO
pripravljena za delovanje in ki so bila izstreljena,
odvrena, lansirana ali nameena tako, da ogroajo
delovanje, objekte, osebje ali material ter niso
eksplodirala zaradi motnje v delovanju ali drugih
razlogov.
Cestne ovire, kraterji, porueni mostovi
Pregrada ali ovira za blokado ali omejitev cestnega odseka, ki je obiajno krita z
ognjem.
Nartovano (obiajno za zaporo prehoda skozi
protioklepni jarek ali druge ovire)
CESTA
Minirano, stanje pripravljenosti 1 (varno)

CESTA
Minirano, stanje pripravljenosti 2 (oboroeno, vendar

prehodno)
CESTA
Popolna cestna zapora (opravljena)

CESTA
6-34
Bodea ica
ine ovire
Nedoloeno
XXXXXXXX
Posamina ograja (enovrstna)
XX
XX
XX
Dvojna ograja
Dvojna okrepljena ograja
XXXXXXXX
Nizka ina ograja

X X X X X X X X
Visoka ina ograja

X X X X X X X X
6-35
Enovrstna bodea ica

0 0 0 0 0 0 0 0 0
Dvovrstna bodea ica pritrjena

0 0 0 0 0 0 0 0 0
Trovrstna bodea ica pritrjena

0 0 0 0 0 0 0 0 0
Obhod ovir
Taktina naloga, ki vkljuuje manever okoli ovire, poloaja ali sovranikove sile,
vendar se mora pri tem ohraniti tempo napredovanja.
Teave pri obhodu ovir
Lahek obhod
Teek obhod
Obhod ni mogo
6-36
RIVER
Mesto prekanja/brodie
Mesto vzdol vodne ovire, na katerem se lahko preka vodne ovire z amfibijskimi
vozili, jurinimi olni, splavi, mostovi ali plavajoimi vozili.
Obmoje prekanja v napadu
Most ali vrzel

Obmoje brez aktivnih min ali ovir znotraj minskega
polja ali pasu oviranja, katerega irina in smer lastnim
silam omogoata prekanje v taktini formaciji.
Kopenska vojska:
a) Vsak presledek ali razmik v nepretrganosti taktinega
razporeda ali formacije zunaj uinkovitega dosega
osebnega pehotnega oroja.
b) Del minskega polja specifine irine, v katerem ni
poloenih min, kar omogoa lastnim silam prekanje
minskega polja v taktini formaciji.
c) Soteska, gorski prelaz ali reka, ki pomeni oviro, ki jo
je treba premostiti.
Trajekt/brod
Bredenje/plitvina
Plitev del vode, ki se ga lahko preka brez uporabe
mostov, olnov ali splavov. Del vodne ovire, na katerem
lastnosti toka, dna in dostopov omogoajo prehod osebja
in/ali vozil ter druge opreme, ki je v stiku z dnom.
Bredenje, teko
6-37
Steza
Pot skozi sovranikove ali lastne ovire, ki silam omogoa
varno prekanje. Pot je lahko zmanjana in preverjena
kot del operacije prekanja ali narejena kot del lastnih
ovir. Varna pot skozi oviro.
Mesto za splave
Inenirska regulacijska toka (ERP Engineer

Regulating Point)
Kontrolna toka, ki prepreuje, da bi vozila prekoraila
zmogljivosti sredstev za prekanje in voznikom daje
zadnja navodila glede posebnih postopkov in podatkov,
kot so hitrost in razmik med vozili.
ERP
Preivetje
1. Vkljuuje vse vidike zaite osebja, oroja in sredstev za oskrbo ob soasnem
zavajanju sovranika.
2. Obsega nartovanje in doloanje lokacij poloajev, pripravo nadglavne zaite,
analizo zemljia in gradbenega materiala, izbor metod izkopavanja in
nasprotovanje uinkom neposrednega ognja.
Zemeljska dela, manji jarki ali elementi utrjevanja
(rta poteka k natanno doloeni lokaciji)
Utrdba
Utrjena rta
6-38
Strelsko zaklonie, poloaj ali skladie oroja
Odporna toka
Obrambni poloaj, obiajno mono utrjen in oboroen s
tevilnim avtomatskim orojem, okrog katerega so
razvreni drugi poloaji, da bi zaitili ta obrambni
poloaj.
Kopenska vojska:
Poloaj, ki zahteva obsena inenirska dela za postavitev
elementov oviranja in poloajev za sposobnost
preivetja, postavljen pa je za nadzor ali blokado
pristopnih smeri. Poveljstvo, sanitetne postaje in kljune
zaloge elementov oskrbe so obiajno vkopani in zaiteni
pred posrednim ognjem. Izkopljejo se jarki in druge
zaitne konstrukcije za zaito vojakov in oroja, da bi
prilo do njihovega pokodovanja med napadom
vkrcanih ali izkrcanih sil.
Povrinsko zaklonie
IME
ENOTE
Podzemno zaklonie
Simboli RKB
Cone najmanje varnostne razdalje
1
Nielna toka jedrske detonacije naih sil

D TG
V I I N A
6-39
Nielna toka jedrske detonacije sovranikovih sil

DTG
ENY
VIINA
Predvideno delovanje sovranika

DTG
ENY
VIINA
Nartovano ali odrejeno delovanje naih sil

DTG
VIIN A
Radioaktivne padavine
Padanje radioaktivnih delcev iz jedrskega oblaka na
zemljo; ta simbol se lahko uporablja tudi za prikaz
radioaktivnih delcev.
Radioaktivno obmoje
N
Prikazano z rumeno
(e je mogoe)
Bioloko kontaminirano obmoje

B
Prikazati z rumeno
(e je mogoe)
Kemino kontaminirano obmoje

C
Prikazati z rumeno
(e je mogoe)
6-40
Bioloki in kemini napad, sproilni dogodek

DTG
PROSTI
TEKST
Smer vetra
DTG
PRO STI
TEKST
Smer vetra
Dekontaminacijske toke
Dekontaminacijski poloaj/toka (nespecificirano)
Alternativni dekontaminacijski poloaj/toka

(nespecificirano)
Dekontaminacijski poloaj/toka (enote)
Dekontaminacijski poloaj/toka (oprema)
Dekontaminacijski poloaj/toka (enote in oprema)
Dekontaminacijski poloaj/toka (operativna

dekontaminacija)
6-41
DCN
DCN
ALT
DCN
T
DCN
E
DCN
E/T
DCN
O
Dekontaminacijski poloaj/toka (temeljita

dekontaminacija)
Izodoza (rte obmoij, ki imajo enako stopnjo

radioaktivnega sevanja Gy)
DCN
TH
25cGy
50cGy
100cGy
Simboli ognjene podpore

Toka ognjene podpore
Cilj
a) Zemljepisno obmoje, kompleks ali objekt, ki ga nameravajo zavzeti ali uniiti
vojake sile.
b) V obveevalni dejavnosti pomeni dravo, obmoje, objekt, slubo ali osebo,
proti kateri so usmerjene obveevalne dejavnosti.
c) Oznaeno in otevileno obmoje za obstreljevanje v doloeni prihodnosti.
d) V artilerijski terminologiji in terminologiji delovanja pomeni eksplozijo na
zemljiu, v vodi ali zraku.
e) Nato: pri radarjih vsak predmet, ki odbija ali oddaja energijo nazaj do radarske
opreme, ali predmet, ki ga na radarju iemo oziroma ga z njim nadzorujemo.
f) Kopenska vojska: predmet, vozilo, oseba in drugo, ki so ciljna toka kateregakoli
oroja ali oboroitvenega sistema.
Tokovni/posamini cilj
AG9999
Viina,globina
cilja
Opis cilja
Kroni cilj
AG9999
6-42
Poloaj ognjene podpore (FSS Fire Support Station)
FSS7
rte ognjene podpore
Usklajevalna rta ognjene podpore (FSCL Fire
Support Coordination Line)
Doloa jo rta, ki sega ez dodeljena obmoja
odgovornega poveljstva. Kazalec tega poveljstva je
prikazan za kratico FSCL.
Slika E6 prikazuje FSCL, ki velja od 050030Z APR.
rta usklajenega ognja (CFL Coordinated Fire Line)
XX
XI X
(U
X
(N S)
X CORPS
O)
FSCL
PL
NAME
EFF
270800Z
XXV
X
(U (U
S) K)
X CORPS
FSCL
EFF
270800Z
X
XI X X
X (U
S)
(N
PL
NAME
XXV
(UX (U
S) K)
CFL 52 ID (M)
CFL 52 ID (M)
120030Z MAY
120030Z MAY
PL
NAME
PL
NAME
1X2
52 ID (M)
XX
56 ID (M)
23 AD
XX
52 ID (M)
1X2
Linearni cilj
A G 1201
Konni varovalni ogenj (FPF Final Protective Fire)

AG1201
FPF
1-91 IN(M)
MORT
Dimna zavesa
Nartovana s prikazanim odrejenim asom
SMOKE
100710Z-100730Z
6-43
Dimna zavesa (dejansko v prostoru)

SMOKE
Linearni cilj dimne zavese

A G 1201
SMOKE
rta omejevanja ognja (RFL Restrictive Fire Line)

rta, vzpostavljena med naima sosednjima enotama, ki
se stikata (ena ali obe sta lahko v premiku), ki
prepoveduje ogenj ali njegov uinek ez rto brez
usklajevanja. rto doloi poveljnik enot, ki se stikata.
PL NAME
(NFL)
54 ID(M)
XX
65 ID (M)(SA)
PL NAME
(NFL)
21 ID(L)
XX
54 ID (M)
rta brez ognja (NFL No Fire Line)

rta, do katere enote za ognjeno podporo ne smejo
delovati brez zahteve ali odobritve poveljnika enote, ki jo
podpirajo. Izza te rte lahko delujejo kadarkoli, brez
nevarnosti za lastne sile.
XX
X X
XI X
(U
X
S)
(N
RFL X
O)
X X V
(U X (U
S) K)
RFL X
PL
PL
EFF
270800Z
EFF
270800Z
XX
X X
XI X
(U
X
S)
(N
Obmoja
X X V
(U X (U
S) K)
Obmoje ognjene podpore (FSA Fire Support Area)

FSA VII
Obmoje koordinacije zranega prostora (ACA

Airspace Coordination Area)
To obmoje je predstavljeno s splonimi ACA simboli,
prikazanimi s pravokotniki.
ACA
53ID (M)
MIN ALT: 500
MAX ALT: 3000
Grids NK2313 to NK 3013
to NK2320 to NK3022
EFF: 281400ZAPR281530ZAPR
Obmoni cilj
AG7005
6-44
Serijski cilji
Pri ognjeni podpori je to tevilo ciljev in/ali skupina ciljev za podporo v fazi
manevra, katerih asovno zaporedje je vnaprej nartovano. Zaporedje ciljev se
doloi s kodnim imenom ali vzdevkom.
Serija ciljev z uporabo tokovnih ciljev
JEFF
AG7004
AG7007
AG7006
Serija ciljev z uporabo pravokotnih ciljev
JEFF
AG7
AG7004
007
06
70
AG
Obmoje bombardiranja
BOMB
Obmoje prostega ognja (FFA Free Fire Area)

Posebno oznaeno obmoje, na katerega lahko brez
dodatnega usklajevanja z odgovornim poveljstvom deluje
katerokoli oroje. Obiajno se doloa v coni
odgovornosti divizije ali vijega poveljstva.
FFA
X CORPS
051030 - 051600Z
OR
EFF 051030Z
Skupina ciljev
Dva ali ve ciljev, na katere se deluje z usklajenim ognjem. Skupina ciljev se
oznauje s kombinacijo rk in tevilk.
Skupina ciljev z uporabo tokovnih ciljev
A2B
AG7003
AG7005
AG7002
Skupina ciljev z uporabo pravokotnih ciljev
A2B
AG7
005
AG7
003
AG7
002
6-45
Obmoje prepovedanega ognja (NFA No Fire Area)

Obmoje, kjer ni dovoljeno delovanje ognja ali uinkov
ognja.
Izjemoma se v NFA obmoju deluje v primeru:
a) Ko nadrejeno poveljstvo na osnovi naloge zaasno
odobri ogenj znotraj obmoja prepovedanega ognja.
b) Ko sovranikove sile znotraj obmoja prepovedanega
ognja delujejo na nae sile, lahko poveljnik deluje po
nasprotniku, da bi zaitil svoje sile.
NFA
52 ID (M)
EFF 050030Z MAY
Jedrski cilj
AG9998
Obmoje omejenega ognja (RFA Restricted Fire

Area)
Obmoje, na katerem veljajo doloene omejitve in na
katerem brez vnaprejnje uskladitve z odgovornim
poveljstvom ni dovoljeno izvajati nobene vrste ognja, s
katerimi bi prekoraili omejitve.
Obmoje/rajon ognjenih poloajev za artilerijo (PAA
Position Area for Artillery)
Obmoje, na zemljiu katerega se izvaja ognjena
naloga, dodeljeno vodu/bateriji artilerije, znotraj katerega
se razvija 34 ognjene poloaje.
RFA
1st BDE
051000Z052100Z
PAA
PAA
PAA
PAA
6-46
Zagotovitev bojnega delovanja

Kljune zmogljivosti, funkcije, dejavnosti in naloge, potrebne za neprekinjeno
delovanje vseh elementov delujoih sil na bojiu na vseh stopnjah bojevanja.
Znotraj nacionalnega in logistinega sistema zajema, vendar ni omejeno na
podporo, ki zagotavlja vidike administrativne podpore in duhovne oskrbe ter
civilnih zadev, finanne in pravne vidike ter vidike oskrbe, vzdrevanja transporta
in zdravstvene slube, gradnjo, oblikovanje enot, pridobivanje in razpolaganje z
nepremininami, gradnjo objektov in geodetsko podporo, oskrbo s hrano,
registracijo grobov, pralnice, kemine istilnice, umivalnice in ostalih dejavnosti, ki
jih zrane in kopenske bojne sile potrebujejo za izpolnitev svojih bojnih nalog.
Zagotovitev bojnega delovanja obsega tiste aktivnosti na vseh stopnjah vojne, ki
omogoajo neprekinjeno delovanje vsem operativnim silam na vojskovaliu.
Toke
Toka izmenjave pokodovanca (AXP Ambulance
Exchange Point)
Toka, na kateri je pacient na poti v objekt za
zdravstveno oskrbo premeen iz enega reilnega vozila
v drugo. To je lahko stalna toka v sistemu rednih
kronih linij reevalnih vozil ali pa se doloi neodvisno.
Kanibalizacijska toka (CAN Cannibalization Point)
Odstraniti uporabne dele iz enega kosa opreme in jih
namestiti na drugega.
Kopenska vojska:
Odobrena odstranitev delov ali komponent s sredstev, ki
so odpisana ali jih ni mogoe popraviti, oziroma montaa
in njihova priprava za ponovno uporabo.
Zbirna toka za pokodovane (CCP Casualty
Collection Point)
Zbirna toka za civiliste (CIV Civilian Collection

Point)
Zbirna toka za pridrane (DET Detaine)
6-47
AXP
2 BD
CAN
CCP
CIV
DET
Zbirna toka za vojne ujetnike (EPW Enemy

Prisoner of War)
Toka prevzema logistinega nadzora (LRP

Logistics Release Point)
a) Toka na oskrbovalni poti, na kateri enotovni
podastnik ali vodja enote prevzame nadzor nad
sredstvi za oskrbo enote LOGPAC.
b) Toka na oskrbovalni poti, na kateri se podprta enota
srea s podporno enoto za prenos sredstev za oskrbo.
Zbirna toka za vzdrevanje (MCP Maintenance
Collection Point)
Toka za zbiranje opreme, ki jo je treba popraviti, za
nadzorovane izmenjave, kanibalizacijo ali evakuacijo.
Lahko jo vodi uporabnik ali vmesna enota za
vzdrevanje.
Toka za oskrbo s strelivom, gorivom in elementi
oskrbe (R3P Rearm, Refuel, and Resupply Point)
Doloena toka, na kateri se enota popolni z gorivom,
strelivom in preostalimi elementi oskrbe za nadaljevanje
bojnih dejavnosti.
Toka oskrbe z gorivom v premiku (ROM Refuel on
the Move)
Toka se vzpostavi med dolgimi premiki, na njej vozila
prejmejo predpisano (asovno izmerjeno) koliino
goriva, nato pa nadaljujejo premik.
Toka za nadzor prometa (TCP Traffic Control Post)
Toka, na kateri se z vojako policijo ali mehanskimi
sredstvi nadzira promet.
Toka za prenos priklopnikov (TTP Trailer Transfer

Point)
Lokacija, na kateri se priklopniki med potjo iz enega
vozila prenesejo na drugega.
6-48
EPW
LRP
MCP
R3P
ROM
TCP
TTP
Zbirna toka za vzdrevanje enote (UMCP Unit

Maintenance Collection Point)
UMCP
Oskrbovalna toka (samo ZDA)

Katerakoli toka, na kateri se izdajajo posamezni predmeti za oskrbo na drobno.
Splono
I/V/IX
1. razred
2. razred
II
3. razred
4. razred
5. razred
6-49
6 razred (ZDA).
7. razred (ZDA)
8. razred (ZDA)
9. razred (ZDA)
10. razred (ZDA)
CA
Toke za strelivo
Toka za oskrbo s strelivom (ASP Ammunition
Suport Point)
Toka za transport streliva (ATP Ammunition

Transport Point)
6-50
ASP
ATP
rte
Konvoji
Skupina vozil, organizirana zaradi nadzora in organiziranega premika z zaito
spremstva ali brez.
Kopenska vojska:
Skupina vozil pod vodstvom enega poveljnika, ki se premika v isti smeri.
Konvoj med premikom
Zaustavljen konvoj
Kolona, sestavljena iz 12 srednjih tankov, 25. dne v

mesecu ob 8.25
M1A1
12
250825Z
Oskrbovalne poti
Glavna oskrbovalna pot (MSR Main Supply Route)
Pot ali ve poti, po katerih znotraj obmoja delovanja
poteka veina prometa v podporo vojakih bojnih
delovanj.
Nadomestna oskrbovalna pot (ASR Alternate Supply

Route)
Pot ali ve poti, po katerih znotraj obmoja delovanja
poteka promet, kadar so glavne oskrbovalne poti
onesposobljene ali prenasiene.
MSR
IME
ASR IME
Enosmerni promet
MSR IME
6-51
Izmenini promet
MSR
IME
ALT
Dvosmerni promet
MSR IME
Obmoje
Obmoje za pridranje (Detainee Holding Area)
DETAINEE
HOLDING
AREA
Zbirno obmoje za vojne ujetnike (EPW Enemy

Prisoner of War)
EPW
HOLDING
AREA
Prednja toka za oskrbo s strelivom in gorivom

(FARP Forward Arming and Refueling Point)
Zaasni objekt, ki ga organizira, opremi in uporablja
letalski poveljnik. Obiajno je na obmoju, na katerem
poteka glavni del bitke, torej blije obmoju delovanj kot
obmoju za zagotovaljanje delovanja letalske enote. Na
tej toki se zagotavlja potrebno strelivo za manevrske
letalske enote v boju. Bojnim letalom omogoa soasno
oskrbo z gorivom in strelivom.
Obmoje za zbiranje beguncev (Refugee Holding
Area)
FARP
REFUGEE
HOLDING
AREA
6-52
Obmoje podpore
Doloeno obmoje, na katerem enoto podpirajo elementi zagotovitve delovanja in
nekateri tabni elementi.
Brigadno obmoje podpore (BSA Brigade Support
Area)
Doloeno obmoje, na katerem logistino podporo
BSA
brigadi izvajajo elementi zagotovitve delovanja
divizijskega podpornega poveljstva (DISCOM) in
korpusnega podpornega poveljstva (COSCOM). Prednji
podporni bataljon (FSB) upravlja zemljie in lokacijo
enot.
Divizijsko obmoje podpore (DSA Division Support
Area)
Obmoje, ki je obiajno v zaledju divizije in pogosto v
DSA
bliini objektov za pristajanje zrakoplovov vzdol glavne
oskrbovalne poti (MSR). V divizijsko obmoje podpore
so vkljueni deli zalednega poveljnikega mesta,
poveljnik divizijskega podpornega poveljstva ter
formacijske in pridodane enote divizijskega podpornega
poveljstva. V obmoje so lahko vkljuene tudi enote
korpusnega podpornega poveljstva, ki podpirajo divizijo.
Obmoje podpore polka (RSA Regiment Support
Area)
RSA
Poveljevanje in kontrola
Uresnievanje pristojnosti in vodenja doloenega poveljnika, in sicer skupaj z
dodeljenimi silami za izpolnjevanje glavne naloge. Funkcije poveljevanja in
kontrole se izvajajo z osebjem, opremo, sredstvi zvez in postopki, ki jih poveljnik
uporablja za nartovanje, usmerjanje, usklajevanje in nadzorovanje sil in operacij
pri izpolnjevanju glavne naloge.
Posebna toka
Referenna toka
Referenca NAV
Navigacijska referenna toka
6-53
Referenna toka za podatkovno povezavo DLRP
D
Oroje
Toka osredotoenja
Toka spuanja/izkrcanja
Vstopna toka
Sredie jedrske eksplozije
Toka zadetka
Predvidena toka zadetka
6-54
Splona ali nespecificirana toka poveljevanja in

kontrole
Kontrolna toka
Vnaprej doloena toka na povrju zemlje, ki se
uporablja za nadzor premika, kot registracijska toka za
korekturo ognja ali kot referenca za lokacijo.
Sredie, center zadetka, sredie eksplozije.
Zemljepisna lokacija na kopnem ali na vodi, nad katero
lahko z opazovanjem ali elektronskimi sredstvi doloimo
poloaj zrakoplova v letu.
) Prostor, na katerem vojaka policija preverja vozila
ali pece, da bi uveljavila nadzorne ukrepe pretoka ter
preostale zakone, ukaze in predpise.
Stina toka; toka za vzpostavitev zveze
a) Pri kopenskem vojskovanju je to lahko razpoznavna
toka na zemljiu, na katerem naj bi dve ali ve enot
vzpostavilo stik.
b) Pri zranih operacijah je to toka, na kateri vodja
operacije vzpostavi radijsko zvezo z agencijo za
nadzor zranega prometa.
Toka usklajevanja
Doloena toka v vseh vrstah boja, s katero se morajo
zaradi vodenja in usklajevanja povezati vse sosednje
enote/formacije.
Kopenska vojska:
Kontrolni ukrep, s katerim se oznai doloena lokacija za
usklajevanje ognja in manevra med sosednjimi enotami.
Te se obiajno doloajo, kadar meje prekajo prednje
obmoje bojia (FEBA) in se lahko doloajo, kadar
meje prekajo fazne rte (PLs), ki se uporabljajo za
nadzor varnosti sil.
Toka odloitve
Dogodek, obmoje, rta ali toka na bojiu, na katerih
se zahtevajo taktine odloitve, ki izhajajo iz procesa
preigravanja ali iz povelja za delovanje. Odloilne toke
ne zahtevajo poveljnikove odloitve, predvidevajo le, da
se je treba odloiti o tem, kdaj/kje naj se odloitev zgodi,
da bi tako imeli kar najveji uinek na svojo ali
nasprotnikovo razliico delovanja.
6-55
Zvezna toka (LU Linkup)

Lahko razpoznavna toka na zemljiu, na katerem se
sreata sili med povezovanjem. Ko je ena enota
stacionarna, se zvezne toke obiajno doloijo tam, kjer
se smeri napredovanja enote med premikom kriajo z
elementi zavarovanja stacionarne enote. Zvezne toke
dveh enot v premiku se vzpostavijo na tistih mejah, na
katerih se bosta predvidoma kriali obe enoti.
Toka prehoda (PP Passage Point)
Posebej oznaen prostor, na katerem enota prehaja skozi
drugo enoto, in sicer med napredovanjem ali umikom. Te
toke so na tistih mestih, na katerih naj bi podrejene
enote na eljo poveljnika izvedle prehod skozi razpored
lastnih sil.
Zbirna toka (RLY Rally)
Lahko razpoznavna toka na zemljiu, na kateri se lahko
po razpritvi znova zberejo/reorganizirajo enote ali pa se
posadke/potniki po prisilnem pristanku zrakoplovov
zberejo in reorganizirajo.
Toka prenehanja kontrole, toka spusta (RP
Release Point)
Natanno doloena toka na poti, na kateri se elementi iz
kolone vrnejo v pristojnost svojih poveljnikov, vsak od
teh elementov pa nadaljuje svojo pot proti svoji ustrezni
konni postaji.
Zaetna toka (SP Start Point)
Natanno doloena toka na poti, na kateri premikanje
vozil nadzira poveljnik tega premika. Ko vozila eno za
drugim ob doloenem asu vozijo mimo toke, se
oblikuje kolona, kolono namre sestavlja vsak od
elementov. Poleg glavne zaetne toke kolone se lahko
doloijo tudi pomone zaetne toke za razline elemente
te kolone.
Kaipot
Pri zranih operacijah toka ali serija tok v zranem
prostoru, do katere se plovilo lahko usmerja.
Kopenska vojska:
Doloena toka ali serija tok, ki je naloena in shranjena
v napravi za navigacijo premika GPS.
6-56
LU
8
PP
8
RLY
RP
8
SP
8
rta
LL
(PL NAME)
PL NAME
54 ID(M)
XX
65 ID (M)(SA)
PL NAME
21 ID(L)
XX
54 ID (M)
rta faze napada (PL Phase Line)

rta, ki se uporablja za nadzor in usklajevanje vojakih
operacij, obiajno objekt na zemljiu, ki sega preko
obmoja delovanja.
Kopenska vojska:
rta, ki se uporablja za nadzor in usklajevanje vojakih
operacij. Obiajno poteka vzdol prepoznavnih objektov
na zemljiu, ki segajo ez sektor ali cono delovanja. Ko
enote rto prekajo, obiajno poroajo, vendar se tu ne
ustavljajo, razen na izrecni ukaz.
Obmoje
54 ID(M)
XX
65 ID (M)(SA)
LL
(PL NAME)
21 ID(L)
XX
54 ID (M)
Svetlobna rta (LL Light Line)

Doloena fazna rta, pred katero morajo vozila ponoi
uporabljati zatemnjene lui.
Obmoje letalia
Nevojne vojake operacije (MOOTW Military Operations Other Than War)

Nasilne dejavnosti (smrtonosne posledice)
Poig/poar
Poig: zloin, pri katerem se s protipravnimi nameni, kot
je na primer uveljavljanje zavarovalnine, zlonamerno
zaneti poar na tuji ali svoji lastnini.
Poar: hitra in vztrajna kemina reakcija, pri kateri se
sproata toplota in svetloba, e posebej pri ekzotermini
kombinaciji vnetljive snovi s kisikom.
Artilerija/artilerijski ogenj
Artilerija: oroje velikega kalibra, kot so havbice in
topovi, za delovanje katerega je potrebna posadka.
Artilerijski ogenj: delovanje artilerijskega oroja na
doloene cilje.
Atentat/umor/usmrtitev
Atentat: umor znane osebnosti.
Umor: nezakonit uboj ene osebe s strani druge osebe,
zlasti e gre pri tem za naklepno zlonamerno dejanje.
Usmrtitev: usmrtitev osebe, posebej kot pravna kazen.
6-57
FIRE
Bomba/bombardiranje (sovrano)
Bomba: eksplozivno oroje, ki detonira na osnovi
vnaprej doloenih sredstev, kot so udarec, bliina
doloenega predmeta ali asovni mehanizem.
Bombardiranje: napasti, pokodovati ali uniiti z
bombami ali s im podobnim.
BOMB
Bomba/bombardiranje (neznano)
BOMB
Mina preseneenja
Eksplozivno ali neeksplozivno sredstvo oziroma drug
material, ki je namerno postavljen tako, da povzroa
izgube, in sicer takrat, kadar naletimo na navidezno
nenevaren predmet ali opravimo obiajno nenevarno
dejanje.
Streljanje med premikom
Posredni ogenj (nespecificiran tip)

Ogenj na cilj, ki se sam po sebi ne uporablja kot
namerilna toka za oroje ali usmerjevalca.
Minomet/minometni ogenj
Raketa/raketni ogenj
6-58
1001
Ostrostrelec (S Sniper)
Zastrupitev
Pokodovati ali ubiti s strupom.
Zaseda
Skladie streliva
Helikopter (civilni, ki ga uporablja sovranik ali

uporniki)
Sovrana ali upornika motorizirana pehota
Sovrana ali upornika pehota
6-59
Izvidovanje/opazovanje
Postaja za zveze/radijska postaja
Skrivalie materiala za oskrbo
Lokacije
Lokacija rnega seznama
Lokacija uradnega protiobveevalnega seznama
dejanskih ali mogoih nasprotnikovih sodelavcev,
simpatizerjev, obveevalnih osumljencev in preostalih
oseb, katerih prisotnost ogroa varnost lastnih sil.
Lokacija sivega seznama
Lokacija, na kateri je opredeljena in doloena lokacija
oseb, katerih nagnjenje in mnenje glede politinih in
vojakih interesov nista jasna. Te osebe se lahko vnesejo
v siv seznam, e vemo, da imajo informacije ali doloena
znanja, ki jih potrebujejo nae sile.
Lokacija belega seznama
Lokacija, na kateri je opredeljena in doloena lokacija
oseb, ki so obveevalno ali protiobveevalno zanimive
in za katere se misli, da bi lahko priskrbele informacije
ali pomagale na sedanjih ali novih interesnih
obveevalnih obmojih. Obiajno skladno s politiko
ZDA ali naklonjeni politiki ZDA. Prispevki temeljijo na
prostovoljnosti in pripravljenosti za sodelovanje.
6-60
BLK
GRAY
WHT
Delovanje/operacije
Vojake dejavnosti ali izvajanje stratekih, taktinih, servisnih, vadbenih oziroma
administrativnih vojakih nalog. Proces nadaljevanja boja, vkljuno s premiki,
oskrbo, napadom, obrambo in manevri za dosego ciljev boja oziroma operacije.
Kopenska vojska:
Obsena kategorija sorodnih taktinih dejavnosti, kot so ofenzivne, defenzivne in
retrogradne dejavnosti.
Cestna blokada (konana/vzpostavljena)
Zapora ali ovira (obiajno jo spremlja ogenj) za
blokiranje ali omejevanje premikov sovranih vozil na
doloeni relaciji.
Cestna blokada (v gradnji)

Sestavljanje oziroma zbiranje doloenih delov za
izgraditev ovire ali zapore za blokiranje ali omejevanje
premikov sovranih vozil na doloeni relaciji.
Patruljiranje
Proces zbiranja podatkov ali izvedba unievalne,
zastraevalne, oievalne ali varnostne naloge. Izvajajo
ga kopenske, mornarike ali zrane enote sil.
Rekrutiranje (prostovoljno)
W
Rekrutiranje (prisilno)
6-61
Demonstracija (sovrana)
Oblika ofenzivnega delovanja, kot sta napad ali prikaz
moi na fronti, pri emer ne pride do odloilnih
spopadov, da bi tako zavedli sovranika. Demonstracija
je podobna navideznemu napadu, razlika pa je v tem, da
pri njej ne iemo stika z nasprotnikom. V nevojnih
vojakih operacijah je to operacija vojakih sil pred omi
dejanskega ali mogoega nasprotnika, s katero elimo
prikazati vojake zmonosti.
Demonstracija (neznana)
MASS
MASS
Demonstracija (lastna)
MASS
Postavljanje min
Psiholoko delovanje
Nartovano delovanje, pri katerem zbrane informacije in
kazalce sporoamo tujemu obinstvu, da bi vplivali na
ustva, nagibe in objektivno razmiljanje ter konno na
vedenje tujih vlad, organizacij, skupin in posameznikov.
Namen psiholokega delovanja je inducirati ali okrepiti
takno naravnanost in vedenje drugih, ki sta ugodna za
cilje snovalca.
Psiholoko delovanje (televizijska in radijska
propaganda)
cilje snovalca.
6-62
Psiholoko delovanje (pisna propaganda)

(sovranikova)
cilje snovalca.
Psiholoko delovanje (pisna propaganda) (neznana)
W
Pisna propaganda
W
Propaganda od hie do hie
Nabava/preiskava
Iskanje ivea, izvesti vpad zaradi nabave hrane.
Vohun
a) Tajni agent, ki ga drava uporabi za pridobivanje
obveevalnih podatkov o dejanskem ali morebitnem
nasprotniku, in sicer doma in v tujini.
b) Dejanje skrivnega ali prikritega opazovanja.
Razdeljevanje hrane
6-63
SPY
Objekt za zdravstveno oskrbo

Objekti, ki so vzpostavljeni z namenom, da bi nudili
zdravstveno/zobozdravstveno oskrbo upravienim
posameznikom.
Protielektronsko bojevanje
EW
Izsiljevanje
Ilegalna uporaba slubenega poloaja ali pooblastil za
pridobitev lastnine, kapitala ali patronance.
Ugrabitev
Prevzeti nadzor nad vozilom (npr. letalom), da bi ga preusmerili v drugo smer, kot
je doloena.
Zaustavitev in rop vozila med premikom.
Ugrabitev (vozilo)
H
Ugrabitev (letalo)
Ugrabitev (ladja)
6-64
Ugrabitev osebe
Protipravno prijetje in pridranje osebe, obiajno zaradi
odkupnine.
Aretirati
a) Zaustaviti ali nadzirati premikanje, napredovanje, rast
ali raziritev nekoga ali neesa.
b) Prijeti in zadrati osebo z zakonskimi pooblastili.
Operacija, povezana z mamili
DRUG
Begunci (nai)
Civilisti, ki zaradi resnine ali namiljene nevarnosti
zapustijo svoje domove, da bi kje drugje poiskali varnost.
Begunci (nevtralni)
Varna hia (sovranik)

Hia ali posestvo, navidezno nekodljivo, ki ga uporablja
doloena organizacija za opravljanje skrivnih ali prikritih
dejavnosti v sorazmerni varnosti.
SAFE
Varna hia (lastna)
SAFE
6-65
Grafiti
Kriei napisi ali slike, izpraskane, naslikane ali narejene
s sprejem na zid, obiajno z namenom, da jih javnost
opazi.
Vandalizem/posilstvo/rop/plenjenje/kraja/pustoenje
Poznano uporniko vozilo
Vozilo z mamili
DRUG
Notranje varnostne sile (ISF Internal Security Force)
ISF
6-66

Navodilo Za Oblikovanje Vojaskih Simbolov Kopenskih Sistemov

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Navodilo Za Oblikovanje Vojaskih Simbolov Kopenskih Sistemov

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

NAV O D I LO

ZA OBLIKOVANJE VOJAKIH SIMBOLOV

Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraevanje in usposabljanje

NAVODILO ZA OBLIKOVANJE VOJAKIH SIMBOLOV

1. Z navodilom se predpisujejo vojaki simboli kopenskih sistemov in nain

Ta stran je namenoma izpuena

TABELARNI PRIKAZ VSEBINE

Ta stran je namenoma izpuena

Kopenski sistemi predstavljajo sistem poveljevanja, kontrole, komunikacijsko

uporabljajo vojaki simboli. Simboli iz tega navodila se uporabljajo tudi na

2 POGLAVJE VELJAVNI DOKUMENTI

Assembly Area (pripravljalno obmoje, zbirno obmoje)

Communication Check Point (toka nadzora komunikacij)

Forward Edge of the Battle Area (sprednja rta obmoja

Low Frequency Analysis and Recording (nizkofrekvenna

Port of Debarkation (toka izkrcanja)

Symbology Working Group (delovna skupina za simbole)

3-2 DEFINICIJE, KI SE UPORABLJAJO V TEM STANDARDU

7. Podroje delovanja okolje, ki temelji predvsem na poveljevanju in

Simboli za inenirsko oblikovanje simboli, ki se uporabljajo za

9. Slepar lastno zrano plovilo, ki na vaji zrane obrambe simulira sovrano.

20. Interoperabilnost sposobnost sistemov, enot ali sil, da zagotavljajo storitve

25. Doloitelj neobvezno besedilo ali grafika, ki zagotavlja dodatne

33. Simbol predmet, ki predstavlja informacijo.

4 POGLAVJE SPLONE ZAHTEVE

KAZALEC SMERI PREMIKA

KAZALEC SMERI PREMIKA

4-2-1 Okvir je geometrijska meja simbola, ki ob prikazu oznauje izvor,

domnevno na, sumljiv ali nedoloen. rka J ali K v polju E se uporablja za

c) Poloaj nam pove, ali operativni objekt obstaja na identificirani lokaciji

4-2-2 Notranjost je notranje obmoje v simbolu. e je barva notranjosti

4-2-3 Znak je najbolj notranji del simbola, ki ob prikazu podaja abstraktno

Tabela 4-4 Definicije polj doloiteljev simbolov

ena rka in ena

na izurjen motorizirani bataljon

oznauje enoto kot

puica nakazuje smer

puica je obrnjena v smeri

prva eta naega

sovranikova avtomatska puka

Slika III. Postavitev polj doloiteljev za toke, obmoja, rte in meje

Opomba: Za rte je rtni oznaevalec polje T (glej tabelo 4-4), poleg

Opomba: RKB-polja so definirana v tabeli VI.

a) Kazalci se lahko uporabljajo za simbole z okvirom in brez njega ter pri

Kazalec tee opreme

(1) Smer premika. Kazalec smeri premika je puica, ki prikazuje smer

do V. Kazalci za velikost enote so prikazani v tabeli 4-5. Kazalec za

(3) Kazalec preminosti prikazuje preminost objekta, kot prikazuje slika

Tabela 4-6 Kazalci preminosti

kolesniki omejeno terensko gibanje

(4) Kazalec taba poveljstva predstavlja enoto kot poveljstvo. Kazalec je

Kazalec taba poveljstva

Tabela 4-7 Kazalci simbolov

naa motorizirana bojna skupina

4-5 PRIKAZ SIMBOLOV

Tabela 4-8 Primer hierarhije monosti prikaza

b) Razvrstitev doloiteljev simbola. Ko so prikazani doloitelji simbola,

in loeni z enim razmakom. Neuporabljen prostor, namenjen

Kadar je potrebno, da se prikae trenutna lokacija prikazanega simbola, je lokacijska

d) Orientacija simbola. Okvir in znak v okvirjenih simbolih se

5 POGLAVJE SIMBOLI ZA ENOTE IN SREDSTVA

Predpisane oblike okvirjev in barve polnitve, ki prikazujejo izvor simbola, se

Naa enota pehote

Naa enota mehanizirane