INFEKCIJSKI:

1. ATIPINA PLJUNICA (najpogosteje)

Pljunica ja v razvitem svetu vzrok smrti na 6. mestu.
Atipine pljunice lahko delimo na atipino-virusne in atipino bakterijske pljunice.
ATIPINE VIRUSNE PLJUNICE
POVZROITELJI: RSV, virusi influece, adenovirusi, VZV, CMV,
NAIN OKUBE: kapljino, kontaktno,
KLININA SLIKA: poviana telesna temperatura, suh kaelj, boleine v prsnem kou,

dispnea.
ZDRAVLJENJE:

Vzrono: RSV, virus influence, CMV, VZV,

Simptomatsko.
PREPREEVANJE: dojenje, izolacija, umivanje rok.
ATIPINE BAKTERIJSKE PLJUNICE
POVZROITELJI: Mycoplasma pneumoniae, Chlamidia pneumoniae, Legionella

pneumophilla, Chlamidia psittaci, Coxiella burnetti.

KLININA SLIKA:

Poasen zaetek, nekoliko zviana telesna temperatura,

Glavobol, boleine v miicah in sklepih,
Po nekaj dneh suh , drae kaelj, ni izpljunka,
Avskultatorni izvid normalen, rtg zniano-zmanjano zasenenje.

SIMPTOMI HUJE POTEKAJOE PLJUNICE

Tahikardija: > 125/min,

Tahipneja: >30/min,
Levkociti: >20x109 ali <4x109,
Arterijski pO2 < 8 kPa,
Telesna temperatura < 35C ali > 40C,
Sistolini tlak < 90 mmHG,
Zmedenost,
Acidoza,
Senina >10.7mmol/l, G > 13.9, Ht <30%.

ZDRAVLJENJE

Izolacija povzroitelja v 50%

Zaetno empirino zdravljenje z atb,
Veliko tekoine, opazovanje,
Doma pridobljena pljunica
- Pod 60 let brez kronine bolezni,
- Nad 60 let, IK, kronini bolnik,
- Verjetno aspiracijska,
- Hud potek.

PREPREEVANJE

Cepljenje proti influenci,

Cepljenje proti pnevmokoku.
2. BAKTERIJSKA PLJUNICA (najpogosteje)
Pljunica ja v razvitem svetu vzrok smrti na 6. Mestu.

Najpogosteja bakterijska bolezen starostnikov, 50x pogosteja nad 75 letom, v 20% hud
potek.
OGROENI

Stareji, kadilci, slabo prehranjeni,

Kronini bolnik (ledvica, jetra, diabetes)
Bolezni srca in oilja, kronini bronhitis,
Alkoholizem, malignomi,
Nevroloke bolezni, stanja po preboleli virozi.

POVZROITELJI

S. pneumoniae, H. influenzae, Moraxella catharralis, K. Pneumoniae, S.

aureus, G-neg. bakterije.

KLININA SLIKA

Nenaden zaetek z mrzlico, telesna temperatura zviana, boleine v prsnem

kou, produktiven kaelj (lahko krvav),
Dispnea, tahikardija,
Tipien avskultatorni izvid nad pljui.

KLININA SLIKA PRI STAROSTNIKIH

Poasneji zaetek, mrazenje, redko mrzlica,

Ne kaljajo, nezmonost izkaljevanja,
Temperatura telesa nija ali normalna,
Boleine pri dihanju redke,
Zmedenost, neorientiranost,
Tahikardija, tahipneja
ibkost, inapetenca, boleine v trebuhu.

3. GNOJNI MENENGITIS
Akutna smrtno nevarna bolezen
Pojav: sporadino, epidermino meningokokni mgt

Nujno: zgodnja diagnoza, zgodnja identifikacija povzroitelja, takojno zdravljnje z

antibiotiki.
Izhod: visoka smrtnost, sekvele, ozdravitev.
POVZROITELJI

N. meningitidis, H. influenzae tipa b, S. pneumoniae 95%,

Streptococcus B, E.coli, Enerococcus, Listeria monocytogenes, G-neg
entericni acili,
S. aureus,
S. epidermidis,
Pseudomonas aeruginosa.

EPIDEMIOLOKE ZNAILNOSTI

Starost: otroci do 4 leta, starostniki,

Letni as: pozimi in spomladi,
Epidemioloki rezervoar: bolnik, klicenosec,
Prenos: kaplien, aerogen, direkten, indirekten,
Slovenija 65-80 /letno.

DEJAVNIKI TVEGANJA

Spol: moki/enska,
Starost: novorojenki, otroci do 4. Leta,
Primarne in sekundarne motnje imunskega odziva: C1, C3, C5, IgM, IgA,
okvare T in B limfocitov,
Splenektomija,
Malignomi,
Sladkorna bolezen,
Pokodba glave,
Nedohranjenost.

PATOGENEZA
Nosno-relna kolonizacija in invazija (IgA)
Hematogeni razsoj bakterij (C3)
Meningealna invazija
Vnetje v subarahnoidnem prostoru
- Razpad bakterij: sproanje biolokih aktivnih snovi
- prepustnost hematoencefalne bariere, edem + intrakranialni tlak
+vaskulitis+ishemija ali inrkti.
Mgt zaradi neposrednjega irjenja bakterij
PATOLOKE SPREMEMBE

Mona infiltracija mening (?), gnoj,

Razvoj hidrocefalusa,
Obsene ile in parenhimske spremembe,
Zapore il, moganski edem, hipoksija, toksina encefalopatija, pokodbe
moganske skorje (?), klinini simptomi in znaki,
Izguba nevronov (?), nevroloke posledice

KLININA SLIKA

neznailni znaki: vroina, zaspanost, dihalna stiska, zlatenica,

inapetenca, bruhanje, driska, razdraljivost, napeta meava, motnje zavesti,
(?)miini tonus, kri 40.
OTROCI IN ODRASLI: huda bolezen: vroina, glavobol, slabost, bruhanje,
fotofobija, nemir, razdraljivost, zmedenost, zaspanost.
STAROSTNIKI: neznailni znaki: vroina, psihina prizadetost.
Vroina in huda prizadetost,
NOVOROJENKI:

Meningealni simptomi in znaki:

- Glavobol, bruhanjem otrplost tilnika, Kernigov znak, hrbtenini znak,

zgornji in spodnji Brudzinskijev znak, Amossov znak trinonika,

opistotonus.
Encefalitini simptomi
- Motnje zavesti, motnje osebnosti, zaspanost, zmedenost, koma, arini
nevroloki izpadi, kri, tremor, motnje sluha, ataksija.
Prizadetost moganskih ivcev,
Izpuaj: purpura, petehije, makulopapulozen izpuaj,
Vroina : 5-7 dni
Kri

DIAGNOSTIKA

Klinina
Laboratorijska
- Likvor: celice, beljakovine, sladkor,
- Kri: SR, L, pomik v levo, CRP.
Mikrobioloka
- Barvanje po Gramu: sediment likvorja,
- Izolacija povzroitelja: likvor, kri,
- Dokaz bakterijskih antigenov v likorju.
Radioloka: rtg, CT, MRI

ZDRAVLJNJE

IMPREJ zdravljenje z antibiotiki

- Baktericidni atb i.v.!!!

- Prehod skozi hemato-encefalno bariero.
Trajanje zdravljenja
- 7 dni: meningokokni in Hib mgt
- 10 14 dni: pnevmokokni mgt
- 21 dni: neonatalni gnojni mgt
Deksametazon
Nadzor ivljenskih funkcij

PROGNOZA

Smrtnost:
- Meningokokni mgt 13%
- Pnevmokokni mgt 19-26%
- H. influenzae mgt 3-6%
- L. monocytogenes 15-29%
Podsledice mgt:

Okvare sluha, motnje govora, cerebralne ohromitve, teave pri uenju,

epilepsija, hidrocefalus

PREPREEVANJE

KEMOPROFILAKSA

Stik s Hib mgt (>4h): rifampicin 4 dni

Stik z meningokokim mgt: rifampicin 2 dni ali ciprofloksacin 1 doza ali
cetriakson 1 doza.

IMUNOPROFILAKSA

H. influenzae tip B cepivo-obvezno-5. Leta (?90%)

Meningokokna polisaharidna cepiva (A,C,S,Y,W: zaita 85-95%
cepljenih otrok do 2. leta, ni za B!)
23 valentno polisaharidno pnevmokokno cepivo.

4. SEROZNI MENINGITIS (najpogosteje)

PATOGENEZA
BAKTERIJSKE OKUBE: Kot gnojni mgt: LB, TBC, listerioza.
VIRUSNE OKUBE: Hematogeno, po ivcih.

Enterovirusi:
- oralna okuba-lokalne bezgavke-primarna viremija-jetra, vranicasekundarna viremija-moganske opne.
Virusi opic, rdek, mumpsa, ifluence in parainfluence:
- Aerogeno s kunimi kapljicami lokalne bezgavke-primarna vremijajetra, vranica-sekundarna viremija-moganske opne.
Virus KME
- Koa-bezgavke-lokalne bezgavke-primarna viremija-jetra, vranicasekundarna viremija-moganske opne.
Herpesvirusi
- Koa ali sluznice, gangliji-ivci
Virus stekline
- Vstopno mesto (4-6 dni)-motorini ivci-hrbtni mozeg-mogani.
PARAZITI

Amebe: nosna sluznica-sitka-vohalni ivec-mogani

KLININA SLIKA

Zaetek: nenaden ali poasen

Vroina, glavobol, slabost, bruhanje
Meningealni simptomi in znaki
- Nakazani, izraziti, odsotni
Potek
- Enofazen, dvofazen
- Akuten ali kronien
- Kronien: LB, TBC, sifilis, bruceloza, cisticerkoza; poasen zaetek,
glavobol, vroina, inapetenca, pareze M, kri, osebnostne motnje,
halucinacije , arini nevroloki izpadi.

DIAGNOSTIKA

Klinia
Laboratorijska
- Likvor: celice, beljakovine, sladkor.

- Kri: SR normalna ali , L normalni ali , vasih CRP

Mikrobioloka virusi
- Izolacija povzroitelja: likvor, mogani
- Dokaz virusa v likvorju ali moganih
- Seroloko: 4x porast IgM in IgG v 2 serumih, odvzetih v razmiku 1014 dni
- Dokaz intratekalne tvorbe ptt.

DIFERENCIALNA DIAGNOZA

Okube O: bakterije, glive, paraziti, protozoji.

Postinfekcijska stanja
- Guillan Barrejev sym encefalitisi (norice opice).
Neinfekcijski vzroki
- Vaskularni inzult ali travma, demielinizirajoe bolezni (MS), revmatske
bolezni (SLE), droge, zastrupitve s kovinami (S, As, Pb), stranski
uinki zdravil, tumorji.

ZDRAVLJENJE

Izbor zdravila in trajanje odvisno od povroitelja

PROGNOZA

Virusni mgt: praviloma ugodna

Bakterijski serozni mgt: ugodna ob zgodnjem zdravljnju

PREPREEVANJE

Cepiva: TBC, mumps, poliomielitis, KME

5. MENINGOENCEFALITIS - ENCEFALITIS
POTEK

Akuten ali kronien, odvisen od gostitelja in ovzroitelja

POVZROITELJI

Bakterije, virusi, glive, paraziti

EPIDEMIOLOKE ZNAILNOSTI

Letni as: KME, enterovirusni ME,

Geografski predeli: japonski ME,
Postinfekcijski: opice, norice, influenca, mumps,
Herpetini encefalitis.

PATOGENEZA

Akutni virusni encefalitis

- Bolezen sive moganovine,
- Mona izolacija virusa, ptt v likvorju.
Postinfekcijski encefalitis
- Bolezen bele moganovine,
- NI mona izolacija virusa, NI ptt v likvorju.
Akutni hemoragini encefalitis
- Perakutni potek postinfekcijskega ME, navadno po vnetjih dihal.

KLININA SLIKA

Prodromalni simptomi

Enofazni ali dfovazni potek

Potek : subakuten, akuten, kronien
SIMPTOMI

Glavobol, motnje zavesti, motnje osebnosti, zaspanost, zmedenost,

koma.

ZNAKI

arini nevroloki znaki, generalizirani kri, tremor, temperatura,

diabetes insipidus, pareze moganskih ivcev.

DIAGNOZA

Klinina slika
Laboratorijske preiskave:
- Likvor, oesno ozadje, EEG, CT, MRI, scintigrafija moganov,
izolacija iz likvorja krvi ali mogan, biopsija mogan.
Serioloke preiskave: 4x porast ptt, intratekalna tvorba ptt., PCR.

DIFERENCIALNA DIAGNOZA

Okube: virusi, bakterije, glive, paraziti,

Metabolne motnje: G, j. encefalopatija, uremija
Toksine okvare
Moganski tumor ali absces
Revmatoloke bolezni: SLE, sarkoidoza
Nevroloke bolezni: MS
Zastrupitve: S, As, Hg

ZDRAVLJNJE

Vzrono: herpetini encefalitis-aciklovir

Ostali: simptomatsko
Intenzivna enota
PROGNOZA
Smrtnost: steklina 100%, herpetini encefalitis 20%, ostali 2-10%.
PREPREEVANJE
Cepljenje: opice, norice, mumps, rdeke, rne koze, poliomielitis, KME,
steklina, japonski encefalitis.
6. SALMONELOZA (najpogosteje)
POVZROITELJI

Salmonele Gram negativni bacili 2400 serotipov,

Ve antigenov (O, H, Vi),
Delitev salmonel
- 5 serolokih skupin (do 1983): A, B, C, D, E.
- 2 vrsti (danes): S. enterica in S. bongori, skupaj 7 podvrst.

EPIDEMIOLOGIJA

Salmonele, prilagojene na loveka (S. Typhi, Paratyphi A, B in C),

Salmonele, prilagojene na doloene ivali (S. Dublin),
Neprilagojene salmonele (S. Typhimurium),
Neprilagojene salmonele-netifusne
- Epidemioloki rezervoar: ivali, lovek nakljuna infekcija,
- Perutnina in praii: industrijsko pripravljena krmilna meanica,

- Pes, maka, ptii, morske elve, kae, sadje in zelenjava,

- Pojav: sporadino, epidermino POLETI.
Neprilagojene salmonele-epidemije
- Mnoinost,
- Eksplozivnost,
- Hiter konec,
- Odsotnost kontaktnega repa,
- Osebe, ki so jedle kontaminirano hrano.
Salmonele prilagojene na loveka
- Tifus zdravstveni problem: 12-33 M/leto
- Epidemioloki rezervoar: lovek
- Prenos:
Direkten-umazane roke (analna-oralno)
Indirekten (voda, hrana)
- Dejavniki tveganja za huji potek: starost, IK, anomalije olnih poti.
Epidemiologija
- Prenos
- Indirekten (kontaminirana hrana, pijaa, voda, mleko, perutnina,
mleto meso, jajca, jajne jedi)
- Direkten (bolnik, rekonvalescent, bacilonosec)
- Hospitalne okube
- Roke osebja, predmeti
- Muhe!

PATOGENEZA

Neprilagojene salmonele:105-1010 salmonel

- elodec-pritrditev na steno tankega revesja- vdor v steno,
- Hematogeni razsoj (8-15%): kosti, meninge, srce, pljua, ledvice,
vranica

Tifusne salmonele: 103 salmonele

- elodec-pritrditev na steno tankega revesja- vdor v steno,
- Razmnoevanje v bezgavkah I. bakteriemija,
- Razmnoevanje v jetrih-vranici-kostnem mozgu-II. bakteriemija,
- olevod-revo.

DEJAVNIKI KI VPIVAJO NA HUJI POTEK

Bolezen kardiovaskularnega sistema

- Bolezni srnih zaklopk, umetne zaklopke, ilne proteze, anevrizme.
Ortopedske proteze.

KLININA SLIKA

Asimptomatsko bacilonotvo
Akutni enterokolitis
Trebuni tifus
Bakteriemija z zunaj revesnimi vnetnimi znaki ali brez njih.

BAKTERIEMIJA z ZUNAJ REVESNIMI VNETNIMI ZNAKI ALI BREZ NJIH

IK osebe, starostniki, aids (tveganje 20-100x)

Klinini znaki neznailni :
- T, obasno mrzlicam potenje, hujanje,

aria: osteomielitis, mgt, pljunica, absces jeter ali vranice.

DIAGNOZA

Izolacija, UZ, rtg, CT, MRI

ZDRAVLJENJE

Antibiotik 7-14 dni, kirurki poseg

BACILONOTVO

Prehodno: netifusne salmonele

- 4-5 tednov, antibiotiki podaljajo, otroci do 20 tednov
Kronino (>1l):
- S. Typhi 4%, ostali 1 %
Zdravljnje:
- Antibiotik 6 tednov, holecistektomija

PREPREEVANJE

Higiena!!!
Cepljenje:
- 3 vrste cepiva, zaita 50-80%
- Indikacije:
Osebe v stiku s kroninim bacilonoscem,
Potovanje v kraje z endemskim tifusom.

AKUTNI ENTEROKOLITIS

Inkubacija: 6-48ur
Pojav: poleti, zgodaj jeseni, sporadino, epidermino
Klinina slika: nenaden zaetek, slabost, boleine v trebuhu, driska, lahko
bruhanje, temperatura, glavobol, boleine v miicah.
Potek: lahek teak z dehidracijo
Trajanje: 5-7 dni; izloanje salmonel: 4-5 tednov
Smrtnost: 1%, majhni otroci 7%, starostnik - 8%
Zdravljenje:
- Simptomatsko
- Nadomeanje elektrolitov in tekoine: ORS, infuzije.
- Vzrono
- Antibiotik samo pri osebah z tveganjem za huji potek bolezni
ali zaplete, 5-7 dni (TMP-SMX, kinoloni, ceftriakson)

TREBUNI TIFUS IN PARATIFUS (klinina slika)

Inkubacija: 7-21 dni, do 2 meseca

1. teden: poasen zaetek, glavobol, utrujenost, boleine v miicah, Tpostoma, zapeka, suh kaelj.
2. teden: slabost, T-f.continua, rozeole, relativna bradikardija, nad pljui piski,
napet trebuh, vranica, jetra, vasih bezgavke, rjav jezik, meningizem.
3. teden: driska, psihine motnje

4. teden: Temperatura , splono izboljanje.

Zapleti:
- Toksemija: srna miica, jetra, kostni mozeg,
- Ruptura revesne stene, krvavitev,
- Gnojni parotitis, dekubitusi, pljunica, tromboflebitis, mgt,
endokarditis, osteomielitis, artritis, holecititis,
- Ponovitev bolezni: 8-12%; kronini bacilonosci 1-4%.
Smrtnost: 1%, nerazvite deele 10-30%
Izvidi: nevtrofilna levkocitoza levkopenija, limfocitoza brez eozinofilije,
Tr., transaminaze
Diagnoza: klinina slika, izolacija salmonele (kri, blato, urin, rozeole, kostni
mozeg), seroloki testi (Widal).
Diferencialna diagnoza: paratifus, miliarna TBC, endokarditis, malaria, sepsa,
leptospiroza,..
Zdravljenje (10-14 dni):
- Ciprofloksacin,
- Ceftriakson (nosenice, otroci do 10. leta),
- Deksametazon pri tekem poteku,
- Kirurko ob zapletih.

7. VIRUSNE DRISKE
3-5 milijard drisk/leto (Azija, Afrika, J. Amerika).
5-10 milijonov smrtni izid.
POVZROITLEJI

Rotavirusi
Adenovirusi
Kalicivirusi
Norwalk virus
astrovirusi

8. ROTAVIRUSNE DRISKE (najpogosteje)

3-5 milijard drisk/leto (Azija, Afrika, J. Amerika).
5-10 milijonov smrtni izid.
POVZROITLEJI

Rotavirusi
Adenovirusi
Kalicivirusi
Norwalk virus
astrovirusi

ROTAVIRUS

Odporni proti obiajnim razkuilom (Cl!),

Obutljivi: alkoholi,fenoli, kisline,
Preivijo v pitni vodi, bazenih, rokah, predmetih.

EPIDEMIOLOGIJA

Otroci do 3 let: vsi ptt!,

Nozokomialne epidemije, potovalne driske,
Prenos: fekalno-oralno, direktno, indirektno, hrana, voda,
Infekcijski odmerek: 100 virusnih delcev

KLININA SLIKA

Asimptomatska okuba
Akutni gastroenteritis
- Znaki prehlada (25-75%), driska, bruhanje, temperatura, dehidracija,
- Spontana ozdravitev, trajanje 2-14 dni (5-7)
Kronini enteritis
- IK, traja tedne-mesece.

DIAGNOZA

Dokaz virusa v blatu,

Seroloke preiskave (IgG, IgM, IgA)

PROGNOZA

Dobra, mona smrt.

ZDRAVLJENJE

Rehidracija
IK: specifini Ig p.o.
9. POTOVALNA DRISKA (pogosto)
POVZROITELJI

ETEC, igele, salmonele, C. jejuni, Vibrio parahaemolyticus,

Rotavirusi, Norwalk virus,
Entamoeba histolytica, G.lamblia, Criptosporidium, parvum.

EPIDEMIOLOGIJA

S fekalijami, kontaminirana hrana/voda

KLININA SLIKA

1. teden, lahka bolezen, spontano mine

Bole trebuh, bruhanje, driska

ZDRAVLJNJE

Rehidracija, antibiotiki (atb)

PREPREEVANJE

Skrbna izbira hrane in pijae,

Kemoprofilaksa: eventuelno za kratka potovanja
Kinoloni, TMP-SMX

10. SEPSA (pogosto)

Sindrom z razlinimi klininimi simptomi in znaki. Znaki okube in znaki sistemskega
vnetnega odgovora(SVO) organizma. Bakteriemija razsoj v razline organe. Hitra
diagnoza. imprejnje zdravljenje!
DEJAVNIKI TVEGANJA

Hospitalizacija, zlasti dalja hospitalizacija,

Tip hospitalizacije (intenzivne enote!!),
Operativni posegi,
Trajni urinski kateter,

Vsadki,
Visoka starost, neonatalno obdobje,
Kronine bolezni,
Invazivni posegi

PATOGENEZA

Vdor bakterij v kri,

Razpad celine stene bakterij sproanje bioloko aktivnih snovi,
Vnetni odgovor organizma mediatorji vnetja,
Kaskada sepse okvara tkiv, smrt.

KLININA SLIKA

Zaetek: buren ali poasen

Simptomi: Na zaetku pogosto neznailni, nakazano vstopno mesto
POZOR: potovanja, stik z ivalmi, operacije, antibiotino zdravljenje ,
imunosupresivno zdravljenje,
Natanen klinini pregled.
Simptomi ki spremljajo sepso: utrujenost, ibkost, slabost, bruhanje, driska,
hiperventilacija, mrzlica, ali temperatura, glavobol, kone spremembe,
motnje zavesti, hipotenzija, krvavitve, trombocitopenija, levkopenija, odpoved
organov (plju, jetra, ledvice, srce)

IZVIDI PREISKAV
Hemogram
Elektrolitske motnje
Respiratorna alkaloza, metabolna acidoza,
Motnje koagulacije
CRP, PCT
albumin, G
bilirubin, AF, transaminaze
DIAGNOZA

Izolacija povzroitelja iz krvi,

Izolacija povzroitelja iz mesta primarne okube,
radioloke preiskave: rtg p.c.t, UZ, CT, MRI

ZDRAVLJENJE

Hitra prepoznava bolezni,

Zdravljenje z antibiotiki baktericidni,
Vzdrevane oksigenacije tkiv,
Prepreevanje zapletov.
Septini ok zdravljenje:
- i.v. infuzije,
- vazoaktivne substance,
- kisik, intubacija, umetna ventilacija,
- dializa,
- transfuzija krvi,
- primerno hranjenje.

PROGNOZA

Virulenca povzroitelja + imunsko stanje

Smrtnost:

Bakteriemija: 10-20%
Sepsa: 20-30%
Huda sepsa: 50%
Septini ok 80%

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA IZHOD SEPSE

Osnovna stanja (Nevtropenija, hipogamaglobulinemija, diabetes, alkoholizem,

prizadetost ledvic ali plju )
Prisotnost zapletov ob zaetku zdravljenja
Antibiotino zdravljenje
Stopnja bakteriemije, izvor okube
Interval od zaetka zdravljenja
Starost

PREPREEVANJE

Prepreevanje okub pri ogroenih osebah,

Komoprofilaksa
Imunoprofilaksa

11. PREPREEVANJE HEPATITISA

PREPREEVANJE HEPATITISA A
Higiena rok,
Izolacija bolnika doma ni potrebna,
Prepoved pripravljanja hrane do ozdravitve,
Hospitalizacija v enoposteljni sobi z lastnim WC-jem,
Uporaba rokavic
Pasivna imunizacija:
- Gamaglobulini do 2 tedna po okubi
- Potovanje; druinski lani, kuhar.
Aktivna imunizacija - cepivo:
- Potniki,
- Zavodi za duevno prizadete, hemofiliki,
- Zapori,
- i.v. narkomani,
- Bolniki s kronino boleznijo jeter.
PREPREEVANJE HEPATITISA B in D (enako)
Higiena rok
ienje predmetov, ki so bili v stiku s krvjo in izloki bolnika,
Druinski lani-prepovedana uporaba: termometer, zobna etka, brisaa,
perilo, jedilni pribor,
Izolacija v bolninici ni potrebna, uporaba rokavic pri negi,
Necepljeno osebje: uporaba mask, oal,
Pasivna imunizacija-hiperimuni gamagloblini:
- Vsaj v 24h po stiku, sicer do 14 dni
- Nakljuni vbod z iglo,
- Nakljuni vbod ranjene koe ali sluznice,
- Spolni stik ali poljub, raba zobne krtake,
- Novorojenek prvih 12 ur.

Aktivna imunizacija-cepivo
- Ogroene skupine v zdravstvu,
- Homoseksualci, prostitutke, narkomani, zaporniki,
- Hemofiliki,
- Duevno prizadeti v zavodih,
- Druinski lani,
- Novorojenki mater nosilk HBsAg,
- 0-1m 6m, IK 4. Doza,
- Cepljenje otrok.
PREPREEVANJE HEPATITISA C
Testiranje krvodajalcev
HCV bolniki po 40 letu: UZ/6 mesecev
12. NORICE (VARICELLA)
EPIDEMIOLOGIJA

Gostitelj VZV: lovek,

kunost: 2 dni pred izpuajem 5 dni po nastanku krast,
prekuenost: 90% do 3 let.

KLININA SLIKA

Inkubacija: 2-3t edne

Prodromi (1-2dni): subfebrilna temperatura, slabo poutje,
Temperatura, izpuaj (makula-vezikula-pustula-krasta) od glave navzgor, ve
zagonov,
Gangrenozne norice: smrtnost do 20%,
Teji potek: odrasli, nosenice.

ZAPLETI

Sekundarna stafilokokna okuba,

Encefalitis, smrtnost 5-20%,
Cerebelitis, spontana regresija v 2-4 tednih,
Intersticijska pljunica.

PRIROJENA OKUBA

Transplacentarni prenos v 1. Tromeseju,

Hude okvare ploda,
Norice 5 dni pred oziroma 2 dni po porodu: 30% smrtnost novorojenka.
Norice 2-8 tednov pred porodom: lahek potek.

DIAGNOZA

Klinina slika
Skarifikat mehurka
IgM in IgG na VZV

ZDRAVLJENJE

Simptomatsko, otroci : NE Aspirin!!!

Nega nohtov, dnevno kopanje,
Aciklovir: osebe >12 let, nedonoenki

PREPREEVANJE

Hiperimuni gamaglobulini ali plazma:

- Nedonoenki razvoj ob porodu

- Starost > 12. Let

- Norice matere tik pred porodom ali ob njem,nosenice v prvih 20tednih
- IK otroci, IK odrasli individualno.
iva atenuirana vakcina
- Otroci <12 let: 1 doza; osebe >12 let: 2. doze.

13. HERPES ZOSTER - PASOVEC (najpogosteje)

EPIDEMIOLOGIJA

Endogena reaktivacija VZV; >50 let

Prenos: neposredni stik, kuni bolniki

KLININA SLIKA

Pekoe boleine v dermatomu mehurkast izpuaj kraste,

IK: bulozni izpuaj, generalizirani herpes zoster,
HIV: kronini herpes zoster.

ZAPLETI

Sekundarna bakterijska okuba

Postherpetina nevralgija (1-12 mesecev)
Pozitiven likvor (33%) asimptomatski bolniki
Encefalitis
Zoster ophtalmicus, zoster oticus

ZDRAVLJENJE

Aciklovir, valaciklovir, famciklovir:

- Zoster ophtalmicus, zoster oticus, > 50 let, IK
Analgetiki, led, triciklini antidepresivi, blokade, akupunktura, elektrina
stimulacija.

14. INFEKCIJSKA MONONUKLEOZA (najpogosteje)

EPIDEMIOLOGIJA

Prekuenost 90-95%
Deele v razvoju: do 6 leta 100% prekuenost, subklinini potek
Razvite deele: klinini potek, 15-24let
Nizka kunost, kissing disease

KLININA SLIKA

Inkubacija: 30-50 dni

Prodromi 4-5 dn:
- Utrujenost, glavobol, izguba apetita, mrazenje.
Klasini simptomi
- Temperatura do 40C, boleine v relu, vse bezgavke,
psevdomembrane na tonzilah, otekla nosna sluznica, vranica (50%),
trajanje 2-3 tedne.
DRUGI TIP klinine slike
- Utrujenost, temperatura 37,2-38,4C ve mesecev, blage boleine v
relu.
TRETJI TIP klinine slike
- Subfebrilna temperatura inn blago bezgavke.

ZAPLETI

Hepatitis,
Avtoimuna hemolitina anemija,
Ruptura vranice,
Mgt, encefalitis, nevritis, psihoze,
Srce (6%)
Intersticijska prizadetost plju
Kronina EBV okuba:
- Temperatura, utrujenost, bezgavke, intersticijska pljunica,
pancitopenija, prizadetost oi in ivevja.
Burkittov limfom, nezofaringealni ca, mb Hudgkin.

DIAGNOZA

Klinina slika,
Krvna slika: levkociti, Iy, atipine celice (30%),
Paul Bunnelova reakcija (aglutinacija E),
IgM VCA, IgG VCA, anti-EAD, anti EBNA,

ZDRAVLJENJE

Simptomatsko: poitek 2-3 tedne, eventuelno GK.

PREPREEVANJE

Darovanje krvi ele 6 mesecev po preboleli okubi.

15. GRIPA (pogosto)

EPIDEMIOLOGIJA

Epidemije:
- Virus A /2-3 leta, virus B /6 let,
- Nenaden zaetek vrh v 2-3 tednu, konec v 5-6 tednu,
- otrociodraslipljunice.
Pandemije: 1918 smrt 20 milijonov ljudi; 1968,
Prenos: kune kapljice, direktno, indirektn
Kunost: 6 dni influenca A, 14 dni influenca B

KLININA SLIKA

Inkubacija: 1-3 dni,

Mrazenje, mrzlica, glavobol, utrujenost, mialgije, bole kri, pekoe oi,
hripavost, suh kaelj, temperatura 40 C, 3-4dni,
Rubeoza obraza, konjunktivitis, eventuelno piski nad pljui (30%).
Huji potek :
- Nosenice, IK,
- Temperatura prolongirana, kaelj pljunica, zmedenost.

ZAPLETI

Primarna virusna pljunica,

Bakterijska pljunica,
Krup, poslabanje KOPB, astmatini napad,
Miozitis z mioglobinurijo,
Miokarditis, perikarditis,
Encefalitis,
Sindrom toksinega oka (TSST-1),
Rejev sindrom.

 DIAGNOZA

Izolacija virusa iz nazofarinksa

Seroloki testi

PROGNOZA

Dobra, smrtnost 1%
Slaba, virusna in bakterijska pljunica, Rejev sindrom (40% smrtnost)

ZDRAVLJENJE

Simptomatsko: poitek, hidracija, antipiretik, antitusik

Zdravila:
- Amantadin hidroklorid, remantadin,
- Ribavirin aerosol,
- Zanamivir aerosol, oseltamivir,
- Antibiotiki ob bakterijskih zapletih.

PREPREEVANJE

Cepljenje, amantadin, rimantadin, oseltamivir.

16. KLOPNI MENINGOENCEFALITIS KLOPNI MENINGITIS

EPIDEMIOLOGIJA

Virus KME arbovirus, druina flavivirus:

- Virus centralnoevropskega encefalitisa CEE,
- Virus ruskega pomladno-poletnega encefalitisa RSEE.
Slo-endemino arie:
- rta jesenice kofja Loka, Postojna-Koevje, Litija-Zidani mostCelje-entjur-Hrvaka.
Epidemioloki rezervoar :
- Mali gozdni sesalci, klopi (oxodes ricinus).
Prenos:
- Vbod klopa, neprekuhano ali nepasterizirano mleko in mleni izdelki.

KLININA SLIKA

Inkubacija: 7-14 dni (3-28)

Asimptomatska okuba, lahka vroinska bolezen
Prvo obdobje (1-8 dni):
- Slabo poutje, mialgije, glavobol, temperatura, eventuelno prehlad ali
bole tebuh.
Prost interval: 1-20 dni
Drugo obdobje prizadetost C:
- Meningitis, encefalitis, meningoencefalomielitis,
meningoencefaloradikulitis.

PROGNOZA

Pareze 2%, mentalne motnje 1.4%

Otroci: laji potek, moen tudi teak potek
Smrtnost odrasli: 1-2%

DIAGNOZA

Epidemioloka, klinina slika,

Laboratorijska: Iq, izolacija virusa, seroloke preiskave IgM, IgG, ptt.

 ZDRAVLJENJE

Simptomatsko:
- Poitek, analgetiki, antipiretiki
- Ob parezah: zgodnja rehabilitacija

PREPREEVANJE

Zaita pred vbodom klopa

Pasivna imunizacija: specifina IgG ptt,
Aktivna imunizacija: cepivo

17. OPICE (MORBILLI)

EPIDEMIOLOGIJA

Epidemije na 2-5 let, trajnaje 3-4 mesece,

Smrtnost: 1/4000 primerov, nedohranjeni otroci - do 15%,
Slovenija: cepljenje 1968, od 1984 precepljenost 95%,
Prenos: aerogen, kune kapljice, direkten, indirekten,
Kunost: nekaj dni pred izpuajem in 6 dni po njem.

KLININA SLIKA

Inkubacija: 10 dni,
Prodromalno obdobje (3 dni):
- Nenaden zaetek, temperatura, hud glavobol, utrujenost, nahod,
konjuktivitis, kaelj, eventuelno driska; 2. dan: enantem, Koplikove
pege, temperatura po 2. dnevu pade.
Obdobje izpuaja (14 dan po okubi):
- Temperatura, makulopapulozen zlivajo se izpuaj (4-7 dni): za uesiobraz-telo-udi, izrazita prizadetost, kataralni znaki, eventuelno
bezgavke.
Mitigirane opice
- Delno imune osebe (otroci do 9. meseca), lahek potek.
Atipine opice
- Imunizirane osebe po stiku z opicami, preobutljivost za virus opic.
Opice pri IK
- Hud, prolongiran potek, smrtnost,
- Pljunica, encefalitis.

ZAPLETI

Sekundarne bakterijske okube:

- Pljunica, otitis, drugi prehladni simptomi in znaki.
Prizadetost CS
- Akutni postinfekcijski encefalitis,
- Subakutni sklerozirajoi panencefalitis (SSPE)
Prizadetost srca: Miokarditis, perikarditis

DIAGNOZA

Klinina slika,
Izolacija virusa,
Dokaz opiinega antigena v izlokih,
Seroloke preiskave.

ZDRAVLJENJE

Simptomatsko,
Pljunica: ribavirin i.v. ali z inhalacijo,
Nedohranjeni otroci: vitamin A.

PREPREEVANJE

Aktivna imunizacija
- ivo atenuirano cepivo, zaita 96%,
- 13 mesecev pred vstopom v olo,
- Zdravstveni delavci, tudentje, dijaki.
Pasivna imunizacija
- Humani imunoglobulini: do 6. Dne po okubi prepreijo bolezen,
kasneje bolezen omilijo,
- IK: imunoglobulini na 3-4 tedne

18. RDEKE (RUBELLA)

EPIDEMIOLOGIJA

Otroci, 5-9 let,

Epidemije, pandemije.

KLININA SLIKA POSTNATALNIH RDEK

Asimptomatska okuba,
Prodromalno obdobje 1-5 dni:
- Eventuelno nahod ali driska.
Izpuajno obdobje 1-5 dni:
- Obraz-telo-udi; izpuaj rdekast, posamien, makulopapulozen, srbe.
Limfadenopatija:
- Okcipitalne, zauesne in ostale bezgvke.
Artralgija, artritis 3-38 dni: odrasli
Zapleti:
- Trombocitopenija
- Encefalitis

KLININA SLIKA PRIROJENIH RDEK

Prizadetost razlinih organov, smrt ploda, prezgodnji porod.

DIAGNOZA

Izolacija virusa
Specifina ptt (IHA, ELISA, IF, RVK)

ZDRAVLJENJE

Simptomatsko.

PREPREEVANJE

Aktivna imunizacija: 15 mesecev -7 let

Pasivna imunizacija: imunoglobulini v 72h po izpostavitvi, nosenicam do 20.
tedna nosenosti.

19. PREPREEVANJE AIDS-a (pogosto)

AIDS sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti! bolezen.
HIV- virus humane imunske pomanjkljivosti virus.
Osveanje populacije : nain okube, zdrava spolnost, prepreevanje okube,

Spolna vzdrnost, odnosi z enim partnerjem

Uporaba kondoma,
Pregled krvi krvodajalcev,
Brezplane igle za i.v. narkomane
Konec nosenosti: zdravljenje matere, nato otroka, carski rez.
Nakljuni vbod z iglo, stik pokodovane koe ali sluznice s kunino:
Monost okube 0.003 0.007%
Iztisniti kri, dolgo izpirati pod tekoo vodo, razkuitev z alkoholom.
Veliko tveganje:
1-2h po pokodbi zaviralec rezervne transkriptaze ali zaviralec proteinaz,
Nato zdravljenje 4 tedne.

20. VNETJE SREDNJEGA UESA

Znailnosti: prisotnost tekoine v srednjem uesu.
Povzroitelji: bakterije (pnevmokok, H. ifluenzae) in virusi (30%)
Potek:
- Akutno vnetje 3 tedne
- Subakutno vnetje - 12 tednov
- Kronino vnetje > 12 tednov
Klinina slika:
- temperatura, nespenost, jokavost, zaspanost, vrtoglavica, umenje,
- Boleine v uesu, izcedek, slab sluh.
Diagnoza: pordelost bobnia
Zdravljenje:
Akutno vnetje: 60% spontana ozdravitev, antibiotik
Kronino vnetje: izboljanje okolja, adenotomija, prepihovanje tub, ORL
posegi
Zapleti: motnje v razvoju govora, slabi sluh.
Prepreevanje: izboljanje okolja, preventivno antibiotik.

21. VETJE OBNOSNIH VOTLIN

Odrasli-sproitev: vnetje dihal, zobje.
Povzroitelji: bakterije 80% (pnevmoko, H. influenzae), virusi
Klinina slika: glavobol, temperatura, zadah, izcedek, zamaen nos, motnje vonja,
oteklina vek, solzenje, bolei gibi zrkel, eventuelno zobobol.
Zapleti: vnetje O, prehod vnetja v okolna tkiva.
Diagnoza: rtg in CT obnosnih votlin.
Zdravljenje: kapljice za nos, antibiotik, kirurki poseg.
22. BRONHITIS
Povzroitelji: virusi 90%, bakterije.

 Klinina slika:
Suh, drae kaelj traja 2-3 tedne, eventuelno do 8 tednov.
Nato:gnojni izpljunek, boleine za prsnico, temperatura.
Zdravljenje:
Veliko tekoine, sredstvo proti kalju zveer,
Antipiretik, poitek,
Antibiotik po potrebi, bronhodilatator.
KRONINI BRONHITIS

Kaelj traja 3 meseca na leto, 2 leti zapored; obstruktivni bronhitis.

Odrasli po 40 letu 10-25%, moki > (ve kot) enske, v SLO 20.000 bolikov
Vzroki: kajenje, okube, onesnaenost zraka, okvare imunosti
Klinina slika:
Kaelj z izpljunkom (zjutraj po govorjenju)
Utrujenost, dispnea ob naporu
Cianoza ustnic, znaki popuanja srca
Zdravljenje
Bronhodilatatorji, antibiotiki po potrebi, dovolj tekoine, izkaljevanje v
posebni legi.
Prepreevanje:
Opustitev kajenja, telesne tee, cepljenje proti gripi in pnevmokoku
23. KRLATINKA
krlatinka je angina z izpuajem!
Izpostavljeni so predvsem otroci v obdobju hladnih mesecev.
Streptococcus pyogenes.
Prenos: > delci izloka, hrana (mleko).
Inkubacija: 12h do 4 dni
Klinina slika:
Nenaden zaetek, temperatura, mrzlica, glavobol, bolee poiranje,
Bole trebuh-otroci, pordelo relo in nebnici, gnojne obloge in epki,
bezgavke.
Potek: 30-60%blag
Zapleti
Akutna revmatina vroica
Akutno vnetje ledvic
Raziritev okube v okolno tkivo
Huda splona okuba organizma
Zdravljenje
Penicilin 10 dni ali cefalosporin I ali makrolid.
Prepreevanje: penicilin ve let ali vse ivljenje.
24.EN

en je akutno vnetje koe, ki ga povzroa bakterija iz skupine streptokokov. Najpogosteje se

pojavlja na koi obraza, na golenih, uhljih, lahko tudi na drugih delih telesa.
Za to bolezen najpogosteje zbolevajo odrasli, stari ve kot 40 let, lahko pa tudi mlaji.
Povzroitelj bolezni, v tem primeru streptokok, vstopi v koo skozi manje ranice, praske,
razpoke, lahko po kirurkih posegih, po pokodbi koe, skozi popek pri novorojencih.
Bolezen se pojavi vekrat tudi pri oteklinah zgornjih ali spodnjih okonin, pri kroninih
razjedah goleni itd.
en nastopi nenadoma. Bolniki se slabo poutijo, imajo visoko vroino, vasih tudi bruhajo.
Na koi se naprej pojavi rdea lisa, koa je oteena in topla, rdeina se z dvignjenimi robovi
jezikasto iri v okolico, sredina lise pa postane bleda. Pri tejih oblikah bolezni se lahko na
vnetno spremenjeni koi naredijo tudi mehurki, izpolnjeni s svetlo, serozno tekoino. Skoraj
vedno oteejo lokalne bezgavke, ki so tudi bolee. Pri starejih, oslabelih bolnikih, bolezenski
znaki pogosto niso izraziti.
en lahko povzroa zaplete na ledvicah v obliki glomerulonefritisa, pri ponovitvah bolezni na
npr. spodnjih okonini se lahko pojavi hude oteklina, ki jo e ne znamo pozdraviti.
en spada med bolezni, ki se pogosto ponavljajo na enakem mestu.
Zdravljenje erizipela je preprosto, saj navadno zadostuje 10-dnevno zdravljenje s penicilinom.
Po potrebi lahko dajemo na obolelo koe hladne obkladke, npr. s fizioloko raztopino.
irjene bolezni lahko prepreimo z dobro osebno higieno.
Manka e naredi Tina
KAJ SO INFEKCIJSKE BOLEZNI - vzrok , simptomi (najpogosteje)
INFEKCIJSKE BOLEZNI prenos, irjenje, povzroitelji (najpogosteje)
LABORATOIJSKE PREISKAVE INFEKCIJSKIH BOLEZNI