PREHLAD:

povzroitelji prehlada so najvekrat virusi: rinovirusi,koronavirusi, virusi parainfluence, respiratorni sincicijski

virus, virus influence,adenovirusi...Vir bolezni je lovek. Z omenjenimi virusi se okuijo otroci v vrtcih in olah.
Otroci prenaajo okube v druino in v svojo okolico.
Prenos: bolezen se prenaa z izloki iz dihal in preko okuenih rok in predmetov.
Klinina slika: inkubacijska doba traja 1-3dni, kihanje, izcedek iz nosu, praskajoe in peloe boleine v relu,
suhi kaelj, lahko je prisotna poviana tel.temperatura.
Zapleti: vnetje obnosnih votlin, vnetje srednjega uesa
Zdravljenje: simptomatsko, vitamin C, grgranje tople slane vode, poitek
Prepreevanje: osebe osamimo doma. Bolniki in osebe, ki pridejo z obolelim v stik, si morajo pogosto temeljito
umivati roke. Bolniki kihajo in kaljajo v robke in ne v prostor. Uporabljajo naj robke za 1x uporabo.
GRIPA:
je akutna nalezljiva bolezen,ki jo povzroajo virusi influence A in B. Znailnost gripe je, da nastopa v
epidemijah.
Prenos: virusi influence se prenaajo s kunimi kapljicami,ki jih razirijo bolniki v okolico s kaljanjem in
kihanjem, razirijo pa se tudi z neposrednim in posrednim stikom in z aerosoli
Klinina slika: gripa je drugana od prehlada, inkubacija traja 24-48ur. Bolezen se zane nenadoma, prisotna je
mrzlica, poviana tel.temperatura 39-39,5C, hripavost,pekoe boleine v relu, boleine v miicah in kriu,
pekoe boleine v oeh, glavobol, bolnik ima poviano tel.temp. 3-4dni redko do 8dni, bolezen obiajno traja en
teden.
Zapleti: virusna pljunica,ki zelo hitro napreduje,lahko povzroi smrt v 48h,bakterijska pljunica, vnetje
moganov(encefalitis), vnetje srne miice(miokarditis), vnetje miic( miozitis),posebej pri otrocih so teave
lahko tako velike,da prepreijo normalno hojo.
Diag.: osamitev virusa iz nosnega izloka, izpirka rela ali sputuma, seroloke metode
Zdravljenje: simptomatsko, poitek,pitje tekoine, osamitev bolnika, tudi oboleli ZD naj ostanejo doma.
Prepreevanje: imunizacija je najbolje sredstvo za prepreitev gripe, vendar mora cepivo vsebovati antigene,
ki so identini ali zelo podobni antigenom virusa, ki povzroa trenutno epidemijo.
ANGINA (vnetje nebnic):
najpogosteje nastane kot posledica okube z betahemolitinim streptokokom. Zbolevajo otroci od 3.- 5.
leta starosti. Inkubacija traja od 12ur-4dni. Bolezen je pogosteja v hladnih mesecih.
Prenos: tesen stik z okueno osebo prek vejih delcev relnega izloka.
Klinina slika: nenaden zaetek z visoko vroino in mrzlico, glavobol, boleine pri poiranju, otroci imajo tudi
boleine v trebuhu, relo je mono rdee, nebnici sta pordeli, gnojne obloge na nebnicah, poveane in bolee
vratne bezgalke.(e se vnetju nebnic, ki ga povzroa Streptococcus pyogenes pridrui e izpuaj, ima bolnik
krlatinko)
Zapleti: akutna revmatina vroica, akutno vnetje ledvic, raziritev okube v okolno tkivo, huda splona okuba
organizma
Diag.: klinina slika, bris rela
Zdravljenje: vzrono s penicilinom traja 10dni,...simptomatsko
OSLOVSKI KAELJ (PERTUSSIS):
je nalezljiva bolezen dihalnih poti z znailnimi napadi hudega kalja.
Povzroitelj: je bakterija Bordetella pertussis.Bakterija povzroa bolezen le pri loveku. Ogroa predvsem
otroke, zbolijo pa lahko tudi odrasli.
Prenos: s kunimi kapljicami in aerosoli.
Klinina slika: inkubacija traja 6-20dni. V zaetnem obdobju, ki traja teden ali dva ima bolnik znake okube
zgornjih dihal: nahod, solzenje, poviano telesno tem., pojav kalja, ki je izrazit predvsem ponoi. Sledi obdobje
pogostih napadov kalja. Bolnik ima 5-10x/dan paroksizme kalja, tako da z vso mojo iztiska zrak iz plju, nato
pa sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja znailen pisk-podoben riganju (oslovski kaelj) Napadi si sledijo
toliko asa, dokler bolnik ne izkalja sluzi,ki se nabira v bronhijih. Med napadom se lahko pojavi cianoza ustnic.
Po napadu je otrok izrpan, prestraen,...lahko tudi bruha. Med posameznimi napadi se lahko pouti dobro. To
obdobje lahko traja 2-4tedne. Pri dojenku se lahko pojavijo apnea,modrikavost,cianotine ustnice, lahko tudi
kri.
Zapleti: pljunica, akutno vnetje srednjega uesa, popkovna ali dimeljska kila, krvavitve v oesni veznici.
Diag.: klinina slika, osamitev bakterij iz kulture brisa ali aspirata nosno-relnega prostora, seroloke metode
Zdravljenje: je vzrono.zdravnik najvekrat predpie antibiotik. Bolnik mora zauiti dovolj tekoine, hrana naj
bo tekoa. Dojenke in otroke opazujemo in nadzorujemo, po potrebi jih oskrbimo s kisikom. Zdravimo
simptome.
Prepreevanje: bolezen prepreujemo s cepljenjem, ki je pri nas po zakonodaji obvezno. Dojenki in otroci do
7.leta, ki niso bili cepljeni, so pa bili v tesnem stiku z obolelim, preventivno dobijo antibiotik.
DAVICA (DIPHTHERIA) :

povzroitelj je bacil Corynebacterium diphtheriae, ki izloa toksin. Prebiva v relih zdravih oseb in bolnikov,
povzroa pa vnetje nebnic, rela, sapnika in sapnic, vasih tudi koe in ran. Obolevajo zlasti otroci.
Prenos: z izloki dihal in s stikom.
Klinina slika: lahko poteka brez simptomov ali kot hitro potekajoa smrtna bolezen.
Davica dihal: inkubacija traja 2-4dni, bolezen se zane poasi, z utrujenostjo, izgubo apetita, vroino in
boleino v relu. Bolniki teko poirajo. Na nebnicah se pojavijo belo-zelenkaste obloge, ki se v 2-3 dneh razirijo
do jezika, rela, trdega neba, v sapnik in sapnice. Postopoma se obloge odebelijo. Lahko je prisoten moan
edem mehkih tkiv. Zaradi zoenja dihalnih poti otrok teko diha, je hripav,pojavi se stridor in napadi lajajoega
kalja. Poveane so vratne bezgavke.
Davica koe: kone spremembe se kaejo z razjedo, pokrito z belkasto oblogo iz katere lahko izteka gnoj. Celi
se poasi. Pogosta je v tropskih krajih.
Zapleti: bacili davice proizvajajo toksine, ki povzroajo hude zaplete: vnetje srne miice(miokarditis),
nevroloke zaplete( ohromitve mehkega nebe, oesnih miic,sapnika,perifernih udov)
Diag.: klinina slika, osamitev bacila iz brisa nosu,rela,konihsprememb
Zdravljenje: imunoglobulini, antibiotiki,simptomatsko
Prepreevanje: cepljenje
KRLATINKA:
je pogosta in zelo nalezljiva izpuajna bolezen otrok od 3-15.leta starosti.
Povzroajo jo betahemolitini streptokoki skupine A, ki izloajo pirogeni eksotoksin
Prenos: neposreden stik z bolnikom, najverjetneje s kapljicami sline ali nosnim izcedkom, s kontaminirano
hrano(meso, solata,ki jo pripravlja klisonosec).
Klinina slika: potek krlatinke je povsem enak poteku streptokokne angine, le da je pridruen e koni
izpuaj. Ta se pojavi drugi dan bolezni. Inkubacija traja 2-3dni. Zaetek bolezni je nenaden, z mrzlico in visoko
vroino. Prisoten je glavobol, bolnik uti mone boleine pri poiranju, na nebnicah so obloge. Na mehkem in
trdem nebu so pikaste krvavitve, jezik je sprva obloen z belimi oblogami, ki se kmalu zanejo luiti in jezik
postane malinast. Vratne bezgavke so poveane in na dotik ponavadi bolee. Izpuaj se pojavi drugi dan
bolezni ( folikularni izpuaj). Izpuaj se najprej pojavi spredaj po trupu in se iri na vrat in okonine,na
dlaneh,podlahti in obrazu ni izpuaja, le izjemoma v obliki drobnih makul...najpogosteji je v zgibih(komolni,
pazduni,dimlje,kolenska kotanja) Koa na obrazu je mono pordela,praviloma brez izpuaja,z znailnim belim
trikotnikom med ostnima kotoma in nosom ( trikotnik filatova). Izpuaj se zane luiti ez 7dni
Zapleti: septini zapleti(gnojni),ko se streptokoki razirijo v okolno tkivo (vnetje srednjega uesa,vnetje
obnosnih votlin, peritonzilarni abces)., imunsko pogojeni(negnojni): akutni poststreptokokni glomerulonefritis,
akutna revmatina vroica
Diag.: klinina slika, rutinske preizkave (zviani L, SR,CRP), osamitev streptokoka iz rela in nosu, hitri testi.
Zdravljenje: penicilin dajemo 10dni ob alergiji tudi makrolidne antibiotike
EN:
je bolezen starejih. Gre za akutno streptokokno vnetje koe, posebej na obrazu in na spodnjih okoninah.
Bolezen ima nenaden zaetek,bolnik se slabo pouti, ima visoko vroino, poveane lokalne bezgavke, rdeino na
koi. Zdravnik postavi diagnozo na podlagi simptomov in znakov bolezni. Zdravimo s penicilinom 10dni. Na koo
dajemo lokalno mrzle obkladke.
VIRUS HERPES SIMPLEKS TIP 1 in 2:
je razirjen po vsem svetu. Rezervoar virusa je lovek. Ti virusi povzroajo razline bolezenske sindrome, od
blagega herpesa labialisa do hude, smrtno nevarne okube osrednjega ivevja (encefalitisa).
Prenos: virus herpes simpleks tip1 se prenaa predvsem s slino( herpes labialis); virus herpes simpleks tip2 se
prenaa predvsem s spolnimi izloki ( genitalni herpes)
Klinina slika: inkubacija traja nekaj dni. Veina prvotnih okub poteka brez simptomov. e se pojavijo
simptomi,nastanejo na mestu vstopa virusa v telo. Spremembe nastanejo na stikih med koo in sluznico VNETJE
DLESNI IN USTNE SLUZNICE je najpogosteja prvona okuba z virusom herpesa simpleksa tip 1.OKUBA
SPOLOVIL je najpogosteja oblika prvotne okube z virusom hepatitisa simpleksa tip2 pri mladostnikih. OKUBE
MOGANOV povzroa predvsem virus herpes simpleks tip1. nezdravljen encefalitis ima visoko smrtnost. Oboleli
imajo mnogokrat okvare osrednjega ivevja.
Diag.: klinina slika, osamitev virusov iz vsebine mehurkov, iz razlinih brisov, iz telesnih tekoin in tkiv na
tkivni kulturi
Zdravljenje: bolniki z normalno imunsko obrambo pri veini klininih slik, ki jih povzroa HVS, otrebujejo le
simptomatsko zdravljenje ( antipiretike, analgetike, poitek, dovolj tekoine in higienske ukrepe za prepreitev
sekundarne bakterijske okube.) Na voljo imamo tudi uinkovita protivirusna zdravila,ki jih uporabljamo
predvsem pri tejih oblikah
Prepreevanje: herpes virusi so zelo obutljivi na toploto,svetlobo,milo,vroo vodo,antiseptike in drugo...s
pravilno higieno rok lahko prepreimo okube. Pri genitalnem herpesu svetujemo uporabo kondomov. Bolnike v
asu izpuaja osamimo
NORICE(varicella) :

so po vsem svetu razirjena mono nalezljiva bolezen, ki ponavadi prizadene otroke.

Bolezen povzroa virus varicella zoster. Po preboleli okubi ostaja virus v organizmu v mirojoi obliki,
najverjetneje v celicah senzorinih gangijev moganskih ivcev. Ponovno obolenje poteka kot pasavec( herpes
zoster)
Prenos: s kunimi kapljicami, z zrakom, z neposrednjim stikom. Bolnik je kuen 2dni pred pojavom izpuaja in
e 5dni potem, ko so se iz vseh mehurkov razvile kraste
Klinina slika: inkubacija traja 10-20dni. Nekateri imajo dan ali dva nekoliko zviano tel.temp. in se slabo
poutijo. Pojavi se izpuaj v obliki makule,sledi vezikula. Ko vlani mehurki na koi poijo,nastane krasta.
Izpuaji lahko srbijo. Prizadeta je cela koa,tudi sluznica v ustih in v vagini. Izpuaj se najpogosteje pojavi na
trupu, obrazu,manj na okoninah.
Zapleti: kone spremembe pri noricah velikokrat sekundarno okuijo stafilokoki.
Diag.: brisi izpuajev, seroloke preiskave, hitri testi
Zdravljenje: simptomatsko (antipiretiki), sredstva proti srbenju ( antihistaminiki), uporaba tekoega pudra se
odsvetuje.
Prepreevanje: novorojenkom, ki so izpostavljeni bolniku z noricami ali zostrom damo preventivno
hiperimune gamaglobuline ali plazmo...nosenicam v prvih tednih nosenosti, e e niso prebolele noric in so
bile v stiku z njimi, damo hiperimune gamaglubuline,...na voljo je tudi cepivo, primerno za otroke in odrasle;
cepimo po naroilu zdravnika
PASOVEC ( HERPES ZOSTER):
najpogosteje sreamo pri osebah starejih od 50let.
Bolezen povzroa virus varicella zoster(VVZ), ki ostaja v organizmu po noricah. Aktiviranje virusa v organizmu
se kae kot herpes zoster, vlogo za aktiviranje pa pripisujejo zniani telesni odpornosti.
Prenos: neposreden stik.
Klinina slika: bolnik uti pekoe boleine v prizadetem dermatomu. Najpogosteje so to prsni ko, predel vratu,
obrazni in sakralni predel. Priblino po 5ih dneh se lahko pojavi izpuaj, ki je enak izpuaju pri noricah.
Navadno se pojavi le na eni polovici telesa. Pasovec izjemoma poteka brez izpuaja, le z boleinami. Nekateri
bolniki imajo poviano tel. Temp. In se slabo poutijo. Poveane so lokalne bezgavke.
Zapleti: huda ostra boleina, ki se iri vzdol senzorinega ivca, ki traja od enega do dvanajst mesecev;
pareze ( ohromitve) razlinih ivcev Zdravljenje: virostatiki, paracetamol, blokade ivcev za lajanje bolein,
lokalno dajemo led, akupunktura.
INFEKCIJSKA MONONUKLEOZA:
povzroa virus Epstein-Barr. Virus vstopa v telo prek celic nosne in relne sluznice. Raziri se na limfocite B, ki
jih okui. Za to bolezen zbolevajo predvsem mladostniki.
Prenos: kapljino, s transfuzijo krvi. Najverjetneje se prenaa s slino med poljubljanjem, zato imenujemo
bolezen tudi bolezen poljubljanja...
Klinina slika: inkubacija traja 30-50dni. Znailni znaki bolezni so: utrujenost,slab apetit, boleine v relu,bolei
in pordeli nebnici,poveane bezgavke, zviana tel. temp., ki traja do 10 dni, lahko celo ve mesecev. Nekateri
bolniki imajo poveano vranico. Na telesu se lahko pojavi izpuaj. Bolezen mine sama od sebe.
Diag.: klinina slika, krvne preiskave( bela krvna slika) seroloka...
Zdravljenje: simptomatsko, priporoamo poitek
Prepreevanje: oseba, ki je prebolela IM, lahko daruje kri ele ez 6mesecev po okrevanju.
OKUBE, KI JIH POVZROA VIRUS HERPESA SIMPLEKSA TIPA 6:
virus povzroa okube pri otrocih. Otroci imajo 3dni visoko vroino, pri tem se ne poutijo slabo, nato temp.
naglo pade, otrok pa dobi izpuaj, podoben izpuaju pri opicah. Bolezen lahko poteka tudi brez izpuaja in
mine brez posledic.
PETA BOLEZEN( ERYTEMA INFECTIOSUM):
nalezljiva bolezen olskih otrok.
Povzroa jo parvovirus B19. najve obolenj je spomladi in zgodaj poleti.
Prenos: s kapljicami,aerogeno, s transfuzijo krvi in krvnih pripravkov, z matere na plod.
Klinina slika: inkubacija traja obiajno 6-10dni, lahko tudi do 18dni.,2-3 dni imajo ortoci
vroino,glavobol,boleine v miicah, so utrujeni. Sledi 7dni stanje brez simptomov,...sledi obdobje izpuaja na
licih...izpuaj je rdekast, ima dvignjene robove in obliko metulja...v naslednjih dneh se izpuaj raziri po
telesu in udih, je makulopapulozen, traja 1-3tedne in pogosto srbi. Nekateri otroci imajo boleine v sklepih
zaradi vnetja sklepov.
Diag.: klinina slika, seroloka
Zdravljenje: simptomatsko, pri boleinah v sklepih dajemo protivnetna zdravila.
Prepreevanje: okube teko prepreujemo,saj jih veliko poteka subklinino. Cepiva e ni.
OPICE(MORBILLI):
povzroa virus opic.
Prenos: aerogeni, s kunimi kapljicami, z neposrednim ali posrednim stikom.

Klinina slika: inkubacija traja okoli 10dni. V zaetku se pojavijo visoka vroina,kaelj,nahod,vnetje oesne
veznice in hripavost. Po nekaj dneh se vroina znia. V ustih ugotovimo Koplikove pege. 14i dan po okubi
vroina ponovno hiro naraste, pojavi se svetlo rde izpuaj za uesi, na obrazu, po telesu in udih. Vzbrsti se
sprva makulozne, nato postanejo papulozne in se zlivajo. Izpuaj traja 4-7dni.
Diag.: klinina slika, osamitev virusa iz nosno-relnega prostora, ugotovitev antigena opic v izlokih,seroloke
preiskave
Zapleti: sekundarne bakterijske okube(pljunica, vnetje srednjega uesa), akutni postinfekcijski encefalitis,
miokarditis,perikarditis Zdravljenje: protivirusna zdravila, vitamin A, simptomatsko, bakterijske zaplete
zdravimo z antibiotiki
Prepreevanje: cepljenje
RDEKE (RUBELLA):
povzroa virus rdek. Je bolezen otrok in mladostnikov.
Prenos: s kunimi kapljicami, z neposrednjim ali posrednjim stikom
Klinina slika: inkubacija traja 14-21dni. Za zaetni stadij so znailni znaki prehlada, izpuaj se pojavi na
obrazu, iri se na trup,roke in noge. V 24ih urah se raziri po celem telesu, je
rdekast,makulopapulozen,posamien, se ne izliva,lahko srbi,traja do 5dni. Poveane so bezgavke,predvsem na
zatilju in za uesi, so znailen znak okube z virusom rdek
Diag.: klinina slika. Osamitev virusa iz rela,urina,drugih izlokov, seroloka..
Zdravljenje: simptomatsko
Prepreevanje: cepljenje.
GNOJNI MENINGITIS:
je akutna, smrtno nevarna bolezen. Povzroajo jo bakterije, ki vdrejo v moganske ovojnice.
Najpogosteji povzroitelji gnojnega meningitisa so: pnevmokoki, meningokoki,Heamophilus influenzae tipa
B. Bolezen lahko povzroajo tudi streptokoki,stafilokoki, Pseudomonas aeruginosa. Nujno je zgodaj ugotoviti
bolezen, im hitreje doloiti povzroitelja in im hitreje zaeti zdravljenje z antibiotiki.
Prenos: kapljini, aerogeni...posredni in neposredni stik.
Klinina slika: bolezen se zane z vroino in mrzlico. Bolnik ima moan glavobol, ki se stopnjuje. Moti ga
svetloba, prisotna sta slabost in bruhanje. Bolniki imajo boleine v zatilju, so nemirni,
razdraljivi,zmedeni,somnolentni. Bolezen poteka hitro, motnje zavesti se pojavijo e nekaj ur po zaetku
bolezni. Pri ostarelih je klinina slika neznailna. Imajo poviano tel.temp., prisotna je psihina prizadetost. Pri
dojenkih se pojavijo visoka vroina, razdraljivost, odklanjanje hrane,nenavaden jok in zaspanost, lahko tudi
kri.
Diag.: klinina slika, laboratorijske preizkave,bakterioloke preiskave, preiskava moganske tekoine (lumbalna
punkcija),seroloke preiskave,raunalnika tomografija,magnetna resonanca.
Zdravljenje: vzrono z antibiotiki,zdravimo zaplete na osrednjem ivevju,vzdrujemo osnovne ivljenjske
funkcije
Prepreevanje: pri osebah, ki so bile v stiku z bolnikom z gnojnim meningitisom prepreujemo okubo in
bolezen s preventivnim dajanjem antibiotikov. Uspeno je preventivno cepljenje( s pnevmokoknim cepivom,s
cepivom proti H.influenzae tipaB).
Posledice: pri gnojnem meningitisuje smrtnost e vedno velika. Veliko bolnikov ima razline hude posledice:
okvaro sluha,motnje govora,ohromitve,teave pri uenju,motorine okvare,epilepsijo,slepoto,hidrocefalus,...
SEROZNI MENINGITIS:
je akutno ali kronino vnetje moganskih ovojnic.
Povzroitelji so najvekrat virusi (enterovirusi,herpesvirusi,virus
opic,rdek,mumpsa,influence,parainfluence,virus klopnega meningoencefalitisa), lahko tudi bakterije,glive in
zajedalci. Od bakterij je najpogosteja Mycobacterium tuberculosis.
Prenos: je odvisem od povzroitelja. Moen je preko stikov,kapljino,skozi koo z vbodom okuenega klopa.
Klinina slika: v akutni fazi ima bolnik vroino,glavobol,slabost,bruha. Bolezen se lahko zane nenadoma ali
poasi, poteka lahko v eni fazi ali dveh. Simptomi so blaji kot pri gnojnem meningitisu.
Diag.: klinina slika, laboratorijske preiskave(likvor je znailno spremenjen.bister)
Zdravljenje: zdravimo simptome
Prepreevanje: bolezen prepreujemo s cepljenjem proti nekaterim povzroiteljem.
KLOPNI MENINGOENCEFALITIS:
je bolezen osrednjega ivevja.
Povzroitelj je virus klopnega meningoencefalitisa. Virus prenaa klop.Gostitelji virusa pa so razlini gozdni
sesalci.
Prenos: najvekrat z vbodom okuenega klopa, s pitjem okuenega neprekuhanega kravjega ali kozjega mleka
ter mlenih izdelkov.
Klinina slika: inkubacija traja 7-14dni. Okuba lahko poteka brez simptomov ali z neznailnimi simptomi. Prvo
obdobje traja do 8dni. Prisotni so neznailni znaki,slabo poutje,glavobol,poviana tel.temp., boleine v
miicah,znaki prehlada, bruhanje,driska...Sledi prosto obdobje brez simptomov,ki traja 20dni. Drugo obdobje se

kae z znaki prizadetosti osrednjega ivevja. Bolnik ima visoko temp.(ez 39C), glavobol,bruha, in ima
meningealne znake. Meningitisu se pogosto pridruijo znaki encefalitisa: zaspanost,tremor rok in jezika, motnje
zavesti(koma),motnje govora, vedenja in ravnoteja ter kri.
Diag.: epidemioloka,klinina slika...laboratorijske preiskave(znailen likvor), seroloka (specifina protitelesa
IgM.)
Zdravljenje: simptomatsko(analgetiki,antipiretiki), potreben je poitek, rehabilitacija ob morebitnih parezah.
Prepreevanje: zaita pred vbodom klopa, aktiva imunizacija, pasivna imunizacija...( v SLO je obvezno
cepljenje za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okube(gozdarji,vojaki,ola v naravi)
HEPATITIS B:
povzroitelj bolezni je virus hepatitisa B.Virus vstopa v organizem skozi epitelj sluznic,prehaja v lokalne
bezgavke in nato s krvjo v jetra,kjer povzroa bolezen.
Prenos: s spolnim stikom, s krvjo( vbodi z iglami, i zglami pri uivalcih drog, pri tetovai,...) , z matere na plod.
Klinina slika: inkubacija traja 2-4mesece. Bolezen poteka najvekrat subklinino in brez simptomov. e
bolezen poteka z znaki akutnega hepatitisa, je klinina slika podobna kot pri hepatitisu A. Bolnik ima slabi
apetit, toi o slabostih z bruhanjem,ima poviano tel.temp., drisko ali zaprtje. Bolnik opazi temen urin in svetlo
obarvano blato. Sledi zlatenica. Pojavijo se boleine pod desnim rebrnim lokom. Pri otrocih traja bolezen do tri
tedne, pri odraslih pa 4-6tednov. Bolezen pua trajno imunost. Bolezen lahko poteka tudi kot kronini hepatitis.
Pri kronino okuenih se lahko razvijeta ciroza jeter in posledino rak na jetrih.
Zapleti: ciroza jeter, rak jeter..
Diag.: anamneza, klinina slika,laboratorijske preiskave(poviani so jetrni encimi), seroloke preiskave.
Zdravljenje: podkono dajemo injekcije interferona alfa.Prepovedane so alkoholne pijae
Prepreevanje: cepljenje je obvezno za vse zdravstvene delavce in za posamezne skupine preb.homoseksualci,uivalci drog, novorojenki okuenih mater,druinski lani okuenih
HEPATITIS C:
povzroa izrazito kronino potekajoo okubo jeter.
Prenos: s krvjo(nakljuni vbodi, z iglami pri uivalcih drog,pri tetovai,...); z matere na plod,predvsem med
porodom;.
Klinina slika: inkubacija traja 6-7tednov. Veina okub poteka asimptomatsko.Bolezen traja 20let in
ve...velikokrat jo prepoznamo ele v konnem obdobju, ko se razvije huda ciroza jeter.Pozen zaplet je karcinom
jeter.
Diag.: laboratorijski testi, seroloke preiskave,jetrna biopsija
Zdravljenje: simptomatsko, interferon alfa, interferon alfa in ribavirin(protivirusno zdravilo v obliki tablet),
pegiliran interferon alfa...
Prepreevanje: cepiva e ni
HEPATITIS D:
povzroitelj bolezni je virus hepatitisa D. Prenaa se enako kot hepatitis B. Virus lahko povzroa okubo samo
pri bolnikih, ki so bili prej okueni z virusom hepatitisa B ali pri osebah,ki so se istoasno okuile z obema
virusoma. Okuba s hepatitisom D poslaba kronini potek hepatitisa B, ki se lahko kona s smrtjo. Cepljenja ne
poznamo.
HEPATITIS A:
povzroa virus hepatitisa A,bolezen e vedno predstavlja velik problem v deelah v razvoju(slabe hig.
razmere).
Prenos:fekalno-oralni, z okueno vodo,mlekom in hrano.
Klinina slika: klinini potek te bolezni razdelimo v 4.obdobja.Inkubacijska doba traja od 1545dni.Predzlatenno obdobje je podobno kot pri gripi;zvia se tel.temp, pojavijo se znaki znailni za okubo
zgornjih dihal,slabost,utrujenost,glavobol,izguba apetita.to obdobje traja 3-10dni. V zlateninem obdobju se
pojavi zlatenica, najprej v belonicah,nato na koi. Se je temno obarvan,blato je sive barve. Zlatenica traja 13tedne. Ob pojavu zlatenice se poutje bolnika najvekrat izbolja. Okrevanje se zane proti koncu tretjega
tedna. Poutje bolnika se izboljuje,velikost jeter in nivo jetrnih encimov se v serumu normalizira. Pri hepatitisu A
ne poznamo kroninih oblik bolezni in ne klicenotva. Preboleli hepatitis A pua trajno imunost.
Zapleti: so redki
Diag.: jetrni testi, seroloke preiskave
Zdravljenje: specifinega zdravila ni, bolnik ne sme uivati alkoholnih pija.
Prepreevanje: prepreimo s pravilno higieno, pomembno je umivanje rok po uporabi strania in pred jedjo.
Obstaja cepljenje, ki ga priporoamo potnikom v deele,ki je prisoten hepatitis A. Cepljenje zanemo vsaj 2
tedna pred potovanjem
HEPATITIS E:
poteka podobno kot hepatitisA, epidemije se pojavljajo v predelih, kjer ni neoporene pitne vode.obolevajo
zlasti mladi. Bolezen je zelo nevarna za nosenice.
Prenos: fekalno.oralni, z zauitjem s fekalijami onesnaene vode.

Klinina slika: inkubacija traja 4-7tednov, simptomi so podobni kot pri hepatitisu A: izguba
apetita,slabost,bruhanje,poviana tel.temp.,boleina pod desnim rebrnim lokom, zlatenic,poveana jetra. Pri
nosenicah poteka veliko huje in se lahko kona s smrtjo matere in ploda.
Diag.: klinina slika, seroloki testi.
Zdravljenje: simptomatsko.
Prepreevanje: skrb za isto vodo,varno odstranjevanje fekalij in osebno higieno. Cepiva ni.
AKUTNI SALMONELOZNI ENTEROKOLITIS:
izvor okube je najvekrat kontaminirana hrana(perutnina,jajca,mleko,mleto meso,voda in druge pijae).
Prenos: z uivanjem kontaminirane hrane, fekalno-oralni; v bolninicah z dotikom okuenih rok osebja in
premetov.
Klinina slika: inkubacija traja 6-48ur. Nagel zaetek s slabostjo in boleinami v trebuhu, driska(sprva kaasto
blato,nato tekoe,primeana sta lahko sluz in kri.), drisko lahko spremlja visota vroina,glavobol,boleine v
miicah, bruhanje...bolezen traja 2-5dni. Hitro se lahko pojavi dehidracija,posebej pri otrocih. Bolnik lahko izloa
salmonele e 4-5tednov. Antibiotino zdravljenje lahko podalja bacilonotvo.
Diag.: koplokultura
Zdravljenje: nadomeanje tekoine in elektrolite. Dajemo rehidracijsko tekoino in infuzijske raztopine...
Prepreevanje: z zdravo pitno vodo,sanitarno, higiensko urejeno oklje,pravilnim in natannim umivanjem rok,
ustrezna predelava hrane...
ROTAVIRUSNE DRISKE:
povzroitelji so rotavirusi skupin A in B. Najve obolenj je pri otrocih v starosti 6-24mesecev. So pogosti
povzroitelji bolnininih epidemij in pomemben povzroitelj potovanih drisk.
Prenos: fekalno oralni, prek okuenih predmetov, z uivanjem kontaminiranih ivil in vode.
Klinina slika: okuba brez simptomov, akutni gastroenteritis(glavni znaki: driska,bruhanje,vroina in
dehidracija. Iztrebki so tekoi, ponavadi brez primesi sluzi in krvi.) ali kot kronini enteritis (bolezen traja ve
tednov ali celo mesecev; rotavirusi prizadenejo osrednje ivevje; kronini enteritis lahko vodi v
izsuitev,elektrolitske motnje, acidozo, odpoved ledvic in srca;lahko vodi v smrt).
Diag.: dokaz virusnih delcev v iztrebkih, seroloka
Zdravljenje: simptomatsko, nadomeanje tekoine in uravnavanje elektrolitov.
Prepreevanje: higiena rok, varno odstranjevanje fekalij, razkuevanje kontaminiranih predmetov in povrin
POTOVALNA DRISKA:
se pojavi pri potnikih, ki potujejo v tropske in subtrobske predele.(pojavi se infekcijska driska-slabe sanitarne
razmere).
Povzroitelji potovalnih drisk so bakterije,virusi in zajedalci.
Prenos: uivanje s fakalijami kontaminirane hrane in vode.
Klinina slika: inkubacija je kratka. Traja od nekaj ur do nekaj dni. Potniki najvekrat zbolijo v prvem tednu
potovanja. Bolezen se zane z boleinami v trebuhu,navzeo in bruhanjem. Nekateri imajo poviano
tel.temp.,odvajajo tekoe blato od 3-10x/dan.Bolezen traja 3-5dni.
Zdravljenje: nadomeanje tekoino in elektrolite;simptomatska terapija, antimikrobna zdravila.
Prepreevanje: sploni higienski ukrepi, pravilna izbira ivil in pijae, antimikrobna zdravila dajemo po
naroilu zdravnika, imunoprofilaksa...
LAJMSKA BORELIOZA:
povzroa bakterija Borrelia bugdorferi.
Prenos: vbod okuenega klopa iz rodu Ixodes;vbodi in piki drugih okuenih insektov.
Klinina slika: Zgodnja okuba: kone spremembe(erythema migrans),ki sledijo so odraz lokalnega irjenja
povzroitelja po koi.nekaj dni ali tenov kasneje vdrejo borelije v kri in se raznesejo v tkiva. Moen je tudi razsoj
prek limfe.Sledi latentno obdobje, ki traja od nekaj dni do najve nekaj tednov ali celo let, ko se okuba kae kot
prizadetost ivevja,srca,sklepov,...
Diag.: anamneza bolnika, klinina slika,seroloka;
Zdravljenje: antibiotiki,simptomatsko;
Prepreevanje: zaita pred vbodom klopa, odstranitev klopa in opazovanje koe ter obisk pri zdravniku ob
spremembah na koi ERYTHEMA MIGRANS:
Erythema migrans je najpogosteji klinini znak zgodnje lymske borelioze. Okuba je lahko omejena samo na
koo, lahko jo spremlja razsoj bakterije B. burgdorferi sensu lato v kri, ali pa druge manifestacije lymske
borelioze, kot so prizadetost ivevja, srca in sklepov
AIDS:
je zadnja,konna faza okube z virusom loveke imunske pomankljivosti-HIV.Okuba s HIV je okuba limfatinih
tkiv in organov(bezgavke,vranica,kostni mozeg,prieljc...itd.) Virus HIV napada celice pomagalke in monocitnomakrofagne celice. Imunski sistem ne more uinkovito zatreti okube.
Prenos: spolni stik,s krvjo in krvnimi pripravki; z matere na plod in otroka.
Klinina slika: nastajajo opurtunistine okube in rakasta obolenja.Priblino 3tedne po okubi se pojavi
klin.slika podobna infekcijski mononukleozi:pov.tel.temp.,poveane lokalne bezgavke,boleine v relu,

izpuaj...iz HIV se AIDS v povpreju razvije 10let po okubi.V tem obdobju nastanejo razlini tumorji, HIVencefalopatija, teave s spominom, vedenjske spremembe,kri,tremor,...razvije se demenca. Bolniki umrejo
zaradi odpovedi funkcij vitalnega organa ter spremljajoih zapletov bolezni HIV.
Zdravljenje: zdravila,ki bi uniilo HIV ni,zdravi pa se osnovno okubo s HIV; oportunistine okube;rakaste
novotvorbe.
Prepreevanje: Cepiva e ni. Ljudi je potrebno seznaniti o nainu okube s HIV. Svetujemo spolne odnose z
enim partnerjem. Pravilna uporaba kondomov mono zmanja monost okube. Pregledana mora biti kri
krvodajalcev. Uivalcem drog nudimo brezplane igle. V zdravstvu upotevamo ukrepe za prepreevanje
prenosa okub s krvjo in izloki.
SEPSA:
sistemska bolezen, ki jo povzroajo patogeni mikroorganizmi in njihovi toksini v krvi in drugih tkivih, izzivajo
obrambo imunskega sistema s klininimi znaki, kot so hipertermija,tahikardija,tahipneja
Atipina PLJUNICA: (virusna)
Prenos: kapljino, kontaktno,
Klinina slika:pov.temp.,suh kaelj,boleina v prsnem kou, dispnea
Zdravljenje: vzrono, simptomatsko
Prepreevanje: dojenje, izloacija,umivanje rok.
BAKTERIJSKA PLJUNICA:
Bakterijska pljunica nastane zaradi dodatne bakterijske okube ob prebolevanju gripe. Obiajno je otrok e
nekaj dni brez temperature, se bolje pouti, nato pa nenadoma ponovno dobi visoko temperaturo, bolj kalja ter
tee, pospeeno diha. Zdravnik, ki otroka pregleda, razlikuje virusno od bakterijske pljunice v poteku gripe po
rentgenski sliki plju in beli krvni sliki. Bakterijsko pljunico zdravimo z ustreznimi antibiotiki.
VNETJE SREDNJEGA UESA:
Znailnost: prisotnost tekoine v srednjem uesu,
Povzroitelji: bakterije 70%, virusi 30%,
potek: akutno vnetje 3tedne, subakutno vnetje do 12tednov, kronino vnetje ve kot 12 tednov,
Klinina slika: poviana temperatura, nespenost, jokavost, zaspanost, vrtoglavica, umenje, boleine v
uesu, izcedek, slab sluh,
Diag.: pordelost bobnia,
Zdravljenje: akutno vnetje - v 60% spontana ozdravitev, antibiotik; kronino vnetje izboljanje okolja,
adenotomija, prepihovanje tub, ORL posegi,
Zapleti: motnje v razvoju govora, slabi sluh,
Prepreevanje: izboljanje okolja, preventivno antibiotiki.
MALARIJA:
Epidemiologija: 500 mio/leto, smrt 2 mio/ leto, prenos: samica komarja Anofeles.
Klinina slika: - lahka oblika: nenaden zaetek z mrzlico, temperatura nad 40, nemir, kri, bruhanje; potenje z
zniano temperaturo in osveujoi spanec; interval: dobro poutje do naslednjega intervala; ev kaelj, glavobol,
driska, mialgije, zlatenica - huda oblika: cerebralna malaria s komo in nevrolokimi simptomi, huda anemija,
ledvina okvara ( diureza), hipoglikemija, sistolni tlak, motnje koagulacije, krvavitve, DIK, motnje zavesti,
izrpanost, ikterus, bruhanje, parazitemija,- ponovitev malarije: po uporabi antimalarikov, ki ne delujejo na
zunajeritrocitni cikel, pri nezdravljenih v akutnem obdobju.
Diagnoza: anemija, zniani TR, LY, povian AST, BIL, ev znian G, acidoza, dokaz parazita v krvi: razmaz, gosta
kaplja
Zdravljenje: klorokin fosfat, klorokin hidroklorid, kinin fosfat, primetamin s sulfadiazinom, meflokin, proguanil.
Prepreevanje: osebni zaitni ukrepi: tesno oprijeta obleka pokrito celo telo, repelenti v spalnicah,
permetrin (obleka in okenske mree), preventivna uporaba zdravil: 1 2 tedna pred potovanjem in 6 tednov po
konanem potovanju.
INFEKCIJSKE BOLEZNI:
So bolezni, ki jih povzroajo MO (bakterije, virusi, glive, paraziti).
irjenje: osebe v inkubaciji, bolniki, rekonvalescenti, osebe z latentno okubo, zaasni ali trajni klicenosci in
nosilci MO na sluznicah, v krvi in tkivih.
Pojav: sporadino (zbolijo posamezniki), epidemino (zbolijo ljudje na irem obmoju), pandemino (raziritev
obolenja po kontinentu), endemino (stana prisotnost bolezni na enem mestu).
Povzroitelji: eksogeni-zunanji zajedalci (zrak, aerosol, zloki dihal, slina, prah, voda, hrana, piki uelk, ugrizi
ivali, stik z bolnikom, pokodbe, okuene injekcije, stik z okueno krvjo); endogeni notranji zajedalci (1014
bakterij, 150 vrst virusov, glive, paraziti, okvarjena imunska obramba, patogeni mikrobi)
Simptomi, znaki: Nespecifini zgodnji znaki: slabo poutje, blag glavobol, utrujenost, izguba apetita, motnje
koncentracije, lokalni znaki vnetja: rdeina, boleina, toplota, oteklina, motena funkcija, Sistemski simptomi in
znaki: vroina, mrzlica, glavobol, boleina v miicah, dehidracija, zmedenost, delirij.
Lab. preiskave: odvzem vzorca, barvanje po G, doloanje antigena iz likvorja, hitri antibiogram, hemokultura,
seroloke preiskave (IgM, IgG).

KOLERA:
Vibrio cholerae, V.El Tor; G neg bikasta bakterija, enterotoksin. Epidemiologija: endemija, epidemija, pandemija;
potek: asimptomatski huda oblika; poletje, otroci> odrasli; bacilonostvo: 2t. Patogeneza: usta revo
koleragen, revo nepokodovano IgM, IgG, IgA.
Klinina slika:inkubacija 12-72 ur, lahka-huda oblika; nenaden zaetek, vodena driska, brez trebunih krev,
bruhanje, miini kri, huda dehidracija, ok, smrt; trajanje 12ur do 7 dni.
Diagnoza: klinina slika in epidemioloke okoliine; izolacija iz blata, IFT, ptt.
Prognoza: dobra, smrtnost 1%.
Zdravljenje: rehidracija; atb 3 dni.
Prepreevanje: higienski ukrepi; ve pralnih cepiv raziskujejo
DRISKE Z ESCHERICHIA COLI:
nevirulentni sevi E. coli: normalna revesna flora, enterovirulentni sevi E. coli driske: enterotoksigeni sevi E. coli,
enteroagregativni sevi E. coli, enteropatogeni sevi E. coli, enteroinvazivni sevi E. coli, enterohemoragini sevi E.
coli. Epidemiologija: rezervoar: lovek, ivali; prenos: fekalno- oralen, direkten, indirekten.
Diagnoza: izolacija blata, seroloka.
Zdravljenje: rehidracija, dieta, simptomatsko zdravljenje, atb. Prepreevanje: higiena, atb profilaksa za driske
na potovanjih odsvetujejo.
KUGA:
Yersinia pestis G neg kokobacil. Epidemiologija: pandemije; endemina obmoja: Azija, Afrika, rezervoar:
glodalci, podgane, bolh, silvatina in urbana kuga,
Prenos: ugriz okuene ivali ali pik bolhe, neprimerno kuhano meso okuene ivali, aerogeno izkaljani delci
bolnika, sluznica oesne veznice ali rela, laboratorijska okuba.
Patogeneza: Y. Pestis najbolj invazivna in virulentna bakterija, koa - regionalne bezgavke vnetje ozdravitev ali hematogeni razsoj - septina kuga, pljua fulminanten potek smrt.
Klinina slika: bubonska kuga, septina kuga, pljuna kuga, mgt, faringitis, GIT simptomi
Bubonska kuga (90%): inkubacija 2-7 dni, nenaden zaetek, poviana temperatura, mrzlica, glavobol,
utrujenost, slabost, bruhanje, boleine v trebuhu, driska. V 1 dnevu: poveane bezgavke buboni. Nemir,
prizadetost, somnolenca, kri, poveana jetra, poveana vranica. Po 1 tednu postopna ozdravitev; zagnojitev
bubonov - flegmona
Septina kuga: inkubacija 2-7 dni, kot G neg sepsa, brez poveanih bezgavk, nevroloki simptomi
Pljuna kuga: primarna ali sekundarna bolezen, najhuja hemoragina pljunica: poviana temperetura, kaelj,
hemoptize, dispnea, boleina za prsnico. Visoka kunost in smrtnost
Diagnoza: epidemioloke okoliine iin KS, izolacija bacila iz krvi, bezgavke, izpljunka, seroloke preiskave.
Zdravljenje: streptomicin, tetraciklini, kloramfenikol. Prognoza: smrtnost 5%. Prepreevanje: iztrebljanje podgan,
insekticidi, izolacija bolnikov, zaita v laboratoriju, preventivno atb ob stiku
MUMPS (PAROTITIS EPIDEMICA):
Epidemiologija: samo lovek; zmanjana kunost; otroci, prenos: tesen stik, kune kapljice, slina, direkten stik,
pojav: pozimi, spomladi; sporadino, epidemino.
Klinina slika: inkubacija: 13 18 dni, slabo poutje, temperatura 40 stopinj, boleine v eljustih, testasta
oblika obuesne slinavke, suha usta.
Zapleti: orhitis, mastitis, ooforitis, pankreatitis, okvare sluha, CS: mgt, encefalitis, paralize, nevritis.
Diagnoza: klinina slika, poviana amilaza, izolacija virusa, seroloke preiskave.
Zdravljenje: simptomatsko, ev hiperimuni gamaglobulini.
Prepreevanje: cepivo: mrtvo ali atenuirano
TOKSOPLAZMOZA:
Prirojena toksoplazmoza: splav, prezgodnji porod, mrtvorojenost, otrok z bolezenskimi simptomi in znaki,
tveganje oveano v kasnejih mesecih nosenosti, stopnja okvare poveana v zgodnji nosenosti, otrok:
horioretinitis, mikrocefalija, ikterus, hepatosplenomegalija, kalcifikacije v moganih.
Klinina slika: - pridobljena toksoplazmoza: inkubacija 1 3 tedne, enostranska prizadetost bezgavk,
temperatura, utrujenost, mialgije, potenje, izpuaj, - toksoplazmoza pri IK: fulminanten potek, poveana
smrtnost, prizadetost CS, izpuaj, miokarditis, pljunica, - oesna toksoplazmoza: 35% vseh horioretinitisov.
Diagnoza: izolacija povzroitelja, histoloka diagnoza, PCR, seroloke metode, LP, RTG, CT, MRI.
Zdravljenje: spiramicin, pirimetamin, sulfadiazin.
Prepreevanje: termina obdelava mesa, pranje sadja in zelenjave, higiena rok, zaita pred muhami,
vrtnarjenje z rokavicami, dezinfekcija majih zabojev, pregled krvi za transfuzijo