MAG Ciglar Tomaz 1981

UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE
Toma CIGLAR
MONOST ODJEMA VODE IZ REKE MURE ZA

NAMAKANJE KMETIJSKIH ZEMLJI V
KATASTRSKI OBINI GORNJA BISTRICA
MAGISTRSKO DELO
Maribor, 2014
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE
KMETIJSTVO
Toma CIGLAR
MONOST ODJEMA VODE IZ REKE MURE ZA

NAMAKANJE KMETIJSKIH ZEMLJI V
KATASTRSKI OBINI GORNJA BISTRICA
MAGISTRSKO DELO
Maribor, 2014
POPRAVKI:
III
Ciglar T. Monost odjema vode iz reke Mure za namakanje kmetijskih ... obini Gornja Bistrica.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2014
Magistrsko delo je bilo opravljeno v okviru podiplomskega magistrskega programa

Kmetijstvo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru, pod
mentorstvom izr. prof. dr. Mirana LAKOTE.
Komisijo za oceno in zagovor magistrskega dela sestavljajo:
Predsednik: red. prof. dr. Branko KRAMBERGER

Mentor:
izr. prof. dr. Miran LAKOTA
Somentor: izr. prof. dr. Denis STAJNKO
Lektorirala: prof. Nea Ritlop profesor slovenine in sociologije
Magistrsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.
Datum zagovora: 27. junij 2014
IV
Monost odjema vode iz reke Mure za namakanje kmetijskih zemlji v katastrski

obini Gornja Bistrica
UDK: 631.67:631.674(043)=163.6
V magistrski nalogi se obravnava monost odjema vode iz reke Mure in njenih rokavov za
namakanje kmetijskih zemlji v katastrski obini Gornja Bistrica. Prav tako se obravnava
potreba po namakanju poljin, saj rastline s padavinami v asu vegetacije ne dobijo
zadostne koliine vode. Koliina padavin se v zadnjih estih letih manja; v letu 2009 je
padlo v vegetacijskem obdobju nekaj ve kot 600 mm padavin, v letu 2013 pa samo e 430
mm. Velik problem predstavlja neenakomerna porazdelitev padavin, za katero je dober
primer leto 2013, ko je celo leto padlo 912 mm, kar je nadpovpreje zadnjih nekaj let,
vendar je julija, ko je bilo povpreje temperatur najvije, padlo zgolj 14,8 mm padavin. To
je povzroilo na poljinah nepopravljivo kodo in s tem tudi velik izpad pridelka ter
posledino izpad prihodka. Da bi se temu izognili, je potrebno zgraditi namakalne sisteme,
s katerimi bi lahko nadomestili pomanjkanje padavin. Katastrska obina Gornja Bistrica
ima 250 ha obdelovalnih povrin od tega bi se namakalo 160 ha. Za namakalni sistem
takega obsega je potrebno zagotoviti vodni pretok 160 l/s. Ugotovili smo, da bi lahko
obnovljena stara struga reke Mure zagotavljala potrebno koliino vode za namakalni
sistem z minimalnim vplivom na vodni reim.
Kljue besede: reka Mura / namakanje / padavine / temperatura / namakalni sistemi /

vodni pretok / kmetijska zemljia
OP: X, 75 s., 5 pregl., 11 graf., 25 slik, 29 ref.
V
Possibility of water outtake from Mura river for irrigation of arable land in cadastral
Municipality Gornja Bistrica
The master thesis deals with the possibility of using water from the river Mura and its
branches for irrigation of agricultural land in cadastral Municipality Gornja Bistrica. It also
deals with the need for irrigation of crops, since plants do not get sufficient amounts of
water with precipitation. Precipitation in the last six years tends to decline; in 2009 there
was more than 600 mm of rainfall in vegetation period, while in 2013 there was only 430
mm. Problematic is also uneven distribution of rainfall; a good example of that is the year
2013 when there was 912 mm of rainfall, which is above the average of the last few years,
but in July, when the average temperatures are the highest, there was only 14.8 mm of
rainfall. This causes irreparable damage to crops, and therefore also a large crop failure,
consequently also a loss of income. To avoid this problem it is necessary to build irrigation
systems which can compensate for the lack of precipitation. Cadastral municipality Gornja
Bistrica has 250 ha of arable land, of which 160 ha would be irrigated. For the irrigation
system of such magnitude it is necessary to provide a water flow rate of 160 l/s. We found
out that the renovated old riverbed of the river Mura could provide the required amount of
water for the irrigation system with minimal impact on the water regime.
Key words: Mura river / irrigation / precipitation / temperatures / irrigation system / water
flow / arable land
NO: X, 75 P., 5 Tab., 11 Graph., 25 Pic., 29 Ref.
VI
Kazalo vsebine
UVOD ............................................................................................................................ 1
1.1 Reka Mura kot potencialni vodni vir za namakanje kmetijskih zemlji .......... 2
1.2
Povod za delo ........................................................................................................... 3
1.3
Namen naloge .......................................................................................................... 4
1.4
Delovne hipoteze...................................................................................................... 5
PREGLED OBJAV ....................................................................................................... 6

2.1
Ranjena reka ........................................................................................................... 6
2.2
Raba vode v kmetijski pridelavi ............................................................................ 6
2.2.1
Perspektive povrinskih voda na poreju Mure za namakanje kmetijskih

zemlji ............................................................................................................... 8
2.2.2
Obseg povrin, primernih za namakanje v Sloveniji, z direktnim odvzemom iz

vodotoka ............................................................................................................. 9
2.2.3
Monosti rabe vode iz obstojeih vodnih akumulacij za namakanje ............... 11
2.2.4
Raba vode iz istilnih naprav za namakanje kmetijskih zemlji .................... 13
2.3
Hidrologija reke Mure .......................................................................................... 16
2.3.1
Opis reke Mure ................................................................................................. 16
2.3.2
Hidroloke znailnosti reke Mure .................................................................... 17
2.3.3
Analiza pretokov reke Mure ............................................................................. 20
2.3.4
Kakovost vode .................................................................................................. 22
2.4
Klimatske znailnosti poreja Mure ................................................................... 23
2.5
Kmetijstvo v Pomurju .......................................................................................... 26
2.5.1
2.6
Kmetijstvo ob reki ............................................................................................ 27
Namakanje ............................................................................................................. 27
2.6.1
Namakalni sistemi ............................................................................................ 28
2.6.2
Naini namakanja ............................................................................................. 29
2.6.3
Filtracija ........................................................................................................... 34
2.7
Tla .......................................................................................................................... 37
2.8
Enostavni namakalni sistem................................................................................. 38
VII
2.9
3
Veji namakalni sistemi na poreju Drave in Mure .......................................... 40
MATERIALI IN METODE DELA ........................................................................... 42

3.1
GIS sistem in programska orodja ....................................................................... 42
3.2
GPS ......................................................................................................................... 44
3.3
Javni pregledovalnik grafinih podatkov MKO-RKG ...................................... 44
3.4
Meritev preseka in doline stare struge ter izraun vodnega volumna in

pretoka .................................................................................................................... 45
3.5
CROPWAT 8.0 ...................................................................................................... 46
3.6 Izraun vodnega pretoka za namakalni sistem ................................................... 47

3.6.1
Prvi primer, povpreen dnevni pretok .............................................................. 47
3.6.2
Drugi primer, maksimalni pretok ..................................................................... 48
3.6.3
Tretji primer, izraun pretoka ob upotevanju namakalnega razporeda .......... 49
3.7
WALTERGAUSSENOV klimadiagram........................................................... 49
4 REZULTATI Z RAZPRAVO .................................................................................... 50

4.1
Predvidene namakalne povrine .......................................................................... 50
4.2
Kulture na tem obmoju ...................................................................................... 51
4.3
Analiza padavin in temperatur v Pomurju ........................................................ 52
4.3.1
4.4
Vodna bilanca v vegetacijskem obdobju .......................................................... 57
Zasnova namakalnega sistema............................................................................. 58
4.4.1
Lokacija struge (vodni vir) ............................................................................... 58
4.4.2
Razdalje od namakalnih povrin ...................................................................... 59
4.4.3
Dolina in presek vodotoka stare struge .......................................................... 61
4.5
Vodna bilanca reke Mure ..................................................................................... 64
4.5.1
Grafikon spreminjanja vodnega pretoka glavnega toka od 2003 do 2012 ....... 64
4.5.2
Vodni pretok reke Mure v vegetacijskem obdobju od 2003 do 2012 .............. 66
4.5.3
Doloitev povpreja majhnega vodnega pretoka ............................................. 67
4.6
Potrebne koliine vode za namakanje ................................................................. 67
4.6.1
Primer 1: Izraun povprenega dnevnega pretoka v celotnem namakalnem

obdobju ............................................................................................................. 68
4.6.2
Primer 2: Izraun pretoka v primeru delovanja vseh namakalnih naprav ........ 69
VIII
4.6.3
Primer 3: Izraun maksimalnega pretoka, z upotevanjem namakalnega

razporeda........................................................................................................... 70
Sklep .............................................................................................................................. 72
Literatura ..................................................................................................................... 73
IX
Kazalo preglednic
Preglednica 1: Ocenjena koda zaradi sue po podatkih SURS (v ) (MKO 2013) ............. 4
Preglednica 2: Namakalne povrine in dejansko namakane povrine na prostem po
kohezijskih regijah v Sloveniji (SURS 2009). ............................................... 7
Preglednica 3: Obseg povrin, primernih za namakanje, na obmoju povodja Mure
(CRP 2012). ................................................................................................. 11
Preglednica 4: Seznam krajevnih istilnih naprav na povodju reke Mure (CRP 2012) ...... 14
Preglednica 5: Letna potrebna koliina vode za namakanje za koruzo (CROPWAT
2013) ............................................................................................................ 68
Kazalo grafikonov
Grafikon 1: Homogenost pretokov z izbranih postaj s podatki med leti 19652005

(Brilly in sod. 2011). ......................................................................................... 20
Grafikon 2: Analiza vodnega pretoka reke Mure v letih 20032012 (ARSO 2013) ......... 21
Grafikon 3: Povprene letne, minimalne letne in maksimalne letne vsote padavin za
obdobje 19612005 (Brilly in sod. 2011) ....................................................... 24
Grafikon 4: Klimadiagram 1:6 postaja Murska Sobota med leti 1981 2010 (ARSO
2013) ................................................................................................................. 25
Grafikon 5: Grafikon vsote letnih padavin v obdobju 19842013 (ARSO 2013)............. 53
Grafikon 6: Walter-Gaussenov Klimadiagram 1:6 v obdobju 20042013 (ARSO
2013) ................................................................................................................. 54
Grafikon 7: Walter-Gaussenov Klimadiagram 1:6 v obdobju 20092013 (ARSO
2013) ................................................................................................................. 55
Grafikon 8: Walter-Gaussenov Klimadiagram 1:4, leto 2013 (ARSO 2013) .................... 56
Grafikon 9: Grafikon vsote padavin v vegetacijskem obdobju za leta 20042013
(ARSO 2013) .................................................................................................... 57
Grafikon 10: Pretok reke Mure v obdobju 20032012 (ARSO 2013) ............................. 65
Grafikon 11: Povpreni pretok vode 20032012 v vegetacijskem obdobju 1. 430. 9
(ARSO 2013) .................................................................................................. 66
X
Kazalo slik
Prikaz kmetijskih zemlji, potencialno primernih za namakanje (CRP 2012). .... 8

Potencialna obmoja namakanja neposredno iz vodotokov (CRP 2012) ............. 10
Perspektivne vodne akumulacije za namakanje (CRP 2012) ................................ 13
Poreje reke Mure v Sloveniji, hidrografska mrea in podzemna voda
(Globevnik 2007) .................................................................................................. 18
Slika 5: Povpreje padavin v poreju Mure med leti 1971 in 2005 (Brilly in sod.
2011) ...................................................................................................................... 24
Slika 6: Bobenski namakalnik z razprilno obo (www.amacoint.com 2. 2. 2013) ........... 31
Slika 7: Bobenski namakalnik z razprilno armaturo (www.beinlich-beregnung.de 2.
2. 2013) .................................................................................................................. 31
Slika 8: Infiltracija vode na lahkih peenih tleh (Pintar 2003). ......................................... 34
Slika 9: Infiltracija vode na tekih glinastih tleh (Pintar 2003)........................................... 34
Slika 10: Shematski prikaz peenega filtra (Phocaides 2000) ........................................... 35
Slika 11: Shematski prikaz hidrociklinega filtra (Phocaides 2000) ................................... 35
Slika 12: Shematski prikaz mrenega filtra (Phocaides 2000) ............................................ 36
Slika 13: Prikaz diskastega filtra (Phocaides 2000) ............................................................ 36
Slika 14: Vodna rpalka, ki jo poganja sam reni tok (www.riferam.com 8. 9. 2013) ....... 38
Slika 15: Shematski prikaz delovanja vodne rpalke (www.omafra.gov.on.ca 8. 9.
2013) ...................................................................................................................... 39
Slika 16: Predvidene namakalne povrine v katastrski obini G. Bistrica (MKO-RKG
2013) ...................................................................................................................... 50
Slika 17: Vodna bilanca v vegetacijskem obdobju v letu 2013 (ARSO 2013) ................... 58
Slika 18: Hidrografija renih rokavov Mure v katastrski obini Gornja Bistrica (MKORKG 2013) ............................................................................................................ 59
Slika 19: Razdalje predvidenih vodnih virov od namakalnih povrin (MKO-RKG
2013) ...................................................................................................................... 60
Slika 20: GPS meritev doline stare struge 1 ...................................................................... 61
Slika 21: GPS meritev doline stare struge 2 ...................................................................... 61
Slika 22: Presek vodotka struge 1........................................................................................ 62
Slika 23: Presek vodotoka struge 2...................................................................................... 62
Slika 24: 3D-oblika struge ................................................................................................... 63
Slika 25: Prikaz celotnega volumna struge 1....................................................................... 63
Slika 1:
Slika 2:
Slika 3:
Slika 4:
1
UVOD
Pridelavo zelenjave si danes brez namakanja ve ne moremo predstavljati. Drugae je v

poljedelstvu, kjer se namaka zgolj majhen odstotek vseh njivskih povrin. Vendar se tudi
tu kaejo spremembe, namakanje edalje bolj prodira v tehnologijo pridelave poljin. Do
sedaj je veljajo preprianje, da se namakanje poljin, zlasti koruze, ne splaa. Mnenja
pridelovalcev so v zvezi z namakanjem koruze e od nekdaj deljena. Veliko jih meni, da je
negospodarno, vendar opaamo iz prakse, da temu ni tako.
Izkunje kmetov iz velikega namakalnega sistema OrmoVelika Nedelja kaejo, da se
tudi koruzo, ki je z nekaj ve kot 65 tiso hektarji najbolj razirjena poljina, kljub vsemu
izplaa namakati (Grabar 2013). Klimatske razmere bodo pridelovalce prisilile, da bo
namakanje poljin in trajnih nasadov postalo nujen ukrep. edalje pogosteja so suna
leta, kjer je izpad pridelka od 40 % do 90 %, kar je lahko za kmetijo, ki se ukvarja zgolj s
prodajo pridelkov, usodno. Kljub temu se interes kmetov za namakalne sisteme precej
spreminja, povea se v sunih letih in spet upade, ko je padavin zadosti; predvsem zaradi
strokov, ki so povezani z namakalnimi sistemi, dolgotrajnimi postopki pridobivanja
soglasij, spremembami obinskih prostorskih nartov, gradbenimi dovoljenji in drugimi
birokratskimi preprekami. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje podpira izgradnjo velikih in
majhnih namakalnih sistemov in jih bo tudi vse do leta 2020 financiralo, v ta namen je
predvidenih 24 mio . Tako je v nartu izgradnja velikega namakalnega sistema na poreju
reke Mure (ARSO 2012).
Reka Mura, ki tee v Sloveniji v neposredni bliini kmetijskih zemlji, ima velik
potencial kot vodni vir, saj znaa povpreje nizkih pretokov priblino 70 m3/s, kar pomeni,
da bi lahko z maksimalno 7 % odjemom pretoka zagotavljali vodo za namakanje vseh
potencialno primernih kmetijskih zemlji (CRP 2012).
2
1.1 Reka Mura kot potencialni vodni vir za namakanje kmetijskih zemlji
Reka Mura tee po Sloveniji od Ceraka, kjer je do Gornje Radgone mejna reka z Avstrijo,
do mejnega prehoda Petiovci pri Lendavi, tu predstavlja mejo s Hrvako. To je niinski
del slovenskega ozemlja, kjer je kmetijstvo mono razvito, naselja pa strnjena. Reka vijuga
med polji in gozdovi in se vekrat priblia naseljenim obmojem. V katastrski obini
Gornja Bistrica loi glavno strugo reke od obdelovalnih povrin ozek pas gozdov. e blije
obdelovalnim povrinam je stara struga reke, ki se priblia poljem na 200 m in predstavlja
potencialno vodo za namakanje kmetijskih zemlji (NKZ). Skupna povrina kmetijskih
zemlji v katastrski obini Gornja Bistrica znaa priblino 250 ha, od tega so vsaj na 35 %
ita, ki se ne namakajo, torej znaa potencialna neto povrina za namakanje priblino 160
ha. Reka Mura ima zadostno koliino vode in pretoka, da odjem vode za namakalni sistem
takega obsega ne bi vplival na njen vodostaj, oziroma bi bil ta vpliv zanemarljiv. Na tem
podroju se pojavljata dve monosti za odjem vode.
Prva monost bi bila, da bi se voda za namakalne sisteme odjemala neposredno iz stare
struge preko cevovodov, ki bi bili speljani iz struge do jakov na poljih. Tak sistem bi bil
manj obremenjujo za okolje, saj bi bili cevovodi v tleh, vejega gradbenega posega v
okolje pa tudi ne bi bilo. Malo veje tveganje bi pri tem sistemu predstavljalo spreminjanje
vodostaja, vendar bi tudi povpreni manji vodni pretok zagotavljal zadostne koliine vode
za predvidene namakalne sisteme.
Druga monost bi bila izgradnja akumulacijskega jezera, ki bi se napajalo z vodo iz struge
reke, posebno pri vijem vodostaju. Iz akumulacije bi se potem rpala voda za namakalne
sisteme. Slabost tega sistema je veja obremenitev ter poseg v okolje, potrebno bi bilo
namre zagotoviti precejnjo povrino za akumulacijsko jezero in kanal za polnjenje le
tega. Prednost predstavlja nadzor in zbiranje vode za namakalne sisteme, ko to najbolj
potrebujemo. Nekaj takih akumulacij v poreju Mure e obstaja (poglavje 2.2.3), vendar se
voda ne uporablja za namakanje, kljub predvidevanjem stroke, da je vode dovolj.
3
1.2
Povod za delo
Povprena letna viina padavin za Pomurje (meteoroloka postaja Murska Sobota, merilno
mesto Rakian) v obdobju 19842013 znaa 801 mm (ARSO 2013). Na padavinski
postaji Srednja Bistrica, ki je sosednja vas Gornje Bistrice, kae povpreje v tem obdobju
780 mm, kar je v slovenskem povpreju najmanj. Za intenzivno pridelavo poljin je ta
koliina premajhna, e posebno v vegetacijskem obdobju, ko rabijo rastline najve vode.
Pomanjkanje vode na tem obmoju skoraj vsako leto vpliva na zmanjanje pridelka veine
poljin in zelenjave. koda, ki so jo utrpeli kmetje v katastrski obini Gornja Bistrica v
letu 2013, je znaala:
-
koruza za zrnje 40 %
oljne bue 50 %
koruza za silao 40 %
esen 50 %
rdea pesa 50 %
pozni krompir 40 %
paprika 50 %
pozno zelje 50 %
(Obina renovci 2013)
V drugih obinah, kjer so tla bolj peena, je bila koda znatno veja, tudi 80 % ali ve.
Tako kot v letu 2012 je bila sua tako obsena, da je bila proglaena za naravno nesreo.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS nekaj te kode sicer povrne, vendar ta znesek nikoli
ne odtehta realne kode, ki jo je kmet utrpel. Prav zaradi tega je na teh obmojih smiselno
razmisliti o izgradnji namakalnih sistemov in na ta nain prepreiti kodo zaradi
pomanjkanja padavin, e posebno, e imamo v bliini obdelovalnih povrin zadosten vodni
vir. V preglednici 1 je podana ocenjena koda zaradi sue v zadnjih 10 letih in izplaana
dravna pomo. V sunih letih 2003, 2004, 2006, 2007 je drava po sui izplaala slabo
tretjino ocenjene kode, v letu 2012 pa samo e 10 %.
4
V letu 2012 je bila ocena kode zaradi sue na kmetijskih kulturah, ki so bile pokodovane
preko 30 %, ugotovljena v viini 56.510.351,55 evrov. Sua je v 122 obinah prizadela
17.279 okodovancev na skupaj 106.540,02 ha kmetijskih povrin (MKO 2013).
Preglednica 1: Ocenjena koda zaradi sue po podatkih SURS (v ) (MKO 2013).
1.3
Leto
2003
2004
2006
2007
2012
Ocena kode po
sui
128.384.000
300.000
49.958.000
16.382.000
56.510.351
Izplaana
dravna pomo
koda po sui
36.846.208
76.500
13.988.240
4.586.960
5.651.035
Namen naloge
Namen naloge je:

-
prikazati monosti izgradnje namakalnega sistema za namakanje kmetijskih povrin

v katastrski obini Gornja Bistrica;
prikazati sposobnost zagotavljanja koliine vode iz stare struge, ki je predvidena

kot vodni vir;
utemeljiti potrebo po namakanju;
opisati monosti in pozitivne lastnosti obnovitve sedaj suhega renega rokava.

Kmetijske povrine se nahajajo ob reki Muri in njenih rokavih, ki so tudi
predvideni kot vodni vir. Skupna povrina, ki je predvidena za namakanje znaa,
priblino 160 ha. Predvideni naini namakanja so kapljino namakanje in bobenski
namakalniki, odvisno od kultur, ki se bodo namakale.
5
1.4 Delovne hipoteze

Predvidene delovne hipoteze so:
z obnovitvijo izsuenega rokava reke Mure zmanjamo razdalje glavnih cevovodov

do namakalnih povrin;
domnevamo, da bo koliina vode v obnovljeni strugi zadostovala za zagotavljanje

vode celotnemu namakalnemu sistemu v katastrski obini Gornja Bistrica,
maksimalni odjem namakalnega sistema ne bi presegal 7 % povpreja nizkih

vodnih pretokov;
razdalje od vodnega vira do namakalnih povrin v nobenem primeru ne presegajo 3

km in vertikalne viinske razlike 100 m, ki je maksimalna razdalja za racionalno
izgradnjo namakalnega sistema.
6
2.1
PREGLED OBJAV
Ranjena reka
Pomen vode, gospodarjenja z njo in sobivanja so poznali e nai predniki, ki so reko Muro
spotovali in se z njo nauili iveti. O tem govori tudi Tine Mlinari, pisatelj, pesnik in
velik borec za reko Muro, da naj ostane im bolj podobna svojemu naravnemu stanju.
Mura, nestabilna niinska reka. iroko ravan pridno zasipava s peskom in prodom. Skozi
stoletja preminja strugo, prelaga korito, se cepi na rokave, vijuga, spodkopava breino
in zakrvavi. Odvzame prst in jo kot rezultat naravne somernosti odloi drugje. Kri,
pomeana s prstjo, daje po keltskem izroilu ivim bitjem ivljenje. Je torej naelo spoetja
in rojstva. Venomer sili proti jugu in spua sledi, kar pomeni najdenje resnice. Dela
mrtvice pa tudi prodnate otoke, kjer se sonijo in gnezdijo vodne ptice kot simbol razmerja
med nebom in zemljo. Elementi ljubezni in zdruitve. (Mlinari 1996).
2.2
Raba vode v kmetijski pridelavi
V letu 2012 je bil dokonan ciljno raziskovalni program, v nadaljevanju CRP, z naslovom
Projekcija vodnih koliin za namakanje v Sloveniji. Naronik CRP-a je bilo Ministrstvo
za kmetijstvo in okolje, izvedla ga je Biotehnika fakulteta Univerze v Ljubljani. V svojih
raziskavah so prili do ugotovitev, ki so pomembne za razvoj namakanja kmetijskih
zemlji v Sloveniji; predvsem so ugotovili, da imamo na tem podroju precej
neizkorienih potencialov.
Slovenija spada med vodno bogate drave, saj v povpreju pade 1600 mm padavin. Vendar
so te padavine prostorsko in asovno neenakomerno razdeljene, kar predstavlja
za rabo vode v kmetijstvu problem. Raziskave kaejo, da pade najmanj padavin ravno na
kmetijsko najbolj aktivnih podrojih (Dravsko polje in Panonska niina). Kmetijstvo je
najveji porabnik vode in ob pomanjkanju padavin je potrebno poiskati druge vodne vire,
7
zato je potrebno preveriti razpololjive vodne koliine v vodotokih, podzemnih vodah in

obstojeih vodnih zbiralnikih (CRP 2012).
Po podatkih iz MKGP (2010) imamo v Sloveniji 194.935 ha povrin, ki so potencialno
primerne za namakanje. Od tega je za namakanje pripravljenih 8.804 ha povrin (SURS
2007), na 5.352 ha povrin pa so delujoi namakalni sistemi (MKGP 2007). Preglednica 2
nam prikazuje namakalne povrine na prostem in v zaitenih prostorih ter dejansko
namakane povrine na prostem v Sloveniji v letu 2009.
Preglednica 2: Namakalne povrine in dejansko namakane povrine na prostem po

kohezijskih regijah v Sloveniji (SURS 2009).
Namakalne
povrine
na prostem
Namakalne
povrine
v zaitenih
prostorih
Dejansko
namakane
povrine
na prostem
Povrina
(ha)
tevilo
kmetijskih
gospodarstev
Povrina
(ha)
tevilo
kmetijskih
gospodarstev
Povrina
(ha)
tevilo
kmetijskih
gospodarstev
SLOVENIJA
5.046
1.418
195
419
1.464
896
Vzhodna Slovenija
3.174
694
149
282
762
354
Zahodna Slovenija
1.872
724
46
137
702
542
Izgradnja namakalnih sistemov pride pogosto tudi v konflikt z naravovarstvenimi

vsebinami (Natura 2000), posebno na ravninskih delih Slovenije, kjer so za namakanje
najprimerneje povrine.
Karta na sliki 1 prikazuje povrine v Sloveniji, ki so najprimerneje za namakanje. Iz karte
je razvidno, da je najve povrin na Dravskem polju in v Pomurju.
8
Slika 1: Prikaz kmetijskih zemlji, potencialno primernih za namakanje (CRP 2012).
2.2.1
Perspektive povrinskih voda na poreju Mure za namakanje kmetijskih zemlji
V CRP-u, so bile obravnavane monosti rabe tekoih povrinskih voda za namakanje

kmetijskih povrin. Izdelana je bila analiza potencialnih vodnih virov za namakanje iz
vodotokov, jezer ali zadrevalnikov, ki so s predpisi o vodah doloeni kot samostojna
vodna telesa povrinskih voda.
Raziskava in izrauni so bili narejeni tudi za povodje Mure. Rezultati so podani v
preglednici v prilogi 1, ki podaja monosti rabe vode za namakanje, upotevajo malega
odvzema vodnega telesa. Najveje koliine vode ima glavni tok reke Mure, iz katerega bi
lahko odvzemali 45 m3/s vode, kar je 7 % povpreja nizkih vodnih pretokov.
9
Po mnenju strokovnjakov (ARSO osebni stik 2013) to ne bi vplivalo na vodni reim, saj
menijo, da ima reka Mura zadostne koliine vode in kakovost, ki se je v zadnjih letih
izboljala, zato bi se lahko v vejem obsegu uporabljala za namakanje kmetijskih
zemlji.
2.2.2
Obseg povrin, primernih za namakanje v Sloveniji, z direktnim odvzemom iz

vodotoka
Na obmojih, ki so od vodotoka oddaljena do 3 km horizontalno in do 100 m

nadmorske viine nad vodotokom je definiranih 62.909 ha kmetijskih zemlji (CRP
2012), potencialno primernih za namakanje (slika 2). Ker je na nekaterih obmojih
povrina zemlji veja, kot je koliine vode, ki je potrebna za namakanje teh zemlji,
je dejanska povrina, primerna za namakanje, 52.330 ha kmetijskih povrin (CRP
2012). Vendar tudi ta tevilka ni popolnoma realna, saj je odvisno od dogovora med
zainteresiranimi regijami, koliko razpololjive vode in na katerih obmojih lahko porabi
kmetijstvo. Odloala bo strategija namakanja, medsektorsko usklajevanje in
upotevanje medsebojnega vpliva med vodnimi telesi (CRP 2012).
10
Slika 2: Potencialna obmoja namakanja neposredno iz vodotokov (CRP 2012).
11
Preglednica 3: Obseg povrin, primernih za namakanje na obmoju povodja Mure (CRP

2012).
Preglednica 3 podaja povrine, ki jih je mogoe namakati v povodju Mure od Ceraka do

Podturna. Privzeto je bilo obmoje 3 km od vodotoka. Za vodni vir je bila privzeta voda, ki
je na voljo za rabo iz vodotokov, kjer je neposreden odvzem vode mogo in dovoljen. Po
podatkih iz tabele bi lahko na tem obmoju namakali 10.775 ha kmetijskih zemlji.
2.2.3
Monosti rabe vode iz obstojeih vodnih akumulacij za namakanje
Na obmoju poreja Mure in Prekmurja je bilo obravnavanih est vodnih akumulacij (CRP
2012):
-
akumulacija Negova
akumulacija Blagu
Gajevsko jezero
akumulacija Bukovnica
akumulacija Hodo
akumulacija DomajinciLedavsko jezero
Akumulacije so bile primarno zgrajene za urejanje vodnega reima rek in zmanjevanje in

prepreevanje poplav. Nikjer v dovoljenjih ni omenjeno namakanje ali katera koli druga
uporaba, zato se v druge namene tudi ne uporablja, vendar pa je v vseh akumulacijah
prisotno ribitvo.
12
Po mnenju strokovne osebe (ARSO osebni stik 2013) imajo akumulacije zadostne koliine
vode, ki je potencialno primerna za namakanje kmetijskih zemlji.
V primeru uporabe vode za namakanje bi bilo potrebno spremeniti oziroma dopolniti
dokumentacijo obratovanja akumulacij, tako da bi bila voda za namakanje ob sui
dostopna. Rabo vode bi koliinsko in asovno uskladili predvsem z imetniki ribikih
koncesij za omenjene akumulacije (ARSO 2010).
Akumulacija Bukovnica je bila edina, ki je bila poleg urejanja vodnega reima namenjena
poskusnemu namakanju 20 ha zemlji, vendar tej rabi ni nikoli sluila. Trenutno se
uporablja za portni ribolov in turistino ponudbo. Natanna koliina vode, ki bi jo lahko v
rastni sezoni porabili za namakanje, trenutno ni znana. Predvideva se, da bi lahko iz
akumulacije v eni rastni sezoni porabili vsaj 50 000 m3 vode, kar bi ob upotevanju norme
namakanja 2500 m3/ha/leto zadoalo za namakanje 20 ha povrin.
Volumen Ledavskega jezera je po pravilniku o obratovanju in vzdrevanju razdeljen na tri
dele: stalna ojezeritev, koristni delovni volumen in volumen za visokovodno zaito.
Koristni delovni volumen (2.416.000 m3) je namenjen razlinim rabam, med njimi je
omenjeno tudi namakanje, vendar se voda za ta namen ne uporablja.
e bi lahko koristni delovni volumen vode uporabili za namakanje, bi lahko namakali 966
ha povrin, oziroma 30 % dolvodno leeih povrin, primernih za namakanje.
Tudi akumulacija Hodo ni predvidena za nobeno drugo rabo, kot je zadrevanje
visokovodnega vala.
Pri akumulacijah Blagu, Negova, Gajevci in Hodo je bilo privzeto, da se lahko za
namakanje uporabi 30 % volumna akumulacije. V tem primeru bi lahko namakali iz
akumulacije Blagu 47 ha, akumulacije Negova 29 ha, akumulacije Gajevci 306 ha in
akumulacije Hodo 59 ha (CRP 2012).
Slika 3 prikazuje obravnavane akumulacije na poreju Mure.
13
Slika 3: Perspektivne vodne akumulacije za namakanje (CRP 2012).
2.2.4
Raba vode iz istilnih naprav za namakanje kmetijskih zemlji
Pri zagotavljanju im vejih koliin vode za namakanje kmetijskih zemlji moramo

upotevati tudi preieno odpadno vodo (POV) iz istilnih naprav.
Trenutno je ta voda v Sloveniji neizkoriena in se odvaja neposredno v povrinske
vodotoke. Glede na analize, ki so bile narejene, je veina POV iz istilnih naprav primerna
ali pogojno primerna za namakanje kmetijskih zemlji. Ob tem bi bilo potrebno doloiti
dodatne mejne vrednosti parametrov, ki so pomembni za namakanje, in vsaj v asu
vegetacijskega obdobja izvajati pogosteji nadzor.
14
V primeru uporabe POV za NKZ bi bilo potrebno vsaj kratkotrajno skladienje vode v
zbiralnikih. Potrebno bi bilo definirati minimalne pogoje kapacitete zbiralnikov in doloiti
koliino vode, ki jo lahko odvzemamo.
V preglednici 4 so zbrani podatki istilnih naprav v podroju povodja reke Mure. Za

posamezno istilno napravo je bila doloena ocena primernosti vode za namakanje in letna
koliina odpadne vode.
Preglednica 4: Seznam krajevnih istilnih naprav na povodju reke Mure (CRP 2012).
Ime KN
Poreje/podroje/povodje
Prejemnik
Stopnja
ienja
Ocena primernosti
vode za namakanje
Primerna
Pogojno
primerna
Letna koliina
odpadne vode
(1000 m3/leto)
Beltinci
Mura
potok rnec
(izteka v
Muro)
Bistrica
Mura
reka Mura
sekundarna
Cankova
Mura
Kunica
sekundarna
Cerak
Mura
reka Mura
sekundarna
47,997
renovci
Mura
potok rnec
(izteka v
Muro)
sekundarna
91
Hodo
Mura
Velika Krka
sekundarna
25,3
Hotiza
Mura
rokav Mure
sekundarna
21
Ivanci
Mura
Ledava
sekundarna
6,143
Kobilje
Mura
Kobiljski
potok
sekundarna
17,9
Lendava
Mura
Ledava
sekundarna
631,7
Ljutomer
Mura
avnica
sekundarna
769,37
Mura
Martjanski
potok (izteka
v Ledavo)
sekundarna
240,665
Lukaevci
sekundarna
115,24
58
15,7
15
Murska
Sobota
Mura
Ledava
terciarna
2432,6
Odranci
Mura
potok rnec
(izteka v
Ledavo)
sekundarna
75,402
Puconci
Mura
potok
Puconci
sekundarna
15,536
Mura
hudournik
(iztok v
Muro)
sekundarna
11,917
Mura
entiljski
potok (iztok
v Muro)
sekundarna
105,363
Teanovci
Mura
Lipnica
(iztok v
Ledavo)
sekundarna
14,138
Turnie
Mura
Ledava
sekundarna
140,54
Mura
Murica
(oztok v
Muro)
sekundarna
36,11
entilj
entilj - jug
Verej
Skupna letna koliina vode (1000

m3/leto)
4871,621
Skupna letna koliina preiene odpadne vode znaa 4,872 milijona m 3. e bi vso vodo
akumulirali in jo v vegetacijski dobi uporabili za namakanje, bi lahko ob upotevanju
norme namakanja 2.500 m3/ha/leto namakali 1.948 ha kmetijskih zemlji. e pogledamo
iz realnega stalia, bi lahko dejansko uporabili 60 % te vode, s katero bi lahko namakali
priblino 1.168 ha kmetijskih zemlji; kar je 10 % povrin, ki bi jih lahko namakali iz
reke Mure.
16
2.3
2.3.1
Hidrologija reke Mure
Opis reke Mure
Reka Mura je dolga 445 km, izvira v Radstadtskih Turah v Avstriji na nadmorski viini
1898 m in se kot mejna reka med Hrvako in Madarsko izliva v reko Dravo. Velikost
njenega poreja je 14.304 km2. Ve kot polovica povrin lei v Avstriji. Slovenski del
poreja znaa 1.393 km2, hrvaki 987 km2 in madarski 1.911 km2. Dolina reke Mure pri
nas, ki najprej predstavlja dravno mejo med Avstrijo in Slovenijo, nato pa med Hrvako
in Slovenijo, je 96 km. Povpreni padec reke je 0,21 %, v Sloveniji 0,1 % in manj kot 0,06
% na mejnem odseku med Hrvako in Madarsko (Globevnik 2007).
Povprena razporeditev pretokov preko leta je odvisna predvsem od snenih padavin in
doline trajanja snene odeje v Avstriji. Nadpovpreni pretoki se pojavljajo spomladi od
marca pa do maja, medtem ko imajo pozno jesenski in zimski meseci nizke pretoke.
Veji pritoki reke Mure v Sloveniji so Kunica, avnica in Ledava. Velik del poreja reke
Mure v Sloveniji ima tudi pomembne zaloge podzemne vode. Povpreni pretok Mure pri
vtoku v Slovenijo (Cmurek) je 153 m3/s, najviji zabeleeni pretok je 1.293 m 3/s in srednji
nizki pretok 59 m3/s. Razmerje med najvijimi in najnijimi povprenimi dnevnimi pretoki
je 30. V Avstriji so reko Muro zaradi potreb varstva pred poplavami in izkorianja
energetskega potenciala veinoma regulirali in zgradili visokovodne nasipe, na njej pa je
postavljenih 16 hidroelektrarn. Zadnja hidroelektrarna lei pred mejo s Slovenijo. Nekatere
naravne morfoloke in ekoloke lastnosti renega prostora so se e ohranile v srednjem in
spodnjem delu reke Mure, ki se zane na meji med Slovenijo in Avstrijo. Na obmoju
Slovenije so bile regulacije izvedene postopoma in manj sistematino kot v Avstriji,
hidroelektrarn pa na tem odseku ni. Glavna struga je sicer izravnana in poglobljena, vendar
so znotraj visokovodnih nasipov ohranjeni tevilni stari stranski rokavi in mrtvice. Glavna
izravnalna dela na strugi reke Mure v Sloveniji so potekala v 70-ih in 80-ih letih, 20. stol.
Prostor med visokovodnimi nasipi, ki se ponekod navezujejo na naravne rene terase, je
irok do 1,2 km. Ob vejih pretokih reke je obmoje znotraj teras poplavljeno. Od
17
Petanjcev proti Murskemu Srediu se poveuje raznolikost strukture renega prostora, ki

jo omogoa hidroloka in morfoloka dinamika v poplavnem obmoju (Globevnik 2009).
Tudi v katastrski obini Gornja Bistrica so po vsej dolini glavne struge speljani obrambni
nasipi, ki v poplavnem obdobju, ko reka prestopi bregove struge, prepreujejo izliv vode
po poljih in naseljih. Varnost prebivalcev ob Muri se je s tem poveala, vendar je narava
veliko izgubila, saj se je raznolikost naravnega ekosistema mono zmanjala. Od nekdaj
precej razvejanega renega toka s tevilnimi rokavi so ostale samo e mrtvice, ki jih tu in
tam napolni reka v poplavnem obdobju. Tu rastejo niinski poplavni gozdovi,
najpogosteja drevesa so lirski hrast, beli gaber, tik ob rekah obrena vrba, jela in jesen, v
starih renih rokavih, mrtvicah, renih otokih in na prodiih ter erozijskih stenah ivijo
tudi v evropskem merilu redke vrste dvoivk, kaji pastirji, metulji, ptice, sesalci in ribe.
2.3.2
Hidroloke znailnosti reke Mure
Spodnja hidrografska karta (slika 4) prikazuje poreje reke Mure v Sloveniji, hidrografsko
mreo in podzemne vode.
18
Slika 4: Poreje reke Mure v Sloveniji, hidrografska mrea in podzemna voda (Globevnik
2007).
Reka Mura ima v Sloveniji precej razvejano poreje, saj ima tevilne pritoke predvsem s
severa, ki se najprej zlivajo eden v drugega, potem pa v samo reko. Poreje je bilo pred
regulacijo (prva polovica 20. stoletja) e veliko bolj razvejano s tevilnimi rokavi, ki so se
vili med polji in gozdovi. Sedaj je veino vode speljane v glavno strugo, tevilni obreni
rokavi so presueni. Zaznana je zmanjana infiltracija vode v tla, kar povzroa manje
obnavljanje podzemnih zalog vode, zaznan je tudi trend upadanja gladin vode v obdobju
19801998 za 20 do 25 cm (Globevnik 2007).
Spremembe rabe tal in vode na celotnem poreju v Avstriji in Sloveniji povzroajo nianja
podzemne vode in krenja vodnih in obvodnih habitatov v prostoru reke Mure.
Vodozadrevalne sposobnosti na obmoja Mure pod slovensko-avstrijsko mejo so se
zaradi tega mono zmanjale. Glavni vzroki so zmanjanje obsega in povezav renih strug,
zmanjanje poplavnih povrin ob reki z visokovodnimi nasipi in zmanjanje tevila
poplavnih dogodkov, regulacije pritokov, krenje obrene vegetacije in osuevanje
19
kmetijskih povrin v celotnem poreju reke Mure v Sloveniji. e bi zgradili vije nasipe ali
celo jezove, kjer bi zadrevali vodo zaradi morebitnih elektrarn na Muri, bi vzdol reke
prepreili nadaljnje nianje nivojev podzemne vode, ne bi pa prepreili nadaljnjega nianja
podzemne vode na celotni murski ravnici. Vodo v poplavnem obmoju je potrebno
zadrevati dlje asa, pogosteje in na im vejih povrinah, da poskrbimo za ohranjanje in
vzpodbujanje ekolokih dejavnikov, znailnih za reni prostor. To lahko doseemo tako, da
poveemo glavne struge z renimi rokavi in poplavnimi povrinami ter z vtoki vode v te
sisteme e pri nizkih in srednjih vodah (Globevnik 2007).
V te namene se lahko uporabljajo tudi melioracijski kanali.
Zdi se, da se melioracijske sisteme e vedno razume kot kanale za odtok padavinske vode,
ne pa kot zadrevalnike vode, s katerimi bi regulirali raven podtalnice in s tem blaili
posledice sue. Kot e navaja asopis Vestnik, bi v tem primeru morali del sistemov
dokonati, saj jih zadruge kot nosilke investicij z dravnim denarjem niso. Teave se
pojavljajo tudi pri vzdrevanju e obstojeih sistemov, saj v lanskem letu konje in
ienja melioracijskih kanalov sploh ni bilo (Votek 2014). Posledica tega je zaraenost
kanalov, veji del leta so skoraj suhi, vekrat so v njih tudi odpadki. Zaradi tega so kanali
slabo pretoni in ob vejih koliinah vode pride tudi do izlitja.
20
2.3.3
Analiza pretokov reke Mure
V poglavju so navedene statistine analize podatkov o pretokih Mure med leti 1965 in
2005, iz osmih vodomernih postaj vzdol reke (Brilly in sod. 2011).
Grafikon 1: Homogenost pretokov z izbranih postaj s podatki med leti 19652005 (Brilly
in sod. 2011).
Grafikon 1 prikazuje analizo homogenosti in trendov pretokov. Vidimo, da pretoki od leta

1965 do leta 1985 konstantno upadajo, od leta 1985 spet rahlo naraajo do leta 2000.
Ravno v tem obdobju, leta 1965, so se zaela glavna dela regulacije na Muri. Voda je bila
speljana v eno strugo, obrene rokave so zaeli presuevati.
21
Grafikonov 2 prikazuje pretoke vode v zadnjem desetletju 20032012, za vodomerno

postajo Petanjci.
Pretok reke Mure v obdobju 2003 - 2012

(m3/s)
pretok (m3/s)
trend pretoka
1400
1300
1200
1100
1000
900
800
700
600
500
400
300
200
100
0
Grafikon 2: Analiza vodnega pretoka reke Mure v letih 20032012 (ARSO 2013).
Povpreni pretok v tem obdobju je znaal 154,53 m 3/s, najniji pretok je bil izmerjen 27. 8.
2003, in sicer 48,44 m3/s, v tem obdobju je bil izmerjen e en pretok pod 50 m 3/s, 7. 2.
2012 49,27 m3/s. Najniji pretoki so se po navadi pojavljali v zimskih mesecih. Najviji
pretok v tem obdobju je bil izmerjen 22. 8. 2005 1.249,9 m3/s, ez tiso kubinih metrov
na sekundo je pretok presegel e 25. 6. 2009 1.078,2 m3/s in 22. 7. 2012 1.100,3 m3/s.
Najvije pretoke dosega Mura po navadi v poletnih mesecih.
Koliina vode v Muri je odvisna od snenih razmer v povirju. To je opazno pri odtonem
koliniku, ki je v zgornjem toku 70 %. V toku po naem ozemlju med merilnimi postajami
ni razlik, odtoni koeficient je 49 %, kar je posledica celinskega podnebja z malo
padavinami. Mura ima letni povpreni pretok na naem ozemlju od 152 m 3/s (Cmurek) do
170 m3/s (Mursko Sredie), zato je ne uvramo med vodnate reke. Glede na obirnost
22
povodja in dolino toka bi jo uvrstili med reke s skromnim pretokom. Najmanji pretok je
v januarju in februarju, marca se zanejo vodne koliine izdatno veati, kar traja do maja,
ko Mura dosee svoj spomladanski vodni vrh. V jesenskih mesecih upadanje vode e ni
tako izrazito, v novembru pretok rahlo upada. V decembru pretok mono upade, kar traja
e v januarju in februarju. Med absolutnimi nizkimi in visokimi vodami so lahko velike
razlike, npr. od 39,1 m3/s do 1.365 m3/s, kar je bilo izmerjeno na opazovalni postaji v
Cmureku januarja 1947 in maja 1973. Izmerjeni najveji pretok v Murskem Srediu je
leta 1972 znaal 1.357 m3/s, medtem ko je bil najmanji vodni pretok v opazovalnem
obdobju 19261975 februarja 1954, ko je znaal vsega 34,5 m 3/s. Iz podatkov lahko
razberemo, da je lahko maksimalni pretok tudi 40-krat veji od najmanjega. V vsem toku
na naem ozemlju se reim Mure ne spremeni, le vodna koliina se poasi in zelo
enakomerno vea. Visoke vode nastopijo v vegetacijskem obdobju, medtem ko je v
obdobju novemberfebruar pretok minimalen. Maksimalne vode povzroajo poplave, ki
so posledica plitve struge (Denik 2002).
2.3.4
Kakovost vode
Mura je bila do leta 1989 po kakovosti vode uvrena v tretji ali etrti kakovostni razred.
Po zgraditvi istilnih naprav v Avstriji se je kakovost vode dvignila za en kakovostni
razred. Meritve iz leta 1994 tako kaejo, da je voda ob prehodu na nae ozemlje 2.
kakovostnega razreda in je taka na mejnem odseku. Vendar obstaja kakovostna razlika
med levim (avstrijskim) in desnim (slovenskim) bregom, pri emer je na nai strani voda
slaba. Na notranjem odseku (med Gornjo Radgono in Gibino) se murska voda uvra med
2. in 3. kakovostni razred, za kar poskrbijo domai onesnaevalci. Barva reke je rjava do
rna. Spremembe v barvnih odtenkih so povezane s plavnostjo. Ob visokih vodah v asu
topljenja snega ali vejega deevja je barva reke rjava, saj nosi s seboj droben suspenz
glinenih in meljnatih delcev, zaradi esar je tudi motna. Ob srednjih vodostajih je voda
prozorneja, zaradi esar je barva vode temneja, kar je posledica odseva temnega renega
dna.
23
Stareji ljudje vedo povedati, da je bila Mura neko (e po drugi svetovni vojni) drugana
in so bili na dnu beli prodniki. Z dolgoletnim onesnaevanjem se je prod obarval rjavo do
rno. Z graditvijo istilnih naprav, in vedno bolj istejih vtokov odpadnih voda, se stanje
vode izboljuje, in kdo ve, morda bodo pa neko spet vidni beli prodniki (Denik 2002).
2.4
Klimatske znailnosti poreja Mure
Letna koliina padavin je po poreju zelo razlino porazdeljena. Slika 5 prikazuje

izraunane povprene letne koliine za obdobje 19712005. Maksimalne letne koliine v
tem obdobju se spreminjajo med 1.800 mm v povirju na severnem delu poreja in 900 mm
na junem ravninskem delu poreja.
Najveja koliina padavin pade v zgornjem vodotoku, povpreno ve kot 1000 mm/letno,
bistveno manj v junem vodotoku, na Madarskem, priblino 700 mm/leto. Letna koliina
padavin se zmanjuje vzdol toka reke. Najveja letna koliina padavin je bila izmerjena
na postaji Niederalpl (1987 mm) v letu 2005 in najmanja na postaji Zalaapati (422 mm)
leta 2000.
Na poreju Mure je povprena koliina padavin 920 mm/leto. Zahodno od Gradca v
hribovitem zaledju pade nadpovprena koliina padavin, prav tako v zgornjem delu poreja
in hribovitem srednjem delu. Koliina padavin mono upade, ko Mura preide na ravnine
Slovenije, Hrvake in Madarske (Brilly in sod. 2011).
24
Slika 5: Povpreje padavin v poreju Mure med leti 1971 in 2005 (Brilly in sod. 2011).
Grafikon 3: Povprene letne, minimalne letne in maksimalne letne vsote padavin za

obdobje 19612005 (Brilly in sod. 2011).
25
Grafikon 3 prikazuje povprene letne, minimalne letne in maksimalne letne vsote padavin
za obdobje 19612005.
Iz hidroloke karte (slika 5) kakor tudi iz grafikona 3 je razvidno, da pade v severnem delu
poreja tudi do enkrat ve padavin kot v junem delu, torej v slovenskem delu reke. Velik
del teh padavin iz severnega dela stee v reko Muro, ki brez izkoristka odtee mimo
kmetijskih zemlji iz drave. koda je, da se ta voda ne izkoristi za namakanje, na ta
nain bi lahko nadomestili pomanjkanje padavin, kadar bi bilo to potrebno.
Grafikon 4: Klimadiagram 1:6 postaja Murska Sobota med leti 19812010 (ARSO 2013).
Grafikon 4 prikazuje povpreni klimadiagram meteoroloke postaje Murska Sobota med
leti 19812010 v razmerju 1:6 (temperatura : padavine). Rdea krivulja predstavlja
povpreno temperaturo za posamezni mesec med leti 19812010, modri stolpci
predstavljajo koliino padavin. Vidimo, da se je v tem 30-letnem obdobju konstantno
pojavljala zmerna sua od meseca maja do avgusta, v tem obdobju so namre padavinski
26
stolpci pod krivuljo padavin, kar je pokazatelj zmerne sue. Najveje pomanjkanje vode je
v juliju, kjer je stolpec padavin krepko pod temperaturno krivuljo. Povprena letna
temperatura zraka je v tem obdobju znaala 10 0C, povprena letna koliina padavin pa 798
mm.
2.5
Kmetijstvo v Pomurju
Zaradi svojih geografskih znailnosti je Pomurje obmoje najboljih kmetijskih zemlji v

Sloveniji. Preteni del obmoja je ravninski, na obrobjih pa razgibano grievnat svet. Je
razmeroma samosvoja, predvsem pa samostojna agrarno pokrajinska enota.
Razmeroma ugodna subpanonska klima omogoa razvoj praktino vseh glavnih panog
kmetijske pridelave. Iz stratekega vidika je to najpomembneje obmoje za proizvodnjo
hrane v dravi, ki ga zaradi rodovitnosti prsti imenujemo tudi itnica Slovenije.
Pomurje ima zaradi kmetijstva, ki je bilo v preteklosti glavna in prevladujoa gospodarska
dejavnost, e vedno preteno agrarni znaaj. Od njega se preivlja razmeroma velik dele
ruralnega prebivalstva, ki hkrati s kmetijsko pridelavo in zagotavljanjem visoke ravni
obdelanosti kmetijskih zemlji opravlja tudi pomembno nalogo ohranjanja naravne in
kulturne pokrajine, ohranjanja naravne in kulturne dediine in razmeroma goste
poseljenosti podeelskih obmoij v regiji. Iz stratekega vidika je to najpomembneje
obmoje za proizvodnjo hrane v Sloveniji. Skoraj 13 % vseh kmetijskih zemlji v
Sloveniji obdelujejo prav kmetijska gospodarstva v tej regiji. V Pomurju se pridela skoraj
polovica vse penice in skoraj tretjina vse koruze (Cunder 2009).
27
2.5.1
Kmetijstvo ob reki
Reka Mura tee po Sloveniji po niinskem in ravninskem predelu ozemlja, zato jo obdajajo
velike povrine obdelovalne zemlje in gozdovi. Obdelovalne povrine, veinoma
poljedelstvo, se v ve primerih nahajajo v neposredni bliini glavne struge. Najpogosteje
kulture so koruza, penica, oljna ogrica, jemen, krompir, bue. Nekaj obdelovalnih
povrin je celo znotraj poplavnega obmoja, torej jih obdajajo mrtvi rokavi, ki se pogosto
napolnijo tudi z vodo ob poplavah ali vejih padavinah. Za take obdelovalne povrine bi
bilo namakanje najenostavneje in tudi najceneje. Vodni vir bi lahko pribliali tudi ve
obdelovalnim povrinam tako, da bi spet obudili mrtve rokave in stare struge Mure in
izkoristili precej razvejan vodotok reke. V katastrski obini Gornja Bistrica obdelovalne
povrine niso neposredno ob glavni strugi reke, bi pa lahko z rednim napajanjem stare
struge reke vodni vir precej pribliali obdelovalnim povrinam.
2.6 Namakanje
Namakanje je umetno dodajanje vode, kadar jo v asu vegetacije v tleh primanjkuje, z
namenom, da zagotovimo optimalno rast in razvoj gojenih rastlin. Poleg boja proti sui
namakalni sistemi lahko sluijo tudi za boj proti spomladanski pozebi (protipozebna
zaita) in za dovajanje hranil rastlinam (fertigacija). Ponekod na svetu uporabljajo
namakanje tudi za varstvo pred talnimi kodljivci, ko s poplavljanjem tal le-te uniijo ter
za spiranje soli iz zgornjega sloja tal (desalinizacijarazsoljevanje tal), kjer podnebne
razmere v kombinaciji z namakanjem povzroajo kopienje soli na povrju tal (Pintar
2003).
Namakanje je ukrep, ki so ga poznali e stari Egipani pred nekaj tiso leti, danes pa ga
poznamo kot visoko tehnoloki sistem za intenzivno kmetijsko pridelavo. Namakanje je
nujno potrebno v bolj sunih podrojih. Za namakanje je potrebno doloeno znanje, da se
sistem kar najbolje izkoristi in ob tem minimalno negativno vpliva na okolje (Pintar 2003).
28
V naih podnebnih razmerah, kjer pade relativno veliko deja, ki je preko rastne sezone
neenakomerno razporejen, je namakanje dopolnilni ukrep, ki omogoa koliinsko in
kakovostno stabilno rastlinsko pridelavo. Kot nujen ukrep je namakanje potrebno pri
gojenju rastlin v zavarovanih prostorih.
Sua povzroa negativne posledice na kmetijskih podrojih najprej na rastlinah in ima
negativen vpliv tudi na okolje. Rastline sprejemajo hranila preko talne raztopine. Da je
pretok hranil nemoten in optimalen, morajo biti optimalne tudi vodne razmere v tleh. S
porabo hranil se koliina le-teh v tleh manja in morebitni de, ki povzroi pretakanje vode
skozi talni profil, spere manjo koliino hranil, kot bi jo, e rastlina teh hranil ne bi uspela
e prej porabiti. V sunih razmerah, ko je voda v tleh vezana z vejo silo, kot jo zmorejo
premagovati rastlinske korenine, rastline porabijo tudi manj hranil in ob morebitnih vejih
koliinah padavin po daljem sunem obdobju se lahko velik dele neporabljenih hranil
spere skozi talni profil.
Neprimerno namakanje, s prevelikimi koliinami vode, negativno vpliva na okolje.
Posledice se lahko izraajo kot prevelik pritisk na vodne vire, saj rpamo prevelike
koliine vode iz vodnih virov v asu, ko je vode e po naravi premalo. Voda se sicer iz
celotnega vodnega kroga ne izgubi, saj odvena voda odtee nazaj v podtalnico oziroma
dolvodno nazaj v povrinske vode. Vendar ta voda iz tal izpira hranila in sredstva za
varstvo rastlin, ki lahko onesnaujejo vodne vire, zato moramo poznati potrebe rastline po
vodi kakor tudi lastnosti tal (Pintar, 2003).
2.6.1
Namakalni sistemi
Glede na postavitev namakalnih sistemov loimo:

-
Stabilni namakalni sistem, ima stalno rpalie ob vodnem viru in stalno

nameeno namakalno opremo; cevovodi so vkopani. Od glavnega cevovoda se
odcepljajo razvodni cevovodi, ki so vkopani v razvodnih jakih z armaturami.
Najpogosteje se ta tip uporablja v trajnih nasadih.
29
Polstabilni namakalni sistem ima stalno rpalie vode in vkopan glavni cevovod
do parcele z vgrajenimi hidranti v jakih. Na hidrante, ki povezujejo podzemni in
nadzemni del namakalnega sistema, so lahko prikljueni aluminijasti razvodni
cevovodi za namakalne linije z razprilci, ali polietilenski razvodni cevovodi za
namakalne linije s kapljai ali mikrorazprilci, ali bobenski namakalnik.
Prestavljivi namakalni sistem je sistem, kjer je ob vodnem viru nameena

prenosna rpalka. Dovodni in razvodni cevovodi so po parceli nameeni na
povrini tal. Namakalna oprema je lahko enaka kot pri polstabilnih sistemih.
Ponavadi so prestavljivi sistemi na manjih povrinah, ki so blie vodnemu viru.
Namakalni sistemi se loijo tudi po namakalni opremi in njeni postavitvi (Pintar 2003).
2.6.2
Naini namakanja
V nadaljevanju sta opisana dva namakalna sistema, ki sta najprimerneja za namakanje

poljin in vrtnin v Pomurju. Ta dva naina namakanja sta tudi predvidena za obravnavani
namakalni sistem Gornja Bistrica.
Bobenski namakalnik
Bobenski namakalnik spada med prestavljivi namakalni sistem. Uporabljamo ga za

namakanje poljin, travnikov, panikov in tudi vrtnin. Po velikosti se ti namakalniki loijo
glede na dolino cevi, katere dolina lahko presega 400 m, premer cevi, irino
namakalnega pasu in delovni tlak. Veji bobenski namakalniki delujejo pri tlakih 78
barov na vstopu v namakalno napravo in 6 barov na obi, imajo pretok do 100 m3/h in ve
ter imajo domet 70 metrov in ve (v enem hodu namakajo 140 m in ve irok pas). Ti so
primerni le za najodporneje poljine (npr. koruzo) in travnike ter panike.
Izberemo lahko tudi take, ki delujejo pri tlakih do 2,5 bara na vstopu v napravo in 1,5 bara
na obi. Nekateri imajo namesto enega razprilca armaturo, na kateri je nameeno ve
30
manjih razprilcev. Taki manji bobenski namakalniki so primerni tudi za namakanje

vrtnin, vendar se le redko uporabljajo. Z naravnavanjem hitrosti navijanja cevi uravnavamo
obrok namakanja.
Poleg podatkov o dolini cevi, delovnem tlaku in irini namakanja, na katere moramo biti
pozorni pri izbiri bobenskega namakalnika, je pomembno, da intenziteta namakanja vsaj
pri najveji hitrosti navijanja cevi ne presega vpojne sposobnosti tal za vodo, ki jo
imenujemo tudi stopnja infiltracije. Prednost bobenskega namakalnika je, da je relativno
poceni, e je optimalno izkorien. Vendar je predvsem manje namakalnike, ki so
primerni za namakanje vrtnin, potrebno pogosto prestavljati - ponavadi vsakih nekaj ur in
je teko dosei visoko stopnjo izkorienosti. Uinkovitost namakanja, ki je razmerje med
koliino vode, ki jo damo na namakalno povrino, ter koliino vode, ki jo v resnici
porabijo rastline, je pri mobilni namakalni opremi najmanja in znaa 0,60.
-
Glavni deli:
Boben za navitje cevi, hidromotor, polietilenska cev, sani z razprilcem.
Delovanje:
Boben namestimo na rob namakalne povrine, ga prikljuimo na vodni vir

(rpalka ali hidrant), s traktorjem povleemo sani na njivo.
Cev se zane poasi navijati na boben (hidromotor) in za sanmi ostaja

namoena povrina.
e zaradi oje delovne irine v enem hodu ne namoimo cele parcele, bobenski
namakalnik prestavimo v novo pozicijo, ki je od prejnje oddaljena za delovno irino in
ponovno povleemo sani. Na ta nain dobimo enakomerno omoeno vso povrino (Pintar
2003).
31
Slika 6: Bobenski namakalnik z razprilno obo (www.amacoint.com 2. 2. 2013).
Slika 7: Bobenski namakalnik z razprilno armaturo (www.beinlich-beregnung.de 2. 2.

2013).
32
Kapljino namakanje
Kapljino namakanje ima pred ostalimi naini namakanja veliko prednosti. To je

namakalna tehnika, ki omogoa intenzivno rastlinsko pridelavo, ob tem pa ima minimalni
vpliv na okolje. S to namakalno tehniko lahko rastlini dodajamo praktino toliko vode,
kolikor je rabi. V zelo lahkih peenih tleh je potrebno pri nekaterih obutljivih rastlinah
na suo (npr. jagode) dnevni namakalni obrok celo razdeliti na dva dela, medtem ko lahko
v tejih glinenih tleh rastline namakamo vsak drugi ali tretji dan z ustrezno vejim
obrokom; odvisno od tega, koliko vode lahko tla na doloeni globini zadrijo. Prednosti te
namakalne tehnike pred ostalimi tehnikami so:
-
Manja poraba vode, saj pri kapljinem namakanju ne namakamo celotne povrine
ampak samo del, kjer rastejo rastline.
Medvrstni prostori ostajajo suhi in omogoajo prehod z mehanizacijo tudi v asu

namakanja ali takoj po namakanju.
Namakalna oprema deluje pri nijih tlakih (0,51bar), zato je tudi

poraba energije manja kot pri ostalih vrstah namakanja. Le kompenzacijski
kapljai imajo nespremenjen pretok v obmoju 14,5 bar.
Omogoa namakanje lahkih peenih tal, ki imajo majhno

sposobnost zadrevanja vode in niso primerna za namakanje z
ostalimi tehnikami namakanja. Prav tako omogoa tudi namakanje tekih
glinenih tal, ki pa imajo majhen koeficient infiltracije (=zaradi majhne sposobnosti
prepuanja vode).
Mono dodajanja hranil preko namakalnega sistema (fertigacija), s tem se zmanja

spiranje hranil proti podtalnici in onesnaenje le-te.
Zmanjana nevarnosti za pojav bolezni, ki jim ustreza veja vlanost, ker ostaja
listna povrina pri namakanju suha.
33
Ta namakalna tehnika ima tudi nekatere slabosti:

-
Nevarnost maenja kapljaev, zato je potrebno filtraciji vode nameniti veliko

pozornost
e v fazi projektiranja. Poleg filtrske postaje za celoten namakalni
sistem je priporoena postavitev dodatnih filtrov na zaetku razdelilnih cevovodov.

Ta zaustavlja delce, ki lahko pridejo v cevovod zaradi morebitnega popravljanja pri
vkopanih ali morebitnega prestavljanja pri montanih cevovodih. Kot varovalni
filter deluje tudi pri izvajanju fertigacije, e se le-ta izvaja na posamezni parceli.
Pri kapljinem namakanju razvijejo rastline koreninski sistem v manjem volumnu tal, zato
so ob morebitni okvari namakalnega sistema bolj izpostavljene sui, kot bi bile, e bi imele
globlji koreninski sistem. Vendar je to v naih razmerah manji problem, ker rastline
dobijo del potrebne vode tudi s padavinami in je vsaj obasno omoen celotni volumen tal
(Pintar 2003).
Delovanje kapljinega sistema
Voda iz namakalnih linij, ki so lahko poloene na povrino ali vkopane v globini glavne
mase korenin, izteka preko kapljaev. Razdalje med kapljai na namakalnih linijah se
gibljejo od 0,2 m do preko enega metra in imajo pretok 18 l/h. Pretok je odvisen od
delovnega tlaka, ki je navadno 1 bar. Manji ko je tlak, manji je pretok, in obratno.
Drugae je pri kompenzacijskih kapljaih, ki ohranjajo isti pretok ne glede na tlak.
Razdalje med kapljai so odvisne od vrste tal in od obrokov namakanja. Pri lajih peenih
tleh in pri relativno majhnih obrokih namakanja so kapljai nameeni na manjih
razdaljah. Pri tejih glinenih tleh in vejih obrokih so razdalje med kapljai veje. V bolj
peenih tleh (slika 8) se voda, ki izteka iz kapljaa, razporeja bolj v vertikalni smeri,
medtem ko se v glinastih tleh (slika 9) razporeja bolj v horizontalni smeri (Pintar 2003).
34
Slika 8: Infiltracija vode na lahkih peenih tleh (Pintar 2003).
Slika 9: Infiltracija vode na tekih glinastih tleh (Pintar 2003).
2.6.3
Filtracija
Filtracija vode za namakanje ima velik pomen, posebno pri kapljinem namakanju in
oroevanju. Trdne snovi v vodi morajo biti odstranjene z uinkovito filtracijo, da se ne bi
kapljai zamaili in pokodovali. Vrsta filtracije je odvisna od neisto v vodi in stopnje
potrebne filtracije. Filtri morajo biti kvalitetni in pravilno izbrani, izguba tlaka zaradi
filtracije naj ne bi presegala 0,30,5 bara (Phocaides 2000).
Na voljo so naslednji tipi filtrov:
-
Peeni filtri so zaprti rezervoarji z razlinimi plastmi peska granulata od 1,5 do 3,5
mm. Ti filtri omogoajo ienje najdrobnejih delcev v vodi, kot je npr. mulj.
Obvezno jih postavimo, kjer imamo kapljine in kapilarne namakalne sisteme ter
mikrooroevanje z razprilci s obami malih premerov.
35
Slika 10: Shematski prikaz peenega filtra (Phocaides 2000).
Hidrociklini filtri (loevalniki peska) so zaprti konusni rezervoarji, ki so

nameeni na zaetku kontrolnih enot, kjer je to potrebno. Filter je oblikovan tako,
da louje pesek ali mulj iz rek s pomojo centrifugalne sile, ki jo ustvari vrtinasti
tok v rezervoarju.
Slika 11: Shematski prikaz hidrociklinega filtra (Phocaides 2000).
Mreni filtri se uporabljajo kot konna filtracija vode in so nameeni na

razdelilnih ceveh pred samimi obami ali kapljai. Gostota mreice se giblje od 60
do 200 mesh (75 mikronov).
36
Slika 12: Shematski prikaz mrenega filtra (Phocaides 2000).
Diskasti filtri, filtrirni elementi so sestavljene iz nizov olebljenih plastinih

obroev z ve kriii, ki zagotavljajo tri dimenzionalno filtracijo na visoki ravni.
So zelo uinkoviti pri odstranjevanju vseh vrst neisto anorganskega in
organskega izvora, vkljuno z algami. Stopnja filtracije je med 40600 mesh
(40025 mikronov).
Slika 13: Prikaz diskastega filtra (Phocaides 2000).
37
2.7
Tla
Za pravilno namakanje je nujno potrebno poznavanje nekaterih lastnosti tal, na katerih se

bo namakanje izvajalo.
Pomembni so naslednji podatki:
-
tevilo razlinih talnih tipov na namakalni povrini. e je na eni namakalni

povrini ve tipov tal npr. del peena tla in en del glinena, moramo zaradi razlinih
reimov namakanja uporabiti loen namakalni sistem.
Globina talnih horizontov. Tla niso homogena po celotni globini, temve so se v

asu razvoja oblikovala od nekaj cm do nekaj 10 cm debele plasti horizonti, ki se
bolj ali manj razlikujejo po fizikalnih, keminih in biotinih lastnostih.
Tekstura tal v posameznem horizontu.
Sposobnost zadrevanja vode v posameznem horizontu
Koeficient infiltracije.
Kemina lastnost tal v primeru izvajanja fertigacije.
Tla zadrujejo v sebi vodo in hranilne snovi, ki jih rastline preko koreninskega sistema
rpajo iz njih. Rastlinam nudijo tudi oporo. Sestavljena so iz trdne, tekoe in plinaste faze.
Trdna faza zajema 4070 % celotnega prostora. Prazen prostor med trdimi delci (pore)
zasedata voda in zrak, katerih razmerje se vedno spreminja.
Trdna faza tal je sestavljena iz mineralnega in organskega dela. Mineralni del je sestavljen
iz delcev razlinih velikosti, ki se delijo v sledee teksturne (velikostne) razrede: pesek,
melj in glina. V tleh so delci zastopani v razlinih deleih in govorimo o peenih tleh,
peeno glinastih, peeno meljastih, ilovnatih, meljasto glinenih, itn. V ilovnatih tleh so
sorazmerno enaki delei peska, melja in gline. V splonem so peena tla laja in glinasta
tla teja. Talne delce med seboj veejo organska snov in mineralna veziva v skupke, ki
dajejo tlem razlino strukturo, ki jo po velikosti delimo na kepasto (delci veji od 5 cm),
grudiasto (delci velikosti od 1 do 5 cm), mrviasto (delci velikosti od 1 do 10 mm) in
pranato (delci manji od 1 mm) ter po obliki na kroglasto, listnato, prizmatino in
poliedrino. Tekstura doloa sposobnost tal za zadrevanje vode ter skupaj s strukturo
38
doloa koeficient infiltracije, ki je pomemben za izbiro kapacitete razprilcev pri

namakanju z razprilci (Pintar 2003).
2.8 Enostavni namakalni sistem

Namakalni sistemi so danes veinoma zapleteni, kompleksni, tehnoloko dovreni in zato
cenovno za marsikoga nedosegljivi. Danes je namakanje postopek, za katerega je potrebno
precejnje tevilo podatkov o lastnostih tal, rastlinah, padavinah, evaporaciji in s tem tudi
podatkov o potrebni koliini vode in zmogljivosti namakalnega sistema. Sama izgradnja
namakalnega sistema, posebno stabilnega, zahteva precej dokumentacije, okoljskih
dovoljenj in gradbenih nartov.
Imamo pa tudi monost uporabe enostavnega namakalnega sistema z zelo enostavnim
vodnim zajetjem. Sistem je primeren za namakanje manjih povrin, ki so blizu vodnega
vira. Najpomembneji del tega sistema je vodna rpalka, ki za svoje delovanje ne uporablja
elektrine energije ali naftnih derivatov, ampak zgolj energijo same reke oziroma vodnega
toka. Ena taknih vodnih rpalk je prikazana na sliki 14.
Slika 14: Vodna rpalka, ki jo poganja sam reni tok (www.riferam.com 8. 9. 2013).
39
rpalko enostavno poloimo v vodni tok, jo z vrvjo priveemo in prikljuimo cev. Ko jo

namestimo, nimamo ve nobenega dodatnega dela in strokov, deluje 24 ur na dan 365 dni
na leto. Ima zelo enostavno obliko in delovanje (slika 15), spredaj je propeler iz aluminija
ohije pa iz polipropilena. Sistem je popolnoma samooskrben in mehanski.
Slika 15: Shematski prikaz delovanja vodne rpalke (www.omafra.gov.on.ca 8. 9. 2013).

rpalko poganja vodni tok, moneji ko je, ve vode narpa in dlje oziroma vije jo lahko
potisne. Voda prek propelerja vrti celotno ohije rpalke, ki z zadnje strani zajema vodo in
jo po cevi, ki je prikljuena spredaj, potiska do blinjega polja, vrta ali napajalnikov za
ivino. Prikaz delovanja (http://www.riferam.com/river/index.html 8. 9. 2013).
Zmogljivosti:
-
minimalna globina vode 40 cm;
minimalna hitrost vodnega toka 0,45 m/s;
vodo dvigne tudi do 24 m vertikalno v viino, odvisno od hitrosti vodnega toka,

vodo lahko potisne 1,5 km dale, in narpa 150.000 litrov na dan
(http://www.riferam.com 8. 9. 2013).
40
S tako vodno rpalko lahko brez teav in poceni (stane samo enkraten nakup)
zagotavljamo vodo za enostavni namakalni sistem.
2.9
Veji namakalni sistemi na poreju Drave in Mure
Na poreju Drave deluje ve sodobnejih velikih namakalnih sistemov, eden takih je

namakalni sistem OrmoVelika Nedelja, ki se nahaja med Ormoem in Gorinico.
Namakalni sistem trenutno obsega 720 ha povrin, v nartu je iritev na 1.200 ha. Njegovo
rpalie ima zmogljivost 480 litrov vode na sekundo oziroma 0,48 m3/s, kar pomeni, da
glede na povrino zagotavljajo pretok 0,67 l/s/ha. Za to skrbi 5 visokotlanih vodnih
rpalk, ki zajemajo vodo iz Dravskega kanala hidroelektrarne Formin.
Cevni sistem
primarnega voda je speljan na kmetijska zemljia na levem bregu kanala tudi do sedem
kilometrov dale. Sistem je zgrajen s frekvenno regulacijo, ki omogoa konstanten tlak 8
barov na podzemnih hidrantih; to popolnoma zadostuje za obratovanje bobenskih
namakalnikov.
Izkunje tamkajnjih kmetov govorijo, da je okrog 800 m 3/ha vode dovolj za normalen
pridelek koruze, kar pomeni, da bi pridelali 5 do 6 ton ve koruznega zrnja, kot ga sicer v
sunem obdobju brez namakanja. e predpostavimo, da je cena kubinega metra vode 20
centov (cena elektrike s strokom vode oziroma koncesijsko dajatvijo za vodo), stane
sezonsko namakanje koruze (800 m3/ha) 160,00 , h kateremu je treba priteti e 40,00
fiksnih strokov, skupaj 200,00 po hektarju. e upotevamo ceno koruze 170 /t, je pri
estih tonah to 1020 , torej se namakanje koruze vsekakor splaa (Ivanua 2012, Grabar
2013).
Na poreju Mure vejega delujoega namakalnega sistema ni, so manji na zelenjadarsko

usmerjenih kmetijah, ki rpajo vodo iz podtalnice. V preteklosti je deloval v Iakovcih
veji namakalni sistem tipa Pivot, ravno ta sistem eli Skupina Panvita obnoviti oziroma
izgraditi nov veliki namakalni sitem na povrini 304 ha na katastrskem obmoju Nemak
Beltinci.
41
Predviden je odjem vode iz podtalnice reke Mure s rpanjem vode iz tirih rpalnih
vodnjakov, globine 20 m in premerom cevi 300 mm.
Za cevovodno mreo so predvidene cevi z zmogljivostjo tlaka 10 barov in dimenzij 110
450 mm, s skupno dolino 12.860 m.
Pri izraunu potrebne koliine vode za namakanje so bili upotevani vrsta namakalnih
sistemov, neto povrina za namakanje in namakalni obrok, tako je za dimenzioniranje
sistema bil privzet maksimalni pretok 130 l/s (Bukovnik 2012).
42
MATERIALI IN METODE DELA
3.1 GIS sistem in programska orodja

Geografski informacijski sistem (GIS) zdruuje strojno opremo, programsko opremo in
podatke za zajem, upravljanje, analiziranje in prikazovanje vseh oblik geografsko zbranih
podatkov. GIS omogoa vpogled, razumevanje, iskanje, interpretacijo in vizualizacijo
podatkov na razline naine, ki razkrivajo povezave, vzorce in oblike zemljevidov,
globusov, poroil in grafikonov. GIS tehnologija se lahko integrira v kateri koli
informacijski sistem podjetja (www.esri.com 2014).
GIS lahko uporabljamo za upravljanje komunalnih dejavnosti, upravljanje transportnih
sistemov, registracijo zemlji in vodenje katastrov, planiranje in urejanje prostora,
spremljanje stanj v okolju (monitoring), popise prebivalstva ter ostale statistine analize,
zagotavljanje zdravstvenih storitev, potne storitve, kartiranje onesnaenih obmoij
(Drobne 2012).
Obdelujemo lahko podatke o okolju in naravnih virih: tematski podatki (raba tal,
vegetacija, geologija ) in topografski podatki (zgradbe, infrastruktura, geodetske in
ostale terenske meritve, obale, vodotoki, jezera, administrativne meje, transportne mree,
storitve ...). Z GIS-om lahko obdelujemo tudi socialno ekonomske podatke, recimo popise
prebivalstva, gospodarske in kmetijske popise, ostale statistine podatke, popise
transportnih in ostalih infrastrukturnih sistemov, upravne zapise (Drobne 2012).
Za GIS poznamo ve nainov zajema podatkov: meritve na terenu, kataster in registracija
zemlji, aero-fotogrametrija, prispodabljanje daljinskega zaznavanja, obstojee karte,
grafini atributi, ostali digitalni podatki.
Strojna oprema za GIS:

-
fizini elementi prostorskega informacijskega sistema,
43
vsa okolja strojne opreme (PC-okolja, okolja delovnih postaj in veuporabnikih

procesorjev),
zahteve po posebnih vhodnih in izhodnih enotah,
obiajno povezava v mrei.
Programska oprema za GIS:

-
Podatkovna baza (v digitalni obliki zbrane karte in njim pridruene informacije),
sistem za upravljanje podatkovnih baz (sploen programski paket ali raunalniki

program),
sistem za kartografski prikaz (sistem za oblikovanje razlinih kart, prikaz na zaslon,

prenos na papir ali drug material),
sistem za digitaliziranje kart (sistem za zajemanje podatkov kart (digitalnik, skener,

vpisovanje koordinat objektov karte)),
sistem za geografske analize (sistem za analiziranje podatkov na osnovi njihove

lokacije v prostoru),
sistem za procesiranje slik (sistem za spreminjanje slik, dobljenih z daljinskim

zaznavanjem, v prevedene podatke karte),
sistem za statistine analize
(Drobne 2012).
Za merjenje in doloanje tok smo uporabili napravo proizvajalca Leica, model Zeno 10.
To je naprava, ki je razvita za visoko natanno mapiranje v realnem asu in kasnejo
obdelavo podatkov. Deluje z operacijskim sistemom Windows, za obdelavo GIS-podatkov
uporablja program ArcGIS. Naprava ima vgrajeno anteno, za natanneje mapiranje do 10
cm natanno uporablja RTK-anteno. Preko mobilnega telefona se poveemo na sistem, ki s
pomojo referenne toke popravlja in na ta nain dosega visoko natannost
pozicioniranja.
Za obdelavo podatkov smo uporabljali program proizvajalca Esri, ArcMap 10.2.
44
3.2 GPS
GPS je kratica za Global Positioning System (sistem globalnega doloanja lege).
Oboroene sile ZDA uporabljajo polno ime, NAVSTAR GPS (Navigational Satellite
Timing and Ranging-Global Positioning System). GPS je satelitski navigacijski sistem, ki
se uporablja za doloanje tone lege in asa kjerkoli na Zemlji ali v zemeljski tirnici.
Njegovi sateliti na potovanju okrog Zemlje uporabljajo srednjo krono tirnico. Sistem GPS
je zasnovalo obrambno ministrstvo ZDA, ki ga tudi upravlja. Prosto ga lahko uporablja
vsakdo, ki ima ustrezen sprejemnik. Razdeljen je na tri odseke: vesoljskega, nadzornega in
uporabnikega. Vesoljski odsek vkljuuje satelite GPS, nadzorni zemeljske postaje, ki
skrbijo za nadzorovanje poti satelitov, usklajevanje njihovih atomskih ur in nalaganje
podatkov, ki jih oddajajo sateliti. Uporabniki odsek sestavljajo civilni in vojaki GPSsprejemniki, ki razberejo asovne podatke iz vejega tevila satelitov in nato izraunajo
lego sprejemnikov s postopkom trilateracije. Cena vzdrevanja sistema je okrog 400
milijonov amerikih dolarjev letno. Vkljuuje tudi zamenjavo odsluenih satelitov. Prvi od
24 satelitov, ki trenutno sestavljajo sistem, je bil vtirjen 14. februarja 1989. 52. satelit od
vzpostavitve sistema leta 1978 je bil izstreljen 6. novembra 2004 na krovu rakete Delta II
(www.gps.gov 2013).
GPS-sistem smo uporabljali za doloanje poloaja struge s pomojo naprave Leica Zeno
10.
3.3 Javni pregledovalnik grafinih podatkov MKO-RKG

Javni pregledovalnik grafinih podatkov MKO (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje)
RKG (Register kmetijskih zemlji) omogoa pregled podatkov o zemljiih v uporabi
kmetijskih gospodarstev (GERK), evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemlji
(RABA) ter nekaterih drugih podatkov: ortofoto in drugi podatki GURS (karte, REZI,
RPE, DKN, DMR), vinogradniki podatki, gozdarski podatki, kontrolni sloji za ukrepe
45
kmetijske politike, ebelja paa, hidromelioracije, pedoloka karta. Pregledovalnik s

pomojo ortofoto podatkov nudi dober vpogled v kmetijske povrine. Z meritvami lahko
natanno doloamo povrine kmetijskih zemlji. Prikazani so razlini sloji, kot na primer:
DOF, GERK, KATASTER, GOZDARSTVO, EBELARSTVO itd. Vsebuje tudi
podatkovno bazo, s pomojo katere lahko z MID-tevilko dostopamo do seznama vseh
kmetijskih zemlji, ki so registrirana na to MID-tevilko (rkg.gov.si 2013).
S pomojo pregledovalnika grafinih podatkov smo doloali namakalne povrine. Ortofoto
podatke smo uporabljali tudi pri doloanju poloaja struge in oddaljenosti od namakalnih
povrin.
3.4 Meritev preseka in doline stare struge ter izraun vodnega volumna in pretoka
irino stare struge Mure in globino korita smo izmerili s pomojo vrvi in late. Na ta nain
smo dobili irino struge in profil dna struge. Dolino struge smo izmerili s pomojo GPSnaprave Leica Zeno 10. Z GPS-napravo smo se sprehodili ob reni strugi ali kar po sredini,
tam kjer je bilo to mono, in vsakih nekaj metrov zabeleili koordinatno toko. Pozneje
smo v programu ArcMap 10.2 toke med sabo povezali in dobili dolino, poloaj in
tlorisno obliko celotne struge. Na osnovi dobljenih podatkov smo vzeli povprene
vrednosti in s pomojo CAD-programa izrisali celotno strugo.
Obliko in povezanost tok iz programa ArcMap smo vstavil v CAD-program (poglavje
4.4.3 in 4.4.4) in dobili linijsko rto oblike in doline struge (slika 20, 21). Na linijsko rto
smo pravokotno dodali e presek vodotoka struge kot, ga prikazujeta sliki 22 in 23, in
izrisali 3D-obliko celotnega volumna vode v strugi 1 in 2. CAD-program je izraunal
predvideno koliino vode v strugi. S pomojo CAD-programa smo izraunali povrino
preseka vodotoka in ob predvideni hitrosti povprenega vodnega toka tudi vodni pretok.
Enaba za izraun vodnega pretoka:
[1]
46
Kjer pomeni: Q je vodni pretok izraen v m3/s, v je povprena predvidena hitrost,

izraena v m/s, in A je presek vodnega pretoka izraen v m2.
3.5 CROPWAT 8.0

CROPWAT 8.0 za operacijski sistem WindowsR je raunalniki program za izraun
potrebnih koliin vode za rastline in namakalnih potreb na osnovi tipa tal, klimatskih
podatkov in lastnosti rastlin. Program podaja termine namakanja za posamezne pogoje in
razline kalkulacije potrebne vode glede na setveni vzorec. Program se lahko uporablja
tudi za oceno pridelovalca namakalne prakse in oceno uspeha kulture v razmerah, ko je
padavin dovolj, in razmerah, ko je potrebno namakanje (FAO 2013).
Program CROPWAT 8.0 smo uporabili za izraun potrebnih koliin vode na osnovi
klimatolokih podatkov, tipa tal in lastnosti rastline v letu 2013.
Program izrauna potrebno koliino dodane vode na osnovi vhodnih podatkov, ki se
vnesejo v posamezne tabele:
-
tabela mesenih padavin (vnesemo koliino padavin za vsak mesec);
tabela mesene Eto (vnesemo povpreje minimalnih temperatur, povpreje

maksimalnih temperatur, vlanost zraka, povpreno hitrost vetra in povpreno
dnevno sonno obsevanje);
tabela lastnosti tal (vlanost tal, maksimalna infiltracija vode, maksimalna globina
koreninjenja);
tabela lastnosti rastline (datum setve, datum etve, globina korenin, doline faze
rasti).
47
3.6 Izraun vodnega pretoka za namakalni sistem

Pri izgradnji namakalnega sistema je zelo pomemben podatek o koliini vode, ki jo
moramo zagotavljati za delovanje namakalnega sistema. S tem podatkom ugotovimo, ali je
predvideni vodni vir zmoen zagotavljati koliino potrebne vode. Pri izraunu vodnega
pretoka za namakalni sistem upotevamo namakalno povrino, torej velikost namakalnega
sistema, nain namakanja, tip tal in namakalne obroke. V naem primeru smo raziskovali
zmonost zagotavljanja vode iz stare struge Mure za namakalni sistem obsega 250 ha bruto
povrin. Na cilj je bil teoretino dokazati, da lahko stara struga Mure zagotavlja zadostno
koliino vode za namakalni sistem pri njegovi maksimalni obremenitvi, ne da bi to
signifikantno vplivalo na vodni reim v strugi. Za im bolj realno oceno potrebnega
pretoka smo naredili izraun v treh primerih.
3.6.1
Prvi primer, povpreen dnevni pretok
V prvem primeru raunamo povpreen dnevni pretok (Q) oziroma hidromodul v celotnem
namakalnem obdobju (Tn). Volumen potrebne dodane vode smo izraunali s pomojo
programa CropWat, ki nam je podal koliino vode v mm/leto. To koliino vode smo
pretvorili v m3/ha/leto (1 mm = 1 l/m2 = 10 m3/ha) in tako dobili potrebno koliino vode za
celotno namakalno povrino. Izraun je bil narejen za prevladujoo kulturo koruzo.
Upotevani so bili klimatski podatki iz leta 2013, ker je bila v tem letu velika sua in je
smiselno namakalni sistem dimenzionirati za primer sunega obdobja.
Volumen potrebne vode za celotno povrino smo izraunali s pomojo enabe 2.
[2]
Kjer pomeni: Vskupni je skupni volumen potrebne dodane vode za celotno povrino, izraen
v m3, Vpotrebni je potrebni volumen vode na hektar, ki nam ga je podal program CropWat,
izraen v m3, in S je neto namakalna povrina, izraena v ha.
Povpreni dnevni pretok smo izraunali po enabi 3.
48
[3]
Kjer pomeni: Q je povpreni dnevni pretok, izraen v l/s, Vskupni je skupni volumen
potrebne dodane vode za celotno povrino, izraen v m3, Tn je skupni as v celotnem
namakalnem obdobju, izraen v s.
Hidromodul smo izraunali po enabi 4.
[4]
Kjer pomeni: H je povpreni dnevni pretok na povrino 1 ha izraen v l/s/ha, Q je
povpreni dnevni pretok, izraen v l/s, in S je neto namakalna povrina, izraena v ha.
3.6.2
Drugi primer, maksimalni pretok
V drugem primeru raunamo maksimalni pretok za primer, ko bi hkrati delovali vsi

predvideni namakalni sistemi. Torej hoemo ugotoviti, koliko vode bi morali zagotavljati,
e bi hkrati namakali z vsemi predvidenimi namakalniki. Predvidena sta dva naina
namakanja, bobenski namakalniki (135 ha) in kapljino namakanje (25 ha). Zaradi manjih
povrin in razdrobljenosti parcel so bili privzeti bobenski namakalniki srednjih
zmogljivosti pretoka do 60 m3/h. Glede na povrino namakanja in njihove karakteristike je
bilo privzeto 13 namakalnikov, izhajamo iz predpostavke, da lahko z enim bobenskim
namakalnikom srednjih zmogljivosti pokrivamo povrino 10 ha.
Skupni pretok bobenskih namakalnikov smo izraunali po enabi 5.
[5]
Kjer pomeni: Qskupni je skupni pretok vseh bobenskih namakalnikov, izraen v m3/h,
Qposamezni je pretok posameznega namakalnika, izraen v m3/h, in
je tevilo
namakalnikov.
Skupni pretok kapljinega namakanja smo izraunali po enabi 6.
[6]
49
Kjer pomeni: Qskupni je skupni pretok vseh kapljaev, izraen v l/h, Qposamezni, je pretok
posameznega kapljaa, izraen v l/h, in
3.6.3
je tevilo kapljaev.
Tretji primer, izraun pretoka ob upotevanju namakalnega razporeda
Tretji primer izrauna podaja najbolj realen potrebni pretok, saj upotevamo maksimalni
obrok namakanja za posamezni nain namakanja, realno priakovano povrino za
namakanje in namakalni razpored. Razpored namakanja je sestavljen tako, da delujejo
namakalni sistemi po doloenem namakalnem razporedu, da se izognemo hkratnemu
delovanju vseh namakalnih sistemov in s tem razbremenimo vodno rpalie. Izraun je bil
narejen po enabi 7.
[7]
Kjer pomeni: Q je vodni pretok, izraen v m3/h, Vmax je maksimalna koliina dodane vode
na povrino, izraena v m3, in Tn je skupni as predviden za namakanje, izraen v h.
3.7
WALTERGAUSSENOV klimadiagram
Za primerjavo klimatskih razmer v doloenih krajih po navadi uporabljamo

klimadiagrame, ki prikazujejo povpreni letni hod temperature zraka in koliine padavin.
WALTER-GAUSSENOV klimadiagram prikazuje povpreni letni potek temperature in
padavin, ki se naneseta na isti diagram. Vertikalna os (y) mora biti izbrana tako, da 0 oC
ustreza 0 mm na osi, primerno razmerja med C in mm na osi za na kraj je sledee:
-
1:4 (1 C = 4 mm), e pade padavinska krivulja pod temperaturno krivuljo, kae

diagram v tem razmerju obdobje sue;
1:6 (1 C = 6 mm), e pade padavinska krivulja pod temperaturno krivuljo, kae

diagram v tem razmerju obdobje zmerne sue.
50
4 REZULTATI Z RAZPRAVO
4.1
Predvidene namakalne povrine
Za oceno namakalnih povrin (v nadaljevanju NP) smo uporabili javni pregledovalnik

grafinih podatkov MKO-RKG. S pomojo funkcije merilo smo obkroili elena
obmoja in aplikacija nam je izraunala velikost povrin.
Slika 16 prikazuje oceno namakalnih povrin, ki so predvidene za namakanje v katastrski
obini Gornja Bistrica. Z modro rto so oznaeni posamezni namakalni sektorji.
Slika 16: Predvidene namakalne povrine v katastrski obini G. Bistrica (MKO-RKG

2013).
51
Skupna namakalna povrina je razdeljena na 7 sektorjev, e obstojeih domaih obmoij,

ki imajo tudi svoja domaa imena, kot prikazuje slika 16. Razdelitev na posamezne
sektorje pokae velikost
povrin v
obmoju in omogoa lajo doloitev razporeda
namakanja.
-
Oplate in Fundoi 16 ha
Brenice 51 ha
Pri nameti in Kot 17 ha
Budina 16 ha
Jagodie, Sumerje in Jove 45 ha
evice 18 ha
renovski tuk 87 ha
Skupno je predvidenih za namakanje 250 ha bruto kmetijskih zemlji.
4.2 Kulture na tem obmoju

Od dveh najvejih kmetov, ki imata kmetijska zemljia na tem obmoju, je bil pridobljen
kolobar za povrine za posamezno kulturo. Velikost vzorca je 27 ha, to je 10,8 % od 250
ha celotne povrine, zato menimo, da je dovolj reprezentativen.
Dele posameznih kultur na 27 ha je naslednji:
-
38 % koruza za zrnje
21 % penica
16 % oljne bue
15 % jemen
10 % ostale kulture, kot so krompir, vrtnine, zelenjava
Glede na pridobljeni vzorec je povrina posameznih kultur na celotnem obmoju 250 ha

naslednja:
52
koruza za zrnje 95 ha
penica 52,5 ha
oljne bue 40 ha
jemen 37,5 ha
ostale kulture, kot so krompir, vrtnine, zelenjava 25 ha
Okrog 36 % kolobarja sestavljajo itarice, ki se ne namakajo, zato bi bila skupna neto

povrina, predvidena za namakanje, 160 ha.
4.3
Analiza padavin in temperatur v Pomurju
Analizirani so podatki iz meteoroloke postaje Murska Sobota, merilno mesto Rakian

(16o2 E, 46o39 N, H=187 m), podatki so iz meteo arhiva Agencije Republike Slovenije za
okolje. Merilno mesto je od obravnavanega obmoja (Gornja Bistrica) oddaljeno 11,5 km
zrane linije (severozahodno).
Viina padavin v Pomurju znaa od 700 do 900 mm letno (ARSO 2013). So tudi suna
leta, ko viina padavin pade pod 700 mm. Za intenzivno pridelavo naih poljin, posebno
pa zelenjave, je to premalo, ker velikokrat primanjkuje padavin v razvojni dobi rastlin. V
spodnjih diagramih bomo predstavili koliino padavin in viino temperatur v obdobju
zadnjih 30 let.
53
Vsota letnih padavin 1984 - 2013

(mm)
padavine (mm)
trend padavin
1100
1000
900
800
700
600
500
1984
1985
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
400
Grafikon 5: Grafikon vsote letnih padavin v obdobju 1984201 (ARSO 2013).
Grafikon 5 prikazuje vsoto letnih padavin v 30-letnem obdobju 19842013. Letne

padavine v povpreju znaajo od 700 do 900 mm. Rekordna koliina padavin je bila
izmerjena leta 1996, ko je padlo 1025 mm, minimalna koliina padavin je bila izmerjena
2003, ko je v celem letu padlo samo 514 mm vode. To je bilo tudi leto intenzivne sue, saj
je padlo v vegetacijskem obdobju samo 323 mm padavin, kmetijska koda je bila ocenjena
na ve kot 128 milijonov (MKO 2013). Grafikon prikazuje tudi trendno rto padavin, iz
katere lahko opazimo, da koliina letnih padavin poasi pada.
Da bi imeli bolji pregled nad koliino padavin, ki padejo v posameznem mesecu, si

poglejmo naslednje klimadiagrame.
54
Klimadiagram 2004-2013
(0C)
povprene padavine (mm)
povprena temp. (0C)
(mm)
25,0
150,0
20,0
120,0
15,0
90,0
10,0
60,0
5,0
30,0
0,0
0,0
-5,0
-30,0
Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
Grafikon 6: Walter-Gaussenov Klimadiagram 1:6 v obdobju 20042013 (ARSO 2013).
Walter-Gaussenov klimadiagram (grafikon 6) prikazuje povprene mesene padavine

(modri stolpci) in povprene mesene temperature (rdea krivulja) v obdobju zadnjih 10
let. Med vrednostjo temperatur in padavin je izbrano razmerje 1:6, kar pomeni obdobje
zmerne sue, e so stolpci padavin niji kot temperaturna krivulja.
Klimadiagram jasno pokae obdobje zmerne sue od aprila do julija. To je tudi
vegetacijsko obdobje rastlin, kjer so padavine e kako potrebne. V povpreju pade v
poletnih mesecih od 80 do 120 mm padavin, vendar je to vseeno premalo glede na
povprene temperature, saj razen v zimskih mesecih padavinski stolpci nikoli ne preseejo
temperaturne krivulje.
Grafikon 7 kae klimadiagram za zadnje 5-letno obdobje 20092013, ko je stanje
priakovano podobno obdobju 20042013 , z razliko, da se je obdobje zmerne sue
zaelo pojavljati tudi v mesecu avgustu in septembru, torej je primanjkovalo vode
praktino v celotnem vegetacijskem obdobju.
55
Klimadiagram 2009-2013
(0C)
povprene padavine (mm)
povprena temp. (0C)
(mm)
25,0
150,0
20,0
120,0
15,0
90,0
10,0
60,0
5,0
30,0
0,0
0,0
-5,0
-30,0
Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
Grafikon 7: Walter-Gaussenov Klimadiagram 1:6 v obdobju 20092013 (ARSO 2013).

Klimadiagrami za veletna obdobja nam lepo pokaejo stanje padavin in temperatur,
vendar ne pokaejo ekstremnih vrednosti, ki se pojavljajo v posameznem letu. Porazdelitev
padavin je lahko skozi leto zelo neenakomerna, v enem mesecu lahko pade 200 mm
padavin, spet naslednji mesec je lahko popolnoma brez vode. e koliina padavin mono
pade v poletnih mesecih, je lahko sua uniujoa za pridelek. Pred takimi pojavi bi se
morali vsaj delno zavarovati, in to bi nam omogoal namakalni sistem, s katerim bi
prepreevali ali vsaj blaili kritina pomanjkanja vode. Naslednji klimadiagram (grafikon
8) je odlien pokazatelj nenenakomerno porazdeljenih padavin.
56
Klimadiagram 2013
(0C)
(mm)
povprena temp.(0C)
padavine (mm)
40
160,0
35
140,0
30
120,0
25
100,0
20
80,0
15
60,0
10
40,0
20,0
0,0
Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
Grafikon 8: Walter-Gaussenov Klimadiagram 1:4, leto 2013 (ARSO 2013).
Klimadiagram za leto 2013 je postavljen v razmerje 1:4, kar pomeni obdobje intenzivne
sue, ko pade krivulja oziroma modri stolpci pod temperaturno krivuljo. V letu 2013 je
skupno padlo 912 mm
padavin (ARSO 2013). Vidimo, da je bilo precej padavin v
zimskem obdobju in zelo malo spomladi. V mesecu aprilu je padlo komaj 29,5 mm vode,
kar je za pregovorno moker april premalo. Velika sua je nastopila meseca juliju, ko je
padlo samo 14,8 mm padavin, in to v asu ko so bile temperature zelo visoke, tudi nad 400
C. Tega sicer iz grafikona ni mo razbrati, vendar je bilo v poletnih mesecih obdobje, ko je
v 45 dneh od 25. junija do 9. avgusta padlo samo 17,4 mm padavin. Koruza je utrpela
nepopravljivo kodo, ponekod je bila koda 100 %. V tem letu je padlo sicer precej
padavin, toda kljub temu je sua mono prizadela pridelke, saj je bilo v vegetacijskem
obdobju padavin zelo malo, 425 mm, in so bile neenakomerno porazdeljene.
Podobno dogajanje smo lahko opazili e v letih 2012, ko je v mesecu avgustu padlo samo
9,9 mm padavin, in 2007, ko je aprila padlo samo 2,6 mm padavin. 2006. je v juliju padlo
67,3 mm, 2004. prav tako v juliju 36,3 mm in leta 2003 v juniju 28,8 mm padavin (ARSO
2013).
57
Z namakalnim sistemom bi si lahko v teh obdobjih precej pomagali in prepreili prevelik

izpad pridelka.
4.3.1
Vodna bilanca v vegetacijskem obdobju
Vsota padavin v vegetacijskem odbobju 2004 - 2013

padavine (mm)
trend padavin
(mm)
700
650
600
550
500
450
400
350
300
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Grafikon 9: Grafikon vsote padavin v vegetacijskem obdobju za leta 20042013 (ARSO

2013).
Grafikon 9 prikazuje koliino padavin v vegetacijskem obdobju od 1. 4. do 30. 9. Zbrani so
podatki vsote padavin od aprila do septembra za posamezno leto v 10-letnem obdobju
20042013. Vsota padavin znaa od 650 do 425 mm; slednja je bila zabeleena v sunem
letu 2013. Grafikon prikazuje tudi trendno rto padavin, ki v 10-letnem obdobju precej
pada in kae, da je padavin zmeraj manj.
Na sliki 17 je prikazana tabela vodne bilance v vegetacijskem obdobju v letu 2013. Skoraj
povsod po Sloveniji, razen v okolici Ljubljane, je bila vodna bilanca negativna. V okolici
58
Murske Sobote je bila negativna vodna bilanca druga najveja, in sicer 280 mm (ARSO
2013).
Slika 17: Vodna bilanca v vegetacijskem obdobju v letu 2013 (ARSO 2013).
4.4
4.4.1
Zasnova namakalnega sistema
Lokacija struge (vodni vir)
Slika 18 prikazuje hidrografijo reke Mure v katastrski obini Gornja Bistrica. e pred
regulacijo so bili tokovi bolj razvejani in so bili blie naselij in obdelovalnih povrin. Z
modro krivuljo so oznaeni vodotoki, iz foto posnetka je razvidno, da je dejansko aktivna
samo e glavna struga, vsi ostali rokavi so delno ali popolnoma izsueni.
59
Slika 18: Hidrografija renih rokavov Mure v k.o. Gornja Bistrica (MKO-RKG 2013).
4.4.2
Razdalje od namakalnih povrin
Reka Mura oziroma njeni rokavi se v katastrski obini Gornja Bistrica pribliajo
obdelovalnim povrinam na 180 m. To precej olaja izvedbo namakalnega sistema, saj ni
potrebno polagati dolgih primarnih linij in s tem zagotavljati velikih moi vodnih rpalk.
To tudi poceni izgradnjo samega sistema.
Slika 19 (ortofoto posnetek) kae (zelene rte) oddaljenost posameznih predelov
obdelovalnih povrin od potencialnih vodnih virov.
60
Slika 19: Razdalje predvidenih vodnih virov od namakalnih povrin (MKO-RKG 2013).
Rdea rta oznauje mejo katastrske obine G. Bistrica in predvidene namakalne povrine,
modra krivulja predstavlja staro strugo reke Mure, ki bi jo bilo potrebno obnoviti in
napolniti z vodo. Spodaj je e modro osenena glavna struga Mure. Razdalje so oznaene z
zeleno ravno rto, pri vsaki rti je navedena tudi dolina. Kot je razvidno iz slike 19,
znaajo razdalje od stare struge (modre krivulje) do obdelovalnih povrin med 180 m in
430 m, medtem ko so od glavne struge oddaljene priblino 800 m. Od glavne struge do
najbolj oddaljenih kmetijskih zemlji je 2,7 km, torej manj od 3 km, kar bi naj bila meja
za rentabilnost gradnje namakalnega sistema.
61
4.4.3
Dolina in presek vodotoka stare struge
Sliki 20 in 21 prikazujeta dolino stare struge, ki se po 1900 m razcepi, zato smo naredili
meritve in izraun volumna vode za vsako strugo posebej. Sliki 20 in 21 prikazujeta tudi
povezovanje tok v programu ArcMap.
Slika 20: GPS meritev doline stare struge 1.
Slika 21: GPS meritev doline stare struge 2.
62
Dolina prve struge je 2.588 m in druge 975 m.
Ob predvidevanju viine vode od 2 m do 2,2 m smo dobili presek vodotoka. Prva slika
(slika 22) prikazuje presek vodotoka prve struge in slika 23 presek vodotoka druge struge.
Slika 22: Presek vodotoka struge 1.
Slika 23: Presek vodotoka struge 2.
Predvideni presek vodotoka za prvo strugo znaa v povpreju 28 m 2 in za drugo strugo

18,5 m2.
63
4.4.4
Ocena koliine vode v strugi
Slika 24: 3D-oblika struge.
Slika 25: Prikaz celotnega volumna struge 1.
64
Za prvo strugo znaa volumen 70.000 m3, kar je 70 milijonov litrov vode, in za drugo
strugo 20.000 m3, kar je 20 milijonov litrov vode, skupaj torej predvidoma 90 milijonov
litrov vode oziroma 90.000 m3. Poudariti je treba, da so bile upotevane minimalne
vrednosti, tako da je priakovana realna koliina vode veja.
Predvideni pretok vode za strugo 1: presek vodotoka bi v povpreju znaal 28 m2,
predvidevamo, da bi bila hitrost vodnega toka 0,30,4 m/s.
Izraun vodnega pretoka za strugo 1, po enabi 1:
Vodni pretok za strugo 1 bi znaal v povpreju 9,8 m3/s.

Predvideni pretok vode za strugo 2, presek vodotoka bi v povpreju znaal 18,5 m2,
predvidevamo, da bi bila hitrost vodnega toka 0,30,4 m/s.
Izraun vodnega pretoka za strugo 2: po enabi 1:
Vodni pretok za strugo 2 bi znaal v povpreju 6,47 m3/s.
4.5
Vodna bilanca reke Mure
Analiza vodnih pretokov je bila narejena na podlagi podatkov iz vodomerne postaje

Petanjci, ki je priblino 20 km oddaljena po strugi navzgor od Gornje Bistrice, podatki so
vzeti iz arhiva ARSO.
4.5.1
Grafikon spreminjanja vodnega pretoka glavnega toka od 2003 do 2012
Grafikon 10 prikazuje vodni pretok reke Mure v obdobju zadnjih desetih let 20032012.
Kot je razvidno iz grafikona 10, je bil najviji pretok v tem obdobju izmerjen 22 avgusta
2005, in sicer 1.250 m3/s (ARSO 2013). To je bilo v obdobju hudih poplav. Visok pretok
65
ez tiso kubinih metrov na sekundo se je pojavil v tem obdobju e 25. 7. 2009 in 22. 7.
2012. Najniji pretok je bil izmerjen 27. 8. 2003, in sicer 48,44 m3/s, in 7. 2. 2012 49,27
m3/s. Povpreni pretok v tem obdobju je znaal 154 m 3/s, povpreje nizkih pretokov je
znaalo 68 m3/s (ARSO 2013).
Mura velike pretoke dosega v spomladanskih in poletnih mesecih, ko potrebujemo vodo za
namakanje, najnije pretoke pa v zimskih mesecih, ko vode za namakanje ne potrebujemo.
To so ogromne koliine vode, ki na alost, niso izkoriene. e bi uspeli zadrati vsaj
manjo koliino vode, bi jo lahko uporabili ob pomanjkanju vlage v tleh in velikih suah,
ki so kmetijstvo prizadeli v tem obdobju 5-krat (2003, 2004, 2006, 2007, 2012).
Pretok Mure v obdobju 2003 - 2012

(m3/s)
pretok (m3/s)
1400
1200
1000
800
600
400
200
0
Grafikon 10: Pretok reke Mure v obdobju 20032012 (ARSO 2013).
66
4.5.2
Vodni pretok reke Mure v vegetacijskem obdobju od 2003 do 2012
Grafikon 11 prikazuje povpreje pretokov glavne struge v vegetacijskem obdobju rastlin 1.

4. do 30. 9 v letih 2003 do 2012. Povpreni pretok je bil v tem obdobju 194 m3/s, najvije
povpreje je znaalo 325 m3/s v juliju, najnije povpreje pa 149 m3/s v avgustu (ARSO
2013). Kot kae grafikon 11, so povpreni pretoki v vegetacijskem obdobju veji kot
povpreni pretoki v celem letu (grafikon 10); le-to je pokazatelj, da je v poletnih mesecih v
primerjavi z zimskimi meseci ve vode.
Povpreni 10 letni pretok v vegetacijskem obdobju

(m3/s)
povpreni pretok (m3/s)
1.apr
8.apr
15.apr
22.apr
29.apr
6.maj
13.maj
20.maj
27.maj
3.jun
10.jun
17.jun
24.jun
1.jul
8.jul
15.jul
22.jul
29.jul
5.avg
12.avg
19.avg
26.avg
2.sep
9.sep
16.sep
23.sep
30.sep
350,0
325,0
300,0
275,0
250,0
225,0
200,0
175,0
150,0
125,0
100,0
Grafikon 11: Povpreni pretok vode 20032012 v vegetacijskem obdobju 1. 430. 9

(ARSO 2013).
67
4.5.3
Doloitev povpreja majhnega vodnega pretoka
e pogledamo statistiko pretokov primerljivega obdobja 20022012, ugotovimo, da je bil

najniji izmerjeni pretok 47,5 m3/s v letu 2002, povpreje malih pretokov (4790 m3/s)
znaa 73,3 m3/s, dele teh pretokov je 21 %, in samo 7,5 % je pretokov, ki so manji od 70
m3/s.
e pogledamo vodne pretoke v vegetacijskem obdobju od 1. 4.30 .9, v obdobju 2002
2012 ugotovimo naslednje.
-
Najniji izmerjeni pretok je bil 48,4 m 3/s 27. 8. 2003, povpreje malih pretokov (48
90 m3/s) znaa 72,6 m3/s, vendar je dele teh pretokov zgolj 5,5 %.
Povpreje vseh pretokov v tem obdobju, razen ekstremov (zajeti so pretoki do 400
m3/s), znaa 176,5 m3/s, dele teh pretokov je 96 %.
Povpreje srednjih pretokov (90200 m3/s) znaa 143 m3/s in dele teh pretokov
zajema 60,7 %.
Na osnovi teh statistinih podatkov je bila doloena vrednost povpreja malih vodnih
pretokov 70 m3/s. Ta podatek predstavlja okvirno vrednost pri maksimalnem dovoljenem
odjemu vode za potrebe namakanja kmetijskih zemlji.
4.6 Potrebne koliine vode za namakanje

Glede na velikost namakalnega sistema Gornja Bistrica bi namakali neto 160 ha povrin.
Primeren namakalni sistem za poljine (koruza, oljne bue) je bobenski namakalnik, za
zelenjavo pa kapljino namakanje.
68
Preglednica 5: Letna potrebna koliina vode za namakanje za koruzo (CROPWAT 2013).
V preglednici 5 je izraunana letna potrebna koliina vode za namakanje za prevladujoo

kulturo koruzo. Ta znaa 339,6 mm oz. 3.396 m3/ha v celotne namakalnem obdobju.
Upotevani so bili klimatski podatki meteoroloke postaje Murska Sobota za leto 2013 in
struktura tal na obmoju katastrske obine G. Bistrica; tla so srednje teka.
4.6.1
Primer 1: Izraun povprenega dnevnega pretoka v celotnem namakalnem obdobju
Obdobje intenzivnega namakanja za prevladujoo kulturo (koruzo) je od 15. 5.15. 8. Tla

so srednje teka, maksimalna norma namakanja znaa 3.396 m3/ha za poljine v celotnem
namakalnem obdobju. Maksimalno normo namakanja poljin (koruze) smo zaradi
varnostnega faktorja privzeli za celotno neto povrino namakanja, ker je hidromodul za
poljine veji kot za vrtnine.
Povrina 160 ha neto.
69
Potrebni volumen dodane vode, izraunan po enabi 2:
Ob predvidenem povprenem asu namakanja (Tn = 3 mesece) 16 ur/dan znaa potreben

skupni dnevni pretok (enaba 3):
Hidromodul znaa torej (enaba 4):
4.6.2
Primer 2: Izraun pretoka v primeru delovanja vseh namakalnih naprav
Z bobenskimi namakalniki bi pokrivali 135 ha in s kapljinim namakanjem 25 ha. Pretok

najvejih bobenskih namakalnikov zanaa do 120 m3/h. Predpostavimo, da zaradi manjih
povrin in razdrobljenosti parcel uporabljamo bobenske namakalnike s pretokom do 60
m3/h (0,016 m3/s). Za namakanje 135 ha bi zadostovalo 13 takih namakalnikov, torej bi
znaal skupni pretok vode 13 bobenskih namakalnikov (enaba 5):
, oziroma 0,22 m3/s.
Pri kapljinem namakanju moramo poznati tevilo kapljaev na m 2 in njihov pretok. Za

papriko pod folijo imamo 6 kapljaev/m2 s pretokom 1 l/h, skupna kapaciteta kapljaev na
povrini 1 m2 = 6 l/h. Za 1 ha torej velja: gredice so nameene na razdalji 1,2 m v irini
100 m imamo torej (100 / 1,2 = 83,3) 83 gredic, skupna dolina gredic znaa (100 m x 83 =
8300 m) 8.300 m, skupna povrina gredic je 1 m x 8300 m = 8300 m 2. Skupno tevilo
kapljaev na gredicah je 49.800. Skupni pretok znaa (enaba 6):
, oziroma 49,8 m3/h.
Za povrino 25 ha znaa ta pretok:
70

e setejemo pretoke obeh sistemov skupaj dobimo 780 + 1245 = 2.025 m3/h; kar je 0,56
m3/s. Te koliine bi dosegli, e predpostavimo, da bi hkrati delovali vsi
predvideni
namakalni sistemi.
e prej ugotovljeni predvideni pretok vode v stari strugi bi znaal v povpreju 9,8 m3/s, na
maksimalni odjem je 0,56 m3/s, kar je 5,7 % predvidenega povprenega pretoka. S takim
odjemom vode bi bil vpliv na vodostaj majhen.
V primeru, da bi bil vodni vir glavna struga reke Mure, bi to pomenilo zanemarljiv vpliv na
vodni tok. Reka Mura ima povpreje malih pretokov 70 m3/s, odjem 0,56 m3/s torej
predstavlja 0,8 % vodnega pretoka Mure.
4.6.3
Primer 3: Izraun maksimalnega pretoka, z upotevanjem namakalnega razporeda
Z bobenskimi namakalniki bi pokrivali 135 ha, realna ocena je, da se priblino 30 % dele
neto povrin ne bi namakal istoasno, glede na razline vrste kultur; torej privzamemo, da
bi istoasno namakali okrog 95 ha (135 x 0,7 = 94,5). Isto velja za kapljino namakanje,
kjer neto povrina znaa 25 ha; istoasno bi namakali okrog 18 ha povrin (25 x 0,7 =
17,5).
Namakalni razpored doloimo tako, da ne delujejo vsi namakalni sistemi istoasno, tako bi
lahko v enem dnevu 14 ur delovali bobenski namakalniki, preostalih 10 ur pa kapljini
namakalniki, zato da razbremenimo namakalni sistem in s tem potencialni vodni vir.
Maksimalni dovoljeni obrok namakanja z bobenskimi namakalniki je 25 mm, to je 250
m3/ha, pri kapljinem namakanju pa je maksimalni dovoljeni obrok 7 mm, kar je 70 m3/ha.
Izraun pretoka za bobenske namakalnike:
Maksimalna potrebna koliina dodane vode za 95 ha znaa 23.750 m 3 (95 x 250 = 23.750).
Namakanje razporedimo na tri asovne termine, v vsakem terminu se namakajo doloeni
71
sektorji, da zmanjamo obremenitev rpali, torej je skupni as namakanja 3 x 14 ur = 42

ur.
Pretok znaa (enaba 7):

Izraun pretoka za kapljino namakanje:

Maksimalna dovoljena koliina dodane vode za 18 ha znaa 1.260 m 3 (18 x 70 = 1.260).
Preostali del dneva, 10 ur namakamo s kapljinimi namakalniki, tudi tukaj naredimo
razpored namakanja, da ne deluje cel sistem naenkrat, ampak ga razporedimo na celotnih
10 ur.
Pretok znaa (enaba 7):
Maksimalni vodni odjem v tem primeru izrauna znaa torej 0,16 m3/s (160 l/s).
V tem primeru bi bila obremenitev na vodni vir v obeh primerih zanemarljiva. Za
predvideno staro strugo reke bi bil odjem 1,63 % vodnega pretoka in za glavno strugo reke
Mure 0,22 % vodnega pretoka.
72
Sklep
Izgradnja namakalnega sistema na obmoju katastrske obine Gornja Bistrica je izvedljiva,

saj leijo reka Mura in njeni rokavi kot morebitni vir vode v bliini kmetijskih povrin,
torej znotraj pasu 3 km. e bi skoraj presueni rokav Mure spet kontrolirano napolnili z
vodo, bi se z vodnim virom pribliali kmetijskim zemljiem na 185 m in na ta nain
olajali izgradnjo namakalnega sistema. Najveja razdalja od vodnega vira do kmetijskega
zemljia je 2,7 km. Kot je pokazala meritev struge in 3D-model, bi koliina vode povsem
zadoala potrebam za namakanje. Pravzaprav bi bil vpliv na vodostaj tudi pri maksimalni
obremenitvi minimalen, ugotovili smo namre, da bi predvideni odjem vode znaal 1,63 %
povprenega pretoka stare struge in 0,22 % povprenega majhnega pretoka glavne struge
Mure.
Spuanje vode v presuene kanale bi imelo, sode po raznih hidrolokih tudijah Intituta
za vode Republike Slovenije, tudi pozitiven vpliv na ire okolje. Izboljalo bi se polnjenje
podzemnih voda in krenje vodnih in obvodnih habitatov v prostoru reke Mure. Poveala
bi se vodozadrevalna sposobnost reke, kar bi pripomoglo k ohranjanju in vzpodbujanju
ekolokih dejavnikov, znailnih za reni prostor.
Izkorianje vode iz reke za namakanja kmetijskih zemlji se nam zdi veliko bolj
smiselna in manj obremenjujoa za vodno okolje kot predvidene gradnje hidroelektrarn na
reki Muri. Sam gradbeni poseg je v primeru namakalnega sistema minimalen, poleg
rpalne postaje, ki je manji gradbeni objekt, je v tla poloen primarni cevovod, ki je
neviden; za razliko od hidroelektrarn, ki zelo posegajo v reni prostor, spreminjajo vodni
reim in s tem ivljenjski prostor vodnih in obvodnih prebivalcev.
Glede na klimatske podatke o koliini padavin v Pomurju je vedno bolj jasno, da bo
namakanje poljin nujno potreben ukrep, saj je izpad pridelka zaradi pomanjkanja vode
prevelik. e elimo v prihodnosti poveati prehransko samooskrbo in zmanjati uvoz
hrane, si vejih izpadov pridelka zaradi sue ne smemo privoiti.
73
Literatura
1.
Agencija republike Slovenije za okolje, oddelek poreja reke Mure, 2013. Osebni
stik.
2.
Obina renovci, Obinska komisija za ocenjevanje kode po naravnih nesreah.

2013. Obvestilo sua: 34 .
3.
Mlinari T. 1996. Ranjena Reka, zbirke esejev Franc-Franc Ranljiva reka: 28.
4.
Ciljno raziskovalni program (CRP) 2012. Projekcija vodnih koliin za namakanje

v Sloveniji, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.
5.
Globevnik L. 2009. Celosten pogled na vode poreja Mure in upravljanja z njimi,

Intitut za vode Republike Slovenije: 9496.
6.
Globevnik L. 2007. Hidroekoloke lastnosti prostora reke Mure v Sloveniji stanje, trendi, Intitut za vode Republike Slovenije: 1, 8.
7.
Globevnik L. 2007. Hidroloke in morfoloke lastnosti reke Mure v Sloveniji,

Intitut za vode Republike Slovenije: 9.
8.
Brilly M, raj M, Horvat A, Vidmar A, Koprivek M. 2011. Hidroloka tudija

reke Mure, 22. Miiev vodarski dan: 159160.
9.
Denik S. 2002. Reka Mura, zbirka vse o: 5, 11.
10. Cunder T. 2009. Kmetijstvo v Pomurju danes in jutri, Drutvo geografov pomurja.
11. Pintar M. 2003. Osnove namakanja: s poudarkom na vrtninah in sadnih vrstah v
severovzhodni Sloveniji. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano: 316.
12. Phocaides A. 2000. Technical handbook on pressurized irrigation techniques.
Food and agriculture organization of the united nation: 2830.
13. Votek J. 2014. Lani vzdrevanja kanalov sploh ni bilo. M Sobota, Vestnik: 5.
74
Spletni viri:
1.
Agencija republike Slovenije za okolje, meteo arhiv (ARSO 2013) (elektronski vir)
http://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive (1. 131. 12. 2013)
2.
Agencija republike Slovenije za okolje, (ARSO 2013) (elektronski vir)

http://vode.arso.gov.si/hidarhiv/pov_arhiv_tab.php (1. 131. 12. 2013)
3.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO 2013) (elektronski vir)

http://www.mko.gov.si (1. 131. 12. 2013)
4.
Ministrstvo
za
kmetijstvo
in
okolje
(MKO-RKG 2013)
(elektroski
vir)
http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/#map_x=500000&map_y=100000&map_sc=18
28571 (1. 131. 12. 2013)
5.
SURS 2009 (elektronski vir)

http://www.stat.si/tema_okolje_kmetijstvo.asp (8. 9. 2013)
6. www.amacoint .com (elektronski vir)

http://www.amacoint.com/en/agriculture/irrigation/amaco (2. 2. 2013)
7.
www.beinlich-beregnung.de (elektronski vir)

http://www.beinlich-beregnung.de/eng/produkte_eng/primus_eng.html (2. 2. 2013)
8.
www.esri.com (elektronski vir) (3. 2. 2014)
9.
www.riferam.com (elektronski vir) (8. 9. 2013)
10. www.omafra.gov.on.ca (elektronski vir)

http://www.omafra.gov.on.ca/english/engineer/facts/04-027.htm (8. 9. 2013)
11. www.gps.gov (elektronski vir) (2. 2. 2014)
12. FAO 2013 (elektronski vir)
http://www.fao.org/nr/water/infores_databases_cropwat.html (9. 12. 2013)
13. Geza G. 2013. e je mono, koruzo brez oklevanja namakajte. Kmeki Glas
(elektronski vir)
http://www.kmeckiglas.com/strokovni-nasveti/ce-je-mozno-koruzo-brez-oklevanjanamakajte.html (13. 11.2 013)
14. Ivanua V. 2012. Na Ormokem skoraj desetina vseh slovenskih namakalnih
sistemov. tajerski Tednik (elektronski vir)
75
http://www.tednik.si/na-ormoskem-skoraj-desetina-vseh-slovenskih-namakalnihsistemov (13. 11. 2013)

15. Bukovnik M. 2012. Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o. Poroilo o vplivih na
okolje za namakalni sistem Nemak Beltinci (elektronski vir)
http://www.arso.gov.si/novice/datoteke/0288863079_08_PVO_Nemscak_%20avg_2
012.pdf (18. 1. 2014)
16. Drobne S. 2012. Uvod v geografske informacijske sisteme in prostorske analize.
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbenitvo in geodezijo (elektronski vir)
http://www.km.fgg.uni-lj.si/PREDMETI/TIUS/data/GIS/ORG%20GIS%20in%20PA.pdf (21. 3. 2014)
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju dr. Miran Lakoti in somentorju dr. Denis Stajnkotu za nasvete,
strokovno pomo in pregledu magistrske naloge.
Zahvala gre tudi moji druini, ki so me v asu tudija podpirali in mi stali ob strani. Prav
tako se zahvaljujem tudi vsem prijateljem in vsem, ki so mi s posredovanjem informacij
pomagali pri nastajanju magistrske naloge.
PRILOGE
Priloga 1: Monost rabe tekoih povrinskih voda za namakanje kmetijskih povrin (CRP 2012).
Opombe k preglednici (priloga 1):

-
VTPV vodno telo povrinske vode,
1 VTPV, za katera se ocenjuje, da je direkten odvzem iz

povrinskih voda moen,
2 VTPV, za katera se ocenjuje, da je koliina vode v zadrevalnikih in

jezerih tako velika, da bo,
namakanje najverjetneje mono,
3 VTPV, za katera se ocenjuje, da direkten odvzem iz povrinskih voda

ni moen,
Qs srednji pretok,
sQnp... srednji (povpreni) mali pretok v letnem obdobju,
Qes... ekoloko sprejemljiv pretok,
Qmer... merodajni pretok.
Qneto... razpololjiva koliina vode za posebne rabe. V raziskavi je bilo

upotevano, da je voda v celoti na voljo za namakanje.

MAG Ciglar Tomaz 1981

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

MAG Ciglar Tomaz 1981

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

MONOST ODJEMA VODE IZ REKE MURE ZA

MONOST ODJEMA VODE IZ REKE MURE ZA

Magistrsko delo je bilo opravljeno v okviru podiplomskega magistrskega programa

Komisijo za oceno in zagovor magistrskega dela sestavljajo:

Predsednik: red. prof. dr. Branko KRAMBERGER

izr. prof. dr. Miran LAKOTA

Somentor: izr. prof. dr. Denis STAJNKO

Lektorirala: prof. Nea Ritlop profesor slovenine in sociologije

Magistrsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Datum zagovora: 27. junij 2014

Monost odjema vode iz reke Mure za namakanje kmetijskih zemlji v katastrski

Kljue besede: reka Mura / namakanje / padavine / temperatura / namakalni sistemi /

Povod za delo ........................................................................................................... 3

Namen naloge .......................................................................................................... 4

PREGLED OBJAV ....................................................................................................... 6

Ranjena reka ........................................................................................................... 6

Raba vode v kmetijski pridelavi ............................................................................ 6

Perspektive povrinskih voda na poreju Mure za namakanje kmetijskih

Obseg povrin, primernih za namakanje v Sloveniji, z direktnim odvzemom iz

Monosti rabe vode iz obstojeih vodnih akumulacij za namakanje ............... 11

Raba vode iz istilnih naprav za namakanje kmetijskih zemlji .................... 13

Hidrologija reke Mure .......................................................................................... 16

Opis reke Mure ................................................................................................. 16

Hidroloke znailnosti reke Mure .................................................................... 17

Analiza pretokov reke Mure ............................................................................. 20

Kakovost vode .................................................................................................. 22

Klimatske znailnosti poreja Mure ................................................................... 23

Kmetijstvo v Pomurju .......................................................................................... 26

Kmetijstvo ob reki ............................................................................................ 27

Namakalni sistemi ............................................................................................ 28

Naini namakanja ............................................................................................. 29

Enostavni namakalni sistem................................................................................. 38

Veji namakalni sistemi na poreju Drave in Mure .......................................... 40

MATERIALI IN METODE DELA ........................................................................... 42

GIS sistem in programska orodja ....................................................................... 42

Javni pregledovalnik grafinih podatkov MKO-RKG ...................................... 44

Meritev preseka in doline stare struge ter izraun vodnega volumna in

CROPWAT 8.0 ...................................................................................................... 46

3.6 Izraun vodnega pretoka za namakalni sistem ................................................... 47

Prvi primer, povpreen dnevni pretok .............................................................. 47

Drugi primer, maksimalni pretok ..................................................................... 48

Tretji primer, izraun pretoka ob upotevanju namakalnega razporeda .......... 49

4 REZULTATI Z RAZPRAVO .................................................................................... 50

Predvidene namakalne povrine .......................................................................... 50

Kulture na tem obmoju ...................................................................................... 51

Analiza padavin in temperatur v Pomurju ........................................................ 52

Vodna bilanca v vegetacijskem obdobju .......................................................... 57

Zasnova namakalnega sistema............................................................................. 58

Lokacija struge (vodni vir) ............................................................................... 58

Razdalje od namakalnih povrin ...................................................................... 59

Dolina in presek vodotoka stare struge .......................................................... 61

Vodna bilanca reke Mure ..................................................................................... 64

Grafikon spreminjanja vodnega pretoka glavnega toka od 2003 do 2012 ....... 64

Vodni pretok reke Mure v vegetacijskem obdobju od 2003 do 2012 .............. 66

Doloitev povpreja majhnega vodnega pretoka ............................................. 67

Potrebne koliine vode za namakanje ................................................................. 67

Primer 1: Izraun povprenega dnevnega pretoka v celotnem namakalnem

Primer 2: Izraun pretoka v primeru delovanja vseh namakalnih naprav ........ 69

Primer 3: Izraun maksimalnega pretoka, z upotevanjem namakalnega

Grafikon 1: Homogenost pretokov z izbranih postaj s podatki med leti 19652005

Prikaz kmetijskih zemlji, potencialno primernih za namakanje (CRP 2012). .... 8

Pridelavo zelenjave si danes brez namakanja ve ne moremo predstavljati. Drugae je v