Dimenzioniranje Polžnega Gonila Za Pogon Sledilnika Sonca: Univerza V Mariboru Fakulteta Za Strojništvo

UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA STROJNITVO
Marko ORI
DIMENZIONIRANJE POLNEGA GONILA ZA POGON

SLEDILNIKA SONCA
Diplomsko delo
univerzitetnega tudijskega programa Strojnitvo
Maribor, avgust 2011

SLEDILNIKA SONCA
Diplomsko delo
tudent:
Marko ORI
tudijski program:
Univerzitetni tudijski program Strojnitvo
Smer:
Konstrukterstvo in gradnja strojev
Mentor:
red. prof. dr. Sreko Glode
Maribor, avgust 2011
-I-
IZJAVA
Podpisani Marko ORI izjavljam, da:
je bilo predloeno delo opravljeno samostojno pod mentorstvom
red.prof.dr. Sreka GLODEA
predloeno diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloeno za pridobitev
kakrnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;
soglaam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjinici tehnikih fakultet
Univerze v Mariboru.
Maribor, 10.8. 2011
Podpis: _____________________
- II -
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr

Sreku Glodeu za pomo in vodenje pri
opravljanju diplomskega dela.
Posebna zahvala velja starem in vsem
domaim za nenehno vzpodbujanje, pomo
in razumevanje.
- III -

SLEDILNIKA SONCA
Kljune besede:
Polaste dvojice, ozobljeni leaji, pogon sledilnika sonca
UDK: 621.833.38-11(043.2)
POVZETEK:
V diplomskem delu je predstavljeno dimenzioniranje polnega gonila za pogon sledilnika
sonca. V uvodnem delu je predstavljen problem z materialom polnika in zastavljeni so cilji
diplomskega dela. Sledita dve poglavji o teoretinih osnovah polnih dvojic. Najprej so
predstavljene doloilne veliine polaste dvojice in preraun sil, kasneje pa e trdnostni
prerauni glede na razline kriterije. V nadaljevanju je zasnova in preizkuanje prvih polastih
dvojic, kjer je ugotovljeno da je obstojea geometrija naeloma neprimerna zaradi upogiba
gredi pola, vendar se da problem reiti z nitriranjem polnika. Ker je postopek nitriranja za
podjetje predrag je v naslednjem poglavju predstavljena geometrijsko drugana polasta
dvojica, ki ima vejo upogibno togost in manje upogibne sile. V analizi rezultatov je
prikazana razlika koeficientov varnosti, kjer je razvidno, da se kljub dvakratnemu poveanju
koeficienta varnosti proti upogibu gredi pola ostali koeficienti varnosti niso bistveno
spremenili. V zakljuku je ugotovljeno, da standard DIN 3996 ne predvideva jekel za
poboljanje kot materiala za polnike in da ne podaja spodnje omejitve za ubirni kot.
- IV -
DIMENSIONING OF WORM DRIVE FOR SUN TRACKERS

Key words:
worm gear, toothed bearings, slew drive for sun trackers
UDK: 621.833.38-11(043.2)
ABSTRACT:
In this diploma paper the dimensioning of a worm drive for sun trackers is presented. In the
introduction the problem of unusual material for a worm gear is shown and the goals of a
diploma paper are set, followed by two theoretical chapters about worm gears, which include
definitions and calculation methods for worm gear pairs with 90 degree shaft angle.
Afterwards the first design of worm gear pair is presented with test results. There it is noted
that nitriding is a suitable heat treatment for the worm gear and carburizing for the worm.
Because the company claimed nitriding is too expensive, some geometry change was done,
but it had to be within limits of existing housing. That meant axis distance and bearing
locations should remain the same. Therefore only the pressure angle was reduced, the pitch
circle of a worm was increased and the pitch circle of a worm gear was decreased. This
change caused less deflection of a worm axis and therefore better running conditions, so
nitrding is no longer needed. In the results section there is an absolute and a relative
comparison of various safety coefficients for old and new geometry. There is also a
comparison of deflection safety and root safety depended on pressure angle with other
variables fixed. At the end it is determined that standard DIN 3996 does not contain
information about certain factors if tempered steel is used as a worm gear material and there
are also no limitations for pressure angle.
-V-
KAZALO
1
UVOD
-1-
1.1
Predstavitev problema
-1-
1.2
Cilji diplomskega dela
-1-
TEORETINE OSNOVE POLASTIH DVOJIC
-2-
2.1
Doloilne veliine pola
2.2
Doloilne veliine polnika
- 11 -
2.3
Doloilne veliine polaste dvojice
- 18 -
2.4
Sile na polasti dvojici
- 24 -
-3-
TEORETINE OSNOVE IZRAUNA NOSILNOSTI POLASTIH DVOJIC
- 28 -
3.1
Splone vplivne veliine
- 29 -
3.2
Izraun nosilnosti polastih dvojic glede na obrabo
- 32 -
3.3
Izraun nosilnosti polastih dvojic glede na jamienje
- 39 -
3.4
Izraun nosilnosti polastih dvojic glede na zlom zoba
- 42 -
3.5
Izraun nosilnosti polastih dvojic glede na upogib gredi pola
- 46 -
3.6
Izraun nosilnosti polastih dvojic glede na segrevanje
- 48 -
ZASNOVA IN PREIZKUANJE POLASTIH DVOJIC ZA VRTILNO ENOTO - 49 4.1
Vhodni podatki
- 49 -
4.2
Doloilne veliine geometrije polaste dvojice
- 49 -
4.3
Material in toplotna obdelava testnih polastih dvojic
- 51 -
4.4
Preizkuanje polastih dvojic
- 51 -
4.5
Preizkuanje prve polaste dvojice
- 53 -
4.6
Preizkuanje druge polaste dvojice
- 55 -
4.7
Preizkuanje tretje polaste dvojice
- 59 -
4.8
Komentar in ugotovitve
- 62 -
ZASNOVA IN PRERAUN NOVE POLASTE DVOJICE

5.1
Trdnostna kontrola obstojee geometrije
- VI -
- 63 - 63 -
5.2
Sprememba geometrije
- 63 -
5.3
Material in toplotna obdelava
- 65 -
5.4
Posebnosti pri trdnostnem preraunu
- 65 -
ANALIZA REZULTATOV
- 66 -
6.1
Primerjava nekaterih varnostnih faktorjev
- 66 -
6.2
Primerjava odvisnosti varnostni od ubirnega kota
- 67 -
6.3
Komentarji in ugotovitve
- 67 -
ZAKLJUEK
- 68 -
7.1
Doseeni cilji
- 68 -
7.2
Predlogi za nadaljnje delo
- 68 -
SEZNAM UPORABLJENIH VIROV
- 69 -
Priloga 1: Odsek iz kataloga IMO za vrtilno enoto 0343/3
- 71 -
Priloga 2: Delavnike risbe pola in polnika
- 73 -
- VII -
KAZALO SLIK
Slika 1.1: Vrtilna enota proizvajalca IMO............................................................................. - 1 Slika 2.1: Osnovni elementi in veliine polaste dvojice ...................................................... - 2 Slika 2.2: Nastanek vijanice (a) in doloitev smeri vijanice (b) ........................................ - 3 Slika 2.3: Shematski prikaz valjastih polev z razlinim tevilom zob................................. - 4 Slika 2.4: Vpliv poleve znailnice q na konstrukcijsko izvedbo polaste dvojice .............. - 5 Slika 2.5: Geometrijske veliine valjastega pola v osnem prerezu...................................... - 7 Slika 2.6: Osnovne geometrijske veliine polnika v osnem (a) in radialnem (b) prerezu . - 12 Slika 2.7: Definiranje irin polnika b2, b2H in b2R .............................................................. - 16 Slika 2.8: Definiranje veliin polnika rk in .................................................................... - 17 Slika 2.9: Medosni razmik, temenski razstop in boni razstop polaste dvojice ................ - 19 Slika 2.10: Ubirna povrina in dolina ubirnice polaste dvojice ....................................... - 21 Slika 2.11: Drsne razmere pri ubiranju polaste dvojice ..................................................... - 23 Slika 2.12: Sile na polasti dvojici, e je pol gonilni in ima desno smer vijanice ........... - 24 Slika 2.13: Razmerje sil na polasti dvojici pri gonilnem polu ......................................... - 25 Slika 3.1: Kinematina in dinamina viskoznost maziv po ISO-klasifikaciji pri obratovalni
temperaturi ........................................................................................................................... - 36 Slika 3.2: Debelina zobnega venca polnika sK................................................................... - 43 Slika 3.3: Razdalje med leajema na gredi pola ................................................................ - 47 Slika 4.1: Preliminarna skica preizkuevalia vrtilne enote .............................................. - 52 Slika 4.2: Preizkuevalie .................................................................................................. - 53 Slika 4.3: Pol po testiranju
Slika 4.4: Polnik po testiranju .......................... - 54 -
Slika 4.5: Mast z opilki ........................................................................................................ - 54 Slika 4.6: Skica merilnih mest in obremenitev pri 2. preizkusu vrtilne enote ..................... - 55 Slika 4.7: Potek 1. obremenjevalnega cikla pri 2. preizkusu ............................................... - 56 Slika 4.8: Eksperimentalno mesto pri 2. preizkusu ............................................................. - 56 Slika 4.9: Potek prvih treh obremenitvenih ciklov .............................................................. - 57 Slika 4.10: Brezkontaktno merjenje temperature ................................................................ - 57 Slika 4.11: Stanje pola po 2. preizkusu
Slika 4.12: Stanje polnika po 2. preizkusu .... - 58 -
Slika 4.13: Skica preizkuevalia pri tretjem preizkusu in definicija 1 cikla .................... - 59 Slika 4.14 a) elektromagnetni ventil, b) mehansko tipalo ................................................... - 59 Slika 4.15: Ubirna povrina na polniku po 3. preizkusu.................................................... - 60 Slika 4.16: Stanje pola po 3. preizkusu.............................................................................. - 61 - VIII -
Slika 4.17: Stanje teine po 3. preizkusu ............................................................................. - 62 Slika 6.1: Absolutne spremembe varnostnih koeficientov .................................................. - 66 Slika 6.2: Relativne spremembe varnostnih koeficientov ................................................... - 66 Slika 6.3: Upad varnosti proti zlomu zoba na raun varnosti proti upogibu gredi pola .... - 67 -
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Standardni osni moduli valjastih polev po DIN 3976.................................. - 5 Preglednica 2: Standardne oblike valjastih polev po DIN 3975-1....................................... - 9 Preglednica 3: Standardni medosni razmiki polastih dvojic po DIN 3976........................ - 18 Preglednica 4: Osnovni podatki referenne polaste dvojice .............................................. - 28 Preglednica 5: Kombinirani koeficient gradiva in maziva polaste dvojice WML ............... - 33 Preglednica 6: Elastine lastnosti tipinih gradiv polev in polnikov ............................... - 35 Preglednica 7: Trajna trdnost za povrinski tlak HlimT ....................................................... - 40 Preglednica 8: Trajna strina trdnost gradiva polnika FlimT .............................................. - 44 Preglednica 9: Koeficient ivljenjske dobe YNL................................................................... - 45 Preglednica 10: Vhodni podatki iz kataloga (priloga 1) ...................................................... - 49 Preglednica 11: Doloilne veliine pola ............................................................................ - 50 Preglednica 12: Doloilne veliine polnika ....................................................................... - 50 Preglednica 13: Doloilne veliine polaste dvojice ........................................................... - 50 Preglednica 14: Kolektiv obremenitve prvega preizkusa .................................................... - 53 Preglednica 15: Obremenitveni kolektiv ............................................................................. - 60 Preglednica 16: Doloilne veliine pola ............................................................................ - 64 Preglednica 17: Doloilne veliine polnika ....................................................................... - 64 Preglednica 18: Doloilne veliine polaste dvojice ........................................................... - 64 -
- IX -
UPORABLJENE KRATICE
MS
Microsoft
ZAG
Zavod za gradbenitvo
DIN
Deutsches Institut fr Normung

Nemki intitut za standardizacijo
ISO
International Organization for Standardization

Mednarodna organizacija za standardizacijo
UPORABLJENI SIMBOLI
z1
tevilo zob pola
z2
tevilo zob polnika
ozobno razmerje
medosni razmik
kot med osema
dm1
premer srednjega valja pola
dm2
premer srednjega valja polnika
tevilo pi (3,141592653589793)
pz
korak vijanice
kot vzpona vijanice na srednjem valju
px
osni razdelek
mx
osni modul
mt
radialni modul
osni in radialni modul v primeru, ko je = 90
poleva znailnica
hf1
viina zobnega korena pola
hf1*
koeficient zobnega korena pola
cf1*
koeficient temenskega razstopa pola
ha1
viina zobnega vrha pola
ha1*
koeficient zobnega vrha pola
h1
viina zoba pola

-X-
df1
premer vznonega valja pola
da1
premer temenskega valja pola
sx
debelina zoba na srednjem valju
ex
irina medzobne vrzeli na srednjem valju v osnem prerezu
sx *
koeficient debeline zoba
de2
premer zunanjega valja polnika
pn
normalni razdelek
mn
normalni modul
vpadni kot v normalnem prerezu
vpadni kot v osnem prerezu
sn
debelina zoba na srednjem valju v normalnem prerezu
en
irina medzobne vrzeli na srednjem valju v normalnem prerezu
izdelovalni kot
d1
premer razdelnega valja
db1
premer osnovnega kroga
kot poevnosti zob polnika na srednjem valju
df2
premer vznonega valja polnika
d2
premer razdelnega valja polnika
da2
premer temenskega valja polnika
koeficient profilnega premika polnika
hf2
viina zobnega korena polnika
ha2
viina zobnega vrha polnika
h2
viina zoba polnika
e2
irina medzobne vrzeli polnika
s2
irina zoba polnika
p2
razdelek polnika
cf2*
koeficient temenskega razstopa polnika
hf2*
koeficient zobnega korena polnika
ha2*
koeficient zobnega vrha polnika
b2
irina zob polnika
b2max
najveja irina zob polnika
b2H
irina ozobljenega dela polnika
b2R
irina telesa polnika
rk
radij temenskega leba polnika

- XI -
c1
dejanski temenski razstop pola
c2
dejanski temenski razstop polnika
cmin
najmanji priporoljivi temenski razstop
stopnja prekrivanja polaste dvojice
AE
dolina ubirnice v ubirni ravnini
v1
obodna hitrost pola na srednjem valju
v2
obodna hitrost polnika na srednjem valju
kotna hitrost pola
kotna hitrost polnika
n1
vrtilna frekvenca pola
n2
vrtilna frekvenca polnika
vgm
drsna hitrost polaste dvojice na srednjem valju pola
torni kot
Ft1
obodna sila pola
Ft2
obodna sila polnika
Fa1
aksialna sila pola
Fa2
aksialna sila polnika
Fr1
radialna sila pola
Fr2
radialna sila polnika
T1
imenski vrtilni moment na gredi pola
T2
imenski vrtilni moment na gredi polnika
sk
izkoristek polaste dvojice, e je pol gonilni
sk`
izkoristek polaste dvojice, e je pol gnani
P1
imenska mo na gredi pola
P2
imenska mo na gredi polnika
pm*
parameter srednjega povrinskega tlaka
parameter srednje najmanje debeline oljnega filma
s*
parameter srednje drsne poti
SW
koeficient varnosti proti obrabi
Wn
dejanska obraba v normalnem prerezu
Wlim
mejna obraba v normalnem prerezu
SWmin
najmanji potrebni koeficient varnosti proti obrabi
JW
intenziteta obrabe
- XII -
sWm
drsna pot v predvideni ivljenjski dobi polaste dvojice
J0T
referenna intenziteta obrabe
WML
kombinirani koeficient gradiva in maziva polaste dvojice
KW
koeficient debeline oljnega filma
hmin
srednja najmanja debelina oljnega filma
WS
koeficient maziva
tlani eksponent viskoznosti
0M
dinamina viskoznost maziva pri obratovalni temp. in tlaku okolice
Ered
nadomestni modul elastinosti
KA
koeficient obratovanja
E1
modul elastinosti pola
E2
modul elastinosti polnika
Poissonovo tevilo gradiva pola
Poissonovo tevilo gradiva polnika
kinematina viskoznost maziva pri obratovalni temperaturi
gostota maziva pri obratovalni temperaturi
M15
gostota maziva pri temperaturi 15C
pomona veliina
obratovalna temperatura
sgm
drsna pot pri enem nihaju obremenitve
NL
tevilo nihajev polnika v predvideni ivljenjski dobi
Hm
srednji povrinski tlak polaste dvojice
Lh
predvidena ivljenjska doba polaste dvojice v obratovalnih urah
zmanjanje tetivne debeline
SH
koeficient varnosti proti jamienju
HG
mejni povrinski tlak polaste dvojice
SHmin
najmanji potrebni koeficient varnosti proti jamienju
HlimT
trajna trdnost za povrinski tlak
Zh
boni koeficient ivljenjske dobe
Zv
boni koeficient hitrosti
ZS
boni koeficient velikosti
Zoil
boni koeficient maziva
SF
koeficient varnosti proti zlomu zoba

- XIII -
FG
mejna strina napetost v korenu zoba polnika
strina napetost v korenu zoba polnika
SFmin
najmanji potrebni koeficient varnosti proti zlomu zoba
koeficient prekritja
YF
koeficient oblike zoba polnika
koeficient vzpona vijanice pola
YK
koeficient debeline zobnega venca polnika
sft2
srednja tetivna debelina zobnega korena polnika
smt2
debelina zoba na srednjem valju polnika
sK
debelina zobnega venca polnika
FlimT
trajna strina trdnost gradiva polnika
YNL
koeficient ivljenjske dobe
koeficient varnosti proti upogibu gredi pola
lim
mejni upogib gredi pola
dejanski upogib gredi pola
Smin
najmanji potrebni koeficient varnosti proti upogibu gredi pola
lA,lB,lAB
konstrukcijske veliine
ST
koeficient varnosti proti segrevanju
Slim
mejna temperatura oljne kopeli
dejanska temperatura oljne kopeli
STmin
najmanji dopustni koeficient varnosti proti segrevanju
Phl
hladilna mo pri obtonem mazanju
Piz
izguba moi med gonilno in gnano gredjo polaste dvojice
Fa
aksialna sila na preizkuevaliu
T0
merjena temperatura na obrou leaja vrtilne enote
T1
merjena temperatura na hidromotorju
T2, T4
merjena temperatura pri leajnih mestih pola
T3
merjena temperatura na mestu kontakta polaste dvojice
- XIV -
Univerza v Mariboru Fakulteta za strojnitvo
Diplomsko delo
1 UVOD
1.1 Predstavitev problema
V sodelovanju s podjetjem Rotis d.o.o. je potrebno zasnovati in preraunati polasto dvojico,
ki bo del vrtilne enote, katera se uporablja pri sledilnikih sonca (slika 1.1). Materiali, ki se
obiajno uporabljajo za izdelavo polnika so kositrov bron, aluminijev bron, nodularna litina
in siva litina. V tem primeru pa je material polnika jeklo za poboljanje (42CrMo4V), saj je
polnik hkrati tudi zunanji obro leaja. Ker je polnik iz jekla za poboljanje, priakujemo
med zobmi neugodne drsne razmere, saj je obutno tri od obiajnih materialov za polnike.
Slika 1.1: Vrtilna enota proizvajalca IMO
1.2 Cilji diplomskega dela

Cilj diplomskega dela je doloiti dimenzije polaste dvojice, doloiti toplotno obdelavo
polnika in izbrati primerno mazivo. Potrebno je zasnovati polnik iz jekla za poboljanje, saj
morata biti polnik in obro leaja v enem kosu. Dodajanje drugih materialov okoli zunanjega
obroa ne pride v potev, saj bi gonilo postalo predrago. Zasnovan bo raunalniki program za
preraun polastih dvojic v MS Excel-u. Cilj je tudi s pomojo podjetja Rotis d.o.o. izdelati in
testirati prototipe z razlinimi parametri obdelave.
-1-
Diplomsko delo
2 TEORETINE OSNOVE POLASTIH DVOJIC

Polasto dvojico sestavljata pol in polnik. Njuni osi sta mimobeni, razmaknjeni za medosni
razmik a in po navadi pod kotom = 90 (slika 2.1). Take polaste dvojice so standardizirane
po DIN 3975-1. tevilo zob polnika z2 je zmeraj veje od tevila zob pola z1, to pomeni, da
je ozobno razmerje u =z2/z1 > 1. S polastimi dvojicami lahko dosegamo velika ozobna
razmerja v eni stopnji ( 15 < u < 70 ).
pol z1
polnik z2
z1
z2
a
tevilo zob pola

tevilo zob polnika
medosni razmik
kot med osema
Slika 2.1: Osnovni elementi in veliine polaste dvojice

Pri ubiranju pola in polnika nastopa med njima preteno drsno gibanje, zato je
potrebno izbrati ustrezna gradiva, pravilno obdelati zobne boke in zagotoviti ustrezno
mazanje, da zagotovimo tih in miren tek gonila.
-2-
Diplomsko delo
2.1 Doloilne veliine pola

Vijanica
Zobje pola so v obliki vijanice naviti okrog srednjega valja s premerom dm1. Vijanica je
definirana s pravokotnim trikotnikom. Dolina prve katete je enaka obsegu srednjega valja
dm1, dolina druge pa predstavlja korak vijanice pz. Pri ovitju trikotnika okrog srednjega
valja njegova hipotenuza opie vijanico (slika 2.2 a). Glede na smer ovijanja trikotnika na
valj, loimo desno in levo vijanico (slika 2.2 b). Kot med kateto, ki predstavlja obseg
srednjega valja in hipotenuzo je kot vzpona vijanice, ki se doloi po enabi 2.1.
tan m
pz
d m1
(2.1)
[]
- kot vzpona vijanice na srednjem valju (15 25)
pz
[mm]
- korak vijanice
dm1
[mm]
- premer srednjega valja pola
pol z desno
vijanico
pol z levo
vijanico
pz
dm1
m
dm1
a)
b)
Slika 2.2: Nastanek vijanice (a) in doloitev smeri vijanice (b)
-3-
Diplomsko delo
tevilo zob pola

tevilo zob pola z1 je enako tevilu vijanic, ki se hkrati ovijajo okrog srednjega valja pola
(slika 2.3). Polu z eno vijanico in tevilom zob z1 = 1 pravimo tudi enostopenjski pol,
polu z dvema vijanicama in tevilom zob z1 = 2 dvostopenjski pol itd. Priporoene
vrednosti tevila zob pola z1 so od 1 do 6, odvisno od prestavnega razmerja.
pz = 2px
px
pz = 3px
px
dm1
pz = px
b)
a)
c)
Slika 2.3: Shematski prikaz valjastih polev z razlinim tevilom zob

a) z1 = 1, b) z1 = 2, c) z1 = 3
Korak vijanice, osni razdelek, osni modul
Korak vijanice pz je razdalja med dvema istoimenskima zobnima bokoma istega zoba,
merjena vzporedno z osjo pola (slika 2.3). Doloimo ga po enabi:
p z p x z1 mx z1
pz
[mm]
- korak vijanice
px
[mm]
- osni razdelek
mx
[mm]
- osni modul
z1
[mm]
- tevilo zob pola
(2.2)
Osni razdelek px je razdalja med dvema istoimenskima zobnima bokoma dveh sosednjih
zob, merjena vzporedno z osjo pola (slika 2.3). Izrazimo ga z enabo:
p x mx
(2.3)
px
[mm]
- osni razdelek
mx
[mm]
- osni modul
-4-
Diplomsko delo
Osni modul mx je osnovna veliina, na katero se nanaajo izdelovalna orodja in

pripomoki za kontrolo merilnih veliin polev. Pri valjastih polastih dvojicah s kotom med
osema = 90 je osni modul pola mx enak radialnemu modulu polnika mt (mx = mt = m).
Osni moduli so standardizirani po DIN 3976 (tabela 2.1). Osni moduli, manji od 1 mm, so
standardizirani po DIN 780.
Preglednica 1: Standardni osni moduli valjastih polev po DIN 3976
mx [mm]
1
1,25
1,6
2,5
3,15
6,3
10
12,5
16
18
Poleva znailnica
Poleva zanailnica q je razmerje med premerom srednjega valja pola in osnim modulom:
d m1
mx
(2.4)
- poleva znailnica
q
dm1
[mm]
mx
[mm]
- osni modul
Pri danem osnem modulu mx doloa poleva znailnica radialne mere pola (slika 2.4).
Pri manjih vrednostih q so poli vitkeji in posledino manj togi (veja monost upogibnih
deformacij). Zaradi manjega premera dm1 so obodne hitrosti manje (manja obraba), zaradi
vejega kota vzpona m pa je veji izkoristek polaste dvojice. Ravno nasprotne uinke imajo
veje vrednosti q. Optimalna vrednost q je 10.
Slika 2.4: Vpliv poleve znailnice q na konstrukcijsko izvedbo polaste dvojice

(a, u, z1 = konst.)
-5-
Diplomsko delo
Kot vzpona vijanice na srednjem valju

S kombiniranjem enab (2.1), (2.2) in (2.4) sledi izraz za kot vzpona vijanice.
tan m
m x z1 z1
d m1
q
[]
(2.5)
- kot vzpona vijanice na srednjem valju

- tevilo zob pola
z1
mx
[mm]
- osni modul
dm1
[mm]

- poleva znailnica
Premer srednjega valja pola

Ker je pri polih osni razdelek px na poljubnem premeru med temenskim in vznonim valjem
enak, pri njih ne obstaja razdelni valj, ki je znailen za valjaste in stoaste zobnike ter tudi za
polnike. Kot izhodini valj za doloitev nekaterih tipinih veliin pola (viina zobnega
korena, in zobnega vrha, irina medzobne vrzeli, debelina zoba itd.) se uporablja srednji valj,
katerega premer doloimo iz preostalih geometrijskih izmer, kot sledi:
d m1 2 a d m 2
m x z1
q mx
tan m
(2.6)
dm1
[mm]
[mm]
- medosni razmik
dm2
[mm]
- premer srednjega valja polnika
mx, z1, q, m
- enako kot v enabi (2.5)
-6-
Diplomsko delo
Viina zobnega korena pola, viina zobnega vrha pola, viina zoba pola
Viina zobnega korena pola hf1 je radialna razdalja med srednjim in vznonim valjem pola
(slika 2.5). Doloimo jo po enabi:
h f 1 mx h f 1 c f 1
*
(2.7)
hf1
[mm]
- viina zobnega korena pola
mx
[mm]
- osni modul
hf1*
- koeficient zobnega korena pola; obiajno je hf1*= 1
cf1*
- koeficient temenskega razstopa pola; obiajno je cf1* = 0,2
Produkt mxcf1* v enabi (2.7) predstavlja prosti del zobnega korena pola, ki pri
ubiranju polaste dvojice ne pride v dotik z zobnim vrhom polnika in hkrati zagotavlja
doloen temenski razstop med vznonim valjem pola in temenskim valjem polnika.
dm1
df1
da1
hf1
ha1
h1
m
ex
sx
px
L
premer srednjega valja pola

premer vznonega valja pola
premer temenskega valja pola
viina zobnega korena pola
viina zobnega vrha pola
viina zoba pola
kot vzpona vijanice na
srednjem valju
irina medzobne vrzeli na
srednjem valju
debelina zoba na srednjem valju
osni razdelek
dolina ozobljenega dela pola
Slika 2.5: Geometrijske veliine valjastega pola v osnem prerezu
-7-
Diplomsko delo
Viina zobnega vrha pola ha1 je radialna razdalja med srednjim in temenskim valjem
pola (slika 2.5). Doloimo jo po enabi:
ha1 ha1 mx
*
ha1
(2.8)
- viina zobnega vrha pola
[mm]
ha1*
mx
- koeficient zobnega vrha pola

[mm]
- osni modul
Viina zoba pola h1 je radialna razdalja med temenskim in vznonim valjem pola
(slika 2.5). Doloimo jo po enabi:
h1 h f 1 ha1
(2.9)
h1
[mm]
- viina zoba pola
hf1
[mm]
- viina zobnega korena pola
ha1
[mm]
Dolina ozobljenega dela pola

Dolina ozobljenega dela pola L je dolina med dvema radialnima prerezoma, znotraj katere
so zobje pola izoblikovani v celoti. Dolina L mora biti tolikna, da pridejo pri ubiranju
polaste dvojice vse teoretino predvidevane toke zobnih bokov pola tudi dejansko v dotik
z zobnimi boki polnika, za kar mora biti izpolnjen pogoj:
d
d
L 2 e 2 a a1
2
2
(2.10)
[mm]
- dolina ozobljenega dela pola
de2
[mm]
- premer zunanjega valja polnika
[mm]
- medosni razmik
da1
[mm]
- premer temenskega valja pola
-8-
Diplomsko delo
Standardne oblike valjastih polev

Valjasti poli lahko imajo razline oblike bonic, kar je odvisno od izdelovalnega postopka
oziroma orodja za izdelavo pola. V veini primerov imajo orodja raven rezalni rob, ki se pri
izdelavi vije okrog osi pola. Izdelovalni kot orodja za izdelavo pola je obiajno 0 = 20, v
posebnih primerih pa tudi 22,5, 25 ali 30. Glede na nastavitev orodja je izdelovalni kot 0
enak vpadnemu kotu pola v osnem (0 = x) oziroma normalnem (0 = n) prerezu. Po DIN
3975-1 loimo naslednje standardne oblike bonic oziroma pripadajoih valjastih polev:
oblika bonice A, pol ZA;
oblika bonice N, pol ZN;
oblika bonice I, pol ZI;
oblika bonice K, pol ZK;
oblika bonice C, pol ZC;
Preglednica 2 shematsko prikazuje nastavitev orodja pri izdelavi posameznih oblik

valjastih polev. Za vsako posamezno obliko pola so v tabeli navedene tudi njene osnovne
znailnosti ter razmerje med izdelovalnim kotom 0 ter vpadnim kotom pola x v osnem
oziroma n v normalnem prerezu. Preostale karakteristike standardnih polev ter posebnosti
pri njihovi izdelavi najdemo v ustrezni strokovni literaturi (vir [8] in vir [9]) oziroma
katalogih proizvajalcev.
Preglednica 2: Standardne oblike valjastih polev po DIN 3975-1
Oblika bonice A, pol ZA
Izdelamo ga s trapeznim strunim noem,
katerega izdelovalni kot je enak vpadnemu kotu
pola v osnem prerezu (0 = x), njegova
srednjica pa seka os pola. V osnem prerezu so
bonice tega pola ravne, v normalnem prerezu
nekoliko izboene, v radialnem prerezu pa imajo
obliko Arhimedove spirale. Pola ZA lahko
izdelamo tudi z rezalnim zobnikom, kjer je
postopek podoben kot pri izdelavi valjastih
zobnikov s poevnimi zobmi.
-9-
Diplomsko delo
Oblika bonice N, pol ZN
Izdelamo ga s trapeznim strunim noem, ki je

napram polu nagnjen za kot m, tako da je
izdelovalni kot orodja enak vpadnemu kotu pola
v normalnem prerezu (0 = n). V osnem prerezu
so bonice tega pola nekoliko izboene, v
normalnem prerezu ravne, v radialnem prerezu
pa imajo obliko spirale. Pola ZN lahko izdelamo
tudi s palnim rezkarjem, vendar je tak postopek
nekoliko manj natanen.
Oblika bonice I, pol ZI
Tudi pri tem polu je orodje (rezkar, brusna
ploa) nagnjeno napram polu za kot m, tako da
je izdelovalni kot orodja enak vpadnemu kotu
pola v normalnem prerezu (0 = n). V osnem
in normalnem prerezu so bonice tega pola
nekoliko izboene, v radialnem prerezu pa imajo
obliko evolvente. Ker ima bonica pola ZI v
radialnem prerezu obliko evolvente, lahko takega
pola obravnavamo kot poevnozobi valjasti
zobnik s kotom poevnosti = 90 m,
premerom razdelnega valja d1 = dm1 in premerom
osnovnega kroga db1 po enabi:
d b1 d m1
tan m
tan b
cos b cos m cos 0
Oblika bonice K, pol ZK

Izdelamo ga s ploatim rezkarjem ali brusno
ploo trapezne oblike, ki sta napram polu
nagnjena za kot m, tako da je izdelovalni kot
orodja enak vpadnemu kotu pola v normalnem
prerezu (0 = n). V osnem, normalnem in
radialnem prerezu so bonice tega pola nekoliko
izboene. Njihova dejanska oblika je odvisna od
premera orodja d0 (pri vejih premerih je pol
ZK podoben polu ZI, pri manjih premerih pa
polu ZN).
- 10 -
Diplomsko delo
Oblika bonice C, pol ZC
Za ta pol je znailno, da je oblika bonice

konkavna. Izdelamo ga s ploatim rezkarjem ali
brusno ploo s polmerom zaokroenja rezila r0,
ki sta napram polu nagnjena za kot m, tako da
je izdelovalni kot orodja enak vpadnemu kotu
pola v normalnem prerezu (0 = n). Zaradi
konkavne oblike bonice so pri teh polastih
dvojicah povrinski tlaki med polem in
polnikom manji, ugodne so tudi drsne razmere
(bolji izkoristek) ter pogoji za tvorjenje oljnega
filma med polem in polnikom (dalja
ivljenjska doba).
2.2 Doloilne veliine polnika

Polnik je ozobljeno globoidno kolo, ki pri polasti dvojici ubira s pripadajoim polem. Ker
so osnovne veliine polnika (modul, debelina zob, irina medzobne vrzeli, vpadni kot itd.)
odvisne od veliin pola, predstavlja le-ta izhodie za konstrukcijo orodja za izdelavo
polnikov. Veliine polnika oznaujemo z indeksom "2".
Kot poevnosti zob
Da lahko pol s kotom vzpona m ubira s polnikom, mora imeti polnik poevne zobe. Kot
poevnosti zob polnika m je definiran kot ostri kot med tangento na bonico na srednjem
valju in vzporednico z osjo polnika. Pri valjastih polastih dvojicah s kotom med osema =
90 je kot poevnosti zob polnika m enak kotu vzpona pola m:
m m
(2.11)
[mm]
- kot poevnosti zob polnika na srednjem valju
[mm]
- kot vzpona vijanice pola na srednjem valju
- 11 -
Diplomsko delo
Radialni modul polnika

Pri valjastih polastih dvojicah s kotom med osema = 90, ki so standardizirane po DIN
3975-1 je radialni modul polnika enak osnemu modulu pola:
mt mx
(2.12)
mt
[mm]
- radialni modul polnika
mx
[mm]
- osni modul pola
Srednja ravnina polnika M-M

Pri valjastih polastih dvojicah s kotom med osema = 90 je srednja ravnina polnika M-M
ravnina, ki je pravokotna na os polnika in v njej lei os pola (slika 2.6).
df2
d2
dm2
da2
de2
x
premer vznonega valja polnika

premer razdelnega valja polnika
premer srednjega valja polnika
premer temenskega valja polnika
premer zunanjega valja polnika
koeficient profilnega premika polnika
hf2
ha2
h2
e2
s2
p2
viina zobnega korena polnika

viina zobnega vrha polnika
viina zoba polnika
irina medzobne vrzeli polnika
debelina zoba polnika
razdelek polnika
Slika 2.6: Osnovne geometrijske veliine polnika v osnem (a) in radialnem (b) prerezu
- 12 -
Diplomsko delo
Premer razdelnega valja polnika

Premer razdelnega valja polnika d2 je definiran kot tisti premer v srednji ravnini M-M, na
katerem je irina medzobne vrzeli polnika e2 enaka debelini zoba pola na srednjem valju sx,
oziroma premer, na katerem je radialni razdelek polnika p2 enak osnemu razdelku pola px.
Ker pri polniku razdelni in kinematini valj sovpadata, je d2 hkrati tudi premer
kinematinega valja. Doloimo ga po enabi:
d 2 mt z 2 d m2 2 x mt
(2.13)
d2
[mm]
- premer razdelnega valja polnika
mt
[mm]
- radialni modul polnika; mt = mx

- tevilo zob polnika
z2
dm2
[mm]
- premer srednejga valja polnika

- koeficient profilnega premika polnika
Premer srednjega valja polnika

Premer srednjega valja polnika dm2 je definiran kot tisti premer v srednji ravnini M-M, ki se
dotika srednjega valja pola dm1 (slika 2.6). Doloimo ga po enabi:
d m2 2 a d m1 d 2 2 x mt
(2.14)
dm2
[mm]
[mm]
- medosni razmik polaste dvojice
dm1
[mm]
d2
[mm]
- premer razdelnega valja polnika
mt
[mm]
[mm]
- 13 -
Diplomsko delo
Viina zobnega korena polnika, viina zobnega vrha polnika, viina zoba polnika
Viina zobnega korena polnika hf2 je radialna razdalja med srednjim in vznonim valjem
polnika (slika 2.6). Doloimo jo po enabi:
h f 2 mt h f 2 c f 2
*
(2.15)
hf2
[mm]
- viina zobnega korena polnika
mt
[mm]
hf2*
[mm]
- koeficient zobnega korena polnika; obiajno je hf2* = 1
cf2*
[mm]
- koeficient temenskega razstopa polnika; obiajno je cf2* = 0,2
Produkt mt cf2* v enabi (2.15) predstavlja prosti del zobnega korena pola, ki pri
ubiranju polaste dvojice ne pride v dotik z zobnim vrhom pola in hkrati zagotavlja doloen
temenski razstop med vznonim valjem polnika in temenskim valjem pola. Za koeficient
temenskega razstopa so priporoene vrednosti cf2* = 0,167 0,3 (Glej vir [10]).
Viina zobnega vrha polnika h2 je radialna razdalja med srednjim in temenskim valjem
ha 2 ha 2 mt
*
ha2
[mm]
ha2*
mt
(2.16)
- viina zobnega vrha polnika

- koeficient zobnega vrha polnika; obiajno je ha2* = 1
[mm]
Viina zoba polnika h2 je radialna razdalja med temenskim in vznonim valjem

h2 h f 2 ha 2
(2.17)
h2
[mm]
- viina zoba polnika
hf2
[mm]
- viina zobnega korena polnika
ha2
[mm]
- viina zobnega vrha polnika

- 14 -
Diplomsko delo
Razdelek polnika
Razdelek polnika p2 je lona dolina med dvema istoimenskima zobnima bokoma (levima ali
desnima) dveh sosednjih zob na razdelnem valju v radialnem prerezu (slika 2.6):
p2 mt
(2.18)
p2
[mm]
- razdelek polnika
mt
[mm]
- radialni modul polnika; mt = mx (Preglednica 1)
irina zob polnika, irina ozobljenega dela polnika, irina telesa polnika
irina zob polnika b2 je razdalja med preseiema srednjega valja pola dm1 s stranskima
faznima povrinama polnika (slika 2.7 a in b) ali zunanjim valjem polnika de2 (slika 2.13 c).
Najveja irina zob polnika b2max nastopi pri izvedbi na sliki 2.7 c, tako da velja:
d
d
b2 b2 max 2 m1 a e 2
2
2
b2
[mm]
(2.19)
- irina zob polnika
b2max [mm]
- najveja irina zob polnika
dm1
[mm]
de2
[mm]
[mm]
- 15 -
Diplomsko delo
irina ozobljenega dela polnika b2H je razdalja med preseiema vznonega leba
polnika s stranskima faznima povrinama polnika (slika 2.7 a in b) ali zunanjim valjem
polnika de2 (slika 2.7 c). Glede na konstrukcijske izvedbe na sliki 2.7 velja: b2H b2R.
Doloimo jo po enabi:
b2 H
df2
d
a e 2
2 a
2
2
(2.20)
b2H
[mm]
- irina ozobljenega dela polnika
[mm]
df2
[mm]
- premer vznonega valja polnika
de2
[mm]
irina telesa polnika b2R je razdalja med elnima povrinama telesa polnika (slika
2.7). Doloimo jo izkustveno po enabi (priporoena vrednost):
b2 R 2 mt q 1 mt
(2.21)
b2R
[mm]
- irina telesa polnika
mt
[mm]
- poleva znailnica
Slika 2.7: Definiranje irin polnika b2, b2H in b2R
- 16 -
Diplomsko delo
Radij temenskega leba polnika, kot faznega posnetja polnika

Radij temenskega leba rk je ukrivljenost globoidnega temenskega dela polnika. Sredie
radia je obiajno v osi pola, tako da je rk = a (da2/2). V nasprotnem primeru mora biti za
radij rk izpolnjen pogoj na sliki 2.8.
Kot faznega posnetja polnika je kot, ki ga oklepata tvornici stranskih posnetij
polnika, katerih preseie je od osi polnika oddaljeno za razdaljo a (slika 2.8).
rk a
da2
2
rk [mm] radij temenskega leba polnika

a [mm] medosni razmik
da2 [mm] premer temenskega valja polnika
Slika 2.8: Definiranje veliin polnika rk in
- 17 -
Diplomsko delo
2.3 Doloilne veliine polaste dvojice

Medosni razmik polaste dvojice
Medosni razmik polaste dvojice a je najkraja razdalja med osema pola in polnika (slika
2.9). Doloimo ga po enabi:
d m1 d m 2
2
(2.22)
[mm]
dm1
[mm]
dm2
[mm]
Medosni razmiki polastih dvojic do standardizirani po DIN 3976, ki predpisuje njihovo

stopnjevanje po standardni tevilski vrsti R10 (Preglednica 3). Izjemoma lahko medosni
razmik izberemo tudi po tevilski vrsti R20 oziroma izvedemo polasto dvojico s poljubnim
medosnim razmikom, e to zahteva konstrukcijska izvedba polastega gonila.
Preglednica 3: Standardni medosni razmiki polastih dvojic po DIN 3976

a [mm] 1)
R 10
50
R 20
50
R 10
R 20
63
56
63
200
180
200
80
71
80
250
224
250
100
90
100
315
280
315
125
112
400
355
400
1) Medosne razmike po tevilski vrsti R 10 uporabljamo prednostno.
- 18 -
125
160
140
500
450
500
160
Diplomsko delo
Slika 2.9: Medosni razmik, temenski razstop in boni razstop polaste dvojice
Temenski razstop polaste dvojice
Temenski razstop polaste dvojice je razmik med temenskim valjem pola in vznonim
valjem polnika ali obratno, merjen v srednji ravnini M-M (slika 2.9). Teoretini temenski
razstop je odvisen od koeficientov temenskega razstopa pola in polnika cf1* in cf2*. Dejanski
temenski razstop pa je odvisen od dejanskih (izdelovalnih) premerov temenskih in vznonih
valjev pola in polnika:
c1 a
d a1 d f 2
2
cmin
c2 a
d a2 d f 1
2
cmin
c1
[mm]
- dejanski temenski razstop pola
c2
[mm]
- dejanski temenski razstop polnika
[mm]
- dejanski medosni razmik polaste dvojice
da1
[mm]
- dejanski premer temenskega valja pola
da2
[mm]
- dejanski premer temenskega valja polnika
cmin [mm]
- najmanji priporoljivi temenski razstop; cmin = 0,12 mx
- 19 -
(2.23)
Diplomsko delo
Boni razstop polaste dvojice

Poli in polniki so izdelani z vejimi ali manjimi odstopki, do sprememb posameznih mer
pa prihaja tudi zaradi segrevanja polastega gonila. Da se zaradi teh odstopkov zobje pola in
polnika ne zagozdijo in da je med zobne boke mogo dostop maziva, mora biti med
nedejavnimi zobnimi boki vedno doloen ohlap oziroma boni razstop. Doseemo ga z
ustreznimi tolerancami debeline zob pola in polnika ter medosnega razmika. Pri polastih
dvojicah v splonem loimo kroni in osni boni razstop (slika 2.9).
Kroni boni razstop jt je lona dolina na razdelnem krogu polnika, za katero se lahko
zavrti polnik, e pol miruje (slika 2.9; detajl X). Najvejo (jtmax) in najmanjo (jtmin)
vrednost kronega bonega razstopa doloimo glede na odstopke debeline zoba in medosnega
razmika.
Osni boni razstop jx je v smeri osi pola najmanja razdalja med nedejavnima zobnima
bokoma pola in polnika, ko se dejavna zobna boka dotikata (slika 2.9; detajl X).
Ubirne razmere pri obratovanju polaste dvojice
Pri ubiranju polaste dvojice se pol in polnik dotikata v liniji. Geometrijsko mesto vseh
dotikalnih linij sestavlja ubirno polje, ki je prostorsko ukrivljena ploskev. Pri analizi ubirnih
razmer polaste dvojice projiciramo ubirno polje na kotalno ravnino, ki je pravokotna na
srednjo ravnino polnika M-M (slika 2.6) in hkrati tangira razdelni valj polnika s premerom
d2. Tako dobimo ubirno povrino, ki je ravninska ploskev (slika 2.10). Stopnja prekrivanja
polaste dvojice je definirana kot razmerje med dolino ubirnice v ubirni ravnini in osnim
razdelkom pola:
AE
px
[mm]
(2.24)
- stopnja prekrivanja polaste dvojice
AE [mm]
- dolina ubirnice v ubirni ravnini, slika 2.10
px
- osni razdelek pola
[mm]
- 20 -
Diplomsko delo
ubirna povrina
AE
A
A zaetna toka ubiranja

E
konna toka ubiranja
AE dolina ubirnice
Slika 2.10: Ubirna povrina in dolina ubirnice polaste dvojice

Stopnja prekrivanja polaste dvojice praktino pomeni povpreno tevilo zob
polnika, ki hkrati ubira z zobmi pola (obiajno je 1,7 < < 2,0). Za njeno natanno
doloitev je treba poznati dolino ubirnice, ki je odvisna od oblike bonice pola in
geometrijskih veliin polaste dvojice. Matematina izpeljava za doloitev doline ubirnice
oziroma stopnje prekrivanja polastih dvojic je razmeroma kompleksna in jo najdemo v
ustrezni strokovni literaturi (vir [8]).
Za polaste dvojice z obliko pola ZA doloimo stopnjo prekrivanja priblino po enabi
(vir [10]):
d a2
d m2
h
d
m 2 cos x
m 2 cos x a1
4
4
sin x
2
p x cos x cos 2 m
2
(2.25)
[mm]
- stopnja prekrivanja polaste dvojice za obliko pola ZA
da2
[mm]
- premer temenskega valja polnika
dm2
[mm]
ha1
[mm]
px
[mm]
- osni razdelek pola
[]
- vpadni kot v osnem prerezu (za pol ZA je x=0 in je obiajno 20)
[]
- kot vzpona vijanice na srednjem valju (obiajno 15 25)
- 21 -
Diplomsko delo
Za polaste dvojice z obliko pola ZN, ZI, ali ZK doloimo stopnjo prekrivanja
priblino po enabi (vir [10]):
z2
3
cos m
1,4706 0,1015 ln
(2.26)
[mm]
- stopnja prekrivanja polaste dvojice za obliko pola ZN, ZI ali ZK
z2
[mm]
- tevilo zob polnika
[]
- kot vzpona vijanice na srednjem valju (obiajno 15 25)
Drsne razmere pri ubiranju polaste dvojice

Slika 2.14 prikazuje hitrostne razmere polaste dvojice v dotikalni toki srednjih valjev s
premeroma dm1 in dm2 (na sliki je narisan samo pol). Obodni hitrosti pola in polnika v tej
toki sta:
v1
d m1 1 d m1 n1
2 10 3
60 10 3
(2.27 a)
v2
d m 2 2 d m 2 n2
2 10 3
60 10 3
(2.27 b)
v1,
[m/s]
- obodna hitrost pola na srednjem valju
v2,
[m/s]
- obodna hitrost polnika na srednjem valju
dm1
[mm]
dm2
[mm]
[s-1]
- kotna hitrost pola: 1 = n1 / 30
[s-1]
- kotna hitrost polnika: 2 = n2 / 30
n1
[min-1]
n2
-1
[min ]
- vrtilna frekvenca pola

- vrtilna frekvenca polnika
- 22 -
Diplomsko delo
Vektorja obodnih hitrosti pola in polnika v1 in v2 sta med seboj pravokotna (slika
2.11). Njuna vsota predstavlja drsno hitrost polaste dvojice vgm, ki jo doloimo po enabi:
d m1 n1
v1
cos m 60 10 3 cos m
v gm
(2.28)
vgm
[m/s]
- drsna hitrost polaste dvojice na srednjem valju pola
[]

- enako kot v enabah (4.27 a in b)
v1, dm1, n1
vgm
v1
v1
dm1
dm1
1
v2
Slika 2.11: Drsne razmere pri ubiranju polaste dvojice

Samozapornost polaste dvojice
Polasta dvojica je samozaporna, ko pogon preko polnika ni mogo, oziroma ko poljubno
velika sila v smeri osi pola (npr. sila tee bremena pri vertikalnem polu) ne more zavrteti
polnika. Da bo polasta dvojica samozaporna, mora biti izpolnjen pogoj:
m z
(2.29)
[]
[]
- torni kot
- 23 -
Diplomsko delo
2.4 Sile na polasti dvojici

Podobno kot pri valjastih zobnikih dvojicah, delujejo tudi pri polastih dvojicah na pol in
polnik naslednje sile (slika 2.12):
obodna sila Ft, ki deluje tangencialno na srednji valj pola (Ft1) oziroma polnika (Ft2)
radialna sila Fr, ki deluje radialno na srednji valj pola (Fr1) oziroma polnika (Fr2)
aksialna sila Fa, ki deluje vzdol osi pola (Fa1) oziroma polnika (Fa2)
Smeri delovanja zgoraj navedenih sil so odvisne od smeri vrtenja in smeri vijanice
pola oziroma polnika. e polasto dvojico obraamo okoli razlinih osi, se tudi smeri
delovanja sil v globalnem koordinatnem sistemu spremenijo, vendar ostajajo v enaki smeri v
lokalnem koordinatnem sistemu. Polasto dvojico lahko naeloma obrnemo kakorkoli, saj ob
zagotovitvi ustreznih mazalnih pogojev sile na polasti dvojici ostanejo bolj ali manj
nespremenjene. Na sliki 2.12 je prikazana doloitev za dva primera postavitve polaste
dvojice.
Slika 2.12: Sile na polasti dvojici, e je pol gonilni in ima desno smer vijanice
- 24 -
Diplomsko delo
Slika 2.13 prikazuje razmerje sil na polasti dvojici pri gonilnem polu, ki ima desno
smer vijanice in protiurno smer vrtenja. Pri doloitvi sil izhajamo iz normalnih sil na zobna
boka pola in polnika v normalnem prerezu Fbn1 in Fbn2, ki ju razstavimo na komponenti Fr1
in Fn1 (za pol) ter Fr2 in Fn2 (za polnik). Komponenti Fr1 in Fr2 sta odvisni od vpadnega kota
v normalnem prerezu n (obiajno je n = 20) in predstavljata radialni sili na pol oziroma
polnik. Komponenti Fn1 in Fn2 povzroata na kontaktnih povrinah sili trenja Fn1z ter Fn2z
(glej pogled od zgoraj), kjer je z srednji koeficient trenja polaste dvojice. Sili Fn1 in Fn1z
lahko sestavimo v rezultanto F1, le-to pa ponovno razstavimo na obodno silo pola Ft1 in
aksialno silo pola Fa1. Podobno lahko sili Fn2 in Fn2z sestavimo v rezultanto F2, le-to pa
ponovno razstavimo na obodno silo polnika Ft2 in aksialno silo polnika Fa2.
Slika 2.13: Razmerje sil na polasti dvojici pri gonilnem polu
- 25 -
Diplomsko delo
Iz rafiranega trikotnika na sliki 2.13 sledi tudi razmerje med tornim kotom z in
srednjim koeficientom trenja polaste dvojice z: tanz = z.
Podobna analiza sil na polasti dvojici bi sledila tudi v primeru, e bi bil polnik gonilni
in pol gnani, oziroma e bi imel pol levo smer vijanice ali sourno smer vrtenja. V taknih
primerih je treba najprej doloiti smer vrtenja polnika in na osnovi le-te e smeri posameznih
sil glede na predhodno navedena pravila.
Glede na to, ali je pol gonilni ali gnani, in ob upotevanju cosz 1 (obiajno je
z < 6), doloimo sile na polasti dvojici po enabah:
Pol gonilni, polnik gnani
2 103 T1 2 103 T2
Ft1
Fa 2
d m1
d m1 sk u
Ft 2
(2.30)
2 103 T2 2 103 T2 sk u
Fa1
d m2
d m2
Fr1 Ft1
tan n
Fr 2
sin m Z
(2.31)
(2.32)
Polnik gonilni, pol gnani
Ft1
2 103 T1 2 103 T2 sk
Fa 2
d m1
d m1 u
2 103 T2 2 103 T1 u
Ft 2
Fa1
d m2
d m 2 sk
Fr 2 Ft 2
(2.33)
(2.34)
tan n
Fr1
cos m Z
(2.35)
Ft1
[N]
- obodna sila pola
Ft2
[N]
- obodna sila polnika
Fa1
[N]
- aksialna sila pola
Fa2
[N]
- aksialna sila polnika
Fr1
[N]
- radialna sila pola

- 26 -

Fr2
[N]
- radialna sila polnika
T1
[Nm]
- imenski vrtilni moment na gredi pola
T2
[Nm]
- imenski vrtilni moment na gredi polnika
dm1
[mm]
dm2
[mm]
sk
- izkoristek polaste dvojice, e je pol gonilni
sk
- izkoristek polaste dvojice, e je pol gnani
- ozobno razmerje; u = z2 / z1
[]
- vpadni kot v normalnem prerezu
[]
- kot vzpona vijanice na srednjem valju pola
[]
- torni kot
Diplomsko delo
Enabe od (2.30) do (2.35) za doloitev sil na polasti dvojici se nanaajo na imenska

vrtilna momenta na gredi pola T1 oziroma polnka T2, ki ju doloimo po enabah:
T1
30 P1
;
n1
T2
30 P2
n2
(2.36)
T1
[Nm]
- imenski vrtilni moment na gredi pola
T2
[Nm]
P1
[W]
- imenska mo na gredi pola
P2
[W]
- imenska mo na gredi polnika
n1
[min-1]
- vrtilna frekvenca gredi pola
n2
[min-1]
- vrtilna frekvenca gredi polnika
V enabi (2.36) niso upotevane dodatne obremenitve zaradi neenakomernega delovanja

pogonskega in delovnega stroja. Pri preraunu nosilnosti polastih dvojic ter preraunu gredi
in leajev, le-te upotevamo s koeficientom obratovanja KA, ki ga doloimo s pomojo tabel v
ustrezni literaturi.
- 27 -
3 TEORETINE
OSNOVE
Diplomsko delo
IZRAUNA
NOSILNOSTI
POLASTIH DVOJIC
Izraun nosilnosti polastih dvojic je standardiziran po standardu DIN 3996, ki zajema
trdnostno kontrolo glede na:
obrabo,
jamienje
zlom zoba,
upogib gredi pola,
segrevanje.
Standard DIN 3996 je zasnovan na teoretinih izhodiih, preizkusih na testnih
polastih dvojica, ter praktinih izkunjah. Njegova uporaba je omejena na valjaste polaste
dvojice s kotom med osema = 90, standardne oblike bonic polev A, N, I, K in C po DIN
3975-1 in naslednja gradiva polev in polnikov:
Gradiva polev:
jekla za cementiranje (cementirana), jekla za poboljanje (plamensko ali

indukcijsko kaljena), jekla za nitriranje (nitrirana)
Gradiva polnikov:
kositrovi broni za litje, aluminijevi broni za litje, nodularna litina, siva

litina, umetne snovi (poliamid)
Preglednica 4: Osnovni podatki referenne polaste dvojice

Medosni razmik
aT = 100 mm
Ozobno razmerje
uT = 20,5
dm1T = 36 mm
dm2T = 164 mm
Parameter srednjega povrinskega tlaka
pmT* = 0,92
Parameter srednje debeline oljnega filma
hT* = 0,07
Parameter srednje drsne poti
sT* = 30,8
Gradivo pola
16MnCr5 (cement.)
Gradivo polnika
GZ-CuSn12Ni
Hrapavost zobnih bokov pola
RaT = 0,5 m
Nadomestni modul elastinosti
Ered = 150622 MPa
- 28 -
Diplomsko delo
Za izraun nosilnosti polastih dvojic po DIN 3996 je na voljo ve metod (A, B, C in

D). Metoda A temelji na dobrem poznavanju obremenitev in obratovalnih pogojev
obravnavane polaste dvojice, kar je mogoe ugotoviti je z natannimi praktinimi meritvami.
Metoda B je splona in najpogosteje uporabljena metoda za izraun nosilnosti polastih dvojic
v vsakdanji tehniki praksi. Metodi C in D sta v primerjavi z metodo B enostavneji in pri
izraunu nosilnosti upotevata e nekatere dodatne predpostavke.
V nadaljevanju so za izraun polastih dvojic navedeni raunski postopki, ki se v
glavnem nanaajo na metodo B. Na doloenih mestih pa so ti postopki poenostavljeni in se
nanaajo na metodo C.
3.1 Splone vplivne veliine

Sledijo splone vplivne veliine, ki zraven obodne sile odloilno vplivajo na dejansko
obremenitev polaste dvojice.
Koeficient obratovanja
Koeficient obratovanja KA upoteva vse zunanje sile, ki dodatno obremenjujejo polasto
dvojico in so odvisne predvsem od delovanja pogonskega in delovnega stroja. Za polasta
gonila v splonem strojnitvu ga doloimo na enak nain kot pri valjastih zobnikih dvojicah.
Parameter srednjega povrinskega tlaka
Pri obratovanju polaste dvojice se povrinski tlaki med zobnimi boki pola in polnika
spreminja vzdol posameznih dotikalnih linij znotraj ubirnega polja (poglavje 2). Pri izraunu
nosilnosti polaste dvojice glede na obrabo in jamienje upotevamo srednji (povpreen)
povrinski tlak Hm, ki je odvisen od obremenitve (vrtilnega momenta), elastinih lastnosti
pola in polnika, medosnega razmika ter osnovnih doloilnih veliin pola in polnika.
Slednje lahko zajamemo s parametrom srednjega povrinskega tlaka pm* po enabi (3.1) za
oblike bonic pola A, N, I in K (DIN 3975-1) ali po enabi (3.2) za obliko bonic C.
pm
pm
u 1
2q 1 q 50 u
b2 H
x
1,03 0,4 0,01 z 2 0,083
u
mx
6,9
15,9 37,5 q
(3.1)
u 1
50
2q 1
b2 H
x
u
1,03 0,31 0,78 0,008 z 2 0,065
u
mx
8,9
20,3 47,9 q
(3.2)
- 29 -

pm*
- parameter srednjega povrinskega tlaka
z1 , z2
- tevilo zob pola (polnika)
- poleva znailnica
mx
Diplomsko delo
- osni modul pola
[mm]
b2H
Parameter srednje najmanje debeline oljnega filma

Podobno kot povrinski tlak se pri obratovanju polaste dvojice vzdol posameznih dotikalnih
linij spreminja tudi najmanja debelina oljnega filma med zobnimi boki pola in polnika. Pri
izraunu nosilnosti polaste dvojice glede na obrabo upotevamo srednjo (povpreno)
najmanjo debelino oljnega filma hmin, ki je odvisna od obremenitve, vrtilne hitrosti, elastinih
lastnosti pola in polnika, medosnega razmika, maziva in osnovnih doloilnih veliin pola
in polnika. Slednje lahko zajamemo s parametrom srednje najmanje debeline oljnega filma
h* po enabi (3.3) za oblike bonic polev A, N, I in K (DIN 3975-1) in po enabi (3.4) za
obliko bonic pola C.
h* 0,018
2q 1
b2 H
q
1
x
u

7,86 q z 2 z 2 110 36300 370,4 mx

213,9
(3.3)
h* 0,025
2q 1
b2 H
q
1
x
u

5,83 q z 2 z 2 81,6 26920 274,7 mx 158,6
(3.4)
h*
- parameter srednje najmanje debeline oljnega filma
- koeficient pofilnega premika polnika
z1 , z2
- tevilo zob pola (polnika)
- poleva znailnica
mx
b2H
[mm]
- osni modul pola

- 30 -
Diplomsko delo
Parameter srednje drsne poti

Pri ubiranju zob pola in polnika se njuni zobni boki vzdol posameznih dotikalnih linij
razlino elastino deformirajo (sploijo), zaradi esar nastanejo razlino velike kontaktne
povrine. Drsna pot sgm je definirana kot srednja (povprena) dolina drsenja pola na
kontaktnih povrinah s polnikom znotraj enega nihaja obremenitve. Odvisna je od
povrinskega tlaka, elastinih lastnosti pola in polnika, medosnega razmika ter osnovnih
doloilnih veliin pola in polnika. Slednje lahko zajamemo s parametrom srednje drsne poti
s* po enabi (3.5) za oblike bonic polev A, N, I in K (DIN 3975-1) in po enabi (3.6) za
obliko bonic pola C.
s * 0,78 0,21 u
5,6
tan m
(3.5)
s * 0,94 0,25 u
6,7
tan m
(3.6)
s*
- parameter srednje drsne poti
[]
- 31 -
Diplomsko delo
3.2 Izraun nosilnosti polastih dvojic glede na obrabo

Obraba je posledica odnaanja materiala s kontaktnih povrin pri medsebojnem drsenju
zobnih bokov pola in polnika. Nastopi pri slabem mazanju in neugodnih drsnih razmerah
polaste dvojice (obiajno na polniku zaradi manje trdote zobnih bokov). Kontroliramo jo v
normalnem prerezu polaste dvojice s pogojem:
SW
W lim
SW min
Wn
(3.7)
SW
- koeficient varnosti proti obrabi
Wn [mm]
- dejanska obraba v normalnem prerezu
Wlim [mm]
- mejna obraba v normalnem prerezu
SWmin [mm]
- najmanji potrebni koeficient varnosti proti obrabi; SWmin = 1,1
Dejanska obraba v normalnem prerezu

V nadaljevanju opisan raunski postopek za doloitev dejanske obrabe v normalnem prerezu
Wn temelji na osnovi preizkusov na referennih polastih dvojicah (preglednica 2). e
gradivo pola ali polnika oziroma mazivo dejanske polaste dvojice odstopa od navedenih v
preglednici 2, je uporaba tega raunskega postopka pogojna.
Wn JW sWm
(3.8)
Wn [mm]
- dejanska obraba v normalnem prerezu
JW
- intenziteta obrabe
sWm [mm]
- drsna pot v predvideni ivljenjski dobi polaste dvojice
- 32 -
Diplomsko delo
Intenziteta obrabe JW je odvisna od gradiva pola in polnika, maziva in debeline

oljnega filma. Doloimo jo po enabi:
JW J 0T WML
(3.9)
J0T
- referenna intenziteta obrabe; enabi (3.10 a in b)
WML
- kombinirani koef. gradiva in maziva pol. dvojice; preglednica 5
J 0T 2,4 10 11 KW
3,1
J 0T 127 10 12 KW
4 10 7
2, 24
mineralna olja
(3.10 a)
poliglikoli
(3.10 b)
- koeficient debeline oljnega filma; enaba (3.11)
KW
KW hmin WS
(3.11)
hmin [m]
- srednja najmanja debelina oljnega filma; enaba (3.12)
WS
- koeficient maziva; enabi (3.16 a in b)
Preglednica 5: Kombinirani koeficient gradiva in maziva polaste dvojice WML

WML 1)
Gradivo polnika
(broni za litje)
mineralna olja
poliglikoli
poliglikoli
(EO : PO = 0 : 1)
(EO : PO = 1 : 1)
GZ-CuSn12Ni po DIN 1705
1,0
1,2
2,3
GZ-CuSn12 po DIN 1705
1,6
1,5
3)
2,5 2)
3)
3)
GZ-CuAl10Ni po DIN 1714
1) Vrednosti veljajo za gradivo pola 16MnCr5 (cementirano, kaljeno).

2) Vrednosti veljajo pri hminm < 0,07 m; pri hminm 0,07 m upotevamo JW 600109.
3) Ni razpololjivih podatkov o rezultatih preskusov.
- 33 -
Diplomsko delo
Srednjo najmanjo debelino oljnega filma doloimo po enabi:

21 h* c 0 M n1 a1,39 Ered
T2 K A 0,13
0, 7
hmin
0, 7
0 , 03
(3.12)
hmin [m]
- srednja najmanja debelina oljnega filma
h*
- parameter sr. najmanje debeline oljnega filma
[m2/N]
- tlani eksponent viskoznosti

c = 1,710-8 m2/N
mineralna olja
c = 1,310-8 m2/N
poliglikoli
- dinamina viskoznost maziva pri obratovalni temperaturi in tlaku
0M [Pas]
okolice; za mineralna olja glej sliko 3.1

n1
[min-1]
[mm]
- vrtilna frekvenca gredi pola

2
Ered [N/mm ]
- nadomestni modul elastinosti
T2
[Nm]
KA
- koeficient obratovanja
Ered
2 E1 E2
2
2
E1 1 2 E2 1 1
Ered [N/mm2]
(3.13)
E1
[N/mm2]
- modul elastinosti pola; preglednica 6
E2
[N/mm2]
- modul elastinosti polnika; preglednica 6
- Poissonovo tevilo gradiva pola; preglednica 6
- Poissonovo tevilo gradiva polnika; preglednica 6
- 34 -
Diplomsko delo
Preglednica 6: Elastine lastnosti tipinih gradiv polev in polnikov

Kositrov bron
Aluminijev bron
Nodularna
Siva
za litje
za litje
litina
litina
Gradivo
polnika
GZ-CuSn12
GZ-CuSn12Ni
GZ-CuAl10Ni
GGG-40
GG-25
E2 [N/mm ]
88300
98100
122600
175000
98100
0,35
0,35
0,35
0,3
0,3
Opomba: Gradivo pola je obiajno jeklo, tako da velja: E1 = 210000 N/mm2, 1 = 0,3.
Dinamino viskoznost maziva 0M pri obratovalni temperaturi in tlaku okolice doloimo

iz karakteristine krivulje temperatura viskoznost uporabljenega maziva (primer: slika 3.1)
ali jo doloimo po enabi:
0 M 103 M M
0M [Pas]
(3.14)
- dinamina viskoznost maziva pri obratovalni temp. in tlaku okolice
[mm2/s]
- kinematina viskoznost maziva pri obratovalni temperaturi
[kg/dm3]
- gostota maziva pri obratovalni temperaturi
- 35 -
11111
8889
6667
4444
2222
1
0,8
0,6
1111
889
667
0,4
444
0,2
222
0,1
0,08
0,06
111
89
67
0,04
44
0,02
22
0,01
0,008
0,006
11
9
7
0,004
0,002
Dinamina viskoznost 0M [Pas]
10
8
6
0,001
20
40
60
80
100
120
140
160
Obratovalna temperatura M [C]
Kinematina viskoznost M [mm2/s]
Diplomsko delo
Slika 3.1: Kinematina in dinamina viskoznost maziv po ISO-klasifikaciji pri

obratovalni temperaturi
M 15
1 k M 15
[kg/dm3]
M15 [kg/dm3]
(3.15)
- gostota maziva pri obratovalni temperaturi

- gostota maziva pri temperaturi 15C (iz katalogov proizvajalcev
mazalnih olj; za mineralna olja je M15 = 0,8 0,98 kg/dm3)
- pomona veliina
[C]
k = 7,0 10-4
mineralna olja
k = 7,7 10-4
poliglikoli
- obratovalna temperatura
- 36 -
Diplomsko delo
Koeficient maziva WS potreben za doloitev koeficienta debeline oljnega filma KW in

posledino referenne intenzitete obrabe J0T, doloimo po enabi:
WS 1,0
WS
0 M 0,35
0M [Pas]
mineralna olja
(3.16 a)
poliglikoli
(3.16 b)
- dinamina viskoznost maziva pri obratovalni temp. in tlaku okolice
Drsna pot sWm je definirana kot srednja (povprena) dolina drsenja pola na kontaktnih
povrinah s polikom v ivljenjski dobi Lh (tevilu nihajev obremenitve NL). Doloimo jo po
enabi:
sWm s gm N L s *
Hm a
Ered
NL
(3.17)
sWm [mm]
- drsna pot v predvideni ivljenjski dobi polaste dvojice
sgm
- drsna pot pri enem nihaju obremenitve
[mm]
- tevilo nihajev polnika v predvideni ivljenjski dobi
NL
s*
[mm]
- parameter srednje drsne poti
Hm [N/mm2]
- srednji povrinski tlak polaste dvojice
[mm]
Ered [N/mm2]
e je podana predvidena ivljenjska doba polaste dvojice v obratovalnih urah,

doloimo tevilo nihajev polnika v predvideni ivljenjski dobi po enabi:
N L 60 Lh n2
(3.18)
Lh
[ure]
- predvidena ivljenjska doba polaste dvojice v obratovalnih urah
n2
[min-1]
- vrtilna frekvenca polnika
- 37 -
Diplomsko delo
Mejna obraba v normalnem prerezu

Pri izraunu nosilnosti polaste dvojice glede na obrabo doloimo mejno obrabo Wlim po
razlinih kriterijih. Kriterij koniavosti zob (enaba 3.19) definira najmanjo e dopustno
debelino zoba polnika na temenskem krogu.
2 tan 0
2
W lim mx cos m
(3.19)
Wlim [mm]
mx
[mm]
- osni modul
[]
[]
- izdelovalni kot orodja; obiajno je 0 = 20
Kriterij tetivne debeline (enaba 3.20) definira mejno obrabo kot zmanjanje tetivne
debeline v korenu zoba, ki povzroa pri nespremenjeni obremenitvi poveanje strine
napetosti v zobnem korenu.
W lim s cos m
(3.20)
Wlim [mm]
[mm]
- zmanjanje tetivne debeline v korenu zoba polnika
[]
Kriterij bonega razstopa polaste dvojice (enaba 3.21) definira mejno obrabo z
omejitvijo bonega razstopa, ki je navzgor omejen predvsem pri polastih dvojicah s
spremembo smeri vrtenja med obratovanjem.
W lim 0,3 mx cos m
(3.21)
Wlim [mm]
mx
[mm]
- osni modul
[]
- 38 -
Diplomsko delo
3.3 Izraun nosilnosti polastih dvojic glede na jamienje

Jamienje je ustrujenostna pokodba, ki je posledica kontaktnih obremenitev (povrinskega
tlaka) med zobnimi boki pola in polnika. Nastane po daljem obratovanju in se kae v
obliki manjih ali vejih jamic na kontaktnih povrinah. Kontroliramo jo s pogojem:
SH
HG
S H min
Hm
(3.22)
SH
- koeficient varnosti proti jamienju
HG [N/mm2]
- mejni povrinski tlak polaste dvojice
Hm [N/mm2]
SHmin
- najmanji potrebni koeficient varnosti proti jamienju; SHmin = 1,0
Srednji povrinski tlak polaste dvojice

Pri obratovanju polaste dvojice se povrinski tlak med zobnimi boki pola in polnika
spreminja vzdol posameznih dotikalnih linij. Pri izraunu nosilnosti glede na jamienje
upotevamo srednji (povpreni) povrinski tlak Hm, ki ga doloimo po enabi:
Hm
10 3 p m K A T2 E red
a3
*
(3.23)
Hm [N/mm2]
pm*
- parameter srednjega povrinskega tlaka
KA
T2
[Nm]
Ered [N/mm2]
[mm]
- 39 -
Diplomsko delo
Mejni povrinski tlak polaste dvojice

Mejni povrinski tlak HG je odvisen od gradiva polnika ter geometrije in obratovalnih
pogojev polaste dvojice. Doloimo ga po enabi:
HG H limT Z h Z v Z S Z oil
(3.24)
HG [N/mm2]
- mejni povrinski tlak polaste dvojice
HlimT [N/mm2]
- trajna trdnost za povrinski tlak
Zh
- boni koeficient ivljenjske dobe
Zv
- boni koeficient hitrosti
ZS
- boni koeficient velikosti
Zoil
- boni koeficient maziva

Zoil = 0,89
mineralna olja
Zoil = 1,0
poliglikoli
Trajno trdnost za povrinski tlak HlimT doloimo s preizkusi na referennih polastih

dvojicah (preglednica 4). Definirana je kot srednji povrinski tlak, ki ga referenna polasta
dvojica brez kritinih pokodb (pokodovane ve kot 50% aktivne povrine zobnih bokov
polnika) zaradi jamienja vzdri vsaj 25000 obratovalnih ur. Vrednosti za HlimT nekaterih
tipinih gradiv polnikov navaja preglednica 7.
Preglednica 7: Trajna trdnost za povrinski tlak HlimT
Kositrov bron
Aluminijev bron
Nodularna
Siva
za litje
za litje
litina
litina
Gradivo
polnika
GZ-CuSn12
GZ-CuSn12Ni
GZ-CuAl10Ni
GGG-40
GG-25
HlimT [N/mm2]
425
520
660 1)
490 1)
350 1)
1) Primerno za drsne hitrosti vgm < 0,5 m/s.
- 40 -
Diplomsko delo
Ker se geometrija in obratovalni pogoji obravnavane (dejanske) in referenne polaste

dvojice praviloma razlikujejo, je treba te razlike pri doloevanju mejnega povrinskega tlaka
HG upotevati z ustreznimi vplivnimi koeficienti. Boni koeficient ivljenjske dobe polaste
dvojice Zh
(enaba 3.25) upoteva vejo nosilnost polaste dvojice, e je predvidena
ivljenjska doba manja od 25000 obratovalnih ur. Boni koeficient hitrosti Zv (enaba 3.26)
upoteva vpliv drsne hitrosti polaste dvojice na mejni povrinski tlak. Boni koeficient
velikosti ZS (enaba 3.27) upoteva vpliv medosnega razmika na mejni povrinski tlak
polaste dvojice.
1/ 6
25000
Z h
Lh
1,6
(3.25)
Zv
5
4 v gm
(3.26)
ZS
3000
2900 a
(3.27)
- boni koeficient ivljenjske dobe
Zh
Lh
[ur]
Zv
vgm
[m/s]
- drsna hitrost polaste dvojice na srednjem valju pola

ZS
a
- predvidena ivljenjska doba polaste dvojice v obratovalnih urah
[mm]
- 41 -
Diplomsko delo
3.4 Izraun nosilnosti polastih dvojic glede na zlom zoba

Izraun nosilnosti polastih dvojic glede na zlom zoba temelji na kontroli strine napetosti v
korenu zoba polnika, ki je posledica zunanjih obremenitev polaste dvojice. Izraun
nosilnosti mora zadostiti pogoju:
SF
FG
S F min
F
SF
(3.28)
- koeficient varnosti proti zlomu zoba
FG
[N/mm2]
- mejna strina napetost v korenu zoba polnika
[N/mm2]
- strina napetost v korenu zoba polnika

- najmanji potrebni koeficient varnosti proti zlomu zoba; SFmin = 1,1
SFmin
Strina napetost v korenu zoba polnika
Ft 2 K A
Y YF Y YK
b2 H mt
[N/mm2]
- strina napetost v korenu zoba polnika
Ft2
[N]
- obodna sila na polniku
KA
(3.29)
b2H
[mm]
mt
[mm]
- koeficient prekritja
YF
- koeficient oblike zoba polnika
- koeficient vzpona vijanice pola
YK
- koeficient debeline zobnega venca polnika
Koeficient prekritja Y (enaba 3.30) upoteva porazdelitev skupne obremenitve na ve

istoasno ubirajoih zob pola in polnika. Koeficient oblike YF (enaba 3.31) upoteva
poveanje obremenitve zobnega korena zaradi dodatne upogibne napetosti. Koeficient vzpona
vijanice Y (enaba 3.33) upoteva poveanje napetosti v korenu zoba polnika na zaetku in
koncu ubiranja z zobmi pola, ki je odvisno od kota vzpona vijanice na srednjem valju pola.
- 42 -
Diplomsko delo
Koeficient debeline zobnega venca polnika YK (enabi 3.34) upoteva vpliv debeline
zobnega venca polnika sK na napetost v korenu zoba polnika.
Y 0,5
YF
(3.30)
2,9 mt
s ft 2
(3.31)
d m2 d f 2 tan 0
s ft 2 1,06 smt 2 s
cos m
1
cos m
(3.32)
(3.33)
YK 1,0
pri sk 1,5 mt
(3.34 a)
YK 1,25
pri sk 1,5 mt
(3.34 b)
mt
[mm]
sft2
[mm]
- srednja tetivna debelina zobnega korena polnika
smt2 [mm]
- debelina zoba na srednjem valju polnika; smt 2 mt / 2
[mm]
- zmanjanje tetivne debeline v korenu zoba polnika
dm2
[mm]
df2
[mm]
- premer vznonega valja polnika
[]
- izdelovalni kot orodja; obiajno je 0 20
[]
sK
[mm]
- debelina zobnega venca polnika
Slika 3.2: Debelina zobnega venca polnika sK

- 43 -
Diplomsko delo
Mejna strina napetost v korenu zoba polnika

Mejna strina napetost v korenu zoba polnika TG je odvisna od gradiva polnika in
predvidene ivljenjske dobe (tevila nihajev NL) polaste dvojice. Doloimo ga po enabi:
FG F limT YNL
FG
[N/mm2]
(3.35)
- mejna strina napetost v korenu zoba polnika
FlimT [N/mm2]
- trajna strina trdnost gradiva polnika
YNL
- koeficient ivljenjske dobe
Trajna strina trdnost FlimT je definirana kot strina napetost v korenu zoba polnika, pri
kateri po mejnem tevilu nihajev (obiajno 3106) ne pride do loma zoba. Vrednosti za FlimT
nekaterih tipinih gradiv so v preglednici 8. Koeficient ivljenjske dobe YNL upoteva znano
dejstvo, da je strina trdnost gradiva polnika v obmoju asovne trdnosti veja kot v
obmoju trajne trdnosti. Vrednosti za tipina gradiva polnika so navedene v preglednici 9.
Preglednica 8: Trajna strina trdnost gradiva polnika FlimT

Kositrov bron
Gradivo
za litje
polnika
Aluminijev bron Nodularna

za litje
GZ-CuSn12 GZ-CuSn12Ni GZ-CuAl10Ni

FlimT [N/mm2]
92
100
128
- 44 -
Siva
Poliamid
litina
litina
12
GGG-40
GG-25
115
70
23
Diplomsko delo
Preglednica 9: Koeficient ivljenjske dobe YNL

Gradivo polnika
Stopnja natannosti Q
Q8
tevilo nihajev NL
YNL
NL < 8,3105
1,25
8,3105 NL 3106
(3106 / NL)0,16
NL > 3106
1,0
Kositrov bron
NL < 2,310
za litje 1)
Q=9
1,5
2,3105 NL 3106
(3106 / NL)0,16
NL > 3106
1,0
GZ-CuSn12
GZ-CuSn12Ni
NL < 9,5104
Q = 10
Aluminijev bron
za litje
GZ-CuAl10Ni
Vse stopnje
natannosti
Nodularna litina
Vse stopnje
GGG-40
natannosti
Siva litina
Vse stopnje
GG-25
natannosti
9,510 NL 310
4
1,75
6
(3106 / NL)0,16
NL > 3106
1,0
NL < 4104
2,0
4104 NL 3106
(3106 / NL)0,16
NL > 3106
1,0
NL < 104
2,5
104 NL 3106
(3106 / NL)0,16
NL > 3106
1,0
NL < 103
2,0
103 NL 3106
(3106 / NL)0,09
NL > 3106
1,0
1) Pri Q = 11 so vrednosti za YNL enake kot za GZ-CuAl10Ni, pri Q = 12 pa enake kot za GGG-40.
- 45 -
Diplomsko delo
3.5 Izraun nosilnosti polastih dvojic glede na upogib gredi pola

Pri obratovanju polaste dvojice se gred pola zaradi zunanjih obremenitev nekoliko povesi
(upogne), kar neugodno vpliva na ubirne razmere in posledino na obrabo zob polnika. Zato
mora biti upogib gredi pola v dopustnih mejah, kar kontroliramo s pogojem:
lim
S min
m
(3.36)
- koeficient varnosti proti upogibu gredi pola
lim [mm]
- mejni upogib gredi pola
- dejanski upogib gredi pola
[mm]
Smin [mm]
- najmanji potrebni koef. varnosti proti upogibu gredi; S min 1,0
Dejanski upogib gredi pola
tan 2 0
tan m arctan z
cos 2 m
2
m 3,2 10 5 l A 2 l B 2 Ft 2 K A
[mm]
d m1 l AB
4
- dejanski upogib gredi pola
lA,B,AB [mm]
- konstrukcijske veliine; slika 3.3
dm1
[mm]
Ft2
[N]
- obodna sila na polniku
KA
- srednji koeficient trenja med polem in polnikom
[]
- izdelovalni kot orodja; obiajno je 0 20
[]
- 46 -
(3.37)
Diplomsko delo
Slika 3.3: Razdalje med leajema na gredi pola
Mejni upogib pola
lim 0,01 mx
(3.38)
lim [mm]
- mejni upogib pola
mx
- osni modul pola
[mm]
- 47 -
Diplomsko delo
3.6 Izraun nosilnosti polastih dvojic glede na segrevanje

Zaradi trenja med posameznimi kontaktnimi elementi polaste dvojice (trenje pri ubiranju zob
pola in polnika, trenje v leajih, trenje v tesnilih) se pri obratovanju polastega gonila
sproa toplota, ki povzroi segrevanje posameznih elementov gonila. Previsoka temperatura
povzroa razgradnjo maziva in slabe mazalne lastnosti, kar pa pomeni krajo ivljenjsko
dobo polaste dvojice. Zato mora biti segrevanje posameznih elementov gonila v dopustnih
mejah. Po DIN 3996 se kontrola segrevanja izvede v odvisnosti od naina mazanja (potopno
ali obtono).
Kontrola segrevanja polaste dvojice pri potopnem mazanju
ST
S lim
ST min
S
(3.39)
ST
- koeficient varnosti proti segrevanju
Slim [C]
- mejna temperatura oljne kopeli;
[C]
S lim 90C
mineralna olja
S lim 100120C
poliglikoli
- dejanska temperatura oljne kopeli; DIN 3996

- najmanji dopustni koeficient varnosti proti segrevanju; STmin = 1,1
STmin
Kontrola segrevanja polaste dvojice pri obtonem mazanju
ST
Phl
ST min
Piz
ST
(3.40)
- koeficient varnosti proti segrevanju
Phl
[W]
- hladilna mo olja pri obtonem mazanju; DIN 3996
Piz
[W]
- izguba moi med gonilno in gnano gredjo pol. dvojice; DIN 3996
STmin
- najmanji dopustni koeficient varnosti proti segrevanju; STmin = 1,1
- 48 -
Diplomsko delo
4 ZASNOVA IN PREIZKUANJE POLASTIH DVOJIC ZA

VRTILNO ENOTO
V tem poglavju bodo predstavljeni trije preizkusi polnih gonil z enako geometrijo. V drugem
delu pa bodo preizkusi in ugotovitve predstavljeni za vsak preizkus posebej.
4.1 Vhodni podatki

Zasnovati je bilo potrebno vrtilno enoto, ki bi bila primerljiva z vrtilno enoto IMO 0343/3,
zato so bili vhodni podatki za zasnovo poiskani iz kataloga IMO Slew Drive in so enaki za
vse prototipe. Zapisani so v preglednici 10.
Preglednica 10: Vhodni podatki iz kataloga (priloga 1)

Modul
5 mm
tevilo zob pola
z1
Ozobno razmerje
86
Maksimalen navor na gredi polnika
T2max
12905 Nm
Nominalen navor na gredi polnika
T2nom
10150 Nm
Vrtilna frekvenca na gredi polnika
n2
1 min-1
Medosna razdalja
235 mm
4.2 Doloilne veliine geometrije polaste dvojice

Preostale doloilne veliine so bile doloene z raunskimi postopki oziroma priporoili
opisanimi v standardu DIN 3975-1. Povzetek tega standarda je v knjigi Zobnika gonila (vir
[1]). Glavne doloilne veliine polaste dvojice so zapisane v preglednicah 8, 9 in 10.
- 49 -
Diplomsko delo
Preglednica 11: Doloilne veliine pola

Oblika pola
ZA
tevilo zob pola
z1
Osni modul
5 mm
dm1
40 mm
Korak vijanice
pz
15,708 mm
Smer vijanice
desna
Viina zoba pola

Kot vzpona vijanice na
srednjem valju
Ubirni kot
h1
11 mm
7,125
20
Standardni profil
DIN 3976
147 mm
Preglednica 12: Doloilne veliine polnika

Oblika pola
ZA
Osni modul
mx
5 mm
tevilo zob polnika
z2
86
dm2
430 mm
Smer vijanice
desna
Kot poevnosti zob
7,125
Viina zoba polnika
h2
11 mm
Ubirni kot
20
Standardni profil
Radij temenskega leba
DIN 3976
rk
15 mm
Preglednica 13: Doloilne veliine polaste dvojice

Medosni razmik
235 mm
Stopnja prekrivanja
1,93
Poleva znailnica
- 50 -
Diplomsko delo
4.3 Material in toplotna obdelava testnih polastih dvojic

Pri prvem preizkusu sta bila oba zobnika polaste dvojice iz jekla 42CrMo4 in oba induktivno
kaljena. Pri drugem preizkusu sta bila oba zobnika narejena znova. Pol je bil izdelan iz jekla
16MnCr5 in cementiran, polnik pa je bil spet iz jekla 42CrMo4, induktivno kaljen in dodatno
e nitriran (tudi po teini). V tretjem preizkusu se je uporabil isti prototip kot v drugi.
4.4 Preizkuanje polastih dvojic

Eksperimentalni postopki so bili izvedeni na Zavodu za gradbenitvo (ZAG) v Ljubljani.
Vrtilna enota je bila privijaena na podstavek, na vrtilno enoto je bila privijaena vmesna
ploa in na njo podporni leaj. Podporni leaj je bil privijaen na zgornjo ploo, ki je
delovala kot konzola za obremenitev leaja z momentom. Zraven obremenitve z momentom
je na leaja delovala tudi aksialna sila. Na sliki 4.1 je preliminarna skica preizkuevalia.
Edina razlika z dejanskim preizkuevaliem je ta, da imata vrtilna enota in podporni leaj
zamenjani poziciji.
Plan preizkusov
Nartovani so trije preizkusi. Pri prvem preizkusu bo vrtilna enota nekaj asa delovala v
prostem teku, nato bo postopoma dodana obremenitev v obliki aksialne sile in momenta, kar
se bo nekaj krat ponovilo v isti smeri vrtenja. Opazovan bo tlak olja v rpalki, ki bo pokazatelj
ubirnih pogojev v polasti dvojici.
Drugi preizkus bo podoben prvemu, vendar bo izveden za obe smeri vrtenja. Merjena
bo tudi temperatura na razlinih delih vrtilne enote. Izvedlo se bo 6 enakih ciklov
obremenjevanja kot v prvem prizkusu.
Pri tretjem preizkusu bo obremenitev vrtilne enote konstantna, vendar se bo spreminjala

smer vrtenja v obmoju 90. Izvedenih bo vsaj 10.000 ciklov, pri emer en cikel predstavlja
zasuk v levo za 90 in zasuk v desno za 90.
- 51 -
Diplomsko delo
Slika 4.1: Preliminarna skica preizkuevalia vrtilne enote
- 52 -
Diplomsko delo
4.5 Preizkuanje prve polaste dvojice

Prvi preizkus vrtilne enote v prostem teku je trajal priblino 2 uri. Pri tem je bil tek miren in
ni prilo do poveanja temperatur na ohiju.
Naslednji preizkus je bil izveden pod obremenitvijo in pri vrtilni hitrosti 1 min-1.
Kolektiv obremenitve in razmere pri preizkuanju kae preglednica 14. Zapisani
obremenitveni kolektiv je trajal priblino 10 minut in se je nekajkrat ponovil.
Preglednica 14: Kolektiv obremenitve prvega preizkusa

Fa
[kN]
[kNm]
[bar]
80
20
20
100
25
30
150
37,5
40
180
45
150200
Komentar preizkuanja
V prvi toki obremenitvenega kolektiva je vrtilna enota delovala mirno in tiho. V drugi toki
se je pojavilo zatikanje in rahlo hreanje, vendar se je po nekaj minutah to prenehalo.
Podobno se je dogajalo tudi v tretji toki obremenitvenega kolektiva. V etrti toki lahko iz
preglednice 14 opazimo izredno poveanje tlaka olja. Zatikanje in hreanje je postalo vedno
veje. Pri tlaku 200 bar se je zaradi varnostnega ventila na rpalki vrtilna enota ustavila. Pri
zmanjanju sile na Fa = 80 kN se je vrtilna enota ponovno zavrtela. Preizkuevalie je
prikazano na spodnji sliki.
Slika 4.2: Preizkuevalie

- 53 -
Diplomsko delo
Stanje vrtilne enote po preizkusu

Dan po preizkuanju je bila vrtilna enota razstavljena. Stanje pola in ozobja na zunanjem
obrou leaja po testiranju prikazujeta sliki 4.3 in 4.4. Slika 4.5 prikazuje mast po prvem
preizkuanju. V masti so vidni odkruki, ki so posledica neprimernega kontakta med polem
in polnikom. Glede na pokodbe, ki so se pojavile tako na polu kot na polniku, je torej
razlog za hreanje in zatikanje neprimeren kontakt med polem in ozobjem, kar je
najverjetneje posledica neprimerne povrinske in toplotne obdelave obeh strojnih elementov.
Zaradi premehkih povrin je najbr prilo do kruenja in zadiranja odkrukov.
Slika 4.3: Pol po testiranju
Slika 4.4: Polnik po testiranju
Slika 4.5: Mast z opilki
- 54 -
Diplomsko delo
4.6 Preizkuanje druge polaste dvojice

Na sliki 4.6 je skica preizkuevalia z oznaenimi mesti merjenja temperatur. Preizkuanje je
potekalo pri hitrosti vrtenja priblino 1 min-1. Pri tem velja omeniti, da se je hitrost vrtenja v
eno smer nekoliko razlikovala od hitrosti vrtenja v drugo smer (0,95 min-1 v eno in 1,1 min-1 v
drugo smer). Vrtilna enota je bila pod vsako obremenitvijo priblino 1 minuto, kar je razvidno
iz kolektiva obremenitve na sliki 4.7. Med vsakima dvema obremenitvama se je vrtilna enota
zavrtela za en vrtljaj, v katerem se je izvedlo poveanje ali zmanjanje obremenitve.
Slika 4.6: Skica merilnih mest in obremenitev pri 2. preizkusu vrtilne enote
Temperatura je bila merjena na obrou leaja vrtilne enote (T0), na hidromotorju (T1), na
mestih pri leajih pola (T2 in T4) in na mestu kontakta med polem in polnikom (T3), kot je
razvidno na sliki 4.6.
- 55 -
Slika 4.7: Potek 1. obremenjevalnega cikla pri 2. preizkusu
Slika 4.8: Eksperimentalno mesto pri 2. preizkusu
- 56 -
Diplomsko delo
Diplomsko delo
200
180
160
140
120
100
80
60
40
20
0
50
45
40
35
30
25
20
15
10
5
0
0
10
15
20
25
30
Temperatura [C]
Obremenitev [kN in kNm]
Rezultati in komentar preizkuanja
Fa
M
T0
T1
T2
T3
T4
tevilo vrtljajev
Slika 4.9: Potek prvih treh obremenitvenih ciklov

Na sliki 4.9 je obremenitveni kolektiv za prve tri cikle, v katerih se je vrtilna enota vrtela v
eno smer. Rezultati za drugo smer vrtenja so bili precej podobni. Kljub temu, da je
maksimalna obremenitev v drugem ciklu trajala 4 minute (oz. 4 vrtljaje), ni prilo do
hreanja ali zatikanja vrtilne enote. Potek drugih treh ciklov je bil precej podoben prvim
trem, le da so vse obremenitve trajale eno minuto. Merjenje temperature je bilo izvedeno
brezkontaktno, kot prikazuje slika 4.10.
Slika 4.10: Brezkontaktno merjenje temperature

- 57 -
Diplomsko delo
Drugi preizkus vrtilne enote je potekal brez teav. Skupno je bilo izvedenih priblino 60
vrtljajev, v vsako stran po 30. Pri najveji obremenitvi (Fa = 200 kN) je tlak v hidravlinem
sistemu narasel na priblino 185 bar, kar je bilo priakovano. Iz rezultatov merjenja
temperatur (slika 5.4) je razvidno, da so bile najveje temperature na hidromotorju, ki so
posledica segrevanja olja. Druge najvije temperature so na mestu vleajenja. V splonem je
bil dvig temperatur priakovan in v normalnih mejah.
Slika 4.11: Stanje pola po 2. preizkusu
Slika 4.12: Stanje polnika po 2. preizkusu
Stanje pola in polnika po preizkusu prikazujeta sliki 4.11 in 4.12. Iz sledi oprijemanja med
polem in polnikom je razvidno, da je bilo naleganje relativno slabo, kar je posledica
netone izdelave. K temu je najverjetneje prispevala tudi sama deformacija vrtilne enote pod
obremenitvijo. V glavnem pa sta bila tako pol kot polnik praktino nepokodovana.
- 58 -
Diplomsko delo
4.7 Preizkuanje tretje polaste dvojice

Tretje preizkuanje je potekalo pod konstantno obremenitvijo 150 kN na roici 250 mm, pri
emer se je smer vrtenja menjevala v obmoju 90, kot prikazuje slika 4.13. Smer vrtenja je
preklapljal elektromagnetni ventil (slika 4.14a), ki je bil krmiljen s pomojo mehanskih tipal
(slika 4.14b). Temperature so se merile na istih mestih kot pri drugem preizkusu.
Slika 4.13: Skica preizkuevalia pri tretjem preizkusu in definicija 1 cikla
Slika 4.14 a) elektromagnetni ventil, b) mehansko tipalo
- 59 -
Diplomsko delo
Obremenitveni kolektiv in razmere pri 3. preizkusu

Preizkuanje vrtilne enote je potekalo tako, da se je najprej izvedlo 2000 ciklov pod
obremenitvijo 150kN pri vrtilni hitrosti 2 min-1, nato se je hitrost zmanjala na 1,1 min-1,
obremenitev pa je ostala enaka. Obremenitveni kolektiv prikazuje preglednica 15. Pri
merjenju temperatur ni prilo do posebnosti, razen v toki 4. Tam je temperatura narasla iz
23C na zaetku na 29C na koncu. To zvianje je najverjetneje posledica neposredne bliine
leajev pola.
Preglednica 15: Obremenitveni kolektiv

#
t. ciklov
as [h]
Hitrost [min-1]
Aksialna sila [kN]
Moment [kNm]
2000
8,3
150
37,5
10200
77,3
1,1
150
37,5
12200
85,6

Iz tevila ciklov je razvidno, da je bil vsak zob obremenjen priblino 12200-krat. Iz slike
oprijema oz. ubirne povrine, ki je prikazana na sliki 4.15, je razvidno, da se je tekom
obratovanja v primerjavi z 2. preizkusom povrina ubiranja opazno poveala. Ravno tako je iz
sledi oprijemanj razvidno, da je bila obdelava ozobja pregroba, saj je povrina oprijema polna
raz.
Slika 4.15: Ubirna povrina na polniku po 3. preizkusu
- 60 -
Diplomsko delo
Nasprotno je stanje pri polu veliko bolje, kar je prikazano na sliki 4.16. Iz te slike je
razvidno, da so boki zob na polu relativno gladki. V splonem je iz prikazanih slik mogoe
ugotoviti, da tudi po 12200 obremenitvenih ciklih na polu in polnem kolesu ni opaznih
pokodb. Poveala pa se je ubirna povrina, kar pomeni, da se kontaktne obremenitve
prenesejo na vejo povrino, to pa ugodno vpliva na ivljenjsko dobo.
Slika 4.16: Stanje pola po 3. preizkusu

Popolnoma drugano pa je bilo stanje teine, ki je prikazano na sliki 4.17, kjer je
razvidno, da je precejen del teine popolnoma unien. Razlog za pokodbo je bila premajhna
globina kaljenja, zaradi esar je kaljena plast popokala. Potrebno je opozoriti, da je bila
kaljena plast pretanka zaradi dodatnega struenja teine, pri emer je bil odstranjen precejen
del kaljene plasti. Dodatno struenje je bilo potrebno zaradi nenatanne izdelave same vrtilne
enote. Z ozirom na to je smiselno priakovati, da ivljenjska doba teine ob primerno globoki
kaljeni plasti ne bi smela biti problem.
- 61 -
Diplomsko delo
Slika 4.17: Stanje teine po 3. preizkusu
4.8 Komentar in ugotovitve

Glede na opravljene preizkuse in dobljene rezultate lahko povzamemo, da je bila kakovost
izdelave in toplotna obdelava prvotne vrtilne enote (1. preizkus) neprimerna zaradi netonosti
izdelave, slabe kvalitete povrine in neustreznega ali slabo izvedenega induktivnega kaljenja.
Zaradi teh teav je prilo pri delovanju vrtilne enote pri 1. preizkusu do zatikanja in hreanja.
Glede na rezultate 2. in 3. preizkusa mora biti pol izdelan iz jekla 16MnCr5, pri emer
mora biti zavojnica pola bruena in cementirana, polnik pa mora biti nitriran. Pol in
polnik morata biti zaradi relativno velikega drsenja mazana s kvalitetno mastjo tipa KP, ki
vsebuje aditive za zmanjevanje obrabe in trenja takne masti priporoa tudi proizvajalec
vrtilnih enot IMO. Debelina kaljene plasti pri 2. in 3. preizkusu je bila premajhna zaradi esar
je prilo do pokanja teine. Mono pa je tudi, da je bilo krivo tudi nitriranje, zaradi esar je
bila vrhnja plast teine pretanka in pretrda.
- 62 -
Diplomsko delo
5 ZASNOVA IN PRERAUN NOVE POLASTE DVOJICE

Na koncu prejnjega poglavja smo ugotovili, da je potrebno polnik dodatno nitrirati, kar pa
za podjetje predstavlja nesprejemljiv stroek. Zato je bil na osnovi standarda DIN 3996 v
Excelu narejen program za trdnostno kontrolo. V standardu je sicer zapisano, da je le pogojno
uporaben tudi za materiale, ki niso predvideni kot material polnika, vendar pa se je
priakovalo, da bo preraun pokazal, kako spremeniti geometrijo polaste dvojice iz 4.
poglavja.
5.1 Trdnostna kontrola obstojee geometrije

Trdnostni preraun v Excelu je pokazal, da je pri obstojei polasti dvojici kritien upogib
gredi pola, saj je 5-krat prevelik. Glede na enabe v standardu, bi bilo smiselno poveati
srednji premer pola, zmanjati razdaljo med leaji pola ali zmanjati ubirni kot. Poveanje
srednjega premera pola in zmanjanje razdalje med leaji pola ugodno vpliva na togost
gredi pola, saj jo zelo povea. Zmanjevanje ubirnega kota pa pripomore k manjemu deleu
upogibne sile na polu, ki je vsota tangencialne in radialne sile.
5.2 Sprememba geometrije

Pri spreminjanju geometrije polaste dvojice je bila omejev z obstojeim ohijem. V podjetju
Rotis so namre eleli, da ohije vrtilne enote ostane kar isto. To pomeni, da mora biti
medosna razdalja nespremenjena, pol pa se lahko povea le za 5 mm. Tudi leajna mesta na
polu se ne morejo pribliati, saj bi za to bila potrebna sprememba ohija. V preglednicah 13,
14 in 15 so zapisane doloilne veliine nove polaste dvojice.
Iz preglednic je razvidno, da se je spremenila tudi oblika pola iz ZA na ZK. Ta sprememba je
bila narejena na eljo proizvajalca Rajh Plus d.o.o., ki bi naj izdelal pola in ozobje na
zunanjem obrou leaja. Povean je bil premer srednjega valja iz 40 mm na 45 mm, zato se je
spremenil tudi kot vzpona vijanice na srednjem krogu iz 7.125 na 6,34. Spremenjen je bil
tudi ubirni kot iz prvotnih 20 na 15. S stalia upogiba gredi bi bila primerna e veja
sprememba, vendar bi zaradi tega postala kritina varnost proti zlomu zoba. Zaradi teh
sprememb se spremeni tudi radij temenskega leba iz 15 mm na 17,5 mm. Povea pa se tudi
poleva znailnica iz 8 na 9, kar je blije idealu, ki znaa 10.
- 63 -
Diplomsko delo
Preglednica 16: Doloilne veliine pola

Oblika pola
ZK
tevilo zob pola
z1
Osni modul
5 mm
dm1
45 mm
Korak vijanice
pz
15,708 mm
Smer vijanice
desna
Viina zoba pola

Kot vzpona vijanice na
srednjem valju
Ubirni kot
h1
11 mm
6,34
15
Standardni profil
DIN 3976
147 mm
Preglednica 17: Doloilne veliine polnika

Oblika pola
ZK
Osni modul
mx
5 mm
tevilo zob polnika
z2
86
dm2
425 mm
Smer vijanice
desna
Kot poevnosti zob
6,34
Viina zoba polnika
h2
11 mm
Ubirni kot
15
Standardni profil
Radij temenskega leba
DIN 3976
rk
17,5 mm
Preglednica 18: Doloilne veliine polaste dvojice

Medosni razmik
235 mm
Stopnja prekrivanja
1,93
Poleva znailnica
- 64 -
Diplomsko delo
5.3 Material in toplotna obdelava

Glede na rezultate iz 4. poglavja je smiselno kot material pola uporabiti jeklo 16MnCr5.
Zavojnica mora biti kaljena in bruena. Cementiranje mora biti izvedeno do globine 0,8 mm
na trdoto 60 HRC. Glede na rezultate 2. in 3. preizkusa bi moral biti polnik nitriran, ker pa je
postopek nitriranja predrag, bo polnik le induktivno kaljen, saj so ubirne razmere bistveno
bolje.
5.4 Posebnosti pri trdnostnem preraunu

Ker standard DIN 3996 ne predvideva jekel za poboljanje kot gradiva za polnike sem
doloene podatke o materialu poiskal v ustrezni literaturi.
Kombinirani koeficient gradiva in maziva polaste dvojice WML
Ta podatek se izbere iz preglednice (poglavje 3.2, preglednica 5) glede na mazivo in gradivo
polnika. Ker v preglednici ni ustreznega gradiva, je bila izbrana vrednost WML = 2, kar
pomeni, da je krepko na varni strani glede na povprene vrednosti.
Trajna trdnost za povrinski tlak HlimT
Tudi ta parameter se doloi iz preglednice glede na gradivo polnika. Ker med gradivi
polnika ni jekel za poboljanje (poglavje 3.3, preglednica 7), sem ta podatek poiskal v
poglavju o valjastih zobnikih v knjigi Zobnika Gonila (vir [1]). Tam se ta podatek izrauna iz
koeficientov A1 in B1 ter povrinske trdote, ki so podani v tabeli za posamezna gradiva.
Trajno trdnost sem tako dobil priblino HlimT = 1100 N/mm2.
Trajna strina trdnost gradiva polnika FlimT
Ravno tako kot za prejnja podatka, se tudi ta odita iz preglednice, vendar standard ne
predvideva jekel za poboljanje kot gradiv za polnike (poglavje 3.4, preglednica 8). Spet sem
si pomagal na enak nain kot pri trajni trdnosti za povrinski tlak. Dobil sem priblino 360
N/mm2, vendar sem po posvetu z mentorjem to vrednost korigiral na FlimT = 300 N/mm2.
Koeficient ivljenjske dobe YNL
Ta koeficient sem izbral iz preglednice (poglavje 3.4, preglednica 9). Glede na to, da v
preglednici ni jekla za poboljanje, sem doloil najmanji koeficient ivljenjske dobe YNL = 1.
- 65 -
Diplomsko delo
6 ANALIZA REZULTATOV
V tej analizi je narejena primerjava med polastimi dvojicami iz poglavja 4 in spremenjene
polaste dvojice iz poglavja 5. Zobniki par iz 4. poglavja bo oznaen kot stari, par iz 5.
poglavja pa kot novi.
6.1 Primerjava nekaterih varnostnih faktorjev

Slika 6.1 prikazuje absolutne spremembe varnostnih koeficientov po doloenih kriterijih, ki
so opisani v poglavju 3. Vidimo, da se nekateri pomembneji varnostni koeficienti niso kaj
dosti spremenili na raun poveanja varnostnega koeficienta glede na upogib gredi pola.
Slika 6.2 prikazuje e relativne spremembe, kjer je oitno, da se ob 2-kratnem poveanju
varnostnega koeficienta glede na upogib gredi pola ostali koeficienti ne spremenijo kaj dosti.
3,5
3
tetivna debelina
2,5
2
kriterij glede na
jamienje
1,5
kriterij na zlom zoba
1
kriterij na upogib gredi
pola
0,5
0
stari
novi
Slika 6.1: Absolutne spremembe varnostnih koeficientov
2,5
2
tetivna debelina
1,5
kriterij glede na
jamienje
kriterij na zlom zoba
0,5
kriterij na upogib gredi

pola
0
stari
novi
Slika 6.2: Relativne spremembe varnostnih koeficientov

- 66 -
Diplomsko delo
6.2 Primerjava odvisnosti varnostni od ubirnega kota

Kot je e delno razvidno pri poglavju 6.1 se varnostni koeficient proti upogibu gredi poveuje
na raun zmanjevanja varnostnega koeficienta proti zlomu zoba. Graf na sliki 6.3 prikazuje,
kako se oba koeficienta spreminjata v odvisnosti od zmanjevanja ubirnega kota. Preostala
geometrija se ne spreminja in je enaka novi geometriji.
2,5
2
1,5
varnost upogib gredi
varnost zlom zoba

0,5
0
20 19 18 17 16 15 14 13 12 11 10
Ubirni kot 0 []
Slika 6.3: Upad varnosti proti zlomu zoba na raun varnosti proti upogibu gredi pola
6.3 Komentarji in ugotovitve

Glede na rezultate lahko sklepam, da lahko zmanjanje ubirnega kota in hkrati poveanje
srednjega premera pola, drastino povea varnost proti upogibu, brez bistvenih sprememb
ostalih varnosti. Problem je le, da ob vejih vrednosti poleve znailnice postaja gonilo bolj
robustno in s tem tudi teje.
Ugotovil sem, da so v standardu za preraun polastih dvojic doloene pomanjkljivosti.
Glede na to, da obstaja e veliko proizvajalcev vrtilnih enot, ki delajo polnike iz istega
materiala kot leajne obroe, bi lahko standard zajel tudi to podroje.
Spoznal sem tudi, da je v podjetjih zelo pomembno izdelati kvaliteten produkt, ki pa

mora biti tudi cenovno sprejemljiv, da lahko podjetje konkurira na zahtevnem trgu.
- 67 -
Diplomsko delo
7 ZAKLJUEK
V zakljuku ugotavljam, da so bili doseeni vsi zastavljeni cilji diplomskega dela. Vseeno pa
e ostaja precej dela za nadaljnje raziskave na podroju vrtilnih enot s polastim ozobjem.
7.1 Doseeni cilji

Zasnovani sta bili dve polasti dvojici za pogon sledilnika sonca. Opravljeni so bili trije
preizkusi prve vrtilne enote. Ugotovljeno je bilo, da je za to polasto dvojico primerna mast
tipa KP, ki vsebuje aditive za zmanjanje obrabe. Na koncu 4. poglavja je bila ugotovljena
primerna toplotna obdelava prve polaste dvojice, ki predvideva cementiran pol in nitriran
polnik. Ker je nitriranje predrag postopek za podjetje, je bila izvedena trdnostna kontrola, ki
je pokazala, da je problematien predvsem upogib gredi pola, ki poslaba ubirne razmere
med polem in polnikom. Glede na trdnostni preraun je bila geometrija spremenjena tako,
da se je koeficient varnosti proti upogibu gredi pola bistveno poveal, ostali varnostni
faktorji pa so ostali bolj ali manj nespremenjeni. Zaradi spremembe geometrije nitriranje ni
ve potrebno, saj so ubirne razmere med polem in polnikom zaradi manjega upogiba gredi
pola precej bolje. Ker je bilo potrebnih ve preraunov razlinih geometrij, je bil v Excelu
narejen program za hiter preraun polastih dvojic, ki se lahko uporabi tudi za veje ali
manje polaste dvojice. Program je bil testiran s pomojo programa KISS-soft, ki
preraunava polaste dvojice po istem DIN standardu. Ugotovljeno je bilo, da KISS-soft in
narejen program v Excelu dajeta iste rezultate za enake polaste dvojice, ki so iz materialov ki
jih DIN standard predvideva.
7.2 Predlogi za nadaljnje delo

Za nadaljnje delo predlagam, da se izdela e nova polasta dvojica in se preizkusi na
podobnem preizkuevaliu. Zanimivo bi bilo izvesti tudi ve preizkusov, kjer bi bil ubirni
kot edina spremenljivka in opazovati razmere pri ubiranju, ko se ubirni kot zmanjuje. V
standardu namre ni spodnje meje za ubirni kot, vendar se verjetno pojavi neka mera zatikanja
pri doloenem minimalnem kotu. Zanimivo bi bilo namre videti, do katere vrednosti se lahko
ubirni kot zmanja.
- 68 -
Diplomsko delo
SEZNAM UPORABLJENIH VIROV

[1] Flaker Joe, Glode Sreko, Ren Zoran. Zobnika gonila. Ljubljana: Pasadena, 2010
[2] DIN 3975-1, Definicije in parametri za polasta gonila s kotom med osema 90; prvi
del: pol in polnik, DIN, Berlin, 2000.
[3] DIN 3996, Izraun nosilnosti polastih dvojic s kotom med osema 90, DIN, Berlin,
1998.
[4] IMO [svetovni splet]. Dostopno na WWW: http://www.imo.de/Home.1.0.html

[16.7.2011]
[5] Rothe Erde [svetovni splet]. Dostopno na WWW: http://www.rotheerde.com

[16.7.2011]
[6] KMI
[svetovni
splet].
Dostopno
na
WWW:
http://www.kinematicsmfg.com/
[16.7.2011]
[7] Kraut Bojan. Krautov strojniki prironik, 14 slovenska izdaja / izdajo pripravila Joe
Puhar, Joe Stripnik. Ljubljana: Littera picta, 2003.
[8] Obermit Eugen. Ozubljenja i zupanici. Sveuilite u Zagrebu, Fakultet strojarstva i
brodogradnje, Zagreb, 1993.
[9] Niemann Gustav, Winter Hans. Maschinenelemente III. Springer Verlag, BerlinHeidelberg, 1983.
[10] Zirpke Kurt. Zahnrder. VEB Fachbuchverlag Leipzig, 1989.
- 69 -
- 70 -
Diplomsko delo
Priloga 1: Odsek iz kataloga IMO za vrtilno enoto 0343/3
- 71 -
Diplomsko delo
- 72 -
Diplomsko delo
Priloga 2: Delavnike risbe pola in polnika
- 73 -
Diplomsko delo

Dimenzioniranje Polžnega Gonila Za Pogon Sledilnika Sonca: Univerza V Mariboru Fakulteta Za Strojništvo

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Dimenzioniranje Polžnega Gonila Za Pogon Sledilnika Sonca: Univerza V Mariboru Fakulteta Za Strojništvo

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UNIVERZA V MARIBORU

DIMENZIONIRANJE POLNEGA GONILA ZA POGON

Maribor, avgust 2011

DIMENZIONIRANJE POLNEGA GONILA ZA POGON

Univerzitetni tudijski program Strojnitvo

Konstrukterstvo in gradnja strojev

red. prof. dr. Sreko Glode

Maribor, avgust 2011

Maribor, 10.8. 2011

Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr

DIMENZIONIRANJE POLNEGA GONILA ZA POGON

DIMENSIONING OF WORM DRIVE FOR SUN TRACKERS

Cilji diplomskega dela

TEORETINE OSNOVE POLASTIH DVOJIC

Doloilne veliine pola

Doloilne veliine polnika

Doloilne veliine polaste dvojice

Sile na polasti dvojici

TEORETINE OSNOVE IZRAUNA NOSILNOSTI POLASTIH DVOJIC

Splone vplivne veliine

Izraun nosilnosti polastih dvojic glede na obrabo

Izraun nosilnosti polastih dvojic glede na jamienje

Izraun nosilnosti polastih dvojic glede na zlom zoba

Izraun nosilnosti polastih dvojic glede na upogib gredi pola

Izraun nosilnosti polastih dvojic glede na segrevanje

ZASNOVA IN PREIZKUANJE POLASTIH DVOJIC ZA VRTILNO ENOTO - 49 4.1

Doloilne veliine geometrije polaste dvojice

Material in toplotna obdelava testnih polastih dvojic

Preizkuanje polastih dvojic

Preizkuanje prve polaste dvojice

Preizkuanje druge polaste dvojice

Preizkuanje tretje polaste dvojice

ZASNOVA IN PRERAUN NOVE POLASTE DVOJICE

Trdnostna kontrola obstojee geometrije

Material in toplotna obdelava

Posebnosti pri trdnostnem preraunu

Primerjava nekaterih varnostnih faktorjev

Primerjava odvisnosti varnostni od ubirnega kota

Predlogi za nadaljnje delo

SEZNAM UPORABLJENIH VIROV

Priloga 1: Odsek iz kataloga IMO za vrtilno enoto 0343/3

Priloga 2: Delavnike risbe pola in polnika

Slika 4.4: Polnik po testiranju .......................... - 54 -

Slika 4.12: Stanje polnika po 2. preizkusu .... - 58 -

Deutsches Institut fr Normung

International Organization for Standardization

tevilo zob pola

tevilo zob polnika

kot med osema

premer srednjega valja pola

premer srednjega valja polnika

kot vzpona vijanice na srednjem valju

osni in radialni modul v primeru, ko je = 90

viina zobnega korena pola

koeficient zobnega korena pola

koeficient temenskega razstopa pola

viina zobnega vrha pola

koeficient zobnega vrha pola

viina zoba pola

premer vznonega valja pola

premer temenskega valja pola

debelina zoba na srednjem valju

irina medzobne vrzeli na srednjem valju v osnem prerezu