You are on page 1of 2

Izobraevanje za uspeno sodelovanje v oblikovanju javnih politik naravnih virov

V prispevku bom predstavil potrebo po razvoju izobraevanja o oblikovanju javnih politik na podroju
razvoja podeelja. Kot dravljani v mladi demokratini drubi imamo prilonost in dolnost sodelovati v
javnih zadevah in kot odgovorni dravljani moramo imeti khow-how: analitine, etine in praktine
veine, ki so potrebne za uspeno vkljuevanje v javne zadeve.
Poklicno delujem kot predavatelj gozdarske politike na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
Biotehnike fakultete in sem precej preprian, da se do zdaj tudenti na na tudij niso vpisali zaradi vsebin
povezanih z ekonomiko ali gozdno politiko. Nasprotno. Interesi tudentov so usmerjeni predvsem v
naravne vire in tehnologije, o (javnih) politikah pa menijo, da so del problema in ne del reitve. Zdi se, da
imajo podobno stalie tudi drugi inenirsko izobraeni strokovnjaki. Vendar v resninem svetu kmalu
spoznajo, da kmetijska gospodarstva, gozdarski obrati in gospodarske drube na podeelju delujejo v
drubenem in ekonomskem okolju, ki se trajno spreminja in vpliva na uspenost njihovega delovanja.
Zakonodaja na razlinih ravneh (npr. EU) v veliki meri vpliva na mone odloitve zasebnih lastnikov
kmetijskih in gozdnih zemlji in s tem seveda tudi na uresnievanje njihovih interesov in lastnikih pravic.
Hiter pregled seznama predpisov na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pokae
obseno tevilo razlinih zakonskih in podzakonskih predpisov. Gozdarstvo tako neposredno urejajo trije
zakoni, 22 pravilnikov, dve uredbi, est ostalih podzakonskih aktov in ena resolucija. Na podroju
kmetijstva pa je pregled pokazal priblino 280 zakonskih in podzakonskih aktov, med katerimi je poleg
ostalih aktov 19 zakonov, 48 uredb Evropske unije razlinih ravni, 87 pravilnikov in 92 uredb. Javni in
zasebni stroki intervencij drave v drubi, gospodarstvu in v mednarodnem okolju so veliki. Zato je
izobraevanje o javnih politikah bistveno za uinkovito izvajanje javnih politik in ivo demokratino
kulturo.
Monopol nad odloanjem pri sprejemanju omenjene zakonodaje imajo dravni igralci (npr. izvrna in
zakonodajna oblast ter uradniki) zaradi moi, ki jo imajo v procesu sprejemanja zakonodaje. Pomembni
dejavniki njihove moi so med drugimi stalnost delovanja, formalno doloene pristojnosti in znanje. Znanje
se nanaa tako na strokovno podroje tematike (npr. tehnologija pridobivanja lesa) kot tudi na znanje in
veine, da odloevalci sprejmejo doloen predpis (npr. pravilnik). V dravah s tradicijo demokratinega
odloanja lahko opazimo velik pomen, ki ga imajo pri odloanju o javnih zadevah nevladne organizacije
oz. interesna zdruenja. Tudi v Sloveniji zasledimo veliko nevladnih organizacij, ki pa so ibko vpete v
procese politinega odloanja (npr. javno opozarjanje na drubene probleme in vplivanje na odloanja
politinih odloevalcev v gozdarstvu). Predvidevam, da je temu lahko vzrok tudi pomanjkanje znanja o
oblikovanju javnih politik, ki je kompleksen druben proces in pogosto zaradi svoje nelinearnosti tuj
strokovnjakom, ki so jim bliji linearni procesi v kmetijstvu, gozdarstvu ipd. Gozdarski strokovnjaki se ne
redko raje umaknejo v zeleno zavetje gozdov, kot da bi se izpostavili v javnopolitinih arenah. Zdi se, da je
podobno s predstavniki interesnih zdruenj.

Ocenjujem, da bi civilni deleniki s primernim znanjem o javnih politikah uspeneje sodelovali v procesih
oblikovanja predpisov z njihovega podroja in uresnievali svoje interese. Z ustreznim razumevanjem
delovanja javnopolitinega sistema pa bi tudi pomembneje vplivali na doseganje skupnih drubenih ciljev.
Znanje o javnih politikah na podroju gospodarjenja z naravnimi viri posredujeta visokoolski organizaciji
kot sta Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (FKBV) v Mariboru in Biotehnika fakulteta (BF) v
Ljubljani. Na FKBV predmetniki petih od enajstih tudijskih programov (na BF enajstih od 29 programov)
posredujejo vsebine povezane z razlinimi podronimi javnimi politikami. Pregled vsebin pokae, da v
veliki veini predmeti obravnavajo cilje in javnopolitine ukrepe, redko pa posredujejo teoretino znanje in
veine, ki so potrebne za vplivanje na oblikovanje javnih politik (ang. policy making). Predmetniki
vsebujejo predvsem opis konnih izdelkov, ne pa 'tehnologije', kako je mogoe na te izdelke vplivati.
Razumevanje javnih politik nam omogoa uspeno in uinkovito reevanje praktinih problemov ki so na
dnevnem redu vlade ali bi morali bili. Poznavanje kako deluje oblikovanje javnih politik lahko izbolja
nao sposobnost sodelovanja v javnopolitinih procesih. Zato je treba poznati ne samo zakonodajo, ampak
tudi njeno sprejemanje in izvajanje. Strokovnjaki morajo razumeti, kako se javna politika oblikuje, na kaj
vpliva in kako jo lahko izboljamo.
Visokoolske izobraevalne organizacije morajo v tudijskih programih poveati tevilo predmetov, ki
obravnavajo javne politike naravnih virov in v predmetnike vkljuiti vsebine, ki pojasnjujejo njihovo
oblikovanje in razvijati raziskovalno delo na podroju analize javnih politik. Interesna zdruenja pa si
morajo prizadevati za izobraevanje svojih lanov tudi z znanji o oblikovanju podronih politik (kmetijski,
gozdarski ipd). Seveda bi bilo koristno v njihovo delovanje vkljuiti strokovnjake za analizo politik.
Viri
Fink-Hafner, Danica. 2001. Analiza politik akterji, modeli in nartovanje politike skupnosti. s. 53-62. V
Jadranje po nemirnih vodah managementa nevladnih organizacij (Dejan Jelovac, ur.), Zavod Radio tudent.
Ljubljana.
Kraovec, Alenka. 2002. Oblikovanje javnih politik. Fakulteta za drubene vede, Ljubljana.
Why study public policy? Dostopno na http://profwork.org/pp/study/why.html.

You might also like