You are on page 1of 24

www.sociolosko-drustvo.

si

ZBORNIK POVZETKOV

Ljubljana, 2015

Srečanje ob 50-letnici
Slovenskega sociološkega društva

Meeting on the 50 th Anniversary
of the Slovene Sociological Association

SOCIOLOGIJA MED
PRODUKCIJO VEDNOSTI IN
SO-OBLIKOVANJEM DRUŽBE
SOCIOLOGY BETWEEN
PRODUCING KNOWLEDGE
AND SHAPING SOCIETY

6. in 7. november 2015
Cankarjev dom, Ljubljana
November, 6 - 7, 2015
Ljubljana, Cankarjev dom

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUŽBE

Izdajatelj:
Slovensko sociološko društvo
Kardeljeva ploščad 5,1000 Ljubljana
Uredili:
Patricija Frlež in Tina Kogovšek
Oblikovanje in prelom:
Polona Mesec Kurdija
Tisk:
Narobe studio, d.o.o.
Naklada:
150 izvodov
Publikacija je dostopna tudi na elektronskem naslovu:
http://www.sociolosko-drustvo.si/.

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO
VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUŽBE

SLOVENSKO SOCIOLOŠKO SREČANJE 2015
SREČANJE OB PETDESETLETNICI
SLOVENSKEGA SOCIOLOŠKEGA DRUŠTVA
LJUBLJANA, 6. – 7. NOVEMBER 2015

Slovensko sociološko društvo že petdeset let skrbi za razvoj sociologije kot znanstvene
discipline ter za promoviranje in uveljavljanje njenih ugotovitev v družbi. S premislekom številnih pojavov in procesov že pol stoletja na ta način spodbujamo verodostojno in vključujočo
javno razpravo.

Priložnost, ki nam jo ponuja letošnje jubilejno letno srečanje z naslovomSociologija  med  produkcijo  vednosti  in  so-oblikovanjem  družbe  , želimo v prvi vrsti izkoristiti za
premislek o našem dosedanjem delu ter se tako pripraviti na prihodnje izzive. Pri tem želimo
ostati zvesti polifoniji socioloških pogledov in pristopov, saj bomo le tako lahko po teoretski
plati mislili heterogeno družbo ter tudi praktično sodelovali pri njenem nadaljnjem razvoju.

Pozornost letošnjega srečanja želimo usmeriti v različne oblike naše znanstvene produkcije in v njihovo vlogo pri so-oblikovanju družbe. Pri tem imamo v mislih družbo, ki bo
ustvarjala pogoje ne le za tehnološki napredek, ampak tudi za družbene inovacije; družbo, ki
bo preteklost znala razumeti, spoštovati ter se iz nje učiti, a bodo njene energije prvenstveno
usmerjene v sedanjost in predvsem prihodnost; družbo, ki ne bo temeljila na izključevanju
»drugih« in drugačnih«; družbo, katere najvišja vrednota bo skupno dobro.

Ljubljana, 2015
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
316(082)
SLOVENSKO sociološko društvo. Srečanje (2015 ; Ljubljana)
Sociologija med produkcijo vednosti in so-oblikovanjem družbe = Sociology between producing
knowledge and shaping society : zbornik povzetkov / srečanje ob 50-letnici Slovenskega sociološkega
društva, 6. in 7. november 2015, Ljubljana = Meeting on the 50th Anniversary of the Slovene
Sociological Association, 6 and 7 November 2015; [uredili Patricija Frlež in Tina Kogovšek]. Ljubljana : Slovensko sociološko društvo, 2015
ISBN 978-961-90202-6-5
1. Gl. stv. nasl. 2. Vzp. stv. nasl. 3. Frlež, Patricija
281708544

1

Slovensko sociološko srečanje 2015

PROGRAM

PETEK, 6. NOVEMBER

Kosovelova dvorana
9.30 – 10.00

OTVORITEV, POZDRAVNI NAGOVORI

Milica Antić Gaber, predsednica SSD

*Frank Welz, predsednik ESA

Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport
10.00 – 11.00

POGOVOR Z ZDRAVKOM MLINARJEM, prvim predsednikom SSD

Pogovor vodita: Aleksandra Kanjuo Mrčela in Patricija Frlež
11:00 – 11.30 - Odmor
11.30 – 13.30

SLOVENSKASOCIOLOGIJA IN SSD: 1965 - 2015

Pogovor vodita: Niko Toš in Maca Jogan
13.30 – 15.00 - Odmor za kosilo
15.00 – 16.00

*PLENARNO PREDAVANJE: Craig Calhoun, LSE, University of London, UK

Sociology and the Challenges of the 21st Century
16.00 – 16.15 - Odmor
16.15 – 17.15

POGOVOR: Kdo sploh potrebuje sociologijo?

Pogovor vodi: Jelena Aleksić

Sodelujejo: Metoda Dodič - Fikfak, Miha Lobnik, Grega Repovž, Maja Simoneti
17.15 – 18.30

ZBOR ČLANOV IN ČLANIC SSD
19.00 - Večerja (Klub CD)

SOBOTA, 7. NOVEMBER

9.00 – 10.30

RELIGIOLOŠKA SEKCIJA (Dvorana M3)

Sodelujejo: Maca Jogan, Nadja Furlan Štante, Marko Kerševan, Sergej Flere,

Aleš Črnič,*Dinka Marinović Jerolimov,*Nikolina Hazdovac Bajić

SEKCIJA ZA SOCIOLOGIJO ZNANOSTI (Dvorana M4)

Sodelujejo:*Bernhard Wieser, Igor Pribac, *Jennie Olofsson, Matjaz Vidmar, Maja Bučar,

Franc Mali, Toni Pustovrh
10.30 – 11.00 - Odmor

2

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUŽBE

11.00 – 12.30

*MEDNARODNI PANEL (Dvorana M4)

Sodelujejo: Krešimir Žažar, Gábor Király, Péter Miskolczi, Vera Vratuša,

Dušan Marinković, Dušan Ristić, Barbara Hoenig, Silva Mežnarić

SEKCIJA ZA SOCIALNO DELO (Dvorana M3)

Sodelujejo: Srečo Dragoš, Vesna Leskošek, *Željko Krstić, Gašper Krstulović,

Katja Sešek, Maja Ivačič, Nina Tuš Špilak, Valentina Zlatanova
12.30 – 13.30

SEKCIJA ZA MEDKULTURNE ŠTUDIJE (Dvorana M4)

Sodelujejo: Maja Zadel, Blaž Lenarčič, Tjaša Žakelj, Mateja Sedmak,

Zorana Medarić, *Veselin Bosakov

SEKCIJA ZA SOCIOLOGIJO EDUKACIJE (Dvorana M3)

Sodelujejo: *Valentina Milenkova, Miran Lavrič, Matjaž Poljanšek
13.30 – 15.00 - Odmor za kosilo
15.00 – 16.30

SEKCIJA ZA SPOL IN DRUŽBO (Dvorana M4)

Sodelujejo: Maca Jogan, Veronika Tašner, Nina Perger, *Jennie Olofsson,

Darja Tadič, Iza Škrjanec, Ana M. Sobočan, Senja Pollak

SEKCIJA EKONOMIJA IN DRUŽBA (Dvorana M3)

Sodelujejo: Črtomir Andolšek, Nevenka Černigoj Sadar, Jožica Zajc,

Miroljub Ignjatović, Aleksandra Kanjuo Mrčela, Branko Ilič, Andrej Kohont,

Anton Kramberger, Dana Mesner Andolšek, Janez Štebe, Urša Golob,

Klement Podnar, Miroslav Stanojević
16.30 – 17.00 - Odmor
17.00 – 18.30

SEKCIJA ZA VPRAŠANJA DRUŽBENE BLAGINJE (Dvorana M3)

Sodelujejo: Tatjana Rakar, Tomaž Deželan, Matic Kavčič, Majda Pahor,

Srna Mandič, Zdenka Šadl, Martina Trbanc

ŠTUDENTSKA SEKCIJA (Dvorana M4)

Okrogla miza: Begunska kriza in mediji

Moderira: Klemen Ploštajner

Sodelujejo: Ela Meh, Mojca Pajnik, Erik Valenčič
* Prezentacija v angleščini

3

Slovensko sociološko srečanje 2015

PROGRAMME

FRIDAY, 6TH NOVEMBER

Kosovel Hall
9.30 – 10.00

OPENING, INTRODUCTORY ADDRESSES

Prof. Milica Antić Gaber, SSA president

*Frank Welz, ESA president

Maja Makovec Brenčič, Minister for education, science and sport
10.00 – 11.00

CONVERSATION WITH

ACAD. PROF. DR. ZDRAVKO MLINAR, first SSA president

Moderators: Aleksandra Kanjuo Mrčela and Patricija Frlež
11.00 – 11.30 - Coffee break
11.30 – 13.30

SLOVENE SOCIOLOGY AND THE SSA: 1965 - 2015

Moderators: Niko Toš and Maca Jogan
13.30 – 15.00 - Lunch break
15.00 – 16.00

*PLENARY SESSION: Craig Calhoun, LSE, University of London, UK

Sociology and the Challenges of the 21st Century
16.00 – 16.15 - Coffee break
16.15 – 17.15

FORUM: Who Needs Sociology at all?

Moderator: Jelena Aleksić

Participants: Metoda Dodič - Fikfak, Miha Lobnik, Grega Repovž, Maja Simoneti
17.15 – 18.30

GENERAL ASSEMBLY OF THE SSA
19.00 - Dinner (Club CD)

SATURDAY, 7TH NOVEMBER

9.00 – 10.30

SECTION FOR RELIGIOLOGY (M3 Hall)

Participants: Maca Jogan, Nadja Furlan Štante, Marko Kerševan,

Sergej Flere, Aleš Črnič

SECTION FOR SOCIOLOGY OF SCIENCE (M4 Hall)

Participants: *Bernhard Wieser, Igor Pribac,* Jennie Olofsson, Matjaz Vidmar,

Maja Bučar, Franc Mali, Toni Pustovrh
10.30 – 11.00 - Coffee break
4

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUŽBE

11.00 – 12.30

*INTERNATIONAL PANEL (M4 Hall)

Participants: Krešimir Žažar, Gábor Király, Péter Miskolczi, Vera Vratuša,

Dušan Marinković, Dušan Ristić, Barbara Hoenig, Silva Mežnarić

SECTION FOR SOCIAL WORK (M3 Hall)

Participants: Srečo Dragoš, Vesna Leskošek, *Željko Krstić, Gašper Krstulović,

Katja Sešek, Maja Ivačič, Nina Tuš Špilak, *Valentina Zlatanova
12:30 – 13:30

SECTION FOR INTERCULTURAL STUDIES (M4 Hall)

Participants: Maja Zadel, Blaž Lenarčič, Tjaša Žakelj, Mateja Sedmak,

Zorana Medarić, *Veselin Bosakov

Section for Sociology of Education (M3 Hall)

Participants: *Valentina Milenkova, Miran Lavrič, Matjaž Poljanšek
13.30 – 15.00 - Lunch break
15.00 – 16.30

SECTION FOR GENDER AND SOCIETY (M4 Hall)

Participants: Maca Jogan, Veronika Tašner, Nina Perger, *Jennie Olofsson,

Darja Tadič,Iza Škrjanec, Ana M. Sobočan, Senja Pollak

SECTION ECONOMY AND SOCIETY (M3 Hall)

Participants: Črtomir Andolšek, Nevenka Černigoj Sadar, Jožica Zajc,

Miroljub Ignjatović, Aleksandra Kanjuo Mrčela, Branko Ilič, Andrej Kohont,

Anton Kramberger, Dana Mesner Andolšek, Janez Štebe, Urša Golob,

Klement Podnar, Miroslav Stanojević
16.30 – 17.00 - Coffee break
17.00 – 18.30

SECTION FOR SOCIAL WELFARE (M3 Hall)

Participants: Tatjana Rakar, Tomaž Deželan, Matic Kavčič, Majda Pahor,

Srna Mandič, Zdenka Šadl, Martina Trbanc

STUDENT SECTION (M4 Hall)

Round table: Refugee crisis and media

Moderator: Klemen Ploštajner

Participants: Ela Meh, Mojca Pajnik, Erik Valenčič
*Presentations in English.

5

Slovensko sociološko srečanje 2015

SLOVENSKA SOCIOLOGIJA IN SSD: 1965 - 2015

Pogovor vodita: NIKO TOŠ IN MACA JOGAN

Slovenska sociologija je precej starejša od društva, ki je bilo ustanovljeno pred petdesetimi
leti, ko se je h kategoriji »naturaliziranih« sociologov začela pridruževati nova kategorija diplomiranih sociologov in sociologinj. Po pol stoletja delovanja društva, ki naj bi povezovalo vse
delujoče v različnih vlogah na širokem sociološkem področju in zagotavljalo prožno prenašanje
znanj iz raziskovalnih virov v raznolike praktične poklicne dejavnosti, je čas za ovrednotenje
prehojene poti. V odgovorih na vprašanja, kako je društvo v vedno bolj razčlenjeni sociološki
znanosti in v spremenljivih družbenih okoliščinah, opravljalo svoje temeljno poslanstvo, se
bodo srečale osebe, ki so žive pričevalke razvoja društva in sociologije  v različnih poklicnih
okoljih. Njihove izkušnje lahko prispevajo k celovitejši spoznavi bogate dediščine tako v
znanstvenem raziskovanju kot v mnogoterih praktičnih (neposrednih in posrednih) izrabah te
discipline, hkrati pa spodbujajo zamisli prihodnjega delovanja in sožitja med institucionalno
razpršeno sociologijo kot raziskovalno in pedagoško akademsko disciplino ter Slovenskim
sociološkim društvom kot povezovalnim dejavnikom med teorijo in prakso.

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUŽBE

uporabnosti v različnih poklicnih profilih in delovnih okoljih. Med drugim bomo skušali
odgovoriti tudi na vprašanji o vzrokih za upad ugleda sociologije kot stroke (in družboslovnih
ved na sploh) in kaj lahko sociologi_inje sami storimo za okrepitev položaja stroke.

Sociologija je ena prvih žrtev dominacije najprej pravnega, za tem pa, v zadnjih letih
krize, izrazito ekonomskega diskurza, še več, ekonomizacije družbenega, ki pomeni prevlado
ekonomskih konceptov nad vsemi drugimi. Žal je interes tistih, ki bi morali kazati največ
interesa za posledice lastnih odločitev, odločevalcev (v različnih sferah – od politike do menedžmenta), vse bolj zožen in omejen na „hitro aplikabilna“ spoznanja, ta pa so najpogosteje
finančno-ekonomska, torej, gledano disciplinarno, enostranska.

Skratka, sociologija v javnosti (medijih) vse bolj velja za nekoristno in nepotrebno stroko,
ki sta jo izpodrinila predvsem pravo in ekonomija. Postala je nekakšen „nebodigatreba“, čeprav
je vsak dan znova mogoče v praksi najti primere, ki kažejo na nasprotno, da je še kako potrebna,
saj bi bilo ob njeni večji veljavi sprejetih bistveno manj slabih političnih in drugih odločitev.

V razpravi bomo torej dali besedo gostom_jam „iz prakse“ z ali brez sociološke izobrazbe,
ki lahko pomembno prispevajo k razmisleku o naslovni temi „Kdo sploh potrebuje sociologijo“,
in ki lahko skozi svoje različne karierne izkušnje ovrednotijo sociologijo kot stroko in poklic.
V razpravi bomo torej dali besedo gostom_jam „iz prakse“ z ali brez sociološke izobrazbe, ki
lahko pomembno prispevajo k razmisleku o naslovni temi „Kdo sploh potrebuje sociologijo“,
in ki lahko skozi svoje različne karierne izkušnje ovrednotijo sociologijo kot stroko in poklic.

PLENARY SESSION: CRAIG CALHOUN, LSE,
UNIVERSITY OF LONDON, UK

SOCIOLOGY AND THE CHALLENGES OF THE 21ST CENTURY

SEKCIJE

The successes as well as the failures of global capitalism create social challenges. Notably,
capitalism disrupts existing social institutions and imposes costs in the form of externalities.
Of course capitalism is not the only source of challenges, and capitalism itself is undergoing
substantial transformation. Sociology, and especially macro and comparative sociology, has a
crucial role to play in understanding and informing action on these key patterns of social change. Critical social challenges range from hyper urbanisation to raging populations, migration,
radical inequality, climate change and environmental degradation, and global cooperation.
Social solidarity is a condition of meeting these challenges, but too often neglected.

POGOVOR: KDO SPLOH POTREBUJE SOCIOLOGIJO

Pogovor vodi: JELENA ALEKSIĆ

Sodelujejo: METODA DODIČ - FIKFAK, MIHA LOBNIK,

GREGA REPOVŽ, MAJA SIMONETI

Namenpogovorajessociologi_njamiindrugimigosti/gostjami, ki imajo pozitivno izkušnjo
s sociologijo oziroma sociologi_njami kot sodelavci_kami, osvetliti pomen in položaj sociologije
„v praksi“ in ob tem opozoriti na prednosti in slabosti sociološke izobrazbe v smislu njene
6

RELIGIOLOŠKA SEKCIJA

Moderira: ALEŠ ČRNIČ
Sodelujejo: MACA JOGAN, NADJA FURLAN ŠTANTE, MARKO KERŠEVAN,

SERGEJ FLERE, ALEŠ ČRNIČ, DINKA MARINOVIĆ JEROLIMOV,

NIKOLINA HAZDOVAC BAJIĆ


MACA JOGAN, Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, Slovenija
maca.jogan@fdv.uni-lj.si

LJUBEZEN (SVETEGA DUHA) IN DRUŽBENA DEZINTEGRACIJA

Katekizem katoliške Cerkve (1993: 823, po Dogmatični konstituciji o Cerkvi) določa, da
je ta ustanova »neuničljivo sveta«, katere bistvo je ljubezen. »Ljubezen je duša svetosti, h kateri
so vsi poklicani: ljubezen usmerja in oživlja vsa sredstva posvečenja ter jih vodi do končnega
cilja…. Ljubezen poganja ude, da delajo…« (1993: 826) Še bolj natančno: »Božja ljubezen
do vseh ljudi je tista, iz katere je Cerkev vseh časov zajemala obveznost in dobivala moč za
svoj misijonarski polet, kajti‚ Kristusova ljubezen nas sili…‘,… da bi se vsi ljudje zveličali in
7

Slovensko sociološko srečanje 2015

prišli do spoznanja resnice.« (1993:851) Brez dvoma je umestno vprašanje, kako slovenska
katoliška cerkev, ki se je razglasila tudi za nosilko nove morale, uresničuje svoje poslanstvo v
novem tisočletju in v samostojni državi. Z vidika izhodiščne opredelitve funkcije cerkve bom
v prispevku preverjala, kako in koliko se njeno vsakdanje delovanje sklada z imperativom
ljubezni do vseh, pri čemer se bom osredotočila na različna sporočila (medijska, neposredna
v obredju, sporočila materialnih simbolov, ipd.) ter iskala odgovor na vprašanje, ali ne gre
tudi za globinsko razkrojevalno učinkovanje na slovensko narodno skupnost.

NADJA FURLAN ŠTANTE, Univerza na Primorskem,

Fakulteta za humanistične študije, Koper, Slovenija
nadja.furlan@zrs.upr.si

STEREOTIP »TRADICIONALNIH«
(KRŠČANSKIH) DRUŽINSKIH VREDNOT

Prispevek obravnava stereotipno religijsko (s poudarkom na krščanstvu – RKC) določenost femininosti in maskulinosti ter skozi perspektivo krščanske feministične teologije in
metodologijo hermenevtičnega ključa, postavlja pod vprašaj “zapovedano tradicionalnost krščanske družine” ter biblično izvornost “krščanskih družinskih vrednot”, ki so per se razumljene
kot odraz krščanske tradicionalnosti in naravnega zakona. Tesen medsebojni vpliv religije, v
našem primeru krščanstva, in (zahodne) družbe je tudi v primeru institucije družine in njenih
oblik ključnega pomena. Feministične teologinje s pomočjo kritične biblične eksegeze ter
ponovnega zgodovinskega pregleda postavljajo pod vprašaj “biblično zapovedanost” krščanske
oblike družine, kot jo razume moderno krščanstvo. Posledično relativizirajo predsodke in mite
o ustaljenih, fiksnih družinskih vlogah zahodnega krščanstva in sanktificiranja tradicionalne
krščanske družine, s pomočjo zgodovinske analize različnih oblik in pojavnosti družine skozi
zgodovinski razvoj krščanstva.





DINKA MARINOVIĆ JEROLIMOV,
Institute for Social Research, Zagreb, Croatia
dinka@idi.hr
NIKOLINA HAZDOVAC BAJIĆ,
Institute of Social Sciences Ivo Pilar, Split, Croatia
nikolina.hazdovac.bajic@pilar.hr

ATHEIST BUS CAMPAIGN IN CROATIA - ONE-DAY STAND

Atheist Bus Campaign in Croatia was initiated by civil association Ženska mreža (Women’s
Network). They have chosen a saying “Bez Boga, bez gospodara“ („No God, no Master“)
originating fromlibertarianandanarchisttradition.This statementwas placedona single tramin
Croatia’s capital Zagreb, and although it should stay there for a month, it was removed after only
one day. This eventledtoa publicdebatethathas divided Croatian public. Whether therightsof
minorities(in this casethe atheist) were violated by removingalreadypaidad frompublic trans8

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUŽBE

portoraspecific chosen messagewasclumsy and offendedthe feelingsof believers in some way?
In a post-communist country where after 1989 religiouspopulation reached extremelyhigh
percentage,these issuesstillcarryhigh emotionalinvolvementon bothconflictingparties. Having in
mind wider social and historical context, this chapter will present circumstances of the Atheist
Bus Campaign in Croatia and its legal and social implications. In analysis we used methods of
qualitative content analysis of newspapers as well as interviews with actors involved.

MARKO KERŠEVAN, Univerza v Ljubljani,

Filozofska fakulteta, Ljubljana, Slovenija
marko.kersevan1@guest.arnes.si

»TEORIJA IN PRAKSA« SLOVENSKE SOCIOLOGIJE RELIGIJE –
NEKAJ SPOMINOV IN PREMISLEKOV OB 50-LETNICI

Kontroverzne ocene o namenih (začetkov) institucionalizirane sociologije religije.
Kontroverze o posledicah (kritičnega) sociološkega raziskovanja religije za cerkev, religijo
in ateizem. Zadrege ob rezultatih empiričnega raziskovanja in teoretskega opredeljevanja/
problematiziranja religije:
-
v »uradni«, »politični«, (strankarsko) »ideološki« javnosti za časa socializma in o njem;
-
v »cerkvenih krogih« in tradicionalnem katoliškem okolju;
-
v »kritični« in »nevtralni » javnosti.

Ali (naj) sociologija religije (in religiologija) »predpisuje« in vrednoti kaj je »prava
religija«, kaj je »pravo krščanstvo«, kaj so »prave naloge Cerkve«...?

SERGEJ FLERE, Univerza v Mariboru,

Filozofska fakulteta, Maribor, Slovenija
sergej.flere@guest.um.si

IDEOLOŠKI POMEN REGISTRACIJE VERSKIH ENTITET V EVROPI

Registracija verskih skupnosti nima velikega praktičnega pomena za izvajanje in svobodo
verskega življenja ter za potek sekularizacije-desekularizacije, razen v izjemno represivnih in
restriktivnih državah (Grčija, Rusija). Kljub temu, registracija verskih skupnosti ima velik
simbolen pomen, ker utegne nakazati kdo in kako je ideološki hegemon v neki državi. Zato
v Evropi obstaja več sistemov registracije (poenostavljeno rečeno: enotirni, dvotirni, večtirni)
iz katerega izhajajo tudi različne ureditve pravnega položaja verskih skupnosti. To je odraz
zgodovinskega razvoja in razmerja moči v času sprejemanja zadevne zakonodaje. Kljub temu,
položaj verskih skupnosti skoraj nikjer ne kaže na dejansko enakopravnost teh skupnosti
(izjema bi utegnila biti Francija).

Glede registracije se kot skrajna primera nakažeta Slovenija in Madžarska. Madžarska rešitev
registracije (2012)popolnoma odstopa od evropskih vzorcev, norm in EKČP. S tem nakazuje
nevarnosti za evropske standarde, ki izhajajo iz liberalizma. Madžarska se je odprto zoperstavila
tolmačenju ESČP, da je tudi na tem področju »demokratičen pluralizem« temeljna vrednota.
9

Slovensko sociološko srečanje 2015

ALEŠ ČRNIČ, Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, Slovenija
ales.crnic@fdv.uni-lj.si

O RAZMERJIH MED TEORETSKO-ANALITIČNIMI
IN PRAKTIČNIMI KONTEKSTI UKVARJANJA S SODOBNIMI
RELIGIJSKIMI VPRAŠANJI

V zadnjem desetletju vprašanje o naravi in družbeni vlogi religije v sodobnem svetu (kot
ga oblikujejo procesi globalizacije in individualizacije, sekularizacije zahodnega sveta, pojav
potrošne družbe in množične popularne kulture, t.i. subjektivni obrat ali obrat vase, pojav t.i.
duhovnega tržišča, prehod od religij transcendence k religijam imanence, razširjenost nevidne
religije (Luckmann, že pred pol stoletja), verovanja brez pripadanja (Davie) itd.) radikalizira
in poglablja vse več provokativnih »ustvarjenih« (Invented Religions, C. Cusack, 2010) in
šaljivih/posmehljivih religij. To pred nove izzive postavlja tudi sodobno sociologijo religije
in religiologijo nasploh. Kako opravljati svoje delo v razmerah, ko boji za definicijo religije
(kakor tudi interpretacijo de/sekularizacijskih procesov) niso le akademski pojav, temveč še
bolj neizprosno potekajo znotraj ožjega političnega polja?

SEKCIJA ZA SOCIOLOGIJO ZNANOSTI

Moderira: FRANC MALI

Sodelujejo: BERNHARD WIESER, IGOR PRIBAC, JENNIE OLOFSSON,

MATJAZ VIDMAR, MAJA BUČAR, FRANC MALI, TONI PUSTOVRH

FRANC MALI, Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, Slovenija
franc.mali@fdv.uni-lj.si

DRUŽBENO ODGOVORNI RAZVOJ NOVIH NAPREDNIH
ZNANOSTI IN TEHNOLOGIJ

Živimo v času hitrih znanstveno-tehnoloških sprememb, ki nas vodijo k vedno novim
družbenim izzivom. Zaradi hitrega in tudi nepredvidljivega znanstveno-tehnološkega razvoja
teme, ki zadevajo etične, pravne in širše družbene implikacije ter možna tveganja tega razvoja,
vedno bolj stopajo v ospredje zanimanja sociologije znanosti. Skupni imenovalec tovrstnim
zanimanjem je spoznanje, da brez široke razlage in razumevanja družbenih in vrednotnih
temeljev novih znanosti in tehnologij tudi ni mogoče predvideti njihovih prihodnjih razvojnih
poti. Zakaj so tovrstne teme in vprašanja zanimiva za strokovno sociološko javnost v Sloveniji?
Ne zato, da bi v času že tako relativno majhne podpore znanstveno-raziskovalni dejavnosti
v Slovenijiširili dvom ali celo antipatijo do razvoja novih naprednih znanosti in tehnologij,
10

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUŽBE

temveč da bi po poti splošnih teoretskih razlag ali posamičnih študij primerov ponudili
neko bolj poglobljeno sociološko refleksijo o primarni družbeni podstati vsakega napredka
na področju znanosti in tehnologije. Na ta vidik se v slovenskem prostoru, kjer obstaja
nizka stopnja dialoga med različnimi disciplinarnimi in idejnimi pogledi na razvoj znanosti
in tehnologije, vse prevečkrat pozablja. Fokus letošnjih razprav v okviru sekcije sociologije
znanosti bo potematkemusmerjen k razmisleku, tudi v skladu z naslovom sociološkega srečanja
(Sociologija med produkcijo vednosti in sooblikovanjem družbe), o družbeno odgovornem
razvoju novih naprednih znanosti in tehnologij. Zaradi sodelovanja referentov iz tujine bo
delo sekcije za sociologijo znanosti potekalo v angleškem jeziku. Tudi povzetki referatov vseh
udeležencev, ki bodo predstavljeni v tej sekciji, so napisani v angleškem jeziku.

BERNHARD WIESER, Science, Technology & Society (STS);

Alpen-Adria University, Graz, Austria
bernhard.wieser@aau.at

THE ROLE OF THE SOCIAL SCIENTIST
IN THE SOCIAL STUDY OF GENOMICS

The social study of genomics has become a major research field during recent years.
Following the ELSI model of the Human Genome Project (HGP) many European countries
have initiated their own research programmes which can be understood as a social innovation
to govern the life sciences. Based on empirical research, I discuss the strategic nature of the
encounters with bioscientists and clinicians during the research process. The social role of a
social scientists in the research process is not a given, but must be continuously negotiated
with those whose work they study. Using a comparative approach, I have interviewed colleagues in the field from four different countries: the Netherlands, the UK, Denmark and
Austria about their experiences with the social study of genomics. Against the backdrop of
my empirical findings, I will address on some important methodological implications and
conclude by pointing out challenges specific to each of the discussed approaches.

IGOR PRIBAC, University of Ljubljana,

Faculty of Arts, Ljubljana, Slovenia
igor.pribac@ff.uni-lj.si

THE REPUBLIC OF SLOVENIA NATIONAL MEDICAL
ETHICS COMMITTEE IN CONTEXT

The Republic of Slovenia National Medical Ethics Committee (NMEC) will be presented
and analyzed in a normative perspective and - to some extent – in comparison with others
similar bodies in developed countries. The general relevant normative context is given by the
concept of human rights and by the concept of a deliberative pluralistic democracy, while the
specific normative context is provided by the Universal Declaration on Bioethics and Human
11

Slovensko sociološko srečanje 2015

Rights (2005) and the UNESCO guidelines for bioethics committees. The professional profiles
of the members of the NMEC will be subsequently confronted against the profiles of similar
bodies in other developed countries. The outcome will be a comprehensive evaluation of the
Slovenian NMEC.

JENNIE OLOFSSON, Umeå University, Umeå, Sweden
jennie.olofsson@umu.se

“THE ENTIRE EDIFICE OF NEW COMMUNICATION TECHNOLOGY
IS A GIANT TRASH HEAP WAITING TO HAPPEN […]”
(STERNE 2007, 17).

This paper examines the material residues of technological progression, particularly with
regards to Information and Communication Technologies (ICTs): electronic waste or e-waste.
Commonly thought of as immaterial services, shiny, sleek surfaces and also tantamount to the
future, technological progression is at the same time contributing to increasing amounts of
e-waste across the globe. E-waste is in fact the fastest growing waste category in the world; it
is estimated that between twenty and fifty million tones are produced worldwide on an annual
basis. E-waste then, emerges as the unwanted, yet inevitable consequence of technological
progression. This paper pays particular attention to the discrepancy between technological
progression and their material residues. What impact does our understanding of technological
progression have for the ways in which we conceive of e-waste and how does this contribute
to the shaping of future societies?

The article from which this abstract draws is part of the book Humanties and the digital.
MIT Press. (Eds.) David Theo Goldberg and Patrik Svensson.

MATJAZ VIDMAR, Science, Technology and Innovation Studies,

University of Edinburgh, ATC Innovations, STFC,

Royal Observatory Edinburgh, United Kingdom
mvidmar@roe.ac.uk

NETWORKS - THE MISSING LINK IN UNDERSTANDING
HIGH-TECH INNOVATION: THE CASE OF SPACE SECTOR
IN SCOTLAND

This study is presenting a pilot attempt to bridge the gap (Greenet. al. 1999) between
the systemic macro level (Malerba, 2002; 2005) and processual microlevel (Pavitt, 2004)
understanding of innovation, and illuminate the role public institutions (can) play in supporting new venture creation and growth (Dosiet. al., 2006; Smits and Kuhlmann, 2004). The
offered solution is an enquiry into Business and Knowledge Networks and the direct effect
they have on new product development (NPD) in firms, particularly SMEs. In order to show
that this is a useful theoretical and empirical bridge, I propose to examine SMEs in the Space
12

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUŽBE

Sector in Scotland as an example of a high-tech sector in structural transition from “classical”
towards “New Space” (Adlen, 2014) – from serial development of Complex Products and
Services (CoPS) (Davies and Hobday, 2005) to mass manufacturing. This transition is also
key for the success of UK ambitions for the development of this economic area (Space IGS,
2010) and whilst current trends are promising to deliver on those ambitions (Space IGS,
2015; London Economics 2015), their realisation is in large part dependent on creating new
business ventures based on innovation from basic research (UK Space Agency, 2014). Central
to my endeavour is the assumption that this transition can be charted as a network facilitated
interaction between macro and micro level realities. In order to understand them better, a
bi-partite approach is deployed of, on one hand, biographical (Williams and Pollock, 2008)
study of the NPD process as a series of “innovation moments” (developed from Edwards,
2000), and, on the other hand, using Social Network Analysis (SNA) (Scott, 1988; Giuliani
2007a; 2007b) to map out the Business and Knowledge network(s). So far the results are
showing that the changes evidenced in the system are indeed easily identifiable when studying
networks and creation of new products, though some transitions go in the opposite direction
to the one outlined previously (Vidmar, 2015). This two-way interaction is an interesting
starting point for my future work, however, further illuminating this link and characterising
its effects is not trivial – after all, who said it was not rocket science?

MAJA BUČAR, University of Ljubljana,

Faculty of Social Sciences, Ljubljana, Slovenia
maja.bucar@fdv.uni-lj.si

SOCIAL SHAPING OF TECHNOLOGY IMPACT OF THE CONCEPT IN SLOVENIA

According to the concept of social shaping of technology, there are choices in discovery process, which are made in both the design of individual artefacts and systems, and in
the direction or trajectory of innovation programmes (Williams and Edge, 1996). So not
only does the scientific output impact the society’s development, society can actively impact
development of science and technology. This can be implemented through interdisciplinary
research, where social sciences are horizontally integrated in projects in the field of technical/
natural science research. The paper will explore the hypothesis that current organisation of
Slovenian R&D system with its focus on disciplines insufficiently encourages such an approach and thus disables the process of social shaping of technology. This can result in research
projects with negative impact on society’s development, especially in the more sensitive fields
of research, like biotechnology, new materials, etc.

13

Slovensko sociološko srečanje 2015

FRANC MALI, Universityof Ljubljana,

Facultyof Social Sciences, Ljubljana, Slovenia
franc.mali@fdv.uni-lj.si

WHY IS NEEDED THE SOCIAL RESPONSIBLE DISCOURSE
IN THE ANTICIPATORY GOVERNANCE
OF THE NEW EMERGING TECHNOSCIENCES?

The new social responsible discourse on the new emerging technosciences is characterized by several distinct features, such as the democratic governance of innovations and their
orientation towards the „right impacts“, the integration of various societal views on the future
progress, the framing of collective social responsibility because uncertain and unpredictable
consequences of scientific and technological progress, etc. As the leading social science theorists
(Beck,1984; Giddens, 1998; Luhmann, 1997) extensively argued, (post)modern societies are
marked by a much more intense future-orientation than the societies that preceded them.
(Post)modern societies substitute a traditional (theistic) orientation towards conserving the
present in the future with innovativeness and social dynamism. Most recently, these human
and social dynamics and innovativeness have been expressed in the unprecedented developmental speed and magnitude of the new emerging technosciences. Such tremendous progress
of new scientific discoveries and technological innovations has created a new social situation,
which demands new ways of reflexivity about social responsible research and innovation.
Taking into regard the categories and concepts from Karl Popper’s social philosophy, we
could say that with the new emergingtechnosciences, the building of democratic and human
societies should neither be driven by the idea of „unconditional prophecies“ nor by the idea
of „technocratic predictions“ (Popper, 1957; Popper, 1963).In my contribution, I’ll try to
argue that the responsible social discourse on the new emerging technosciences is some kind
of “condition sine qua non” to come to new form of complex anticipatory governance of the
new emerging technosciences, which has to „steer“ between contradictory, i.e. dystopian –
utopian, evolutionary – teleological, value free – value laden visions on the role of science
and technology in modern societies.

TONI PUSTOVRH,University of Ljubljana,

Faculty of Social Sciences, Ljubljana, Slovenia
toni.pustovrh@fdv.uni-lj.si

THE CHALLANGES OF MASSIVE OPEN ONLINE COURSES (MOOC)
FOR HIGHER EDUCATION

The increasing informatization and digitalization of numerous processes in modern
societies is fundamentally reshaping the established methods of operation and practices,
among others also in the field of education and training. In the times of increasing commercialization and pressures for greater economic efficiency, the automation of processes and the
14

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUŽBE

deployment of intelligent systems are directly linked to the reduction of costs resulting from
human employment, including in the field of education. A recent technologically enabled
innovation, the so-called MOOC (Massive Open Online Course) promises to have similar
far-reaching impacts for the acquisition of knowledge and skills in the field of higher education. MOOC include some elements of „classic“ learning at a distance, but they also differ
from it significantly. Proponents promise that MOOC will significantly reduce the cost of
education and democratize access, as well as increase the quality of the lectures, work and
acquired knowledge. Critics warn that they will lead to a decline in content quality and the
elimination of a serious pedagogical process, as well as to favoritism celebrity speakers and
global educational centers to the detriment of the local. In many countries, commercial as
well as non-profit institutions, in conjunction with well-known and prestigious universities
already offer MOOC for many subject areas, and it seems that MOOC will eventually also
impact higher education and the university business model. The contribution will presents
MOOC and some of their potential impacts on the education system, especially on the system
of higher university education.

MEDNARODNI PANEL

Moderira: MILICA ANTIĆ GABER
Sodelujejo: KREŠIMIR ŽAŽAR, GÁBOR KIRÁLY, PÉTER MISKOLCZI,

VERA VRATUŠA, DUŠAN MARINKOVIĆ, DUŠAN RISTIĆ,

BARBARA HOENIG, SILVA MEŽNARIĆ

KREŠIMIR ŽAŽAR, University of Zagreb,

Faculty of Humanities and Social Sciences, Zagreb, Croatia
kzazar@ffzg.hr

MULTI-PERSPECTIVENESS AND DISCIPLINARY IDENTITY OF
SOCIOLOGY IN AN EPOCH OF ASCENDING INTERDISCIPLINARITY

An increasing number of recent scientific researches has been conducted as interdisciplinary projects. Such collaboration inevitably assumes exceeding the narrow disciplinary
boundaries of a particular science and interworking with other disciplines. The indicated perspective of a growing interdisciplinarity implies the necessity to adequately position sociology
within an even more ‘interdisciplinary environment’ of contemporary science. The relation
of sociology with other (primarily social) sciences is intimately intertwined with several types
of issues which are scrutinized in this paper, such as: a) modalities of interdisciplinary connections that sociology could establish; b) the query of disciplinary identity of an immensely
heterogeneous, exceptionally fragmented, multi-paradigmatic and multi-perspective discipline,
as is sociology; c) the question of what is eminently ‘sociological’ in trans-border scientific
endeavours in which sociology takes part; d) the analysis of attributes of levels (epistemological,
15

Slovensko sociološko srečanje 2015

theoretical, methodological) at which interdisciplinary cooperation emerges; e) what sociology
could provide to and what it may require from other disciplines; f ) what are the potential
advantages and positive outcomes of the participation of sociology in the interdisciplinary
scientific ventures on the one hand, and what are the jeopardies and flaws on the other. Prior to
discussing the denoted matters, I briefly dispute the historical roots, contextual determinants
of its emersion, fundamental premises and the meaning of the concept of interdisciplinarity.
One of the considered topics is also the implication of the appearance that a particular social
phenomenon or process has been examined in an interdisciplinary approach, which might
indicate the incapability of sociology to properly explain an entire phenomenology of the
social world. In the final section of the paper it is underlined that the query of positioning
sociology in a current (intensely interdisciplinary) map of sciences is likewise steadily affined
to the considerations of the role, responsibility and challenges of sociology in contemporary
societies.

GÁBOR KIRÁLY, Budapest Business School, Corvinus University of Budapest,

Institute of Sociology and Social Policy, Budapest, Hungary
gabkiraly@gmail.com

PÉTER MISKOLCZI, Corvinus University of Budapest,

Institute of Sociology and Social Policy, Budapest, Hungary
peter.miskolczi@gmail.com

TEACHING SOCIETY? LOOKING FOR NEW WAYS
OF TEACHING SOCIOLOGY IN A CEE CONTEXT.

In higher education, especially at universities, the divide between producing and
disseminating knowledge is one of the defining characteristics of academic work. This can
be understood as an intra-role conflict between the researcher and the teacher role of the
academic staff. Since the researcher role brings far more prestige and resources compared to
the teacher role, it is fairly straightforward to presuppose, following Boudon’s argument, that
in this equation university employees strive to excel in the research field. This often means
attaching less importance to state-of-the-art teaching skills and contents. Certainly, this is
not a phenomenon which only characterises sociology, but one that is part of a broader social
trend in the organisation of knowledge.

We shall argue, however, that while sociology from the beginning has taken up a
special responsibility towards the betterment of society, downplaying the dissemination of
knowledge (at universities in particular and in our societies in general) seriously challenges
the raison d’être of the discipline. Teaching sociology is not a necessary bad of academic life
but an important way to shape present and future society.

However, it is also worth mentioning that traditional forms of teaching (frontal ways
of teaching) are challenged by social as well as technological changes. While in CEE countries
these are the main ways of transmitting knowledge, the outcome often leads to frustration
16

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUŽBE

on both (the lecturers’ and the students’) sides. Based on the above mentioned arguments
our paper has two main parts. In the first section we present the main challenges sociology
teaching has to face today with a special focus on CEE countries. In the second part of the
presentation we outline our social experiment at Corvinus University of Budapest attempting
to find new ways and means of teaching sociology. As a conclusion, we raise topical questions
about the importance of knowledge transmission and dissemination in our societies.

VERA VRATUŠA, Belgrade University, Faculty of Philosophy,

Department of Sociology, Belgrade, Serbia
vvratusa@sezampro.rs

YUGOSLAV SOCIOLOGISTS BETWEEN PRODUCING KNOWLEDGE
ON SELF-MANAGEMENT AND SUPPORTING /
OPPOSING SELF-MANAGEMENT IDEA AND PRACTICE

Paper calls into question positivistic assumption that there exists objective value-free
„production of knowlege“ on any subject, which would not have direct or indirect influence
on shaping researched subject/object. It calls above all sociologists from former Yugoslavia
for self-reflexive examining to what extent their contradictory position in class division of
labor influenced their suportive or opposing attitude regarding the very self/management
idea and practice, especially since the worldwide systemic accumulation of capital stagflation
crisis of late 1960‘s. Succesful practice of elimination of the class division of labor between
conductors and conducted would endanger privileges of all highly educated specialists, private
possesors of state affirmed professional licence or monopoly on exercising intelectual work.
Effective self-management of both locally and globally associated producers and consumers
would eliminat need for mediating role of intelectual small bourgeoisie between the ruling
class controling main production, distribution and communication means, and exploited class
of direct producers reduced to execution of orders. Quantitative and qualitative analysis of
theoretical and empirical research of self-management in Yugoslavia reveals decisive influence
of researchers pro- or anti- self/management idea and practice orientation on all phases of
research. The main conclusion of the paper is that starting hypothesis on viability or unviability
of elemination of class division of labor through integral self-management in all spheres of
social life reproduction presents still today the main division point between critically socialising
transformation oriented sociologists and positivistically capitalist privatising conservation
oriented sociologists. The first among them leave space for realistically utopian emancipatory
project and process of class division of labor elimination, while the second ones leave space
at the best for partial reform within undesturbed dominant social relations of private profit
accumulation through the alleged peaceful competition of merchandises on the alledged free
market.

17

Slovensko sociološko srečanje 2015

DUŠAN MARINKOVIĆ, University of Novi Sad, Novi Sad, Serbia

DUŠAN RISTIĆ, University of Novi Sad, Novi Sad, Serbia
dusanrist@gmail.com

THE SOCIOLOGICAL POLITICS OF KNOWLEDGE:
MEASURE, INVESTIGATION, EXAMINATION

This paper is the problematization of the historical and social code of sociology as a
modern science and discursive practice. It is argued that genealogies of contemporary social
disciplinary practices are grounded in the concepts of measure (re-establishment of order),
investigation (control and determination of facts) and examination (re-establishment of
norms, divisions, exclusions). We claim that those concepts are also the constitutive elements
of sociology, since it is primarily designed as an axis whose poles are socio-historical and culturally constructed criteria of normality on one and the opposites such as different types of
abnormality on the other side. We discuss how two general politics of knowledge in sociology
– politics of disciplinary knowledge and politics of mutual knowledge produce different types
of discourses on social reality. We also question the possibility of “old sociological promise”
to society that “good” society always produce “good” individuals, since the main categories
of sociological inquiry today are “fading out” and becoming fluid, regionalized and localized.

BARBARA HOENIG, University of Luxembourg, Luxembourg
barbara.bach-hoenig@uni.lu

EUROPEANIZATION OF SOCIOLOGY IN SLOVENIA
FROM A NEIGHBOR‘S VIEW

As in other countries of the European Union, the Slovenian system of higher education and research recently underwent deep structural transformations, initiated both by
national university reforms and by European science policies as well. This paper investigates
the impact of Europeanization processes on the formation and development of sociology in
Slovenia after its EU accession. The analysis explores an outsider’s perspective on the Slovene
science system, as seen from its neighbor country Austria. Both EU member states share some
structural characteristics, such as their small size and geopolitical location in the heart of the
European Union. Despite structural similarities and despite decades of transnational scientific
cooperation as well, these two countries’ EU accessions have had a quite different impact on
sociological knowledge production, depending on historically specific institutional paths and
intellectual traditions. More generally, the comparison provides insights in the conflict-ridden
relationship between European, national, regional and local levels of Europeanization processes,
unearthing significant contextual variance in consequences of European science policies.

Conceptually, the study is led by a sociology of knowledge and sociology of science in a
Mertonian structuralist tradition, focusing on the interactive relationship between social and
18

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUŽBE

cognitive conditions of scientific knowledge production. Methodically, our mixed-methods
approach combines documentary analyses of science policy strategies and EU funded research projects, in-depth interviews with sociologists, and bibliometric analyses of two leading
sociological journals (Družboslovne razprave and Österreichische Zeitschrift für Soziologie)
across more than 20 years. Empirical findings suggest i.e. that issues of European integration,
political democratization, and socioeconomic change have been discussed far more among
Slovene sociologists than among their Austrian colleagues; that the use of English as lingua
franca is more common among the former; and, presumably because of generation-specific
experiences, that Slovene sociologists seem more active in theorizing structural change taking
place in society and in its science, sociology, too.

SILVA MEŽNARIĆ, Zagreb, Croatia
silva.meznaric@gmail.com

SOCIOLOGY: RESPONSIBILITY AND KNOWLEDGE
IN THE SOCIAL ANAMNESIS

Too often we hear today: sociologists are responsible for contemporary societies being
devoid of comprehensible analytical insights. “Structure”, “elites”, tectonic migratory movements, loose (vague) value systems, religious settings, domination of exclusionary forms of
interaction, these are some of authentic areas of sociological analysis, nowadays more/less void
of intelligible content. No other social science, economy, anthropology, social psychology, is
readily equipped to fill in such a void. From the outset, until recently, sociology developed
and applied instruments, paradigms and research philosophies to indicate critical points in
mentioned areas of social reality. What happened? Why do we not see intelligible analysis? Is it
confined to “virtual exchange” or perhaps we wait for sociological Piketty-ies? Let us try to find
an answer to at least one of critical areas of social analysis: the acute problem of immigration
to Europe. This paper will focus several questions: knowledge anamnesis, predictability, shared
responsibility and policies in the general confusion aroused by actual inflow of immigrants
and refugees to Western and South East Europe.

19

Slovensko sociološko srečanje 2015

SEKCIJA ZA SOCIALNO DELO

Moderira: ANA M. SOBOČAN
Sodelujejo: SREČO DRAGOŠ, VESNA LESKOŠEK, ŽELJKO KRSTIĆ,

GAŠPER KRSTULOVIĆ, KATJA SEŠEK, MAJA IVAČIČ,

NINA TUŠ ŠPILAK, VALENTINA ZLATANOVA

SREČO DRAGOŠ, Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za socialno delo, Ljubljana, Slovenija
sreco.dragos@fsd.uni-lj.si

NEOSOCIALNA TELEOLOGIJA DRUŽBENIH POMOČI
IN JAVNO MNENJE

Neosocialnost pomeni prizadevanje za redefinicijo socialne države, tako v ciljih kot
sredstvih. Ključni atributi te nove socialnosti - fleksibilizacija, samoaktivacija, samopomoč,
preprečevanje socialnih džankijev (odvisnikov od socialnih pomoči), večje prevzemanje tveganj,
večji nadzor, intenzivnejše iskanje krivcev in goljufov, višja učinkovitost, večje popisovanje in
nadzorovanje – ti atributi niso samodejna posledica ekonomskega neoliberalizma, še manj sinonim zanj. Potrebno je nekaj več. Neosocialnost je posledica nove teleologije družbenih pomoči,
katere bistvo je podcenjevanje socialnega vprašanja z njegovo redukcijo na nekaj Drugega. Gre
za korak naprej od sintagme »krčenje socialne države«, kjer se predpostavlja, da ta kljub varčevanju še vedno ostaja nespremenjena in prav ta korak bi bil neizvedljiv brez teleologiziranja
(z instrumentalizacijo) socialnih pravic. Zato neoliberalizem - ta priročna in nikoli iztrebljena
kuga tržne ekonomije - ni glavni vzrok neosocialnih politik, je zgolj paravan za novo kreiranje
socialnosti na netržnem področju. Od tod navidezen paradoks, zakaj se nosilci socialnih politik
ne konfrontirajo z nosilci neoliberalnih agend. Zato, ker je zdaj prav socialna država tista, ki
udarce sama deli naprej vsem, najmočnejše pa tistim, ki jih neoliberalizem ne doseže: revnim,
brezposelnim in vsem ostalim, ki so izvrženi iz tržno-potrošniških mehanizmov.

V prispevku bom pokazal, kako se na opisan trend odziva slovensko in evropsko javno
mnenje in tudi, kako ga lahko zaustavi.

VESNA LESKOŠEK, Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za socialno delo, Ljubljana, Slovenija
vesna.leskosek@fsd.uni-lj.si

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUŽBE

perativ večine evropske socialne zakonodaje. Od prvega Zakona o socialnem varstvu iz leta
1992 pa do zadnjega, ki je bil sprejet sredi leta 2010, se glavne spremembe nanašajo na število
pogojev, ki jih morajo ljudje izpolniti, da sploh pridejo do neke pravice in v številu pogojev,
da lahko v sistemu ostanejo. Poleg ovir se torej srečujejo s t. im. vedenjsko ekonomijo, ki
sloni na vrsti posplošenih predpostavk o revnih in brezposelnih. Ravno povezava pogojevanja
in regulacije vedenja je v sedanjem času predmet intenzivnih raziskovanj v državah, kjer so
nastale spremembe. Rezultati kažejo, da nove politike sicer služijo zahtevam po zmanjševanju
sredstev za denarne dajatve, vendar povzročajo večjo revščino in brezdomnost ter sprožajo
vrsto etičnih dilem.

ŽELJKO LJ.KRSTIĆ, Valjevo, Srbija
zekando@gmail.com

ZATVORSKA KOMUNIKACIJA

Radeći u zatvoru, na mestu vaspitača dvanaest godina, susreo sam se sa svim obilicima
komunikacije koju zatvorski akteri sprovode izmedju sebe. Tako sam dobro naučio šta je
verbalna komunikacija i daleko značajnija ona neverbalna. Dakle, naučio sam kako se može
prepoznati da li je neko negativan ili pozitivan prema vama, a da vam to ne kaže rečima..
Takodje, postoje oblici komunikacije u kojoj je verbalna komunikacija pozitivna a neverbalna negativna. Komunikacija se dešava i preko korišćenih prostora. Tako kao što se zna da
upravnik ima najeveću moć, on ima nejveću i najlepšu kancelariju. Površina i opremeljenost
kancalarija, kao i mesta, da li se nalazi u upravi ili van nje govori o njegovoj moći. Preko
ekonomije teritorijalnosti može se vrlo lako uočiti distribucija moći u jednom zatvoru. Takođe
pojedini službeni prostori, ako što su službeni restorani preko dana i posle radnog vreme se
mogu vrlo lako transformisati u osuđeničke teritoririje. Da bi se doboro razumela zatorska
komunikacja, potrebno je najpre videti kako se ona odvija medju akterima, i to najpre medju
samim zaposlenim, potom izmedju osudjenika, a na kraju kakvim je sve sadržaima ispunjena
komunikacija izmedju službenika i zaposlenih, kao dva glavna zatvorska entiteta. Očito da
je reč o principu spojenih sudova ili ogledala gde su kominikacijslki modeli ali i kanali vrlo
slični i da se uzajamno prepliću i dopunjavaju. Moć u jednom zatvoru se pokazuje preko toga
ko koji službeni auto koristi. Nabavljač vozi mercedes, upravnik vozi pežo a načelnici škodu
– fabiju. S druge stane simbol osuđeničke moći u jednom zatvoru se najčešće manifestuje
preko patika. Lideri osuđeničkih grupa nose najskuplje.

POGOJEVANJE DOSTOPA DO SOCIALNIH PRAVIC –
ZNAČILNOST SEDANJIH SOCIALNIH POLITIK

Ideja o tem, da je potrebno pogojevati denarne dodatke, ki jih prejemajo ljudje za
preživetje, je stara in sega v same začetke reguliranja revščine.Prepričanje, da si mora svojo
socialno varnost in socialno varnost svoje družine delavec, delavka zagotavljati sama, je im20

21

Slovensko sociološko srečanje 2015

GAŠPER KRSTULOVIĆ, Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za socialno delo, Ljubljana, Slovenija
gasper.krstulovic@fsd.uni-lj.si

KOLONIZACIJA VEDNOSTI: LJUDJE Z INTELEKTUALNIMI OVIRAMI
KOT PODREJENI SUBJEKT

Prispevek se ukvarja z odnosom družbe do ljudi z intelektualnimi ovirami. Ljudje z intelektualnimi ovirami so marginaliziran del družbe. V luči postkolonialne teorije GaytariSpivak,
FrantzaFanona in Paula Freirainterpretiram empirične podatke, ki razkrivajo preslišane glasove
ljudi z intelektualnimi ovirami, ki bivajo v posebnih družbenih prostorih in katerih glasove
strokovnjaki najpogosteje zavržejo kot nesmisle. Skozi kratek zgodovinski pregled pokažem,
da imata aktivistična in zagovorniška drža na področju ljudi z ovirami pogosto enak učinek,
kot ga ima medicinsko poenostavljanje izkušenj ljudi na diagnoze in ima kot posledico pokroviteljski odnos do ljudi z intelektualnimi ovirami in ustvari zgolj anti-medicinski diskurz,
ljudi z intelektualnimi ovirami pane preoblikuje v družbeni subjekt. Prispevek zaključim s
prikazom empiričnih podatkov in malo slišanih glasov ljudi z intelektualnimi ovirami.

KATJA SEŠEK
katja.sesek91@gmail.com

MAJA IVAČIČ
majci_i@hotmail.com

HETERONORMATIVNOST DISKURZA
NA FAKULTETI ZA SOCIALNO DELO

V prispevku imava namen predstaviti raziskavo, ki sva jo opravili v okviru diplomske
naloge. S kritično diskurzivno analizo in z opiranjem na queer teorije opisujeva heteronormativnost in razlagava, katere diskurzivne prakse jo reproducirajo. Raziskovali sva prisotnost
heteronormativnih diskurzov znotraj izobraževanja za socialno delo in prikazali, kako socialno
delo s prevzemanjem teh norm sodeluje pri izključevanju. Opisujeva tudi oblike delovanja
socialnega dela, ki so anti-diskriminatorne in kritične do obstoječega sistema. Preko dekonstrukcije naturalizacije spolov, spolnih usmerjenosti, monogamije in koncepta družine prikazujeva problematičnost diskurzov, ki temeljijo na biološkem determinizmu. Z osvetlitvijo
razmerij moči razlagava, kako heteronormativnost služi utrjevanju patriarhata, nacionalizma in
kapitalizma, kako konstruira družbeno realnost in na kakšen način legitimizira samo določene
oblike življenja.

22

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUŽBE

NINA TUŠ ŠPILAK
nina.tus@gmail.com

HETERONORMATIVNOST VZGOJNEGA PROCESA:
OBRAVNAVANJE ISTOSPOLNIH DRUŽIN V VRTCIH V SLOVENIJI

Danes smo priča pluralizaciji družinskega življenje. Tradicionalna družina je poleg
istospolnih, enostarševskih, razširjenih in vseh ostalih oblik družin, le ena izmed mnogih
oblik družin.

V raziskavi Obravnavanje istospolnih družin v slovenskih vrtcih, iz leta 2012, smo
preučevali kako istospolne družine kot tema vstopajo v vzgojni proces, ki poteka v vrtcih
v Sloveniji. Pri tem nas je zanimal sistemski vidik, kot vidik predstav, ki jih imajo ob tem
vprašanju vzgojiteljice, ki v vrtcih izvajajo pedagoški proces.

Ugotovili smo, da imajo vrtci pri prepoznavanju in sprejemanju vseh oblik družin in
družinskih skupnosti, med njimi tudi istospolnih družin, pomembno vlogo. Vzgojno delo
v vrtcu pa mora temeljiti na spodbujanju in vzgajanju otrok v duhu spoštovanja človekovih
pravic, medsebojnega spoštovanja in sprejemanja različnosti. Vsi otroci morajo v vrtcu prepoznati svoje družine, te pa morajo biti predstavljene pozitivno in enakovredno, tako kot vse
ostale oblike družin.

VALENTINA ZLATANOVA, Institute for the Study of Societies and Knowledge,

Bulgarian Academy of Sciences, Sofia, Bulgaria
valentina.zlatanova@gmail.com

FACTORS FOR LEAVING AN ABUSIVE PARTNERSHIP

In recent years greater attention has been given towards understanding factors that
potentially influence a victim’s decision to permanently leave an abusive partner relationship.
The purpose of the current paper is to provide a behaviorally based approach to understanding
stay/leave decisions. Theoretical, empirical and case studies have been used to explain how
various basic and contemporary behavioral principles might be applied to stay/leave decisions.

The author has identified a variety of factors influencing a victim’s decision to remain
in an abusive relationship, invested in “saving” the relationship or admit having emotional
attachment to the oppressor. Additional factors that may increase the risk that a victim will
stay in the relationship include lack of financial and housing resources, lack of child care, few
relationship alternatives, lack of employment or education, batterers’ promises to change, fear
of batterer retaliation, and social press.

Analysis is followed by a discussion of how this behavioral analysis may provide a
means of incorporating the components of stay/leave models into a more comprehensive,
contextually-based behavior analytic approach. Recommendations and suggestions are made
regarding how this analysis might be used to improve future partner violence prevention and
treatment programs.
23

Slovensko sociološko srečanje 2015

SEKCIJA ZA MEDKULTURNE ŠTUDIJE

Moderira: MATEJA SEDMAK

Sodelujejo: MAJA ZADEL, BLAŽ LENARČIČ, TJAŠA ŽAKELJ,

MATEJA SEDMAK, ZORANA MEDARIĆ, VESELIN BOSAKOV

MAJA ZADEL, Univerza na Primorskem,

Fakulteta za humanistične študije, Koper, Slovenija
maja.zadel@zrs.upr.si

NACIONALNO OPREDELJEVANJE IN TRANSKULTURNOST:
RAZUMEVANJE POMENOV OPREDELJEVANJA V NACIONALNEM
OKVIRU TER VSAKDANJIH PRAKS PREBIVALCEV IN PREBIVALK
SLOVENSKE ISTRE

Na študiji primera obmejnega območja slovenske Istre bomo predstavili etnična in
narodna opredeljevanja informantov ter pomene, ki jih pripisujejo posameznim opredelitvam in vsakodnevnim praksam, predvsem v okviru nacionalne države oziroma v povezavi s
hegemonim nacionalnim diskurzom ter protihegemonim diskurzom in transkulturnostjo.
Izkazalo se jenamreč, da se veliko intervjuvancev, kljub vsakodnevnim transkulturnim praksam
in vključenosti v italijanski medijski prostor, zelo hitro opredeljuje nacionalno enoznačno (z
izjemo »etnično mešanih« informantov), kar je skladno z nacionalno ideologijo, ki ne dopušča mejnih primerov in odstopanj od mononacionalnih opredelitev. Vsekakor pa nekateri
intervjuvanci izpostavljajo tudi situacijskost samega nacionalnega opredeljevanja kakor tudi
nacionalnih držav in meja ter posledično svojo nacionalno opredeljevanje pojasnjujejo ravno
z navajenostjo na nacionalni okvir, čeprav nekateri izpostavljajo tudi osebno nezadovoljstvo
s takim početjem.

BLAŽ LENARČIČ,Univerza na Primorskem,

Znanstveno-raziskovalno središče, Koper, Slovenija
blaz.lenarcic@zrs.upr.si

TJAŠA ŽAKELJ, Univerza na Primorskem,

Znanstveno-raziskovalno središče, Koper, Slovenija
tjasa.zakelj@zrs.upr.si

DOLOČANJE NAJBOLJŠIH KORISTI MLADOLETNIH MIGRANTOV
BREZ SPREMSTVA V SLOVENIJI: SISTEMSKI VIDIK

Prispevek se ukvarja z “mladoletnimi migranti brez spremstva“, t. j. mladoletnimi
državljani tretjih držav oz. mladoletniki brez državljanstva, ki so v Sloveniji brez staršev ali
zakonitih zastopnikov. V Sloveniji imajo ti otroci lahko različne statuse izmed katerih vsak
vključuje različne zakonske predpise in postopke določanja najboljših otrokovih koristi, ki
24

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUŽBE

morajo biti v skladu s Konvencijo OZN o otrokovih pravicah iz leta 1989. Izhajajoč iz tega
bo v prispevku najprej predstavljeno kako je načelo otrokovih najboljših koristi vključeno v
slovensko zakonodajo ter druge predpise, ki določajo postopke in ravnanja z mladoletnimi
otroki brez spremstva. V drugem delu pa bo predstavljeno, kako se v uradnih postopkih
razume in določa načelo otrokovih najboljših koristi in kakšne so možnosti za sledenje temu
načelu v praksi.

MATEJA SEDMAK, Univerza na Primorskem,

Znanstveno raziskovalno središče, Koper, Slovenija
mateja.sedmak@zrs.upr.si

ZORANA MEDARIĆ, Univerza na Primorskem,

Znanstveno raziskovalno središče in Fakulteta za turistične študije,

Koper, Portorož, Slovenija
zorana.medaric@zrs.upr.si

V ČIGAVEM INTERESU? PRAVICE MLADOLETNIH MIGRANTOV
BREZ SPREMSTVA – SUBJEKTIVNI POGLED

Mladoletni migranti brez spremstva so mladoletniki, ki iz različnih vzrokov zapustijo
državo izvora in so ločeni od svojih staršev ali skrbnikov. Koncept otrokove najboljše koristi
je široko uporabljen tako v mednarodnih kot nacionalnih dokumentih in smernicah, vendar
ni standardne definicije tega pojma. Običajno se nanaša na dobrobit otroka glede na njegovo
starost, zrelost, družinsko in življenjsko okolje. Uporabljen je tudi v razpravah, ko sodišča
ali drugi nacionalni organi odločajo o skrbi za otroka. Otrokovo najboljšo korist se običajno
interpretira v skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah in drugimi mednarodnimi dokumenti,
pri čemer se upošteva vse pravice otroka. V povezavi z mladoletnimi migranti brez spremstva
bi morali biti osrednji dejavniki, na katere bi se morale osredotočiti vlade in birokratski postopki, njihova varnost ter dobro fizično in psihološko počutje. Formalni postopki določanja
otrokovih najboljših koristi pri mladoletnih migrantih brez spremstva so še posebej pomembni,
saj so ločeni od staršev/skrbnikov, ki tako ne morejo skrbeti zanje.

V prispevku bomo obravnavali vprašanje pravic mladoletnih migrantov brez spremstva
z njihove perspektive in predstavili njihove poglede na koncept najboljše koristi in obstoječe
formalne prakse v slovenskih migracijskih in azilnih postopkih. Predstavljeni bodo rezultati
mednarodnega projekta V čigavo najboljšo korist? Analiza pravic mladoletnih migrantov brez
spremstva skozi prizmo migracijskih in azilnih postopkov (MinAs), ki je potekal med leti
2014 in 2015 v okviru Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem in ga je
financirala Evropska komisija. V projekt je bilo vključenih več držav in sicer: Francija, Velika
Britanija, Avstrija in Slovenija. Prispevek bo izpostavil pomanjkljivosti sistemske obravnave v
sledenju otrokovih najboljših koristi ter kršitve tega načela, ne nazadnje bo izpostavljen tudi
razkol med načelno definiranimi postopki in dejanskimi praksami kot jih vidijo mladoletni
migranti brez spremstva.
25

Slovensko sociološko srečanje 2015

VESELIN BOSAKOV, Institute for the Study

of Societies and Knowledge – BAS, Sofia, Bulgaria
vesobos@abv.bg

RELIGIOUS FREEDOM IN THE CONTEXT
OF FREEDOM OF EXPRESSION

Abstract: Freedom of religion, including the freedom of believers to preach their faith as
they see fit, is a freedom that should be supported. But beyond this, religion should not have
any privileges. In a certain sense, freedom of religion is a form of freedom of speech: it is the
freedom of an individual to believe in the divine as he/she desires and to perform rituals relevant
to that belief. In other words, one cannot defend the freedom of religion without at the same
time defending the freedom of speech. Lying at the core of the debate on offense to religion
are, in fact, not questions of faith or hatred, but of political power. To demand that some things
should not be said, whether in the name of respect for faith or of respect for different cultures,
is a means of defense on the part of those who draw the legitimacy of their power from a given
religion or culture. In accepting that some things cannot be uttered as they are offensive or
hateful, those who thereby limit the freedom of speech are in fact allying themselves to one party
to the debate – usually the more conservative, reactionary party. Speech should be limited only
if it directly encourages action that may cause physical harm to others, and if some individuals
may be directly endangered as a result of speech. When a certain opinion is qualified as “hate
speech”, not only are those who support that opinion deprived of their civil rights, but the
rest of society is freed of the responsibility to oppose that opinion politically. Where we might
otherwise perhaps oppose through political means certain repulsive or hateful statements, today
it is more likely that we would simply attempt to make those statements unlawful.

SEKCIJA ZA SOCIOLOGIJO EDUKACIJE

Moderira: MARINA TAVČAR KRANJC

Sodelujejo: VALENTINA MILENKOVA, MIRAN LAVRIČ,MATJAŽ POLJANŠEK

VALENTINA MILENKOVA, South-West University, Blagoevgrad, Bulgaria
vmilenkova@gmail.com

THE SCHOOL DROPPING OUT AS A SOCIAL DEFICIT
IN A BULGARIAN EDUCATION CONTEXT

The present paper seeks to understand the phenomenon “dropping out” from school
in contemporary Bulgarian education as a specific social problem. The analysis traces some
indicators in public education related to the non attendance the classes and growing the
number of absences. Dropping out of school from being an “internal school problem” turns
into a general social problem impacting on the entire society. The main objectives of the paper
26

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUŽBE

are: 1) Presenting the reasons for dropping out of education that are plotted into pedagogical, ethnic and cultural, economic, family, psychological, emotional. 2) The prevention and
post-dropout policies require active participation of state institutions, researchers, as well as
of the NGO and civil sector.

The analysis of the paper is based on empirical data obtained by:
-
The nation-wide survey on dropout from education conducted by the agency “Vitosha Research” in 2006 registered different characteristics of the aggregate category of
dropouts in compulsory school age.
-
National survey Roma dropouts carried out for the period 2008 in the country by the
team from the Institute of Sociology (Bulgarian Academy of Sciences).

The choice of dropouts as a focus of research interest is based on the understanding that
education is of vital importance for the society and deserves a special attention. Dropping out
of school makes young people not only unable to compete on the labor market but leads to
their general social exclusion and segregation. In citing various studies, analyses, and data, the
present paper arguing that children dropping out of school are to a great extent influenced
by their family environment, which has specific educational, cultural and economic characteristics; the overall economic situation and government context also plays a part, directly
and indirectly, in this educational situation.

MIRAN LAVRIČ, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Maribor, Slovenija
miran.lavric@um.si

MLADI IN IZOBRAŽEVANJE V SLOVENIJI
IN OSMIH DRŽAVAH JUGOVZHODNE EVROPE

Mednarodne primerjave osnovnih statističnih kazalnikov, še posebej v času njihove
široke dostopnosti, nedvomno predstavljajo enega ključnih temeljev tako politike, kot tudi
širšega razumevanja stanja izobraževanja v neki državi. Pri tem se, predvsem zaradi dostopnosti podatkov, pa tudi iz politično-motivacijskih razlogov, velika večina teh primerjav za
Slovenijo osredotoča na razvite države, še posebej na članice OECD. Če je z vidika kreiranja
politike lahko takšna usmeritev do neke mere razumljiva in upravičena, pa je iz vidika potrebe po celovitem razumevanju gotovo nujno slovenski izobraževalni sistem umestiti tudi
v kontekst manj razvitih držav v širši soseščini. Serija raziskav mladih v Sloveniji in osmih
državah Jugovzhodne Evrope (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Romunija, Bolgarija,
Kosovo, Makedonija in Albanija), ki jih je v obdobju 2011-2015 financirala in koordinirala
nemška fundacija Friedrich Ebert Stiftung, ponuja odlično izhodišče za delno zapolnitev te
vrzeli. Glede na uporabljene kazalnike, bodo značilnosti Slovenije v kontekstu omenjenih
držav predstavljene predvsem z vidika stališč in značilnosti mladih, vključenih v formalno
izobraževanje na sekundarni in terciarni ravni. Rezultati v precejšnji meri potrjujejo položaj
Slovenije kot najrazvitejše med obravnavanimi državami, po drugi strani pa prinašajo nekatere
zanimive in do neke mere tudi presenetljive ugotovitve.
27

Slovensko sociološko srečanje 2015

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUŽBE

MATJAŽ POLJANŠEK, Gimnazija Vič, Ljubljana, Slovenija
matjaz.poljansek@guest.arnes.si

znanja, ki bodisi prispevajo k ohranjevanju (ali celo utrjevanju) družbene neenakosti spolov,
ali pa vključujejo zasnove za emancipativno praktično uporabo.

VERONIKA TAŠNER, Univerza v Ljubljani,

Pedagoška fakulteta, Ljubljana, Slovenija
veronika.tasner@pef.uni-lj.si

SOCIOLOGIJA NA MATURI

V zadnjih letih opažamo zmanjšano zanimanje za izbiro družboslovnih in humanističnih predmetov na maturi. Sociologija pri tem ni izjema. Na drugi strani se krepi zanimanje
za naravoslovje in psihologijo. Razlago teh trendov povezujemo s splošnim prepričanjem o
bistveno manjših možnostih zaposlitve diplomantov družboslovja in humanistike ter splošno
diskreditacijo družboslovja, ki izpade iz instrumentaliziranega horizonta uporabnih znanj.
Krepitev psihologije povezujemo z družbenimi spremembami v smeri individualizacije, ki
jih vsebinsko naslavlja psihologija ter spremenjenimi maturitetnimi polami tega predmeta.
Slednje lahko služi kot izhodišče za razpravo o (ne)potrebnih spremembah sociologije na
maturi, ki bi pritegnila večje število dijakov.

SEKCIJA ZA SPOL IN DRUŽBO

Moderira: MILICA ANTIĆ GABER
Sodelujejo: MACA JOGAN, VERONIKA TAŠNER, NINA PERGER,

JENNIE OLOFSSON, DARJA TADIČ, IZA ŠKRJANEC,

ANA M. SOBOČAN, SENJA POLLAK

MACA JOGAN, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, Slovenija
maca.jogan@fdv.uni-lj.si

»NERESNE TEME« IN SOCIOLOGIJA

K reproduciranju moškosrediščnega reda je poleg tradicionalnih sredstev (npr. cerkve)
nadzorovanja in oblikovanja spolno različne osebnostne identitete in družbene vloge posameznikov pomembno prispevala tudi družboslovna znanost. V prispevku bo na osnovi spolno
občutljive analize polstoletnega razvoja Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani
predstavljeno postopno večplastno preobražanje te akademske ustanove (1961-2011: VŠPV,
VŠSPV, FSPN, FDV) od »moške trdnjave« in prevladujoče enospolnosti v ustvarjanju in
prenašanju znanstvenega znanja do začetnega uravnoteženja po spolu. Ali, povedano z jezikom moško pristranske (male-biased)znanosti, kako so »neresne« teme in programi prikrito
in odkrito vdirali v polje »čiste znanstvenosti« v izobraževanju in raziskovanju.

Predstavitev z vidika družbene neenakosti spolov bo usmerjena le na dve vprašanji: a)
kakšen je položaj žensk kot neposrednih udeleženk v znanstveno-raziskovalni in pedagoški
dejavnosti ter njihovo vključevanje v upravljanje in vodenje ustanove, in b) kako je »drugi spol«
upoštevan in vključevan v samo izobraževanje (na vseh stopnjah) in raziskovanje. Medtem ko je
prvo vprašanje pereče na vseh področjih znanstvenega delovanja, je drugo posebej pomembno
na področju družboslovja in humanistike, kajti prav na teh področjih se ustvarjajo in prenašajo
28

PRODUKCIJA SOCIOLOŠKE VEDNOSTI
V NE-SOCIOLOŠKIH POLJIH: PRIMER PEF UL

Čeprav je Pedagoška fakulteta UL primarno usmerjena v produkcijo vednosti znotraj
polja edukacije in v formacijo bodočega učiteljstva ter nekaterih drugih profilov s področij,
ki so temu blizu, je v njeni raziskovalni in pedagoški dejavnosti najti lepo število socioloških
vsebin. Tako ne preseneča, da je eden izmed temeljnih predmetov študija na tej fakulteti tudi
sociologija vzgoje. Sociologija edukacije, se tako na fakulteti kot v univerzitetnem prostoru v
Sloveniji iz leta v leto bolj razvija in krepi - pridobili smo nekaj novih doktorjev in doktoric
znanosti s tega področja, habilitiranih profesoric in profesorjev, na naši fakulteti pa nastaja
tudi zbirka temeljnih razprav, v kateri izdajamo prevode temeljnih del s področja edukacije
– v njej tako lahko najdete tudi prevod Homo akademicus P. Bourdieuja in Razred, kodi in
nadzor B. Bernsteina, če izpostavim zgolj najbolj sociološko fokusirani deli. Na tem ozadju
nastajajo tudi raziskovalni projekti, ki so usmerjeni v vprašanja edukacijskih politik (vse do
vprašanja starih in novih racionalnosti edukacije); vprašanja pravičnosti in enakosti v družbi
kot enega ključnih vprašanj sodobne edukacije; sodelujemo pa tudi v raziskovanju vprašanj
družbene konstrukcije spolnih identitet sodobnih družb – od konstrukcije predsodkov na eni
do priložnosti za večjo enakost med spoloma na drugi strani.

NINA PERGER, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede,

Center za socialno psihologijo, Ljubljana, Slovenija
nina.perger@fdv.uni-lj.si

SEKSIZEM IN VISOKOŠOLSKI PROSTOR:
SEKSIZEM V JEZIKU IN GOVORU

Rezultati dela kvalitativne raziskave, opravljene na eni izmed fakultet Univerze v Ljubljani
v okviru magistrskega dela Percepcija seksizma v visokošolskem prostoru, kažejo prisotnost
seksizma (tudi) v jeziku in govoru. Slednji se na ravni jezika kaže skozi prevladujočo rabo
moškega slovničnega spola kot generičnega (v določeni meri tudi pri samonaslavljanju žensk)
in preko rabe priimkov oseb, družbeno prepoznanih kot žensk, v svojilni obliki. V kontekstu
govornih dejanj se ob vzporednem obravnavanju prekritja formaliziranih pozicij moči visokošolskega prostora z androcentričnim družbenim redom in relativno privilegiranostjo oseb,
družbeno prepoznanih kot moških, razkriva razmerje med pozicijami moči, iz njih izhajajočega
simbolnega kapitala ter svoboščino pri produciranju govora ter razmerje med pojavi samo/
29

Slovensko sociološko srečanje 2015

utišanja oseb na nižjih hierarhičnih pozicijah v prepletu z relativno deprivilegiranostjo oseb,
družbeno prepoznanih kot žensk. Prevladujoče pojave seksizma v jeziku in govoru kontinuirano
spremljajo in izzivajo tudi ‚taktike‘ upiranja, ki z neposrednimi problematizacijami subtilnega
seksizma v jeziku in govoru destabilizirajo heteronormativnost in cisnormativnost obstoječega
družbenega reda, reproduciranega tudi s strukturiranostjo visokošolskega prostora kot spolno
zaznamovane in spol zaznamujoče institucije ter s habitualiziranostjo socialnih interakcij. Z
vpeljavo ne-seksističnih alternativ znotraj visokošolskega prostora z avtoriteto produciranja
vednosti se presegata androcentričnost jezika (uporaba ženskega slovničnega spola, raba spolno nevtralnih naslavljanj) in spolni binarizem (npr. z rabo podčrtaja). Na podlagi specifik
(visokošolskega) prostora se tovrstnim načinom delovanja, izhajajočih iz ravni vsakdanjega
življenja (izven konteksa visokošolskega prostora), omogoča pridobivanje simbolne moči in
prepoznavnosti, s tem pa se krepijo tudi potenciali transformiranja jezika kot formaliziranega
koda, zaznamovanega s hetero- in cisnormativnostjo

JENNIE OLOFSSON, HUMlab, Umeå University, Sweden;

Guest researcher at CSSS, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana
jennie.olofsson@umu.se

“DID YOU MEAN: WHY ARE WOMEN CRANKY?”
GOOGLE – A MEANS OF INSCRIPTION,
A MEANS OF DE-INSCRIPTION?

This presentation explores the gendered implications of online information retrieval
processes, and the ways in which online search engines partake in creating and reproducing
gender stereotypes. While the primary function of search engines is to identify relevant content
and order the most pertinent results these search engines both influence what we see on the
Web, and are themselves influenced by the collective preferences of seekers, something that
is interesting not least from a gender perspective. Investigating the ways in which Google’s
provision of functions such as instant search, auto complete suggestions and automatic
spelling corrections services works in tandem with gender stereotyping this presentation uses
Madeleine Akrich’s (1992) notion of inscription. The provision of these services then, is part
of continuous processes of inscription, structuration and amplification, but also de-inscription
and submission.

DARJA TADIČ
darja_tadic@yahoo.com

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUŽBE

kazni zapora opisujejo tudi mnoge druge posebnosti. Prva skupina teh posebnosti se nanaša na
pogoste ugotovitve o manjših naborih dostopnih storitev in slabših pogojih, v katerih ženske
(v primerjavi z moškimi) prestajajo kazen zapora. Druga skupina posebnosti se nanaša na
odraze vsebin spolnih vlog v kontekstu, ko kazen zapora prestaja ženska. Če zapor razumemo
kot okno v najgloblja družbena nasprotja (Wacquant), potem lahko prav zapor nosi bogato
sporočilnost o tem, kako družba ustvarja (in ohranja) neenakost med spoli. Cilj prispevka je,
da spodbudi razmislek o tovrstni sporočilnosti zapora.

Posredni namen prispevka je tudi, da se v dobi (ponovnega) vračanja individualnih
teorij odklonskosti in patologizacije, opomni na pomemben prispevek, ki ga sociologija lahko
doprinese pri oblikovanju misli o ‚‘zločinkah‘‘ in ‚‘zločincih‘‘.

IZA ŠKRJANEC, Mednarodna podiplomska šola Jožefa Štefana,

Ljubljana, Slovenija
skrjanec.iza@gmail.com

ANA M. SOBOČAN, Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za socialno delo, Ljubljana, Slovenija
ana.sobocan@fsd.uni-lj.si

SENJA POLLAK, Inštitut Jožefa Štefana, Ljubljana, Slovenija
senja.pollak@ijs.si

UPORABNIŠKE SPLETNE VSEBINE, SPOL IN NASILJE

Prispevek obravnava konstrukcijo in reprezentacije spolov v uporabniških spletnih
vsebinah. V slovenskem (jezikovnem) kontekstu poznamo predvsem kvalitativne pristope
k navedeni tematiki, prispevek pa se s pomočjo kvantitativne metode osredotoča na tipična
kolokacijska okolja binarnih besednih parov, vezanih na dva spola (npr. moški / ženska), ter s
tem dopolnjuje tako tematsko področje kot področje korpusnega jezikoslovnega raziskovanja.
Kljub pričakovanjem v zvezi z emancipatoričnimi potenciali uporabniških spletnih vsebin (ki
imajo npr. v primerih zavzemanja za družbeno pravičnost lahko tudi mobilizacijski potencial),
je analiza kolokacij pokazala, da novi mediji pogosto reproducirajo, celo izumljajo nove oblike
neenakosti med spoloma, utrjujejo norme, vezane na spolni izraz in podpirajo tradicionalne
vloge in razmerja moči, vezana na posamezni spol. Analiza je npr. pokazala, da se z izrazi,
ki ponazarjajo ženski spol v primerjavi s tistimi, ki ponazarjajo moški spol, veliko pogosteje
ali skoraj ekskluzivno vežejo besede za opisovanje psihične in fizične viktimizacije, pa tudi
pasivnosti in objektivizacije.

ZAPOR IN NEENAKOST SPOLOV

Ena najbolj stalnih značilnosti odkrite kriminalitete je dejstvo, da so ženske bistveno
manj prisotne v kriminaliteti in zato v večini držav po svetu predstavljajo tudi manjši delež
med celotno zaprto populacijo. Poleg razlike v deležu žensk, to populacijo in njeno izkušnjo
30

31

Slovensko sociološko srečanje 2015

SEKCIJA EKONOMIJA IN DRUŽBA

Moderira: ALEKSANDRA KANJUO MRČELA
Sodelujejo: ČRTOMIR ANDOLŠEK, NEVENKA ČERNIGOJ SADAR,

JOŽICA ZAJC, MIROLJUB IGNJATOVIĆ,

ALEKSANDRA KANJUO MRČELA, BRANKO ILIČ,

ANDREJ KOHONT, ANTON KRAMBERGER,

DANA MESNER ANDOLŠEK, JANEZ ŠTEBE, URŠA GOLOB,

KLEMENT PODNAR, MIROSLAV STANOJEVIĆ

ČRTOMIR ANDOLŠEK, Univerza v Ljubljani,

Filozofska fakulteta, Ljubljana, Slovenija
crtomir.andolsek@gmail.com

KOMPRADORSKA BURŽOAZIJA V POSTSOCIALISTIČNIH DEŽELAH
– RAZPRODAJA DRUŽBENE LASTNINE NA SLOVENSKEM

Prispevek se ukvarja s konceptom kompradorske buržoazije in z literaturo različnih
avtorjev ugotavlja obstoj slovenske kompradorske buržoazije. Kot je znano, je tranzicijskim
državam pertinentna vrsta strukturnih problemov, predpostavljeni teoretski aparat prispevka
pa problematizira specifični aspekt notranje in zunanje strukture tranzicijske države – kompradorsko buržoazijo. Lastninski odnosi, mednarodna delitev dela in družbene formacije so
skozi pričujoč prispevek problematizirane v teoriji, s sestavljenim teoretskim aparatom pa
se poskušamo približati slovenski situaciji, ki je postsocialistična država. Sestavljenemu teoretskemu aparatu zoperstavljamo slovenske avtorje, ki nam s podajanjem opažanj pomagajo
pri ugotavljanju lastninskih odnosov, gospodarske produkcije in pa družbene formacije. Po
opažanjih je slovenska družba, kljub nekaterim ključnim posebnostim deležna formacije svoje
lastne kompradorske buržoazije.

NEVENKA ČERNIGOJ SADAR, Fakulteta za družbene vede,

Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
nevenka.cernigoj-sadar@fdv.uni-lj.si

JOŽICA ZAJC, Fakulteta za družbene vede,

Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
jozica.zajc@fdv.uni-lj.si

KAKO ORGANIZACIJE SKRBIJO ZA ZAPOSLENE

V začetku 21. stoletjase je kot protiutež dolgotrajnemuin nepredvidljivemu deluter
tekmovalnosti začela razvijati v organizacijah politika usklajevanja dela in ostalih področij
življenja, ki naj bi vzpodbujalapozitivne oblike prožnosti dela in življenja, skrb za specifične
skupine in dodatne programe poleg zakonsko določenih. Skrb za zaposlene naj bi bil osnovni
32

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUŽBE

cilj vsake organizacije (Hobson, 2014). Prispevek v povezavi z značilnostmi organizacij obravnava dodatne programepoleg zakonsko določenih na področju varstva otrok,za prekinitev
kariere,za prekinitev dela za izobraževanje/usposabljanje, pokojninski in programi zasebnega
zdravstvenega varstva ter prožnost/ugodnosti po lastni izbiri zaposlenih. Skrb za specifične
skupine zaposlenih je obravnavana v kontekstu upravljanja z različnostjo na področju pridobivanja, usposabljanja ter kariernega napredovanja. Prispevek analizira razlike med letoma
2008 in 2014/15 na podatkih za Slovenijo iz mednarodne primerjalne študije CRANET.

MIROLJUB IGNJATOVIĆ, Fakulteta za družbene vede,

Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
miroljub.ignjatovic@fdv.uni-lj.si

ALEKSANDRA KANJUO MRČELA, Fakulteta za družbene vede,

Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
aleksandra.kanjuo-mrcela@fdv.uni-lj.si

MULTIDIMENZIONALNA PREKARIZACIJA
TRGA DELOVNE SILE V SLOVENIJI

Povečevanje prožnosti dela in zaposlovanja v zadnjem desetletju tudi v Sloveniji postaja
ena od pomembnih »značilnosti sodobnih organizacij« (Brewster in Larsen 2000, 125)in
družb ter pomembno vpliva na spreminjanje (poslabšanje) položaja zaposlenih v slovenski
družbi – predvsem v smeri naraščanja prekariata.

V prispevku želiva s predstavitvijo podatkov o individualnih delavcih/delavkah, spremembah na ravni institucionalnih akterjev (sindikati, delodajalci in država) ter kadrovskih
praksah prispevati k razumevanju večplastnega nastajanja za večino delavstva neugodnih
delovnih in zaposlitvenih razmer. Prav tako želiva, s pomočjo podatkov mednarodne raziskave CRANET, izvesti primerjalno analizo sprememb v slovenskih velikih organizacijah na
področju fleksibilizacije zaposlovanja ter ugotoviti ali te spremembe skupaj z HRM praksami
na tem področju gredo v smeri razvoja koncepta družini in posamezniku prijaznega podjetja,
oziroma kako so te spremembe vplivale na položaj zaposlenih.

BRANKO ILIČ, Fakulteta za družbene vede,

Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
branko.ilic@fdv.uni-lj.si

INTENZIVNOST INOVACIJSKE KONKURENCE IN SPODBUJANJE
INOVATIVNOSTI SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
V (POST)KRIZNEM OBDOBJU

Gospodarska kriza, iz katere slovensko gospodarstvo postopno izhaja, je zaostrila vprašanje načinov zasledovanja konkurenčnosti v slovenskih organizacijah. To velja še zlasti za
tiste, ki so pretežno usmerjene na svetovni trg, na katerem se soočajo z intenzivno globalno
33

Slovensko sociološko srečanje 2015

inovacijsko konkurenco. Eden izmed načinov ohranjanja konkurenčnosti oziroma iskanja
konkurenčne prednosti, na katerega se v prispevku osredotočamo, je spodbujanje inovativnosti na vseh ravneh organizacije, kar se lahko doseže tudi z oblikovanjem ustreznega sistema
nagrajevanja zaposlenih.

Na osnovi podatkov skušamo verificirati tezo, da je kriza zaostrila pogoje poslovanja,
potisnila organizacije v stroškovno optimizacijo in jih med drugim »prisilila« ali spodbudila
k višji stopnji inovativnosti kot doslej. Ta naj bi se kazala v večji intenzivnosti ustvarjanja
produktnih in procesnih inovacij. Obenem naj bi vplivala na prilagoditev sistema denarnega
in nedenarnega nagrajevanja v smeri večje fleksibilnosti, nagrajevanja uporabnih idej in
konkretnih inovativnih dosežkov.

ANDREJ KOHONT, Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, Slovenija
andrej.kohont@fdv.uni-lj.si

SO IZVOZNIKI GONILNA SILA RAZVOJA
TUDI NA KADROVSKEM PODROČJU?

Faze internacionalizacije(Adler in Ghadar 1990; Barlett in Ghoshal 1989)oblikujejo
nabor kadrovskih politik in praks.V prispevku se osredotočamo na slovenske izvoznike. Ti
predstavljajo relativno majhen, vendar vitalen del slovenskega gospodarstva in delujejo v različnih fazah internacionalizacije.V analizi na temelju slovenskih podatkov Cranet 2001-2015
primerjamo prakse MČV v podjetjih, ki delujejo na slovenskem trgu in tistih, ki so usmerjena
tuje trge. Ker internacionalizacija poslovanja zahteva bolj strateško in vplivno vlogo oddelka
MČV (Paauwe in Farndale 2013,Brewster 2012,Kohont 2012, Novicevic in Harvey2001,Scullion in Starkey 2000) predvidevamo, da z naraščanjem stopnje internacionalizacije tudi
pri slovenskih izvoznikih raste strateška naravnanost MČV in s tem prilagodljivost na internacionalizacijo. So izvozniki, gonilna sila slovenskega gospodarstva,gonilna sila razvoja tudi
na področju MČV?

ANTON KRAMBERGER, Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, Slovenija
anton.kramberger@fdv.uni-lj.si

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUŽBE

bljenih UČV praks v državah EU (CRANET podatki; leta 2004-2008-2014) razkrije vzpon
mednarodne dualnosti tipa center-periferija: severozahod EU z naprednejšimi praksami UČV
(tim. ‚high-road HRM‘) še vedno spodbuja post-fordistično inovativnost ter uspešnosti organizacij ipd., dočim se južni in vzhodni predeli EU pretežno pretvarjajo v cenene dobavitelje
tujim sistemom, ob uporabi manj zahtevnih fordističnih praks UČV (tim. ‚low-road HRM‘).
Slovenija se nagiba k slednji skupini. Zanimivost: nastajajoča novejša delitev dela v EU je le
deloma komplementarna segmentiranju trgov dela po posameznih državah.

DANA MESNER ANDOLŠEK, Fakulteta za družbene vede,

Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
dana.mesner-andolsek@fdv.uni-lj.si

JANEZ ŠTEBE, Fakulteta za družbene vede,

Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
janez.stebe@fdv.uni-lj.si

PRENOS KADROVSKE FUNKCIJE NA LINIJSKE VODJE
IN OHRANJANJE STRATEŠKOSTI UPRAVLJANJA
ČLOVEŠKIH VIROV

Pričujoči prispevek prikazuje proces devolucije v slovenskih organizacijah. Devolucija
pomeni prenos posameznih nalog kadrovske dejavnosti v organizacijah na linijske oziroma
neposredne vodje. Ta proces se običajno povezuje z obratnim procesom, ki kadrovsko funkcijo
v organizacijah integrira na strateško raven odločanja. Analiza teh dveh medsebojno povezanih
procesov je pomembna, saj sta indikatorja pomembnosti in razvitosti kadrovske funkcije ter
njene vloge in pomena. Koliko organizacije v Sloveniji že razumejo in realizirajo tolikokrat
poudarjeno vlogo razvoja zaposlenih in t.i. človeškega kapitala, se najbolje vidi v strateškosti
kadrovske funkcije.

Analiza slovenskih organizacij vključenih v raziskavo Cranet 2015 skuša ugotoviti do
kam je proces napredoval in kakšni problemi so povezani z njim.

Rezultati kažejo, da se po eni strani krepi vloga kadrovskih strokovnjakov na različnih
področjih odločanja v zadnjih desetih letih, vendar je prisotnost kadrovskih strokovnjakov v
strateških telesih manjša kot je bila v preteklosti.

PRIMERJAVA PRAKS UKVARJANJA Z LJUDMI (UČV)
V EU PO LETU 2004

Po letu 2004 v EU prihaja do večjih strukturnih sprememb. Tržne organizacije se prilagajajo večjemu stroškovnemu pritisku čezmejne konkurence, politični aparati držav pa, s
korekcijami svojih socialnih modelov, na drugačne cilje državnih proračunov. Kljub sorodnim
instrumentom (ciljni proračuni, lastniška konsolidacija, investicije, tehnološke posodobitve,
finančna podpora idr.) so izidi po državah različni, z neslučajnimi vzorci. Primerjava upora34

35

Slovensko sociološko srečanje 2015

URŠA GOLOB, Fakulteta za družbene vede,

Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
ursa.golob@fdv.uni-lj.si

KLEMENT PODNAR, Fakulteta za družbene vede,

Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
klement.podnar@fdv.uni-lj.si

KOMUNICIRANJE MED PODREJENIMI
IN NADREJENIMI V SLOVENSKIH PODJETJIH

V prispevku, ki temelji na deskriptivni analizi, se avtorja osredotočata na oblike
vertikalnega komuniciranja in na njihov pomen v organizaciji. S pomočjo CRANET baze
analizirata prakse komuniciranja med podrejenimi in nadrejenimi. V prvem delu prispevek
obravnava podatke o tem, na kakšen način nadrejeni komunicirajo s svojimi podrejenimi in
obratno. Aktualne prakse, ki prevladujejo v slovenskih organizacijah, primerjata s preteklimi
in se sprašujeta ali je vertikalno komuniciranje v organizacijah še vedno slovenski problem. V
drugem delu prispevka avtorja preverjata povezanost oblik komuniciranja med nadrejenimi
in podrejenimi z vidiki (ne)zadovoljstva zaposlenih, ki se kažejo skozi oceno produktivnosti
in absentizma.

MIROSLAV STANOJEVIĆ, Fakulteta za družbene vede,

Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
miroslav.stanojevic@fdv-uni-lj.si

DEMONTAŽA KOLEKTIVNIH DELOVNIH RAZMERIJ V SLOVENIJI?

Ključne institucije kolektivnih delovnih razmerij so (sorazmerno močni) sindikati,
nad-podjetniška kolektivna pogajanja, ‚mehanizem‘ socialnega sporazumevanja na makro
ravni (neo-korporativizem) ter varna / stabilna zaposlitev.

Podatki zbrani s CRANET raziskavami (2001 in 2015) se ujemajo s podatki javnomnenjskih raziskav, ki jih sistematično izvaja CRJM: v preteklem desetletju so se sindikati
soočili z dramatičnim upadom članstva. Ta upad implicira upad njihove pogajalske moči ter,
posledično, erozijo (sistema) kolektivnih delovnih razmerij.Po podatkih zbranih z najnovejšo
CRANET raziskavo v četrtini (25.6%) vseh organizacij je stopnja sindikaliziranosti visoka
(presega 51%), v četrtini (24.3%) pa zmerna (je med 26-50%). V primerjavi z ugotovitvami
iz raziskave iz leta 2004 je to radikalna sprememba, saj je bila leta 2004 v več kot polovici
(57.8%) vseh raziskovanih organizacij stopnja sindikaliziranost visoka oz. je presegala 51%.

36

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUŽBE

SEKCIJA ZA VPRAŠANJE DRUŽBENE BLAGINJE

Moderira: MAŠA FILIPOVIČ HRAST
Sodelujejo: TATJANA RAKAR, TOMAŽ DEŽELAN, MATIC KAVČIČ,

MAJDA PAHOR, SRNA MANDIČ, ZDENKA ŠADL, MARTINA TRBANC

TATJANA RAKAR, Fakulteta za družbene vede,

Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
tatjana.rakar@fdv.uni-lj.si

TOMAŽ DEŽELAN, Fakulteta za družbene vede,

Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
tomaz.dezelan@fdv.uni-lj.si

OPOLNOMOČENJE MLADINE: POTENCIAL MLADINSKEGA
SEKTORJA IN MLADINSKIH ORGANIZACIJ

V članku bomo s pomočjo podatkovmednarodne raziskave CIVICUS Indeks civilne
družbe (Rakar in drugi, 2011) analizirali na kakšen način lahko civilnodružbene organizacije v
Slovenijis pomočjo krepitve civilnega dialoga prispevajo k opolnomočenju različnih družbenih
skupini s posebnim poudarkom na mladih. Za zgled lahko vzamemo primer skandinavskih
držav, s katerimi smo si podobni v razvitosti sektorja civilne družbe, glede na temeljne značilnosti sektorja in njegovo vlogo v sistemu blaginje. Nasprotno pa se razlikujemo po tem, da
imajo v skandinavskem sistemu blaginje civilno družbene organizacije pomembno vlogo kot
posredniške strukture oziroma »glasnice« tistih skupin, katerih potrebe ostajajo nezadovoljene,
značilna je visoka stopnja civilnega dialoga in civilnodružbene organizacije so dobro integrirane
v oblikovanje javnih politik in procese odločanja. V Sloveniji pa nasprotno raziskave kažejo, da
imajo civilno družbene organizacije sicer načelno podporo vlade, so celo povabljene v pripravo
politik, vendar pa politična raven še vedno ne razume v čem je dejanska vloga civilnodružbenih organizacij in kako lahko prispevajo k družbeni blaginji in koheziji. Smo še vedno v
fazi oblikovanja zametka strukture za dejansko izvajanje civilnega dialoga in takoostaja jasno
razhajanje med aktivnostjo civilne družbe in njenim vplivom v družbi in državi. S pomočjo
analize podatkov civilno družbenega dialoga v Sloveniji, s posebnim poudarkom na vlogi in
vplivu mladinskih organizacij, bomo poskušali Slovenijo umestiti v prevladujoči model odnosa
med civilnodružbenimi organizacijami in državo ter v tem kontekstu tudi oceniti potencial za
opolnomočenje družbene skupine mladih, ki je v zadnjem obdobju prav zaradi neustreznosti
nekaterih javnih politik podvržena visoki družbeno-ekonomski deprivaciji.

37

Slovensko sociološko srečanje 2015

MATIC KAVČIČ, Zdravstvena fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
matic.kavcic@zf.uni-lj.si

MAJDA PAHOR, Zdravstvena fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
majda.pahor@zf.uni-lj.si

ODNOSNI VPLIVI NA ZDRAVJE V OKVIRU SOSESKE IN SKUPNOSTI

V soseskah živijo ljudje v različnih medsebojnih odnosih. Značilnosti medsebojnih
odnosov in značilnosti zdravja so lahko povezane. V članku bomo najprej z empiričnimi podatki opisali stanje na vzorcu, ki predstavlja večstanovanjske sosedske skupnosti v Ljubljani.
Nato želimo preveriti, ali so slabi odnosi v skupnosti povezani s slabšim zdravjem. Ugotavljali bomo, ali obstajajo razlike med tistimi z zdravstvenimi težavami in tistimi brez, glede
na njihovo opolnomočenost v soseski. Prav tako bomo raziskali morebitno povezanost med
raznovrstnimi težavami v sosedski skupnosti in zdravjem njenih prebivalcev. Če izključimo
vpliv znanih dejavnikov zdravja, kot sta izobrazba in starost, bi lahko iz preostalih razlik v
povezavi z značilnostmi opolnomočenja sklepali na odnosne dejavnike zdravja.

SRNA MANDIČ, Fakulteta za družbene vede,

Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
srna.mandic@fdv.uni-lj.si

ŠIBKA OSNOVA OPOLNOMOČANJA V SLOVENSKI POPULACIJI
IN MEDNARODNA PRIMERJAVA

Opolnomočanje sodi med novejše koncepte, ki obravnavajo družbeno moč. En od
vidikov tega koncepta problematizira neenakost v dostopu do virov moči in se usmerja k
načinom krepitve moči skupin in posameznikov, ki so sicer prikrajšani. Poleg tega vidika
pa koncept govori tudi o transformativnem potencialu opolnomočanja kot prakse vnašanja
inovacij v družbo in to specifičnona osnovi povezovanja in sodelovanja akterjev. V prispevku
najprej obravnavamo nekaj vprašanj, pomembnih za empirično raziskovanje opolnomočanja,
glavnina prispevka pa je namenjena mednarodno-primerjalni analizi osnove za opolnomočanje, kot jih na ravni posameznikov beležijo podatki Slovenskega javnega mnenja. Na koncu
odpremo vprašanje možnih razlogov za to, da so ti pogoji v slovenski populaciji manj prisotni
kot v večini drugih držav.

38

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUŽBE

ZDENKA ŠADL, Fakulteta za družbene vede,

Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
zdenka.sadl@fdv.uni-lj.si

DRUŽBENA (NE)ENAKOST SKOZI
PERSPEKTIVO EMOCIONALNIH RELACIJ

Prispevek izhaja iz feministično-inspiriranih študij skrbstvenega dela po eni strani in iz
novejšega vala raziskav novih oblik dela v post-industrijskih družbah po drugi ter jih obravnava
kot spodbuden okvir za oblikovanje novih, manjkajočih kategorij v raziskovanju produkcije
in reprodukcije družbene neenakosti ter opolnomočenja.

MARTINA TRBANC, Inštitut RS za socialno varstvo, Ljubljana, Slovenija
martina.trbanc@guest.arnes.si

PROUČEVANJE SOCIALNEGA POLOŽAJA V SLOVENIJI

Na Inštitutu RS za socialno varstvo smo študijo o socialnem položaju v Sloveniji prvič
izvedli v letu 2014. Njen namen je bil pripraviti celovit pregled socialnega položaja posameznikov in družin v Sloveniji v letih 2013 in 2014 v primerjavi z njihovim položajem v letih
od začetka ekonomske krize oz. tudi pred krizo. V študiji smo uporabili kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih pristopov in podatke na makro, mezzo in mikro nivoju, z namenom
podati celovit pregled in opozoriti na spremembe, ki se morda v statističnih podatkih še ne
odražajo, jih pa zaznavajo institucije in organizacije, ki prihajajo v stik z ljudmi v stiski. Poleg
tega je študija umeščena v policy kontekst, v smislu,da podatke o socialnem položaju povezujemo s politikami in ukrepi zadnjih let in vsaj okvirno ocenjujemo njihove učinke. Pojem
socialni položaj v študiji razumemo v povezavi s preučevanjem socialnih neenakosti v družbi
oz. neenakosti v kvaliteti življenja ljudi. Pojem smo sicer opredelili predvsem skozi njegove
materialne vidike, torej dohodkovni položaj, materialno blaginjo, materialno prikrajšanost,
tveganje za revščino in socialno izključenost, ter dejavnike, ki nanj vplivajo, vendar nameravamo v prihodnje več pozornosti nameniti tudi nematerialnim vidikom socialnega položaja.
Predstavitev študije se bo osredotočila na ključne ugotovitve in poudarke, ki so se izluščiliskozi
študijo in se nanašajo na socialni razvoj in spremembe socialne strukture v Sloveniji tervpliv
politik (ukrepov) na to. Hkrati ugotovitve tudi odpirajo nekatera vprašanja glede prihodnjega
socialnega razvoja Slovenije in usmeritev socialne politike ter socialne države nasploh.

39

Slovensko sociološko srečanje 2015

ŠTUDENTSKA SEKCIJA

Moderira: KLEMEN PLOŠTAJNER

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUŽBE

ZAPISKI

Sodelujejo: ELA MEH, MOJCA PAJNIK, ERIK VALENČIČ

Begunska kriza ali kriza Zahoda: Analiza diskurzov, praks in učinkov produkcije beguncev
Medijski in politični diskurz, prakse policije in mejnih režimov, taktike in strategije azilantskih postopkov iz aktivnih subjektov svobodnega gibanja proizvajajo dehumanizirane in
objektivizirane begunce, ki so nato v naslednjem koraku dojeti kot nemočna žrtev ali preteča
grožnja. Diskurzivni postopki in disciplinarne tehnike proizvodnje ljudi kot beguncev v
svojih modusih delovanja spominjajo na prijeme, ki se jih oblastne strukture poslužujejo pri
dehumanizaciji vseh marginaliziranih in aktiviranih skupinah. Metode govora in upravljanja z
begunci so metode oblasti, ki se hitro selijo po družbi in lahko že naslednji trenutek prijemajo
druga telesa, skupine ali družbene podsisteme. Zato bo način govora in razreševanja vprašanja svobodnega gibanja ljudi odločilno vplival na razvoj družb, predvsem pa na potencial in
moč polj svobode znotraj njih. V študentski sekciji bomo poskušali misliti ta vprašanja in
iskali kritične vpoglede ter analize. Prek skupinskega dialoga bomo premišljali povezave med
oblastnim naslavljanjem beguncev in drugih kategorij ljudi. Cilj premišljevnja pa bo predvsem
v iskanju načinov zoperstavljanja produkciji objektov iz subjektov. 

40

41

Slovensko sociološko srečanje 2015

42

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUŽBE

43