Međunarodni Susret Sociologa

www.sociolosko-drustvo.
si
ZBORNIK POVZETKOV
Ljubljana, 2015
Sreanje ob 50-letnici
Slovenskega sociolokega drutva
Meeting on the 50 th Anniversary

of the Slovene Sociological Association
SOCIOLOGIJA MED
PRODUKCIJO VEDNOSTI IN
SO-OBLIKOVANJEM DRUBE
SOCIOLOGY BETWEEN
PRODUCING KNOWLEDGE
AND SHAPING SOCIETY
6. in 7. november 2015
Cankarjev dom, Ljubljana
November, 6 - 7, 2015
Ljubljana, Cankarjev dom
SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUBE
Izdajatelj:
Slovensko socioloko drutvo
Kardeljeva pload 5,1000 Ljubljana
Uredili:
Patricija Frle in Tina Kogovek
Oblikovanje in prelom:
Polona Mesec Kurdija
Tisk:
Narobe studio, d.o.o.
Naklada:
150 izvodov
Publikacija je dostopna tudi na elektronskem naslovu:
http://www.sociolosko-drustvo.si/.
SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO

VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUBE
SLOVENSKO SOCIOLOKO SREANJE 2015

SREANJE OB PETDESETLETNICI
SLOVENSKEGA SOCIOLOKEGA DRUTVA
LJUBLJANA, 6. 7. NOVEMBER 2015

Slovensko socioloko drutvo e petdeset let skrbi za razvoj sociologije kot znanstvene
discipline ter za promoviranje in uveljavljanje njenih ugotovitev v drubi. S premislekom tevilnih pojavov in procesov e pol stoletja na ta nain spodbujamo verodostojno in vkljuujoo
javno razpravo.

Prilonost, ki nam jo ponuja letonje jubilejno letno sreanje z naslovomSociologija med produkcijo vednosti in so-oblikovanjem drube , elimo v prvi vrsti izkoristiti za
premislek o naem dosedanjem delu ter se tako pripraviti na prihodnje izzive. Pri tem elimo
ostati zvesti polifoniji sociolokih pogledov in pristopov, saj bomo le tako lahko po teoretski
plati mislili heterogeno drubo ter tudi praktino sodelovali pri njenem nadaljnjem razvoju.

Pozornost letonjega sreanja elimo usmeriti v razline oblike nae znanstvene produkcije in v njihovo vlogo pri so-oblikovanju drube. Pri tem imamo v mislih drubo, ki bo
ustvarjala pogoje ne le za tehnoloki napredek, ampak tudi za drubene inovacije; drubo, ki
bo preteklost znala razumeti, spotovati ter se iz nje uiti, a bodo njene energije prvenstveno
usmerjene v sedanjost in predvsem prihodnost; drubo, ki ne bo temeljila na izkljuevanju
drugih in druganih; drubo, katere najvija vrednota bo skupno dobro.
Ljubljana, 2015
CIP - Kataloni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana
316(082)
SLOVENSKO socioloko drutvo. Sreanje (2015 ; Ljubljana)
Sociologija med produkcijo vednosti in so-oblikovanjem drube = Sociology between producing
knowledge and shaping society : zbornik povzetkov / sreanje ob 50-letnici Slovenskega sociolokega
drutva, 6. in 7. november 2015, Ljubljana = Meeting on the 50th Anniversary of the Slovene
Sociological Association, 6 and 7 November 2015; [uredili Patricija Frle in Tina Kogovek]. Ljubljana : Slovensko socioloko drutvo, 2015
ISBN 978-961-90202-6-5
1. Gl. stv. nasl. 2. Vzp. stv. nasl. 3. Frle, Patricija
281708544
Slovensko socioloko sreanje 2015
PROGRAM

PETEK, 6. NOVEMBER

Kosovelova dvorana
9.30 10.00

OTVORITEV, POZDRAVNI NAGOVORI

Milica Anti Gaber, predsednica SSD

*Frank Welz, predsednik ESA

Maja Makovec Breni, ministrica za izobraevanje, znanost in port
10.00 11.00

POGOVOR Z ZDRAVKOM MLINARJEM, prvim predsednikom SSD

Pogovor vodita: Aleksandra Kanjuo Mrela in Patricija Frle
11:00 11.30 - Odmor
11.30 13.30

SLOVENSKASOCIOLOGIJA IN SSD: 1965 - 2015

Pogovor vodita: Niko To in Maca Jogan
13.30 15.00 - Odmor za kosilo
15.00 16.00

*PLENARNO PREDAVANJE: Craig Calhoun, LSE, University of London, UK

Sociology and the Challenges of the 21st Century
16.00 16.15 - Odmor
16.15 17.15

POGOVOR: Kdo sploh potrebuje sociologijo?

Pogovor vodi: Jelena Aleksi

Sodelujejo: Metoda Dodi - Fikfak, Miha Lobnik, Grega Repov, Maja Simoneti
17.15 18.30

ZBOR LANOV IN LANIC SSD
19.00 - Veerja (Klub CD)
SOBOTA, 7. NOVEMBER
9.00 10.30

RELIGIOLOKA SEKCIJA (Dvorana M3)

Sodelujejo: Maca Jogan, Nadja Furlan tante, Marko Kerevan, Sergej Flere,

Ale rni,*Dinka Marinovi Jerolimov,*Nikolina Hazdovac Baji

SEKCIJA ZA SOCIOLOGIJO ZNANOSTI (Dvorana M4)

Sodelujejo:*Bernhard Wieser, Igor Pribac, *Jennie Olofsson, Matjaz Vidmar, Maja Buar,

Franc Mali, Toni Pustovrh
10.30 11.00 - Odmor
11.00 12.30

*MEDNARODNI PANEL (Dvorana M4)

Sodelujejo: Kreimir aar, Gbor Kirly, Pter Miskolczi, Vera Vratua,

Duan Marinkovi, Duan Risti, Barbara Hoenig, Silva Menari

SEKCIJA ZA SOCIALNO DELO (Dvorana M3)

Sodelujejo: Sreo Drago, Vesna Leskoek, *eljko Krsti, Gaper Krstulovi,

Katja Seek, Maja Ivai, Nina Tu pilak, Valentina Zlatanova
12.30 13.30

SEKCIJA ZA MEDKULTURNE TUDIJE (Dvorana M4)

Sodelujejo: Maja Zadel, Bla Lenari, Tjaa akelj, Mateja Sedmak,

Zorana Medari, *Veselin Bosakov

SEKCIJA ZA SOCIOLOGIJO EDUKACIJE (Dvorana M3)

Sodelujejo: *Valentina Milenkova, Miran Lavri, Matja Poljanek
13.30 15.00 - Odmor za kosilo
15.00 16.30

SEKCIJA ZA SPOL IN DRUBO (Dvorana M4)

Sodelujejo: Maca Jogan, Veronika Taner, Nina Perger, *Jennie Olofsson,

Darja Tadi, Iza krjanec, Ana M. Soboan, Senja Pollak

SEKCIJA EKONOMIJA IN DRUBA (Dvorana M3)

Sodelujejo: rtomir Andolek, Nevenka ernigoj Sadar, Joica Zajc,

Miroljub Ignjatovi, Aleksandra Kanjuo Mrela, Branko Ili, Andrej Kohont,

Anton Kramberger, Dana Mesner Andolek, Janez tebe, Ura Golob,

Klement Podnar, Miroslav Stanojevi
16.30 17.00 - Odmor
17.00 18.30

SEKCIJA ZA VPRAANJA DRUBENE BLAGINJE (Dvorana M3)

Sodelujejo: Tatjana Rakar, Toma Deelan, Matic Kavi, Majda Pahor,

Srna Mandi, Zdenka adl, Martina Trbanc

TUDENTSKA SEKCIJA (Dvorana M4)

Okrogla miza: Begunska kriza in mediji

Moderira: Klemen Plotajner

Sodelujejo: Ela Meh, Mojca Pajnik, Erik Valeni
* Prezentacija v angleini
PROGRAMME

FRIDAY, 6TH NOVEMBER

Kosovel Hall
9.30 10.00

OPENING, INTRODUCTORY ADDRESSES

Prof. Milica Anti Gaber, SSA president

*Frank Welz, ESA president

Maja Makovec Breni, Minister for education, science and sport
10.00 11.00

CONVERSATION WITH

ACAD. PROF. DR. ZDRAVKO MLINAR, first SSA president

Moderators: Aleksandra Kanjuo Mrela and Patricija Frle
11.00 11.30 - Coffee break
11.30 13.30

SLOVENE SOCIOLOGY AND THE SSA: 1965 - 2015

Moderators: Niko To and Maca Jogan
13.30 15.00 - Lunch break
15.00 16.00

*PLENARY SESSION: Craig Calhoun, LSE, University of London, UK

Sociology and the Challenges of the 21st Century
16.15 17.15

FORUM: Who Needs Sociology at all?

Moderator: Jelena Aleksi

Participants: Metoda Dodi - Fikfak, Miha Lobnik, Grega Repov, Maja Simoneti
17.15 18.30

GENERAL ASSEMBLY OF THE SSA
19.00 - Dinner (Club CD)
SATURDAY, 7TH NOVEMBER
9.00 10.30

SECTION FOR RELIGIOLOGY (M3 Hall)

Participants: Maca Jogan, Nadja Furlan tante, Marko Kerevan,

Sergej Flere, Ale rni

SECTION FOR SOCIOLOGY OF SCIENCE (M4 Hall)

Participants: *Bernhard Wieser, Igor Pribac,* Jennie Olofsson, Matjaz Vidmar,

Maja Buar, Franc Mali, Toni Pustovrh
4
11.00 12.30

*INTERNATIONAL PANEL (M4 Hall)

Participants: Kreimir aar, Gbor Kirly, Pter Miskolczi, Vera Vratua,

Duan Marinkovi, Duan Risti, Barbara Hoenig, Silva Menari

SECTION FOR SOCIAL WORK (M3 Hall)

Participants: Sreo Drago, Vesna Leskoek, *eljko Krsti, Gaper Krstulovi,

Katja Seek, Maja Ivai, Nina Tu pilak, *Valentina Zlatanova
12:30 13:30

SECTION FOR INTERCULTURAL STUDIES (M4 Hall)

Participants: Maja Zadel, Bla Lenari, Tjaa akelj, Mateja Sedmak,

Zorana Medari, *Veselin Bosakov

Section for Sociology of Education (M3 Hall)

Participants: *Valentina Milenkova, Miran Lavri, Matja Poljanek
13.30 15.00 - Lunch break
15.00 16.30

SECTION FOR GENDER AND SOCIETY (M4 Hall)

Participants: Maca Jogan, Veronika Taner, Nina Perger, *Jennie Olofsson,

Darja Tadi,Iza krjanec, Ana M. Soboan, Senja Pollak

SECTION ECONOMY AND SOCIETY (M3 Hall)

Participants: rtomir Andolek, Nevenka ernigoj Sadar, Joica Zajc,

Miroljub Ignjatovi, Aleksandra Kanjuo Mrela, Branko Ili, Andrej Kohont,

Anton Kramberger, Dana Mesner Andolek, Janez tebe, Ura Golob,

Klement Podnar, Miroslav Stanojevi
17.00 18.30

SECTION FOR SOCIAL WELFARE (M3 Hall)

Participants: Tatjana Rakar, Toma Deelan, Matic Kavi, Majda Pahor,

Srna Mandi, Zdenka adl, Martina Trbanc

STUDENT SECTION (M4 Hall)

Round table: Refugee crisis and media

Moderator: Klemen Plotajner

Participants: Ela Meh, Mojca Pajnik, Erik Valeni
*Presentations in English.
SLOVENSKA SOCIOLOGIJA IN SSD: 1965 - 2015
Pogovor vodita: NIKO TO IN MACA JOGAN

Slovenska sociologija je precej stareja od drutva, ki je bilo ustanovljeno pred petdesetimi
leti, ko se je h kategoriji naturaliziranih sociologov zaela pridruevati nova kategorija diplomiranih sociologov in sociologinj. Po pol stoletja delovanja drutva, ki naj bi povezovalo vse
delujoe v razlinih vlogah na irokem sociolokem podroju in zagotavljalo prono prenaanje
znanj iz raziskovalnih virov v raznolike praktine poklicne dejavnosti, je as za ovrednotenje
prehojene poti. V odgovorih na vpraanja, kako je drutvo v vedno bolj razlenjeni socioloki
znanosti in v spremenljivih drubenih okoliinah, opravljalo svoje temeljno poslanstvo, se
bodo sreale osebe, ki so ive prievalke razvoja drutva in sociologije v razlinih poklicnih
okoljih. Njihove izkunje lahko prispevajo k celoviteji spoznavi bogate dediine tako v
znanstvenem raziskovanju kot v mnogoterih praktinih (neposrednih in posrednih) izrabah te
discipline, hkrati pa spodbujajo zamisli prihodnjega delovanja in soitja med institucionalno
razpreno sociologijo kot raziskovalno in pedagoko akademsko disciplino ter Slovenskim
sociolokim drutvom kot povezovalnim dejavnikom med teorijo in prakso.
uporabnosti v razlinih poklicnih profilih in delovnih okoljih. Med drugim bomo skuali
odgovoriti tudi na vpraanji o vzrokih za upad ugleda sociologije kot stroke (in druboslovnih
ved na sploh) in kaj lahko sociologi_inje sami storimo za okrepitev poloaja stroke.

Sociologija je ena prvih rtev dominacije najprej pravnega, za tem pa, v zadnjih letih
krize, izrazito ekonomskega diskurza, e ve, ekonomizacije drubenega, ki pomeni prevlado
ekonomskih konceptov nad vsemi drugimi. al je interes tistih, ki bi morali kazati najve
interesa za posledice lastnih odloitev, odloevalcev (v razlinih sferah od politike do menedmenta), vse bolj zoen in omejen na hitro aplikabilna spoznanja, ta pa so najpogosteje
finanno-ekonomska, torej, gledano disciplinarno, enostranska.

Skratka, sociologija v javnosti (medijih) vse bolj velja za nekoristno in nepotrebno stroko,
ki sta jo izpodrinila predvsem pravo in ekonomija. Postala je nekaken nebodigatreba, eprav
je vsak dan znova mogoe v praksi najti primere, ki kaejo na nasprotno, da je e kako potrebna,
saj bi bilo ob njeni veji veljavi sprejetih bistveno manj slabih politinih in drugih odloitev.

V razpravi bomo torej dali besedo gostom_jam iz prakse z ali brez socioloke izobrazbe,
ki lahko pomembno prispevajo k razmisleku o naslovni temi Kdo sploh potrebuje sociologijo,
in ki lahko skozi svoje razline karierne izkunje ovrednotijo sociologijo kot stroko in poklic.
V razpravi bomo torej dali besedo gostom_jam iz prakse z ali brez socioloke izobrazbe, ki
lahko pomembno prispevajo k razmisleku o naslovni temi Kdo sploh potrebuje sociologijo,
in ki lahko skozi svoje razline karierne izkunje ovrednotijo sociologijo kot stroko in poklic.
PLENARY SESSION: CRAIG CALHOUN, LSE,

UNIVERSITY OF LONDON, UK
SOCIOLOGY AND THE CHALLENGES OF THE 21ST CENTURY
SEKCIJE

The successes as well as the failures of global capitalism create social challenges. Notably,
capitalism disrupts existing social institutions and imposes costs in the form of externalities.
Of course capitalism is not the only source of challenges, and capitalism itself is undergoing
substantial transformation. Sociology, and especially macro and comparative sociology, has a
crucial role to play in understanding and informing action on these key patterns of social change. Critical social challenges range from hyper urbanisation to raging populations, migration,
radical inequality, climate change and environmental degradation, and global cooperation.
Social solidarity is a condition of meeting these challenges, but too often neglected.
POGOVOR: KDO SPLOH POTREBUJE SOCIOLOGIJO
Pogovor vodi: JELENA ALEKSI
Sodelujejo: METODA DODI - FIKFAK, MIHA LOBNIK,

GREGA REPOV, MAJA SIMONETI

Namenpogovorajessociologi_njamiindrugimigosti/gostjami, ki imajo pozitivno izkunjo
s sociologijo oziroma sociologi_njami kot sodelavci_kami, osvetliti pomen in poloaj sociologije
v praksi in ob tem opozoriti na prednosti in slabosti socioloke izobrazbe v smislu njene
6
RELIGIOLOKA SEKCIJA
Moderira: ALE RNI

Sodelujejo: MACA JOGAN, NADJA FURLAN TANTE, MARKO KEREVAN,

SERGEJ FLERE, ALE RNI, DINKA MARINOVI JEROLIMOV,

NIKOLINA HAZDOVAC BAJI

MACA JOGAN, Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za drubene vede, Ljubljana, Slovenija
maca.jogan@fdv.uni-lj.si
LJUBEZEN (SVETEGA DUHA) IN DRUBENA DEZINTEGRACIJA

Katekizem katolike Cerkve (1993: 823, po Dogmatini konstituciji o Cerkvi) doloa, da
je ta ustanova neuniljivo sveta, katere bistvo je ljubezen. Ljubezen je dua svetosti, h kateri
so vsi poklicani: ljubezen usmerja in oivlja vsa sredstva posveenja ter jih vodi do konnega
cilja. Ljubezen poganja ude, da delajo (1993: 826) e bolj natanno: Boja ljubezen
do vseh ljudi je tista, iz katere je Cerkev vseh asov zajemala obveznost in dobivala mo za
svoj misijonarski polet, kajti Kristusova ljubezen nas sili, da bi se vsi ljudje zveliali in
7
prili do spoznanja resnice. (1993:851) Brez dvoma je umestno vpraanje, kako slovenska
katolika cerkev, ki se je razglasila tudi za nosilko nove morale, uresniuje svoje poslanstvo v
novem tisoletju in v samostojni dravi. Z vidika izhodine opredelitve funkcije cerkve bom
v prispevku preverjala, kako in koliko se njeno vsakdanje delovanje sklada z imperativom
ljubezni do vseh, pri emer se bom osredotoila na razlina sporoila (medijska, neposredna
v obredju, sporoila materialnih simbolov, ipd.) ter iskala odgovor na vpraanje, ali ne gre
tudi za globinsko razkrojevalno uinkovanje na slovensko narodno skupnost.

NADJA FURLAN TANTE, Univerza na Primorskem,

Fakulteta za humanistine tudije, Koper, Slovenija
nadja.furlan@zrs.upr.si
STEREOTIP TRADICIONALNIH
(KRANSKIH) DRUINSKIH VREDNOT

Prispevek obravnava stereotipno religijsko (s poudarkom na kranstvu RKC) doloenost femininosti in maskulinosti ter skozi perspektivo kranske feministine teologije in
metodologijo hermenevtinega kljua, postavlja pod vpraaj zapovedano tradicionalnost kranske druine ter biblino izvornost kranskih druinskih vrednot, ki so per se razumljene
kot odraz kranske tradicionalnosti in naravnega zakona. Tesen medsebojni vpliv religije, v
naem primeru kranstva, in (zahodne) drube je tudi v primeru institucije druine in njenih
oblik kljunega pomena. Feministine teologinje s pomojo kritine bibline eksegeze ter
ponovnega zgodovinskega pregleda postavljajo pod vpraaj biblino zapovedanost kranske
oblike druine, kot jo razume moderno kranstvo. Posledino relativizirajo predsodke in mite
o ustaljenih, fiksnih druinskih vlogah zahodnega kranstva in sanktificiranja tradicionalne
kranske druine, s pomojo zgodovinske analize razlinih oblik in pojavnosti druine skozi
zgodovinski razvoj kranstva.

DINKA MARINOVI JEROLIMOV,

Institute for Social Research, Zagreb, Croatia
dinka@idi.hr
NIKOLINA HAZDOVAC BAJI,
Institute of Social Sciences Ivo Pilar, Split, Croatia
nikolina.hazdovac.bajic@pilar.hr
ATHEIST BUS CAMPAIGN IN CROATIA - ONE-DAY STAND

Atheist Bus Campaign in Croatia was initiated by civil association enska mrea (Womens
Network). They have chosen a saying Bez Boga, bez gospodara (No God, no Master)
originating fromlibertarianandanarchisttradition.This statementwas placedona single tramin
Croatias capital Zagreb, and although it should stay there for a month, it was removed after only
one day. This eventledtoa publicdebatethathas divided Croatian public. Whether therightsof
minorities(in this casethe atheist) were violated by removingalreadypaidad frompublic trans8
portoraspecific chosen messagewasclumsy and offendedthe feelingsof believers in some way?

In a post-communist country where after 1989 religiouspopulation reached extremelyhigh
percentage,these issuesstillcarryhigh emotionalinvolvementon bothconflictingparties. Having in
mind wider social and historical context, this chapter will present circumstances of the Atheist
Bus Campaign in Croatia and its legal and social implications. In analysis we used methods of
qualitative content analysis of newspapers as well as interviews with actors involved.

MARKO KEREVAN, Univerza v Ljubljani,

Filozofska fakulteta, Ljubljana, Slovenija
marko.kersevan1@guest.arnes.si
TEORIJA IN PRAKSA SLOVENSKE SOCIOLOGIJE RELIGIJE

NEKAJ SPOMINOV IN PREMISLEKOV OB 50-LETNICI

Kontroverzne ocene o namenih (zaetkov) institucionalizirane sociologije religije.
Kontroverze o posledicah (kritinega) sociolokega raziskovanja religije za cerkev, religijo
in ateizem. Zadrege ob rezultatih empirinega raziskovanja in teoretskega opredeljevanja/
problematiziranja religije:
-
v uradni, politini, (strankarsko) ideoloki javnosti za asa socializma in o njem;
-
v cerkvenih krogih in tradicionalnem katolikem okolju;
-
v kritini in nevtralni javnosti.

Ali (naj) sociologija religije (in religiologija) predpisuje in vrednoti kaj je prava
religija, kaj je pravo kranstvo, kaj so prave naloge Cerkve...?

SERGEJ FLERE, Univerza v Mariboru,

Filozofska fakulteta, Maribor, Slovenija
sergej.flere@guest.um.si
IDEOLOKI POMEN REGISTRACIJE VERSKIH ENTITET V EVROPI

Registracija verskih skupnosti nima velikega praktinega pomena za izvajanje in svobodo
verskega ivljenja ter za potek sekularizacije-desekularizacije, razen v izjemno represivnih in
restriktivnih dravah (Grija, Rusija). Kljub temu, registracija verskih skupnosti ima velik
simbolen pomen, ker utegne nakazati kdo in kako je ideoloki hegemon v neki dravi. Zato
v Evropi obstaja ve sistemov registracije (poenostavljeno reeno: enotirni, dvotirni, vetirni)
iz katerega izhajajo tudi razline ureditve pravnega poloaja verskih skupnosti. To je odraz
zgodovinskega razvoja in razmerja moi v asu sprejemanja zadevne zakonodaje. Kljub temu,
poloaj verskih skupnosti skoraj nikjer ne kae na dejansko enakopravnost teh skupnosti
(izjema bi utegnila biti Francija).

Glede registracije se kot skrajna primera nakaeta Slovenija in Madarska. Madarska reitev
registracije (2012)popolnoma odstopa od evropskih vzorcev, norm in EKP. S tem nakazuje
nevarnosti za evropske standarde, ki izhajajo iz liberalizma. Madarska se je odprto zoperstavila
tolmaenju ESP, da je tudi na tem podroju demokratien pluralizem temeljna vrednota.
9

ALE RNI, Univerza v Ljubljani,

ales.crnic@fdv.uni-lj.si
O RAZMERJIH MED TEORETSKO-ANALITINIMI

IN PRAKTINIMI KONTEKSTI UKVARJANJA S SODOBNIMI
RELIGIJSKIMI VPRAANJI

V zadnjem desetletju vpraanje o naravi in drubeni vlogi religije v sodobnem svetu (kot
ga oblikujejo procesi globalizacije in individualizacije, sekularizacije zahodnega sveta, pojav
potrone drube in mnoine popularne kulture, t.i. subjektivni obrat ali obrat vase, pojav t.i.
duhovnega tria, prehod od religij transcendence k religijam imanence, razirjenost nevidne
religije (Luckmann, e pred pol stoletja), verovanja brez pripadanja (Davie) itd.) radikalizira
in poglablja vse ve provokativnih ustvarjenih (Invented Religions, C. Cusack, 2010) in
aljivih/posmehljivih religij. To pred nove izzive postavlja tudi sodobno sociologijo religije
in religiologijo nasploh. Kako opravljati svoje delo v razmerah, ko boji za definicijo religije
(kakor tudi interpretacijo de/sekularizacijskih procesov) niso le akademski pojav, temve e
bolj neizprosno potekajo znotraj ojega politinega polja?
SEKCIJA ZA SOCIOLOGIJO ZNANOSTI
Moderira: FRANC MALI
Sodelujejo: BERNHARD WIESER, IGOR PRIBAC, JENNIE OLOFSSON,

MATJAZ VIDMAR, MAJA BUAR, FRANC MALI, TONI PUSTOVRH

FRANC MALI, Univerza v Ljubljani,

franc.mali@fdv.uni-lj.si
DRUBENO ODGOVORNI RAZVOJ NOVIH NAPREDNIH

ZNANOSTI IN TEHNOLOGIJ

ivimo v asu hitrih znanstveno-tehnolokih sprememb, ki nas vodijo k vedno novim
drubenim izzivom. Zaradi hitrega in tudi nepredvidljivega znanstveno-tehnolokega razvoja
teme, ki zadevajo etine, pravne in ire drubene implikacije ter mona tveganja tega razvoja,
vedno bolj stopajo v ospredje zanimanja sociologije znanosti. Skupni imenovalec tovrstnim
zanimanjem je spoznanje, da brez iroke razlage in razumevanja drubenih in vrednotnih
temeljev novih znanosti in tehnologij tudi ni mogoe predvideti njihovih prihodnjih razvojnih
poti. Zakaj so tovrstne teme in vpraanja zanimiva za strokovno socioloko javnost v Sloveniji?
Ne zato, da bi v asu e tako relativno majhne podpore znanstveno-raziskovalni dejavnosti
v Slovenijiirili dvom ali celo antipatijo do razvoja novih naprednih znanosti in tehnologij,
10
temve da bi po poti splonih teoretskih razlag ali posaminih tudij primerov ponudili
neko bolj poglobljeno socioloko refleksijo o primarni drubeni podstati vsakega napredka
na podroju znanosti in tehnologije. Na ta vidik se v slovenskem prostoru, kjer obstaja
nizka stopnja dialoga med razlinimi disciplinarnimi in idejnimi pogledi na razvoj znanosti
in tehnologije, vse prevekrat pozablja. Fokus letonjih razprav v okviru sekcije sociologije
znanosti bo potematkemusmerjen k razmisleku, tudi v skladu z naslovom sociolokega sreanja
(Sociologija med produkcijo vednosti in sooblikovanjem drube), o drubeno odgovornem
razvoju novih naprednih znanosti in tehnologij. Zaradi sodelovanja referentov iz tujine bo
delo sekcije za sociologijo znanosti potekalo v anglekem jeziku. Tudi povzetki referatov vseh
udeleencev, ki bodo predstavljeni v tej sekciji, so napisani v anglekem jeziku.

BERNHARD WIESER, Science, Technology & Society (STS);

Alpen-Adria University, Graz, Austria
bernhard.wieser@aau.at
THE ROLE OF THE SOCIAL SCIENTIST

IN THE SOCIAL STUDY OF GENOMICS

The social study of genomics has become a major research field during recent years.
Following the ELSI model of the Human Genome Project (HGP) many European countries
have initiated their own research programmes which can be understood as a social innovation
to govern the life sciences. Based on empirical research, I discuss the strategic nature of the
encounters with bioscientists and clinicians during the research process. The social role of a
social scientists in the research process is not a given, but must be continuously negotiated
with those whose work they study. Using a comparative approach, I have interviewed colleagues in the field from four different countries: the Netherlands, the UK, Denmark and
Austria about their experiences with the social study of genomics. Against the backdrop of
my empirical findings, I will address on some important methodological implications and
conclude by pointing out challenges specific to each of the discussed approaches.

IGOR PRIBAC, University of Ljubljana,

Faculty of Arts, Ljubljana, Slovenia
igor.pribac@ff.uni-lj.si
THE REPUBLIC OF SLOVENIA NATIONAL MEDICAL

ETHICS COMMITTEE IN CONTEXT

The Republic of Slovenia National Medical Ethics Committee (NMEC) will be presented
and analyzed in a normative perspective and - to some extent in comparison with others
similar bodies in developed countries. The general relevant normative context is given by the
concept of human rights and by the concept of a deliberative pluralistic democracy, while the
specific normative context is provided by the Universal Declaration on Bioethics and Human
11
Rights (2005) and the UNESCO guidelines for bioethics committees. The professional profiles
of the members of the NMEC will be subsequently confronted against the profiles of similar
bodies in other developed countries. The outcome will be a comprehensive evaluation of the
Slovenian NMEC.

JENNIE OLOFSSON, Ume University, Ume, Sweden
jennie.olofsson@umu.se
THE ENTIRE EDIFICE OF NEW COMMUNICATION TECHNOLOGY

IS A GIANT TRASH HEAP WAITING TO HAPPEN []
(STERNE 2007, 17).

This paper examines the material residues of technological progression, particularly with
regards to Information and Communication Technologies (ICTs): electronic waste or e-waste.
Commonly thought of as immaterial services, shiny, sleek surfaces and also tantamount to the
future, technological progression is at the same time contributing to increasing amounts of
e-waste across the globe. E-waste is in fact the fastest growing waste category in the world; it
is estimated that between twenty and fifty million tones are produced worldwide on an annual
basis. E-waste then, emerges as the unwanted, yet inevitable consequence of technological
progression. This paper pays particular attention to the discrepancy between technological
progression and their material residues. What impact does our understanding of technological
progression have for the ways in which we conceive of e-waste and how does this contribute
to the shaping of future societies?

The article from which this abstract draws is part of the book Humanties and the digital.
MIT Press. (Eds.) David Theo Goldberg and Patrik Svensson.

MATJAZ VIDMAR, Science, Technology and Innovation Studies,

University of Edinburgh, ATC Innovations, STFC,

Royal Observatory Edinburgh, United Kingdom
mvidmar@roe.ac.uk
NETWORKS - THE MISSING LINK IN UNDERSTANDING

HIGH-TECH INNOVATION: THE CASE OF SPACE SECTOR
IN SCOTLAND

This study is presenting a pilot attempt to bridge the gap (Greenet. al. 1999) between
the systemic macro level (Malerba, 2002; 2005) and processual microlevel (Pavitt, 2004)
understanding of innovation, and illuminate the role public institutions (can) play in supporting new venture creation and growth (Dosiet. al., 2006; Smits and Kuhlmann, 2004). The
offered solution is an enquiry into Business and Knowledge Networks and the direct effect
they have on new product development (NPD) in firms, particularly SMEs. In order to show
that this is a useful theoretical and empirical bridge, I propose to examine SMEs in the Space
12
Sector in Scotland as an example of a high-tech sector in structural transition from classical

towards New Space (Adlen, 2014) from serial development of Complex Products and
Services (CoPS) (Davies and Hobday, 2005) to mass manufacturing. This transition is also
key for the success of UK ambitions for the development of this economic area (Space IGS,
2010) and whilst current trends are promising to deliver on those ambitions (Space IGS,
2015; London Economics 2015), their realisation is in large part dependent on creating new
business ventures based on innovation from basic research (UK Space Agency, 2014). Central
to my endeavour is the assumption that this transition can be charted as a network facilitated
interaction between macro and micro level realities. In order to understand them better, a
bi-partite approach is deployed of, on one hand, biographical (Williams and Pollock, 2008)
study of the NPD process as a series of innovation moments (developed from Edwards,
2000), and, on the other hand, using Social Network Analysis (SNA) (Scott, 1988; Giuliani
2007a; 2007b) to map out the Business and Knowledge network(s). So far the results are
showing that the changes evidenced in the system are indeed easily identifiable when studying
networks and creation of new products, though some transitions go in the opposite direction
to the one outlined previously (Vidmar, 2015). This two-way interaction is an interesting
starting point for my future work, however, further illuminating this link and characterising
its effects is not trivial after all, who said it was not rocket science?

MAJA BUAR, University of Ljubljana,

Faculty of Social Sciences, Ljubljana, Slovenia
maja.bucar@fdv.uni-lj.si
SOCIAL SHAPING OF TECHNOLOGY IMPACT OF THE CONCEPT IN SLOVENIA

According to the concept of social shaping of technology, there are choices in discovery process, which are made in both the design of individual artefacts and systems, and in
the direction or trajectory of innovation programmes (Williams and Edge, 1996). So not
only does the scientific output impact the societys development, society can actively impact
development of science and technology. This can be implemented through interdisciplinary
research, where social sciences are horizontally integrated in projects in the field of technical/
natural science research. The paper will explore the hypothesis that current organisation of
Slovenian R&D system with its focus on disciplines insufficiently encourages such an approach and thus disables the process of social shaping of technology. This can result in research
projects with negative impact on societys development, especially in the more sensitive fields
of research, like biotechnology, new materials, etc.
13

FRANC MALI, Universityof Ljubljana,

Facultyof Social Sciences, Ljubljana, Slovenia
franc.mali@fdv.uni-lj.si
WHY IS NEEDED THE SOCIAL RESPONSIBLE DISCOURSE

IN THE ANTICIPATORY GOVERNANCE
OF THE NEW EMERGING TECHNOSCIENCES?

The new social responsible discourse on the new emerging technosciences is characterized by several distinct features, such as the democratic governance of innovations and their
orientation towards the right impacts, the integration of various societal views on the future
progress, the framing of collective social responsibility because uncertain and unpredictable
consequences of scientific and technological progress, etc. As the leading social science theorists
(Beck,1984; Giddens, 1998; Luhmann, 1997) extensively argued, (post)modern societies are
marked by a much more intense future-orientation than the societies that preceded them.
(Post)modern societies substitute a traditional (theistic) orientation towards conserving the
present in the future with innovativeness and social dynamism. Most recently, these human
and social dynamics and innovativeness have been expressed in the unprecedented developmental speed and magnitude of the new emerging technosciences. Such tremendous progress
of new scientific discoveries and technological innovations has created a new social situation,
which demands new ways of reflexivity about social responsible research and innovation.
Taking into regard the categories and concepts from Karl Poppers social philosophy, we
could say that with the new emergingtechnosciences, the building of democratic and human
societies should neither be driven by the idea of unconditional prophecies nor by the idea
of technocratic predictions (Popper, 1957; Popper, 1963).In my contribution, Ill try to
argue that the responsible social discourse on the new emerging technosciences is some kind
of condition sine qua non to come to new form of complex anticipatory governance of the
new emerging technosciences, which has to steer between contradictory, i.e. dystopian
utopian, evolutionary teleological, value free value laden visions on the role of science
and technology in modern societies.

TONI PUSTOVRH,University of Ljubljana,

Faculty of Social Sciences, Ljubljana, Slovenia
toni.pustovrh@fdv.uni-lj.si
THE CHALLANGES OF MASSIVE OPEN ONLINE COURSES (MOOC)

FOR HIGHER EDUCATION

The increasing informatization and digitalization of numerous processes in modern
societies is fundamentally reshaping the established methods of operation and practices,
among others also in the field of education and training. In the times of increasing commercialization and pressures for greater economic efficiency, the automation of processes and the
14
deployment of intelligent systems are directly linked to the reduction of costs resulting from
human employment, including in the field of education. A recent technologically enabled
innovation, the so-called MOOC (Massive Open Online Course) promises to have similar
far-reaching impacts for the acquisition of knowledge and skills in the field of higher education. MOOC include some elements of classic learning at a distance, but they also differ
from it significantly. Proponents promise that MOOC will significantly reduce the cost of
education and democratize access, as well as increase the quality of the lectures, work and
acquired knowledge. Critics warn that they will lead to a decline in content quality and the
elimination of a serious pedagogical process, as well as to favoritism celebrity speakers and
global educational centers to the detriment of the local. In many countries, commercial as
well as non-profit institutions, in conjunction with well-known and prestigious universities
already offer MOOC for many subject areas, and it seems that MOOC will eventually also
impact higher education and the university business model. The contribution will presents
MOOC and some of their potential impacts on the education system, especially on the system
of higher university education.
MEDNARODNI PANEL
Moderira: MILICA ANTI GABER

Sodelujejo: KREIMIR AAR, GBOR KIRLY, PTER MISKOLCZI,

VERA VRATUA, DUAN MARINKOVI, DUAN RISTI,

BARBARA HOENIG, SILVA MENARI

KREIMIR AAR, University of Zagreb,

Faculty of Humanities and Social Sciences, Zagreb, Croatia
kzazar@ffzg.hr
MULTI-PERSPECTIVENESS AND DISCIPLINARY IDENTITY OF

SOCIOLOGY IN AN EPOCH OF ASCENDING INTERDISCIPLINARITY

An increasing number of recent scientific researches has been conducted as interdisciplinary projects. Such collaboration inevitably assumes exceeding the narrow disciplinary
boundaries of a particular science and interworking with other disciplines. The indicated perspective of a growing interdisciplinarity implies the necessity to adequately position sociology
within an even more interdisciplinary environment of contemporary science. The relation
of sociology with other (primarily social) sciences is intimately intertwined with several types
of issues which are scrutinized in this paper, such as: a) modalities of interdisciplinary connections that sociology could establish; b) the query of disciplinary identity of an immensely
heterogeneous, exceptionally fragmented, multi-paradigmatic and multi-perspective discipline,
as is sociology; c) the question of what is eminently sociological in trans-border scientific
endeavours in which sociology takes part; d) the analysis of attributes of levels (epistemological,
15
theoretical, methodological) at which interdisciplinary cooperation emerges; e) what sociology

could provide to and what it may require from other disciplines; f ) what are the potential
advantages and positive outcomes of the participation of sociology in the interdisciplinary
scientific ventures on the one hand, and what are the jeopardies and flaws on the other. Prior to
discussing the denoted matters, I briefly dispute the historical roots, contextual determinants
of its emersion, fundamental premises and the meaning of the concept of interdisciplinarity.
One of the considered topics is also the implication of the appearance that a particular social
phenomenon or process has been examined in an interdisciplinary approach, which might
indicate the incapability of sociology to properly explain an entire phenomenology of the
social world. In the final section of the paper it is underlined that the query of positioning
sociology in a current (intensely interdisciplinary) map of sciences is likewise steadily affined
to the considerations of the role, responsibility and challenges of sociology in contemporary
societies.

GBOR KIRLY, Budapest Business School, Corvinus University of Budapest,

Institute of Sociology and Social Policy, Budapest, Hungary
gabkiraly@gmail.com

PTER MISKOLCZI, Corvinus University of Budapest,

Institute of Sociology and Social Policy, Budapest, Hungary
peter.miskolczi@gmail.com
TEACHING SOCIETY? LOOKING FOR NEW WAYS

OF TEACHING SOCIOLOGY IN A CEE CONTEXT.

In higher education, especially at universities, the divide between producing and
disseminating knowledge is one of the defining characteristics of academic work. This can
be understood as an intra-role conflict between the researcher and the teacher role of the
academic staff. Since the researcher role brings far more prestige and resources compared to
the teacher role, it is fairly straightforward to presuppose, following Boudons argument, that
in this equation university employees strive to excel in the research field. This often means
attaching less importance to state-of-the-art teaching skills and contents. Certainly, this is
not a phenomenon which only characterises sociology, but one that is part of a broader social
trend in the organisation of knowledge.

We shall argue, however, that while sociology from the beginning has taken up a
special responsibility towards the betterment of society, downplaying the dissemination of
knowledge (at universities in particular and in our societies in general) seriously challenges
the raison dtre of the discipline. Teaching sociology is not a necessary bad of academic life
but an important way to shape present and future society.

However, it is also worth mentioning that traditional forms of teaching (frontal ways
of teaching) are challenged by social as well as technological changes. While in CEE countries
these are the main ways of transmitting knowledge, the outcome often leads to frustration
16
on both (the lecturers and the students) sides. Based on the above mentioned arguments
our paper has two main parts. In the first section we present the main challenges sociology
teaching has to face today with a special focus on CEE countries. In the second part of the
presentation we outline our social experiment at Corvinus University of Budapest attempting
to find new ways and means of teaching sociology. As a conclusion, we raise topical questions
about the importance of knowledge transmission and dissemination in our societies.

VERA VRATUA, Belgrade University, Faculty of Philosophy,

Department of Sociology, Belgrade, Serbia
vvratusa@sezampro.rs
YUGOSLAV SOCIOLOGISTS BETWEEN PRODUCING KNOWLEDGE

ON SELF-MANAGEMENT AND SUPPORTING /
OPPOSING SELF-MANAGEMENT IDEA AND PRACTICE

Paper calls into question positivistic assumption that there exists objective value-free
production of knowlege on any subject, which would not have direct or indirect influence
on shaping researched subject/object. It calls above all sociologists from former Yugoslavia
for self-reflexive examining to what extent their contradictory position in class division of
labor influenced their suportive or opposing attitude regarding the very self/management
idea and practice, especially since the worldwide systemic accumulation of capital stagflation
crisis of late 1960s. Succesful practice of elimination of the class division of labor between
conductors and conducted would endanger privileges of all highly educated specialists, private
possesors of state affirmed professional licence or monopoly on exercising intelectual work.
Effective self-management of both locally and globally associated producers and consumers
would eliminat need for mediating role of intelectual small bourgeoisie between the ruling
class controling main production, distribution and communication means, and exploited class
of direct producers reduced to execution of orders. Quantitative and qualitative analysis of
theoretical and empirical research of self-management in Yugoslavia reveals decisive influence
of researchers pro- or anti- self/management idea and practice orientation on all phases of
research. The main conclusion of the paper is that starting hypothesis on viability or unviability
of elemination of class division of labor through integral self-management in all spheres of
social life reproduction presents still today the main division point between critically socialising
transformation oriented sociologists and positivistically capitalist privatising conservation
oriented sociologists. The first among them leave space for realistically utopian emancipatory
project and process of class division of labor elimination, while the second ones leave space
at the best for partial reform within undesturbed dominant social relations of private profit
accumulation through the alleged peaceful competition of merchandises on the alledged free
market.
17

DUAN MARINKOVI, University of Novi Sad, Novi Sad, Serbia

DUAN RISTI, University of Novi Sad, Novi Sad, Serbia
dusanrist@gmail.com
THE SOCIOLOGICAL POLITICS OF KNOWLEDGE:

MEASURE, INVESTIGATION, EXAMINATION

This paper is the problematization of the historical and social code of sociology as a
modern science and discursive practice. It is argued that genealogies of contemporary social
disciplinary practices are grounded in the concepts of measure (re-establishment of order),
investigation (control and determination of facts) and examination (re-establishment of
norms, divisions, exclusions). We claim that those concepts are also the constitutive elements
of sociology, since it is primarily designed as an axis whose poles are socio-historical and culturally constructed criteria of normality on one and the opposites such as different types of
abnormality on the other side. We discuss how two general politics of knowledge in sociology
politics of disciplinary knowledge and politics of mutual knowledge produce different types
of discourses on social reality. We also question the possibility of old sociological promise
to society that good society always produce good individuals, since the main categories
of sociological inquiry today are fading out and becoming fluid, regionalized and localized.

BARBARA HOENIG, University of Luxembourg, Luxembourg
barbara.bach-hoenig@uni.lu
EUROPEANIZATION OF SOCIOLOGY IN SLOVENIA

FROM A NEIGHBORS VIEW

As in other countries of the European Union, the Slovenian system of higher education and research recently underwent deep structural transformations, initiated both by
national university reforms and by European science policies as well. This paper investigates
the impact of Europeanization processes on the formation and development of sociology in
Slovenia after its EU accession. The analysis explores an outsiders perspective on the Slovene
science system, as seen from its neighbor country Austria. Both EU member states share some
structural characteristics, such as their small size and geopolitical location in the heart of the
European Union. Despite structural similarities and despite decades of transnational scientific
cooperation as well, these two countries EU accessions have had a quite different impact on
sociological knowledge production, depending on historically specific institutional paths and
intellectual traditions. More generally, the comparison provides insights in the conflict-ridden
relationship between European, national, regional and local levels of Europeanization processes,
unearthing significant contextual variance in consequences of European science policies.

Conceptually, the study is led by a sociology of knowledge and sociology of science in a
Mertonian structuralist tradition, focusing on the interactive relationship between social and
18
cognitive conditions of scientific knowledge production. Methodically, our mixed-methods

approach combines documentary analyses of science policy strategies and EU funded research projects, in-depth interviews with sociologists, and bibliometric analyses of two leading
sociological journals (Druboslovne razprave and sterreichische Zeitschrift fr Soziologie)
across more than 20 years. Empirical findings suggest i.e. that issues of European integration,
political democratization, and socioeconomic change have been discussed far more among
Slovene sociologists than among their Austrian colleagues; that the use of English as lingua
franca is more common among the former; and, presumably because of generation-specific
experiences, that Slovene sociologists seem more active in theorizing structural change taking
place in society and in its science, sociology, too.

SILVA MENARI, Zagreb, Croatia

silva.meznaric@gmail.com
SOCIOLOGY: RESPONSIBILITY AND KNOWLEDGE

IN THE SOCIAL ANAMNESIS

Too often we hear today: sociologists are responsible for contemporary societies being
devoid of comprehensible analytical insights. Structure, elites, tectonic migratory movements, loose (vague) value systems, religious settings, domination of exclusionary forms of
interaction, these are some of authentic areas of sociological analysis, nowadays more/less void
of intelligible content. No other social science, economy, anthropology, social psychology, is
readily equipped to fill in such a void. From the outset, until recently, sociology developed
and applied instruments, paradigms and research philosophies to indicate critical points in
mentioned areas of social reality. What happened? Why do we not see intelligible analysis? Is it
confined to virtual exchange or perhaps we wait for sociological Piketty-ies? Let us try to find
an answer to at least one of critical areas of social analysis: the acute problem of immigration
to Europe. This paper will focus several questions: knowledge anamnesis, predictability, shared
responsibility and policies in the general confusion aroused by actual inflow of immigrants
and refugees to Western and South East Europe.
19
SEKCIJA ZA SOCIALNO DELO
Moderira: ANA M. SOBOAN

Sodelujejo: SREO DRAGO, VESNA LESKOEK, ELJKO KRSTI,

GAPER KRSTULOVI, KATJA SEEK, MAJA IVAI,

NINA TU PILAK, VALENTINA ZLATANOVA

SREO DRAGO, Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za socialno delo, Ljubljana, Slovenija
sreco.dragos@fsd.uni-lj.si
NEOSOCIALNA TELEOLOGIJA DRUBENIH POMOI

IN JAVNO MNENJE

Neosocialnost pomeni prizadevanje za redefinicijo socialne drave, tako v ciljih kot
sredstvih. Kljuni atributi te nove socialnosti - fleksibilizacija, samoaktivacija, samopomo,
prepreevanje socialnih dankijev (odvisnikov od socialnih pomoi), veje prevzemanje tveganj,
veji nadzor, intenzivneje iskanje krivcev in goljufov, vija uinkovitost, veje popisovanje in
nadzorovanje ti atributi niso samodejna posledica ekonomskega neoliberalizma, e manj sinonim zanj. Potrebno je nekaj ve. Neosocialnost je posledica nove teleologije drubenih pomoi,
katere bistvo je podcenjevanje socialnega vpraanja z njegovo redukcijo na nekaj Drugega. Gre
za korak naprej od sintagme krenje socialne drave, kjer se predpostavlja, da ta kljub varevanju e vedno ostaja nespremenjena in prav ta korak bi bil neizvedljiv brez teleologiziranja
(z instrumentalizacijo) socialnih pravic. Zato neoliberalizem - ta prirona in nikoli iztrebljena
kuga trne ekonomije - ni glavni vzrok neosocialnih politik, je zgolj paravan za novo kreiranje
socialnosti na netrnem podroju. Od tod navidezen paradoks, zakaj se nosilci socialnih politik
ne konfrontirajo z nosilci neoliberalnih agend. Zato, ker je zdaj prav socialna drava tista, ki
udarce sama deli naprej vsem, najmoneje pa tistim, ki jih neoliberalizem ne dosee: revnim,
brezposelnim in vsem ostalim, ki so izvreni iz trno-potronikih mehanizmov.

V prispevku bom pokazal, kako se na opisan trend odziva slovensko in evropsko javno
mnenje in tudi, kako ga lahko zaustavi.

VESNA LESKOEK, Univerza v Ljubljani,

vesna.leskosek@fsd.uni-lj.si
perativ veine evropske socialne zakonodaje. Od prvega Zakona o socialnem varstvu iz leta
1992 pa do zadnjega, ki je bil sprejet sredi leta 2010, se glavne spremembe nanaajo na tevilo
pogojev, ki jih morajo ljudje izpolniti, da sploh pridejo do neke pravice in v tevilu pogojev,
da lahko v sistemu ostanejo. Poleg ovir se torej sreujejo s t. im. vedenjsko ekonomijo, ki
sloni na vrsti posploenih predpostavk o revnih in brezposelnih. Ravno povezava pogojevanja
in regulacije vedenja je v sedanjem asu predmet intenzivnih raziskovanj v dravah, kjer so
nastale spremembe. Rezultati kaejo, da nove politike sicer sluijo zahtevam po zmanjevanju
sredstev za denarne dajatve, vendar povzroajo vejo revino in brezdomnost ter sproajo
vrsto etinih dilem.

ELJKO LJ.KRSTI, Valjevo, Srbija
zekando@gmail.com
ZATVORSKA KOMUNIKACIJA

Radei u zatvoru, na mestu vaspitaa dvanaest godina, susreo sam se sa svim obilicima
komunikacije koju zatvorski akteri sprovode izmedju sebe. Tako sam dobro nauio ta je
verbalna komunikacija i daleko znaajnija ona neverbalna. Dakle, nauio sam kako se moe
prepoznati da li je neko negativan ili pozitivan prema vama, a da vam to ne kae reima..
Takodje, postoje oblici komunikacije u kojoj je verbalna komunikacija pozitivna a neverbalna negativna. Komunikacija se deava i preko korienih prostora. Tako kao to se zna da
upravnik ima najeveu mo, on ima nejveu i najlepu kancelariju. Povrina i opremeljenost
kancalarija, kao i mesta, da li se nalazi u upravi ili van nje govori o njegovoj moi. Preko
ekonomije teritorijalnosti moe se vrlo lako uoiti distribucija moi u jednom zatvoru. Takoe
pojedini slubeni prostori, ako to su slubeni restorani preko dana i posle radnog vreme se
mogu vrlo lako transformisati u osuenike teritoririje. Da bi se doboro razumela zatorska
komunikacja, potrebno je najpre videti kako se ona odvija medju akterima, i to najpre medju
samim zaposlenim, potom izmedju osudjenika, a na kraju kakvim je sve sadraima ispunjena
komunikacija izmedju slubenika i zaposlenih, kao dva glavna zatvorska entiteta. Oito da
je re o principu spojenih sudova ili ogledala gde su kominikacijslki modeli ali i kanali vrlo
slini i da se uzajamno prepliu i dopunjavaju. Mo u jednom zatvoru se pokazuje preko toga
ko koji slubeni auto koristi. Nabavlja vozi mercedes, upravnik vozi peo a naelnici kodu
fabiju. S druge stane simbol osuenike moi u jednom zatvoru se najee manifestuje
preko patika. Lideri osuenikih grupa nose najskuplje.
POGOJEVANJE DOSTOPA DO SOCIALNIH PRAVIC

ZNAILNOST SEDANJIH SOCIALNIH POLITIK

Ideja o tem, da je potrebno pogojevati denarne dodatke, ki jih prejemajo ljudje za
preivetje, je stara in sega v same zaetke reguliranja revine.Preprianje, da si mora svojo
socialno varnost in socialno varnost svoje druine delavec, delavka zagotavljati sama, je im20
21

GAPER KRSTULOVI, Univerza v Ljubljani,

gasper.krstulovic@fsd.uni-lj.si
KOLONIZACIJA VEDNOSTI: LJUDJE Z INTELEKTUALNIMI OVIRAMI

KOT PODREJENI SUBJEKT

Prispevek se ukvarja z odnosom drube do ljudi z intelektualnimi ovirami. Ljudje z intelektualnimi ovirami so marginaliziran del drube. V lui postkolonialne teorije GaytariSpivak,
FrantzaFanona in Paula Freirainterpretiram empirine podatke, ki razkrivajo presliane glasove
ljudi z intelektualnimi ovirami, ki bivajo v posebnih drubenih prostorih in katerih glasove
strokovnjaki najpogosteje zavrejo kot nesmisle. Skozi kratek zgodovinski pregled pokaem,
da imata aktivistina in zagovornika dra na podroju ljudi z ovirami pogosto enak uinek,
kot ga ima medicinsko poenostavljanje izkuenj ljudi na diagnoze in ima kot posledico pokroviteljski odnos do ljudi z intelektualnimi ovirami in ustvari zgolj anti-medicinski diskurz,
ljudi z intelektualnimi ovirami pane preoblikuje v drubeni subjekt. Prispevek zakljuim s
prikazom empirinih podatkov in malo slianih glasov ljudi z intelektualnimi ovirami.

KATJA SEEK
katja.sesek91@gmail.com

MAJA IVAI
majci_i@hotmail.com
HETERONORMATIVNOST DISKURZA
NA FAKULTETI ZA SOCIALNO DELO

V prispevku imava namen predstaviti raziskavo, ki sva jo opravili v okviru diplomske
naloge. S kritino diskurzivno analizo in z opiranjem na queer teorije opisujeva heteronormativnost in razlagava, katere diskurzivne prakse jo reproducirajo. Raziskovali sva prisotnost
heteronormativnih diskurzov znotraj izobraevanja za socialno delo in prikazali, kako socialno
delo s prevzemanjem teh norm sodeluje pri izkljuevanju. Opisujeva tudi oblike delovanja
socialnega dela, ki so anti-diskriminatorne in kritine do obstojeega sistema. Preko dekonstrukcije naturalizacije spolov, spolnih usmerjenosti, monogamije in koncepta druine prikazujeva problematinost diskurzov, ki temeljijo na biolokem determinizmu. Z osvetlitvijo
razmerij moi razlagava, kako heteronormativnost slui utrjevanju patriarhata, nacionalizma in
kapitalizma, kako konstruira drubeno realnost in na kaken nain legitimizira samo doloene
oblike ivljenja.
22

NINA TU PILAK
nina.tus@gmail.com
HETERONORMATIVNOST VZGOJNEGA PROCESA:

OBRAVNAVANJE ISTOSPOLNIH DRUIN V VRTCIH V SLOVENIJI

Danes smo pria pluralizaciji druinskega ivljenje. Tradicionalna druina je poleg
istospolnih, enostarevskih, razirjenih in vseh ostalih oblik druin, le ena izmed mnogih
oblik druin.

V raziskavi Obravnavanje istospolnih druin v slovenskih vrtcih, iz leta 2012, smo
preuevali kako istospolne druine kot tema vstopajo v vzgojni proces, ki poteka v vrtcih
v Sloveniji. Pri tem nas je zanimal sistemski vidik, kot vidik predstav, ki jih imajo ob tem
vpraanju vzgojiteljice, ki v vrtcih izvajajo pedagoki proces.

Ugotovili smo, da imajo vrtci pri prepoznavanju in sprejemanju vseh oblik druin in
druinskih skupnosti, med njimi tudi istospolnih druin, pomembno vlogo. Vzgojno delo
v vrtcu pa mora temeljiti na spodbujanju in vzgajanju otrok v duhu spotovanja lovekovih
pravic, medsebojnega spotovanja in sprejemanja razlinosti. Vsi otroci morajo v vrtcu prepoznati svoje druine, te pa morajo biti predstavljene pozitivno in enakovredno, tako kot vse
ostale oblike druin.

VALENTINA ZLATANOVA, Institute for the Study of Societies and Knowledge,

Bulgarian Academy of Sciences, Sofia, Bulgaria
valentina.zlatanova@gmail.com
FACTORS FOR LEAVING AN ABUSIVE PARTNERSHIP

In recent years greater attention has been given towards understanding factors that
potentially influence a victims decision to permanently leave an abusive partner relationship.
The purpose of the current paper is to provide a behaviorally based approach to understanding
stay/leave decisions. Theoretical, empirical and case studies have been used to explain how
various basic and contemporary behavioral principles might be applied to stay/leave decisions.

The author has identified a variety of factors influencing a victims decision to remain
in an abusive relationship, invested in saving the relationship or admit having emotional
attachment to the oppressor. Additional factors that may increase the risk that a victim will
stay in the relationship include lack of financial and housing resources, lack of child care, few
relationship alternatives, lack of employment or education, batterers promises to change, fear
of batterer retaliation, and social press.

Analysis is followed by a discussion of how this behavioral analysis may provide a
means of incorporating the components of stay/leave models into a more comprehensive,
contextually-based behavior analytic approach. Recommendations and suggestions are made
regarding how this analysis might be used to improve future partner violence prevention and
treatment programs.
23
SEKCIJA ZA MEDKULTURNE TUDIJE
Moderira: MATEJA SEDMAK
Sodelujejo: MAJA ZADEL, BLA LENARI, TJAA AKELJ,

MATEJA SEDMAK, ZORANA MEDARI, VESELIN BOSAKOV

MAJA ZADEL, Univerza na Primorskem,

Fakulteta za humanistine tudije, Koper, Slovenija
maja.zadel@zrs.upr.si
NACIONALNO OPREDELJEVANJE IN TRANSKULTURNOST:

RAZUMEVANJE POMENOV OPREDELJEVANJA V NACIONALNEM
OKVIRU TER VSAKDANJIH PRAKS PREBIVALCEV IN PREBIVALK
SLOVENSKE ISTRE

Na tudiji primera obmejnega obmoja slovenske Istre bomo predstavili etnina in
narodna opredeljevanja informantov ter pomene, ki jih pripisujejo posameznim opredelitvam in vsakodnevnim praksam, predvsem v okviru nacionalne drave oziroma v povezavi s
hegemonim nacionalnim diskurzom ter protihegemonim diskurzom in transkulturnostjo.
Izkazalo se jenamre, da se veliko intervjuvancev, kljub vsakodnevnim transkulturnim praksam
in vkljuenosti v italijanski medijski prostor, zelo hitro opredeljuje nacionalno enoznano (z
izjemo etnino meanih informantov), kar je skladno z nacionalno ideologijo, ki ne dopua mejnih primerov in odstopanj od mononacionalnih opredelitev. Vsekakor pa nekateri
intervjuvanci izpostavljajo tudi situacijskost samega nacionalnega opredeljevanja kakor tudi
nacionalnih drav in meja ter posledino svojo nacionalno opredeljevanje pojasnjujejo ravno
z navajenostjo na nacionalni okvir, eprav nekateri izpostavljajo tudi osebno nezadovoljstvo
s takim poetjem.

BLA LENARI,Univerza na Primorskem,

Znanstveno-raziskovalno sredie, Koper, Slovenija
blaz.lenarcic@zrs.upr.si

TJAA AKELJ, Univerza na Primorskem,

Znanstveno-raziskovalno sredie, Koper, Slovenija
tjasa.zakelj@zrs.upr.si
DOLOANJE NAJBOLJIH KORISTI MLADOLETNIH MIGRANTOV

BREZ SPREMSTVA V SLOVENIJI: SISTEMSKI VIDIK

Prispevek se ukvarja z mladoletnimi migranti brez spremstva, t. j. mladoletnimi
dravljani tretjih drav oz. mladoletniki brez dravljanstva, ki so v Sloveniji brez starev ali
zakonitih zastopnikov. V Sloveniji imajo ti otroci lahko razline statuse izmed katerih vsak
vkljuuje razline zakonske predpise in postopke doloanja najboljih otrokovih koristi, ki
24
morajo biti v skladu s Konvencijo OZN o otrokovih pravicah iz leta 1989. Izhajajo iz tega
bo v prispevku najprej predstavljeno kako je naelo otrokovih najboljih koristi vkljueno v
slovensko zakonodajo ter druge predpise, ki doloajo postopke in ravnanja z mladoletnimi
otroki brez spremstva. V drugem delu pa bo predstavljeno, kako se v uradnih postopkih
razume in doloa naelo otrokovih najboljih koristi in kakne so monosti za sledenje temu
naelu v praksi.

MATEJA SEDMAK, Univerza na Primorskem,

Znanstveno raziskovalno sredie, Koper, Slovenija
mateja.sedmak@zrs.upr.si

ZORANA MEDARI, Univerza na Primorskem,

Znanstveno raziskovalno sredie in Fakulteta za turistine tudije,

Koper, Portoro, Slovenija
zorana.medaric@zrs.upr.si
V IGAVEM INTERESU? PRAVICE MLADOLETNIH MIGRANTOV

BREZ SPREMSTVA SUBJEKTIVNI POGLED

Mladoletni migranti brez spremstva so mladoletniki, ki iz razlinih vzrokov zapustijo
dravo izvora in so loeni od svojih starev ali skrbnikov. Koncept otrokove najbolje koristi
je iroko uporabljen tako v mednarodnih kot nacionalnih dokumentih in smernicah, vendar
ni standardne definicije tega pojma. Obiajno se nanaa na dobrobit otroka glede na njegovo
starost, zrelost, druinsko in ivljenjsko okolje. Uporabljen je tudi v razpravah, ko sodia
ali drugi nacionalni organi odloajo o skrbi za otroka. Otrokovo najboljo korist se obiajno
interpretira v skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah in drugimi mednarodnimi dokumenti,
pri emer se upoteva vse pravice otroka. V povezavi z mladoletnimi migranti brez spremstva
bi morali biti osrednji dejavniki, na katere bi se morale osredotoiti vlade in birokratski postopki, njihova varnost ter dobro fizino in psiholoko poutje. Formalni postopki doloanja
otrokovih najboljih koristi pri mladoletnih migrantih brez spremstva so e posebej pomembni,
saj so loeni od starev/skrbnikov, ki tako ne morejo skrbeti zanje.

V prispevku bomo obravnavali vpraanje pravic mladoletnih migrantov brez spremstva
z njihove perspektive in predstavili njihove poglede na koncept najbolje koristi in obstojee
formalne prakse v slovenskih migracijskih in azilnih postopkih. Predstavljeni bodo rezultati
mednarodnega projekta V igavo najboljo korist? Analiza pravic mladoletnih migrantov brez
spremstva skozi prizmo migracijskih in azilnih postopkov (MinAs), ki je potekal med leti
2014 in 2015 v okviru Znanstveno-raziskovalnega sredia Univerze na Primorskem in ga je
financirala Evropska komisija. V projekt je bilo vkljuenih ve drav in sicer: Francija, Velika
Britanija, Avstrija in Slovenija. Prispevek bo izpostavil pomanjkljivosti sistemske obravnave v
sledenju otrokovih najboljih koristi ter kritve tega naela, ne nazadnje bo izpostavljen tudi
razkol med naelno definiranimi postopki in dejanskimi praksami kot jih vidijo mladoletni
migranti brez spremstva.
25

VESELIN BOSAKOV, Institute for the Study

of Societies and Knowledge BAS, Sofia, Bulgaria
vesobos@abv.bg
RELIGIOUS FREEDOM IN THE CONTEXT

OF FREEDOM OF EXPRESSION

Abstract: Freedom of religion, including the freedom of believers to preach their faith as
they see fit, is a freedom that should be supported. But beyond this, religion should not have
any privileges. In a certain sense, freedom of religion is a form of freedom of speech: it is the
freedom of an individual to believe in the divine as he/she desires and to perform rituals relevant
to that belief. In other words, one cannot defend the freedom of religion without at the same
time defending the freedom of speech. Lying at the core of the debate on offense to religion
are, in fact, not questions of faith or hatred, but of political power. To demand that some things
should not be said, whether in the name of respect for faith or of respect for different cultures,
is a means of defense on the part of those who draw the legitimacy of their power from a given
religion or culture. In accepting that some things cannot be uttered as they are offensive or
hateful, those who thereby limit the freedom of speech are in fact allying themselves to one party
to the debate usually the more conservative, reactionary party. Speech should be limited only
if it directly encourages action that may cause physical harm to others, and if some individuals
may be directly endangered as a result of speech. When a certain opinion is qualified as hate
speech, not only are those who support that opinion deprived of their civil rights, but the
rest of society is freed of the responsibility to oppose that opinion politically. Where we might
otherwise perhaps oppose through political means certain repulsive or hateful statements, today
it is more likely that we would simply attempt to make those statements unlawful.
SEKCIJA ZA SOCIOLOGIJO EDUKACIJE
Moderira: MARINA TAVAR KRANJC
Sodelujejo: VALENTINA MILENKOVA, MIRAN LAVRI,MATJA POLJANEK

VALENTINA MILENKOVA, South-West University, Blagoevgrad, Bulgaria
vmilenkova@gmail.com
THE SCHOOL DROPPING OUT AS A SOCIAL DEFICIT

IN A BULGARIAN EDUCATION CONTEXT

The present paper seeks to understand the phenomenon dropping out from school
in contemporary Bulgarian education as a specific social problem. The analysis traces some
indicators in public education related to the non attendance the classes and growing the
number of absences. Dropping out of school from being an internal school problem turns
into a general social problem impacting on the entire society. The main objectives of the paper
26
are: 1) Presenting the reasons for dropping out of education that are plotted into pedagogical, ethnic and cultural, economic, family, psychological, emotional. 2) The prevention and
post-dropout policies require active participation of state institutions, researchers, as well as
of the NGO and civil sector.

The analysis of the paper is based on empirical data obtained by:
-
The nation-wide survey on dropout from education conducted by the agency Vitosha Research in 2006 registered different characteristics of the aggregate category of
dropouts in compulsory school age.
-
National survey Roma dropouts carried out for the period 2008 in the country by the
team from the Institute of Sociology (Bulgarian Academy of Sciences).

The choice of dropouts as a focus of research interest is based on the understanding that
education is of vital importance for the society and deserves a special attention. Dropping out
of school makes young people not only unable to compete on the labor market but leads to
their general social exclusion and segregation. In citing various studies, analyses, and data, the
present paper arguing that children dropping out of school are to a great extent influenced
by their family environment, which has specific educational, cultural and economic characteristics; the overall economic situation and government context also plays a part, directly
and indirectly, in this educational situation.

MIRAN LAVRI, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Maribor, Slovenija
miran.lavric@um.si
MLADI IN IZOBRAEVANJE V SLOVENIJI

IN OSMIH DRAVAH JUGOVZHODNE EVROPE

Mednarodne primerjave osnovnih statistinih kazalnikov, e posebej v asu njihove
iroke dostopnosti, nedvomno predstavljajo enega kljunih temeljev tako politike, kot tudi
irega razumevanja stanja izobraevanja v neki dravi. Pri tem se, predvsem zaradi dostopnosti podatkov, pa tudi iz politino-motivacijskih razlogov, velika veina teh primerjav za
Slovenijo osredotoa na razvite drave, e posebej na lanice OECD. e je z vidika kreiranja
politike lahko takna usmeritev do neke mere razumljiva in upraviena, pa je iz vidika potrebe po celovitem razumevanju gotovo nujno slovenski izobraevalni sistem umestiti tudi
v kontekst manj razvitih drav v iri soseini. Serija raziskav mladih v Sloveniji in osmih
dravah Jugovzhodne Evrope (Hrvaka, Bosna in Hercegovina, Srbija, Romunija, Bolgarija,
Kosovo, Makedonija in Albanija), ki jih je v obdobju 2011-2015 financirala in koordinirala
nemka fundacija Friedrich Ebert Stiftung, ponuja odlino izhodie za delno zapolnitev te
vrzeli. Glede na uporabljene kazalnike, bodo znailnosti Slovenije v kontekstu omenjenih
drav predstavljene predvsem z vidika stali in znailnosti mladih, vkljuenih v formalno
izobraevanje na sekundarni in terciarni ravni. Rezultati v precejnji meri potrjujejo poloaj
Slovenije kot najrazviteje med obravnavanimi dravami, po drugi strani pa prinaajo nekatere
zanimive in do neke mere tudi presenetljive ugotovitve.
27

MATJA POLJANEK, Gimnazija Vi, Ljubljana, Slovenija
matjaz.poljansek@guest.arnes.si
znanja, ki bodisi prispevajo k ohranjevanju (ali celo utrjevanju) drubene neenakosti spolov,
ali pa vkljuujejo zasnove za emancipativno praktino uporabo.

VERONIKA TANER, Univerza v Ljubljani,

Pedagoka fakulteta, Ljubljana, Slovenija
veronika.tasner@pef.uni-lj.si
SOCIOLOGIJA NA MATURI

V zadnjih letih opaamo zmanjano zanimanje za izbiro druboslovnih in humanistinih predmetov na maturi. Sociologija pri tem ni izjema. Na drugi strani se krepi zanimanje
za naravoslovje in psihologijo. Razlago teh trendov povezujemo s splonim preprianjem o
bistveno manjih monostih zaposlitve diplomantov druboslovja in humanistike ter splono
diskreditacijo druboslovja, ki izpade iz instrumentaliziranega horizonta uporabnih znanj.
Krepitev psihologije povezujemo z drubenimi spremembami v smeri individualizacije, ki
jih vsebinsko naslavlja psihologija ter spremenjenimi maturitetnimi polami tega predmeta.
Slednje lahko slui kot izhodie za razpravo o (ne)potrebnih spremembah sociologije na
maturi, ki bi pritegnila veje tevilo dijakov.
SEKCIJA ZA SPOL IN DRUBO
Moderira: MILICA ANTI GABER

Sodelujejo: MACA JOGAN, VERONIKA TANER, NINA PERGER,

JENNIE OLOFSSON, DARJA TADI, IZA KRJANEC,

ANA M. SOBOAN, SENJA POLLAK

MACA JOGAN, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za drubene vede, Ljubljana, Slovenija
maca.jogan@fdv.uni-lj.si
NERESNE TEME IN SOCIOLOGIJA

K reproduciranju mokosredinega reda je poleg tradicionalnih sredstev (npr. cerkve)
nadzorovanja in oblikovanja spolno razline osebnostne identitete in drubene vloge posameznikov pomembno prispevala tudi druboslovna znanost. V prispevku bo na osnovi spolno
obutljive analize polstoletnega razvoja Fakultete za drubene vede Univerze v Ljubljani
predstavljeno postopno veplastno preobraanje te akademske ustanove (1961-2011: VPV,
VSPV, FSPN, FDV) od moke trdnjave in prevladujoe enospolnosti v ustvarjanju in
prenaanju znanstvenega znanja do zaetnega uravnoteenja po spolu. Ali, povedano z jezikom moko pristranske (male-biased)znanosti, kako so neresne teme in programi prikrito
in odkrito vdirali v polje iste znanstvenosti v izobraevanju in raziskovanju.

Predstavitev z vidika drubene neenakosti spolov bo usmerjena le na dve vpraanji: a)
kaken je poloaj ensk kot neposrednih udeleenk v znanstveno-raziskovalni in pedagoki
dejavnosti ter njihovo vkljuevanje v upravljanje in vodenje ustanove, in b) kako je drugi spol
upotevan in vkljuevan v samo izobraevanje (na vseh stopnjah) in raziskovanje. Medtem ko je
prvo vpraanje peree na vseh podrojih znanstvenega delovanja, je drugo posebej pomembno
na podroju druboslovja in humanistike, kajti prav na teh podrojih se ustvarjajo in prenaajo
28
PRODUKCIJA SOCIOLOKE VEDNOSTI

V NE-SOCIOLOKIH POLJIH: PRIMER PEF UL

eprav je Pedagoka fakulteta UL primarno usmerjena v produkcijo vednosti znotraj
polja edukacije in v formacijo bodoega uiteljstva ter nekaterih drugih profilov s podroij,
ki so temu blizu, je v njeni raziskovalni in pedagoki dejavnosti najti lepo tevilo sociolokih
vsebin. Tako ne presenea, da je eden izmed temeljnih predmetov tudija na tej fakulteti tudi
sociologija vzgoje. Sociologija edukacije, se tako na fakulteti kot v univerzitetnem prostoru v
Sloveniji iz leta v leto bolj razvija in krepi - pridobili smo nekaj novih doktorjev in doktoric
znanosti s tega podroja, habilitiranih profesoric in profesorjev, na nai fakulteti pa nastaja
tudi zbirka temeljnih razprav, v kateri izdajamo prevode temeljnih del s podroja edukacije
v njej tako lahko najdete tudi prevod Homo akademicus P. Bourdieuja in Razred, kodi in
nadzor B. Bernsteina, e izpostavim zgolj najbolj socioloko fokusirani deli. Na tem ozadju
nastajajo tudi raziskovalni projekti, ki so usmerjeni v vpraanja edukacijskih politik (vse do
vpraanja starih in novih racionalnosti edukacije); vpraanja pravinosti in enakosti v drubi
kot enega kljunih vpraanj sodobne edukacije; sodelujemo pa tudi v raziskovanju vpraanj
drubene konstrukcije spolnih identitet sodobnih drub od konstrukcije predsodkov na eni
do prilonosti za vejo enakost med spoloma na drugi strani.

NINA PERGER, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za drubene vede,

Center za socialno psihologijo, Ljubljana, Slovenija
nina.perger@fdv.uni-lj.si
SEKSIZEM IN VISOKOOLSKI PROSTOR:

SEKSIZEM V JEZIKU IN GOVORU

Rezultati dela kvalitativne raziskave, opravljene na eni izmed fakultet Univerze v Ljubljani
v okviru magistrskega dela Percepcija seksizma v visokoolskem prostoru, kaejo prisotnost
seksizma (tudi) v jeziku in govoru. Slednji se na ravni jezika kae skozi prevladujoo rabo
mokega slovninega spola kot generinega (v doloeni meri tudi pri samonaslavljanju ensk)
in preko rabe priimkov oseb, drubeno prepoznanih kot ensk, v svojilni obliki. V kontekstu
govornih dejanj se ob vzporednem obravnavanju prekritja formaliziranih pozicij moi visokoolskega prostora z androcentrinim drubenim redom in relativno privilegiranostjo oseb,
drubeno prepoznanih kot mokih, razkriva razmerje med pozicijami moi, iz njih izhajajoega
simbolnega kapitala ter svoboino pri produciranju govora ter razmerje med pojavi samo/
29
utianja oseb na nijih hierarhinih pozicijah v prepletu z relativno deprivilegiranostjo oseb,

drubeno prepoznanih kot ensk. Prevladujoe pojave seksizma v jeziku in govoru kontinuirano
spremljajo in izzivajo tudi taktike upiranja, ki z neposrednimi problematizacijami subtilnega
seksizma v jeziku in govoru destabilizirajo heteronormativnost in cisnormativnost obstojeega
drubenega reda, reproduciranega tudi s strukturiranostjo visokoolskega prostora kot spolno
zaznamovane in spol zaznamujoe institucije ter s habitualiziranostjo socialnih interakcij. Z
vpeljavo ne-seksistinih alternativ znotraj visokoolskega prostora z avtoriteto produciranja
vednosti se presegata androcentrinost jezika (uporaba enskega slovninega spola, raba spolno nevtralnih naslavljanj) in spolni binarizem (npr. z rabo podrtaja). Na podlagi specifik
(visokoolskega) prostora se tovrstnim nainom delovanja, izhajajoih iz ravni vsakdanjega
ivljenja (izven konteksa visokoolskega prostora), omogoa pridobivanje simbolne moi in
prepoznavnosti, s tem pa se krepijo tudi potenciali transformiranja jezika kot formaliziranega
koda, zaznamovanega s hetero- in cisnormativnostjo

JENNIE OLOFSSON, HUMlab, Ume University, Sweden;

Guest researcher at CSSS, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana
jennie.olofsson@umu.se
DID YOU MEAN: WHY ARE WOMEN CRANKY?

GOOGLE A MEANS OF INSCRIPTION,
A MEANS OF DE-INSCRIPTION?

This presentation explores the gendered implications of online information retrieval
processes, and the ways in which online search engines partake in creating and reproducing
gender stereotypes. While the primary function of search engines is to identify relevant content
and order the most pertinent results these search engines both influence what we see on the
Web, and are themselves influenced by the collective preferences of seekers, something that
is interesting not least from a gender perspective. Investigating the ways in which Googles
provision of functions such as instant search, auto complete suggestions and automatic
spelling corrections services works in tandem with gender stereotyping this presentation uses
Madeleine Akrichs (1992) notion of inscription. The provision of these services then, is part
of continuous processes of inscription, structuration and amplification, but also de-inscription
and submission.

DARJA TADI
darja_tadic@yahoo.com
kazni zapora opisujejo tudi mnoge druge posebnosti. Prva skupina teh posebnosti se nanaa na
pogoste ugotovitve o manjih naborih dostopnih storitev in slabih pogojih, v katerih enske
(v primerjavi z mokimi) prestajajo kazen zapora. Druga skupina posebnosti se nanaa na
odraze vsebin spolnih vlog v kontekstu, ko kazen zapora prestaja enska. e zapor razumemo
kot okno v najgloblja drubena nasprotja (Wacquant), potem lahko prav zapor nosi bogato
sporoilnost o tem, kako druba ustvarja (in ohranja) neenakost med spoli. Cilj prispevka je,
da spodbudi razmislek o tovrstni sporoilnosti zapora.

Posredni namen prispevka je tudi, da se v dobi (ponovnega) vraanja individualnih
teorij odklonskosti in patologizacije, opomni na pomemben prispevek, ki ga sociologija lahko
doprinese pri oblikovanju misli o zloinkah in zloincih.

IZA KRJANEC, Mednarodna podiplomska ola Joefa tefana,

Ljubljana, Slovenija
skrjanec.iza@gmail.com

ANA M. SOBOAN, Univerza v Ljubljani,

ana.sobocan@fsd.uni-lj.si

SENJA POLLAK, Intitut Joefa tefana, Ljubljana, Slovenija
senja.pollak@ijs.si
UPORABNIKE SPLETNE VSEBINE, SPOL IN NASILJE

Prispevek obravnava konstrukcijo in reprezentacije spolov v uporabnikih spletnih
vsebinah. V slovenskem (jezikovnem) kontekstu poznamo predvsem kvalitativne pristope
k navedeni tematiki, prispevek pa se s pomojo kvantitativne metode osredotoa na tipina
kolokacijska okolja binarnih besednih parov, vezanih na dva spola (npr. moki / enska), ter s
tem dopolnjuje tako tematsko podroje kot podroje korpusnega jezikoslovnega raziskovanja.
Kljub priakovanjem v zvezi z emancipatorinimi potenciali uporabnikih spletnih vsebin (ki
imajo npr. v primerih zavzemanja za drubeno pravinost lahko tudi mobilizacijski potencial),
je analiza kolokacij pokazala, da novi mediji pogosto reproducirajo, celo izumljajo nove oblike
neenakosti med spoloma, utrjujejo norme, vezane na spolni izraz in podpirajo tradicionalne
vloge in razmerja moi, vezana na posamezni spol. Analiza je npr. pokazala, da se z izrazi,
ki ponazarjajo enski spol v primerjavi s tistimi, ki ponazarjajo moki spol, veliko pogosteje
ali skoraj ekskluzivno veejo besede za opisovanje psihine in fizine viktimizacije, pa tudi
pasivnosti in objektivizacije.
ZAPOR IN NEENAKOST SPOLOV

Ena najbolj stalnih znailnosti odkrite kriminalitete je dejstvo, da so enske bistveno
manj prisotne v kriminaliteti in zato v veini drav po svetu predstavljajo tudi manji dele
med celotno zaprto populacijo. Poleg razlike v deleu ensk, to populacijo in njeno izkunjo
30
31
SEKCIJA EKONOMIJA IN DRUBA
Moderira: ALEKSANDRA KANJUO MRELA

Sodelujejo: RTOMIR ANDOLEK, NEVENKA ERNIGOJ SADAR,

JOICA ZAJC, MIROLJUB IGNJATOVI,

ALEKSANDRA KANJUO MRELA, BRANKO ILI,

ANDREJ KOHONT, ANTON KRAMBERGER,

DANA MESNER ANDOLEK, JANEZ TEBE, URA GOLOB,

KLEMENT PODNAR, MIROSLAV STANOJEVI

RTOMIR ANDOLEK, Univerza v Ljubljani,

Filozofska fakulteta, Ljubljana, Slovenija
crtomir.andolsek@gmail.com
KOMPRADORSKA BUROAZIJA V POSTSOCIALISTINIH DEELAH

RAZPRODAJA DRUBENE LASTNINE NA SLOVENSKEM

Prispevek se ukvarja s konceptom kompradorske buroazije in z literaturo razlinih
avtorjev ugotavlja obstoj slovenske kompradorske buroazije. Kot je znano, je tranzicijskim
dravam pertinentna vrsta strukturnih problemov, predpostavljeni teoretski aparat prispevka
pa problematizira specifini aspekt notranje in zunanje strukture tranzicijske drave kompradorsko buroazijo. Lastninski odnosi, mednarodna delitev dela in drubene formacije so
skozi priujo prispevek problematizirane v teoriji, s sestavljenim teoretskim aparatom pa
se poskuamo pribliati slovenski situaciji, ki je postsocialistina drava. Sestavljenemu teoretskemu aparatu zoperstavljamo slovenske avtorje, ki nam s podajanjem opaanj pomagajo
pri ugotavljanju lastninskih odnosov, gospodarske produkcije in pa drubene formacije. Po
opaanjih je slovenska druba, kljub nekaterim kljunim posebnostim delena formacije svoje
lastne kompradorske buroazije.

NEVENKA ERNIGOJ SADAR, Fakulteta za drubene vede,

Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
nevenka.cernigoj-sadar@fdv.uni-lj.si

JOICA ZAJC, Fakulteta za drubene vede,

jozica.zajc@fdv.uni-lj.si
KAKO ORGANIZACIJE SKRBIJO ZA ZAPOSLENE

V zaetku 21. stoletjase je kot protiute dolgotrajnemuin nepredvidljivemu deluter
tekmovalnosti zaela razvijati v organizacijah politika usklajevanja dela in ostalih podroij
ivljenja, ki naj bi vzpodbujalapozitivne oblike pronosti dela in ivljenja, skrb za specifine
skupine in dodatne programe poleg zakonsko doloenih. Skrb za zaposlene naj bi bil osnovni
32
cilj vsake organizacije (Hobson, 2014). Prispevek v povezavi z znailnostmi organizacij obravnava dodatne programepoleg zakonsko doloenih na podroju varstva otrok,za prekinitev
kariere,za prekinitev dela za izobraevanje/usposabljanje, pokojninski in programi zasebnega
zdravstvenega varstva ter pronost/ugodnosti po lastni izbiri zaposlenih. Skrb za specifine
skupine zaposlenih je obravnavana v kontekstu upravljanja z razlinostjo na podroju pridobivanja, usposabljanja ter kariernega napredovanja. Prispevek analizira razlike med letoma
2008 in 2014/15 na podatkih za Slovenijo iz mednarodne primerjalne tudije CRANET.

MIROLJUB IGNJATOVI, Fakulteta za drubene vede,

miroljub.ignjatovic@fdv.uni-lj.si

ALEKSANDRA KANJUO MRELA, Fakulteta za drubene vede,

aleksandra.kanjuo-mrcela@fdv.uni-lj.si
MULTIDIMENZIONALNA PREKARIZACIJA
TRGA DELOVNE SILE V SLOVENIJI

Poveevanje pronosti dela in zaposlovanja v zadnjem desetletju tudi v Sloveniji postaja
ena od pomembnih znailnosti sodobnih organizacij (Brewster in Larsen 2000, 125)in
drub ter pomembno vpliva na spreminjanje (poslabanje) poloaja zaposlenih v slovenski
drubi predvsem v smeri naraanja prekariata.

V prispevku eliva s predstavitvijo podatkov o individualnih delavcih/delavkah, spremembah na ravni institucionalnih akterjev (sindikati, delodajalci in drava) ter kadrovskih
praksah prispevati k razumevanju veplastnega nastajanja za veino delavstva neugodnih
delovnih in zaposlitvenih razmer. Prav tako eliva, s pomojo podatkov mednarodne raziskave CRANET, izvesti primerjalno analizo sprememb v slovenskih velikih organizacijah na
podroju fleksibilizacije zaposlovanja ter ugotoviti ali te spremembe skupaj z HRM praksami
na tem podroju gredo v smeri razvoja koncepta druini in posamezniku prijaznega podjetja,
oziroma kako so te spremembe vplivale na poloaj zaposlenih.

BRANKO ILI, Fakulteta za drubene vede,

branko.ilic@fdv.uni-lj.si
INTENZIVNOST INOVACIJSKE KONKURENCE IN SPODBUJANJE

INOVATIVNOSTI SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
V (POST)KRIZNEM OBDOBJU

Gospodarska kriza, iz katere slovensko gospodarstvo postopno izhaja, je zaostrila vpraanje nainov zasledovanja konkurennosti v slovenskih organizacijah. To velja e zlasti za
tiste, ki so preteno usmerjene na svetovni trg, na katerem se sooajo z intenzivno globalno
33
inovacijsko konkurenco. Eden izmed nainov ohranjanja konkurennosti oziroma iskanja

konkurenne prednosti, na katerega se v prispevku osredotoamo, je spodbujanje inovativnosti na vseh ravneh organizacije, kar se lahko dosee tudi z oblikovanjem ustreznega sistema
nagrajevanja zaposlenih.

Na osnovi podatkov skuamo verificirati tezo, da je kriza zaostrila pogoje poslovanja,
potisnila organizacije v strokovno optimizacijo in jih med drugim prisilila ali spodbudila
k viji stopnji inovativnosti kot doslej. Ta naj bi se kazala v veji intenzivnosti ustvarjanja
produktnih in procesnih inovacij. Obenem naj bi vplivala na prilagoditev sistema denarnega
in nedenarnega nagrajevanja v smeri veje fleksibilnosti, nagrajevanja uporabnih idej in
konkretnih inovativnih dosekov.

ANDREJ KOHONT, Univerza v Ljubljani,

andrej.kohont@fdv.uni-lj.si
SO IZVOZNIKI GONILNA SILA RAZVOJA

TUDI NA KADROVSKEM PODROJU?

Faze internacionalizacije(Adler in Ghadar 1990; Barlett in Ghoshal 1989)oblikujejo
nabor kadrovskih politik in praks.V prispevku se osredotoamo na slovenske izvoznike. Ti
predstavljajo relativno majhen, vendar vitalen del slovenskega gospodarstva in delujejo v razlinih fazah internacionalizacije.V analizi na temelju slovenskih podatkov Cranet 2001-2015
primerjamo prakse MV v podjetjih, ki delujejo na slovenskem trgu in tistih, ki so usmerjena
tuje trge. Ker internacionalizacija poslovanja zahteva bolj strateko in vplivno vlogo oddelka
MV (Paauwe in Farndale 2013,Brewster 2012,Kohont 2012, Novicevic in Harvey2001,Scullion in Starkey 2000) predvidevamo, da z naraanjem stopnje internacionalizacije tudi
pri slovenskih izvoznikih raste strateka naravnanost MV in s tem prilagodljivost na internacionalizacijo. So izvozniki, gonilna sila slovenskega gospodarstva,gonilna sila razvoja tudi
na podroju MV?

ANTON KRAMBERGER, Univerza v Ljubljani,

anton.kramberger@fdv.uni-lj.si
bljenih UV praks v dravah EU (CRANET podatki; leta 2004-2008-2014) razkrije vzpon

mednarodne dualnosti tipa center-periferija: severozahod EU z naprednejimi praksami UV
(tim. high-road HRM) e vedno spodbuja post-fordistino inovativnost ter uspenosti organizacij ipd., doim se juni in vzhodni predeli EU preteno pretvarjajo v cenene dobavitelje
tujim sistemom, ob uporabi manj zahtevnih fordistinih praks UV (tim. low-road HRM).
Slovenija se nagiba k slednji skupini. Zanimivost: nastajajoa noveja delitev dela v EU je le
deloma komplementarna segmentiranju trgov dela po posameznih dravah.

DANA MESNER ANDOLEK, Fakulteta za drubene vede,

dana.mesner-andolsek@fdv.uni-lj.si

JANEZ TEBE, Fakulteta za drubene vede,

janez.stebe@fdv.uni-lj.si
PRENOS KADROVSKE FUNKCIJE NA LINIJSKE VODJE

IN OHRANJANJE STRATEKOSTI UPRAVLJANJA
LOVEKIH VIROV

Priujoi prispevek prikazuje proces devolucije v slovenskih organizacijah. Devolucija
pomeni prenos posameznih nalog kadrovske dejavnosti v organizacijah na linijske oziroma
neposredne vodje. Ta proces se obiajno povezuje z obratnim procesom, ki kadrovsko funkcijo
v organizacijah integrira na strateko raven odloanja. Analiza teh dveh medsebojno povezanih
procesov je pomembna, saj sta indikatorja pomembnosti in razvitosti kadrovske funkcije ter
njene vloge in pomena. Koliko organizacije v Sloveniji e razumejo in realizirajo tolikokrat
poudarjeno vlogo razvoja zaposlenih in t.i. lovekega kapitala, se najbolje vidi v stratekosti
kadrovske funkcije.

Analiza slovenskih organizacij vkljuenih v raziskavo Cranet 2015 skua ugotoviti do
kam je proces napredoval in kakni problemi so povezani z njim.

Rezultati kaejo, da se po eni strani krepi vloga kadrovskih strokovnjakov na razlinih
podrojih odloanja v zadnjih desetih letih, vendar je prisotnost kadrovskih strokovnjakov v
stratekih telesih manja kot je bila v preteklosti.
PRIMERJAVA PRAKS UKVARJANJA Z LJUDMI (UV)

V EU PO LETU 2004

Po letu 2004 v EU prihaja do vejih strukturnih sprememb. Trne organizacije se prilagajajo vejemu strokovnemu pritisku ezmejne konkurence, politini aparati drav pa, s
korekcijami svojih socialnih modelov, na drugane cilje dravnih proraunov. Kljub sorodnim
instrumentom (ciljni prorauni, lastnika konsolidacija, investicije, tehnoloke posodobitve,
finanna podpora idr.) so izidi po dravah razlini, z nesluajnimi vzorci. Primerjava upora34
35

URA GOLOB, Fakulteta za drubene vede,

ursa.golob@fdv.uni-lj.si

KLEMENT PODNAR, Fakulteta za drubene vede,

klement.podnar@fdv.uni-lj.si
KOMUNICIRANJE MED PODREJENIMI

IN NADREJENIMI V SLOVENSKIH PODJETJIH

V prispevku, ki temelji na deskriptivni analizi, se avtorja osredotoata na oblike
vertikalnega komuniciranja in na njihov pomen v organizaciji. S pomojo CRANET baze
analizirata prakse komuniciranja med podrejenimi in nadrejenimi. V prvem delu prispevek
obravnava podatke o tem, na kaken nain nadrejeni komunicirajo s svojimi podrejenimi in
obratno. Aktualne prakse, ki prevladujejo v slovenskih organizacijah, primerjata s preteklimi
in se spraujeta ali je vertikalno komuniciranje v organizacijah e vedno slovenski problem. V
drugem delu prispevka avtorja preverjata povezanost oblik komuniciranja med nadrejenimi
in podrejenimi z vidiki (ne)zadovoljstva zaposlenih, ki se kaejo skozi oceno produktivnosti
in absentizma.

MIROSLAV STANOJEVI, Fakulteta za drubene vede,

miroslav.stanojevic@fdv-uni-lj.si
DEMONTAA KOLEKTIVNIH DELOVNIH RAZMERIJ V SLOVENIJI?

Kljune institucije kolektivnih delovnih razmerij so (sorazmerno moni) sindikati,
nad-podjetnika kolektivna pogajanja, mehanizem socialnega sporazumevanja na makro
ravni (neo-korporativizem) ter varna / stabilna zaposlitev.

Podatki zbrani s CRANET raziskavami (2001 in 2015) se ujemajo s podatki javnomnenjskih raziskav, ki jih sistematino izvaja CRJM: v preteklem desetletju so se sindikati
sooili z dramatinim upadom lanstva. Ta upad implicira upad njihove pogajalske moi ter,
posledino, erozijo (sistema) kolektivnih delovnih razmerij.Po podatkih zbranih z najnovejo
CRANET raziskavo v etrtini (25.6%) vseh organizacij je stopnja sindikaliziranosti visoka
(presega 51%), v etrtini (24.3%) pa zmerna (je med 26-50%). V primerjavi z ugotovitvami
iz raziskave iz leta 2004 je to radikalna sprememba, saj je bila leta 2004 v ve kot polovici
(57.8%) vseh raziskovanih organizacij stopnja sindikaliziranost visoka oz. je presegala 51%.
36
SEKCIJA ZA VPRAANJE DRUBENE BLAGINJE
Moderira: MAA FILIPOVI HRAST

Sodelujejo: TATJANA RAKAR, TOMA DEELAN, MATIC KAVI,

MAJDA PAHOR, SRNA MANDI, ZDENKA ADL, MARTINA TRBANC

TATJANA RAKAR, Fakulteta za drubene vede,

tatjana.rakar@fdv.uni-lj.si

TOMA DEELAN, Fakulteta za drubene vede,

tomaz.dezelan@fdv.uni-lj.si
OPOLNOMOENJE MLADINE: POTENCIAL MLADINSKEGA

SEKTORJA IN MLADINSKIH ORGANIZACIJ

V lanku bomo s pomojo podatkovmednarodne raziskave CIVICUS Indeks civilne
drube (Rakar in drugi, 2011) analizirali na kaken nain lahko civilnodrubene organizacije v
Slovenijis pomojo krepitve civilnega dialoga prispevajo k opolnomoenju razlinih drubenih
skupini s posebnim poudarkom na mladih. Za zgled lahko vzamemo primer skandinavskih
drav, s katerimi smo si podobni v razvitosti sektorja civilne drube, glede na temeljne znailnosti sektorja in njegovo vlogo v sistemu blaginje. Nasprotno pa se razlikujemo po tem, da
imajo v skandinavskem sistemu blaginje civilno drubene organizacije pomembno vlogo kot
posrednike strukture oziroma glasnice tistih skupin, katerih potrebe ostajajo nezadovoljene,
znailna je visoka stopnja civilnega dialoga in civilnodrubene organizacije so dobro integrirane
v oblikovanje javnih politik in procese odloanja. V Sloveniji pa nasprotno raziskave kaejo, da
imajo civilno drubene organizacije sicer naelno podporo vlade, so celo povabljene v pripravo
politik, vendar pa politina raven e vedno ne razume v em je dejanska vloga civilnodrubenih organizacij in kako lahko prispevajo k drubeni blaginji in koheziji. Smo e vedno v
fazi oblikovanja zametka strukture za dejansko izvajanje civilnega dialoga in takoostaja jasno
razhajanje med aktivnostjo civilne drube in njenim vplivom v drubi in dravi. S pomojo
analize podatkov civilno drubenega dialoga v Sloveniji, s posebnim poudarkom na vlogi in
vplivu mladinskih organizacij, bomo poskuali Slovenijo umestiti v prevladujoi model odnosa
med civilnodrubenimi organizacijami in dravo ter v tem kontekstu tudi oceniti potencial za
opolnomoenje drubene skupine mladih, ki je v zadnjem obdobju prav zaradi neustreznosti
nekaterih javnih politik podvrena visoki drubeno-ekonomski deprivaciji.
37

MATIC KAVI, Zdravstvena fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
matic.kavcic@zf.uni-lj.si

MAJDA PAHOR, Zdravstvena fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
majda.pahor@zf.uni-lj.si
ODNOSNI VPLIVI NA ZDRAVJE V OKVIRU SOSESKE IN SKUPNOSTI

V soseskah ivijo ljudje v razlinih medsebojnih odnosih. Znailnosti medsebojnih
odnosov in znailnosti zdravja so lahko povezane. V lanku bomo najprej z empirinimi podatki opisali stanje na vzorcu, ki predstavlja vestanovanjske sosedske skupnosti v Ljubljani.
Nato elimo preveriti, ali so slabi odnosi v skupnosti povezani s slabim zdravjem. Ugotavljali bomo, ali obstajajo razlike med tistimi z zdravstvenimi teavami in tistimi brez, glede
na njihovo opolnomoenost v soseski. Prav tako bomo raziskali morebitno povezanost med
raznovrstnimi teavami v sosedski skupnosti in zdravjem njenih prebivalcev. e izkljuimo
vpliv znanih dejavnikov zdravja, kot sta izobrazba in starost, bi lahko iz preostalih razlik v
povezavi z znailnostmi opolnomoenja sklepali na odnosne dejavnike zdravja.

SRNA MANDI, Fakulteta za drubene vede,

srna.mandic@fdv.uni-lj.si
IBKA OSNOVA OPOLNOMOANJA V SLOVENSKI POPULACIJI

IN MEDNARODNA PRIMERJAVA

Opolnomoanje sodi med noveje koncepte, ki obravnavajo drubeno mo. En od
vidikov tega koncepta problematizira neenakost v dostopu do virov moi in se usmerja k
nainom krepitve moi skupin in posameznikov, ki so sicer prikrajani. Poleg tega vidika
pa koncept govori tudi o transformativnem potencialu opolnomoanja kot prakse vnaanja
inovacij v drubo in to specifinona osnovi povezovanja in sodelovanja akterjev. V prispevku
najprej obravnavamo nekaj vpraanj, pomembnih za empirino raziskovanje opolnomoanja,
glavnina prispevka pa je namenjena mednarodno-primerjalni analizi osnove za opolnomoanje, kot jih na ravni posameznikov beleijo podatki Slovenskega javnega mnenja. Na koncu
odpremo vpraanje monih razlogov za to, da so ti pogoji v slovenski populaciji manj prisotni
kot v veini drugih drav.
38

ZDENKA ADL, Fakulteta za drubene vede,

zdenka.sadl@fdv.uni-lj.si
DRUBENA (NE)ENAKOST SKOZI

PERSPEKTIVO EMOCIONALNIH RELACIJ

Prispevek izhaja iz feministino-inspiriranih tudij skrbstvenega dela po eni strani in iz
novejega vala raziskav novih oblik dela v post-industrijskih drubah po drugi ter jih obravnava
kot spodbuden okvir za oblikovanje novih, manjkajoih kategorij v raziskovanju produkcije
in reprodukcije drubene neenakosti ter opolnomoenja.

MARTINA TRBANC, Intitut RS za socialno varstvo, Ljubljana, Slovenija
martina.trbanc@guest.arnes.si
PROUEVANJE SOCIALNEGA POLOAJA V SLOVENIJI

Na Intitutu RS za socialno varstvo smo tudijo o socialnem poloaju v Sloveniji prvi
izvedli v letu 2014. Njen namen je bil pripraviti celovit pregled socialnega poloaja posameznikov in druin v Sloveniji v letih 2013 in 2014 v primerjavi z njihovim poloajem v letih
od zaetka ekonomske krize oz. tudi pred krizo. V tudiji smo uporabili kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih pristopov in podatke na makro, mezzo in mikro nivoju, z namenom
podati celovit pregled in opozoriti na spremembe, ki se morda v statistinih podatkih e ne
odraajo, jih pa zaznavajo institucije in organizacije, ki prihajajo v stik z ljudmi v stiski. Poleg
tega je tudija umeena v policy kontekst, v smislu,da podatke o socialnem poloaju povezujemo s politikami in ukrepi zadnjih let in vsaj okvirno ocenjujemo njihove uinke. Pojem
socialni poloaj v tudiji razumemo v povezavi s preuevanjem socialnih neenakosti v drubi
oz. neenakosti v kvaliteti ivljenja ljudi. Pojem smo sicer opredelili predvsem skozi njegove
materialne vidike, torej dohodkovni poloaj, materialno blaginjo, materialno prikrajanost,
tveganje za revino in socialno izkljuenost, ter dejavnike, ki nanj vplivajo, vendar nameravamo v prihodnje ve pozornosti nameniti tudi nematerialnim vidikom socialnega poloaja.
Predstavitev tudije se bo osredotoila na kljune ugotovitve in poudarke, ki so se izluiliskozi
tudijo in se nanaajo na socialni razvoj in spremembe socialne strukture v Sloveniji tervpliv
politik (ukrepov) na to. Hkrati ugotovitve tudi odpirajo nekatera vpraanja glede prihodnjega
socialnega razvoja Slovenije in usmeritev socialne politike ter socialne drave nasploh.
39
TUDENTSKA SEKCIJA
Moderira: KLEMEN PLOTAJNER
ZAPISKI
Sodelujejo: ELA MEH, MOJCA PAJNIK, ERIK VALENI

Begunska kriza ali kriza Zahoda: Analiza diskurzov, praks in uinkov produkcije beguncev
Medijski in politini diskurz, prakse policije in mejnih reimov, taktike in strategije azilantskih postopkov iz aktivnih subjektov svobodnega gibanja proizvajajo dehumanizirane in
objektivizirane begunce, ki so nato v naslednjem koraku dojeti kot nemona rtev ali pretea
gronja. Diskurzivni postopki in disciplinarne tehnike proizvodnje ljudi kot beguncev v
svojih modusih delovanja spominjajo na prijeme, ki se jih oblastne strukture posluujejo pri
dehumanizaciji vseh marginaliziranih in aktiviranih skupinah. Metode govora in upravljanja z
begunci so metode oblasti, ki se hitro selijo po drubi in lahko e naslednji trenutek prijemajo
druga telesa, skupine ali drubene podsisteme. Zato bo nain govora in razreevanja vpraanja svobodnega gibanja ljudi odloilno vplival na razvoj drub, predvsem pa na potencial in
mo polj svobode znotraj njih.V tudentski sekciji bomo poskuali misliti ta vpraanja in
iskali kritine vpoglede ter analize. Prek skupinskega dialoga bomo premiljali povezave med
oblastnim naslavljanjem beguncev in drugih kategorij ljudi. Cilj premiljevnja pa bo predvsem
v iskanju nainov zoperstavljanja produkciji objektov iz subjektov.
40
41
42
43

Međunarodni Susret Sociologa

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Međunarodni Susret Sociologa

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

www.sociolosko-drustvo.

Meeting on the 50 th Anniversary

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUBE

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO

SLOVENSKO SOCIOLOKO SREANJE 2015

Slovensko socioloko sreanje 2015

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUBE

Slovensko socioloko sreanje 2015

FRIDAY, 6TH NOVEMBER

SATURDAY, 7TH NOVEMBER

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUBE

Slovensko socioloko sreanje 2015

SLOVENSKA SOCIOLOGIJA IN SSD: 1965 - 2015

Pogovor vodita: NIKO TO IN MACA JOGAN

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUBE

PLENARY SESSION: CRAIG CALHOUN, LSE,

SOCIOLOGY AND THE CHALLENGES OF THE 21ST CENTURY

POGOVOR: KDO SPLOH POTREBUJE SOCIOLOGIJO

Pogovor vodi: JELENA ALEKSI

Sodelujejo: METODA DODI - FIKFAK, MIHA LOBNIK,

Moderira: ALE RNI

MACA JOGAN, Univerza v Ljubljani,

LJUBEZEN (SVETEGA DUHA) IN DRUBENA DEZINTEGRACIJA

Slovensko socioloko sreanje 2015

DINKA MARINOVI JEROLIMOV,

ATHEIST BUS CAMPAIGN IN CROATIA - ONE-DAY STAND

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUBE

portoraspecific chosen messagewasclumsy and offendedthe feelingsof believers in some way?

TEORIJA IN PRAKSA SLOVENSKE SOCIOLOGIJE RELIGIJE

IDEOLOKI POMEN REGISTRACIJE VERSKIH ENTITET V EVROPI

Slovensko socioloko sreanje 2015

O RAZMERJIH MED TEORETSKO-ANALITINIMI

SEKCIJA ZA SOCIOLOGIJO ZNANOSTI

Moderira: FRANC MALI

Sodelujejo: BERNHARD WIESER, IGOR PRIBAC, JENNIE OLOFSSON,

DRUBENO ODGOVORNI RAZVOJ NOVIH NAPREDNIH

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUBE

THE ROLE OF THE SOCIAL SCIENTIST

THE REPUBLIC OF SLOVENIA NATIONAL MEDICAL

Slovensko socioloko sreanje 2015

THE ENTIRE EDIFICE OF NEW COMMUNICATION TECHNOLOGY

NETWORKS - THE MISSING LINK IN UNDERSTANDING

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUBE

Sector in Scotland as an example of a high-tech sector in structural transition from classical

SOCIAL SHAPING OF TECHNOLOGY IMPACT OF THE CONCEPT IN SLOVENIA

Slovensko socioloko sreanje 2015

WHY IS NEEDED THE SOCIAL RESPONSIBLE DISCOURSE

THE CHALLANGES OF MASSIVE OPEN ONLINE COURSES (MOOC)

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUBE

Moderira: MILICA ANTI GABER

MULTI-PERSPECTIVENESS AND DISCIPLINARY IDENTITY OF

Slovensko socioloko sreanje 2015

theoretical, methodological) at which interdisciplinary cooperation emerges; e) what sociology

TEACHING SOCIETY? LOOKING FOR NEW WAYS

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUBE

YUGOSLAV SOCIOLOGISTS BETWEEN PRODUCING KNOWLEDGE

Slovensko socioloko sreanje 2015

THE SOCIOLOGICAL POLITICS OF KNOWLEDGE:

EUROPEANIZATION OF SOCIOLOGY IN SLOVENIA

SOCIOLOGIJA MED PRODUKCIJO VEDNOSTI IN SO-OBLIKOVANJEM DRUBE

cognitive conditions of scientific knowledge production. Methodically, our mixed-methods

SILVA MENARI, Zagreb, Croatia

SOCIOLOGY: RESPONSIBILITY AND KNOWLEDGE