Ob izidu 8.

tevilke revije Povej

Govor je vrlina, ki dvigne ljudi nad ostala iva bitja. Govor omogoa na
socialni, kulturni in vsestranski napredek. Beseda je tista, ki nas zbliuje,
nam naredi lep dan, da se poutimo ljubljene, zadovoljne ali pa nas
razdvaja. Brez govora smo kot mlin brez vode, smo izolirani, vase zaprti,
na robu ivljenjskih funkcij, kar se vse odraa na naem celostnem zdravju.
Osnovni namen drutva je pomagati osebam z govornojezikovnimi
motnjami, da se uspeno vkljuujejo v vzgojno-izobraevalni program,
delovno in vsesplono ivljenjsko okolje. Uporabnikom in lanom nudi
drutvo psiholoko oporo, uspeno govorno komunikacijo in to zlasti na
podrojih, ki jih v rednih terapijskih obravnavah ni mogoe razvijati.
Uporabniki naih storitev utrjujejo priuene tehnike govora in tako razvijajo
pozitivno samopodobo.
Drutvo je prvo in edino, enovito drutvo v Sloveniji, ki nudi strokovno
pomo osebam z govorno jezikovnimi motnjami v vseh starostnih obdobjih
in vedno pogosteje z dodatnimi motnjami na celotnem podroju
celovitosti posameznika, njihovim svojcem, prijateljem in vsem, ki jih
zanima tovrstna problematika. V okviru svojega lanstva in simpatizerjev
zdruuje osebe z govorno jezikovnimi motnjami, strokovnjake iz razlinih
podroij, pediater, zdravnik, zdravnik druinske medicine, logoped,
nevrolog, otorinolaringolog, avdiometrist, psiholog, pedopsihiater,
psihiater, fiziater, fizioterapevt, specialni pedagog, socialni delavec,
vzgojitelj, uitelj, stare in svojce oseb z GJM in vse, ki potrebujejo pomo
Drutva oziroma elijo delovati v njem. Drutvo ima status humanitarne
organizacije in deluje v javnem interesu.
Ustanovljeno je bilo 30. junija 1987 in deluje na celotnem podroju
Slovenije.
Drutvo predstavlja specifien in specialen pristop pri nudenju
pomoi uporabnikom, saj v veini primerov ne gre samo za pomo
na verbalno-jezikovnem podroju, temve se problematika odraa
na fiziolokem, telesnem, emocionalnem, psiholokem in
socialnem podroju lovekovega ivljenja.
Veino spodaj natetih programov Drutvo izvaja e ve kot 27 let v
najetem prostoru Zavoda za gluhe in naglune v Ljubljani, Vojkova 74.
Prostorska stiska se vsako leto z naraanjem tevila uporabnikov
poveuje.

1. PROGAM
Pomo pri govorno-jezikovnem
usposabljanju celovit pristop
Najpogosteje se uporabniki zglasijo na sedeu Drutva, nekateri se
predhodno naroijo preko e-pote, redkeje po telefonu, veinoma kliejo

njihovi stari, svojci, prijatelji uitelji in drugi, saj zaradi teav v govornojezikovni komunikaciji in nizke samopodobe tega niso sposobni sami.
Napiejo vlogo za obravnavo in izrpen ivljenjepis. Anamnestine
podatke dopolni logoped in pridobi e vse str. izvide, ki so potrebni za
natanno diagnozo.
Prvi pregled, govorni status in ostala
opaanja, kri obrazne muskulature , sogibi rok, nog itd so vedno posneti
s kamero.
Obiajno se na govorne motnje lahko naveejo e motnje sluha, vedenja,
duevne manj razvitosti, cerebralna paraliza, invalidnost, torej pokodbe
centralnega ivnega sistema itd, pri posameznih primerih pa se pojavijo
tudi visoko nadpovprene intelektualne sposobnosti. Glede na vse
navedeno je za uporabnika idealno, da ima glavni nosilec rehabilitacije
znanja in izkunje s podroja medicine, logopedije in psihologije oziroma si
pridobi ekipo ustreznih strokovnjakov. Rehabilitacija je uinkovita takrat, ko
se uskladi dobra metoda z motiviranim obravnavancem in izkuenim
terapevtom.
Metoda dela je sestavljena iz treh stopenj obravnave, v vsaki so
izbrane tehnike, ki se prilagajajo posamezniku glede na njegove specifine
potrebe in sposobnosti. V prvi stopnji se izvajajo tehnike pravilnega
dihanja, vaje koncentracije, ritma in tempa govora, vaje specializacije, vaje
za izgovor kritinih glasov, vaje intonacije, vaje artikulacije, vaje motorike,
vaje sproanja itd. Priblino po treh mesecih, ko je doseen viden, slien
napredek, uporabnik naredi izpit pred terapevtom in vsaj dvema
rehabilitiranima uporabnikoma. Vse tehnike utrjuje vsak dan in vse
belei v terapijski dnevnik, ki je v prvi stopnji rdee barve-mo,
energija, odlonost, bojna poti do uspeha. Poleg terapijskega dnevnika
potrebuje posameznik e tehnini svinnik, toparico, ogledalo, radirko,
lahko tudi ksilofon oz. ustrezen av. posnetek intonacije tonske lestvice.
Izjemnega pomena so vaje motorike- motorina spretnost je pogoj za
dobro govorno spretnost. V drugi stopnji obravnave je dnevnik modre
barve-modrost, umirjenost. Dodajo se vaje branja izbranih besedil.
Obvezno berilo Most do Antike, Jecljam-'Si mi kos Sem si kos', Slovenske
bajke in pripovedke, olsko gradivo, poezija itd. Sledijo vaje obnavljanja
prebranega teksta, vaje abstrakcije, vaje fantazije, irjenje besednega
zaklada itd.
V tretji stopnji obravnave je terapijski dnevnik zelene barve-soitje
z okoljem, zdravjeDopolnitev vaj z govornimi nastopi, utrjevanje
nauenih tehnik v spontanem govoru, dramatizacija kritinih situacij npr.
telefoniranje, izpit, kupovanje, naroanje, predstavljanje. Preverimo
uspenost nauenih tehnik in sledi priprava za prostovoljno pomo novim
uporabnikom. Najbolja motivacija so uspeno rehabilitirani uporabniki in
seveda njihovi avdiovizualni posnetki pred zaetkom obravnave.
Za organizacijsko in strokovno vodenje je odgovorna Vlasta Podbrenik,
prof. def. logoped -surdopedagog. Na ustanovi William Glasser Institute je
pridobila certifikat iz realitetne terapije. Ministrstvo za olstvo in port ji je
podelilo naziv- svetnik, imenovana je bila tudi v rep. maturitetno komisijo
za dijake s posebnimi potrebami- za osebe z GJM. Specialna znanja za delo
z osebami, ki jecljajo je pridobila na Zavodu za psihofizioloke i govorne
poremeaje v Beogradu pri prof. Dr. Cvetku Brajoviu. Metodo je s kolegi
dopolnila z lastnimi izkunjami in znanjem-Vlaja- vsestransko aktiviranje

oseb, ki jecljajo v adaptaciji na okolje. Od leta 1973 je bila zaposlena na

Zavodu za gluhe in naglune v Ljubljani. Leta 1987 je s pomojo
zanesenjakov ustanovila Drutvo za pomo osebam z govornimi motnjamiVilko Mazi Aktivno sodeluje na domaem in mednarodnem prostoru na
podroju problematike oseb z GJM-zlasti jecljanjem. Je soavtorica
didaktinega kompleta Z voljo do Demostena in avtorica knjige Jecljam!
Si mi kos?-Sem si kos?, ki je prva knjiga na to temo v slovenini po letu
1935.
Je tudi idejni in organizacijski vodja knjige Duice Kunaver-Z lepim
vedenjem v lepe ase, ki je napisana prvi tudi v slovenskem znakovnem
jeziku ter abstrahirane verzije prvega slovenskega romana, Jurievega
Desetega Brata, v slovenski in angleki izvedbi.
Revija Povej
izhaja na njeno pobudo e osmo leto.
V letu 2014 smo poleg nudenja pomoi pri govorno-jezikovnem
usposabljanju organizirali in izvedli tiri predavanja prof. Duice Kunaver
na temo ljudske ege in obiaji, antine zgodbe, prednovoletni as in
evropske pripovedke. Teaj retorike je potekal v dveh delih in sicer
nebesedna in besedna komunikacija, kako se znebiti treme pred govorom
in javnim nastopanjem, kako uspeno javno nastopati. V tem programu je
tudi uspeno nastopila dramska skupina in pevski zbor na Obnem zboru
drutva.
2. PROGRAM Vaje govora, obnaanja in socialnih vein v naravnem okolju
Program se izvaja e ve kot 27 let po letnem delovnem nartu drutva.
Program izvajamo izven Slovenije in v domaem okolju na terenu (izven
prostorov drutva). Nauene govorne tehnike posameznik iz zaprtih
prostorov drutva prenese v realne ivljenjske situacije. Obiskujemo:
poto, banko, trnicotrgovine itd. Veina ljudi si ne predstavlja neizmerne
stiske oseb z GJM, zlasti jecljanjem pri osnovnih vsakodnevnih situacijah, ki
zahtevajo verbalni govor. Zapeljemo se po nai lepi domovini z avtobusom
v katerem mora biti obvezno odlien mikrofon in ozvoenje. Osebe z GJM
in tudi ostali udeleenci nastopajo pred mnoico ( v avtobusu je do 50
oseb), mikrofonom, pred kamero berejo neznano besedilo ali se
preizkuajo v vlogi turistinega vodia. Vaje, organizirane izven meja
nae lepe domovine, imajo namen preizkusiti verbalno komunikacijo in
obnaanje v tujem, neznanem okolju. Ta preizkunja lahko poteka tudi ve
dni, saj se ne preizkua samo govor, temve tudi vse ostale oblike
posameznikovega vedenja kot je telesno poutje emocije, razmiljanje,
dejavnost
Organizacijski in strokovni vodja je Ilija Antolovi, univ. dipl. ing. org.
prometa, oec.
Ilija je dolgoletni aktivni lan in podpornik drutva,
izreden humanist, vsestransko razgledana in energijsko mona osebnost. S
svojo odlino retoriko in duhovitostjo je idealen vzor identifikacije osebam
s teavami pri verbalni komunikaciji, obnaanju in socializaciji. Vaje govora

in obnaanja smo tudi v tem letu zaeli s tradicionalnim pohodom po

Jurievi poti od Vinje gore do Muljave. V letu 2014 smo obiskali e
naslednje kraje: marna gora, Bled-Radovljica, ivalski vrt, Novo mesto,
Trst in novoletno Ljubljano.
3. PROGRAM: Skupine za samopomo
Izvaja se e 27 let, v prostorih drutva, vedno pod nadzorom in strokovnim
vodstvom logopeda (ali psihologa) in sicer: ob torkih ter ob sredah in
etrtkih. Vodje skupin in uporabniki so iz cele Slovenije. Poudariti je treba,
da so vodje skupin uporabniki, ki so uspeno konali logopedsko
obravnavo in v tolikni meri izboljali svoj govor, da lahko pomagajo
drugim uporabnikom, ki so ele na zaetku.
Imeli smo 12 skupin na mesec ali 120 skupin na leto (v povpreju so 4
osebe v 1 skupini).
Vodja programa, mag. Marjeta lebnik
Marjeta je po uspeno zakljueni rehabilitaciji, po 65. letu starosti, odlien
primer vztrajnosti in motivacija novim uporabnikom z GJM, zlasti jecljanjem
(tukaj imamo svetel primer medgeneracijskega sodelovanja).

4. PROGRAM: Informiranje javnosti ozaveanje javnosti,

pridobivanje empatije in razumevanje problematike oseb z GJM.
Program se izvaja e 27 let.
Izdaja brour, zloenk, knjig, revije Povej, delovnega koledarja z nartom
letnih aktivnosti drutvanastopi v pisnih medijih in RTV
Vodja programa, Vlasta Podbrenik, prof. def. logopedinja
Predavanja za delavke drutva 'SOS telefon' v Ljubljani in Celju. Predavanje
za mobilne logopede ZGNL, nastop na radiu Expres ob mednarodnem
dnevu jecljanja (22.10.) Nastop na radiu SLO 1-svetovalni servis, lanek o
dejavnosti drutva, objavljen v Slovenskih novicah-priloga Zdravje.
Dejavnosti drutva smo tudi letos predstavili na trnici prostovoljstva na
Pedagoki fakulteti. Naa knjiga Jecljam! Si mi kos?-Sem si kos? je bila
predstavljena na knjinem sejmu v Cankarjevem domu. Tudi to leto smo
sodelovali v akciji naj prostovoljec leta. Izdali smo revijo Povej t. 7 in
pripravili gradivo za naslednjo tevilko.
5. PROGRAM: Mladinski tabor- Ankaran.
Program se izvaja e 20 let, na razlinih krajih Slovenije, vendar samo tam,
kjer je na voljo ustrezen prostor za vaje (sejna soba, dvorana ipd).
Obravnava v letu 2014 je potekala strnjeno tiri dni. Izvedena so bila
tevilna predavanja, delavnice, vaje retorike, vaje za psihofizino kondicijo,

vonja s kolesi, ogled mest: Koper, Izola, Portoro, Piran, Ankaran Vsak
uporabnik je bil ves as strokovno voden in obravnavan individualno in v
skupini. Vse aktivnosti so bile posnete z video kamero, da smo lahko podali
subjektivno in objektivno oceno uspenosti metode dela, obravnavanca in
terapevta.
Vodja programa, Georgij Done. dr. veterinarske medicine
Georgij izkazuje veliko pripadnost drutvu Vilko Mazi. Z uspeno lastno
rehabilitacijo in aktivnostjo v Drutvu spodbuja nove uporabnike k dosegu
zastavljenega cilja.
Zdravo, veselo, korajno, uspeno in z lepimi besedami obloeno novo leto
2015 vam eli
Vaa predsednica drutva Vilko
Mazi.
Vlasta Podbrenik, prof. def.
logopedinja