PSIHOLOGIJATA NA EFIKASNATA NASTAVA

I NEJZINITE KOMPONENTI
INTERAKCIJATA, PROFESOR-U^ENIK, SOCIJALNA I EMOCIONALNA ATMOSVERA VO
PARALELKATA, ATMOSVERA NA NATPREVAR I SORABOTKA/

Definirawe na efikasnata nastava

Efikasnata nastava - stepen na uspe{no realizirawe na celite i
zada~ite na obrazovanieto i vospitanieto. Efikasnata nastava zavisi
od pove}e faktori od koi najva`ni se dva. Prvata e prirodata na
samoto obrazovanie t.e. negovata organizacija.
Pod efikasna nastava se podrazbira primena na sovremeni
tipovi na nastava (aktivna, problemska, otkriva~ka-istra`uva~ka)
koi povidno go unapreduvaat

kognitivniot profil na u~enicite vo

srednoto obrazovanie. Drugiot faktor vo efikasnata nastava

samiot subjekt

(u~enikot) vo nastavata, negovata sostojba i

ulogata vo nastavata.

Efikasnata nastava

u~enikot motiviran za obrazovna

zavisi od toa kolku e

aktivnost, kolkava

e i kakvo e

negovoto u~estvo vo toj proces, odnosno dali u~enikot gi anga`ira

site svoi intelektualni i tvore~ki sposobnosti ili pasivno gi usvojuva
dadenite fakti odnosno znaewa.
Efikasnata nastava ima za primarna cel

realizacija na

sintagmata "da se u~i i da se misli" i ("da se u~i pomalku, a da se

misli pove}e").

Nau~nicite proveruvale dva stava koi postoele vo praksata vo

vrska so ovoj odnos:
1.Uspehot na u~enicite ne zavisi od odnesuvaweo na profesorot.
Argumentite koi go branat ovoj stav se slednite: Uspehot na
u~enicite zavisi od nivnite osobini {to se gleda po toa {to razlikite
me|u u~enicite so {koluvaweto ne samo {to ne se namaluvaat tuku
raste se pove}e. Spored vtoriot argument uspehot na u~enicite
zavisi od nastavnite planovi i programi. Ako tie dobro se izbrani i
prilagodeni na vozrasta (sposobnostite) i interesite na u~enicite,
uspehot e evidenten.
2.Vtoriot stav e sprotiven na prethodniot i glasi deka uspehot na
u~enicite zavisi od odnesuvaweto na profesorite. Argumentot koj go
brani ovoj stav e deka sekoj ne mo`e da bide profesor bidej}i "
nastavata e umetnost a profesorot e umetnik".
vonredni sposobnosti da se "po~ustvuva"

Potrebni se samo

ovaa rabota, ne e

dovolno samo da se obrazuva za ovaa profesija. Spored drugiot, ne

tolku strog argument, pome|u odnesuvaweto na profesorot i
rezultatite {to gi postignuvaat u~enicite postoi odnos i toj treba da
se prou~uva i potoa da se neguvaat tokmu tie ve{tini na profesorot
koi vodat kon uspesite na u~enicite.
2. Interakcija
Interakcijata e edno od obele`jata na aktivnata nastava koja
pred

se

ima

didakti~ko

metodi~en

karakter.

Toa

ozna~uva

dinami~en proces na me|usebni odnosi na dve ili pove}e li~nosti

~ie do`ivuvawe i povedenie zaemno se usloveni i zavisni. [to zna~i
deka vo tekot na nastavata se sozdavaat situacii vo koi u~enikot
kako individua

stapuva vo neposredni

kontakti i soodnosi, gi

percipira aktivnostite na svoite sou~enici i profesorot i reagira kako

niv.
Ovde

doa|a

do

izraz

me|usebnata

zavisnost

koja

se

prepoznava kako reakcija na poedinecot na akciite na drugite {to

zna~i deka

doa|a do me|usebna povrzanost i podr{ka me|u

u~enicite kako profesorot i u~enicite.

2

Od ova proizleguva interaktivnoto u~ewe t.e. ovie odnosi {to

se odvivaat vo procesite na u~ewe, ne se ostvaruva vo klasi~niot
na~in na u~ewe tuku definiran socijalen prostor (grupa, klas) i se
govori

za

interakciska

dimenzija

na

u~eweto,

odnosno

za

interaktivno u~ewe.
Vo aktivnata nastava se pottiknuvaat dinami~ki odnosi na
akcija "(profesor) - reakcija (u~enik) - akcija (u~enik) - reakcija
(profesor)". [to zna~i

na sekoja akcija na profesorot u~enikot

reagira na na~in koj e usloven od pove}e faktori: negovite

predznaewa, motiviranost, interes i dr. i obratno

reakcijata na

u~enikot kaj profesorot predizvikuva novi reakcii kako: podr{ka,

hrabrewe i pottiknuvawe.

3. Profesor - u~enik
Komunikacijata prestavuva prenesuvawe ili razmena

na

informacii, mislewa, ~uvstva i stavovi me|u u~enicite. Taa mo`e da

bide verbalna i neverbalna.
Verbalna e toga{ koga ona {to sakame da soop{time,
izrazime so zborovi. Neverbalna e koga soop{tuvame so gestovi,
mimiki (celoto telo), modulaciite na glasot i so izrazot na o~ite.
Ako komunikacijata e proces na prenesuvawe na poraki, jasno
e deka taa ne mo`e da se odviva
Vospitno-obrazovniot
profesorot i

proces

se

bez interakcija na u~enicite.

odviva

so

interakcija

me|u

u~enicite, u~enicite me|usebe, profesorite i roditelite,

kako i me|u ~lenovite vo u~ili{niot kolektiv.

Odnosot na profesorot i u~enikot vo paralelkata ispistuvan e
na razni na~ini so pomo{ na sistemi na neposredno nabquduvawe i
toa: sistemi na znaci i sistemi na kategorii.
-Sistemi na znaci
Interakcijata pome|u profesorot i u~enikot prika`ana e so
znaci na odobruvawe i ne odobruvawe koi mo`at da bidat verbalni i
neverbalni:

Znaci na odobruvawe
verbalni:
zborovi:

neverbalni:

da , dobro,

facijalni: nasmevka

ubavo, vo red,

gledawe

odli~no, samo napred,

podigawe ve|i

odli~na rabota

{irewe na o~i itn.

re~enici: Toa e umno,

dvi`ewe

na

teloto:

aplaudirawe
Toa mi se dopa|a

digawe

na

raka,

Se gleda deka rabote{e

gawe

na

raka,

Samo taka prodol`i

we

Ubavo toa go objasni

so

Ti napreduva{ i sl.

kawe i sl.

podipodigana

palec,

klimawe
glava,

igrawe,

sko-

Znaci na neodobruvawe
verbalni:
zborovi:

neverbalni:

Ne e taka

faciojalni: mr{tewe,

Lo{o e,

prevrtuvawe na o~i

Pogre{no e

i sl.

Glupo e i sl.
re~enici: Raboti pobrzo

dvi`ewe

na

gledawe Obidi se da svati{

vo

{iewe na Toa ne mi se dopa|a

racete,

teloto:
tavan,

pretewe so Ti Ni{to ne znae{

pokazalecot, odmavn-Mnogu si baven i sl.
uvawe so glava i sl.
4

-Sistem na kategorii
Postojat pove}e sistemi na kategorii na odnesuvawa na
profesor i

u~enik od koi najpoznat

Flanderov sistem na

interakciona analiza.
Flanders

odreduva

deset

kategorii

vrz

koi

nabquduvawe vo kusi vremenski primeroci. Sedum

se

vr{i

kategorii se

odnesuvaat na aktivnosta na profesorot a tri na u~enikot. Nivnata

interakcija e merena preku dimenzijata: direktna i indirektna
komunikacija. Prvite ~etiri kategorii se vo ramkite na indirektna, a
ostanatite tri vo direktna komunikacija.
Kategorija 1 - Prifa}awe i objasnuvawe na ~uvstvata

na

u~enicite t.e. reagirawe na profesorot so predviduvawe, prifa}awe

na pozitivni ili negativni ~uvstva na u~enicite. Na pr. "Ne{to se
voznemireni? [to se slu~ilo?"
Kategorija 2 - Pofaluvawe ili ohrabruvawe na odnesuvawe i
rabotewe na u~enicite.
Kategorija 3 - Prifa}awe i primenuvawe na mislite i ideite na
u~enicite.
Kategorija 4 - Postavuvawe pra{awa, otvoreni i zatvoreni,
{to podrazbira

profesorot da

postavi pra{awe

na koe o~ekuva

odgovor koj ne mo`e da se predvidi.

Kategorija 5 - Predavawe {to podrazbira profesor direktno
da im prenesuva na u~enicite.
Kategorija 6 - Davawe na

instrukcii, {to podrazbira

profesorot dava na u~enicite upatstva, naredbi,

da

a od u~enicite

bara izvr{uvawe i poslu{nost.

Kategorija

7 -

Kritikuvawe na u~enici,

{to podrazbira

profesorot da go koristi svojot ili avtoritetot na drugite i taka

nastojuva da go podobri odnesuvaweto na u~enicite ili na eden
u~enik.
Slednite tri kategorii se odnesuvaat na u~enicite.
5

Kategorija 8 - Odgovarawe na u~enikot, podrazbira odgovor

na u~enikot na pra{awata na profesorot.
Kategorija 9 - Samoinicijativno
podrazbira u~enik da

zboruvawe na u~enici,

ja zapo~nuva komunikacijata, da izrazuva

svoi idei, misli i pra{awa.

Kategorija 10 - Ti{ina ili bu~ava, podrazbira periodi na ti{ina
ili nered, bu~ava koja poa|a od u~enicite.

4. Socijalna i emocionalna atmosvera vo paralelkata

-Socijalna atmosvera vo paralelkata
Paralelkata

go "`ivee"

`ivotot

na

edna

u~enicite vo paralelkata ne prestavuvaat

grupa, bideejki

samo obi~en zbir na

u~enici koi me|usebe nemaat interakcija. Sekoja grupa ima svoj

voda~ i toj so svoeto odnesuvawe vnesuva razno socio-emocionalni
odnosi vo grupata. Znaeme za slednite stilovi na rakovodewe:
avtokratski, demokratski i stil na potpolna sloboda.
Vo grupata so

avtokratski stil

na rakovodewe

celta se

postignuva vo uslovi na potpolna kontrola od voda~ot koj pofaluva,

kritikuva,

nareduva,

organizira

ne

pottiknuva

inicijativa

na

u~enicite vo grupata vladeat neprijatni emocii.

Vo grupata so demokratski stil

na rakovodewe,

u~enicite se stimulira samoinicijativnost,

me|u

vo grupata vladeat

pozitivni emocii, ~lenovite sorabotuvaat, zaemno se pofaluvaat i

konstruktivni se.
Vo grupata na potpolna sloboda

nekoj raboti pove}e a

nekoj pomalku, nema negativna socio-emocionalna klima.

Od

vakvite

stilovi

na

rakovodewe

vo

paralelkata

proizleguvaat 4 tipa na socijalna atmosvera:

1. Atmosvera na agresivna avtokratija
Voda~ot avtokrat gi tera u~enicite da rabotat i tie rabotat so
strav. Strogi profesori, vo glavno gi karaat u~enicite, im pretat i im
6

dozvoluvaat da se smeat na gre{kite na drugite u~enici. U~enicite,

pak se agresivni naj~esto ne sprema profesorot,
sprema nego,

no ne

"vlice" tuku " zad nego".

no nekoga{ i

Mu davaat

grdi

prekari i odvaj ~ekaat da se oslobodat od nego.

2. Atmosvera na apati~na avtokratija
Voda~ot avtokrat predizvikuva vo grupata apatija. U~enicite
se podredeni, poslu{ni, posmireni so " sudbinata", se trudat da mu
go svrtat vnimanieto na profesorot kon sebe ne razvivaat pozitivni
socio-emocionalni odnosi pome|u sebe.

3. Demokratska atmosvera
Ova se blagi qubezni profesori, znaat da gi pofalat u~enicite
da gi istaknuvaat nivnite pozitivni osobini. Iskreno se zainteresirani
za svoite u~enici, ne preteruvaat vo poka`uvaweto na svoi pozitivni
emocii, odbegnuvaat kazni,

imaat dobar kontakt so u~enicite,

me|u niv postojat pozitivni socioemocionalni kontakti i silno ~uvstvo

na pripadnost vo grupata.
4. Atmosvera na potpolna sloboda
Ovoj tip na socijalna atmosvera e retkost kaj profesor koj e
pasiven i bez inicijativa, ne mora da zna~i deka u~enicite rabotat
{to sakaat ili deka u~enicite go sakaat vakviot profesor.
[to se odnesuva do produktivnosta na rabotata spored
grafikonot se gleda deka taa e najvisoka vo grupata na apati~na
avtokratija, potoa agresivnata avtokratija i grupata so demokratska
atmosvera, a najslaba vo grupata na potpolna sloboda.

Od grafikonot se gleda u{te eden podatok. Vo otsustvo na

voda~ot produktivnosta na rabotata ne opa|a vo demokratskata
grupa

i grupata na potpolna sloboda, duri vo poslednata raste,

dodeka kaj apati~nata grupa

produktivnosta vidno opa|a, a vo

agresivnata e skoro minimalna. Ova poka`uva deka vo grupata vo

koja u~enicite rabotat bez pritisok od voda~ot, rabotata stanuva
interesna

u~enicite

motivacija.

Nepotvrdeno

rabotat
e

pod

deka

vlijanie

sekoga{

na

vnatre{nata
prednos

ima

demokratskoto rakovodewe so grupata.

Deca od pred {kolska vozrast i rana u~ili{na vozrast treba da
bidat naso~uvani, avtokratskoto vodewe, koe decata glavno go
imaat

i doma, im pomaga da bidat

pove}e anga`irani

i da go

kontroliraat svoeto odnesuvawe.

Na u~enicite od pogolema vozrast pove}e im odgovara
demokratskoto rakovodewe,

bidej}i kaj niv rabotata e vo glavno

izraz na nivnata vnatre{na motivacija.

-Emocionalna atmosvera vo klasot
Emocionalna atmosvera

vo klasot se sozdava od vidot na

interakcija pome|u profesorot i u~enikot, pome|u samite u~enici,

socijalnata klima vo klasot kako i od emocionalnite katrakteristiki na
li~nosta na samiot profesor. Vo edno istra`uvawe e opi{ano kako tri
tipa na emocionalna atmosvera vlijaat na aktivnosta na profesorot
i u~enicite:
1. Vo sentimentalna emocionalna atmosvera profesorot
improvizirano i neplanirano prio|a na nastavata, impulsiven e
i najdobro mu odgovara nastavata od tipot na slobodna
individualna nastava.
Vo vakva atmosvera

uspehot na u~enicite najmnogu zavisi

od nivnite sposobnosti. Emocionalno nesigurnite u~enici

postignuvaat slab uspeh, a nivnata emocionalna sostojba ne
8

se podobruva, a emocionalno sigurnite postignuvaat dobar

uspeh samo onie {to se identifikuvaat so takviot profesor.
2. Vo topla emocionalna atmosvera profesorot

i prio|a na

nastavata odgovorno, sistemati~no, fleksibilno, se orientira na

samata aktivnost, jasen e vo se pa i vo kritikata. Uspehot na
u~enicite

mo{ne dobar

kako

i nivnata

emocionalna

sigurnost.
3. Vo ladna

emocionalna atmosvera

profesorot i prio|a na

nastavata so proizvolnosti koi |i nametnuva na u~enicite,

upotrebuva sila, barawata mu se pogolemi od {to gi imaat
u~enicite. Nastavata mu e bez fantazija, rutinska, zdodevna.
Uspehot e mo{ne dobar, rabotat od strav. Emocionalnata
sigurnost e slaba za pogolem za pogolem broj u~enici.
Od izve{taite i analizite na psiholozite i drugi stru~waci koi se
zanimavaat so mentalnata higiena,
tipi~ni nezdravi

i neproduktivni

imame informacii za nekolku

emocionalni sostojbi vo klasot

kako: atmosvera na strav, na zdodevnost i pasivnost, na pasiven

otpor i netrpelivost.
1. Atmosvera na strav imame vo klasovi vo koi nastavata e
orientirana isklu~ivo na kongnitivni celi (obrazovni, kade se
drugo "ne e va`no" osven znaeweto.
2. Atmosvera na

zdodevnost i pasivnost. Primena na

avtokratski stil na rakovodewe koe ne dozvoluva raznovidnost

na nastavnite formi i metodi, ne povrzuvawe na materijalot so
praksata,

neuspe{no precenuvawe na sposobnostite na

u~enicite i sl.
3. Atmosvera na pasiven otpor i netrpelivost. Negativna
emocionalna klima vo klasot predizvikana od strav, pasivnost
i zdodevnost na u~enicite sozdava kaj u~enicite "kontra
kultura".
5. Atmosvera na sorabotka i natprevar vo paralelkata
Eden

vid

interacija

pome|u

u~enicite

vo

klasot

sorabotuvawe i natprevar.
9

Na{eto vnimanie }e go svrtime kon sorabotkata i natprevarot

na u~enicite.
Natprevar e situacija

vo koja mo`e poedincot da se

natprevaruva so drugite ili so samiot sebe,

{to e individualen

natprevar, a mo`e da se natprevaruva edna grupa so druga, {to e

grupen natprevar.
Natprevaruvaweto e ~est odnos pome|u poedincite. Vo
negovata

osnova

se

razni

motivi,

li~na

afirmacija,

ugled,

superiornost i samopotvrduvawe.
Celite na vospitno obrazovnata dejnost ~esto se ostvaruva po
pat na natprevaruvawe. Kako toa }e vlijae vrz u~enicite, zavisi od
organizacijata na natprevaruvaweto. Natprevaruvawe vrz osnova na
objektivni i avtonomni standardi e mo{ne pogodno za razvivawe na
li~nosta na

u~enicite, poto~no za nivnata socijalizacija, bidej}i

sekoe natprevaruvawe ne mora da bide konkurentno.

Istra`uvawata poka`uvaat deka iako e pojak motivot za
natprevaruvawe

sepak, motivot za sorabotuvawe

ima podobri

efekti na u~eweto i razvojot na li~nosta. Spored edno istra`uvawe

(Doj~, 1969 god) rabotnata aktivnost vo atmosvera na sorabotka
predizvikuva zaedni~ki napor vo grupata,
natprevar

celta e namaluvawe

stavovite

vo atmosvera na sorabotka

a vo atmosvera na

na postignuvawata na drugite;
se pozitivni, prijatelski, a

atmosverata na natprevar se razvivaat stavovi na somnevawe i

iskoristuvawe na tu|i slabosti; komunikacijata

vo atmosvera na

sorabotka e otvorena, iskrena, a vo atmosvera na natprevar pred

se e slaba, ima za cel da izmamuva i {pionira; percepcijata na
drugi lica

vo atmosvera na sorabotka

se karakterizira

so

zgolemena ~ustvitelnost za se ona {to e od zaedni~ki interes, za

namaluvawe ili nepotencirawe na sprotivnostite, a vo

atmosvera

na natprevaruvawe zgolemena e ~ustvitelnost za sprotivni interesi i

za razliki.
[to se odnesuva do u~eweto atmosvera na sorabotka
doveduva do podobro usvojuvawe i pomnewe na materijal

koj e
10

slo`en

za koj e potrebna

slo`ena stategija na

misleweto,

do

podobri rezultati vo u~eweto na u~enici vo klasovi so homogeni

sposobnosti, do podobri rezultati na u~enici so mnogu visoki

mnogu niski sposobnosti vo nehomogeni klasovi, kone~no, podobri

rezultati

na

"integrirani"

u~enici

zaradi

nivnata

podobra

emocionalna integriranost vo klasot so kooperativna klima.

Atmosvera na natprevaruvawe se do`ivuva kako situacija so
golem rizik. U~enicite so izgradena pozitivna slika za sebe, podobro
se snao|aat vo situacii

vo koi uspehot ima golema va`nost, a

neuspehot se do`ivuva kako poraz, od kolku u~enici so izgradena

negativna slika za sebe (vrz dotoga{no iskustvo) za koi vakvata
situacija potkrepuva ~uvstvo na zagrozenost i nesigurnost. Takvi
deca izostanuvaat od nastavata

i begaat od {koloto za da se

odbranat od postojanoto doka`uvawe na zagrozenost.

Literatura:
1. D-r Adam~evska Sne`ana: Aktivna nastava-metodi~ki osnovi,
Legis, Skopje, 1996 godina;
2. Andrilovi} V., ^udina M: Psihologija u~ewa i nastave, [kolska
kwiga, Zagreb 1988 godina;
3. Ke~man T., Rajkovi} V., Kexi} G., Arsenovi-Pavlovi}: Pojam i vrste
komunijkacie

u {koli, U~iteq u praksi, Republi~ki zavod za

unaprexewe vaspitawa i obrazovawa, Beograd, 1991 godina;

11

4. Mareti}-Po`arnik B., Kvalitete interakcije nastavnik-u~enik, kao

zna~ajan

faktor

efikasnosti

nastave,

Zbornik

II,

Institut

za

pedago{ka istra`ivawa, Prosveta, 1978 godina;

5. Rajovi} V Komunikacija nastavnika i u~enika, 1991 godina;
6. Pletenac V. Me|usobni
savremenom

odnosi nastavnika

i u~enika u

odgojnom-obrazovnom procesu, Pedago{ki rad br.1,

1998 godina.

12