1

DEDNO PRAVO
Evropska pravna fakulteta
tudijsko leto 2015/2016

DEDNO PRAVO

Pravni viri
ZD 1976
ZDKG 1995

Pravne znailnosti
-Univerzalna sukcesija (uno actu)-prehod zapustnikovega premoenja na dedie
-predmet dedovanja opredelitev v l. 2 ZD: stvari in pravice, ki pripadajo
posameznikom
(mogoe: podedljive pravice in pravna razmerja?)
-stvarne pravice
-PIL (ZIL + avtorska)
-obligacije
-korporacijski delei
-dedna pravica

Zapuina
-Podedljive pravice izloitve:
1. Izloitev na zahtevo potomcev (32/1 ZD) potomci zapustnika, posvojenci in
njihovi potomci e so iveli z njim in pomagali pri pridobivanju sredstev,
lahko zahtevajo, da se doloen del izloi iz zapustnikovega
premoenja in se NE deduje = dele, h kateremu so ONI prispevali
ni zapustnikovo ampak njihovo premoenje. Ratio legis: tega
delea, ki dejansko ne pripada zapustniku, ne dedujejo dedii, ampak ga
dobijo tisti, ki jim pripada. Monost zahtevati izloitev je dana zato, da
ne bi plodov ter rezultatov dela in prispevanja oseb, doloenih v zakonu,
dobili dedii, ki niso delali in prispevali. Premoenje, ki ga upravienci
izloajo, je dejansko njihovo premoenje, eprav je formalno pripadalo
zapustniku.
2. Zapustnikovi gospodinjski predmeti (-vindikacijsko volilo) ti predmeti gredo
po zakonu zakoncu (+ zunajzakonskemu partnerju) oz. potomcem in
posvojencem zapustnika oz. njihovim potomcem tistim, ki so z
zapustnikom iveli v skupnem gospodinjstvu. Zakon doloa, da se
tono doloeni predmeti prenesejo na doloene osebe = zakonito
volilo = (zakonito=) doloa zakon + (volilo=) izloitev iz zapuine in
prenos na tono doloene subjekte.
Izloitve v skladu s predpisi o socialni pomoi Dedovanje premoenja
osebe, ki je uivala pomo v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se
omeji do viine vrednosti prejete pomoi. Ta omejitev se izvede tako, da
postane del zapustnikovega premoenja, ki ustreza vrednosti prejete
pomoi, lastnina Republike Slovenije, e se je pomo financirala iz
prorauna Republike Slovenije, oziroma lastnina obine, e se je pomo
financirala iz prorauna obine. Dedii dedujejo vse zapustnikovo
premoenje, e se ti obveejo povrniti vrednost dane pomoi Republiki

DEDNO PRAVO

Sloveniji oziroma obini. Republika Slovenija oziroma obina, iz prorauna

katere se je pomo financirala, ima v zavarovanje svoje terjatve iz
prejnjega odstavka do celotnega poplaila zakonito zastavno pravico na
stvareh, ki sodijo v zapuino.

Temeljna naela
1. Enakopravnost vseh dravljanov pri dedovanju (zakonskih in nezakonskih
otrok ter posvojencev) Tujci so izenaeni s slovenskimi dravljani ob
pogoju vzajemnosti e imajo nai dravljani v tujevi dravi pri
dedovanju enake pravice kot njihovi dravljani, lahko tudi oni dedujejo pri
nas (materialnopravno naelo)
2. Svoboda testiranja (prednost pred zakonitim dedovanjem, omejena z
rezerviranim deleem)- zapustnik ima prosto izbiro kaj bo komu zapustil,
razen za nujni dele
3. Omejitev oporonega razpolaganja (rezervirani dele; materialno nujno
dedovanje) Meje razpolaganja z oporoko so po zakonu postavljene z ustanovo
nujnega delea. Oporoitelj ne more razpolagati z delom svojega premoenja,
e obstajajo doloene osebe iz kroga zakonitih dediev, ki jim gre po pravu ta del
zapustnikovega premoenja. Rezervirani del- skupni nujni dele- del zapuine, ki
gre skupaj vsem nujnim dediem, torej vsota vseh nujnih deleev.

Pravni naslov dedovanja

Testatno(oporono) in intestatno D (neoporono, zakonsko)
*dedna pogodba ni P naslov, je nina!!! pogodba, v kateri se dogovori,
koga bo postavil za dedia to bi bila predpogodba saj se zavee, da bo
nekoga postavil za dedia kritev temeljnega naela svobode testiranja
Testatno ima prednost pred intestatnim (*e samo poimenovanje!), omejeno z
rezerviranim deleem (vsota vseh nujnih deleev)

Zakonito dedovanje
Dedni

redi zakonsko doloen krog oseb, glede na povezanost z zapustnikom

Kot zakoniti dedii pridejo v potev:
zapustnikovi potomci in posvojenci ter njihovi potomci;
zapustnikov zakonec ali zunajzakonski partner;
zapustnikovi nepopolni posvojenci so lahko dedii le, e ni bila njihova
dedna pravica ob posvojitvi izkljuena ali omejena;
zapustnikovi stari in njihovi potomci;
zapustnikov posvojitelj in njegovi potomci, e gre za popolno
posvojitev;
zapustnikovi stari stari (dedi in babice) ter njihovi potomci;

DEDNO PRAVO

stari zapustnikovega posvojitelja in njihovi (naravni ali posvojeni)

potomci.
Povezava:
- sorodstvo (+ popolna posvojitev) in zakonska
zveza (+ zunajzakonska
skupnost)

*Parantelno linearni sistem

-Po rodovih in linijah, naelo izkljuevanja med parantelami!
- e nekdo ne deduje (prej umrli dedni upr., dedna nevrednost ,razdedinjenje,
odpoved dediini):
Vstopna pravica (ius repraesentationis) med sorodniki doloene linije (samo pri
zakonitem D)
Akrescenca (prirast) med sorodniki iste linije, drugih linij ali zakonca (tudi pri
oporonem D)

1. dedni red
- Zapustnikovi potomci in njegov zakonec
- per capita- po glavah- po enakih deleih dedujejo
- vstopna pravica po linijah, akrescenca(prirast)
- Otroci zapustnika in zakonec dedujejo po enakih delih. Potomci
potomcev dedujejo na podlagi vstopne pravice: zapustnikovi vnuki
dedujejo, e njihov prednik (zapustnikov otrok) ne deduje, itd.

2. Dedni red
- Zapustnikovi stari in njegov zakonec- samo, e ni zapustnikovih potomcev ali
e ti ne dedujejo.
-stari in zakonec
-vstopna pravica + akrescenca
e ni zakonca, dedujejo pokojnikovi stari vso zapuino po enakih
delih.
e pokojnik ni zapustil zakonca, dedujejo pokojnikovi stari vso
zapuino po enakih delih.
e je eden od zapustnikovih starev umrl pred zapustnikom,
dedujejo del zapuine, ki bi mu el, e bi preivel zapustnika,
njegovi otroci (zapustnikovi bratje in sestre), njegovi vnuki in
pravnuki ter njegovi nadaljnji potomci po pravilih, ki veljajo v
primeru, e dedujejo po pokojniku njegovi otroci in drugi potomci.
e sta oba zapustnikova stara umrla pred njim, dedujejo del
zapuine, ki bi el vsakemu od njiju, e bi bil preivel zapustnika,
potomci, kot to doloa prvi odstavek tega lena.
V vseh primerih dedujejo zapustnikovi polbratje in polsestre po
oetu po enakih delih oetov dele zapuine, polbratje in
polsestre po materi po enakih delih materin dele, pravi bratje in

DEDNO PRAVO

sestre pa dedujejo po enakih delih s polbrati in polsestrami po

oetu oetov dele, s polbrati in polsestrami po materi pa materin
dele.
e je eden od zapustnikovih starev umrl pred zapustnikom, pa ni
zapustil nobenega potomca, deduje del zapuine, ki bi mu el, e
bi bil preivel zapustnika, drugi od starev; e pa je tudi ta umrl
pred zapustnikom, dedujejo njegovi potomci tisto, kar bi lo
enemu ali drugemu od starev.
e sta oba zapustnikova stara umrla pred zapustnikom in nista
zapustila nobenega potomca, deduje vso zapuino preiveli
zapustnikov zakonec.

3. dedni red
- Zapustnikovi stari stari, oetova in materina linija
Ded in babica iste strani dedujeta po enakih delih.
e je kateri od teh prednikov ene strani umrl pred zapustnikom, dedujejo
del zapuine, ki bi mu el, e bi bil preivel zapustnika, njegovi otroci,
njegovi vnuki in njegovi nadaljnji potomci, po pravilih, ki veljajo v primeru,
e dedujejo po pokojniku njegovi otroci in drugi potomci.
Glede vsega drugega veljajo za dedno pravico deda in babice z ene strani
in njunih potomcev pravila, po katerih dedujejo zapustnikovi stari in
njihovi potomci.
e sta ded in babica ene strani umrla pred zapustnikom, pa nista zapustila
nobenega potomca, dedujejo del zapuine, ki bi el njima, e bi bila
preivela zapustnika, ded in babica druge strani, njuni otroci, njuni vnuki in
njuni nadaljnji potomci - ira akrescenca

Poveanje/zmanjanje delea
Stari vs. zakonec in stari med seboj
*na zahtevo upravienca, lahko S povea dedni dele 1, glede na premoenjsko
stanje, pridobitno sposobnost in vrednost zapuine
Zunajzakonska skupnost = ZZ
(e je sporen obstoj, prekinitev postopka in napotitev na pravdo)

Izguba dedne pravice zakonca

1. Razveza ZZ, razveljavitev, trajni prenehanje ZZ z zapustnikom po krivdi ali
po sporazumu
2. e je zapustnik vloil tobo na razvezo in se po njegovi smrti ugotovi, da je
zahtevek utemeljen
3. e se Zz razveljavi po smrti zapustnika iz razloga, za katerega je preiveli
zakonec vedel

Nujno dedovanje
- Omejitev svobode testiranja (z oporoko)

DEDNO PRAVO
-

Omejuje tudi razpolaganje inter vivos (z darili)

Nujni dedii krog zakonitih dediev. Ki jim gre kogentno del zapuine;
Rezervirani del = skupno premoenje zapustnika, ki tvori nujni dele
Preostali del premoenja = razpololjivi del

Nujni dedii
- Samo, e bi dedovali in concreto
- Samo na njihovo zahtevo
1. Potomci (posvojenci), stari (posvojitelj) in zakonec (zunajzakonski partner)
inestatnega delea
2. Stari stari in bratje in sestre (stari in otroci posvojitelja) 1/3 intestatnega
delea samo pod pogojem, da so trajno nezmoni za delo in nimajo sredstev za
preivljanje

Obraunska vrednost zapuine

Vrednost premoenja dolgovi (ista zapuina)
+ vrednost daril dediem kadarkoli
+ vrednost daril 3. osebam v zadnjem letu zapustnikovega ivljenja = obraunska
vrednost zapuine
Razen:
-privilegirana darila (obiajna in manja, za preivljanje dedia, darila dediu, ki
vstopi po vstopni pravici, darila, dana v dobrodelne namene)
Razpololjivi del = OVZ rezervirani del

ZMANJANJE NUJNEGA DELEA

Razdedinjenje nujnega dedia (exheredatio ob iusta causa)
2. odvzem nujnega delea v korist potomcev (exheredatio bona mente)
- kaznovanje dedia vs. varovanje premoenjskih interesov
Formalni pogoj doloenost v oporoki na nedvoumen nain
- razlog za razdedinjenje mora obstajati v asu sestave oporoke
*popolno(popolna izguba dedne pravice) ali delno razdedinjenje(pomeni
zmanjanje nujnega delea)
- uinkuje za oba pravna naslova (tako oporoko kot zakon)

Razdedinjenje nujnega dediaOb iusta causa

1. huda pregreitev nad zapustnikom s kritvijo zakonite ali moralne
dolnosti
2. naklepno storil huje KD zoper zapustnika, zakonca, otroke, posvojence,
stare
3. vdanost brezdelju in nepotenemu ivljenju
- izguba dedne pravice, za ostale ius representationis

DEDNO PRAVO

OPORONO DEDOVANJE
Oporona sposobnost
- 15 L starosti + sposobnost za razsojanje
*kasneja izguba razsodnosti ne vpliva na veljavnost oporoke

RAZLOGI NEVELJAVNOSTI Oporoke

volja - gronja, sila, zvijana prevara in zmota
- razveljavitev zaradi nerazsodnosti, Oporone nesposobnosti, gronje, sile,
zvijae in zmote
Ak. leg. tisti, ki ima P interes
Subjektivni rok= 1L
Objektivni rok = 10 L
*izjemoma Proti nepoteni osebi 20 L
* SR ne tee pred razglasitvijo oporoke

NEVELJAVNOST ZARADI OBLIKE

-

Po uvedbi dedovanja samo, kdor ima pravni interes

SR = 1L od dneva, ko je izvedel za oporoko
OR = 10 L od razglasitve oporoke

OBLIKE OPOROKE
- Stroga oblinost! (62. ZD)
- Lastorona
- Pisna pred priami
-Sodna
-V tujini
-Ladijska
-Med vojnim stanjem
-Mednarodna
-Ustna

Lastorona (holografna) Oporoka

63. len ZD
- Lastorono napisana in podpisana (kumulativno)
*datum ni obvezna sestavina!

Pisna pred priami (alografska)

Pogoj: sposobnost brati in pisati
- Podpis listine (sestavljene s strani drugega) pred dvema priama +
hkratna izjava, da je to njegova oporoka
-Podpis pri na sami oporoki s pristavkom, da se podpisujeta kot prii
*pristavek ni pogoj za veljavnost oporoke

DEDNO PRAVO

SODNA OPOROKA
Sestavi sodnik po izjavi oporoitelja
- Oporoitelj prebere in podpie, sodnik potrdi, da jo je oporoitelj v
njegovi navzonosti prebral in podpisal
- e oporoitelj ne more brati, navzonost dveh pri + podpisa pri
SPOSOBNOST BITI PRIA
1. POLNOLETNE, POSLOVNO SPOSOBNE OSEBE
Pismenost!
Sodnik ali pria:
*Ne potomci oporoitelja, posvojenci in njihovi potomci, predniki in
posvojitelji, v stranski vrsti do tretjega kolena, njihovi zakonci in
zakonec oporoitelja

Neveljavna razpolaganja v oporoki

Karkoli, kar bi bilo zapueno:
1. Sodniku (ki je oporoko sestavil), priam ali prednikom, potomcem, bratom
ali sestram ter njihovim zakoncem

OPOROKA, SESTAVLJENA V TUJINI

Konzularni predstavnik ali diplomatski predstavnik sestavi O dravljanu RS
- Pravila o sodnih oporokah
(podpis ali prie; izkljuitvena pravila)

OPOROKA NA SLOVENSKI LADJI

- Poveljnik ladje po pravilih, i veljajo za sodno oporoko
ROK:
- Neha veljati po 30 D od vrnitve oporoitelja v RS

OPOROKA MED IZREDNIM ALI VOJNIM STANJEM

Samo za vojako osebo*
Po dolobah za sestavljanje sodne oporoke sestavi poveljnik ete ali kdo drug v
prisotnosti poveljnika
ROK:
Preneha veljati po preteku 60 D po koncu izrednega ali vojnega stanja oz. 30 D
poprenehanju vojake slube oporoitelja

MEDNARODNA OPOROKA
71.a 71.g len ZD
- pisna oblika; v kateremkoli jeziku, z roko ali drugae
pooblaena oseba sodnik ali konzularni predstavnik

DEDNO PRAVO

-izjava ob navzonosti dveh pri, da je to njegova oporoka in da je

seznanjen z vsebino + podpis
! formalnosti (71. c len ZD)

USTNA OPOROKA
- Izraz volje ustno pred dvema priama
*Pogoj zaradi izrednih razmer ni mogoe napraviti pisn e oporoke
ROK: 30 D od prenehanja izrednih razmer
Pogoji za prie kot pri sodni O

REKONSTRUKCIJA OPOROKE (77 ZD)

Uniena, izgubljena, skrita ali zaloena O
Pogoj: brez vednosti oporoitelja!
- Dokaz, da je obstajala, da je bila uniena, skrita, izgubljena ali zaloena
+ da je bila sestavljena v zakoniti obliki
+ dokaz njene vsebine

VSEBINA OPOROKE
1. Doloitev dedia
*Ne nujno poimensko, zadostujejo podatki za njihovo ugotovitev!
- Eden ali ve D v O
- D tudi, e mu O nakloni posamezne predmete, pa izhaja volja, da naj
bo dedi
SUBSTITUCIJA
- Doloitev nadomestne osebe za primer nededovanja
*(tako za dedia kot tudi za volilojemnika)
- Oseba, ki ji gre dediina, e doloeni D umre pred Z, e se
odpove dediini ali postane dedno nevreden
- Prepoved fideikomisarine substitucije (doloitev dedia
svojemu dediu ali volilojemniku)
RAZLAGA OPOROKE
- Po pravem namenu oporoitelja
- *izj. Od pravil razlage pravnih poslov
- V dvomu ugodneje za zakonitega dedia ali za tistega, ki mu
oporoka nalaga kakna obveznost

Pogoji v oporoki
-

- Pogoji in roki naeloma dovoljeni

Razlaga favor testamenti!
Nemogoi,nedopustni, nemoralni, nerazumljivi in prepleksni pogoji veljajo
za nezapisane
ZD (82/3): Kakor da jih ni

DEDNO PRAVO

10

VOLILA
Posamezna (singularna) naklonitev stvari ali pravice doloeni
osebi
Samo damnacijsko volilo vsebina obligacije (dare, facere,
praestare, pati)
Vindikacijsko le kot zakoniti prelegat 33 ZD (izloitev gospodinskih
predmetov)
-Nastane obligacija volilojemnika proti dediu v trenutku smrti zapustnika
*Pravica upnikov ime prednost pred volili!

O za dolgove zapustnika
V = singularni sukcesor
Ne odgovarja za dolgove Z
*izjema: e Z doloi, da odgovarja, vendar le do vrednosti volila!

DEDNOPRAVNE POGODBE
Pogodbe dednopravnega znaaja razpolaganje mortis causa
2 pogodbi sta nini
1. dedna pogodba = P o zapustitvi Z pogodbeniku ali
2. Pogodba o vsebini oporoke
*omejevanje testatne svobode!
-Po splonih pravilih ni dopustno odtujiti priakovane dediine = priakovalna
pravica, s katerimi ni mogoe razpolagati
Sporazum med prednikom in potomcem, o odpovedi dediini, ki bi la potomcu
ob smrti prednika ta je veljavna po ZD (137/2)

Pogodbe v OZ
P o dosmrtnem preivljanju ni dednopravna pogodba (obligacijski posel
odplane narave!)
Izroilna P nekateri dednopravni elementi:
-sopogodbeniki so lahko samo osebe 1. D reda
(sodna praksa tudi D
1. reda in abstracto);
-dednopravne posledice = vnaprejnje dedovanje, ki izkljui dednopravne
zahtevke ob smrti Z
-izr. premoenje ne spada v zapuino
*Razlika do dedne P Z izroi le tisto premoenje, ki ga ima v trenutku sklenitve
pogodbe in ne ob smrti

Zapuina brez dedia

Postane imetnitvo RS
*Ne gre za dedovanje, ampak za posebno zakonito obliko prenosa!
-Za dolgove, naloge in volila odgovarja drava do viine vrednosti Z

DEDNO PRAVO

11

*Zapozneli dedia lahko zahteva izroitev zapuine, hereditatis petitio v rokih iz

141. lena ZD (SR=1L; OR=10L)

Pridobitev D
Pogoji za dedovanje:
1. Smrt zapustnika (naravna ali civilna)
2. Obstoj dedia (v trenutku smrti Z *izjema nasciturus)
3. Obstoj dednega naslova (O ali Z ali kombinirano)
4. Dedna sposobnost D in neobstoj D nevrednosti
(FO in PO; tujci pod pogojem reciprocitete)
*tako za D kot tudi za legatarja!

asovni uinki
- trenutka delacije (uvedbe D) in akvizicije (pridobitve D) sovpadata
(123/1 in 132 ZD)
*ni hereditas iacens razlika do RP, avst., ital. P!
D ni niti trenutek brez imetnika
Pridobitev D je ipso iure, brez aktivnosti D
*Domneva o sprejemu D, ki pa je izpodbojna z
izjavo o odpovedi!

Odpoved dediini
- Izjava, ki jo D lahko poda do konca zapuinske obravnave (do izdaje
sklepa o dedovanju)
- Velja tudi za potomce, razen, e D izrecno ne izjavi, da se odpoveduje
samo v svojem imenu (*vpraljivost v pr. T glede skladnosti z naelom, da
potomci dedujejo na podlagi lastne pravice)
izjema* - za mladoletne potomce ni potrebna odobritev CSD
- Ni preklicna ali spremenljiva ali omejena (pogoj)
*Izpodbijanje domneve o sprejemu D!

Transmisija
Edini primer transmisije v naem pravu!
- Samo v omejenem obsegu, v primeru odpovedi D
-Pravica do odpovedi preide na dedie dedia, ki je umrl med postopkom
pred izdajo sklepa o D (134 ZD)
Posledica:
1. zakonito D vstopna pravica ali akrescenca
2. oporono D zakonito dedovanje ali substitucija (dopustna doloitev
substituta za primer odpovedi zakonitega D uinkovanje ex tunc)

Postavitev zaasnega skrbnika zapuine

Posebej v dveh primerih:
1. e so dedii neznani
2. e ni znano njihovo prebivalie

DEDNO PRAVO

12

Sploni razlog: e je potrebno, da se uredijo pravice in obveznosti, ki zadevajo

zapuino
Postavi sodie ali CSD; dedii izgubijo pravico do upravljanja z D; skrbnik
zastopa D in upravlja D v njihovem imenu in za njihov raun
* Je vrsta skrbnitva za poseben primer po 211. ZZZDR

Sodedii
Skupnost na vseh dediinskih pravicah (primer Gemeinschaft zur gesamten
Hand)
Solastnina oz. soimetnitvo drugih pravic, delei niso doloeni!
- Skupno upravljanje in razpolaganje, tudi za posle rednega upravljanja
(*izjema prepreiti grozee unienje ali pokodbo D 1 sam dedi);
- Do delitve D je deljena dedna pravica, ne posamezne pravice, ki tvorijo D!
2 varianti prenosa dednega delea:
e sodedi prenese del na drugega, je prenesel nanj dedno pravico.
e dedi prenese svoj del D tretji osebi, se samo obligacijsko zavee
Skupnost preneha z delitvijo dediine, ki jo izvedejo sporazumno ali sodno.
Delitev je lahko fizina ali civilna
*tudi dogovor med dedii o solastnini je delitev!

Kolacija
-

Ob delitvi D se uveljavi naelo enakega obravnavanja D;

Vraunajo se vse neodplane pridobitve dedia od zapustnika, razen, e je
bila volja zapustnika, da se ne vraunajo in razen priviligiranih daril (za
preivljanje in olanje dedia, obiajna in manja D, darila dana tistemu, ki
vstopi namesto D zaradi razdedinjenja ali dedne nevrednosti)
Pridobitelj darila ni dolan vrniti, razen, e je prikrajan nujni dele
Lahko ga prostovoljno vrne in se izogne kolaciji

Odgovornost za dolgove Z
.Vsi dedii + drava
Ipso iure odgovornost, tudi , e jo je zapustnik izkljuil v oporoki*
Omejitev odgovornosti do viine podedovanega premoenja vendar z vsem
premoenjem (pro viribus hereditatis)
Cum viribus samo v primeru, da je prilo do separatio bonorum
*ve dediev je solidarno odgovornih!
Steaj prezadolene zapuine! Po dolobah ZFPPIPP

Steaj zapuine
Postopek steaja zapuine je dovoljeno voditi nad zapuino po vsaki
umrli fizini osebi
-Sodie v Republiki Sloveniji je pristojno za vodenje postopka steaja
zapuine:

DEDNO PRAVO

13

1. e je imel zapustnik ob smrti stalno ali zaasno prebivalie v Republiki

Sloveniji ali
2. e zapustnik ob smrti ni imel niti stalnega niti zaasnega prebivalia v
Republiki Sloveniji, e je premoenje, ki spada v zapuino, v Republiki
Sloveniji.
Postopek steaja zapuine se vodi, da bi vsi upniki iz steajne mase prejeli
plailo svojih navadnih terjatev do zapustnika hkrati in v enakih deleih
(naelo par condicium creditorum).

Nomotehnika
-

Generalna klavzula (smiselna uporaba pravil o steaju PO)

Izkljuitvena klavzula (glede pravil, ki po naravi stvari pridejo v obzir le za
pravne osebe izbris iz registra, pravila glede organov, poslovnih knjig,
ect.)
Dodatna pravila, ki se uporabijo samo za steaj zapuine

Zapuinski postopek
Predmet postopka (162 ZD)
katero premoenje tvori zapuino
Kdo so dedii
Katere pravice gredo katerim osebam (terjatve, volila)

Pravna narava postopka

*vrsta nepravdnega postopka, subsidiarna uporaba ZNP in ZPP
** (163. ZD smiselno napotuje na pravdni postopek, ZNP sprejet ele 1986)

Znailnosti
Iurisdictio voluntaria officiosa uvedba po ur.d.
Skrb za osebe, ki ne morejo skrbeti za svoje pravice
Stranke: dedii in volilojemniki ter osebe, ki uveljavljajo kakno pravico iz
zapuine
- Poudarjeno preiskovalno (inkvizicijsko) naelo (167/1 ZD)
- Omiljena kontradiktornost (167/2 ZD)
- Odloba je sklep; e je dovoljena samostojna pritoba, morajo biti
obrazloeni
- mogoa je tudi nepravoasna pritoba zoper sklep, e ne posega v
pridobljene pravice 3. (- narava izrednega pravnega sredstva - 173/3-tretji
odstavek ZD)
-vsaka stranka trpi svoje stroke postopka
-

Glavna obravnava
-e so v zapuini samo preminine (po podatkih iz smrtovnice), se obravnava ne
opravi, e je nobeden izmed upravienih dediev ne zahteva; (203/1 ZD)
*omiljena kontradiktornost
-Enako tudi, e Z ni zapustil zapuine
-vabilo na narok obsega:

DEDNO PRAVO

14

Obvestilo o uvedbi postopka in o morebitnem obstoju oporoke; povabi jih na

predloitev oporoke ali da navedejo prie ustne oporoke; opozori D, da lahko do
konca obravnave podajo izjavo, ali sprejemajo dediino in da bo sodie odloilo
na stanje podatkov, e se ne odzovejo na narok

Ediktni postopek (vabilo z oklicem)

Nepoznani dedii: sodie povabi z oklicem tiste, ki menijo, da imajo
pravico do dediine, da se priglasijo sodiu v enem letu od objave oklica
v Ur.l.

Narok
Omilitve kontradiktornosti:
- e so preminine, se naeloma ne opravi;
- ni potrebno, da bi se vedno dala prilonost izjaviti o izjavah drugih oseb
- e stranke ne pridejo, odloi sodie glede na podatke, s katerimi
razpolaga
- sodie lahko zaslii tudi osebe, za katere meni, da imajo (enako ali
monejo) pravico do dediine

Dedna izjava
- Izjava o sprejemu ali odpovedi dediini mora biti podpisana s strani dedia
(pisno!) ali s strani njegovega zastopnika ni preklicna!
- V izjavi je treba navesti, ali gre za sprejem ali odpoved deleu (zakonitemu
ali oporonemu) ali pa ali se nanaa na nujni dele
- Preda katerimkoli stvarno pristojnim sodiem (208/4 ZD)
- Sodie pozove, ali se odpoveduje v svojem imenu ali tudi v imenu
potomcev

Napotitev na pravdo
e so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakna pravica:
-sodie prekine postopek in napoti na pravdo ali na upravni postopek; e
gre za pravno vpraanje, zapuinsko sodie odloi samo
Zakon primeroma nateva razloge za napotitev na pravdo (210/2 ZD):
1. razdedinjenje; d. nevrednost; razmerje z zapustnikom
2. vrednost gospodinjskih predmetov
3. poveanje/zmanjanje dednega delea
4. kdo je dedno izjavo napisal/podal

e ni spor iz dedne pravice

-

Spor o pravici do volila ali o kakni drugi pravici iz zapuine;

- Ne prekine zapuinske obravnave!

Napotitev na pravdo
-

Tisto osebo, katere pravica je manj verjetna

e S prekine obravnavo, doloi rok, v katerem mora stranka
sproiti postopek

DEDNO PRAVO
-

15

Pravnomonost sklepa o dedovanju ni ovira, da se ne bi mogla

sproiti pravda

Sklep o dedovanju
-

Ugotovitvena odloba; razglasi za dedie

Vroi se D, V in osebam, ki so v postopku uveljavljale zahtevke iz naslova
dedovanja + DURS
Pravnomonost vee stranke, kolikor jim ni priznana pravica,m da
uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi
*monost vloitve zahtevka po pravnomonosti sklepa o dedovanju

Dednopravni zahtevki po pravnomonosti sklepa o

dedovanju
1.
2.
3.
4.

Pozneje najdeno premoenje (221 ZD);

Pozneje najdena oporoka (222 ZD);
(novi) dedi (223 ZD) * lastnost dedia ima e ob smrti zapustnika
e so podani pogoji za obnovo postopka (224 ZD)

ZDKG
- zaitena kmetija praviloma en sam dedi
- e je v lasti enega lastnika, 7. len ZDKG
- e je v lasti zakonskega para, pripade zakoncu (8 ZDKG)
- Oporoka omejitve (21 ZDKG)
- Omejitve volil 22 ZDKG