I Z D A V A^ K I C E N TA R T R I

ul. Wego{eva 29A, 1000 Skopje, Makedonija

tel./faks: +389 2 32 456 22
e-mail: tri@kniga.com.mk
www.kniga.com.mk

Glaven urednik

Vinka Sazdova

Art direktor

Aleksandar Sazdov

Urednik

Bojan Sazdov

Naslov na originalot

Joseph Murphy
THE POWER OF YOUR SUBCONSCIOUS MIND
Copyright Reward Books, 2000
Copyright za makedonskoto izdanie
Izdava~ki centar TRI, 2012

Prevod

Bisera Petrova

Site prava se zadr`ani. Nitu eden del od ova izdanie ne smee da bide prepe~a
tuvan, kopiran ili objavuvan vo koja bilo forma ili na koj bilo na~in vo elek
tronskite ili pe~atenite mediumi, bez pismena soglasnost od izdava~ot.

Prisustvuvav na ~uda {to im se slu~uvaa na lu|e {irum

svetot. Ako posegnete po vol{ebnata mo} na sopstvenata pot
svest, ~uda }e vi se slu~uvaat i vam. Knigata {to ja dr`ite
v race poka`uva deka va{ite voobi~aeni, sekojdnevni misli
i mentalni pretstavi ja oblikuvaat, ja sozdavaat i vo celost
ja odreduvaat va{ata sudbina. Za{to ~ovekot e onakov kakva
{to mu e potsvesta.

?
Zo{to nekoj e ta`en, a nekoj sre}en? Zo{to nekoj e vesel
i bogat, a nekoj beden i siroma{en? Zo{to nekoj e pla{liv
i ispolnet so janya, a nekoj e poln verba i samouveruvawe?
Zo{to nekoj ima ubav i rasko{en dom, a nekoj `ivee na pra
got od gladot vo bedno predgradie? Zo{to nekoj postignuva
uspesi, a nekoj postojano naiduva na neuspesi? Zo{to nekoj e
odli~en i omilen govornik, a nekoj sosem sredno minuva kaj
lu|eto na koi im se obra}a? Zo{to nekoj va`i za genijalen vo
rabotata so koja se zanimava, a nekoj, nasproti nat~ove~kite
napori, ne postignuva nikakvi rezultati? Zo{to nekoj uspeva
da se izlekuva od takanare~enata neizle~liva bolest, a nekoj
ne? Zo{to tolku mnogu dobri i nabo`ni lu|e gi raskinuvaat
stra{ni telesni i du{evni stradawa? Zo{to tolku mnogu ne
moralni lu|e {to se otka`uvaat od Boga uspevaat vo svoite
nameri i u`ivaat vo sovr{eno zdravje? Zo{to nekoja `ena
e vo sre}en brak, a nejzinata rodena sestra `ivee osuetena i
nesre}na? Dali odgovorite na ovie pra{awa se nao|aat neka
de dlaboko vo svesta i potsvesta vo sekogo od nas? Se razbira.

Cvrsto re{en da dadam odgovori na navedenite pra{awa,
kako i na mnogu drugi sli~ni, donesov odluka da ja napi{am
7

ovaa kniga. Se rakovodev od `elbata so najednostaven jazik da

gi objasnam temelnite vistini na ~ove~kiot um. Ubeden sum
deka e sosem mo`no da se razjasnat osnovnite zakonitosti na
`ivotot i na ~ove~kiot duh koristej}i go sekojdnevniot ja
zik. ^itatelot sam }e se uveri deka re~nikot so koj se slu`i
ovaa kniga e soodveten na stilot na negoviot dneven vesnik,
na omileniot magazin, na delovnite i doma{nite razgovori.
Zatoa go povikuvam knigava vnimatelno da ja prou~i i da gi
primeni tehnikite {to se opi{ani vo nea. Ako postapi taka,
uveren sum deka }e zavladee so sposobnosta da sozdava ~uda
{to }e go oslobodat od zbunetosta, bedata, tagata i neuspe
hot i }e mu go poka`at patot do mestoto {to navistina mu
pripa|a. Da go oslobodime od nesre}ata, do emocionalnoto i
fizi~koto ropstvo i da go izvedeme na patekata na slobodata,
sre}ata i duhovniot mir. ^udotvornata sila na potsvesta e
vo sostojba da dovede do ozdravuvawe i da ja vrati `ivotnata
sila. Zavladuvaj}i so sopstvenata vnatre{na mo}, ~itatelot
}e gi urne yidi{tata na stravot i }e vleze vo `ivotot, kako
{to rekol sveti Pavle: Vo veli~estvena sloboda na decata
Bo`ji#.

Postignuvaweto na sopstveno ozdravuvawe otsekoga{
pretstavuvalo najubedlivo svedo{tvo za prisustvoto na pot
svesnite sili vo ~ovekot. Pred ~etirieset i dve godini us
pe{no se oslobodiv od maligniot tumor - medicinskite speci
jalisti go narekoa sarkom - slu`ej}i se so silata na potsvesta
{to me sozdala i {to me odr`uva vo `ivotot. Vo ovaa kniga
ja soop{tuvam tehnikata so koja se slu`ev pritoa. Uveren sum
deka na site {to }e ja prifatat }e im pomogne da steknat do
verba vo postoeweto na beskone~nata sila na isceluvaweto
vo dlabo~inite na ~ove~kata potsvest. So nesebi~nata pomo{
na mojot lekar i prijatel, odnenade` sfativ deka tvore~kata
inteligencija {to gi sozdala site moi organi, go oblikuvala
moeto telo i mu dala po~eten impuls na moeto srce sosem pri
rodno }e se presmeta so mojata bolest. Drevnata poslovica
veli: Lekarot ja prevrzuva ranata, a Bog ja lekuva#.
8


Nau~na molitva pretstavuva naso~uvawe vo sakanata naso
ka na dejstvuvawe na postojnite spregi na svesnite i potsves
nite sostojbi na duhot. Knigava {to ja dr`ite v race }e vi
poka`e kako, po nau~en pat, da ja zauzdite beskone~nata mo}
vo sebe i da bidete ona {to navistina sakate da bidete. Sekoj
od nas se stremi kon posre}en, posodr`aen i pobogat `ivot.
Krajno vreme e, za taa cel, da po~neme da se slu`ime so ~udot
vornata sila {to ja poseduvame i da vneseme harmonija vo svo
jot svet prepoln profesionalni, semejni i li~ni problemi.
Potrudete se ovaa kniga da ja pro~itate pove}epati! Nejzini
te mnogubrojni poglavja }e vi poka`at na koj na~in ~udesna
ta mo} dejstvuva i kako da gi iznesete na videlina skrienoto
vdahnovenie i skrienata mudrost. Zavladajte so ednostavnite
tehniki na pottiknuvawe na potsvesta na akcija; sledete go
noviot nau~en pat kon beskone~noto bogatstvo. Pro~itajte ja
ovaa kniga vnimatelno, iskreno i so qubov. Uverete se sebe
deka mo`e da vi pomogne. Cvrsto sum ubeden deka }e pretsta
vuva vistinska presvrtnica vo va{iot `ivot.

Dali znaete {to zna~i da se molite delotvorno? Koga po
sleden pat ste se pomolile vo ramkite na svoite sekojdnevni
aktivnosti? Vo momentite na opasnost, vo vreme na nevola i
bolest ili vo momentite koga demne smrtta, molitvata pret
stavuva edinstven izlez. Dovolno e da go otvorite koj bilo
dneven vesnik: {irum svetot, molitvite se izgovaraat vo se
koj moment zaradi deteto zaboleno od neizle~liva bolest, za
mir me|u narodite ili za grupata rudari zatrupani vo jamite
na nekoj rudnik. Podocna spasenite rudari }e raska`uvaat
deka se molele dodeka ~ekale izbavuvawe, pilotot }e re~e
deka neprekinato se molel dodeka se obiduval da go prize
mji o{teteniot avion. Navistina, molitvata e sekoga{ pri
sutna kako pomo{ vo nevola. Sepak, zo{to da ~ekame nesre}a
za da bide molitvata sostaven del od `ivotot? Krupnite na
9

slovi vo vesnicite ~esto zboruvaat za ispolneti molitvi i

pretstavuvaat svedo{tvo na nivnata delotvornost. Me|utoa,
{to da se re~e za milionite molitvi sekojdnevno iska`ani
pokraj masata, v crkva, na koe da bilo drugo mesto kade {to
lu|eto ednostavno se stremat kon soedinuvawe so Boga? Ra
botej}i so lu|e, dolgo se zanimavav so razli~ni priodi kon
molitvata. Pritoa trgnuvav od sopstvenoto iskustvo, no i od
do`ivuvawata na mnogu drugi so koi doa|av vo kontakt. Pro
blemot naj~esto e vo toa kako da im objasnite na drugite na
koj na~in e dobro da se molat. Lu|eto vo nevola ja gubat sila
ta za trezveno razmisluvawe i postapuvawe. Zatoa e nu`no da
se najde ednostavno pravilo, o~igledno i efikasno upatstvo
koe mo`e lesno da se protolkuva i da se primeni.

Osnovniot beleg na ovaa kniga e nejzinata prakti~na pri
menlivost; sodr`i ednostavni, korisni tehniki i obrasci
koi so lesnina mo`ete da gi prifatite i sekojdnevno da gi
sproveduvate na delo. Na mnogumina se obiduvav tie ednos
tavni procesi da im gi prenesam, a neodamna, vo Los Anxe
les, nad iljada ma`i i `eni od site veroispovedi go posetu
vaa posebniot kurs na koj gi iznesov najzna~ajnite delovi od
ovaa kniga. Posetitelite doa|aa od site strani, ponekoga{
i od dale~ina od nekolku stotici kilometri. Ovaa kniga }e
vi objasni zo{to ~esto se slu~uva, mesto da bidat ispolneti,
va{ite molitvi da davaat sprotiven rezultat. Lu|eto ~esto
me zapiraat so pra{aweto: Zo{to tolku mnogu moi molit
vi nikoga{ ne bea ispolneti?# Na stranicite {to se pred
vas }e go najdete odgovorot. Nudej}i vi razli~ni na~ini za
pottiknuvawe na potsvesta na akcija, ovaa kniga pretstavuva
isklu~itelna vrednost i pomo{ vo sekoja nesre}a.

?
Dali molitvata }e bide ispolneta ne zavisi od toa vo {to
veruvame, molitvata }e ima odgovor samo dokolku ~ove~kata
10

potsvest reagira na mentalnata slika ili misla vo sopstve

niot um. Toj zakon na verba dejstvuva vo site religii na sve
tot i e pri~ina za nivnata psiholo{ka vistinitost. Budi
stot, hristijaninot, muslimanot i evreinot nema da dobijat
odgovor na svoite molitvi poradi nekoe posebno svojstvo na
sopstvenata religija, nitu poradi obredot, liturgijata, mi
sata, `rtvata ili baeweto, tuku isklu~ivo blagodarej}i na
veruvaweto, odnosno na mentalnoto prifa}awe na ona na {to
ja posvetuvaat molitvata. Zakonot na `ivotot e zakon na ve
ruvaweto, a veruvaweto najkratko mo`e da se opi{e kako mi
sla niknata vo umot na ~ovekot. Od na~inot na koj ~ovekot
razmisluva, ~uvstvuva i veruva zavisi sostojbata na negoviot
duh, na negovoto telo i sostojbata vo koja `ivee. Tehnikata,
t.e. metodologijata zasnovana vrz razbiraweto na ona {to go
rabotite i pri~inite poradi koi tokmu toa go rabotite, }e
vi pomognat da gi razviete potsvesnite temeli na kvalitet
noto `iveewe. Prifatenata molitva, po svojata su{tina e
ostvaruvawe na najiskrenite ~ove~ki `elbi.

Vo sekogo od nas postoi izrazita `elba za dobro zdravje,
za sre}a, za sigurnost, za du{even mir, za potvrduvawe na
sopstvenata li~nost, no mnogumina ne uspevaat da postignat
opiplivi rezultati. Neodamna mi se doveri eden univerzitet
ski profesor: Koga bi uspeal da gi izmenam svoite mentalni
obrasci i svojot emocionalen `ivot da go naso~am kon novi
pateki, sigurno bi se oslobodil od ~irot na `eludnikot. Me
|utoa, nemam znaewe da go napravam toa, ne raspolagam so so
odvetna tehnika. Duhot mi luta od eden problem do drug i se
uvstvuvam porazen, osueten i nesre}en#. Sigurno profesorot
si posakuval sovr{eno zdravje, mu bilo potrebno i znaewe za
na~inot na dejstvuvaweto na ~ove~kiot um, so pomo{ta na koe
}e si ja ispolni i `elbata. Posegaj}i po metodite na iscelu
vaweto opi{ani vo ovaa kniga, celosno zakrepnal i stanal
kompletna li~nost.
11


()
^udotvornite sili na potsvesta postoele i pred da se ro
dime site nie, pred kakva i da bilo verba, duri i pred sozda
vaweto na svetot. Ve~nite vistini i principi se prette~a na
site religii. Trgnuvaj}i tokmu od takviot stav, }e se obidam,
vo poglavjata {to sleduvaat, da vi uka`am na patot na zavla
duvaweto so tainstvenata bleskava sila na promenata koja }e
gi izlekuva site mentalni i fizi~ki rani, }e go uni{ti stra
vot, }e gi ukine siroma{tijata, neuspehot, bedata i ona {to
pre~i ne{to da se ispolni. Potrebno e samo duhovno i emo
cionalno da se soedinite so sopstvenite pozitivni `elbi,
tvore~kata sila na va{ata potsvest vedna{ }e stapi vo akci
ja. Ne kolebajte se, po~nete vedna{, sega, i neka se slu~uvaat
~uda vo va{iot `ivot! Bidete uporni, ne otka`uvajte se, tru
dete se se dodeka kone~no ne osamne zorata i dodeka ne is
~eznat zasekoga{ site senki!

12

13

14

Beskrajno bogatstvo se nao|a na dofat na sekoj ~ovek {to

e podgotven da go otvori svojot duh i da zeme od ogromnata
riznica na potsvesta. Vie, {to ja ~itate ovaa kniga, bi bilo
dobro da bidete svesni za faktot deka tokmu vo vas se nao|a
zlatniot rudnik koj sodr`i s {to vi e potrebno za `ivot vo
sre}a, veselost i izobilie.
Mnogumina me|u nas s u{te cvrsto spijat, nesvesni za po
stoeweto na zlatniot rudnik na beskone~nata inteligencija
i na qubovta vo samite sebe. Posegnete i }e izvadite s {to
vi e potrebno, s {to sakate. Par~e magnetizirano `elezo
ja podiga re~isi dvanaeset pati svojata sopstvena te`ina,
ako mu go odzemete magnetizmot, istoto par~e `elezo nema
da podigne ni najlesen perduv. Sli~no na toa, postojat dva
vida lu|e. Vo edniot spa|aat magnetiziranite lu|e polni si
gurnost i verba, svesni deka se rodeni za uspeh. Vo drugiot
spa|aat lu|eto {to gi zagubile magnetnite svojstva, pa se pol
ni strav i somne`. Ako im se dade povolna mo`nost, sekoga{
}e re~at: ...a ako propadnam?.. Bi mo`el da gi zagubam site
pari... lu|eto }e mi se smeat#. Toj tip ~ovek nema da stigne
daleku vo `ivotot, za{to, popre~en od stravot da napreduva,
}e stoi namesto. Trgnete napred, steknete magnetski svojstva,
otkrijte ja vekovnata tajna!

[to e, spored va{eto mislewe, golemata vekovna tajna?
Atomskata energija? Termonuklearnata energija? Neutron
skata bomba? Me|uplanetarnite patuvawa? Navistina, ni{to
od toa. Pa toga{ kade da se upati ~ovek vo potraga po nea, na
{to da obrne vnimanie? Kako da se slu`i ~ovek so nea? Od
govorot e mnogu ednostaven. Bleskavata tajna e ~udotvornata
15

mo} na ~ovekovata potsvest, skriena vo dlabo~inite na umot

na sekoj ~ovek na ovaa planeta.

Ako nau~ite kako da ja prepoznaete i da ja oslobodite
skrienata mo} na sopstvenata potsvest, vo svojot `ivot }e
vnesete sila, bogatstvo, zdravje, sre}a i zadovolstvo.
Nema potreba mo}ta da ja steknuvate, nea ve}e ja posedu
vate. Korisno e samo da zavladeete so na~inot na nejzinata
upotreba, da ja sfatite i pravilno da ja upotrebuvate vo site
oddeli na `ivotot.
Ako gi sledite tehnikite i ednostavnite procesi opi{ani
vo ovaa kniga, }e gi steknete neophodnite soznanija i sfa}a
wa. ]e ve vdahnuva nova svetlina i vo vas }e se rodi nova sila
so pomo{ta na koja }e gi ispolnite svoite `elbi i }e gi re
alizirate svoite soni{ta. Bidete re{itelni i cvrsti, nap
ravete go `ivotot pozna~aen, pobogat, pohuman.
Vo dlabo~inata na va{ata potsvest se nao|aat beskone~na
ta mudrost, bezgrani~nata mo}, izvorot na s {to vi e potreb
no, treba samo da gi otkriete, da gi razviete, da gi iznesete na
videlina. Prepoznajte gi mo`nostite {to le`at vo va{iot
duh, vdahnete im oblik i tie }e trgnat po svetot.
Ako go otvorite svojot duh i ako go napravite priem~iv,
beskone~nata inteligencija vnatre vo va{ata potsvest }e vi
otkrie s {to sakate da doznaete, vo sekoj moment i na se
koe mesto. ]e vi se rodat novi misli, novi idei {to }e ve
odvedat vo novi otkritija, }e ve osposobat da sozdadvate novi
umetni~ki i prakti~ni dela. Pokraj toa, beskone~nata inte
ligencija smestena vo potsvesta }e vi go poka`e patot kon
napolno novi, dosega nepoznati vistini i soznanija. ]e vi go
otkrie sovr{enstvoto na izrazuvaweto i }e vi go poka`e vis
tinskoto mesto vo `ivotot.
So pomo{ta na potsvesnata mudrost }e bidete vo sostojba
da go privle~ete idealniot `ivoten sopatnik ili deloven
sorabotnik. ]e go najdete vistinskiot kupuva~ za ku}ata ili
za avtomobilot, }e sozdadete dovolno materijalni sredstva i
16

}e steknete sloboda da bidete toa {to sakate, da odite kade

{to sakate i da go rabotite toa {to sakate.
Va{e pravo e da go otkriete vnatre{niot svet na mislite,
~uvstvata, silata, svetlinata, qubovta i ubavinata. Iako ne
vidlivi, negovite sili se mnogu mo}ni. Vo potsvesta se nao
|aat re{enijata na site problemi, pri~inite na site nastani.
So osloboduvaweto na skrienata mo}, }e zavladeete so pot
rebnite sili i mudrosti {to }e ve odvedat vo blagosostojba,
sigurnost, sre}a i zadovolstvo.
Sum videl kako mo}ta na potsvesta im ja vra}a silata na
sakatite, gi osposobuva povtorno da gi najdat zdravjeto, smis
lata i zadovolstvoto. ^udesnata iscelitelska mo} na potsves
ta e vo sostojba da go izlekuva rastroeniot um i skr{enoto
srce, da gi skine materijalnite i fizi~kite sinxiri od site
vidovi.

Posu{testven napredok vo koja i da bilo oblast na ~ove~
koto tru`eni{tvo e nezamisliv bez prakti~ni temeli. Sekoj,
pa i vie, mo`e da nau~i da upravuva so sopstvenata potsvest.
Vo merata vo koja }e uspeete da gi spoznaete nejzinite princi
pi i da gi primenite vo praktika, }e gi dobiete o~ekuvanite i
sakanite rezultati.
Kako porane{en hemi~ar, }e vi uka`am na dobropoznati
ot fakt: spojot na vodorodot i kislorodot vo razmer 2:1 dava
voda. Isto taka, so soedinuvaweto na eden atom kislorod i
eden atom jaglerod se dobiva jagleroden monoksid. Ako doda
deme u{te eden atom kislorod, }e dobieme ne{teten gas jagle
roden dioksid - brojot na kombinaciite e neograni~en.
Treba da se ima na um deka potsvesta se odnesuva vo sogla
snost so istite zakonitosti {to va`at vo hemijata, fizika
ta ili vo matematikata. Da go razgledame principot {to e
op{toprifaten: Vodata se stremi da zazeme horizontalna
polo`ba#. Vo pra{awe e univerzalen princip {to va`i za
vodata nasekade i vo sekoj moment.
17

Da razgledame u{te eden princip: Materijata se {iri

na toplina#. Toj isto taka va`i vo site uslovi. Zagreanoto
par~e `elezo }e se {iri bez ogled na toa dali e iskopano vo
Kina, vo Anglija ili vo Indija. Materijata se {iri na topli
na i toa e univerzalna vistina. Op{ta vistina e i fakt deka
s {to }e vtisnete vo potsvesta go nao|a svojot materijalen
izraz kako iskustvo, nastan ili osobina. Molitvata {to ja
izgovarate }e naide na odyiv zatoa {to potsvesta pretstavuva
princip, a pod princip go podrazbiram na~inot na koj nekoja
rabota dejstvuva. Na primer, principot na elektricitetot
zna~i deka elektricitetot dejstvuva od povisok kon ponizok
potencijal. Iskoristuvaj}i go principot na elektricitetot,
~ovekot ne go menuva, no vo sorabotka so prirodata doa|a do
novi otkritija i pronajdoci {to imaat visoka vrednost za
~ove~kiot vid.
Zna~i, potsvesta pretstavuva princip {to dejstvuva vo so
obraznost so zakonitostite na verbata. Biblijata na mnogu
razbirliv, ednostaven i ubav na~in veli:
...Ako nekoj re~e na ovaa planina: Digni se i frli se v
more! i ne se posomneva vo srceto svoe, a poveruva deka }e bi
de kako {to rekol, }e mu se ispolni, {to i da ka`e.# (Marko,
11:23)
Zakonitosta na duhot e zakonitost na verbata. Toa zna~i
deka ~ovek treba da veruva na na~inot na koj dejstvuva samiot
nego duh, deka treba da veruva vo samata verba. Verbata {to
se ra|a vo duhot e misla rodena vo toj duh, samo toa i ni{to
pove}e od toa.
Site iskustva, nastani i osobini se reakcija na potsvesta
na ~ove~kite misli. Imajte go na um faktot deka rezultatot ne
e delo na ona vo {to veruvate tuku na samoto veruvawe. Pres
tanete da ja podaruvate verbata na la`ni veruvawa, mislewa,
sueverija i stravovi koi go izma~uvaat ~ove~kiot vid. Po~nete
da veruvate vo ve~nite `ivotni vistini {to ne podle`at na
promeni. Duri toga{ }e trgnete napred, nagore, kon Boga.
Sekoj {to }e ja pro~ita ovaa kniga i }e gi primeni izne
senite principi na potsvesta, }e bide vo sostojba nau~no i
efikasno da se moli i za sebe i za drugite. Molitvata }e mu
18

bide prifatena vo soobraznost so univerzalniot zakon na ak

cijata i reakcijata. Pomislata e akcija od koja po~nuva s.
Reakcijata pretstavuva odgovor od potsvesta tesno povrzan so
mislata. Ispolnete go svojot um so misli za harmonija, zdrav
je, mir i za dobra volja i ~uda }e po~nat da se slu~uvaat i vo
va{iot `ivot.

Sekoj od nas ima samo eden um, eden duh koj, me|utoa, pose
duva dve razli~ni svojstva. Granicata {to gi razdeluva im e
dobro poznata na site mislovni su{testva na dene{ninata.
Sekoe od spomenatite svojstva e nadareno so posebni sili i
obele`ja. Dvete funkcii na ~ovekoviot um naj~esto gi ozna
~uvame kako objektiven i subjektiven duh, svest i potsvest,
buden i zaspan um, povr{inski i dlabinski um, volev i prisi
len um, ma{ki i `enski princip i sl. Vo knigava {to e pred
vas dvojnosta na ~ove~kiot um naj~esto se ozna~uva so poimi
te svest# i potsvest#.

Zaradi podobro razbirawe na funkciite na sopstveniot
um, zamislete si deka toj pretstavuva gradina. Vie ste gradi
nar koj vo tekot na celiot den ne{to (misli) sadi. Toa {to
ste go posadile vo potsvesta, }e go o`neete vo svoeto telo i
vo odnosot so nadvore{niot svet.
Krajno vreme e da po~nete da sadite misli za mir, sre}a,
dobrina i napredok. Razmisluvajte spokojno, sosredoto~ete
se na vistinskite vrednosti i usvojte gi kako del od svesta.
Ako bez prekin sadite ~udesni semiwa (misli) vo gradinata
na svojot um, }e ja do~ekate najbogatata od site `etvi. Pot
svesta mo`e da se sporedi so po~va na koja rastat site vidovi
rastenija, i dobri i lo{i. Nekoj bere plodovi, a nekoj tros
kot. Zna~i, sekoja misla e pri~ina, a s drugo e samo posledi
ca. Tokmu poradi toa e nu`no da se gri`ite za svoite misli
i da se pogri`ite da predizvikuvaat samo sakani posledici.
19

Dokolku razmisluvate pravilno, dokolku ja sfa}ate vis

tinata, dokolku mislite vo va{ata potsvest se konstruktiv
ni, soodvestvuvaat i se naso~eni kon mir, ~udotvornata sila
na potsvesta }e se oyvie i }e vi obezbedi harmoni~en i pri
jaten `ivot. Vo momentot koga }e ja osvoite kontrolata nad
sopstvenite mislovni procesi, }e bidete vo sostojba silata
na potsvesta da ja primenite na koj bilo problem ili na koja
bilo te{kotija. So drugi zborovi, }e po~nete svesna sorabot
ka so beskone~nata sila i so semo}niot zakon {to vladee so
celiot svet.
Ako se zavrtite okolu sebe, }e zabele`ite deka golemo
mnozinstvo od ~ove{tvoto e svrteno kon nadvore{niot svet,
samo prosvetlenite pove}e se interesiraat za vnatre{niot
svet. Imajte go na um faktot deka nadvore{niot svet e tvor
ba na vnatre{niot svet, svetot na mislite, na ~uvstvata i
na mentalnite sliki. Zna~i, toj vnatre{en svet e edinstve
nata tvore~ka sila na univerzumot: s {to se nao|a vo nad
vore{niot svet e sozdadeno so svesno ili so nesvesno dej
stvuvawe na va{iot duh.
Poznavaweto na procesot na proniknuvaweto na svesta i
potsvesta }e vi ovozmo`i da go preobrazite svojot `ivot. Za
da se smenat posledicite, bi bilo dobro da gi smenite pri
~inite. Mnozinstvoto se naprega da gi smeni posledicite,
isklu~ivo zanimavaj}i se so tie posledici. Samo so otstra
nuvaweto na pri~inata mo`e da se nadminat nesoglasuvaweto,
zabunata, nema{tijata, ograni~enosta od koj bilo vid. Kako
{to ve}e be{e re~eno, pri~inata e na~inot na koj go koristi
te sopstveniot svet, odnosno na~inot na koj razmisluvate i gi
sozdavate mentalnite sliki.
Setete se deka `iveete vo nedosti`en okean so beskone~no
bogatstvo. Potsvesta vi e mnogu ~uvstvitelna na mislite. Od
svoja strana, mislite sozdavaat model i matrica niz koja te
~at beskone~nata inteligencija, mudrosta, silata na `ivotot
i energijata na va{ata potsvest. Ako se re{ite da gi prime
nite zakonitostite na umot onaka kako {to e izlo`eno vo
poglavjata {to sleduvaat, mesto beda }e vkusite bogatstvo,
mesto sueverie i neznaewe mudrost, mesto bolka spokojstvo,
20

mesto taga radost, mesto temnina svetlina, mesto nesloga har

monija, mesto strav verba i doverba, mesto neuspeh uspeh, i }e
se oslobodite od cvrstata pregratka na prose~nosta. Dali od
mentalno, emotivno i materijalno stanovi{te ima ne{to po
~udesno i poubavo na svetot?
Pove}eto golemi nau~nici, umetnici, poeti, peja~i, pisa
teli i nau~nici imaat dlabinsko poznavawe i razbirawe na
na~inot na dejstvuvawe nato svesta i potsvesta.
Eve eden primer. Golemiot tenor na italijanskata opera,
Enriko Karuzo, go fatila silna trema. Poradi iracionalen
strav, vratot celosno mu se paraliziral. Po liceto mu te~ela
pot. Bil obzemen od sram za{to po nekolku minuti trebalo
da se pojavi na scenata. Me|utoa, stravot ne popu{tal, a so
nego ni gr~ot na vratnite muskuli. Si rekol: ]e me ismeat.
Ne sum vo sostojba da peam#. Potoa nenadejno viknal vo pri
sustvo na bezbrojnite lu|e sobrani zad kulisite: Maloto Jas
saka da go zadu{i Golemoto Jas#.
Toga{ mu se obratil na Maloto Jas so zborovite: Izle
guvaj od mene, Golemoto Jas saka da pee#. Pod Golemoto Jas ja
podrazbiral beskone~nata mo} i mudrost na svojata potsvest.
Po~nal da vika: Izleguvaj, izleguvaj, Golemoto Jas saka da
pee!#
Potsvesta se oyvila osloboduvaj}i gi silite na `ivotot
vnatre vo negovoto telo. To~no kako i {to bilo predvide
no, Karuzo izlegol na scenata, ja ispeal svojata veli~estvena
arija i ja krenal publikata na noze.
O~igledno, Karuzo sfatil deka ~ove~kiot um ima dve ni
voa: svesno ili racionalno i potsvesno ili iracionalno.
^ovekovata potsvest e mnogu ~uvstvitelna i reagira na sa
mata priroda na mislite. Dokolku vi e svesta (Maloto Jas)
obzemena od strav, gri`a ili so napregnatost, doa|a do oslo
boduvawe na negativnite ~uvstva sozdadeni vo potsvesta (Go
lemoto Jas), koi od svoja strana ja preplavuvaat svesta so ~uv
stvoto na panika, so crni pret~uvstva i o~aj. Dokolku se slu~i
toa, obidete se, spored primerot na Karuzo, zapovedni~ki da
im se obratite na sopstvenite iracionalni ~uvstva za~nati
vo dlabo~inata na potsvesta, i toa na sledniov na~in: Pole
21

ka, smiri se, tuka nareduvam jas, mora{ da me poslu{a{, ti

zabranuvam da navleguva{ onamu kade {to ne ti e mestoto!#
Mnogu e interesno, re~isi iznenaduva~ko, da nabquduva{
kako otse~nata uverliva zapoved upatena kon iracionalnite
dvi`ewa, vnatre vo ~ovekovoto bitie, donesuva mir, ti{ina
i harmonija na duhot. Potsvesnoto mu e pot~ineto na svesnoto
i tokmu poradi toa i se imenuva so potsvest.

Sledniov primer }e vi pomogne da gi sogledate su{testve
nite razliki.
Svesta ima uloga na kapetan {to se nao|a na komandniot
most na brodot. Toj upravuva so brodot i im izdava naredbi na
lu|eto vo ma{inskoto oddelenie koi, od svoja strana, gi nad
gleduvaat kotlite, instrumentite i drugata oprema. Lu|eto
vo ma{inskoto oddelenie ne znaat kade plovi brodot, ednos
tavno gi izvr{uvaat dobienite naredbi. Dokolku ~ovekot na
komandniot most pogre{no gi protolkuva podatocite od kom
pasot, sekstantot ili od geografskata karta i dade pogre{na
naredba, ma{inistite slepo }e trgnat nakaj grebenite. Zna~i,
tie mu se pokoruvaat zatoa {to toj im e pretpostaven. Zapove
dite se izvr{uvaat bez prigovor, a ~lenovite na ekipa`ot ne
diskutiraat so kapetanot za validnosta na naredbite.
Kapetanot e gospodar na brodot i negoviot zbor e zakon.
Sli~no na toa, va{ata svest e kapetan i gospodar na va{iot
sopstven brod otelotvoren vo va{eto telo, vo okolinata vo
koja se dvi`ite i vo rabotite {to gi izvr{uvate. Potsvesta
gi prima naredbite {to gi davate vrz osnova na ona vo {to
va{ata svest veruva i {to go prifa}a kako vistina.
Dokolku na lu|eto postojano im povtoruvate: Toa e pre
mnogu skapo za mene#, potsvesta }e ve sfati seriozno, }e ve
dr`i za zborot i }e se pogri`i navistina da ne bidete vo sos
tojba da go kupite sakaniot predmet. S dodeka uporno tvrdi
te: Toj avtomobil e preskap; patuvaweto niz Evropa, krzno
to - toa ne e za mene#, mo`ete da bidete uvereni deka va{ata
22

potsvest }e ja poslu{a naredbata i }e stori s celiot `ivot

da go minete bez nabroenite dobra.
Minatata godina, sproti Bo`ik, edna simpati~na studen
tka zastanala pred izlogot vo koj imalo privle~na i mnogu
skapa patna torba. Tuku{to se upatila vo svojot roden grad za
da gi pomine tamu praznicite. Vo momentot koga imala name
ra da re~e: Torbata e premnogu skapa za mene#, se setila na
re~enicata {to ja slu{nala na moeto predavawe: Nikoga{
ne stavajte to~ka na odre~nata re~enica. Mesto toa, vedna{
dajte sprotivno zna~ewe i ~udata }e po~nat da vi se slu
~uvaat i vam#.
Zatoa devojkata rekla: Taa torba e moja. Se prodava, mis
lovno ja prisvojuvam, a mojata potsvest }e se pogri`i da ja
dobijam#.
Istata ve~er, okolu osum ~asot, svr{enikot podaril
torba sli~na na onaa {to ja zabele`ala i so koja mislovno se
identifikuvala vo deset ~asot utroto. Devojkata samo go is
polnila svojot um so o~ekuvawe i rabotata ja prepu{tila na
potsvesta, dovolno sposobna da najde re{enie za problemot.
Podocna mi se doveri: Nemav pari da ja kupam torbata, no
sega mi e sosem jasno kade se nao|aat parite i seto drugo {to
mi treba - tokmu vo riznicata na ve~nosta smestena vo samata
mene#.
Eve u{te eden ednostaven primer.
Dokolku re~ete: Ne jadam pe~urki#, a nekoga{ sepak vi gi
poslu`at vo salata kako predjadewe, sigurno }e imate proble
mi so vareweto, za{to potsvesta }e vi re~e: Gazdata (svesta)
ne gi saka pe~urkite#. Od ovoj malku sme{en primer lesno se
sogleduvaat klu~nite razliki i na~ini na dejstvuvaweto na
svesta i potsvesta vrz ~ove~koto bitie.
Nekoj }e re~e: Ako nave~er se napijam kafe, ne sum vo sos
tojba da zaspijam cela no}#. Sekoga{ koga pie kafe, potsves
ta yvoni za trevoga i veli: Gazdata bara no}eska da ostane{
budna#.
Va{ata potsvest raboti dvaeset i ~etiri ~asa na den tru
dej}i se toa da bide vo va{a polza, odnosno, vi gi prinesuva
plodovite na va{iot voobi~aen na~in na razmisluvawe.
23


Pred nekolku meseci dobiv pismo so slednava sodr`ina:
Imam sedumdeset i pet godini, vdovica sum i imam vozrasni
deca. Dolgo `iveev sama, so mala penzija. Na va{ite preda
vawa za karakteristikite na potsvesta slu{nav deka so pov
toruvawe, verba i nade` sekoja ideja mo`e da se vsadi vo pot
svesta.
Zatoa po~nav vo sebe da si povtoruvam: Nekoj me saka,
sre}no sum ma`ena za qubezen i dobar ~ovek naklonet kon
duhovnite raboti. Jas sum obezbedena#. Po dve nedeli, pokraj
bliskata prodavnica zapoznav eden penzioniran aptekar. Ot
kriv deka e mnogu prijaten, poln razbirawe i mo{ne religio
zen. Pretstavuva{e sovr{en odgovor na mojata molitva. Po
samo edna nedela toj me pobara za `ena i sega sme na svadbeno
patuvawe niz Evropa. Ubedena sum deka pred oltarot n od
vede inteligencijata smestena nekade dlaboko vo mojata pot
svest.
Ovaa `ena otkrila deka riznicata se nao|a vo samata nea.
Srceto ja po~uvstvuvalo iskrenosta na nejzinite molitvi i
im go otvorilo vrati~eto na potsvesta kade {to, kako vo vis
tinski tvore~ki medium, bile ispolneti. Vo migot koga gi
spoznala svoite potrebi, nejzinata potsvest, vrz temelite na
zakonot na privlekuvaweto, go nao|a vistinskoto re{enie.
Obidete se s {to e vistinito, s {to e ~esno, s {to e
pravedno, s {to e pre~isto, s {to e prequbezno, s {to e
slavno i ako ima u{te i ponekoja blagosostojba i ako ima po
nekoja pofalba, da go mislite toa# (Fil. 4:8.).

Riznicata se nao|a skriena dlaboko vo vas. Odgovorite
na `elbite na svoeto srce barajte gi vo sebe.

Golemata tajna ~ie re{enie go imale najzna~ajnite lu|e

od site epohi le`i vo nivnata sposobnost da gi otkri
jat i da gi oslobodat silite na sopstvenata potsvest. I
vie ste vo sostojba da go storite istoto.
24

 Potsvesta gi znae odgovorite na site pra{awa. Dokol

ku, neposredno pred da zaspiete, soop{tite na svojata
potsvest: Sakam da se razbudam vo {est ~asot#, taa }e
ve razbudi to~no navreme.
Potsvesta e graditel na va{eto telo i e vo sostojba da
ve lekuva. Sekoja ve~er potonete vo son so pomislata za
sovr{eno zdravje, i va{ata potsvest kako veren sluga
}e ja izvr{i naredbata.
Sekoja misla e pri~ina, a sekoja osobina e nejzina pos
ledica.
Ako sakate da napi{ete kniga ili dramska pretstava,
da odr`ite uspe{no predavawe, toga{ svojata `elba
vnimatelno i so qubov soop{tete ja na potsvesta i
taa }e vi ja ispolni.
^ovekot e kako kapetan {to upravuva so brod. Samo
pravilnite naredbi go vodat brodot do pristani{teto,
zatoa i vie mora da izdavate (da imate) pravilni mi
sli i mentalni sliki na svojata potsvest {to upravuva
so site va{i iskustva.
Nikoga{ ne upotrebuvajte gi izrazite Toa e preskapo#
ili Ne sum vo sostojba da go storam toa#. Potsvesta
sekoga{ }e ve sfati seriozno i }e se potrudi navistina
da ne steknete pari, odnosno da ne se osposobite za ona
kon {to se stremite. Mesto toa, zboruvajte si sami: Vo
sostojba sum s da napravam so pomo{ta na mojata pot
svest#.
Zakonot na `ivotot e zakon na verbata. Verbata e mis
la {to se ra|a vo umot. Ne veruvajte vo raboti {to vi
pri~inuvaat {teta i bolka. Veruvajte deka potsvesta e
sposobna da ve lekuva, da ve vdahnuva, da vi dava sila
i da ve vodi vo podobra idnina. Uspehot vo `ivotot e
proporcionalen so verbata vo uspehot.
Ako gi izmenite svoite misli, }e ja izmenite i svojata
sudbina.

25