bezen je univerzalen koncept na sorodnosti med ljudmi, ki je opredeljen na razli ne na ine

v skladu z razlinimi ideologijami in stali (umetnikih, znanstvenih, filozofskih, verskih).

Redno in predvsem na zahodu, je razlaga kot, ki je posledica obutka, povezane z ljubeznijo
in pritrditev ter producent in sklop stali, ustev in izkuenj. V filozofskem smislu, ljubezen
je vrlina, ki predstavlja vso ljubezen, prijaznost in soutje z ljudmi. To lahko opiemo tudi
kot ukrepe v smeri drugih, in na podlagi soutja, ali ukrepi, usmerjeni v drugih (ali sebe), in
na podlagi afecto.1

V panini, besedo ljubezen (latinsko za ljubezen, -oris) zajema veliko razlinih obutkov,
od strastne elje in intimnosti romantine ljubezni do nespolno ustvene bli ine dru inske
ljubezni in platonske ljubezni, 2 in navzgor globoka predanost in ljubezen religioso.3 enota
V slednjem podroju, transcendira obutek in potem tejejo manifestacijo stanju due ali
duha, ugotovljene v nekaterih religijah z Bogom sam ali sila, ki dri vesolje skupaj.

ustva, povezana z ljubeznijo je lahko zelo moan, pogosto e biti nepremagljiv. Ljubezen v
svojih razlinih oblikah deluje kot glavni spodbujevalec medosebnih odnosov in zaradi
svojega osrednjega psiholokega pomena, je ena izmed najbolj pogosti v kreativnih
umetnosti (film, literatura, glasba) vpraanja.

Z vidika znanosti, kar poznamo kot ljubezen se zdi, da je razvil stanje primitivna pre ivetja
nagon, ki vodi ljudi united in herojsko na gronje in omogoanje nadaljevanja vrste prek
reproduccin.4

Raznolikost uporabe in pomenov in kompleksnosti obutki, ki zajema ljubiva e posebej

teko opredeliti na dosleden nain, ampak v bistvu je ljubezen razlagati na dva na ina: na
podlagi nesebinega zasnovo, ki temelji na soutju in sodelovanje, in pod drugo sebi no,
na osnovi lastnih interesov in rivalstva. Sebinost je obiajno povezana s telesom in
materialnem svetu; altruizem, z duo in duhovnem svetu. Oba temeljita na trenutne
znanosti, prijavo moganskih procesov, ki evolucija dal loveku; ideja due, ali kaj
podobnega duo, se je pojavil pred verjetno med eno in ve sto tiso years.5

Pogosto se zgodi, da posamezniki, skupine ali podjetja, loveki preobleki njihovo sebi no
vedenje altruizma; To je tisto, kar je znano kot hinavine, in ugotovila tevilne primere
taknega ravnanja v oglaevanju. Nasprotno pa se lahko zgodi, da altruistino vedenje je v
sebino okolju sebinost prikrito kot je doloeno Oskar Schindler dober zgled.

Skozi zgodovino so bile izraene tudi v kulturah brez znanega stika med njimi, koncepte, da
z nihanjem, vkljuujejo bistveno dvojnost loveka: ensko in moko, dobro in zlo, Yin in
yang, Anaksimander Apeiron.

Vsebina [skrij]

1 Dva nainov razumevanja ljubezni

1.1 Znanstveni pristop sebinosti in nesebinosti
1.2 nesebino Concepcin
1.2.1 soutje z znanstvenega vidika
1.3 sebien Concepcin
1.3.1 Ljubezen v kapitalistini drubi
2 Manifestacije ljubezni
3 simboli
Kupid 3.1
Heart 3.2
4 Superstition
5 Perspektive ljubezni
5.1 priljubljen Outlook
Mistina in ezoterina perspektiva 5.2
5.3 Duhovna perspektiva
5.3.1 judovstvo
5.3.2 kranstvo
5.3.3 Arabske islama in drugih preprianj
5.3.3.1 Peti krog: ljubezen do ne-muslimanske
5.3.4 Budizem
5.3.5 Hinduizem
5.3.6 Attachment in elja v vzhodnih religijah
5.3.7 vero proti homoseksualni ljubezni
5.3.7.1 kranstvo, judovstvo in homoseksualnost
5.3.7.2 Islam in homoseksualnost
5.4 Philosophical Perspective
5.5 Znanstveni Perspective
5.5.1 Bioloki vidiki
5.5.1.1 tristranski model romantine ljubezni
5.5.2 loveki vidiki

5.5.3 Psiholoki vidiki

6 razlinih zgodovinskih in kulturnih pogledov
6.1 perzijina Kultura
6.2 snicas kitajske kulture in drugih kultur
6.2.1 Qi Xi: The "Valentine" kitajina
Japonski 6.3
6.4 grki Kultura
6.4.1 Kratek mitoloki ljubezen: mit o androgyne
6.5 Arabska kultura
Turina Kultura 6.6 (amanski in Islamska)
6.7 Ancient Rome (Latin)
6.8 Anglo-Saxon Kultura
7 Glej tudi
8 Opombe in reference
9 Povezano Reference
10 Zunanje povezave
Dva naina razumevanja ljubezni
Ljudje se lahko razvije v bistvu dve vrsti vedenja: na eni Smo nesebino in sodelavci, in pod
drugo pa so sebini in tekmeci. Obstajajo ljudje popolnoma polarizirano v smeri ene izmed
dveh poloajev voljno; na primer, so budistini menihi v celoti obrnjen proti nesebi nosti,
objektivizma in praktiki, proti sebinosti. In obstajajo ljudje, ki zdru ujejo obe smeri od bitja,
ki delujejo, vasih, nesebino in sodelavec, vasih sebino, konkuren ne in druge tako
deloma nesebino in konkurenna. V nekaterih delih sveta, ki ga nesebinosti (Tibet)
prevladujejo, tako da je sebinost iroko obravnavati kot negativni. In obstajajo skupine
ljudi, ko je ravno nasprotno res. Vsi vojne v zgodovini so rojeni sebinosti s strani vsaj enega
od obeh straneh; vse konfliktne situacije lovekovih prihajajo iz sebinosti.

Znanstveni pristop sebinosti in nesebinosti

Poenostavljena predstavitev teorije Dawkinsa o "sebinosti" genetske informacije. Vsi geni,

kot preivetja enotah, so sami "sebino", tekmujejo med seboj in z drugimi posamezniki. Ko
doloeno stopnjo organizacije, doseenega v evolucijskem procesu od vrst, genske
informacije za izdelavo sebien fenotip bo na koncu samouniujo e na ravni love ke
skupine, ob proizvodnji nesebino fenotip (nesebino sebinost na genu ) olaj a pre ivetje
teh informacij. Geni delujejo nespametno, in pod "naravni red pecking" bo neizogibno
proizvajajo nadvlado "altruistino genski sebinosti." Izmenjava spolnega razmno evanja pa
porazdelite genetske informacije med vsemi population.6

Richard Dawkins interpretira tako odnos in izrazom samoohranitve posameznika (sebinih) in

vrste (nesebinosti). Pojasnjuje, da je v skladu s teorijo, ki ga nekateri biologi sprejeta,
podedoval gene, ki so odgovorni za te stali predhodniki vrst, in da je pred naim prihodom, je
bioloka evolucija verjetno nadzorovana z mehanizmom, ki se imenuje "Izbira skupine"; v okviru
tega mehanizma, skupine posameznikov, v katerih so bili lani bolj pripravljeni rtvovati svoje
ivljenje, saj bi bilo bolj verjetno, da preivi od tistih, sestavljen iz sebinih posameznikov ostalo;
To bi imelo za posledico v svetu, poseljeno s nesebine posameznikov konalo. To je teorija, da
je, medtem ko zagotavlja razlago za dejstvo, da altruizem prevladuje danes v svetu, ustvarili
veliko polemik v znanstvenem svetu, ki ga neposredno nasprotujejo Darwinistino teorijo; Zato,
avtorjeva osebna razlaga o preivetju altruizma v Darwinovo okviru posameznega sebinosti je,
da je enota za preivetje ni posameznik, ampak je gen; to je iz tega vidika, ljudje in skupine z
ljudmi so "preivetveni stroji" "ustvaril", ki ga genov na lastno beneficio.6

V vsakem primeru, navaja Dawkins, z dejstvom, da so prvi racionalnih vrste, smo tudi prva vrsta
v zgodovini evolucije lahko izbirajo med dvema vrstama obnaanja prostovoljno, s imer deluje
tako "neodvisni" na nae programiranje gentica.6

Evolucija se zdi, da se pojavljajo zaradi prekrivanja med seboj in postopoma rafinirano

procesov. Na neposredni ravni, deluje s pomojo enostavnega, ogromen in iracionalnega
proces poskusov in napak; Uspeh doloenega stanja organizacije olaja njegovo
nadaljevanje. Vendar pa, kot je organizacija razvija vedno pojavljajo spontano strate ke
metode napovedovanja, izbiro posredne naine, da v kratkem asu, se lahko celo zdi
napako, ampak da skupaj predstavljajo uspeh ; Opazili so takni "vedenja" v virtualnih
modelih evolucije, ki je programirana v raunalniku; agresiven in sebino vedenje je prva
raven superorganization, pod katero je posameznik "razume", da mora biti "napad", njihovi
tekmeci, preden greste neposredno plailo in altruistino vedenje je druga stopnja za
njihovo preivetje Pojavljajo se v asu, ko posamezniki razvijejo sposobnost, da
komunicirajo med seboj; v raunalnikih modelov je bilo ugotovljeno, povsem spontano
razvoj kombinacij obeh mehanizmov, tako da posameznik komunicira z drugimi ve in
lei v korist ostalim v skupini. Sebinost Tako se zdi z vidika skupine kot taktino vedenje
in altruizma kot stratekega ravnanja.

Inteligenca je bila ustanovljena kot dodatno raven superorganization, ki omogo a analizo

celotnega stanja in predvidevanja, najbolji nain, da gredo z zamenjavo fizi nega
veinoma sojenja in napake metodo za paralelno procesiranje in "virtualna", ki je tudi
predmet evoluciji, ki poteka v celoti v moganih posameznikov in posredovane v enako
"virtualni", da bi v prihodnjih generacij z izobraevanjem. Po teoriji tehnolo ke singularnosti
v povezavi s konceptom transhumanizem, je predlagal, da bomo kmalu lahko programirate
tako "umetno" na lasten razvoj v najbolj koristen nain za vse 7, vendar, kljub temu, da so
oitki o 8. september 10

Nesebino zasnova

Delavec pomo medicating otroka v Logne (Haiti) po potresu.

Altruizem je mogoe razumeti kot isti altruizem, kjer ni zaplemb ali elje, kot je v primeru
budizma, ali kot "altruistino egoizma", kot je v primeru kranstva, ki so pritrjeni na vi jo
poutje in elje po odreitev. V praksi obstajajo navezanost in elja na obeh religij, in v
budizmu je pre-osvetlitev zadnji korak opustitev vseh dose kov za ni, z namenom, da
popolnoma unii ego. Za tako imenovanega "istega altruizma", ne obstaja mo nost
pogajanj; odnosi niso konkurenni, ampak sodelovanje, eden skua dobrobit drugih, ne da
bi priakoval kaj v zameno, in drugi iejo dobrega poutja enega.

Budizem stoji prilogo in eljo in negativnih ustev proizvajajo tudi jezo in na koncu trpljenja.
Navezanost, elja, jeza, strah in nevednost (npr pomanjkanje razumevanja za trpljenje
drugih) prispevati h krepitvi ego. V budistine filozofije, resnina ljubezen je so utje in
ljubezen in ego so incompatibles.11 Nedavne znanstvene tudije so pokazale, da meditacija
povzroi poveano aktivnost moganskih podrojih, povezanih s pozitivnimi ustvi in
znianje dejavnosti na podrojih, povezanih s jezo in depression.12 13

Za "nesebino egoizma je filozofija lovekih odnosov pridigal po Jezusu Kristusu

("ljubimo Boga nad vse in svojega blinjega kakor samega sebe).

Altruizem je, kako razumeti ljubezen Leibniz, ki meni, da, e ste res razumeli in i e
ljubezen, da boste vedno dobili uitek v srei oth