Cane T. Mojanoski Letopis Na Makedonskata Demokratija

.
, 2000
- .

: " -
. "11
:
:
1. . -
2. . -
:

. - .
: "

: mojanc@ukim.edu.mk

Predgovor
Voved
I.
.................. 10
................. 19

......................................................................... 26
-
................................. 36

...................................................................... 41
1994 .......................... 46
.................................... 54
............ 60
...................................... 66
.......................... 69
...................................... 73
................... 77
II.
Demokrtska partija za makedonsko nacionalno

edinstvo........................................................................ 95
Dvièwe za semakedonska akcija - MAAK ............... 99
MAAK - konzervativna partija ................................ 105
Liga za demokratija .................................................. 108
Socijaldemokratska partija na Makedonija ......... 113
Demokratski sojuz - partija na zemjodelcite ....... 116
Partija za demokratski prosperitet ..................... 118
Narodna partija na Makedonija ............................... 124
Narodna demokratska partija ................................. 127

Stranka na Jugoslovenite vo Makedonija ............. 133
SKM -Partija za demokratski promeni ................. 136
Socijaldemokaski sojuz na Makedonija ............... 137
Socijalisti~ka partija na Makedonija ................... 147
VMRO-Demokratska partija za
makedonsko nacionalno edinstvo .......................... 153
Rabotni~ka partija ................................................... 169
Demokratski sojuz na Turcite ................................. 171
Demokratska partija na Turcite ............................. 172
Partija za celosna emancipacija na Romite ......... 177
Mladata demokratsko-progresivna
stranka na Makedonija ............................................. 180
Sojuzot na reformskite sili na Makedonija ........ 184
Reformski sili na Makedonija Liberalna partija .................................................... 187
Liberalna partija .................................................... 191
.................................... 198
............... 200
Rabotni~ko-zemjodelska partija ........................... 205
Vnater{na makedonska revolucionerna
organizacija - Demokratska partija ...................... 206
Demokratska partija na Makedonija ...................... 210
- ......... 212
...................... 216
Demokratska partija na rbite vo Makedonija .... 221
Demokratsko-progresivna partija na Romite
od Makedonija ........................................................... 223
.......................... 225
- ......... 230
........................... 234
-
.................................................................................. 237
...................................... 239
.........................................................243
III
- ....................................249
Gra|ansko-liberalna partija na Makedonija ....... 255
Makedonska hristijanska partija ........................... 256

A ........................................................................... 262
A ............................. 267
.......................... 274
.............................................. 276
............................................................. 283
III. E

Organizacijata na politi~kiite partii ................ 293
Polo`bata na ~lenot vo politi~kata partija ....... 299
Karakteristiki na vnatrepartiskite odnosi ....... 305
Finansiraweto na politi~kite partii ................. 308
IV.

Elementi za programskata struktura na
politi~kite partii vo Republika Makedonija...... 313
Aspekti na programskite dokumenti
na politi~kite partii .............................................. 319
ZAKLU^NI SOGLEDUVAWA
Summary ..................................................................... 347
Koristena literatura ............................................. 355
IV

,

.
,
,
. ,
,
.

,
( a
)
.

.

, -,
( ).
,

.

( ),

,
,

. ,
,

.
.
.
.

,

,

.

(
),
,

,

.

,

.
e

, -.

.
,
VII
,
. , ,
,
.

,
.

-
.

( 89 29
)
.

,
.
2000-
.

. -
, 2000

.
.

-

-
. ,
,

VIII
. ,

,

, ,
. ,
, ,

.
. ,

.
2000-
, ,
.
, 1998
,

, ,

. ,
2000

, ,
. , ,

. , ,
.
,
,
- .
,
,
,

IX
.

,
, .

. ,

,
,
.

. ,
,

,
.

.

.

,
, , ,
. ,
.

.

,
.
,

. ,
,
X
,
,

,
,
.

. ,
, , ,

. ,
-

,
.
,
,
,
.
,
,

,

.
,
,

.
, ,

. ,
, .

, -.
XI

.
,

,
,

.
,
.
11- X -2000
XII

,
,
.
,
,

.

,

.

.
.
,
?
?

?
? .

,
.
.

,
.
.
, ,
. ,
,
. ,
, ,
.
. ,
,

.
,
. ,
(1) ,

; (2)

(3)
,
,
.
?

.
,
.

,

.

. : ) , )
) .

,
, ,
2
.

.
.1.1.
1990-2000

,
,

. ,
, ,

.
,
,
,
.
,

.

.
,
3

%
1990
23 25,84
1991
13 14,61
1992
17 19,10
1993
9 10,11
1994
6
6,74
1995
4
4,49
1996
4
4,49
1997
4
4,49
1998
2
2,25
1999
1
1,12
2000
6
6,74
89 100,0

,
, .
, .
, , .
,

.

,
. ,
,
.

. , ,

. ,
.

? .

,

.

,
,

,

4
,

, , . ,
. ,

()
.

,
, ,
,
.

, , , (, . 1999,
. 67).

,
,
.

. ,

.
, , ,

.
-
5
,
43,49%
, 45,48% , 1,03%
.

. , , 18-29 , 51,34% , 48,07% .
30-39 54,90%, 40-49 53,14%, 50-59
54,85% 60 60,36%. (
, 1999, . 7).

.

1992 , : Na{eto
op{testvo ima potreba od edna izrazeno silna i
organizirana politi~ka partija?
.
.1
Na{eto op{testvo ima potreba od edna izrazeno
silna i organizirana politi~ka partija?
Soglasnost Vku %
pno
Celosnono
Delumno
336 32,1 107 29,5

5
6
326 31,2 94 25,9
0
7
245 23,4 104 28,7
4
3
33 3,16 15 4,14
Ne
se
soglasuvam
Osobeno ne
se
soglasuvam
Neznam
70
Ne{to
19
drugo
Bez odgovor
16
1045
upno
18
30
6,70
1,82
29 8,01
6 1,66
1,53
7 1,93
100, 362 100,
0
0
31- %
40
Vozrast
41 %
51 %
50
60
Nep
ozan
t
116 33,8
2
112 32,6
5
68 19,8
3
12 3,50
74 33,7
9
81 36,9
9
43 19,6
3
3 1,37
38
8,15
1 16,67
37
7,41
2 33,33
28
0,74
2 33,33
2,22
24 7,00
6 1,75
11 5,02
4 1,83
5 3,70
23 17,04
1 16,67
0 0,00
5 1,46
3 1,37
1 0,74
343 100, 219 100, 135 100,0
0
0
0
0 0,00
6 100,0
0
0,00

,
.
.
,
.

.

.

1998 . ,
-
,
.

.

.

,

,

.
, ,
, ,

. ,
7
. , ,
,
.

.
,
,
,

.

.
.
,
.
. , ,

.
,
.
***

.

.

. ) , )
, ) ) .
8

,
.

1990
, 2000
10
.

.
I.

.
.
, ,
.

,
.
.
, .
1944
.
.
, .

. ,
.
1990
.
, ,
, (, , ).
.

.
?
-
, , , , , .
, ,

.
. (: ,.,1990).
,
,
. k
,
.
, ,
,
, ,

.
1.
.
, , . ,
,
,
1989
3
.

.
, Lamentowicz
.

, (,., 1994,
.81).
,

(Goati, V., .15).

.

. (, ,. , 1993, .140).

, , ,
.

(, ,146),
,
,
. ,
.
,

. . ,
. ,

,
4
,
. , ,
, . ,
.
.

,
,
1989 .
() .
(, .: 1993, . 139).
,
-,
.
,

(, .146).
, ~ ,
~ ,
{
, { . {
"{ #. , ~
1990 , {
{ {, , `

w ~ .
{ 1990 "# , "# .
{ {
~{ { ~ ~ ,
{ ` {
~ , {
5
. , , ` `
~ , ~
` , ,
~
~ {.
, ~
~ { ~ , {
, `w ,
w ~ .
~ { {
, "~
# ~
. `
w
w ~ .
~ ,
{ ,
, ~ ~
{ ,
` ,
`
w ~ .
Oa

. , 1990
.
, ,
-, -
. , ,

. T
6
(4 1990) (11 1990),

w
, ~ ` " #, { , ~ ~
.
, , 4-
1990 ,

.

. ,
. ( 11 1990),
o ,
.
.

.

. , ,
,

, spiritus
movens
.

. ,
7

(, . 147),
,
( ), (,
.146),
, .
, , , ,
,

.
,
1990
.

,
. ,
, , , ,
. (

21 1989,
1990
). .
,
,
, ,
.
, ,
, , .
,
,
,
. ,
8
, ,

. ,
,
,
,
,

.

,
.
.

.
,
1990
.
.
1.

-1990
{
`w

3.
~ w
4.
1.
2.
4-1990
11-1990
4-1990
181990
12-1990
8-1990
121990
25-1990

-
~
15.
16.
17.
18.
~-
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
19.
20.
21.
10
12-1990
15-1990
15-1990
23-1990
9-1990
17-1990
24-1990
121990
131990
201990
26-1990
121990
15-X1990
22-X1990
5-X1990
19-1990
25-1990
8-1990
11990
31990
31990
3-1990
241990
14-X1990
171990
291990
12-X1990
16-X1990
16-X1990
22.
23.
15-X1990
15-XII1990
a 1990
e
.

,
.
,
,

, .
, ,
,

.

,
.

,
.

. (, ., 1996, .
5-6).

11
.
: ,
,
.. ,

, , ,
,

. ,
,

, . (, ., 1990, . 180).
{
~
w | {, ~
{, , `,
{
.
(,., 1996, .8).
~
,
,
{.
,
. "
{ ~
{ , , w },
: w,
, . , ,
w
w ` - ,
w .
(,., 1992, .42). 12
{.
~
: ) ; ) "` { , "
() { `
(Pe~ujli}, M., i dr..., (1991) str. 7).
e a
1990 ,
, ,

. ,
1990

.

.
2.
, 24
1990

.
11 1990 .

.
, ~ { ,
~ { ~ .
, .
: "
~#. } ` N.Luhman,
~ . ,
~ , ~
13
.
` ` ~
. "~ ~ ~ ~ { }
#, A. Campbell ,
" } ~ { } #.
~ {
| ~. { .
~ -
{
.
{ ~ ~
|.

{w . ~
w `
~ . ,
w, , ~ ~
w . , ~
~ w
.
} `

. ~ w
, {
~ ~ , {
, , : .

~ , , ~
, ~
.
{

14
{ .
,
{ 120 .

~, `
~ ` 10-14.000
. , 70 58,3%
` | } `
| ~ . ~
~ . (
| 10.001-11.000 }
15, 17, 21,36, 40, 41, 42, 51, 54, 61, 67, 70, 85, 88,
91, 92, 94, 97, 98, 100, 104, 105, 106, 107, 108 117 ,
, 17000
~ 32 80
). , ~
, .
,
. {, `
.
~ | .

`w ` 51 45,20%
629.428 45,41% ~.
~ (1.339.021),
~ 12.342 ~. {
~ 31 25,6 ~.
~, } 11.446 ~.
38 29,0%
~ , , 10.573 ~. `
~ ~
11.550 ~. ~
. , . (,., 15
}, .., 1992, . 34-36).

}
` 11-XI- 1990 .
~ 18 ~ 1.115 .
~ ~w | ~
~ (-, , , , , , ,, - , , ,
-; - ), ` ( ) 43 .
120
1.339.021 | . 1.135.728 84,82 % ~.
| ` ~
w

| `. ~ | .
{ 24
(13 11-XI-1990 11
25-11-1990 ).
1.135.728 ~ 84,82%.
w ` 96
1.083.051 ~.
~ 372 15 ~ 3
, 375 .
{ 69
na 25-XI-1990, vo 1 izborna edinica na 16-XII-1990 i
vo 3 izborni edinici na 23-XII-1990 godina. Vo vtoriot krug
glasale 831.218 izbira~i ili 76,75%.
~
}
` .1.
16
.1
.,
~
~

--
-
-
-
--
--

16.972
13.097
42.926
165.388
13.230
26.151
234.369
16.898
4.597
154.101
31.591
1.896
142.564
2.359
77.123
3.384
18.157
428
1.689
32.799
3.757
62.628
5.960
732
1.072.796

1.656
2.707
8.803
58.046
4.829
4.806
220.748
13.331
4.105
238.367
2.923
726
128.449
0
38.893
0
12.769
0
0
31.236
3.961
13.326
7.061
0
796.742
17
31
2
1
38
11
4
3
6
1
5
1
120
(Spored Biltenot br 20 na Republi~kata izborna komisija od 27-XII-1990

godina)

. ,
(38) -,
- (31), -22,

17
18 , ,
, e
.

8 1991 .
.
, ,
-.

.

? :
.
.

M, : ( ), (), () ().
,
, 27 j
114
119-
.
, . ,

. 1 ,
.

70- ,
,

. 18
. - .
(. ,1996, .235).
,

- (, .,1994, .
70) , ,
.
,
. ,

,
.

-
.
,

(, ., 1994, .71).
o
.
(,
1994,).

.
. ,
-,
,
, ,
.
19
,
,
.
(, .72). . : ,
( ),
,
, (-)
,

(, . 73).
2.1.

,

.
. ,
,
.
.
, ,
,

. ,
(
,
),
20
3.

1. , 1990 ,

.

.
:

?

?
. .

.

, ,

. ,
, .
,
,

. ,
,
.
21

240 .
86 (35,8%), 70 (29,2%),
45 (18,8%),
() 14 (5,8%),
12 (2,1%, 5
(2,1%), 8 (3,3%)
.
38 31,7%
-, 31 25,8% -, 23 19,2%
-, 18 15,0% , 5 3,3%
, 2 1,7%
, 1 0,8% 3 2,5%
.

. 240
80 33,3%
. - 24 10,8%,
13 5,5%,
, 8 3,3%
, 7 2,9% , , 6 2,5%
, 3 1,3%
, 20 8,3% ,
, 5 2,0% .
250
.
196 78,0% ,
19 7,6%,
7 2,8%,
5 2,0%, 4 1,6%
, 7 2,8% 13 5,0%
.

205
58,6% .
73 20,9%,
17 4,9%,
22
a 11 3,1%,
10 2,9%, 3 0,9%,
5 1,4%,
13 3,7% 13 3,7% .
125
83 66,4%,
17 13,6%, 13 10,4%

12 9,6%
. ( , ., 1993, . 9495,).

.

.

(, .,
1993, .96)
.

(,
.96).

,
,
.
.

23
,

, ,
,
. ,

, ,

, .
(, ., ,.., 1998, .187).
2. 1991
. ,
8
.

.
,
. , 9 , "

. ,

,
,
.

,
25 1991
.

24
( 3)
, (... 4).

.

. (, 7).
20 1991
, 7
. ,

,
,
6- 1991
.
, ,

: ) )
.
, -,
. , , .
8

:

25
?"
, 1.495.626
1.074.658 71,65%.

95,09 . ,
.

.
. ,
,

. , ,
,

.
. ,

,

.

,
, 17
,

",
(, 1991 1).

26
, ( 2) ( 6), " -

,

". (
., 2).

1991 . 17

.

,
.
,

,
(,., (1997), . 201).
-
)
, )
, )
, ) , )
(, .204-206).

,
. , ,
,
( , 1991, . 54). , 27
.
-

- ,
. (, . 54).
, ,
-
- ,
,
. , , ` ( 1),
, | (~ 2), | |
|,
,
w (
,1991, 3).
| ,
` #
|
8 1991 , ` ,
|
` ,
, , ` .
|
`#,
w ,
~ , |
,
` `
,
28
~ ~ ` (
1991).
w
~
w . ~ | w
{
, .

, a
,

1903 1944 .

, ".
. 1903 2 1944
.
,
,
.

,
. , ,

.
3. ,
", , ,
, , ,
".
, 29
.
, ,
.

.

1991
. ,
,

.
, ,

.
. 2

1991
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
30
-

()

`w

|-
" #

4-II-1991
6-II-1991
15-II-1991
1-III-1991
5-III-1991
5-III-1991
21-IV-1991
7-V-1991
12-VI-1991
5-VII-1991
10-VII-1991
Tetovo
11-VII-1991
1-VIII-1991

1990 49,83%,
. ,

.
4.
,
, ,

.
.
.

.
,
.
4.
1992
.
.

. : )
, )
, ) , ) , ) , )
.
31
1. 1992

` ` ,
~w
{ |
( I .),
{ `
{ # ( II ).

,
,
~ ~ .
, 97
1991 ,
103.
, ,

.
.
.
,
14 1992 .
(28 ), "

, ,
,
, .

,
.

. 15
32
,
,
,
.
,
,
,
.
2. ,
a ,

.
, 1992 ,
,
. ,

. ,
.

,

.

,
,
, ,

, , .
, ,

33
.
3.

.

.
,

.

,
.
,

.
. 3.
1992
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
34
Partija
Sedi{te
Registriran
a
Partija za demokratsko dvièwe

vo Makedonija
Demokratska progresivna partija
na Romite od Makedonija
Organizirana politi~ka opozicija
na Makedonija
Demokratska partija na Srbite vo
Makedonija
Stranka za demokratska akcija
Demokratska
partija
na
Makedonija
Demokratska
partija
na
Makedonija -PRAVDA
Albanski demokratski sojuz Liberalna partija
VMRO-Goce Del~eva-Radikalna
demokratska partija
Komunisti~ka
partija
na
Struga
3-II-1992
Skopje
11-II-1992
Skopje
2-II-1992
Skopje
18-III-1992
Skopje
Tetovo
30-III-1992
1-IV-1992
Skopje
9-IV-1992
Skopje
13-IV-1992
[tip
25-IV-1992
Skopje
29-IV-1992
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
Makedonija
Sojuz
na
komunistite
na
Makedonija
Republikanska partija na Makedonija
Rabotnika partija na Makedonija
Ilinden-slobodni demokrati
Politi~ka partija na Turcite vo
Makedonija "\uven#
Prerodbenska
partija
na
Makedonija
Zapadnata
makedonska
demokratska parija
Skopje
29-V-1992
Skopje
Skopje
Skopje
Gostiva
r
Ohrid
19-VI-1992
6-VII-1992
8-VIII-1992
4-XI-1992
14-XII-1992
Skopje
18-12-1992
. 3

1992 . T 16
,
, 7 1991 ,
, 13,33% 1992 30,43%
1991 .
.

.
4.

, 1991
1993 .
,

.
Imeno, po inicijativata na makedonskoto rakovodstvo vo
dekemvri 1991 godina za priem na Republika Makedonija vo
obedinetite nacii, otpo~na procesot na

.
35
.

, ,
.
. ,
,

, FYR ,

.
aa prvite priznavawa na
nezavisnosta na Republika Makedonija. Prva zemja {to ja
prizna samostojnosta na Republika Makedonija be{e Republika
Bugarija, ,
.
5.
1992

.
,

. ,
, ,
,

.
. . .
.

. ,

36
.
,

( ).
5.
1. 1993

.
, 8 1993
181 .

.
, ,
. .

,

,
.

.

, , , .

,
.
,
, 3 1993,
37

, . 1
, ,
.
.
2. ,
,
. ,

. , , ,
- .

, , ,

, ,
(,
1994, .70).

, , ,
,

.

.
, ,

(, . 71).

,

. ,
38
,
.
,
.

, ,
,
. , ,
.
3.

. , 9
. 43,75%
1992 , 30,76% 1991
60,86% 1990 .

,

.

,
.

. ,

, 24.000 .
.
. 4.
1993
39
1993
54.
55.
28--1993
14-II1993
8-VI-1993
61.
62.
56.
57.
58.
59.
60.
24-II-1993
28-1993
15-V-1993
9-III-1993
25-VI1993
29-VII1993
15-X-1993
14-IV1993
27-VI1993
. 4 e
. . ,

- , ,
.
,
: , , ,
.
4.

.

40
. ,
-
,
- .
,

- .
,
,
-. -

.
. ,
,
- ,
. ,
-,
.
1990-1994,
. ,
,
, ,

.

",
. , -
, - -,
, -
, .
5.

.

,
.

41
. ,
, ,
,

. , , ,

, .

.

, .
6. 1994

,
: ) , )
, )
, ) , ) .
1.

.

,
. -

42
.

.
1994 ,
,
.

.
,

.
,
,

ee 500
.
6.1.
1994
2. 1994
.
(
) ,
.
6 .

40

. ( 80 ).
.
,
, 52,44%
713.529 ,
196.936
14,47% .

43
,
.
3. Vtorite pove}epartiski parlamentarni izbori se odràa na 16-X-1994 godina.
Tabela br.2
Pratenici vo Sobranieto na R.Makedonija spored
politi~kata partija i brojot na glasovite
Parija
SM
VMRO-DPMNE
DP
PDP
PCER
DPM
LP
NDP
SDPM
SDSM
SPM
DPT-PDA(ip)
SDSM-LP
Nezavisen
Vkupno
Drugi partii
Vkupno glasale
Prv krug
291.695
141.494
108.872
87.103
6.530
14.423
15.806
29.361
12.055
4.182
6.612
3.467
3.945
136.511
862.056
127.067
989.123
Vtor krug
329.700
32.838
30.928
93.407
4.447
6.434
21.362
25.007
2.254
4.635
5.632
4.681
5.674
95.418
662.417
17.364
679.781
Pratenici
87
10
1
1
5
4
1
1
1
1
1
7
120
-
(Spored Biltenot na Republi~kata (dràvna) komisija Kone~ni rezultati od

izborite za pratenici vo Sobranieto na Republika Makedonija, dekemvri 1994
godina)
Vo vo Op{tiot izbira~ki spisok, vo 120 izborni edinici bea

registrirani 1.360.729 izbira~i. Na ovie izbori se glasa{e za
1.765 kandidati od koi 1.482 predloèni od 38 politi~ki partii i
283 nezavisni kandidati.
Izborite vo prviot krug zavr{ija vo 13 izborni edinici (vo
10 izborni edinici na 16-X-1994 godina i vo 3 izborni edinici na
30-X-1994 godina). Vo prviot krug glasale 1.051.665 bira~i ili
77,29%. Vo vtoriot krug se glasa{e za 404 kandidati od koi 333
44
kandidati predloèni od 17 politi~ki parii i 71 nezavisen

kandidat. Vo 107 izborni edinici glasaweto zavr{i vo vtoriot krug
(na 31-X-1994 godina, na 13-XI-1994 godina vo 1 izborna edinica i na 27-XI-1994 vo 1 izborna edinica). Vo nego od
1.222.899 zapi{ani izbira~i glasale 707.210 ili 57,83% izbira~i.
Nesomneno deka vakvata ponuda e vo izvesna pozitivna korelacija me|u stepenot na politi~kiot pluralizam i demokrati~nost so brojot na politi~kite partii. Sepak ne e isklu~eno
ova da deluva kontraproduktivno, odnosno da ima t.n efekt na
supermarket (Gaber,N., Jovevska,A., 1997, str.54).
,
, .
Op{ta odlika na ovie izbori e {to na politi~kiot prostor vo
Makedonija se formirani brojni politi~ki partii, (vo ovoj period vo
registerot na politi~kite partii vo Makedonija bea registrirani 67
politi~ki partii), od koi golem del go najavija svoeto u~estvo na
izborite i se formiraa pove}e izborni koalicii (Sojuz za Makedonija, Sojuz na Makedonija, Progresivna demokratska levica na
Makedonija i dr.).
Osobena karakteristika na izborite e {to vo vtoriot krug
ne u~estvuvaa VMRO-DPMNE i DP. Takviot niven odnos ima{e
za posledica da se namali u~estvoto na gra|anite vo izborniot
proces, a kandidatite na politi~kite partii koi bea seriozni
konkurenti za dobivawe mnozinstvo vo oddelni izborni edinici da
dobijat zna~itelno pomalku glasovi.
Apstinencijata na del od politi~kite partii od izbornata
procedura nesomneno vlijae{e i na kone~niot raspored vo parlamentarnata struktura, no i vo konstituiraweto na eden silen
demokratski institut na parlamentarnata demokratija - opozicijata.
.

, , ,

45
.

.
Dokolku se pogledne strukturata na makedonskiot parlament moè da se konstatira deka vo negoviot sostav dominiraat kandidatite od izbornata koalicija "Sojuz za Makedonija# so
87 pratenici, 10 pratenici od Partijata za demokratski prosperitet, 5 pratenici od Liberalnata partija, 4 pratenici od Narodnata
demokratska partija, 4 nezavisni pratenici i po 1 pratenik od
Demokratskata partija na Makedonija, Partijata za celosna
emancipacija na Romite, Socijal-demokratskata partija na
Makedonija i Socijal-demokratskiot sojuz na Makedonija, i po
eden kandidat na zaedni~kite predlaga~i: Demokratska partija
na Turcite i Partija za demokratska akcija-islamski pat, kako i
od Liberalnata partija i Socijal-demokratskiot sojuz na Makedonija.
Novata politi~ka karta vo Makedonija pokaùva izvesen
stepen na stabilizacija na izbornoto, osobeno na politi~koto
telo. Iako na gra|anite im se ponudeni mno{tvo na politi~ki
orientacii i idei, toa, glavno, se koncentrira okolu politi~kite
orientacii bliski do izbornata koalicija Sojuz za Makedonija i
ne{to ponezna~itelno okolu politi~kite oponenti na ovaa
koalicija - Demokratskata partija i VMRO- demokratska partija
za makedonsko nacionalno edinstvo. Isto taka, za
odbeleùvawe e i toa {to vo ramkite na politi~kite partii koi
politi~ki gi mobiliziraat makedonskite gra|ani od albanskata
etni~ka grupa, odnosno partiite na Albancite od Makedonija,
pokaùvaat odredena politi~ka disperziranost. Takvata pojava
ukaùva deka vo socijalnoto, a osobeno vo politi~koto milje na
ovaa etni~ka grupa nastanuvaat odredeni procesi na disperzija.

19 1994
.
. 24
: ,
. 10 ,
,
46
,
, ,
,
.

,

.
.

,
.
" ,

.
, .
.
.
.

.

. ,

.
, ,

.

.
47
6.2.

3. ,

,

1991 ,
, ,
.
,
,
.
, ,
.
,
.
(21 1994 ),
-
".

. , ,

. .

,
,
.
,
",
48
, :

. ,
,
...

.
, ..."
So popisot se utvrdi deka vkupnoto naselenie e
1.935.383, od niv 1.289.481 ili 66,63% se Makedonci, 437.684
ili 22,61% se Albanci, 76.365 ili 3,94% se Turci, 43.686 ili
2,26% se Romi, 8.622 ili 0,45% se Vlasi, 40.798 ili 2,10% se
Srbi, 36.107 ili 1,86% pripadnici na drugi nacionalnosti i 1.880 ili
0,11% nacionalno ne se opredelile. Ako se pogledne naselenieto spored toa koj mu e maj~iniot jazik moè da se konstatira
deka 1.332.983 ili 68,87% lica zboruvaat makedonski jazik,
431.363 ili 22,29% zboruvaat na albanski, 7.036 ili 0,36% na
vla{ki, 35.120 ili 1,81% na romski, 64.665 ili 3,34% turski,
33.315 ili 1,72% na srpski jazik. Na drug jazik zboruvaat 22.227
ili 1,49% lica, a za 8.325 ili 0,43% e nepoznato na koj jazik
zboruvaat. Spored religioznata pripadnost 1.283.689 ili 66,33%
se pravoslavni hristijani, 581.203 ili 30,02% se muslimani,
24.800 ili 1,28% se hristijani, 7.405 ili 0,38% se katolici, 1.215 ili
0,38% protestanti, 5.641 ili 0,29% ateisti, 1.804 ili 0,09% nepoznato i 2.786 lica ili 0,14% se so druga veroispovest. Vakvata
etni~ka struktura sozdade i uslovi podolgoro~no da se namalat
tenziite okolu prisutnosta na opredelen etnikum vo zemjata. Na
toj na~in e sozdaden etni~kiot, jazi~en i religiski mozaik vo
Republika Makedonija.
4. Globalnite procesi na politi~kiot prostor vo Makedonija ukaùvaat na toa deka za vreme i po vtorite pove}epartiski
izbori, vo Makedonija nastanuva odredeno politi~ko pregrupirawe i definirawe na osnovnite partiski konturi.

,
.
49
. 5
1994
63.
64.
65.
66.
67.
68.
1994
Partija
Panevropska unija na Makedonija
Partija za socijalna pravda
Demokratski sojuz na Srbite vo
Makedonija
Nova socijaldemokratska partija
na Makedonija
VMRO-Makedonski demokratski
sojuz
PDP-Partija na narodno edinstvo
Sedi{te
Skopje
Skopje
Skopje
Registrana
17- I -1994
20- I -1994
18-II-1994
Skopje
21-III-1994
Skopje
28-VII-1994
Tetovo
23-IX-1994
Politi~kata, posebno partiskata konfiguracija vo Makedonija i natamu se stabilizira. Imeno, voveduvaweto na dolnata
granica na ~lenstvoto neophodno za egzistirawe na edna
politi~ka partija (imeno spored zakonskite re{enija, potrebni se
500 gra|ani da registriraat politi~ka partija) i ogromniot pad na
brojot na politi~kite partii (od 67 vo 1994 na 31 politi~ki partii vo
1995 godina) e indikator deka pozadi numeri~nosta na politi~kite opcii ne se nao|ale realni socijalni interesi koi imaat potreba
od soodvetna politi~ka prezentacija na interesite.
7.
.
1994
,

o. -
,
.
.
, 50
.
, , ,
.
.
,
,
,
.
- .
1.
.
. ,
.
.
, ,
,
,
.
,

,

, .

,
,
,
.

(
). , , " 1992 , , -
51
- 1995 .

1995
.
4 , 55,55%
1994 , 33,33%
1994, 82,60% 1990 .
. 6
1995
1995
Partija
69.
70.
71.
72.
Monarhisti~ka partija na
Makedonija
Partija
za
demokratski
prosperitet na Albancite
Stranka za demokrtaska
akcija - gra|anski sojuz
Demokratska partija za
celosna emancioacija na
Romite od Makedonija
Sedi{te
Skopje
Tetovo
Skopje
Kumanov
o
Osnov
anana
2-III1995
Registiir
ana
18-IV1995
6-VI1995
6-VI1995

.
,

, ,

. ,

52
.

.
.
3.
. 3-
1995
.
, .
,

.
,

- .
,

, .
,

, ,
1998 .
,
,
,
.
,

, ,
. ,
.
4.

53
. 13-IX1995 ,
,
. .

,
.

,
, .

.
1992

, ,
, na 26-april 1993 godina, FYROM.

.
5.

.
( 17 1995)
.
, .
,
.
6.
( ).

,

54
. 53-
. , ( 12-X1995)

.

. 9 1995 , 38
, 33- .

, , ,
,
.

: ,

,
. ,
, .

". (

1995
).

,
.
7.

, 23-XII-1993

.
1995 , 9-,

55

. 27- .

, 1992
-

, 1993
.
,
, . 11
1993 300
,
. 1- 1996
.
1999 .

.
8.
1996

.
-

() ,
. - ,

.
, ,
.
56
1.
. 1995

,
.
23
1996 , . ,
,
.

,
.

a . . .
2.
-
150.000
.
,
150.000
( 63 3 ).

. .

, .
,

,
.
.
.
57
. .
,
, . ,

(,., 1995,
.67).
3. (27-VII1995)
.

, 1996
.
4.
, 1996
.

4,
.
. 7
1996
1996
Partija
Sedi{te
73.
Makedonska alijansa
Skopje
74.
Makedonska
hristijanska
partija
Makedonska
obedinitelna
partija
Sojuz na Romite na Makedonija
Skopje
75.
76.
Skopje
Osnov
ana
16-I1996
Registrir
ana
22-III1996
12-III1996
26-VI1996
Skopje

,
58

.

.
5.
1996 17-XI1996 .
.
, . Na lokalnite izbori 1996 godina, za

gradona~alnici u~estvuva 28 politi~iki partii, 8 koalicii i 51
kandidat predloèni od strana na grupa izbira~i. Tie gi ostvarija
slednite rezultati:
. 3
Pregled na izbrani za gradona~anici
Gradona~alnici
SDSM
Kolicija VMRO-DPMNE, DP
SPM
PDP
PDPA
PDPA-NDP
DPT
PDP-NDP
DPSM
DPPRM
Nezavisen kandidat
Vkupno
55
30
10
14
5
3
2
1
1
1
1
123
%
44,72
24,39
8,13
11,38
4,07
2,44
1,63
0,81
0,81
0,81
0,81
100,00

,
,
.

, , , , 59
,
j.
Tabela br.4
Pregled na glasovite po listi za sovetite i sovetni~kite mesta
Nositeli na listi
SDSM
SPM
VMRO-DPMNE
DP
LP
PDP
RP
GLP
PDPA
VMRO-DP
SKM
DPT
DPS
PDA-vp
NDP
DPM
VMRO-MNDS
DPCER
SDA-gs
SDA
DPPRM
VMRO-DPMNE, DP, MAAKkp
SDSM-SPM
NDP-PDP
VMRO-DPMNE-MAAK-kp
DPT-PDA-vp
PDPA-NDP
NDP-DPT
Grupa izbira~i
Vkupno
60
Glasovi
197.750
65.352
139.968
64.949
59.353
53.589
10.831
1.176
39.804
12.385
4.868
9.628
4.810
2.027
7.678
6.833
2.838
1.084
1.327
1.166
5.361
4.139
mandati
%
man
od
26,74
8,84
18,93
8,78
8,03
7,25
1,46
0,16
5,38
1,67
0,66
1,30
0,65
0,27
1,04
0,92
0,38
0,15
0,18
0,16
0,72
0,56
542
162
345
125
110
164
6
1
114
5
2
37
10
3
23
3
1
3
2
1
11
13
30,30
9,06
19,28
6,99
6,15
9,17
0,34
0,06
6,37
0,28
0,11
2,07
0,56
0,17
1,29
0,17
0,06
0,17
0,11
0,06
0,61
0,73
3.312
0,45
9.100
1,23
7.276
0,98
610
0,08
5.429
0,73
1.367
0,18
15.501
2,10
739.511 100,00
9
20
24
3
18
2
30
1.789
0,50
1,12
1,34
0,17
1,01
0,11
1,68
100,00
( 96, .147)
96- 1802
33 , 7
20 .

23
1683 93,39% , 89 4,94%
13
30 1,66% .
7
88,6% . (,
96, 1998, .146).

26,74%, -
18,93% .

,
: , .

.

,
.
6.
,

,

,
90 , , ,
.
61
9.
1997 ,

. : (1)

, (2)
2
, (3)
, (4)

.
1.
. , 15 1997
, -

. , ,
,
.

,

. , , 8- 1997

,

.
.
2.

. .

62
.
, .
, 6- 1997
.
-
, -.

.
3.

.

. ,

, - .
. ,
.
.
,

63
,
.
,
,
-,

.
4.

2
. ,
- ,
. , ,

. , .
, -, .
1997 .
5. 4 . ,
.
64
. 8
1997
1977
Partija
77.
78.
79.
80.
Liberalno-demokratska
partija na Makedonija
Liga za demokratija
Socijalisti~ka
hristijanska
partija
Demokratska
partija
na
Albancite
Sedi{te
Skopje
Osnov
ana
19-IV1997
Skopje
Ohrid
Tetovo
Registrir
ana
12-VI1997
3-VII1997
5-VII1997

- , a

.

,
2000
.

e,
,
.
35, o
, .
10.
1. 1998

65
,

, , ,

,

. - .
2. ,
.
. 9
1998
1998
81
.
82
.

Demokratska alternativa
21-III1998

.
3.
.
.
,
,
.
, ,
-.
,
.
66

- .
,
.
10.1.
4. 1998
, o . Parlamentarnite izbori vo 1998 godina se odràa na
18.10.1998 godina. Gra|anite prv pat odlu~uvaa za kandidati
spored kombiniraniot model, t.e za lista na kandidati za 35
prateni~ki mesta i za kandidati spored mnozinskiot izboren
model vo 85 izborni edinici i za kandidati na proporcionalna lista
podnesena od 12 politi~ki partii, 4 koalicii i 1 grupa izbira~i.
Kandidati na mnozinskite listi predloìja 22 politi~ki partii,
10 koalicii i 1 grupa izbira~i. Tie predloìja 614 kandidati, od koi
605 se predloèni od politi~kite partii, a 9 od grupa izbira~i. Vo
edinstveniot izbira~ki spisok se zapi{ani 1.572.976 bira~i, od koi
za proporcionalnata lista glasale 1.146.509 ili 72,9% izbira~i. Za
mnozinskatite kandidati od 1.572.976 izbira~i, vo prviot krug
glasale 1.146.335 ili 72,9% izbira~i, a dodeka vo vtoriot krug od
1.142.926 izbira~i glasale 793.674 ili 69,4% izbira~i.
. 5
Pregled na rezultatite spored proporcionalnata lista:
Partija
VMRO-DPMNE
SDSM
PDP-PDPA-NDP
DA
LDP-DPM
SPM i koalicija
DPSM
VMRO-DOM
PPM
MAAK-kp-MA-DP
Glasale
312.669
279.799
214.360
119.352
77.788
52.284
14.930
11.577
5.970
5.596
Pratenici
28,10
25,14
19,26
10,73
6,99
4,70
1,34
1,04
0,54
0,50
11
10
8
4
2
-
67
VMRO-DP
GLPM
Grupa izbira~i
SKM
SHPM
KPM
RP
Vkupno
3.746
3.393
2.762
2.756
2.186
2.058
1.528
1.112.754
0,34
0,30
0,25
0,25
0,20
0,18
0,14
100,00
35
(Spored Biltenot na Dràvnata izborna koisija Kone~ni rezultati od

Parlamentarnite izbori 98, fevruari 1999 godina)
,

--,
.

- ,
28,10% 25,14%, 2,96%
.
1998

.

, -, ,
.
, -
6,99%
2

4,70% ,

.
68
. 6
Pregled na dobieni glasovi spored mnozinskata lista
Partija
VMRO-DPMNE-DA
SDSM
PDP
LDP-DPM
SPM
PDPA-NDP
DPSM
Nezavisen
Drugi
Vkupno
Vkupno pratenici
Prv krug
369.615
278.766
132.430
161.190
60.542
53.469
11.398
11.938
39.041
1.118.389
-
Vtor krug
373.001
273.193
18.153
34.766
12.134
28.361
5.128
34.447
779.183
-
Pratenici
46
17
10
2
1
8
1
85
120
(Spored Biltenot na Dràvnata izborna koisija Kone~ni rezultati od Parlamentarnite izbori 98, fevruari 1999 godina)

,

,

. ,
, .

. ,
,

,

.
1990
, 1994
, 1998

, .
69
11.

.
-

.
.
1. . .
.
350.000
.

,

. .
2.
.
, .

,

,
.
. , .
, ,
-
.
3. ,

,
-,

70
,
,
.
4. 1999
. ,

,

, .
. 10
1999
1999
Partija
83.
Sedi{te
Partija za dvièwe na
Turcite vo Makedonija
Registrirana
Skopje

.

1999 ,
.
11.1.
5. .
31.10.1999 .
. 30 5
10.000 . ,
, ,
,
10.000 ,
30 -.
71
,
( 20.000 ) ,
, ,
(-) .
31.10.1999
.
1.610.340 . 1.050.499 65.23 %
, 11.013 1,05%
.
157.978 14,85% , 163.206 15,54%,
45.731 4,35 %, 343.606 32,71%,
111.983 10,66%
219.098 20,86% . ,
14.11.1999
. , 1.610.340
1.120.087 69,56% . 17.271 1,54%
.
514.599
45,94% , 591.972 52,85%
.
.

, 230
24
.
Po sprovedenoto glasawe vo dvata izborni kruga, odràni vo 2.973 glasa~ki mesta vo 85 izborni edinici i od preglasuvaweto vo 230 -te izborni mesta na 5 dekemvri, soglasno odlukite na
Dràvnata izborna komisija a i na Vrhovniot sud na Makedonija, kone~nite
rezultati se slednite:od vkupno 1.610.340 izbira~i zavedeni vo Edinstveniot
izbira~ki spisok, glasale 1.112.153 ili 69,06%.izbira~i. Tito Petkovski dobil
vkupno 513.614 ili 46,18% glasovi, a Boris Trajkovski 582.808 ili 52,40%
glasovi. Brojot na nevaè~ki liv~iwa iznesuva{e 16.281 ili 1,46% od glasa~ite.

, 250
72
21

.
, ,
, .

.
, ,
.
.
e

.
,

.
. ( 7.12.1999 ).
,
, , ,
,
,
,
,

.

,
.

73

.
6.
,
.

.
,
.

,
, .
.
12.
2000

.

,
. , ,
. 1989 .
.
, ,
,
, - .
1. 2000
-
.
, , ,
,
74

.
,
.

, , ,
. 2000
, ,
.
2000

.

.

.

.
2000
, , ,

.
, ,

,

. , ,
. , ,
, ,
75
,
,

.
, ,

.
2.
. ,

. . 11

4 .
. 11
2000
2000
Parija
Sedi{t
e
Skopje
84.
Liberalna partija
85.
Obedineta partija na Romite od

Makedonija
Demokratska alijansa na
Albancite vo makedonija
Partija za edinstvo na Romite
vo Makedonija
Demokratski sojuz
Skopje
Skopje
86.
87.
88.
89.
Skopje
Skopje
Skopje
Regist
irana
3-II2000
22-II2000
15-III2000
22-III2000
5-IV2000
30-V2000

.

.
76

.
.
.

,
.
2000
.
,

.

,
.
4. , . ()
.

.

.

,
.
*****
77

.
: )

)

.

,

, ,
, ,

,
, .
, ,
-
.

, ,
.

,
,
.
.

,
1903
1941
, 78
,
,
.
,

.
8 1991
, 1991 .
.

. ,
. ,

, .

. , , ,
,
.
. .

.
,
,
79
, .

,

.
,
.
,

.

.

.

,
1/5
,
400.000 .

.
.

.
,

.

,
.
80

. ,
?
, .

.
,

,
, (, , ),
, ,

,
.
, .
(
1997 ,
).

. ,
.
,

.
81

a ,

.
, . , .
, .
( )
. ,
,
.

: spoil system
( ) merit system ( ) .
Spoil,

. ,

. .

,
, , . (vii,., 1984,
. 99).
. ,
,

.

,
,
82
. . ,

,
. (
. 99).

. ,
.
, ( ). Taka,
. ,

(,

, ,
,

). , , , , .
.

. ,
.
.
-
,
. ,
83
.
. . , , - .

.
.
. , , , - ,
. , . , ,
, ,
,
, , , .
, .
, . Toa e
, ,
.

. .
,
, 1998

.

,

. , 84

,
.
.

. ,

,
,
, ,
, .

,

. ,
,
.
.
,

, , ,
- .

.

, . spiritus agens
,
, ,
.
, ,
85
,
.
,

.

. ,

- (
, , , -, ), ,
, .
,
, ,

, . ,
,
.
,
,
.
spiritus
movens .
,

, ,
.
.
,
.

, . ,

,

.
.
86

.
.
,

. ,
?
.
87
II.

Vo sovremeniot politi~ki proces, osobeno vo procesite
na politi~kata tranzcija vo Republika Makedonija, politi~kite partii, se pove}e, se prezentiraat kako svoeviden spiritus movens.
Skoro i da nema podra~je od op{testveniot ìvot vo koj neposredno ne participiraat ili projavuvaat interes za u~estvo. Se
nametnuva pra{aweto za egzistencijata na edna specifi~na
sfera na ~ovekovoto dejstvuvawe, partosferata. Ulogata na
politi~kite partii za razvojot na op{testvoto se doìvua kako
osobeno zna~ajno pra{awe. Toa go potvrduva i razvojot na makedonskoto op{testvo. Imeno konstituiraweto na Republika Makedonija kako zemja vrz principite na parlamentarnata demokratija ovozmoì vo nea i vo partiskata dioptrija da se nao|aat
mno{tvo koncepcii i koncepti za razvojot na op{testvoto i oddelni subjekti. Zo{to e potrebno da se razgleduva pra{aweto na
partiskite koncepti za razvojot na Republika Makedonija? Dali
konceptite moàt da go opredelat razvitokot na zemjata,
odnosno dali tie presudno moàt da vlijaat vrz brzinata na realizacijata na oddelni idei i inicijativi na oddelna politi~ka
grupacija?
Dokolku kako pojdovno stojali{te za pravnata priroda na
politi~kite partii go zememe nivniot, kako {to istaknuvaat nekoi
avtori ([kari}, Mir~ev, Mitrovi} i dr.) dvoen karakter, tie se "od
edna strana privatno zdruènie, a od druga dràven organ so
javni ovlastuvawa" ([kari}, 1995, str. 264). Imeno, spored ova
objasnuvawe politi~kata partija e zdruènie na gra|ani zatoa {to
vo nea gra|anite dobrovolno se zdruùvaat za na poednostaven
na~in da gi realiziraat svoite pogledi, interesi, a osobeno {to taa
moè da se pojavi kako efikasen lost za ostvaruvawe na opredeleni materijalni interesi. No, isto taka, politi~kite partii se
institucii {to imaat funkcii vo izborniot proces, osobeno preku
istaknuvaweto na kandidati, organiziraweto na izbornata
kampawa i osobeno preku afirmacijata na sopstvenata izborna
programa, osvojuvaweto na parlamentarnoto mnozinstvo i so
pomo{ na polugite na dràvnata vlast mo`nost da vlijaat na odnosite vo op{testvoto. Zna~i, politi~kite partii pretstavuvaat ne
samo "su{tinski del na demokratskata politi~ka struktura na
modernite op{testva, tuku i legitimira~ki element ("politi~ki pluralizam") na
parlamentarnata demokratija i sistem". (Mir~ev, D.,1998,str. 438).
Tokmu zatoa, politi~kata partija ja opredelivme kako realtivno
trajna dobrovolna organizacija na poedinci i grupi sozdadena za
ostvaruvawe na op{tite celi i interesi definirani vo politi~kata
programa, so vospostaveni odnosi i organiziran politi~ki ìvot
definirani vo statutot, no pred s, so cel da se u~estvuva na
izborite i so nivna pomo{ da se osvoi, da se vlijae vo vr{eweto
na dràvnata vlast (Mojanoski, C., 1996, str.14-15). Tokmu
takvata uloga, osobeno u~estvoto vo izborniot proces zna~i
deka politi~kata partija vr{i opredeleni dràvni funkcii. Tie se
javuvaat kako "posreduva~i pome|u bira~koto telo i parlamentot
i na toj na~in stanuvaat su{testvena faktor vo raspredelbata na
politi~kata vlast# (Tozi, \., 1994, str.38). Za da moàt efikasno
da ja ostvarat svojata funkcija na aktiven u~esnik, politi~kite
partii formiraat parlamentarni grupi. Tie imaat zada~a da posreduvaat vo realizacijata na partiskite interesi, osobeno vo implementacijata na partiskata programa kako dràvna programa.
Tie vr{at posebno zna~ajno vlijanie, vo predlagaweto na ~lenovi
na parlamentarnite komisii i anketnite odbori, predlagaat to~ki
na dneven red i u~estvuvaat vo utvrduvaweto i vodeweto na
politikata na zemjata. Vo toj pogled politi~kite partii se "i kako
institucii i kako socijalni grupi, i, kako moèbi najvlijatelni grupi,
se najvlijatelnite u~esnici vo podelbata na politi~kata mo} vo
op{testvoto#. (Mir~ev, D. 1998, str. 438).
Vo odnos na opredeluvaweto na funkciite na politi~kite
partii postojat mno{tvo podelbi. Tie se povrzuvaat so politizacijata na bira~koto telo, so pottiknuva~kata uloga vo procesot na donesuvaweto na odlukite i sli~ni opredelbi. No koga
stanuva zbor za funkciite na politi~kite partii vo op{testvoto,
obi~no se nabrojuvaat i slednite: a) utvrduvawe i oformuvawe
na voljata na izbira~koto telo, b) selekcija i disciplinirawe na
izbranite pretstavnici i v) obu~uvawe na izbira~koto telo i
negovoto informirawe za sostojbite. ([kari}, isto, str.265). Vo taa
smisla e vospitnata funkcija na politi~kite partii. Taa go opfa}a
89
pottiknuvaweto na bira~ite za "nadminuvawe na nivnite oddelni

preokupacii i nivnoto svrtuvawe kon protrebite na celinata na
op{testvoto na koe mu pripa|aat. Sekoja politika i sekoja
programa pretpostavuvaat izbor, zna~i i `rtvite koi moraat da gi
prifat bira~ite. Ulogata na partijata e da gi potsetuva gra|anite
na tie barawa" (Markovi}, R. 1995, str.307).
No posebno vnimanie zasluùvaat onie istraùvawa {to
tvrdat deka politi~kite partii: a) vr{at regrutirawe i selektirawe na
kadrovskiot sostav na dràvniot aparat, b) sozdavaat vladina
programa za upravuvawe so op{testvoto, g) vr{at kontrola i
koordinacija na dràvnite organi, d) globalizacija na
poedine~nite barawa i interesi na izbira~koto telo vo opredelna
ideologija, |) socijalizacija i iop{testvena integracija na izbira~ite
kako oddelni individui i e) osposobuvawe na postojniot i
izgradba na nov sistem so demokratski metodi. ([kari}, isto, str.
267).
Dokolku se obideme da gi obrazloìme funkciite na
politi~kite partii, tie bi se svele na potrebata od obnovata na
dràvniot aparat so novi kadri "koi vo sebe nosat novi vizii za
op{testveniot razvoj", no isto taka takvata nivna funkcija im
obezbeduva na "postojniot politi~ki sistem da preìvee i da se
adaptira na novite potrebi" (isto, str. 267). Takvata funkcija na
politi~kite partii @or` Lavo ja opredelil kako zamena na
postojnata politika so nova politika.
Izborite i izborniot rezultat kako osnova za legitimirawe
na vlasta e pretpostavka za formiraweto na vladinata programa,
kako instrument za preobrazba na op{testvoto soglasno
programskata proekcija. Poradi toa, e zna~ajno nabquduvaweto na rabotata i dejstvuvaweto na politi~kite partii, kako i
poradi mo`nosta taa da gi disciplinira izbranite pratenici,taka i
poradi mo`nosta za odrùvawe na vrski me|u izbranite
funkcioneri i izbira~koto telo.
Imaj}i predvid deka politi~kata partija vr{i zna~ajni
funkcii vo vr{eweto na dràvnata vlast nivnoto nastojuvawe da ja
implementiraat programskata orientacija, se ~ini aktuelno da se
pozanimavame so nekoi od specifi~nostite na politi~kite partii
kako op{t fenomen. Zatoa, vo prodolènie }e ja prikaème
programskata profiliranost i statutarnata struktuiranost na
90
politi~kite partii vo Republika Makedonija. Vo prikazot se

opfateni samo onie politi~ki partii za koi vo dosega{nata istraùva~ka praktika obezbedivme soodvetna dokumentacija. Vo
na{ata zemja ne postoi organiziran na~in na sledewe i sobirawe
na ovoj vid gra|a. Vo sudskiot register postoi zapisnik od osnova~koto sobranie ili odluka za formirawe na politi~ka partija i
(vo oddelni slu~ai) statut. Samite politi~ki partii izrazuvaat visok
stepen na nedoverba kon molbata ili baraweto za dobivawe na
dokumenti. Zatoa, ovde ja reafirmirame na{ata zalo`ba
(iznesena vo prethodnata na{a studija naslovena "Socijalen i
politi~ki profil na politi~kite partii vo Makedonija, 1996) za formirawe na institucionalna struktura koja postojano }e ja sledi rabotata i promenite vo politi~kite partii, }e sozdava baza na podatoci i }e vodi uredna dokumentacija, koja {to }e bide dostapna
za stru~na i nau~nata javnost kaj nas. Treba da zabeleìme
deka vo fazata na nastanuvaweto na politi~kite partii, so izvesni
isklu~oci, postoe{e praktika na publikuvawe (vo dnevniot pe~at)
na integralnite ili delovi od programskite dokumenti. Podocna
toa izostanuva. Objektivno, mediumskata prezentacija, moèbi
preku dnevniite listovi {to gi finansira vladata bi bilo edno od
mo`nite re{enija za javna prezentacija na politi~kite platformi vo
Republika Makedonija.
Vo ovoj del }e izvr{ime prikaz na osnovnite karakteristiki
na politi~ki subjekti i toa preku prikazot na (1) osnovnite
programski sodrìni i (2) organizacionite karakteristiki.
Demokrtska partija za makedonsko nacionalno edinstvo (DPMNE)

Vo Makedonskata politi~ka javnost predizvikuva vnimanie obelodenuvaweto na politi~kata platforma na Demokratskata partija za makedonsko nacionalno edinstvo. Imeno po inicijativa na , 23 1990
, , ,
e
.
91

" " ( 1990).
,
,

, ,

(
- ) ,
" "
.

" ",
"
,

,

", "

" "", "

". (" ", 1990).

"
"
" ".
"
", ,

92
"

;
; ;
(, , .);
; ;
; (
- , ,
)".

" ,

, ,
"
(, )
" ,
,

, ".
"
,
", "
,

. ,

"

, , " ,

.

,
, 93
!"

,
.
"
,
,
, , ,
,

,

,

,

."

. ,
,

, .

,
."

"
,
1903
,
". "
",
"
94
, -
".
, ,
"
", " ,

".

.
,
,

"
,
".
:
!"
,
o ,
(),
.

,

.
"
"
"
".
.
95
,
, , ,
, , , .

.

,
( ,

),

. (
"

,

-.

,

.). (., 2000).
Dvièwe za semakedonska akcija - (MAAK)

Dvièweto za semakedonska akcija (MAAK) na politi~kata scena vo Makedonija se javuva kako prva politi~ka organizacija nasproti ednopartiskiot model na organizacija na makedonskoto op{testveno milje. Imeno, na 4 Fevruari 1990 godina
752 gra|ani donesuvaat Odluka da se formira "Dvièwe za semakedonska akcija - MAAK#, a na sednicata na Sobranieto od
11 mart 1990 godina donesen e i Statutot na Organizacijata.
Upisot vo registerot na politi~kite partii e izvr{en na 12 juni 1990
godina vo Skopje.
Vo Objavata, a i vo celite i zada~ite na Partijata definirani vo Statutot se istaknuva deka MAAK e dvièwe za neodloèn, zabrzan i seop{t stopanski napredok na SRM, za
96
razdvi`ba na nejzinite ~ove~ki i prirodni bogatstva; za sloboden

protek na idei, znaewa i iskustva; za ostvaruvawe na celosni
gra|anski slobodi i prava, nezavisno od nacionalnite, verskite i
politi~kite uveruvawa na lu|eto; protiv sekakov vid na ideolo{ki ili
ednopartiski monopol, kako i protiv site oblici na diskriminacija
(Objava za formirawe na Dvièwe za semakedonska akcija MAAK;1990).
"

,
",
" , "
, " " "
".
, "
, , e ".
"
,
, :
-

".
" , , ,
"
" " "

,
".

"
,
".
"

97

, ,
".
,
" ",
" ",

. (
, 1990).
" ,
", 2 1990
"
", "
.

" ( ,
", 1990).
Vo Statutot, MAAK se definira kako "politi~ka organizacija#. Statutarnite re{enija od 1991 godina MAAK go definiraat kako "tatkovinska i politi~ka partija organizirana vrz teritorijalen princip na op{tinite vo Republika Makedonija, a von
nejzinite granici soobrazno na konkretnite uslovi#. (Statut na
MAAK, 1990, ~len 2 i 3).
^len na MAAK moè da postane sekoj polnoleten gra|anin na Makedonija i sekoj Makedonec nezavisno od negovoto
mesto na ìveewe, koj ja prifa}a Programskata deklaracija i Statutot i drugite dokumenti. Za~lenuvaweto se vr{i so pristapna
izjava. Pravata i dol`nostite na ~lenot se definirani kako da bira
i da bide biran i da gi izvr{uva doverenite zada~i spored
dadenite upatstva od nadle`nite organi i tela na MAAK.
Posebna obvrska na ~lenovite e "da gi po~ituvaat i za{tituvaat
simbolite na Partijata#, pri {to se dodava #o{tetuvaweto ili
omalovaùvaweto na simbolite na MAAK pretstavuva atak na
dostoinstvoto i ugledot na Partijata#. (~len 16). ^lenuvaweto vo
MAAK prestanuva so istapuvawe i isklu~uvawe, kako i so
otpovikuvawe. Disiplinskata i materijalnata odgovornost vo
MAAK e regulirana so poseben pavilnik. (Statut na MAAK, ~len
21 i 22).
98
Osnovniot princip na organizirawe na MAAK e teritorijalniot.

Organi na MAAK se: 1. Kongres, 2. Sobranie, 3.
Pretsedatelstvo, 4. Pretsedatel, 5. Izvr{en odbor i 6.
Postojani i povremeni komisii. Organizacionata struktura na
MAAK po odrùvaweto na Prviot kongres e slednata: 1.
Kongres; 2. Nacionalen komitet; 3. Pretsedatel na MAAK i
negov zamenik; 4. Sekretarijat; 6. Op{tinski komiteti; i 7.
Postojani i povremeni komisii. (Isto, ~len 21 i 22).
Kongesot e najvisok organ na MAAK. Toj ja utvrduva
politikata, ja ocenuva rabotata na Pretsedatelstvoto i
Sobranieto. Nemu mu se dovereni izbornite funkcii. Gi izbira:
Sobranieto i Pretsedatelstvoto, Pretsedatelot na MAAK i
negoviot zamenik i potpretsedatelite, a vo negova nadle`nost se
i donesuvaweto na Statutot i osnovnite programi. (Isto, ~len 22 i
23).
Vo re{enijata od 1991 godina brojot na funkciite na Kongresot se pro{ireni. Imeno nego go so~inuvaat delegati od sekoja op{tinska organizacija i po 5 ~lenovi od organizacijata von
granicite na Republika Makedonija. Kongresot ima redovni
zasedanija na 4 godini, no toj moè da se svika i vonredno. Barawe za Vonreden kongres podnesuvaat Nacionalniot komitet ili
2/3 od op{tinskite organizacii. Vo vrska so nadle`nostite na
Kongresot pokraj pravoto da donesuva i vr{i izmeni na programskite dokumenti i statrtnite re{enija, toj ima pravo da proglasuva
po~esni ~lenovi i da dodeluva po~esni funkcii; odlu~uva za promena na imeto i simbolite. (Isto, ~len 23).
Sobranieto na MAAK e sostaveno od delegati od site
op{tinski organizacii, a so odluka na Pretsedatelstvoto se svikuva zasedanie. Sobranieto se sostanuva dvapati godi{no. Edna{ na dve godini ja razgleduva partiskata aktivnost. Vo negova
nadle`nost se donesuvaweto na odluki, zaklu~oci, preporaki vo
ramkite na utvrdenata politika na Kongresot.
Pretsedatelstvoto e najvisoko telo na MAAK. Toa go
utvrduva predlogot na Statutot, podgotvuva Programa spored
odlukite {to gi donesuva Kongresot i Sobranieto i vo ramkite na
dadenite ovlastuvawa ja razgleduva rabotata na organizacijata.
Ovoj organ broi 31 ~len.
99
Spored re{enijata od 1991 godina Nacionalniot komitet

e izvr{no-politi~ki organ na Partijata so mandat od 4 godini. Toj
broi 75 ~lenovi. Vo negova nadle`nost se podgotovka na Statut
i Programa kako i nivnite izmeni i dopolnenija, podgotovkata na
predlozi na programski i politi~ki dokumenti; pravilnici i drugi
akti; razgleduvawe i ocenka na rabotata na op{tinskite organizacii, sekretarijatot, postojanite i povremenite komisii; raspu{taweto na organi na op{tinskite organizacii i drugi pra{awa za
{to go ovlastuva Kongresot. Nacionalniot komitet formira postojani i povremeni komisii.
Pretsedatelot na MAAK go pretstavuva Dvièweto ja rakovodi i organizira rabota Pretsedatelstvoto i za svojata rabota
odgovara pred Kongeresot, Sobranieto i Pretsedatelstvoto. Toj
se izbira so mandat od 4 godini. Vo re{enijata od 1991 godina
vo ~len 27 taksativno se nabroeni slednite dol`nosti: svikuvawe,
pogotovka i rakovodewe na sednici na Nacionalniot komitet;
sproveduvawe na opredeleni kongresni odluki i odluki na
Nacionalniot komitet; donesuvawe na poedine~ni akti i
upatstva; potpi{uvawe na materijalno-finansiskite dokumenti do
limitot utvrden so odluka na Nacionalniot komitet i drugi obvrski
preneseni od drugite organi na MAAK (Isto, ~len 27).
Izvr{niot odbor e izvr{en organ na Pretsedatelstvoto koj
gi sproveduva odlukite na organite na MAAK. Rabotata na
generalniot sekretar na MAAK ja utvrduva Pretsedatelstvoto.
Sekretarijat e izvr{en organ na Nacionalniot komitet
broi i 17 ~lenovi. Vo negova nadle`nost se sproveduvaweto na
odlukite na Nacionalniot komitet, kako i "prezemaweto na dejstvija koi ne trpat odlagawe# (Statut na MAAK, 1991, ~len 28).
Vo organizacionata struktura na MAAK soodvetno
mesto nao|aat i op{tinskite organizacii i i organizaciite von Republika Makedonija. Organizacionite na~ela se primeneti i na
ova nivo na organizirawe. MAAK za da ja unapredi i napravi rabotata poefikasna, gi povrzuva op{tinskite organizacii vo okruzi
(MAAK gi organizira slednite okruzi: "skopski; kumanovski;
tetovski; bitolski vele{ki i {tipski#;). (Statutot na MAAK, 1991,
~len 30). So niv rakovodat okru`ni instruktori. Tie se ~lenovi
na Nacionalniot komitet.
100
Koordiniraweto na rabotata na organizaciite von Makedonija se ostvaruva na soodveten na~in zavisno od konkretnite
uslovi za dejstvuvawe na organizacijata.
MAAK ima i Statutarna komisija. Imeno, vo ~len 30,
Pretsedatelstvoto se obvrzuva vo rok od 6 meseci da gi utvrdi
site potrebni akti koi {to }e mu gi predloì Statutarnata komisija.
Vo re{enijata na Statutot od 1991 godina MAAK ima Statutarna
i nadzorna komisija. Statutarnata komisija ja so~inuvaat 5
~lenovi i taa ima zada~a da se griì za pravilna primena na Statutot na MAAK vo rabotata na negovite organi i da podgotvuva
negovi izmeni i dopolnuvawa. Nadzornata komisija, pak, ima
zada~a da ja sledi i analizira rabotata na Nacionalniot komitet,
Sekretarijatot, op{tinskite organizacii i okru`nite instruktori vo
duhot na ispolnuvaweto na statutarnite obvrski od organizacionen i finansiski karakter.
Sredstvata za finansirawe na MAAK se obezbeduvaat
od ~lenarina, prihodi od aktivnosti na MAAK, prilozi, podaroci i
drugi mo`nosti.
Pojavata na MAAK, za Republika Makedonija,
nesomneno zna~e{e izleguvawe od krugot na "upla{enite
republiki# i promocija na pluralniot pristap vo nejziniot razvoj.
Ovaa politi~ka partija, na po~etokot, okolu sebe sobra osobeno
zabeleìtelen intelektualen i tvore~ki potencijal, koj vo godinite
potoa se angaìra{e kako inicijator ili be{e del od strukturite na
novoformiranite politi~ki partii. Tokmu zatoa moè da se kaè
deka MAAK be{e nikulecot i zamaecot na procesot na partsikoto dizajnirawe na makedonskiot partiski kolorit.
Prv pretsedatel na MAAK be{e Gane Todorovski.
Kao rezultat na razli~nite pristapi vo potrebata od politi~ko profilirawe na partijata e nejzinata orientacija kon
konzervativnata ideolo{ka matrica. Kako rezultat na toa, na
Kongresot vo Strumica MAAK se preobrazi vo MAAK-konzervativna partija. Izvesno vreme postoe{e inicijativa i akcija za
za~uvuvawe i obnova na MAAK, koja nema{e dovolno energija
za nejzin natamo{en opstanok.
MAAK - konzervativna partija (MAAK-kp)

101
,
14 1995 ,
. a
, ,
"

". " ", "
,
". ,
"
,
, "
" ,
K, - ". ,
" , ,
". (
, 1995).

"

". "

",
" , ". (
- ,1995).

"
,
"
"
,
102

". "
"
", , ,

, , ".
" ,
".
( -,1995).
" "
"
"
"

,
". (
-, 1995).

" ",
", , ",
,
.
, ,
. -
"
,
-

".
" ".
",
- ",
. ,
"
"
"
103
". ( -, 1995,
7).

.

,
.
.
.
, . (, 10-11).
-
: ) , )
, ) , ) , )
, ) , ) ,
) , ) , )
.
.

, ,
- (,
, )
.
- "
" "
,
,

".
,
. , , ,
.
(, 14),
104
. .

,
.
- .
Liga za demokratija (LD)

Ligata za demokratija (LD) e politi~ka partija koja na
makedonskata pluralisti~ka scena se pojavi na 11 fevruari 1990
godina. Imeno toga{ e odràno osnova~koto sobranie na ovaa
politi~aka partija. Partijata ja osnovale 10 gra|ani od koi 4 advokati, 2 pravnici, eden pisatel, profesor i privatnik pretpriemnik.
Filozofijata na Ligata za demokratija e iznesena vo
"Politi~kata platforma" i "Nacrt programata na Ligata za demokratija". Taka vo Politi~kata platforma na Ligata za demokratija se istaknuva deka osnovna cel na ovaa "op{testveno-politi~ka organizacija" na site onie "koi se nezadovolni od sostojbata vo zemjata, so lo{oto ureduvawe na nejziniot dràven
mehanizam, so katastrofalnite rezulteti od poluvekovnoto politi~ko ednoumie" da im pomogne da sozdadat "posovr{eno i popravedno op{testveno-politi~ko ureduvawe" i vo toj kontekst "da
ja napravi na{ata zaedni~ka tatkovina pristojno mesto za ìvot
vo koj gra|aninot }e gi uìva blagodetite na osvoenite slobodi i
na site svoi neotu|ivi prirodni prava, kako ~ovek i gra|anin, so
celosno ~uvstvo na sigurnost, {to mu obezbeduva vladeewe na
pravoto i za isklu~uvawe na bilo kakvo individualno ili grupno
samovolie koe te`nee za sebe da go prigrabi nekontroliranoto
vr{ewe na vlasta#.
Ligata veruva vo mo`nostite za ostvaruvawe na svoite
celi preku sproveduvawe na op{testvestveni reformi, vrz osnova
na po~ituvaweto na slobodite i pravata na gra|anite definirani
so postojanta normativna regulativa i izrazuva mislewe deka
"tie ne se gola bukva na hartija". Edna od centralnite celi na
Ligata za demokratija e dràvata da se "izgraduva kako pravna
dràva vo koja ona {to e pravo za eden mora da bide pravo site"
105
i soglasno na toa ja istaknuva "prvenstvenata cel za izmena na

zakonskite regulativi za politi~koto zdruùvawe na gra|anite i za
izborniot sistem na zemjata". (Pe~uj li}, M. ; Mili};V. 1990; str. 207).
Poa|aj}i od vakvte sojlali{ta vo Programata na Ligata za
demokratija se istaknuvaat na~elata spored koi taa vr{i
inkorporirawe na filozofijata na prirodno pravnata teorija i na
pozitivnite me|unarodni iskustva i normi za ~ovekovite slobodi i
prava. Vo toj kontekst ja istaknuva neprikosnovenosta na
~ovekot. Toj "e najgolema i osnovna vrednost vo op{testvoto.
Ne postoi ~ovekot poradi dràvata, tuku dràvata poradi ~ovekot. Negovoto ~ove~ko dostoinstvo e neprikosnoveno. Ni edna
ustavna, zakonska ili podzakonska norma ne smee da go tera
da ja vedne glavata pred vlasta, da ja zatvora ustata pred
mo}ta. ôvekot e merka na site ne{ta vo dràvata. Site lu|e se
ednakvi pred zakonot".
Vo strukturata na osnovnite na~ela zna~ajno vnimanie i
se posvetuva na ednakvosta na gra|anite pred zakonot. Spored
ovaa Partija "ustavnite odredbi za pravata i slobodite na ~ovekot i gra|aninot se normi od povisok rang od site drugi normi
na Ustavot. Tie se negovo jadro i kriterium za ocenuvawe na
drugite ustavni odredbi". Ovaa politi~ka organizacija se zalaga
za ostvaruvaweto na na~eloto na podelbata na vlasta kako
najefikasno sredstvo so koe "~ovekot se obezbeduva od zloupotrebata na vlasta. Pritoa posebno na~elo e samostojnoto i
odgovorno vr{ewe na sekoja funkcija na vlasta. Osobeno zna~ajno i sodrìnski novo i eksplicitno istaknato e na~eloto na privatnata sopstvenost. Imeno, na privatnata sopstvenost se garantira "ramnopravnost i se obezbeduva ednakva pravna za{tita
so site drugi zate~eni vidovi na sopstvenost (dràvna, op{testvena, kolektivna, zadru`na).
"
- ".
( , 1990).
Vo programata na Ligata zna~ajno mesto zazemaat
prioritetite. Tie moàt da se grupiraat bipolarno: (a) od op{t i (b)
od konkreten (operativen) karakter.
Kako prioriteti od op{t karakter se zalagawata za
razgradbata na mopolot na toga{nata vladea~ka partija, toga{106
niot Sojuz na komunistite; (koj spored Ustavot od 1974 godina

ja ima{e vode~kata idejno-politi~ka uloga i ogovornosta za razvojot na op{testvenata zaednica i posebno na razvojot na "socijalisti~kata revolucija") i zabranata na organiziraweto vrz t.n.
proizvodstven princip, za reintegracijata na Jugoslavija preku izboren mehanizam; zalagawe za slobodni, neposredni i tajni izbori; sloboden pooliti~ki natprevar na gra|anite preku politi~ki
partii, sojuzi i drugi oblici na interesno i politi~ko ogranizirawe;
narodnoto sobranie da ja imenuva i razre{uva izvr{nata vlast;
racionalizacija i poevtinuvawe na dràvnata uprava, osobeno
preku ukinuvaweto na paradràvnite institucii; privatizacijata na
neuspe{nite pretprijatija i toa, pred s, so nivno pretvorawe vo
akcionerski dru{tva; za zakonsko garantirawe na avtonomijata
na univerzitetot; zakonsko regulirawe na ednakviot pristap kon
radioto i televizijata kako nacionalni institucii, prestruktuirawe i
razmestuvawe na industrijata i sli~ni zalagawa.
Konkretni (ili operativni) prioriteti se zalo`bite: da se
ukinat sudovite na zdruèniot trud; da se konstituira ednodomno
republi~ko sobranie; sudiite da gi bira narodnoto sobranie, trajno no ne podolgo od 70-ta godina od ìvotot; da se donese
zakon za politi~kite partii i tie da se finansiraat soglasno nivnata
brojna zastapenost vo narodnite sobranija; da se ukine
mo`nosta sudiite za prekr{oci da izrekuvaat kazni li{uvawe od
sloboda; posebna grià za hendikepiranite lica i organizirawe na
javni, pred s, ekolo{ki motivirani raboti za da se ublaì
nevrabotenosta, za{tita na zemjodelskoto zamji{te, na {umite
vodite i vozduhot.
Vo progaramskata struktura na Ligata za demokratija
posebno mesto e posveteno "za makedonskite raboti". Imeno
ovaa Partija vo 9 to~ki se opredeluva za reciprocitet vo me|udràvnite odnosi so zemjite vo svetot, posebno vo odnos na vizite
i drugite negatorski postapki; negiraweto na Makedonija e
negirawe na Jugoslavija kako celina; simetri~no da se odgovori
na onie koi so zakonska praktika go negiraat makedonskiot jazik; na studentite od tie zemji da im se onevozmoì studiraweto
vo Jugoslavija s dodeka ne gi priznaat makedonskite univerziteti; posebna grià za za~uvuvawe na nacionalniot identitet
na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo sosednite zemji, a
107
vo tie ramki i grià za nacionalniot identitet na na{eto iseleni{tvo

i pe~albarstvo so sozdavawe na uslovi za nivno vra}awe vo
zemjata; kako i zalagawe za vra}awe na otu|enoto ili odzemenoto kulturno-umetni~ko i istorisko nasledstvo na Makedonija.
Vo programata na Ligata za demokratija se nabeleàni i
pati{tata za ostvaruvawe na proklamiranite celi. Tie moàt da se
sintetiziraat kako akcii koi }e obezbedat dvoumewata vo
tolkuvaweto i primenata na pravnite normi da bidat vo korist na
slobodata, a ne ograni~uvaweto

.
Organizacionata struktura na sekoja politi~ka organizacija e definirana vo Statutot. Taka i Ligata za demokratija
vo svojot prv ~len se deklarira kako politi~ka partija. Nejzinata
cel e da pomogne vo prebrazbata na Jugoslavija kako pravna
dràva od tipot na slobodnite parlamentarni demokratii i da
u~estvuva ramnoporavno so drugite politi~ki subjekti poradi
obezbeduvawe na sopstveno u~estvo vo instituciite na vlasta.
^lenuvaweto vo Ligata e dobrovolno i finansiski neobvrzuva~ko, no mo`nost za finansiska pomo{. Vo vremeto na
nastanuvaweto na Ligata za demokratija vo vladea~kiot Sojuz
na komunistite postoe{e mnogu razvien i razraboten sistem na
finansiski dava~ki izrazen niz % na zafa}awe od mese~nite
primawa na ~lenovite). Vo nea moè da ~lenuva sekoj polnoleten gra|anin so pristapna izjava. ^lenuvaweto vo ovaa partija ne
go obvrzuva ~lenot na dejnost koja {to bi bila vo sprotivnost so
negoviot pogled na svetot, verskite ubeduvawa ili so drugite
ìvotni aktivnosti.
Vo Ligata, zavisno od karakterot na li~niot anga`man
~lenovite se delat na aktivisti i simpatizeri. Rakovodnata
struktura na Ligata se regrutira od redovite na aktivistite. Tie
moàt da ja pomagaat partijata materijalno, finansiski, profesionalno so soveti ili na drug na~in. Ligata se opredeluva i za
poangaìran odnos kon simpatizerite. Taka tie moàt da se
predlagaat i biraat za po~esni funkcii i da se nominiraat za
kandidati na Ligata za izborite.
108
Osnovniot princip na organizirawe na Ligata e teritorijalniot. Organizaciona edinica na Ligata e klubot na demokratite. Niv gi obedinuva i koordinira op{tinska centrala. Ovoj organ go so~inuvaat pretstavnici na klubovite. Centralnata Liga
e organ koj gi obedinuva i koordinira aktivnostite na op{tinskite
organizacii. Nego go so~inuvaat pretsedatelite na op{tinskite
organizacii.
Najvisokiot organ na Ligata za demokratija e Kongresot
koj se odrùva edna{ na ~etiri godini, a najmalku tri meseci pred
izborite. Zada~ata na Kongresot e da ja utvrdi predizbornata
programa i da gi izbere funkcionerite na Ligata: Pretsedatel,
potpretsedatel, sekretar i blagajnik, kako i za nominirawe na
kandidati za narednite izbori.
Site izbori za rakovodnite funkcii vo Ligata se tajni i so
najmalku dva kandidati. Izbran e kandidatot koj dobil prosto
mnozinstvo na glasovi od prisutnite.
Od ponudenata organizaciona struktura moè da se
sogleda deka Ligata za demokratija se javuva kako politi~ka
partija koja ima brojni specifi~nosti. (1) Taa vo svojata osnova e
{iroka ideolo{ka koalicija, so relativno poednostaveni obvrski na
~lenstvoto kon organizacijata. (2) Vo strukturata na partijata ne
se definirani odnosite me|u organite. Vnatre postoi neregulirana
no jasno diferencirana struktura. Izleguvaweto od partijata ne e
definirano, ~lenot moè da ja napu{ti vo sekoj moment bez
osobena procedura. (3) Otsustvoto na statutarni odredbi koi }e
go reguliraat pra{aweto na vnatre{nite odnosi, upatuva na soznaie deka tie se reguliraat so akti na organite.
Ligata za demokratija be{e eden od subjektite {to se
priklu~ija na Demokratskata partija kako prilog kon okrupnuvaweto na politi~kiot centar. Eden del od nea, formiran kako
Liga za demokrati prodolì da dejstvuva vo Prilep. Po formiraweto na Liberalno-demokratskata partija, Ligata za demokratija
se vozobnovi. Nejzin pretsedatel kratko be{e Alaksandar
Tortevski.
Ligata za demokratija na makedonskata pluralisti~ka
scena se projavuva kako subjekt so izostren oset za op{testvenite zbidnuvawa i so refleks za principielniot na~in na nivnoto
razre{uvawe. Vo taa smisla taa e vistinski otvoren kriti~ar na
109
neprincipelnite postapki na vlasta i subjekt koj reagira na

odnesuvawata koi se sprotivni na demokratskite principi.
Nejzin pretsedatel e \or|i Marjanovi}.
Socijaldemokratska partija na Makedonija

(SDPM)
Socijaldemokratskata partija na Makedonija, osnova~ko
sobranie odrà na 18 mart1990 godina vo Skopje. Registracijata e izvr{ena na 25 maj 1990 godina. Poa|aj}i od sfa}aweto
na "svetot kako pole za kulturen natprevar me|u narodite",
SDPM na preden plan od svojata politi~ka akcija gi stava humanizmot, socijalnata pravda, ~ovekovoto dostoinstvo, blagosostojbata na narodot. Taa se zalaga za ostvaruvaweto na interesite na mnozinstvoto gra|anite vo Makedonija#.
, "
, ,

e
,
,

,
, ".

"
,
".
, ,
"
",
" , ,
110
".
, " ",
,
" , ,

".
,
" :
",

"
".
",
".
,

" "
"
,
".
"
-
, ,
o".

" ,
,

". "
,
". (Programska izjava na SDPM; 1990).
Vo Socijaldemokratskata partija na Makedonija ~lenuvaweto e dobrovolno. Dobrovolniot pristap se izrazuva so potpi{uvawe pristapnica. Za~lenuvaweto moè da go izvr{i sekoj
gra|anin, koj napolnil 18 godini ìvot i gi prifa}a nejzinite prog111
ramski celi, zada~i i sratutarni odluki i re{enija.

^lenot e dolèn da go po~ituva Statutot i da gi zastapuva
programskite celi i vo vid na dobrovolni prilozi, spored mo`nostite da u~estvuva vo finansiraweto na Partiajta (Statut na
SDPM. 1990, ~len 11 i 13).
Osnoven princip na organizirawe na Partijata e teritorijalniot. Osnoven oblik na organizirawe na Partijata e klubot.
Nego go so~inuvaat najmalku devet ~lenovi.Toj od svoite redovi bira pretsedatel i blagajnik. Na teritoriajta na edna op{tina
ako deluvaat pove}e od tri klubovi so vkupno ~lenstvo od preku
30 ~lenovi se izbira Op{tinski sovet. Toj izbira izvr{en i
nadzoren odbor. Za oblici na dejstvuvawe Socijaldemokratskata
partija gi opredeluva sekcija, sopstvenoto javno glasilo i
spisanie. Sekciite i klubovite ja zastapuvaat i samostojno ja
sproveduvaat politikata utvrdena so programskite i statutarnite
dokumenti i odlukite na nejzinite rakovodni organi.
Socijaldemokratskata partija dejstvuva preku sekciite i
svoe javno galsilo i so javni nasptapi na svoite ~lenovi, so soop{tenija na Sovetot; Izvr{niot odbor ili drugi tela so politi~ki ili
redovni predlozi {to se upatuvaat na organite na vlasta ili na
javna rasprava (Isto, ~len 25).
Najvisoko upravno i rakovodno telo na Socijaldemokratskata partija na Makedonija e Sobranieto; a me|u dve zasedanija e Centralniot sovet na SDPM. Sobranieto edna{ godi{no
ja ocenuva aktivnosta na organite i Partijata. Sobranijata se
redovni i vonredni. Redovni sobranija na SDPM i na sekciite i
klubovite se odrùvaat edna{ godi{no, a po potreba ili na
barawe od 1/4 od ~lenstvoto moè da se svika vonredno
sobranie (Isto ~len 24).
Finansiraweto na SDPM e od dobrovolni prilozi na
~lenstvoto, donacii i drugi sredstva.
Vo funkcioniraweto na ovaa partija prisutna e povidliva
smena na partiskite lideri. Nejzin prv pretsedatel be{e Slavko
Milosavlevski, potoa Aleksandar Donev. Denes nejzin
pretsedatel e @ivko Janevski.
112
Demokratski sojuz - partija na zemjodelcite

(DS-PZ)
Demokratskiot sojuz partijata na zemjodelcite na pluralisti~kata scena vo Makedonija se javuva na samiot po~etok.
Osnova~koto sobranie e odràno na 15 april vo Novo selo Strumica.
Demokratskiot sojuz- partija na zemjodelcite se definira
kako politi~ka partija organizirana na dobrovolna osnova so cel
preku svoite organi i tela da obezbedi sproveduvawe na programata za rabota.
-
", -
, ."
, "
, ",
,
"
, ,
, , , , ,
".
"
,
,

". , ,
,
" (), ,
", " ",
"
, , ".
Taa o
.
113
-
"
, , ,
, ,
, ".
"
- , , , , , ,
,
, ,
, , ,
".
Vo svojata organizaciona struktura Demokratskiot sojuzpartijata na zemjodelcite se potpira vrz slobno izrazenata volja
na gra|anite. Taa po svojata struktura e otvorena partija. Imeno
nejzin "~len moè da postane sekoj polnoleten gra|anin koj }e
izrazi takva èlba,bez razlika na nacionalnata, verskata ili druga
pripadnost#, a edinstvenata obvrska na ~lenot e da gi prifati
programskite, statutarnite i drugi akti na organizacijata. (Statut
na DS-PZ, 1990). Za pristapuvawe vo organizacijata e
nophodno toj da popolni pristapnica. Karakteristi~no e {to vo organizacijata e predvidena mo`nosta rakovodstvoto da regulira
odreden broj pra{awa od vnatrepartiskite odnosi. Taka se
ovlastuva Komitetot da donese posebni akti za na~inot na
za~lenuvaweto, istapuvaweto i isklu~uvaweto na ~lenovite.
Organi na Partijata se slednite 1. Kongres, 2. Komitet,
3. Nadzoren odbor i 4. Komisii. Kongresot kako najvisok organ }e se sostanuva edna{ na ~etiri godini. Nego go ~inat site
~lenovi na DS-PZ. Izvr{en orogan na Kongresot e Komitetot.
Toj e sostaven od po dva pretstavnika na sekoj op{tinski
komitet, a onie komiteti koi imaat nad 3000 ~lenovi }e imaat
u{te eden pretstavnik vo Komitetot na DS-PZ. Komitetot od
svoite redovi bira: pretsedatel, potpretsedateli, sekretar i blagajnik. Mandatot na pretsedatelot trae 4 godini. Toj moè da bide razre{en so 1/3 od ~lenovite na Kogresot.
Finansiraweto na Partijata e vo vid na ~lenarina, pomo{ i sl., preku organizirawe na kulturno-zabavni i sportski i
drugi natprevari i od buxetskite sredstva. (Isto, ~len 28).
114
Pretsedatel na DS-PZ be{e Dimitar Galev.
Partija za demokratski prosperitet (PDP)

Partijata za demokratski prosperitet e formirana na 15
april, a registrirana vo registerot na politi~kite partii na 25 maj
1990 vo Tetovo. Taa e definirana kako samostojna politi~ka
partija na slobodni gra|ani, koja {to se zalaga za gra|anska demokratija i nacionalna ramnoparavnost (Statut na PDP, 1992,
~len 1). Vo osnova~kite akti PDP e opredelena kako "gra|anska, a ne nacionalna partija. Taa e partija na gra|anite od makedonsko, albansko, vla{ko, tursko, romsko i drugo poteklo koi
ìveat vo Makedonija#. Taa se deklarira deka ne e klasna tuku
na "site narodni sloevi, na inteligencijata, vrabotenite i nevrabotenite, selanite, zanaet~iite, doma}inkite i na rabotnicite koi rabotat vo strantvo bez razlika na nivnata imotna sostojba, kvalifikacii i obrazovanie#. (Programa na PDP, 1990). Edna od
nejzinite zada~i e i "osloboduvaweto na site narodni sili preku
sozdavawena celosni politi~ki i ekonomski slobodi#, za aktivirawe na site prirodni i ìvi potencijali na zemjata i za sozdavawe
na duhovna i materijalna blagosostojba na ~ovekot.
Vo metodot na svoeto dejstvuvawe taa se otkaùva od
nasilnite sredstva za borba, a vo svojata politi~ka rabota }e se
koristi, pred s, so "slobodno civilizirano nudewe na partiski programi, kulturen nastap vo pred izborni kampawi i argumentiraniot
toleranten dijalog vo legalnite institucii i formi#.
Od aspekt na podocne`nite aktivnosti, osobeno e zna~aen i stavot spored koj ovaa partija "go priznava teritorijalniot
integritet na makedonskata dràva#, priznavaj}i ja "Makedonija
kako dràva na Makedoncite, Albancite, Vlasite, Turcite, Romite i
drugite, bez razlika na nacionalna, verska i druga pripadnost#.
Taa e za sozdavawe na atmosfera na me|usebno razbirawe na
lu|eto po~ituvaj}i gi kulturnite, istoriskite i drugite specifi~nosti na
poedinecot i narodot, bez ogled nanacionalnata pripadnost i
verska opredelenost.
Poseben partiski interes e izrazen i kon nedvi`nostite.
Imeno partijata se zalaga imotot {to e vo op{testvena, odnosno
dràvna sopstvenost, zemjata za obrabotka, grade`no
115
neizgradenite zemji{ta, du}anite, stanovite i ku}ite da se vratat,

odnosno da mu se predadat na narodot. Poradi praven kontinuitet, vra}aweto, odnosno prodavaweto da se izvr{i so proda`ba
pod povolni uslovi. Vo toj kontekst zasluùvaat vnimanie i
opredelbite, spored koi, prometot so zemji{te od site vidovi da
bide sloboden i neograni~en nezavisno dali delovite pretstavuvaat posebni grade`ni celi.
Vo vrska so obrazovanieto PDP se zalaga za negovo
finansirawe od buxetot, za privatni u~ili{ta, kako i za ustavna
garancija za {koluvawe na svoj jazik i pravoto sekoj gra|anin da
se {koluva i na drug stranski jazik, "pokraj {koluvaweto na maj~in
jazik".
Taa se zalaga za celosna reforma na javnite finasii,
posebno za osloboduvawe na stopanstvoto, zanaet~iskite du}ani
i privatnite pretprijatija od golemi dava~ki i pridonesi. Odgovor na
krizata se bara preku pazarnata ekonomija i afirmacija na privatnata i me{ovitata sopstvenost. Privatnata sopstvenost kako preduslov za podobar ìvot i pogolema produktivnost bara sloboden
protok na sredstvata za nedvi`nostite, a toa podrazbira stavawe
von sila na site zakonski normi za esksproprijacija i
nacionalizacija. (Programa na PDP, 1990).
PDP dejstvuva preku svoite organi, aktivnosti na ~lenovite, sorabotkata so drugi politi~ki i nepoliti~ki organizacii, kako
i so drugi formi imanentni za edna demokratska gra|anska partija. (Statut na PDP, 1992, ~len 6).
^len na Partijata moè da stane sekoj polnoleten gra|anin {to }e izrazi volja i }e potpi{e izjava deka ja prifa}a
Programata i Statutot. Podogranokot go verifikuva ~lenuvaweto. Dokolku podogranokot ne go verifikuva ~lenuvaweto, zainteresiraniot ima pravo na àlba do Pretsedatelstvoto na ogranokot
~ija odluka e kone~na. ^lenot ima pravo i dol`nost aktivno da
u~estvuva vo izgraduvaweto i ostvaruvaweto na politikata, da
bide kandidat vo kandidatska lista na parlamentarnite izbori,
samoinicijativno da prezema aktivnosti {to ne se vo sprotivnost
so Statutot i Programata; da ~lenuva samo vo eden podogranok; redovno da bide informiran za aktivnosta i da ima kriti~ki
odnos kon nejzinata aktivnost; da go izdvoi misleweto za predlozite i stavovite za koi pri donesuvaweto na odluki ostanal vo
116
malcinstvo i da insistira tie pra{awa povtorno da se razgledaat

od nadle`niot organ. ^lenstvoto vo ovaa Partija prestanuva so
denot koga ~lenot }e izjavi deka ne saka da bide ~len i so
isklu~uvawe. Odluka za isklu~uvawe donesuva Pretsedatelstvoto na ogranokot po predlog na Pretsedatelstvoto na
podogranokot ili po predlog na edna tretina od ~lenovite podogranokot ili dokolku ~lenot dejstvuva sprotivno na statutarnite
odredbi ili so odnesuvawe koe {teti na dostoinstvoto na PDP.
Isklu~eniot ~len ima pravo na àlba do Centralnoto
pretsedatelstvoto ~ija odluka e kone~na. Spored statutarnite
akti, aktivnosti {to mu {tetat na dostoinstvoto na ovoj politi~ki
subjekt se: a) ako ~lenot postane ~len na nekoja druga politi~ka partija, b) u~estvuva vo aktivnosti {to se vo sprotivnost so
negovite programski i statutarni opredelbi.
Osnoven princip na organizirawe na PDP e teritorijalniot. Partijata e organizirana na sledniot na~in: 1. Podogranok,
2. Ogranok, 3. Zaednica na ogranocite na gradot i dràvata i
5. Centarot.
Podogranokot e organizacionen oblik vo koj se zdruùvaat ~lenovite vo ramkite na edno ili del na naseleno mesto. Toj
se osnova so odluka na Pretsedatelstvoto na ogranokot, vo
onie sredini koi imaat 10 ~lenovi, {to e i minimum za formirawe
na podogranok. Podra~jeto na dejstvuvaweto na podogranokot
se opredeluva so odlukata za osnovawe. ^lenovite gi ostvaruvaat site prava i obvrski vo ramkite na podogranokot. Tie na
izborno sobranie izbiraat Pretsedatelstvo. Toa moè da ima 7
do 15 ~lenovi. Podogranocite so pomalku od 20 ~lenovi izbiraat
pretsedatel, sekretar i blagajnik. Izbranite lica imaat mandat od
4 godini i istiot ne e ograni~en.
Vo ramkite na podogranokot se vr{i artikulacija na politi~kata volja i se gradi politikata na PDP, dokolku na sednica
u~estvuvaat pove}e od polovinata od vkupniot broj na ~lenovi.
Ogrnokot e organizacionen oblik vo ramkite na koj se
obedinuva aktivnosta na podogranocite, odnosno aktivnosta na
~lenstvoto vo ramkite na ogranokot. Podra~jeto na dejstvuvaweto na ogranokt se sovpa|a so podra~jeto na op{tinata.
Odlukata za osnovawe na ogranok i negovo ukinuvawe donesuva Centralnoto sobranie na PDP. Ogranokot gi ima slednite
117
organi: 1. Sobranie; 2. Pretsedatelstvo; 3. Nadzoren odbor.

Sobranieto e najvisok organ vo ramkite na pravata i dol`nostite na ogranokot. Sobranieto go so~inuvaat delegatite {to
gi izbiraat podogranocite so neposredno i tajno glasawe. Sekoj
podogranok izbira najmalku eden delegat. Brojot na delegatite
{to gi izbira podogranokot se odreduva so Odlukata za svikuvawe na Sobranieto (Isto, ~len 11, 13 i 24).
Sobranieto na ogranokot se svikuva po potreba,no zadolìtelno pred izborite za da predloì kandidati za pretstavnici
vo op{tinskite i republi~kite organi. Toa moè da se svika po barawe na Nadzorniot odbor ili Centralnoto pretsedatelstvo ili najmalku edna tretina od podogranocite. Toa gi ima slednite prava
i obvrski: da u~estvuva vo izgraduvaweto i ostvaruvaweto na
politikata na PDP, da predlaga kandidati za pretstavnici vo
republi~kiot parlament; za op{tinskite organi; da izbira pretsedatel i ~lenovi na Pretsedatelstvoto na ogranokot, postojani i
povremeni komisii i vr{i drugi dol`nosti.
Pretsedatelstvo na Ogranokot e organ na Sobranieto
koe se sostoi od 7-15 ~lenovi so mandat od 4 godini i pravo na
povtoren izbor. Toa rakovodi so ogranokot me|u dve zasedanija; zazema politi~ki stavovi; se griì za izvr{uvaweto na
odlukite na povisokite organi; donesuva delovnik i razgleduva i
drugi pra{awa.
Nadzorniot odbor e pet~leno telo na ogranokot so mandat od ~etiri godini. Toj ja ocenuva usoglasenosta na odlukite i
drugite akti so Statutot i ja nadlgeduva finansiskata rabota na
Ogranokot i za toa go informira Sobranieto na Ogranokot.
Zaednicata na ogranocite se organizira vo gradskite
zaednici i vo dràvata. Imeno, PDP organizaciono se prtega i vo
drugi dràvi. Organizaciite tamu formiraat Zaednica na ogranoci
vo soodvetnata dràva. Vo ramkite na Zaednicata se formira
koordinacionen odbor kogo go so~inuvaat ist broj pretstavnici
na podogranocite na pretsedatelstvata na ogranocite.
Zaednicata na ogranocite vo Skopje ima svoe Sobranie koe go
so~inuvaat ~lenovi od pretsedatelstvata na ogranocite. Toa
izbira pretsedatel, potpretsedatel i sekretar.
118
Centarot na PDP go so~inuvaat slednite organi: 1.

Kongres, 2. Centralno sobranie, 3. Centralno pretsedatelstvo i 4. Nadzoren odbor.
Kongresot gi usvojuva Programata i Statutot, go soop{tuva sostavot na Centralnoto Sobranie; gi izbira pretsedatelot,
potpretsedateli i sekretar, gi usvojuva izve{taite na organite na
PDP me|u dva kongresi; usvojuva Delovnik za rabota i razgleduva drugi pra{awa.
Centralnoto sobranie go so~inuvaat 55 ~lenovi {to gi
izbiraat sobranijata na ogranocite od svoite redovi (bazata) so
mandat od 4 godini so pravo na reizbor. Ogranocite vo
stranstvo moàt da delegiraat vo Centralnoto sobranie po eden
~len, pod uslov nivnoto otsustvo da ne vlijae vo donesuvaweto
na odlukite.Toj e najvisok organ me|u dva kongresi, rakovodi
so PDP i se griì za izvr{uvawe na odlukite na Kongresot,
odlu~uva za izmeni i dopolnuvawa na programskite i
statutarnite akti, gradi politi~ki ocenki i zazema politi~ki stavovi,
odlu~uva po àlbite na ~lenovite, utvrduva lista na kandidatite
za pretstavnici na republi~kiot parlamentot, se griì partiskite izbori da se izvr{at vo sogalasnost so statutarnite opredelbi i opredelenite kriteriumi, odlu~uva i prezema merki vo vrska so finansiskata i delovnata rabota i se griì za imotot na PDP; odlu~uva za visinata na ~lenarinata i za site drugi pra{awa. (Isto,
~len 40).
Centralnoto pretsedatelstvo e politi~ko-izvr{en organ
koj gi izvr{uva odlukite, zaklu~ocite i stavovite na Sobranieto,
u~estvuva vo gradeweto i izrazuvaweto na politi~kata volja na
PDP; gi razgleduva pra{awata svrzani so vnatre{noto
organizirawe na organite, kadrovskite pra{awa i e odgovorno za
efikasno izvr{uvawe na finansiskite, stru~nite i materijalnite
raboti i za toa donesuva soodvetni odluki, po potreba formira
rabotni grupi i gi vr{i site raboti od oblasta na rabotnite odnosi i
vr{i drugi raboti od nadle`nost dovereni od drugite organi.
Vo slu~aj na osobeni potrebi, Centralnoto pretsedatelstvo moè da donesuva odluki od nadle`nost na Centralnoto sobranie, no e dol`no za toa, da go informira istoto, na narednata
sednica odlukite da gi postavi na usvojuvawe.
Nadzorniot odbor ima 9 ~lenovi. Toj ja nadgleduva fi119
nansiskata i delovnata rabota, ja ocenuva usoglasenosta na aktite so odredbite na Statutot i za svojata rabota mu podgotvuva
izve{taj na Centralnoto sobranie.
Izborite vo Partijata se regulirani so odluka na Centralnoto Sobranie. ^lenovite na organite i nositelite na funkciite
se biraat so tajno glasawe od pove}e kandidati, pri toa za izbrani se smetaat onie koi dobile mnozinstvo na glasovi, no pod
uslov brojot na dobienite glasovi da e pove}e od polovinata na
glasovite od vkupniot broj na izbira~koto telo. Dokolku nekoj ne
be{e izbran se organiziraat dopolnitelni izbori za onolku kandidati kolku {to e potrebno da se popolni organot za koj se vr{i
izbor.
Parlamentarnata grupa e oblik na organizirawe i dejstvuvawe na PDP. Taa se organizira so cel da se koordinira i
usoglasuva aktivnosta na pratenicite vo ramkite na pravata i
nadle`nostite i se griì celokupnata aktivnost na parlamentarnata grupa da e vo sogalsnost so stavovite na organite na PDP.
Vo toj kontekst posebno e regulirana obvrskata na Pretsedatelot na parlamentarnata grupa da go informira Centralnoto Sobranie i Centralnoto pretsedatelstvo. Organite, pak,
imaat obvrska iniciranite pra{awa da gi postavat na dneven red
i da gi razgledaat. Odredbite za parlamentarnata gurpa se odnesuvaat i za rabotata na odborni~kite (odnosno sovetni~kite)
grupi.
Finansiraweto na Partijata se ostvaruva od sredstvata
{to se sobiraat od ~lenarina i dobrovolni prilozi od ~lenstvoto i
simpatizerite, od buxetot, vr{eweto na ekonomski, publicisti~ki i
drugi dejnosti. Partijata moè da obavuva i stopanska i drug vid
na dejnost. Taka, taa moè da osnova pretprijatija ili da bide soosnova~. PDP organizira izdava~ka dejnost i toa pe~atewe na
knigi, vesnici, spisanija i drugo. Moè da osnova radio-televizija
ili institucija za nau~ni istraùvawa.
Vo Statutot posebno e regulirano pra{aweto na odgovornosta. Imeno, se utvrduva deka na ~lenot mu prestanuva funkcijata vo momentot na podnesuvaweto na ostavkata, odnosno
vo momentot na izglasuvaweto na odlukata za otpovikuvawe od
funkcijata.
120
Dejstvuvaweto na PDP vo izminatite godini be{e protkaeno so diferenciraweto na liderskata funkacija. Imeno, vo izminatite deset godini ova pra{awe vo nekolku navrati pretstavuva kamen na soppnuvawe i pri~ina za konfliktnite sostojbi vo
nea. Taa e me|u retkite politi~ki organiazii vo koi se nastanati
nekolku liderski smeni. (Nevzat Halili, Abduraman Aliti i Imer
Imeri).
Pretsedatel na Partijata za demokratski prosperitet e
Imer Imeri.
Narodna partija na Makedonija (NPM)

Na 12 april 1990 godina e osnovana Narodnata partija
na Makedonija, a vo registerot na politi~kite partii e registrirana
na 2 juni1990 godina. Na prviot Kongres na 21 juni 1991 godina
taa go promeni imeto vo Makedonska narodna partija.
, 1990
",
,

,
".

",
". (
",1990).
,

. " "
- 1909 . ".

: ,
- , , , , , , , , , , 121
- ",
". (
,1990).
, ".

, ",
",
",
,
,
,
( ,
1991).
Narodnata partija na Makedonija vo Statutot gi proklamira slednite celi: narodot po pat na neposredno izjasnuvawe
(referendum) da odlu~uva za site op{testveni pra{awa, za ostvaruvawe na interesite na site op{testveni klasi; da se sozdavaat ekonomski i politi~ki i civilizaciski uslovi za obedinuvawe
na makedonskiot narod; vklu~uvawe na SRM i SFRJ vo
procesot na obedinuvawe na Evropa; bri{erwe na granicite
me|u dràvite; formirawe na balkanska konfederacija; sorabotka
so progresivnite sili od sosednite zemji i bilo kade vo svetot; za
ostvaruvawe na pravata na Makedoncite vo NR Bugarija, R.
Grcija i NR Albanija, kako i sekade vo svetot kade {to ìveat
Makedonci, za edno demokratsko pove}epartisko op{testvo; za
pobrz ekonomski razvoj na SRM i SFRJ i drugo. (Statut na
NPM, 1990).
^len na Partijata moè da postane sekoj polnoleten
gra|anin koj gi prifa}a programskite celi. Za~lenuvaweto se vr{i
po pat na davawe pristapna izjava. ^lenuvaweto vo partijata e
dobrovolno. ^lenot e dolèn da pla}a ~lenarina i so svoi prilozi ili
na drug na~in da ja pomaga partiskata aktivnost. ^lenstvoto
prestanuva so smrt, so izjava za otkaùvawe i so izrekuvawe na
disiplinska merka.
Vo pravata i dol`nostite na ~lenot se istaaknuvaat onie
spored koi toj ima pravo da bira i da bide biran,kako i aktivno
da u~estvuva vo partiskata rabota. Displinskite merki se izre122
kuvaat na ~lenovite koi ne gi po~ituvaat odlukite i go naru{uvaat

partiskiot ugled. Za storenite prekr{oci se izrekuvaat slednite
disiplinski merki: opomena pred isklu~uvawe i prestanok na
~lenuvawe vo Partijata. Vo soglasnost so vakvata opredelba
se voveduva i stepenost na àlbenata postapka. Imeno prvostepen organ vo vodeweto na disciplinskata postapka e bide
upravniot odbor, a vtorostepenosta e na Pretsedatelstvoto na
NPM. Vo izmenite na Statutot na Kongresot na MNP razrabotena e àlbenata postapka i e predviden poseben organ nadleèn za àlbenata postapka. Taa e vo nadle`nost na Centralnata disiplinska komisija sostavena od 5 ~lena. (Isto, ~len
17, 19 i 11).
Osnoven princip na organizirawe na Partijata e teritorijalniot.
Organizacionata struktura ja ~inat: 1. Sobranie; 2. Pretsedatelstvo; 3. Upraven odbor.
Sobranieto e najvisok organ na MNP. Najzna~ajnite
odluki gi donesuva Pretsedatelstvoto i pretsedatelite na op{tinskite organizacii. Po konstituiraweto na Pretsedatelstvoto
Upravniot odbor ima funkcija na izvr{en organ. (Isto ~len 11).
So Partijata upravuva Upraven odbor od 7 (sedum) ~lena.
Pretsedatel na MNP e Vladimir Stefanovski.
Narodna demokratska partija (NDP)

Narodnata demokratska partija (Partis demokratike
popullore) e formirana na 23 april 1990 godina, a registrirana
na 1 avgust 1990 godina vo Tetovo.
Narodnata demokratska partija "e forma na politi~ko i
pluralisti~ko edinstvo i organizirawe na izraz na prifatenosta na
kolektivnite i individualnite interesi na site gra|ani {to ìveat vo
zemjata i nadvor od zemjata#. (Programi dhe Statuti Partis
demokratike popullore, 1990).

.
123

".
" "

, ".

, ,
,
, , ,
- -
,
45
". (
, 1990).
1995 ,

, - ,
"

, ,
,
".

,
,
,
".
-
" ,

".
124
",
,
, , , , ,

,

".
( ,1995).
Celite i zada~ite na NDP se realizacija na pravoto na
samoopredeluvawe na albanskiot narod vo prostorot na biv{a
Jugoslavija; za Makedonija kako demokratska i suverena gra|anska dràva na ednakvi narodi: Makedonci, Albanci i nacionalni
i etni~ki grupi {to ìveat vo nejze, so pove}epartiski politi~ki sistem i so slobodni parlamentarni izbori; za nepovredivosta na
teritorijalniot integritet protiv tendenciite za nasilno ru{ewe na
pravniot poredok; protiv sozdavaweto na nacionalna, rasna i
verska omraza; za zabrzuvawe na integrativnite procesi vo
ekonomskata, politi~kata, kulturnite i socijalni oblasti vo
balkanski, evropski i svetski ramki i za potpolna ednakvost na
gra|anite vo pravata i dol`nostite. Taa e za pluralizam na privatnata, dràvnata i me{ovitata sopstvenost; za pazarna
ekonomija; za slobodna komunikacija na lu|eto i slobodno
dvièwe na ideite i kapitalot, za nau~en i tehnolo{ki razvitok, bez
da se zemat predvid dràvnite granici; za obrazovanie i
{koluvawe na maj~in jazik na site nivoa spored evropskite normi
i standardi; potpolna ednakvost na jazicite na narodite;
slobodna i ednakva upotreba na nacionalnite simboli pokraj
dràvnite, slobodno versko u~ewe i ispovest; za navremeno i
objektivno informirawe; za vra}awe na na{ite rabotnici
privremeno vraboteni vo stranstvo i nivno integrirawe vo tatkovinata; za sorabotka so site progresivni politi~ki partii i drugi
asocijacii itn. (Statut na NDP, ~len 9).
NDP javno ja propagira svojata Programa vnatre i
nadvor od zemjata preku postojnite sredstva i preku tie {to
samata }e gi osnova (~len 9). Donesenite re{enijata, stavovite i
zaklu~oci, po potreba, }e se prevedat i na drugi jazici (~len 9).
125
Partijata se opredeluva deka e "otvorena za site gra|ani

vnatre i nadvor od zemjata (~len 12). ^len se stanuva so popolnuvawe i potpi{uvawe na listot za za~lenuvawe (~len 12 st.2).
^lenot ima pravo da bira i da bide biran i "slobodno da go izrazuva misleweto okolu sekoe pra{awe. Toj e "li~no odgovoren za
svoeto javno eksponirawe, a osobeno, ako toa dejstvuvawe e
sprotivno na programskite opredelbi. ^lenstvoto prestanuva i so
napu{tawe (Isto, ~len 13,14 i 15).
Vo strukturata na NDP prisutni se slednite partiski
organi: a) Kongres b) Sobranie (bira pretsedatel, potpretsedatel i sekretar) i v) Rakovodstvo od 13 ~lenovi.
Kongresot e definiran kako najvisok organ na NDP, koj
se odrùva edna{ na ~etiri godini (~len 16). Nego go so~inuvaat
u~esnici, ~ij broj go utvrduva Rakovodstvoto so posebna odluka, proporcionalno vrz osnova na brojot na ~lenovite na
organocite. ^lenovite na Kongresot gi biraat razgranocite, a vo
nego po funkcija se i ~lenovite na Rakovodstvoto. Kongresot gi
ima slednite funkcii: razgleduva i usvojuva izve{taj za rabotata
na partiskata struktura; go verifikuva mandatot na ~lenovite na
Sobranieto; ja razgleduva i donesuva Programskata platforma;
donesuva Statut i Programa, kako i nivnite izmeni i dopolnuvawa; razgleduva i drugi pra{awa. Kongresot odlu~uva so 1/2
od celokupniot broj na ~lenovite. Kongresot go svikuva Rakovodstvoto na NDP. Spored ~l. 19 vo nadle`nosta na Sobranieto
e dadena mo`nosta da svika vonreden kongres.
Sobranieto me|u dve zasedanija na Kongresot e najvisok organ na NDP; nego go izbiraat ogranocite, a verifikacijata na nivniot izbor e vo nadle`nost na Kongresot. Ovoj
organ, isto taka e sostaven proporcionalno na u~estvoto na ~lenstvoto vo organizacijata.Toa broi 80 ~lenovi; ^lenovite na Sobranieto, po funkcija, se i ~lenovi na rakovodstvoto. Sobranieto
se svikuva edna{ godi{no. Toa gi razgleduva re{enijata i
opredelbite na Kongresot, go verifikuva mandatot na ~lenovite
na rakovodstvoto; gi razgleduva i gi ocenuva partiskata
aktivnost i razvitok; gi verifikuva partiskiot simbol i spisokot na
kandidatite za pratenici; so tajno glasawe izbira Pretsedatel,
potpretsedatel i sekretar; usvojuva izve{tai za finansiskoto rabo126
tewe i vr{i drugi raboti utvrdeni so statutarnite dokumenti na

organizacijata.
Rakovodstvoto e najvisok organ me|u dve zasedanija
na Sobranieto i se sostoi od 13 ~lenovi ~ij mandat go verifikuva
Sobranieto. Tie se biraat na sednici na Sobranijata na ogranocite i pretsedatelite na ogranocite. Razgaranocite se zastapeni
vo rakovodstvoto proporcionalno na brojnosta. Vo sostavot na
ovoj organ se i pretsedatelot, potpresedatelot i sekretarot koi so
tajno glasawe se biraat na sednica na Sobranieto. Mandatot na
ovoj organ e ~etiri godini. Spored Statutarnite odredbi zada~ite na
ovoj organ moàt da se definiraat na sledniot na~in: grià za osnovnata
realizacija na programskite i statutarnite opredelbi; da gi oìvee
ideolo{kite opredelbi i sprovede re{enijata na Sobranieto; inicira
razgleduvawe na aktuelnite pra{awa od politi~kiot, ekonomskiot
i dràvniot ìvot vo vnatre{ni i me|unarodni ramki; ja ocenuva rabotata na ogranocite i nivnoto angaìrawe vo sproveduvaweto
na partiskata politika; re{ava za otstranuvawe na negativnite
pojavi vo ogranocite i im dava upatstva za natamo{na aktivnost;
re{ava za sorabotka so drugite partii vo zemjata i stranstvo; ja
razgleduva i usvojuva periodi~nata i zavr{nata smetka; donesuva normativni akti; izbira upraven sovet, imenuva statutarna i
nadzorna komisija od po 7 ~lenovi, imenuva i drugi komisii; ja
sledi rabotata na pratenicite i dava upatstva za nivnata rabota
vo Parlamentot.
Vo Statutot posebno se utvrdeni zada~ite na Pretsedatelot na Partijata. Toj ja pretstavuva i zastapuva NDP, se griì i
e odgovoren za sproveduvaweto na statutarnite i programskite
zada~i i vo sorabotka so sekretarort i drugite ~lenovi go podgotvuva, svikuva i rakovodi so Sobranieto; vr{i angaìrawe na
~lenovi za partiski obvrski; obavuva odredni finansiski i administrativni dejstvija (~l. 27). Potpretsedtalot e definiran kako
funkcija koja mu pomaga i vo otsustvo go zamenuva pretsedatelot (~l. 28);
Sekretarot na organizacijata e lice koe raboti profesionalna i pravna rabota; mu pomaga na pretsedatelot za harmonizacija na rabotata na site sektori, go organizira sproveduvaweto na odlukite na organite i dr.
Upravniot sovet e operativen organ na Rakovodstvoto
127
sostaven od 7 ~lenovi, koi gi imenuva i otstranuva rakovodstvoto na Partijata (~l.30).

Narodnata demokratska partija se organizira vrz osnova na teritorijalniot princip i formira organizacii vo zemjata ili
von nea. Osnoven oblik na organizacija se ogranocite i
podogranocite. Ogranokot se organizira vo ramkite na gradot,
dodeka podogranokot se organizira vo selata ili nekolku naselbi
na gradot. Ogranokoot se formira na konstitutivno sobranie, so
najmalku 30 ~lenovi. Za osnovaweto na ogranokot e potrebna
prethodna soglasnost na Rakovodstvoto. Konstitutivnoto
sobranie so javno glasawe, so ednogodi{en mandat, izbira
privremeno rakovodstvo od 7 ~lenovi. Sobranieto na ogranokot e najvisok organ na ogranokot. Toa se sostoi od 60 ~lenovi
koi se izbiraat od strana na podogranocite. Zada~ite na ogranokot se definirani na sledniot na~in: go verifikuva mandatot na
~lenovite na Sobranieto; u~estvuva vo nadgardbata na partiskata politika; gi izbira ~lenovite na Rakovodstvoto, Sobranieto i
Kongresot; predlaga i verifikuva kandidat za op{tinski sovetnik;
donesuva normativni akti i drugi pra{awa.
Rakovodstvoto na ogranokot broi 7 ~lena i se bira so
tajno glasawe. Ovoj organ rakovodi so ogranokot, donesuva
politi~ki odluki, sproveduva re{enija na sopstvenite i povisokite
organi, donesuva normativni i drugi akti; imenuva upraven sovet od 5 ~lenovi, imenuva soveti i komisii ~ii zada~i gi definira
so formiraweto. Na sednicite na Rakovodstvoto sekoga{
prisustvuva pretstavnik na Rakovodstvoto na NDP. Upravniot
sovet e peto~len operativen organ na rakovodstvoto
Podogranokot, so prethodna soglasnost na Rakovodstvoto na ogtranokot, se konstituira na Sobranie na koe u~estvuvaat najmalku 15 ~lenovi. Tie so neposredni tajni izbori izbiraat
Rakovodstvo od 7 ~lenovi. Podogrnokot na organiziran na~in
razviva direktni kontakti so naselenieto za doizgradba i artikulacija na nogovata politi~ka volja kako i fakti~ka realizacija na
programskite i statutarnite opredelbi na Partijata. Podogranokot
predlaga ~len na Sobranieto na ogranokot, izbira rakovodstvo,
predlaga ~lenovi za rakovodstvoto na NDP; predlaga kandidati
za pratenik, sovetnik; kandidira ~lenovi za Kongresot i
Sobranieto na Partijata.
128
Sredstvata Partijata gi obezbeduva od ~lenarina, dobrovolni prilozi, ekonomski dejnosti i od drugi izvori. Visinata
na~lenarinata se opredeluva od Rakovodstvoto na NDP.
Partijata sorabotuva so drugi progresivni i demokratski partii od
zemjata i stranstvo i }e se za~leni vo site asocijacii koi imaat
streme` za demokratizacija na dràvata i politi~ki pluralizam.
Statutarno pra{aweto na odgovornosta se re{ava na toj
na~in {to se utvrduva eden na~elen stav spored koj ~lenot
"li~no odgovara za svoeto javno nastapuvawe" osobeno ako
taa e "vo sprotivnost so programskite opredelbi#. Pri toa za
partiskata i disiplinskata odgovornost ne stanuva zbor. Vo toj
pogled se ostava prostor za slobodno politi~ko dejstvuvawe i
procenka na rakovodnite organi. Pozicijata na partiskite organi,
osobeno na centralnite, ja koncentriraat mo}ta vo Rakovodstvoto i negovata obvrska da ja "ocenuva aktivnosta na ogarnocite i
podogranocite, posebno od aspekt na sproveduvaweto na
programskite i statutarnite opredelbi, sproveduvaweto na re{enijata na Sobranieto, Rakovodstvoto i upravniot sovet im davaat
"upatstva na ogranocite za realizacija na politikata na NDP".
Nerazraboteniot mehanizam na disiplinska i partiska odgovrnost ja profilira ovaa partija vo organizacija od otvoren tip
so pretpostavki za realizacija na na~elnoto stanovi{te spored
koe ~lenot "slobodno go izrazuva misleweto okolu sekoe
pra{awe". So ogled na toa {to vo partiskata struktura postoi
visok stepen na reducirana samostojnost na poniskite organi, a
osobeno na podogranocite pokaùva deka se raboti za organizacija koja ima visok stepen na centralizacija koja nu`no ja ograni~uva inicijativnosta i samostojnosta na ~lenstvoto vo niv.
Vo 1997 godina so odluka na Kongresot Narodnata demokratska partija se zdruì so Partijata za demokratski prosperitet na Albancite vo nov politi~ki subjekt Demokratska partija
na Albancite.
Pretsedatel na Narodnata demokratska partija be{e Ilijaz
Halimi.
Stranka na Jugoslovenite vo Makedonija

(SJM)
129
Strankata na Jugoslovenite na Makedonija e osnovana

na 25 maj 1990 vo Skopje. Taa e "politi~ka organizacija koja
dejstvuva samostojno na politi~kata scena vo Makedonija i
Jugoslavija i e podgotvena da gi koristi site mo`ni sredstva vo
politi~kata borba za ostvaruvawe na sopstvenata programa#
(Stranke u Jugoslaviji, 1990, str. 191).

"
,

,
. ,
,

, ,

.

.
,
"
,
- .
,
".
: "
.

".
",
,
,
, , ,
130

".

. "
", , "
", , , "
,

,
".

"
,

,

, , , "
( , 1990).
Vo nea ~lenuvaat "site onie koi se izjasnile kako Jugosloveni vo nacionalna smisla ili koi se ~uvstvuvaat kako Jugosloveni bez razlika na nivnata nacionalna verska ili druga pripadnost#. (Stranke u Jugoslaviji ,isto, str. 191).
Osnovnite celi i zada~i na Partijata se definirani kako
"politi~ka borba za reintegracija na Jugoslavija vo moderna federativna pravna dràva", potoa zalagaweto za demokratski socijalizam, pazarna ekonomija i ramnopravni oblici na
sopstvenost, kako i za pluralisti~ka Makedonija i Jugoslavija.
(Isto str. 191). Taa e za izgraduvawe na op{testvo na socijalnata pravda i humanizmot, za op{testvo vo koe ènata }e bide
potpolno emancipirana i ramnopravno }e u~estvuva vo politi~kiot i javniot ìvot, za pogolema op{testvena grià kon mladite i
za iskorenuvawe na narkomanijata. Taa se zalaga za soodvet131
na populaciona politika i e za nezavisen pravosuden sistem, za

slobodata na pe~atot, radioto i televizijata, za parlamentaren
pove}epartiski sistem, za dezideologizacija na op{testvoto, kako
i za denacionalizacija na obrabotlivoto zemji{te i za negovo
vra}awe na porane{nite sopstvenici, no ne na onie koi so
sudska odluka se proglaseni za voeni zlostornici ili sorabotnici
na neprijatelot vo NOB. Partijata na Jugoslovenite se smeta za
partija od levata orientacija neposredno bliska do centarot,
poradi {to }e vleguva vo koalicii so partiite od centarot i leva
orientacija. (Isto, str 192).
Partijata na Jugoslovenite vo Republika Makedonija e
me|u retkite politi~ki partii koja vo osnova~kiot akt nema{e
ekspliciten stav za prifa}aweto na novata vrednosna matrica.
Moèbi, tuka bi moèlo da se baraat del od pri~inite za nejzinoto
zamirawe i gubewe od politi~kata scena vo Republika Makedonija.
Pretsedatel na Strankata na Jugoslovenite vo Makedonija be{e Milan \ur~inov.
SKM -Partija za demokratski promeni

(SKM-PDP)
Sojuzot na komunistite Partija za demokratska preobrazba programskata koncepcija ja temeli na Platformata donesena na 10 Kongres na SKM: "SKM vo borbata za demokratski
i socijalisti~ki razvoj i za pobogat ìvot" (Dokumenti od 10 Kongres na SKM, 1990), a negovata Izborna programa e dokument
koj, vo osnova , go izrazi noviot partiski identit.
- , , , "
",
.

"- , ". " 132

".
"
" ", -, ".
,
,
,
.
" ,
" . -
,

.
,
" , " ,
"
, " "
, . (
-, 1990).
- .
SKM-PDP e formiran so odluka na Pretsedtalstvo na
SKM, od 11 juni 1990 godina, a e registriran na 5 juli 1990 godina kako politi~kata partija koja dejstvuva na podra~jeto na
Makedonija. S do Kongresot od 20 april 1991 godina, ovaa
politi~ka partija destvuva pod ova ime. Na ovoj sobir ~lenstvoto
na SKM-PDP re{i da go promeni imeto na partijata vo Socijaldemokratski sojuz na Makedonija.
133

()
Socijaldemokratskiot sojuz na Makedonija vo Statutot se
definira kako "samostojana politi~ka partija na slobodni i odgovorni ~lenovi koi dejstvuaat poradi ostvaruvawe na slednite
politi~ki na~ela i celi: celosno po~ituvawe na ~ovekot, na
negovoto dostoinstvo i na negovite osnovni prava i slobodi; razvivawe na pluralisti~ko, pravedno i solidarno op{testvo na
demokratski socijalizam; razvivawe na ekonomska demokratija
i ostvaruvawe na pravata na rabotnicite; ostvaruvawe na nacionalna i socijalna emancipacija na gra|anite; razvivawe na Makedonija kako suverena, demokratska i pravna dràva; obezbeduvawe na site ~ovekovi prava na Makedoncite vo sosednite
zemji i razvivawe na postojana kulturna i duhovna komunikacija
so niv i so iselenicite; razvivawe na evropska orientacija na
Makedonija i na Jugoslavija i neposredno vklu~uvawe vo evropskite integracioni procesi. Socijaldemokratskiot sojuz dejstvuva
preku svoite organizacii, organi i tela,preku poedine~nata
aktivnost na svoite ~lenovi, preku sorabotkata so drugi politi~ki i
nepoliti~ki organizacii, preku razni vidovi vlijanie na javnoto
mislewe, kako i na drug na~in {to mu se primereni na demokratskoto ureduvawe kaj nas. (Statut na SDSM, 1991).
Vo programskata deklaracija usvoena na Vtoriot kongres na SDSM toj se definira kako "

,
".
"
,
,
, ,
, -

134
8 1991 ".
,
, , ,
. "

".
"
,
", "
,
,
,
".
, ,
.
,
.
,
.
. ,

.
,
,
.
(Programska deklaracija na SDSM, 1995).
(6- 1999 )
, ,
:
demokratija, pravna i zakonska ednakvost vo dràvata, sloboda
i ~ovekovi prava, solidarnost vo op{testvoto, nezamenliva uloga
na pazarniot mehanizam, socijalna funkcija na dràvata,
otvorenost kon svetot, nezavisnosta i suverenosta na Makedonija, nacionalniot identitet na makedonskiot narod, dobrite
me|uetni~ki odnosi i razvivaweto na identitetot na
nacionalnostite.
135
Ovie vrednosti treba da se razrabotuvaat vo praktikata i

za niv da se bara poddr{ka kaj po{irokata struktura na naselenieto, a pred s, kaj niskite i srednite socijalni sloevi i nezavisnite profesii {to ne podrazbira isklu~uvawe od poddr{kata na
povisokite socijalni sloevi, tuku, naprotiv, nivno harmonizirawe
vo vakviot op{testven model. Ovaa poddr{ka, isto taka, mora da
se pro{iruva i diversificira i po etni~ka osnova. Za ostvaruvawe
na vakvata op{ta vizija Socijaldemokratskiot sojuz na
Makedonija e za dovr{uvawe na "procesot na izgradba na
pluralnata demokratija i striktnoto po~ituvawe na individualnite
~ovekovi prava" za dovr{uvawe na "reformata na politi~kiot
sistem i ekonomskata stvarnost", za za~uvawe na mirot i
stabilnosta na dràvata i op{testvoto i za harmonizacija na
me|uetni~kite odnosi.
Vo prioritetite na ovaa Partija se ekonomskite i socijalnite problemi, preku otvorawe na proces na zabrzuvawe na
"stapkata na rast na makedonskata ekonomija i namaluvawe
na visokata nevrabotenost#, preku zgolemeno investirawe i odr`liv porast na ìvotniot standard za makroekonomskata stabilnost. Vo taa smisla razvojeot e necelosen bez efikasna ekolo{ka za{tita, urbanizacija i izgradbata na stopanska, soobra}ajna i
druga infrastruktura.
Periodot na tranzicijata e prosleden so socijalni raslojuvawa i vlo{ena ekonomska sostojba na naselenieto i na sekoj
poedinec za{to e istaknata uloga terba da ima dràvata i nejzinata socijalna funkcija. Posebno e akcentirana griàta i za{titnata funkcija na dràvata, osobeno vo oblasta na penziskiot
sistem.
Me|u prioritetite na SDSM se i "obrazovanieto, zdravstvoto, zdravstvenata sostojba i pristapot do lekuvaweto na gra|anite i podigaweto na op{toto nivo na znaewe kaj naselenieto#,
za {to se neophodni "u{te pokoreniti i podlaboki reformi vo
obrazovniot i zdravstveniot sistem#, za da se vospostavi "edna
nova socijalna ramnoteà vo Makedonija, prosledena so edna
nova socijalna demokratija za site#. Vo toj kontekst e zna~ewto
na kulturata kako "eden od klu~nite elementi vo za~uvuvaweto i
razvojot na na{iot kulturen i nacionalen identitet# i kako "eden
od stolbovite na makedonskoto op{testvo#.
136
Ostvaruvaweto na prioritetite vo razvojot e nemo`no bez

natamo{en razvoj na ~ovekovite prava, i implemantacijata na
evropskite standardi na ova pole, bez "celosna reforma na
dràvnata uprava, dogradba na nezavisnosta i efikasnosta na
sudstvoto, zacvrstuvawe na bezbednosnata i odbranbenata
sposobnost na Makedonija i se pogolemo integrirawe vo
Evropskata unija i NATO#.
Posebno vnimanie zasluùvaat opredelbite na SDSM za
negovata podgotovenost za narednite predizvici i "soodvetno
na toa programski, organizaciono i kadrovski da se konsolidira#, a vo funkcija na vra}aweto "na ugledot vo dràvata kako
najvlijatelna politi~ka partija, so najgolema doverba me|u glasa~ite#.
^len na SDSM moè da bide sekoj polnoleten gra|anin
koj dobrovolno }e potpi{e pristapna izjava i koj gi prifa}a
odredbite na Statutot i Programskata deklaracija. Mesnata organizacija na prviot sostanok go verifikuva pristapuvaweto. Podnositelot na pristapnicata ima pravo na àlba dokolku ne bide
verifikuvano negovoto pristapuvawe. Odlukata na op{tinskoto
pretsedatelstvo e kone~na.
Pravata i obvrskite na ~lenot se definirani kako pravo da
u~estvuva vo gradeweto i ostvaruvaweto na partiskata politika,
da izbira i da bide izbran vo site partiski organi, da bide
kandidat na partiskite listi; redovno da bide informiran za
nejzinite aktivnosti i kriti~ki da se osvrnuva kon niv; da prima
solidarna pomo{ vo soglasnost so nejzinite posebni akti,
osobeno vo slu~aj na povreda na negovite prava poradi ~lenuvaweto vo nea; da ~lenuva samo vo edna od mesnite organizacii i samostojno da prezema inicijativi koi ne se sprotivni na
statutarnite i programski dokumenti; svojata aktivnost da ja izvr{uva soglasno Statutot; da go izdvoi sopstvenoto mislewe,
predlozi i stavovi so koi ostanuva vo malcinstvo pri raspravata i
da insistira na nivno povtorno razgleduvawe koga }e oceni deka
se sozdale uslovi za toa, kako i redovno da dava materijalna
poddr{ka vo vid na ~lenarina, prilozi i drugi oblici na pomo{.
^lenuvaweto vo SDSM prestanuva: a) so istapuvawe, b)
od denot koga }e podnese ostavka ili v) so isklu~uvawe. ^lenot
moè da bide isklu~en dokolku istovremeno ~lenuva vo drugi
137
politi~ki partii i dokolku kako pratenik vo Sobranieto R. Makedonija ili odbornik (sovetnik) vo op{tinskoto sobranie ja kr{i
programskata orientacija. Odluka za isklu~uvawe od ~lenstvo
donesuva pretsedatelstvoto na op{tinskata organizacija ili Centralniot odbor. ^lenot ima pravo da se àli do Centralniot odbor.
Negovata odluka e kone~na. Na Tretiot kongres na SDSM e
utvrdeno deka ~lenuvaweto vo organizacijata prestanuva so
istapnica ili so konstairawe na prestanokot na ~lenstvoto.
Konstatiraweto na prestanokot na ~lenstvoto e vo nadle`nost na
organizaciite i organite, vo soglasnost so polo`bata na ~lenot vo
niv. I so ovie izmeni àlbenata postapka zavr{uva vo Centralniot
odbor.
Vo akciite na SDSM moàt da sorabotuvaat i partiskite
simpatizeri, koi po povik moàt da u~estvuvaat i na sednicite na
partiskite organi i tela, no bez pravo na odlu~uvawe.
Organizaciona struktura i organi SDSM. Osnoven princip na organizirawe na SDSM e teritorijalniot. Vo ramkite na
teritorijalnata organiziranost na Partijata na op{tinsko i republi~ko nivo, so odluka na nadle`nite organi, moàt da se organiziraat interesni oblici na organizirawe na ~lenstvoto (aktivi, sekcii,
klubovi) i akcioni oblici na dejstvuvawe na mesnite organizacii.
^lenstvoto na SDSM e organizirano vo slednite oblici
na dejstvuvawe: 1. Mesni organizacii, 2. Op{tinski organizacii, 3. Republi~ka organizacija.
Mesnata organizacija e oblik na povrzuvawe na site
~lenovi na opredelena mesna zaednica, naselba ili naseleno
mesto. Odluka za osnovawe na mesna organizacija donesuva
pretsedatelstvoto na op{tinskata organizacija na SDSM po barawe na najmalku 5 ~lenovi, {to e istovremeno i minimalniot broj
~lenovi za osnovawe na mesna organizacija. Podra~jeto na
dejstvuvaweto na mesnata organizacija se opredeluva so odlukata na nejzinoto osnovawe. Mesnata organizacija e oblik na
gradewe na politi~kata volja na SDSM i na ostvaruvawe na
pravata i obvrskite na ~lenovite utvrdeni so statutarnite akti. Na
izboren sostanok ~lenovite na mesnata organizacija biraat pretsedatel, sekretarijat od 5 ~lena i blagajnik. Mesnite organizacii
koi imaat pomalku od 20 ~lenovi izbiraat samo pretsedatel i blagajnik na organizacijata.
138

.
, ,

. ,

.
Op{tinskite organizacii se oblik na povrzuvawe na
mesnite organizacii odsnosno na ~lenstvoto od podra~jeto na
op{tinata. Odluka za osnovawe i prestanok na dejstvuvawe na
op{tinskata organizacija donesuva Centralniot odbor. So negova odluka op{tinskite organizacii moàt da se povrzuvaat vo
gradski i regionalni zaednici. Organi na op{tinskata organizacija
se: 1. Konferencija; 2. Pretsedatelstvo; 3. Pretsedatel i 4.
Nadzoren odbor.
Konferencijata e najvisok organ na op{tinskata organizacija. Nea ja ~inat odbornicite (sovetnicite) na SDSM vo op{tinskoto sobranie, ~lenovite na pretsedatelstvoto i nadzorniot
odbor i odreden broj na delegati od mesnite organizacii. Taa se
svikuva najmalku edna{ godi{no. Zadolìtelno se svikuva pred
lokalnite izbori so cel da se utvrdat kandidati za u~estvo na niv,
kako i po izborite poradi analiza na izbornite rezultati. Konferencijata u~estvuva vo gradeweto na politikata i ostvaruvaweto na
programskite opredelbi i statutarnite principi; izbira pretsedatel,
pretsedatelstvo, ~lenovi na nadzorniot odbor i delegati za
konferencijata na SDSM; utvrduva kandidati za organite na
lokalnata samouprava i razgleuva drugi pra{awa.
Pretsedatelot ja pretstavuva i zastapuva op{tinskata
organizacija, gi svikuva i rakovodi so sednicite na op{tinskata
konferencija i u~estvuva vo gradeweto na politiktata na SDSM..
Pretsedatelstvoto na op{tinskkata organizacija go so~inuvaat Pretsedatelot na konferencijata i 11-17 ~lenovi. Toa od
svoite redovi bira sekretar. Ovoj organ rakovodi so op{tinskata
organizacija me|u dve konferencii i se griì za izvr{uvawe na na
odlukite na Konferencijata i na povisokite organi; dava politi~ki
ocenki i potvrduva politi~ki stavovi, donesuva odluki za osnovawe na interesnite oblici na dejstvuvawe i rasprava za drugi
pra{awa utvrdeni so delovnik za rabota (Statut na SDSM, 1991,
139
~len 9 i 26).
Nadzorniot odbor na op{tinskata organizacija se sostoi
od 5 ~lena.Toj ja ocenuva staturtarnosta na aktite i odlukite, ja
kontolira finansiskata i delovnata aktivnost na organizacijata i
podnesuva izve{taj za svojata rabota.
Na Tretiot kongres na SDSM vo strukturata e vklu~ena i
Gradskata organizacija. Taa e "oblik na organizirawe i dejstvuvawe na ~lenovite na SDSM na teritorijata na grad Skopje#.
Nejzini organi se (1) Konferencija, (2) Pretsedatel, (3) Gradski
odbor, (4) Pretsedatelstvo i (5) Nadzoren odbor.
Organi na republi~kata organizacija se: 1. Konferencija
(forum), 2. Pretsedatel, 3. Centralen odbor i 4. Nadzoren
odbor.
,
: ) ,
) , ) , )
, )
) .

: ) , )
, ) , )
.
, , .

,
,

, , , (
), . ,
.
Konferencijata e najvisok forum na SDSM. Taa se svikuva najmalku edna{ godi{no so odluka na Centalniot odbor, a
sekoja ~etvrta godina se sostanuva na izborna sednica (Isto,
140
~len 34). Konfrencijata ja so~inuvaat pratenicite vo Sobranieto

na Republika Makedonija, ~lenovite na Centralniot odbor,
pretsedatelite na op{tinskite organizacii i po eden delegat na
opredelen broj ~lenovi na op{tinski organizacii i interesovni
oblici na organizirawe utvrdeni so odlukata za svikuvawe na
konferencijata. Konferencijata donesuva i vr{i izmeni i dopolni
na Programata i Statutot; utvrduva kandidati za u~estvo na
parlamentarnite izbori; utvrduva izborna Programa; odobruva
izve{taj za rabotata na organite me|u dve sednici; bira
Pretsedatel na SDSM, ~lenovi na Centralniot i Nadzoren odbor i
rasprava za drugi pra{awa. Na Tretiot kongres, institutot
Konferencija e napu{ten. Taa zada~a mu e doverena na
Kogresot. Toga{ toj zasedava kako Konvencija. Konvencijata
se svikuva "zadolìtelno pred parlamentarnite i po pretsedatelskite izbori poradi utvrduvawe na kandidati za izborite i po
parlamentarnite, pretsedatelskite i lokalnite izbori poradi analiza
na izbornite rezultati i izjasnuvawe za doverba vo organite na
SDSM, so ogled na izbornite rezultati. (Statut na SDSM, 1999,
~len 46).
Pretsedatelot ja pretstavuva i zastapuva Partijata, rakovodi so nea me|u sednicite na nejzinite organi, gi svikuva sednicite na Centralniot odbor i na Pretsedatelstvoto.
Centralniot odbor na SDSM go so~inuvaat 50 ~lenovi
{to gi izbira Konferencijata i Pretsedatelot. Po Vtoriot kongres,
izbornata funkcija na ovoj organ mu e doverena na Kongresot.
Toj e najvisok organ, rakovodi so nea me|u dve konferencii,
(odnosno me|u dva kongresi) i se griì za izvr{uvaweto na odlukite na Konferencijata (na Kongresot); dava politi~ki ocenki i
utvrduva politi~ki stavovi; izbira ~lenovi na Pretsedatelstvoto
izbira pretsedatel i ~lenovi na Sovetot; donesuva odluki za osnovawe na interesni oblici na organizirawe i drugi pra{awa od
negova nadle`nost. Po Tretiot kongres, Centralniot odbor izbira
i funkcija potpretsedatel na Partijata. Vo negova nadle`not se i
pra{awata svrzani so donesuvawe na "odluki za osnovawe na
interesni oblici na organizirawe na republi~ko nivo", re{ava po
odlukite na pretsedatelstvata na op{tinskite organizacii. Isto
taka, toj im predlaga kandidati na Kongresot-Konvencija za
izbor na pratenici vo Sobranieto na Republika Makedonija, za
141
pretsedatel na dràvata i kandidati za vnatre{no-partiskite izbori

(^len 51).
Centralniot odbor moè da donese odluka za raspu{tawe na oblik na organizirawe na SDSM poradi celosno prestanuvawe na negovata rabota ili smaluvawe na obemot na dejnosta
so {to ne se ostvaruvaat programskite statutarnite i politi~kite
celi na Partijata. SDSM organizira izdava~ka dejnost koja
opfa}a: izdavawe knigi, vesnici, spisanija i drugi javni glasila, a
moè da osnova radio i televizija, kako i nau~no-istraùva~ki
organizacii (Isto, ~len 58).
Pretsedatelstvoto na Centralniot odbor e politi~ko-izvr{en organ koj u~estvuva vo gradeweto i izrazuvaweto na politkata na SDSM; gi realizira zaklu~ocite i stavovite na povisokite
organi, gi obrabotuva pra{awata na vnatre{nata organizacija i
kadrovskite pra{awa i e odgovorno za sproveduvaweto na
profesionalnite raboti i drugi obvrski od ostanatite oblasti na
dejstvuvawe. (Isto, ~len 41).
Sovetot na Partijata e sovetodavno telo na SDSM, sostaveno od 30-40 istaknati nau~ni, kulturni i javni rabotnici.
Osnovna zada~a na Sovetot e na Konferencijata (Kongresot) i
na Centralniot odbor da im pomogne vo zazemaweto na stavovi za pra{awa od strate{ka va`nost za rabotata i partiskoto dejstvuvawe. ^lenovite na
Sovetot ne mora da bidat ~lenovi na SDSM.
Nadzorniot odbor se sostoi od 9 ~lenovi. Toj ja nadgleduva finansiskata i delovnata aktivnost na Partijata i na site
nejzini oblici na organizirawe, ja ocenuva statutarnosta na aktite
i odlukite; dava tolkuvawe na Statutot me|u dve sednici na
Konferencijata (Kongresot) i podonesuva izve{taj.
Parlamentarnata grupa ja ~inat pratenicite izbrani za
Sobranieto na Republika Makedonija. Taa dejstvuva vo soglasnost so pravilata za rabota. Pretsedatelot (koordinatorot) na
parlamentarnata grupa go izvestuva Centralniot odbor, a toj e
dolèn da gi razgleda site pra{awa koi pred nego gi postavuva
Parlamentanata grupa (Isto, ~len 50 i 51).
Mladinskiot demokratski forum (podocna Socijaldemokratska mladina na Makedonija)e samostojna organizacija
na mladite koja gi prifa}a i ostvaruva programskite dokumenti
na SDSM. Vo nego moàt da ~lenuvaat i ~lenovi i simpatizeri.
142
Podocna ovoj oblik e definiran kako posebna politi~ka organizacija na mladite so cel da vlijae na {ireweto na socijaldemokratskata ideja me|u mladite. Taa vo strukturata na partijata ima obezbedeno statutarna obvrska za zadolìtelno 20%
prisustvo vo organite. Takviot imperativ gi zajaknuva politi~kite
ambicii na ovaa struktura, {to nesomneno vlijae i na sostojbite i
slu~uvawata vo ovoj del od organizacijata. No, isto taka,
na~inot na promocijata na kadrite vnatre vo mladinskata
organizacija, ja pottiknuva praktikata na interesno promovirawe,
{to zaedno so emotivniot pristap, sozdavaat slika za "neskrotliva politi~ka arena#. I vo ovoj slu~aj, mladinskata organizacija e
pogodno sidro vo vnatrepartiskite odmeruvawa.
Finasiraweto na SDSM se ostvaruva od partiska ~lenarina, donatorstvo i prilozi od ~lenovi i smpatizeri, drugi prihodi
od fizi~ki i pravni lica; republi~ki buxet i sopstvena stopanska
dejnost.
Funkciite vo SDSM prestanuvaat so otpovikuvawe ili
podnesuvawe ostavka. Vo slu~aj na otpovikuvawe, funkcijata
prestanuva vo momentot na objavuvaweto na rezultatite od glasaweto za otpovikuvawe. Ostavka za prestanok na funkcijata
se podnesuva do soodvetniot organ. Podnositelot na ostavkata
ima pravo i dol`nost pismeno ili usmeno da ja obrazloì.
Pretsedatel na Socijaldemokratrskiot sojuz e Branko
Crvenkovski.
Socijalisti~ka partija na Makedonija (SPM)

Socijalisti~kata partija na Makedonija e politi~ka partija koja e
direkten naslednik na Socijalisti~kiot sojuz na rabotniot narod
na Makedonija. Na 13 juli 1990 godina Republi~kata konferencija na SSRNM donese Odluka za formirawe, a na 14 septemvri 1990, SPM e registrirana. Taa se definira kako "samostojna politi~ka organizacija so demokratska socijalisti~ka orientacija" koja samostojno ili vo koalicija so drugi politi~ki
organizacii, preku legalni i demokratski sredstva, neposredno
se bori za osvojuvawe na vlasta, odnosno preku svoi pretstavnici }e vr{i demokratska kontrola vrz nea i }e vlijae vrz formiraweto na javnoto mislewe. Osnovnite programski opredelbi
143
na ovaa Partija se: sestran razvoj na Makedonaija kako suverena dràva; izgradba na demokratski socijalizam; bogato op{testvo so celosna politi~ka i ekonomska demokratija, pravna dràva, socijalna pravda i sigurnost; {titewe na slobodite i pravata
na ~ovekot i gra|aninot; ramnopravnost i zaedni{tvo na
makedonskiot narod so drugite narodi i etni~ki grupi; izgraduvawe na Jugoslavija kako sovremena i demokratska zaednica
na ramnopravni narodi i republiki; postojana grià za makedonskite iselenici; razvoj na pazarnoto stopanstvo i ekonomski
prosperitet i zdrava ìvotna celina. Statut na SPM, 1990).
Programskite celina Socijlaisti~kata partija se deklarirani
kako (1) temelni opredelbi i (2) za demokratski socijalizam. Vo
temelnite opredelbi taa se opredeluva za "suverena,
samostojna i demokratska dràva kako ramnopraven ekonomski, politi~ki, i socijalen subjekt#. Za zaedni{tvoto na makedonskiot narod so nacionalnostite kako bogatsvo, a Makedonija se
definira kako zaedni~ka dràva na makedonskiot narod i drugite
nacionalnosti {to ìveat vo nea. Posebna vrednost e "duhovnoto
i kulturno obedinuvawe po miren pat na Makedoncite, bez ogled
kade ìveat#. Taa vizija e naso~ena kon "obedineta Evropa i
svet bez granici# preku razvojot na "ekonomski, politi~ki,
kulturni, nau~ni i obrazovni i drugi vrski so site zemji vo svetot
koi mirot, slobodata i ramnopravnosta gi prifa}aat kako civilizaciska vrednost.
Opredelbata za demokratski socijalizam podrazbira "humano i bogato op{testvo so razviena demokratija, pravna
dràva, socijalna pravda i sigurnost#, a razvojot na demokratijata da se "ostvaruva so vlijanie na gra|aninot vrz politikata#,
preku "{irewe na ~ovekovite slobodi i gra|anskite prava# i razvojot na "pazarnoto stopanstvo, ekonomskiot prosperitet i zdravata sredina.# Posebno vnimanie im e posveteno na slobodata
na polit~koto zdruùvawe i politi~kiot pluralizam, slobodnoto organizirawe i zdruùvawe na gra|anite, u~estvoto vo upravuvaweto i odlu~uvaweto, osobeno preku ostvaruvaweto na slobodite, pravata i dol`nostite na gra|aninot, posebno na pravoto
na veroispovest i ramnopravnosta i zaedni~kiot ìvot na makedonskiot narod i nacionalnostite vo Makedonija. Posebno se
naglaseni temelnite oredelbi na ovaa politi~ka partija za
144
demokratska i efikasna vlast, za kontrola vrz nea, za pravnata

dràva, lokalnata samouprava, za demokratska javnost,
sloboda na pe~atot i izdava{tvoto, za odbranata na zemjata,
nezavisnata i miroqubiva nadvore{na politika i za trajni vrski so
iselenicite , kako i za dobrososedski odnosi. (Politi~ka
programa na SPM, 1990).
Na Prviot kongres odràn na 8 juni 1991 godina , Socijalisti~kata partija "vo svojata akcija poa|a od slobodno izrazenata volja na gra|anite i na svoeto ~lenstvo, kako izraz na suverenosta na narodot#. Taa e "opredelena za demokratski socijalizam kako vizija na socijalistite vo razviena Evropa#, kako
organizacija prodolìtelka na "tradiciite na Glavinovata, Gocevata i Karevata socijalisti~ka napredna misla vo Makedonija#.
Poa|aj}i od takvata svoja polo`ba taa se definira kako "partija
otvorena za site gra|ani i organizacii {to se podgotveni da
gradat politi~ki slobodno, ekonomski efikasno, ekolo{ki
odgovorno, socijalno pravedno op{testvo, zasnovano vrz ekonomska i politi~ka sloboda i demokratija, nacionalna ramnopravnost, socijalna sigurnost i solidarnost#. Socijalnata energija
ovaa partija ja crpi od "naj{irokite sloevi na narodot-site gra|ani,
bez ogled na nivnite nacionalni i verski opredeluvawa, socijalen
status i obrazovanie#. Taa e za sorabotka so site politi~ki partii
so "progresivna i socijalisti~ka i demokratska orientacija#.
(Kongresna deklaracija, 1991).
Na Vtoriot konges na Partijata odràn na 1 juli 1995 godina se opredeleluva deka "Socijalisti~kata partija e demokratska politi~ka partija so jasno izrazena socijalisti~ka orientacija koja se stremi da gi obedini site gra|ani koi gi vrzuva
idejata za politi~ki slobodno, ekonomski bogato i socijalno
pravedno op{testvo#. Vo taa nasoka taa e otvorena za site gra|ani. Vo nejzinata borba za osvojuvawe na vlasta taa }e se "koristi so site legalni sredstva"#, posebno za realizacija na sopstveniot proekt i za ostvaruvawe na interesite na ~lenstvoto.
(Programska deklaracija na SPM, 1995).
Na Tretiot kongres, odràn na 25 mart 2000 godina, Socijalisti~kata partija svoite osnovni programski opredelbi gi definira kako: a) "sestran razvoj i progres na Makedonija kako
unitarna i gra|anski opredelna suverena dràva#, b) izgraduva145
we demokratski socijalizam, humano i bogato op{testvo so

celosna ekonomska i politi~ka demokratija, pravna dràva,
socijalna pravda i sigurnost, v) razvoj na pazarnoto stopanstvo,
ekonomski prosperitetna i zdrava ìvotna sredina, g) za{tita i
unapreduvawe na osnovnite slobodi, {to na sekoj ~ovek mu pripa|aat bez ogled na nacionalnata, rasnata, verskata, socijalnata, polovata pripadnost ili politi~ko ubeduvawe, d) {titewe na
slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot, kako izraz na
~ovekovata prirodna, kulturna, ekonomska i politi~ka emancipacija i pridobivka, postojana grià za makedonskite iselenici i
za privremeno vrabotenite od Republika Makedonija vo
stranstvo, |) ostvaruvawe na pravata na delovite na makedoncite {to ìveat vo sosednite zemji, e) prostorno planirawe koe
}e vodi smetka za pravilen regionalen razvoj, `) grià za razvoj
na obrazovanieto, kulturata, zdravstvoto, kako i zdravstvenata
za{tita i penziskoto osiguruvawe i z) grià za razvoj na
slobodnoto i nezavisno novinarstvo i informirawe#. (Osnovni
programski opredelbi, Statut na SPM, 2000, str.2).
Vo politi~kata platforma na Tretiot kongres Socijalisti~kata partija se opredeluva kakao "partija na cvrsti i jasni
politi~ki opredelbi, a ne alternativi vo pogled na makedonskite
nacionalni interesi#. Taa smeta daka na "makedonskiot narod
mu se tu|i izmamite od tipot na petokolona{tvo zavitkano vo
politi~ko i kulturnoto ruvo na takanare~enata pozitivna energija
bez razlika od koja strana doa|aat#. (Politi~ka platforma na
SPM, 2000) str.8). ,

,
,
, .

,
(, ,
)
, .

146
. ( ,
2000, . 48).
^lenstvoto vo ovaa Partija e individualno i kolektivno.
^len na ovaa Partija moè da bide sekoj gra|anin i onie organizacii i zdruènija koi ja prifa}aat nejzinata programska
orieentacija i statutarni re{enija. Organizaciite i zdruènijata se
za~lenuvaat otkako }e donesat takov akt, a odnosite me|u niv
se utvrduvaat so akti na najvisokiot organ na SPM. Za~lenuvaweto i evidencijata na ~lenstvoto se vr{i vo mesnite i op{tinskite organizacii. (Statut na SPM, 1990, ~len 1).
Osnoven oblik na organizirawe na ovaa partija e mesnata organizacija. Taa moè da se formira tamu kade {to ima
najmalku 10 ~lenovi, a moè da dejstvuva na podra~jeto na del,
edna ili pove}e mesni zaednici. Vo brojnite organizaciii, osobeno onie nad 10 ~lenovi, moàt da formiraat podru`nici. Statutot
ne gi definira podru`nicite, no od dikcijata na tekstot, toa e oblik
na dejstvuvawe na ~lenstvoto na terenot. Najvisok organ na
mesnata organizacija e Sobirot na ~lenovite, koj izbira Odbor
na Mesnata organizacija, nadzoren odbor, pretsedatel i
sekretar. Vo op{tinata i Gradot, najvisoki organi se Izbornoto
sobranie sostaveno od pretstavnicite na mesnite organizacii,
odnosno op{tinite od Skopje. Ovoj organ bira op{tinski i
nadzoren odbor i pretsedatel, dodeka sekretarot go bira
op{tinskiot odbor (Isto, ~len 10 i 23).
Kako organi na Partijata definirani se slednite: Kongres; Odbor; Nadzoren odbor i Izvr{en odbor.
Kongresot e definiran kako najvisok organ na Partijata
koj po pravilo se odrùva na sekoi ~etiri godini. Nego go svikuva Republi~kiot odbor na SPM. Toj donesuva Statut i Programa, vr{i izmeni i dopolnuvawa vo niv, go usvojuva izve{tajot
za rabotata na organizacijata vo me|ukongresniot period. Ovoj
organ izbira Pretsedatel i sekretar i Nadzoren odbor.
Republi~kiot odbor e najvisok organ na SPM me|u dva
kongresa. Toj gi razgleduva site pra{awa svrzani so sproveduvaweto na partiskata politika; gi utvrduva uslovite za sorabotka
so drugite politi~ki organizacii, sojuzi, dru{tva, zdruènija i
dvièwa; predlaga kandidati i kandidatski listi za nositeli na
funkcii vo vlasta; izbira izvr{en odbor; formira svoi oblici i
147
tela za dejstvuvawe; donesuva finansiski plan i zavr{na smetka.

Nadzorot nad finansiskoto rabotewe mu e dovereno na
Nadzorniot odbor, rekovoden od pretsedatel. Izvr{niot odbor
e definiran kako organ odgovoren za ostvaruvawe an aktivnostite na Republi~kiot odbor. Toj ima zada~a da organizira i
svikuva sednici na Republi~kiot odbor; da razgleduva pra{awa
od interes za sproveduvawe na programskata platforma i
drugite akti; da razgleduva inicijativi i predlozi upateni do
Republi~kiot odbor, kako i da se griì za materijalnoto rabotewe.
Pretsedatelot na Partijata e organ koj ima ograni~eni
funkcii: gi svikuva sednicite, pokrenuva rasprava za opredeleni
pra{awa od delokrugot na Republi~kiot i izvr{niot odbor,
rakovodi so nivnata rabota i se griì za sproveduvaweto na
nivnite odluki.
Vo organizacionata struktura na Socijalisti~kata partija
utvrdena na Tretiot kongres vo mart 2000 godina, utvrdeni se i
funkciite potpretsedatel, genrealen sekretar, izvr{en sekretar i
portparol.
Potpretsedatelot, vo soglasnost i konsultacija so Pretsedatelot na Partijata ostvaruva opredeleni obvrski od negova
nadle`nost.
Generalniot sekretar ima zada~a da se griì za imotnopravnite, finansiskite,kadrovskite i koordinativnite funkcii,
sledeweto i unapreduvaweto na rabotata.
Izvr{niot sekretar, pak, ima zada~a da podgotvuva materijali i da ja sledi i dinamizira rabotata na Partijata.
Portparolot ima zada~a da gi prezentira stavovite,
ocenkite i gledawata na SPM vo mediumite. (Statut na SPM,
2000, ~len 21-24).
Izborite za nositeli na individualni funkcii vo SPM se
vr{at so tajno glasawe, dokolku organot {to vr{i izbor ne odlu~i
poinaku. Organot odlu~uva ako prisustvuvaat pove}eto od
polovinata ~lenovi na organot koj vr{i izbor. (Statut na SPM,
1990, ~len 29 i 30).
Vo vrska so informiraweto na javnosta, Partijata izgraduva "sistem na me|usebno komunicirawe i informirawe, a moè i da osnova svoe informativno javno glasilo#.
148
SPM se finansira od ~lenarina, buxetot, prilozi od fizi~ki

i pravni lica, prihodi od sopstvena stopanska i druga dejnost i
drugi izvori.
Vo strukturata na SPM posebno mesto zazemaat i Mladinskiot forum i Demokratskiot forum na Socijalisti~kata
partija. Mladinskiot forum e podmladokot na ovaa Partija. Nego
go so~inuvaat ~lenovi - mladinci i mladinski organizacii {to gi
prifa}aat Statutot i Programata na SPM. Demokratskiot forum,
pak, e definiran kako telo za "zaedni~ko ostvaruvawe na
osnovnite programski opredelbi za demokratski socijalizam, odnosno za ekonomski, kulturen i op{t razvoj" na Makedonija. Vo
ovoj forum moàt da ~lenuvaat op{testveni organizacii, dru{tva,
sojuzi, zdruènija na gra|ani, organizacii na èni, op{testveni i
ekolo{ki dvièwa i sl. ako nivnite programi i nivnoto konkretno
dejstvuvawe ne se vo sprotivnost so nejzinite programskite celi.
Za ~lenuvaweto vo ovoj forum odlu~uva odborot na
soodvetnata organizacija na SPM. ^lenovite na Demokratskiot
forum ja zadrùvaat svojata samostojnost {to proizleguva od
nivnite programi i akti. (Isto, ~len 30)
Prv pretsedatel na Partijata be{e Kiro Popovski. Na
Vtoriot vonreden kongres, a potoa na Tretiot redoven kongres
na Socijalisti~kata partija za pretsedatel e izbran Qubisav
Ivanov-Yingo.
VMRO-Demokratska partija za makedonsko

nacionalno edinstvo (VMRO-DPMNE)
Vnatre{nata makedonska revolucionerana organizacija partija za demokratsko nacionalno edinstvo (VMRO-DPMNE)
na pluralisti~kata scena se javuva vo juni 1990 godina. Osnova~koto sobranie e odr`no na 17 juni1990 godina vo Skopje.
-
.

"
e ,
", a
149
" , ,
( )
".

"
,

".

"
".
"
, , ,

".
-
"
,

,

".

"
"
" .

" " "
,
"
" "
-. , , "
150
, ,
,
".

"

, ,
,
,
" "
"
(., 1993, . 385).
Celite na Partijata pokoncizno se definiraat vo ~lenot 6
od Statutot na VMRO-DPMNE. Imeno, ovaa politi~ka partija }e
se bori za: "vra}awe na gordosta i dostoinstvoto na makedonskiot ~ovek, makedonskiot narod i makedonskata dràva".
Nejzinata opredelba e za izgradba na "suverena makedonska
dràva, vklu~uvaj}i i konfederativen status vo ramkite na SFRJ
kako edinstvena garancija za celosen makedonski suverenitet i
kako osnoven preduslov za pregovorite so sosednite zemji za
obedinuvawe na Makedonija", potoa za "duhovno, politi~ko i
ekonomsko obedinuvawe na makedonskiot narod vo idniot obedinet Balkan i obedineta Evropa", za "sloboda na govorot, parlamentarna demokratija; edinstven ekonomski i etni~ki prostor
na makedonskata dràva" i na krajot "za odbrana na makedonskata dràva preku makedonska narodna armija vo sostav na
zaedni~kata jugoslovenska armija" (Statut na VMRO-DPMNE,
1990).
VMRO-DPMNE se definira kako moderna politi~ka partija na makedonskiot narod, koja gi prifa}a vospostavenite normi vo odnosite me|u narodite vo dene{na Evropa. Za nea ilindenskiot ideal na makedonskiot narod e zada~a {to }e ja ostvaruva so demokratski i parlamentarni metodi na politi~ka borba.
("Izbori 90"; str.134).
Vo Statutot donesen na Prviot kongres na VMRO-DPMNE, odràn vo Prilep na 6 april 1991 godina izvr{ena e redefinicija na celite i zada~ite. Spored ovoj dokument celite na
Partijata proizleguvaat od "idejno-politi~kata osnova sodràna
151
vo Programata na Partijata" i vrz taa osnova "se zalaga za konfederativen status na makedonskata dràva, odnosno sojuz na
suvereni dràvi kako etapno re{enie i kako garancija za celosniot makedonski suverenitet i osnoven preduslov za pregovori
so sosednite zemji za obedinuvawe na Makedonija". Na o voj
sobir, isto taka, jasno se definira opredelbata spored koja ovaa
politi~ka partija "}e sozdava postorni, materijalni, kadrovski i
drugi uslovi za masovno prifa}awe, pred s, na mladi lu|e i za
formirawe na podmladok za da se obezbedi nejzin {to pouspe{en nejzin razvoj. Kako demokratski orientirana politi~ka
partija se "zastapuva isklu~ivo za demokratski, nenasilni i
pravno dozvoleni sredstva; partijata se pretstavuva na podra~jeto na SRM" (^len 7; Statutot na VMRO-DPMNE, 1991).
Opredeleni potrajni i pospecifi~ni celi se izrazeni i vo
izbornite dokumenti. Taka, vo vrska so politi~kite celi, vo
izbornata programa za u~estvo na izborite vo 1994 godina,
VMRO - DPNE se opredeluva deka "
" "

. ,

" (
-, 1994).
6 7 1995
, , 8
.
"

". "

". -
" ,
", "

152
" (
-, 1995).
,
, -, "
-
" "

".
" -

".
"

", "
".
"
-",
,
,
".

-
" ",
.
, ",
".
" ",
"
",
"
", "-
". ( - -, 1995).
1997

.
" 153

", " , ,

". -
"

",
"

1913 ,
" "

.
( -, , 1997).
1997 -
"

.

.

,
. ". ( 7; -, 1997).
o
1999

. ,
"za razvoj i prosperitet na nezavisna i
suverena Republika Makedonija", odnosno, "vozdignuvawe na
dostoinstvoto i duhovnite vrednosti na makedonskiot narod,
gra|anite na Makedonija i makedonskata dràva#. Potoa
sleduvaat zalagawata za "pravna dràva, dosledno sproveduvawe na zakonite i pravnite proceduri i samostojnost vo odlu~uvaweto na sudovite#, opredelbata za "pazarno stopanstvo i
154
privatnata sopstvenost kako temeli na ekonomskiot sistem#,

kako i opredelbata za "slobodno zdruùvawe na gra|anite vo
partiski ili nepartiski organizacii i zdruènija i za sloboda na
veroispovedanieto, vo koja sve{tenstvoto i verite se avtonomni
su{tini#. Vo toj kontekst, zalagawata za jaknewe i po~ituvawe
na "sloboda na govorot i pe~atot, sprotivstavuvawe na sekakov
vid politi~ko tutorstvo vrz novinarstvoto, cenzurata i intervencionizmot vo novinarskite prilozi# go izrazuvaat noviot
pristap na ovaa politi~ka organizacija kon sovremenite procesi.
Taa se opredelluva za "po~ituvawe na pravata na etni~kite
malcinstva i sprotivstavuvawe na kakvi bilo izrazi na
netolerancija, {ovinizam ili segregacija po etni~ka, jazi~na ili
verska osnova#, a vo vrska so pripadnicite na makedonskiot
narod nadvor od Republika Makedonija se opredeluva za "garantirawe na pravata na Makedoncite koi ìveat nadvor od granicite na Republika Makedonija soglasno so Ustavot i me|unarodnite dokumenti#, kako i za "gradewe na prijatelstvo i dobrososedstvo so site sosedni dràvi kako osnova za nov balkanski
poredok i vklu~uvawe na Republika Makedonija vo Evropskata
unija i NATO". (Statut na VMRO-DPMNE, 1999).
Vo Pogramskata rezolucija usvoena na XI Kongres,
VMRO-DPMNE povikuvaj}i se na "kontinuitetot na istoriskoto
VMRO i politi~kite celi i idei na sovremenoto VMRO-DPMNE#,
se opredeluva za "mir, demokratija, sloboda, vladeewe na
pravoto i po~ituvawe na ~ovekovite prava#. Poa|aj}i od toa deka taa vo ovoj period e "dominantna vladea~ka partija# i deka
"nosi najgolema odgovornost za idninata#, deka "dejstvuva vo
najte{kiot period od sovremenata makedonska istorija# i zatoa
{to "za VMRO-DPMNE ne postoi drug izbor, primarna cel mu e
so~uvuvaweto na nezavisna i slobodna Republika Makedonija#, a pretpostavka za opstojuvaweto e "vnatre{nata stabilnost
sodràna vo nacionalnoto, dràvnoto edinstvo, harmonizacijata
na me|uetni~kite odnosi i ekonomskiot prosperitet#. Tokmu so
vakvite stojali{ta ovaa politi~ka partija ja reafirmira opredelbata
deka e "narodna partija so demohristijanska orientacija# i kako
takva im "se obra}a na site sloevi i grupi vo dràvata#, posebno
"na site koi gi po~ituvaat slobodata i dostoinstvoto na drugite
lu|e#, kako "osnova za zaedni~ko dejstvuvawe na hristijanite i
155
nehristijanite#. Tokmu nejzinata svrtenost kon "hristijanskoto

pomagawe na ~ovekot# kako eti~ka osnova, od koja proizleguvaat duhovnite osnovi i vrednosti na VMRO-DPMNE taa gi
definira celite kao {to se "slobodata, solidarnosta i pravednosta,
vra}aweto kon religioznite koreni i afirmacijata na duhovnite
hristijanski vrednosti#. Kako osnovni vrednosti na ovaa partija
se afirmiraat: "sloboda na pravata na ~ovekot; funkcionirawe na
pravna dràva; sloboda na zdruùvaweto; sloboda na govorot i
pe~atot; sloboda na veroispoveduvaweto; neprikosnovenost na
sopstvenosta; ramnopravnost na polovite; zagarantirani prava
na etni~kite malcinstva; edinstvo na dràvata vo me|uetni~ka i
verska tolerancija; nezavisno sudstvo; za{tita na semejstvoto
kako temel na zaednicata; pazarno stopanstvo so elementi na
socijalna dràva#.
Vakvite vrednosni orienrtacii go determiniraat identitetot
na politi~kata partija. Toj se skicira niz zalagawata za afirmacija
na osnovnite ~ovekovi slobodi i prava, za razvoj na
demokratijata, za vra}aweto na verbata na gra|anite vo instituciite i vo toj kontekst "preku instituciite na sistemot individuata
da se oslobodi od stravot od represija, od policiska tortura#.
Kako prioritet taa si gi postavuva zada~ite za izgotvuvawe na
zakonskata regulativa so koja }e "se stavi to~ka na policiskite
dosiea na politi~kite neistomislenici#, osobeno, preku nivnoto
otvorawe i uni{tuvawe.
Edna od politi~kite celi na ovaa partija e i utvrduvaweto
na "odgovornosta za masovniot teror, torturata i kr{eweto na ~ovekovite
prava#, so {to }e gi uveri "gra|anite i me|unarodnata javnost
deka se sproveduvaat vistinski reformi#.
Vo taa smisla se i zalo`bite na VMRO-DPMNE "za vospostavuawe na nov sistem na vrednosti# izrazen preku razvoj i
primena na instrumentite na pravnata dràva, osobeno kon izgradba na "odnosi na vzamena kontrola i odgovornost na nositelite na vlasta#. Toa sekako e zada~a e pretpostavena od griàta
na dràvnite institucii "za poredokot vo zemjata# i nivnata obvrska "da mu zastanat na pat na kriminalot, drogata, organiziraniot kriminal, kako i da se sprotivstavat na sekoe zagrozuvawe na ~ovekovite prava i slobodi#. Zatoa taa }e se opredeli "prioritet vo politi~koto dejstvuvawe# (kako vladea~ka
156
partija) da se izedna~i "zakonskata regulativa so standardite na

Evropskata unija#, kako pretpostavka za asocirawe na Republika
Makedonija "kon evropskoto semejstvo# i kako pretpostavka za "afirmacija na principite na gra|anskoto op{testvo#. (Programska rezolucija na XI
Kongres na VMRO-DPMNE, 1999).
Ponudeniot pregled na osnovnite politi~ki celi i orientacii
na VMRO-DPMNE vo izminata decenija ukaùva deka nastanuvaat opredeleni pridviùvawa vo odnos na definiraweto na
nejziniot politi~ki, programski, ideolo{ki i organizacionen profil.
Od politi~ka partija so naglasena svrtenost kon pra{awata od
nacionalnata taa se dviì kon konturite na gra|anskata
proviniencija. Opredelbata deka i pripa|a na semejstvoto na
hristijanskite partii taa skoro i da gi zanemaruva nekoi od
politi~kite orientacii svrteni kon makedonskiot narod i
makedonskata dràva. Insistiraweto na nekoi od vrednostite {to
se temelna opredelba na sovremenoto op{testvo, a deklariraj}i
se samo na tradicijata na hristijanskite vrednosti, vsu{nost,
stanuva zbor za vidlivata metamorfoza od politi~ki subjekt so
naglasena nacionalna duhovna matrica, kon svetot na
gra|anskite partii. Insitiraweto za "vra}aweto kon religioznite
koreni i afirmacijata na duhovnite hristijanski vrednosti#,
nabquduvano barem niz programskata orientacija, ne zna~i i
otsustvo i prifa}awe na nekoi od vrednostite {to vo
civilizaciskata riznica gi vnesuvaat politi~kite partii na
rabotni{tvoto. Vakvata struktuiranost na politi~kite celi i zada~i
ukaùva deka vo politi~kata orientacija na ovoj subjekt
nastanale divergentni promeni. Toj od subjekt so naglasen "revolucioneren# pristap, so insistirawe na kolektivnite i mitskite
temi, se svrtuva kon celi koi na eden ili drug na~in se
apsolviraat vo politi~kata ponuda na drugite subjekti. Verojatno
zatoa na posledniot politi~ki sobir pretstavnicite na ovaa
politi~ka partija imale poreba da go definiraat sopstvenoto ime.
Imeno "prviot del od imeto, VMRO (Vnatre{na makedonska
revolucionerna organizacija), ja izrazuva tradicijata na
makedonskiot narod vrz ~ija idejno-politi~ka borba kako kontinuitet se izgradeni programskite celi i zada~i na partijata#,
dodeka "vtoriot del od imeto, DPMNE (Demokratska partija za
makedonsko nacionalno edinstvo), go ozna~uva na~inot na de157
luvaweto i politi~kite stremeì na partijata# (Statut na VMRODPMNE, 1999, ~len 2).

Tokmu takvata redefinicija na politi~kata partija go izrazuva i noviot identitet na politi~kata partija. Toa ne zna~i deka
vo praktikuvaweto na politikata i posebno vo realizacijata na
programskata opentacija, vo politi~kata pragma, nema da se
manifestiraat oblici i sodrìni {to bea prisutni i od prethodniot
programski ambient, no toa vo osnova treba da go izrazi
nastojuvaweto na politi~kata struktura vo VMRO-DPMNE kon
sodrìni {to se soodvetni so sovremenite evropski orientacii. Na
toj na~in, vo zna~itelna mera se izbegnuvat ili se namaluva
prostorot za nejzino kvalifikuvawe vo grupata na "nacionalisti~ki#, "netolerantni# politi~ki partii.
No vo politi~koto dejstvuvawe ne se zna~ajni samo
vrednosnite orientacii, tuku i vlijanieto na socijalnata energija
koja stoi zad takvite orientacii. Dosega{noto sledewe na
aktivnostite na ovaa politi~ka partija upatuvaat na op{tata
pretstava deka pozadi vakvata programska orientacija, te{ko
moè da se identivikuva konkretizirano socijalno mnozinstvo. Za
del od gra|anstvoto, pripa|aweto kon ovaa politi~ka partija go
vrzuva{e prviot del od imeto, kako genska specifika na
makedonskiot ~ovek, a mnogu pomal del za vtoriot del od
imeto. Relativno kratkoto postoewe na Partijata vo Republika
Makedonija i nejzinoto otsustvo od vladea~koto kormilo na makedonskata dràva, pridonesuva{e taa da se doìvuva kako
"mesija# koj }e gi razre{i gordievite jazli na poleto na me|unacionalnite odnosi, ekonomskiot razvoj, vrabotuvaweto i osobeno
vo borbata protiv kriminalot i drogata. Zatoa nejzinite aktivnosti
bea prosledeni so osbeni emocii, glorifikacija na voda~ot,
svrtenost kon minatoto, pojavi na nacionalna netrpelivost, do
oddelni incidenti i ispadi, {to sozdavaa uslovi za gradewe na
stav i mislewe deka se profilira politi~ka partija so neizgradeni
principi i odnesuvawe.
Ne se dokraj jasni i silni tvrdewata deka eden zna~aen
del od makedonskoto gra|anstvo ja poddrùva{e ovaa politi~ka
partija poradi vozobnovuvawe na idejata za samostojnost na
makedonska dràva. Istorijata pokaùva deka za taa ideja pove}e od sto peeset godini kopneat i ja vozobnovuvaat mno{tvo ge158
neracii. Vo nacionalniot kod na makedonskiot narod e stremeòt kon sopstvena dràva. Tokmu poradi toa, moèbi e i zna~ajno da se ukaè deka novata politi~ka filozofija na ovaa politi~ka
partija vo opredelen vremenski period }e vlijae na namaluvaweto na energijata i entuzijazmot kaj del od pripadnicite i
simpatizerite na ovaa politi~ka organizacija. Na vakvite procesi
treba da im se dodade i pojavata na "partiskoto disidenstvo# i
pojavata na "nervozata i nezadovolstvoto# na oddelni politi~ki
strukturi ili poedinci, {to od osnovaweto do denes ja sledi ovaa
politi~ka partija. Tie moàt da bidat katalizator za eventualnite
retrogradni procesi vo samata partija. Iako organizacionata
struktura i organiziraniot na~in na ìveewe vo izvesna smisla e
amortizer na takvite procesi.
Vo izminatata decenija VMRO-DPMNE e medimski najprisutnata politi~ka partija. Taa od samiot po~etok se opredeluva kako politi~ki konkurent na vladea~kiot SKM-PDP, a podocna SDSM. Niz celokupnoto politi~ko dejstvuvawe provejuva takva ni{ka. No, tokmu vo takvata koncepcija moàt se nayiraat
osnovite za gradeweto na eden mo}en centraliziran sistem, so
naglasena polo`ba na {efot i so avtoritaren kod, koj moè da se
pro~ita niz mno{tvoto izjavi na nomenlaturata ("Za mene opcija
e samo Qup~o Georgievski i VMRO-DPMNE#, - izjava na koordinator na
Komitet, vo "Utrinski vesnik# od 7 Fevruari 2000).
e
, .

,
.

.
^lenuvaweto vo VMRO-DPMENE e na dobrovolna
osnova. ^lenstvoto go so~inuvaat a) aktivni ~lenovi i b) simpatizeri. ^len moè da postane sekoj polnoleten gra|anin koj }e
potpi{e pristapnica i koj gi prifa}a Programata i Statutot. Aktivni
~lenovi moàt da bidat site gra|ani na Makedonija i Makedonci
nadvor od nea koi navr{ile 18 godini, dodeka simpatizeri moàt
da bidat i ~lenovi na drugi partii i neutralni koi se soglasuvaat
so programata i rabotata na VMRO-DPMNE. Sekoj ~len ima
159
pravo da bira i da bide biran, da bide zapoznat so rabotata i da

bara da mu se odgovori na postavenite pra{awa vo vrska so
rabotata na partiskite organi i tela. Toj e dolèn li~no da gi izvr{uva svoite obvrski; da se pridrùva kon odlukite na organite; da
ja odrùva i jakne disciplinata i da postapuva po upatstvata na
organite; kako i da gi izvr{uva svoite obvrski navreme, redovno i
spored svoite sposobnosti i da ukaè pomo{ na partiskite
~lenovi. ^lenuvaweto vo VMRO-DPMNE prestanuva: a) po
èlba, b) so bri{ewe i v) so isklu~uvawe za nepo~ituvawe na
programskite opredelbi i statutarnite re{enija (Statut na VMRODPMNE;1990; ~len 13 i16;).
Osnoven oblik na dejstvuvawe na VMRO-DPMNE,
spored statutarnite re{enija od 1990 godina, e sekcijata. Taa e
organizaciona edinica konstituirana vrz teritorijalen princip. Sekciite se formiraat so odluka na Upravniot odbor na VMRODPMNE. Sekciite svojata rabota ja odvivaat "spored odnapred
odobrenata Programa na VMRO - DPMNE i programata na
sekcijata# (Isto, ~len 21).
Organite na VMRO-DPMNE se konstituiraat na delegatski princip. Vo niv moàt da bidat izbrani samo aktivnite ~lenovi.
Sekcijata ima Sobir na sekcijata. Nego go so~inuavaat site
~lenovi na Sekcijata. Sobirot bira Sekretarijat na sekcijata
kako izvr{no-operativen organ. Sekcijata bira pretsedatel koj e i
pretsedatel na Sekretarijatot.
Organi na upravuvawe vo VMRO-DPMNE se 1. Kongres; 2. Sobranie i 3. Upraven odbor.
Kongresot e najvisok organ na upravuvawe na Partijata. Toj se odrùva na ~etiri godini. Negova zada~a e da ja
donese ili da izvr{i izmeni i dopolni vo Programa; da izbira rakovodstvo i sli~no.
Sobranieto e izvr{no-operativen organ na Kongresot.
Nego go so~inuvaat delegati so mandat od dve godini. Zada~ite na Sobranieto proizleguvaat od odlukite na Kongresot. Toa
bira upraven odbor kako izvr{en organ. Vo negova nadle`nost e
formiraweto na sekciite i pra{awata utvrdeni so odlukite na
organite.
Na Prviot kongres na VMRO-DPMNE odràn na 6 april
1991 godina donesen e nov Statut (Statut na VMRO-DPMNE;
160
1991 god.). Partijata vo ostvaruvaweto na svoite programski celi i zada~i deluva vo i von Makedonija. ^lenuvaweto vo nea e
dobrovolno i sekoj koj e polnoleten, koj }e potpi{e prispapnica,
{to ìvee vo i von Makedonija i gi prifa}a programskite celi, koj
ne e ~len ili simpatizer na druga politi~ka partija i koj gi prifa}a
programskite i statutarnite opredelbi moè da bide ~len na
VMRO-DPMNE. ^lenstvoto e redovno i po~esno. Na~inot na
za~lenuvaweto, pravata i obvrskite na ~lenovite i na po~esnite
~lenovi se ureduva so poseben Pravilnik. Vo re{enijata se
zadrùvaat pravata na ~lenot da bira i da bide biran, da go
iznesuva svoeto mislewe po site pra{awa vo vrska so kreiraweto i utvrduvaweto na politikata i vo nejzinoto ostvaruvawe.
"^lenot nosi politi~ka odgovornost vo slu~ai koga negovata
aktivnost e sprotivana na programskite opredelbi, celite i zada~ite na Partijata#. ^lenstvoto prestanuva so izjava za istapuvawe i so izrekuvawe na disiplinska merka. Na~inot na izrekuvaweto na merkite se utvrduva so poseben akt. (Isto, ~len
11 i 17).
Organizacija i organi na VMRO-DPMNE,spored dokumentite od 1991 godina se: 1. Kongres, 2. Centralen komitet,
3. Pretsedatel na Partijata, 4. Izvr{en komitet, 5. Generalen
sekretar, 6. Prateni~ka grupa, i 7. Odborni~ka (sovetni~ka)
grupa.
Kongresot e najvisok organ na Partijata. Kongresot go
so~inuvaat 238 delegati, izbrani od ~lenstvoto po princip eden
delegat na odreden broj ~lenovi na mesnite organizacii i prstenicite na VMRO-DPMNE vo Makedonskiot parlament i pretsedatelite na komitetite vo zemjata i stranstvo. Kogresot donesuva Programa i Statut, izbira Pretsedatel, Centralen komitet,
statutarna, nadzorna i drugi komisii i ja analizira i ocenuva
vkupnata partiska aktivnost, kako i rabotata na Centralniot
komitet i negoviot izvr{en komitet, razgleduva i odlu~uva za
drugi pra{awa od interes za partiskata rabota.
Centralniot komitet e definiran kako najvisok organ
me|u dva kongresa. Toj e sostaven od Pretsedatelot, Izvr{niot
komitet, pretsedatelite na op{tinskite komiteti i odreden broj na
izbrani ~lenovi. Centralniot komitet samostojno ja utvrduva Programata i Statutot, a na predlog na Pretsedatelot na VMRO161
DPMNE izbira potpretsedateli i generalen sekretar i Izvr{en komitet. Vo nadle`nost na Centralniot komitet e griàta za realiziraweto na kongresnite zada~i; utvrduvaweto na idejno-politi~ki zada~i; razgleduvawe na izve{tajot za rabota; inicijativite za
razgleduvawe na opredeleni kongresni pra{awa; utvrduvaweto
na politi~kite nasoki za dejstvuvawe na komitetite; odlu~uva za
sorabotka ili zaedni~ki nastapi so drugi politi~ki organizacii,
utvrduva kandidati za izbor na pratenici; go razgleduva finansiskoto rabotewe i vr{i drugi zada~i.
Pretsedatelot na VMRO-DPMNE go izbira Kongresot
so tajno glasawe i so 2/3 mnozinstvo. Toj ja pretstavuva i zastapuva Partijata, donesuva politi~ki odluki {to ne se vo nadle`nost
na drugite organi, se griì za sproveduvawe na Statutot, Programata i drugite akti, sklu~uva dogovori, potpi{uva akti i u~estvuva vo kreiraweto na partiskata politika.
Potpretsedatelot e organ {to na predlog na Pretsedatelot go izbira Centralniot komitet. Toj vr{i raboti od delokrug na
Pretsedatelot koi gi dobiva so posebno ovlastuvawe od nego.
Tie po funkcija se ~lenovi na Izvr{niot komitet.
Izvr{en komitet e politi~ko-izvr{en organ na Centralniot
komitet ~ij broj se utvrduva so odlukata za negoviot izbor.Toj
dejstvuva vrz osnova na politi~kite nasoki, zaklu~oci i zada~i na
Centralniot komitet. Negovata rabota ja koordinira Pretsedatelot
i potpretsedatelite. Toj gi potvrduva izborite na komitetite i ja
naso~uva i koordinira nivnata rabota , odgovara za
izvr{uvaweto na stavovite, zada~ite i aktite na Centralniot
komitet. Toj formira i komisii. (Statut na VMRO-DPMNE, 1991
~len 25;). Izvr{niot komitet prezema aktivnosti za razre{uvawe
na tekovnite pra{awa vo smisla na donesuvawe na odluki i drugi
akti, go imenuva glavniot i odgovoren urednik na vesnikot i na
izdava~kiot sovet, stava veto na odlukite na site komiteti ako
istite ne odgovaraat na politi~kite interesi na VMRO-DPMNE i
za toa go izvestuva Centralniot komitet.
Generalniot sekretar (po izmenite izvr{eni vo 1997 i
osobeno po Kongresot od 1999 godina ovaa funkcija e svedena
na funkcija sekretar na Izvr{niot komitet) po predlog na Pretsedatelot, so tajno glasawe go bira i Centralniot komitet. Toj go
organizira i sledi izvr{uvaweto na operativno-politi~kite stavovi,
162
odluki i zaklu~oci na Partiajta, organizira podgotovka i

u~estvuva vo rabotata na Izvr{niot i Centralniot komitet, na
Kongresot i ja rakovodi komisijata za kadrovski pra{awa.
Prateni~ka grupa (sovetni~kata grupa vo op{tinata) e
organ vo VMRO-DPMNE koj e dolèn svoeto nastapuvawe vo
Parlamentot da go usoglasuva so interesite na makedonskiot
narod, partiskite programski celi i opredelbi i spored
sopstvenata sovest. Za taa cel prateni~kata grupa e dol`na da
vr{i konsultacii so organite na VMRO-DPMNE. Voda~ot i zamenikot na prateni~kata (odborni~kata, a po 1996 godina sovetni~ka) grupa go predlaga Pretsedatelot, (a vo op{tinata, pretsedatelot na komitetot na soodvetnata organizacija) (Statut na
VMRO-DPMNE, 1991, ~len 31).
Mesni organizacii. Svojata dejnost i aktivnost Partijata
gi ostvaruva preku mesni organizacii.Tie se organizacioni
edinici organizirani vrz teritorijalen princip. Vo sekoja mesna
organizacija rakovodi i upravuva komitet. Komitetite moàt da
bidat op{tniski, mesni i zemski. So poseben akt na Centralniot komitet se utvrduvaat kriteriumite za formirawe na mesni
organizacii. So nego se ureduva vidot, sostavot i na~inot na
izbor na komitetite i dugite organi i tela na mesnite organizacii.
Po odrùvaweto na Kongresot vo Ki~evo vo 1995
godina, VMRO-DPMNE izv{i reorganizacija. Mesnite komiteti se
povrzuvaat vo komiteti na izbornata edinica. Na~inot na konstituiraweto e vrz osnova na neposredni izbori na partiskoto
~lenstvo. Vo praktikuvaweto na kadrovskata politika vo politi~kata patrija prisutni se dopolnitelni uslo`nuvawa. Imeno, spored
kadrovskiot pravilnik se utvrduvaat kriteriumi i postapka za izbor
na funkcii i ogani. Spored kriteriumite se bara kandidatot za
lider na lokalnata struktura da e ~len najmalku dve godini i da
sobral potpisi od najmalku 30 ~lenovi. Potoa kadrovskata
komisija vo lokalniot komitet predlaga mo`ni kandidati na
kadrovskata komisija na VMRO-DPMNE. Taa, pak, ima uloga
na sito i opredluva koi kandidati }e bidat nominirani za
funkcijata pretsedatel na komitetot. So neposredni izbori na
~lenstvoto, so tajno glasawe, od utvrdenite kandidati se izbira
pretsedatel na komitetot na izbornata edinica. Takvata
procedura vo izborniot proces ja naglasuva polo`bata na cent163
ralnite organi. Dokolku se ima predvid deka vo komisiite osobeno e naglasena ulogata na oddelni funkcioneri, toga{ logi~no se
nametnuva deka kandadite se ~uvstvuvaat pove}e odgovorni
kon niv otkolku kon ~lenstvoto. Vakvata polo`ba gi jakne
procesite na biroktizacija na odnosite i gi podgreva tendenciite
na poslu{nost i servilnost, sostojbi koi vodat kon nepo~ituvawe
na principite i sposobnosta kako kriterium za napredok, se
forsira principot na grupnite interesi, izrazeni kako lobi grupi,
odnosno strukturi {to }e imaat vlijanie i preku koi }e ostvarat
opredeleni interesi.
Finansiraweto na Partijata se ostvaruva od ~lenarina,
sredstva preneseni od pravni i fizi~ki lica,podaroci od sredstva
od sopstveni aktivnosti i organizirawe na manifestacii. Taa
moè da formira pretprijatija kako i da vloùva finansiski
sredstva vo dugi pretprijatija kade }e bide u~esnik vo deleweto
na dobivkata vo soglasnost so zakon.
.
K .
-.

,

.
- :
;
, - ;
.
,
,
-.
. (
-, 1999, 43-46).
Pretsedatel na VMRO-DPMNE e Qub~o Georgievski.
164
Rabotni~ka partija (RP)

Rabotni~kata partija (RP) e osnovana na 24 juni 1990
godina vo Skopje. Osnova~i se 9 maì i edna èna. Vo
registarot na politi~kite partii e vnesena na 3 avgust 1990 godina. Vo osnova~kite akti taa se definira kako edinstvena i dobrovolna politi~ka partija na rabotni~kata klasa, ~ija cel e ramnopravno da
u~estvuva vo politi~kata borba za vlast i da obezbedi vlasta da
gi ostvaruva interesite na rabotni~kata klasa, kako i da obezbedi materijalnata i op{testvenata polo`ba na rabotnicite da se
zasnovuva vrz trudot i rezultatite od trudot (Statut na RPM,
1990, ~len 1, 4 i 5). Pojavuvaweto na Rabotni~kata partija e
posledica na "neizvesnosta na ekonomsko-politi~kite sostojbi
vo Makedonija i Jugoslavija koi posebno ja zagrozuvaat
rabotni~kata klasa, vo najsovremena smisla na nejzinoto zna~ewe - site trudbenici koi ìveat isklu~ivo od svojot trud, vo site
dejnosti na proizvodstvoto i vo site potrebni vonstopanski dejnosti. Taa ne e odraz na èlbata na rabotnicite za klasi~na vlast
i vladea~ki interesi i privilegii, naprotiv, neminovna potreba da
ja kontroliraat vlasta i site nejzini postapki, osobeno dali tie se
naso~eni protiv pravata i slobodite na lu|eto. (Statut na RP,
1990). Taa preku dozvolenite vidovi politi~ka borba }e se bori
za "za~uvuvawe na nedelivosta na rabortni~kata klasa (trudbenicite), bratstvoto i edinstvoto i ramnopravnosta na site narodi,
narodnosti i etni~ki grupi# i }e dava "prednost na sekoe u~ewe i
ideja koi propovedaat humanizam, socijalna pravda i ~ove~ko
dostoinstvo#, za sloboda, demokratija i human socijalizam,
po~ituvaj}i go ekonomsko-politi~kiot pluralizam, no so
istovremena kontrola na dràvata vrz site oblici na eksploatacija
{to moàt da proizlezat od borbata za ostvaruvawe na
najrazli~nite interesi#. (Nacrt-programa na RP, 1990).
Op{testvenata i politi~kata aktivnost na Rabotni~kata
partija }e se ostvaruva vrz principite na klasnite i socijalnite interesi, pri {to }e obezbeduva materijalnata i op{testvena polo`ba
na gra|aninot da se zasnova vrz trudot i rezultatite od nego.
Taa ima za cel da u~estvuva vo politi~kata borba za vlast i da
165
obezbedi vlasta da gi ostvaruva interesite na rabotni~kata

klasa.
Teritorijalniot suverinitet na R. Makedonija, za Rabotni~kata partija e neprikosnoven. Za negovoto ~uvawe se zadolèni
i odgovorni site gra|ani na Makedonija, ednakvi i ramnopravni
pred Ustavot i zakonite. Taa se zalaga za Makedonija kako zaedni~ka tatkovina na ramnopravni gra|ani i dràvjani, bez ogled
dali ìveat vo nea ili nekade vo svetot, kako dràva koja se griì
za svoite gra|ani vo svetot i odrùva vrski so niv.
Osnovniot princip na organizacija e teritorijalniot.
Osnovna edinica na dejstvuvawe e mesniot rabotni~ki
aktiv (MRA) koj se organizira na podra~jeto na mesnata zaednica.
^len na RP moè da bide sekoj polnoleten gra|anin koj
ìvee isklu~ivo od svojot trud i rezultatite od trudot, bez ogled na
dejnosta vo koja raboti i na koe rabotno mesto. Isto taka, i
sekoj gra|anin koj se osposobuva ili pak u~i, studira ili e penzioner moè da bide nejzin ~len. ^lenuvaweto vo nea e dobrovolno, Za~lenuvaweto se vr{i so potpi{uvawe na pristapnica izjava za prifa}awe na Stautot na Rabotni~kata partija. Toj ima
pravo da izbira i da bide biran vo site organi, aktivno da
u~estvuva vo rabotata i da ima ~lenska karta. ^lenstvoto prestanuva koga: a) ~lenot dobrovolno }e izjavi deka saka da ja napu{ti i b) koga Rabotni~kata partija }e utvrdi deka ~lenot
pote{ko gi povredil odredbite na nejziniot Statut i programski
celi.
Osnoven oblik na organizirawe e mesniot rabotni~ki aktiv. Negov organ e Rabotni~kiot sovet Toj izbira izvr{en
organ e Izvr{niot odbor.
Najvisok organ na RP e Zasedanieto. Izvr{en organ na
Partijata e Izvr{niot odbor. So rabotata na izvr{nite odbori rakovodi pretsedatel. ^lenovite na izvr{nite organi se izbiraat so
tajno glasawe me|u pove}e kandidati. ^lenovite i pretsedatelot
se izbiraat na 4 godini. Tie moàt i da se otpovikaat.
Finansiraweto e od ~lenarina, dobrovolni prilozi i drugi
izvori utvrdeni so zakon.
Poa|aj}i od principot na nedelivost na rabotni~kata klasa
Rabotni~kata partija se opredeluva da sorabotuva i se zdruùva
166
vrz dobrovolna osnova so site rabotni~ki partii vo me|unarodnoto rabotni~ko dvièwe. (Statut na RP, ~len 22).
Rabotni~kata partija "za svoj den i praznik go prezema Me|unarodniot den na trudot - Prvi maj#. (isto, ~len 26).
Pretsedatel na Rabotni~kata partija e Krste Jankovski.
Demokratski sojuz na Turcite (DST)

1 1990 ,
,

.
Demokratskiot sojuz na Turcite (DST) ima za zada~a da
gi unapreduva op{testvenite i politi~kite procesi vo Makedonija,
so orientacija kon za{titata na kulurniot identitet na turskata nacionalnost vo Makedonija.

,

.

.
Demokratska partija na Turcite (DPT)

Demokratskata partija na Turcite kako politi~ka organizacija se formira na Vtoriot (vonreden) kongres na Demokratskiot sojuz na Turcite odràn na 27 juni1992 godina. (Registracionata postapka e izvr{ena na 16 oktomvri1992 godina).
Demokratskata partija na Turcite se definira kako samostojna politi~ka partija na slobodno zdruèni ~lenovi koi
167
dejstvuvaat poradi ostvaruvawe na osnovnite celi i zada~i na

partijata. Kako, osnovni celi se opredeluvaat zalo`bite na organiziran na ~in da u~estvuva vo op{testveno-politi~kiot ìvot i
vo ostvaruvaweto na pravata i slobodite na Turcite i drugite gra|ani vo Republika Makedonija. Taa e "za pravna dràva i vladeewe na pravoto, vo koja ednakvosta na gra|anite pred Ustavot i
zakonite }e bidat osnova za dejstvuvaweto na dràvnite i javnite
institucii#. Zatoa, "posebno }e se griì za unapreduvawe na
funkcioniraweto na op{testvenite dejnosti i ostvaruvaweto na
pravata i slobodite na Turcite vo oblasta na obrazovanieto,
kulturata, izdava~kata dejnost, informativnite dejnosti i
upotrebata na turskiot jazik i pismo#, za {to }e ostvaruva
"sorabotka so politi~ki partii i dràvni organi i }e se griì za
sozdavawe na pravni i drugi uslovi za soodvetna zastapenost
na kadrite od Turcite vo izbornite organi i tela i na odredeni
javni i op{testveni funkcii#.
Posebna cel na DPT e nastojuvaweto "soodvetno da se
tretiraat pra{awata {to se od interes za op{testveno-ekonomskata polo`ba na Turcite vo Republikata educirawe na kvalifikuvani kadri i nivno vrabotuvawe#, kako i "za soodvetno vrednuvawe na istoriskoto minato na Turcite, za unapreduvawe i
za{tita na istoriskite i kulturno-umetni~kite vrednosti #. Taa e za
sorabotka so organizacii i institucii na Turcite vo zemjata i vo
"balkanskite zemji, so klubovi i organizacii na iselenici ili vremeno vraboteni vo stranstvo i so dràvnite organi, institucii i
poedinci od Republika Turcija#. Efikasnosta na svojata akcija
ovaa politi~ka grupacija ja sogleduva "vo ostvaruvaweto na
programskite aktivnosti# preku potesna "sorabotka so politi~kite partii i
zdruènija, dràvni organi i drugite institucii vo Republikata#,
osobeno preku iskoristuvawe na "site mo`nosti na demokratskite institucii i parlamentarniot sistem#. (Statut na DPT,
1992, ~len 1 i 2).
Vo programskite opredelbi ovaa politi~ka partija se
opredeluva za ", ,

;
168
,
; (, )

". " ,

,
,
,
". "

" " ". ,
, ,
,

, .
,
,
. ,
,
,

,

,
.

,

.
- 169

, ,

. ( , 1992).
^lenuvaweto vo DPT e dobrovolno. Nejzin ~len moè
da bide sekoj polnoleten gra|anin koj gi prifa}a programskite opredelbi i Statutot. Za onie koi se pod taa starosna granica taa e
otvorena za aktivnost preku nejzinite kulturni i mladinski aktivnosti. ^lenot ima pravo da u~estvuva vo gradeweto i ostvaruvaweto na partiskata politika; samostojno da prezema inicijativi koi ne se sprotivni na nejzinite statutarni i osnovni politi~ki
i programski osnovi; da bide kandidat na partiskite listi za
parlamentarnite izbori; da bide redovno informiran za nejzinata
aktivnost i kriti~ki da se se osvrnuva vrz niv; da prima solidarna
i pravna pomo{, osobeno vo slu~aj na povreda na negovite
prava poradi ~lenuvaweto vo nea; da gi izdvoi sopstvenite
predlozi, mislewa i stavovi so koi ostanuva vo malcinstvo pri
raspravata i vo donesuvaweto na odluki i da insistira na nivno
povtorno razgleduvawe koga }e oceni deka se sozdale uslovi za
toa, da go izvesti i da bara poddr{ka od ~lenstvoto tie povtorno
da bidat razgledani od strana na organizacijata ili organot vo koi
ne dobile mnozinstvo; redovno da pla}a ~lenarina, prilozi ili
nekoj drug oblik na pomo{. (Isto, ~len 11). ^lenuvaweto vo DPT
prestanuva so: a) podnesuvawe na ostavka ili b) so isklu~uvawe. ^lenot moè da bide isklu~en poradi istovremeno ~lenuvawe vo drugi politi~ki partii i dokolku so svojata aktivnost ili
naeaktivnost dejstvuva sprotivno na Programata ili Statutot.
Odluka za isklu~uvawe donesuva Upravniot odbor na Sobranieto na soodvetnata organizaciona edinica. ^lenot ima pravo
na àlba do Sobranieto na DTP, ~ija odluka e kone~na.
Osnoven princip na organizirawe na Partijata e teritorijalniot. Soglasno toj princip na organizirawe, vo nejzinata
struktura se slednite organi i organizacii: 1. Podru`nica; 2. Op{tinski centar; 3. Regionalna organizacija; 4. Republi~ka
organizacija.
Podru`nicite se osnovniot oblik na povrzuvawe na site
~lenovi od opredelena mesna zaednica, naselba ili naseleno
170
mesto. Odluka za osnovawe na podru`nicata donesuva Upravniot odbor na inicijativa na najmalku pet ~lenovi {to e istovremeno minimalniot broj za nejzino osnovawe. Podra~jeto na dejstvuvawe na podru`nicata se opredeluva so odlukata za
osnovawe. Upravniot odbor moè da donese odluka op{tinskiot
centar da bide osnoven organizacionen oblik na povrzuvawe i
dejstvuvawe na site ~lenovi.
^lenovite na podru`nicata na izboren sostanok izbiraat
pretsedatel i upraven odbor od 5-9 ~lena i blagajnik. Podru`nicite so pomalku ~lenovi biraat samo pretsedatel i blagajnik. Vo
zavisnost od toa kolkav e brojot na podru`nicata taa sama nosi
odluka dali }e bira sobranie. Mandatot na izbranite lica trae
~etiri godini.
Op{tinskiot centar e oblik na povrzuvawe na podru`nicite i ~lenovite vo ramkite na op{tinata. Odluka za osnovawe ili
prestanok donesuva Upravniot odbor na DPT, po dobienoto
mislewe od podru`nicite, odnosno op{tinskiot centar. Op{tinskiot
centar ne mora da se poklopuva so administrativno-teritorijalnata podelba na Republika Makedonija. Dokolku vo odredeni
op{tini nema uslovi za organizirawe na podru`nicite vo op{tinski
centar, tie }e se priklu~at vo najbliskiot op{tinski cerntar. Oragni
na Op{tinskiot centar se: Sobranie, Pretsedatel, Upraven odbor
i Nadzoren odbor.
Regionalna organizacija se formira so posebana odluka i soglasnost na Upravniot odbor na DTP.
Republi~ka organizacija. Organi na Republi~kata organizacija se: 1.Kongres, 2. Sobranie, 3.Pretsedatel, 4. Upraven odbor i 5. Nadzoren odbor.
Kongresot e najvisok organ na DTP. Toj se konstituira
od slobodno i demokratski izbrani delegati ~ij broj go utvrduva
Sobranieto so posebna odluka. Kongresot gi donesuva i
menuva Programata i Statutot, bira Sobranie, Nadzoren odbor,
utvrduva nasoki za ostvaruvawe na aktivnosta na Partijata i vr{i
raboti {to se od statutaren karakter i od zna~ewe na po{irokoto
~lenstvo. Kongresot polnova`no raboti ako se prisutni 2/3 od izbranite delgati, a odlukite se usvojuvaat ako za niv glasaat
pove}e od polovinata prisutni. (Isto, ~len 35 i 36).
Sobranieto pretstavuva najvisok organ na rakovodewe
171
so DPT me|u dva kongresa. Toa se sostoi od 39 ~lena. Se svikuva najmalku edna{ godi{no. Od svojot sostav bira Pretsedatel
i Upraven odbor. Sobranieto se griì za realizacija na Programata i Statutot, utvrduva kandidati za u~estvo na parlamentarnite
izbori i drugi aktivnosti utvrdeni so aktite i odlukite na organite.
Pretsedatelot na DPT ja pretstavuva, zastapuva i rakovodi so nea, gi svikuva i rakovodi sednicite na Sobranieto i Upravniot odbor; se griì za izvr{uvawe i realizacija na Programata
i Statutot i obavuva drugi zada~i {to mu gi doveruvaat organite.
Mandatot na Pretsedatelot e ~etiri godini.
Upravniot odbor go so~inuvaat Pretsedatelot na DPT i
deset ~lena {to gi izbira Sobranieto. Toj od svojot sostav izbira
Generalen sekretar, koj vo otsustvo go zamenuva Pretsedatelot. Upravniot odbor e politi~ko-izvr{en organ koj u~estvuva vo
gradeweto na politi~kata volja na DPT; se griì za ostvaruvawe
na nejzinata Programa i Statut, gi realizira zaklu~ocite i
stavovite na Sobranieto; obrabotuva vnatre{no- organizacioni i
kadrovski pra{awa; donesuva akt za visinata i na~inot na
pla}awe na ~lenarinata; gi razgleduva inicijativite, molbite,
predlozite i mislewata upateni do nego; nazna~uva blagajnik,
mu predlaga na Sobranieto kandidati za pratenici i nositeli na
funkcii i ja vodi vnatre{nata i nadvore{nata politika na Partijata;
obezbeduva povratna informacija na Sobranieto i op{tinskite
centri za rabotata na Upravniot odbor me|u dve zasedanija na
Sobranieto; osnova postojani i povremeni rabotni tela i drugi
dol`nosti opredeleni so odlukite na paartiskite organi.
Nadzorniot odbor se sostoi od tri ~lena. Toj ja razgleduva finansiskata i delovnata aktivnost, ja ocenuva statutarnosta na odlukite i aktite i go tolkuva Statutot.
Odlukite vo DPT se donesuvaat ako na sednicite prisustvuvaat pove}e od polovinata od ~lenovite {to go so~inuvaat
organot, a odlukite se donesuvaat so mnozinstvo od prisutnite.
Izborite se vr{at so tajno glasawe. Za izbran se smeta
onoj koj dobil mnozinstvo glasovi. Pratenicite se ~lenovi na
Sobranieto na DPT i sluàt kako koordinatori me|u ovoj organ i
Sobranieto na Republika Makedonija. (Isto, ~len 46).
Ogranizacii. DPT ima Mladinski demokratski forum
kako organizacija na mladite vo nejzini ramki. Vo nego ~lenu172
vaat ~lenovi i simpatizeri koi gi prifa}aat nejzinite dokumenti. Vo

nejziniot sostav dejstvuva i Aktiv na ènite. Toj e organizacija
na ènite vo ramkite na DPT. Vo nego moàt da ~lenuvaat
~lenovi i simpatizeri- èni koi gi prifa}aat i ostvaruvaat
programskite celi i zada~i. (Isto ~len 48).
Finansiraweto na DPT se ostvaruva preku: republi~kiot
buxet, partiska ~lenarina, donatorstvo i prilozi od ~lenovi i
simpatizeri; drugi prihodi od fizi~ki i pravni lica; vr{ewe
stopanska dejnost i drugo.
Pretsedatel na Demokratskata partija na Turcite e
Erdogan Sara~.
Partija za celosna emancipacija na Romite

(PCER)
Partijata za celosna emancipacija na Romite (PCER) e
osnovana na 12 avgust1990 godina vo Skopje. Osnova~i se 14
gra|ani. Vo regstarot na politi~ite partii na Makedonija e zavedena na 29 avgust 1990 godina.
PCER se definira kako "samostojna politi~ka partija vo
koja ~lenuvaat gra|ani Romi, no i od drugi nacionalnosti koi ne
se Romi, a koi gi prifa}aat Programata i Statutot#. (Statut na
PCER, 1990, ~len 1).
Osnovaweto na PCER e "od dlaboko human i
demokratsko makedonski i jugoslovenski karakter, koja
ramnopravno }e se bori za vlast samostojno ili vo koallicija so
site progresivni partii, zdruènija i sili#. Taa }e se bori "za
pobrzo vklopuvawe na Romite vo podednakvi uslovi vo
industriskite pretprijatija, za pazarna ekonomija#, a osbeno za
nivna "kulturna, ustavno -pravna, politi~ka i obrazovno-vospitna
emancipacija i ednakvost vo Makedonija i Jugoslavija#.
(Programa na PCER, 1990). Taa se zalaga za "paralelno
u~ewe na romskiot jazik#, za "orientirawe na generaciite kon
sredni, vi{i i visoki u~ili{ta#, za "organizirawe na redakcii za
romski jazik no RTV Skopje i vo drugite op{tini vo Makedonija,
za informativen pe~at i spisanie na romski jazik, kako i za neguvawe na kulturnite vrednosti na romite od Makedonija#.
173
Taa e Partija koja na organiziran na~in u~estvuva vo

op{testveniot ìvot po pra{awata od vitalen interes za unapreduvaweto i za{titata na nacionalniot identitet i integritet na
suverena Republika Makedonija, kako i na nacionalniot identitet
na romskata nacionalnost i drugite nacionalnosti {to ìveat vo
nea. Taa se griì za unapreduvaweto i funkcioniraweto na
op{testvenite odnosi vo oblasta na obrazovanieto, vospituvaweto, ustavno-pravnata polo`ba, kulturata, izdava~kata dejnost,
informativnata dejnost i upotrebata na romskiot jazik. (Statut na
PCER, ~len 2).
^lenuvaweto vo PCER e dobrovolno. ^lenovite se redovni i po~esni. Vo nea moè da ~lenuva "sekoj pripadnik na
romskata pripadnost#, kako i "pripadnicite na drugite narodi i
narodnosti# koi }e go prifatat nejziniot Statut. (Isto, ~len 7). ^len
moè da postane sekoj gra|anin, ako popolni pristapnica ili se
vpi{i vo nea. Vo aktivnosta na ovaa organizacija se vklu~uva i
lice koe e ~len na "odredena politi~ka partija koja gai slobodarski duh i zaedni{tvo ili nekoj sojuz levo orientiran po svojata
programa#. Ovie ~lenovi, dokolku se ~lenovi na izvr{nite organi
na politi~kite partii i dràvni organi, ne moàt da zazemaat rakovodi funkcii vo PCER, posebno ne moàt da zazemat najvisoki
funkcii, kako {to se Pretsedatel ili ~len Pretsedatelstvoto. (Isto,
~len 9-10). ^lenuvaweto vo nea moè da bide i kolektivno. Takvata mo`nost im e ostavena na "organizaciite, zdruènijata i
sojuzite#, koi, kako {to se opredeluva vo Statutot, ja prifatat
Programata na PCER.
Prava i dol`nosti na ~lenovite se opredelni: slobodno i
i ramnopravno da u~estvuvaat vo rabotata na Partijata i na site
nejzini organi, da bidat birani vo site nejzini organi i tela; da
pokrenuvaat i iznesuvaat pra{awa za nejzinata rabota i da
predlagaat na~ini za nivno razre{uvawe; da bidat izvestuvani za
rabotata na nejzinite organi. Obvrski na ~lenovite: da se zalagaat za realizacija na statutarnite i programskite celi; redovno
da gi ispolnuvaat finansiskite i drugi obvrski, posebno ~lenarinata ~ija visina ja utvrduva Sovetot. ^lenstvoto prestanuva so
otpi{uvawe i prestanok na postoeweto na PCER. (Isto, ~len 11).
174
Organi na Partijata se: 1. Kongres, 2. Sovet, 3. Pretsedatel, 4. Pretsedatelstvo, 5. Izvr{no biro i 6. Nadzoren
odbor.
Kongresot e najvisok organ koj se odrùva na dve godini. Toj gi donesuva i izmenuva Statutot i Programata i bira
organi na Partijata. Toj go izbira Sovet.
Sovetot na PCER e najvisok organ me|u dva Kongresa.
Toj bira Pretsedatel i Pretsedatelstvo.
Pretsedatelstvoto e izvr{en organ na Sovet. Toa izbira
Izvr{no biro. Toa e organizator i predlaga~ na celokupnata
partiska aktivnost, Sovetot, Pretsedatelstvoto i komisiite.
Osnoven oblik na organizirawe na PCER e podru`nicata. Podru`nicite se organiziraat vo gradovite i naselenite mesta.
Tie od sopstvenite redovi biraat svoj pretsedatel i sekretar. Podru`nicite moàt da imaat i blagajnik.
Finansiraweto na PCER se obezbeduva od ~lenarinata
dobrovolni prilozi, podaroci i drugi izvori na sopstveni prihodi
(Isto, ~len 29).
Vo izminatiot period bea prisutni tendencii kon pojasno
definirawe na nejziniot identitet. Nejzin prv pretsedatel be{e
Faik Abdi.
Mladata demokratsko-progresivna stranka

na Makedonija (MDSM)
Na XIII Kongresot na Sojuzot na socijalisti~kata mladina
na Makedonija (SSMM) koi se istakuva deka politi~kiot interes
{to mladite go ostvaruvaa preku SSMM i natamu }e go ostvaruvaat vo del od ovaa organizacija koja bi se konstituirala vo nova
politi~ka stranka (ili pove}e takvi) i bi bila transgeneraciska, otvorena i samostojna politi~ka organizacija i bi dejstvuvala vo
kontinuitet so dosega{nite politi~ki stavovi i opredelbi.
(Dokumenti na 13-ti Kongres na SSMM; 1990; str.10-11).
Poa|aj}i od takvite opredelbi na 1 juli 1990 godina vo
Skopje e odràno Osnova~ko sobranie na Mladata
demokratsko-progresivna stranka. Nejzinite osnovnite celi i
zada~i se mirna transformacija vo sistem na parlamentarna
175
demokratija so institucionalna podelba na vlasta; slobodni, neposredni i tajni izbori, zona na direktni akcii na gr|anite;
ednodomno sobranie vrz principite na gra|anskiot status na
~ovekot, Pretsedatel na Republikata izbran neposredno od
gra|anite na Makedonija. Vo toj kontekst taa se opredeluva za
dràva koja }e gi {titi polo`bata, slobodata i ednakvosta na
gra|anite; }e gi ureduva uslovite za stopanisuvawe vrz principot
na konkurencija, slobodna inicijativa, individualno i kolektivno
pretpriema{tvo; }e vodi aktivna ekonomska i politika na socijalen i kulturen razvoj. Za nea griàta za klu~nite sektori na stopanstvoto se 'rbet na nacionalnata ekonomija. (Odluka za
osnovawe na Mladata demokratsko-progresivna stranka na
Makedonija;1990; to~ka 1; ).
Za MDSM gra|aninot e osnoven subjekt na demokratsko
i dràvno ureduvawe na Makedonija. Gra|anskiot status podrazbira kapacitet na prava i slobodi (ekonomski, politi~ki i socijalni)
normativno ednakvi za site. MDSM se zalaga za legitimna vlast
vo Republikata koja proizleguva od voljata na gra|aninot
izrazena na op{ti, slobodni, neposredni i tajni izbori.
Vo Odlukata za osnovawe posebno mesto nao|aat zalo`bite za slobodna prosperitetna i demoktratska Makedonija na
tradiciite, na Kru{evskiot manifest i odlukite na ASNOM, za Makedonija kako dràva na ramnopravni gra|ani vo koja makedonskiot narod go ostvari svojot istoriski streme` za sopstvena
dràvnost, a narodnostite, etni~kite grupi i pripadnicite na
drugite narodi koi ìvat vo nea gi ostvaruvaat site slobodi i prava
i na toj na~in, zaedno so makedonskiot narod, se griàt za
zaedni~kata tatkovina-Makedonija; za Makedonija koja }e ovozmoùva ramnopravnost na makedonskiot narod, albnskata i
turskata narodnost, etni~kite grupi i pripadnicite na drugite narodi koi ìveat vo Makedonija, so cel za~uvuvawe i prosperitet
na nacionalniot i kulturniot identitet na sekoja od niv poedine~no; za Ustav na Makedonija, neusloven od Ustavot na jugoslovenskata zaednica; za Jugoslavija kako zaednica na slobodna i
suvereni narodi i ramnopravni republiki koi vrz principite na
ramnopravnost i dogovor gi opredeluvaat uslovite na zaedni~koto ìveewe.
176
^lenuvaweto vo MDSM e slobodno. Sekoj koj ima politi~ka volja da ~lenuva vo nea, postar od 18 godini, gi prifa}a
Programskata deklaracija i Statutot i }e popolni pristapnica
postanuva nejzin ~len. ^lenstvoto ne e usloveno od nikakvi posebni kvalifikacii vrz osnova na pol, rasa, nacija, veroispovest,
obrazovanie, porane{en politi~ki anga`man i sl.
Istapuvaweto kako i za~lenuvaweto e dobrovolno i ne e
usloveno od ni{to. Vo MDSM nema kazni, isklu~uvawa ili bojkotirawe na oddelni ~lenovi, organizacii ili organi. Postoi
edinstveno ograduvawe od postapki ili akcii za koi mnozinstvoto
~lenovi ili povisokiot organ smetaat deka ne e vo soglanost so
principite, temelnite politi~ki dokumenti i partiskite interesi.
MDSM ne go isklu~uva ~lenuvaweto i dejstvuvaweto na
svoite ~lenovi vo drugi stranki i op{testveni organi, osven vo
slu~ai na rakovodni funkcii ili ~lenuvawe vo stranki so vidlivo
razli~iti pozicii od nejzinite. Za~lenuvaweto ovozmoùva
steknuvawe na prava i prifa}awe na odgovornost. (Statut na
MDSM, 1990, ~len 14).
Osnovni prava na ~lenovite se definirani kako: pravo
na u~estvo vo aktivnostite i vo donesuvaweto na partiskite odluki, vo pravo na izrazuvawe na svoite idei i motivacii vo nejzinite
organi, pravo da se bide informiran i da se u~estvuva vo
aktivnostite i inicijativite na oddelni organizacioni delovi na
MDSM; pravo da se bide izbran vo partiskite ograni kako i da
bide kandidat za strukturata na parlamentot i organite na vlasta.
Isto taka, tie imaat pravo na kritika na partiskite organi i nivnoto
politi~ko dejstvuvawe. Obvrskite na ~lenovite se opredeluvaat
kako: sprotivstavuvawe na sekoja forma na diskriminacija vrz
osnova na pol, rasa, nacija i poinakvo politi~ko mislewe, kako i
zalagawe protiv sekoj vid nasilstvo vrz ~ovekot ili prirodata.
^lenovite imaat obvrska za zgolemuvawe na potencijalot na
MDSM preku privlekuvawe na simpatizeri i novi ~lenovi vo nea i
zalagawe za nejzinio priznavawe i po~ituvawe vo sopstvenata
sredina i po{iroko. Posebna e obvrskata da se u~estvuva vo
inicijativite za finansirawe, dotirawe, pomo{ ili samofinansirawe
na Partijata. (Isto, ~len 5).
Osnoven organizacionen princip e teritorijalniot. Osnoven oblik na organizirawe e komunalna organizacija i nea
177
ja ~inat najmalku 10 ~lenovi. Najvisok organ na komunalnata

organizacija e komunalnoto sobranie. Nego go so~inuvaat site
~lenovi na tertorijata na komunata, a dokoku komunalnata
organizacija ja so~inuvaat pove}e od 100 ~lenovi Sobranieto
moè da donese odluka za formirawe na reonski klubovi i pri
toa da go utvrdi brojot, sostavot i na~inot na izbor na ~lenovite
na komunalnoto sobranie. Komunalnoto sobranie donesuva
pravila za organizirawe na komunalnata organizacija i drugi akti
vo soglasnost so Statutot i programskata deklaracija; donesuva
Programa za rabotata i drugi politi~ki dokumenti; izbira pretstavnici za Republi~koto sobranie na MDSM; donesuva finansiski plan, izbira nadleèn organ koj }e go nadgleduva nejzinoto finansisko i materijalno rabotewe. Najmalku edna{ godi{no
Komunalnoto sobranie razgleduva izve{taj za rabotata.
Najvisok organ na MDSM e Kongresot koj se svikuva
po potreba. Toj ja utvrduva strate{kata programa donesuva nov
ili go menuva postojniot Statut; rasprava po izve{taite za rabotata na Republi~koto sobranie i Izvr{niot odbor vo me|ukongresniot period i donesuva odluki i dokumenti soglasno potrebata.
Sobranieto e najvisok organ MDSM. Toa e sostaveno
od pretstavnici na gradskoto i komunalnoto sobranie. Brojot,
sostavot i na~inot na izbor na pretstavnicite na komunalnite
sobranija vo Republi~koto sobranie se regulira so posebna odluka. Negovite nadle`nosti se regulirani na sledniot na~in: donesuvawe na Pravila za organizirawe; odluka za svikuvawe Kongres; naso~uvawe i koordinirawe na raboteweto vo komunalnite
organizacii; utvrduvawe na statutarnosta vo posledna instanca;
usvojuvawe izve{taj za rabotata, finansiski plan i zavr{na smetka i drugi aktivnosti soglasno odlukite na organite.
Vo nadle`nost na Sobranieto e izbor na pretsedatel,
dvajca potpretsedateli i Izvr{en odbor. Izvr{niot odbor moè
od redot na negovite ~lenovi da izbere sekretarijat, sekretar i
blagajnik.
Izvr{niot odbor vrz osnova na op{tata politi~ka naso~enost i partiskite dokumenti, dejstvuva na izborno-politi~ki
plan. Toj donesuva izborni programi, usvojuva zaedni~ka postapka za kandidatskite listi i vospostavuva vrska so pretstavnicite od organite na vlasta. Vrz osnova na temelnite politi~ki do178
kumenti Izvr{niot odbor ja vodi politikata na me|usebni komkunikacii vo Partijata i so bliskite partii "vo Jugoslavija i
Republikata# i odlu~uva "za zdruùvawe i sorabotka so sli~ni ili
srodni organizacii, partii i stranki i za za~lenuvawe vo me|unarodni organizacii#.
Partijata izbira Konsultativen sovet od redot na ugledni
javni, kulturni, nau~ni i stopanski rabotnici od Makedonija,
drugite republiki i od stranstvo koi gi poddrùvaat nejzinite
temelni programski principi. Toj se sostanuva povremeno i po
inicijativa na Izvr{niot odbor i dava sugestii za partiskata politika.
MDSM se finansira od prilozi na ~lenovite, dràvni i
drugi dotacii, sponzorstvo, donatorstvo i od profitot ostvaren od
stopanska i druga dejnost soglasno zakonskite propisi.
Sobranieto izbira nadzorna komisija koja go kontrolira
materijalnoto i finansiskoto rabotewe na MDSM i za toa edna{
godi{no mu podnesuva izva{taj. (Isto, ~len 19).
Mladata demokratsko-progresivna starnka na 28 juni
1991 godina, na sednica na Sobranieto donese odluka da se
integrira so Sojuzot na reformskite sili na Makedonija.
Nejzin pretsedatl be{e Risto Ivanov.
Sojuzot na reformskite sili na Makedonija

(SRSM)
Sojuzot na reformskite sili na Makedonija e formiran na
5 oktomvri 1990 godina, a vo registerot na politi~kite partii e
voveden na 16 oktomvri 1990 godina. Prvobitnata inicijativa, so
formirawe na Inicijativen-koordinativen sovet na Sojuzot na
reformskite sili na Jugoslavija, e pokrenata na 31 juli 1990
godina.
SRSM e definiran kako del na edinstveniot Sojuz na reformski sili na Jugoslavija, kako politi~ka organizacija i op{tojugoslovensko dvièwe za reforma na gra|anite i nivnite zdruènija, op{testvenite i politi~kite organizacii, sobrani vrz programite za natamo{ni reformi na jugoslovenskoto op{testvo. Celite i
osnovnite nasoki na negovoto dejstvuvawe se "ekonomskite i
politi~kite reformi na jugoslovenskoto op{testvo, so pravcite na
179
izgradba na novo ekonomski efikasno, demokratsko i socijalno

pravedno, humano i otvoreno op{estvo kon svetot#. (Statut na
SRSM, 1990, ~len 1 i 2).
Sojuzot na reformskite sili ja gleda idninata na Makedonija "kako dràva na ramnopravni gra|ani vo koja makedonskiot
narod go izrazi svojot istoriski streme` za sopstvena dràvnost,
a narodnostite i etni~kite grupi, kako i pripadnicite na drugite
narodi {to ìveat vo nea gi uìvaat site slobodi i prava#. Toj se
zalaga za "dràvno ureduvawe vo koe sekoj gra|anin, sekoja
nacija i sekoja Republika }e moè potpolno politi~ki, ekonomski
i op{testveno da se samopotvrdat#. Kako nov politi~ki subjet se
zalaga za "nov, demokratski dogovor na site gra|ani i nivnite
suvereni dràvi vo postoe~kite granici, vtemelen vrz osnovnite
ekonomski i politi~ki reformi. (Programska deklaracija na
SRSM,1990).
Sojuzot na reformskite sili se opredeluva za "slobodni
lu|e vo slobodno op{tetsvo#, za "Jugoslavija i Makedonija vo
nejzinite ramki da izbori svoe mesto#, za ~ovekovi prava i slobodi kako sr` na Ustavot, za parlamentarna demokratija, za po~ituvawe na pravata na malcinstvata, pazarna ekonomija, za
nepre~eno dvièwe na stoki, idei, kapital, za pretpriemni{tvo i visokoproduktiven trud, za slobodni i ~esni izbori, za pove}epartski parlament, vladeewe na pravoto, podelbata na vlasta, depolitizirana vojska, policija, uprava i sudstvo, za verska i
nacionalna tolerancija i sli~no.
Vo ekonomskata sfera ovaa partija se zalaga za "stopanstvo i op{testvo vo koe sekoj poedinec kako sloboden
gra|anin }e gi izrazi svoite sposobnosti i da gi ostvaruva svoite
ekonomski i drugi interesi#, za {to }e se pottiknat "site vidovi na
sopstvenost i sekoja aktivnost {to vodi kon novi vloùvawa (investicii), istraùvawa i pronao|awa#. Vo taa smisla e i zalagaweto deka "ne e dobro sopstvenosta da bide vo racete na
mal broj poedinci#. Zatoa e potrebno da se obezbedi rabotnicite
da "stanat akcioneri-sopstvenici vo pretprijatijata vo koi rabotat i
vo ~ie sozdavawe u~estvuvale#. Za niv "slobodnoto pazarno
stopanstvo bara efikasna i evtina dràva, stru~na i sposobna
vrz Ustav i Zakon da obezbedi sloboda i sigurnost na pravniot i
ekonomskiot sistem, dràva {to ne se me{a vo samostojnosta
180
na pretprijatijata i nivnoto avtonomno odlu~uvawe#

(Programska deklaracija na SRSM).
Vo odnos na opstojuvaweto na toga{nata federacija Sojuzot se izjasnuva za toa deka "interes na narodite na Jugoslavija, kako i na me|unarodnata zaednica e taa da bide nezavisna, edinstvena dràva, aktiven faktor na me|unarodniot mir,
sorabotka i stabilnost#. (Isto).
Za~lenuvaweto vo ovaa organizacija e vrz dobrovolna
osnova i neophodno prifa}awe na negoviot Statutot i Programa.
^lenstvoto e individualno i kolektivno. ^len na Sojuzot moè
da stane sekoj koj slobodno, soglasno sopstvenoto ubeduvawe
mu pristapi i ja prifa}a negovata Programa i Statut. Za~lenuvaweto so prijava, po pravilo, se vo op{tinskiot odbor. Toj vo
isklu~itelni situacii moè da go poni{ti za~lenuvaweto.
Pravata na ~lenstvoto se definirani: da u~estvuva, da
dava predlozi i mislewa, slobodno da gi izrazuva kriti~kite
stavovi, da bide biran i da bira, da bide informiran za aktivnosta
na Sojuzot. Istapuvaweto kako i za~lenuvaweto vo Sojuzot e
dobrovolno. Dvojnoto ~lenstvo vo Sojuzot se zadrùva samo
dokolku programskite orpedelbi na nivnata organizacija ili dru{tvo se isti ili sosema bliski na programskite opredelbi na Sojuzot. (Statut na SRSM, 1990, ~len 13 i 15).
Osnoven princip na organizacija na Sojuzot e teritorijalniot. Vo mesnite zaednici se formiraat mesni organizacii.
Osnoven oblik na organizirawe e op{tinskata organizacija. Taa
bira pretsedatel i 3 potpretsedateli i sekretarijat.
Kolektivni ~lenovi na Sojuzot moàt da postanat zdruènija na gra|ani, op{testveni i politi~ki organizacii koi gi prifa}aat programskite celi na Sojuzot i se dol`ni vo svoeto ime da ja
dodadat kratenkata SRSM. Pretstavnicite na kolektivnite
~lenovi se kooptiraat vo organite na Sojuzot kako polnopravni
~lenovi. ^lenstvoto na ovie organizacii prestanuva so istapuvawe ili isklu~uvawe. Takva odluka donesuva Republi~kiot
odbor na na~in i postapka utvrdeni so aktite za organizirawe.
(Isto, ~len 19).
Finansiraweto na SRSM e od dobrovolni prilozi na ~lenovite, od podaroci i od ~lenarina. No toj moè da koristi i sred181
stva dobieni po pat na sponzorstvo, dotacii i od profit ostvaren

od stopanska i druga dejnost. (Isto, ~len 23).
Sobranieto na SRSM od 29 juni 1991 godina donese
odluka da se obedini so Mladata demokratsko-progresivna
stranka na Makedonija.
Pretsedatel na SRSM be{e Stojan Andov.
Reformski sili na Makedonija -Liberalna

partija (RS- LP)
Vrz osnova na odluka na Mladata demokratsko-progresivna stranka od 28 juni 1991 godina i odlukata na Sojuzot na
reformskite sili na Makedonija, za zdruùvawe, na 29 juni 1991
godina se formira Reformskite sili na Makedonija - Liberalna
partija.
Opredelbata za formiraweto na novata politi~ka organizacija, vsu{nost, e "poradi sozdavawe na edna silna politi~ka
partija, koja vrz osnova na sli~nite programi#, vo toga{nite uslovi trebalo "da obezbedi pobrza realizacija na zacrtanite
zada~i#. (Odluka za obedinuvawe, 1991).
Taa se definira kako otvorena partija na gra|anite na
Makedonija, politi~ki opredeleni za reformsko te`neewe i dejstvuvawe da gi {iri politi~kite i ekonomskite slobodi i niz demokratski promeni - makedonskiot ekonomski i kulturen potencijal pozitivno da se preobrazi i modrnizira, vklu~uvaj}i se na toj na~in
ramnopravno so zaednicata na jugoslovenskite narodi i nivnite
republiki vo evropskite i me|unarodnite integraciski tekovi.
(Statut na RSM-LP, 1991).
Programskite celi i osnovnite principi na dejstvuvaweto
na RSM-LP se utvrduvaat vo programa, a podrazbiraat "osobeno zalagawe za ekonomski efikasno i materijalno razvieno
op{testvo, za demokratska i pravna dràva {to gi {titi i unapreduva slobodata i ~ovekovite prava na gra|aninot, negovoto dostoinstvo i human identitet. Tie podrazbiraat, isto taka, istrajuvawe na slobodata, suverenosta i integritetot na makedonskata
republika i na pravoto i dostoinstvoto da se bide Makedonec vo
siot makedonski i etni~ki i kulturen prostor#.
182

- a "

, - -
". "
, ,
". "
, ,
,
, ,
, - ". ",
, , , ",
.
, " - ,
,

, ". ( -, 1991).
Oranizaciskiot identitet Reformskite sili - liberalna partija
go gradat na tradicijata na dvete politi~ki partii od koi i,
vsu{nost, nastana. Imeno ~lenuvaweto vo RSM-LP e li~no
pravo na gra|anite koi se opredeluvaat dobrovolno da i pristapat
gi prifa}aat programskite celi i statutarnite normi. ^len moè da
stane sekoj polnoleten gra|anin bez razlika na svojata nacionalna, etni~ka pripadnost, pol, veroispovest, zanimawe.
Principi na organiziranost. Osnova na organizirawe e
~lenot. Za~lenuvaweto e dobrovolno, so pismena prijava ili pristapnica. So toa se steknuva so site prava i obvrski koi pro183
izleguvaat od programskite i statutarnite akti.

^lenstvoto se organizira teritorijalno, strukovo-intereseno i parlamentarno-sobraniski. Teritorijalnata osnova
vklu~uva mesni organizacii vo mesnite zaednici ili naselbi,
op{tinski i po potreba me|uop{tiski organizacii kako i republi~ka
organizacija. Organizaciite na site nivoa izbiraat svoi sobranijaodbori kako vode~ki organi. Strukovo-interesnata osnova
vklu~uva i sekcii i forumi na Partijata za razli~ni oblasti od javniot ìvot, za razli~ni profesii i zanimawa ili za posebni iteresi na
~lenstvoto.
Sekciite biraat svoi reakovodstva koi se pretstaveni vo
odborite na soodvetnite organizacii na teritorijalna osnova.
Odbornicite vo op{tinskite sobranija od redovite na
RSM-LP kako i pratenicite na republi~kiot parlament se organiziraat vo odborni~ko-prateni~ki grupi.
Dokolku nekoe zdruènie, politi~ka ili op{testvena organizacija kolektivno pristapi na Partijata, negovite ~lenovi
stanuvaat polnopravni ~lenovi vo soodvetnite mesni, op{tinski i
drugi organizacii. Odluka za toa donesuva odborot na partijata
na soodvetno nivo.
Izjavata za za~lenuvawe ili pristapnicata ~lenot ja dostavuva ,po pravilo, do op{tinskiot odbor koj vodi evidencija za
~lenstvoto. Op{tinskiot odbor e dolèn da dostavuva evidencija
na ~lenstvoto do Republi~kiot odbor. Op{tinskiot odbor moè da
go oslobodi ~lenot od ~lenstvo dokolku toj so svoeto
odnesuvawe go naru{uva ugledot i u~estvuva vo aktivnosti koi
se sprotivni na Statutot i Programata na Partijata. ^lenot ima
pravo na àlba na osloboduvaweto od ~lenstvoto do Republi~kiot odbor. Sekoj ~len ima pravo da u~estvuva vo nejzinata
rabota, dava predlozi i mislewa, slobodno da gi izrazuva kriti~kite stavovi sprema bilo koj ~len, da bira i da bide biran i da
bide informiran za partiskite aktivnosti. ^lenot ima pravo da
prima solidarna pomo{ na povreda na negovite prava poradi
~lenstvo vo RSM-LP. Obvrskite na ~lenot se odredeni na sledniot na~in: vo politi~kiot i op{testveniot ìvot da raboti na ostvaruvawe na Programata, Statutot i odlukite i stavovite na
organite na Partijata. Negova zada~a e da go ~uva ugledot i
184
identitetot na Partijata vo javnosta i da dava prilozi spored

svoite mo`nosti. (Isto, ~len 10).
Organi na RSM-LP se: 1. Mesen odbor, 2.Op{tinski odbor, 3. Sobranie, 4. Republi~ki odbor, 5. Pretsedatel na Partijata, 6. Prateni~ka (odborni~ka) grupa, 7. Nadzoren odbor.
Vo mesnata zaednica se formira mesen odbor.Toj od
svoite redovi bira pretsedatel i sekretar. Toj go organizira i naso~uva ~lenstvoto.
Vo op{tinata mesnite odbori izbiraat svoi pretstavnici za
Sobranieto na op{tinskata partiska organizacija. Redovnite
sobranija na op{tinskite sojuzi se odrùvaat edna{ godi{no. Po
potreba moàt da se organiziraat me|umesni ili me|uop{tinski
odbori.
Sobranieto na op{tinskata organizacija gi razgleduva
osnovnite politi~ki pra{awa, dokumenti i dejnost na Partijata i izbira op{tinski odbor. Op{tinskiot odbor bira pretsedatel, potpretsedatel, sekretar i sekretarijat. Vo slu~aj op{tinskiot odbor
vo svojata dejnost da ne se pridrùva do Programata ili Statutot
ili poradi neaktivnost moè da se raspu{ti od strana na
Republi~kiot odbor. Ovoj organ donesuva Pravila za
organizirawe na op{tinskata organizacija, planovi i nasoki za
rabotata; ostvaruva neposredna politi~ka dejnost vo op{tinata, a
preku odbornicite i vo Sobranieto na op{tinata; izbira organi i
tela; izbira nadleèn organ za nadgleduvawe na finansiskoto
rabotewe; edna{ godi{no go razgleduva izve{tajot za rabotata.
Sobranieto e najvisok organ na RSM-LP. Nego go
so~inuvaat delegati {to gi izbira sobranieto, odnosno Odborot
na op{tinskata organizacija, delegati od Sobranieto na gradskata zaednica kako i delegati od sekciite od razli~iti oblasti na
javniot ìvot, profesii itn. ^lenovite na Republi~kiot odbor i pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija se polnopravni
~lenovi na Sobranieto. Sobranieto donesuva Programa, Statut i
odluki od konstitutiven karakter; usvojuva politi~ki izve{tai,
platformi i izborno-kandidatski listi, odlu~uva za imeto na
Partijata, izbira Republi~ki odbor, izbira nadzoren odbor,
programski sovet i drugi aktivnosti.
Sobranieto izbira i Programski sovet kako stru~no sovetodavno telo na Republi~kiot odbor.
185
Pretsedatelot na RSM-LP se izbira za period od 4 godini. Toj ja pretstavuva, zastapuva i dejstvuva na op{to unapreduvawe i promovirawe na nejzinite programsko-politi~ki celi vo
javnosta i rakovodi so rabotata na Republi~kiot odbor.
Sobranieto na RSM-LP izbira Republi~ki odbor. Vo
nego se pretsedatelite na op{tinskite i gradskiot odbor. Pratenicite vo Makednskiot parlament se po funkcija ~lenovi na ova
telo.
Odlukite od svojata nadle`nost, kako i izborot na organite Sobranieto go vr{i po prethodna rasprava i so konsultacija
na organizacijata, po pravilo, javno i so mnozinstvo glasovi na
prisutnite ~lenovi. Republi~kiot odbor od svoite redovi bira
potpretsedatel i sekretar i Izvr{en odbor.
Finansirawe. Partijata se finansira od dobrovolni prilozi
na ~lenovite, od podaroci i ~lenarina. Taa moè da se finansira
od dràvata i drugi izvori kako {to se -sponzorstvo, donatorstvo i
od profit ostvaren od stopanska i druga dejnost ostvaren
soglasno zakonskite propisi. Taa ne se finansira od izvori od
stranstvo.
Pretsedatel na RSM-LP be{e Stojan Andov.
Liberalna partija (LP)

Liberalnata partija e prodolènie na Reformskite sili na
Makedonija - Liberalna partija. Imeno, na sednica na Sobranieto na ovaa organizacija odràna na 3 juli 1993 godina, se
formira Liberalnata partija.
,
,
24 1995 , "
, , , ",
" ".
( , 1995). "
186

, , ,
, ,
,
,
." ( ,1995).
,
"

".
"

,
".

, " , , ,
".

.
.

"

, ,
, - .
" ", "

. .
, ,
".

,
" ,
- ,
187
-
".

,
" ,
, ,
" ,
" " ",
, "

, ,

".
"
", " ",
" " " ".
( , 1995).

.
" "

. ( ,1995, 8).
.
, -
.
,
.

. -

,
188
.
.
,
,
- . (,
10).
,
.
.

, ) "
, )
, )
, )
, ) . (, 12).

. ,

.

, , ,

,
,
, .
;

. , ,
.
(, 13).

189
. ,
,
.
,
.
.
,

, . , ,
,
, .
, ,
. (, 16).

,
,
,

.
.
, , ,
, .
) , )
, ) , ) )
.

.
,
- (
, , ...).

,
,
.
190
,
.
.

,
,
,
- ,
, ,
, . (, 23).
.

.
- ,
,
, .

,
,

, .

,
,
, -
,
,
,
.

,
.
,
191

,
.
:
) )

..

. ,

.

.
,
, ,
,
,
,
.

.
,
,
, .
)
, )
, ) ; ) ,
)

.

,
192

.
)
, )

, )
)
.

,
.

.

19- 1997 ,
,
- .

1999 ,
2000 , 15
2000 ,
.

", .

, ", ,
"
, ",
",
, ".
,
".
193

". ",
()

, .
,
,

.

,
.
,
,
, ,
.
, ,
,
, .

.
,
,
,
.
, , ,
, , ,
194
.
-
, ,
, , ",
,
,
,
,

".
, , ",

,
,
.
,
.

.

()

6 1990 , .
,
, ". ,
, ,
, ,
,
.
, ,
, ,
,
.
,
,
195
, ,
". (
, 1990).

",
, ,

", ,

. , .
, ".
,
",
",
" ." , ,
,
;
,

".
(
), , o ,

".

,
",

",

196
".

".

". (
,1990).

,

,

,

- .
.

.

",
, ,
,

". ( ,1990).
Demokratsko-hristijanskata partija (DHPM) e definirana
kako "dobrovolna politi~ka organizacija, odnosno legitimna politi~ka partija na Makedonija#. Nejzini osnovni na~ela se moral,
pravda, sloboda i blagosostojba. Vo nea, moè da se za~leni
sekoj gra|anin so potpi{uvawe na pristapnica, kako izraz na
prifa}aweto na programskata deklaracija i Statutot. ^lenuvaweto
vo ovaa politi~ka partijata gi nosi slednite prava i obvrski: da
u~estvuva vo nejzinata rabota i aktivnost; da raboti na
ostvaruvawe na partiskite celi i zada~i, da bide informiran za
nejzinata rabota i dejnost, da pokrenuva inicijativi, da bira i bide
biran, da gi ispolnuva obvrskite sprema Partijata, da go po197
~ituva Statutot i Deklaracijata i da gi izvr{uva odlukite na

organite. ( Statut na DPHM, 1990, ~len 13).
^lenstvoto vo DPHM moè da prestane dokolku: a) slobodno ja napu{ti i za toa dostavi pismeno izvestuvawe; b) vo
slu~aj na smrt; v) ne pla}awe ~lenarina podlgo od {est meseci i
g) vo slu~aj na nejzin prestanok. Prestanokot na ~lenstvoto se
vpi{uva vo nejziniot registar.
Vo vnatrepartiskite odnosi prisutno e i isklu~uvaweto.
Imeno, so odluka na Upravniot odbor, ~lenot moè da bide isklu~en. Ako e nezadovolen od odlukata ima pravo na àlba do
Sudot na ~esta, a vtorostepenata nadle`nost mu e doverena na
Centralniot upravno-izvr{en odbor. (Isto ~len 15 i 16).
Organizacijata se temeli na teritorijalniot princip. Oblik
na organizacija e podru`nicata vo op{tinata i sekciite vo
selata, naselenite mesta i mesnite zaednici.
Organi na Partijata se definirani: 1. Pretsedatel; 2.
Centralen upravno-izvr{en organ, 3. Sud na ~esta; 4. Sekretarijat; 5. Informativno biro; 6.Slu`ba za koordinacija i sorabotka i 6.Slu`ba za ONO i OSZ (Isto, ~len 17)
Najvisok organ na DPHM e Centralniot upravno-izvr{en odbor. Toj raboti na redovni i vonredni sednici. Izbira i razre{uva pretsedatel, generalen sekretar, blagajnik i rakovoditelite
na drugite partiski organi. Go izbira i razre{uva Sudot na ~esta i
Upravno-nadzorniot i stru~no-izvr{eniot odbor koi se vo negov
sostav. Donesuva i vr{i izmeni i dopolnenija na Statutot. Gi
osnova, organizira i ukinuva partiskite okruzi i ogranoci. Go vr{i
izborot i utvrduvaweto na kandidatite za pratenici i kandidati za
funkcii na vlasta vo dràvata, kako i odlu~uva za za~lenuvawe
vo me|unarodnite organizacii i sli~no (~len 19).
Posebno vnimanie zasluùva potrebnoto mnozinstvo za
odlu~uvawe vo ovoj organ. Imeno, ovoj organ donesuva odluki
so prosto ili dvotretinsko mnozinstvo, soglasno delovnikot za rabota. Me|utoa, ako nema dovolno kvorum, toga{ pretsedatelot
ja odloùva sednicata za eden ~as, a po istekot na ~as, moè
da donesuva polnova`ni odluki so najmalku edna tretina od
vkupniot broj ~lenovi na Centralniot upravno-izvr{en odbor.
Pretsedatelot ja zastapuva i pretstavuva DPHM. Toj se
bira od sostavot od Centralniot upravno-izvr{en odbor. Negoviot
198
delokrugot e utvrden kako pravo da gi svikuva i rakovodi sednicite, da ja organizira i koordinira rabotata na partiskite organi i
tela i me|u okruzite, ogranocite i sekciite. Toj se griì za
realizacija na Statutot i Deklaracijata i za afirmacija na DPHM
vo i nadvor od Republikata. Negoviot mandat trae ~etiri godini,
so pravo na povtoren izbor i po vtor pat ili po potreba i pove}e
pati. (Isto, ~len 20).
Sudot na ~esta e sostaven od Pretsedatelot i generalniot sekretar na DPHM, kako i pretsedatelite na okruzite. Toj raboti po akt utvrden na sednica na Upravno-nadzorniot odbor.
Rasprava po àlbi od ~lenovite i predlaga raspu{tawe na ogranoci i sekcii.
Sekretarijatot e sostaven od sekretarite na okruzite i
ogranocite. So nego rakovodi Generalniot sekretar. Obvrskite
na Generalniot sekretar ja zastapuva DPHM po imotnite, finansiskite
i drugi pra{awa, gi podgotvuva sednicite na Centralniot upravno-izvr{en
odbor, obezbeduva stru~na pomo{ na ~lenovite na organite i drugi zada~i.
Informativnoto biro e operativno telo koe pribira podatoci vo interes na DPHM, ja vodi politi~ko-marketin{kata aktivnost, dogovara aktivnosti so pravni i fizi~ki lica. So nego rakovodi {ef,koj po funkcija e ~len na Upravno-nadzorniot odbor.
(Isto, ~len 23).
Slu`bata za koordinacija i sorabotka gi vr{i aktivnosti
za omasovuvawe na DPHM, organizirawe i osnovawe na okruzi, ogranoci i sekcii. So nea rakovodi Glaven koordinator koj
po funkcija e ~len na Upravno-nadzorniot odbor.
Slu`bata za ONO i OSZ gi obezbeduva pravata i slobodite na ~lenovite na DPHM, gi utvrduva pravata i dol`nostite na
svoite ~lenovi vo funkcija na odbranata na sopstvenata zemja,
soglasno Ustavot i zakonite na RM. Ovoj organ ostvaruva kontakti so nadle`nite organi vo ostvaruvaweto na svoite zada~i, gi
{titi pravata i ugledot na DPHM i sprere~uva neprijatelski aktivnosti i drugi {tetni vlijanija vrz nejzinata rabota. Negova
nadle`nost e i razvivaweto na moralot vrz osnovite i principite
na DHPM. So ovaa slu`ba rakovodi {ef koj po funkcijata e ~len
na Upravno-nadzorniot odbor.
Centralniot izvr{no-upraven odbor e sostaven od Upravno-nadzoren i Stru~no-izvr{en odbor. Upravno-izvr{niot od199
bor go so~inuvaat pretsedatelite na okruizite i ogranocite.

Stru~no-izvr{niot odbor go so~inuvaat {efovite na stru~nite
komisii koj se vo negov sostav. So ovie dva organi rakovodat
izvr{ni sekretari koi se po funkcija i potpretsedateli na DHPM.
(Isto, ~len 27).
Okruzite, ogranocite i sekciite se osnovaat i rabotat soglasno partiskiot statut i deklaracija. Niv gi rakovodi Upravno-izvr{niot
odbor, gi zastapuva pretsedatelot. Tie biraat sekretar i blagajnik.
DPHM se finansira od dobrovolni prilozi, od podaroci i
zave{tanija, od buxetskite sredstva, sponzori, pravni i fizi~ki
lica, od ~lenarina, od vr{ewe stopanska dejnost. (Isto ~len 30). .............
Pretsedatel na DHPM be{e Vasil Ristevski.
Rabotni~ko-zemjodelska partija (RZPM)

Na 15 septemvri 1990 godina e odràno osnova~koto
sobranie na Rabotni~ko-zemjodelskata Partija (RZPM). Taa e
registrirana na 16 oktomvri 1990.
Osnovnite celi i zada~i na RZPM se definirani kako: a)
razvitok na agrarot, b) ekonomsko-socijalna pravda, v) ~ovekovi slobodi i prava, g) za Makedonija kako suverena dràva vo
ramkite na novata demokratska i paritetna jugoslovenska federacija, d) za nezavisno i efikasno sudstvo, |) za vklu~uvawe vo
evropskata i svetskata podelba na trudot i na drugite vidovi integracii. (Odluka za formirawe na Rabotni~ko-zemjodelskata
partija na Makedonija).
RZPM e definirana kako samostojna politi~ka organizacija. Taa }e se zalaga za razvoj na agrarot, proizvodstvo na
zdrava i prirodna hrana, kako i podobruvawe na socijalniot status na ovie proizvoditeli; za celosna odgovornost na site subjekti za ekologijata vo zemjata i individualna odgovornost za naru{uvaweto na ekolo{kata ramnoteà. RZPM se opredeluva da
200
sorabotuva so site organizacii i dvièwa koi gi po~ituvaat

~ovekovite prava, politi~kiot i sopstveni~ki pluralizam i se
ekolo{ki odgovorni. Zato, }e ostvaruva aktivnost samo vo demokratsko-pluralisti~ka i pravna dràva koja gi po~ituva i gi
brani ~ovekovite prava, pravata na nacionalnite malcinstva,
pravo na razli~nost i sloboda na politi~ko i javno dejstvuvawe i
zdruùvawe na site gra|ani. Nejzina zalo`ba e vrednuvaweto na
trudot na rabotnikot vo materijalnoto proizvodstvo i uslu`nite
dejnosti, kako i ostvaruvaweto na negovite egzistencijalni prava
vo slu~aj na otpu{tawe od rabota. (Statut na RZPM, 1990).
^len na RZPM moè da postane sekoj polnoleten gra|anin koj gi prifa}a nejzinite programskite celi. ^lenuvaweto e dobrovolno. Za da obezbedat funkcionirawe na partiskite organi,
~lenovite pla}aat ~lenarina.
Prestanokot na ~lenstvoto e so smrt, izjava deka se otkaùva od ~lenstvoto i so izrekuvawe disiplinski merki. Za onie
koi nema da gi po~ituvaat odlukite na Upravniot odbor, Pretsedatelstvoto, Statutot i Programata, kako i onie koi }e go naru{uvaat nejziniot ugled im se izrekuvaat disiplinski merki: opomena pred isklu~uvawe i prestanok na ~lenstvoto vo
Partijata (isklu~uvawe). (Isto, ~len 18).
Partijata se organizira na teritorijalen princip. Organi
na RZPM: 1. Sobranie, 2. Upraven odbor i 3. Pretsedatelstvo. Sekoi ~etiri godini se odrùva Izborno sobranie, a sekoja
godina redovno zasedanie.
Finansiraweto na RZPM se ostvaruva od ~lenarina, dobrovolni prilozi i vr{ewe na stopanska dejnost.
Pretsedatel na RZPM be{e Boris Stoj~evski.
Vnater{na makedonska revolucionerna

organizacija - Demokratska partija (VMRO-DP)
(-) e osnovana
e na 26 januari 1991 godina, a registrirana na 4 fevruari 1991
godina. Taa se definira kako " ,
,
201
,
". "

,
e
". "
, ".
"
,
". ( -, 1991). "

,

". VMRO-Demokratska partija vo svoite celi
se opredeluva za "vra}awe na gordosta i dostoinstvoto na
makedonskiot narod, makedonskiot ~ovek i makedonskata
dràva# (Statut na VMRO-DP, 1991, ~len 6).
-

.

.

,
.

, .
"
",
,
"
".
202
"
, ,
,
,
" "
,
".
, - "
", . "

".
"

, ,
". , , "

".
, "
3 .

,
". "
",
" ", "

".
"

", "

",
"
" "
203
". "
,
,

"; "
(, ,
)" "

",

.
( -).
- : )
) .
"
18
. "
".
(, 10).
,
. (,
13). - : )
, ) ) .
"
" . (,
14).
, " ,
,

,
,
.
,
. (, 16).

.
204
.
.
. , .

.

.
.
. , ,

.

: , .
" ",
- .
.
, ,
.
.
.
.

, ,
.
,
- .

, .
(, 28-35).
-
, ,
,
.
- .
205
Demokratska partija na Makedonija (DPM)

Demokratskata partija na Makedonija (DPM) e formirana na 2 mart 1992 godina vo Tetovo. Taa se definira kako "politi~ka partija koja go obedinuva ~lenstvoto poradi ostvaruvawe
na politi~ki interesi i celi sodràni vo partiskata programa, a
pred s, za ostvaruvawe na demokratsko op{testvo zasnovano
na ekonomska i politi~ka sloboda, demokratija nacionalna ramnopravnost, socijalna sigurnost i solidarnost kako preduslov za
zabrzan ekonomski i demokratski op{testven razvitok#. (Statut
na DPM, 1992, ~len1).
Vo ovaa politi~ka partija moè da se za~leni sekoj "polnoleten gra|anin na R. Makedonija# koj potpi{al "pristapna
izjava#. ^lenstvoto mu prestanuva vrz osnova na: a) istapuvawe
i b) so isklu~uvawe. ^lenot moè da bide isklu~en dokolku "deluva sprotivno na programskite opredelbi i na~ela, odnosno so
svoeto povedenie nanesuva {teta na ugledot na Partijata#. (Isto, ~len 4).
Organizacionata struktura na demokratskata partija na
Makedonija ja so~inuvaat mesnite, op{tinskite, gradskata i republi~kata organizacija. Mesnta orgnizacija koja se narekuva
ogranok, na sostanok so site ~lenovi, izbira mesen odbor. Toj
se organizira vo mesnite zaednici kade ima najmalku 30
~lenovi. Mesniot odbor gi svikuva sostanocite na ~lenstvoto,
rakuva so blagajnata, se griì za pro{iruvawe na ~lenstvoto i vr{i
drugi partiski raboti (isto, ~len 12). Mesnite, op{tinskite i gradskiot odbor, od sopstvenite redovi, izbiraat pretsedatel, eden ili
pove}e potpretsedateli, sekretar i blagajnik. Vo organizacii pod
utvrdeniot minimum se imenuvaat poverenici. Nego go imenuva
izvr{niot odbor ili najbliskiot op{tinski odbor.(Isto, ~len 16). Vo op{tinskite
centri se formira op{tinski odbor, dodeka vo "Skopje kako grad so pove}e
op{tini# se formira gradski odbor. (Isto, ~len, 13 i 14).
Organi na DPM, se: a) Sobranie, b) Pretsedatel, v) Glaven odbor, g) Nadzoren odbor i g) Stru~en sovet.
206
Sobranieto e najvisok organ na DPM. Vo negova nadle`nost e donesuvaweto na Statutot i Programata. Toa
polnova`no odlu~uva so mnozinstvo od ~lenovite, a odlukite se
doneseni dokolku za niv glasa mnozinstvo od prisutnite.
Sobranieto, na sednica, gi izbira i otpovikuva Pretsedatelot i
Glavniot odbor.
Glavniot odbor e najvisok organ na DPM pome|u dve
zasedanija na Sobranieto. Toj gi izvr{uva zaklu~ocite na sobranieto, rasprava za principielni pra{awa na partiskata politika,
odlu~uva za u~estvo na izborite, gi razgleduva listite i gi
utvrduva kandidatite za nositeli na javni funkcii, formira rabotni
tela i vr{i drugi nadle`nosti imanentni za najvisok organ na
partija. Ovoj organ go so~inuvaat od 15-20 ~lenovi izbrani na
Sobranieto, kako i pretsedatelite na op{tinskite ogranoci i
ogranokot na grad Skopje. Toj odlu~uva ako na negovata
sedica prisustvuvaat mnozinstvo od ~lenovite, a odlukite se doneseni dokolku za niv se opredeli mnozinstvoto od prisutnite.
Izvr{no-politi~kata funkcija vo partijata e doverena na
Izvr{niot odbor. Nego go so~inuvaat pretsedatel, potpretsedatel, sekretar i ~etiri ~lena od sostavot na Glavniot odbor. Ovoj
organ u~estvuva vo sozdavaweto na politikata na partijata,
predlaga donesuvawe na odluki na Glavniot odbor i gi izvr{uva
negovite odluki. (Isto, ~len 7).
Pretsedatelot na DPM ja pretstavuva i zastapuva Partijata i za svojata rabota mu podnesuva izve{taj na Glavniot odbor, a godi{no i na Sobranieto. Vo Statutot na DPM e ovozmoèno Sobranieto, so mnozinstvo glasovi, da donese odluka za
imenuvawe na privremen pretsedatel. (Isto, ~len 5).
Partijata ima i sekretar. Toj se imenuva so odluka na Izvr{niot odbor. Vo negova nadle`nost se organizacionite, administrativnite, smetkovodstvenite i drugi tekovni raboti (Isto,
~len 11).
Stru~niot sovet go so~inuvaat eksperti za oddelni pra{awa i toj, na predlog na Izvr{niot odbor, razgleduva pra{awa od
interes na organizacijata i za svoite gledi{ta go informira
Glavniot odbor. Stru~niot sovet go rakovodi pretsedatelot na
Izv{niot odbor. Toj so posebno ovlastuvawe moè da go zastapuva Glavniot odbor.
207
Vo vrska so na~inot na komunicirawe so javnosta, ova

politi~ka partija se opredeluva toa da go ~ini so pomo{ na soop{tenija i informacii vo masmediumite i so izdavawe na
sopstveno glasilo. Dosega se pojavi "Demokrat# kako podlistok
na vesnikot "Nova Makedonija#.
Finansiraweto na DPM se obezbeduva preku
~lenarina, prilozi i od stopanska dejnost.
Demokratskata partija na Makedonija moè da prestane
ako: a) za toa odlu~at ~lenovite, b) se namali brojot na ~lenovite pod zakonskiot minimum. Za prestanokot na organizacijata e
potrebno 2/3 mnozinstvo od ~lenovite.
Pretsedatel na Demokratskata partija na Makedonija e
Tomislav Stojanovski Bombaj.

- ,
(-), 11 j 1992 . o

o - . 1995

- (-).

"
k,

". ( , 1990 , .1).

" ,

".
,
" ,
".
208
"

,
, , , ,
".
,

.
- ,
" ", " ,
",
, .
( , 1990).

,
, , ,
.
,

, "
".
" ,
(,
)", "
",
"

".
" LVI-

".
"
"
, "
209
".
"
".

"
-
" "
,
". "
,
,
".
" ",
, ,
.
, "

, (
, ,
.),

". ( , 1990).
. , "
" "
" "
", ,
"
", ",
" ".
, " , ,
" "
". ( ,1990).
210
,

,
,

.

,

, .

" - "
"
".
. , ,
, " ".
" "
,
"
, ". ( ).
- ,
,
. ( - , 1992,
10). ,

, ,
, ,
.
, .

.
,

. ,
100.000.
211
.
. ( 16-20
).

. , ,
.

.
-
,
.

.
Pretsedatel na PDA-vp e Kenan Mazlami.

()

1991 .

(), 1972
".
,
.
,
, ".
", ",
" ( ,1991).
212

,
".

, ,
" ( ,
1995).

, ,
,

",
".

)
, )
, )
,

, ) , )

, )

,
.
.
".

,
,
213
.

, ,
,

,
,

( ,1991).

,
,
.
,
,

. ( ,1991, 2).
. a
,
,
.
.

,
.
,
.
, .
, ,
.

, .

.
214
,
.

.

,
,
.
, ,

, ,
. (, 9).

,
,
.
,

. (,
10). ,

,
,
, ,
- ,
. ,
.

-
-
.
,
,
.
215
,
.

,
.
. ..
,
.
,
.

.
,
.

,
.

. ( 15).

. ,
.
,

.
,
,
,
,
- ,
.

.
,
, .
, .
(, 19).
216
. , ,
, .
.

, :
, ,
, ,
, , ,
.

.
.

-
.
.

.
.

. .
.
, , .

, ,
.

, .

, ,
, e
, .

- .
217
Demokratska partija na Srbite vo

Makedonija (DPSM)
Demokratskata partija na Srbite vo Makedonija e osnovana na 14 dekemvri 1991 godina. Vo registerot na politi~kite
partii na Makedonija e zavedena na 20 fevruari 1992 godina.
Demokratskata partija na Srbite vo Makedonija se formira so cel da gi afirmira ~ovekovite slobodi i prava, a osobeno
za nivna "revalorizacija po demokratski pat vo duhot na Ha{kata
deklaracija i Pariskata povelba, Zakonot i Ustavot na Republika
Makedonija#. Posebno e akcentirana zalo`bata za "afirmacija
na srpskiot narod i negoviot nepre~en materijalen, kulturen,
nau~en i sekoj drug progresiven razvoj, so polno po~ituvawe
na kulturnite, tradicionalnite i drugi progresivni vrednosti na site
drugi narodi i nacionalnosti na podra~jeto na Republika
Makedonija#. (Statut na DPSM,1992, ~len 8).
Vo duhot na sovremenite politi~ki grupacii i Demokratskata partija na Srbite vo Makedonija se opredeluva za "dosledno sproveduvawe na principot na pazarnoto stopanstvo#, a
osobeno "za ukinuvawe na sopstvenosta bez titular, kako i na
site oblici na nedvi`nost, privilegii i dispariteti vo prometot#. Vo
toj kontekst e postojanata "grià za zadovoluvawe i ponatamo{no unapreduvawe na socijalnite prava i slobodi na gra|anite#, za "principielna sorabotka so site, za reafirmacija na
slogata i zaedni{tvoto na site gra|ani na Republika Makedonija#, kako i za celosnoto "po~ituvawe na demokratskite civilizirani pravila vo politi~kite izbori i drugi aktivnosti na Partijata#.
Taa e "protiv sekoj obid za verski, nacionalni i rasni diskriminacii omraza me|u lu|eto i protiv ekstremizam vo sopstvenite redovi#. (Isto, ~len 8).
^len na Demokratskata partija na Srbite vo Makedonija
moè da bide "sekoj polnoleten gra|anin na SFRJ koj ja prifa}a
Programata#, i ako "potpi{e pristapnica i }e bide primen#. (Isto,
~len 9). Pravata na ~lenot se naveduvaat kako mo`nost da "bira, da bide biran, da e informiran, da dava predlozi, da bide za{titen i da dobie pomo{ od Partijata#. (Isto, ~len 10). Vo odnos
na dol`nostite se spomenuvaat obvrskite "da ja pomaga i da go
218
~uva nejziniot ugled, da pla}a ~lenarina, "da se zalaga za uspeh na izborite, da gi objasnuva i prakticira programata i programskite na~ela# (Isto, ~len 11).
Za nesproveduvaweto na politi~kata programa ~lenot
moè da snosi odgovornost. Imeno, dokolku toj "neodgovorno
se donesuva ili ja izneveruva Programata# ili, pak, "ne gi po~ituva i ne gi izvr{uva donesenite odluki#, so odluka na mesnata
organizacija, }e bide isklu~en. Za isklu~enite ~lenovi predvidena e cela postapka na za{tita pred Glavniot odbor
^lenuvaweto vo ovaa politi~ka partija e redovno i po~esno.Za po~esnoto ~lenstvo odlu~uva Glavniot odbor na DPSM.
Organizacionata struktura na ovaa politi~ka partija e
mesna organizacija kako osnoven oblik na organizirawe (vo
mesnite zaednici se formiraat podru`nici ~ii nadle`nosti se
reguliraat so posebni pravila), Sobranie, Glaven odbor i Nadzoren odbor.
Sobranieto e najvisok organ na DPSM. Nego go
so~inuvaat delegati od mesnite organizacii. Brojot na
delegaatite e proporcionalen na ~lenstvoto. Toa zasedava kako
redovno ili vonredno. Vo nadle`nosta na ovoj organ e
donesuvaweto na Statut i Programa na DPSM i izbornata
funkcija. Toj na svoja izborna sednica izbira: Pretsedatel na
DPSM, Glaven odbor i Nadzoren odbor. Pretsedatelot e
pretsedatel i na Glavniot odbor. Od redovite na Glavniot odbor
se izbira Izvr{en odbor, koj go ~inat, Pretsedatelot, zamenik,
sekretar i tri ~lena.
Nadzornata funkcija mu e doverena na Nadzorniot odbor. Toj vr{i kontrola na materijalno-finansiskata rabota, kako i
drugi dejnosti {to }e mu gi doveri Sobranieto.
Finansiraweto na DPSM se ostvaruva od ~lenarina,
donacii, prilozi i pokloni, prihodi ostvareni od sopstvena aktivnost.
Pretsedatel na Demokratskata partija na Srbite vo Makedonija e Dragi{a Mileti}.
219
Demokratsko-progresivna partija na Romite

od Makedonija (DPPRM)
Demokratsko-progresivnata partija na Romite od Makedonija (DPPRM) e osnovana na 27 dekemvri 1991 godina.
Osnova~ite se opredelile deka }e se zalagaat za "celosni
politi~ki i demokratski odnosi odnosi# vo op{tesvoto vo koe }e
se obezbedat "uslovi za zaedni~ko ìveewe bez ogled na rasa,
pol, nacionalna pripadnost#. (Odluka za osnovawe na DPPRM,
1991).
Vo zada~ite na DPPRM e i zalo`bata da se "omasovi
~lenstvoto#, no kako prioritet se postavuva organizacijata na
"romskata inteligencija# i zalo`bata "da raboti na nejzino
kulturno, prosvetno vozdignuvawe#, kako i da "odredat metodi i
formi so koi romskata inteligencija i mladina najdobro }e se
razvivaat, soglasno so uslovite i ustavnite odredbi vo Republika
Makedonija#. Vo taa nasoka nejzina posebna zada~a e vodeweto grià za "izdavawe na knigi, romska literatura#. Taa
posebno, gi izdvojuva celite od oblasta na kulturata koi se fokusiraat na razvojot i "gaeweto na starata izvorna kultura na Romite# i "neguvaweto na romskite tradicii#.(Statut na DPPRM,
1991, ~len 8 i 9).
Specifika e {to ovaa politi~ka partija opredeluva posebni
celi i zada~i vo oblasta na "humanitarnosta i dobrotvornosta# i
se opredeluva za razvoj na humanitarna svest kaj ~lenstvoto.
Taa se zalaga za obezbeduvawe na materijalna pomo{, za sozdavawe na fondovi za stipendirawe na odli~ni u~enici, za organizirawe i pruàwe na medicinska pomo{ i u~estvo vo pomagaweto i zgriùvaweto na decata. (Isto, ~len 10).
^lenuvaweto vo DPPRM e dobrovolno. Vo ~lenstvo se
stapuva so potpi{uvawe na izjava. ^lenot gi ima standardnite
prava da bira, bide biran e i obvrskata da pla}a ~lenarina. ^lenuvaweto prestanuva so istapuvawe, isklu~uvawe ili so smrt.
Imeno, ~lenot koj istapuva protiv, koj propagira sprotivno na
nejzinite op{ti na~ela ili na drug na~in otvoreno {teti na
nejzinata aktivnost moè da se isklu~i. Za isklu~enite ~lenovi
predvidena e àlbena postapka, preku Centralniot sovet, Konfe220
rencijata do Kongresot. Specifi~no za ovaa Partija e toa {to taa

dozvoluva dvojno ~lenstvo. Imeno, ~lenot moè vo isto vreme
da ~lenuva i vo druga politi~ka partija, se razbira, "dokolku taa
ne e sprotivna na programskite celi na DPPRM#. (Isto, ~len15).
Vo dejstvuvaweto na politi~kata partija moàt da se vklu~uvaat i
"partiski neopredelini lica# (Isto ~len 16).
Organizacionata struktura e operacionalizirana preku
postoeweto na a) op{tinskata sekcija, b) gradskata organizacija,
i v ) republi~kata organizacija.
Najvisok oorgan na DPPRM e Kongresot. Vo negova
nadle`nost e dodnesuvaweto na Statutot i Programata za naredniot period na dejstvuvawe na politi~kata partija. Toj ja ocenuva nejzinata rabota preku razgleduvawe na izve{trajot za rabotata. Kako i kaj drugite najvisoki organi, i ovde, Kongresot
ima izborni funkcii. Imeno toj izbira Pretsedatel, dvajca potpretsedateli, ~lenovi na Centralniot sovet i Nadzoren odbor.
Vo nadle`nostite na Pretsedatelot se dadeni ovlastuvawata da ja pretstavuva i zastapuva Partijata.
Centralniot sovet bira Izvr{en odbor so Generalen sekretar i deset ~lenovi. Izvr{niot odbor e definiran kako politi~ki i
izvr{en organ vo ~ija nadle`nost e realizacijata na zaklu~ocite i
stavovite na Centralniot sovet, kako i obvrskata da formira
komisii za izvr{uvawe na rabotite od negoviot delokrug. So
sednicite na Izvr{niot odbor rakovodi generalniot sekretar. Pri
odlu~uvaweto e opredelena op{ta klauzula, spored koja e
potrebno prisustvo na mnozinstvo od organot za da moàt da
bidat doneseni odluki od op{ta va`nost. (Isto, ~len 32-45).
Organi vo op{tinskite sekcii se Sobranie, Izvr{en odbor,
Pretsedatelstvo, Nadzoren odbor. Sobranieto na op{tinskata
sekcija izbira prtetsedatel, sekretar, blagajnik i {est ~lenovi na
Izvr{niot odbor.
Specifi~no e {to vo statutarnite akti (barem onie {to nam
ni bea dostapni), kaj ovaa politi~ka partija ne e opredelen
osnovniot oblik na dejstvuvawe na ~lenstvoto i po{iroko ne se
razraboteni odnosite me|u organite.
Pretsedatel na Demokratsko-progresivnata partija na
Romite od Makedonija e Nexet Mustafa.
221

()

29 1992 .
,
12 1993 ,
.

,

, , .

,
,
,
e ,
, e

, , .

,
.

,

.
,
222
, .
()
,
.
,

.

.

,

, .

( ) .
( ,1993).

. ( 1
, 1993).

.
, ,
.
,

,
.

,
223
,
,
.

,
. (, 5).

,
. ,
, ,
, .

.
,
.

.
.

,
.

,
,
.

, (1) , (2)
(3) .
: )
, ) ;
)
; ) , , 224
,
.
)
, ) , ) )
. ,
. (
11). , . ,
, ,

. , ,
.
.

.

.
(1) ,
(2)
. , .
, ;

.

.
.
, ,

.
: (1) , (2)
(3)
225
.

, ,
.

,

.

.
,
, ,

, ,
,
.

. , , ,
. .

.

,
,

,
.

.
226

, , ,
.
,

.

.
-
(-)
-
29 1992 .

, ,
",
".
",
, ,
".

"
,
"
",
,
",

, (
)",

227

, ,
". ",
.
-

,
, ,
,
,
,
,
,
,

,
,
. ( -,
1991).
-

", /,

,
, ".
".
",

,
,
,
,
,
, , ,

,
". ( -, 1).
228

".
, , ,

." (, 2).
,
".

",
.
,

,
.
, -

.
.
:
, , , ,
,
.
,
. (, 7).
-
,
.

.
,
, ,
;
,
,
.
229
,
, , , .
. (, 12-13).
- ,
, , , .

.
(), .
.
. (, 15).
-.
, , ,
. ,
. . ,
, (,
,
.). .

(, .).
. ,
, .
,
.
.

.
,
, ,
.
,

230
,
. (, 26).

-.
, ,
,
,
, ,
,

,
,

. (, 29).
,
, , ,

.
- ) ,
) , ) , )
, ) .
-
.

()

29- 1992 .
19 1994

".
, ,
",
231
, , , "

".

,
,

;
;
;
;
;

;
, ,

. (
,1994).
,
,

",

, , ,
". ,
, ".
,
232
, , ,
, , ,
".
,

".
,

,
,
;

;
;
, , ; ;

,
.

, ,
,
;
, ,
,
, ,
, ,

.
,
,
, .
233
;
;

;
.
" , , , ,

,
".

, , .

.

-
8 1992 , 10 1995
.
(
).
,
. ,
: (-).
-
,
,
"
" . ,

, " 234
, ",

, "
,

".
", ,
".
-
",
". ( -, 1992).
.
) .

.
-
"
.
,
.
.
.
,
. ( 25, ).
-
: ) , )
, ) , )
( 15).

,
.

,
,
, ,
, ,
.
235
,
.

.

.
()
()
28 1993 .
" ".
" " "

". ,
"
,
,
,
". (
,1993).

"
, ,

,
".
"

", "
,
".
"
236
", "
",
"
,
". ( ,
1993, 6-11).
.
"

,
.
- ,
- ,
, .

". ( , 1993).

"

",
" ,
".

"
".
"
,
",
"" .
"
.
,
237
,
,
",

".
"

,

".
, " ; ,

".
"

".
"
",
.
" " , , "
".
,
, "
".

.
238

, ,
, , , .

"
- ". (
, 1993).

: ) ) .
. "
,
, 16
. ( ,1993, 15).

. ( 16).

: ) , )
, ) .

. ,
"
,
. ( , 17).
"
" "
,

, "
,
", " ,
" . (, 18-20).
239
.
.
,
. ( , 23).

. "
".
,
. (, 28-30).
: ) , )
) .
"
". .
"
", .
" ,
".
, . -
. ( 33).

.
.
. ,
.
.

.
,
. , .

.
(
240
)
(
). 5
.

. ,
,
.
.
()

28-09-1993 .
, "
,
,
,
".
, , ,
, ,
,
". ,

".
( , 1993, .5).
,
- ,

, ,
,

.
241

,

. ( ,1993).

,
, ;
,
,
,
, ,

. ( , 1993, 2).
,

,
,

,
, ".

,
".

". "

".

,

".

( ).
242
, ,
".

.
,
, ,
,
.

,
,
. ( , 1993).
.

. :
, ,
, , ,
,

,
,
.
. ( , 1993, 13). : )
, ) , )
(1)
, (2)

, (3)
, (4)
.
(, 14).
.
243

.
, ,
( ,
.). : ) ,
) , ) , )
) .
: ) , )
, ) , ) , )
, ) .

. ,

. (, 31).

,
, , . ;

; ,
, .
,
.

, ,

,
,
,
,
(, , .),
-
. ,
244

,

,
, ,
,

.

. .
, , , ,
, .

,
. .
.
.
5-7
.

.
.
.

,
,
,
,
, .

27 ,
, , , .
. ,

.
,
245
. (, 46-47).

,

,
.

: ) , )
, )
, )

, )
.

".

,
,
.
.
,
19 1997

-.
- ,
,
"
".
.
- ()
246

,
-
. 19
1997 .
-
"
,
,

, ,
, ,
, , ,

,

". "
, ,

".
.
"
,
,
". (
, 1997).

,

,
,
,

,

247
,
. ( , 1977, 6).
-
"
,
, ",
"

, ,
" ( ,1997).

"
- ,

,

". "
", . ,
, ,
.
" "
"
"
" ,
",
" , ".
- ,
, "

", "

,
, 1945 248
1990 ,

,
,
".
- ,

" , ,

", "
, ".
"

-
", , "

".
-
"

" "

",
" "
.
" ,

".
. "

,
"
" ,

249
".
" " "
. ,
" , ,
"
. "
,
", "
",
"

, ,
".
( , 1997).
-
"
"
. ( ,1997,
9).
.

. (, 14).
-
. , " ,
"
, "

". (, 12).
,
,
,

. , ,
,
, , ,

250

.
-
.
, (
) .
.
. ,
,
.
. : ) , ) , )
, ) )
.

.
- .
.

.
(,
, ) ,
- .
- )
, ) , ) , )
, ) )
.

.
, , ,
,
- ,
, ,
,
.

.
251
,
, ,
,

.
.
,
, ,
.
- .
,
, ,
,
, ,
.
5 .

. ,
, , . (,
55).
-
.
,
,
. . ,
,
,

.
.
,
- . (,
58-65).
252
: ) , ) , ) , ) ,
) , ) , ) , ) , )
) .

.
, .
1998 ,
.
1999 ,
,
,
.
Gra|ansko-liberalna partija na Makedonija

(GLPM)
Gra|ansko - liberalnata partija na Makedonija se pojavi
na 23 mart 1994 godina. Vo sudskiot register e zavedena na 10
juli 1994 godina. Pojavuvaweto na politi~kata scena go motivira
so potrebata od "besplatno obrazovanie#, "za besplatni vidovi
na zdravstvena za{tita#, za razvoj na "pravnata dràva, za "vzaemno uvaùvawe, po~ituvawe i ìveewe na site gra|ani vo
Makedonija, kako suverena dràva vo ramkite na sojuzot na
jugoslovenskite dràvi# i za ostvaruvawe na "neprikosnovenoto
pravo na rabota i sozdavawe na preduslovi za se~ie vrabotuvawe#. (Programska izjava na GLPM, 1994).
Stapuvaweto vo ~lenstvo vo Gra|ansko-liberalnata partija na polnoletnite gra|ani na Makedonija e dobrovolno so potpi{uvawe na soglasnica i so evidentirawe vo Glavnata kniga
(Statut na GLPM, 1994,~len 9). Vo ovaa politi~ka partija
obezbeden e (barem statutarno) najvisok stepen na manifestirawe na avtonomnata odluka na ~lenot za prestanok na ~lenstvoto. Imeno "ako ~lenot na Partijata po~uvstvuva deka ne mu e
blisko dejstvuvaweto, bez nikakvo objasnenie samiot se isklu~uva#, odnosno samoisklu~uvaweto e samo oblik na napu{taweto na politi~kata partija. (Isto, ~len 11). Vo statutarnite do253
kumenti na ovaa politi~ka partija e opredeleno deka dokolku

"~lenot na Partijata dejstvuva sprotivno na programskite i statutarnite odredbi mu prestanuva ~lenstvoto#. (Isto, ~len 12).
Osnoven princip na organizrawe e teritorijalniot. Toj e
operacionaliziran preku konstituiraweto na gra|anskite edinici.
(Isto, ~len 13). Sobirot na gra|anskite edinici go so~inuvaat
najvisokoto telo gra|anskata matica. Vo sekoja gra|anska
edinica se izbira pretsedatel, sekretar i blagajnik. Inicijativata za
formiraweto na gra|anskata edinca im e doverena na ~lenovite.
Odlukata za nejzinoto formirawe ja donesuva gra|anskata
matica. Vo gra|anskata edinica se vodi evidencijata za ~lenovite. Najvisok forum na ovoj organizacionen oblik e Konferencijata, koja po pravilo se svikuva edna{ godi{no ili po potreba. (Isto, ~len, 14 i 16).
Najvisok forum na Gra|ansko-liberalnata partija e Kongresot. Negovite funkcii ne se razrabotuvaat podetalno. Objektivno toj e najvisok oblik na dogovarawe i vo negova nadle`nost se izbornite funkcii. Kongresot (i konferenciite vo potesnite
regionalni oblici na organizrawe) odlu~uva dokolku na negovata
sednica prisustvuvaat pove}e od polovinata ~lenovi. Toj ja bira
Gra|anskata matica na GLPM so mandat od ~etiri godini. Taa
ima pretsedatel. Od redovite na Gra|anskata matica se izbira
Izvr{en sekretarijat od sedum ~lenovi. Nemu mu se dovereni
izvr{nite funkcii vo Partijata. Toj od svojot sostav izbira sekretar
i blagajnik.
Vo gra|ansko liberalnata partija za sledeweto na statutarnoto rabotewe na organizacijata se formira Gra|ansko liberalen sovet. Negovata zada~a e da gi {titi pravata na ~lenovite i organizaciite. Toj odlu~uva po àlbenite postapki na
~lenovite i organizaciite, gi izvestuva za nivnite barawa i go
kontrolira koristeweto na materijalnite i drugi sredstva na Partijata.
Pretsedatel na Gra|ansko-liberlnata partija na Makedonija e Boris Gegaj.
Makedonska hristijanska partija (MHP)

254
Makedonskata hristijanska partija (MHP) e osnovana na

6 oktomvri 1994 godina vo Skopje. "
k
- , , , ".
"

,
". "

, ". ( ,
1994, . 16).
"
:
, , ,

". " ,
,
,
". ( , 6).
"
,
,
,
,
".
, " ".
"

,
".
"
, ",
" ".
( , 1994 .).

255
"
-
.
"
" . "
", " ".

,
,
,

.
,

,
. , ,

.

. ,
" ".
: ) , )
) .
"
".
.
,
,

, (
), ,
.
256
,
,
, 30 ,
. ( 10-14 ).

.
() ,
, , ,
.

:)
, ) , ) )
.
(, ), : )
, ) , )
, ) , )
- .
.

.
,
, 3
.
.
, "
".

"
", "
,
, .
" ",
" "
,
. (, 21).
"
"
257
. .
,
.
.

. "
, ,
,
,
,
" ( 24
). ,
.

,
.
"
,
(, 24).
"
,
3
.
.
, .
. ,
,

.
,
.
, 4 258
. .
"
"
" ",
" " . ,
,

.

. "

, ,
". (,
30).

.
, 4
.

,
". "
".

.
,

" . (,
31).

, 4 .
.
259

. "

,
, ,
.". " -
.
-, 4 .
5 . "

". (, 34). ,
,
, ,
,

.
,
.
( ).
, , ,
.
.

, , ,
.

: ) , )
-, , , ) ,
) ( , .) )
. (, 37).

,
. "
260
,
".

.

()

1996 .
,
.

. "

, ". ( , 1996,).
"
,
, "
( , 1996, 1). "
" "
".

"
,

".

.

",
" " ", 261
"
,
". , " " "
",
"
". (
).

"

".

" "
. " , ,
"
" " "
".
,
, ,
.
"

".

, "

".
"
", " " "
262
" ", ,
, " " ".
, "
".

. , , "

". "
",
"

".
"
18
" .

. ( ,1996, 12).

,
,
.
"

". (, 14).

"
".
.

.

263
.
) , ) , )
, ) .

.
10 .
.
.
20 , .

.
.
.
: ) , ) , ) .

: ) , )
, ) () )
.
,

, ,
,
.

.
,
,
, , ,
.
,
, 11
. -
,
,
,
.

- .
264
( )
,
,
.

.

, ,
. (,
51).

.

: )
, )
, ) , )
, .

" :
, , ,
- ". (, 63).
,

: .

()
() "oblik na politi~ko pluralno soedinuvawe i organizirawe" odnosno kako oblik na izrazuvawe i pretstavuvawe "na ko265
lektivnite i individualnite interesi na site gra|ani {to ìveat vo

zemjata i nadvor#. Taa e formirana kako rezultat na integracijata na Partijata za demokratski prosperitet na Albancite i
na Narodnata demokratska partija. Nejzinoto registrirawe se
u{te ne e zavr{eno pred nadle`nite sudski organi.
Nejzinata cel e "realizirawe na {to povisok stepen na ednakvost na gra|anite i nacionalnite zaednici, bez nacionalni,
kulturni, konfesionalni i polovi razliki". Za nea evropskite
standardi i ednakvosta pred zakonot vo pravata i obvrskite, bez
bilo kakov vid na segregacija e edna od glavnite orientacii.
(Programa na DPA, 1997). Taa e "otvorena za site gra|ani vo
zemjata" i "se angaìra za sestrana sorabotka so site drugi partii {to demokratijata i ednakvosta ja smetaat kako milje na gra|anskoto sodejstvuvawe".
Vo op{tite programski opredelbi, taa se deklarira za
"realizirawe na pravoto na samoopredeluvawe na narodite, vo
soglasnost so me|unarodnite pravni normi" i za izgradba na Republika Makedonija "kako suverena, demokratska, mnogupartiska, decentralizirana dràva, po~ituvaj}i ja binacionalnata i
multikulturna realnost". Takvata orientacija za ovaa politi~ka
partija e osnova za re{enosta "Makedonija da se izgradi kako
dràva na ramnopravni gra|ani i narodi, na Makedoncite, Albancite i na drugite nacionalni i etni~ki grupi koi ìveat vo nea".
Taa se zalaga da se vospostavi "modelot na konsenzusna demokratija, za dvodomen parlamentaren sistem, onoj
na gra|anite i onoj na narodite kade {to za pra{awa od
nacionalen interes se nosat odluki so konsenzus". Spored toa,
"vo rakovodnata hierarhija na Republika Makedonija se instalira
i institutot na albanski potpretsedatel koj }e se griì za nacionalna, kulturna i konfesionalna sistemska ednakvost". Ottamu
e neophodno da se donese "Ustav koj }e garantira celosna
nacionalna i gra|anska ednakvost vo site ìvotni poliwa, a
posebno vo politikata, ekonomijata, naukata, socijalnoto pole,
obrazovanieto, kulturata, informativnoto pole, jazikot, religijata,
upotrebata na simbolite i dr".
Za obezbeduvaweto na posebniot identitet potrebno e
"osnovawe na nezavisni i avtonomni institucii {to }e bidat vo
funkcija na razvivawe na nacionalnite, kulturni i religiski
266
posebnosti". Vo taa smisla definirana cel pretstavuva "demaskiraweto na site oblici na zloupotreba na sistemot kako od nacionalen, taka i od politi~ki, grupen i individualen aspekt".
Klasi~nata opredelba za podelba na dràvnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska e dopolneta i so lokalna, zatoa {to spored DPA "neodloèn e procesot na izdignuvawe na avtonomnosta na lokalnata vlast i sorabotka na op{tinite vrz osnova na
regionalen interes".
Posebna grupa na celi na DPA e vklu~uvaweto na Republika Makedonija vo severoatlantskite i evropskite strukturi,
za profesionalen voen potencial na site nivoa, so {to "}e ja otslika nacionalnata struktura na naselenieto". Poseben interes na
ovaa politi~ka partija se regionalnite i globalni, balkanski,
evropski i svetski procesi na integrirawe kako na ekonomsko,
politi~ko, nacionalno, kulturnoto pole, taka i na socijalnoto pole
zasnovani vrz zaedni~ki objektivni potrebi i interesi.
"Slobodnoto dvièwe i komunikacija na lu|eto, na ideite i na
kapitalot, posebno na albanskite prostori" e cel {to treba da
obezbedi "nacionalno, kulturno, nau~no, tehnolo{ko i dr.
harmoni~no razvivawe, bez razlika na dràvnite granici".
Posebno vnimanie zasluùvat zalagawata na DPA "za
celosno obrazovanie i u~ewe na maj~in jazik na site nivoa" i
posebno za legalizacija na "Tetovskiot univerzitet#, za promena
i dopolnuvawe na nastavnite programi vo pravec na nivna harmonizacija so nacionalnite, nau~nite, ekonomskite i op{testvenite interesi i otstranuvawe na site mnozinski nametnuvawa
za u~ewe jazik, kultura, umetni~ka knièvnost i istorija na
drugiot. Taa se zalaga za "izgradba na obrazovni, kulturni i
nau~ni institucii". Vo taa smisla se i zalagawata za "potpolna
ednakvost na jazicite na narodite i nacionalnite i etni~ki grupi vo
site sferi na javniot i privatniot ìvot". Za DPA zna~ajna e
za{titata na kulturno istoriskite spomenici, kako i upotrebata na
toponimite vrz jazi~na i nau~na osnova.
Taa e opredelena za formirawe na informativna agencija
na albanski jazik i za proporcionalnost spored "nacionalnata
struktura na narodite, etni~kite i nacionalni grupi" na programite
na radioto i televizijata.
Za DPA e potrebno "slobodno unapreduvawe i kultivaci267
ja na kulturnite i istoriskite tradicii i za slobodno slavewe na

nacionalnite i verskite praznici", kako i za "slobodno ispoveduvawe i manifestirawe na verskite rituali i tradicii,
slobodno u~ewe na veronaukata i institucionalizirano versko
u~ewe". (Programa na DPA, 1997).
Posebna grià na ovaa partija e sevkupnata emancipacija, posebno celosnata emancipacija na ènata, odnosno "bez
emancipirana èna nema emancipirano op{testvo".
Vo oblasta na socijalnata politika, vnimanie se posvetuva na "semejstvoto, egzistiraweto na gra|aninot i na negovite
ekonomski, obrazovni, kulturni i zdravstveni potrebi".
Za nea dinami~niot, intenziven i harmoni~en razvoj i
pottiknuvawe na proizvodstvoto i investiciite, podobruvaweto na
privatniot kapital, razvojot na pazarnata ekonomija i nau~nite i
tehnolo{kite dostignuvawa se orientacii {to go izrazuvaat duhot
na novoto vreme. Taa se zastapuva za sozdavwe "uslovi za nepre~eno investirawe na stranskiot kapital, za vrabotuvawe na
rabotnata sila", kako i za po~ituvawe na ekolo{kite standardi.
Ovaa politi~ka partija se definira kako "otvorena za site
gra|ani od zemjata i nadvor od nea#. ^lenuvaweto vo ovaa organizacija e dobrovolno i vo nea ~len "moè da stane sekoj
vozrasen gra|anin#, opredelen za nejzinata programska orientacija. Kako i kaj mno{tvoto partii vo Republika Makedonija,
za~lenuvaweto se vr{i vo podogranocite ili ogranocite (grankite i
podgrankite) so "potpi{uvawe na deklaracijata za za~lenuvawe#, za {to se vodi centralna evidencija, a na ~lenot mu se
izdava ~lenska kni{ka. I vo nea ne moàt da ~lenuvaat onie gra|ani koi ve}e se ~lenovi na druga organizacija. (Statut na
DPA,1997, ~len 9).
Vo statutarnite dokumenti ~lenot ima pove}e prava i
dol`nosti me|u koi i onie da bira i da bide izbran vo site partiski
organi; da u~estvuva vo aktivnosta na Partijata i da se informira
za nejzinite aktivnosti. Vo taa smisla e i negovoto pravo
"slobodno da go izrazi svoeto mislewe vo ramkite na Partijata#,
kako i da podnesuva "inicijativi i da dava predlozi#. Toj moè
"da se kandidira za izbori vo partiskite organi#. (Isto, ~len 11).
Posebno vnimanie se posvetuva na obvrskite na ~lenot. Tie se
opredeluvaat kako obvrska za pro{uvawe i propagirawe na
268
programskite opredelbi i politi~kite stavovi na Partijata,

pomagawe vo rabotata, a osobeno ~uvawe i avansirawe vo
prestiòt na Organizacijata. Posebna obvrska se po~ituvaweto
na "Statutot i odlukite na organite na Partijata#, kako i angaìraweto vo izborna kampawa. Nezaobikolna obvrska na ~lenot e i
pla}aweto na ~lenarinata. (Isto, ~len 12).
Prestanokot na ~lenstvoto vo ovaa politi~ka partija e na
dva na~ini: a) so ostavka i b) so isklu~uvawe. Kako pri~ini za
isklu~uvaweto se naveduvaat te{koto "prekr{uvawe na obvrskite# utvrdeni so Statutot. Isklu~uvaweto e vo nadle`nost na
"rakovodstvata na grankite vrz osnova na sobrani fakti i dokazi i
na centralnoto rakovodstvo#.
Posebno e za{titeno malcinskoto mislewe preku pravoto
"i ponatamu go branat svoeto mislewe vo ramkite na organot
na Partijata#, kako i toa deka toj "ne moè da se povika na odgovornost poradi prezentirawe na stav vo ramkite na organot
na Partijata#. No toj "li~no odgovara za negovoto javno eksponirawe#, a osobeno "ako negovoto eksponirawe e vo
sprotivnost so programskite opredelbi#.
Organizaciono Partijata se temeli "glavno na teritorijalniot princip vo zemjata i nadvor od nea#. Organizacionite oblici
na DPA i nejzinoto ~lenstvo se: a) podgranok, b) granka, i v)
zaednica (sojuz) na grankite na gradot, {to }e funkcionira vrz
osnova na konsultativniot karakter, bez pravo za zemawe stav, i
g) centrala.
Podgranokot e osnovniot oblik na dejstvuvawe na Demokratskata partija na Albancite.Toj se organizira vo del ili
naselba so odluka na rakovodstvoto na grankata ako toa go baraat najmalku 10 ~lenovi. Vo zavisnost od brojot na ~lenovite i
od drugite okolnosti, Centralnoto Sobranie moè da donese odluka osnovnata forma na organizirawe da bide granka. (Isto,
~len 18). Na izborno Sobranie podogranokot izbira rakovodstvo
od 7 do 15 ~lenovi, dodeka onie organizacii koi imaat pomalku
od 20 ~lenovi ne izbiraat rakovodstvo. Rakovodstvoto od svoite
redovi izbira pretsedatel, sekretar i blagajnik. Mandatot na
izbranite lica e ~etiri godini, so pravo na reizbor. Podogranokot
e koncipiran kako oblik vo koj ~lenovite "na organiziran na~in
u~estvuvaat vo gradeweto i artikuliraweto na nivnata politi~ka
269
volja i doizgradba na politikata na Demokratskata parija na

Albancite# (Isto, ~len 20).
Grankata (ogranokot) e forma na organizirawe vo koja
se povrzuva aktivnosta na podgranocite.Taa dejstvuva na podra~jeto na op{tinata. Nea so odluka ja osnova Centralnoto
Sobranie na DPA. Ovoj oblik gi ima slednite organi: a) sobranie,
b) rakovodstvo i v) nadzoren sovet. (Isto, ~len 21-25).
Najvisok organ na grankata e Sobranieto. Nego go so~inuvaat: pretstavnici od podogranocite spored principot sekoj podogranok
najmalku eden pretstavnik, ~lenovite na rakovodstvoto i sovetot za
kontrola na grankata i op{tinskite sovetnici. Toa se sostanuva po potreba,
no najmalku edna{ godi{no.
Sobranieto zadolìtelno se svikuva pred izbori za da
predloì kandidati i po izborite za da gi analizira rezultatite.
Vo nadle`nost na sobranieto na grankata se i slednite
prava i obvrski: a) u~estvo vo izgradbata na politikata na partijata, b) izbor na kandidat za organite na partijata, v) predlagawe
na kandidat za pretstavnik vo republi~koto sobranie, g)
odreduvawe na kandidat za nositel na funkciite vo op{tinskoto
sobranie, |) izbor na ~lenovi na rakovodstvoto, e) izbor na nadzoren sovet, `) donesuvawe pravilnik za rabota na sobranieto,
z) izbor na postojani i privremeni komisii, i y) razgleduvawe na
drugi pra{awa vo vrska so rabotata na partijata. (Isto, ~len 29)
Demokratskata partija na Albancite e rakovodena od a)
Kongres, b) Centralno sobranie, v) Centralno rakovodstvo i g)
Nadzoren sovet.
Kongresot so odluka na Centralnoto sobranie se svikuva sekoi ~etiri godini, a po potrebata moè da se svika i
vonreden kongres (isto, ~len 37). Toj e definiran kako najvisok
organ. Nego go so~inuvaat delegatite izbrani proporcionalno so
brojot na partiskite ~lenovi, ~lenovite na centralnoto sobranie,
pretsedatelite na grankite. Vo negovata rabota u~estvuvaat i
pratenicite, u~esnicite vo vlasta i drugi u~esnici, bez pravo na
odlu~uvawe. Vo nadle`nost na Kongresot e verifikuvawe na
mandatot na Centralnoto sobranie, donesuvaweto na Programata i Statut na DPA, razgleduvawe na Izve{tajot za rabotata
na organite na DPA me|u dva kongresa i izborot na rakovod270
stvoto: Pretsedatel, Potpretsedatel i Generalniot sekretar, kako

i izbor na Nadzorniot sovet. (Isto, ~len 39).
Centralnoto sobranie e najvisok organ na DPA pome|u
dva kongresa. Toa rakovodi so organizacijata i se griì za sproveduvawe na odlukite, odlu~uva za promena i dopolnuvawe na
Programata i Statutot, utvrduva politi~ki ocenki i zazema
politi~ki stavovi, odlu~uva po àlbite i odlukite na odgovornite
organi na grankata, go verifikuva spisokot na kandidatite pretstavnici vo Republi~koto sobranie, vo soglasnost so normite na
Statutot i odredenitre kriteriumi. Centralnoto sobranie go
so~inuvaat 73 ~lenovi, pretsedatelite na grankite i po eden
pretstavnik od grankite nadvor od zemjata.
Centralnoto rakovodstvo e definirano kako politi~koizvr{en organ vo ~ija nadle`nost e izvr{uvaweto na odlukite,
zaklu~ocite i stavovite na Centralnoto sobranie, razgleduvawe
na pra{awata vo vrska so vnatre{noto organizirawe na partiskite
organi, kadrovskite pra{awa i e odgovorno za efikasno izvr{uvawe na profesionalnite raboti za potrebite na Partijata,
predlagawe na kandidati za nositeli na funkciite vo izvr{nite
republi~ki organi, formirawe na rabotni grupi i drugi obvrski
opredeleni so odlukite na organizacijata. (Isto, ~len, 43-44).
Pretsedatelot na Centralnoto sobranie ima zada~a da
ja zastapuva i pretstavuva Partijata, da rakovodi so organite, da
u~estvuva vo gradeweto na politikata i da vr{i drugi raboti
utvrdeni so op{tite partiski akti. Mandatot na Pretsedatelot na
Centralnoto sobranie trae 4 godini, so mo`nost za reizbor.
Potpretsedatelot na Centralnoto sobranie ima zada~a
da gi izvr{uva zada~ite opredeleni so ovlastuvaweto dobieno od
Pretsedatelot.
Generalniot sekretar na Centralnoto sobranie ja organizira vnatre{nata partiska rabota, se griì za izvr{uvawe na
odlukite, stavovite i zaklu~ocite na organite i gi podgotvuva
sostanocite na partiskite organi. Negoviot mandat e ~etiri godini
so pravo na reizbor.
Nadzorniot sovet ima zada~a da ja nadgleduva finansiskata i delovnata rabota, da ja ocenuva soglasnosta na aktite
so normite na Statutot, da vr{i interpretacija na normite i za
svojata rabota da podnesuva izve{taj do Centralnoto sobranine.
271
Nego go so~inuvaat 9 ~lenovi, koi gi izbira Kongresot so

mandat od 4 godini, so pravo na reizbor. So nego rakovodi
pretsedatel.
Vo Sobranieto na Republika Makedonija, pretenicite od
ovaa partija formiraat prateni~ka grupa. So nea raakovodi koordinator. Toj ima zada~a da gi informira organite za rabotata i
aktivnosta na prateni~kata grupa. Organite, pak, imaat obvrska
da gi razgleduvaat pra{awata i, po nejzino barawe, moè da se
svika sostanok na Centralnoto rakovodstvo.
^lenovite na partijata pomladi od 30 godini, za realizirawe na svoite politi~ki, obrazovni, kulturni, sportski i profesionalni interesi vo ramkite na Partijata se organiziraat vo
svoite organizacii pod imeto Albanska demokratska mladina
(ADM).
Finasiraweto na DPA e od ~lenarinata i pomo{ta dadena od ~lenovite i simpatizerite, od buxetot na Republikata,
vr{ewe ekonomski, izdava~ki i dr. dejnosti. DPA, vo soglasnost
so zakonskite normi ostvaruva ekonomska dejnost, preku mo`nosta da formira pretprijatija ili druga forma na organizacija za
vr{ewe na ekonomska dejnost. Za sledewe na aktivnostite od
ovaa sfera Partijata formira ekonomskata komisija.
Za da gi realizira programskite opredelbi i stavovite
"DPA organizira izdava~ka dejnost# (izdavawe na knigi, spisanija, bro{uri i moè da osnova radio - televizija ili nau~na institucija.
Prv pretsedatel na Demokratskata partija na Albancite e
Arben Xaferi.
Iako Demokratskata partija na Albancite, kako koalicija
na PDPA-NDP u~estvuva vo vlasta, do proletta 2000 godina
taa ne e oficijalizirana. Odnosno, poradi spornost na oznakite
na Partijata, nadle`nite sudski organi nemaat izvr{eno oficijalna
registracija na politi~kata partija. Ovaa politi~ka organizacija e
eden od koalicionite partneri vo Vladata na Republika Makedonija i vo sekojdnevnata komunikacija se koristi nejzinoto ime.
Tokmu zatoa e izvr{en prikaz na ovaa politi~ka partija vo
ramkite na pregledot na politi~kite subjekti vo Zemjata.
272

()
3 1997
( )

e
".

",

".

()
, ,

, ".
".
", ,
, "
".

,
, , ",
,
,
(
-) , , .

, ,
,
273
, , ,
.
.
,
,

;
".
,

,
. (
,1996,).
.
()

21 1998 .
" ,
,
, ".
( ,1998). "e demokratska partija koja,
po~ituvaj}i gi intersite i slobodite na gra|anite i zalagajki se za
postojan rast na ìvotniot kvalitet, nudi {iroko obedinuvawe na
site demokratski opredeleni gra|ani bez razlika na nivnata
etni~ka i religiska pripadnost, pol ili socijalen status".
" ,
, , ,
274
, ,
"
"prodlabo~uvawe i pro{iruvawe
na ~ovekovite prava i slobodi, pro{iruvawe i za{tita na
politi~kite, socijalnite, ekonomskite, kulturnite i drugite ~ovekovi
prava i interesi; za nau~na, obrazovna i tehnolo{ka
podgotvenost na Makedonija za vlez vo 21viot vek , a osobeno
za ekonomska blagosostojba na site makedonski gra|ani, za
razvivawe na me|uetni~kite i me|ureligiskite odnosi vrz baza za
me|usebno po~ituvawe i zaedni~ki interesi i vrednosti#.

,
,
.
, o
,
, , ,

.

,

.
(, , 1998, 1).
, "
",

;
,
.
"
", "

275
, ". "

", " ", " , ,
", "
,
, ". " , ,
, ,

", "
,
,
". (, 6).

,
, , ,
.
,
" ",
,
. " ,
" " ",

276
, ,
.

,

, ,
,
,
.

"

", "

".
,
,
-
, ,
.
,

XXI - "
,
".
. ,
"
,
,
",
, , ,
. ( , 1998).
277

. "
". ( , 1998,
8).

.
,
.

, , . (,
11). , .

.
,

; ,
, ,
;
.

, , " ;

. (, 13).

, ,
,
, .
: )
)
.
. 278
.

.

.
,

. (, 14-16).
: ) , )
, )
) .
.
, 200,
,
.
.

,
"
",
, ,
, ,
, .
-
.
. , ,
.

. 7 -15 4
. , , " ,
". (, 22).
.

.
279
: )
, ) , ) )
.
.

, ee,
,
, , ,

.
.
,
, ,
. .

,
,
.
, , ,
,
,
.
-
. 45-65 .

.
.
, : )
,

, )

, ) -
280
, -
; )

, )
, )
, )
, )

,
, )
, )
, )

, ) , ,
, )
-
, , )

. (, 37).

-
. ,

, ,
,
, ,
,

,
.
: )
, ) .
(, 40-41).
,

281
,
,
, ,
.

( , )
: ) , )
, ) , ) , ) , )
, ) , ) ) . (,
56-57).

: )
, )
, )
, ) , )
, ) , ) , )

.

.
()
2000 .
O 25 2000
,
"
, ,
,
,
282
,
".
" ,

, ". " , , , ", " , ".
" ,
, -
", " : ,
"
. (
, 2000, .3).
" ",
,
" ", " ,
".

"
, , ". " , ,
.
283

. (, .10).

" , , , ,
, ".
"
, " " ".
" , , ,
, , , , " " ", "
", " " ," ", " ", "
, ,
, , ".
, " ".
" ", "
", " ", ", , ", "
, , , , ..."
284

, . , , ,
, ,
, , ,
. (
,2000, 13). : )
, )
.
: ) , ) , ) ) .
. . .

. :
) , ) , ) , )
, ) ) )
. (, 25).
.
. , ,
, ,
. ,
, 285
,
.
.
.
-
. . : ) , ) , ) , ) ) .
: )
, ) , ) , ) , ) ) .
. , . , .

- , , , , .
-
.
,
,
, .
, ,
.
,

. ,
286
,

.
-
. ,
, , , , , ,
,

. (, 57).
- .
.
,
, , , , .

;

.
, , .

: ) , )
.
, 1/3 1/3 .
,
,
287
,
,
.
, - .
, -
. , .
.
,
" " ,
.
,
,
. , ,
" .

.
. (,
74). ,
, ,
- ,
,
.
) , ) , ) , ) ,
) , ) , ) , ) , )
) .
288

, , .

.
****

. ,
.
( ) ( , ) ,
(

). ,
. ,
, ,

.
, ,
,
. , ,
,
, ,
. 289
.
, , . ,
.

( ), .
,
. , , . ,
.
.
.
.
, , , ,
. , , , ,
.
, ,

, , .

.
290
III.

.
.
,
. , , ,
.
,
" . .
(Robert Michels).

.

.
, ,

,
, , ,
, ,
.
,
.
. ,
, .
.
, ,
.
. (, , 21). , , -
, ,
. , -,
-, -, , ,
, , ,
, ,
,
().

.
.
.

,

. ,
.

. , ,

.

, , .
.
, ,
.
.
,
293

, , , , ,
.
.

.
,

. ,

.

,
.
.
,

,

.
, .

.
,
, ,
. ,

294

.

-
. .
. ,

.

.
,
, . . ,
, ,
. , ,

,
.

.
,
,
,
, (, .). ,
, ,
.
,
,
.
.
.
() (,
295
) .
(, ,
)
. . ()
. ,
, .
, - (
) , .
,
, .
.
# (, .31).

.
, .

.
()
.

:
, () , - , -
- .
,
.

, ,
296
,
.

.

,
. ,
( )
.
,
,
.
, ,
. ,

.
,

.
.
,
.
,
.
.

,
: .
.

. (Jo vi~i}, . .56).

,
. ,
297

,
.
( ),

.

,

,
.

,
,

.
, , .
, , , ,
,

, ,

,
.
. , ,

,
.
298

.
.
. Jean-Louis Senrin, , . (Puli{eli}, S. ,
1971; . 198).

, (,
, , , , , ,) (-, , -, ) .

,
.
: )
.

-
.
, .
.

.

,
.
() .
299
- .
.

.
.
? ?
,
,

( ,
, ,) .

.
. ,

. , ,
,
, , ,
, . .

, .
,
.
, ,
.

. ,

, ,
.
300
.
,

.

.
. ,

.

.
.

. ,

.
,
,

,

.

.
,
,
,
.
, ,
. :
, , - .
301

, ,
.
.
,
,

.
,

.

.
,
.
(),

. ,
.

,
.
,
.
,
,
.
302

.

.
. ,
.

.

: , , , ,

, ,
, , ,
, ,
.

.
.

.
, ,
. . , ,

.

.
: )
)
.
, ,

,
. , ,
303
.

.
, , . .
,
. ,
.
, ,
. -

.
, ,
.

.

.

, :
,
.
, .
, ,
.

,
304
.
.

.
()

.

.
,
, ,

. ,
. .

,
, .

. ,

,
.

,
. ,

,

. ,
.
,
305
. , .
.
.
,
,
.
, ,
,
, , ,
, ( )
(, ).

.
. ,
,
,
. ,
, . ,
, .
(, ,
.),
, .
. ,
,
, , .
306

,
.

. .

.

,
, ,

. .
,
.
. ,

.
.

:
?
:

explicite . . ,
,
,

307
,
,
, ,

, -

.

.
,
, ,
.
, .

. ,
,

.
,
.

.
.
,
.
,
: ,
308
, , , ,
. , ,
.

.
: ) ; )
(),
) )
.

: ; , ,
, , - ,
, ,

. .
:
?
,

. .
, .
,

.

.

309
. , .

,
,
, ( ),
., , (
) ,
,
.
**
*

.
.

, ,
, ,
.
,

,
-
,
.

, ,

. , ,
(
).
, ,
,

.
,
310

.
: ) , )
, )
) # ,
.

.
.

, ,
.
. .

(Michels, . . 21),
, ,
.
( ),
, ,
. ,
, ,
(
) , .
,
.

,
,

311
.

. . ,
, .
,

.
.
,
, , ,
, , , ,
.

- , ,
. j
. ,
a

.
, .

, ,

.
**
*

: )
()
; ) , ,
,
312
; )
,
; )
, ,
-
, ,
, .
313
IV.

,
.
, ,
, .

,
.
,

,
,
.
,
,
.
(
), , ,
, ,
, , ,

.

,

, ,

314
. ,

(

, , ,
),

.
. 3.1
Pregled na pra{awa (temi) vo programite na politi~kite
partii vo 1990 godina
da da
da
da
da
da da
da da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da da da
da
da
da
da da da
da
da
da
da da da da da
da
da
da da da
da
da da da
da
da
da
da da da
da
da
da
da da da
da da da
da da
da da
da da da
da
da da da
da da
da da
da
da da
da
da da
da
da da
Me|unar. Odn...
da
da
da
da
da
da
da
Da
Da
Da
Da
Da
Da
Da
Da
Evropa i dr...
da da da da da da da da
Ekolologija
da da
@ena i semejtv
Populaaciona..
.
Infomirawe...
Obrazovanie...
Verska polit...
Kultuura ra
Iseleni{tvo
i{to
Nadvore{na...
Bezbednost i ...
Socijalna za{t
Ekonomski... u
reduv
Op{testveno..
urdev
Politi~ka Pa
rtija
VMRODPMNE
SDSM
PDP
RSM-LP
MDSM
SPM
SJ
PCER
MAAK
MNP
DHPM
LD
SDPM
RZPM
DS-PZ
RP
da da da
da
da
da
da
da
da
da da da
da da da da
da da
da
da da da da
da da da da
da
da
da da da
da da Da
da da da Da
da
Da
da Da
da da
da da
Da
da
. 3.1.

.

315
, ,
, .
, ,
,
,

.
1990 , ,

.

,
.
1994
.
.
1994
1995
:
. 3.2
Pregled na pra{awa (temi) vo programite na politi~kite partii vo 1994
i 1995 godina
Evropa i dr.
Me|unarod...
Ekolologija
@ena i semej
Populaaci...
polt
Infomirawe
da da da
da
da
Obrazovanie
da da
da da
Verska pol...
da
da da da
Kultuura
da
da Da
da da
da
da da
da da da da da da da da
da da da
da da da
da da
da da da da da
da da
da da da da da da da
da da da da
da da
da
da da
da da
da da
da da
Iseleni{tvo
Nadvore{na..
.
Bezbednost...
Socijalna...
Ekonomski...
316
Op{testv...
Politi~ka
Partija
SDSM
LP
SPM
PDP
DPM
VMRODPMNE
DP
NDP
da
da
da
da
da
da da da
da
da da da da
da da da
MAAK
da da
da
da
1994
1990 .

.

,
"# ,
. , ,
.
1994
.

,
, .

,

.
1994
. , ,

" #.
,
, ,
317

. , , ,
,
.
" #

.
1996

.

,
.

,
. , , ,
.

.
1998

.
. ,
1998
: )
) .

,
-.
- , :
) ) .
,
318
#.
,
,
. ()
" - #,
"
# (,., 1999, .113).
,
,
.
,
" ,
#. (, .
113).
,

" #,
" #, " #,
" #.
, ,
,
.
. 3.3
Pregled na pra{awa (temi) vo programite na politi~kite partii vo 1998
i 1999 godina
Me|unarodni odn
Evropa i dr integr.
Ekolologija
@ena i semejstvo
Populaaciona pol...
Infomirawe
Obrazovana polit...
Verska politika
Kultuura
Iseleni{tvo
Nadvore{na politi
Bezbednost i armija
Socijalna za{tita
Ekonomski ureduva
Op{testveno urdev
Politi~ka Partija
VMRODPMNE
SDSM
DA
LDP
da da
da da da da da da da da da da da da da
da da
da

da
da
da
da
da
da da da da
319
VMRODP
MNK

,
,

.

, .

.

.
.
,
.
, : 1. , 2. , 3. , 4.
, 5. , 6. , 7.
, 8. , 9.
, 10. , 11.
, 12. , 13. , 14.
15. .
,
, . ,
.
320

1998 , , ,
.
1. Politi~ko ureduvawe
1.1.

, )
(); )
(
).
()

(, ) ().
( ),

() , (-).
().
.
(), (,
().
, ,

.
1.2.

)
321
()
()

().

().
- ,
,
, .
1.2.1.Makedonija kako tema
)
()
(); ) () )

(-).

" , - , ().
1.3.

) () (, ),
(), )
(), ) () ) , ().
1.4.

) () (), )
(), ) 322

, ) (); )
(), )
()
) ", " ().
1.5.

)
- (), ) (, ), ) ( ), )
(, ) )
().
1.6.

) ()
,
(), ), )
(), )
() )
()
().
1.7.

(, ,
, ) ().

,
323
(), (), () - ().

1.8.

(), (),
, ()
(-).

,
.
.
1.9.
(, ).
2.Ekonomski sistem
2.1.
() ( -),
( ), , ,
(( ), (, -), (),
( ), (), (),
324
( ),
(),
().
.
(), (),
(),
(),
(),
(), (). ,
(-) ,

(). ().
(-) ()
(-) ,
, .

(),
();
(-),
, ().
3. Socijalna politika i za{tita

(-), (), , , ,
): ,
().

325
(), ,
);
(),

( )
();
();

(); ();
(),

().

(),

, ().
3.1.
( )
(), () (),
(- ),

(). ,
(),
();
, ().
, , ();

(),
326
().

().
4.Bezbednost i odbrana

, , ,
, ().

();

();
()
,
().
(-),
(-);
() ,

(-).
,
:
(); .
(-);

,
(),
(-); , , , (, ), , -
(-),
327
(), ,
(-) ().
5. Obrazovna politika
.

(), (),
( -),
();
();
().

,
(),
, , ();

, (),
().
() () (); () ()
,
();
; ()
,
(),
(-).

,
(-);
,
328
" (). (),

(),

, ,

().
5.1.

:
- (),
(, );
() ,
();
(-), ,
();
().
6. Tvore{tvo i kulturnata politika

6.1.
. ,
(); (),
(),
();
(), 329
(), ,
(),
(-),
, ,
();
(); ,
().
5.2.

(-);

(), ,

();
(-),
,
(),
(), (),
().
7. Verska politika

,
,
, , (, ).
,

,
330

- -
(-);
:
,
,
(-),
(),
(-),

().
8. Me|unacionalni odnosi

(),

(),
(), (), (), (),

(-),
(),
,
(,
), (),
,
(),

(-),
331

(),
(-) ,
().
(), (),

(-).

().
9. Politika sprema semejstvoto i ènata

(),
,

(-),
();
();
,
, ().
"" "" ,
(), (), ""
""
"" (),
(-).

(),
332
(),
, ().
10. Populaciona politika

(),

();
(), (- ),
().

,

,

().
11. Politika kon mediumite

.

(),
, (-),
(), ,
(-),
().
(-),

(),
333
: "" " " (), (),

(),

(),
(), , ().
();
12. Ekolo{ka politika

,

.
, : )
, ) ) (). (),

();
(),
(),
,
(-);

,
(),
(-), (), ().
334
13. Nadvore{na politika

-
(), ,
(),
,
(-),
(), : )
; )
; )
(), ,

(-).

: ,
(),
,
,
. (),
,
(); -

, (-), (),
- (),
,

().
335
14. Odnost kon drugite asocijacii i sistemi

,
, , , (),
(),
,
(-);
()
.
().
15. Politika sprema dijasporata

:

(),
,
,
(),
(),

(-);
();

. ();
().
****
336

, .
- -
, , , , .
,
. (Men y , 1990, . 15).

?
.
- , -, , - .
, ,
. -, , , , ,
.

,
,
, , - - .

, - ,
( Ham ilto n , Medis o n ,1981; . 223).
, ,
.
: ) - ,
; )
-,
,
337
, ,
; ) -
- , ) -
) -
.

,
, , , .
338

,
.
. .

.
.
.
1. Mo

.
: )

) ,
.

,
1903
1941
, .

.

,

.

, ,
339
.

,
,
.
2. ,
,
.
.
8-
1991 , 1991
.
,

.
, . , , ,
,
. , , ,
,
.
,
,
,
(, .)
. , ,

340

,
.

.

.
3. ,
, , .

,
.

.
4.

,

. ,
.

.
5.
,
. ,
.

,
: )
, ) 341
) .

.

.

.
,

,

.
6.

, : , ,

. ,
,
" # , . , ,
, ( , ) .
,
,
. , , ,

. ,
,

.
342
7.

.
,
, ,
. ,

.
,
,
.

.
,

,
.
8.

, ,
.

, . , (
, - ). ,
- .

. ,
.

. k spiritus agens
, ,
343

.
,
, .
,

.

.
-, , , , ,
, . .
, j
,
. ,
.
,

-.
,

.
9. ( , , )
.

.
.
,
,
. .
,
344
,
, ,

,
.
,
.

,

. ,

,
.
10. .

, ,
.

.

.
11. , , , ,

.
.
.
345
: ) , ) , )
) #-,
.
.
. . ,
.

,
,
. .

.
.
. . # .
.
, ,
.
11.

. ,
, ,
,
, ,
.

, , ,
346

.
12. .
.

,

.
,
.
347
SUMMERY
In the book Chronicle annals of Macedonian
democracy, by the author d-r Cane Mojanoski, the ten-year
period of political pluralisation in Republic of Macedonia is
being surveyed. The entire major processes and over 40
political subjects are shown in it. It is established that the
political processes at the end of the 20th century are
distinguished with many complex and dramatic events in global
frames. It is a period of change of eras. The World is caught in
the process of democratic re-establishment. It is a period of
passing from command to market economy and from
totalitarian to democratic society. Common term that can define
these events is the process of transition. Republic of
Macedonia took part in it through determination of democratic
matrix and the process of obtaining independence.
1.We can establish that the last decade is key in the
history of the Macedonian people and their state. Such
determination comes from the knowledge of development of
two parallel processes in this period: a) process of
establishment of the Macedonian state through obtaining
independence and international admission and b) process of
pluralisation and democratization of the Macedonian society,
especially through reestablishment of the basis for constituting
a civil society.
The real basis for constituting the Macedonian state
were made as a result of the centuries-old aspiration of the
Macedonian people to have their own national state, especially
after the Ilinden rebellion from 1903 and after the peoples and
anti-fascist rebellion from 1941 and its crown ASNOM. The
state was constituted as a democratic state, which joined the
Democratic federal Yugoslavia, as its federal particle. With the
constituting of Macedonia as a part of the Yugoslav federation,
part of the Macedonian people realized its centuries-old idea for
national state.
348
The citizens of the country backed up such orientation

by choosing a community of peace and cohabitation, of
prosperity and mutual respect, as a deposit in the European
civilization and culture. The Macedonian model of political
independence and the ability to overcome the differences, and
especially the conflicts, by dialog and tolerance, are
experiences that are determined by the Macedonian history and
are source for the Macedonian political orientation.
2. Together with the processes of pluralization of the
eastern-European countries, shortly after the falling down of the
Berlin wall and the real socialism as a system, Macedonia was
also caught with the process of democratization. The process
of obtaining independence for the Macedonian state also took
place in it. That process was rounded off with the plebiscite
th
organized on September 8 1991, and conveying the
Constitution of Republic of Macedonia rounded off the
institutional frame. It is a period of institutional rounding off of
the Macedonian independence and sovereignty, with many
activities of the political subjects and their concepts for the
regulation of the Macedonian state. Two major processes are
present at this. It is the process of strengthening and
establishment of the national originality through constant
rebuilding of the institutional frame and creating conditions for
integration of the different social, ethnic and religious groups or
individuals, and of strengthening of the integrity of the state and
relations in it. But, parallel to that, a tendency for federalization
and cantonization started showing, sometimes public, but often
hidden. Requests for some sorts of obtaining independence
were manifested sharper, more open and more stressed in
some periods, defined through the requests for constituting
parallel institutions, through organizing para institutions (Para
university, paramilitary units e.t.c.) or by declaring
autonomies. In long terms, such phenomenon deepen the
differences between the ethnic communities and enlarge the
possibilities for strengthening the processes of disintegration
and are a base for marking Republic of Macedonia as a zone in
which the conflict between the ethnic communities can grow,
which, more or less, would follow the logic of Balkan behavior in
349
the last ten years. Such tendencies are anti-European and are
not in agreement with the principle of not changing the borders
by violence. By the intensity of those two tendencies, the further
development of Republic of Macedonia would mostly depend.
3. Republic of Macedonia is a cradle of nationalities,
fatherland of citizens of different religion and a country with
highly developed sense of coexistence and unity with those
that, in one or another way, show the variety and authenticity of
the individuals and groups. That tradition and experience
promotes the model of specific democratic culture and
behavior, whose base are peaceable, tolerance and capability
to understand and except differences. Here we can seek the
absence of political associations with ultra ideological matrix.
4. The last decade is also important by the
manifestation of dominance of politics over principles in the
international society, when the Security Council recommended
to the United Nations to accept the new member Republic of
Macedonia with a reference by which it will be addressed. Such
approach actually diverges from the principle of constant
practice of the international law and especially of the principle
of equality of subjects in realization of their rights. The
Macedonian state in the states society is accepted with the
reference Former Yugoslav Republic of Macedonia.
5. By analyzing the activities in the last decade, we can
establish that especially numerous and frequent is the
appearing of new political subjects. Macedonia was caught by a
wave of dynamic pluralization. If we are to mark the activities
connected to the speed of political pluralization, then we can
establish that it took place through three periods: a) a period of
political promotion, b) a period of political stabilization, and c) a
period of political identification. The period of political promotion
is specific by the numerate and variety of the political subjects
that appeared in a very short term. The period of political
stabilization is marked by stabilization of a certain number of
political parties and their fundamentality in working with the
citizens. The period of political identification is from a recent
date and expresses the political subjects and their necessity for
defining the political identity.
350
In fact, we are talking about a period of the political

development of Republic of Macedonia, in which the political
matrix is defined; the basic political subjects are identified and
the process of building the architecture of the civil society has
begun.
6. Based on the analysis of the global political process
in Republic of Macedonia in the past ten years, we can
ascertain several fasts. First, it is in correlation with the activity
of the political subjects and the appearance of the political
parties and differentiation of the political issues express the
political necessity of a part of the population. Second, the
reaffirmation of the ideas connected with the historical past has
been done, with the need of the generations of Macedonians to
finish dreaming the dream, especially of the ledge of creating
their own state. Third, the political mobilization of the citizen has
been increased, as an answer to the needs of time, but also to
the injustice (result of the mistakes, but also a consequence of
the complex of historical circumstances) that has been made
over the Macedonian people. Fourth, the conflict of the interests
of different social groups came forward, expressed through the
need for their political articulation. Fifth, different interests and
needs, that, historically viewed, had influence on the internal
relations of the Macedonian people, came forward. And sixth,
organizational structure of the new political subjects has been
built, as an assumption for articulation and satisfaction of the
interests of a part of the population.
7. The last decade is also important by the fact that in
the center of the political life in the country is the competition
between the multitudes of political subjects. It is a period in
which political orientations have been offered, view and ways of
their realization, which more or less, is hardly acceptable for the
citizens. Beside that, the political process was also dominated
by activities for mobilization of the citizens energy and their
active participation in the political process. Therefore, we can
ascertain the domination of the model of political behavior in
agreement to the modern democratic standards, in the way of
constituting the political power, as well as in respect towards
the political competitor. In that sense Republic of Macedonia is
351
constituted as a modern political society with explicit political

options and with defined model of political culture. The basic
consensus functions in it, a peaceful succession of power is
insured as a resulted of the election results, legal opposition
acts and the influence of the public opinion is present.
8. The decade is a period when in the political life of
Republic of Macedonia certain differences have been
manifested, and from there certain conflicts in the program,
political concepts for its development. But it is a decade in
which not the program, but the leaders positions differences are
stressed. It is specific to all important political subjects (for
example, between PDP and DPA, between Liberal and Liberaldemocratic party). In the totality of those relations the
leadership rivality between VMRO-DPMNE and SDSM
dominates. In the last years ways and manifestations that
strengthen the picture of equality of the political party with the
leader, have been practiced. A model of personal identification
with the political subject has been promoted. The political elites
have the need and strengthen the activities for raising political
leader with charismatic characteristics. He appears as spiritus
agens of the partys politic, a subject that dominates in the
political process, and the political elite is profiled as a structure
that is immune on the results of the political contest. It is a
period in which activities that, in one way or another, stress the
central position and inviolableness of the party leader are
present. That undoubtedly shows the recidivism of the one
party monopole, especially for the eternity and unchangeability
of a certain political elite and its leader.
The personality identification of different political parties
in Macedonia is a result of the statutory acts in which the duties
of the party leader are given. He has a stressed role in the
statutory acts of VMRO-DPMNE, LDP, DP, MHP, DA, DS, and
LP. And not only that. Opposite the different statutory position
of the party leader, the fact that he uses his power from the
widest organs, he actually importunate as a factor with equal
legitimacy. The leaders basically dominate in the work of the
political party.
352
If we once more look at the political manifestations of

the political parties, we can clearly see that here dominantly
exists the model of leader-savior. The iconography of the
meetings and the other public protests make glorification of the
leader, it creates a common stereotype for the power of the
leader.
9. In the last ten years (with exception of SKM-PDP and
LDP, SDPM, and partly PDP and SKM) political inviolableness
and irresponsibility of the party leaders in Macedonia has been
manifested. Only the elections and the election results are the
basis for political valorization of the political elites and their
leaders. But that model doesnt function in Republic of
Macedonia. In three election cycles for parliamentary
composition and one local, beside the negative results, the
model of sinless leader is manifested. Because of that the
leading structure in the last ten years hasnt been changed.
Such condition is an indicator for another condition, and
that is the process of byrocratization of the political parties, in
absence of political tolerance as an expression of the
democratic atmosphere and respect of persons individuality in
the political party, constant doubt in the dishonest intentions of
the criticizers, showing that such posture is doing well for
those who mean nothing good to the party, insufficient
ungluement from the luggage from the past, e.t.c. Such
manifestations illustrate the thesis that the new democratic
imitators changed only the vocabulary, but not the mechanisms
of political manipulation. In contribution of this posture can lead
the multitude brumblers and disappointed from the party
echelon, but also the absence of party fractions or opposition
groups in the party structures. The past practise has shown that
the party brumblers end up forming new political party, moving
in another political tabor or passivize.
10. The political parties in our country are generating.
They still dont have strongly built organizational infrastructure
353
and are not socially fundamented, and are not fully politically
differentiated. The appearance of mobility and constant
converting of a certain structure from one political group to
another point at that direction. Political chameleon becomes
demonstrating phenomenon and a way of showing the political
energy, which created several specialists for political
transformation in a wide political and ideological diapason.
11. In the past period, since their foundation, most of
the political parties are in a process of defining their own
identity, mostly because of the insufficient social differentiation
of the population and the social groups that dominantly support
a certain political party. They were established as a weighing
machine that help in attacking the Government. Based on the
researches made we can establish that several organizational
models of political parties has been differentiated: a) model of
managers structure, b) model of classic structure, c) model of
open democratic platform, and d) cocktail model, or combined
model. In the first one mostly dominate the governing
structures. They are usually constituted on immediate elections.
By their position they are independant organs, which provides
them high degree of independence and irresponsibility. An
organizational scheme exists in the second one in which the
organs and the functionaries take the energy from a same
political base, are chosen by political forums with delegated
mandate, with a certain hierarchy and a certain position of the
member in them. Multiple variants are possible in this model. In
the third model there is a political structure that is based on
accepting the individual without any duties towards the
structure. It is concepted as a structure in which the legitimacy
of the functionaries is not bigger or equal to the one of the
central political organs. It knows of control mechanisms and
has a higher degree of political responsibility. The weakness of
this model is that it doesnt differentiate certain carriers of
political duties. The forth model is mixed or cocktail model. It
unites the functions of the previous three. There are models
according to which, the functionaries and the organs have a
differentiated position and unequal legitimization.
354
12. The program profiling of the political parties is

followed by a process of adjustment to the new political
relations. The program documents are, basically, still a
projection, expectation or a wish of the political leaderships,
and not real political documents or acts, which, more or less,
express the interests of the dominant social groups in the
country. The political projections are more a summary of wishes
and hopes and certain demands of the political subjects in the
last years can be shaded, when political concepts are
differentiated, which are, more or less, compatible to the
modern political parties from the countries with a longer
democratic tradition.
13. Researching the political parties is prevented by
numerous factors. One of them is having no inspection into the
program and statutory acts. Therefore it is necessary to
restitute institutional possibilities for accessibility of the acts in
the society or the state should commit to publish the acts of the
registered political parties in the mediums that she finances. In
that way, conditions for complete inspection, presentation and
representation of the political subjects would be created.
( )
355

Goati, V., (1991) Jugoslavija na prekretinci, JIN,
Beograd ,
Goati,V,: (1979) Ideologija i dru{tvena
stvarnost; Radni~ka {tampa; Beograd,
, ., , ., (1997):
; ,
,,.
-,.,
,.,
,., ,., ,.,,., (1998),
96, ,
; (1991),

; (1991), ;
, ., ;
(1994), . 6;
, ., (1996) , ,
, ., (1997): ;
,
,.,: (1999) ,
,
,., (1993),
; ; ; (
);
,.,(1995); ;
,
,.., (1994): :
XXI ; , ,
Luka, .,: (1970) Istorija i klasna svijest, Naprijed,
Zagreb,
356
, ., (1990)
; (1990) , 6
;
Mafezoli,M.: (1974) Istorija i utopija; Marksizam u svetu;
. 1/1974,
Makarovi}, J., (1983): Dali su vrednosti na{e omladine
zaista socijalisti~ke? : Omladina i dru{tvene krize, Centar
za marksizam Univerziteta u Beogradu; Beograd;.
Manhajm, K.: (1968) Ideologija i utopija; Nolit; Beograd;
1968,
,. (1995):
, #,
Meny, I. (1990) Governament and Politics in Western
Europe; Oxford University press-New York;
, ., (1991); ;
, ,
, ., (1993)
, .,
,: (1994)
1990-1994; , .6;
,. (1991) ,
, ,
, . (1998): ;
()
,
,
, ,
, . (1998),
, ,
,
.,
,..,
(1998)
.
1994 1996 ;
- ,
.:
; `(1993) , . 3-4;
, ., (1996)
; ,
, ., (1996)
; .1
, ., (1997)
357
; , .1
, ., (1999)
;
, .1
, . (2000) ;
, .1

(1996), ,
Pe~ujli},M., Mili},V., Brankovi}, S., Kova~evi}, M.,
(1991) Ra|anje javnog mnjenja i politi~kih stranaka; Institut za
politi~ke studije; Centar za javno mnenje i marketing "Medium" i
Pravni Fakultet; Beograd;
Pe~ujli},M.;Mili};V.
(1990)
"Politi~ke
stranke
u
Jugoslaviji", Stru~na knjiga, Beograd

(1999),
, ., , ,
,(1996) , 1 2;
Puli{eli},S.,: (1971) Politi~ke strankie kao faktor

suvremenog politi~kog sistema; Naprijed; Zagreb,
Ratkovi},R.: (1976) Ideologija i politika;Institut za
politui~ke studije FPN; Beograd;
Stranke u Jugoslaviji;(1990); (), Tanjug,
Beograd
., (1994), ,
Hamilton, Medison, ej,: (1981) Federalistiki spisi,

Radnika tampa, Beograd,
,., ,.., (1992),
;1990, ; ,
(1991),
21, ,
,,: (1995) , , Union
trade, ,
358
:
; , 1990;
(); ; 1990;
, ;
, 1990;

-
; ; 1998; ()
-;
; 1998; ()
" " (1994)-
" - "
() "

" ();
" " () " " " " 29 1994
( ) 1992 ;
1992 , ()
, (1997), , ()
Programi dhe Statuti Partis demokratike popullore, 1990
; ,1995; ();

; ; ()
- - " 90";
; 20 1990
- - " 94"; ,
1994
- -;
, , 1995
I -, (1999),
, ()
- ; 359
1990;
;
1990 ()
" " (1995) ( "
" 23 1995);

, , I, 1995
, "
!" , II, 1995
III , (2000),
, (2000),
; " " 1993
" " , (1994)
( 1994 )
; " ";
1994
-; 6
1991 ;
-, (1991), , ()
- - " 98"; , 1998
-- - " 94"; 4 1994
; , 1991
()
; , 1995
()
" " (1995), " ,
", "
" ( " " 14
1995), " " ( "
" 28 1995 ), "
",
" ", ( "
" 30 1995 );
360
XIII- ; (1990), ,
-
, (1990), (),
, (1990), (),
,(1990), , ()
, (1990), ()
, (1991),
()
-, (1991), ()
-, (1991), , ()
, (1995), , ()
, (1995), ()
; , 1997 ;
()
, (1998), ,
; ,
1992 ()
;
29 1992

; , 1994; ;
( )
; , 1990. ()
, (1990), , ()

; ; 1997; ();

; ; 1991
" " (1995),

; , , 1994
(1998), ,
III , (1999), ,

, (2000),
, (1990), , ()
361
-
, (1990), , ()
, (1990), ()
, (1992), , ()
, (1991), ,
()
, (1991), , ()
, (1994), , ()
, (1994), , ()
-, (1992), , ()
, (1998), , ()
, (1998), , ()
,
(1994) ,
- ,
(1990) M
,
(1990), ,
, (1991)
()
, (1990),
()

(1990), ,
362
CIP -

". ,
329(497.7)1990/2000
, .
/
. , - , , 2000, 361
., , 21 cm;
;
Summary,
355-361,
ISBN 9989-821-09-7
) 1990-2000
ISBN 9989-821-09-7

Cane T. Mojanoski Letopis Na Makedonskata Demokratija

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Cane T. Mojanoski Letopis Na Makedonskata Demokratija

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

.

Demokrtska partija za makedonsko nacionalno

Narodna demokratska partija ................................. 127

336 32,1 107 29,5

(4 1990) (11 1990),

}, .., 1992, . 34-36).

(Spored Biltenot br 20 na Republi~kata izborna komisija od 27-XII-1990

Partija za demokratsko dvi`ewe

(Spored Biltenot na Republi~kata (dr`avna) komisija Kone~ni rezultati od

Vo vo Op{tiot izbira~ki spisok, vo 120 izborni edinici bea

kandidati predlo`eni od 17 politi~ki parii i 71 nezavisen

, . Na lokalnite izbori 1996 godina, za

(Spored Biltenot na Dr`avnata izborna koisija Kone~ni rezultati od

Obedineta partija na Romite od

pottiknuvaweto na bira~ite za "nadminuvawe na nivnite oddelni

politi~kite partii vo Republika Makedonija. Vo prikazot se

Demokrtska partija za makedonsko nacionalno edinstvo (DPMNE)

Dvi`ewe za semakedonska akcija - (MAAK)

razdvi`ba na nejzinite ~ove~ki i prirodni bogatstva; za sloboden

Osnovniot princip na organizirawe na MAAK e teritorijalniot.

Spored re{enijata od 1991 godina Nacionalniot komitet

MAAK - konzervativna partija (MAAK-kp)

Liga za demokratija (LD)

i soglasno na toa ja istaknuva "prvenstvenata cel za izmena na

niot Sojuz na komunistite; (koj spored Ustavot od 1974 godina

vo tie ramki i gri`a za nacionalniot identitet na na{eto iseleni{tvo

neprincipelnite postapki na vlasta i subjekt koj reagira na

Socijaldemokratska partija na Makedonija

ramski celi, zada~i i sratutarni odluki i re{enija.

Demokratski sojuz - partija na zemjodelcite

Pretsedatel na DS-PZ be{e Dimitar Galev.

Partija za demokratski prosperitet (PDP)

neizgradenite zemji{ta, du}anite, stanovite i ku}ite da se vratat,

malcinstvo i da insistira tie pra{awa povtorno da se razgledaat

organi: 1. Sobranie; 2. Pretsedatelstvo; 3. Nadzoren odbor.

Centarot na PDP go so~inuvaat slednite organi: 1.

Narodna partija na Makedonija (NPM)

kuvaat na ~lenovite koi ne gi po~ituvaat odlukite i go naru{uvaat

Narodna demokratska partija (NDP)

Partijata se opredeluva deka e "otvorena za site gra|ani

tewe i vr{i drugi raboti utvrdeni so statutarnite dokumenti na

sostaven od 7 ~lenovi, koi gi imenuva i otstranuva rakovodstvoto na Partijata (~l.30).

Stranka na Jugoslovenite vo Makedonija

Strankata na Jugoslovenite na Makedonija e osnovana

na populaciona politika i e za nezavisen pravosuden sistem, za

SKM -Partija za demokratski promeni

Ovie vrednosti treba da se razrabotuvaat vo praktikata i

Ostvaruvaweto na prioritetite vo razvojot e nemo`no bez

~len 34). Konfrencijata ja so~inuvaat pratenicite vo Sobranieto

pretsedatel na dr`avata i kandidati za vnatre{no-partiskite izbori

Socijalisti~ka partija na Makedonija (SPM)

demokratska i efikasna vlast, za kontrola vrz nea, za pravnata

we demokratski socijalizam, humano i bogato op{testvo so

tela za dejstvuvawe; donesuva finansiski plan i zavr{na smetka.

SPM se finansira od ~lenarina, buxetot, prilozi od fizi~ki

VMRO-Demokratska partija za makedonsko

privatnata sopstvenost kako temeli na ekonomskiot sistem#,

nehristijanite#. Tokmu nejzinata svrtenost kon "hristijanskoto

partija) da se izedna~i "zakonskata regulativa so standardite na

luvaweto i politi~kite streme`i na partijata# (Statut na VMRODPMNE, 1999, ~len 2).

pravo da bira i da bide biran, da bide zapoznat so rabotata i da

odluki i zaklu~oci na Partiajta, organizira podgotovka i

Rabotni~ka partija (RP)

obezbedi vlasta da gi ostvaruva interesite na rabotni~kata