BANKA

SLOVENIJE
EVROSlSTEM

Siovenska 35
1505 Ljubljana

Siovenija
Tel.: 014719000
Fax: 0125155 16

SODISCE EVROPSKE UNlJE

VpiADO V vpilDik SodiUa 1'100 ~2..
pod opnviJno IIcvilko .....;..l=.:4!.\o:,;c>D;"l!'::"_ _

~. 2015 -04- 0 7 /1.

f.I...........
'--.,.ZADEVA C- 526/14

Preje""IneJ.l;. b,(S

-( ........
/.J.

n-

Kotnik e.a.

PISNA STALISCA BANKE SLOVENlJE

Banko Slovenije na podJagi prvega odstavka 29. elena Zakona 0 Banki SJovenije (Uradni Jist RS It.
It. 72106 - uradno preei!eeno besedilo in 59/11) zastopa guverner Boltjan Jazbec, Siovenska cesta 35,
1505 Ljubljana.

po

A.

Uvod

I.

Banka Siovenije (v nadaljevanju: BS) na podlagi drugega odstavka 23. elena Protokola

o Statutu Sodgea Evropske unije (v nadaljevanju: Sodisce) vlaga pisna staJisca v zvezi z
vpraSanji, ki jih je Ustavno sodisee Republike Siovenije (v nadaljevanju: US) s sklepom ~1. U1-295/13-132, z dne 6. novembra 2014, naslovilo na Sodisee na podlagi 267. elena Pogodbe

delovanju Evropske Unije (v nadaJjevanju: PDEU) gJede veJjavnosti in razJage Sporoeila

Komisije

uporabi pravil

drZavni pomoei za podpome ulcrepe v korist bank v okviru

finanene krize od 1. avgusta 2013 (v nadaljevanju: Sporocilo

baocnistvu).' US je oa

Sodisee nasJovilo vpraSanja v zvezi s postopkom za oeeno ustavnosti razlienih clenov Zakona
o banenistvu (v nadaijevanj u: ZBan-l/ in 41. elena Zakona

spremembah in dopolnitvah

Zakona 0 bancnistvu (v nadaJjevanju: ZBan-1 L/.

2.

BS bo v nadaijevanju najprej povzeJa glavna dejstva, ki so pripeljaJa do uveljavitve

izpodbijanih doloeh ZBan-IL, dne 23.11.2013 , in so bile podlaga za nadaljnje ulcrepe BS, ki
jih pritoiniki izpodbijajo v postopkih pred US (v B.). Pray tako bo BS podala staiisee glede
zveznosti in pristojnosti Sodisea za odloeanje v tej zadevi (v C.). BS bo pray tako predJoZiJa
stalisca v zvezi s posameznimi vpraSanji, ki jih je US nasJovilo na Sodisce v zvezi z razlago
Sporocila

banenistvu in direkliv EU (v D.). Podala bo tudi predJoge odgovorov v zvezi z

vsakim od predJofenih vprasanj, 0 katerih bo odlocaJo Sodisee (v E.).

H.

Dejanski in pravni okvir

I.

Dogodki, ki so pripeljaJi do uveljavitve dolocb ZHao-I, ki so predmet presoje US

3.

Evropska komisija (v nadaijevanju: Komisija) je 28. novembra 2012 na podlagi

Uredbe EU sl. 1176/20114 predstaviJa svoje drugo poroeilo

opozorilnem mehanizmu

(AMR), v katerem je Republiko SJovenijo opredeliJa kot eno od drfuv eJanic, za katero je
treba opraviti poglobljen pregled v skladu z 121. elenom PDEU.s Evropska komisija je v
poroeilu izpostavila, da se baneni seklor v Republiki Sioveniji sooea z resnimi tezavami
zaradi tefavnega procesa zmanjsevanja financnega vzvoda pri podjetjih nefinancnega
I

UL C 216, 30.7.2013, str. I.

Uradni list RS, 99/10 - uradno pre~i~~eno besedilo, 35/11, 52/11 - spremembe, 59/11, 85/11.48/12, 105/ 12,
56113, 96113).

Uradni list RS, 96113 .

, Uredba (EU) ~t. 117612011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011
odpravljanju makroekonomskih neravnote1ij, UL L 306, 23 .11.2011, str. 25 .
.5

Alert Mechanism Repon 2013,

dne 28. novembra 2012, predlo!eno kat priloga St.).

prepre~evanju in

sektOJja, kar povecuje delez slabih posojil v bankah in telja dodatne prilagoditve pn
vrednotenju zavarovanj.6
4.

Komisija je 10. aprila 2013 objavila rezultate poglobljenega pregleda za Slovenijo.1

Ugotovila je, da je bancni sektor zaradi slabo kapitaliziranih bank ter glede na nenehno
slaManje njihovih kreditnih portfeljev in odvisnosti od drzave glede kapitala pomenil veliko
nevamost za gospodarstvo in je tako eden od glavnih razlogov za cezmerna makroekonomska
neravnotezja v Sloveniji. Hkrati se je Slovenija soocala z znatno otezenimi pogoji
financiranja, kar je zaradi visokega delefa drZave v lastnitvu bank, ustvaljalo dodatno
negotovost glede stabilnosti bancnega sistema. s Komisija je nadalje ugotovila, da je bil v
Sloveniji pravni okvir za nadzor bank posodobljen in je BS zagotovil nova pooblastila za

resevanje bank - izredne ukrepe, vkljucno s povecanjem osnovnega kapitala in pooblastilom

za prenos premozenja banke. Na tej podlagi je Komisija poudarila, da je primerna uporaba
novih pristojnosti Banke Slovenije za nadzor in resevanje kljucnega pomena za zagotovitev
stabilnosti financnega sistema. 9 Komisija je na podlagi navedenega ugotovila, da je takojsnje
ukrepanje nujno, da se ponovno vzpostavi verodostojnost in dostop drfave do financnih trgov
ter zagotovi ustrezen obseg in krepitev bancnih bilanc bank. Zato je Komisija Slovenijo
pozvala, da v bankah opravi pregled kakovosti sredstev (AQR) in stresne teste.
5.

'0

Svet je 9. julija 2013 izdal Priporo6i1o Svela v zvezi z nacionalnim programom reform

Siovenije za lelO 2013 in mnenje Svela

Programu Siovenije za slabilnosl za obdobje 2012-

2016." V zvezi z ugotovljenitni makroekonomskimi neravnotezji je Sloveniji priporo61

izvajanje razlicnih ukrepov za zagotovitev stabilnosti bank, vkljucno z ukrepi javnofinancne

podpore bankam, ce bi bila ta potrebna. 12 Pri tern BS poudalja, da so drfave clanice v skladu z

Alert Mechanism Report 2013, Z cine 28. novembra 2012, predlo1eno kat priloga ~t.I. sO". 16.

Macroeconomic imbalances _ Slovenia 2013, April 2013, predlo1eno kot priioga ~t. 2.

Macroeconomic imbalances - Slovenia 2013, ApoI20!3. predlo2eno kat priloga U. 2, str. 11.
9

Macroeconomic imbalances - Slovenia 2013, April 2013, predlouno kat priloga ~t. 2, str. 29.

10

Macroeconomic imbalances - Slovenia 20 13, April 2013, predlouno kot priloga It. 2, str. 39-40.

11

UL C 217, 30.7.2013, str. 75-80.

12 Komisija je taka Sloveniji med drugim priporo<!i1a, da 5 strukturnimi ukrepi Da vzdrl.en naein zagotovi

odpravo fezmernega primanjkljaja do leta 2015 (priporofilo 11.1). Komisijaje nadalje priporofala (priporofilo
~t.

4), da Slovenija izvede ustreme ukrepe, ob pomoti evropskih partnerjev, za najem neodvisnega zunanjega

svetovalca do junija 2013, lei bo opravil pregled kakovosti akUve bank v celotnem sistemu. To naj zakljuti v
letu 2013 in zagotovi hitrej!i napredek v primeru dveh bank, ki sta U predmet postopka druvne pomofi, da se
bo pospdilo

izbolj~anje

njunih bilanc stanja. Pripravljena mora bitl zagotovltt dodaten kapital,

~e

bl se pri

4
Uredbo sl. 1176/2011 dolme sprejeti "nacrte popravljalnih ukrepov" (clen 8), ki jih spremlja
in ocenjuje Komisija. Ce drtava clanica ne odpravi cezmernih makroekonomskih
neravnolezij, se lahko zoper njo uveljavijo izvrsilni ukrepi v skladu z Uredbo EU 51.
1174/2011 (Uvodna izjava (21) Uredbe 51. 1176/2011).
6.

BS je julija 2013 v okviru svojih prislojnosti za nadzor nad bankarni in v sodelovanju

z Ministrstvom za finance RS prislopila k izvedbi pregleda kakovosti sredslev (AQR) in

stresnih leslov. Pregled kakovosli sredslev (AQR) in stresne lesle so izvedli mednarodno
priznani svelovalci pod vodstvom usmeIjevalnega odbora, v kalerem so poleg BS in
Ministrstva za finance sodelovale tudi inslitucije EU (Komisija, Evropski bancni organ EBA in ECB). BS je imenovala neodvisne svelovalce za izvedbo AQR in stresnih lestov v

sodelovanju z Vlado RS (v zvezi z izvedbo pregleda kakovosti sredslev (AQR) v bankah, ki

so ze zaprosile za drZavno pomoc) in usmerjevalnim odborom in sicer: druibo Oliver
Wymann za stresne lesle "od spodaj navzgor", druZbo Deloitte ler druZbo Emsl & Young za
AQR in druZbo Roland Berger za stresne leste "od zgoraj navzdol". Zunanji svelovalci so v
okviru AQR za narnene stresnih leslov ocenili ustreznosl oblikovanih oslabilev bank in
nOlranjih postopkov za ocenjevanje vrednosli zavarovanj, oblikovanje oslabitev in notranje
kontrole.
7.

V AQR pregled in stresne leste je bilo vkljucenih desel bank, ki predstavljajo 70%

bancnega sektoIja in sicer: Nova Ljubljanska banka d.d. (NLB), Nova Kreditna Banka
Maribor d.d. (NKBM), Abanka Vipa d.d. (Abanka), Gorenjska banka d.d., Banka Celje d.d.,
UniCredil banka Slovenije d.d., Hypo Alpe Adria Bank d.d., Raiffeisen bank d.d., Probanka

d.d. (Probanka) in Factor banka d.d (Factor banka).

8.

BS dodalno k navedenemu pojasnjuje, da je fe od leta 2010 naprej v treh najvecjih

bankah, ki so v (vecinski) drZavni lasli (NLB, NKBM, Abanka), in v dveh bankah v zasebni
lasti (probanka, Faclor banka), ugotavljala primanjkJjaj kapitala in od banka zahlevala ukrepe,
za odpravo tega primanjkljaja, vkljucno z zahtevo za sklic skupWne delnicaIjev bank za
povecanje osnovnega kapitala. Do junija 2013 nobena od navedenih bank ni uspela odpraviti

prenosu aktive ali pri pregledu kakovostl aktive odkrile dodatne pomanjldjivosti. Vsi ukrepi,

vklju~no

objektivnimi ocenami kapitalskih patreb, prenosom aktive na Dndbo za upravljanje tetjatev bank, programom
za zavarovanje premotenja in operativno izvedbo ukrepov prestrukturiranja. bi se morali izvesti ob potnem

spotovanju pravil

drfavni pomol!l, ~e je ta vkljui!ena. (poudarki dodani)

5
ugolovljenega primanjldjaja, niti ni uspela najli vlagalelja za povecanje kapilala banke bodisi
med obstoje6mi delnicarji bodisi med novimi inveslitOlji.
9.

NLB in NKBM sta zaradi ugotovljenega kapitalskega primanjkljaja in neuspe~nega

iskanja zasebnih vlagaleljev, ze 15. maja 2013 in 18. junija 2013, Ij . ze pred zacetkom
aktivnosli za AQR in stresne lesle, zaprosili za drZavno pomoc v obliki dokapitaiizacije iz
javnih sredstev v vBini, ki bi pokrila takrat idenlificiran kapitalski primanjldjaj, ler dodatno za
pomoc v obliki prenosa nedonosnih teIjalev na drZavno DruZbo za upravljanje leIjatev bank
(DUTB). Abanka je za drZavno pomoc v obliki dokapilalizacije in prenosa nedonosnih
teIjalev na DUTB zaprosila 10. julija 2013. Po zaeetku izvedbe AQR in stresnih testov v
juniju 2013, sta septembra 2013 za drfuvno pomoc zaradi grozece nelikvidnosti zaprosili se
Probanka in Factor banka in sicer za pomoc v obliki porostva drfuve za obveznosti bank do

Banke Slovenije iz naslova izredne likvidnostne pornoci ler za pornoc v obliki

dokapitalizacije iz javnih sredslev v visini, ki bi ornogocila njuno urejeno likvidacijo.
10.

Rezultati stresnih teslov so bili objavljeni 12. decernbra 2013. Hkrati so neodvisni

svetovalci BS predlozili tudi svoje ugolovitve iz naslova AQR glede obsega dodatno
potrebnih slabitev v bankah. Na podlagi porocila AQR, je BS sredi decernbra 2013 ocenila
obseg oslabitev, ki bi jih morale v svojih financnih izkazih do konca leta 2013 oblikovati
banke. Na tej podlagi je BS ugotovila, da bi bil ob upostevanju dodatnih potrebnih oslabitev,
kapital vseh petih bank, ki so zaprosile za drZavno pornoc (NLB, NKBM, Abanka, Probanka,
Faclor banka) ob koncu poslovnega leta negativen in so bili v vseh petih bankah stem
izpolnjeni pogoji za zacetek stecaja zaradi insolventnosli, saj prernozenje bank ni zadoscalo za

poplacilo njihovih obveznosti. 13

II.

Banka Slovenije je ocenila, da bi stecaj vsake posamezne banke, v katerih je bil

ocenjen negalivni kapitai, zaradi preplelenosti kapitalskih in financnih razmerij med bankami
in drugimi fmancnimi ustanovami, imel bistvene negativne ucinke na druge banke in financne
institucije v Sloveniji, kar bi neizogibno povzrocilo nestabilnost celotnega bancnega sistema v
Sloveniji, okuZba pa bi lahko negativno vplivala na financne ustanove v drugih drZavah EU.
Hkraten slecaj pelih bank bi nedvomno povzrocil zrusenje bancnega in posledicno sirsega
financnega sistema v Sloveniji, !emu pa bi sledilo znifunje placilne sposobnosti in ravni

" Pri NLB je bil ocenjen negativni kapital v viini -317.975.000 EUR, pri NKBM v vilini -67.070.000 EUR, pri
Abanki v vi!ini -265.216.000 EUR, pri Factor banki -283.347.000 EUR in pri Probanki v vilini -214.163.000
EUR (glej odlO<!be Banke Siovenije, ki so priloune kot Priloge It. 4-8, ).

kapitala v realnem sektorju. Okufba bi s

hkratnem ste~aju vseh petih bank,

ste~ajem

povzro~ila

katere koli od petih bank,

~e

zlasti pa ob

neizpolnjevanje minimalnih kapitalskih zahtev v

drugih bankah, ki bi posledicno pray tako postale insolventne ali nelikvidne ter bi bil zoper
njih zacet stecaj. Stecaj katere koli od petih bank bi sproul aktiviranje sistema zajamcenih
vlog, ki se v Sloveniji finaneira z naknadnimi prispevki solventnih bank, ki morajo ob
posarnezne banke nemudoma prispevati potrebno likvidnost za

izpla~ilo

ste~aju

zajamcenih vlog pri

banki v stecaju. V primeru hkratnega stecaja petih bank (vkljucno s tremi najvecjimi bankami,
NLB, NKBM in Abanko) bi sprozitev sistema zajamcenih vlog torej imela za posledico tudi
nelikvidnosti vseh solventnih bank v Sloveniji.
12.

Oa bi Slovenija ohranila stabilnost financnega sistema, je bila prisiljena sprejeti nujne

in daljnosetne ukrepe za stabilizacijo financnega sistema kot eelote s preprecevanjem

insolventnosti petih zadevnih bank. Treba je opozoriti, da je bila zaradi hudih razmer, v
katerih so se

zn~le

tri najveeje banke (NLB, NKBM, Abanka), ter ob dejstvu, da so bile

izcrpane vse momosti zasebnih

re~itev,

mogoca

re~itev

teh bank Ie s

takoj~njo

dokapitalizacijo teh bank, da bi tako ohranili zaupanje vlagateljev in stabilnost sistema. Pri
Factor banki in Probanki je bilo ugotovljeno, da je urejena likvidacija pod izredno upravo
BS, v nestabilnih razmerah na trgu, edina moma reWey za urejeni izhod teh bank iz trga. Ob
izcrpanih momostih

re~evanja

z zasebnimi investitorji in glede na resnost razmer, je bila

dokapitalizacija bank iz javnih sredstev edina mogoca

re~itev.

V ta namen je bilo treba

zagotoviti ustrezen pravni okvir, upostevajoe tudi obveznosti, ki za drZave izhajajo iz POEU.

II.

Omejitve prava EU za uveljavitev do loeb ZBan-t, ki so predmet revizije US

13.

Za namene, opredeljene v 3. clenu POEU, morajo drZave claniee v skladu s prvim

odstavkom 119. elena POEU sprejeti ekonomske politike, ki temeljijo na tesnem usklajevanju
ekonomskih politik drZav clanie, notranjem trgu in opredelitvi skupnih ciljev, ter se izvajajo v
skladu z nacelom odprtega trZuega gospodarstva s svobodno konkurenco.
14.

Pri temje morala Slovenija predvsem ustrezno

upo~tevati

prepovedi in omejitve glede

dodeljevanja drfuvne pomoci, dolocene v 107. clenu POEU. Kornisija je na podlagi

pristojnosti, dolocenih v 108. clenu POEU, opredelila financno stabilnost kot

splo~ni

cilj pri

uporabi meril iz ~lena 107 POEU, za presojo skladnosti drZavne pomoei z notranjim trgom.
15.

POEU v tretjem odstavku 119. elena dodatno navaja, da morajo drfuve elanice in

Unija pri usklajevanju ekonomskih politik poleg nacel odprtega trZuega gospodarstva in
svobodne konkurence

upo~tevati

tudi naslednja vodilna nacela: stabilne cene, zdrave jayne

finance in monetarne pogoje ter uravnoteZeno

vzpostavljen

ve~stranskega

postopek

pla~ilno

nadzom

makroekonomskih neravnotefij, ki naj bi zagotavljal

politik dIZav

~lanic.

za

bilanco. V 121.
prepre~evanje

uCinkovitej~e

~lenu

in

PDEU je

odpravljanje

priblizevanje ekonomskih

Komisija spremJja izvajanje teh obveznosti v skladu z Uredbo t.

117612011 in lahko v primeru ugotovljenih Witev zoper ddavo

ukrepe na podlagi Uredbe

~t.

~lanico

uporabi izvrWne

1174/2011. Hkrati so se dIZave elanice v skladu s prvim

odstavkom 126. elena PDEU dolZne izogibati cezmememu javnofinan~nemu primanjkljaju in

stem dejansko omejiti pombo javnih sredstev, ki bi presegla obseg dopustnega
javnofinan~nega primanjkljaja l4 To je nedvomno pravna obveznost. usmetjena proti dIZavam
~lanicam,

ki se izkafe tudi v pripmvljalnih dokurnentih. ki so dosegli vrhunec z

Maastrichtsko pogodbo, kot je pojasnjeno v zadevi Gauweiler v mnenju AG Cruza Villalons '

z dne 14. januatja 2015.

16.

15

Jasno je, da Republika Slovenija ni imela mofuosti. da preprosto pusti, da zadevne

banke brez drfavne pomoei zdrsnejo v

ste~aj

ter povzroeijo propad

finan~nega

sistema v

Sloveniji in nestabilnost tudi v drugih dIZavah. Slovenijaje bila torej dolfua ravnati v skladu s
PDEU in smernicami Komisije. S tega vidika BS navaja, da resna molnja v gospodarstvu
ddave

~lanice.

kot je opredeljena v

to~ki

(b) tretjega odstavka 107. elena PDEU. ustreza

izrazu )>cezmerno makroekonomsko neravnotefje, ki ga je bila Republika Slovenija dolfua

odpraviti.

14

Komisija je ad leta 2009 zoper Siovenijo vodila postopek zaradi presemega javnofinan~nega primanjkljaja. V

leru 2013 so zahtevani donosi na slovensko desetletno dnavno obveZllico na mednarodnih

finan~nih

O'gih

presegali 6,5%. Na financ!nih trgih so se pojavljale ~pekulacije. da bo ddava morala zaprositi za mednarodno
finan~no pom~

in ddava se je zata zadoltevala po visokib obrestnih merab in pretefno v USD ter z

vrednostnimi papirji kraj~ih roCnosti, saj dolgoroCna zadoltitev v doma~i valuti zaradi zaostrenih razmer
(visokih zahtevanih donosov in z.ad.rtanosti tujih investitorjev gJede posojanja Sloveniji) ni hila ve(! moma

oziromaje bila bistveno otdena.

"Gauweiler in drugi proti Deutscher Bundestag, C-62/14. EU:C:2015:7.

primeru Se niso poroeali. Odstavek

217 teg. mnenja se glasi: "The possibility of their being Member Slales wilh very fragile public finances war
regarded as a situation that was scarcely compatible either with stable growth in the euro area or with the
limited monetary tools available to the ECB. As the States of the euro area trans/erred their monetary policy
competences 10 a common institulion while at the same
was essential

10

provide for the means necessary

10

lime

retaining Iheir compelences in economic malters, it

ensure strict financial discipline in the Stales

0/ the euro

area. That concern gave rise to the rules on budgetary diScipline prOVided/or in Article J26 TFEU { ...] ".

8
III.

Uveljavitev ZUKSB in ZBan-1L novembra 2013

17.

DcZavni zbor je 23. oktobra 2012 sprejel Zakon

ukrepih za krepitev stabilnosti bank

(ZUKSB),16 v katerern je opredelil ukrepe, ki ornogo~ajo neposredno dokapitalizacijo bank z

uporabo javnih sredstev in prenos nedonosnih terjatev bank na posebno drufbo, ki je v lasti
dl"Zave (DUTB). DrZavni zbor je 14. novernbra 2013 sprejel ZBan-l L, 17 ki opredeljuje pogoje
in pristojnosti Banke Slovenije v zvezi z uporabo izrednega ukrepa odpisa osnovnega kapitala
banke inlali odpisa oziroma konverzije podrejenih instrumentov banke, da se prepreei njen
propad in se obrani stabilnost finanenega sistema. Glede na dolocbe zakona, se izredni ukrepi
lahko izrecejo banki, pri kateri so podana povecana tveganja propada (tj. banka ne izpolnjuje
minimalnih kapitalskih zahtev ali zahtev glede likvidnosti in so podani razlogi za odvzem
dovoljenja za opravljanje storitev kot banka), so izcrpane druge momosti za sanacijo banke in

bi prenehanje banke (v rednem postopku prisilne likvidacije ali steeaja) ogrozilo stabilnost
finan~nega sistema. I S

18.

V skladu s prvirn odstavkom 253. elena ZBan-1 bi lahko BS pred uveljavitvijo ZBan-

lL z izdajo upravne odloebe (tj. brez odloeitve

skup~eine

banke) izrekla izredne ukrepe: (i)

imenovanje izredne uprave, (ii) prodaja vseh delnic banke (iii) odlocitev
osnovnega kapitala (z

vpla~ilom

poveeanju

novih sredstev, ki jih zagotovijo voljni vlagatelji) in (iv)

prenos premozenja banke na prevzemno druzbo. Vendar pa ZBan-1 pred uveljavitvijo ZBanl-L ni omogocal ukrepov za dokapitalizacijo banke z odpisom osnovnega kapitala banke
in/ali odpisom oziroma konverzijo podrejenih instrumentov banke v delnice. Momosti
dokapitalizacije v okviru resevanja so bile omejene na sodelovanje voljnih investitorjev in na

javna sredstva (v

vi~ini,

ki zagotavlja ludi pokritje preteklih izgub). V taksnem pravnem

okviru torej ni bilo mogoee zagotoviti pogojev v Skladu z odstavkom 40. do 46. Sporoeila
bancnBtvu. Skladno

odstavkom 40. Sporocila

bancnistvu se lahko drzavna pomoc banki

dodeli Ie pod pogoji, ki zagotavljajo ustrezno porazdelitev bremena med obstojecimi

vlagatelji. Odstavek 41. Sporocila 0 bancnistvu doloca, da bo delitev bremena ustrezna, ce po
za~etnem

pokritju izgub z lastniskim kapitalom, imetniki hibridnega kapitala in imetniki

pocirejenih dolmiSkih instrumentov, v kar najvecji meri prispevajo k zmanjsanju kapitalskega

primanjkljaja in sicer bodisi z odpisom glavnice instrumentov ali s pretvorbo v navaden
lastniski temeljni kapital banke ("konverzija terjatev v lastniski deleZ

16

Uradni liS! RS. 105/ 12 ,63113 - ZS-K, 23114 - ZDI1Z-C.

17

Uradn; list RS, 9612013.

1. 253 . tlen ZBan-1.

).

V odstavku 44.

SporoWa 0

ban~nitvu

je

dolo~eno:

Kadar, banka ne izpolrUuje vee minimalnib kapitalskih

zahtev, ie treba podtejene dolmHke instrumente pretvoriti ali odpisati naceloma e pred
dodelitvijo ddavne

pomo~i.

Ddavna

pomo~

ne sme biti dodeljena, dokler lastniki kapital,

hibridni kapital in podtejeni dolZniki instrumenti ne prispevajo v celoti k izravnavi

morebitnih izgub. Hkrati odstavek 19.

Sporo~ila

ban~nitvu

od drZav

~lanic

zahteva, da za

zagotovitev pogojev ustrezne porazdelitve bremena, vzpostavijo potreben pravni okvir za

pridobitev prispevkov delnicarjev banke in imetnikov podtejenib instrumentov.
19.

Glede na to je Ddavni zbor sprejel ZBan-IL, ki je med drugimi spremembarni uvedel

nov izredni ukrep odpisa osnovnega kapitala banke inlali odpisa oziroma konverzije
podtejenih instrumentov banke (odpis ali konverzija kvalificiranih obveznosti), ki ga lahko

izrece BS, da prepreei propad banke in ohrani stabilnost finanenega sistema. V skladu s petim
odstavkom 261 a. Nena ZBan-1 noben upnik v primeru odpisa ali konverzije kvalificiranih
obveznosti ne sme utrpeti ve~je izgube kot bi jo v primeru steeaja banke. BS v skladu s prvim
odstavkom 261 b.

~lena

ZBan-l, odloci 0 odpisu ali konverziji kvalificiranih obveznosti na

podlagi cenitve neodvisnega strokovnjaka, ki oceni vrednost prernozenja banke v primeru

stecaja banke in oceni viino popla61a kvalificiranih obveznosti v stecaju (likvidacijska
vrednost). BS v skladu z 261 c.

~lenom

ZBan- l, na podlagi ugotovljene visine

popla~ila

oziroma izgube v ste~aju, doloci vi~ino kvalificiranib obveznosti banke, ki jih je treba odpisati
v obsegu, potrebnern za kritje izgub banke. Ce bi bile kvalificirane obveznosti v stecaju vsaj
delno poplacane, lahko z upostevanjem 261d.

~Iena

ZBan-l, odloci IUdi 0 konverziji

podtejenih instrumentov banke v delnice in sicer v obsegu, lei je potreben za vzpostavitev

kapitalske ustreznosti banke .

IV.

Postopek dodelitve drfavne pomo~i

20.

Slovenija je v zvezi z zahtevarni petih bank za dodelitev ddavne pomoci zacela

postopek pred Komisijo na podlagi 108. elena PDEU, za predhodno odobritev drfuvne
pomoci bankarn z dokapitalizacijo bank z javnimi sredstvi, v skladu s tocko (b) tretjega
odstavka 107. tlena PDEU, da bi zagotovila stabilnost slovenskega fmancnega sistema.
21.

Komisijaje 18. decernbra 2013 odobrila dtZavno pornoe za pet slovensleih bank. IO V

odlocitvah za vseh pet bank je Komisija kot pogoj za odobritev drfuvne pom06 navedla
" Sklepi Komisije z doe 18. decembra 2013

driavni pomoci SA.33229 (prestrukturiranje NLB), SA.35709

(prestrukturiranje NKBM), SA.37643 (urejeno prenehanje Factor Banke), SA.37642 (urejeno prenehanje
Probanke), SA.37690 (pomoc za reSevanje Abanke).

10

zahtevo glede porazdelitve bremena med ddavo ter

delni~arji

in imetniki podrejenih

instrumentov omenjenih banJe V svojem sklepu 0 drZavni pomoci za NLB (sklep SA.33229,

154. odstavek) Kotnisija navaja:

.. The Commission positively notes that the contribution of subordinated debt holders
is achieved to the maximum extent possible, thus ensuring adequate burden-sharing.
The State capital injections will only be implemented after the complete
implementation of the wipe-out of the subordinated debt holders. That sequence
ensures that all existing subordinated debt holders have to fully contribute to the
restructuring costs of the bank prior to the State stepping in...20
22.

Predlagatelji v tej zadevi v postopkih pred Komisijo niso ukrepali oziroma niso

izpodbijali sklepov Komisije v zvezi z drZavno pomocjo bankam v ustreznih rokih pred
SodBcem. V sklepu Komisije 0 drZavni pomoci za NLB je v 77. odstavku izrecno navedeno,
da rned uradnim postopkorn preiskave Komisija ni prejela

nikakr~nih

pripomb zainteresiranih

tretjih oseb. Ker predlagatelji v postopkih pred Evropsko kornisijo niso ukrepali oziroma niso
v ustreznih rokih sklepov izpodbijali pred
postopkih pred nacionalnirni
23.

sodi~ci

Splo~nimi sodi~ci,

jim je zdaj onemogoceno, da v

zahtevajo razveljavitev sklepov Komisije.

V skladu z ustaljeno sodno prakso Evropskih

mogoce izpodbijati v postopkih pred nacionalnimi

sodi~c

odlocb evropskih ustanov ni

sodi~ci,

ko so take odlocbe eOOat

pravnomocne, saj so roki za pravne postopke v skladu s PDEU potekli. Taka sodna praksa
sega nazaj do primera Textilwerke Deggendorf, v katerem je bilo razsojeno, da prejemniki
nezakonite ddavne pomoci ne morejo ovirati uveljavitve odlocbe Komisije 0 vracilu stem, da

na podlagi nacionalnih pravil zacnejo pravne postopke proti pravnirn instrumentom

nacionalnih organov. 21 Taka sodna praksaje bila od takrat veckrat potrjena?2

20

Komisija pozitivno ugotavlja, do je prispevek ;metnilwv podrejenih doltni.flcih ;n..strumentov nojvet); motn/,

kar zagotavlja uSlrezno porazdelitev bremena. Kapitolsk; vloilci drlave bodo sprolceni sele po dokom!anem
izbrisu imelni/Co'V podrejenih doltnilkih instrumentov. Tako je zagolov/jeno, do VS; obstojeci ;metnik; podrejenih
doltniSkih inst1-umentov pred posredovanjem drlave v najvee}; moin; mer; pr;spevajo k slros/com

preslruktuTiranja banke,tr Podobne ugotovitve so vkljutene tudi v odlotitve za dnavno pomot NKBM
(SA.35709 - \35. odstavek); FaClor banke (SA.37643 - 64. odstavek); Probanke (SA.37642 - 65. odslavek) in
Abanke (SA.37690 - pomof za re!evanje - 22. odslavek).
21

Sodba z dne 15. maja 1997 v zadevi Textilwerke Deggendorf, C-355/95P, EU:C:1997:241.

"Sodba z dne 5. 3. 2015 v zadevi Banco Privado Portugues, C-667/ 13, EU:C:2015:151, 28. odslavek. V lej

sodhi je SodiJee razsodito, cia zainteresirana oseba v primeru dr2avne pomo(!i,

kateri je odloceno s sklepom

11
24.

Predlagateljem je zato onemogoeen zaeetek pravnih postopkov za povrnitev

~kode

proti sldepom Evropske komisije 0 ddavni pomoei. Njihova dejanja pred nacionalnimi
sodisci, s katerimi izpodbijajo pravnomocne sldepe Kornisije, bi rnorala nacionaina sodisea
zavreCi. Postopkov pred nacionalnimi sodgci ne bi smeli uporabljati, da se zaobide clen 263
PDEU, ceprav terneljijo na clenu 267 PDEU.
V.

Odlo~be

25.

V skladu s sklepi Komisije z doe 18. decembra 2013 ter na podlagi ugotovitve, da bi

Banke Siovenije z dne 18. decembra 2013 v zvezi z NLB, NKBM, Factor
banko, Probanko in Abanko

steeaj vsake posamezne banke, se zlasti pa hkraten steeaj vseh petih bank, imel katastrofalne
posledice za financni sistem kot celoto,je BS isti dan izrekla izredoe ukrepe v bankah NLB 23 ,
NKBM24 , Abankj2' , Factor Banki'6 in Probanki" ter pri vseh bankah odloeila

prenehanju

vseh kvalificiranih obveznosti v celoti. Na podlagi izrednega ukrepa odpisa vseb

kvalificiranih obveznosti je bi! osnovni kapital bank zmanjSan na nie, vse delnice bank, ki so
bile izdane v zvezi stem kapitalom, pa so bile razveljavljene. Poleg tega so bili odpisani vsi
podrejeni dolZniski instrumenti, ki so jib izdale banke. Vsi odpisani instrumenti so se v casu
odpisa obravnavali kot kapitalski instrumenti bank, ki morajo v primeru insolventnost banke
pokrivati izgubo banke pred navadoirni upniki banke. Odpisane kvalificirane obveznosti bank
so tako predstavljale bodisi temeljni kapital banke v skladu 5 133. clenorn ZBan-I, bodisi
dodatni kapital v skladu 5134. clenorn ZBan-1.

Komisije in ki bi tak sklep nedvomno lahko izpodbijala, pa je dovolila, da zakoniti rok, dololen glede lega v

~estem

odstavku

nacionalnimi

~Iena 263 PDEU.

sodi ~C!i. Sodi ~ c!e

potec!e, ne more

je zavzelo

stali~c!et

u~inkovito

izpodbijati zakonitosti takega sklepa pred

da bi drugac!na ugotDvitev zainteresirani osebi omogoc!iia, da

odpravi dokonc!no naravo sklepa, in sicer po nac!elu pravne varnosti, ko je rok za zac!etek postopka potekel.
"Odlocba It. 24.20-02 11 13-010, z dne 17. 12.2013, izdana NLB in predlotena kOl priloga It. 3, sir. 2 (2. locka

izreka). Omaka zaupnosti je hila umaknjena ob objavi odlocbe na spletni strani Banke Slovenije.
,. Odlocba It. PBH-24.20-022/ 13-009,
(locka 2. ill'eka) in Sklep

dne 17.12.2013, izdana NKBM in predlotena kot priloga It. 4., Sir. 2

popravku izreka odlo~be

dne 10.1.2014, ki ie predloten kOl priloga It. 5. Oznaka

zaupnosti ie bila umakniena ob obiavi odlotbe in sklepa na splemi strani Banke Sioveniie.
" Odlocba It. PBH-24.20023113-009,

dne 17.12.2013, izdana Abanki in predlotena kOl priloga It. 6., sir. 2

(locka 2. ill'eka). Oznaka zaupnosti i e bila umakniena ob obiavi odlocbe na spletni slrani Banke Sioveniie.
" Odlocba It. PBH 24.20-03011 3-009,

dne 17.12.2013, izdana Faelor banki in predlorena kOl priloga It. 7., ' D'.

2 (locka 2. izreka). Oznaka zaupnostiie bila umakniena ob obiavi odlocbe na spletni slrani Banke Siovenije.
21

Odlocba It. PBH - 24.20-029113-009,

dne 17.12.2013, izdana Probanki in predlotena kOl priloga It 8., sD'. 2

(t<>tka 2. izreka), Omaka zaupnosti je bila umaknjena ob objavi odlocbe na spletni strani Banke Slovenije.

12

26.

Banka Slovenije je v skladu z 261b. clenom ZBan-l pred izdajo izrednih ukrepov

pridobila ocene neodvisnih strokovnjakov (Ernst & Young in Deloitte) glede likvidacijskih
vrednosti premozenja bank v primeru steeaja. Iz poroCil

likvidacijskih vrednostih bank je

izhajalo, da bi steeaj v vseh primerih bile izgube e vije: med -735,8 milijona EUR in 1.559,6 milijona EUR pri NLB, med -232 milijonov EUR in -732 milijonov EUR pri
NKBM, med -317,8 milijona EUR in -768 milijonov EUR pri Abanki, -283,3 milijona EUR
pri Factor banki, -214,2 milijona EUR pri Probanki. Izgube, ugotovljene za primer stecaja
bank (likvidacijska vrednost) so pokazale, da kvalificirane (pOOrejene) obveznosti bank v
stecaju ne bi bile poplacane niti delno. Posledicno kvalificirane obveznosti vseh petih bank
niso imele nobene ekonomske vrednosti.

27.

Ob

upo~tevanju

navedenega je morala

as po zakonu kvalificirane obveznosti v celoti

odpisati. Na podlagi odpisa se je primanjkJjaj kapitala bank zmanjal za visino odpisanih

kvalificiranih obveznosti, vendar bi bile banke ~e vedno insolventne (lUdi po popolnem
odpisu vseh kvalificiranih obveznosti, bi vseh pet bank se vedno izkazovalo negativni
kapital). Jasno je, da v takih okoliWnah konverzija podrejenih dolfnBkih instrumentov banke
v nove delnice banke ni bila mogoea, niti ne bi bila utemeljena.
28.

Na podlagi odpisa vseh kvalificiranih obveznosti bank se je osnovni kapital bank

zmanjsal na nie in se na podlagi odlocbe Banke Slovenije (izredni ukrep povecanja osnovnega
kapitala) povecal s prispevki, ki jihje vplaeala Republika Slovenija.

c.

Dopustnost predloga za sprejetje predhodne odlocbe

29.

BS se strinja z US, da je pravilna razlaga doloeb Sporocila

bancnistvu, ki v resnici

predstavlja razlago doloeb 107. in 108. elena PDEU, kot je pojasnjeno v nadaljevanju,
bistvena za presojo US glede zahtev predlagateljev.
30.

Zaradi jasnosti BS poudruja, da so vsi instrumenti, ki so bili odpisani v skladu z

odloebami

as

z dne 18. novembra 2013, spadali v kategorije temeljnega ali dOOatnega

kapitala v smislu 133. in 134. elena ZBan-1. Posledieno so morali imetniki teh instrumentov
prispevati k razdelitvi bremen ze v skladu s Sporoeilom 0 prestrukturiranju iz leta 2009. 28

21

Sporotilo Komisije

ponovni vzpostavitvi uspdnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v

fmanenem sektorj u v sedanji krizi na podlagi pravil

clr1.avni pomoti (UL C 195/09,

dne 19. avgust 2009)

13
D.

Stalisce 0 vprasanjih US

I.

1. in 2. vprabnje

1.

Zavezujoc ucinek Sporoma 0 bancnistvu za driave clan ice

31.

Ceprav 288. clen PDEU kot zavezujoce navaja Ie uredbe in direktive, so lahko tudi

drugi akti sekundarnega prava EU zavezujoei za Komisijo in za drZave clanice. Sporoila

Komisije spadajo med instrumente mehkega prava (soft law), ki so v 288. elenu PDEU
poimenovana kot "priporoeila in mnenja". Sporoeila Komisije imajo v doloeenih primerih
zavezujoeo naravo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.
32.

Kot je bilo veekrat potrjeno v sodni praksi, pravna podlaga, ki omogoea Komisiji

sprejetje sporoeil in mnenj na podroeju politike dclavne pomoei, izhaja neposredno iz njenih

pooblastil za odlocanje po lastni presoji v skladu s tretjim odstavkom 107. elena PDEU in ni
predmet omejitev, doloeenih v 109. clenu PDEU?9
33.

Komisija uZiva siroka pooblastila za odlocanje po lastni presoji, ko \lveljavlja pogoje

za odobritev drZavne pomoei, kot izhajajo iz treljega odstavka 107. elena PDEU. Komisija
ima mOZnost, da s sporocili, smemiearni in drugimi akti mehkega prava sarno sebe omeji
glede izvajanja sirokih pooblastil za odlocanje po lastni presoji. Ti akti doloeajo pristop
Komisije do uporabe doloeenih splosnih meril, ki izhajajo iz PDEU, stem da vsebujejo
razlago leh meril v posebnih okoliSeinah, ki jih naslavlja Komisija. Zalo Ii akti ne smejo
odstopali od naeel primarnega prava EU, Ij. PDEU.
34.

Ce Komisija doloei svoj prislop glede doloeenih vpr.sanj v smemiei ali sporocilu, ki

je skladno z naeeli PDEU, imajo !akSna merila ueinek zmanjsanja pooblastil Komisije za
odloeanje po lastni presoji, saj mora Komisija upostevali pravila, ki jih je doloeila sarna. To je
potrdilo SodiSee:

" Komisija lahko sprejme poliliko

lem, koko bo izvajala svoja pooblaslita za

odloeanje po laslni presoji v obliki ukrepov, kol so okviri, sporoeita ali smemice, ee
laki ukrepi vsebujejo pravila, ki katejo prislop, ki naj ga uporabi inslilucija. in ki ne
odslopajo od Pogodbe ES. Ce Komisija sprejme smemice, ki so skladne s Pogodbo ES
in so zasnovane lako, da doloeajo merila, ki jih Komisija namerava uporabili pri
,. Sodba z doe 8. aprila 2014 v zadevi ABN Amra, T319/ 11 , EU:T:2014:186, 28. odstavek; Sodba z dne 12.

m'j. 2011 v zadevi Region Nord-Pos-de-Calais proti Komisiji. zdrufeni zadevi T-267/08 in T-279/08,
EU:T:2011 :209, 129., 130., 132. odstavek; Sodba z doe 6. oktobra 2009 v zadevi Nemeija proti Komisiji, T2 1106, EU:T:2009:387, 50, 51. odstavek.

14

izvajanju svojih poob/aslil za od/oeanje po /aslni presoji, Komisija sarna omeji taka
pOob/asli/a za od/oeanje po /aslni presoji, saj mora upostevati okvirna pravila, ki jih
je predpisa/a zase.
35.

,,30

Skladno stem je SporoWo

0 ban~ni~tvu

za Kornisijo

zavezujo~e,

saj omejuje njena

pooblastila za odlocanje po lastni presoji v primeru uporabe tocke (b) tretjega odstavka 107.
~lena

PDEU za

upo~tevala

Sodi~~e

finan~ni

selaor. Evropska

lastne smemiee in

sporo~ila

sodi~~a

lahko celo presojajo, ali je Komisija

pri odlocanju v posamicnih zadevah. To je potrdilo

v zvezi z ve~sektorsk.im okvirom Kornisije 0 regionalni

pomo~i

za vecje investicijske

. Iae. 31
pro]e

Poleg

36.

zavezujo~ga

ucinka za Komisijo imajo lahko sporocila Komisije in drugi

instrumenti mehkega prava zavezujoc ucinek tudi za drfave claniee. V primeru Grima/di je
Sodi~ce

razsodilo, da zavezujoci ucinek uredb in direktiv v skladu z 288. clenom PDEU ne

izkljucuje mOZnosti, da bi drugi instrurnenti, k.i jih pokriva ta clen, imeli podoben u6nek.J2
Sodi~ce je

izreeno navedlo:

,,Naciona/na sodisca so zavezana k upostevanju priporoeil, da /ahko presojajo

neresenih sporih. z/asli kadar priporocila pojasnjlljejo raz/ago naciona/nih ukrepov,

sprejelih z namenom njihovega izvajanja, ali kadar je njihov namen dopo/nilev
zavezujoeih d%eb Skupnosti.
37.

,,33

Sodgce je pray tako v zvezi z razlagalnim sporocilom Kornisije na

zakonodaje

javnih naroeilih potrdilo, da sarno dejstvo, da iz instrumenta,

podro~ju

upo~tevaj oc

njegovo obliko, naravo ali besedilo, ne izhaja, da vzpostavlja zavezujoce ucinke, ne

zado~ca

" Sodba z dne 24. marca 2011 v zadevi Flughafen Leipzig/Halle proti Komisiji, T-443/08 in T-455 /08,
EU:T:2011:117, 208. odstavek; gJej tudi Sodba z dne 17. marca 2015 v zadevi Pol/meier Massivholz proti

Komisiji, T-89/09. EU:T:20J5: 153, 151. odstavek; Sodba z cine 16. julija 2014 v zadevi Nemtija proti Komisiji,

T-295 / 12 , EU:T:2014:67S, 169. odstavek.

)1

Sodba z dne 1. decembra 2004 v zadevi Kronofrance,T-27/02, EU:T:2004:348 , 79. odstavek, kjer je Sodi!c!e v

zvezi

smemicami Komisije navedlo: "V teh

o koli~einah

je dolfnost

Sodi~a

prve stopnje. da preveri, ali jc

Komisija ta pravila upo~tevala .'.

12

Sodba z dne 13. decerobra 1989 v zadev; Grimaldi proti Fonds des maladies professionelles, C J22/88,

EU:C:1989:646, II. odstavek.

3J

Sodba v zadev; Grimaldi prot; Fonds de maladies professionelles, EU:C:189:646,

SodH~a

EU v zadevi Grimaldi je pozneje potrdilo

Sodi~te

disl7ibuzione. C-207/0 I, EU:C:200J :451 , 41 . odstavek.

18. odstavek. Sodbo

v Sodbi z dne 11. septembra 2003 v zadevi ENEL

15

za zakijueek, da ta instrument ne vzpostavlja takih zavezujocih pravnih ucinkoV. 34 Skladno z

navedenim naeionalno

sodi~e

ne more odstopati od sporocila Komisije stem, da trdi, da ne

gre za zavezujoeo zakonodajo.

38.

Iz navedene sodne prakse in IUdi iz ~irokih pristojnosti, ki so zagotovljene Komisiji na

podlagi PDEU, je mogoce zakijuciti, da Sporocilo

bancnistvu glede razlage primarnega

prava EU ni zavezujoce Ie za Komisijo, ampak tudi za nacionalna sodisca in druge

ustanove v driavi claniei glede razlage tocke (b) tretjega odstavka 107. elena PDEU.

2.

Zakonito nresnieevaoje pooblastil Komisije za odlocanje po lastoi presoji na

podJagi Sporocila 0 bani'nHtvu

a)

Za pornoi' za prestruktnriranje veljajo strogi pogoji.

39.

Sporoeilo

bancnistvu je skladno s primamirn pravorn EU in zato porneni zakonito

uresnieevanje pooblastil Komisije za odloeanje po lastni presoji v zvezi z uporabo elena

107(3)(b) PDEU. Ker je Sporocilo

bancnistvu skladno z naceli pravnega reda EU, Komisijo

in ustanove drZav clanie veljavno zavezuje, kot je pojasnjeno zgoraj.

40.

V skladu z ustaljeno prakso odloeanja Komisije in ustaljeno sodno prakso Evropskih

sodisc se lahko pornoc za resevanje in prestrukturiranje odobri Ie izjemoma, saj lahko take
pomoei bistveno izkrivljajo konkurenco. Stalisce predlagateljev, daje bila Slovenija obvezana
gospodarskemu subjektu zagotoviti sredstva v primeru insolventnosti takega subjekta, kot je
navedeno v 7.odstavku sklepa US , je torej ocitno v nasprotju z naceli zakonodaje EU

drZavni pomoci. Kot so potrdili neodvisni svetovalci na podlagi likvidacijske vrednosti, pred
dodelitvijo drZavne pomoCi bankam, sredstva bank v primeru stecaja oe bi zadoseala niti za
delno poplacilo kvalificiranih obveznosti. Steeaju se je bilo mogoee izogniti Ie s
posredovanjem drZave in drZavno pomoejo v obliki dokapitalizacije. Tako posredovanje
drZave je dovoljeno Ie, ee je izkrivljanje konkurenee, ki ga tako posredovanje povzroci, v eim
vetji meri omejeno. V skladu z 20. odstavkom Sporoeila

bancngtvu morajo biti v vsakem

primeru ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurenee oblikovani tako, da se eirn bolj

priblifajo trioirn okoliscioam, ki bi oastal., i'e bi se npravii'eoee do pornoci s trga
urnakoil brez pornoi'i. (dodan poudarek)

"Sodba z dn. 20. maja 2010 y zadeyi Nemtijaproti Komisiji, T-2SS/06, EU:T:2010:214, 29. odstayek.

16
b)

Izravnalni ukrepi

4 J.

Da bi cim bolj ornejili izkrivljanje konkurence, se od upravicenca do pomoci zahteva,

da izvede izravnaJne ukrepe. Namen takih izravnalnih ukrepov je odvracanje od dnavne

pomoci kot oblike re~evanja financnih teZav in stem preprecevanje rnoralnega hazarda trfnih
udelefencev. Pornoc za re~evanje in prestrukturiranje se Jahko uporabi Ie kot zadnje sredstvo.
Namen izravnalnih ukrepov ni ponovna vzpostavitev

uspe~nega

poslovanja zadevnega

podjetja, ampak so to dodatne ornejitve za prejemnika pomoci, k.i zagotavljajo

zmanj ~anje

izkrivljanja konkurence, k.i so neJocljivo povezane s pomocjo za prestruJ..'turiranje in

nevtraJizirajo spodbudo, da se podjetje zan~a na drfavno pomoc v primeru financnih teZav. 35
Pomoc za prestrukturiranje je na voljo Ie, ce upravicenci do drfavne pomoci in njihovi

delnicruji sprejmejo obseme Zrtve. 36

c)

Lastni prispevek

42.

PoJeg izravnalnih ukrepov za zagotavljanje trlne discipline se za omejevanje

izkrivljanja konkurence zahtevajo ludi lastni prispevki podjetja in njegovih delnicrujev k

prestrukturiranju. To je potrdilo

Sodi~ce

v sodbi v zadevi ABN Amro in sicer je razsodilo:

,,Nacelo, da bi moral bili znesek pomoci omejen na najmanjsi potrebni znesek, je /esno
povezano z nacelom, da morajo upravicenci zago(oviti ustrezen prispevek k stroskom
prestrukiuriranja. Tocka 22 sporocila

prestrukiuriranju navaja, da bi morali v tem

smislu banka in imelniki kapitala cim vec prispevati k stroskam iz lastnih sredstev, pri
cemer je (ak prispevek potreben za zag%vitev, da reSene banke nosijo ustrezno

odgovornost za posledice svojega pre/eklega ravnanja in da se ustvarijo primeme

spodbude za njihovo prihodnje ravnanje...37
43.

V ~e enem primeru je

Sodi~ce

v zvezi z lastnim prispevkom razsodilo:

"Tak prispevek upravicenca iz laslnih sredstev v karist nacrta za prestrukiuriranje se

zahteva, da pomoc {. ..} ostaja omejena na najmanjso vsoto, ki bo se omogocila

n Komisija, Sklep z dne 9. marea 2010, Drtavna pomo~ C812010, Varvaressos, 67. odstavek.
" Sodba z dn. IS. junija 200S v zadevi Corsica Ferries, T-349/03, EU:T:200S:22I , 222. odstavek, in Sodba z
dne 14. februarja 2012 v zadevi Fagor France, zdruUna primera T-IIS/09 in T-116/09, EU:T:2012 :76, 12.
odstavek ..
31

Sodba z dne 8. apri la 2014 v zadevi ABN Amro, T-319/ 11, EU:T:2014:186, 43. odstavek. Sodi!~e je to

potrdilo tudi v sodba z dne 17.julija 2014 v zadevi WestLB, T-4S7/09, EU:T:2014 :683, 28S . odstavek.

17
prestrukruriranje, Id ga je treba izvesti z vidika obstojecih flnancnih virov omenjenega
podjetja, njegovih delnicarjev in poslovne skupine, Id ji pripada...3'
44.

Praviee Komisije, da zahteva izravnalne ukrepe in lastne prispevke zaradi odobritve

pomoei za prestrukturiranje, sodisca EU se niso izpodbijala ali omejila.

d)

Izogibanje moralnemu tveganju

45.

Sporoeilo

0 baneni~tvu

glede obravnave moralnega tveganja dopolnjuje obstojeca

merila za odobritev pomoei za prestrukturiranje. Osnovno vodilo je, da drZavna podpora ne bi

smela spodkopavati tdne discipline. Da bi zmanjsali moralno tveganje, bi morala biti pomoc
odobrena Ie pod pogoji, ki vkljueujejo ustrezno porazdelitev bremen rned obstojecimi
vlagatelji. Koneept rnoralnega tveganja so sprejela sodiSea EU in je del njihove pravne

obravnave glede upravicenosti pornoei za prestrukturiranje. 39 Koneept moralnega tveganja so

obravnavali tudi uradniki Kornisije v svojih govorih in elankih. Nekdanji komisar,
podpredsednik Alrnuniaje na konferenei janUlllja 2012 povedal:
"Od bank tudi zahtevamo, da povrnejo pomoc, prejeto v zameno za podporo vlade. Ta
pogoj resuje vpraSanje moralnega tveganja in omejuje stroske davkaplacevalcev.
Zadnji pogoj je bistven za druibeno pravicnost driavne podpore bankam; zlasti pa j e
karisten za jinancne ministre, zdaj ko morajo stevi/ne vlade v EU urediti jaYne jinance
in /judi prosijo, naj zategnejo pasove. .. 40
46.

Ce sklenemo, je Kornisija stem, ko je v Sporocilu

0'

banenistvu opredelila zahteve

glede izravnalnih ukrepov in lastnih prispevkov v zvezi z drZavno pomoejo bankam, delovala

v skladu

sodno prakso Evropskih sodisc in lastno prakso na podrocju ddavnih pornoCi za

prestrukturiranje. Uporaba teh nacel za pornoe za prestrukturiranje za slovenske banke zato

pomeni zakonito uresnicevanje pooblastil Komisije za odlocanje po lastni presoji glede
odobravanja druvne pomoei v skladu s tocko (b) tregega odstavka 107. elena PDEU.

II.

3. vpraanje

47.

BS v zvezi

tretjim vprasanjern US meni, da so 40. do 46. odstavek Sporoeila

banenistvu v eeloti skladni z naeelorn varstva upravieenih pricakovanj.

3H

Sodba v zadevl Corsica Ferries, EU:T:200S:221 Corsica Ferries, 266.odstavek.

19

Sodba v zadevi ABN Amro, EU:T:2014:186, 92. odstavek.

oW

J. Almunia, Banking sector and state aid, konference ekonomistov: The third future of banking summit, Pariz.

24. januar 2012.

18

48.

Ustaljena praksa evropsldh sodBc je, da ima Komisija pri sprejemanju ukrepov na

podlagi tretjega odstavka 107. clena PDEU ~iroko diskrecijsko pravico, katere izvr~evanje
obsega kompleksno gospodarsko in socialno presojo, Id jo je treba opraviti v okviru Unije."
49.

V skladu s sodno prakso SodBca so upravicena pricakovanja v zakonodaji Unije

zaWtena Ie, ce so izpolnjeni naslednji trije pogoji:

.. J02: Pravica sklicevati se na zaupanje v pravo predpostavlja zdruiitev treh pogojev.

Prvic, instituclje Skupnosti morajo upravicencu nuditi natancna. brezpogojna in

skladna jamstva, ki izhajajo iz dovoljenih in zanesljivih virov. Drugic, ta jamstva
morajo pri subjekiu. na katerega so naslovljena. ustvariti upraviceno pricakovanje.

Tretjic. dana jamstva se morajo skladati z veljavnimi predpisi.

50.

,,42

Poleg tega je ustaljena sodna praksa, da to velja sarno za "razumen in preudaren

gospodarsld subjekt", Id ima razlog za "utemeljeno upanje. ,,43

51.

V obravnavani zadevi ta merila niso izpolnjena. Doloebe Sporocila 0

zahteve

bancni~tvu

glede

prenehanju ali konverziji kvalificiranih obveznosti ne posegajo v pridobljene

pravice oziroma upravieena pricakovanja lastnikov podrejenib obveznosti.

52.

Prvie, ne Komisija ne katera koli druga institucija Skupnosti nikoli ni zagotovila

,,natancnega, brezpogojnega in usklajenega zagotovila", da se ne bodo izvajali ukrepi, kot so

doloceni v 40. do 46. odstavku Sporocila 0

bancni~tvu ,

Sarno dejstvo, da ob nakupu financnih

instrumentov ni obstajal tak pravni refun, ocitno ne more biti povod za taka upravicena
pricakovanja. Kot je jasno razvidno iz Sporocila 0

bancni~tvu,

je Komisija previdno izvajala

svoje diskrecijske pravice glede razlage tocke (b) tretjega odstavka 107. elena PDEU v zelo
tefavnem okolju "visoke nestabilnosti financnih trgov in nezanesljivosti gospodarskega
" Sodb. v zadevi ABN Amro, EU:T:201 4:1S6. 27. odstavek; ,odb. z cine 6.pril. 2006 v zadevi Schmitz-Gotha
Fahrzeugwerke proti Komi'iji. T-17/03, EU:T:2006:109, 41. od,tavek; sodba z cine 12. maja 20 11 v zdrul:enih
zadevah

R~gion

Nord-Pas-de-Calais proti Komisiji. T-267/08 in T-279/0S. EU:T:2011:209,

129. in

132.odstavek.
., Sodb. z cine 30. junija 2002 v zadevi Branco proti Komisiji. T-347/03, EU:T:2005:265. 102. odstavek; sodb. z
cine 6. julija 1999 v zadevi Forvass proti Komisiji. T-203/97. EU:T:1999:135. 70. odstavek; sodb. z cine
7. novembra2002 v zadevi G proti Komi'iji. T-199/01. EU:T:2002:271 . 3S. odstavek.
., Sodba z dne 17. marca2011 v zadevi AID Tuna, C-221 /09. EU:C:2011:1S3. 72. odstavek; sodba z dne
16. decembra 2010 v zadevi Kahl. ThOTingen Porzelian GmbH proti Komisiji, C-537/08 P, EU:C:2010:769.
63. odstavek; sodb. z cine 14. marca 2013 v zadevi Agrargenossenschafi Neuzelie, C-545111, EU:C:20 13: 169,
25. odstavek.

19

okrevanja ter tveganja resnih motenj v gospodarstvu drZav ~lanic, ki iz tega izhaja [ .. .]".44 Ko
se je finan~na kriza razvijala in je finan~ne trge prizadela drlavna dolZniska kriza, je Kornisija
zaklju~i1a,

da je treba pri razlagi tocke (b) tretjega odstavka 107. elena PDEU poveeati

minimalne zahteve glede porazdelitve bremena, da se tako zaSciti celovitost enotnega trga in
prepreci ogrofanje enakih konkurenenih pogojev, katerih zaSeita je cilj nadzora ddavne
pomoci. 45
53.

Ob

upo~tevanju

tako hitrega razvoja dogodkov in nenehnih novih izzivov na vrhuncu

finanene krize je jasno, da noben razumen vlagatelj ne bi imel obCutka, da bi lahko Komisija
ali katera koli druga institucija Skupnosti zagotovila "nataneno, brezpogojno in usklajeno
zagotovilo", da se ne bode izvajali ukrepi, kot so

dol~eni

v 40. do 46. odstavku Sporocila 0

baneni~ .

54.

Drugi~,

~itno

ni izpolnjen. V skladu s sodno prakso evropskih sodisc morajo "jams tva pri subjektu.

Banka Slovenija meni, da tudi drugi pogoj za

za~~ito

legitimnih

pri~akovanj

na katerega so nasiovljena, ustvarili upraviceno pricakavanje ". 46

55.

Banka Slovenije meni, da bi morale biti vsakemu vlagatelju jasno, da svoje nalozbe ne

more zaS6titi pred insolventnostjo subjekta, v katerem je nalozba. Delniski kapital in

podrejeni dolfuiski instrumenti so oblike posebnih kapitalskih nalozb, pri katerih se morajo
vlagatelji ob nakupu zavedati, da je njihov nakup tvegana nalozba in da lahko v primeru
prenehanja banke, zlasti zaradi insolventnosti, izgubijo upravicenja iz teh nalozb preden bi
izgubo nosili navadni upniki banke.

56.

Sodna praksa Sodisca kaZe, da pray tako ni mogoce upraviceno pricakoYati, da se

uprayna praksa seasoma ne bi spremenila. 47 Zato lahko Komisija svoja merila in zahteye
prilagodi in spremeni. 48 Spremembe sporocil so omejene na tocki, kjer bi sprememba
povzro61a nov in

druga~en

pravni

u~inek

v preteklih

okoli~cinah,

ter v primerih, ce stranka,

.... Sporocilo 0 baneni~tvu, 5. odstavek.

4'

Sporocilo 0 baneni~tvu, 18. odstavek in naslednji .

.. Sodb. Branco, EU:T:2oo5:265, 102. odstavek; glej tudi sodbo Forvass proti Komisiji, EU:T:199:135,
70. odstavek, in sodbo G proti Komisiji, EU:T:2002:271, 38. odstavek.

" Sodba z dne 14. februarj. 1990 v zadevi Del.ere in drugi proti Komisiji, C-350/88, EU:C:1990:7I,
33. odst.vek; sodba z dne 23 . novembra 2000 v zadevi British Steel proti Komisiji. C-1I98, EU:C:20oo:644.
52. odstavek.

.. Sodb. British Steel proti Komisij~ EU:C:2000:644, 52. odstavek.

20
na katero bi sprememba pravno ucinkovala, upraviceno pricakuje, da se upravna praksa ne bo
spremenila.
57.

Ceprav sorazmemost ukrepov na tern mestu ni vpraljiva, BS izrecno poudatja, da

Sporoeilo

0 bancni~tvu

nedvomno zagotavlja sorazmemost ukrepanja. Varstvo temeljnih

pravic je zagotovljeno stem, da se pri odloeanju

upo~tevanje

obsegu prenehanja ali konverzije zahteva

temeljnih pravil postopka v primeru insolventnosti, zlasti glede vrstnega reda

poplacila terjatev v postopku v primeru insolventnosti, ter z

mora bili zagotovljeno upravicencem s konverzijo glede na

upo ~tevanjem

vi~ino

nadomestila, ki

poplacila njihovih terjatev

v primeru insolventnosti banke.

Ill.

4. vprasanje

58 .

us s eetrtim vpr~anjem spr~uje, ali so 40. do 46. odstavek Sporocila 0

bancni~tvu

skladni z varstvom lastninske pravice, lei izhaja iz prvega odstavka 17. elena Listine Evropske
unije 0 temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).

59.

V skladu z novej ~o sodno prakso

Sodi~ca

bi morala biti lastninska pravica opredeljena

kot:
,,pravice, ki imajo premoien;sko vrednosl in iz kalerih glede na pravni red izhaja
pridobljen pravni poloiaj, ki imetniku leh pravic omogoca samoslojno izvajanje leh
pravic v njegovo karist ,,49 (dodan poudarek).

60.

Zato je jasno, da lastninska pravica ne more

~cititi

imetnika formalnega pravnega

naslova pred izgubo, ce bi bila izguba posledica neposredne insolventnosti institucije, v katero

je imetnik vlofil. To je zato, ker v tern primeru pravice nimajo vee "premozenjske vrednosti
[...] iz katerih [... ] izhaja pridobljen pravni polofaj", kot je opredeljeno v sodni praksi Sodi"ca.

Dolocbe Sporoeila

0 bancni~tvu

temeljijo na ugotovitvi dejanskega ekonomskega polofaja

banke, lei je prejemnica pomoci. Kadar banka ne izpoJnjuje minimalnih zahtev, ali je celo
insolventna, je pravni naslov, lei ga imajo imetniki iz naslova delnic in podrejenih
instrumentov banke, brez vrednosti. 50 V tern primeru ni mogoee zagotavljati varstva
lastninske pravice, ker je bila taka pravica iznicena zaradi izgube zadevnih bank iz nasi ova
preteklega poslovanja

" Sodba z dne 22. januarja 2013 v zadevi Sky Osterreich, C-283/11 , EU:C:2013:28, 34. odstavek.
50

Glede tega glej tudi sodbo z dne 25. junija 2014 v zadevi Accorinti in drugi proti ECB, T-224112,

EU:T:2014:611, 85. odstavek.

.~-

-.

~-

21
61.

Tudi delnice, ki so obi~ajno terjatve z ekonomsko vrednostjo, spadajo v obseg uporabe

1. ~Iena protokola ~t. 1 EKCP S1 Ie, ~e imajo v odsotnosti izpodbijanih ukrepov ekonomsko

vrednost.
62.

Evropsko sodiSee za elovekove pravice je menilo, da lastnina lahko pomeni:

.. trenulno iaslnino, kal ludi vrednosli premoienja, vldjucno

lerjatvami, na podlagi

kalerih lahka loieca stranka trdi, da ima vsaj legilimno pricakavmye, da bodo
realizirane"'. S2

63.

Poudaritije tudi treba, da bi bile banke, kijimje Republika Siovenija pomagala, kotje

predpisano v Sporoeilu

bancniStvu, brez te pomoei

razgl~ene

za insolventne, kar pomeni,

da bi podrejeni upniki svoje terjatve v vsakem primeru izgubili v celoti. Glede na jasen

rezultat neodvisnih strokovnjakov a financnem polozaju zadevnih slovenskih bank,

predlagatelji ne bi mogli imeti vee nobenih

pri~akovanj,

da bodo imele njihove terjatve

kakrsno koli vrednost.

64.

lz sklepa US izhaja, da

sodi~~e ~teje,

da so bile pravice iz teh terjatev zavarovane s

I. elenom protokola sl. I EKCP. US to staliSce utemeljuje taka, da poskuSa poiskati analogijo
med obravnavano zadevo in dvema zadevama, a katerih je pred kratkim

odlo~alo

Evropsko

sodiS~e za elovekove pravice, in sicer Kolov proti Rusiji in Fomin in drugi proti Rusiji. l4 BS
l3

se stem staIiScem ne strinja.

65.

Zadeva Kotov obravnava terjatve, ki izhajajo iz "sodnega dolga", tj. dename terjatve,

ugotovljene s koneno sodno odlocbo, ki izvirajo iz vloge na varcevalnem racunu pri

komercialni banki. Banka je bila razgl~ena za insolventno in likvidacijski upravitelj je

nezakonito zbrani denar razdelil taka, da je dal prednost dolocenim upnikom, pri tern pa je
predlagatelj izgubil vsa svoja sredstva.

51

Sodba Evropskega sodl~/!a za I!lovekove pravice z dne 12. decembra 1982 v zadevi Bramelid in Malrnstr6m

proti Svedski, 8588-89n9; sodba Evropskega sodi!ta za tlovekove pravice z dne 25. julija 2002 v zadevi
Sovtransavto Holding proti UkrajinL 48553/99.
'2

Sodba Evropskega sodi~ta za ~Iovekove pravice z dne 10. julija 2002 v zadevi Gratzinger in Gratzingerova

proti Ce!ki republiki, 39794/98.

' 3 Sodba Evropskega sodi~/!a za I!lovekove pravice z cine 3. aprila 2012 v zadevi Kotov prati Rusiji. 54522/00.
54

Sodba Evropskega sodi~ea za ~Iovekove pravice z dne 26. februarja 2013 v zadevi Fomin in drugi proti Rusiji.

34703/04.

22

66.

Evropsko

sodi~~e

dename teIjatve "Iahko

za

~Iovekove

~tejejo

pravice je v 91. odstavku razsodilo, da se lahko take

tudi za lastnino". Hkrati pa v 90. odstavku opozarja, da je "v

primeru, da je dolZnik fizicna oseba ali podjetje, denama terjatev,

~eprav

je ugotovljena s

sodno odlocbo, manj zanesljiva, ker je njena izvrljivost v veliki meri odvisna od solventnosti
dolZnika". Opozarja tudi, da je "veckrat menilo, (da) v primeru, da je dolZnik fizicna oseba,
drfava praviloma ni neposredno odgovoma za dolgove fizienih oseb in njene obveznosti so
omejene [ ... j". Evropsko

sodi~ee

~lovekove

za

pravice je nazadnje odlocilo, da je

likvidacijski upravitelj predlagatelja z nezakonitim dejanjem

prikraj~1

za lastnino. BS meni,

da analogije z obravnavano zadevo zato ni mogoee utemeljiti.

67.

V zadevi Fomin in drugi proti Rusiji gre za dt'favne dolZniske obveznice, ki jib je

izdala vlada ZSSR, vlada Ruske federacije, ki je naslednica vlade ZSSR, pa jib ni unovcila .
BS meni, da tudi ta primer ni primerIjiv z obravnavano zadevo. Di'Zavne obveznice so precej
balj zanesljiva denama terjatev kakor podrejeni dolZni~ki instrurnenti gospodarskega subjekta,
pri katerem je verjetnost insolventnosti (in stem nastanka nezmoZnosti neplacila dolga)
bistveno vecja kot v primeru di'Zave.
68.

BS nadalje opozarja na sodbo Evropskega sodBca za clovekove pravice v zadevi

Broniowski proti Poljski, kjer je sodi~ce menilo:

"Sodisce mora pri ocenjevanju sk/adnosli s J. e/enom proloko/a si. J v ee/oli preueili
razliene interese, lei so predmel

sp~ra,

pri lem pa upostevati, da je konveneija

namenjena varstvu pravie, lei so 'praktiene in ueinkovite '. Videli mora vee, kot je videli
na prvi pog/eli, in preiskoli dejstva v zadevi, lei je predmel sp~ra. Ta oeena je /ahko

sirsa od samo ustrezne oeene nadomesti/a - ee gre v zadevi za odvzem premoienja in /ahko obsega 'udi ravnanie strank, vkljucno s sredstvi, ki iih ie uporabila driava,
ler njihovim izvajanjem. V lem okviru je !reba poudariti, da je pri oeeni ravnanja
driave !reba uposlevati tudi negolovosl, bodisi zakonodajno ali upravno, ali
negolovosl, lei izhaja iz praks, lei jih uporab/jajo organi ob/asli. Ce gre za vprasanje v
sp/osnem interesu, morajo javni organi ukrepali pravoeasno, primerno in dos/edno
[ .. .}. "ss

69.

Poleg tega je treba

upo~tevati,

da lasminska pravica ni absoluma pravica in da je

krsitev lahko tudi utemeljena. Za utemeljitev krSitve lastninske pravice mora najprej obstajati
" Sodba Evropskega sodi~l!a za I!lovekove pravice z dne 22. junija 2004 v zadevi Broniowski proti Polj ski,
3 1443/96, 151. odstavek.

23
zakonit namen v javnem ali splonem interesu, ki mora biti sorazmeren 56 Kot je pred kratkim
ponovno izjavilo Evropsko

sodi~

za

~lovekove

pravice v

odlo~bi

v zvezi z nacionalizacijo

banke Northern Rock:

"vsalea krsitev pravice do mirnega uiivanja laslnine mora vzdrievati ravnoteije med
zahtevami v splosnem interesu slcupnosti in zahtevami po zasciti temeljnih pravic
posameznikov ". [ ... ] Ziasti mora biti vzpostavljena razumna sorazmernost med
uporabljenimi sredstvi in ciljem, ki se ieli doseci z driavnim ukrepom, vkljucno z
ukrepi, s katerimi se posameznilcu odvzame lastnina. 17
70.

Evropsko

sodiS~e

za

~lovekove

pravice je v svoji ustaljeni sodni praksi nadalje

potrdilo tudi, da:

" nacionalni organi so naceloma primernejsi leakor mednarodno sodisce, da odlocijo,

leaj je v javnem interesu iz socialnih ali eleanomskih razlogov, [ ... j"
ter da bo Evropsko

sod i~e

za

~lovekove

spotovalo politicno odlocitev nacionalnega

zakonodajalca, razen Ce te "oeitno ne bo mogoee razumno utemeljiti".18 Evropsko sodiee za

clovekove pravice je na podlagi tega menilo, da nacionalizacija banke Northern Rock brez
kakrnega koli nadomestila imetnikom delnic in podrejenih dolfuBkih instrumentov ni bila
kritev lastninske pravice.
71.

Glede na navedeno Banka Slovenije meni, da so posegi in ukrepi iz 40. do

46. odstavka Sporocila

bancnitvu nedvomno upraviceni zaradi varstva javnih in splonih

interesov, in sicer stabilnosti financnega sistema drfav elanic, ter zaredi zmanjevanja vpliva
na konkurenco med dnavami clanicami. 19 V primeru insolventnosti banke, zaredi katere bi v
primeru stecaja banke za imetnike kapitala in podrejenih obveznosti nastala izguba v celotni
viini investicije. ukrep popolnega odpisa, kot ga nalaga Sporocilo

bancnitvu v 44. tocki.

ne posega v lasminsko pravico teh vlagateljev. Zato zaradi sprejetja teh ukrepov zato
vlagatelji niso v slaMem poloZaju kakor bi bili. ce ukrepi ne bi bili sprejeti.
" Sodba Sadi~~a za ~loyekoye prayice z dne 21. februarja 1986 y zadevi James in drugi proti Zdrufenemu
kralje,tvu, 8793n 9.
H

Sodba Sodi~~a za c!lovekove pravice z dne 10. julija 2013 v zadevi Dennis Grainger in drug; prot;

Zdruienemu kraljestvu. 34940110. 35. ad'layek.

51

Sodba Sodi~ea za c!lovekove pravice z dne IO.julija2012 v zadevi Dennis Grainger in drugi proti

Zdr'ufenemu kraljestvu, 3494011 0, 36. od'layek.

" Spo~i1o 0 ban~ni~tvu, 8. do II. odSlayek.

24
72.

Kot je bilo razlozeno ze na za~etku, je namen Sporo~ila

0 ban~nistvu, prepre~iti

"moral no tveganje" ter tako im bolj zmanjSati izkrivljanje konkurence v zvezi z ukrepi v
odporo bankam v pogojih finan~ne krize, za zagotovitev stabilnosti fmannega sistema. To so
splogno priznani javni in splosni interesi, njihova legitimnost pa je nespoma. Treba je
poudariti, daje Evropsko

sodis~e

za clovekove pravice ugotovilo, da financna kriza, stabilnost

finannega sistema drZav lanic in politika prepreevanja morainega tveganja kot javni in
splosni interes lahko utemeljujejo krgitev lastninske pravice. 60
73 .

Kar zadeva zaskrbljenost US v zvezi s sorazmemostjo posegov iz 40. do 46. odstavka,

BS navaja, da SodiSce pri presoji sorazrnemosti

dolo~enega

ukrepa prepuSa veliko mero

diskrecijske pravice institucijam Unije in drZavam lanicarn pri izvajanju zakonodaje Unije,
vkljucno z ekonomsko politiko.61 To je utemeljeno s politicno odgovomostjo institucij in s
potrebo po ocenjevanju politicno, ekonomsko ali socialno zapletenih razmer ter s tezavami, k.i
nastajajo pri ocenjevanju nejasnib prihodnjih gibanj.62 Sarno 06tno neprimemi ali ocitno
neustrezni ukrepi bi torej morali biti nesorazmemi. 63
74.

BS na pedlagi splosnega pristopa v zvezi s prvim odstavkom 17. elena Listine navaja,

da so razmere, v katerih se je ali bi se uporabljalo Sporocilo

banniStvu, na primer v

Sloveniji, in financna kriza na splogno predstavljale velike izzive s ge veejo negotovostjo

glede uCinkovitih ukrepov, zato so tetjale hiter in

odlo~en

odziv organov oblasti. Zato je bilo

treba organom, k.i se odzivajo na teZavo v okolju velike negotovosti, dopustiti zadostno mero
diskrecijske pravice.

IV.

S. vpraanje

75 .

Banka Slovenije v zvezi s petim vpraSanjem US meni, da so 40. do 46. odstavek

Sperocila 0 bancnistvu v celoti skladni z 29., 34., 35. ter 40. do 42. clenom Direktive

60

Sodba Sodi~ea za Clovekove pravice z dne IO.julija 2012 v zadevi Grainger in drugi proti ldnd:enemu

kraljestvu, 34940/ 10. 42. odstavek.

" Sodba z dne 29. februaJja 1996 v lOdevi Francija in Irsk. proti Komisiji, C-296/93 . EU:C:1996:65.
31. odSlavek.
" Sodba z dne 27.junija 1989 v lOdevi Leukhardl proti Hauplzollaml Reullingen. C-I \3/88. EU:C:1989:265,
145 . odstavek.
" Sodba z dne Il.julija 1989 v lOdevi Schrader proti Hauptzollamt Gronau. C265/87, EU:C:1989:303,
22.odslavek; sodb. z dne 13. decembra 1994 v lOdevi SMW WinzerselC1. C-306/93 , EU:C:I994:407.
27. odSlavek.

2S
2012/30fEU64 (v nadaljevanju: Druga direktiva), kolikor doloeajo zahtevo za odpis
delni~kega

kapitala, (kar lahko po rnnenju US pomeni zmanjsanje osnovnega kapilala v

smislu prvega odstavka 34. elena Druge direktive) ter konverzijo podrejenih instrumentov v
delniski kapital (kar lahko po mnenju US pomeni poveeanje kapitala v srnislu prvega
odstavka 29. elena Druge direktive - primerjaj zadnji stavek 54. tocke sklepa US) z ukrepi
javnega organa v okviru prestrukturiranja propadajoeih ali insolventnih bank, katerega namen
je varstvo !inancne stabilnosti.
1.

Druga direktiva se De uporablja za ukrepe javDega orgaDa, ki se izvajajo za

reevanje ali sanacijo baDk v skladu s sod no prakso Sodis~a

76.

SodiSee je v zadevah Karel/a in Pafitis potrdilo, da Druga direktiva ne preprecuje

sprejetja izvrsilnih ukrepov za prenehanje druZbe ter z1asti likvidacijskih ukrepov, s katerimi

se v drutbi zaradi varstva interesov upnikov uvede prisilna uprava (npr. v primeru
insolventnosti druZbe).65 Sodisce je pojasnilo, da se Druga direkliva se naprej uporablja Ie v
primeru " straightforward rejuvenation measure" (enostavna sanacija) (Karel/a)66 ali

"ordinary reorganization measures" (redna reorganizacija) (Pafitis).67

77.

Medtem ko je SodiSce v zadevah Karel/a in Pafilis i;gavilo, da 25. clen Direktive

77/91fEGS (ki ustreza 29. elenu Druge direktive) onemogoca ddavoo zakonodajo, po kateri

bi se lahko, eeprav Ie v izrednih okolis6nah, kapital druZb (tudi bank), ustanovljenih kot
jayne delniske drutbe, poveeal z upravnim ukrepom brez sklepa skupscine, to velja Ie za
"enostavoo sanacijo" ali "redno reorganizacijo". Nasprotno pa so ukrepi, predvideni v
doloebah ZBan-l, ki jih presoja US, dejansko ukrepi sprejeti na podlagi zakonodaje

insolventnosti bank .
78.

Iz sodb SodiSea jasno izhaja, da "izredne okoliscine", zaradi katerih sta nastala spora v

zadevah Karella in Pafilis, nisa bile primerIjive z okaliseinami, v katerih je magoee sprejeti

.. Direktiva 201 2l30lEU Evropskega parlamenta in Sveta z cine 25. oktobra 2012

uskladitvi zalfitnih uktepov

za varovanje interesov dru!benikov in tretjib oseb, k.i jib drtave lanice zahtevajo od gospodarskih dru1:b v
pomenu drugega odstavka flena 54 Pogodbe

delovanju Evropske unije. g)ede ustanavljanja delni!kih dnilll ter

ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zata da se oblikujejo wfitni ukrepi z enakim ueinkom v vsej
Skupnosti. UL L 315. 14.11.2012. str. 74.
" Sodba z cine 30. maja 1991 v zdrufenih zadevah Karella. C-19/90 in C20/90. EU:C:I99I:229. 30. odstavek;
sodba z cine 12. man:a 1994 v zadevi Pafitis in drugi. C-441 / 1993. EU:C: I996:92. 57. odstavek.
.. Sodba Karella. EU:C: 199 1:229. 30. odstavek.
" Sodba Pafitis in drugi. EU:C: I996:92. 57. odstavek.

26

izredne ukrepe

re~evanja

na podlagi dolocb ZBan-1. 253.a clen ZBan-1 pojasnjuje, da se

lahko taki izreclni ukrepi sprejmejo Ie, ce so izpolnjeni titje kumulativni pogoji, zlasti pa, da
so izredni ukrepi v javnem interesu zaradi preprecitve ogrozenosti stabilnosti fmanenega
sistema. Dolocbe obravnavanega gclkega zakona v zadevi Pafilis zahtevajo Ie, da se kapitai
banke ,,zman}sa zaradi izgub ali {. ..} drugih razlogov {. ..} ni sorazmeren z n}enimi
pOlrebami ".68 Obravnavani gclki zakon v zadevi Karella na} bi "prispeval h gospodarskemu
in socialnemu razvo}u driave sfinancno sanacijo podjeli/,.69 V zadevah,

katerihje odlocalo

Sodice, se oeitno ni zahtevai prevladujoci javni interes, kakren je potreben za izvajanje

ukrepov iz ZBan-I, tj. stabilnost financnega sistema.
79.

Zato ne odpisa delnic bank ne konverzije podrejenih obveznosti v kapital na podlagi

ZBan-1 ni mogoee opredeliti kot ukrepov za "enoslavno sanacijo" ali "redno reorganizacijo",
kot sta obravnavani v zadevah Karella in Pafilis. To so prej ukrepi v primeru insolventoosti,
za katere se Druga direktiva ne uporablja. Dejansko bi bile banke, obravnavane v sklepih z
dne 18. decembra 2013, ee jim ne bi bila dodeljena drZavna pomoe, neizogibno Iikvidirane
zaradi insolventnosti.
2.

Direktiva 2001l24fES je lex speciaUs glede na Druge direktive, kar zadeva ukrepe
javnega organa, ki se izvajajo za reevanje ali sanadjo bank

80.

Glede na zgoraj navedeno je Direktiva 2001l24IES 70 lex specialis glede na Drugo

direktivo. Direktiva 200 I /241ES je, e preden je bila spremenjena z Direktivo 2014/59/EU7I , v
sedmi alineji 2. elena izrecno doloeala, da so reorganizacijski ukrepi tisti ukrepi, s katerimi
naj se ohrani ali ponovno vzpostavi financni polofuj propadajoee ali insolventne kreditne

institucije in k.i lahko vplivajo na ze veljavne pravice tretjih oseb, vkljueno z ukrepi, ki
vkljueujejo mOZDost zaeasne ustavitve plaeil in izvrilnih ukrepov ali znifanje tetjatev.
81.

Ukrepi, s katerimi se odredi odpis ali konverzija kvalificiranih obveznosti zaradi

ponovne vzpostavitve pogojev za dolgoroeno uspeno poslovanje propadajoee ali insolventne

68

Sodba Pafilis in drugi, EU:C: 1996:92, 3. odstavek.

" Sodba Karel/a, EU:C:1991:229, 3. odstavek.

70

Direktiva 2001 /24IES Evropskega parlamenta in Svetn z dne 4. aprila 2001

reorganizaciji in prenehanju

kreditnih institucij (UL L 125,5.5.2001, str. 15).

71

Direktiva 20 14/S91EU Evropskega parlamenta in Sveta, z dne IS. maja 2014,

ter re~evanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter

vzpostavitvi okvira za sanacijo

spremembi Seste direktive Sveta 82J891fEGS ter

direktiv 2001124IES, 2002l471ES, 20041251ES, 2005156IES, 2007/361ES, 201 t /35IEU, 2012/3 0lEU in
2013 /36IEU in uredb (EU)!t. 109312010 ler (EU) It. 648/2012 (UL L 173/ t90, Z doe 12.6.2014).

27
banke (253b.

~len

ZBan-l) so reorganizacijski ukrepi v smislu Direktive 2001 /241ES . Ti

ukrepi so nedvomno usmerjeni v ohranitev ali ponovno vzpostavitev financnega poloZaja

kreditne institucije in vplivajo na veljavne pravice tretjih oseb.
82.

Skladno s prvim odstavkom 3. elena Direktive 2001l24IES druve clanice sarnostojno

dolocijo obliko reorganizacijskih ukrepov in imenujejo (sodne ali upravne) organe, pristojne
za izvajanje teh ukrepov. Zato Direktiva 2001l24IES jasno in nedvoumno potrjuje, da lahko
Mava clanica sprejme zakonodajo, na podlagi katere lahko upravni ali sodni organi
sprejmejo ukrepe za reorganizacijo banke, ki vplivajo na pravice tretjih oseb. Doloebe
direktive oziroma pojem reorganizacijskih ukrepov niso omejeni na nacin, da bi upravni organ
ali sodgce lahko odlocal/-o Ie

0 zmanj~anju

terjatev upnikov, ne pa tudi

0 zmanj~ju

insolven~nih

postopkov, po

osnOvnega kapitala. Taka razlaga bi ocitno Wila temeljna nacela

katerih morajo izgube najprej nositi delnicarji, ter temeljne pravice irnetnikov hibridnih
kapitalskih in

dolZni~kih

instrumentov. Skladno stem je treba Direktivo 2001l24IES

obravnavati kot lex specialis glede na Drugo direktivo.

83.

Ta razlaga velja tudi ob upo~tevanju odloCitve Sodgca v zadevi Pafitis. Ob sprejetju te

odlo~itve namre~ Direktiva 2001 /24IES ~e ni veljala. 72 Ze sarno zaradi tega razlogaje Sodi~ce

razsodilo "da predlog [direktive} ni sestavni del pozitivnega prava Skupnosll".

73

in na

podlagi tega ni hotelo podati sklepov.

84.

Razlage, po kateri je Direktiva 2001l24IES lex specialis glede na Drugo direktivo, ne

izpodbija niti dejstvo, da je bila opredelitev "reorganizacijskih ukrepov" iz sedme alineje 2.

~Iena

sprernenjena z Direktivo 2014/59IEU tako, da ti ukrepi po novi definiciji vkljueujejo

tudi ..uporabo instrumentov za resevanje in izvajanje pooblastil za reSevanje" iz Direktive

2014/591EU. S to dopolnitvijo je zakonodajalec EU Ie potrdil, da reorganizacijski ukrepi za

kreditne institucije vkljucujejo poleg drugih ukrepov, ki ustrezajo
ukrepe za

re~evanje

veljavnosti

~e

splo~ni

definiciji, tudi

iz Direktive 20 14/591EU. Direktiva 2014/59IEU namrec ne zavraca

uvedenih nacionalnih ukrepov za re~evanje,

temve~

jih obravnava kot primerne

in z~elene, v kolikor niso v nasprotju z Direktivo 2014/591EU. Skladno s temje treba tudi te
(nacionalne) ukrepe obravnavati kot ..reorganizacijske ukrepe" v smislu sedrne alineje 2.
elena Direktive 2001124IES, ceprav presegajo zahteve, ki jih doloea Direktiva 2014/591EU.

72

Sodba Pafilis in drugi, EU:C: 1996:92, 28. odstavek.

7J

Sodba Pafilis In drugl, EU:C: 1996:92,43. odstavck.

28
3.

CUj in namen Druge direktive

85.

V prid razlagi, da se Oruga direktiva ne uporablja za ukrepe za

re~evanje

bank,

govorita tudi cilj in namen sprejema Oruge direktive. Oruga direktiva si prizadeva zagotoviti
minirnalno harmonizirano

z~~ito

za

delni~ruje

uskladitvijo nacionalnib doloeb, ki urejajo

in upnike v

pove~anje

in

delni ~kih

zrnanj~anje

drufbah, med drugim z

njihovega kapitala (glej

uvodno izjavo 3). Tako minimal no weito je treba zagotoviti v zvezi s potencialnimi
nasprotji, ki nastajajo med organi delnBkih drufb, zlasti upravnimi organi (npr. upravo) na eni
strani in

skup~eino

delnierujev na drugi strani ter med veeinskimi in

manj~inskimi delni~ruji.

Skladno stem je namen dolocb, ki jib navaja US, uravnoteZiti pristojnosti teh organov drufb
in skupin

delni~rujev,

in sicer z uvedbo postopkovnih pravil, ki naj bi zagotavljala, da organi

upravljanja takih drufb ali veeina delnierujev

(manj~inskim)

delnicrujem in upnikom takih

drufb ne kratijo njibovih elanskih pravic, na primer tako, da se jim z zmanj~jem kapitala
ukinejo elanske pravice ali s poveeanjem kapitala

zrnanj~ajo

glasovalne pravice. Vendar pa

Oruga direktiva na noben naein ne ureja posegov javnega organa, katerih cilj je

re~evati

propadajoee ali insolventne banke z javnimi sredstvi in z namenom ohranjanja financne

stabilnosti.
4.

Pravna podJaga Druge direktive

86.

Skladno s prvim odstavkom 50. elena

POEU morajo zakonodajalci EU za

uresnicevanje svobode ustanavljanja v zvezi s posamezno dejavnostjo ukrepati s

sprejemanjem direktiv. Skladno s tocko (g) drugega odstavka 50.
EU zlasti usklajujejo, kolikor je to potrebno,

z~citne

~lena

POEU zakonodajalci

ukrepe, ki jib od drufb ali podjetij ,

ustanovljenih po civilnem ali gospodarskem pravu, za weito interesov drufbenikov in tretjih

zahtevajo ddave clanice, zato da bi te wcitne ukrepe izenacili v vsej Unij i. Oirektive,
sprejete na podlagi teh dolocb, kot je na primer Oruga direktiva, so torej brez izjeme
namenjene usklajevanju

z~Citnih

ukrepov, ki zagotavljajo pravico do ustanavljanja, kot jo

doloca clen 49 POEU. Vendar pa so ti wcitni ukrepi omejeni na civilno pravo ali
kOnkretneje pravo drutb, na dolocbe, ki omejujejo nalozbena tveganja za delniearje in, v
omejenem obsegu, tveganja upnikov. Obseg mofuega usklajevanja na podlagi tocke (g)
drugega odstavka 50. elena POEU se zato ne
re~evanja

raz~irja

na ukrepe javnega prava, ki jih zaradi

propadajocih ali insolventnih bank in stem ohranjanja fmanene stabilnosti izvaja

javni organ.

29
5.

123. clen Direktive 2014/59IEU in tretji odstavek 45. elena Druge direktivc

87.

Iz elena 123 Direktive 2014/59fEU, ki v Drugi direktivi dodaja tretji odstavek 45.

elena, 74 ne sledi, da so se pred zacetkom veljavnosti take spremembe dolocbe Druge direktive
uporabljale za ukrepe

re~evanja

bank, ki jih sprejme javni organ zaradi ohranjanja finanene

stabilnosti.7> Kot je pojasnjeno zgoraj, Direktiva 2001l24fES kOI lex specialis, dovoljuje
drlavam clanicarn, da odstopajo od zahtev Druge direktive v zvezi z nacionalnimi
reorganizacijskimi ukrepi za banke. Vendar pa po drugi strani Direktiva 2001l24fES ne
nasprotuje ali prepoveduje drlavam clanicam, da dolocijo zahteve, ki izhajajo iz Druge
direktive, tudi za reorganizacijske ukrepe, kadar bi tako felele. Z uveljavitvijo Direktive
2014/59fEU so po novem posamezni reorganizacijski ukrepi (instrumenti za

re~evanje

in

pooblastila) predmet harmonizacije v zavezujocem pravnem aktu. Za Ie reorganizacijske

ukrepe Direktiva 20 I 4/59fEU izrecno predvideva izkljucitev pravil Druge direktive, in stem
drlavam elanicam prepoveduje, da v zvezi z ukrepi

re~evanja

v nacionalni zakonodaji

uvedejo ali ohranijo tak~na pravila.

88.

Na podlagi navedenegaje 123. clen Direktive 2014/59/EU treba razurneti kot dodatno

zahtevo za vecjo harmonizacijo na podroeju

re~evanja,

saj bi v nasprotnem primeru lahko

nacionalne zakonodaje ovirale hitro ukrepanje organov za

re~evanje

na podlagi dolocb

Direktive 2014/59fEU. Zato je 123. clen Dircktive 2014/59fEU nadomestil diskrecijo drlav
clanic, kot je izhajala iz Direktive 2001l24fES, z jasno prepovedjo drZavam ciani cam, da bi
se tako prepreeili negotovost in ovire za ucinkovilo uporabo instrumentov za

re~evanje,

predvidenih v Direktivi 2014/59fEU.

89.

za

Direktiva 20l4/59fEU izrecno priznava, da pred njenim sprejetjem nacionalni ukrepi

re~evanje

niso bili podvrfeni harmonizaciji, ter, nasprotno, ponjuje, da so bili taki ze

obstojeei nacionalni ukrepi sprejeti v skladu s takrat veljavno zakonodajo Unije 76 Direktiva
2014/59fEU kot usklajevalni ukrep uvaja na ravni Unije v bistvu enake ukrepe, kot j ih

14

Clen 45(3) se glasi: "Drlave clonice zogolOVijO, do se cleni 10, 19(1), 29(1), (2) in (3), prvi pododslavek Cleno

J / (2) in {Ieni 33 do 36 ler 40, 41 in 42 te direlctive ne uporabljajo y primeru uporabe instrumentov, pooblastil in

mehan;zmov za reJevanje iz nas/ova IV DirelcJive 20141591EU Evropskega par/omenta in Sveta (45)."

"Glej tretjo in eetno alineo 37. odstavka predlo:litvene odtofbe.
76

Glede na to je v uvodni izjavi (4) Direktive 2014/S91EU navedeno, da ,,[p]ostopki za rdevanje institucij na

ravni Unije zdaj niso hannonizirani". Uvodne izjave, zJasti uvodna izjava (9) Direktive 20141S9IEU, pray tako
izrecno primavajo, da so nekatere drtave tlanice, kot je Republika Siovenija, ie pred zatetkom veljavnosti

Direktive 2014/59/EU sprejele zakonadajne ukrepe za uresn ieevanje ciUev Direktive 20 14/591EU.

30

predvidevajo nacionalni zakoni (npr. ZBan-l) z namenom odstraniti ovire za nemoteno

delovanje notranjega trga in zagotoviti, da lahko nacionalni organi u~inkovito ukrepajo pri
cezmejnem reevanju finan~nih institucij . Skladno s to oceno uvodna izjava 131 poudarja, da

"cilja Ie direktive, in sicer uskladitve predpisov in poslopkov za resevanje inslilucij, driave

clanice ne morejo zadovoljivo doseci, lemvec se zaradi posledic propada katere koli
inslilucije za celolno Unijo laije doseiejo na ravni Unije".
90.

Poleg tega drugi oclstavek I.

~Iena

Direktive 20 14/591EU

dolo~a,

da lahko drZave

clanice poleg pravil, doloeenih v Direktivi 2014/59IEU, sprejmejo ali ohranijo tudi strozja ali
dodatna pravila, ce se splono uporabljajo in niso v nasprolju z Direktivo 2014/59IEU.
Navedeni elen stem pojasnjuje, da so nacionalni ukrepi, ki presegajo minimalno zahtevano

uskladitev iz Direktive 20 I 4/59IEU, dopustni tudi po 5prejetju Direktive 2014/59IEU. Pri tern
pa je treba poudariti, da so zadevne doloebe ZBan-l, ki jih presoja US, skladne z Direktivo
2014/59IEU, in tudi z drugo zakonodajo Unije, vkljueno z Drugo direktivo. Nazadnje je tudi
iz uvodne izjave (131 ) Direktive 2014/591EU jasno razvidno, da so direktiva kot celota in rudi
instrumenti za

re~evanje

s sredstvi upnikov, ki ustrezajo ukrepov odpisa in konverzije

kvalificiranih obveznosti, kotjih predvideva ZBan-I, sorazmemi.

V.

6. vprasanje

91.

Sesto vpra~je je oeitno usmerjeno na stopnjo diskrecije, ki jo imajo drZave clanice v

zvezi z obsegom ukrepov za pOrazdelitev bremena, kot sta konverzija in odpis podrejenib
dolznikih instrumentov. Kot je bilo ze navedeno, so porazdelitev bremena, izravnalni ukrepi

in lastni prispevki prvi pogoj za dodelitev

pomo~i

za prestrukturiranje. Namen teh ukrepov je

eim bolj zrnanjati izkrivljanje konkurence, ki je posledica pomoci za prestrukturiranje, in

prepreciti probleme moralnega tveganja. Vodilno naeelo za oceno sorazmemosti teh ukrepov
je povzeto na koncu 20. odstavka Sporocila 0 bancnitvu. Ukrepe je treba dolociti tako, da se
razmere cim boJj priblitajo razmeram na trgu, ki bi nastaie, ce bi upravicenec do pomoei s
trga izstopil brez odobrene pomoci. Ta nacela predstavJjajo zakonito izvajanje di5krecijske
pravice Komisije glede odobritve pomoCi za prestrukruriranje in so jih Evropska sodisca ze
veckrat potrdila.
92.

V primeru petih slovenskih bank, ki so bile prestrukturirane z drZavno pomocjo, so

neodvisni revizorji potrdili, da bi bila brez posredovanja drZave likvidacijska vrednost

podrejenega dolga in kapitala enaka nic. Skladno stem je morala BS, da bi zagotovila

31
skladnost z na~elom, ki se uporablja za dolo~itev ukrepov za porazdelltev bremena, sprejeti
ukrepe, s katerimi se polofaj teh vlagateljev pribli:l:a polofaju, ki bi nastal ob insolventnosti.
VI.

7. vpraanje

93.

BS meni, da so ukrepi za porazdelitev bremena med

ki so navedeni v 40. do 46. odstavku Sporocila

smislu sedrne a1ineje 2.
94.

~Iena

delni~ruji

in podrejenimi upniki,

bancnitvu, ,,reorganizacijski ukrepi" v

Direktive 2001 /241ES.

Kot je ze bilo podrobno pojasnjeno, so reorganizacijski ukrepi tisti ukrepi, s katerimi

naj se ohrani ali ponovno vzpostavi financni polofaj kreditne institucije ter ki lahko vplivajo
na :l:e veljavne pravice tretjih oseb,
pla~i1

ustavitve

vk1ju~no

z ukrepi, ki vk1jucujejo moinost zacasne

in izvrilnih ukrepov ali zni!anje teIjatev. Iz tega sledi, da so odpis ali

pretvorba kvalificiranih obvemosti in dokapitalizacija s pove~anjem osnovnega kapitala

banke, reorganizacijski ukrepi, saj so namenjeni ponovni vzpostavitvi

flnan~nega

polofaja

kreditne institucije.

E.

Predlagani odgovori na vprabnja, predlozena SodBfu Evropske unije:

I.

1. vprabnje

95.

Sporocilo Komisije

uporabi pravil

drfavni

pomo~i

za podpome ukrepe v korist

bank v okviru financne krize od 1. avgusta 2013 dalje je treba obravnavati kot zavezujoco

Tazlago toeke (b) tretjega odstavka 107. elena PDEU, kadar si dr!ave clanice prizadevajo
odpraviti resno momjo v gospodarstvu z dodelitvijo dr!avne

pomo~i

kreditnim institucijam,

kadar naj bi bila taka pomoe trajna in je ni mogoee enostavno ukiniti.

vpra~anje

II.

2.

96.

40. do 46. odstavek Sporo~ila Komisije

podpome ukrepe v korist bank v okviru

finan~ne

uporabi pravil

dr!avni pomo~i za

krize od 1. avgusta 2013 dalje, predstavljajo

zakonito izvajanje diskrecijske pravice Komisije glede razlage to~ke (b) tretjega odstavka
I 07.

~Iena

PDEU, v skladu z I 08.

~Ienom

razlago to~ke (b) tretjega odstavka 107.

PDEU. Komisija ni

~Iena

prekora~i1a

PDEU v obliki sporocila.

svoje pristojnosti z

32

m.

3. vpraanje

97.

Razlaga to~ke (b) tretjega odstavka 107.

Sporo~ila

okviru

Komisije

finan~ne

pri~akovanj

uporabi pravil

ddavni pomo6 za podpome ukrepe v korist bank v

4. vpraanje

98.

Razlaga to~ke (b) tretjega odstavka 107.

finan~ne

uporabi pravil

ddavni

~Iena

S. vpraanje

99.

Razlaga toCke (b) tretjega odstavka 107.

Komisije

finan~ne

~Iena

upravi~enih

PDEU, kot izhaja iz 40. do 46. odstavka

pomo~i

Listine Evropske unije

V.

okviru

varstva

za podpome ukrepe v korist bank v

krize od 1. avgusta 2013 dalje, je skladna z varstvom lastninske praviee iz

prvega odstavka 17.

Sporo~i1a

na~elom

iz prava EU.

IV.

okviru

PDEU, kot izhaja iz 40. do 46. odstavka

krize od 1. avgusta 2013 dalje, je skladna z

SporoCiia Komisije

~Iena

uporabi pravil

temeljnih pravieah .

~Iena

PDEU, kot izhaja iz 40. do 46. odstavka

ddavni pomo~i za podpome ukrepe v korist bank v

krize od 1. avgusta 2013 dalje,je v eeloti skladna z 29., 34.,35 ter 40. do 42.

clenom Direktive 20l2/30lEU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25.oktobra 2012

uskladitvi zaS~itnih ukrepov za varovanje interesov druibenikov in tretjih oseb, ki jih mave
claniee zahtevajo od gospodarskih druZb v pomenu drugega odstavka 54.
ustanavljanja

delni~kih

~lena

PDEU, glede

druib ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se

oblikujejo zaS6tni ukrepi z enakirn ucinkom v vsej Skupnosti.

VI.

6. vprasanje

lOa.

Z upostevanjem 107. elena PDEU, je vodilno

na~elo

za

dolo~itev

ukrepov za

porazdelitev bremena, kot je pretvorba ali odpis hibridnega kapitala in podrejenih

instrumentov, da s temi ukrepi razmere Da trgu

~im

dolZni~kih

boJj pribliZaie razmeram na trgu, ki bi

nastale, ce bi upravicenec do pornoci s trga izstopil brez odobrene pornoti. V razmerah, ko je

likvidacijska vrednost zadevnih instrumentov enaka

ni~,

ddava clanica izvede popolni odpis teh instrumentov.

je torej lahko dejansko potrebno, da

33

VII.

7. vprabnje

101.

Ukrepi za porazdelitev bremena med

delni~arji

na podlagi 40. do 46. odstavka Sporo~ila Komisije

podpome ukrepe

korist bank

in podrejenimi upniki, ki se zahtevajo

uporabi pravil

drZavni

pomo~i

okviru financne krize od 1. avgusta 2013 dalje, so

"reorganizacijski ukrepi" V smislu sedme alineje 2. ~Iena Direktive 2001l241ES.

V Ljubljani, 3.4.2015

Seznam prilog

Priloga
~1. I

Priloga
2

~1.

Priloga
~1. 3
Priloga
51. 4
Priloga
~t. 5
Priloga
~1. 6
Priloga
~I. 7
Priloga
sl. 8

za

Report from tbe Commission to the European Parliament, the Council, the
European central bank, the European economic and social committee, the
Committee of the regions and the European investmcnt bank on the Alert
Mechanism Report 2013, prepared in accordance with Articles 3 and 4 of the
Regulation on the prevention and correction of macroeconomic imbalances,
COM(2012) 751 fioal, 28.11.2012, Brussels
Dokumenl omenien v 3. Iol:ki, sIr. 2 (26 strani)
Macroeconomic imbalances - Slovenia 2013, April 2013, Occasional Papers 142
(lSSN 1725-3209).
Dokumenl omenien v 4. to~k i , str. 3 (48 strani).
Odlo~ba st. 24.20-021113-010, z dne 17.12.2013
Ookumeot je omenjen v 25. tol: ki , str. 11(15 strani)
Odlol:ba st. PBH-24.20022/13.009, z dne 17.12.2013
Ookumenlje omenjen v 25. tol:ki, str. 11 (14 slrani)
Sklep 0 popravku Izreka odlo~be z doe 10.1.2014
Dokumenl ie omenien v 25 . Iol:ki. sIr. 11(3 strani)
Odlol:ba st. PBH-24.20-023/13-009, Z doe 17.12.2013
Dokument j e omeojeo v 25. tol:ki, str. 11(14 strani)
Odloeba st. PBH 24.20-030/13-009, Z dne 17.12.2013
Dokumeolje omenjeo v 25. Iol:ki, str. 11(9 strani)
Odlol:ba st. PBH - 24.20-029/13-009, Z dne 17.12.2013
Dokumeot ie omeoi en v 25. Iol:ki, sIr. 11(9 straoi)