Uporaba metra v Sloveniji e pred tisoletji!

Lega nekaterih cerkva v Sloveniji nam z uporabo sodobnih geodetskih tehnik pokae pravilno
geometrijo, ki jo nikakor ne moremo pripisati nakljuju. Raziskana so tri obmoja ter
povezave med njimi na razdaljah do 68 km. Znana antina merska orodja merkhet, dioptra in
groma za odmerjanje agrarnih in urbanih teritorij, tega niso zmogla. Dokazana je uporaba
metra, eprav je bil sprejet ele leta 1795.
Besedilo. zemljevidi in fotografije: Andrej Skvara
V Sloveniji je veliko cerkva. Nekatera mesta, kjer stojijo, so izbrana po nekem udnem
kljuu, saj velikokrat stojijo osamljene in dale na poljih, na gozdnatih pobojih... Dr. Ivan
Sedej je v svoji knjigi Sto najlepih cerkva na Slovenskem leta 1996 postavil malce prenapeto
tezo: "Nikjer v Evropi ni toliko cerkva postavljenih dale zunaj naselij, kot prav na
Slovenskem", upotevaje tudi mnenja drugih strokovnjakov.
Toda v tem lanku me ne zanima pomen posameznih lokacij cerkva, ki imajo tevilne
paraznanstvene razlage, temve nekaj, kar je v naravi oem popolnoma skrito in bi brez
sodobnih tehninih dosekov in nekaj raziskovalnega duha ostalo neznano, razen e se o tem
ne prenaa skrito pisno ali ustno izroilo. Ob tem je ta skrivnost isto konkretna in fizino
prisotna, lahko jo znanstveno opiemo in definiramo.
Gre za sistem pravilnih geometrijskih likov in vzorcev v slovenski pokrajini, ki ga tvorijo
lokacije, kjer stojijo nekatere cerkve, kar lahko ugotovimo izkljuno le na zemljevidu. Ta
makrogeometrija je dokaz, da so bile za lokacije cerkva ali poganskih sveti, ki so stali tam
pred njimi, opravljene geodetske izmere. Velikost oziroma velike razdalje, na katerih se
raztezajo ter natannost teh likov in vzorcev dokazuje, da je bila tehnologija geodetskih izmer
pred ve tiso leti natanna tudi na zelo velikih razdaljah.
Veliko je teorij o pomenu lokacij starodavnih objektov, vendar je resnih, znanstvenih raziskav
tudi v svetovnem merilu zelo malo. Zanimivo je, da skoraj noben avtor ne odpira vpraanja
tehnike geodetskih izmer. Avtorji kar pozabljajo, da je samo s palico, vrvjo in kamnom preko
hribov in dolin nemogoe tako natanno izmeriti lokacije. Tudi z naprednejimi pripomoki,
ki so jih poznali stari narodi, kot je merkhet pri Egipanih, dioptra pri Grkih in groma pri
Rimljanih (IT 5-6/2004, str. 52-56)., bi zelo teko dokazali izvedljivost tako natannih
meritev, eprav je geodetsko znanje v starem Rimu, posebej pa v Griji, dale prekaalo
srednji vek vse do prihoda renesanse. S prej natetimi instrumenti so merili s prostim oesom
brez optike, kakrna je npr. v dananjem teodolitu, ki ga poznamo komaj sto let. Kljub temu
so stari Grki opravili temeljna znanstvena dela na podroju prikazovanja Zemlje, med drugim
so doloili velikost Zemlje in izvajali geodetske izmere na osnovi astronomskih opazovanj.
Ali so bili ti njihovi postopki in instrumenti dovolj natanni tudi za vzorce v Sloveniji? Ali so
pri nas merili Grki ali nekdo drug s e popolnejim znanjem in instrumentarijem, da so lahko
odmerili tako tone in hkrati izredno velike razdalje v hriboviti pokrajini na ve-stometrskih
viinskih razikah?

DOKAZ O UPORABI METRA

Pri odkrivanju makrogeometrije sem naletel e na eno izredno pomembno odkritje, to so
doline v metrinih enotah, ali v km ali 100 kratnikih metra. To je lepo razvidno na
zemljevidu, ki prikazuje Menge, Komendo in Rova, kjer najdemo devet razdalj, dolgih
5.400 m. To nikakor ne more biti nakljuje. Te razdalje se ponavljajo na skupnem obmoju in
so oitno povezane. Podoben primer najdemo na zemljevidu s trikotnikom 68-68-40, kjer se
dvakrat ponovi razdalja 68.000 m. Te ponavljajoe enake razdalje lahko definiramo kot
eksaktne razdalje v nekem idealnem nartu oziroma kot nazivne mere.

Kronski dokaz za uporabo metra! Kar devet razdalj je dolgih 5400 m. tevilka 54
asociira na polovico notranjega kota peterokotnika, 108. Na mengekem obmoju so
kar tirje. e obstaja zveza med dolino 5400 m in kotom 54, so takrat poznali in
uporabljali tudi dananje kotne stopinje
tevilke z razdaljami so na mojih zemljevidih zaokroene na sto metrov z namenom, da se
predstavijo tone razdalje, tako kot so bile predvidene neko na starodavnih nartih. Seveda je
ve monosti za takrat uporabljene enote, poleg metra so lahko na karte zapisovali na primer
100-kratnike metra. Jaz hoem z zapisom v metrih ter z zaokroenimi vrednostmi posebej
poudariti, da so to nazivne mere. Seveda se v naravi zmeraj pojavijo odstopki navzdol ali
navzgor od nazivne mere, tak primer so razdalje 5.400 m, kjer je nekaj razdalj zelo tonih,

nekaj razdalj pa ima odstopke okrog 70 do 100 m, vendar odstopki variirajo navzdol in
navzgor.
Tudi na ostalih mojih zemljevidih so nekatere razdalje zapisane v metrih: 40.000, 12.800,
4.700, 3.000, 2.000 m... Te razdalje se ne ponavljajo, vendar imajo v naravi odstopke manje
od 30 m. Stopnja generalizacije oz. zaokroevanja je pri odstopanju, manjem od 30 m, dovolj
majhna, da se nedvoumno definirajo najdene razdalje kot eksaktne, nazivne razdalje.
Kot dokaz o uporabi metra sem torej uporabil le tiste razdalje, ki izpolnjujejo kriterij
ponavljanja ali kriterij velike tonosti.
ODKRITJA MAKROGEOMETRIJE V SVETU
Znani so vzorci postavitve starodavnih objektov drugje po svetu. Najznameniteje so
egipanske piramide, o njihovih lokacijah je e veliko napisanega, med drugim je belgijski
inenir Robert Bauval nael skladnost lege piramid z ozvezdjem Orion. Izredno znamenit je
Stonehenge v juni Angliji. Tukaj poleg skrbno doloene mikrolokacije megalitov najdemo
tudi makro vzorec: v ravni rti leijo Stonehenge, starodavno mesto Sarum, utrdba iz elezne
dobe Clearnbury Ring in utrdba Frankenbury Camp. Naslednja znamenitost: Nazca v Peruju.
Tu so v kamnita tla vrisani opica, kit, kolibri, lovek, veliki od 30 do 200 metrov ter
popolnoma ravne vekilometrske rte, kar je vidno le iz zraka... Omenimo e pentagram v
pokrajini Languedoc v jugozahodni Franciji. Manj znan je fenomen v vicarskem kantonu
Schwyz (izg. vic), ki ga opisuje v internetni reviji SRP t. 2/06 dr. Branko J. Hribovek. Tu
zopet najdemo skladnost razporeda cerkvic z ozvezdjem Orion, poseben poloaj Mariji
posveenih cerkva, fenomen so tudi gorski vrhovi okrog kotline, ki stojijo na levi in desni
strani kotline pravilno simetrino. (vir: revijasrp.si)
Posebej moram omeniti svetia antine Grije, ki po nekaterih virih vsa po vrsti tvorijo
pravilno geometrijo. Po tri svetia tvorijo trikotnik, nekatere razdalje med svetii pa so v
razmerju zlatega reza, skupaj je bilo odkritih 300 trikotnikov in 148 razmerij zlatega reza.
Znailna razdalja je 66 kilometrov zrane linije. Posamezni templji so oddaljeni ve sto
kilometrov in leijo tudi na otokih, med njimi je lahko ve kot 300 km morja (na primer
trikotnik Knosos - Delos - Argos), gorske verige ter neprehodna obmoja. Svetie Delfi je
sredie te antine geodetsko-geometrine mree. (vir: sl.wikipedia.org)
ODKRITJA MAKROGEOMETRIJE V SLOVENIJI
V tej raziskavi obravnavam tri obmoja v Sloveniji: prvo z Mengem v sredini sega od rnu
do Kamnikih planin in od marne gore do Lukovice, drugo je ebreljska planota z okolico
blizu Idrije (vir: Slovenski Ajdi), tretje je okolica Stine na Dolenjskem. Prvo obmoje je
okolica mojega domaega kraja, ki ima veliko osamljenih cerkva, vzorci v drugih dveh pa so
bili e objavljeni. Raziskana je pravilna geometrija v prvem, Mengekem obmoju ter
povezave med obmoji, ki kaejo na celovit sistem. Novoodkrita je tudi uporaba metra,
eprav je bil le-ta uradno sprejet ele leta 1795.
Prvo obmoje je bilo e vekrat predmet etnolokih, arheolokih, prostorskih ipd. raziskovanj.
V reviji Studia Mythologica Slavica, ki jo izdaja Intitut za slovensko
narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, je nekaj lankov o tem. V lanku iz

revije t. 5, leto 2002, z naslovom Slovenska poganska sveta pokrajina - Primer Bistrike
ravni, avtorja sta Benjamin tular in Ivan M. Hrovatin in navajata, da nekatera kultna mesta
tvorijo trikotnike s kotom 23. Avtorja dopuata monost, da se tudi druge lokacije cerkva
povezujejo. Nekatera kultna mesta se pokrivajo s tistimi v moji raziskavi (vir: SAZU)
(dopolnilo lanka v SMS).
V isti reviji t. 8, 2005 (Jana Puhar, Andrej Pleterski), je omenjena prostorska razporeditev
cerkva v Krkavah v Slovenski Istri (vir: Slovenski Ajdi)
Odkrit je tudi peterokotnik, ki ga tvorijo cerkve na severnih obronkih Kozjanskega, v okolici
Slivnice, s stranicami dolgimi 3 km. (vir: pozitivke.net)
Za preizkus povezav iz teh obmoij na iro okolico ter zaradi doloenih posebnosti nekaterih
cerkva sv. Lenarta, sem vkljuil e eno cerkev izven teh obmoij, to je sv. Lenart pod
Lepenatko blizu Lenarta pri Gornjem Gradu. Ena od posebnosti pri nekaterih cerkvah sv.
Lenarta so elezne verige, obeene po zunanji strani cerkve. Cerkev pod Lepenatko sem izbral
poleg verige e zaradi velike oddaljenosti od naselij in zadel sem "terno", saj Sv. Lenart tvori
generalne povezave na vsa tri obmoja. Za verigo na zidovih te cerkve daje razlago planinski
pisatelj Fran Kocbek: "Veriga utegne biti simbol nekaknega kroga, v katerem je vsakdo, ki
stopi vanj, varen. To naj bi bilo pravzaprav pogansko verovanje, ki ga je prevzelo kranstvo."

Trikotnik 68 68 40 - povezave med sredii pentagramov v vseh treh obmojih, ki kaejo

na celovit sistem. Cerkvi sv. Lenarta pod Lepenatko in sv. Lenarta v Bukovem imata
poleg istega svetnika tudi geometrijsko povezavo. tirje pentagrami: dva mengeka,
ebreljski in stiki so orientirani na stranice trikotnika s stranicami 68, 68, in 40 km

V obmoju okoli Menga sem nael in v zemljevid vrisal tiri pentagrame, ki so v svojih
srediih medsebojno povezani z geometrijskimi odnosi

Pentagram v okolici Stine je na nek nain oznaen v cerkvi Sv. Lamberta v Pristavi nad
Stino. Ta cerkev ima na stropu nad oltarjem peterokrako zvezdo, kljub neprimernosti
tega simbola za kranski sakralni objekt

Sv. Lambert, Pristava nad Stino - peterokraka zvezda na stropu prezbiterija

Pentagram na ebreljski planoti je obudovanja vreden geodetski doseek tudi zaradi

zelo hribovite in teko prehodne pokrajine v idrijsko-cerkljanskem hribovju

METODA
Raziskovalna metoda za zbiranje podatkov, analizo in prikaz rezultatov je enostavna in
zanesljiva. Najprej sem izvedel geokodiranje cerkva, to je doloitev prostorskih koordinat. To
ni teko, saj so za cerkve e izvedene strokovne in natanne geodetske meritve. Ravno to
dejstvo je skupaj z dejstvom, da so cerkve pogosto postavljene na mestih starodavnih sveti,
omogoalo ohranitev pravilne geometrije skozi zgodovino in njeno odkritje. Pokristjanjevanje
v prvem tisoletju naega tetja je torej z ruenjem starih sveti in graditvijo cerkva na
njihova mesta neposredno pripomoglo k tej ohranitvi kljub nartnemu zatiranju starih ver,
obiajev in znanj. Koordinate cerkva iz Gauss - Krgerjeve koordinatne mree kot vhodne

podatke sem pridobil na dva naina: na Geodetski upravi Slovenije, kjer so prosto dostopne in
iz elektronskega Atlasa Slovenije. Izvedel sem primerjavo natannosti, ki se malenkost
razlikuje, najbolja je seveda na GU, odstopanja pri postopku geokodiranja v Atlasu pa so
sprejemljiva.
V realnem prostoru poleg y in x koordinate nastopa tudi viina objektov ter ukrivljenost
povrja Zemlje, ki ima obliko krogle oziroma bolj natanno geoida. Viinske razlike cerkva ne
vplivajo na najdeno geometrijo, ker je le-ta definirana v ravnini, je torej ravninska oz. dvodimenzionalna. Ukrivljenost povrja Zemlje je na razdalji 68 km po viini 362 m, po
horizontali pa je razlika v projekciji le 96 cm. Torej upotevanje realnega prostora tukaj e ni
potrebno in problematiko lahko obravnavam kot ravninsko, kar zopet poenostavi metodo
raziskave.
Analizo oziroma iskanje in opaanje pravilnosti sem izvedel v dvodimenzionalnem
raunalnikem CAD programu. Vse koordinate sem vnesel v metrih in tako tudi izmere dobil
v metrih. Iskanje pravilnosti oziroma geometrijska analiza v tako dobljenem oblaku tok je e
najbolj dolgotrajno delo. Izvedel sem jo z merjenjem razdalj in kotov. Iskal sem predvsem
kote, ki so znailni za starodavno znanje, to je kot nagnjenosti zemeljske osi 23,5, znailni
koti peterokotnika 108, 54 in 36. Vzorce lahko razvrstimo na vzporedne in pravokotne
povezave, povezave pod kotom nagnjenosti zemeljske osi, pravilne peterokotnike oziroma
pentagrame, povezave med obmoji ter odslikavo poloaja zvezd iz ozvezdja Veliki voz.

Pribliki kota nagnjenosti zemeljske osi 23,5 stopinj

Vzporedne povezave - na tej karti vidimo tri pare vzporednih povezav. Natannost je
osupljiva, saj vzporednost odstopa manj kot 30m

Ozvezdje Veliki voz ali "plug", ki je del Velikega medveda. Opazno je odstopanje od
dananjega poloaja zvezd. Ena od monih razlag je, da cerkve kaejo poloaj zvezd v
preteklosti. Vendar odkar stojijo cerkve, je sprememba poloaja zanemarjivo majhna.
Potreben as za tako obsene spremembe je ve deset tiso let.
Trditev v uvodu, da najdene geometrije nikakor ne moremo pripisati nakljuju, sem preizkusil
in uspeno dokazal z naslednjo metodo: na nakljuno nametanih tokah, ki sem jih po tevilu,
razdaljah in gostoti postavil analogno lokacijam cerkva v obravnavanih obmojih, sem
izvedel geometrijsko analizo. Nael sem le povezave po premicah in kronicah, ostalih
pravilnosti nisem zasledil. eprav je v literaturi, predvsem paraznanstveni, zaslediti pogosta
opaanja linijskih in kronih postavitev starodavnih objektov na vejih razdaljah, kot na
primer "energijske linije" in "cerkve v krogih", ta preprost preizkus pokae, da so ravno te
nakljune in zaradi tega se tudi povsod in pogosto pojavljajo. Izjema bi lahko bile postavitve
na manjih razdaljah, npr. v urbanih okoljih. Glede na te ugotovitve sem iz najdene pravilne
geometrije popolnoma izloil linije in kroge in iskal le opisano geometrijo.
Opazil sem, da vneene koordinate dejanskih lokacij cerkva odstopajo od najdene idealne
geometrije. Velikost teh odtopanj je razlina, giblje se od 5 m do 70 m, izjemoma okrog 100
m. Povpreno odstopanje se giblje okrog 24 m. Glede na medsebojno razdaljo npr. 5.400 m
predstavlja 70 m komaj 1,3 % odstopanje. Poudariti pa je potrebno dejstvo, da so odstopki
podobni tako na razdaljah nekaj km kakor na razdaljah od 30 do 68 km. To pomeni, da
starodavna merska metoda ni dopuala kumulativne napake zaradi setevanja posameznih
napak pri nekem zaporednem odmerjanju na vejih razdaljah, ampak so imele meritve v
vsakem trenutku neko zanesljivo referenno izhodie. Nekaj vejih odstopkov bi lahko
razloili s premaknjeno lokacijo dananjih cerkva glede na prejnja svetia, primer je Sv.
Urula v Jagrah pri Idriji, kjer so pod vasjo ostanki stare, nad vasjo pa je nova cerkev. Tu je
odstopanje dejansko nekaj ez 100 m.
Kljub odstopkom je najdena geometrija nedvoumno definirana, ker so odstopanja e zmeraj
premajhna in ne more biti dvoma glede idealnega narta, po katerem so neko postavljali
svetia. Z omembo narta pa se odpira zahtevno podroje kartografije. Kartografsko znanje

in tehnika izdelave ustreznih zemljevidov je bilo nujno za izvedbo takih geodetskih izmer.
Na mnogoterih tokah najdene geometrije manjkajo cerkve. Zgodovinsko potrjeno je, da so v
procesu pokristjanjevanja nartno ruili vsa stara svetia, cerkve pa so postavljali na istih
mestih le na izbranih tokah. Na praznih mestih brez cerkva, ki jim glede na najdeno
geometrijo lahko doloimo natanne koordinate, so potencialna arheoloka najdia poruenih
sveti.
ZAKLJUEK
Priujoa raziskava e nima argumentacije v dejanskem astronomskem, zemljemerskem in
kartografskem znanju starih civilizacij. Ker sem po stroki naravoslovec, strojnik, v prvi vrsti
izpostavljam tehnien vidik tako izvedbe kot tudi namena moje najdbe.
Vendar imajo ti vzorci velik pomen poleg geodezije tudi za zgodovino in geografijo.
Primerjali bi jih lahko z odkritjem neke stare infrastukture ali z religioznim svetiem
ogromnih dimenzij. Iskanje osnovnih podatkov o vzorcih kot so starost, namen, izvor, ideja in
izvedba, merska metoda, spremljajoa kartografija ipd., je lahko izhodie za nadaljne
raziskave in seveda velik izziv za stroko. Rezultati raziskav so lahko velika kulturnozgodovinska nacionalna pridobitev. Naj na koncu citiram e ing. Joeta Muniha, ki v knjigi
"Geomantija v trikotniku" ugotavlja: Bolj ko sledim mestom postavitve starih cerkva, ki so
zasedle svetia starejih kultur in civilizacij, bolj sem preprian o namenski in nartni
postavitvi na doloeno lokacijo v naravnem prostoru.
Skozi tisoletja je Slovenska zgodovina tesno povezana s sosednjimi deelami. Skoraj gotovo
obstaja povezanost tudi v gradnji sveti, saj ne morejo biti geometrijske zakonitosti enakih
razdalj, pentagramov, vzporednic in podobno, posebnost samo dananjega osrednjega
slovenskega prostora. Mogoe je kdo zasledil informacijo o em podobnem v Avstriji,
Madarski, Hrvaki ali Furlaniji? Mogoe celo ire, v Evropi, na svetu? S sistematinim
zbiranjem informacij lahko pridemo do presenetljivih odkritij, seveda znanstveno neoporenih
in mogoe bomo kmalu brali izredno zanimiv lanek, kako so izvajali geodetske meritve pred
tisoletji, o sistemu, ki so ga tvorila svetia... Ker raziskavo nadaljujem, vabim bralce, da
komentirajo - predvsem strokovno - ali prispevajo koristne informacije na:
andrej.skvarca@gmail.com
Literatura:
Gorjup Zvonimir, Topografija s temelji kartografije, CSND, Ljubljana, 1983
Munih Joe, Geomantija v trikotniku, samozaloba, Vole, 1998
Mohori Ivan, V zvezdi pie vse, Zaloba Bogataj, Idrija, 1994.
Mohori Ivan, Tihi epet davnine, samozaloba, Idrija, 1999.
Babi Matja, Po poteh skrivnosti, Vale-Novak, Ljubljana, 2001

Copyrights Andrej Skvara, 2006 - 2008. Vse pravice pridrane!