ange a snr opie ome SER eSenE IST aerunune sLoveNIe Besorieaenranee ae MINISTRSTVO ZA OBRAMBO \Vokova cesta 65, 1000 Ljubjana Te014712373 F:014742078 E:glavna plsama@mors.si etna gov st Stevilka: 090-28/2013-4 Datum: 19.09.2013 ZADEVA: —Uradnizaznamek - zahteva za dostop do IJZ ~ dokument 1/9-530-1994 — posredovanje dokumenta Zvezi Zahteva Dnevnika d.d., ki ga zastopa za dostop do IJZ z dne 27. 8.2013 Dnevnik d. d., ki ga zastopa (v nadaljevanju prosilec) je na Ministrstvo za ‘obrambo RS (v nadaljevanju ministrstvo) na podiagi Zakona o dostopu do informacij javnega znaéaja (Uradni list RS, &t. 51/08 — uradno preti8éeno besedilo in 117/06 - ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 27. 8. 2013, podal ustno zahtevo za dostop do informacij javnega 2naéaja v kateri Zeli seznanitev z dokumentom stevilka 1/9-530-1994 z dne 2. 9. 1994. Informacije Zeli prejeti v obliki kopije dokumenta. Ministrstvo ugotavija da zahtevan dokument poseduje in da informacje, ki jih vsebuje sodjo med informacije javnega znaéaja. ‘Obenem ugotavija, da je bilo o dostopu do tega dokumenta Ze odlogeno, in sicer na drugi ‘stopnji, pri éemer je Informacijski pooblaStenec v svoji odloébi Stevilka 090-157/2010-23 z dne 20. 5. 2011, dolodil naslednji obseg vpogleda v dokument: »s tem, da je organ dolzan prekriti vsa imena in priimke iz celotnega dokumenta, razen podpisnika dokumentac. V skladu z navedenim se, na podlagi 22. tlena ZDIZ, zahtevi prosilca ugodi. Kopija, v skladu s predmetno odlozbo IP preoblikovanega dokumenta stevilka 1/9-530-1994, z dne 2. 8. 1994 (porotilo o ugrabitvi Grkov v Avstrij)s Stirimi prilogami, se prosilcu posreduje na e- naslov, Ki ga je navedel v ustni zahtevi za dostop do lUZ. Breda BUNIC podsekretarka UO, pristojna za postedovanje 1JZ Priioga (pri nasiovniku): = kot v besedi Posiano: = Dnevnik d. d., denuitacska st za DDV: (S) 47978487, MS. 5268923, TRR: 01100-6370191116REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO 530.UC VRANIKA ORGAN VARNOSTT ‘A SKRIVNOST 0 ZAUENO FREKLIC STOPNAE JAIWOSD Stev:1/9-530-1994 Odtieete 1P 4. 080-489 2010} Datum: 2.9.1994 ¥ clue 20,5) 204 NG, 2013 Aidbrreoh, VI. UPRAVA DIREKTOR, PODSEKRETAR G. MARJAN MIKLAV@IC, dipl.iur. ZADEVA: POROSILO 0 UGRABITVI GRKOV V AVSTRIJI 2VEZA : VAS DOPIS &TEV, 881-600/6724 % DNE 26.08.1994 Dne 24.06.1992 ob 10.30 uri me je poklical natelnik obvescevalnega oddelka na VI Upravi g. in) mi ukazal, da se takoj javim pri njema na VI. Upravo, Na VI. Upravi v pisarni direktorja g. + izvem, da so bili na letaliseu v Celoveu prijeti trije slovenski drZavijani in sicer: : in + Povedala sta mi, da smo izvajati neko ake1jo z namenom, da bi prijeli dva gr8ka arzavljana, ki naj bi vzela denar v visini 1 mio. DEM za nabavo orozja, ki ga pa nista dostavila. V zvezi s tem sta mi odredila naslednje naloge: 1. navelnik obvescevalnega oddelka mi je dal iz zepa 15000 (petnajst tisot DEM)DEM, 2.Najti sem moral odvetnika v Sloveniji, ki se bo povezal z odvetnikem v Avstriji. 3.Povezati se s svojci priprtih in jim nuditi vso pomoz. 4.Naj ne gledam na strosek storitev in pomoti, Pomod in strogsek lahko presezeta 1 mio. DEM, Pomembno je le, da se zadeva resi na éim diskretnejsi natin. 5.0d natelnika obvestevalnega oddelka g. sem dobil telefonsko stevilko prevajalca na sodiséu v Celoven g. dr. 7 Bt, 999434635840, T/L4 -3 199 2Direktor za tem = poklite —nnateInika kontraobvestevalnega oddelka g. in mu narodi, da mi zagotovi sredstva, ki jih potrebujem pri tej nalogi. Pove mu tudi, da do nadaljnega delam samo po njegovem ukazu. IZVEDBA NALOGE PO prejeti nalogi sem se odpravil na svoje delovno mesto, kjer sem si naredil natrt dela. Zaéel sem iskati odvetnika. Ker na Vrhniki nisem dobil odvetnika, sem odSel k Zeni + Gospa mi je povedala, da ima njen mo% svojega odvetnika v Ljubljani gy Odlocim se in pokli¢em na telefonske stevilko, ki sem jo dobil od natelnika + Dobil sem gy r kimi je povedal, da je bilo prijetih 5 oseb, zoper katere je ‘bil podan sum ugrabitve s silo po 102. ¢lenu KZ Avstrije, za kar je zagrozena kazen od 10 do 20 let. Povezal sem se z odvetnikom » ki je na sestanku ob 22,00 uri prevzel primer. Na racun sem mu platal 4000 DEM. Dobil sem potrdilo, ki se je glasilo na ime 7 Direktor je strogo ukazal, da se ne sme nikjer pojavljati nobeno ime, ki bil lahko identificiralo MORS. Nasledhji dan sem od odvetnika zvedel &e za ostala dva priprta v Celoveu. Bila sta vojak iz stalne sestave 53, Obm8TO Logatec in instruktor v 530. UC na Vrhniki. © tem sem takoj obvestil direktorja ki je vprigo mene izdal ukaz natelniku , da se ju takoj izbrige iz vseh evidenc MORS-a. Isti dan me je odv. obvestil, da se obramba pozitivno odvija, Dejal “je tudi, ¢e ho dovolj denarja, da ne bo vetjih problemoy in tegav. Zato je zahteval Se 2000 DEM, za ketere mi je hapisal potrdilo, ki je bilo zopet na ime : Dne 26.06.92 me je poklicala in zatevala 50.000 DEM in 400.000.00 SIT. Denar naj bi bil dolzan nekim Ttaljanom, ki jo sedaj izsiljujejo. Zabtevo gem prenesel direktorju Direktor se je odlotil, da ho zahtevani znesek platal. Dejal sem mu, da se z odlotitviio ne strinjam in da bom zadevo preveril direktno pri preko odvetnika Gorgeta. Od odvetnika sem naslednji dan dobil obvestilo, da bo sam uredil zadevo, ko se bo vrnil domov. 0 vsem sem sprotno obvestal direktorja ‘ Dne 27.6.1992 sem bil obvesten, da so izpustili iz zapora in + Takoj sem navezal stike z izpustenima. Povedala sta mi, kako je potekala akcija ugrabitve. Povedala sta . da je akcija potekala v redu vse do takrat, ko je pozabil zapreti desna prednja vrata terenskega vozila. to je eden od Grkov izkoristil ter skotil iz avtomobila, in zatel vpiti na pomot. Takoj smo se umaknili iz mesta, kjer smo bili in smo nato izpustili Se drugega Grka. Midva ava bila v drugem vozilu, ko smo bili aretirani. IzpuStena sva bila prej zato, ker nama niso dokazali povezave.Dne 30.6.1992 sem bil ponovno pri odvetniku ski mi je povedal, da se bo zadeva v Celovcu nekolike zavlekla, ker bodo za ostale tri priprte napisana obto¢nica in Ge bo vse po sreti bo v petek 3.7.1992 Ze rasprava. Qdgel sem na VI, Upravo, z namenom, da obvestim direktorja kako poteka akcija in da si podal8am potni nalog za vozilo. Tam sem sretal naGelnika 1 ki me je poklical svojo pigarno. Vprasal me je kaj delam in kje hodim. Odgovoril sem ma, da se naj o tem pozanima pri direktorju, ki mi je dal neposredno nalogo. Ukaze mi je, da moram delati samo po njegovih ukazih. Kaj imam 2 direktorjem vda ga nig ne briga in ni mi hotel izdati novega potnega naloga. Obtozil me je, da sem pred dnevi napadel iz Vrhnike in da ima za to dokaze. sem prvié sretal v nagih vrstah 8.6,1992 na VI.Upravi. Ta dan sem bil na razgovoru pri nacelniku Poo zaradi zaposlitve v TO, kot namestnika poveljnika 54.0kmp. Natelnik POO mi je ukazal, da moram pustiti pri mira. Ker sem ukazu uaovarjal in zahteval, da natanéno pregleda dokaze o dejavnosti + Nime hotel poslusati, ponovno mi je ukazal, da naj pustim na miru. Ko sem stopil iz pisarne natelnika POO, sem videl sedeti za mizo pri izhodu iz VI. Uprave. Pridruzil se nama je &e (naj bi delal po notranji zaS@iti) in vsi trije smo odsli v bljiznji lokal na kavo (glej prilogo ftk knjige obiskov na VI. Upravi). Tej obtoabi sem se rigorozno upr] in zahteval naj mi predlozi dokaze. Ker sem dobi] obéutek, da bo priglo med nama do fizitnega obracuna , sem samoiniciativno predlagal, da bom papisal odpoved. Natelnik POO se je s tem strinjal. Odse] sem k tajnici in napisal odpoved, ki pa je nato, po kratkem premusliku, nisem oddal. Odsel sem iz VI, Uprave in se po kratkem premisleku odlogil, da grem po pomo’ vy Bolo za notranie zadeve v Tacen. Od tam poizkugam telefoniéno dobiti direktorja oz. ministra 7 Ker nisem nikogar uspel dobiti, sem se po posvetu s bivBimi kolegi odlotil, da se povezem z VIS-om, Se isti dan se sretam a delaveem VIS-a g. , Ki sva se dogovorila za nadalnje sodelovanje. Naslednji dan sem se sretal z . kime je obvestil, da je prislo do nesporaznmov med odvetnikoma v Avstriji. Ge mi je svetoval, da naj o tem obvestim nasega odvetnika in od njega zahtevam, da v Avstriji prevzame primer odvetnik dr. + To je bilo 2.7,1992. G. adv. sem narocil, da mora biti primer zakljucen do 3.7.1992. Ob 12.30 uri tega dne me je obvetil, da bo Ze ta dan glavna razprava in to ob 14,00 uri. Ob 20,00 uri so pri8li vsi trije priprti domov. Dne 9.7.1992 sem se oglasil pri odvetniku g. in napravil poratun za opravijene storitve. Odvetnik mi je Be avetoval, da mi napise to potrdilo o prevzemu denarja 2.200 DEMha moje ime, kar je tudi storil. Na podlagi vseh raeunov in drugih operativnih stroskov sem Se isti dan napisal finanéno porotilo 0 zadevi "Avstrija". Po telefonu sem poklical direktorjas uprave, kakor tudi na¢eInika 60 in ju vpragal komu naj dostavim porotilo o opravijenem delu in finanéno poroéilo. Odgovorila sta mi, da o tej akeiji ne sme biti nitesar napisanega. Finanéno porotilo sem kljub tema poskugal vetkrat oddati natelniku obvestevalnega oddelka, kakor tudi direktorju. Dne 4.9.1992 sem se dogovoril z natelnikom obvestevalnega oddelka » da wu oddam preostanek denarja. Dobila sva se v_parku pred VI. Upravo, kjer sem mu izrotil originalno porotilo z originalnimi raéuni in ma pokazal Se 2000 DEM. Zahteval sem, da mi podpige ftk. Vzel je ftk. in na njo napisal “urejeno P.". Po podpisu sem mu Se izro8il 2000 DEM. S$ tem dejanjem sem sam pri sebi zakljucil nalogo "Avstrija™. UDELESENCI PRIMERA "AVSTRIJA" 1. , stan. Stara Vrhnika, zasebni obrtnik ay 530. UC ima okreptevalnico. Dne 12.8.1994 sem se pogovarjal 2 v avezi 2 zadevo "Avstrija". Povedal “mi je, da je na njegov ratun v Avstriji polozil natelnik 00 + 890.000 DEM. 2 njimi je bil se prevajalec, katerega imena ni povedal. Za to nakazilo ima g. dokaz. Bil je preprigan, da so bila sredstva, ki so bila nakazana na njegov raéun, namenjena za nakup orozja za VI. Upravo, te iz izpiska orozja, ki so ga nabavljali preko Grkav, je ugotovil, da takSnega ore%ja VI. Uprava ne bo potrebovala. Ko| mu homo zagotevili, da je slo za za kazniva dejanja, ho pripravljen sodelovati v preiskavi. 2. , stanuje Gradigte na Vrhniki, v Gasu akcije zaposlen v KOVINARSKA Vrhnika, sedaj pom. naéelnika VO R&TO. 3. +) stanuje Vrhnika na Klisu, zasebni obrtnik 4. 1, vojak stalne sestave ObmSTO Skofja Loka, stanuje na Vehniki, v éasu akeije in&truktor v 530, UC Vrhnika. 5. + vojak stalne sestave 53. Ohm8TO, v tasu akcije suspendiran- po lastni izjavi, na delovnem mestu se vednobrez odlothe, stanuje Vrhnika. Pripravijen je sodelovati in povedati vse o akciji "Avstrija", vendar Sele po tem ko bo dobil stalno odlatbe 6. 1 Vv €asu akcije natelnik obvestevalnega oddelka Skrbel za finanéno plat akcije in bil, kot katejo vei indici tudi vodja akcije. Bil je tudi prisoten na letaliséu v Celoveu kot supervisor akeis7 , delavec VI. Uprave, v tasu akcije- po lastni izjavi- je bil udelezen v akeiji in je imel nalogo omogotiti hemoten prehod prekomeje na nago stran Slanom akeije 2 vozili. a. ; v Gasu akeije direktor VI. Uprave in direktno odgoveren za potek akcije. Dne 4,3,1993 mi je direktor povedal vy zvezi z akcijo v Avstriji in sicer, da so nabavijali oro%je za muslimane. Krivega se potuti le v tolike, ker je podpisal za 1 milijon DEM. Akcijo pa naj bi vodil popolnoma po’ navodilih. 9. + v Gasu akcije zaposlen TSKRA Ratunalniki, sedaj zapolen Sneznik. Slane akcije je opremil s plagijati orotja (plastitne pistole, idr.) UGOTOVITVE VO O AKCIJI "AVSTTIA" vo je ugotovil, da je bil namen akeije "AVSTRIJA" ta, da skupina ugrabi Grka, ki naj bi zagotovila doloten kontingent oro%ja in ju pripelje v Slovenijo. Grka naj bi v nadaljnjo obdelavo odpeljali v prostore specijalne brigade MORiS v Kotevsko Reko. Tako} ko je akcija v Celoveu propadla in ko so bili Glani akcije aretirani, je Stekla akeija na VI. Upravi s katero so hoteli zakriti vpletenost VI. Uprave. Delavei MORS-a, ki so bili vkljuéeni v_ akcijo, so bili oz. naj bi bili @rtani_ iz vseh evidenc MORS-a, kakor tudi tisti, ki so se naknadno vkIjueili v razreBevanje akcije. To dokazuje tudi izdaja nove sluzbene izkaznice vo (glej prilogo ftk.izkaznice), ki je bila najdena, po izjava natelnika POO g. > Vv predaiu bivsega ministra : vo : je dobil 2a dobro opravijeno delo 30 dni nagradnega dopusta.(glej prilogo ftk. nagradni dopust) Dobil je tudi 3000 DEM, katere je proti podpisu aobil oa ZAKLIUOEK 1. Veckrat sew do danes zahteval od svojih nadrejenih, da se razjasnijo zadeve okrog akcije "Avstrija"» ~ “dne “15.2,1993 sem podal zahtevo nate}niku 1 dato prenese na sestanek VI. Uprave. To je hilo v casu, ko ‘sem bil prvit Sikaniran zaradi te akcije. ~ dne 24,2.1993 sem na sestanku VI. Uprave ponovne zahteval od natelnika POO , da zatne s preiskavo tega primera. Ta azahteva je imela za posledico zoper mene. Obstaja pisni 24.2.1993. - dne naslovil PaTO 15.%.1994 ministra. natelnika POO g- + Kaj se danes nisem dobil odgovora. na ministra g. ponovno ugotavijam, da vseskozi manipuliran in sodelaveev. Zelim,da se zadeva pojasni in sodelavee in se me na ta natin PRILOGE: 4 POSLANO: -naslovu -namestniku direktorja -arhiv dokument 3,5,1994 sem napisal Predlog za zasliganje, + Tri mesece sem ¢akal na odgovor, prosil, da mi sporoti, kaj je z Po tej intervenciji je g. sem bil takoj, ko so me vkljuéili v nazadnje tudi Sikaniran s strani le uvedbo disciplinskega atev. postopke 17/2-1993 z dne, ki sem ga naéelniku 5, zato sem natelnika dopisom za natelnik mojo zahtevo poslal je agodilo s to mojo zahtevo Se do in ga oddal osebno gq. to akeijo, svojih primerno obvesti tudi ostale razbremeni petata te akcije. moje JENIK NACELNIKA f 5. PESTO i ' { a Sek WAWDoO Atal ep om rreouer Plnauene biclor, — Awbpo. eS Lh G-se foyet oa an 48.099. 05 3K Adlo- 8b wo nouns acopacne oly ea Hale fi plot s _h2e8 sade 2516- $2 doototels fetes o W~ f.o40. 20 bay 11G- 4 Dor milo dad deco cohen SI$- 3) Hen pastleciay,” pointe DA : Aephes tania Tp 1.J00. «oS Sdapant oho BA $400. seedy Dedotu: hot. diay et. 7 Lhotwole fous uy 7 2 foywme aL “hot ale Ibu. 3 ge0. 55 )u E = Hi - 45.000. 00 Dre ol elite wrote sxore L 009,00 jy o6 Yibiiace eal: a ini ‘OdDY i soe, Utah tek SRS, fh. 9872e( e eo: rreoucr Teraueer pathos, - dinkio. |» S4le- ee fret vl eee 25.090. 00 3H AdIe- 8b wo sour acopt wa. ody. oe Abe protons po 4.900. cedtt 1516- $1, deolotdas syste certain: LGIG~ 9) Por msho. ae af: A.v2e.c2o)ny SI¥- $) de parol parla, qoute 2 Hepes : d.Joo. 2 e)y ape clio i Ste Dar Ddedotu oti deg eine = Leojsola fous ss a _¥2 Ne ane yee Te S20, 20 )M west 40,000.02 DM 9c obstie creole syore 2 009,09 2 DH Neue Are 8if- ep yg Tle 104 {DALA ZALO2BA BOREC IM TERMOFOL SOVODE ‘orciéeeaaeeznega promanaye dase go 8. bs 36 /ZORSKE PRAVICE PRIORDANEPOTRDILO PocPisani odvetnik Gorse Brane iz Lyubijane, Cigeletova 7/1, Potrijuiem prejem zneska 4.000.- DEM na radun zastopanja v zadevi ' in kolegi pred sodiséi v Republika Avstriji na racun stroskov zastopanja avstrijskih odvetnikev. Fotrjujem, da sem navedeni znesek prejel od ga. Ljubljana, dne 24. junij 1992 Odvetnik A Brad Go:f 2 3 : 3 E i Volatto Sten Nc 62 Clit amiere 29° so Einzahier/Vplatnik bh ie = forfza eee ren, 4000-5 feta s/s. 9 fortza sisi. pee Netto neto s/sit o_ th MwSt./Dndy_S/8i oo ‘Summe /znesek 4.0095. in Worten/z besedami: Schiling sit, “Ye! nese! : 4 == = Se eingezabit vplatala): ne eeok /§. ‘ af /| —- 2 £.06.1°e 0b, 600 indore, Toh dao, 2, ‘aiidRechisanwatte - odvetnika arr matevz gric - dr roland grile, KartreitsiraGe 14-IN, 9026 Klagentunt/Celovec. @ 0463/54267, 54217 BIX 914240146, Telex. 752 10203 geco. Telefox 9463/54589 03061 110244 Brane GORSE odvernit. Cigatetova 7 Celovec dne, 3.7.1992 Dr.R/B Spostovani gospod kolega! Vimenovani zadevi ugoravijam, da je bila dne 2.71992 glavna obramava in da so dobiti gospod in pogojno kazen ireh mesecev. Tudi avstrijska policija za tice ni delata nikakrénih iezav, vsakemut je bil le 2a dva meseca prepovedan vstop v republiko Avstrijo. V najkrajsem Casu je tore) uspelo vseh pet obrotencev spraviti tz pripora in zadevo zakljuciti. § strani moje pisarne nadaljnji koraki niso ved potrebni. V prilogi Vam potiljam seznam mojth storitev in ugoravljam, da so nastali stroski v vigini ATS 35.601,-- ter 20 %-ov promemega davka ATS 7.120,20 indatti za telefaks, telefonate ATS__19 SKUPNO ATS. 42.913,20 Odd tega je treba oditeti akontacijo v visini ATS. 28.060, tako da preostane Se znesek v visini 4,853, in prosim, da se znesek ob priliki Se plaéa in beletim 2 odlicniga kolegiatnim ‘anjem [rdong, TiMnioz >(YLT J ———» gon vray of myfroy PINT 1 ppt | 6 wahiawiad | 2 LIS Ay sage [shat Lea) Dra otey vot vane [eal a eBouanzep stdpoa 2 nm04 H anqeqdepy ce, wa ml avd Dit? 248 aINwdO Zz 2 NwdAz Da ALS Vitara 2 Naas enlgs PBHOLDdD Motto ater olotut vol ¢. Meee? Oe SU~ L824 Doll: ar go O preolotu Qe mee ha I, bes go pe uNsTRet oA ZAOBRAMBO VARNOSTNI ORGAN SLUZBENA IZKAZNICA . 7 054 1:12.1992 Jaen Janda SLOVENIA MINSTRSTVO Za OBRaM VARNOSTNI ORGAN SLUZBENA IZKAZNICA VID DRASCEK ; Giuminage —~ : prem Tl -10z. 1 ARAL, LO. . ahopurtr.. PB REPUBUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO VI. UPRAVA Stev.: 881-14/1 Datum: 13.7.1992 ZADEVA: Nagradni dopust Za uspesno opravijeno delo seg, &..steh V1 dodeli 30 dni nagradnega dopusta v Casu od 13.7. do 13.8.1992. T\mn-44To: ; “ales.sila@mors.si" Sent: Tuesday, August 27, 2013 11:38 AM Subject: nov. vpraSanje za gospoda ministra Spostovani gospod Roman Jaki, V pogovoru, objavljenem v Nedeljskem dnevniku, ki vam ga posiljam, je sogovornik Vid Drascek omenil dokument, ki se pod Stevilko 1/9-530-1994 z datumom 2. 9. 1994 nahaja na vasem ministrstvu. Ker je vsekakor pomemben za javnost, vas prosimo, da nam poiljete njegovo kopijo. Hvala, pozdrav! Svet zarot VPRASANJA RAZISKOVALNO NOVINARSTVO IMAMO, LE UCINKA NOBENEGA Fanta, kam Je Sel denar od orozja?Pravna drZava nam od afer razpada pred o&mi ~ Minister, ki je imel »8e veeraj na vsakem Eevlju drugaéno vezalko, danes pa nov klobuk za nekaj stotakov« — Ko si prvié tiho, si noter in ne more’ vet ven Ciril Brajer »Ce novinarji nimate éasa, denarja, volje, znanja, kaj vem, desa, da bi bili res raziskovalni, zakaj ne predlagate pravni fakulteti, naj Studentje ustavnege prava delajo diplomske naloge iz trgovine z orozjem, Depale vasi, akcije Avstrija, ravnanj tozilke, ki Je zavratala utemeljene kazenske ovadbe....« Tako nas je sprejel Vid Drattek, eS, ali se ima smisel pogovarjati: »Novinarji pridete vsakih nekaj let, objavite zgodbice, nit se ne zgodi, pravna dr2ava pa nam od afer razpada pred otmi. Ko je bil obrambni minister Janda, s0 v Avstrijo poslali pet za dr2avo zelo zasluznih fantov poéet negedne stvar Zlorabljeni so obtitali v avstrijski jeti. Andrej Lovin, neposredni krivec za to, je dvignil roke, jih prepustil usodi, zato jim je pretila huda kazen. Zakaj ni poslal profesionalcev, ampak neko neformaino skupino navdusencev brez znanja, izkusenj? Hej, pa Lovsin tedaj ni bil predstavnik gasilskega drustva, bil je dréaval Ljudje, krivi za tisto barabijo, 8e po dvch desetletjih visoko sedijo. Tedanji konzul v Avstriji, obrambni in zunanji minister, Sef generalStaba, nihée ni nié ukrenil. Se disciplinskega postopka ni bilo, da bi se stvar raztistila, Eeprav sta bila dva fanta usluzbenica obrambnega ministrstva. General Slapar, poveljnika Joze Molk, Toni Turk, nibe ni niti s prstom mignil.« Saj oni pet je le pri8lo domov? »Ker sem sam najel odvetnika, da jih je re8il, Leta 1994 sem zahteval preiskavo ugrabitve, nig se ni zgodilo. Dokument 3t. 1/9-530-1994 z datumom 2. 9. 1994 vam bo vse povedal, pridobite ga. Vse do Janeza Dnovska sem Sel, mu o vsem porogal, zaman, Le Mogetu je narodil, naj prei8ée, in ga potem tudi sam ustavil.« Ne priznanje, groznje ‘No, pritali ste v Vamnostno-informativni slu2bi. Ste dobili vsaj priznanje? »Da, priznanje posebne viste. Groznje, Sikane, otroka so mi pretepli, Saj veste, kdo je vodil VIS, Miha Breje. Veste tudi, kje je konéal.« Kot podpredsednik SDS, minister, dobro platani evropski poslanec. »To&no, vsi vpleteni so bili nagrajeni, napredovali so, razen mene, ki mi je Slo le za fante. Imel bi denarja, kolikor bi hotel, ée bi le moléal. Ce nekdo ne bo naredil geneze, segel v sam sistem te drZave, iz nje ne bo nikoli nig, Ne more biti, &e je na tako trhlih temeljih.« Od takrat? »Odkar je Igor Bavtar prodal prvi patron. Ko si je ez noé kupil nov gvant, mobilea, terenca, Se véeraj na vsakem éevlju drugatna vezalka, danes nov klobuk za nekaj stotakov, tako je Slo. Fantom se je takrat odtrgalo od obilja, denarja, Zensk, pijace. Prijatelj, ki je nosil generalske dine, je zaéel govoriti Sele v pokoju: »Ene stvari nisem naredil po svoji volji, a ko si prvit tiho, si noter, ne mores vet ven.« Tako 2daj deluje ves in vsak sistem te drZave, Ne skrbi me, de se zgodi kakSna malopridnost, povsod se. A da s¢ nikoli nikomur nié ne zgodi?« Ponarejevalei »Prinas ni raziskovalnih novinarjev.« je zapisal dober poznavalee medijev Sebastjan Jeretié. Oporekali smo mu, da smo vse Ze raziskali, a élanki pri nas nimajo uéinka, Se codmey je bled in kratkotrajen, »Dve desetletji sem delal v policiji in so si drani izkaznico, da bi me umazali. Hudot« celo ponarediti mojo sluzbenoObudila sva spomine. V Celovec je 23. junija 1992 odrinila cela odprava, vetina Vrhniéanov. Tam bi se morali sreéati z Grkom Konstantinom, ki nam je dobavljal orozjc. Zgrabili naj bi ga in pretihotapili v Slovenijo, Pa jim je iz avta u8el in vse skupaj so za povth posnele kamere, Peterico Jansevih obve8éevaleev so priprli, posnetek je veselo vrtela televizija. Ostali so sami, resi jih je le biv8i teritorialec Vid Draséek, ki je sam najel odvetnika Branimirja Gorseta, Vid Draséek je objavil pismo, ki ga je poslal takratnemu obrambnemu ministru dr. Antonu Grizoldu: Eden od akterjev celovske ugrabitve se je aprila 2001 z zahtevo 2a iadajo dokumentacije obrnil na obrambno ministrstyo. Potreboval jo je, ker je avstrijski odvetnik terjal platilo za 2e platane storitve. Pristojne sluzbe dokumentacije niso izdale. Pa je fant od avgusta 1990 tesno sodeloval z 9. sektorjem MORS, ki sc je ukvarjal z varnostno dejavnostjo. Poroéal je o bojni pripravijenosti vrhniske oklepne brigade, med vojno so ga pripadniki jugoslovanske armade brutalno pretepli, sodeloval je pri nagrtovanju in izvedbi arctacij dveh kljucnih oseb vrhni8ke oklepne brigade. Tak junak, pa ni dobil papirjev? »Le zato, ker bi s tem potrdili vpletenost MORS pri ugrabitvi Grkov v Avstriji.« Kaj je Vid Drastek porotal Varnostno-obvestevalni sluzbi, smo Ze pisali. Po tem uradnem zaznamku so Marjan Celec, Andrej Podbregar, Roman Kodrit, Bojan Arhar in Zoran Gantar 23, junija popoldne v Celoveu ugrabili dva gréka dr2avljana. Andrej Lovéin Je Vidu povedal, da je bil Marjan Celec pred vojno, med vojno in po njen angaviran z »njihove stranic in da so najprej za uslugo dali njegovi Zeni v najem prostore za lokal na Vrhniki, njemu pa ponudili, da nekaj zaslui, da pripelje ministrstvu za obrambo orozje v vrednosti okoli 1,000.000 nemskih mark. Celec je denar sprejel in zaéel uresnigevati posel. Stike je navezal z enim od ugrabljenih Grkov, izrotil denar, vendar niti orozja denarja ni dobil nazaj. Tr Zjutraj se je Celec z ekipo in svojim avtomobilom jeep cherokee ustavil pred ministrstvom za obrambo, kjer je dvignil pla avtomata in pistole (to mu je izrodil delavec MO, brat ministra Janse), nato so se odpeljali v Avstrijo. Ko sta bila oba Grka Ze ugrabljena, sta veselo zbezala iz avtomobila, nakcijo« pa so opazovali avstrijski list in so jih aretirali. Vid je vodil re8evanje, doma pa Je potekala akcija »v cilju zakonspiriranja zadevea, Mati afer Za Nedeljski dnevnik je pred éasom o tujih vohunih, ki se brez strahu Sopirijo po nasi dezelici, in 0 korupeiji v policiji spregovoril bivSi podsekretar notranjega ministrstva mag. Zoran Krunié. Zanimive misli najdemo tudi pri imenu Rudolf Moge, ki je bil veasih Poslanec, vodil je komisijo za nadzor obve8éevalnih in vamostnih slu2b. Ni se bilo Prijetno meniti z mozem, ki vsak stavek, ob katerem 2aSili8 u8esa, konéa nto ni za Javnost, tega ne pisatic. O orozju je povedal: »Hrvati vedo, da smo od vsega oroza, ki smo jim ga prodali, uradno iztrZili le 10.000 mark. Vsi drugi silni milijoni mark in dolarjev so skrivnostni. Ce imajo Hrvati evidenco, koliko orozja so kupili od nas in koliko plagali zanj, lahko s tem utinkovito izsiljujejo prav vse, ki so od njih prejemali ta denar ali so vedeli zanj. Slovenija mora imeti kredibilno vodstvo, kredibilne obveséevalne in varnosine sluzbe, 10 je tudi v njenem vamostnem interesu. Dokler te afere ne bodo javno raziskane, kredibilnosti ne bo, Sam imam vet kot dovolj gradiva 0 natinu trgovanja. Obveséevalno-varnostne sluzbe so doléne odgovoriti le $e na nekaj Preprostih vprasanj~ koliko je bilo gotovine, kdo jo je prejel, kam jo je dal.« Izbrskamo Se razmisljanje nekdanjega kriminalista Mitja Klavora: »Trgovina z orozjemJe trgovina s smrijo, s Cloveskimi Zivljenji, vidik trgovanja s smrtjo pa je vedno huda stvar. Kriminalee, ki se z njo ukvarja, odsedi kazen, ée ga ujamejo. Politiki je niso in tega dolga nikoli ne bodo poplatali. Madez jim bo ostal do konca zivijenja. Vse se ve, od kod orozje, kam, koliko, kdo je imel trgovino v rokah. Treba je le Se vpra8ati: ‘Fanta, kam je Sel denar in dobiti odgovor.« Kako enostavno, kaj? Vsi vpleteni so bili nagrajeni, napredovali so, razen mene, ki mi je Slo le za fante. Imel bi denarja, kolikor bi hotel, Ge bi le molal. Vid Draséek