Voved Za Seminarska Ekonometrija PDF

ISSN 0489-0922
UNIVERZITET SV. KIRIL I METODIJ-SKOPJE

UNIVERSITY SS. CYRIL AND METHODIUS-SKOPJE
Republika Makedonija-Republic of Macedonia
GODI[NIK
NA EKONOMSKIOT FAKULTET- SKOPJE
ANNUAL
OF THE FACULTY OF ECONOMICS-SKOPJE
GOD. EKON. FAK. TOM 46 S. 1-604 SKOPJE 2011
ISSN 0489-0922

GODI[NIK
NA EKONOMSKIOT FAKULTET- SKOPJE
ANNUAL
OF THE FACULTY OF ECONOMICS-SKOPJE

GODI[NIK
Na Ekonomskiot fakultet-Skopje
Tom 46 (2011) Skopje 2011
Izdava~
Ekonomski Fakultet-Skopje
Redakciski odbor
Prof. d-r Blaò Nedev
Prof. d-r Dimitar Bojaxioski
Prof. d-r Lidija Pulevska Ivanovska
Prof. d-r Kiril Postolov
Asis. m-r. Atanasko Atanasovski
Glaven i odgovoren urednik
Prof. d-r Blaò Nedev
Jazi~na redakcija
Marija Simjanoska
Kompjuterska obrabotka i
tehni~ko ureduvawe
DB Sistemi
Adresa na redakcijata
Ekonomski Fakultet-Skopje
Krste Misirkov bb
1000 Skopje
ANNUAL
Of the Faculty of Economics-Skopje
Vol. 46 (2011) Skopje 2011
Publisher
Faculty of Economics-Skopje
Editorial Board
Prof. Blazo Nedev Ph.D.
Prof. Dimitar Bojadjioski Ph.D.
Prof. Lidija Pulevska - Ivanovska Ph.D
Prof. Kiril Postolov Ph.D
Assistant Atanasko Atanasovski M-r
Editor in chief
Prof. Blazo Nedev Ph.D.
Proofreader
Marija Simjanoska
Computer and
technical processing
DB Sistemi
Publishers address
Faculty of Economics-Skopje
Krste Misirkov nn
1000 Skopje
GODI[NIK NA EKONOMSKIOT FAKULTET-SKOPJE

ANNUAL OF THE FACULTY OF ECONOMICS-SKOPJE
SODR@INA
Redovni profesori
d-r Gordana Bilbilovska
IMPAKT NA EKONOMSKATA KRIZA VRZ
MEHANI^KOTO DVI@EWE NA NASELENIETO VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA...........................................................
17
d-r Olga Gradi{ka-Temenugova

INTERNACIONALIZACIJATA NA KVALITETOT
- IMPERATIV I ZA MAKEDONSKITE
PRETPRIJATIJA...................................................................................
33
d-r Elena Doreva

ISTRA@UVAWE ZA REAKCIJATA NA POTRO[UVAÎTE
NA RAZLI^NITE VIDOVI PROMOCIJA NA ZEMJODELSKI
PROIZVODI............................................................................................. 45
d-r Qubomir Drakulevski,
m-r Grizelda Petrovska

...................................................................
57
d-r Drage Janev

m-r Igor Ivanovski

? ................................................................ 71
d-r Sa{o Josimovski
EVALUACIJA NA POLITIKITE NA TRIAGOLNIKOT
NA ZNAEWE I NEGOVATA ULOGA VO GRADEWETO NA
EKONOMIJA BAZIRANA NA ZNAEWE VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA.........................................................................................
87
d-r Zoran Minovski

TRADICIONALNI I SOVREMENI POKAZATELI ZA
OCENKA NA PROFITABILNOSTA NA RABOTEWETO NA
BANKITE................................................................................................. 103
d-r Vera Naumovska
KORISTEWETO NA IKT VO MMSP NA EKONOMIJATA..
119
d-r Metodija Nestorovski

NIVOTO NA RAZVIENOSTA NA STUKTURATA,
INVESTICIITE I IZVOZNATA EFEKTIVNOST NA
PRERABOTUVA^KATA INDUSTRIJA NA R. MAKEDONIJA.. 135
d-r Vladimir Petkovski
Aleksandar Nikolov

()
- ......................... 153
d-r Sneàna Ristevska Jovanovska
ISTRA@UVAWE NA VLIJANIETO NA EKONOMSKATA
PROPAGANDA VRZ ODNESUVAWETO NA POTRO[UVA
^
ITE.
...................................................................................................................... 165
d-r Slave Risteski

. 177
d-r Nada Sekulovska
KORISTEWE NA SOCIJALNITE MEDIUMI ZA
PROMOCIJA NA PROIZVODITE VO R. MAKEDONIJA....
193
d-r Biljana Sekulovska Gaber

Vesna Gligorova
EFEKTITE NA EKONOMSKATA KRIZA VRZ
EVROPSKIOT PAZAR NA TRUD...................................................
205
d-r Blagorodna Todosioska

NEKOI MO@NI PRIMENI NA METODITE I
MODELITE NA OPERACIONITE ISTRA@UVAWA VO
MARKETINGOT.....................................................................................
219
d-r Kalina Trenevska Blagoeva

IMPAKT NA IKT NA PERFORMANSITE NA
ORGANIZACIITE-KORISTEWE NA DMD METOD...............
235
d-r Qube Trpeski

(NE)NAUÊNITE LEKCII OD NAJNOVATA SVETSKA
FINANSISKA KRIZA......................................................................
249
akad. Taki Fiti

TEORETSKITE FUNDAMENTI NA PRETPRIEMNI[TVOTO
...................................................................................................................... 267
d-r Risto Hristov
ZDRAVSTVENIOT SISTEM NA KRALSTVOTO DANSKA...
287
Vonredni profesori
d-r Sa{o Arsov
DIVIDENDNATA POLITIKA NA MAKEDONSKITE
KOMPANII I NEJZINOTO VLIJANIE VRZ CENITE NA
AKCIITE................................................................................................ 305
d-r Vesna Bucevska
DETEKTIRAWE I PREDVIDUVAWE NA FINANSISKITE
KRIZI VO ZEMJITE - KANDIDATI ZA ^LENSTVO VO
EVROPSKATA UNIJA........................................................................ 321
d-r Pece Nedanovski
IMPLEMENTACIJA NA JAVNO-PRIVATNOTO
PARTNERSTVO VO FUNKCIJA NA LOKALNIOT
EKONOMSKI RAZVOJ - SLUÂJOT NA GRADSKA VINOTEKA
KAVADARCI .......................................................................................... 337
d-r Goran Petrevski
EMPIRISKA ANALIZA NA PRENOSOT NA
KAMATNITE STAPKI VO MAKEDONIJA............................... 355
d-r Kiril Postolov
METODI NA NASTAVA PRIMENETI NA EKONOMSKIOT
FAKULTET VO SKOPJE- MO@NOSTI ZA
PODOBRUVAWE.................................................................................... 369
d-r Lidija Pulevska
VLIJANIE NA INTERNETOT VRZ MENAXMENTOT NA
SINXIROT NA SNABDUVAWE.....................................................
385
d-r Anita Ciunova [uleska

Gledaweto televiziski programi i koristeweto
na internet vo R. Makedonija .......................................... 397
Docenti
d-r Dragan Tevdovski

...........................................
411
d-r Predrag Trpeski

......................................................................................................... 425
Asistenti
m-r Atanasko Atanasovski
VLIJANIE NA SVETSKATA FINANSISKA KRIZA VRZ
KVALITETOT NA FINANSISKOTO IZVESTUVAWE VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA........................................................... 443
m-r Angela Kuzmanova
VLIJANIETO NA SLOBODATA NA DVI@EWE NA STOKI I
USLUGI VRZ POJAVATA NA POVRATNA DISKRIMINACIJA
VO DUHOT NA EVROPSKOTO PRAVO......................................... 457
m-r Nikola Levkov
MARKETING PREKU SOCIJALNI MEDIUMI ANALIZA
NA BIZNIS - PRAKTIKITE NA KOMPANIITE VO R.
MAKEDONIJA....................................................................................... 469
m-r Daniela Mamu~evska
DALI CELTA E OSTVARENA I SREDSTVATA SE
OPRAVDANI? - OCENUVAWE NA EFEKTITE OD
PRIMENATA NA POLITIKATA ZA ZA[TITA NA
KONKURENCIJATA............................................................................
485
m-r Aleksandar Naumoski

KVANTIFIKACIJA NA RIZIKOT NA ZEMJA
VO REPUBLIKA MAKEDONIJA....................................................
503
m-r Marina Serafimoska

ODNOSITE POME\U INTELEKTUALNIOT KAPITAL
I SISTEMITE ZA MEREWE NA REZULTATITE VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA...........................................................
519
m-r Katerina To{evska Trp~evska

................................... 539
m-r Marija Trpkova

........................................................................................... 553
m-r Violeta Cvetkoska
ODREDUVAWE NA RELATIVNATA EFIKASNOST NA
ENERGETSKITE I TELEKOMUNIKACISKITE KOMPANII
VO R. MAKEDONIJA I NIVNO RANGIRAWE SO PRIMENA
NA METODATA DEA............................................................................. 567
pomladi asistenti
m-r Elena Naumovska
DEPOZITNA AKTIVNOST NA BANKITE VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA....................................................................................... 585
GODI[NIK NA EKONOMSKIOT FAKULTET-SKOPJE

ANNUAL OF THE FACULTY OF ECONOMICS-SKOPJE
CONTENTS
Full-Time Professors
Gordana Bilbilovska, Ph.D.
THE IMPACT OF THE ECONOMIC CRISIS TO THE MECHANICAL
MOVEMENT OF THE POPULATION OF REPUBLIC OF MACEDONIA. 17
Olga Gradiska Temenugova, Ph.D
INTERNATIONALIZATION OF QUALITY AN IMPERATIVE FOR THE
MACEDONIAN FIRMS.................................................................................. 33
Elena Doreva, Ph.D.
RESEARCH FOR THE REACTIONS OF CUSTOMERS OF DIFFERENT
TYPES PROMOTION OF AGRICULTURAL PRODUCTS.......................... 45
Ljubomir Drakulevski, Ph.D.
Grizelda Petrovska, M.Sc.
THE ROLE OF THE NETWORK EXTERNALITIES IN MARKET SHARE
STRATEGIES................................................................................................... 57
Drage Janev, Ph.D.

Igor Ivanovski, M.Sc.
CREDIT INSURANCE IN REPUBLIC OF MACEDONIA-UNUSED
POTENTIAL FOR DEVELOPMENT OF THE BANKING AND INSURANCE
SECTOR?......................................................................................................... 71
Saso Josimovski, Ph.D.
EVALUATION OF THE KNOWLEDGE TRIANGLE POLICIES AND HIS
ROLE IN DEVELOPMENT OF KNOWLEDGE-BASED ECONOMY IN THE
REPUBLIC OF MACEDONIA....................................................................... 87
Zoran Minovski, Ph.D.
TRADITIONAL AND MODERN INDICATORS FOR ASSESSING THE
PROFITABILITY OF BANKS...................................................................... 103
Vera Naumovska, Ph.D.
USAGE OF ICT IN MSMES ECONOMY................................................... 119
Metodija Nestorovski, Ph.D.
THE LEVEL OF DEVELOPMENT OF THE STRUCTURE, INVESTMENT
AND EXPORT EFFICIENCY OF THE MANIFACTURING INDUSTRY OF
THE REPUBLIC OF MACEDONIA............................................................ 135
Vladimir Petkovski, Ph.D.
Aleksandar Nikolov
STRATEGIC APPROACH TO FORMATION AND DEVELOPMENT OF
CORPORATE SOCIAL RESPONSIBILITY (CSR) FROM SWOT ANALYSIS
PERSPECTIVE.............................................................................................. 153
Snezana Ristevska-Jovanovska, Ph.D
MARKETING RESEARCH AND EXPLORING THE ECONOMIC IMPACT
OF ADVETISING ON CONSUMER BEHAVIOUR.................................... 165
Risteski Slave, Ph.D.

QUESTIONS AND PROBLEMS RELATED WITH THE REGIONAL
DEMOGRAPHIC HETEROGENITY IN THE REPUBLIC OF MACEDONIA177
Nada Sekulovska, Ph.D.
USAGE OF SOCIAL MEDIA FOR PRODUCT PROMOTION IN THE
REPUBLIC OF MACEDONIA..................................................................... 193
Biljana Sekulovska Gaber, Ph.D.
Vesna Gligorova
THE EFFECTS OF ECONOMIC CRISIS ON THE
EU LABOR MARKET.205
Blagorodna Todosioska, Ph.D.
SOME POSSIBLE APPLICATIONS OF METHODS AND MODELS OF
OPERATIONAL RESEARCH IN MARKETING......................................... 219
Kalina Trenevska Blagoeva, Ph.D.
ICT IMPACT ON ORGANIZATIONAL PERFORMANCE DMD METHOD
USAGE........................................................................................................... 235
Ljube Trpeski, Ph.D.
LESSONS THAT WERE (NOT) LEARNED FROM THE LATEST
FINANCIAL CRISIS..................................................................................... 249
Acad. Taki Fiti
THEORETHIC FUNDAMENTALS OF ENTREPRENEURSHIP............... 267
Risto Hristov, Ph.D.
HEALTH SYSTEM OF DENMARK KINGDOM........................................ 287
Associate Professors
Saso Arsov, Ph.D.
IMPACT OF DIVIDEND POLICY ON THE SHARE PRICES OF THE
MACEDONIAN COMPANIES..................................................................... 305
Vesna Bucevska, Ph.D.

DETECTING AND FORECASTING FINANCIAL CRISES IN THE EU
CANDIDATE COUNTRIES.......................................................................... 321
Pece Nedanovski, Ph.D.
IMPLEMENTATION THE PUBLIC-PRIVATE PARTNERSHIP AS A TOOL
FOR STIMULATING LOCAL ECONOMIC DEVELOPMENT - CASE
STUDY OF THE CITY WINERY KAVADARCI......................................... 337
Goran Petrevski, Ph.D
INTEREST RATE PASS-THROUGH IN MACEDONIA: AN EMPIRICAL
ANALYSIS..................................................................................................... 355
Kiril Postolov, Ph.D.
APPLIED METHODS OF TEACHING AT FACULTY OF ECONOMICS IN
SKOPJE- OPPORTUNITIES FOR IMPROVEMENT.................................. 369
Lidija Pulevska-Ivanovska, Ph.D.
INTERNET IMPACT ON SUPPLY CHAIN MANAGEMENT.................... 385
Anita Ciunova Suleska, Ph.D.
TIME SPENT ON wATCHING tv AND BROWSING iNTERNET IN THE
REPUBLIC OF mACEDONIA..................................................................... 397
Assistant Professors
Dragan Tevdovski, Ph.D
ANALYSIS OF MACEDONIAN STOCK EXCHANGE INDEX RETURNS
VOLATILITY................................................................................................. 411
Predrag Trpeski, Ph.D.
TAX WEDGE ON THE LABOR MARKET IN THE REPUBLIC OF
MACEDONIA................................................................................................ 425
Teaching Assistants
Atanasko Atanasovski, M.Sc.
THE IMPLICATIONS OF THE GLOBAL FINANCIAL CRISIS FOR THE
QUALITY OF FINANCIAL REPORTING IN REPUBLIC OF MACEDONIA
................................................................................................................................... 443
Angela Kuzmanova, M.Sc.
THE IMPACT OF THE FREE MOVEMENT OF GOODS AND SERVICES
ON CREATION OF REVERSE DISCRIMINATION WITHIN THE
EUROPEAN LAW......................................................................................... 457
Nikola Levkov, M.Sc.
SOCIAL MEDIA MARKETING ANALYSIS OF BUSINESS PRACTICIES
OF COMPANIES IN REPUBLIC OF MACEDONIA.................................. 469
Daniela Mamucevska, M.Sc.
THE MISSION IS COMPLETED AND RESOURCES ARE JUSTIFIED?
EVALUATION OF COMPETITION POLICY ENFORCEMENT .............. 485
Aleksandar Naumoski M.Sc.
QUANTIFICATION OF THE COUNTRY RISK IN THE REPUBLIC OF
MACEDONIA ............................................................................................... 503
Marina Serafimoska, M.Sc.
RELATIONSHIP BETWEEN INTELLECTUAL CAPITAL AND
PERFORMANCE MEASUREMENT SYSTEMS IN REPUBLIC OF
MACEDONIA ............................................................................................... 519
Katerina Tosevska-Trpcevska, M.Sc.
REPUBLIC OF MACEDONIA AND THE WORLD CUSTOMS
ORGANIZATION FRAMEWORK OF STANDARDS TO SECURE AND
FACILITATE GLOBAL TRADE .................................................................. 539
Marija Trpkova, M.Sc.

APPLIED FACTORIAL ANALYSIS OF VARIANCE IN EXAMINING THE
EFFECTS OF THE ECONOMIC ACTIVITES AND THE QUARTERS OF
THE YEAR ON THE GROSS DOMESTIC PRODUCT OF REPUBLIC OF
MACEDONIA ............................................................................................... 553
Violeta Cvetkoska, MA
DETERMINATION OF RELATIVE EFFICIENCY OF ENERGY AND
TELECOMMUNICATIONS COMPANIES IN MACEDONIA AND THEIR
RANKING BY APPLICATION OF DEA METHOD .................................. 567
Junior Teaching Assistants
Elena Naumovska, M.Sc.
DEPOSIT ACTIVITY OF THE BANKS IN THE REPUBLIC OF MACEDONIA
........................................................................................................................ 585
God. ekon. fak. t. 46 s. 17 - 31 (2011)
IMPAKT NA EKONOMSKATA KRIZA VRZ

MEHANI^KOTO DVI@EWE NA NASELENIETO VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA

Prof. d-r Gordana Bilbilovska
Apstrakt

Razvojot na naselenieto pretstavuva osnova, no istovremeno
i cel na sekoja ekonomska, kulturna, zdravstvena, obrazovna,
pravna, politi~ka i religiska aktivnost. Brojot na naselenieto
e vaèn za postoewe i razvoj na sekoja zemja, osobeno ako se zeme
predvid deka razvojot na stopanstvoto e povrzan so dvièweto na
naselenieto. Za ova postojat dve objasnuvawa prvo, deka razvojot
na stopanstvoto se povrzuva so rastot na brojot na naselenieto
i vtoro, deka so razvojot na stopanstvoto se namaluva brojot na
naselenieto. Vo uslovi na pad na natalitetot vo na{ata zemja,
migraciskoto saldo ja definira dinamikata na naselenieto. Koga
se emigrira, se donesuva odluka da se napu{ti postojanoto mesto na
ìveewe i se naseluva vo nekoe drugo mesto za ìveewe, so cel da se
dojde do re{enie za poedinecot i negovoto semejstvo.

Vo trudot }e stane zbor za vlijanieto na ekonomskata kriza
vrz mehani~koto dvièwe na naselenieto vo Republika Makedonija.
Predvid }e se zeme periodot za vreme na poslednata recesija, bidej}i
celta na ova istraùvawe e da ja otkrie zaemnata povrzanost
pome|u dvièweto na ekonomskata aktivnost i migraciite vo
na{ata zemja.
Klu~ni zborovi: imigracii, emigracii, migracisko saldo, dvièwe
na naselenieto, ekonomska kriza, ekonomska aktivnost, razvoj na
stopanstvoto.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
17
Voved

Vo trudot }e se istraùvaat vnatre{nite i nadvore{nite
migracii vo vreme na ekonomskata kriza vo Republika Makedonija. Vo
ovoj period vo na{ata zemja vnatre{nite migracii (me|uop{tinski
i vo istata op{tina) imale trend na opa|awe. Me|uop{tinskite
migracii vo 2008 godina iznesuvale 7216 lica, a vo 2009 godina 6278
lica. No, tie se odvivaat pod vlijanie na mnogubrojni faktori, vo prv
red ekonomski, kako: pogolemi mo`nosti za vrabotuvawe, pogolemi
plati, stru~no usovr{uvawe, napreduvawe vo rabotata, vrabotuvawe,
sklu~uvawe na brak, semejni pri~ini i drugo. Isto taka, migraciite
se odvivaat od poslabo razvienite podra~ja kon ekonomski porazvieni
podra~ja. Gradot so site svoi sistemi nudi pogolema udobnost na
ìveewe. Analizata na migraciskite dvièwa bara istraùvaweto
da se posveti na nivnata selektivnost po pol, starost, {kolska
podgotvenost, etni~ka pripadnost i dr. Demografskite aspekti na
vnatre{nite migracii se povrzani so izmenite vo site sferi na
ìvotot na migrantot, no ne vlijaat vrz promenite na vkupniot broj
na naselenieto na zemjata.

Razvojot na globalnite elektronski mediumi sozdava mo`nosti
potencijalnite migranti da se zapoznavaat so uslovite za ìvot i
rabota vo mnogubrojni zemji vo svetot, {to vlijae na nivnata odluka
za izbor na mestoto na preseluvawe nadvor od dràvnite granici.
Promenite na ramkite vo koi se formiraat i odvivaat migraciite
vlijaat na patot na migraciite, kako i na struktura na migrantite.
Pri~ina za nadvore{ni migracii se ekonomskite sostojbi vo zemjata
(koga se iseluvaat vo drugi dràvi za obezbeduvawe na vrabotuvawe
ili podobri prihodi), sklu~uvawe na brak, {koluvawe, semejni
18
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Impakt na ekonomskata kriza vrz mehani~koto dvièwe na naselenieto vo R.M.
pri~ini i dr. Ekonomski aktivnoto naselenie e najpodlo`no na

migracii, naj~esto mladi lu|e. Za na{eto stopanstvo ne e dobro
koga se odlevaat {koluvani i kvalifikuvani kadri, t.n. brain drain
vo stranstvo. Migracijata na visokoobrazovani lica e beleg na
nadvore{nite migracii vo na{ata zemja. Visokoobrazovani lica
polesno se prifa}aat vo razvienite zemji vo svetot vo odnos na
drugite migranti, bidej}i postoi interes za nivnoto doa|awe, t.e.
dobivaat gotovi stru~ni kadri i ne mora da vloùvaat za nivnoto
{koluvawe. Licata koi po ilegalen pat }e se obidat ili }e uspeat
vo toa da dojdat vo nekoja razviena zemja vo svetot naj~esto se
niskokvalifikuvani i ne gi ispolnuvaat uslovite za vlez vo zemjata
po regularen pat. Vo posledno vreme svedoci sme deka migraciskite
tekovi se naso~eni kon zemji koi ostvaruvaat kontinuiran pad na
priroden prirast na naselenieto, kako {to e slu~aj so Evropa,
Avstralija i Amerika. Analizata na nadvore{nite migracii bara da
se posveti vnimanie na nivnata selektivnost spored polot, starosta,
obrazovanieto, etni~ka pripadnost i drugo. Demografskite posledici
na nadvore{nite migracii se sogleduvaat vo isto vreme, vo zemjata na
emigracijata i vo zemjata na imigracijata. Nadvore{nite migracii
vlijaat vrz komponentite na prirodnoto dvièwe vo na{ata zemja
(go namaluvaat brojot na na{eto naselenie). Selektivnite belezi
na migracionoto naselenie vlijaat vrz promenite na mnogubrojni
demografski i socio-ekonomski strukturi na naselenieto, kako vo
zemjata na emigracijata, taka i vo zemjata na imigracijata. Kako
rezultat na migratornite dvièwa, vo idnina vo na{ata zemja
moè da se o~ekuva nizok fertilitet, porast na prose~nata starost
na naselenieto, porast na traeweto na ìvotot i drugi nepovolni
vrednosti prisutni kaj naselenieto. Zna~i, demografskite dvièwa
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
19
treba da bidat vo centarot na vnimanieto i da se prilagoduvaat na

potrebite na zemjata.

Istraùvaweto }e se sprovede za Republika Makedonija, a
o~ekuvaniot rezultat e da se opredeli vlijanieto na recesijata vrz
migraciskoto saldo vo uslovi na pad na prirodnite komponenti na
makedonskoto naselenie.
1. Vlijanie na recesijata vrz migraciite vo Republika Makedonija

Nitu edna od svetskite ekonomii ne ostana imuna na ekonomskata
kriza. Iako doma{nite eksperti i politi~ari se povikuvaa na
toa deka poradi slabata povrzanost na makedonskata ekonomija so
ostanatite zemji, nema da gi po~uvstvuvame posledicite od krizata,
taa ja zafati i na{ata zemja vo poslednite dva kvartala od 2008
godina. Makedonskata ekonomija raste pobavno od
taa vo dràvite
na balkanskiot region, zatoa {to nemame dovolno direktni stranski
investicii. Spored Evropskata komisija, makedonskata ekonomija vo
2010 godina porasnala za 0,7%. Visokite ceni na repromaterijalite i
golemoto poskapuvawe na naftata i naftenite derivati ostvaruvaat
svoi efekti vrz razvojot na makedonskata ekonomija. Fenomenot
na nevrabotenosta koj denes se javuva kako globalen problem, ne
ja zaobikoli ni na{ata zemja. Po svojata dimenzija, strukturnite
karakteristiki i implikacii koi so sebe gi nosi, pretstavuva
seriozen socijalen, ekonomski pa i politi~ki problem. Problemot
na nevrabotenost
koj postoi i denes, e teòk problem so koj e
soo~eno makedonskoto naselenie. Po svoite dimenzii, strukturni
karakteristiki i implikacii koi so sebe gi nosi i vo uslovi na
recesijata pretstavuva seriozen socijalen i ekonomski problem.
Stopanskite dvièwa vo ovie krizni godini se odrazija vrz sostojbite
20
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
na pazarot na trudot i vo domenot na vrabotenosta vo na{ata zemja.

Vo ovoj period strukturnite promeni na pazarot na trudot bile
voglavno
recesioni. Toa zna~i deka strukturnoto prilagoduvawe
bilo so gasnewe na postojnite rabotni mesta, a poretko so otvorawe
na novi rabotni mesta. Nevrabotenosta vo ovoj period ja zasilila
siroma{tijata kaj nevrabotenite, no i kaj vrabotenite koi neredovno
primaat plata ili od svoite primawa ne moàt da gi zadovolat
osnovnite ìvotni potrebi. Vo januari 2011 godina Agencijata za
vrabotuvawe na Republika Makedonija registrirala 18.890 zasnovani
novi rabotni odnosi. Sporedeno so januari 2010 godina, bilo ostvareno
zgolemuvawe na brojot na zasnovani novi rabotni odnosi za 5.8%.
Odlivot na lica od Registarot na Agencijata vo januari iznesuva
8.800, od koi 40.2% pretstavuvaat novi zasnovani rabotni odnosi.
Kako priliv vo Agencijata se registrirani 9.512 lica, od koi 50% se
lica na koi im prestanal rabotniot odnos. Rezultat e zgolemuvawe na
nevrabotenosta za 712 lica, odnosno za 0.2% vo odnos na prethodniot
mesec. Taka,
vo januari 2011 godina, brojot na nevraboteni lica

e namalen za 6.4%. Najgolem del od nevrabotenite, odnosno 66% se
od urbanite sredini, a 57.5% od nevrabotenite se nekvalifikuvani
ili polukvalifikuvani, dodeka samo 8.1% imaat vi{o ili visoko
obrazovanie. Gledano spored starosni grupi, najgolemiot del ili
57.7% od nevrabotenite pripa|aat na vozrasnata grupa 25-49 godini.
Spored vremeto na ~ekawe na vrabotuvawe, 50.7% od nevrabotenite
lica ~ekaat vrabotuvawe od 1-7 godini, dodeka 29.9% ~ekaat
vrabotuvawe 8 i pove}e godini.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
21

Tabela br.1. Aktivno naselenie, stapki na aktivnost, produktivnost
i nevraboteni lica vo vreme na recesija vo Republika Makedonija
Izvor:Ministerstvo za finansii : Anketa za rabotnata sila-sopstveni presmetki, Agencija za

vrabotuvawe na Republika Makedonija 2010 godina, str.34
Od tabelata br.1 se sogleduvaat visoki stapki na nevrabotenost

vo na{ata zemja, kako pokazatel so koj se meri usoglasenosta pome|u
ponudata i pobaruva~kata na pazarot na trudot. Vo Republika
Makedonija vo vreme na recesijata, gra|anite ne ~uvstvuvaat
podobruvawe na ìvotniot standard. Stopanstvoto i ponatamu se
sudruva so problemot na nelikvidnosta i sivata ekonomija.
2. Migracii vo Republika Makedonija vo recesioniot period
Kako recesijata se odrazuva vrz migraciskite dvièwa na

makedonskoto naselenie? Naj~esto kako re{enie na egzistencijalnite
problemi, kako nov ciklus i po~etok vo novi podobri uslovi. Vrz
migraciskite dvièwa na naselenieto vo uslovi na recesijata
vlijaat slednite faktori: nesoodvetna stopanska razvienost,
agrarna prenaselenost, nedovolni prirodni resursi, naru{uvawe na
ìvotnata sredina, nesoodvetni tekovi na urbanizacijata i etni~ki i
22
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
tradicionalni na~ini na povrzuvawe na naselenieto. Toa se osnovni

faktori koi predizvikuvaat emigracija i imigracija na naselenieto.
No, za razlika od prethodniot period koga postoele masovni migracii
(koga selskite naseleni mesta se praznele, a gradskite se polnele), vo
uslovi na recesijata migraciskite dvièwa se so pomal intenzitet.
Koga op{tinata e ponerazviena postoi pogolema negativna stapka
na migracisko saldo, a koga e porazviena ima pogolema pozitivna
stapka. Vo vnatre{nite migracii najizrazeni se onie koi ozna~uvaat
dvièwe na selskoto naselenie kon gradskite centri, kako i onie
koi gi naso~uvaat tekovite na iseluvawe kon razvienite delovi od
Makedonija. Procesot na urbanizacija pokaùva visoko u~estvo na
gradskoto vo vkupnoto naselenie. Toa pretstavuva i najgolem porast
na u~estvoto na gradskoto naselenie vo vkupniot broj na naselenieto.
Stanuva zbor za demografski tip na urbanizacija, t.e. prodolùvawe
na populaciskiot rast preku mehani~kiot prirast, no i priroden
prirast vo uslovi na zaostanuvawe na materijalnata osnova. Tie
promeni imaat svoe vlijanie na funkcioniraweto na ekonomskiot
sistem vo ramkite na nacionalnite i me|unarodnite odnosi.
Vo tabela br.2 go prikaùvame mehani~koto dvièwe na
naselenieto vo periodot pred i za vreme na recesijata vo Republika
Makedonija (2006, 2007, 2008 2009 godina.)
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
23
Tabela br.2. Mehani~ko dvièwe na naselenie vo period pred i vo recesija vo RM

2006 god
Op{tina
RM
Skopje
Bitola
Veles
Vrap~{te
Gevelija
Gostivar
Del~evo
Kavadarci
Kumanovo
Ohrid
Struga
Strumica
[tip
Resen
Tetovo
2007 god
doseleni vo doseleni od otseleni vo otseleni od doseleni vo doseleni od otseleni vo otseleni od

RM
drugi dràvi
RM
drugi dràvi
RM
drugi dràvi
RM
drugi dràvi
873
545
873
1073
7637
366
7637
4
4556
195
3988
7
357
117
951
14
40
189
56
197
108
5
183
3
157
1
178
5
4
9
55
41
1
4
97
1
58
5
104

60
1
130
50
161
13
17
145
55
69
14
63
61

108
4
134
136
3
137
1
31
8
34
4
194
8
0
4
49
13
173
409
74
5
167
9
133
118
409
137
143
105
176
1
176

1

163
1
157
5
135
154
4
156
3
63
51
61
53
58
143

181
165
3
193
-
Izvor; Dràven zavod za statistika: Statisti~ki godi{nik 2007,2008
2008 god
Op{tina
RM
Skopje
Bitola
Veles
Vrap~{te
Gevelija
Gostivar
Del~evo
Kavadarci
Kumanovo
Ohrid
Struga
Strumica
[tip
Resen
Tetovo
doseleni vo
RM
716
87
68
167
8
98
145
34
138
81
318
146
181
183
53
165
doseleni od otseleni vo
drugi dràvi
RM
19
716
50
419
3
09

04
15
74
58
7
17
63
16
7
55
4
194
137
5
176
9
151
58
58
3
193
2009 god
otseleni od doseleni vo
drugi dràvi
RM
740
678
35
045
79
1
159
7
73
1
67
105
149
9
40
19
7
93
339
308
1
138
9
163
1
190
7
139
doseleni od otseleni vo
drugi dràvi
RM
59
678
13
1434
8
48
3
14
8
61
54
5
175
78
155
13
63
0
188
153
117
4
186
101
64
176
otseleni od
drugi dràvi
769
0
11

61
8
5
537
1
-
Izvor; Dràven zavod za statistika: Statisti~ki godi{nik 2009 i 2010
Od prezentiranite podatoci vo tabelata br.2 se gleda namaluvawe

na vnatre{nite migracii vo Republika Makedonija. Vo 2006 godina,
brojot na vkupno doseleni lica vo op{tinite iznesuva 8723, vo 2007
godina 7637, vo 2008 godina 7216, a vo 2009 godina 6278. Od ovoj broj,
24
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
najgolem procent otpa|a na doseleni vo grad Skopje. Zna~i, vo op{tina

Skopje, vo uslovi na recesija, vo 2008 godina se doselile 39,80% vo
odnos na vkupnite doseluvawa vo zemjata, a vo 2009 godina 32,57%.
Ova e povrzano so doseluvaweto od nerazvienite vo porazvienite
op{tini vo Republika Makedonija. Porastot e rezultat na ekonomski
pri~ini, t.e. brziot razvoj na sekundarniot i uslu`niot sektor vo
gradot (bankarstvo, osiguruvawe, marketing, {pedicija i dr.), lesno
izvr{uvawe na odredeni aktivnosti, {koluvawe na decata, zdravstvo,
stapuvawe vo brak, semejni pri~ini, rekreacija, zabava, kultura
i drugi privle~nosti na gradskoto ìveewe. No, koncentracijata
na naselenieto vo urbanite podra~ja i demografskoto praznewe na
ruralnite podra~ja, e odraz i na neramnomerniot regionalen razvoj
so zna~ajni konsekvenci na site demografski belezi i se manifestira
so zaostanuvawe na ruralnite podra~ja koi se praznat. Paralelno
se odvivaat i demografski procesi na siroma{nite podra~ja so
tendencija za namaluvawe na prirodniot prirast, intenziven proces
na stareewe na naselenieto, pritisok za vrabotuvawe i socijalni
problemi. Osnovni demografski problemi se: izrazen proces
na depopulacija, niski stapki na fertilitet, visoka stapka na
mortalitet, emigraciski procesi i praznewe na ruralnite podra~ja.
So ogled na faktot deka demografskiot razvoj e va`na komponenta vo
vkupniot ekonomski razvoj, demografskite tendencii na siroma{nite
podra~ja se pre~ka za rastot na ovie regioni. Vo namaluvaweto
na stepenot na siroma{tijata bi pomognalo i vrabotuvaweto na
zagrozenite kategorii od naselenieto vo op{tinite. Otseluvaweto
na naselenieto vo nabquduvaniot period 2008 godina se op{tinite:
Kumanovo (255), Bitola (209), Veles (204), Ohrid (194), Tetovo (193)
i Strumica (176), [tip (151); vo 2009 godina Bitola (248), Veles
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
25
(214), Prilep (193), [tip (186), Gostivar (175), Tetovo (176), Struga
(153) i Kavadarci (155).
Stanuva zbor za otseluvawe kon regionite
vo Makedonija, a op{tinite beleàt pad na apsolutniot broj na
naselenieto predizvikano so migraciite. Zatoa vo ovie op{tini
postoi opa|awe na u~estvo na mladite generacii, koe }e dovede do
deformacii vo starosnata struktura na naselenieto, no i do seriozni
ekonomski i socijalni implikacii koi }e se eksponiraat vo idnina.
Promenite vo op{tinite pretstavuvaat postojan proces, ~ija osnovna
tendencija e deagrarizacija i urbanizacija. Selskite naseleni mesta
vo blizina na golemite gradovi so razvoj na gradovite go menuvaat
odnosot kon gradot i se modificiraat funkciite. Imeno, gradovite
go zasiluvaat svoeto gravitaciono vlijanie. Procesot na gasewe na
selskite naseleni mesta e evidenten preku prazneweto i izumiraweto
na naselenieto vo selskite naseleni mesta. U~estvoto na gradskoto
vo ramkite na vkupnoto naselenie e visoko.
Spored polovata struktura, vo recesionite godini vo
otseluvaweto i doseluvaweto na naselenieto dominira u~estvoto
na ènskata populacija. Kako najzastapena pri~ina za preseluvawe
vo zemjata e sklu~uvawe na brak (2006-4128; vo 2009 godina-3252).
Najgolemo preseluvawe e na populacijata od 30-64 godini (2006-4284;
2009-2752), a mnogu e pomalo u~estvoto na lica na starost od 65 godini
i postari lica. Spored etni~kata pripadnost, vo recesionite godini
najmnogu se preseluvale Makedonci (2006-6685; 2009-4455), Albanci
(2006-1434; 2009-976), Turci (2006-312; 2009-254) i Romi (2006-374;
2009-314). Spored {kolskata podgotvenost, vo vnatre{nite migracii
visoko e u~estvoto na lica so osnovno obrazovanie - okolu 30%, so
sredno 45,25%, a so visoko obrazovanie nad 24%.
Kolku - da se zamine vo stranstvo, e misla da se zamine nadvor
26
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
od dràvnite granici na zemjata? Nekoj od ~lenovite od semejstvoto

zaminal vo stranstvo i stanal stranski dràvjanin, se sna{ol i na
semejstvoto mu obezbeduva priliv na devizni sredstva. Emigriraweto
nadvor od dràvnite granici ne e beleg samo za oddelni sredini,
tuku stanuva globalna pojava, dodeka brojot na naselenieto vo
stranstvo raste. Vo uslovi na recesija, na{eto naselenie najmnogu
se preseluvalo vo evropskite zemji, Amerika, Azija, i Okeanija. Vo
tabelata br. 3 se prezentiraat tekovite na nadvore{nite migracii
vo predrecesioniot i recesioniot period vo Republika Makedonija.
Tabela br. 3. Nadvore{ni migracii pred i vo recesioniot period
2006 god
Op{tina
RM
Evropa
Albanija
BiH
Srbija
Hrvatska
Germanija
Italija
Turcija
[vajcarija
Amerika
Azija
Afrika
Okeanija
Avstralija
Op{tina
RM
Evropa
Albanija
BiH
Srbija
Hrvatska
Germanija
Italija
Turcija
[vajcarija
Amerika
Azija
Afrika
Okeanija
Avstralija
doseleni
vo RM
545
519
7
35
38
83
1
5
16
5
5
5
otseleni
od RM
1073
665
4

97

11
6
16
174
91
7
1
109
109
doseleni
vo RM
19
185
35
11
91
13
1
3
1
1
9
9
otseleni
od RM
740
608
1
1
46
1
113
95
3
175
40

90
90
2007 god
vkupno
doseleni
1574
1389
77
60
53
110

13
61
1
103
65
10
7
7
vkupno
migaciono
otseleni
saldo
1108
466
69
697
10
67

58
101
4

108
11
-99
6
-49
19
4
174
-173
94
-191
1
53
1
9
109
-10
109
-10
doseleni
vo RM
366
357
87
11
16
30
9

1
5

4
4
otseleni
od RM
4
18
1
10
7
3
6
1
6
35
35
5
5
vkupno
doseleni
776
696
194
7
181
1
1
3
9
1
40
7
3
10
10
vkupno
migaciono
otseleni
saldo
751
5
619
77
5
189
13
14
46
135
14
7
113
-101
95
-9
3
89
175
-174
40
0

5
1
3
90
-80
90
-80
doseleni
vo RM
59
5
3
89
6
11
8
1
3
10
4
4
otseleni
od RM
769
53
31
4
54
10
14
96
7
77
98
3
136
136
2008 god
vkupno
doseleni
117
1085
333
36
376
41
7
55
1
79
49
8
6
6
2009 god
vkupno
migaciono
otseleni
saldo
40
987
144
981
5
38
10
6
7
349
3
38
6
1
1
-1
55
6
-5
37
4
3
46
1
7
5
1
5
1
vkupno
vkupno
migaciono
doseleni
otseleni
saldo
159
79
467
1140
553
587
14
6
188
18
6
1
90
54
36
5
10
15
46
15
-79
6
96
-90
97

75
5
79
-74
5
98
-46
40
5
35

5
136
-111
4
136
-11
Izvor: Dràven zavod za statistika: Statisti~ki godi{nik 2007, 2008, 2009 i 2010
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
27

Vo uslovi na nedostatok na investicii, golem broj na
nevraboteni so emigrirawe vo stranstvo baraat re{avawe na
postojnite problemi. Vo period na recesija zgolemen e interesot da
se emigrira nadvor od na{ata zemja. Od tabelata br.3 jasno se gleda
deka najgolemo preseluvawe na na{eto naselenie ima vo Evropa
(2006 godina 61,97%; 2009-69,18%), Avstralija (2006-10,15%, 200917,68%) i SAD (2006-27,12%; 2009-12,74%). Vo 2007 godina golem broj
na emigranti se otselile vo ekonomski razvienite zemji: [vajcarija
(2006-16,22%; 2009-10%), Germanija (2006-11,275; 2009-16,12%), Italija
(2006-5,77%; 2009-12,48%). Spored polovata struktura na otselenite
lica, dominira u~estvoto na ma{koto vo odnos na ènskoto naselenie.
Vo emigraciite najgolemo e u~estvoto na mladite lica od 15-29
godini (49,5%), i od 30-64 godini (43,8%). Spored faktor obrazovanie
- najgolemo e u~estvoto na lica so zavr{eno sredno obrazovanie, no
se iseluvaat i lica so vi{o i visoko obrazovanie, magistri i doktori
na nauki. Na{ite visokokvalifikuvani lica vo svetot polesno se
prifa}aat vo odnos na drugite migranti, bidej}i dràvite imaat
interes za nivnoto vseluvawe (dobivaat gotova rabotna sila vo vid
na stru~ni kadri vo ~ie {koluvawe ne mora da vloùvaat). Spored
etni~kata pripadnost, najmnogu se iseluvaat Makedonci, potoa
Albanci, Turci i Romi.

Za namaluvawe na nadvore{nite migracii treba da se raboti na:
izgradba na infrastrukturni objekti koi se op{t uslov za ekonomsko
povrzuvawe i razvoj, izgradba na objekti na op{testveniot standard,
dano~na politika, razvoj na mali i sredni pretprijatija, zadovoluvawe
na naselenieto vo oblasta na kulturata, obrazovanieto, zdravstvenata
za{tita i obezbeduvawe na sredstva za razni oblici na neposredna
pomo{ za naselenieto vo nedovolno razvienite podra~ja i iznao|awe
28
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
na optimalna solucija na upotreba na tie sredstva. Zatoa treba da se

pravat napori za pottiknuvawe na razvojot na nerazvienite podra~ja,
t.e. da se namalat razlikite vo nivoto na razvienosta pome|u razvienite
i nerazvienite podra~ja vo na{ata zemja. Taka }e bidat sozdadeni
uslovi za namaluvawe na nadvore{nite migracii, {to i nerazvienite
podra~ja }e stanat atraktivni ekonomski zoni za vloùvawa, t.e.
privlekuvawe na doma{en i stranski kapital, kako i zadrùvawe na
rabotnata sila i privlekuvawe na stru~no osposobeni kadri. Taka
}e
se sozdadat silni interakciski vrski so politikata na stopanskiot
razvoj, politikata na vrabotuvawe, demografskata politika i
politikata na migraciite. Objektiviziranata regionalizacija
treba da pridonese za ostvaruvawe na usoglasenost me|u strukturnite
potrebi na stopanstvoto i raspolo`livata struktura na faktorite
na razvojot. So regionalniot razvoj treba da se upravuva na nivo na
dràvata so formulirawe na jasni principi na regionalna politika
na makroekonomsko nivo. Potrebno e da se postigne ramnomeren i
odr`liv razvoj na celata teritorija na Repulika Makedonija, koj
treba da se karakterizira so visoka stapka na rast i konkurenstki
planski regioni me|u koi }e postojat dosta pomali dispariteti i
kade optimalno }e se koristat raspolo`livite resursi. Za taa cel,
izrabotena e Strategija za ramnomeren regionalen razvoj za periodot
od 2009 do 2019 godina, koja e nameneta za gradewe na funkcionalen
sistem za regionalen razvoj zasnovan na cvrsti institucionalni
principi i poddr{ka od povikanite institucii. Vo Strategijata e
potcrtano deka poradi niskoto nivo na razvoj vo zemjata i golemite
dispariteti me|u planskite regioni, ostvaruvaweto na vizijata
e mo`no preku policentri~en model za razvoj na site regioni, so
fokus na razvojot na pomalku razvienite regioni za da se namalat
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
29
postoe~kite dispariteti. Mora da se naglasi deka ova e podolgotraen

proces, no e od golemo zna~ewe i za integracija na RM vo EU.
Zaklu~ok

Migraciskite dvièwa vo uslovi na recesija se odvivaat
vo svetlo na globalnite, regionalnite i lokalnite procesi. Vo
uslovi na recesija se javuva prostorna razdviènost na naselenieto,
pod vlijanie na ekonomski, socijalni i psiholo{ki faktori. Vo
vnatre{nite migracii dominira u~estvoto na ènskoto vo odnos
na ma{koto naselenie, dodeka najmnogu migracii se zabeleàni
vo kategoriite na mladi lica. Zabeleàno e i deka migraciite se
ednakvo prisutni, bez razlika na strukturata na naselenieto odnosno
so zastapenost na onie so sredno, vi{o ili visoko obrazovanie.
Najgolem broj na migracii se zabeleàni vo Evropa, Avstralija i
SAD. Spored polovata struktura, u~estvoto na ma{kata vo odnos
na ènskata populacija e dominantno. Na nadvore{nite migracii
vlijaat faktorite: nevrabotenost, {koluvawe, mo`nost za slobodno
patuvawe, transportnata i informaciskata revolucija. Vo periodot
na recesijata na{ite migranti se ekonomski migranti i azilanti.
Migraciskite dvièwa }e dovedat do natamo{no namaluvawe na
natalitetot na agregatno nivo i zgolemuvawe na faktorite na
mortalitetot.
Literatura:

1. D-r Gordana Bilbilovska: Ekonomska statistika,

Ekonomski fakultet, Skopje, 2006

2. Dràven zavod za statistika: Statisti~ki godi{nik na

Republika Makedonija za 2007, 2008,2009, 2010
3. Dràven zavod za statistika: Migracii 2008, Skopje, 2009
4. Dràven zavod za statistika: Migracii 2009, Skopje, 2010
30
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
THE IMPACT OF THE ECONOMIC CRISIS TO THE MECHANICAL

MOVEMENT OF THE POPULATION OF REPUBLIC OF MACEDONIA

Prof. Gordana Bilbilovska, Ph.D.
Summary

In terms of recession the level of migration in the country is higher then
in terms of economic growth. Migration of women was much higher then man
population, as a result of marriage, education, job opportunities etc. The highest
rate of migration was among young people, and much lower among the older
categories. This period is specific for the intense process of immigration. The
movement is mainly focused to Europe, Australia and the US. It is important to
point out that different from the internal movement, in the emigration process
man outnumber women. Today it is easy to travel, and people move easier and
faster. The development of the electronic media opens an opportunity for people to
adapt more rapidly, which is important for decision making. In terms of recession
the movement is mainly done by economic migrants or assailants.
Key words: immigration, emigration, migration result, economic crisis,
economic activity, economy growth.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
31
32
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 33 - 43 (2011)
INTERNACIONALIZACIJATA NA KVALITETOT IMPERATIV I ZA MAKEDONSKITE PRETPRIJATIJA

D-r Olga Gradi{ka - Temenugova

Apstrakt

Poradi rasteglivosta na poimot kvalitet, odnosno
poradi negovata nekvantitativna priroda, vo teorijata se
definirani, a vo praktikata se verifikuvani odredeni standardi
vo funkcija na interncionalizacija na sistemot na kvalitetot.
Zatoa, pridrùvaweto do ovie standardi ne e ve}e pra{awe na
izbor za ponuduva~ite, tuku imperativ bez koj ne moè da se zamisli
uspe{noto pazarno stopanisuvawe. Dali i vo R. Makedonija?
Klu~ni zborovi: kvalitet, standardi, internacionalizacija na
kvalitetot
Ako produktivnosta na trudot pripa|a{e na 20 vek,
kvalitetot }e bide od prvostepeno zna~enwe vo 21 vek.
J. M. Juran
1. Potro{uva~ot e kral toa e devizata na vistinski pazarno

orientiranoto pretprijatie (proizvodno, trgovsko, uslu`no).
Taa podrazbira tendencija za maksimalno nivo na zadovolenost na
potro{uva~kite barawa, odnosno kreirawe na proda`niot asortiman
vo tesna koordinacija so tie barawa. Samo
taka moè da se stekne

lojalna klientela, da se provocira mo`nosta za povtorno, a potoa i za
kontinuirano kupuvawe, da se zadràt starite i da se pridobijat novi
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
33
Prof. d-r Olga Gradi{ka - Temenugova
kupuva~i, da se nadmudri konkurencijata, da se uspee na pazarot.

Od druga strana, potro{uva~ot s# pomalku kupuva na sopstven
rizik, t.e. s# pove}e bara garancija za ona {to go izbira od proda`niot
asortiman. Ottuka, derivira i nastojuvaweto za respektirawe na
kvalitetot pri strukturiraweto na proda`nata ponuda. Ova vaì
dotolku pove}e, {to sovremenite proda`ni trendovi svedo~at
deka kvalitetot, definiran kako mnoèstvo od karakteristiki
(funkcionalni, strukturni, estetski, ekolo{ki) kombinirani vo
proizvodot, zna~ajno & konkurira na cenata so intencija vo krajna
instanca da go prezeme tronot. Denes, modernite ponuduva~i ja
gradat svojata konkurentska prednost na pazarot (doma{niot ili
stranskiot) vrz kvalitetot, a ne vrz cenata. Devizata deka kvalitetot
e najdobrata investicija vo soovremenite uslovi na stopanisuvawe
dobiva svoja polna afirmacija.
Faktot deka odgovornosta za kvalitetot ve}e ne pa|a samo na
tovar na kupuva~ot, tuku se transferira na stranata na proizvoditelot,
odnosno na trgovecot, ja potencira potrebata od me|usebna sorabotka
kako svesna, sinhronizirana i permanentna aktivnost, usmerena kon
planirawe, upravuvawe i kontrolirawe na kvalitetot, a vo funkcija
na totalna satisfakcija na potro{uva~kite preferencii. Vo ovaa
trijada (potro{uva~ - trgovec - porizvoditel) konfrontacijata
e kontraproduktivna, pa zatoa niz sistemot na povratni spregi po
principot na akcija-reakcija, se iznao|aat optimalnite solucii i
se usoglasuvaat poedine~nite interesi. Taka se postignuva igra na
trojca dobitnici vo koja sekoj ima uloga na igra~ koj igraj}i za sebe
igra i za drugite vo procesot so zaedni~ka cel podigawe nivoto na
kvalitetot.

Odredeni iztraùvawa pokaùvaat deka potro{uva~ite se podgotveni da
platat duri i do 10% pove}e koga se vo pra{awe kvalitetni proizvodi.
34
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Internacionalizacijata na kvalitetniot-imperativ i za makedonskite pretprijatija
2. Me|utoa, poradi rasteglivosta na poimot kvalitet,

poradi negoviot nekvantitativen karakter obremenet so golema
doza na subjektivizam, vo teorijata se definirani, a vo praktikata
akceptirani odredeni standardi vo pravec na internacionalizacija
na sistemot na kvalitet. Vo ovoj kontekst, Evropskata Unija
(EU) pra{aweto na kvalitetot go aktualizirala i unificirala
voveduvaj}i op{toprifateni, me|unarodni standardi na kvalitet,
t.n. serija na ISO 9000 i serija na ISO 14000.
Prvata go frla teì{teto vrz tehni~ko-tehnolo{kata priroda
na kvalitetot, a vtorata ja inkorporira i ekolo{kata dimenzija na
kvalitetot (za{tita na ~ovekot i na negovoto okruùvawe). So niv
se propi{uvaat site aktivnosti koi treba da se prezemat za da moè
konkretnoto pretprijatie, odnosno negovite proizvodi da dobijat
me|unarodna verifikacija od aspekt na kvalitetot, so {to de facto
se postignuva internacionalizacija na proizvodite niz prizma na
kvalitetot, se bri{at barierite na nacionalnite pazari, se animira
me|unarodniot pazar, se onevozmoùva plasman na proizvodi koi
otstapuvaat od propi{anite normi za kvalitetot, se olesnuva
potro{uva~kiot izbor, se za{tituvaat potro{uva~ite i nivnoto
okruùvawe od {tetnoto vlijanie na odredena produkcija, se voveduva
esperanto vo me|unarodnata trgovija, se sveduvaat razlikite vo
kvalitetot na eden zaedni~ki imenitel, se artikulira kvalitetot vo
t.n. marketing - mix.
3. Razvienite pazarni stopanstva imaat dolga tradicija vo
domenot na upravuvaweto so kvalitetot. Evolucijata vo ovoj pravec
kako najsofisticirana forma dosega, go eksponira{e t.n. TQM (Total
Quality Menagement) ili upravuvawe so totalniot kvalitet. Imaj}i

EU so posebna odluka gi obvrzuva proizvoditelite koi sakaat da plasiraat
na nejziniot pazar da rabotat vo soglasnost so tie standardi, davaj}i im tretman na
vizi za vlez na toj pazar.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
35
gi za svoi prethodnici upravuvaweto so kvalitetot na proizvodot

(kako kontrola i verifikacija na samiot proizvod) i upravuvaweto
so kvalitetot {irum pretprijatieto/procesot - CWQC, Company
Wide Quality Control (kako primena na serijata ISO 9000 - standardot
za kvalitet), TQM-ot odi ~ekor ponatamu, prezentiraj}i se kako
nov pristap vo upravuvaweto {to insistira na totalniot kvalitet,
vklu~uvaj}i go tuka i kontinuiranoto podobruvawe na kvalitetot na
samiot menaxment.
Imeno, visokiot kvalitet na proizvodite i masovnata
sertifikacija na serijata na kvalitet po ISO 9000 - standardot, ne
se pokaàa dovolno efikasni za postignuvawe na posakuvanoto
nivo na konkurentnosta, odnosno za obezbeduvawe na stabilen,
dolgoro~en opstanok na pretprijatijata, kako na doma{niot, taka i
na me|unarodniot pazar. Ottuka proizleze zalo`bata za natamo{na
evolucija vo domenot na kvalitetot, a so toa se inicira{e i potrebata
od sinhroniziraweto na standardite (ISO 9000), preku reguliranata
adaptacija na proizvodite, vo soglasnost so barawata za za{tita na
potro{uva~ite (ISO 14000), da se premine na terenot na ekonomskata
konkurentnost, so polzuvawe na najsilnoto orudie na delovnata
perfektnost - kvalitetot, implementiran vo strategijata na TQM.
Od ovoj aspekt, pridrùvaweto do ovie standardi ne e ve}e pra{awe
na izbor, tuku imperativ conditio sine qua non za uspeh na pazarot.
4. Vo odnos na kvalitetot, R. Makedonija nasproti razvienite
zemji vidno zaostanuva. Vo prvata tranziciona dekada, makedonskata
ekonomija funkcionira{e vo uslovi na nezaokruèna sistemska
regulativa vo sferata na standardizacijata, kako i vo uslovi
na nedosledna primena na propisite za zadolìtelni atesti na
kvalitetot i za reciprocitet pri nivnoto priznavawe. Pritoa,
voop{to ne postoe{e nacionalna programa za kvalitet, so primena
36
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
na me|unarodnite standardi ISO 9000 i ISO 14000. Ovie praznini,

makedonskite pretprijatija se obiduvaa da gi popolnat vo ramkite
na svoite poednine~ni mo`nosti, pristapuvaj}i kon fragmen
tarno upravuvawe so kvalitetot na proizvodite/procesite, kon
neproduktivno preteruvawe vo nekoi segmenti na proizvodstveniot
proces, kon izolirana primena kaj delovi od proizvodstveniot
asortiman i kon neuspe{na imitacija na zapadnite recepti za kvali
tet. Zatoa, procesot na upravuvawe so kvalitetot opserviran kako
celina, beleè{e zastoj, vlo{uvawe, improvizacii, neadekvatni
rezultati i oddale~uvawe od svetskite trendovi na ovoj plan.
Vo vtorata tranziciona dekada, prisutni se zalo`bi za
dinamizirawe na procesot na implementirawe na me|unarodnite
standardi za kvalitet na proizvodite po ISO 9000 i vo R. Makedonija.
Vidlivi se i naporite ovoj proces da dobie materijalna potkrepa od
dràvata, no s# u{te taa ne e dovolna, t.e. se nao|a vo inicijalnata, a
ne vo fazata na zamav. I ponatamu se ~uvstvuva nedostig od ovlasteni
i me|unarodno priznati kontrolni institucii za sertifikacija na
kvalitetot, pa vo primena se niski standardi za kvalitet kako kaj
izvezuvanite, taka i kaj uvezuvanite proizvodi, respektivno i kaj
proizvodite koi ne gi minuvaat granicite na doma{niot pazar.
Kaj podatocite za ovaa problematika vo makedonskite
uslovi postoi vistinski kvalitativen haos. Celiot
proces na
internacionalizirawe na kvalitetot vo R. Makedonija ima stihijna
priroda. Prisuten e nekoordiniran, disperziran pristap vo negovoto

Spored nekoi procenki, samo 0,5% od vrabotenite vo R. Makedonija rabotat na
problematikata na kvalitetot, dodeka vo Japonija ovoj procent iznesuva 70%.

R. Makedonija ne e bez iskustvo so standardizacijata. U{te so Zakonot od
1955 godina postoea zadolìtelni standardi pod ingerencija na dràvata. So noviot Zakon za stadardizacija (2002 godina) za prvpat vo R. Makedonija primentata
na makedonskite nacionalni standardi (MKS) stana nezadolìtelna, a dràvata e
isklu~ena od ovaa problematika.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
37
sledewe; dokumentaciono-informativnata baza e nekompletna,

nesinhronizirana, nekomparabilna i neaùrirana; primenata na
standardite za kvalitet e postavena na dobrovolna (fakultativna)
osnova; pretprijatijata ovoj problem go sreduvaat na svoja raka,
neretko po principot plati-nosi vo kontakt so divoformirani
ili somnitelni sertifikacioni ku}i, itn.
Za potrebite na ovoj trud gi polzuvavme podatocite na
Stopanskata komora na R. Makedonija, so koi se posluìvme i pri
edno prethodno istraùvawe, {to ni dozvoli i zadovolitelno nivo
na nivna sporedlivost.
Spored komorskata evidencija, ako sporeduvame vo odnos
na periodot 1995-2003 godina, sostojbata vo odnos na kvalitetot
kaj makedonskite pretprijatija vo 2010 godina e podobrena, no
nezna~itelno, t.e. se odviva neprifatlivo sporo. Toga{, okolu
70 pretprijatija (56 proizvodni i 11 uslu`ni) se steknale so nekoj
od ISO 9000 standardite, a zanemaruva~ki mal broj pretprijatija
~ekal na nivnoto voveduvawe (samo 10), pri {to edno edinstveno
pretprijatie raspolagalo so ISO 14000 standardot za kvalitet. Denes,
(do aktuelniot moment na 2011 godina) , 79 makedonski pretprijatija
imaat nekoja od seriite na ISO 9000 - sertifikatot i toa 58 proizvodni
i 21 uslu`no pretrijatie. Pritoa, 70 pretprijatija se po postapka

Osven za HACCP - standardot, pri za{titata na hrana, kako del od primenata
na ISO 22000 standardite, koj e obligatoren (Sl. vesnik naRM br.157/2010 god.).

Stanuva zbor za sredeni, aùrirani podatoci, no tie se odnesuvaat samo na
slu~aite kade vo vrska so kvalitetot posreduvale Komorata i BSI (British Standards Institution).

Iako se nekompletni, t.e. ne se odnesuvaat na site pretprijatija vo RM, tie
se sepak dovolno indikativni za donesuvawe na relevantni zaklu~oci.

[to se odnesuva do sertfikacionite ku}i, preovladuvale onie od Anglija,
potoa od Avstrija i nekolku od Slovenija.

Se raboti za proizvodno pretprijatie od sostavot na a.d. Alkaloid
Skopje.
38
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
na voveduvawe na nekoi od ISO 9000 - standardite.10 Me|utoa, samo 3

makedonski pretprijatija (2 proizvodni i 1 uslu`no) raspolagaat so
sertifikat na ISO 14000, potvrden od strana na BSI (British Standards
Institution), a u{te 4 pretprijatija (site proizvodni) se vo postapka na
negovoto dobivawe.
Raduva faktot {to Stopanskata komora na RM vo sorabotka
so BSI, se javuva kako konfirmator na standardite za kvalitet i
na pretprijatija nadvor od R. Makedonija, t.e. od Regionot. Dosega
ova partnerstvo rezultiralo vo izdavawe na vkupno 21 sertifikat
za ISO 9001 - standardot kaj 11 srpski, 8 albanski i 2 crnogorski
pretprijatija.
5. Vakvata sporadi~na, a nemasovnata primena na standardite
za kvalitetot koja e o~igledna, dozvoluva tvrdewe deka makedonskite
ponuduva~i i od ovoj aspekt, kako i od aspekt na mnogu drugi kriteriumi,
neminovno zaostanuvaat zad svoite konkurenti od razvieniot svet.
Pri~inite za vakvata sostojba se mnogubrojni i nimalku ednostavni.
Tie pred s#, imaat sistemska priroda koja producira prisustvo na
limitira~ki faktori, kako na strana na ponudata, taka i na strana na
pobaruva~kata, koga stanuva zbor za pra{aweto na standardizacijata
na kvalitetot.
Ova go tvrdime, imaj}i go predvid faktot za izrazito razvojno
- destimulativniot karakter na postojniot model za tranzicija
koj do denes, vo R. Makedonija ne uspea da sozdade pottiknuva~ko
makroekonomsko okruùvawe za razvoj na pazarnite, sovremenite
formi na stopanisuvawe, pa ottuka i za razvoj na pazarnite,
sovremenite formi na upravuvawe voop{to, odnosno na upravuvawe
10
Od niv edno pretprijatie e pred sostojba da go izgubi svojot sertifikat, a
12 pretprijatija se nao|aat vo grupata na t.n. samosertificirani, t.e. direktno vo
sorabotka so BSI, bez posredstvo na SK na RM, se steknale so serifikat.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
39
so kvalitetot posebno.11
Vo tie uslovi, doma{noto proizvodstvo se manifestira{e
kako disproizvodstvo, investiraweto kako dezinvestirawe, izvozot
kako regresivna golemina, a restruktuiraweto (operativno ili
finansisko) ostana vo senkata na drugite tranzicioni potezi.
Zatoa, namesto mo}ni, profitabilni i likvidni firmi dobivme
zagubari, pretprijatija vo ste~aj ili ra{timani pretprijatija ~ij
bazi~en model na razvoj stana modelot na preìvuvawe.
Doìvuvaj}i ja tranzicijata kako zemjotres, na strana na
ponudata12 makedonskite pretprijatija problemite na kvalitetot
gi dislociraa na sporeden kolosek. Od druga strana, i konsumentite
na proizvodstvoto pokaùvaa s# pomal interes za nivoto na nego
viot kvalitet. Neramnomernata distribucija na dohodot, klasnosocijalnite raslojuvawa, pauperizacijata i sivata/crnata ekonomija,
ne ja ostavija bez turbulencii i sferata na pobaruva~kata.13 Eden
zna~aen del na makedonskata populacija go prifati modelot na
ìveewe od denes za utre, koga na posledno mesto se rangira
kvalitetot.
Prisutni na strana na ponudata, na strana na pobaruva~kata ili
u{te poto~no - na dvete strani istovremeno, pazarnite u~esnici vo
novokomponiranoto tranziciono milje, i da sakaa, ne moèa, poradi
11
Tranzicionite promeni rezultiraa vo pomalku pazar i vo pomalku mo`nosti za

pazarno prisposobuvawe na pretprijatijata odo{to vo predtranzicioniot period. Prednosta koja makedonskata ekonomija ja ima{e, nasproti stopanstvata na drugite zemji od
eks- socijalisti~kiot blok, od aspekt na iskustvoto so pazarot, pa i so pazarnite formi na
stopanisuvawe i na upravuvawe, za àl ne be{e ispolzuvana.
12
Pazarni
naru{uvawa,
neizvesnosti
vo
realizacijata
na
asortimanot,
permanentna
nelikvidnost, naru{en kredibilitet, kadrovsko osipuvawe i sl. Vo celiot tranzicionen
period, vistinska ekonomska politika na ponuda ne postoe{e (premnogu se insistira{e
na stabilizacionite, a premalku na razvojnite komponenti).
13
Vo
celiot
tranzicionen
period
evidentno be{e
otsustvoto
na
adekvatana
socijalna politika.
40
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
tekovnite/sekojdnevnite problemi14, da mu se posvetat na kvalitetot.

Se slu~i tokmu obratnoto - namesto da se razmisluva za totalen
pristap kon kvalitetot, totalno da se zaboravi na kvalitetot.
*
S na s, bidej}i tranzicionite performansi, kako na

ekonomski, taka i na socijalen plan potfrlija, tranzicijata vo R.
Makedonija ne se eksponira{e kako sorabotnik vo razvojot na site
sovremeni, pazarni formi na stopanisuvawe, odnosno na upravuvawe,
pa vo toj kontekst i na upravuvaweto so kvalitetot. Konsekventno,
namesto predizvik, taa se pretvori vo hendikep pri realiziraweto
na ovie procesi.15
Od druga strana, evropskata orientacija na R. Makedonija
kako cel, ne e sporna. Implementiraweto na standardite za kvalitet
kako eden od na~inite za pribliùvawe do taa cel, isto taka.
Me|utoa, konfliktot pome|u èlbite i mo`nostite, vo slu~ajot na
R. Makedonija e o~igleden.
Faktot deka implementiraweto na standardite za kvalitet
}e rezultira vo pozitivni efekti vrz nivoto na efikasnosta i na
rentabilnosta kaj makedonskite pretprijatija, kako i vrz jaknewe
na konkurentskata mo} na makedonskata ekonomija vo celina, ne
moè da se porekne. Ne se doveduva pod somnevawe nitu faktot
deka potpi{uvaweto na Spogodbata za asocijacija i stabilizacija
pome|u R. Makedonija i Evropskata Unija obvrzuva ovoj proces na
14
Menaxerite bea
okupirani
so
problemite
na
sekojdnevnoto
rabotewe (kontinuitet vo proizvodstvoto, sredstva za plati, socijalni problemi itn.), rabotnicite so
problemite za za~uvuvawe na rabotnoto mesto, dobavuva~ite so problemite za uvozot na
deficitarnite surovini i repromaterijali, a potro{uva~ite (golem del od niv kako regruti na armijata nevraboteni) so problemite na egzistencijata.
15
Na mislewe sme deka procesot za unapreduvawe na kvalitetot ne smee da ostane decentraliziran, dobrovolen, fakultativen, t.e. deka dràvata treba da go najde svoeto mesto
vo nego preku soodvetna zakonska regulativa, a vo funkcija na sreduvawe na sega{niot nered
koj e ovde prisuten.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
41
implementirawe da bide op{testveno poddràn, i preku merkite

na ekonomskata politika zna~ajno dimaniziran.16
Kolku vo toa }e
se uspee, a vo postojnoto, nepovolno makroekonomsko okruùvawe,
ostanuva da vidime. Dotoga{, negovoto viso~estvo kvalitetot
}e go osvojuva svetot, kaznuvaj}i gi site onie koi navreme ne mu se
pot~inile.
Literatura:
1. R. J. Aldag and T. M. Stearns: Menagement, S-W Publishing CO., OH, 1987

2. G. Bounds and others: Beyond Total Quality Menagement, McGraw-Hill, NY, 1994
3. Grupa avtori: Izazovi menaxmenta i marketinga u globalnom
okruèwu, EF, Beograd, 1998
4. J. Veber a kolektiv: Zakladi Menagementu, Fortuna, Praha, 1996
5. M. Milisavqevi} i J. Todorovi}: Marketing strategija, EF,
Beograd, 1995
6. Centar za unapreduvawe na kvalitetot vo proizvodstvoto i uslugite,
Registar na firmi sertificirani po ISO 9001-9002, Stopanksa
komora na RM, Skopje, 1995-2003
7. Centar za unapreduvawe na kvalitetot vo proizvodtstvoto i
uslugite, Referentna lista na firmi sertificirani po ISO 9000,
HACCP, ISO 14000 i ISO 9000 nadvor od Makedonija, Stopanska komora
na RM, Skopje 2011
16
Dobro bi bilo da se startuva od stimulativna politika na ponuda koja
mnogu pove}e }e insistira na razvojnite, a mnogu pomalku na stabilizacionite
komponenti.
42
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
INTERNATIONALIZATION OF QUALITY AN IMPERATIVE FOR

THE MACEDONIAN FIRMS

Prof. Olga Gradiska Temenugova, Ph.D
Abstract
Because of the pliability of the concept quality, i.e. because of its

non-quantitative nature, in function of internationalization of the quality system
certain standards are defined in theory, and verified in practice, Therefore,
the application of these standards is not a question of choice for the suppliers
anymore, but imperative without which the market success is not possible. What
about R. Macedonia?
Key words: quality, standards, internationalization of quality
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
43
44
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 45 - 55 (2011)
ISTRA@UVAWE ZA REAKCIJATA NA POTRO[UVAITE

NA RAZLINITE VIDOVI PROMOCIJA NA ZEMJODELSKI
PROIZVODI

Prof. d-r Elena Doreva
Apstrakt:

S {to kupuvame i koristime primarno e rezultat na
promocijata. Promocijata e ona {to go najmnogu go privlekuva
na{eto vnimanie kako potencijalni kupuva~i i potro{uva~i.
Na toj na~in, taa e vistinski predizvik za kompanijata i za
marketingot koj treba da otkrie kako razli~nite vidovi promocija
vlijaat na odnesuvaweto na potro{uva~ite, sekako od aspekt na
pobaruva~kata i proda`bata na proizvodite. Promocijata
eden
od
osnovnite
elementi
na
marketing
-
miksot
na
sekoja
kompanija
.
Promocija
ta
e forma na ubeduva~ka komunikacija preku koja se
vlijae na drugite da se odnesuvaat kako {to nie sakame. Nejzinata
funkcija e da gi informira potro{uva~ite za odreden proizvod ili
usluga, i da im go nametnuva svoeto vlijanie da go kupat toj proizvod,
odnosno usluga. Postojat mnogu razli~
n
i promotivni alatki
koi se koristeni od strana na kompaniite za da ja promoviraat
slikata i
imixot za sopstveniot proizvod. Za da se postignat

posakuvanite rezultati od proda`bata, pretpriema~ite moraat
da gi zemat predvid site formi na promocija i da odredat koi od
niv i vo koja proporcija }e bidat koristeni. Vo taa nasoka, i celta
na sekoja kompanija e da dobie {to pove}e od sekoj vloèn denar vo
promotivni aktivnosti.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
45
Klu~ni zborovi:ekonomska propaganda, proda`na promocija,

odnosite so javnosta, publicitetot, li~nata proda`ba
Kombinacijata na razli~ni formi na promocija e nare~ena promotiven
miks. Doteruvaweto na promotivniot miks varira spored proizvodite
koi se promoviraat, prirodata na potencijalnite potro{uva~i, op{tite
uslovi na pazarot, i sekako, raspolo`liviot buxet.
Ekonomskata propaganda (advertising) e nepersonalna proda`na
poraka koja e platena od odredena kompanija, gi promovira nejzinite
proizvodi, uslugi ili samiot imix i e naso~ena kon {irok auditorium.
Faktot {to advertajzingot e platen, ja pretstavuva razlikata od
slobodniot publicitet, a nepersonalniot priod od li~nata proda`ba.
Mediumite za ekonomska propaganda se kanalite na komunikacija
koristeni od marketarite da gi pra}aat svoite poraki do potencijalnite
potro{uva~i. Ovie mediumi vklu~uvaat radio, televizija, vesnici,
spisanija, direktna po{ta, flaeri, bilbordi i dr.
Proda`na promocija e odredena proda`na aktivnost koja ja
pomaga ili koordinira ekonomskata propaganda i li~nata proda`ba.
Proda`nata promocija vklu~uva besplatni primeroci, kuponi,
nagradni igri i drugi specijalni pottici, so namera da se stimulira
proda`bata na kratok rok. Me|utoa, ovaa promotivna aktivnost ne e
efikasna vo dolgoro~noto sozdavawe na brendot na kompanijata.
Odnosite so javnosta se odnesuvaat na sevkupniot proces za
gradeweto na preferencii kon kompanijata i nejziniot proizvod.
Eden pristap za gradewe na odnosite so javnosta e da se angaìra
kompanija koja }e gi promovira biznis - celite na sopstvenikot.
Sumata koja se pla}a obi~no e determinirana od vremeto koe firmata
za odnosi so javnosta mora da go potro{i za da gi postigne celite na

D-r Sneàna Ristevska-Jovanovska, Marketing:teorija i praktika, Ekonomski fakultet, Skopje, 2010, Str.203-210
46
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Istraùvawe za reakcijata na potro{uva~ite na razli~nite vidovi promocija

na zemjodelski proizvodi
sopstvenikot na kompanijata koja ja nara~uva ovaa usluga.

Publicitet e besplatno reklamirawe za kompanijata. Na
primer, koga eden vesnik pi{uva za otvoraweto na nov biznis, a
negoviot sopstvenik ne platil za toa.
Li~na proda`ba e direktniot napor od strana na proda`niot
personal da go ubedi potro{uva~ot da kupi odreden proizvod.
Ovoj vid promocija e naso~en kon edna li~nost ili kon mala grupa
preku direktna komunikacija. Potro{uva~ite brzo reagiraat na
stimulansite od vakov vid i interakcijata ovozmoùva fidbek, no
ovoj na~in na promocija e najskap od site prethodno izneseni.
Fokusot na ovoj trud e prakti~no istraùvawe na reakciite na
potro{uva~ite na razli~nite vidovi na promocija na zemjodelskite
proizvodi i kako tie vlijaat na nivnata odluka za kupuvawe na istite.
Za vreme na intervjuto ni stana jasno deka na lu|eto im e mnogu polesno
da odgovaraat za nivnite op{ti mislewa vo vrska so promocijata,
otkolku za nivnoto vistinsko odnesuvawe, sega i vo minatoto.
Vo istraùvaweto e koristeno ednokratno deskriptivno istraùvawe,
so cel da se oceni proporcijata na lu|eto koi pokaùvaat opredeleno
odnesuvawe i da se opredelat percepciite za razli~nite vidovi na
promotivni aktivnosti za zemjodeskite proizvodi.
Od anketite se dobieni primarni podatoci za demografskite
i socio-ekonomskite karakteristiki na respondentite (pol, vozrast
i status), nivnite psiholo{ki karakteristiki (mislewa, stavovi,
vrednosti i sl.) i na~inot na koj tie se odnesuvaat. Ovie podatoci se
sobrani preku struktuirani pra{alnici vo koi e otkriena celta na
istraùvaweto.
Izborot na primerokot ne e zasnovan na teorijata na
verojatnost, t.e. odbran e prigoden primerok, pred s poradi negovite
prednosti, vo smisla na relativno malite tro{oci.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
47
Vo prodolènie, detawno }e bidat prezentirani rezultatite

od sprovedenoto istraùvawe:
Anketata e sprovedena vo eden od supermarketite na Vero na 50
respondenti
, od koi 9 se ma{ki i 41 se ènski, slu~ajni minuva~i.
Od dobienite rezultati, moèvme da zaklu~ime deka najgolem
del od od respondenti bea na vozrast od 31 do 35 godini, t.e 19
respondenti, po 10 vo intervalite od 26 do 30 god. i 35 i pove}e, 8
ispitanici bea na vozrast od 21 do 25 godini, a samo trojca vo
intervalot od 16 do 20 godini.
Najgolem procent, i toa 66%, od anketiranite se vo raboten
odnos (33 respondenti), 10 respondenti se u~enici ili studenti, 6 se
nevraboteni i samo eden e penzioner.
Vo odnos na pra{aweto - kolku ~esto kupuvaat zemjodelski
proizvodi, ispitanicite odgovorija na sledniov na~in: najmnogu
od respondentite kupuvaat sveì zemjodelski proizvodi edna{ vo
nedelata (17 od niv), a 14 nekolku pati, 10 ispitanici se izjasnija
deka kupuvaat vakvi proizvodi nekolku pati vo eden mesec, 5 deka
toa go pravat edna{ dnevno, a ostanatite ni dadoa poinakvi odgovori
(eden od niv voop{to ne kupuva sveì zemjodelski proizvodi vo
supermarketite, tuku deka toa go pravi na zelenite pazari, eden sosem
retko, a dvajca kupuvaat duri i pove}epati vo denot).
Spored prviot del od anketata, vo koj gi dobivme demografskite
podatoci za respondentite, moème da zaklu~ime deka ispitanicite
od pone`niot pol kupuvaat mnogu po~esto od ma{kite ispitanici,
i toa najmnogu onie koi se na vozrast od 26 do 35 godini i onie koi
se vo raboten odnos. Pra{aweto - koj proizvod naj~esto e koristen
od strana na intervjuiranite be{e postaveno vo otvorena forma,
pa odgovorite variraa mnogu, no naj~esto bea naveduvani slednive
zemjodelski proizvodi: , . Od
48
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

ovie odgovori moème da zaklu~ime deka ju`noto ovo{je e uspe{no

pozicionirano vo supermarketite na pazarot i moè gi zadovoli
potrebite na po{iroka grupa na potro{uva~i.
Od prethodnite pra{awa moème da doznaeme za globalnoto
odnesuvawe na potro{uva~ite, bez konkretno da se fokusirame na
na{iot predmet na istraùvawe, odnosno vlijanieto na razli~nite
vidovi promocija vrz proda`bata na zemjodelski proizvodi vo
supermarketite. Slednite pra{awa se odnesuvaat pokonkretno za toa
kakvi stavovi i mislewa imaat potro{uva~ite vo odnos na vlijanieto
na razli~nite tipovi promocij.
.1
:
http://vero.com.mk/promocii.aspx
Za toa od kade doznale za ponudata na zemjodelski proizvodi
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
49
vo supermarketite, najgolem del od ispitanicite ne se se}avaa (21), a

ostanatite doznale za proizvodite preku reklamite na tel
evizija i
onie vo vesnici ili spisanija, ne{to pomal del doznale od preporakite
na prijatelite ili gi zabeleàle vo prodavnicite, u{te pomalku od
preporakite na prodava~ite, i sosem mal broj od niv gi videle na
Internet.
Od ovie odgovori moèvme da zaklu~ime deka najzabeleìtelni
i najubedlivi se reklamte na TV i reklamite vo vesnici ili
spisanija. Isto taka, zabeleàvme deka kaj nas Internetot s u{te ne
e dovolno popularen za dobivawe informacii od vakov tip, pa zatoa
potro{uva~ite pove}e se potpiraat na tradicicionalite preporaki
od prijatelite. Vo ovoj slu~aj, ekonomskata propaganda go izvr{ila
najsilnoto vlijanie za informirawe na potro{uva~ite za ponudata
na zemjodelski proizvodi vo supermarketite.
Najva`na karakteristika na proizvodot, koja vlijae na
odlukata za kupuvawe na zemjodelski proizvodi, spored mislewata
na ispitanicite e kvalitetot na proizvodot (so prose~na ocenka 2),
prose~na ocenka 1 dobi prifatlivata cena, dodeka sredna ocenka 0
be{e dodelena na atkraktivnosta na ambalaàta.
50
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

.2
:
http://vero.com.mk/zanas.htm
Vo odnos na promotivnite aktivnosti, na ispitanicite najva`na
im e ekonomskata propaganda pri odlu~uvaweto za kupuvawe na vakvi
proizvodi, pri {to presmetanata sredna ocena za vlijanieto na
reklamite e 4.2 , za prezentaciite vo proda`nite objekti presmetanata
sredna ocena 3.7, {to zna~i deka i ovaa promotivna aktivnost silno
vlijae na odlukata, najmnogu poradi faktot {to potro{uva~ite imaat
mo`nost za proba na proizvodot. Na treto mesto, so prose~na ocena
3, e dobrata slika za brendot na kompanijata koja se sozdava preku
odnosite so javnosta. Kuponite za popust i povolnata cena dobija
skoro ista prose~na ocena- pribli`no 2,7, a li~nata prezentacija vo
domovite e na posledno mesto, so sredna ocena od 1,8, so objasnuvawe
deka ~esto ovie prezentacii gi voznemiruvaat potro{uva~ite.
Koga respondentite bea zamoleni da razmislat za reklamite vo
spisanijata, reklamite na televizija i tie na radio, nivnite odgovori
ni dadoa do znaewe deka:
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
51
- reklamite vo vesnici se najinformativni, no ne se tolku

zabavni kako {to se reklamite na televizija, a postoi rizik i da ne
bidat zabeleàni; dodeka reklamite vo specijalizirani spisanija se
osobeno efektivni i i predizvikuvaat osoben interes.
- najzabavni reklami se onie na televizija, me|utoa poradi
nivnoto kratkoto prikaùvawe ne se dovolno informativni, a lu|eto
~esto gi izbegnuvaat poradi nivnata voobi~aena isforsiranost i
nevistinitost.
- radioreklamite postignuvaat najmal efekt, ne{to sli~en
na televiziskite, od pri~ina {to se emituvaat retko, a lu|eto ~esto
~uvstvuvaat averzija kon vakviot na~in na reklamirawe i go menuvaat
kanalot koga se emituvaat. Tie retko se zabeleùvaat, no sepak za onie
koi }e im posvetat del od svoeto vnimanie, moàt da bidat osobeno
zabavni i interesni.
.2
: http://vero.com.mk/zanas.htm
52
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

Kako kratok zaklu~ok od poslednite tri pra{awa e deka

reklamiraweto preku televizija naj~esto e negativno oceneto, dodeka
spisanijata se oceneti kako pozitivni izvori na informacii, kako
del od mediumskata okolina. Nivnoto zabeleùvawe i sledewe zavisi
od li~nata volja na ~itatelot, a koga stanuva zbor za TV reklamite,
nivnoto prikaùvawe zavisi od voljata na televiziskite stanici koi
gi prekinuvaat i iritiraat lu|eto dodeka ja gledaat svojata omilena
programa. Vo odnos na radioto dobivme razli~ni mislewa, od toa
deka takvite reklami se pozitivni bidej}i se nametlivi vo sosem
pristojna doza, do toa deka voop{to ne gi primetuvaat.
Od sprovedenoto istraùvawe moè da se izvle~at slednite
zaklu~oci:
1. Naj~esto potro{uva~ite doznavaat za ponudata na novite sveì
zemjodelski proizvodi preku TV - reklamite ili reklami vo
vesnici i spisanija, dodeka najmalku preku Inetrent.
2. Vo odlukata za kupuvawe na sveì zemjodelski proizvodi,
potro{uva~ite najmnogu se interesiraat za kvalitetot na
proizvodot, a isto taka i za cenata na prozvodot.
3. Vo kupuvawe na zemjodelski proizvodi vo supermarketite, na
potro{uva~ite najmnogu vlijae ekonomskata propaganda na
prozvodite, a donekade i samata prezentacija na ovie proizvodi
vo proda`nite objekti, so mo`nost za proba na proizvodite.
Najgolem efekt postignuvaat reklamite vo spisanijata poradi
faktot {to poseduvaat pove}e informacii za supermarketite, a so
toa i za proizodite.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
53
:
1. D-r Sneàna Ristevska-Jovanovska, Marketing: teorija i
praktika, Ekonomski fakultet, Skopje, 2010, Str.203-210
2.
Mass Media Advertising: Information Or Wallpaper? By Edith Smit,
Published by Het Spinhuis, 1999
3. James A. Fitzsimmons, Mona J. Fitzsimmons: Service management, McGraw
Hill, 2001
4. Olga Lustsik: E-banking in Estonia:Reasons and benefits of the rapid growth,
Tartu University Press, 2003
5. F.Mishkin, S Eakins: Finacial markets & Institutions, fifth edition, 2006
6. http://www.internetworldstats.com/
7. http://www.vero.com.mk/
54
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

RESEARCH FOR THE REACTIONS OF CUSTOMERS OF

DIFFERENT TYPES PROMOTION OF AGRICULTURAL PRODUCTS

Lence Doreva, Ph.D
Abstract

Everything you buy and use is primarily a result of the promotion. The
promotion is what most attracts our attention as potential buyers and consumers.
Thus, it is a real challenge for the company and marketing that needs to discover
how different types of promotion affect consumer behavior, certainly in terms
of demand and sales of products. The promotion is one of the basic elements of
marketing mix of each company. Promotion is a form of persuasive communication
through which to influence others to behave as we want. Its function is to inform
consumers about a particular product or service and give them raises their
influence to buy that product or service. There are many different promotional
tools used by companies to promote the image of its products. To achieve the
desired results from the sale, entrepreneurs must take into account all forms of
promotion and to determine which ones and what proportion will be used. In this
context and purpose of each company to get more from every penny invested in
promotional activities.
Key words: advertising, sales promotion, public relations, publicity, personal
selling
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
55
56
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 57 - 69 (2011)
-
-

.
, ,
,
.

,
, ,

.
,
, .
, (
) (
),
.
,
,

-
.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
57
Prof. d-r -

: , ,
, , .

,
- ,
,
.
, Facebook 9
100 , 5 150
.

, ,

, .
, .
..
( ,
), ..

( ,
).

, ,
, .
http://www.virtualsocialmedia.com/how-will-social-media-cost-boost-your-business/

Schlesinger, L., J. Heskett: Breaking
the cycle of failure in services, Sloan

Management Review, vol. 31, 1991, pp. 17 28

Roubini, Nouriel, Stephen Mihm: Crisis Economics: A Crash Course in the Future of
Finance, Penguin Press HC, 2010
58
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Ulogata na mre`nite efekti vo strategiite za osvojuvawe na pazarot

.
1.

:
1.
/ .
,

,
,
;
2. ,

/ . , ,

,
.
,

. , -
mail,
,
- , , ,
, , .

, ..
.

http://economics.about.com/cs/economicsglossary/g/externality.htm
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
59
Prof. d-r -
. ,
, ,
, ,

-, .
, ,
.
.
2.

,
,
.
, (
) (
)
.

,

.

Embrace, Extend and Extinguish,
, . ,
,
. ,
,
60
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
.
. ,
,
de facto - ,
.
,
(
U.S. Department of Justice),
,
9 , 2
Sun Microsystems.
,

, (open) .
,
,
a
.
, ,
.
.. (winner-takes-all)

(vendor lock-in).

,
.
5
http://www.theinquirer.net/inquirer/news/1048246/microsoft-lawsuit-payouts-usd9-billion

Tanaka, Tatsuo: Network
Externality and Necessary Software Statistics,

IAOS Satellite Meeting on Statistics for the Information Society, Tokyo, 2001
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
61
Prof. d-r -
,
.
,
,
,
, .

,
.
, .
, ,
. ,
, .

,
.
,
- .
, .
3.

:
1.
2.
3.
(

Jain, Subhash C.: Marketing Planning & Strategy, 7th edition, South-Western Pub,
2004
62
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
) :
; ;
; ;
.
,
.
.
, 80- , Philips
, .
, 20- ,
DVD - ,
.

-
. , ,
.

. ,10
.
, ,

.
, ,

.

Blythe, Jim: Principles and Practice of Marketing, Thomson Learning, 2005, p. 345
www.philips.com
10
Blythe, Jim: Principles and Practice of Marketing, Thomson Learning, 2005, p. 345
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
63
Prof. d-r -
,
11 . .

.. .
(me-too).
,
. a
.

.. .
. ,

- .
,
12, ,
.
4.

,

.
.
,
.

,
.
11
Jain, Subhash C.: Marketing Planning & Strategy, 7th edition, South-Western Pub,
2004
12

www.amazon.com
64
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

,
?
.

.
.
,
, .
,
.

. ,
,
.
.
,
.
. ,
.

, ,

.
, . ,
,
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
65
Prof. d-r -
, .
.
, ,
. ,
, ,
13.

,
,
-
. Koa

, ,
14.
,
-
,
.

20- , ,
Samsung Apple. Samsung

me-too, , Apple
,
.
13
Pindyck, Robert S.: Industrial Economics for Strategic Decisions - Lecture Notes on
Network Externalities, Sloan School of Management, MIT, 2009, pp. 7-15
14
Porter, Michael E.: Competitive Strategy Techniques for Analyzing Industries and
Competitors, The Free Press, 1998, p.172
66
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

-.
.
,
,
.

,
.

,

/ .

?
,

.
,
,
. ,

,
,
, ,
. ,

GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
67
Prof. d-r -
, .

, ,

, , ,

, .
:
1. Besen, S. M., J. Farrell: Choosing How to Compete: Strategies and
Tactics in Standardization, Journal of Economic Perspectives, 1994
2. Blythe, Jim: Principles and Practice of Marketing, Thomson Learning,
2005
3. Jain, Subhash C.: Marketing Planning & Strategy, 7th edition, SouthWestern Pub, 2004
4. Pindyck, Robert S.: Industrial Economics for Strategic Decisions Lecture Notes on Network Externalities, Sloan School of Management,
MIT, 2009
5. Porter, Michael E.: Competitive Strategy Techniques for Analyzing
Industries and Competitors, The Free Press, 1998
6. Roubini, Nouriel, Stephen Mihm: Crisis Economics: A Crash Course in
the Future of Finance, Penguin Press HC, 2010
7. Schlesinger, L., J. Heskett: Breaking the cycle of failure in services,
Sloan Management Review, vol. 31, 1991
8. Tanaka, Tatsuo: Network Externality and Necessary Software
Statistics, IAOS Satellite Meeting on Statistics for the Information
Society, Tokyo, 2001
68
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
THE ROLE OF THE NETWORK EXTERNALITIES

IN MARKET SHARE STRATEGIES

Professor Ljubomir Drakulevski, Ph.D.

Grizelda Petrovska, M.Sc.
Summary

This paper attempts to analyze the network externalities phenomenon when
choosing the right market share strategy. The Internet, advanced technologies
and market globalization can easily amplify and drive the network externalities
to extremely positive or extremely negative effects, thus making the network
externalitites a crucial factor for a business success.
Firstly, an explanation on the network externalities characteristics has
been given and the way they work, particularly in sophisticated technologies,
and what kind of techniques companies can employ to achieve a critical mass of
users.
Practice has shown that there are fair chances of monopoly, especially
in the computer and telecommunication industry where network externalities
spread fast and operate intensively. The connectivity and compatibility are crucial
factors for determining the change of the market power.
Through real-life business examples, this paper explains that what kind of
strategy should be used at different phases of market maturity, depends greatly
on the network externalities effects presence and who is the one that owns them
at a given moment the company itself or its competitors.

Keywords: network externalities, Strategy, strategic management,
market share, social networks
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
69
70
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 71 - 86 (2011)
KREDITNOTO OSIGURUVAWE VO REPUBLIKA

MAKEDONIJA-NEISKORISTEN POTENCIJAL ZA RAZVOJ
NA BANKARSKIOT I OSIGURITELNIOT SEKTOR?

AVTORI
: Prof d-r Drage Janev
Poml.asist.Igor Ivanovski
Apstrakt:

Ulogata na osiguritelniot sektor kako del od finansiskiot
sistem, s u{te ostanuva so ponisko zna~ewe i vlijanie za vkupnata
ekonomija, preku fokusirawe na bazi~nite funkcii na osiguruvaweto.
Povrzanosta i interakcijata na osiguritelniot i bankarskiot
sektor vo Republika Makedonija ostanuva na osobeno nisko nivo, za
razlika od razvienite ekonomii. Me|u ostanatite, edna od mo`nite
to~ki za zaemna poddr{ka, imaj}i gi predvid su{tinskite razliki
pome|u dvata sektori i nivnite distinktivni biznis modeli,
pretstavuva i osiguruvaweto na finansiskite instrumenti.
Konkretno, bankarskiot i osiguritelniot sektor re~isi
voop{to ne gi iskoristuvaat prednostite od osiguruvaweto na
kreditite.
Klu~ni zborovi:kreditno osiguruvawe, pazar na osiguruvawe,
bankarski sektor, menaxment na rizik.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
71
Prof. d-r
Drage
Janev i Poml.asist.Igor Ivanovski
SODR@INA
I.
II.
III.
IV.
V.
Voved
Kreditno osiguruvawe- poim, su{tina, sostojbi
razvienite ekonomii
Kreditnoto osiguruvawe vo Republika Makedonija
Zaklu~ok
Koristena literatura
vo
I.Voved
Funkcioniraweto i razvojot na finansiskiot sektor e
isklu~itelno zna~ajno za sekoja nacionalna ekonomija. Vo taa smisla,
rastot na vkupnata ekonomija vo Republika Makedonija e nu`no
i presudno povrzan so na~inot na koj funkcionira finansiskiot
sistem vo celina. Konkretno i finansiskiot sistem, a preku nego i
realniot sektor, dominantno se usloveni od rabotata na bankarskiot
sektor. Ulogata na osiguritelniot sektor kako del od finansiskiot
sistem, s u{te ostanuva so ponisko zna~ewe i vlijanie za vkupnata
ekonomija, preku fokusirawe na bazi~nite funkcii na osiguruvaweto.
Povrzanosta i interakcijata na osiguritelniot i bankarskiot sektor
ostanuva na mnogu nisko nivo, za razlika od razvienite ekonomii.
Me|u ostanatite, edna od mo`nite to~ki za zaemna poddr{ka, imaj}i
gi predvid su{tinskite razliki pome|u dvata sektori i nivnite
distinktivni biznis modeli, pretstavuva i osiguruvaweto na
finansiskite instrumenti. Konkretno, bankarskiot i osiguritelniot
sektor re~isi voop{to ne gi iskoristuvaat prednostite na
osiguruvaweto na krediti, osiguruvaweto od finansisiki zagubi i
72
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Kreditnoto osiguruvawe vo R.M.-neikoristen potencijal za razvoj na

bankarskiot i osiguritelniot sektor?
sli~no. Ako se ima predvid deka bankarskiot sektor vo Republika

Makedonija se odlikuva so:
konzervativen pristap vo menaxiraweto na rizicite, pri
{to kreditniot rizik ostanuva osnoven problem prosleden
i so valutniot rizik,
opredelba valutniot rizik i rizikot od promenata na
kamatnite stapki da se transferiraat vo indirekten
krediten rizik koj se prefrla na kreditokorisnicite,
zgolemuvawe na nefunkcionalnite krediti vo kontinuitet,
osobeno vo periodite na kriza i
zaostruvawe na kreditnata politika i namaluvawe na
kreditnata aktivnost kako rezultat na sevkupnite interni
i eksterni faktori,
se postavuva dilemata - Zo{to bankarskiot sektor ne gi disperzira
spomenatite rizici na osiguritelniot sektor? Vo toj kontekst,
osiguritelniot sektor, koj kako rezultat na sopstvenite funkcionalni
karakteristiki, kako sopstveni~kata struktura, razli~niot biznis
- model, disperziraweto na razli~nite rizici i stabilnosta i
otpornosta na krizi, se razlikuva od bankarskiot sektor, moè
na poefikasen na~in da gi prifati i disperzira rizicite so koi
se soo~uva bankarskiot sektor vo Republika Makedonija. Na toj
na~in, }e se ostvari optimalizacija vo alokacijata na resursite
i }e se postigne poefikasna, poevtina, postabilna i zgolemena
ponuda na kreditnite instrumenti preku bankarskiot sektor.
Vpro~em, kreditnoto osiguruvawe vo naj{iroka smisla na zborot,
e rasprostraneto vo razvienite ekonomii, so naglaseno u~estvo vo
vreme na krizi. Za razlika od toj fakt, kreditnoto osiguruvawe vo
Republika Makedonija e simboli~no, so u~estvo od samo 0,08554% od
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
73
Prof. d-r
Drage
vkupnata bruto - polisirana premija, ili samo 0,09049% od premijata

za neìvotnoto osiguruvawe.
Celta na istraùvaweto e da ostvari analiza za sostojbite
povrzani so kreditnoto osiguruvawe vo Republika Makedonija,
da gi detektira pri~inite za aktuelnata situacija, koristej}i gi
komparativnite iskustva od razvienite ekonomii, za benefitite koi
gi polzuval bankarskiot (bezbednost na plasmanite) i osiguritelniot
sektor(dopolnitelen izvor na sredstva), preku soodvetna zastapenost
na ovoj tip na osiguruvawe. Sekako, toa bi se odrazilo i na pravnite i
na fizi~kite lica, koi bi dobile mo`nost za poevtini i podostapni
krediti.
II. Kreditno osiguruvawe- poim, su{tina, sostojbi vo razvienite
ekonomii
Kreditnoto osiguruvawe pretstavuva klasi~na forma na
osiguruvawe, iako vo odnos na ostanatite tradicionalni vidovi se
javuva relativno podocna. Voobi~aenata definicija e: Kreditnoto
osiguruvawe pretstavuva osiguruvawe {to gi opfa}a raznite
vidovi na emstvo i obvrskite na osiguritelot, deka vrz osnova na
dogovorot za kreditno osiguruvawe }e go podmiri pobaruvaweto na
doveritelot, ako dol`nikot vo vreme na rokot na kreditirawe ne
e vo mo`nost da ja ispolni svojata obvrska za pla}awe na dolgot.
Pojavata i razvojot na kreditnoto osiguruvawe se povrzani so
intenzivniot razvoj na me|unarodnata trgovija, osobeno po Prvata
svetska vojna i osobeno so zgolemuvaweto na rizicite od razli~en
karakter, koi istata ja ote`nuvale ili spre~uvale, a vo funkcija na

, , ,
,2005 , 145 .
74
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

nejzino olesnuvawe i stimulirawe. Iako vo prvo vreme kreditnoto

osiguruvawe e dominantno orientirano kon izvoznite ekonomski
aktivnosti, toa postepeno ja prezema ulogata i na olesnuva~ na
doma{nata ekonomija i internite transakcii. Vo svetski ramki,
oblastite kade {to kreditnoto osiguruvawe e najmnogu zastapeno se:
nadvore{nata trgovija, doma{nata trgovija i proda`ba na stoki i
uslugi vo grade`nata industrija i trgovijata na golemo, kako i vo
delot na javnite investicii. Vo osnova, kreditnoto osiguruvawe,
vpro~em kako i ostanatite formi na transfer na kreditiniot
rizik, ja olesnuvaat i ja zabrzuvaat trgovijata i pridonesuvaat za
ekonomskata stabilnost i rast, preku prenesuvawe na rizikot od
kompaniite i javnite institucii na osiguritelite.
Osiguritelnite kompanii preku instrumentot na kreditnoto
osiguruvawe go za{tituvaat prodava~ot od rizikot za nepla}awe
na obvrskite na kupuva~ot, {to moè da proizleze kako rezultat na
komercijalni ili vo pobliskata istorija i politi~ki(voeni) rizici.
Vo taa smisla, voobi~aenite i naj~esti formi na komercijalni rizici
pretstavuvaat insolventnosta na kupuva~ot ili negovata nesposobnost
za podmiruvawe na obvrskite vo dogovorenoto ili odloènoto vreme za
pla}awe, {to pak e najfrekventnata forma za postoewe i aktivirawe
na kreditnoto osiguruvawe. Razvojot na politi~kite odnosi i
nastani vo pobliskata svetska istorija, gi primora osiguritelite
pokraj komercijalnite rizici, da gi pokrivaat i obe{tetuvaat i
kratkoro~nite politi~ki rizici, vo koja grupa spa|aat arbitrarnite
i diskrecioni odluki na vladite za prekinuvawe na pla}awata i
komercijalnite transferi, administrativnite odluki za ukinuvawe
na licencite i dozvolite za obavuvawe na dejnosta na subjektite,
~estite promeni na legislativata, pa s do najte{kite formi na
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
75
Prof. d-r
Drage
vojna ili gra|anski konflikti. Vo taa smisla, vidovite rizici koi

se pokrivaat, vlijaat i na aktivnostite na osiguritelite vo nasoka na
podelba na prezemawata na kratkoro~nite i srednoro~nite kreditni
osiguruvawa od strana na privatnite osiguriteli, za razlika od
dolgoro~nite kreditni pobaruvawa koi se predmet na garancija na
dràvnite, odnosno javnite izvozno - kreditni agencii.
Vo razvienite ekonomii, kreditnoto osiguruvawe kako
instrument na osiguritelnite kompanii se razviva paralelno
so aktivnostite na bankarskiot sektor i ostanatite kreditni
institucii. Iako vo osnova, kreditnoto osiguruvawe, no i ostanatite
instrumenti na osiguritelniot pazar se konkurenti na bankarskite
instrumenti kako faktoringot, kreditnite pisma, sekjurizaciite
ili kreditnite svopovi, sepak na makro - nivo, tie ja izvr{uvaat
re~isi identi~nata funkcija, a vo krajna instanca moàt da deluvaat
i komplementarno, rezultiraj}i so zgolemena stabilnost na
finansiskiot sektor vo celina, namaleni premii i kamatni stapki i
zgolemena sigurnost vo transakciite, preku apsorpcija na nastanatite
zagubi. Dotolku pove}e {to, vo svetskata ekonomija, proda`bata na
kredit iznesuva pove}e od edna tretina od celokupnata aktiva na
nefinansiskite kompanii, potvrduvaj}i ja va`nosta od kreditnoto
osiguruvawe kako forma za za{tita i stimulirawe na kreditnite
komercijalni odnosi. Vo taa smisla, konkretnite prednosti na
kreditnoto osiguruvawe se pove}edimenzionalni i imanentni za
odr`liv i zdrav ekonomski sistem, bidej}i na toj na~in finansiskite
institucii i kompaniite - doveriteli go transferiraat rizikot za
naplata na osiguritelite, koi blagodarenie na sopstvenata kreditna
ekspertiza, finasiska mo} i diverzifikacija na rizicite, moàt
istite rizici da gi apsorbiraat, i vo isto vreme dobivaat pristap do
76
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

sovetodavni i profesionalni uslugi za menaxirawe na kreditniot

rizik. Preku kreditnoto osiguruvawe kompaniite se za{tituvaat
od problemite so likvidnosta i insolventnosta, na ist na~in kako
{to se namaluva ranlivosta i zakanite za bilansite i zarabotkite na
akcionerite preku soodvetnata za{tita na sredstvata. Dopolnitelno,
preku ispolzuvawe na osiguritelniot instrument, se ovozmoùva
i esencijalen i pokvaliteten pristap do bankarskite krediti i
instrumenti, i se stimulira ponatmo{nata kreditna proda`ba na
stoki i uslugi, koja za odredeni ekonomski sektori e nezamenliva.
Optimalnata upotreba na kreditnoto osiguruvawe i kako
faktor za razvoj na osiguritelnata industrija, i kako faktor za
poddr{ka na trgovijata, vo osnova e ovozmoèno so upotrebata na
specifi~niot biznis - model vo osiguruvaweto, i so ispolzuvawe
na osnovnata karakteristika na osiguruvaweto za kreirawe na
dovolno golemo i diverzificirano portofolio na rizici, kako i
so upotreba na kreiranata informaciona baza, znaewa i ve{tini za
sledewe, optimalizacija i prevenirawe na prezemenite rizici preku
specifi~nite miksovi na kreditnite limiti, stapkite na premijata
i rizicite. Dopolnitelen faktor za upotrebata na kreditnoto
osiguruvawe pretstavuva i ponatamo{niot transfer na rizikot
preku mehanizmite na reosiguruvaweto.
Ogromniot potencijal vo kreditnoto osiguruvawe leì vo
fundamentalnite razliki pome|u osiguritelniot i bankarskiot
sektor. Prednostite na osiguritelniot sektor osobeno doa|aat do
izraz za vreme na krizi i nestabilnosti, kako {to toa be{e slu~aj
so poslednata svetska finansiska kriza, koja predizvika seriozni
turbulencii i propa|awe na del od bankarskiot sektor, a {to
pak rezultira{e so dramati~ni posledici vo realniot sektor i
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
77
Prof. d-r
Drage
namaluvawe na kreditniot potencijal za vreme i po krizata. Sepak,

sistemskite razliki na osiguruvaweto ne predizvikaa pogolemi
potresi vo osiguritelnata industrija, potenciraj}i ja nejzinata
rezistentnost, a so toa i pogolema orientiranost vo poddr{ka na
kreditnoto rabotewe na kompaniite.
Nivnite razliki moàt da se grupiraat vo najmalku osum
oddelni grupi. Spored opfatot na dejnosta, odnosno biznisot,
osiguritelnite kompanii gi odlikuva pomal opfat na biznis proizvodite i portfolijata, uslugite i biznis - modelite, vo {to
kako osnova se javuva diverzifikacijata i transformacijata na
rizikot. Vo odnos na izvorite na sredstvata, odnosno kreiraweto na
fondovite, osiguritelnite kompanii se dominantno finansirani od
osigurenicite, preku premiite za osiguruvawe i se pomalku zavisni
od akcionerskiot kapital i dolgovite. Mnozinstvoto od izvorite
na sredstvata se idni i dolgoro~ni, {to ja kreira stabilnosta na
bilansite, kako {to aktivata i pasivata, odnosno sredstvata i
obvrskite se zna~itelno povrzani.
Dopolnitelen aspekt na razlika me|u osiguritelnite kompanii
i bankite pretstavuva i strukturata na bilansite. Kaj prvite, tie
se ednostavni i ekonomski stabilni, orientirani kon osobeno
dolgoro~nite imateli na polisi i akcionerski obvrski. Nivna
specifi~na karakteristika pretstavuvaat generalno niskite
investiciski zagubi, {to se dolì na konzervativnite investiciski
portfolija, ograni~ena upotreba na me|usebno pozajmuvawe i
dolèwe, kako i ograni~en transfer na rizikot vrz pazarite
na kapital. Poseriozno otstapuvawe se registrira vo odnos na
likvidniot rizik. Osiguritelniot sektor se odlikuva so ograni~ena
izloènost na likvidniot rizik, bidej}i sredstvata od premiite

CEA,Insurance:A uniqe sector.Why insurers differ from banks,2010
78
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

na osiguritelite ne moàt da se povle~at brzo i odedna{ kako

rezultat na diskrecionata odluka na osigurenicite, ili pak
toa e ednistveno mo`no so pla}awe na sosodvetni penali koi se
destimulira~ki vo taa odluka.Posledovatelno, i obvrskite - na
primer, golemite poedine~ni {teti, imaat dolgoro~en karakter i
nekoga{ pove}egodi{no ispla}awe. Koga stanuva zbor za rizikot,
odnosno za toa kolku rizikot e transparenten i e del od sopstvenosta
kaj osiguritelite, postoi visoka inicijativa za objektivna procena
i vrednuvawe na rizikot, bidej}i tie na svoite bilansi, kako
del od sopstvenosta, zadrùvaat ogromen del od rizikot i ne go
transferiraat na drugi subjekti ili poedinci. Vpro~em, 80% od
rizicite vo neìvotnoto, 95% od rizicite vo ìvotnoto i celosni
100% od rizicite vo osiguruvaweto od odgovornost, pa|aat na tovar
na osiguritelite. Interpovrzanosta vo osiguritelniot sektor e
mnogu mala i dominantno se odnesuva vo delot na reosiguruvaweto,
kade postojat istite standardi i sistemi na za{tita kako i vo
primarnoto, direktno osiguruvawe. Toa zna~i deka e malku verojatno
insolventnosta ili propa|aweto na oddelen osiguritel da predizvika
sistemski rizik za ekonomijata, zaradi visokata supstitucija
pome|u osiguritelite i nivnata pomala finansiska ranlivost. Vo
osiguritelniot sektor, nestabilnosta, nepostojanosta na biznisot e
niska, bidej}i osiguruvaweto e dolgoro~no orientiran biznis, kade
osiguritelnite polisi se pove}egodi{ni.Vo odnos na menaxmentot
so aktivata i pasivata, kako i vo odnos na investicioniot menaxment,
osiguritelite gi karakteriziraat podolgoro~ni obvrski od sredstva,
{to go pravi nivniot investicionen menaxment konzervativen i voden
od aspekt na obvrskite. Kone~no, site ovie razliki ja postavuvaat
potencijalnata korist od upotrebata na kreditnoto osiguruvawe
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
79
Prof. d-r
Drage
kako eden od instrumentite na osiguruvaweto. Vo poslednata dekada

istoto seriozno se zgolemuva, iako e mnogu pomalku zastapeno od
ostanatite formi na neìvotnoto osiguruvawe. Iako procenkite se
deka trgovijata i ponatamu }e se zgolemuva od porastot na svetskiot
BDP, ne{to {to be{e prekinato za vreme na krizata (kako {to
zgolemenoto nivo na specijalizacija vo proizvodstvoto }e kreira
pove}e fazi, faktori koi neminovno vlijaat na porast na kreditnoto
osiguruvawe), sepak, iznosot vo svetski ramki ni oddaleku ne gi
izrazuva potencijalnite mo`nosti i potrebi, kvantificiraj}i
go kreditnoto osiguruvawe na pomalku od 1% od vkupnite premii,
geografski dominantno postaveno vo Zapadna Evropa. Zabele`liv e
faktot deka penetracijata na kreditnoto osiguruvawe iznesuva samo
30% od potencijalniot pazar, so s u{te nedovolna apsorpcija od
strana na malite i sredni kompanii, koi bi trebalo i da pretstavuvaat
najgolemi korisnici na osiguritelniot instrument.
III. Kreditnoto osiguruvawe vo Republika Makedonija
Postoeweto i upotrebata na instrumentot kreditno
osiguruvawe, vo Republika Makedonija e nu`no vrzan so atributite
na funkcionirawe na osiguritelniot pazar vo celina. Konkretno,
kreditnoto osiguruvawe e nezna~itelen segment na osiguritelniot
pazar koj e nedovolno razvien, so niska penetracija na premiite
vo odnos na BDP, kako i niska gustina na premiite po ìtel.
Iako vo poslednite dve godini brojot na doma{ni osiguritelni
kompanii(11 za neìvotno osiguruvawe i 3 za ìvotno osiguruvawe,
6 dru{tva za zastapuvawe vo osiguruvaweto kako i 14 osiguritelni
brokeri) se zgolemi, prosleden i so vlezot na renomirani stranski
kompanii na pazarot, sepak, osiguritelniot pazar ostanuva
80
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

dominantno homogeniziran na neìvotnoto osiguruvawe za smetka

na ìvotnoto, a vo ramkite na neìvotnoto osiguruvawe fokusiran
na zadolìtelnoto i dobrovolno osiguruvawe na motorni vozila i
osiguruvaweto na imot.
Vo taa smisla, iako potencijalot za kreditnoto osiguruvawe e
ogromen, toa voop{to ne e iskoristeno, i vo kontinuitet e svedeno
na marginalni vrednosti. Vpro~em, sostojbata vo Republika
Makedonija e paradoksalna. Eden od najgorlivite problemi na
realniot sektor e finansiraweto na delovnite aktivnosti,
imaj}i ja predvid konzervativnata i restriktivnata politika na
bankarskiot sektor vo delot na kreditiraweto, prosledena so visoki
kamatni stapki i ogromnite barawa za obezbeduvawe na kreditnite
pobaruvawa. Od druga strana, izrazenite problemi so likvidnosta
vo ekonomijata, vlijaat destimulira~ki na mo`nostite za dogovorno
kreditirawe pome|u kompaniite. Site ovie faktori bi bilo
logi~no da vlijaat na potencijalno iskoristuvawe na prednostite
na kreditnoto osiguruvawe od strana na osiguritelnite kompanii,
kako vo relaciite od bankite kon osiguritelite, taka i pome|u
samite kompanii. Vpro~em, tokmu kreditnoto osiguruvawe moè
da pretstavuva adekvaten odgovor na klasi~nite formi na rizici
koi se visokoprisutni vo ekonomijata i osobeno vo bankarskoto
rabotewe, a izrazeni preku komercijalnite rizici za nepla}awe ili
prolongiraweto na pla}aweto na dolgot, kako i insolventnosta na
firmite i politi~kite rizici pretstaveni preku manifestaciite
na nestabilnost i latentni krizi. Ako se pogledne strukturata na
pasivnite kamatni stapki, }e se konstatira deka nivniot realen
iznos e pove}e od dvapati povisok od referentnata kamatna stapka na
Narodnata banka. Ova samo go potvrduva ogromniot iznos na cenata
na kreditniot rizik, sostaven i od komercijalniot i od politi~kiot
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
81
Prof. d-r
Drage
rizik, no i od valutniot rizik i rizikot od promenata na kamatnite

stapki, koj vo forma na indirekten rizik mehani~ki se transferira
na kreditokorisnicite, pravej}i gi kreditite isklu~itelno skapi.
Ottamu, neprifatliv e faktot {to otsustvuva pogolema zastapenost
na kreditnoto osiguruvawe, koe moè da vlijae pozitivno od pove}e
aspekti. Prvo, toa moè seriozno da vlijae na zgolemenata kreditna
ponuda, od aspekt na zajaknuvawe na sigurnosta na bankarskite
plasmani, i za{tita na sredstvata na kompaniite.Vtoro, kreditnoto
osiguruvawe }e ja zgolemi konkurencijata vo uslovite na kreditnata
ponuda, i na toj na~in }e vlijae na namaluvawe, pome|u ostanatite
faktori, i na visinata na kamatnite stapki.Treto, }e ja zgolemi
akumulacijata na sredstvata na osiguritelnite kompanii i po osnov
na premijata za kreditno osiguruvawe, so racionalno vklu~uvawe
na rizicite vo postoe~kite portfolija koi se vo sostojba istite da
gi apsorbiraat.I ~etvrto, neminovno }e vlijae na zajaknuvawe na
menaxerskite i informacioni znaewa i ve{tini na osiguritelite, a
vo nasoka na procenka, prevencija i za{tita od rizicite. Faktorite
koi negativno vlijaat na kreditnoto osiguruvawe se isto taka
prisutni. Vo prva instanca, toa e slabata povrzanost na bankite so
osiguritelite, {to rezultira so re~isi nepostoe~kata opredelba
na bankite da gi osiguruvaat svoite kreditni plasmani. Spored
podatocite na Narodnata banka na RM, vo 2007 godina, samo 0,05%
od vkupnite bankarski krediti se osigureni so ovoj instrument od
strana na edna banka, vo iznos od 0,1% od vkupnite bruto - premii
za osiguruvawe. Vo 2008 godina, dve banki koristele kreditno
osiguruvawe vo iznos od 275 milioni denari, {to pretstavuva 0,16%
od vkupnite bruto - krediti, i so 3 milioni denari premija iznesuvaat

2007,2008, 2009 ,
82
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

0,05% od vkupnite bruto - premii na osiguritelite. Sostojbata se

vlo{uva vo 2009 godina, koja iako krizna i so seriozni posledici na
kreditnata aktivnost, se odlikuva so kreditno osiguruvawe na krediti
vo iznos od samo 0,004% od vkupnite bruto - krediti, postavuvaj}i ja
bruto - polisiranata premija za kreditno osiguruvawe za 2009 godina
vo iznos od samo 109.000 denari. Negativnata slika se zaokruùva so
faktot koj pokaùva deka vo 2010 godina nitu edna banka ne izvr{ila
osiguruvawe na odobreni krediti kaj dru{tvata za osiguruvawe.
Vtorata pri~ina e otsustvoto na informiranost na potencijalnite
klienti za kreditnoto osiguruvawe, {to predizvikuva biznis edinkite i nefinansiskite kompanii da bidat orientirani kon
klasi~nite bankarski instrumenti za obezbeduvawe. Tretata pri~ina
pretstavuva nedovolnata fokusiranost na osiguritelnite kompanii
kon ovoj instrument i predominantnoto polzuvawe na ostanatite
formi na neìvotno osiguruvawe, {to moèbi e posledica na
visokiot koeficent na {teti od kreditnoto osiguruvawe, koj se dviì
pove}e od 90%, i s u{te nedovolnata podgotvenost za investirawe vo
sovremenite sistemi za menaxirawe so rizicite. Sekako, na krajot,
ovie faktori vlijaat i na nedovolno konkurentnata premija, odnosno
cenata na samoto osiguruvawe.Site ovie elementi predizvikuvaat
ne samo nedovolno iskoristuvawe na potencijalot na kreditnoto
osiguruvawe, tuku i eliminirawe na komplementarnata funkcija
na osiguruvaweto vo funkcioniraweto na bankarskiot sektor, a vo
nasoka na stimulirawe na zgolemena, odr`liva i sigurna kreditna
ponuda.

. 2009 , , 2010

2010
,
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
83
Prof. d-r
Drage
IV. Zaklu~ok
Kreditnoto osiguruvawe kako instrument na osiguritelniot
pazar s u{te ne e dovolno zastapen, a potencijalnite benefiti
necelosno se iskoristeni. Sepak, procenkite na svetskite osiguriteli
se deka vo sledniot period se o~ekuva zabrzan rast na u~estvoto na
kreditnoto osiguruvawe vo segmentot na neìvotnoto osiguruvawe.
Zazdravuvaweto na svetskata ekonomija po krizata, neminovno
}e vlijae na zgolemuvawe na pobaruva~kata, kako i na brojot na
ponuduva~ite i rizicite koi tie gi nosat, {to pak od svoja strana
}e pridonese za podobruvawe na diverzifikacija na portofolioto
na rizicite. Toa pretstavuva {ansa za osiguritelnata industrija,
koja so podobro istraùvawe i analizi na rizicite i pazarot, moè
da go nadgradi sopstveniot menaxment na rizikot, ponuduvaj}i
soodvetno i kompetitivno kreditno osiguruvawe. Vo taa nasoka, se
o~ekuva osiguritelnite kompanii i ponatamu da ja iskoristuvaat
svojata prednost od ogromniot broj korisnici, posebniot pazar i
istraùvaweto na rizicite, snabduvaj}i gi bankite i ostanatite
subjekti so kreditni informacii i ostanati uslugi, no vo isto vreme
i da ovozmoùvaat konkurentna ponuda na kreditnoto osiguruvawe,
osobeno vo delot na malite i srednite pretprijatija, kade potrebata
od evtino, ednostavno i efikasno kreditno osiguruvawe e najmnogu
potrebno.
Razvojot na kreditnoto osiguruvawe vo Republika Makedonija e
usloveno so razvojot na osiguritelniot pazar, kako i so negovata
integriranost so bankarskiot pazar, a vo ramkite na finansiskiot
sistem vo celina. Sepak, za prvi~no iskoristuvawe na negoviot
potencijal, potrebni se inicijalni i konkretni ~ekori. Prvo,
potrebno e pointenzivno orientirawe na osiguritelnite kompanii
84
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

kon podobruvawe na sopstveniot menaxment so rizicite od operativen,

informacionen i kadrovski karakter, za da se ostvari i soodvetna
kvalitativna ponuda na ovoj instrument. Vtoro, nu`na e zgolemenata
integracija i povrzanost pome|u bankite i osiguritelite, vo nasoka
na pogolemo koristewe na kreditnoto osiguruvawe od strana na
bankite, {to na sreden i dolg rok }e vlijae na namaluvawe na kamatnite
stapki i premii, a zaradi transferirawe na visokiot krediten rizik
na osiguritelite koi se vo podobra kondicija za negovo apsorbirawe
vo odnos na bankarskiot sektor i negovite tradicionalni formi za
za{tita. I treto, neophodna e pogolema informiranost na biznis
- subjektite za prednostite na kreditnoto osiguruvawe, {to sekako
bi vlijaelo na negova povisoka pobaruva~ka-fakt koj kombiniran so
eventualnata zgolemena ponuda, }e rezultira so dostapno, poevtino
i optimalizirano kreditno osiguruvawe od aspekt na premiite,
rizicite i {tetite. Vo sekoj slu~aj, zastapenosta na kreditnoto
osiguruvawe }e pridonese i za zgolemena, posigurna i poevtina
kreditna ponuda, no i za generalen razvoj na osiguritelniot pazar i
finansiskiot sistem na Republika Makedonija.
V.Koristena literatura
1.Tihomir Jovanovski, Ekonomika na osiguruvawe, Skopje, 2005
godina
2.Agencija za supervizija na osiguruvaweto,G
odi{en izve{taj za
sostojbata i dvièwata na osiguritelniot pazar vo R.Makedonija vo
2007,2008,2009 godina
3.Izve{taj za finansiska stabilnost vo Republika Makedonija za
2007,2008,2009,2010 godina, Narodna banka na Republika Makedonija
4.
Credit insurance and surety:solidifying commitments, Swiss Re, 2006
5. CEA,Insurance:A uniqe sector.Why insurers differ from banks,2010
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
85
Prof. d-r
Drage
CREDIT INSURANCE IN REPUBLIC OF MACEDONIA-UNUSED

POTENTIAL FOR DEVELOPMENT OF THE BANKING AND
INSURANCE SECTOR?

AUTHORS:PROF.Ph.d. DRAGE JANEV

JUNIOR TEACHING ASSIST. IGOR IVANOVSKI
Abstract:

The role of the insurance sector as part of the financial system remains
with relatively low significance and impact on the overall economy, by focusing on
the basic functions of insurance. The connection and interaction of insurance and
banking sector in Republic of Macedonia remains quite low, unlike in developed
economies. One of the possible points of mutual support, among others,taking
into account the essential differences between the two sectors and their distinct
business models, is the insurance of financial instruments. In particular, banking
and insurance sector hardly exploit the benefits of credit insurance.
Keywords: credit
management.
86
insurance,
insurance
market,
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
banking
sector,
risk
God. ekon. fak. t. 46 s. 87 - 102 (2011)
EVALUACIJA NA POLITIKITE NA TRIAGOLNIKOT

NA ZNAEWE I NEGOVATA ULOGA VO GRADEWETO NA
EKONOMIJA BAZIRANA NA ZNAEWE VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA

Prof. d-r Sa{o Josimovski

Apstrakt

Istraùvawata, obrazovanieto i inovaciite pretstavuvaat
tri strani na tiagolnikot na znaewe, pri {to pretstavuvaat
centralni pottiknuva~i na op{testvata i ekonomiite koi
se baziraat na znaewe. Potrebata od efikasna koordinacija na
aktivnostite vo ramkite na triagolnikot na znaewe kako na
nacionalno, taka i na me|unardno nivo, e istaknato vo pove}e
politiki i merki na Evropskata Unija (EU). Republika Makedonija,
kako zemja- kandidat za ~lenstvo vo EU, preku nacionalnite
politiki i merki gi sledi preporakite na EU, koi se odnesuvaat
na triagolnikot na znaewe, prilagoduvaj}i se na novite razvojni
nasoki na istraùvawata i inovaciite, koi pred s# se sogleduvaat
vo konceptot otvoreni inovacii, odnosno vo internacionalizacija
na istraùvawata i vo inovacii bazirani na istraùvawa. Za
opi{uvawe na karakteristikite na nacionalnite politiki i
ocenuvaweto na nivniot razvoj od aspekt na Lisabonskite celi
i Evropskata strategija za pameten, odr`liv i inkluziven rastEvropa 2020, vo ramkite na ERAWATCH inicijativata za 2010 godina,
za prv pat za Republika Makedonija se izgotvuva Analiti~ki
izve{taj. Vo ramkite na ovoj trud, avtorot, koj e i oficijalen

Analiti~kiot izve{taj e izgotven vo ramkite na proektot Support to the
Monitoring and Analysis of Knowledge Triangle Policies in Europe (K3FC), Framework servGOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
87
korespondent za Republika Makedonija vo ramkite na ERAWATCHinicijativata, }e gi prezentira osnovnite ocenki na nacionalnite

politiki i merki koi se vo nasoka na poddr{ka na triagolnikot na
znaewe, i toa od aspekt na poddr{ka na op{testvoto i ekonomijata
na znaewe.
Klu~ni zborovi: triagolnik na znaewe, istraùvawe i
razvoj, inovacii, politiki za istraùvawe i razvoj, Republika
Makedonija
Voved vo EU vizijata za Evropskata istraùva~ka oblast
Evropskata komisija vo pove}e svoi politiki i merki
vo periodot po 2000 godina, ja istakna potrebata od efikasna
koordinacija na aktivnostite vo ramkite na triagolnikot na
znaewe kako na nacionalno, taka i na me|unarodno nivo. Glavnata
cel na Lisabonskata strategija usvoena vo 2000 godina, e razvojot na
ekonomijata na Evropskata Unija (EU) koja }e se bazira na znaewe i
nejzino pozicionirawe kako najkonkurentna ekonomija vo svetot do
2010 godina. Vo nasoka na poddr{ka na Lisabonskata cel vo 2000 godina,
kreiran e edinstven evropski prostor za istraùvawe, a vo 2002 godina
e postavena konkretna cel, 3% od bruto doma{niot proizvod (BDP)
da se izdvojuva za istraùvawe i razvoj (I&R) do 2010 godina, od koi
dve tretini da se izvr{uvaat od strana na privatniot (biznis) sektor.
Edinstveniot prostor za I&R e poznat kako Evropska istraùva~ka
oblast (European Research Area-ERA), pri {to istata e poddràna so
pove}e inicijativi koi se baziraat na pottiknuvawe na znaeweto,
inovaciite i internacionalizacijata na I&R. Takvi inicijativi se
ice contract 151364-2009 A08-BE, spored unificiran terk prifaten od Evropskata
komisija
88
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Evaluacija na politikite na triagolnikot na znaewe i negovata uloga vo gradeweto

ekonomija bazirana na znaewe vo R.M.
ERAWATCH, ERA-NET - {emite, INCO-NET, tehnolo{kite platformi

i zaedni~kite tehnolo{ki inicijativi, Evropskiot strate{ki forum
na istraùva~ki infrastrukturi (European Strategy Forum on Research
Infrastructures
ESFRI) i drugi. I pokraj prezemenite inicijativi,
vo 2008 godina e konstatirano deka EU nema da moè da go ostvari
osnovniot target postaven vo 2002 godina, pri {to vkupnite tro{oci
za I&R kako procent od BDP vo EU 27 - zemjite vo 2008 godina,
iznesuvale samo 1.85 (Eurostat, 2010), glavno poradi neispolnuvawe na
targetot od strana na privatniot sektor. Dopolnitelno, statisti~ki
e utvrdeno deka neispolnuvaweto na targetot na privatniot sektor e
povrzano so strukturata na ekonomijata na EU, ~ij procentualen del
za visoki tehnologii e pomal od onoj na SAD. Isto taka, zabeleàno
e deka za 6 godini delot na EU vo vkupnite svetski tro{oci za I&R se
namalil za 7.6%, dodeka delot na EU vo vkupnite svetski aplikacii za
patenti za istiot period se namalil duri za 15% (Analytical report, 2011).
So drugi zborovi, brzinata na trendot na opa|awe na realizacijata
od istraùvawata e dvojno pogolema od brzinata na trendot na
opa|aweto na tro{ocite, za razlika od aziskite ekonomiii, vo koi
realizacijata od istraùvawata izrazena preku patentni aplikacii
e so pogolem intenzitet na rast od intenzitetot na rast na tro{ocite
za I&R. Poradi vakvite trendovi vo zemjite na EU, vo periodot 20082010 godina, doneseni se nekolku novi inicijativi vo ramkite na
kreiraweto na vizijata za ERA 2020. Inicijativite se odnesuvaat na
zgolemuvawe na mobilnosta na istraùva~ite, kreirawe na zaedni~ki
programi za istraùvawe, kreirawe na prvoklasni evropski
istraùva~ki infrastrukturi, transfer na znaewe i sorabotka
pome|u javniot sektor, univerzitetite i industrijata i me|unarodna
sorabotka vo oblasta na I&R. Celta na ovie inicijativi e zajaknuvawe
na koordinacijata i na efikasnosta na nacionalnite i EU politiki
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
89
i merki koi se odnesuvaat na triagolnikot na znaewe, so poseben

akcent na sistemsko sledewe na interakciite pome|u politikite i
merkite od razli~nite strani na triagolnikot, kako i efektite od
niv.
Konceptot na otvoreni inovacii, eden od poslednite koi go
voveduva Evropskata komisija za zajaknuvawe na ERA, pretstavuva
odraz na realnosta deka kompaniite s# pomalku i pomalku moàt da
si dozvolat zatvoreni I&R aktivnosti. Toa zna~i deka kompaniite
moraat da sorabotuvaat so drugi nacionalni i me|unarodni
organizacii, vklu~uvaj}i gi univerzitetite, javnite institucii
i ostanatite kompanii. Vakvite inicijativi treba da go olesnat
dvièweto na znaeweto pome|u razli~ni zemji, so razvivawe na ramki
za poddr{ka na zaedni~ki istraùva~ki platformi. Instituciite
od visokoto obrazovanie imaat klu~na uloga vo ovie procesi, preku
obezbeduvawe na kvalifikuvani kadri za istraùvawe i razvoj, no
istovremeno treba da se ima predvid deka tie imaat potreba od pristap
do najsovremenite tehnologii so cel obezbeduvawe na kvalitetno
obrazovanie.
Vo mart 2010 godina Evropskata komisija ja prifati
strategijata naslednik na Lisabonskata strategija, Evropa 2020Evropska strategija za pameten, odr`liv i inkluziven rast. Novata
strategija se bazira na I&R, pri {to anticipirani se najnovite
trendovi vo oblasta na I&R, a toa se internacionalizacija na
I&R i inovacii bazirani na istraùvawe. Novite kompetencii na
Evropskata komisija vo odnos na I&R se odnesuvaat na pettata sloboda
za znaeweto i zgolemuvawe na sinergiskite efekti i integracijata
na I&R so inovaciite.
Strategijata Evropa 2020, pokraj reformskite zafati na nivo
na EU, predviduva i reformski zafati na I&R i inovaciskite sistemi
90
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

na zemjite - ~lenki na EU. Reformiraweto na sistemite treba da bide

vo nasoka na zajaknuvawe na vrskite pome|u univerzitetite, odnosno
visokoto obrazovanie, I&R i privatniot sektor, pottiknuvawe
na me|unarodnata sorabotka, kako i pottiknuvawe na privatnite
investicii vo I&R preku finansiski olesnuvawa. Nacionalnite
strategii treba da go sodràt targetot vkupnite tro{oci za I&R
da bidat 3% od BDP do 2020 godina. Vizijata za ERA 2020, koja se
ogleduva preku sorabotka i slobodna cirkulacija na istraùva~i,
znaewe i tehnologii, kako i preku obezbeduvawe na atraktivni uslovi
za obavuvawe na istraùvawa i investirawe vo I&R, e mapirana vo
serija na strategiski celi so jasni relevantni indikatori i targeti
za nivno polesno monitorirawe i sledewe.
Republika Makedonija vo Evropskata istraùva~ka oblast
Republika Makedonija, kako zemja - kandidat za ~lenka na
EU od 2005 godina, preku nacionalnite politiki i merki gi sledi
preporakite na EU koi se odnesuvaat na triagolnikot na znaewe,
prilagoduvaj}i se na novite razvojni nasoki na istraùvawata i
inovaciite, koi pred s# se ogleduvaat vo internacionalizacija na
istraùvawata i vo inovacii bazirani na istraùvawa. Vo 2008 godina,
za prv pat e pretstaven I&R profilot na Republika Makedonija vo
ramkite na ERAWATCH portalot, vo standardiziran {ablon, koj
ovozmoùva pregled i uvid na relevantni segmenti na I&R sektorot,
kako i relevantna sporedba na makedonskiot istraùva~ki sistem so
sistemite na ostanatite zemji - ~lenki na ERA.
Prviot Analiti~ki izve{taj za Republika Makedonija
e izgotven vo 2010 godina, isto taka vo ramkite na ERAWATCH
inicijativata. [ablonot na izve{tajot e standarden za site zemji koi
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
91
se opfateni so ERAWATCH inicijativata, so cel polesna sporedba

na podatocite i polesno ocenuvawe na politikite i merkite koi
se odnesuvaat na aktivnostite na triagolnikot na znaewe. Glavna
cel na analiti~kiot izve{taj e opi{uvawe na karakteristikite na
nacionalnite politiki i ocenuvaweto na nivniot razvoj od aspekt na
strategiskite celi sodràni vo vizijata na EU za ERA do 2020 godina.
Sporedbenite analizi na osnovnite I&R statistiki, pokaùvaat
deka makedonskiot istraùva~ki sistem zaostanuva vo razvojot vo
sporedba so I&R sistemite na EU 27 - zemjite. Za podobro razbirawe
na ovie razliki, kako i ocenkite za tekovnite nacionalni politiki
i merki, potrebno e da se imaat predvid op{testveno-ekonomskite
i politi~kite nastani vo Republika Makedonija vo periodot od
nejzinoto osamostojuvawe vo 1991 godina, s do denes.
Ekonomskite problemi so koi se soo~i Republika Makedonija
po osamostojuvaweto vo 1991 godina, prestruktuiraweto na
stopanstvoto i procesot na privatizacija, rezultiraa so postojano
namaluvawe na obemot na aktivnostite na I&R vo naredniot period
vo site sektori na izvr{uvawe. Najizrazen pad be{e zabeleàn
vo privatniot sektor, pri {to minimumot be{e postignat vo 2003
godina, koga tro{ocite za I&R vo istiot iznesuvaa samo 1.4% od
vkupnite tro{oci za I&R vo zemjava (DZS, 2004 god.). Za sporedba,
soodvetniite tro{oci za I&R vo privatniot sektor vo EU zemjite
e nad 50% (Eurostat, 2010 god.). Dopolnitelno, vkupnite tro{oci za
I&R na Republika Makedonija kako procent od BDP vo periodot
po 2000 godina se osum do deset pati pomali od prose~nite tro{oci
vo EU 27 - zemjite. Kako rezultat na vakvoto zapostavuvawe na I&R
sektorot vo zemjava, a pred s# na privatniot sektor, konkurentskata
sposobnost na makedonskite pretprijatija na globalnite pazari be{e
i s# u{te e relativno niska.
92
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

Najgolemite izvr{iteli na I&R aktivnosti vo zemjava se

dràvnite univerziteti i javnite instituti, za razlika od zemjite
so razvien I&R sistem, kade {to glavni izvr{iteli se edinicite
od privatniot sektor. Vo ramkite na privatniot sektor, nose~kiot
segment na I&R i inovativni aktivnosti se golemite pretprijatija,
dodeka u~estvoto na malite i srednite pretprijatija (MSP) e
nezna~itelno. Taka na primer, dodeka pogolemiot del od golemite
kompanii se bavat so inovacii, toa go pravat samo 11.3% od MSP
preku voveduvawe na novi proizvodi ili procesi, samostojno ili vo
sorabotka so drugi kompanii (CONTESTI, 2011).
Strukturata na nacionalnata ekonomija i izvozot se nepovolni
od aspekt na I&R i inovativnite aktivnosti. Taka na primer,
stapkata na vrabotenost vo proizvodnite sektori so sredno nivo i
visoko nivo na tehnologii vo Republika Makedonija iznesuva samo
4% od prosekot na EU 27 - zemjite, dodeka stapkata na vrabotenost vo
uslu`nite sektori koi se baziraat na znaewe iznesuva samo 4.7% od
prosekot na EU 27 - zemjite (CONTESTI, 2011).
I pokraj vakvata situacija, imperativ na kreatorite na
razvojnite politiki vo Republika Makedonija e razvojot na
visokoto obrazovanie i zgolemuvawe na obemot na istraùva~kite
i inovativnite aktivnosti, kako centralni pottiknuva~i na
op{testvoto i ekonomijata koi se baziraat na znaewe.
Generalnata ocenka za makedonskiot I&R sistem e deka toj ne
e dovolno finansiran kako od strana na javniot, taka i od strana na
privatniot sektor. Vkupnite tro{oci za I&R kako procent od BDP
vo Republika Makedonija vo 2008 godina iznesuvale 0.225% (DZS,
2010), {to pretstavuva devetpati pomala vrednost od onaa na EU 27
- zemjite, koja iznesuvala 1.85% vo istata godina (Eurostat, 2010). Ako
na ova se dodade podatokot spored koj nacionalniot BDP na Republika
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
93
Makedonija iznesuva samo 13% od prose~niot na EU 27 - zemjite, }e se

dobie realnata razlika na nivoata na finansirawe na I&R aktivnostite:
po ìtel vo zemjava se izdvojuvaat 7,46 evra godi{no, dodeka vo EUzemjite po ìtel se izdvojuva po 479 evra za I&R aktivnosti. Imaj}i go
predvid ova, se postavuva pra{aweto na efektivnosta na nacionalnite
politiki i merki, bidej}i skromnite sredstva koi se na raspolagawe vo
izvr{uvaweto na I&R aktivnosti vo zemjava, gi namaluvaat izgledite
za realizirawe na nacionalnite targeti.
Analiza na promenite vo politikite i merkite na triagolnikot na
znaewe vo Republika Makedonija
Analizata i ocenkite na efektivnosta na triagolnikot na
znaewe na Republika Makedonija se bazira na soodvetni zakoni,
politiki i merki, potoa na statisti~kite podatoci od oblasta na
I&R, na analizite vo objaveni studii, kako i na sopstveni presmetki.
Statisti~kite podatoci koi se na raspolagawe za I&R se odnesuvaat
na 2008 godina.
Legalnata ramka na I&R i inovaciite vo Republika Makedonija
ja so~inuvaat pet zakoni, i toa Zakonot za nau~no-istraùva~ka
rabota, Zakonot za pottiknuvawe i poddr{ka na tehnolo{kiot razvoj,
Zakonot za visokoto obrazovanie, Zakonot za Makedonskata akademija
na naukite i umetnostite i Zakonot za industriska sopstvenost.
Osnovnite I&R politiki se sodràni vo generalnite programi na
Vladata na Republika Makedonija, potoa vo Industriskata politika
2009-2020 i Strategijata na Ministerstvoto za ekonomija 2010-2012.
Merkite za poddr{ka na I&R - sistemot proizleguvaat od zakonite
i politikite, pri {to glavnite merki se programite za nau~noistraùva~ka rabota, za tehnolo{ki razvoj i za tehni~ka kultura,
94
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

potoa merkite za poddr{ka na tekstilnata industrija, inovaciskiot

vau~er, kako i istraùva~kite laboratorii.
Prioritetite i targetite za I&R vospostaveni vo politikite
na Republika Makedonija vo periodot 2008-2010 godina, obi~no
pretstavuvaat del od generalnite vladini programi, i obi~no
se inspirirani od EU I&R i inovaciskite politiki i merki.
Nacionalnite prioriteti i targeti ne se sekoga{ soobrazeni
so kapacitetite na nacionalniot I&R - sistem i nacionalnata
ekonomija, pri {to glavno kvantitativnite analizi na koi{to se
baziraat targetite, ne se soodvetno prezentirani. Edna od pri~inite
za vakvite sostojbi e nedostatokot od kvalitetni I&R statisti~ki
podatoci, kako {to e i evidentirano vo EU izve{tajot za napredokot
na Republika Makedonija za 2010 godina. Ovoj nedostatok pretstavuva
direktna pre~ka za efikasen monitoring na I&R i inovaciskite
politiki i merki. Od ovie pri~ini, za natamo{no podobruvawe
na efektivnosta na triagolnikot na znaewe vaèn preduslov e
donesuvawe na posebna I&R i inovaciska politika, vo koja vrz osnova
na detaqna kvantitativna analiza }e se definira odr`liva I&R ramka na dolg rok. Ova mislewe e isto taka spodeleno od Evropskata
komisija, i konstatirano vo nejziniot izve{taj za napredokot na
zemjava za 2010 godina.
Vo oblasta na I&R - politiki, najva`ni promeni vo periodot
2008-2010 godina vo Republika Makedonija e zadolìtelnoto
izdvojuvawe na sredstva za I&R vo visina od 40% od upisninata
na studentite od strana na intituciite od visokoto obrazovanie,
potoa zgolemuvawe na u~estvoto na buxetski sredstva vo proekti
finansirani preku programata za tehnolo{ki razvoj od 30% na 50% i
namaluvaweto na GBAORD (Government Budget Appropriations or Outlays
on R&D) vo 2009 godina za 38% vo odnos na 2008 godina. I dodeka so
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
95
prvite dve promeni se pottiknuvaat I&R- aktivnostite na sektorot za

visoko obrazovanie i na privatniot sektor, i se zajaknuvaat vrskite
pome|u visokoto obrazovanie i privatniot sektor, so tretata politika
se napu{ta opredelbata na zemjata za sledewe na preporakite na EU vo
delot za zgolemuvawe na buxetskite sredstva za I&R, kako i napu{tawe
na targetot od 2008 godina za zgolemuvawe na sredstvata za I&R za 35%
godi{no, s# dodeka ne se postigne EU targetot za investirawe vo I&R
vo visina od 3% od BDP (Elke Dall, 2008).
Vo oblasta na inovaciskite politiki, najzna~ajniot nastan e
donesuvaweto na Industriskata politika na Republika Makedonija
2009-2020 vo 2009 godina. Osobeno treba da se istakne faktot {to
politikata pretstavuva rezultat na me|uministerska sorabotka.
Vo politikata se postaveni prioriteti i op{testveni predizvici,
so cel stimulirawe na sektorite i industriite koi se baziraat
na intenzivno znaewe, no istite ne se soodvetno poddràni so
soodvetni merki, finansiski sredstva i finansiski pottiknuvawa
za kompaniite od privatniot sektor, koi investiraat vo I&R i vo
inovacii. Vo sekoj slu~aj, prestruktuiraweto na ekonomijata na
zemjava so stimulirawe na sektorite koi se baziraat na intenzivno
znaewe, moè da dovede do zgolemuvawe na pobaruva~kata na znaewe
od strana na privatniot sektor, za razlika od dosega{nata praktika
-pobaruva~kata za znaewe da bide najgolema od strana na sektorot za
visoko obrazovanie. Glavnite rizici na politikata za zgolemuvawe
na pobaruva~kata na znaewe e maliot broj na kompanii koi izvr{uvaat
I&R, potoa maliot broj na istraùva~i koi rabotat vo tie kompanii
i slabite linkovi so visokoto obrazovanie.
Vtoriot pozitiven moment vo oblasta na inovaciskite
politiki vo Republika Makedonija e inicijativata za podobruvawe
na istraùva~kata infrastruktura vo zemjata, pri {to vo 2010 godina
96
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

zapo~nata e nabavka na 22 laboratorii vo vkupna vrednost od 4.3

milioni evra. Imaj}i predvid deka iznosot e ekvivalenten na vkupniot
GBAORD za 2009 godina, realizacijata na vakvata infrastruktura bi
gi vratila nacionalnite celi postaveni vo 2008 godina.
Kvalitetot na znaeweto proizvedeno od strana na visokoto
obrazovanie vo Republika Makedonija ne e na prifatlivo nivo. Nitu
eden od makedonskite univerziteti ne e rangiran pome|u prvite
1000 univerziteti na listite koi imaat dobra reputacija. Isto taka,
mobilnosta na studenti i profesori e limitirana, glavno poradi
nepostoeweto na kompletni departmani na koi se izveduva nastavata
na angliski jazik, no i poradi lo{iot kvalitet na istraùva~kite
infrastrukturi vo zemjava. Ovie dva faktora ja limitiraat
mobilnosta na istraùva~i od drugi zemji vo Republika Makedonija.
Od ovie pri~ini, vo periodot 2008-2010 godina vo Republika
Makedonija osobeno vnimanie be{e posveteno na politikite vo
visokoto obrazovanie. Politikite se odnesuvaat na zadolìtelno
rangirawe na univerzitetite i nivno internacionalizirawe, na
novite postrogi kriteriumi za vospostavuvawe na visokoobrazovni
institucii, na novi postrogi I&R - kriteriumi za izbor na profesori
vo povisoki zvawa, na zgolemuvawe na fondovite za obrazovanie,
na novi doktorski studii spored Bolowa - procesot, na otvorawe
na novi univerziteti i fakulteti i na voveduvawe na mo`nosta
za angaìrawe na profesionalci od industrijata vo obrazovniot
proces. Celta na site ovie politiki e podobruvawe na kvalitetot na
znaeweto koe se proizveduva na univerzitetite vo zemjava. Ona {to
moè da se konstatira e deka iako buxetskite fondovi za obrazovnite
aktivnosti se zgolemeni, javnite institucionalni sredstva za I&R
nameneti za visokoto obrazovanie, skoro i da ne postojat. Isto taka,
merkata za odvojuvawe na sredstva za I&R od upisninata na studentite
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
97
e amortizirana so ogled na faktot {to upisninite se zna~itelno

namaleni vo periodot 2008-2010 godina. Imaj}i go predvid podatokot
deka vloùvaweto vo I&R vo zemjava e samo malku nad 7 evra po ìtel,
odnosno 70 pati pomalku od EU 27 - prosekot, i imaj}i go predvid faktot
spored koj I&R autputot na univerzitetite e osnoven kriterium za
nivno rangirawe na renomiranite listi, te{ko moè da se o~ekuva
podobruvawe na kvalitetot na proizvedenoto znaewe na makedonskite
univerziteti. Treba da se ima predvid i faktot {to kvalitetot na
proizvedenoto znaewe ne moè zna~itelno da se podobri za kratok
rok. Otvoraweto na novi univerziteti i fakulteti pridonesuva pred
s# za kvantitativno zgolemuvawe na potencijalnite istraùva~i,
pri {to postoi rizik da se zagrozat politikite koi se odnesuvaat
na voveduvaweto na novi postrogi kriteriumi za vospostavuvawe na
visokoobrazovni institucii i za izbor na profesori.
Politikata za zadolìtelno angaìrawe na profesionalci
od industrijata vo visokoobrazovnite institucii, pridonesuva za
zajaknuvawe na vrskite pome|u privatniot sektor i univerzitetite,
no ne treba da se ignorira podatokot spored koj vo privatniot sektor
se angaìrani samo 0.7% od vkupniot broj na istraùva~i vo zemjata
iskaàni so FTE (full time equivalent) (DZS, 2010), dodeka prosekot na
ovoj procent za EU 27 zemjite e 46% (Eurostat, 2010). Isto taka, ne
postoi finansika poddr{ka za privatniot sektor vo nasoka i toj,
pokraj univerzitetite, da proizveduva kvalitetno znaewe, so {to bi
se zasilile politikite za podobruvawe na kvalitetot na znaeweto
koe se proizveduva vo zemjava.
Eden od najgolemite predizvici na politikite i merkite vo
Republika Makedonija e pottiknuvawe na razmena na istraùva~i
(brain circulation), namesto odliv na istraùva~i (brain drain), koja{to
e apsolutno dominantna vo Republika Makedonija. Direktna politika
98
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

koja treba da dejstvuva vo ovaa nasoka ne postoi, a indirektnite se

ogleduvaat vo internacionalizacijata na univerzitetite, kako i
generalnata posvetenost na zemjava kon EU I&R - programite. Vo
sekoj slu~aj, malite plati i slabata istraùva~ka infrastruktura
vo zemjava pridonesuvaat najdobrite istraùva~i od zemjava
permanentno da ja napu{tat. Za spre~uvawe na ovaa pojava potrebni
se poeksplicitni finansiski pottiknuvawa na kvalitetnite
istraùva~i. Privatniot sektor isto taka pridonesuva za ovaa
pojava, so ogled na negovata niska apsorppcija na novi tehnologii, so
{to istiot ne e privle~en za istraùva~i od drugi zemji.
Zaklu~ni sogleduvawa
Generalniot zaklu~ok e deka I&R i inovativniot sistem
na Republika Makedonija e slab, reflektiraj}i ja sostojbata na
nacionalnata ekonomija. Osnovnite karakteristiki na makedonskiot
I&R - sistem se nisko pobaruvawe za znaewe, nisko nivo na kvalitet
na proizvedenoto znaewe i izrazena pojava na odlevawe na mozoci, so
{to samo se potvrduva negovata lo{a sostojba. Pod vakvi okolnosti,
ne iznenaduva podatokot {to brojot na istraùva~i e mnogu nizok,
pred s# vo privatniot sektor.
Vrz osnovata na glavnite usvoeni politiki na Vladata na
Republika Makedonija, I&R, inovaciite i visokoto obrazovanie
imaat najvisok prioritet i se smetaat za glavni pottiknuva~i
na razvojot na nacionalnata ekonomija. Pogolemiot del od EU
targetite i prioritetite se postaveni kako nacionalni targeti,
ili pak se prilagodeni spored kapacitetite na nacionalniot I&R
i inovaciski sistem. Glaven nedostatok na usvoenite politiki se
nivnata nedovolna finansiska poddr{ka kako rezultat na malite
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
99
sredstva koi se izdvojuvaat od javniot buxet, slabiot i neaktiven

privaten sektor, nepovolnata struktura na nacionalnata ekonomija
i niskoto nivo na stranski direktni investicii so I&R komponenta.
Kako rezultat na vakvite sostojbi, I&R i inovativnite politiki
imaat ograni~eno vlijanie na ekonomskiot razvoj na zemjata.
Koristena literatura:
CONTESTI team - Fortunato A., Mangiola P.M., Polenakovik R., Strano A.,
European Innovation Scoreboard in the Republic of Macedonia 2010, 2011.
Elke Dall, Science and Technology in Western Balkans 2008, Reports of the
Information Office of the Steering Platform on Research for Western Balkan
Countries. 2008
Josimovski Sasho, Research inventory for the Republic of Macedonia 2010,
Erawatch Network, European Commission, 2011
Josimovski Sasho, Analytical report for the Republic of Macedonia 2010,
Erawatch Network, European Commission, 2011
European Commision, The Former Yugoslav Republic of Macedonia Progress
Report 2010, Brussels 2010
Eurostat, Europe in figures, Eurostat Yearbook 2010, 2010
Eurostat: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/statistics/search_
database.
Dràven Zavod za Statistika na Republika Makedonija- DZS,
Statisti~ki Godi{nik 2000-2008
100
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

EVALUATION OF THE KNOWLEDGE TRIANGLE POLICIES AND

HIS ROLE IN DEVELOPMENT OF KNOLEDGE-BASED ECONOMY
IN THE REPUBLIC OF MACEDONIA

Prof. Saso Josimovski, Ph.D.
Summary
Research, education and innovation are considered as three sides of the

knowledge triangle, and are the main drivers of the knowledge-based economies
and societies. The need for efficient coordination of the activities within the
knowledge triangle on the both national and international level is spelled out in
a various EU policies and measures. The Republic of Macedonia as a candidate
country for EU membership, through the national policies and measures follows
the EU recommendations that concern the knowledge triangle. The country
adopts the research and innovation development trends, mainly reflected in
the internationalisation of the research and development and research based
innovation. For characterisation of the national policies and assessment of
their implementation from perspectives of the both strategies, the Lisbon and the
European strategy for development of smart, sustainable and inclusive growth
Europe 2020, in the framework of the ERAWATCH initiative for 2010 for the
first time Analytical report is prepared for the Republic of Macedonia. In the
paper, the author who is the official country correspondent for the Republic of
Macedonia in the ERAWATCH initiative presents the basic assessment of the
national policies and measures which support the knowledge triangle activities
from the perspective of the development of the knowledge-based economy and
society.

The
Analytical report is prepared in the framework of the project

Support to the
Monitoring and Analysis of Knowledge Triangle Policies in Europe (K3FC), Framework service contract 151364-2009 A08-BE, according to the unified template accepted by the Europena
Commission
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
101
Key words: Knowledge triangle, Research and development, innovation, Research

and development policies, Republic of Macedonia
102
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 103 - 118 (2011)
TRADICIONALNI I SOVREMENI POKAZATELI ZA

OCENKA NA PROFITABILNOSTA NA RABOTEWETO
NA BANKITE

Redoven profesor d-r Zoran Minovski
Apstrakt:
Bankite kako finansiski institucii go usoglasuvaat

svoeto rabotewe so ekonomskata politika na zemjata po pat na
monetarno kreditnata politika koja ja sproveduva Centralnata
banka. Vo sovremeni uslovi, mnogu faktori vlijaat na raboteweto
na bankite i na nivnata pozicija na pazarot {to bara nivno
prilagoduvawe na strukturata, realizacijata i kvalitetot na
rabotata. Za realizacija na vakvite aktivnosti, od golemo zna~ewe
se principite na likvidnost, solventnost, sigurnost i efikasnost
na vloùvawata, kako i profitabilnosta, za{to bankite kako
samostojni pazarni subjekti imaat za cel maksimizirawe na
profitot.
Za ocenka na profitabilnosta na raboteweto na bankite
se koristat tradicionalni pokazateli koi se sli~ni so onie {to
se primenuvaat vo drugite dejnosti kako povrat na sredstva (ROAreturn on assets) i povrat na kapital (ROE-return on equity), profitnata
marà (stapka) i dr.
Vo Republika Makedonija se primenuvaat
tradicionalnite pokazateli na profitabilnosta na raboteweto
na bankite.
Me|utoa, vo uslovi na globalizacija, rizikot na rabotewe na
bankite se zgolemuva i poradi toa vo skoro site pogolemi banki vo
SAD i Evropskata Unija tradicionalnite pokazateli za merewe
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
103
Prof. d-r Zoran Minovski
na profitabilnosta se nadopolnuvaat so sovremeni pokazateli

koi go prikaùvaat i ocenuvaat prinosot na bankata koregiran za
goleminata na rizikot.
Klu~ni zborovi: profitabilnost, profitna marà, povrat na
sredstva, povrat na kapital, prinos na kapital korigiran za
rizikot, dodadena vrednost na akcionerskiot kapital
Voved
Bankarskite principi imaat va`na uloga za dobro i

uspe{no rabotewe na bankite. Celta na raboteweto na bankite e
maksimizacija na profitot ili vrednosta na akciite na bankata,
preku relativizirawe na potencijalniot rizik i negovite negativni
efekti. Preku efikasnosta na raboteweto na bankite se iskaùva
nivnata delovna sposobnost. Eden od zna~ajnite principi za
uspe{nosta na raboteweto na bankite e profitabilnosta. Postojat
pove}e pokazateli preku koi moè da se sogleda profitabilnosta na
raboteweto na bankite, koi se zna~ajni kako za internite, taka i za
eksternite korisnici na finansiski informacii.
Vo trudot }e se sogleda dali se koristat samo tradicionalni
ili pokraj niv se koristat i sovremeni pokazateli za ocenka na
profitabilnosta na raboteweto na bankite vo svetot i vo Republika
Makedonija.
1. Tradicionalni pokazateli na profitabilnosta na bankite
Eden od najva`nite delovi na finansiskata analiza e
sekako analizata na profitabilnosta. Naj~esti pokazateli na
104
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Tradicionalni i covremeni pokazateli za ocenka na profitabilnosta

na raboteweto na bankite
profitabilnosta se profitnata stapka, stapkata na prinos na

sredstva i stapkata na prinos na kapital. Ovie pokazateli ja merat
sposobnosta na firmata da ostvari odreden iznos na dobivka koja se
stava vo odnos so prihodite, sredstvata ili kapitalot.
Presmetuvaweto na pokazatelite za povrat na sredstva i
povrat na kapital se dobiva na sledniov na~in:

Operativna dobivka
Operativen povrat na sredstva = ------------------------------------------------
Vkupni sredstva

Realizacija
Operativna dobivka
= ------------------------------- h -------------------------------------
Vkupni sredstva
Realizacija

Neto - dobivka
Ili
Operativen povrat na sredstva = -------------------------
Vkupni sredstva

Realizacija
Neto - dobivka
= ------------------------------- h ------------------------------
Vkupni sredstva
Realizacija

Neto - dobivka
Povrat na kapital = -------------------------------------------
Akcionerski kapital

Neto - dobivka
Realizacija
Vkupni sredstva
= ------------------------- h --------------------------- h ------------------
Realizacija
Vkupni sredstva Akcionerski kapital

Steven Bragg: Financial Analysis A Controllers Guide, John Wiley
& Sons, New Jersey, 2007, str. 176 i 382, kako i
Pamela Peterson, Frank
Fabozzi, citirano delo, str. 112 -113
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
105
Pokazatelot na
prinos
(povrat) na sredstva pokaùva kolku
prihod generiraat sredstvata na kompanijata. Ovoj pokazatel moè
da se presmeta na sledniov na~in:

Neto -dobivka
Povrat na sredstva = ------------------------------------------------
Prose~ni vkupni sredstva
Pokazatelot prinos na sredstva pokaùva kolku denari
dobivka se ostvaruva od sekoj denar angaìrani sredstva.
Toj e
korisen za sporedba so brojni konkurentski kompanii vo istata
dejnost. Pokazatelot e razli~en za razli~ni dejnosti. Povratot na
sredstvata dava indikacii za kapitalniot intenzitet na kompanijata,
{to sekako zavisi od dejnosta, taka {to kompanii koi baraat golemi
po~etni investicii, voobi~aeno }e imaat poniska stapka na prinos
na sredstva.
Iznosot na vrednosta na sredstvata zavisi od knigovodstvenata
vrednost na sredstvata koja sekoga{ ne mora da odgovara na realnite
pazarni vrednosti. Povratot na sredstvata ~esto se koristi za
sporeduvawe na performansite na finansiskite institucii kako na
primer kaj bankite, bidej}i pogolemiot del od svojot imot }e ima
smetkovodstvena vrednost koja e bliska do nivnite realni pazarni
vrednosti.
Povratot na sredstvata e eden od pokazatelite {to se koristi
vo finansiskata analiza so pomo{ na Du Pont - analiza.
Povratot na
sredstvata spored Du Pont - analizata moè da se sogleda na slednata
slika:

Susan V. Crosson; Belverd E., Jr Needles; Needles, Belverd E.; Powers, Marian (2008). Principles of accounting. Boston: Houghton Mifflin. p.209

Pamela
Peterson, Frank Fabozzi: Analysis of Financial Statements, John Wiley & Sons
, Inc., 2006, str. 116
106
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

Slika Povrat na sredstva po Du Pont - analiza

Povrat na sredstva
Obrt na sredstva
(Realizacija/Vkupni sredstva)
Neto - profitna marà
(Neto profit/Realizacija)
Operativna profitna marà
(Operativna dobivka/Realizacija)
Pokrienost na kamatata
(EBT/EBIT)
Pokrienost na danoci
(1 stapka na danok)
Tradicionalnite pokazateli na profitabilnosta na
raboteweto na bankite se sli~ni so onie koi se primenuvaat vo
drugite dejnosti kako povrat na sredstva (ROA-return on assets) i povrat
na kapital (ROE-return on equity), profitnata marà (stapka) i dr.
Akcionerite na bankata treba da znaat dali so bankata se
rakovodi dobro. Za taa cel im se potrebni dobri pokazateli, osobeno
za profitabilnosta. Kako osnovni pokazateli na profitabilnosta
na bankata se stapka na prinos na sredstva i stapka na prinos na
kapital.
Stapkata na prinos na sredstva se presmetuva kako odnos pome|u
profitot i prose~no koristenite sredstva. Profitot moè da se

Susan V. Crosson; Belverd E., Jr Needles; Needles, Belverd E.; Powers, MarGOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
107
zeme kako operativna dobivka ili neto - dobivka. Ovoj pokazatel ni

pokaùva kolku dobro e rakovodena bankata, odnosno kolku denari
dobivka e sozdadena na 100 denari prose~no angaìrani sredstva.
Isto taka, sopstvenicite na bankata gi interesira kolku
bankata zarabotuva vo odnos na akcionerskiot kapital. Prinosot na
kapital pretstavuva klu~en pokazatel i naj~esto koristena merka za
profitabilnosta na raboteweto na bankite. Toj se dobiva koga neto
- dobivkata }e se stavi vo odnos so vkupniot akcionerski kapital
i pokaùva stapka na dobivka ostvarena po edinica angaìran
akcionerski kapital. Ako stapkata na povrat na kapital e pogolema,
toa pozitivno deluva na ocenkata na performansite na bankata od
aspekt na nejzinata profitabilnost i efikasnost. Na ovoj na~in
se vlijae na zgolemuvawe na pazarnata vrednost na akcionmerskiot
kapital i voop{to na zgolemuvawe na vrednosta na bankata.
I pokraj toa {to akcionerite na bankata preferiraat
povisoka stapka na prinos na kapitalot, zgolemuvaweto na ovaa
stapka moè da inicira i zgolemuvawe na rizikot od nesolventnost
na bankata. Taka na primer, stapkata ROE moè da se zgolemi i vo
slu~aj akcionerskiot kapital da opadne vo odnos na neto - dobivkata,
{to sekako moè da dovede do naru{uvawe i kr{ewe na odredeni
minimalni regulatorni standardi, posebno za adekvatnosta na
kapitalot i zgolemuvawe na rizikot od nesolventnost. Izvor na
visoka vrednost na ROE - pokazatelot najdobro moè da se otkrie
so negovo povrzuvawe so pokazatelot ROA. Vrskata pome|u ovie dva
pokazateli se vospostavuva po pat na akcionerskiot multiplikator
koj e ednakov na vkupnite sredstva (vkupnata aktiva) podelena so
vkupniot akcionerski kapital, odnosno ROE = ROA h AM = neto dobivka/vkupni sredstva h vkupni sredstva/akcionerski kapital. Od
ian (2008). Principles of accounting. Boston: Houghton Mifflin. p.209.
108
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

ravenkata moè da se sogleda deka porastot na ROE moè da vlijae

ili na zgolemuvawe na prinosot na sredstvata ili na zgolemuvawe na
finansiskiot leverix (akcionerskiot multiplikator).
Profitnata marà ja pokaùva stapkata na neto - profit
ostvarena po edinica vkupni prihodi (kamatni i nekamatni) i
ja pokaùva menaxerskata sposobnost za kontrola na rashodite.
Pokazatelot na profitna marà moè da se ras~leni na razli~ni
kategorii na rashodi prikaàni vo bilansot na uspeh (kamatni
rashodi, nekamatni rashodi, rezervi za kreditni zagubi).
Ostanati indikatori na profitabilnosta
Pokraj klu~nite pokazateli na profitabilnosta, vo
bankarskoto rabotewe se koristat i drugi pokazateli na
profitabilnosta me|u koi pozna~ajni se: pokazatelot na neto kamatna marà, pokazatelot na dolgot, pokazatelot na efikasnosta,
pokazatelot na razlikata pome|u prose~niot prinos na kamatonosnata
aktiva i prose~nite rashodi na kamatonosnata pasiva (interes rate
spread) i dr.
Neto - kamatnata marà pretstavuva merka za neto - kamatniot
prinos na kamatonosnata aktiva na bankata, odnosno na aktivata koja
obezbeduva prinos (investicii vo hartii od vrednost, krediti i naemi).
Se dobiva kako odnos pome|u neto - kamatnite prihodi i kamatonosnata
aktiva. Zgolemuvaweto na ovoj pokazatel predizvikuva zgolemena
profitabilnost. Me|utoa, treba da se ima predvid deka ako pri~ina
za porastot na neto - kamatnata marà e zamenata na niskorizi~ni i
niskoprinosni krediti so visokorizi~ni i visokoprinosni krediti,
moè da dojde i do porast na rizikot na bankata. Zatoa e potrebno
istovremeno da se razgleduvaat i prinosot i rizikot na bankata.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
109
Pokazatelot na razlikata pome|u prose~niot prinos na

kamatonosnata aktiva i prose~nite rashodi na kamatonosnata pasiva ja
meri razlikata pome|u kamatnite prihodi vo odnos na kamatonosnata
aktiva i kamatnite rashodi vo odnos na kamatonosnata pasiva. Se
dobiva na sledniov na~in:
S = (kamatni prihodi/kamatonosna aktiva) (kamatni rashodi/
kamatonosna pasiva).
Se prepora~uva ovoj pokazatel da bide {to pogolem. Kolku e
pogolem ovoj pokazatel, tolku e pogolema profitabilnosta na bankata.
Pokazatelot na dolgot go meri iznosot na nekamatnite rashodi
koi gi pokrivaat provizijata, servisnite nadoknadi, dobivkite na
hartii od vrednost i ostanatite prinosi kako del od vkupnata aktiva.
Se dobiva koga razlikata pome|u nekamatnite rashodi i nekamatnite
prihodi }e se stavi vo odnos so vkupnata aktiva. Kolku e pogolem ovoj
indikator, tolku se pogolemi nekamatnite rashodi od nekamatnite
prihodi {to e negativno, od aspekt na profitabilnata pozicija na
bankata.
Pokazatel na efikasnosta e merka na sposobnosta za kontrola
na nekamatnite rashodi vo odnos na neto - operativniot prinos. Se
dobiva koga nekamatnite rashodi }e se stavat vo odnos so zbirot na
neto - kamatniot prihod i nekamatniot prihod. Toj pokaùva kolku
bankata pla}a nekamatni rashodi za edinica operativen prihod.
Pokraj site ostanati konstantni faktori, poniskata vrednost na
ovoj pokazatel rezultira vo pogolema profitabilnost na bankata.
Bankarskite analiti~ari od golemite banki vo svetot o~ekuvaat da
ja dràt vrednosta na ovoj pokazatel pod 55%.
Novite propisi najverojatno }e ja namalat profitabilnosta
na amerikanskite i evropskite investicioni banki od 15 na 11%
110
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

vo 2011 godina. Spored Morganoviot bankarski analiti~ar Kian

Abouhossein,
tradicionalnite krediti }e stanat poatraktivni od investiciskoto
bankarstvo. Vo JP Morgan predviduvaat deka bankite na poniskite
iznosi na profitabilnost }e odgovorat so masovni reorganizacii,
vklu~uvaj}i natamo{no namaluvawe na brojot na vrabotenite i golemo
namaluvawe na menaxerskite nadoknadi. Avtorite na studijata pokraj
drugoto, procenuvaat i deka planiranite promeni najmnogu }e gi
pogodi oddelenijata za investiciono bankarstvo vo Deutsche banka i
francuskata banka Societe Generale i BNP Paribas, no deka posledicite
najmnogu }e gi po~uvstvuvaat amerikanskite giganti Morgan Stanley i
Goldman Sachs.
Kakva e sostojbata so pokazatelite na profitabilnosta na
bankite vo nekoi tranziciski zemji, moè da se sogleda od slednava
tabela:
Tabela - ROA i ROE vo nekoi tranziciski zemji
Albanija
Hrvatska
Crna Gora
Bugarija
Bosna i Hercegovina
Romanija
Srbija
Polska
Ukraina
Turcija
2008
ROA
0,9
1,6
-0,6
2,1
0,4
1,6
2,1
1,6
1
1,8
2008
ROE
11,4
9,9
-6,9
23,1
4,3
17
9,3
21,2
8,5
15,5
2009
ROA
0,2
1,3
-0,9
1,2
0,2
0,3
1,3
1,2
-3,2
2,6
2009
ROE
1,8
7,4
-10,2
10,8
2,1
3,3
5,7
11,8
-23,8
18,8
Izvor: MMF

Spored londonski vesnik The Financial Times i zaklu~ocite od
studijata na finansiskata ku}a JP Morgan, 2009 g.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
111
Vo Republika Makedonija se primenuvaat tradicionalnite

pokazateli na profitabilnosta na raboteweto na bankite. Vo
prodolènie }e gi navedeme pokazatelite na profitabilnosta i
efikasnosta vo raboteweto na bankite.
Tabela Profitabilnost preku pokazatelite ROA i ROE za 2010
godina
Banka
Komercijalna banka
Stopanska banka
Tutunska banka
ROA
2010
2%
2009
1,8%
1,2%
0,81%
ROE
2010
17,9%
2009
15,4%
10%
10,19%
Od tabelata moè da se sogleda deka v

o Republika Makedonija
zgolemenata dobivka na bankarskiot sistem pozitivno vlijaela vo
112
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

2010 godina na osnovnite pokazateli na profitabilnosta na bankite.

Taka, stapkata na prinos na aktivata vo 2010 g. vo odnos na 2009 godina
se zgolemila za 0,2 procentni poeni, dodeka porastot na stapkata
prinos na kapital iznesuval 1,7 procentni poeni. Vo 2010 godina se
namaluva i delot od neto - kamatniot prihod potreben za pokrivawe
na izdvoenata ispravka na vrednosta na sredstvata. Ova e sekako
rezultat na zgolemeniot iznos na osloboduvaweto na ispravkata na
vrednosta vo 2010 godina. Taka, na krajot na 2010 godina okolu edna
tretina od vkupniot neto - kamaten prihod se upotrebuva za dvoewe
na ispravka na vrednosta, {to e pomalku vo odnos na 2009 godina,
kade {to ovoj del iznesuval okolu 40%. Site ostanati pokazateli
vo 2010 g. se vlo{eni vo odnos na 2009 godina. Vlo{uvawe ima kaj
pokazatelite: stapkata na pokrienost na razli~nite tro{oci, stapka
na pokrienost na nekamatnite rashodi so neto - kamatniot prihod,
kako i pokazatelot za prose~niot iznos na ostvaren neto - kamaten
prihod vo odnos na aktiva.
2. Sovremeni pokazateli za merewe na profitabilnosta na
raboteweto na bankite
Pokraj tradicionalnite, postojat i se koristat i sovremeni
pokazateli za merewe na profitabilnosta na raboteweto na bankite.
Ovie pokazateli, vo uslovi na rabotewe na bankite na konkurenten
pazar gi zemaat predvid i raznite vidovi na rizik, kako i nivnata
sloènost vo raboteweto. Zna~i deka so globalizacijata s pove}e
se zgolemuva konkurencijata pome|u bankite, a so toa i rizikot vo
nivnoto rabotewe i toa pred s kreditniot rizik koj se odnesuva na
toa dali nivnite vloùvawa }e bidat realizirani vo soglasnost so
planiranite o~ekuvawa, {to od svoja strana bara da se kvantificiraat

Izve{taj za bankarskiot sistem i bankarskata supervizija vo Republika
Makedonija vo 2010 godina, NBRM, april 2011, str. 98
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
113
o~ekuvaniot prinos i rizikot od takvite vloùvawa.

Vo vakvi uslovi, analizata po pat na tradicionalnite
pokazateli na profitabilnosta ne e vo sostojba da gi sogleda i da gi
kvantificira i rizicite. Od tie pri~ini, vo skoro site pogolemi
banki vo SAD i Evropskata Unija tradicionalnite pokazateli
za merewe na profitabilnosta se nadopolnuvaat so sovremeni
pokazateli koi go prikaùvaat i ocenuvaat prinosot na bankata
korigiran za goleminata na rizikot. Taka se izdvoile dva pokazateli
i toa: usoglasen prinos na kapitalot so iznosot na rizikot (risk
adjusted return on capital-RAROC) i pokazatelot dodadena vrednost
na akcionerskiot kapital (shareholders value added-SVA). I dvata
pokazateli se zasnovaat na kapitalot korigiran za rizikot koj ja
pretstavuva merkata za ekonomskoto nivo na kapitalot.
Prviot pokazatel pretstavuva prinos na kapitalot korigiran
za rizikot. Se dobiva na sledniot na~in:

Prinos korigiran so rizikot
P = ----------------------------------------------
Kapital korigiran so rizikot
Goleminata vo broitelot i imenitelot }e varira kaj razli~ni
banki, pa i kaj ista banka vo razli~ni periodi vo zavisnost od
goleminata na rizikot. Smislata na ovoj pokazatel se sostoi vo
identifikuvaweto na merkata na prinosot ostvarena so konkretna
aktivnost na raboteweto na bankata. Takov bi bil slu~ajot na
primer, utvrduvawe na stapkata na profitabilnost na odreden
zaem, korigirana za goleminata na rizikot i stavena vo odnos so
prinosot od alociraniot kapital. Merkata na prinos moè da se
usoglasi (korigira) so rizikot, taka {to o~ekuvanite zagubi zaedno

Eurosystem: Beyond ROE-How to measure bank performance, Euro Central
Bank September, 2010
114
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

so ostanatite rashodi se odzemaat od vkupnite prinosi od zaemot.

Kapitalot korigiran za rizikot pretstavuva ekonomski kapital,
odnosno iznos na kapital neophoden da gi apsorbira eventualnite
idni zagubi na bankata vo vrska so konkretniot zaem. Sporeduvaweto
treba da se vr{i so odredena normala na ovoj pokazatel, a naj~esto toa
moè da bide grani~nata stapka na prinos na akcionerskiot kapital.
Pritoa, pokazatelot prinos na kapital korigiran za iznosot na
rizikot treba da bide pogolem ili ednakov so grani~nata stapka na
prinos.
Pokazatelot dodadena vrednost na akcionerskiot kapital
gi pretstavuva ekonomskite profiti generirani od raboteweto na
bankata nad i okolu minimalniot povrat koj se bara od strana na
davatelite na kapital. Ovoj pokazatel pretstavuva fleksibilen
pristap koj im pomaga na menaxerite vo procesot na odlu~uvawe.
Pokazatelot e razvien od strana na Stern i Stewant vo 1991 godina.
Toj go zema predvid oportunitetniot tro{ok na akcionerite da
go ~uvaat kapitalot, merej}i dali dru{tvoto generira ekonomska
stapka na prinos povisoka od tro{okot na investiraniot kapital,
so cel da se zgolemi pazarnata vrednost na akcionerskoto dru{tvo.
Spored Kimball, za edna banka da bide uspe{na vo svoeto rabotewe
mora da gi meri kompleksnite odnosi pome|u rastot, prinosot
(povratot) i rizikot, pritoa davaj}i prednost na prifa}aweto na
postapkata za prisposobuvawe, odnosno korigirawe na pokazatelite
na profitabilnosta za soodvetniot rizik.
Pokazatelot dodadena vrednost na akcionerskiot kapital
pokaùva neto - profit na bankata vo apsoluten iznos po odbivawe
na site tro{oci na bankata, kako i po odbivawe na grani~nata stapka
na prinos na kapitalot. Toj se dobiva na sledniot na~in:

Kimball R.C.: Economic Profit and Performance Measurement in Banking,
New England Economic Review, Federal Reserve Bank of Boston, july 1998
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
115
D = Prinosi o~ekuvani zagubi grani~nata stapka na prinos

na akcionerskiot kapital
Ovoj pokazatel treba da bide pogolem ili ednakov na nula, odnosno
treba da bide pozitivna golemina, vo koj slu~aj bankata od formiranite
vkupni prinosi od zaemot bi moèla da obezbedi osnova za dolgoro~en
rast na akcionerskiot kapital. Pokazatelot go pokaùva neto - porastot
na kapitalot nad porastot na ekonomskiot kapital.
Zaklu~ok
Profitabilnosta ja pretstavuva uspe{nosta na raboteweto.
Uspehot moè da se kvantificira i da se izrazuva na nekolku
na~ina. Za profitabilnosta se zainteresirani kako akcionerite na
bankata, taka i ostanatite korisnici na finansiski informacii.
Pokazatelite na profitabilnosta moàt da bidat tradicionalni i
sovremeni.
Tradicionalnite pokazateli na profitabilnosta na
raboteweto na bankite se sli~ni so onie koi se primenuvaat vo
drugite dejnosti kako povrat na sredstva (ROA-return on assets) i povrat
na kapital (ROE-return on equity), profitnata marà (stapka) i dr. Vo
Republika Makedonija se primenuvaat tradicionalnite pokazateli

na profitabilnosta na raboteweto na bankite.
Vo uslovi na globalizacija, rizikot na rabotewe na bankite
se zgolemuva i poradi toa vo skoro site pogolemi banki vo SAD i
vo Evropskata Unija tradicionalnite pokazateli za merewe na
profitabilnosta se nadopolnuvaat so sovremeni pokazateli koi
go prikaùvaat i ocenuvaat prinosot na bankata korigiran za
goleminata na rizikot. Taka se izdvoile dva sovremeni pokazateli
i toa: usoglasen prinos na kapitalot so iznosot na rizikot (risk
116
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

adjusted return on capital-RAROC) i pokazatelot dodadena vrednost na

akcionerskiot kapital (shareholders value added-SVA). Analiti~kata
vrednost na prezentiranite pokazateli na profitabilnosta na
bankite se zgolemuva so sporeduvawe so odredena normala.
1. Pamela Peterson, Frank Fabozzi: Analysis of Financial Statements, John Wiley
& Sons
, Inc., 2006
2. Eurosystem: Beyond ROE-How to measure bank performance, Euro Central
Bank September, 2010
3. Kimball R.C.: Economic Profit and Performance Measurement in Banking,
New England Economic Review, Federal Reserve Bank of Boston, july 1998
4. Dev A., Rao V.: Performance Measurement in Financial Institutions in an ERM
Framework A Practitioner Guide, Risk Books, 2006
5. De Wet J., de Toit E.: Return on equity: A popular, but flawed measure of
corporate financial performance, Univrsity of Pretoria, 2007
6. Steven Bragg: Financial Analysis A Controllers Guide, John Wiley & Sons,
New Jersey, 2007
7. Gerald White, Ashwind Sondhi, Dov Fried: Analiza i koristewe na
finansiskite izve{tai (prevod od angliski jazik), Komisija za
hartii od vrednost na Republika Makedonija, Skopje, 2003
8. Hempel G., Simonson D.: Bank Management, Hoboken, John Wily & Sons,
Inc., 1998
9. Trpeski, Qube: Pari i bankarstvo, Economy press, 2003
10. Petrevski, Goran: Upravuvawe so bankite, Ekonomski fakultet
Skopje, 2008
11. \uki} \., Bjelica V., Risti} @.: Bankarstvo, Ekonomski fakultet
Beograd, 2003
12. Izve{taj za bankarskiot sistem i bankarskata supervizija vo
Republika Makedonija vo 2010 godina, NBRM, april 2011
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
117
TRADITIONAL AND MODERN INDICATORS FOR ASSESSING THE

PROFITABILITY OF BANKS

Full-Time Professor Zoran Minovski, Ph.D.
Summary

Banks as financial institutions adjust their operations to the economic
policy of the country by way of the monetary credit policy implemented by
the Central Bank. In modern conditions many factors affect the operations of
banks and their market position which requires adjustment of the structure,
implementation and quality of their work. For the implementation of these
activities of great importance are the principles of liquidity, solvency, safety and
efficiency of investment and profitability, because banks are independent market
entities with aim of maximizing profits.
To assess the profitability, banks use traditional indicators (similar to those
applied in other industries) such as return on assets and return on equity, profit
margin and others. Traditional indicators of profitability are applied by the
banks in the Republic of Macedonia. However, due to globalization, banks risks
increase and therefore in almost all major banks in the USA and the European
Union the traditional indicators to measure profitability are complemented with
modern indicators which demonstrate and evaluate the yield of the bank adjusted
for the size of the risk.
Keywords: profitability, profit margin, return on assets, return on equity, return
on equity adjusted for risk, the added value of equity
118
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 119 - 134 (2011)
Koristeweto na IKT vo MMSP na ekonomijata

prof. d-r Vera Naumovska
Apstrakt
Napraveno e istraùvawe za zastapenosta na IKT (informati~kokomunikaciskite tehnologii) vo neinformati~kite sektori

na ekonomijata, kade IKT imaat uloga da gi avtomatiziraat
proizvodnite i ostanatite biznis - procesi i so toa da gi
napravat poefikasni, poefektivni i inovativni, kako bi
sozdale upotrebna vrednost za sebe, zgolemuvaj}i gi profitite,
a za potro{uva~ite zgolemuvaj}i ja upotrebnata vrednost na
proizvodite /uslugite koi tie gi kupuvaat i gi koristat. Osobeno
e posveteno vnimanie na IKT vo MMSP (mikro, malite i sredni
pretprijatija), koi vo sekoja nacionalna ekonomija se pobrojni od
golemite pretprijatija, no vo odnos na implementacijata na IKT
zaostanuvaat. Predmet na istraùvaweto e sostojbata so IKT vo
MMSP vo neinformati~kite sektori na ekonomijata, so poseben
osvrt na Republika Makedonija.
Klu~ni zborovi: IKT, e-biznis, e-trgovija, e-iskustvo,
prilagoduvawe, mikro, mali i sredni pretprijatija
e-
Voved

Mikro, malite i srednite pretprijatija (MMSP),
go
pretstavuvaat najgolemiot del od pretprijatijata koi go so~inuvaat
biznis - sektorot i se zna~ajni biznis - edinici vo ekonomijata na
sekoja zemja. Dominiraat vo site ekonomii (razvieni/nerazvieni), pa

/ Za poimot na MMSP postojat pove}e kriteriumi: Hatem El-Gohary, Myfanwy Trueman, Kyoko
Fukukawa, 2008, E-Marketing and Small Business Enterprises: A review of the methodologies, Journal of Business &
Public Policy, Fall 2008, str.65),i FWC Sector Competitiveness Studies - Competitiveness of the EU SMEs in the ICT services industry, Final Report, Within the Framework Contract of Sectoral, str. 19, Competitiveness Studies ENTR/06/054,
2009, a spored European Commission (2003) http://ec.europa.eu/research/sme-techweb/pdf/sme-definition_en.pdf), no
nie }e go koristime kriteriumot na EU spored koj i na{iot Zavod za statistika prikaùva podatoci.
<?>
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
119
D-r Vera Naumovska
taka vo EU(27) ima 91.8% mikropretprijatija, a MSP se 99.8%. Vo

R.M mikropretprijatijata se 92.7%, a MMSP preku 99.7%.

IKT
najmnogu i najbrzo
se prifateni vo golemite
pretprijatija, no i MMSP te`neat da gi sledat, {to ne e slu~aj samo
so na{ata zemja, bidej}i i najrazvienite zemji go praktikuvaat toa.
Prednost na IKT e {to se pervazivnise {irat niz site aktivnosti
na ~ovekovoto ìveewe, kako i vo site sektori na ekonomijata, kade
vlijaat na sniùvawe na tro{ocite na rabotewe i ovozmoùvaat
voveduvawe na inovaciite za poefikasni biznis - procesi, novi
proizvodi i uslugi. Pri~ina za brzoto prifa}awe na IKT e toa {to
brojot na internet - korisnicite raste, kompjuterskata obrazovanost
na vrabotenite i naselenieto kako izvor na potencijalna rabotna
sila isto taka, postavuvaweto na veb - sajtovi na Internet od strana
na pretprijatijata raste, postignuvaweto na konkurentska prednost e
glavno moto vo raboteweto na pretprijatijata, a so toa i neophodnosta
od prifa}awe na e-biznis, e-trgovija i nivnite biznis - modeli. Se
smeta deka e-trgovijata }e prerasne vo najgolem prodaèn kanal vo
idnina. E-biznisot }e nosi najgolemi inovativnosti, efikasnost i
zgolemuvawe na produktivnosta preku s# pogolemata avtomatizacija
na biznis - procesite koja }e dominira, }e raste povrzuvaweto na
site funkcii i biznis - procesi vnatre vo pretprijatijata i pome|u
pretprijatijata so koristewe na brojni softverski aplikacii. So
toa, e-biznisot i e-trgovijata neminovno stanuvaat s# poprisutni,
a komunikacijata preku intranet, ekstranet i Internet stanuva
neophodnost.

S pogolemata rasprostranetost na IKT hardverska oprema,
kako inteligentnite telefoni, prenosnite kompjuteri, tablet
- kompjuterite i drugite IKT uredi, kako i s# posofisticiranite

/ Eurostat, http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-SF-08-031/EN/KS-SF-08-031-EN.PDF

120
/ Dràven zavod za statistika na RM, 2010, http://www.stat.gov.mk/statistiki.asp?ss=16.01&rbs=1

/ K. Laudon & C.G.Traver, E-Commerce 2010, (6th Ed.), Prentice Hall, 2009).
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
platformi na operativni sistemi i aplikativni softveri za niv,

dovedoa do toa milioni lu|e i biznisi da moàt da koristat proces
na kupoproda`ba, e-po{ta preku oblak, socijalni mreì, video konferencii, razmena na dokumenti i sorabotka, online sednici i da
moàt i drugi uslugi da se obavuvaat efektivno i efikasno preku
Internet.

Vo trudot se obrabotuva zastapenosta i neophodnosta od
koristeweto na IKT vo MMSP, pri {to se koristat nekoi od
kvalitativnite metodologii na analiza kako {to se: anketni
pra{alnici, intervjua, fokusna grupa i istraùva~ko posmatrawe i
komparacii.
Imanentnosta na elektronskoto rabotewe

E-biznisot i e-trgovijata se izdignaa vo zasebna nauka,
so brojna literatura, pa duri i so etapi vo svojot razvoj ve}e se
izdvojuvaat 5 etapi, iako moè da se kaè deka e najmlada granka
vo svetot na naukata. Periodot od 1995-1999g. se smeta za zlatna era
na komercijalizacijata na Internetot, koga po~nuvaat da se {irat
(prebaruva~ite-Yahoo-osnovan 1995) i prvite virtuelni kompanii za
e-trgovija (Amazon-1994, eBay-1994), virtuelna zaednica- (GeoCities
1994). Isto taka, mnogu klasi~ni pretprijatija po~nuvaat da koristat
i e-trgovija i e-biznis pokraj klasi~noto rabotewe. Rastot na dot.com
pretprijatijata odi po nagorna linija s# do 2000 g. za vo periodot 2000
/ Young Ae Kim, Jaideep Srivastava, Impact of Social Influence in E-Commerce Decision Making, Proceedings of the 9th ICEC 2007, 293-302. http://web.sau.edu/LillisKevinM/csci660/2008Fall/papers/kimsrivastava.pdf
/ Eid, R. (2003). Business-to-business international internet marketing: adoption, implementation and implications, an empirical study of UK companies. Bradford University, Bradford, European Commission, (2007), Found
in: http://ec.europa.eu/enterprise/entrepreneurship/craft/definition.htm, DTI news release (2007). National statistics, The
Small Business Service (SBS), The British Department of Trade and Industry, found in-: http://www.sbs.gov.uk/SBS_
Gov_files/researchandstats/SMEStats2004.pdf, Small Business Information (SBI) (2007), found in:-www.sbinformation.
about.com/
/ David Kay E-Commerce: The Fifth Wave , 03/7, http://www.researchdimensions.com/article_05.html
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
121
D-r Vera Naumovska
2003g. da imame pojava na propa|awe na mnogu dot.com pretprijatija

(Garry, Schneider, 2011). No, po ovoj period, povtorno imame rast, koj
vo vreme na finansiskata kriza i nejzinoto preo|awe vo ekonomska
(2007-2009 g.) beleì usporuvawe, koe pokaà oporavuvawe ve}e vo
2010g. Sepak, posledicite od prirodnata katastrofa vo Japonija od 11
mart 2011g. se po~ustvuvaa vo svetskata ekonomija. Na IKT - sektorot
ne deluvaat kolabira~ki ekonomskite depresii kako na drugite
sektori od ekonomijata, bidej}i postojano pojavuva novi proizvodi so
poefikasni performansi i poniski ceni od prethodno postoe~kite.
Taka, ako gi zememe regionite vo koi e najgolema zastapenosta na IKT
(SAD i Zapadna Evropa na primerot na e-trgovija na malo) }e vidime
deka pokaùvaat i }e pokaùvaat postojan rast (sl.1 i sl.2)10.
Sl.1. E-trgovija vo Zapadna Evropa vo 2008-2012g.
Sl.2. SAD e-trgovija 2007-2012g.
Izvor: Za sl. 1. http://www.emarketer.com/Results.aspx?dsNav=Ntk:basic%7cretail+e+commerce+sales+i

n+western+europe%7c1%7c
Za sl.2 http://www.emarketer.com/Reports/All/Emarketer_2000492.aspx
Pretprijatijata gi koristat IKT na razli~ni nivoa na

sofisticiranost, so cel namaluvawe na tro{ocite, zgolemuvawe na
proda`bata, zgolemuvawe na prihodite, zgolemuvawe na efikasnosta
vo komunikacijata so partnerite i podobruvawe na uslugite kon
potro{uva~ite11. Taka, se sre}avaat gledi{ta za koristewe na IKT na

/ Garry, Schneider, E-business, 9ed., 2011, Course Technology

/ OECD, 2008, p. 15, Information Technology Outlook (2008).
http://www.oecdOEC.org/document/20/0,3343,en_2649_33757_41892820_1_1_1_1,00.html.
10
/ www.emarketer.com
11
/ Raymond L., Bergeron, F., & Blili,S. Et al., 2005; The assimilation of e-business in manufacturing SMEs:
determinants and Effects on growth and internationalization. Electronic markets, a5(2), 116-118. Doi: 10.1080/10196780
122
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
osnovno nivo so nezna~ajno vlijanie vrz biznis - procesite, napredni

e-biznis aktivnosti so {iroka sektorska razmena na standardizirani
podatoci i na sektorska izloènost na glavna transformacija vo ebiznis12. Za poefektivno i poefikasno koristewe na ponapredni
oblici na e-biznis, kako {to e razmena na standardizirani podatoci
so biznis - parteneri po elektronski pat, pretprijatijata treba
da sprovedat pozna~ajni organizaciski promeni koi vlijaat na
promenata na biznis - modelot vo pretprijatijata na interno nivo no
i na sektorot, pa i grankata vo celina (preku voveduvawe na intranet
i ekstranet). Toa e preduslov za sistemite na IKT avtomatski da
gi procesirat podatocite. Ova povlekuva i organizacski promeni za
koi se koristat e-biznis softveri koi baraat i pogolemi finansiski
vloùvawa, kako {to e ERP (Enterprise resource planning systems), CRM
(Consumer relationship management), SMS (Suplly management system),
PLM (Product lifesycle management), CAE (Computer added engeneering),
DMS (Document management system), HS&E (Health, safety and environment
systems), ETRM (Energy trading and risk management) ili CAD (Computeraided design systems), CAM (Computer added manufacturing) softverski
alatki, ~ie koristewe e dadeno primerno vo sektorot na snabduvaweto
so energija vo EU13 ( vo sl. 3 ili sl. br.4), od kade {to se gleda deka
navistina interesot za niv e golem.

Koristeweto na IKT vo pretprijatijata, nalaga na
vrabotenite koi rabotaat so IKT deka treba da imaat i soodvetno
informati~ko znaewe i iskustvo neophodno na razli~no nivo na
razvoj, implementacija i koristewe na IKT vo site konkurentski i
inovativni ekonomii14.
500083761 i Taylor M & Murphy, A. (2004). SMEs and e-business. Journal of Small Business and Enterprises Development, 11(3), 280-289, Doi: 1108/14626000410551546
12
/ The Sectoral e-Business Watch ICT and e-Business Impact Studies 2009, ICT for innovation and a sustainable economy, str 23 http://ec.europa.eu/enterprise/archives/e-business-watch/key_reports/documents/BRO09.pdf
13
/ The Sectoral e-Business Watch ICT and e-Business Impact Studies 2009, ICT for innovation and a sustainable economy, str 9), http://ec.europa.eu/enterprise/archives/e-business-watch/index.htm
14
/ ICT user skills and e-business skills, as defined by the European Skills Forum in its Synthesis Report1. 1
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
123
D-r Vera Naumovska
Sl. 3. E-biznis softveri vo EU
Sl.4 Koristewe na IKT sistemi
Izvor: The Sectoral e-Business Watch ICT and e-Business Impact Studies 2009, ICT for
innovation and a sustainable economy, str.5 i 9.

Se smeta deka ~ove~kiot kapital15 e osnoven resurs za sekoja
digitalna ekonomija i deka ponudata na zanimawa od ovaa oblast i
sega, a i predviduvawata (sl.5)16 za vo idnina pokaùvaat deka ponudata
}e bide pomala od pobaruva~kata (sl.br.5 sostojbata vo Evropa).
Sl.5. Predivudvawe na e-iskustvo vo Evropa (2010-2015)
Izvor: e-Skills Foresight Scenarios in Europe (2010-2015), Werner B. Korte, Empirica GmbH, IDC Government,
Final dissemination event: 3 December 2009 in Brussels, www.eskills-monitor.eu/workshop and www.eskills-monitor.
eu i Fostering ICT Professionalism , European E-skills 2009 Conference, 20 November 2009, Brussels. Str.8,
http://
www.ecdl.org/files/cepis/20100217021924_European%20e-Skills%202009%20Confere.pdf
E-Skills for Europe: Towards 2010 and Beyond. http://ec.europa.eu/enterprise/ict/policy/doc/e-skillsforum- 2004-09-fsr.
pdf.
15
/ Doms, M., Dunne, T., Troske, K. R., Workers, Wages, and Technology, Quarterly Journal of Economics,
112, 1, 1997 pp. 253
16
/ Werner B. Korte e-Skills Foresight Scenarios in Europe (2010-2015), 2009, Empirica GmbH, IDC
Government, Final dissemination event: 3 December 2009 in Brussels, www.eskills-monitor.eu/workshop and www.
eskills-monitor.eu
124
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Vo golemite neinformati~ki kompanii ima IKT stru~waci

kako postojano vraboteni vo posebni departmani na IKT, dodeka
MMSP gi koristat kako nadvore{ni uslugi, pri {to ~estopati e
te{ko da gi dobijat koga im e potrebno ili vo ad hok situacii im se
skapi.
Neophodnost i problem vo koristeweto na IKT vo MMSP
Za opsegot i nivoto na implementacija i koristewe na IKT, vo

svetot postoi golema {arenolikost. Generalno, za zemjite vo razvoj
zaostanuvaweto vo koristeweto na IKT proizleguva od nepovolnata
ekonomska okolina, visokite tro{oci na IKT, niskite prihodi na
naselenieto koi se poniski od prosekot vo razvienite zemji, niska
tehnolo{ka kultura za menaxirawe so online prostorot, nedovolno
poznavawe na korisnostite od IKT (pove}eto MMSP vo zemjite
vo razvoj nemaat e-trgovija i e-biznis, bidej}i smetaat deka toa e
imanentno na golemite pretprijatija i deka e dopolnitelen tro{ok
koj ne nosi povratok od vloùvaweto). Nedovolnata educiranost
i iskustvo so IKT vo pove}eto od zemjte vo razvoj e na ograni~eno
nivo, kako i somnevaweto dali MMSP }e imaat korist od pristapot
na globalniot pazar preku Internet, poradi nivnite ograni~eni
mo`nosti za dizajn, distribucija, marketing i postproda`na
poddr{ka). Isto taka, se smeta deka IKT }e imaat osobeno vlijanie
na pretprijatijata od oblasta na servisite: smetkovodstvo, logistika,
marketing, menaxment, proizvodstvo, istraùvawe i razvoj, i na
uslugite kon potro{uva~ite koi servisi spa|aat vo MMSP.

Denes, koristeweto na IKT vo MMSP vo razvienite zemji kako
{to se zemjite na EU, pa i vo zemjite vo razvoj, pokaùva progresivnost
pokraj primarnoto koristewe na e-po{ta koe e s# poprisutno,
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
125
D-r Vera Naumovska
Internetot se koristi za istraùvawe i barawe na informacii i

izgradba na sopstven veb - sajt so stati~ki informacii. Za proizvodite
ili uslugite na MMSP, komunikacijata so dobavuva~ite i kupuva~ite
po~nuva da se odviva elektronski, taka {to kako poddr{ka vo biznis
- relaciite imame i za~etoci na e-biznis i e-trgovija. Vakvoto nivo
na razvoj za koristewe na IKT vo MMSP od aspekt na elektronskoto
rabotewe se dolì na postoewe na brojni barieri, pri {to najmnogu
otpa|a na nepodgotvenost na biznis- partnerite za e-rabotewe (66%),
{to se gleda od grafikot na ispitanici vo hemiskata industrija za
SMEs vo EU (sl.9), a od druga strana imame i nedostatok od vraboteni
so IKT iskustvo (sl.8).
Sl 8 Pri~ini za nedostatok od IKT stru~waci S.l.9. Neprifa}awe na IKT vo malite pretprijatija
Izvor: e-Skills Demand Developments and Challenges, A Sectoral e-Business Watch study by empirica GmbH
Final Report Version 2.1 December 2009
Kako zna~itelni barieri za e-biznis softveri IKT (ERP,

CSM) e i misleweto deka vloùvawata vo novite tehnologii se
mnogu skapi, mnogu komplicirani, deka partnerite vo biznisot
(dobavuva~ite i kupuva~ite) za prifa}awe na e-biznisot i etrgovijata se nepodgotveni, privatnosta i bezbednosta ne se s# u{te
stabilni itn.(sl. 10).
126
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

Sl.10. Kompanii so ERP i SCM softveri vo EU
Izvor: Sectoral e-business trends and challenges, Hannes Selhofer, EBSN conference, Empirica, Oslo, Dec 3, 2007, str.13
Sostojbi so IKT vo MMSP vo RM

Raspolagaweto so IKT vo RM vo MMSP se dviì na dosta dobro nivo
vo pogled na kompjuterite i Internetot (Tabela br.1), no poseduvaweto na
posofisticirani softverski aplikacii, kako {to se ERP i CRM e s# u{te
na nisko nivo - pome|u 6 i 11% (Tabela br1.) {to vo odnos na razvienite
zemji e golemo zaostanuvawe. Primerno vo EU vo 2007g., ERP se koristele
me|u 20% i 60%, a SCM me|u 12% i 24% za ovoj tip na pretprijatija.
Tabela br. 1 Koristewe na IKT vo malite i sredni pretprijatija vo RM (vo %)
Pretprijatija spored broj
na vraboteni
Koristewe na IKT
10-49
50-249
kompjuteri
91.4
97.9
Internet
81.4
94.7
intranet
15.7
30.6
ekstranet
10.9
19.6
EDI-elektronski prenos na podatoci pome|u pretprijatija
22.4
38.6
ERP- softveri za planirawe na resursite vo pretprijatieto
6.4
15.6
CRM- softveri za komunikacija so potro{uva~ite
11
19.9
Veb sajt
38.
57.6
Izvor: Soop{tenie za informati~ko op{testvo na Zavod za statistika na RM, 2010g 8.1.10.18 od
24.09.2010 (prv kvartal)
[to se odnesuva do koristeweto na IKT najmnogu e zastapeno

GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
127
D-r Vera Naumovska
kaj uslugite na bankarskiot sektor i so instituciite na e-vlada, a e

mnogu nisko vo pogled na e-nabavkite i e-proda`bata (Tabela br.2).
Tabela br. 2 Namena na koristewe na IKT vo malite i sredni pretprijatija vo RM (vo %)
Koristewe na Internet za:
Pretprijatija spored broj na vraboteni

10-49
50-249
Bankarski i finansiski uslugi
72.5
75.5
Obuka i obrazovanie na vraboteni
25.6
29.8
Koristewe na uslugi na e-vlada vo 2009
60.8
77.6
e-nabavki vo 2009
7.9
8.4
e-proda`ba vo 2009
4.8
7.1
Izvor: Soop{tenie za informati~ko op{testvo na Zavod za statistika na RM, 2010g 8.1.10.18 od

24.09.2010 (prv kvartal)
Na{ata anketa e napravena vo mesec mart 2010 godina, na

slu~ajno izbrani (120) MMSP, kade pome|u pra{awata be{e postaveno
i pra{aweto: [to bi sakale da postignete so online prisustvo na
va{iot biznis?. Pra{aweto e sli~no kako kaj Raymond17 et al. za
MSP, koj dobil odgovori deka koristeweto na Internet i veb im
pomagaat na MMSP so 82% vo promovirawe na firmata, a 70% vo
promovirawe na proizvodite i uslugite kaj napraveno ispituvawe
vrz 108 ispitanici. Kaj nas, od dobienite odgovori se pokaùva deka
MMSP ja sfa}aat zna~ajnosta na online prisustvoto, vo smisla deka im
ovozmoùva efikasno informirawe za postoeweto na kompanijata i
biznis - aktivnosta koja ja obavuvaat, deka }e im ovozmoì promocija
i internet - marketing, internet - komunikacija, pogolem pazaren
udel vo privlekuvawe na novi potro{uva~i, gradewe na lojalnost kon
kupuva~ite i tie kon niv, polesen pristap do potencijalni kupuva~i,
kako i ovozmoùvawe na odziv za misleweto od kupuva~ite itn. Na
pra{aweto: Dokolku nudite usluga, koi dopolnitelni ve{tini ili
iskustva treba da gi poseduvate za da bidete uspe{ni so klientite
17
/Ibidem, str.4
128
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
online? So dobienite odgovori se pokaùva deka online prisustvo bara

znaewe od oblasta na veb, dizajn, ve{tini za uspe{na komunikacija,
vrabotuvawe na stru~no lice so IKT, poznavawe na programi za
menaxiraawe na veb sajt itn. Glavna konstatacija {to moè da se
izvle~e e deka imaat èlba eden den da preminat kon kupoproda`ni
transakcii preku Internet. Na pra{aweto
?, sekoga{ se sre}ava odgovorot - pazarot vo sopstvenata
zemja, a na pra{aweto ?, se sre}ava
odgovorot- regionot i Evropa. Odgovorot e sosema vo red, bidej}i
nie sme moèbi dovolen pazar za malite i mikropretprijatija, no za
srednite, pa i tie koi so svoeto solidno rabotewe }e stanat sredni
ili golemi, navistina }e bide neohodno pro{iruvawe na prisustvoto
nadvor od sopstvenata zemja vo potesniot region - sosednite zemji
so prekugrani~na sorabotka, a i po{iroko vo Evropa vo celina.
Internetot e osobeno soodveten na~in za MMSP da se razvivaat i
bidat prisutni na navedenite prostori. Sli~ni rezultati zastapuva
i Harindranath18, za kogo IKT vo MSP ovozmoùvaat 45% podobruvawe
na uslugite na potro{uva~ite, podobruvawe na kooperativnite
delovni potfati so 23%, a zgolemuvawe na operativnata efikasnost e
83%. Toa kako neminovnost go ima sogledano i EU, pa osobeno polaga
vnimanie na me|ugrani~nata ili prekugrani~nata sorabotka.

Pogore iznesenoto e realno rasuduvawe, bidej}i Internetot
vo sosednite zemji na RM ima sli~ni
procenti na zastapenost19
kako
i vo RM. Kupuva~ite vo prekugrani~na e-trgovija i vo zemjite na
EU pokaùva zna~ajna raznolikost, najvisok procent se sre}ava za
Luksemburg, Malta, Kipar, Avstrija i Irska. No generalno
, samo 9%
18
/ Harindranath, G., Dyerson, R., & Barnes, D. (2008). ICT
Adoption and Use in UK SMEs: A Failure of

Initiatives? Electronic Journal Information Systems Evaluation, 11(2), 9196.
19
/ www.internetworldstats.com
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
129
D-r Vera Naumovska
napravile pora~ki vo drugi EU zemji vo 2009g. vo spredba so 2008g.

koga ovoj procent bil 8%. Zna~i, rastot e mnogu mal, pa EU20 pravi
napori i targeti vo digitalnite agendi do 2015g., ovoj rast da dostigne
20%, bidej}i i rastot na e-trgovijata na nacionalni nivoa za cela EU
bil 40% za 2010 (37% vo 2009) (sl.11)21.
Sl.11. Razlikata pome|u doma{no i preku-grani~no online kupuvawe
Izvor: Consumers at Home in the Single Market? Questions and Answers on the 5th Consumer Scoreboard
MEMO/11/154 Brussels, 11th March 2011, http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=MEMO/11/ 154&
format=HTML&aged=0&language=EN&guiLanguage=en
Za potrebite na ova istraùvawe analizirani se 235

pretprijatija dominantno MMSP vo RM, na koi me|u drugite
pra{awa im be{e postaveno i pra{aweto od koga imaat veb - sajt.
Dobienite odgovori pokaùvaa deka od 235 pretprijatija, pred 2000g.
veb - sajt imale samo 3%, pome|u 2000 i 2004 bile 25%, a po 2005 se
72% koi oformile svoj veb - sajt. Toa pokaùva deka zna~ajnosta od
prisustvo na Internet preku veb - sajt stanuva pomasovno po 2005g.
vo biznis sektorot na RM. Tuka se i doma}instvata ~ii ~lenovi
decata vo faza na obrazovanie se rasadnik za idna vrabotenost so
IKT ve{tini i znaewa. [to se odnesuva do koristeweto na IKT
vo doma}instvata, imame: pristapot na doma}instva do Internet e
20
/ Consumers at Home in the Single Market? Questions and Answers on the 5th Consumer Scoreboard,
MEMO/11/154, Brussels, 11th March 2011 http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=MEMO/11/
154&format=HTML &aged=0&language=EN&guiLanguage=en
21
130
/ Ibidem, MEMO/11/154, 11th March, 2011
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
46,1% vo prviot kvartal na 2010g. Brojot na doma}instva vo pogled

na IKT }e raste, no s# u{te rezultatite od anketiranite ispitanici
kako pri~ini za nemawe Internet ja smetaat cenata za opremata i za
internet - konekcijata22.
No, iskustvoto ili ume{nosta vo koristeweto na kompjuteri
i Internet }e bide nadminata so naporite {to gi pravi dràvata
preku Ministerstvoto za informati~ko op{testvo so opremuvaweto
na osnovnite i srednite u~ili{ta so kompjuteri preku proektot
E-{kolo, IKT obuka na okolu 10000 nastavnici od osnovno i
sredno obrazovanie, implementirawe na WI-FI proekt za beì~en
Internet i internet - kiosci na 680 lokacii vo zemjata preku
proektot Makedonija se povruva zaedno so USAID agencijata.
Zgolemuvaweto na brojot na stru~ni lica od IKT i korisnici na
IKT go pottiknuva preku otvorawe na fakulteti, pa i univerziteti
za IKT obrazovanie (2010 g.), obuka na nevraboteni i penzioneri vo
posebni internet - centri sprovedena vo tekot na 2007/2008g., davawe
na vau~eri na apsloventi od site fakulteti kako participacija
vo nabavka na kompjuteri (2008/2009 g.). Site ovie napori {to se
napraveni, dovedoa vo 2009g. da imame najgolemo u~estvo - so 88%
od populacijata na naselenieto na vozrast od 15-24g. {to koristelo
Internet i od 25-44g. vo prosek preku 60% koristele internet23.
Odnosno, toa e aktivnata rabotosposobna populacija. Toa zna~i deka
za nekolku naredni godini }e se zgolemi procentot na koristewe na
Internet, zatoa {to ovaa popluacija }e odi vo narednite kohortni
grupi na vozrast.

Iako e visoka zastapenosta na kompjuterite i Internetot
22
/ Izvor: Izvor: Soop{tenie za informati~ko op{testvo na Zavod za statistika na RM, 2010g

8.1.10.21. od 20.10.2010 (prv kvartal)
23
/ Izvor: www.gfk.com.mk prezentirano vo Work Force Demand Survey for the ICT Industry in Macedonia, 2009, Including some comparisons to the First Workforce Demand Survey for the ICT Industry in Macedonia
conducted in 2005, prepared by SMMRI Skopje supported by USAID, Macedonia for ICT Chamber for commerce
MASIT, (www.masit.org.mk )
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
131
D-r Vera Naumovska
vo pretprijatijata, s# u{te istite najmnogu se koristat od domot,

a potoa od rabota i u~ili{te24, a spored kategorii - najmnogu
koristat u~enicite i studentite, a potoa sleduvaat vrabotenite. Za
zgolemuvawe na koristewe na softveri od strana na vrabotenite
USAID so proektot E-biz preku e-biznis centrite za obleka i
~evli im ovozmoì voveduvawe na CAD/CAM softveri. Vo 2003 g.
Makedonija lansira{e e-biz proekt za voveduvawe na IT kako CAD/
CAM, internet - portali, za MMSP da bidat konkurentski so svoite
proizvodi i uslugi na globalniot pazar. Taka napraventa analiza25na
MASIT i USAID vo 2008g. pokaùva deka imame izdiferencirano
oddelni zanimawa vo IKT - sektorot: programeri/softver - inèneri
52%, dizajneri na bazi na podatoci, razvoj i administratori, sistem
analiti~ari, tehni~ka poddr{ka 20% i IKT proda`ba i marketing 15%,
digitalni mediumi 7.5% tehni~ko pi{uvawe i obu~uva~i 5%.
Zaklu~ok

IKT denes stanuvaat neminovnost
kako za razvieniot, taka i
za nerazvieniot svet i site vidovi pretprijatija vo site ekonomii i

naslenenieto od site kohortni grupi. Internetot, ekstranetot, intranetot,
socijalnite mreì vo funkcija na biznisite go pravat sekojdnevniot ìvot
s# poefikasen. Bidej}i mikro, malite i srednite pretprijatija (MMSP)
dominiraat vo ekonomiite kako vo ravienite, taka i vo nerazvienite zemji,
vo trudot se analizira{e sostojbata so koristeweto na IKT vo MMSP
vo RM i vo razvienite zemji koi prostorno se najblisku do R. Makedonija.
Rezultatite, spored oficijalnite statisti~ki podatoci, kako i sopstvenite
avtorski sprovedeni anketi i istraùvawa pokaùvaat deka i vo R.M. kaj
24 / Izvor: Soop{tenie za informati~ko op{testvo na Zavod za statistika na RM, 2010g
8.1.10.21 od 20.10.2010 (prv kvartal),
25
/ Work Force Demand Survey for the ICT Industry in Macedonia, 2009, Including some comparisons to the
First Workforce Demand Survey for the ICT Industry in Macedonia conducted in 2005, prepared by SMMRI Skopje
supported by USAID, Macedonia for ICT Chamber for commerce MASIT, (www.masit.org.mk )
132
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
MMSP, èlbata da se koristi Internetot i da se bide prisuten na veb se

zastapeni, iako ne se na nekoe povisoko nivo.
Li
teratura:
1. Adoption of e-Business Standards in SMEs by Hannes Selhofer, Empirica GmbH

13th eBSN Workshop, 24 May 2007, Berlin.
2. Consumers at Home in the Single Market? Questions and Answers
on the 5th Consumer Scoreboard, MEMO/11/154, Brussels, 11th
March 2011 http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=MEMO/11/
154&format=HTML&aged=0&language=EN&guiLanguage=en.
3. Eid, R. (2003). Business-to-business international internet marketing: adoption,

implementation and implications,an empirical study of UK companies. Bradford
University, Bradford, European Commission, (2007), Found in: http://ec.europa.eu/
enterprise/entrepreneurship/craft/definition.htm,
4. E-Skills for the 21st Century, European Commission , DG Enterprise and Industry,
2009, http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/ict/e -skills.
5. Hatem El-Gohary, Myfanwy Trueman, Kyoko Fukukawa, 2008, E-Marketing and
Small Business Enterprises: A review of the methodologies, Journal of Business &
Public Policy, Fall 2008, str.65).
6. Laudon K.& C.G.Traver, E-Commerce 2010, (6th Ed.), Prentice Hall; 6 edition
(November 21, 2009).
7. OECD, 2008, (p. 15) Information Technology Outlook (2008).
http://www.oecdOEC.org/document/20/0,3343,en_2649_33757_41892820_1_1_1_
1,00.html.
8. Schneider, G.,E-business, Prentice Hill, 9ed., 2011.
9. Sectoral e-business trends and challenges, Empirica, eBSN conference, Oslo, dec 3, 2007.
10. FWC Sector Competitiveness Studies - Competitiveness of the EU SMEs in the ICT
services industry, Final Report, Within the Framework Contract of Sectoral, str. 19,
Competitiveness Studies ENTR/06/054, 2009, a spored European Commission
(2003), http://ec.europa.eu/research/sme-techweb/pdf/sme-definition_en.pdf).
11. Young Ae Kim, Jaideep Srivastava Impact of Social Influence in E-Commerce
Decision Making, 293-301.
12. Werner B. Korte, 2009, e-Skills Foresight Scenarios in Europe (2010-2015),
Empirica GmbH, IDC Government, Final dissemination event: 3 December 2009 in
Brussels, www.eskills-monitor.eu/workshop and www.eskills-monitor.eu.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
133
D-r Vera Naumovska
Usage of ICT in MSMEs in economy
prof. D-r Vera Naumovska
Abstract
This paper present research done for acceptance of ICT (Information
communication technology) in un informatics sectors of economies where ICT have a

role to automate production and all other business processes.. The main goal to do them
more effective and innovative as be re4ady to produce new value for them increasing
the profits and for customers increasing the value of products/services which they are
buying and using. Special attention is give one mind to ICT in MSMEs (Micro, small
medium-size enterprises) which in every national economy are majority than large-size
companies, but toward implementation of ICT late. The main goal with the research was
situation with ICT in MSMEs in informatics sectors in economies, with accent in ICT in
MSMEs in Republic of Macedonia.
Key words: ICT, e-business, e-commerce, e-skills, e-adoption, MSMEs
134
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 135 - 152 (2011)
NIVOTO NA RAZVIENOSTA NA STUKTURATA,

INVESTICIITE I IZVOZNATA EFEKTIVNOST NA
PRERABOTUVA^KATA INDUSTRIJA NA R. MAKEDONIJA

Prof. d-r Metodija Nestorovski

Apstrakt

Prerabotuva~kata industrija e srceto na ekonomijata. Taa
apsorbira golem broj od doma{nite resursi, dava visok pridones
vo BDP, najdinami~no go
voveduva tehni~ko-tehnolo{kiot
progres , a preku izvozot ja iskaùva konkurentskata
sposobnost na nacionalnata ekonomija. Strukturata na
prerabotuva~kata industrija, merena spored nivnoto relativno
u~estvo vo bruto dodadenata vrednost, kako sintezen rezultat
od angaìranite faktori se menuva na dolg rok, kako posledica
na implementacijata na tehni~ko-tehnolo{kiot progres, poradi
promenite vo pobaruva~kata i poradi razlikite vo goleminata
i dinamika na investiraweto vo oddelnite sektori. Vo ovoj
trud, preku analiza na strukturata, rastot, investiciite,
strukturata i efektivnosta na izvozot, se pravi ocenka na nivoto
na razvienosta na strukturata na prerabotuva~kata industrija.
Takvite sogleduvawa se neophodni za da se sogledaat mo`nostite
za vklu~uvawe vo me|unarodniot ekonomski prostor, a so gradeweto
na otvorena ekonomija, posebno da se oceni startnata pozicija za
konkurentno vklu~uvawe vo stokovnite tekovi na Evropskata
Unija. Ottamu, bidej}i nivoto na izvoznata naso~enost e signal na
konkurentnosta, analizirani se sega{nite razliki me|u sektorite
na prerabotuva~kata industrija od aspekt na nivnata relativna
izvozna efektivnost.
Klu~ni zborovi: prerabotuva~ka industrija, nivo
razvienost na struktura, investicii, izvozna naso~enost
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
na
135
Voved
Nivoto na ekonomskata razvienost na edna nacionalna ekonomija
e najneposredno odraz na nivoto na razvienosta na prerabotuva~kata
industrija kako celina i od zastapenosta na sektorite koi se
nositeli na rastot na BDP i na izvozot. Industrijata se
diverzificira i se menuva nejzinata struktura pod vlijanie na
objektivni ekonomski faktori, usloveno od raspolo`livosta na
~ove~ki kapital, na znaewe i na tehnologii. Tie impulsi vlijaat
na razli~niot obem i na razli~nata dinamika na investiraweto vo
oddelnite sektori. Pod vlijanie na takvite ekonomski faktori i
procesi se razviva{e i strukturata na industrijata na Makedonija.
Za nekolku decenii, zemjata pomina pat od po~etno vospostavuvawe na
kapaciteti vo tradicionalnite sektori, pa do relativno visoko nivo
na diverzificiranost, i so pojava i na kapaciteti vo tehnolo{ki
naprednati sektori. Po periodot na tranzicija na ekonomskiot sistem
i izvr{enite sopstveni~ki promeni, prerabotuva~kata industrija se
nao|a pred nov krupen predizvik da ja zgolemi svojata konkurentnost
na me|unarodniot pazar. Vsu{nost, se raboti za su{tinska potreba
da se vospostavi nova kombinacija na proizvodnite faktori, osobeno
promena na stilot na menaxiraweto, kvalitetot i inovativnosta
na ponudenite proizvodi. Toa e edinstveniot pat industrijata da
stane komunikativna so evropskiot ekonomski prostor, kon koj kako
objektivna potreba, se stremime.
Predizvik za istraùvawe
Sovremenite sektorski analizi na prerabotuva~kata
industrija vo Evropskata Unija, na primer, s# pove}e preminuvaat kon
136
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Nivoto na razvienosta na strukturata, investiciite i izvoznata efektivnost na

prerabotuva~kata industrija na R.Makedonija
strukturni analizi spored kriteriumi, koi gi otkrivaat izvorite

na rastot i na konkurentnosta na sektorite. Vo edna sovremena
studija e potencirano slednovo zapazuwe: Dodeka nomenklaturite
se ogledalo na ekonomskite aktivnosti i ja pokaùvaat ekonomskata
realnost, nekoi karakteristiki na sektorite i zemjite se mnogu
povidlivi koga sektorite se grupiraat spored razni kriteriumi,
koi se povrzani so nekoi ekonomski i tehnolo{ki kategorii. Vo
ovaa smisla, vo spomenatava studija, sektorskata analiza za ocenka na
nivoto na razvienosta na strukturata na prerabotuva~kata industrija
vo zemjite na EU, se potpira vrz tri kriteriumi: kvalifikuvanosta
na rabotnata sila, tehnologijata i rastot na sektorite.
]e izneseme nekoi od su{tinskite konstatacii izneseni vo
spomenatava studija.
Prvo: spored nivoto na obu~enosta i ve{tinite na rabotnata
sila, sektorite se rasporedeni vo ~etiri grupi so visoko, so srednovisoko, so sredno-nisko i so nisko nivo na obu~enost i ve{tini. Na
primer, utvrdeno e deka sektori so visoko nivo na obu~enost na
rabotnata sila se: rafinirawe na mineralni masla, nuklearni goriva,
hemiska industrija, kancelariski ma{ini, elektronski branovi
i cevki i telekomunikaciite. Sprotivno od niv, so nisko nivo na
obu~enost i ve{tini na rabotnata sila se sektorite: hrana, pijalaci
i tutun, tekstil, obleka, obuvki, koà i obuvki, guma i plastika,

EU Industrial Structure 2009. Performances and Competitiveness EU, Enterprise
and Industrie, Luxembourg, 2009.

Da se potsetime i na edna mnogu vredna klasifikacija koja ja dade mnogu
poznatiot harvardski profesor Porter, za fazite na konkurentnosta (izvorot
e naveden vo koristenata literatura): prvata, faktorski vle~ena ekonomija
(evtinite resursi se izvor na konkurentnosta), vtorata, investiciski vle~ena
ekonomija (cenite se osnova na konkurentnosta) i tretata, inovacisko - vle~ena
ekonomija (klu~na uloga za konkurentnosta imaat inovaciite). Najgolem broj od
zemjite na porazvieniot del od EU se dlaboko vlezeni vo tretata faza, no i nekoi
od novite ~lenki, kako na primer Slovenija, ve}e vlegoa vo taa razviena faza.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
137
nemetalni mineralni proizvodi. (Ova grupa se poklopuva re~isi vo

celost, so porano poznatata klasifikacija na t.n. tradicionalna
industrija).
Vtoro:
spored
tehnolo{koto
nivo
sektorite
na
prerabotuva~kata industrija se rasporedeni na ~etiri nivoa
sektori so visoka tehnologija na prerabotkata, sektori so sredno
- visoka tehnologija, sektori so sredno-niska i sektori so niska
tehnologija na prerabotka. Vo sektorite so visoko nivo na tehnologija
se rasporedeni farmacevtskata, kancelariskata oprema i ma{ini za
smetawe, radio, televiziska i komunikaciska oprema, medicinski
i precizni aparati, aviogradba i svemirska oprema. Nasproti
niv, kako sektori so najnisko nivo na tehnologija se rasporedeni
sektorite: prehranbeni proizodi, pijalaci i tutun, tekstilni
produkti, koà i obuvki, proizvodi od drvo, celuloza i proizvodi
od hartija, pe~atarska industrija. (Povtorno konstatirame deka se
raboti za industrii od porano mnogu upotrebuvanata klasifikacija
na t.n. tradicionalna industrija i obeleùvame deka niskoto
tehnolo{koto nivo i niskoto nivo na obu~enost na rabotnata sila se
nejzinite belezi. Ova soznanie ni e osobeno vredno, za da moème vo
ponatamo{nite na{i sogleduvawa da go determinirame i nivoto na
razvienosta na industrijata vo Makedonija, spored zastapenosta na
spomenative sektori,).
Treto: sektorite se razgrani~eni vo grupi spored
intenzitetot na dolgoro~niot prose~en godi{en rast vo pet
grupi: so visok, so sredno-visok; so sredno-nizok, so nizok i sektori
so negativen rast. O~ekuvano, najdinami~nite sektori se spomenatite

klasifikacijata na sektorite na OECD spored na
kategorijata istraùvawa i razvoj (R&D).

Vo spomenatava studija toj e izmeren za periodot 1995-2008 god.
138
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

sektori so visoko tehnolo{ko nivo i visoka obu~enost i ve{tini

na rabotnata sila, ~ii prose~ni godi{ni stapki na rast na bruto
dodadenata vrednost iznesuvaat me|u 3 i 6%. Nasproti niv, negativni
stapki na rast, od -2,5 do -5% zabeleàle tradicionalnite sektori
tekstil, koà i obuvki i obleka.
Otkako gi primivme signalite za toa koi sektori vo zemjite na
EU se smetaat vrz znaewata na rabotnata sila, imaat visoko tehnolo{ko
nivo i se nositeli na rastot, sega moème da go analizirame stepenot
na razvienosta na strukturata na prerabotuva~kata industrija vo
na{ata zemja, investiciite, rastot i osobeno izvoznata efektivnost.
Za taa cel, gi napravivme tabelite od 1 do 7 koi gi davame na krajot
na ovoj trud, i so analiza na presmetanite strukturni pokazateli }e
go determinirame dostignatoto nivo na razvienost na strukturata na
prerabotuva~kata industrija vo na{ata zemja.
Strukturnite belezi na prerabotuva~kata industrija
Prvo: ako ja sledime prethodno iznesenata klasifikacija
vo spomenatata studija za zemjite na EU, spored pokazatelite
izneseni vo tebelata 1, za periodot 2006-2009 godina, se pokaùva
deka vo strukturata na industrijata vo R. Makedonija dominiraat
tradicionalni sektori prehranbena, pijalaci i tutun, tekstil i
tekstilni proizvodi i osnovni metali i metaloprerabotuva~ka (tie
davaat 59% od bruto dodadenata vrednost). Dokolku na niv go dodademe
i tradicionalniot sektor na nemetalni minerali, u~estvoto vo bruto
DV se zgolemuva duri na 67% (kako prose~no u~estvo vo periodot
2006-2009 god.) Ili, samo vo 2009 god. u~estvoto iznesuva 64.5%. Site
ovie spomenati sektori, kako {to vidovme prethodno, bea klasirani
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
139
kako sektori so niska obu~enost i niski ve{tini na rabotnata

sila, nizok rast i niska tehnolo{ka inovativnost. Se zabeleùva
deka prehranbeniot i tekstilniot sektor duri i go zgolemuvaat ve}e
dostignatoto u~estvo (prehranbenata industija od 19,5% vo 2006 na
26.9% vo 2009 god., tekstilnata od 13,7 na 14,9%. Metalniot sektor go
odrùva dostignatoto visoko u~estvo. (Za drugite sektori, soodvetno
se presmetani u~estvata vo tabelata 1, i niv nema da gi komentirame
posebno). Takvata sostojba pokaùva deka na{ata tradicionalna
industrija ima niska pojdovna pozicija i slab potencijal za
konkurentnost, i vo osnova ne gi sledi tendenciite na evropskite
industrii.
Vtoro: strukturata na investiciite vo fiksni sredstva e
nepovolna od aspekt na mo`nosta da se generiraat pozna~itelni
strukturni promeni. Imeno, duri 2/3 od investiciite vo periodot 20072009 god. se angaìrani vo ve}e prethodno spomenatite tradicionalni
sektori prehranbenata industrija, pijalaci i tutun, tekstilnata,
metaloprerabotuva~kata i nemetalite. Zna~i, investiciite
proporcionalno ja sledat strukturata na prerabotuva~kata industrija
spored u~estvoto vo DV. Vsu{nost, nivoto na ve}e instaliranite
kapitalni fondovi predizvikuva horizontalno rastewe, t.e tie
se podvi`nik na investiraweto, a ne nastanuva pozabeleìtelna
poddr{ka na novi, kvalitetni, strukturni promeni.
Treto: investiraweto vo oprema vo oddelnite sektori,
odnosno vo proizvodnoto jadro, e najdirekten odraz na dinamikata
na voveduvawe na tehni~ki sredstva i tehni~ko-tehnolo{ki progres.

Sepak, treba da se zeme predvid deka vo periodot po 2008 god. posledicite od ekonomskata kriza se po~uvstvuvaa neramnomerno vo sektorite od
prerabotuva~kata dejnost i predizvikaa vozdr`livost na investirawe, osobeno
vo izvoznite sektori, koi prvi go po~uvstvuvaa efektot na krizata preku namaluvawe ili prekinuvawe na pora~kite.
140
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

No, spored podatocite izneseni vo tabelata 3, se konstatira re~isi

istata pojava i ovaa struktura e relativno nepovolna i re~isi se
povtoruva pretstavata {to ja sogledavme i za vkupnite investicii
vo fiksni fondovi. Sepak, vidliva e i edna razlika investiciite
vo oprema vo tekstilnata industrija go namalija u~estvoto od 11,4%
vo 2007 god. na 6.2% vo 2009 god. (O~igleden e efektot na ekonomskata
kriza koja go zafati ovoj sektor i go napravi osobeno vozdr`liv od
investirawe vo nova oprema). Prehranbenata industrija od druga
strana, go zadrà svoeto u~estvo vo investiciite vo oprema vo
vkupnata prerabotuva~ka industrija (okolku 32%). Drugite sektori,
re~isi imaat nepromeneto u~estvo. Zna~i, konstatirame deka ne
se slu~uva nekakva zabeleìtelna kvalitetna investiciska
inicijativa vo sektorite od strukturata.
êtvrto: za da se vidi vle~nata sila na rastot, ja sogledavme
dinamikata na rastot kako osnova za klasifikacija, kako {to
vidovme prethodno, preku indeksite na industriskoto proizvodstvo
vo periodot od 2006-2009 g. i istite se izneseni vo tabelata 4, a se
prezemeni od oficijalen statisti~ki izvor. [to se zabeleùva?
Vo periodot 2005-2009 god. najdinami~en rast na proizvodstvoto
zabeleìl sektorot na metalni proizvodi (indeks 354), koj za tri i
pol pati go zgolemil proizvodstvoto do krajot na 2009 god. vo odnos na
2005 god. Isto taka i izdava~kata dejnost, koja e prete`no orientirana
na doma{niot pazar, zabeleà indeks od 284, odnosno za 2,8 pati go
zgolemila proizvodstvoto vo odnos na 2005 god., pa duri zna~itelno
i vo odnos na 2008 god., {to zna~i deka bila otporna na ekonomskata
kriza. Po nego sledi proizvodstvoto na ma{ini i uredi, so indeks
142 vo 2008 g., odnosno 126 vo 2009 god. vo odnos na 2005 god. Sepak,
vo 2009 god. ovoj sektor imal pad vo odnos na 2008 god., koj e odraz na
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
141
ekonomskata kriza. Indeksi nad 100, odnosno porast vo odnos na 2005

god, zabeleàle i prehranbenata industrija (114), proizvodstvoto na
hartija i proizvodi od hartija, proizvodstvoto na hemiski proizvodi
i gumeni proizvodi i plastika. Drugite sektori zabeleàle pad, a
me|u niv najgolem pad imale proizvodstvoto na tekstil (indeks 56),
poradi golemiot pad na pora~kite vo 2009 god., proizvodstvoto na
soobra}ajni sredstva i prikolki (indeksot iznesuva 29), elektri~ni
ma{ini i opti~ki uredi (indeksot iznesuva 68), proizvodstvoto na
metali (indeks 79) poradi osobeniot pad na izvozot vo 2009 god. (no
dosta itenziven rast vo 2007 i 2008 godina). Sepak, posmatran od godina
vo godina, i so isklu~uvawe na vlijanieto na ekonomskata kriza koja
navleze podlaboko vo izvoznite sektori i industrijata kako celina,
rastot beleì sredna dinamika na rast, no sepak, rastot e vle~en od
tradicionalnite sektori.
Petto: osobeno vaèn kriterium za ocenka na konkurentnata
sposobnost na sektorite e relativnata izvozna naso~enost. Za da
se sogleda, konstruirani se tabelite 5 i 6. Najnapred, vo tabelata 5 e
pretstavena strukturata na izvozot na prerabotuva~kata industrija,
a vo tabelata 6 e pretstaven relativniot odnos me|u izvozot i
bruto dodadenata vrednost, kako relativen pokazatel za izvoznata
efikasnost. [to pokaùvaat presmetkite? Najnapred konstatirame
deka vo periodot 2006-2009 godina imalo dva osnovni nositeli na
izvozot - proizvodstvoto na metali i metalni proizvodi (so u~estvo
od 37.8%) i sektorot na tekstil i tekstilni proizvodi (24%), ili
dvata sektora zaedno, blizu 62%. Toa e pregolema koncentracija {to
ukaùva na dominacija na bikomponentna izvozna struktura. Ako
sepak kon niv se dodade i sektorot na prehranbeni proizvodi i tutun
(so u~estvo od 10.3%), o~ekuvano se pokaùva deka izvozot e ogledalo
142
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

na trikomponentnata industriska struktura i deka e dvigatel na

strukturnite promeni. Natamu, so isklu~ok na stabilniot izvozen
sektor na nafteni derivati, nema pozna~ajni strukturni pomestuvawa
vo izvozot kaj drugite sektori. I ovojpat, kako i so prethodnite
konstatacii, go potvrduvame prete`niot tradicionalen karakter na
na{ata industrija.
Sega da ja sogledame u{te i relativnata izvozna efikasnost,
koja e presmetana i pretstavena vo tabelata 6. (izvozot na sektorot
vo odnos na bruto dodadenata vrednost na sektorot). Soznanijata se
interesni. Najvisoko nivo na odnosot izvoz sprema bruto dodadena
vrednost, mereno vo odnos so prosekot na celata prabotuva~ka
industrija (zemena kako nivo=100), imaat sektorite: nafteni
derivati, metalni proizvodi, tekstil i tekstilni proizvodi (~ie{to
nivo iznesuva 161, ili za 61% nad nivoto {to go postignuva celata
industrija. Ako ja isklu~ime naftenata industrija kako ekstrem
spored ovoj pokazatel, toga{ drugite odnosi moàt da se razberat.
Imeno, visokata izvozna naso~enost na metalnite proizvodi i
relativno malata sodrìna na dodadena vrednost, pravi ovoj sektor
da ima najvisoki vrednosti na izvoznata efikasnost. Toa osobeno
e slu~aj i so sektorot na tekstilnite proizvodi toj ima niska
dodadena vrednost, a visoka vrednost na izvozot poradi lon rabotite,
niskoto u~estvo na akumulacijata i maloto u~estvo na li~ni dohodi
vo dodadenata vrednost. Od druga strana, sektorite so mal apsoluten
iznos na izvozot (mala izvozna naso~enost), imaat i niska izvozna
efikasnost. Takvi se: hemiskata industrija, proizvodstvoto na
plasti~ni masi, nemetalite, prehranbenata industrija i prerabotkata
na drvo. No, i od ova sogleduvawe povtorno e jasno tradicionalnite
sektori imaat i apsolutno i relativno visoko mesto za izvozot, a
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
143
vo modernite i propulzivni sektori, vo koi inovativnosta poradi

tehnolo{kite karakteristiki na proizvodstvoto po pravilo e
najgolema, pridonesot vo izvozot e nezna~itelen.
Na krajot, so sigurnost moè da se konstatira deka
prerabotuva~kata industrija, od aspekt na nejzinite strukturni
karakteristiki, se nao|a na nisko nivo na razvienost vo odnos na
industriite na zemjite na Evropskata Unija. Dodeka pak, vo industrijata
na EU, spored strukturnite karakteristiki, navlegla vo visokata
faza na zrelost, vo koja konkurentskata sposobnost proizleguva od
inovaciite. Vo na{ata industrija, sega{noto nivo e me{avina od
elementi od prvata faza (resursna orientiranost) i od vtorata
faza (cenovna konkurentnost), so neizrazeni elementi na visokata
inovativna faza. So takvite belezi, vo uslovi na objektivna potreba
za otvorena ekonomija, centalen predizvik na biznis - sektorot i na
ekonomska politika treba da pretstavuva zgolemuvaweto na izvozot
vrz konkurentski osnovi, odnosno jakneweto na konkurentnosta
vo koja }e se izrazuvaat i elementi na inovativnost. Toa e biten
ekonomski uslov za ramnopravno vklu~uvawe vo ekonomskite tekovi
na Evropskata Unija.
Tabeli podloga za analizata
Tabela 1
Strukturata na prerabotuva~kata industrija
vo R. Makedonija
- U~estvoto (%) na sektorite vo bruto dodadenata vrednost
- spored osnovni tekovni ceni
Period
Sektor
2006 2007 2008 2009 20062009
0
144
Proizv. na prehranbeni
proizvodi, pijalaci i tutun
19.5
17.9
21.8
26.9
21.5
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

Proizv. na tekstil i tekstilni

13.7
15.1
14.9
15.0 15.4
proizvodi
Proizv. na koà i predmeti od
2.2
1.9
1.7
1.9
3
1.9
koà
Prerabotka na drvo i
1.8
1.2
1.6
1.6
4
1.7
proizvodi od drvo
Proizv. na celuloza, hartija i
proizvodi od hartija, izdava~ka
5.5
4.7
5.7
5.3
5
5.3
dejnost i pe~atewe
Proizv.na koks, derivati na
6.5
4.9
3.9
4.4
6
2.9
nafta i nuklearno gorivo
Proizv. na hemikalii, hemiski
proizvodi i ve{ta~ki i
5.7
5.7
6.6
6.0
7
5.8
sinteti~ki vlakna
Proizv.na proizvodi od guma i
2.8
2.7
3.4
3.1
8
3.3
proizvodi od plasti~ni masi
Proizv. na proizvodi od drugi
8.3
7.7
8.8
8.1
9
7.6
nemetalni minerali
osnovni metali i
22.8
28.7
22.8
10 Proizv.na
23.7 15.1
standardni metalni proizvodi
ma{ini i uredi,
1.8
2.0
1.9
2.0
11 Proiz.na
2.1
nespomnati na drugo mesto
na elektri~ni i
4.6
3.5
4.4
4.2
12 Proizv.
4.4
opti~ki uredi
na soobra}ajni
2.0
1.5
1.7
1.6
13 Proizvodstvo
1.7
sredstva
industrija,
2.8
2.7
2.9
2.8
14 Prerabotuva~ka
2.9
nespomnata na drugo mesto
Prerabotuva~kata ind., vkupno:
100
Izvor: SGM 2008 na DZS na RM, str. . 316, SGM 2009, str. 326, SGM na DZS 2010,
str. 312 i Statisti~ki pregled br .677, 2011.
Tabela 2
Strukturata na investiciite vo fiksni sredstva
vo prerabotuva~kata industrija vo R. Makedonija
Sektor
2007
2008
36.5
33.7
- vo %
Period
2009 20072009
Proizv. na prehranbeni proizvodi,

pijalaci i tutun
26.7
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
31.8
145

proizvodi
11.4
7.4
3.7
7.1
Proizv. na koà i predmeti od koà
0.9
0.7
0.3
0.6
0.4
0.4
0.2
0.3
3.4
3.4
5.6
4.2
1.2
4.0
5.0
3.6
5.8
3.7
4.0
4.4
2.2
2.2
1.9
2.1
8.9
7.7
8.9
8.5
18.0
23.3
15.9
19.0
1.2
1.5
1.5
1.4
12
Prerabotka na drvo i proizvodi od

drvo
dejnost i pe~atewe
Proizv.na koks,derivati na nafta i
nuklearno gorivo
proizvodi i ve{ta~ki i sinteti~ki
vlakna
nemetalni minerali
Proizv.na osnovni metali i
Proiz.na ma{ini i uredi, nespomnati
na drugo mesto
Proizv. na elektri~ni i opti~ki
uredi
6.3
4.0
3.0
4.2
13
Proizvodstvo na soobra}ajni sredstva
1.6
4.6
21.2
10.1
5
6
7
8
9
10
11
Prerabotuva~ka industrija,
2.5
2.2
2.6
3.3
100
100
100
100
Izvor: Statisti~ki pregledi na DZS na RM br. 672/2010 g., 642/200 i 6101.4/2008
14
Tabela 3
Strukturata na investiciite vo oprema vo
prerabotuva~kata industrija vo R. Makedonija
Sektor
- vo%
Period
2009 20062009
2007
2008
32.8
33.5
30.7
32.3
11.4
5.7
2.5
6.2
1
2
146
Proizv. na prehranbeni proizvodi,

pijalaci i tutun
proizvodi
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

1.0
0.5
0.1
0.5
0.4
0.5
0.1
0.3
3.6
3.3
6.2
4.4
1.5
6.1
1.3
3.1
5.3
3.6
5.7
4.8
2.9
2.6
1.8
2.4
10.5
8.0
4.9
7.6
20.4
26.2
20.2
22.4
11
Prerabotka na drvo i proizvodi od

drvo
proizvodi od hartija, izdava~ka dejnost
i pe~atewe
Proizv.na koks,derivati na nafta i
nuklearno gorivo
proizvodi i ve{ta~ki i sinteti~ki
vlakna
nemetalni minerali
Proizv. na osnovni metali i
Proiz.na ma{ini i uredi, nespomnati
na drugo mesto
1.7
1.8
1.8
1.8
12
Proizv. na elektri~ni i opti~ki uredi
4.4
4.0
4.1
4.1
13
Proizvodstvo na soobra}ajni sredstva
1.6
1.9
19.5
8.1
5
6
7
8
9
10
2.5
1.1
1.9
2.3
100
100
100
100
Izvor: Statisti~ki pregledi na DZS na RM br. 672/2010 g., 642/2009 i 610/2008
14
Tabela 4
Indeksite na industriskoto proizvodstvo
vo R. Makedonija

1
2
3
4
5
6
2005 god.=100
Sektor
2006
2007
2008
2009
Proizv. na prehranbeni proizvodi, ijalaci

Tutunski proizv. i fermentiran tutun
Tekstilni tkaenini
Obleka i dorab. na krzno i boewe
Prerabotka na drvo i proizvodi od drvo
100
102
89
109
87
93
108
101
82
93
88
93
117
103
94
74
80
74
114
100
56
65
78
65
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
147
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
Proizv. na celuloza, hartija i proizvodi

od hartija
Izdava~ka dejnost i pe~atewe
Proizv.na koks, derivati na nafta i
nuklearno gorivo
Proizv. na hemikalii, hemiski proizvodi i
ve{ta~ki i sinteti~ki vlakna
Proizv.na proizvodi od guma i proizvodi
od plasti~ni masi
Proizv. na proizvodi od drugi nemetalni
minerali
Proizv.na osnovni metali
Metalni proizvodi
Proiz.na ma{ini i uredi, nespomnati na
drugo mesto
Proizv. na elektri~ni i opti~ki uredi
Proizvodstvo na soobra}ajni sredstva,
prikolki i poluprikolki
Drugi soobra}ajni sredstva
Mebel i drugi nespomenati
123
124
118
111
108
95
152
284
112
109
111
101
101
101
121
109
81
83
104
102
111
115
112
98
109
116
146
169
137
255
79
354
103
142
154
126
101
76
96
68
70
50
47
29
107
66
104
142
56
109
116
111
105
84
105
116
Izvor: SGM na DZS na RM 2010, str. 432 i Statisti;ki pregled na DZS
na RM br. 583, 2008

Tabela 5
Strukturata na izvozot na prerabotuva~kata
industrija vo R. Makedonija

Sektor
vo %
2006
2007
2008
2009
Period
2006-2009
10.6
9.1
9.2
13.1
10.3
25.9
22.9
21.8
27.0
24.0
2.7
2.8
2.6
3.4
2.8
0.3
0.4
0.3
0.4
0.4
1
2
3
4
148
proizvodi, pijalaci i tutun
proizvodi
Proizv. na koà i predmeti od
koà
Prerabotka na drvo i proizvodi
od drvo
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

5
6
7
8
9
10
11
12
13
14

dejnost i pe~atewe
Proizv. na koks, derivati na
nafta i nuklearno gorivo
proizvodi i ve{ta~ki i
sinteti~ki vlakna
nemetalni minerali
Proizv.na osnovni metali i
Proiz.na ma{ini i uredi,
nespomnati na drugo mesto
Proizv. na elektri~ni i
opti~ki uredi
Proizvodstvo na soobra}ajni
sredstva
0.6
0.8
0.6
0.7
0.7
9.6
5.2
8.7
8.3
7.8
3.9
3.4
3.9
5.7
4.1
1.3
1.3
1.7
2.3
1.6
3.5
3.3
3.5
4.2
3.6
35.2
44.7
40.8
26.5
37.8
1.8
1.8
2.0
3.0
2.1
2.4
2.0
2.7
3.1
2.6
1.7
1.5
1.3
1.2
1.4
0.6
0.7
0.9
1.2
0.9
100
100
100
100
100
Izvor: Izvor: SGM na DZS na RM, 2010, str. 478-479 i Statisti~ki

pregled na DZS na RM br. 637/2009.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
149
Tabela 6
Nivoto na izvoznata efikasnost na sektorite na
prerabotuva~kata industrija vo R. Makedonija
-
mereno preku iljadi dolari izvoz na 1 milion den. bruto
dodadena vrednost, ako nivoto na prerabotuva~kata ind.=100

Peri-od
Sektor
2006
2007
2008
2009
20062009
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
150
proizvodi, pijalaci i
tutun
Proizv. na tekstil i
tekstilni proizvodi
Proizv. na koà i
predmeti od koà
Prerabotka na drvo i
proizvodi od drvo
Proizv. na celuloza,
hartija i proizvodi
od hartija, izdava~ka
dejnost i pe~atewe
Proizv.na koks,
derivati na nafta i
nuklearno gorivo
Proizv. na hemikalii,
hemiski proizvodi i
ve{ta~ki i sinteti~ki
vlakna
Proizv.na proizvodi
od guma i proizvodi od
plasti~ni masi
Proizv. na proizvodi
od drugi nemetalni
minerali
Proizv.na osnovni
metali i standardni
metalni proizvodi
Proiz.na ma{ini i
uredi, nespomnati na
drugo mesto
Proizv. na elektri~ni i
opti~ki uredi
54.3
51.2
42.2
48.7
47.8
188.6
151.4
144.9
174.9
161.2
122.7
147.0
134.8
198.4
147.5
17.3
32.5
18.6
24.3
22.4
11.2
16.4
11.8
12.9
13.0
147.2
106.0
297.0
210.8
175.9
68.1
59.6
66.6
86.2
69.4
44.8
48.6
50.6
67.9
53.0
42.6
43.7
46.0
47.4
44.8
154.6
156.1
172.2
176.1
165.9
99.9
91.7
93.6
155.0
107.1
52.0
58.4
62.3
71.1
61.0
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

na
13 Proizvodstvo
soobra}ajni sredstva
Prerabotuva~ka
14 industrija, nespomnata
na drugo mesto
Prerabotuva~kata ind,
nivo:
Nivo na prerab.
ind.=100, pretstavuva
iljadi dolari vo
odnos na 1 milion den.
dodadena vrednost
84.7
100.1
99.1
71.1
88.5
22.0
27.6
30.1
41.2
30.2
100
100
100
100
100
42.949 47.573 50.648 40.687
45.870
Izvor: na{i presmetki spored podatoci od SGM na DZS na RM 2008,

str. 316, 2009, str. 326, 2010, str. 478-479 i Statisti~ki pregledi na DZS
na RM br. 637/2009 i br. 667/ 2011.
1. EU Industrial Structure 2009. Performances and Competitiveness EU,
Enterprise and Industrie, Luxembourg, 2009.
2. Porter, M.E. : The Five Competitive Forces That Shape Strategy,
Harvard Business Review, January 2008, pp. 79-93.
3. Porter, M.E.: The competive Advantage of Nations, Free, new York,
1990.
4. USAID: Macedonian Competitivness in Practice: an Assesment of Claster
Vased Aproaches, prepared by The Michel Group, November 17, 2003.
5. Statisti~ki pregledi i SGM na DZS na RM.
6. M 2009-2020,
M , , , 2009.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
151
THE LEVEL OF DEVELOPMENT OF THE STRUCTURE, INVESTMENT

AND EXPORT EFFICIENCY OF THE MANIFACTURING INDUSTRY
OF THE REPUBLIC OF MACEDONIA
Summary
Manufacturing industry is the heart of the economy. It absorbs a large
number of domestic resources, provides high contribution to GDP, it expresses
the dynamic introduction of technical and technological progres and expresses
through exports competitive ability of the national economy to engage in
international economic processes.
The structure of manufacturing industry, as measured by their relative
share in gross value added as a result of the engaged sintezen factors, changes
in the long term as a result of the implementation of technical and technological
progress, due to changes in demand and because of differences in the size
and dynamics of investmentin different sectors. In this paper, by analyzing the
structure, growth, investment, structure and effectiveness of exports, making
assessment of the level of development of the structure of manufacturing industry.
Such observations are necessary to identify opportunities for involvement in
international economic space, and building an open economy, in particular, to
evaluate the starting position for competitive participation in commodity flows
of the European Union. Therefore, because the export orientation is the most
important hallmark of competitiveness, analyzed the current differences between
the sectors of manufacturing industry in terms of their relative export efficiency.
Key words: structure of manifacturing industry, level of development of
the structure, investments, export efficiency
152
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 153 - 163 (2011)

() -

d-

Apstrakt

Iako
, ,

, s,
,
, dodeka doma{nite kompanii
vo ovoj pogled s u{te zaostanuvaat. Toa osobeno se ogleda vo s
u{te nedovolnata nost
.

e .

K izgradat vizija za razvoj na OOP, odnosno
da 10
.
- ta vrz slednite
: d
; b ; b
; p ,
.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
153
Prof. d-r Vladimir Petkovski i Aleksandar Nikolov
Klu~ni zborovi: strategiski pristap, razvoj na OOP, sistem na

OOP, na~ela na OOP, vizija za razvoj na OOP, SVOT - analiza na
OOP.
()

,
() :
- - ( , ,
, ,
)
.
- -

( -
).
- -
,

( -
,
).
,
,

. ,
154
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Strategiski pristap kon formuliraweto i razvojot na op{testvenata odgovornost

na pretprijatijata (OOP) od aspekt na izrabotka na svot-analiza
,
.

,
.

, , ,,
.,
, .
1.

,
.
, , , 90%

(76%) (14%). ,

,

.

,
.

,, ae ,, d- ,
, , 2010
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
155
( , GRI Global Reporting Initiative) 18%.

2.

,
,
. ,

,
.

,

,
,
.

,
.

e
. :
/ ;
, , ,

:
, Sabine Braun, Thomas Loew, Federalno Ministarstvo za ivotnu sredinu, ouvanje prirode i
nuklearnu bezbednost, 2006. (Corporate Social Responsibility: An Introduction From The Environmental
Perspective, Sabine Braun, Thomas Loew, Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and
Nuclear Safety, 2006)

156
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)


.
- ; , ,

,
().
- ;
,
,
.

,
, /

. ,
,, ,
,
.
,

, ,
,
. ,
outsourcing
, ,
,

.

,
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
157
,
,
10
.

.

, .

:
- ,
- -
;
- ,

;
-
;
-
;
- ,

, .
,

,
.

158
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

,
.
-

,
, , (SV)

-
;
- ;
- ;
- ,
.

(
(
)
)

-
-
(, 20
,

(
)

)
-
-

- ,

,

-
-

,
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
159

-

(
,

,

,
)
-

-

- ,,

,
-

-

-

-

-

,

-

(
)
(
)
-
-

,
-

160
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

-

-

-

,
(.. )

-

-

(

)
-

-

, -
-

-

( ,
/ )

,

,

)

-

(

)
-
,

-

,
(
,
,
,, )
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
161
Ate
(silni strani) pretstavuvaat solidna osnova za razvojot
na sistemot na OOP, vrz koja treba da se temelat strategiskite
pristapi vo razvojot na vizija za OOP. Od druga strana, ate
(slabi strani)
treba da se zemat kako dobri indikatori za toa vo koja nasoka treba
da se sosredoto~at aktivnostite za nivno nadminuvawe.
Eksternite uslovi vo vid na mo`nosti (
)ja indiciraat nasokata vo koja treba da se
dejstvuva za mo`nostite so tek na vreme da prerasnuvaat vo silni
strani, a zakanite da bidat nadminati, blokirani ili neutralizirani.
Eksternite mo`nosti se voglavno vrzani za pozitivnite efekti
od pristapuvaweto kon EU (finansiski mo`nosti), koristewe na
pozitivnite iskustva na drugi zemji, kako i privlekuvaweto stranski
investitori koi{to ja imaat staveno OOP visoko na svojata delovna
agenda (,,op{tetstveno odgovorni investitori).
1. CSR Strategy for the Republic of Serbia, 2010, authors: Vladimir
Petkovski, Prof. Dr. Aleksandar Nikolov
2. Final report of the international consultant on Corporate Social
Responsibility commissioned by the EC/UNDP, Sune Skadergaard
Thorsen, 2008
3. National Agenda on Corporate Social Responsibility for the Republic
of Macedonia, 2008-2012, Authors, Vladimir Petkovski, Prof. Dr.,
Aleksandar Nikolov
4. Baseline Study on Corporate Social Responsibility for the Republic
of Macedonia, 2008-2012, Authors, Vladimir Petkovski, Prof. Dr.,
Aleksandar Nikolov
162
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

TRATEGIC APPROACH TO FORMATION AND DEVELOPMENT

OF CORPORATE SOCIAL RESPONSIBILITY (CSR) FROM SWOT
ANALYSIS PERSPECTIVE

Vladimir Petkovski, Ph.D.

Aleksandar Nikolov
Abstract

Although a good number of the biggest companies have developed a high
level of awareness of the importance of CSR and are strategically oriented towards
playing a responsible and constructive role and contribute to the wellbeing of the
community, still, the above mentioned practices can be found with foreign owned
companies, especially those being affiliates of the multinational corporations,
while, domestically owned companies are still lagging behind. This situation can
be observed especially with regard to insufficient integration of the concept of
CSR into the overall companies business strategy.

Companies should be able to build a vision for CSR development with
a time horizon of at least 10 years, and to have clear answer to the question
where they would like to see themselves in terms of CSR development

SWOT analysis should be based on four elements of the CSR system:
business oriented approach towards CSR; requirements and pressure from
the market; requirements and pressure from the civil sector; regulations and
stimulative mechanisms coming from the government.
Key words: Strategic approach, CSR development, CSR system, CSR rational,
CSR development vision, CSR SWOT analysis.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
163
164
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 165 - 176 (2011)
ISTRA@UVAWE NA VLIJANIETO NA EKONOMSKATA

PROPAGANDA VRZ ODNESUVAWETO NA POTRO[UVA
ÎTE

Prof.d-r Sneàna Ristevska-Jovanovska
Apstrakt:
Ekonomskata propaganda kako sostaven del na promocijata

denes e najzna~aen i najmnogu koristen oblik na komunicirawe
so pazarot pokraj li~nata proda`ba, odnosite so javnosta,
publicitetot, proda`nata promocija i direktniot marketing.
Naso~uvaweto na tekot na proizvodite i uslugite na relacija
proizvoditel - potro{uva~, vo sovremeni uslovi na stopanisuvawe i
vo uslovi na s poizrazena raznovidnost na proizvodite i uslugite,
e mnogu te{ko dokolku ne se zasnova na rezultati dobieni od
soodvetni istraùvawa. Toa zna~i deka i koncipiraweto i sekako
vodeweto na ekonomska propaganda kako oblik na promotivna
aktivnost, isto taka, ne moè da se ostvari ako ne se temeli na
rezultatite od soodvetni istraùvawa povrzani so nejzinoto
vlijanie vrz odnesuvaweto na potro{uva~ite spored polovata
struktura, razli~nite vozrasni grupi i sl.
Klu~ni termini: ekonomska propaganda, proda`ba na promocija, pub
licitet, odnosi so javnosta, direkten marketing, li~na proda`ba
Ekonomskata propaganda pretstavuva adekvaten na~in na komu
nikacija pome|u prodava~ite i kupuva~ite. Ekonomskata propaganda e
i zbir na dejnosti, koi so pomo{ na vizuelni, akusti~ni i kombinirani
poraki gi informira potro{uva~ite za odredeni proizvodi i uslugi
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
165
Prof. d-r Sneàna Ristevska-Jovanovska
i vlijae na niv slobodno da gi odberat i da gi kupat tie proizvodi.

Ekonomskata propaganda se javuva i kako zbir na metodi so ~ija
primena promotivno se vlijae na proda`nata promocija. Vlijanieto
i dejstvuvaweto na ekonomskata propaganda vrz odnesuvaweto na
potro{uva~ite moè da bide nabquduvano od tri aspekti: kako proces
na informirawe na potro{uva~ite, proces na ubeduvawe za kupuvawe
na opredeleni konkretni proizvodi i proces na potsetuvawe.
Vo taa nasoka e i naporot na kompaniite za primena na
raznovidni propagandni tehniki, koi imaat za cel pribliùvawe
na proizvodot do potro{uva~ite. Propagandnite tehniki vo celina
moè da se podelat vo tri os
novni grupi:
1. Tehniki na sozdavawe sodrìna na porakata (koristewe na ne
vistini i apeli)
2. Tehniki na prenesuvawe poraki (povtoruvawe i koristewe
emocii)
3. Posebni tehniki (glasnini, perewe na mozokot i drugi
tehniki za merewe na li~nosta i odnesuvaweto).

Osven propagandnite tehniki i samata struktura na
propagandnata poraka treba vo sebe da sodrì elementi koi
pridonesuvaat za nejzinata uspe{nost. Pritoa, kako najzna~ajni se
istaknuvaat:
Naslov - najvpe~atliv del od porakata, zborovi odbrani so
posebna preciznost, za u{te pri prviot kontakt da bidat memorirani
vo svesta na receptorot. Ima zada~a da go svrti pogledot na ~itatelot/
gleda~ot. Ako ~itatelot/gleda~ot ne bide privle~en od naslovot,
voop{to nema da prodolì da ~ita ponatamu.
Podnaslov - dopolnenie na naslovot {to moè da sodrì
166
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Istraùvawe na vlijanieto na ekonomskata propaganda vrz odnesuvaweto na

potro{uva~ite
nekoi dopolnitelni objasnuvawa koi poradi nastojuvaweto naslovot

da bide {to pokratok, ne moàt da bidat vklopeni vo udarniot del na
porakata.
Zasiluvawe na porakata - ja opfa}a celata ostanata sodrìna,
koja treba da go zapoznae potro{uva~ot so proizvodot/uslugata {to
se nudi, a nejzinata golemina zavisi tokmu od prirodata na toa {to se
nudi. Se nastojuva da sodrì to~no onolku podatoci kolku {to mu se
potrebni na ~itatelot/gleda~ot i kolku {to toj moè da podnese bez
da go ottrgne vnimanieto poradi prenatrupanost.
Dokaz - gi potvrduva iznesenite podatoci vo porakata, i ima za
cel da mu dade dopolnitelna poddr{ka na potro{uva~ot i vo golem
del da go olesni negoviot izbor. Vmetnuva garancii, svedo~ewa na
prethodni zadovolni korisnici, demonstracii, garancii za vra}awe
na parite i sl.
Akcija celokupnost na porakata da ostavi povolen vpe~atok
koj ispra}a~ot go predvidel pri kreiraweto na istata. Akcijata
povikuva kupuva~ite da go storat ona {to ispra}a~ite go planirale.
Pri distribuirawe na porakata ispra}a~ite voobi~aeno
koristat odredeni tehniki za najbrzo privlekuvawe na vnimanieto
na potro{uva~ite. Pritoa, mediumite na ekonomska propaganda
se tehni~ki sredstva koi se javuvaat vo uloga na distributeri na
ekonomsko - propagandnite poraki, odnosno posrednici me|u nivnite
ispra}a~i i receptorite. Pra{aweto na izbor na soodveten medium
podrazbira najefikasno dostavuvawe na porakata, koja iako sumira
golem trud na dizajnirawe i osmisluvawe, dokolku ne pristigne na
posakuvanoto mesto i na posakuvaniot na~in, rezultatot e neuspe{na
kampawa. Pri samiot izbor neophodno e da se obrne vnimanie na me
diumskite naviki na celnite potro{uva~i, prirodata na proizvodot,
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
167
kako i na tro{ocite. Spored toa, vo propagandnata kampawa moàt da

se koristat razli~nite vidovi mediumi oddelno ili vo kombinacija,
so cel postignuvawe pogolemi efekti.

So razvojot na tehnologijata, svetot se menuva i mo{ne brzo
se transformira vo moderno op{testvo, pa ima tendencija kon
kompjuterizacija i avtomatizacija na site segmenti vo ìveeweto.
Internetot, iako mnogumina smetaat deka e moèbi pove}e
komplicirano sredstvo za komunikacija i informirawe, e dosta
zastapen, pa poleka no sigurno ja namaluva zainteresiranosta za
radioto i televizijata, kako i za pe~atenite mediumi koi ve}e se
dostapni i na Internet preku sopstvenite veb-strani. Internetot
e osobeno koristen pri donesuvawe na odlukata za kupuvawe, bidej}i
nudi mo`nost za istovremena virtuelna poseta i istraùvawe na
proizvodite/uslugite za koi se odnesuva odlukata, sporeduvawe na
nivnite karakteristiki i toa brzo i lesno (podatocite se dostapni
vo sekoe vreme, i ne treba da ~ekate emituvawe na TV ili radioreklama, nitu pak da razlistuvate vesnici i spisanija). Veb-stranite
se ne{to {to go poseduvaat mno{tvoto firmi denes, mesto kade
moète da gi najdete site podatoci za niv i ona {to go nudat, a
golem del od tie firmi ovozmoùvaat i nara~ki i proda`ba preku
Internet. Na Internet moète da najdete i razni forumi i blogovi
kade {to moète da podelite iskustva so drugi minati ili aktuelni,
zadovolni i nezadovolni potro{uva~i, koi zna~ajno bi vlijaele vrz
donesuvawe na odredena odluka. Elektronskata po{ta ve}e ja zamenuva
i tradicionalnata po{ta kako medium za oglasuvawe, so ispra}awe
na promotivnite poraki i informacii vo vid na elektonsko pismo
(e-mail) namesto na flaer i sl. i mo`nost za dobivawe pobrz odgovor
od voobi~aenoto.
168
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

potro{uva~ite

Celta na istraùvaweto na ovoj trud e da se utvrdi vlijanieto
na ekonomskata propaganda vrz odnesuvaweto na potro{uva~ite
spored vozrasta i polovata struktura. Za taa cel, sprovedeno e
eksploratorno i deskriptivno onlajn istraùvawe vo peridot od
01.02.2011 do 28.02.2011 godina. Koristeni se i primarni i sekundarni
podatoci. Primenet e metodot na ispituvawe po pismen pat (onlajn
pra{alnik). Anketniot pra{alnik e so
staven od 20 pra{awa, no
za potrebite na ovoj trud }e bidat prezentirani samo del od niv.
Istraùvaweto e sprovedeno na kvoten primerok od 140 ispitanici.
Pritoa postaveni se slednite hipotezi:

H1: Ekonomskata propaganda kako oblik na promotivna
aktivnost ima pogolemo vlijanie vrz odnesuvaweto na potro{uva~ite
od promocijata na proda`ba (nezavisno od polovata struktura i
vozrasnata grupa).

H2: Ekonomskata propaganda kako oblik na promotivna
aktivnost ima pogolemo vlijanie od proda`nata promocija kaj
ènskata populacija nezavisno od vozrasnata grupa.

H3: Promocijata na proda`ba kako oblik na promotivna
aktivnost ima najgolemo vlijanie kaj populacija na vozrast od od 3660 godini, nezavisno od polovata struktura.
Soglasno
so prethodno opredelenite celni grupi, ispitanicite
se ramnomerno rasporedeni vo tri vozrasni grupi - 35,55% na vozrast
od 18-35 godini, 33,33% na vozrast od 36-60 i 31,11% na vozrast nad
60 god. (tabela br.1).Ispitanicite se ramnomerno rasporedeni vo
dve celni grupi i spored polovata struktura nezavisno od vozrasta:
pripadni~ki na ènskiot pol 72 ili 51,43% i 68 pripadnici na
ma{kiot pol ili 48,57%. (tabela br.2)
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
169
. 1
% na
ispitanici
Broj na
ispitanici
Od 18 do 35 god.
35,55%
48
Od 36 do 60 god.
33,33%
45
Nad 60 god.
31.11%
42
Vozrast
Vkupen broj na ispitanici

135
Broj na ispitanici koi ne go odgovorile pra{aweto
5
. 2
% na
ispitanici
Broj na
ispitanici
@enski pol
51,43%
72
Ma{ki pol
48,57%
68
Polova struktura

140
0
Najgolem del od ispitanicite se vraboteni i toa 56 lica
ili 40,28% od vkupniot broj na ispitanici, na vtoro mesto po
zastapenost se studentite so 30,21%, potoa sledat penzionerite so
17,26%, a so najmala zastapenost se nevrabotenite 24 odnosno 12,23%
od ispitanicite.
. 3
Zanimawe
% na
ispitanici
Broj na
ispitanici
Student
30,21%
42
Vraboten
40,28%
56
Nevraboten
12,23%
17
Penzioner
17,26%
24

139
1
Najgolem del od ispitanicite se vraboteni, i toa 56 lica ili
170
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

potro{uva~ite
40,28% od vkupniot broj na ispitanici, na vtoro mesto po zastapenost

se studentite so 30,21%, potoa sledat penzionerite so 17,26%, a
so najmala zastapenost se nevrabotenite - 24 odnosno 12,23% od
ispitanicite.
Vo pogled na rangiraweto na oblicite na promotivni
aktivnosti koi vlijaat vrz odnesuvaweto kako potro{uva~i po
va`nost (1-za najva`niot faktor, 2 za pomalku va`niot faktor, pa
s do 7 za najmalku va`niot faktor) nezavisno od vozrasnata grupa i
polovata struktura, dobieni se slednite rezultati:
.4. Rang na oblicite na promotivni aktivnosti koi vlijaat vrz
odnesuvaweto na potro{uva~ite nezavisno od polovata struktura
Rangirajte gi po va`nost oblicite na promotivni aktivnosti koi vlijaat vrz
odnesuvaweto na potro{uva~ite nezavisno od polovata struktura
(1
-za najva`niot faktor, 2 za pomalku va`niot, pa s do 7 za najmalku va`niot faktor)
1
Broj na
ispitanici
Direktniot
marketing
8%
(11)
17%
(24)
16%
(23)
17%
(24)
31%
(44)
5%
(7)
140
Odnosite so
javnosta
1%
(2)
5%
(7)
8%
16%
(23)
7%
(10)
45%
(63)
17%
(24)
5%
(7)
140
Ekonomskata
propaganda
55%
(77)
(11)
17%
(24)
7%
(10)
7%
(10)
1%
(2)
7%
(10)
5%
(7)
140
rodaà
romocija
16%
(23)
45%
(62)
16%
(23)
9%
(12)
7%
(10)
5%
(7)
1%
(2)
140
Publicitetot
16%
(23)
7%
(10)
17%
(24)
48%
(67)
5%
(7)
1%
(2)
5%
(7)
140
7%
(10)
5%
16%
(23)
39%
(54)
9%
(12)
17%
(24)
7%
(10)
5%
(7)
140
7%
(10)
1%
(2)
7%
(10)
7%
(10)
17%
(24)
55%
(77)
140
Li~nata
proda`ba
Drugi oblici
(7)
140
0
d dobienite rezultati, va`nost angirani

GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
171
faktori: (1) Ekonomskata propaganda, (2) Proda`nata promocija, (3)

Li~nata proda`ba, (4) Publicitetot, (5) Odnosite so javnosta, (6)
Direktniot marketing (7) Drugi oblici.
Spored ova, od dobienite rezultati, kako najzna~aen oblik na
promotivni aktivnosti koj vlijae vrz odnesuvaweto na potro{uva~ite
nezavisno od polovata struktura se javuva ekonomskata propaganda,
na vtoro mesto e proda`nata promocija, na treto e li~nata proda`ba,
na ~etvrto e publicitetot, na petto e odnosite so javnosta, na {esto
e direktniot marketing, a na sedmoto mesto kako najmalku zna~ajni se
rangirani drugite oblici na promotivni aktivnosti.

1: Prvata hipoteza spored koja ekonomskata propaganda
kako oblik na promotivna aktivnost ima pogolemo vlijanie vrz
odnesuvaweto na potro{uva~ite od promocijata na proda`ba
(nezavisno od polovata struktura i vozrasnata grupa) e
potvrdena.
. 5
na
va{eto odnesuvawe kako potro{uva~i
(1
-za najva`niot faktor, 2 za pomalku va`niot faktor, pa s do 7 za najmalku
va`niot faktor)
Direktniot
marketing
Odnosite so
javnosta
Ekonomskata
propaganda
Prodaà
romocija
Publicitetot
172
14%
(10)
3%
(2)
14%
(10)
51%
(36)
17%
(12)
34%
(24)
16%
(11)
14%
(10)
17%
(12)
14%
(10)
14%
(10)
11%
(8)
13%
(9)
11%
(8)
13%
(9)
11%
(8)
14%
(10)
35%
(25)
14%
(10)
3%
(2)
3%
(2)
30%
(21)
3%
(2)
1%
(1)
4%
(3)
14%
(10)
17%
(12)
11%
(8)
4%
(3)
48%
(34)
10%
(7)
5%
(7)
10%
(7)
1%
(1)
1%
(1)
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Broj na
ispitanici
71
71
71
71
71

potro{uva~ite
17%
14% 45% 16%
1%
(32)
(12)
(10)
(11)
(1)
11%
14%
11%
3%
17%
Drugi oblici
(8)
(10)
(8)
(2)
(12)
Li~nata
proda`ba
3%
(2)
13%
(9)
4%
(3)
31%
(22)
71
140
71
1
d dobienite rezultati, va`nost angirani fakto

ri:(1) Proda`nata promocija, (2) Direktniot marketing, (3) Li~nata
proda`ba, (4) Ekonomskata propaganda, (5) Odnosite so javnosta, (6)
Publicitetot, (7) Drugi oblici.
Spored ova, od dobienite rezultati, kako najzna~aen oblik
na promotivni aktivnost kaj ènskata populacija, nezavisno od
vozrasta se javuva rodaà romocija, na vtoro mesto e direktniot
marketing, na treto mesto e li~nata proda`ba, ekonomskata propaganda
e na ~etvrtoto mesto, odnosite so javnosta se na petto mesto, na {esto
mesto e publicitetot, a na sedmoto mesto kako najmalku zna~ajni se
rangirani drugite oblici promotivni aktivnosti.
H2: Vtorata hipoteza deka ekonomskata propaganda kako oblik na
promotivna aktivnost kaj ènskata populacija nezavisno od voz
rasta ima pogolemo vlijanie od proda`nata promocij,a se pokaà
kako pogre{na.
. 6
na 36-60
odnesuvawe kako potro{uva~i
(1
-za najva`niot faktor, 2 za pomalku va`niot, pa se do 7 za najmalku va`niot faktor)
Broj na
1
2
3
4
5
6
7
ispitanici
Direktniot
marketing
Odnosite so
javnosta
2%
(1)
5%
(2)
21%
(9)
7%
(3)
24%
(10)
5%
(2)
49%
(21)
2%
(1)
2%
(1)
19%
(8)
2%
(1)
44%
(19)
0%
(0)
20%
(9)
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
43
43
173
Ekonomska
propaganda
Proda`
romocijata
21%
24% 49%
2%
2%
2%
(21)
(9)
(10)
(1)
(1)
(1)
63% 19%
5%
2%
2%
7%
(27)
(8)
(2)
(1)
(1)
(3)
0%
2%
7%
5%
20%
26%
Publicitetot
(0)
(1)
(3)
(2)
(9)
(11)
Li~nata
23% 44% 20%
2%
2%
5%
(19)
(10)
(9)
(1)
(1)
(2)
proda`ba
42%
16%
12%
23%
5%
2%
Drugi oblici
(18)
(7)
(5)
(10)
(2)
(1)
0%
(0)
2%
(1)
40%
(17)
2%
(1)
0%
(0)
43
43
43
43
43
43
2
d dobienite rezultati va`nost angirani

faktori: (1) Prodaà romocija, (2) Li~nata proda`ba, (3)
Ekonomskata propaganda, (4) Direktniot marketing, (5) Drugi oblici,
(6) Odnosite so javnosta (7) Publicitetot.
Od dobienite rezultati, kako najzna~aen oblik na promotivni
aktivnosti kaj populacija 36-60 nezavisno od
se javuva proda`nata promocija, na vtoro mesto
e li~nata proda`ba, na treto mesto e ekonomskata propaganda,
~etvrtoto mesto direktniot marketing, na petto mesto
, na {esto mesto odnosite so javnosta, a na sedmoto mesto
kako najmalku zna~an e publicitetot.
H3: Tretata hipoteza spored koja promocijata na proda`ba
kako oblik na promotivna aktivnost ima najgolemo vlijanie kaj
populacija na vozrast od 36-60 godini nezavisno od polot, se potvrdi
kako to~na.
Od izvr{enoto istraùvawe gi izvlekovme slednive zaklu~oci:
1. Prvata hipoteza, spored koja ekonomskata propaganda kako ob
lik na promotivna aktivnost ima pogolemo vlijanie vrz odnesuva
174
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

potro{uva~ite
weto na potro{uva~ite od promocijata na proda`ba (nezavisno od

polovata struktura i vozrasnata grupa), e potvrdena.
2. Vtorata hipoteza ekonomskata propaganda kako
oblik na promotivna aktivnost kaj ènskata populacija nezavisno od
vozrasta ima pogolemo vlijanie od proda`nata promocija, se pokaà
kako pogre{na.
3. Tretata hipoteza, spored koja promocijata na proda`ba
kako oblik na promotivna aktivnost ima najgolemo vlijanie kaj
populacijata na vozrast od 36-60 godini nezavisno od polot, se potvrdi
kako to~na.
Koristena literatur
a
1. .- -: : ,
, , 2010
DSouza, Sean: Ho!Ho!Ho!Why Santas Marketing Works Better Than

Yours, web publication, 2009
3. Parker, Philip PhD: The 2009 2014 World Outlook for Advertising for
Social Media Web Sites, Icon Group International Inc., 2008
4. Big Mouth Media: Social Media and Online PR report 2010,
Econsultancy London, 2010
5. Fox, Vanessa: Marketing in the Age of Google: Your Online Strategy IS
Your Business Strategy, Wiley, 2010
2.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
175
MARKETING RESEARCH AND EXPLORING THE ECONOMIC

IMPACT OF ADVETISING ON CONSUMER BEHAVIOUR

Snezana Ristevska-Jovanovska, Ph.D
Abstract

Advertising as part of promotion today is the most important and most
widely used form of communication with the market despite personal selling,
public relations, publicity, sales promotion and direct marketing. Directing the
flow of products and services en route producer - consumer, in modern economic
conditions and the conditions are more pronounced diversity of products and
services, is very difficult if not based on results from additional research.
This means that creating and maintaining course of advertising as a form of
promotional activity also can not be achieved unless it is based on the results
of relevant research related to its impact on consumer behavior according to
gender, different age groups, etc.
Key terms: advertising, sales promotion, publicity, public relations, direct
marketing, personal selling
176
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 177 - 192 (2011)
. -

,
,
.
,
, 60

,
. 15
,
. ,
.
,
,
,
.
,
, ,
( 2,1).
,
.
,
,
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
177
Prof. d-r Slave Risteski
,
.
: , , , ,
.
1.
,
, .
, ,
.
,
, . ,
, ,
.
1:
, 1948-2009
178
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Pra{awa i problemi povrzani so regionalnata demografska heterogenost vo R.M.

,
,
. ,
(
40 1948 ),
,
(13,8 2002 ).
2002 ,
11.

(). 14,4 1948
7,3 1983 . 2002 ,
8,9 .
, ()
, - . ,

. ,
.

.
,
.
2002 ,
34,7 ,
30 .
(30 ),
.

: -2009 .

:
, , , 2009.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
179
,
,

.
.. ( ).
60 (
)
( ). 2002 , 15%.
12%,
.
( ).
- 60 019 (
). 2002 51,3%,
,
0,40 40%.
2: 1948 2002
180
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

1948 2002 ,
,
.
,
,
.
,
, .
1948-2002 ,
1,05%.
,
.
1981-2002 . ,
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
181
0,28%.

(1994-2002 .) 0,48%.

. ,

.

,

.
.

, .

1948 700
, .
,

( )
- .
(85
, 430 1 50 ).

.

.

182
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
,

.
2.
1948-2002 , ,
.

.

, ,
, ()
.
1994-2002 ,
.
-0,23%.
,
(, ).
, ,
(0,48%),
.

, (1,03%).
,
,

(3): , , , , , ,
.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
183
31,4%.
,
,
43%.

(, , , , ).

(2,4%).

,

. , 2002
(13,8)
, , (
10,5 12,8).

, (14,7, 14,5
14,2, ).
50%. 2002 ,
(17,8),
20% .

1983
2002 ,
. , 9 10.

, ,
, 12,5
9, . ,
184
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
.
(7,6),
( 20 )
.
,
(4,1).
,
,
20 30 (, ,
), .

,
(). 2002 ,

4,9.
, 2002
.
(1,8), (2,1)
(4).
(5,6), (6,2),
(10,2).
,
1000 ,
,
. 1948
2002 ,
. 2002 ,
53,2.
(43),
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
185
(44,1), (43,3) (50). ,

(54),
(55,7), (58)
(66,3).

..
.
. 2002 ,
1,6.
2,1,
.
,
2,1. 2002 : ,
, , , .

( ,
)

. ,
,
.
,
,

.
186
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
1:
(.)

60
20
40

(%)
(%)
(%)
1.
20
58+
85+
0,07
2.
20-25
50-58
75-85
4-7
0,07-0,14
25-30
40-50
65-75
7-11
0,14-0,28
30-35
30-40
58-65
11-15
0,28-0,50
35-40
24-30
52-58
15-20
0,50-0,83
40-43
20-24
45-52
20-25
0,83-1,25
43+
20
45
25+
1,25+
3.
4.
5.
6.
7.
1994-2002 ,
,
,

.
2002 .
2011 ,
1-15 .
,
.
,
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
187
,
.
.
1994 2002
, ,
.
,
. ,
2002
,
, .

,
,
.
3:

188
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

.

.
,
.
.
,
( 40 ).

, ,
. ,

,
,
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
189
50 .
, .
3.
( )

. ,
.
.
,
, . ,
, .
, ,
, .
.

.

.
,
,
, .

,
.
,
,
. () 2,1,
. ,
190
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

,
.

,
.
,
.
, 1/3 .
, , ,
.

. ,
(, - )
.
,
,
.

, (2001)
, , .
Livi-Bacci, Masimo (1997) World Population, Second Edition, London.
, (1996) ,
, .
, (2005)
,
, .183-195.
, (2009) ,
, .
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
191
QUESTIONS AND PROBLEMS RELATED WITH THE REGIONAL

DEMOGRAPHIC HETEROGENITY IN THE REPUBLIC OF
MACEDONIA
Prof. Slave Risteski
Abstract

This paper emphasizes the phenomenon of the demographic transition,
which hiddenly and spontaneously influences the components of natural increase
and the total demographic development of regions and countries.

Macedonian population, as a consequence of intense process of
demographic transition, made transfer from the model of reproduction with high
rates of birth and death to model of reproduction with low rates of birth and death
in the period of the last 60 years. The mortality rate have tendency of increase
in the last 15 years which is consequence of the process of population aging.
In addition, the paper pays attention of regional demographic heterogeneity
and differentiation. The regions and communities with higher concentration of
Albanian, Turkish and Roma population already have high rates of birth and
total rate of fertility, and low rates of mortality as a result of relatively young
age structure of the population. The regions and communities with dominant
Macedonian, Serbian and Vlachs population, the rates of birth are on very low
level and they have low total rate of fertility (the critical value is bellow 2,1). The
mortality rate have tendency of increase as a consequence of old age structure
of population. Therefore is necessary with the measures of population policy to
be made influence on the birth rate in the regions and communities with the high
birth rate, and also in the regions and communities with low rate of birth rate.
Key words: demographic transition, region, community, mortality, fertility and
population aging.
192
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 193 - 204 (2011)
KORISTEWE NA SOCIJALNITE MEDIUMI ZA

PROMOCIJA NA PROIZVODITE VO R. MAKEDONIJA

Prof. d-r Nada Sekulovska

Apstrakt

Osnovna cel na trudot e da se otkrijat mo`nostite {to
gi nudat socijalnite mediumi
, a vo nasoka na promovirawe na
proizvodite.
Vo trudot stanuva zbor za socijalnite mediumi i nivnite
karakteristiki, kako i mo`nosta {to ja nudat za promovirawe na
proizvodite i uslugite. Kompaniite {to proizveduvaat proizvodi
treba istite da gi promoviraat. Za toa im stojat na raspolagawe
golem broj mediumi, kako tradicionalni, taka i sovremeni.
Klu~ni zborovi: promocija, socijalni mediumi, komunicirawe,
informirawe
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
193
Sekojdnevno na Internet se plasiraat ogromen broj informacii,

a nivnoto skoro instantno prenesuvawe na razli~ni strani na svetot
se dolì na osnovnite kanali na masovna komunikacija socijalnite
mediumi. Tradicionalnite mediumi pove}e ne se dovolni. Potrebno
e ne{to pove}e, ne{to pobrzo, posodràjno i prilagodeno za
specifi~nite potrebi na sekoj korisnik.

Zo{to tolkava promena vo na~inot na primawe na novostite?
Zo{to socijalnite mediumi s pove}e stanuvaat del od na{eto
sekojdnevie? Odgovorot e ednostaven. Socijalnite mediumi nudat vo
ogromna mera polesno, pobrzo i poefikasno informirawe.
Kompaniite koi sakaat da bidat prisutni na socijalnite mreì
treba da imaat predvid nekolku raboti, kako {to se:
- ~esto postirawe vo pravilni intervali
- postavuvawe pra{awa preku status ili preku aplikacija
- da se odgovara na komentarite koi se najzna~ajni, no ne na site
- organizirawe na natprevari (contests)
- kreativna stranica koja }e gi pottikne prvite posetiteli da
kliknat Like,
Kompaniite gi koristat socijalnite mediumi glavno kako
alatka za komunikacija, naj~esto za odnosi so javnosta ili za
marketing. Me|utoa, tie imaat mnogu pogolema vrednost za biznisot
dokolku se koristat kako alatka za vospostavuvawe direktna vrska so
klientite.
Vo vreme na ekonomska kriza, koga nao|aweto potencijalni
klienti stana vistinski predizvik za kompaniite, socijalnite
mediumi moàt mnogu da go olesnat procesot i da gi naso~at

http://conem.wordpress.com/2008/08/19/social-media-has-created-a-new-layer-of-influencers/

www.socialmediacompass.net, poseteno na 26.03.2011
194
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Koristewe na socijalnite mediumi za promocija na proizvodite vo R. Makedonija
kompaniite kon nivnite mo`ni klienti. Vklu~enosta na kompaniite

vo socijalnite mediumi stanuva zadolìtelna, bidej}i s pove}e se
zabeleùva napu{tawe na tradicionalniot na~in na pronao|awe
potencijalni klienti, koi s pove}e gi ignoriraat porakite na
kompaniite isprateni preku tradicionalnite mediumi. Klientite s
pove}e se vklu~eni vo digitalen proces na dvonaso~na komunikacija.
Dokolku se razgleduva upotrebata na socijalnite mediumi
spored goleminata na pretprijatieto, moè da se zaklu~i deka
malite i srednite pretprijatija mnogu pove}e se vklu~uvaat vo
nadvore{na komunikacija preku socijalnite mediumi vo sporedba so
golemite pretprijatija. Imaj}i mnogu pogolem buxet preku koj treba
da stignat do svoite potencijalni klienti, golemite pretprijatija
ne ~uvstvuvaat isklu~itelna potreba da se vklu~at vo socijalnite
mediumi. Me|utoa, dokolku se razgleduva upotrebata na socijalnite
mediumi za vnatre{na komunikacija, slikata e mnogu poinakva.
Golemite pretprijatija mnogu pove}e se fokusiraat na unapreduvawe
na vnatre{niot sistem na spodeluvawe informacii preku socijalnite
mediumi. Imaj}i daleku pokompleksen i disperziran sistem na
komunikacija i resursi za poddr{ka na vakviot sistem, golemite
pretprijatija nao|aat mnogu pogolema vrednost za nivniot biznis
dokolku se fokusiraat na interna upotreba na socijalnite mediumi.
Na slednata slika pretstavena e skalata na involvirawe na
pretprijatijata vo socijalnite mediumi, koi moàt da bidat od
neaktivni do kreatori so razli~ni tipovi aktivnosti.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
195
Slika 2: Skala na involvirawe na pretprijatijata vo socijalnite

mediumi
Izvor:https:/ https://www.socialmediaexplorer.com/socialmedia-marketing
Misleweto i reakciite na publikata moraat da bidat predvideni
vo sekoja faza od plasmanot na proizvodot na pazarot, dokolku se
saka da se postignat pozitivni efekti od promoviraweto. Procesot
na promovirawe na eden proizvod preku socijalnite mediumi e
kompleksen i bara involvirawe na marketing - timot vo mnogu pove}e
aktivnosti, otkolku {to toa go baraat tradicionalnite mediumi.
Preku ovoj na~in na promovirawe, na edno mesto se splotuvaat
site tradicionalni mediumi, istovremeno dodavaj}i u{te edna
196
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
dopolnitelna opcija onlajn - komunikacijata.

Pridobivki od promocija preku socijalni mediumi
Socijalnite mediumi ja pretstavuvaat najgolemata platforma za
komunikacija na svetot. Dopiraj}i do milijardi korisnici {irum
celiot svet, tie se istovremeno i sovr{ena opcija za promovirawe,
odnosno prostor za promovirawe koj go posakuva sekoja kompanija.
Pridobivkite od promovirawe preku socijalnite mediumi se
mnogubrojni i nekoi od niv se slednite:
-Direkten i lesen pristap do celnata publika
Socijalnite mediumi nudat unikatna mo`nost za zapo~nuvawe na
konverzacija so milioni korisnici {irum svetot. Na kompaniite,
potencijalnite potro{uva~ii im se na dofat na raka, denes site
se na Internet, i pove}eto na socijalnite mreì. S {to treba
edna kompanija da napravi, e da go odbere vistinskiot pristap i
da zapo~ne razgovor so svojata celna publika.
-Precizno targetirawe na celnata publika
Preku ovie mediumi se dobiva pristap do detalni informacii za
celnata publika. Targetiraweto do najmali detali e ovozmoèno
na golem broj socijalni mreì, osobeno na platformata na Fejsbuk,
kade pokraj spored standardnite demografski karakteristiki,
korisnicite se targetiraat i spored nivnite preferencii, temi i
sli~ni aktivnosti koi gi iskaàle pri kreirawe na svojot profil.
-Minimalna finansiska investicija
Vo sporedba so tradicionalnite mediumi, promoviraweto preku
socijalni mediumi bara vloùvawe na nezna~itelni finansiski
sredstva. Voedno, vloùvaweto vo promovirawe preku socijalni

Weinberg, Tamara: The new Community Rules: Marketing on the Social Web,
OReilly Media Inc.,2009p.31

http://ezinearticles.com/?Advertising-Benefits-From-Social-Media-For-SmallBusinesses&id=4302362
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
197
mediumi vo najgolem broj slu~ai e po princip na naddavawe,

{to zna~i deka kompanijata moè sama da odlu~i kolkava suma
e podgotvena da oddeli vo momentot, i na toj na~in samata da ja
odredi visinata na finansiskiot vlog.
-Ekspresno {irewe na porakata
So s pogolemiot broj na korisnici koi sekojdnevno se priklu~uvaat
na socijalnite mediumi, pra}aweto poraki i nivnoto {irewe,
stanuva navistina ekspresno. Dokolku na eden korisnik nekoja
informacija mu se dopadne, toj }e ja spodeli so site korisnici so
koi e povrzan na socijalnata mreà. Od tie korisnici }e se najde
u{te nekoj na kogo taa informacija }e mu izgleda interesno, i toj
}e postapi isto kako i prethodniot, }e ja spodeli na socijalnata
mreà. Ovoj domino efekt pridonesuva za instantno spodeluvawe
na informacii, pa dokolku se raboti za promotivna aktivnost na
edna kompanija, moè da donese ogromna dobivka.
-Kontinuirana povratna informacija
Bez razlika na vremeto, denot, godi{nata sezona vo koja se plasira
edna informacija, neizbe`no e deka preku socijalnite mediumi
taa informacija }e dobie povraten efekt od publikata koja ja
prosledila. Vo pogled na promotivnite aktivnosti, neosporno
e deka vakvi informacii se neophodni i premnogu korisni za
idno planirawe na promotivnite aktivnosti i raboteweto na
edna kompanija. Tie moàt da se iskoristat kako eden vid na
istraùvawe na pazarot, od koe namesto brojki i grubi procenti se
dobivaat informacii direktno od publikata na koja se obra}ame.
Ova vo sporedba so prethodno sprovedenite istraùvawa ima
mnogu povisok stepen na validnost i realnost.
Trendovi vo upotrebata na socijalni mediumi za promocija
Golem del od svetskite kompanii ve}e zapo~naa da gi sogleduvaat
mo`nostite vo promovirawe preku socijalni mediumi i po~naa so
198
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
razvivawe na kampawi nameneti specijalno za ovie mediumi. So

nivniot razvoj, poleka zapo~naa da se determiniraat trendovi koi
se prepoznavaat vo pogolemiot del od kampawite sproveduvani
preku socijalni mediumi. Vo momentov, najzastapeni trendovi vo
promoviraweto preku socijalni mediumi se:
1. Vklu~uvawe na socijalnite mediumi vo godi{nite marketing
- kampawi
Integriraweto na kampawite nameneti za socijalnite mediumi
so kampawite za tradicionalnite mediumi, poleka stanuva eden od
najgolemite trendovi vo svetot na promoviraweto. Kompaniite
s po~esto na svoite reklami vo spisanija ili na televizija kako
referentna adresa gi naveduvaat nivnite Fejsbuk, Tviter, Jutjub
profili, gi naso~uvaat korisnicite za pove}e informacii da gi
posetat nivnite korporativni stranici ili pak, tamu da se obratat
za pra{awa. Seto ova odi vo prilog na kompaniite, bidej}i ne moraat
da izdvojuvaat milionski sumi za da gi objasnat site raboti koi e
potrebno da se ispromoviraat preku tradicionalnite mediumi, a
istovremeno i razvivaat golemi bazi na onlajn - sledbenici.
2. Neposreden pristap kon celnata publika
Kompaniite s pove}e zapo~nuvaat da gradat neoficijalni i
prijatelski odnosi so korisnicite. Tie pove}e ne se potpiraat na
strogite korporativni kodeksi na odnesuvawe, tuku se obiduvaat
da bidat {to poprijatelski nastroeni, popristapni i neposredni
so celnata publika, najprvo zatoa {to socijalnite mediumi toa go
dozvoluvaat, a potoa i bidej}i celnata publika e podgotvena na toj

http://www.dreamgrow.com/22-social-media-marketing-trends-for-2010/
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
199
na~in da gi sledi mnogu povnimatelno i polojalno.

3. Promovirawe preku direktna komunikacija
Neposredniot pristap i neformalnata komunikacija pridonesuvaat za
polesno ostvaruvawe na vrski so korisnicite na socijalnite mreì, a
so toa i polesno promovirawe na noviteti na kompaniite. Dokolku eden
korisnik razvie dobra komunikacija so nekoja kompanija, toj postojano
}e bide zainteresiran za site novi mo`nosti koi taa kompanija gi
nudi, a so toa na kompanijata }e pruì mo`nost za mnogu poevtino i
poefikasno prenesuvawe na nejzinite promotivni informacii.
4. Vklu~uvawe na potro{uva~ite vo procesot na odlu~uvawe koj
proizvod }e se najde na pazarot
Vklu~uvaweto na potro{uva~ite vo donesuvaweto na odluka za toa koj
proizvod }e se najde na pazarot, e s po~esta praksa kaj kompaniite,
osobeno sega so golemiot input koj go dobivaat od korisnicite
preku socijalnite mediumi. Ovaa varijanta na izbor na proizvod e
od golema korist za kompaniite, bidej}i nosi mnogu pomal rizik od
slepo plasirawe na proizvod i negovo testirawe. So vklu~uvaweto
na potro{uva~ite vo procesot na odbirawe, kompanijata dobiva jasna
slika za preferenciite na pazarot, a istovremeno na potro{uva~ite
im dava ~uvstvo na zna~ajnost i involviranost vo raboteweto na
kompanijata, {to e odli~na osnova za gradewe na dolgoro~ni vrski.
5. Vklu~uvawe na potro{uva~ite vo odreduvawe na cena
Sli~no kako i vo prethodniot slu~aj, i so vklu~uvaweto vo
odreduvaweto na cenata na proizvodot korisnicite ja zajaknuvaat

200
http://www.guardian.co.uk/media/2010/oct/12/gap-logo-redesign
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
doverbata vo kompanijata i po~nuvaat da se ~uvstvuvaat kako del od

odlu~uva~koto telo na kompanijata. Toa vodi kon zgolemen interes
za kompanijata, a osobeno za proizvodite koi gi nudi, so toa {to
korisnicite koi u~estvuvale vo procesot na odreduvawe na cena na
eden proizvod sakaat {to pove}e da go kupuvaat, bidej}i cenata bila
odredena tokmu spored nivnite potrebi.
6. U~estvo na potro{uva~ite vo kreirawe na proizvod koj potoa
}e se plasira na pazarot
Korisnicite moàt na najrazli~ni na~ini da u~estvuvaat vo
kreirawe na proizvodot. Nivoata na korisni~ko u~estvo moàt da
bidat najrazli~ni. Od davawe predlozi za dizajn na pakuvaweto na
proizvodot, do davawe na sugestii za novi vkusovi (kako vo slu~ajot
na Starbaks koj preku svojot blog od korisnicite bara predlozi za
novi vkusovi na kafiwa, ostavaj}i im kompletna sloboda vo izborot
na sostojkite, na~inot na podgotvuvawe i vkusot na nivnite predlozi)
ili novi recepti za prehranbeni proizvodi. Celta na ovie aktivnosti
e ista kako i vo prethodnite dva slu~ai. [to pogolemo involvirawe
na korisnicite vo procesot na razvoj i plasman na eden proizvod
na pazarot, tolku pogolema doverba i lojalnost kon kompanijata od
strana na tie korisnici.
Pri kreirawe na uspe{na strategija za socijalnite mediumi, treba
da se slu{nat potro{uva~ite. Ako gi slu{ate va{ite potro{uva~i,
moète da otkriete kolku se razlikuvate od va{ata konkurencija.
Slu{aj}i {to kaùvaat na socijalnite mediumi za vas i va{ite
konkurenti, }e dobiete informacii za va{ite proizvodi i uslugi
takvi kakvi {to ne moète da gi dobiete oflajn.
So pomo{ na novite mediumi se ovozmoùva pogolema segmentacija

http://mystarbucksidea.force.com
Liana Li Evans, Social media marketing, Que Publishing, Canada, 2010, p.102
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
201
na potro{uva~ite, a so toa i nivno podobro targetirawe.

Za da se izraboti onlajn reklama za Fejsbuk, potrebno e da se poseduva
registriran profil na socijalnata mreà. Po logiraweto se izbira
funkcijata Create an ad. Ottuka Fejsbuk prenaso~uva kon sekcijata
Advertise on Facebook. Za kreirawe na reklama na socijalnata mreà
Fejsbuk treba da se pominat nekolku ~ekori.

Vo prviot ~ekor pri kreirawe na reklamata, potrebno e da se
dizajnira istatata. Moè da se izbere postoe~ka reklama ili da se
napravi nova.

Vo vtoriot ~ekor se izbira target na koj{to }e se prikaè
reklamata. Imeno, za da se postigne pogolem efekt, naj~esto se
izbiraat targetirani reklami vrz baza na korisni~ki setirawa,
demografija, interesi na korisnicite na Fejsbuk, itn.
Tretiot ~ekor se odnesuva na p
la}awe i raspored na prikaùvawa
Se izbira opcija za pla}awe i toa naj~esto Pay per Click, bidej}i celta
e da se prenaso~at korisnicite kon veb - stranata na kompanijata koja
nudi pove}e informacii za proizvodite, promocii i soveti . Na ovoj
na~in, kompanijata }e se osigura deka ima vistinski i merliv efekt
od kampawata, }e moè to~no da utvr
di koi korisnici se prenaso~eni
od stranata na Fejsbuk i kakvi se nivnite preferencii za da moè vo
idnina poefikasno da gi dizajnira vakvite reklami.
Kompaniite vo Republika Makedonija po~naa da ja sogleduvaat silata
na socijalnite mediumi, osobeno na Fejsbuk kako socijalna mreà
koja e najmnogu koristena vo Makedonija. Taka, na ovaa socijalna
mreà moè da se najdat profili na kompanii na koi moè da se stane
fan. Nekoi od kompaniite na svoite profili postavuvaat kratki
pra{alnici koi dokolu se potpolnat, stanuvate potencijalen dobitnik
na nekoja nagrada ili pak, postavuvaat nekakva zada~a koja dokolku
uspe{no ja re{ite, isto taka ste potencijalen dobitnik na nagrada.
Kompanii koi go koristat toa se: Donia od Prilep, Makprogres
202
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
od Vinica, mobilnite operatori, Top-[op, Kupilaptop, Na{e

Taksi, AdvertSMS, i drugi. Na toj na~in tie dobivaat podatoci
za preferenciite na potro{uva~ite.
Imaj}i go predvid brzoraste~kiot i promenliv karakter na
socijalnite mediumi, lesno e da se pretpostavi deka trendovite se brzo
minlivi i postojano se menuvaat. Sepak, vo sekoj od niv, edno ne{to
e zaedni~ko. Toa se potro{uva~ite i potencijalnite potro{uva~i i
nivnite barawa i potrebi. Sekoj nov trend vo promoviraweto preku
socijalnite mediumi e vsu{nost obid podobro da se razberat i da se
zadovolat tie barawa i potrebi na korisnicite.
Referenci:
1. Liana Li Evans, Social Media Marketing, Que Publishing, Canada, 2010
2. Springer, Paul: Ads to Icons: How Advertising succeeds in multimedia
age, Replika Press Pvt Ltd, 2009
3. Weinberg, Tamara: The new Community Rules: Marketing on the Social
Web, OReilly Media Inc.,2009
4. http://mystarbucksidea.force.com
5. http://www.guardian.co.uk/media/2010/oct/12/gap-logo-redesign
6. http://www.dreamgrow.com/22-social-media-marketing-trends-for-2010
7. http://ezinearticles.com/?Advertising-Benefits-From-Social-Media-For-SmallBusinesses&id=4302362

Springer, Paul: Ads to Icons: How Advertising succeeds in multimedia age, Replika
Press Pvt Ltd, 2009p.36
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
203
USAGE OF SOCIAL MEDIA FOR PRODUCT PROMOTION IN THE

REPUBLIC OF MACEDONIA

Nada Sekulovska, Ph.D.
Summary

The main purpose of this paper is to find possibilities of social media
for promotion of the products and services. It is about social media and their
characteristics as well as possibilities for promotion the products and services.
Every company which produce products or services need to promote them in
order to become known on the market and to be profitable. They have for that
purpose a lot of media such as traditional and new media. Which of them will be
use it depend on vision of management team
Key words: promotion, social media, communication, information
204
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 205 - 217 (2011)
EFEKTITE NA EKONOMSKATA KRIZA VRZ

EVROPSKIOT PAZAR NA TRUD
Prof. d-r Biljana Sekulovska-Gaber
Vesna Gligorova
Apstrakt

Svetskata ekonomska kriza 2007 imala svoj odraz
i vrz evropskiot pazar na trud, i toa posebno vrz nivoto na
vrabotenost, nivoto na platite i sigurnosta na rabotnite
mesta. So ogled na faktot deka nastanuvaweto na krizata
vremenski se poklopuva so poslednoto pro{iruvawe na EU, kako i
so donesuvaweto na Lisabonskiot dogovor, trudot se obiduva da
dade odgovor na pra{aweto dali promenite na evropskiot pazar
na trud bi bile podrasti~ni dokolku istovremeno ne do{lo do
ovie poklopuvawa? Za taa cel, napraveni se sporedbeni analizi na
determinantite na evropskiot pazar na trud pred i
po krizata,
t.e. pred i po poslednoto pro{iruvawe i donesuvaweto na najnovata
Lisabonska strategija
Evropa 2020.
Klu~ni zborovi: svetska ekonomska kriza, evropski pazar na
trud, pro{iruvawe na EU, Lisabonska strategija Evropa 2020.
Voved

200
7
, ,
- ,
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
205
Prof. d-r Biljana Sekulovska-Gaber i Vesna Gligorova

. ,
-27 ,
2008 .
- , ,
2010 , ,
,
2020. ,
, , ,
, .

-,
2020 . , -
-
.

,

( I),
( II),
, 2020,
( III).
:

,

- .
206
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Efektite na ekonomskata kriza vrz evropskiot pazar na trud
I.
.1 : - 27
: , 2011

Finansiskata kriza koja otpo~nala vo 2007 godina, a so koja
i denes svetot se soo~uva, se pokaàla kako krajno destruktivna,
osobeno poradi posledicite koi istata gi ostavila na pazarot na
trud vo visokorazvienite zemji. Najgolemiot problem so koj denes
se soo~uvaat zemjite vo EU-27 na pazarot na trud e drasti~niot pad
na nivoto na vrabotenost (slika br.1), pad na ìvotniot standard
i porast na siroma{tijata, {to voedno predizvikalo socijalni
nemiri skoro vo site zemji-~lenki na EU. Imeno, kako rezultat na
ekonomskata i finansiska kriza, rastot na BDP vo EU-27 zna~itelno
opadnal, i toa: od 2,9% vo 2007g na 0,9% vo 2008 na godi{no nivo.
Isto taka, vo 2008
godina
vrabotenosta vo EU-27 kako i vo evrozonata
zapo~nala da opa|a, osobeno vo vtorata polovina na 2008 godina, za vo
2009 godina da opadne za celi 1,9% vo EU-27 (222.7 milioni lu|e), i za
1,8% vo evro EU-16 - zonata, (145,5 milioni lu|e).
Negativnite efekti vrz nivoto na vrabotenosta,
eo ekonomistite, se rezultat na vlijanieto na t.n. pojava

www.prospect-magazine.co.uk
Blanchard, Olivier J. and Lawrence H. Summers, 1986. Hysteresis and the European
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
207
na hysteresis. Terminot hysteresis najdobro se objasnuva preku toa {to

se slu~uva na pazarot na trud vo vreme na recesija, ~ija{to propratna
pojava e gubeweto na rabotnite mesta. Taka, po zavr{uvaweto na
recesijata, ekonomijata se oporavuva i vrabotenite se vra}aat na
istoto ili sli~no rabotno mesto kako toa {to go imale prethodno.
No, za nekogo rabotite ne mora da se menuvaat drasti~no, a za drugi
moè da se slu~i nivnoto rabotno mesto da bide izgubeno zasekoga{,
a nivnite sposobnosti i iskustva koi bile vrednuvani prethodno
sega ve}e da ne bidat dovolni, p dokolku duri i ako najdat druga
rabota, taa da bide pod nivoto na taa {to ja imale pred otpo~nuvawe
na recesijata. Ottamu, ekonomistite smetaat deka pod vlijanie na
hysteresis, recesijata moè da bide mnogu pove}e od cikli~en fenomen
i istata da ima dolgoro~ni negativni efekti vrz ekonomijata, koi
dolgo vreme po zavr{uvaweto na krizata moàt da se ~ustvuvaat na
pazarot na trud.
Finansiska kriza vo golema mera go zgolemila i
stravot
za nov imigraciski bran od novite zemji-~lenki, so {to moèle
da se uni{tat prethodno ostvarenite pozitivni perfomansi i kaj
starite i kaj novite zemji-~lenki na EU. Sepak, moè da se kaè
deka zagriènosta na starite zemji-~lenki od masovna imigracija
ne se ostvarila vo celost. Vo pove}eto zemji koi se pokaàle kako
pofleksibilni vo odnos na brojot na imigrantski rabotnici za
koi{to go otvorile svojot pazar na trud, brojot na rabotnici ne bil
povisok od 1% i toa ovozmoìlo popolnuvawe na nedostatokot na
rabotna sila so koj se soo~uvala EU. Pritoa, kratkotrajnosta bila
edna od najva`nite karakteristiki na imigracijata, {to osobeno e
slu~aj so Velika Britanija, kade 50% od rabotnicite se vratile vo
svoite mati~ni zemji.
Unemployment Problem, NBER Macroeconomics Annual, 1, pp. 15-78.

Papademetrion, Demetrios G., Madeleine Sumtion and Aaron Terrazas (2010), Migration and Immigrants Two Years after the Financioal Collapse: Where Do We Stand?, Migration
208
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
II. Refleksii od poslednoto pro{iruvawe i migracionata politika

vrz evropskiot pazar na trud
Neodamne{noto pro{iruvawe na EU pretstavuvalo patokaz
vo procesot na obedinuvaweto na Evropa i istoto donelo beneficii
za site gra|an vo ramki na Unijata. Od ekonomska gledna to~ka,
pro{iruvaweto vodelo kon porast na ìvotniot standard vo
novite zemji-~lenki, dodeka vo postoe~kite zemji-~lenki na EU se
kreirala mo`nost za porast na izvozot i se zgolemile mo`nostite za
investirawe vo novi pazari.
Isto taka, pro{iruvaweto pomognalo
vo zacvrstuvaweto na demokratijata, stabilnosta i sigurnosta na
evropskiot kontinent. Pro{irenata EU nosi vo sebe pogolema
teìna vo soo~uvaweto so pra{awata od globalna va`nost, kako
{to se klimatskite promeni ili svetskata ekonomija i nejzinoto
rakovodewe. Pet godini po pro{iruvaweto, EU ne e samo pogolema
tuku i posilna, podinami~na i kulturno pobogata. Vo sega{niot
globalen kontekst, golem predizvik e da se izdrì pred isku{enieto
za primena na za{titni~ki tendencii koi bi moèle da gi uni{tat
ogromnite beneficii za gra|anite od kreiraniot grani~no osloboden
edinstven pazar za 500 milioni lu|e.
Pro{iruvaweto od 2004 i 2007 g. pretstavuva ogromen
istoriski ~ekor. Toa stavilo kraj na podelbata na Evropa na Isto~na
i Zapadna, pomognalo vo zacvrstuvaweto na demokratijata i donelo
ekonomski beneficii za site zemji na EU, vo smisla na zgolemena
konkurencija, pogolem ekonomski rast i sozdavawe na rabotni mesta.
Pro{iruvaweto na EU go zgolemi obemot na evropskiot vnatre{en
pazar, a so toa go zgolemi i obemot na ostvarenata trgovija. Nakratko,
zgolemenata trgovija, specijalizacijata i pristapot do po{irok
pazar, go zgolemi bogatstvoto na novite i postoe~kite zemji-~lenki
Policy Institute, p.58.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
209
vodej}i do poefikasna alokacija na tro{oci i resursi, dodeka

zgolemenata konkurencija vodi o poniski ceni i povisok kvalitet
za potro{uva~ite. Isto taka, po{irokiot pazar zna~i i zgolemuvawe
na mo`nostite za izbor a kompaniite vo nivniten napori da
go pro{irat svojot biznis i da ostvarat pogolem profit kako i
ekonomija od obem.
Ekonomskite perfomansi se pove}e od vidlivi. Imeno, vo
periodot pome|u 2004 i 2007 godina, brojot na novokreiranite
rabotni mesta vo EU-27 dostignal do 12,2 milioni, vo sporedba so
2,2 milioni novi rabotni mesta za periodot od 2001 do 2004 g., dodeka
vo 2007 g stapkata na vrabotenost iznesuvala 65,4%. Sepak,
porastot na stapkata na vrabotenost vo novite zemji-~lenki bila
zna~ajno poniska vo sporedba so starite zemji-~lenki na Unijata kade
{to istata se dvièla od 55,9% vo 2004 do 59,8% vo 2007 godina.
Komunikacijata pod naslov Pet godini od pro{irenata EU
pokaà deka pro{iruvaweto donelo beneficii za dvete strani.
Me|u najspomenuvanite beneficii se porastot na dohodot po glava
na ìtel, pro{iruvaweto na trgovskite mo`nosti, porast na BDP,
namaluvawe na stapkata na nevrabotenost, porast na SDI ne samo
od starite zemji-~lenki tuku i od zemji nadvor od Unijata, porast
na konkurencijata i golem broj na pazarni mo`nosti i beneficii
za gra|anite na EU, i najva`no od s, zgolemuvawe na stabilnosta i
sigurnosta na EU kako celina.
Prihodot po glava na ìtel na novite zemji-~lenki se

Commission of the European Communities Five years of an enlarged EU- Economic
achivement and challenges, European Economy, Brussels, 20.2.2008.
Com (2009/79/3),
No.1/2009,
Chapter V, .114

Komesarot
za
pro
{
iruvawe
Oli

Ren
izjavil
: Pro
{
iruvaweto
poslu
`
ilo
kako
temel
na
stabilnosta
i
istoto
ja
zgolemilo
demokratijata

i
vladeeweto
na
pravoto
vo
Evropa
.
Ekonomski
profitirale
i
starite i
novite
zemji-~lenki,
a
osobeno EU kako celina. Toa go pro{irilo opsegot na mirot i prosperitet za

najmalku 500 milioni ìteli i go zgolemilo zna~eweto na EU vo svetot (http://
ec.europa.eu/enlargement/5years)
210
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
zgolemil od 40% od prosekot na postojanite zemji-~lenki vo 1999 na

52% vo 2008 godina, dodeka prose~niot rast od 3,5% vo periodot od
1999-2003 g. se zgolemil na 5.5% vo periodot od 2004-2008 g. Sekako,
toa ne bilo na {teta na postojanite zemji-~lenki ~ij{to rast bil
2,2% godi{no vo periodot od 2004-2008 g. i
so ist iznos i vo periodot

od 1999-2003 g.
Druga pridobivka e toa {to pro{iruvaweto gi zgolemilo
trgovskite mo`nosti na EU kako celina, a i poedina~no na sekoja
zemja-~lenka. Imeno, vo 2007 godina, skoro 80% od izvozot na novite
zemji-~lenki bil naso~en kon ostatokot na EU, dodeka vo istiot
period izvozot na starite zemji-~lenki kon novite se zgolemil za
7,5% od nivniot vkupen izvoz, od 4% kolku {to iznesuval pred samo
edna dekada.
Isto taka, za golema pridobivka od pro{iruvaweto se smeta
namaluvaweto na problemot so nevrabotenosta, osobeno vo novite
zemji-~lenki. Imeno, stapkata na nevrabotenost vo novite zemji~lenki opadnala od krajno visoki nivoa na nivo sli~no so ostanatiot
del na EU-koj iznesuva okolu 7%. Zasiluvaweto pak na davawe na
golem prioritet na imigracionata politika tokmu po otpo~nuvaweto
na ovaa globalna finansiska kriza, e so cel razvienite ekonomii da
gi za{titat {to e mo`no pove}e rabotnicite na doma{niot pazar
na trud od branot na rabotnici od treti zemji nadvor od Unijata,
koi isto taka bile indirektno pogodeni od ovaa kriza. Sepak, so
voveduvaweto na sistemot na izdavawe sina karta, ~ija osnovna cel
e privlekuvawe na visokokvalifikuvani rabotnici i eksperti od
dràvite vo razvoj, Evropskata Unija sozdade klima za postabilen
razvoj na pazarot na trud .

http
://
ec
.
europa
.
eu
/
enlargement
/5
years

- (2010), , , 45,
.408-419.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
211
III. 2020,
?
So cel da prodolì so zapo~natiot napor, preku zaedni~ki i
koordinirani akcii zaedno da se soo~at i borat so posledicite koi
gi ostavila ova kriza, Evropskata komisija ja lansirala Evropskata
strategija Evropa 2020, koja na nejzin predlog bila prifatena od
evropskite lideri vo mart 2010 g. za vreme na proletniot samit. Ovaa
strategija ja zamenila krajno kritiziranata Lisabonska strategija,
koja iako izglasana vo 2000 godina se pokaàla kako neuse{na vo
obidot da ja pretvori EU vo najdinami~na ekonomija vo svetot
bazirana na znaewe, do krajot na 2010 godina. Otpo~nuvaweto na
svetskata ekonomska kriza ne samo {to ja spre~ilo Unijata da gi
dostigne svoite postaveni celi, tuku vo golema mera gi izbri{ala
tragite od i taka maliot napraven progres.
Strategijata Evropa 2020 pretstavuva vizija za izgradba na
Evropa kako socijalna i pazarna ekonomija na 21 vek. Ovaa strategija
postavila i zaedni~ki prioriteti koi pretstavuvaat serija na
akcii i politiki koi }e bidat patokaz za toa vo koj pravec se dviì
Evropskata zaednica.
Tie se grupirani vo tri zaedni~ki poglavja :
- Pameten rast: razvoj na ekonomija bazirana na znaewe
i inovacii (zasiluvawe na inovaciite, obrazovanieto,
kreativnosta i istraùvaweto) ;
- Odr`liv rast: promovirawe na zgolemena resursna efikasnost,
konkurentna ekonomija;
- Seopfaten rast: neguvawe na ekonomija so visok rast na
vrabotenosta i ispora~uvawe na socijalna i teritorijalna
kohezija.

European Commission: EUROPE 2020-A strategy for smart, sustainable and inclusive growth, Brussel, 3.03.2010, .3
212
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Komisijata smetala deka EU treba da definira i da odredi so

to~na preciznost na koj stepen od razvoj saka da se nao|a EU do krajot
na 2020 godina. Ovie celi se povrzani i kriti~ni za celokupniot
uspeh, a ponatamu se delat na devet inicijativi predloèni od
Evropskata komisija. Tie se :
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
Inovativna unija (Innovative Union);

Mladi na poteg (Youth on the Move);
Digitalen plan za Evropa (A Digital Agenda for Europe);
Namaluvawe na nivoto na jaglerod i obezbeduvawe na resursno
efikasna Evropa (Low-carbon, resource efficient Europe);
îsta i efikasna energija (Clean and efficient energy);
Industriska politika prilagodena za erata na globalizacija
(An industrial policy for the globalization era);
Nov plan za vrabotuvawe (A New Jobs Agenda);
Novi ve{tini za novi rabotni mesta (New skills for New Jobs);
Evropska platforma protiv siroma{tijata (European
Platform against poverty).
Komisijata isto taka nastojuva da go namali {irokoto

socijalno vlijanie od krizata glavno preku Globalniot fond za
prilagoduvawe, dodeka reformiraniot Pakt za rast i stabilnost
obezbeduva solidna ramka koja ovozmoùva na Unijata da ja
stimulira pobaruva~kata i kreiraweto na rabotni mesta na kratok
rok, so istovremeno za~uvuvawe na kursot vo vodeweto na zdrava i
stabilna politika na javni finansii na sreden i dol rok.
Spored toa, Lisabonskata strategija za rast i kreirawe na
rabotni mesta treba da pomg vo identifikacijata na reformite
koi{to }e pridonesat za zgolemuvawe na potencijalot za ekonomski
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
213
rast, za da ja napravi Unijata poelasti~na kon ekonomskite {okovi

so koi taa se soo~uva. Komisijata vo sorabotka so zemjite-~lenki bi
trebala da pomogne vo reprogramiraweto na Evropskiot socijalen
fond, so cel da onevozmoì opa|awe na stapkata na vrabotenost vo
starite i novite zemji-~lenki podednakvo.
P
ou~ena od gre{kite so nejzinata prethodni~ka, prioritet za
strategijata Evropa 2020 e spojuvawe na ekonomskite, socijalnite
i celite za za{tita na okruùvaweto preku podobruvawe na
znaeweto, inovaciite i zelen rast vo srceto na evropskiot plan za
konkurencija. Drug element {to pretstavuva novina vo strategijata
Evropa 2020 e sprovedenata reforma na upravuva~kiot model, koj{to
bil na golemo kritiziran vo kontekst na Lisabonskata strategija i
poso~en kako glavna pri~ina za nejziniot neuspeh.
Me|utoa i ovaa strategija ne e imuna na kritiki koi doa|aat od
razli~ni strani, zapo~nuvaj}i od samite evropski institucii, pa do
grupite za za{tita na okolinata. Nekoi od kritikite se odnesuvaat
na nerealno postavenite celi, kako i na predloèniot upravuva~ki
mehanizam za koj se smeta deka ima otsustvo na aktivnost i pregolemo
potpirawe isklu~ivo na kontrola i ben~mark. Imeno, moè da se
pokaè kako neuspe{na odluka strategijata so koja zemjite-~lenki
se obvrzuvaat samo so preporaka na EU da bidat poaktivni vo
sproveduvaweto na celite, osobeno dokolku se zeme predvid ishodot
na nejzinata prethodni~ka.
Zatoa ostanuva da se vidi dali ovoj pat
EU }e ja ima hrabrosta da prezeme mnogu posmel ~ekor vo slu~aj ovaa
strategija da se pokaè kako nesoodvetna za re{avawe na problemite
so koi momentalno se soo~uva Unijata.
214
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Zaklu~ok
inansiskata kriza bila pri~initel za bri{ewe na godini
na ekonomski i socijalen napredok vo , me|utoa i pri~initel za
razotkrivawe na strukturnata slabost na evropskata ekonomija. Iako
destruktivnite efekti od finansiskata kriza, kako i najlo{oto
scenario bile izbegnati blagodarenie na koordiniraniot napor na
svetskite lideri (Samit G-20), sepak efektite od krizata i ponata
se ~ustvuvaat na pazarot na trud vo EU. Za da gi ublaì posledicite,
vo mart 2010 godina bila lansirana Lisabonskata strategija Evropa
2020, koja e poznata kako Evropska strategija za pameten, ekolo{ki
~ist i seopfaten rast i istata pretstavuva zamena na nejzinata
prethodni~ka - Lisabonskata strategija od 2000 godina.
aklu~okot koj moè da se izvede za efektite na ekonomskata
kriza i pro{iruvaweto so zemjite od CIE vrz evropskiot pazar na trud
e pozitiven. Imeno, site podatoci i analizi, kako i sporedbite koi
bea napraveni vo ovoj trud za ostvarenite ekonomski perfomansi na
zemjite od EU, pokaàa deka vlijanieto koe go imalo pro{iruvaweto
so zemjite od CIE, osobeno od ekonomska gledna to~ka e vo korist
na pobrziot razvoj i napredok na Unijata kako celina, posebno vo
postepenoto izedna~uvawe na deceniskite razliki pome|u Zapadna i
Isto~na Evropa, pogolemata za{tita na gra|anite na Unijata, kako
i za zacvrstuvaweto na demokratijata, stabilnosta i sigurnosta na
evropskiot kontinent. Spored toa, i pokraj zabeleàniot pad na BDP
i na vrabotenosta, kako posledica na ekonomskata kriza, najverojatno
promenite kaj evropskiot pazar na trud bi bile daleku podrasti~ni
dokolku istovremeno ne do{lo i do poslednoto pro{iruvawe na EU.
Faktot pak, {to EU te`nee kon ponatamo{no pro{iruvawe so
zemjite od Zapaden Balkan, govori deka EU gi sogledala beneficiite
koi gi nosi pro{iruvaweto i otvoraweto na pazarot, pred s
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
215
preku pobrz rast i razvoj na Unijata, razmena na iskustva i znaewe,

ostvaruvawe na ekonomija od obem, zasilena konkurencija, pogolemi
mo`nosti za investirawe i podobruvawe na izborot na kvalifikuvana
rabotna sila. Seto ova n vodi do zaklu~okot deka EU treba da go
prodolì procesot na pro{iruvawe so zemjite od Zapaden Balkan, so
davawe celosna poddr{ka na zemjite - kandidati vo sproveduvaweto na
reformite, so cel zabrzuvawe na procesot koga tie }e bidat celosno
spremni da se integriraat so ostanatite zemji od EU.
Bibliografija
1. Asztalos,
Zsofia (2008), Public policies of the European Union, Editura

Universitatii, Romania.
2. Blanchard, Olivier J. and Lawrence H. Summers (1986) , Hysteresis and the
European Unemployment Problem, NBER Macroeconomics Annual, 1, pp. 15-78.
3. Commission of the European Communities (2009), Five years of an
enlarged EU- Economic achivement and challenges, European Economy,
Brussels, 20.2.2008.
Com (2009/79/3), No.1/2009, Chapter
V.
4. European Commission (2010), EUROPE 2020-A strategy for smart,
sustainable and inclusive growth, Brussel, 03.03.2010.
5. Papademetrion, Demetrios G., Madeleine Sumtion and Aaron Terrazas
(2010), Migration and Immigrants Two Years after the Financioal Collapse:
Where Do We Stand? Migration Policy Institute.
6. - (2010),
,
, 45, .408-419.
7. http://ec.europa.eu/enlargement/5years
8. www.prospect-magazine.co.uk
216
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
THE EFFECTS OF ECONOMIC CRISIS ON THE

EU LABOR
MARKET
Prof. d-r Biljana Sekulovska-Gaber
Vesna Gligorova
Abstract

The Global Economic Crisis of 2007 affected the European labor market,
especially with regards to its employment, salary levels and job security. Bearing
in mind that the advent of the Crisis coincided with EUs last enlargement
and adoption of the Treaty of Lisbon, this paper attempts to examine whether
European labor market developments would have been different, or even more
radical should there have not been these concurrent overlaps. To this aim, the
author makes comparative analyses of European labor market determinants
prior to and after the Crisis, i.e. before and after the last round of enlargement
and the adoption of EUs most recent Lisbon Strategy, Europe 2020.

Key words: World Economic Crisis, European Labour Market,
Enlargement of the EU, Lisbon Strategy Europe 2020.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
217
218
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 219 - 233 (2011)
NEKOI MO@NI PRIMENI NA METODITE I MODELITE

NA OPERACIONITE ISTRA@UVAWA VO MARKETINGOT

Prof d-r Blagorodna Todosioska

Apstrakt
Vo trudot e prikaàna primenata na metodite i modelite

na operacionite istraùvawa vo nekoi podra~ja na marketingot.
Primenata na tehnikite na operacionite istraùvawa posebno e
zna~ajna vo raspredelbata na marketing - buxetot na promotivnite
aktivnosti, kanalite na distribucija i proda`bata. Izborot na
medium pretstavuva edna od klu~nite fazi vo razvojot na efikasen
proces na komunicirawe pome|u edna organizacija i nejzinite
celni klienti. Sekoja kombinacija na mediumi mora da se bazira
na odredeni finansiski sredstva za ovaa namena, a nejzina cel e da
obezbedi penetracija na porakata i maksimizirawe na razbiraweto
pome|u organizacijata i auditoriumot. Vo trudot se obrabotuva
matemati~ko modelirawe na problemot za izbor na adekvaten
medium za prenesuvawe na porakata, a vo toj kontekst prikaàn
e i model na pove}ekriteriumsko programirawe. Za ilustracija
se prezentira pilot - istraùvawe so koristewe na metodi na
pove}eatributivnoto odlu~uvawe za izbor na najdobra alternativa
za promocija na konkretni proizvodi.
Klu~ni zborovi: operacioni istraùvawa, marketing miks, metodi na pove}eatributivno odlu~uvawe, izbor na medium.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
219
Prof. d-r Blagorodna Todosioska
Za metodite na operacionite istraùvawa vo donesuvaweto na

optimalni marketin{ki odluki
Vo re{avaweto na brojni marketin{ki problemi, mo{ne
efikasno sredstvo pretstavuvaat tehnikite na operacionite
istraùvawa. Soodvetnite metodi i modeli moàt efikasno
da se koristat vo odreduvawe na elementite na marketing miksot. Modelite na operacionite istraùvawa ovozmoùvaat
eksperimentirawe i simulacija na raboteweto na realniot sistem
vo idnina i analiza na vlijanieto na odlukata [1]. Vrz osnova na
ponudenite optimalni re{enija i dobrite informacii od pazarot,
rakovodstvoto na kompanijata moè da donese ispravna odluka, koja
}e ostvari pozitivni efekti na pazarot.
Za odreduvawe na proizvodstven asortiman, kako element
na marketing- miksot naj~esto se koristi linearnoto i celnoto
programirawe.
Vo marketing - istraùvaweto pri lansirawe na nov proizvod
na pazarot, vo zavisnost od uslovite, mo`no e da se utvrdat efektite
(dobivka ili zaguba) za sekoja od prezemenite akcii, a nivnoto
vrednuvawe se izrazuva vo matrica na efikasnost. So koristewe na
modelite na odlu~uvawe vo uslovi na neizvesnost (maxmin, minmax,
Hurwicz i Laplace kriteriumite) se izbira optimalnata alternativa
za na nov proizvod.
Pri odreduvawe na proda`nata cena, kako element na marketing
- miksot moàt da se koristat isto taka i metodite na linearnoto
programirawe i na dinami~koto programirawe. Conjoint analizata
kako tehnika koja e mo{ne pogodna za definirawe na cenite na novi
proizvodi, pretstavuva i dobra alatka za dobivawe na podatoci vo
vrska so preferenciite za atributite na potencijalnite proizvodi
vo ranite fazi od procesot na razvojot na noviot proizvod. Za
220
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Nekoi mo`ni primeni na metodite i modelite na operacionite istraùvawa vo

marketingot
odreduvawe na elasti~nosta na pobarua~kata i cenovnata osetlivost,

se koristat matemati~ko - ekonomskite funkcii.
Jakneweto na ulogata na pazarot i na marketingot vo razvojot
na stopanstvoto se osnovni determinanti za postojano zgolemuvawe
na zna~eweto na transportot, koj nesomneno se javuva kako vrska
pome|u proizvodstvoto i potro{uva~kata, a tro{ocite na transport
stanuvaat zna~ajna komponenta na cenata na proizvodite. Za
minimizirawe na tro{ocite na transport se koristat metodite za
optimizacija na transportni programi, kako {to se linearnoto
i nelinearnoto programirawe, stohasti~koto, dinami~koto i
mre`noto programirawe.
Vo izborot na proda`ni mesta, kako efikasno se pokaàlo
celnoto programirawe, a za ocena na efikasnosta na proda`bata
po pooddelni podra~ja se koristi metodot za analiza na obvieni
podatoci (Data Envelopment Analysis DEA ). Primenata na metodata
DEA moè da bide od korist i vo ocenuvaweto na komunikaciskiot
proces, strategiite za nastapuvawe na pazar, no i vo ocenuvawe na
raboteweto na soodvetna marketin{ka slu`ba vo odnos na drugi.
êstite konfliktni situacii vo delovnata ekonomija,
bankarstvoto, trgovijata i sl. ukaùvaat deka e neophodno
nepristrasno re{avawe na nastanatite situacii, vodej}i smetka za
vaè~kite pravila na delovnosta, odlu~uvaweto i . Edna od naj~esto
primenuvanite metodi za simulirawe na konfliktna/konkurentska
situacija meu dve kompanii na pazarot, e metodata na matri~ni
igri.
Vo odreduvaweto na promotivni aktivnosti, kako instrument na
marketing - miksot se koristat matri~nite igri, pove}eatributivnoto
odlu~uvawe, celnoto programirawe, kako i simulacionite metodi i
ekspertnite sistemi.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
221
Pove}ekriteriumski model za izbor na medium

Zna~ajna uloga vo komunikacijata pome|u kompanijata i
identifikuvaniot celen auditorium imaat mediumite, poedine~no
ili kako kombinacija na pove}e mediumi.
Izborot na medium
pretstavuva edna od klu~nite fazi vo razvojot na efektiven proces na
komunicirawe pome|u edna kompanija i nejziniot auditorium. Osnovna
funkcija na mediumite e prethodno definiranite i oblikuvani
poraki da gi napravi dostapni do celniot auditorium. Uspe{niot
izbor na medium e zna~aen do taa merka {to pogre{en medium moè
da uslovi totalno prekinuvawe na komunikacijata.
Ne e isklu~en ni
slu~ajot ista poraka da ne bide isto uspe{na vo razli~ni mediumi.
Toa ne zna~i deka na samata poraka se pridava pomala va`nost, tuku
deka pri izborot na soodveten medium se neophodni mnogu po{iroki
i pokompleksni analizi.
Sekoja kombinacija na mediumi treba da se
bazira na odredeni finansiski sredstva za ovaa namena, so cel da se
obezbedi penetracija na porakata i maksimizirawe na razbiraweto
me|u organizacijata i javnosta.
Sekoj medium ima svoi specifi~nosti koi e neophodno da
se zemat predvid pri odreduvaweto na najuspe{na kombinacija na
mediumi: fizi~kite karakteristiki, cenata, stepenot na penetracija,
raspoloìvosta vo daden moment i na soodvetno mesto, koristeweto
na mediumot od strana na konkurencijata itn. Kvantifikacijata
na ovie i drugi specifi~nosti, pretstavuva pojdovna osnova vo
modeliraweto na problemot za izbor na medium.
So primena na
modelite i metodite na operacionite istraùvawa, mo`no e efikasno
re{avawe na problemot za izbor na medium {to pretstavuva edna
faza vo planiraweto na komunikaciskiot process [5].
Vo modelot se poa|a od pretpostavkata deka korisnicite/
auditoriumot e segmentiran, odnosno podelen na homogeni
222
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

marketingot
grupi. Kriteriumite za segmentirawe moàt da bidat razli~ni:

demografski, geografski bihejvioristi~ki i sl.
Isto taka, va`no
e deka dostapnosta na raspoloìvite mediumi e razli~na vo odnos
na postojnite segmenti. Slednata pretpostavka se odnesuva na toa
deka podatocite koi se neophodni za re{avawe na vakov vid modeli
(tro{ocite za emituvawe, fizi~kite granici na prenosot na porakite
preku odreden medium, efektite od emituvaweto i sl.) da bidat
odnapred odredeni ili proceneti. Narednata pretpostavka vo odnos
na celite na emituvaweto na porakata, poa od toa deka tie treba
da bidat razli~ni, a isto taka i sodrìnata na ista poraka upatena
na razli~ni segmenti da bide razli~na, odnosno prilagodena na
soodvetniot segment.
Vo modelot gi vnesuvame slednite oznaki:
- ( ),
(),
,
- -

- -
-

-
-

-
- -
-
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
223
,

- -
- , ,

Vo modelot za izbor na medium, prviot definiran kriterium
(relacijata 1) se odnesuva na dostapnosta na raspoloìvite mediumi
na pooddelnite pazarni segmenti.
(1)
So maksimizirawe na ovoj kriterium (funkcija na cel), se

postignuva porakata nameneta za odreden pazaren segment da mu
bide upatena tokmu preku onoj medium koj mu e najdostapen, odnosno
da ne bide ispratena so medium koj ne mu e dostapen.
K o g a
kriteriumot (1) e ograni~ena oblast na mo`ni re{enija, me|u niv
se odbiraat onie koi obezbeduvaat maksimalen efekt za prenos na
porakata (relacija 2) nameneta na j - tiot segment, za nekoja namena k
, preku i - tiot medium.
(2)
Procenetiot efekt moè da se odnesuva na procentot na naselenieto
koe ja primilo porakata. Isto taka, efektot moè da se odnesuva
i na indirektnoto vlijanie vrz zgolemuvawe na dobivkata na
pretprijatieto, zgolemuvawe na obemot na proda`bata, podobruvawe
na imixot na pretprijatieto, na toa dali porakata e prifatena
vo merka koja e dovolna da dovede do promena vo odnesuvaweto na
224
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

marketingot
auditoriumot, dali bila pravilno razbrana i sl.

Vo modelot gi vnesuvame i slednite limitira~ki uslovi:
(3)
(4)
(5)
(6)
(7)
(8)
Ograni~uvawata (3) i (4) se odnesuvaat na raspoloìviot
buxet koj e namenet za komunikacija so j - tiot segment, vo odnos na
k - tata namena; ograni~uvaweto (5) se odnesuva na ograni~enosta na
prenesuvaweto na porakata preku i - tiot medium, na primer, brojot
na spisanija koi izleguvaat vo odreden vremenski period, brojot
na propagandni emisii na radio ili na televizija, brojot na saemi
koi se odrùvaat vo nabquduvaniot period i sl.; ograni~uvaweto (6)
ovozmoùva da ne se nadmine granicata na vistinska merka, {to zna~i
deka do taa granica, so zgolemuvaweto na brojot na prenesuvaweto
na porakata, se zgolemuvaat i pozitivnite efekti koi se saka da se
postignat so porakata (nad taa granica, efektot moè da stagnira, a
e da se pojavi i kontraefekt); ograni~uvaweto (7) se odnesuva
na toa kolku edna poraka mora minimalno da bide emituvana za da
bide zabeleàna od mno{tvoto na konkurentski poraki.
Prikaàniot matemati~ki model za izbor na medium e
otvoren za promeni vo site negovi delovi. Isto taka, mo`no e
da se kvantificiraat i drugi bitni karakteristiki na celniot
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
225
auditorium, kako i karakteristikite na nabquduvaniot problem za

izbor na medium, i istite da se vklu~at vo modelot.
Aplikacija na nekoi metodi na pove}eatributivno odlu~uvawe

.
a

a
.
,

( [3,9]).

,
. .
. .

a
.
.
:
1 i
e

2 i
e

3
a
,
a najdobro
4 ite .
.
5
.
:
226
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

marketingot
minf1 () ;
maxf2 ;
maxf3 ,
maxf4
maxf5
minf6

: 1. ; 2.
; 3. ; 4.
AHP
; 5.
ELECTRE
6. PROMETHEE
( )
().
()

, ..
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
227

a .

AHP
,

ja
Saaty
9 . (
AHP
[
8]). . 1
,
, : CR 0,10,
.
. 1.
AHP
,

ELECTRE [
6,7]
PROMETHEE
[4].

().

, :

; ,
ri: r1 = 0,314286; r2 = 0,451429; r3 = 0,722857; r4 = 0,642694; r5 = 0,643590
ri , r3 =
0,722857,
a
*=
a3 ,
W: w1 = 0, 114877;
w2 = 0,167794;
w3 = 0,271330;
w4 = 0,224818;
w5 = 0,221180

W
,
w3 =0,271330,

a
*=
a3
228
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

marketingot
(O)
ELECTRE

ELECTRE 9 .

(N);

(TN); 3
; (S);
5 (NS);
6 (MSD);
(MNSD);
(MAD)
;
.
(MAD)
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
229

ELECTRE,
,

(3) (4).
PROMETHEE

PROMETHEE . (
[2]).
(
IP)
.
(IP)
PROMETHEE,
(4), .
.

Nota bene

Matemati~kiot model, kako uprostena slika na realniot
sistem so odredeno nivo na apstrakcija, moè efikasno da ja
pretstavi realnata marketing - situacija. So eksperimentirawe na
modelot moàt da se ispitaat potencijalnite marketing - odluki.
Va`no e deka za sekoj problem treba da se odredi najsoodvetniot
model i algoritam, so koj najbrzo }e se dojde do optimalno re{enie,
230
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

marketingot
neophodno kako osnova za procesot na marketing - odlu~uvaweto.

, .
Kako
p
rednosti gi naveduvame slednite:
ovozmoùva precizno definirawe na celniot auditorium i
odreduvawe na podatocite koi ozna~uvaat pove}e dimenzii na
procesot na komunicirawe i moàt da se primenat za koj bilo
model; podrazbira kvantifikacija na kvalitativnite faktori i ja
eliminira subjektivnosta vo nivnoto odreduvawe i primena; moè
da bide primeneto na problemi so raznovidni mediumi, {to dava
mo`nost da se zeme predvid golemiot broj na mediumski kandidati vo
nabquduvaniot vremenski period; dozvoluva kombinirawe na mnogu
faktori koi treba da se zadovolat istovremeno; ovozmoùva prikaz
na nelinearniot rast na odzivot na auditoriumot vo odnos na porastot
na brojot na porakite. Nedostatoci na matemati~koto modelirawe na
problemot za izbor na medium se: pretpostavkata za konstantni tro{oci
na mediumot i zanemaruvaweto na mo`nosta za eventualni popusti za
pofrekventno koristewe na mediumskiot prostor; zanemaruvawe na
vlijanieto na terminot na emituvawe na porakata vrz cenata na vremenska
edinica na mediskiot prostor; pristapot kon celnite segmenti kon
koi se ispra}aat razli~ni poraki, kako jasno izdiferencirani grupi,
odnosno zanemaruvawe na preklopuvaweto na celnite auditoriumi koi
se podednakvo zainteresirani za priemot na porakata.
Vo trudot se pretstaveni samo nekoi od
modelite i metodite na operacionite istraùvawa se koristat za
efikasno re{avawe na odredeni marketing situacii. Od izloènoto
moè da se sogleda deka operacionite istraùvawa stanuvaat s
pozna~ajn vo donesuvaweto
na marketin{ki odluki vo realnoto rabotewe.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
231
Referenci:
[1] Balakrishnan,
N.,
Barry Render, Ralph M. Stair, Jr.: Managerial Decision
Modeling with Spreadsheets, Prentice Hall, 2007
[2] upi M., Suknovi M., (2008): Odluivcanje, FON, Beograd.
[3] Ehrgott, M.: Multicriteria Optimization, Springer, New York, 2005

[4] Gal T., et al., eds., (1999): Multicriteria Decision Making: Advances in MCDM
Models, Algorithms, Theory, and Applications, Kluwer Academic Publishers,
Boston.
[5] Ravindran, . .,: Operations Research and Management Science - Handbook,

CRC Press, Taylor&Francis Group, 2008
[6] Rogers, M., Bruen, M., Maystre, L.Y.: Electre and Decision Suppot, Kluwer
Publishers, Norwell, MA, 2000
[7] Roy, B. (1991): The outranking approach and the foundations of ELECTRE methods,
Theory and Decision, 3, 49-73.
[8] Saaty, T. L., (1991): Multicriteria Decision Making: The Analytic Hierarchy
Process, RWS Publications, Pittsburgh, PA.
[9] Triantaphyllou, E., (2000): Multi-Criteria Decision Making Methods:
A Comparative Study, Kluwer Academic Publishers, Dordrecht, The
Netherlands.
232
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

marketingot
SOME POSSIBLE APPLICATIONS OF METHODS AND MODELS OF

OPERATIONAL RESEARCH IN MARKETING

Prof. Blagorodna Todosioska, Ph.D.,
Abstract

The paper presents the application of methods and models of operational
research in some areas of marketing. Applying the techniques of operational
research is particularly important in the allocation of marketing budget on
promotional activities, distribution channels and sales. The choice of media is
one of the key stages in the development of an effective process of communication
between an organization and its target customers. Every combination of media must
be based on specific funds for this purpose, and its aim is to provide penetration
of the message and maximizing understanding between the organization
and audience. This paper deals with mathematical modeling problem for the
selection of an adequate medium for conveying the message, and in that context
is presented the model of multi-criteria programming. The illustration presents a
pilot study using the methods of multi-criteria decision making for selecting the
best alternative for the promotion of specific products.
Key words: operational research, marketing mix, methods of multi-criteria
decision making, choice of media.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
233
234
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 235 - 247 (2011)
IMPAKT NA IKT NA PERFORMANSITE NA

ORGANIZACIITE KORISTEWE NA DMD METOD

D-r Kalina Trenevska Blagoeva
Vo trudot se istaknuva zna~eweto na IKT (informaciskokomunikaciskite tehnologii) i empiriskite dokazi {to upatuvaat
na vlijanieto na IKT vrz produktivnosta na firmite. Se analizira
koristeweto na metodot na distribuirani mikro-podatoci
DMD, koj ovozmoùva koristewe na ve}e postoe~ki podatoci od
oficijalni izvori (naj~esto od anketite za IKT koristewe i
inovativnost na organizaciite). Inovativnosta na organizaciite
e vo direktna sprega so porast na produktivnosta i toa preku
intenzitet na koristewe na IKT. Pokaàno e deka inovaciite kaj
proizvodite samo vo kombinacija so organizaciskite i procesnite
inovacii doveduvaat do rast na produktivnosta merena preku
TFP (total factor productivity). Vo Republika Makedonija ne se koristi
DMD metodot koj moè da zna~i za{teda, no i analiti~ka baza.
Osobeno se prepora~uva da se intenzivira mereweto na inovaciite
so harmoniziranata anketa na Eurostat.
Klu~ni zborovi : IKT koristewe, merewe na produktivnost,
DMD metod
Voved
Kakov e impaktot na IKT (informacisko-komunikaciski
tehnologii) vrz raboteweto na firmite, e pra{awe {to se postavuva i
intenzivno }e se postavuva vo idnina pred nau~nicite i biznismenite.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
235
Vlijanieto na IKT moè da se razgleduva na mikro-nivo, na nivo na

organizacii, na nivo na razli~ni industrii i na nivo na nacionalni
ekonomii.
Statistikata na IKT e nova, se pojavuva pred okolu dve decenii,
no se napraveni zna~itelni dostignuvawa, a DZS na Republika
Makedonija ve}e ima sprovedeno odredeni istraùvawa vo soglasnost
so metodologiite na Eurostat.Za izveduvawe na statisti~ki
istraùvawa potrebni se sredstva od nacionalnite buxeti. esto se
izveduvaat preku pra{alnici {to kaj respondentite predizvikuva
nelagodnost, osobeno ako toa bara vreme i barawe po dokumenti,
podatoci ili nekoi dopolnitelni presmetki. Znaej}i ja ovaa t.n.
averzija kon popolnuvawe na pra{alnici, nau~nicite se obiduvaat
maksimalno da gi iskoristat ve}e postoe~kite podatoci preku
nivno direktno koristewe ili preku nivna obrabotka, filtrirawe
i kombinirawe. Eurostat se obiduva da gi koristi razli~nite
izvori na podatoci za da go izmeri vlijanieto na IKT vrz biznisot.
Koristeweto na metapodatoci stanuva mnogu potrebno, osobeno
kombinirano so agregirani podatoci za produktivnosta i razvojot,
popoznati kako KLEMS. Efektite od IKT se podiverzificirani,
otkolku direktnoto vlijanie vrz produktivnosta na poedine~na
firma. Pokaàno e deka tie pokaùvaat relativno sli~en efekt vo
prerabotuva~kite industrii, no efektite vo servisnite industrii
se poheterogeni vo zavisnost od tipot na industrijata i nivoto na
koristewe na IKT vo zemjata. Osobeno zna~ajno e toa {to e pokaàno

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/information_
society/methodology
KLEMS
(), (
L
),
(), () (
S
). ().
http://www.euklems.net/

Mark Franklin, Peter Stam and Tony Clayton ,ICT impact assessment by linking data
across sources and countries, (2008), Eurostat
236
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Impakt na IKT na performansite na organizaciite-koristewe na DMD metod
deka vlijanieto na IKT vrz produktivnosta e toa {to so niv se

generiraat inovacii i inovativni organizacii na raboteweto.
Poznato e deka vlijanieto na IKT na ekonomskiot razvoj sekoga{
sledi odredeni evolutivni sukcesivni fazi spored S-
krivata na
vremenski razvoj. Imeno, na po~etokot se raboti za faza na podgotvenost
na firmite, poedincite i vladite da prifatat odredeni novi tehnologii.
Sledna e fazata kade {to se meri u~estvoto na firmite i poedincite
{to koristat IKT, no i intenzitetot na koristewe. Krajna e fazata
na vlijanieto na IKT za menuvawe na odnesuvaweto na organizaciite,
poedincite, ekonomskite strukturi i performasite kako rezultat na
intenzitetot i na~inot na koristewe na IKT.
Vo ranite prou~uvawa, impaktot na IKT se tretira pove}e od
makro-aspekt, bidejki vo sistemot na nacionalni smetki investiciite
vo hardver i softver vleguvaa kako kapitalni investicii. Vo
literaturata istraùvan e porastot na TFP (total factor productivity) vo
SAD i toj se dolì na liderskoto prifa}awe na novite tehnologii
za steknuvawe konkurentska prednost.
Logi~na cel e da se ispita vlijanieto na investiciite vo IKT
na nivo na firmi. Se predlagaat nekolku pristapi, kako na primer
vklu~uvawe na investiciite kako poseben faktor vo TFP analizata
ili pri merewe na inovativnosta ili organizaciskite promeni.
Tokmu vlijanieto na ovie nemerlivi ili pote{ko, odnosno poinaku
merlivi vlijanija na IKT, ja nametna potrebata za kombinirawe
na razli~ni izvori na podatoci od razli~ni istraùvawa. Dali
intenzitetot na koristewe na IKT vo firmite e vo direktna sprega
so menuvaweto na procesite i organizacijata na rabota, kako i so

Measuring the impacts of ICT using official statistics, Working party on indicators for
the information society directorate for science, technology and industry, Committee for information, computer and communications policy (2008)

Emmanuel Duguet: Innovation height, spillovers and TFP growth at the firm level:
Evidence from French manufacturing, (2006) Economics of Innovation and New Technology,
15:4-5,
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
237
sposobnosta za promeni (~itaj inovacii) vo idnina? Vo najnovite

anketi, ne samo {to ima pra{awa za toa kolku IKT gi koristat
vrabotenite vo firmite, tuku i kolku IKT e vgnezden vo biznisprocesite i transakciite. Analizata na nemerlivite investicii
pokaùva deka tie se raste~ki del od aktivnosta na firmite, a i deka
softverot i soodvetnite biznis- procesni i organizaciski investicii
se najbrzo raste~kiot element, iako toa ne e pokaàno vo bilansite.
Pogolemiot del od nemerlivite investicii se kapitaliziran trud
i pokaùvaat razli~na slika od relativniot povratok na kapital i
trud od toj na oficijalnata statistika. Primenuvaj}i ja ovaa ramka
na nivo na firma ili industrija, se nalaga potreba istraùvawata
da se povrzat so anketite na inovacii i I&R. Ova moè da se napravi
samo vo onie zemji so porazviena statisti~ka infrastruktura, kade
{to postojat podatoci povrzlivi so onie od anketata za koristewe na
IKT i so podatocite za biznis- autputot.
Podatocite na nivo na organizacija se tie kade {to treba
da se dobijat znaci od vlijanieto na tehnologiite preku sporedba
na uspe{ni i neuspe{ni firmi. Ova se slu~uva vremenski mnogu
pred uspe{nite firmi da imaat vlijanie na performansite na
industrijata i da se ovozmoì na analizata da go identifikuva toa na
povisoko nivo. Se raboti vsu{nost za voobi~aeniot time lag. Sepak,
mikroanalizata na nivo na firma na produktivnosta i rastot, moè
da ne gi opfati makro-efektite na realokacija na resursite kako
{to rastat uspe{nite firmi, a neuspe{nite otpa|aat.
Koristewe na DMD (distrubuirani mikro-podatoci) za analiza na
produktivnosta
Za da se napravi kombinacija na mikro i makro-podatocite,
potrebno e da se analiziraat i iskoristat raznite izvori koi{to
238
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
moàt globalno da se podelat vo tri mnoèstva na podatoci. Prvoto

mnoèstvo gi opfa}a podatocite {to se dobivaat od harmoniziranata
anketa za koristeweto na IKT vo firmite i odovde moàt da se
izvle~at nekolku varijabli. Vtoroto mnoèstvo na podatoci i
varijabli soodvetno se odnesuva na ekonomskite performansi i
karakteristiki na firmite i se dobivaat od soodvetnoto anketno
istraùvawe. Tretoto, uslovno kaàno, mnoèstvo na podatoci, e od
delovnite registri koi{to raspolagaat so demografski podatoci za
organizaciite. Procesiraweto na podatocite e so cel da se generira
anonimno mnoèstvo na podatoci, agregirano na nivo na firmi
preku edna ili pove}e dimenzii kako {to se industrija, golemina,
godina i sl. Od vakvi podatoci moàt da se generiraat i regresivni
statistiki.
DMD (distribuirani mikro-podatoci) se odnesuva na proces
na kompilacija na konceptualno identi~ni indikatori od relativno
dezagregirano industrisko nivo, preku razli~ni zemji i razli~ni
periodi. Ovoj pristap e vremenski poefikasen, bidej}i ne se ~eka na
harmonizacija na EU nivo i e pokomparabilen, bidej}i ne se bazira
na EU-KLEMS statistiki bazirani na dezagregacija na povisoko
nivo na nacionalni statistiki. Edna od najva`nite karakteristiki
na DMD pristapot e {to ovozmoùva sumarnata statistika od
podatocite na nivo na firmi da bide opfatena vo ramkite na
mnoèstvoto na podatoci za zemja/industrija. Ovaa integracija
na osobenostite na nivo na firma so bogatstvoto na sporedlivi
podatoci na nivo na industrija/zemja/vreme e klu~na karakteristika
na ovoj pristap. Ova mnoèstvo na podatoci se koristi za da se izvedat
ocenki na kompleksni indikatori (konstruirani od pove}e od edena

Countries structural business surveys /Production Surveys

,

.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
239
promenliva), {to zavisat od vkrstuvawe na pove}e istraùvawa. Isto

taka, se ovozmoùva analiza na IKT impaktot na nivo na industrija/
zemja, koristej}i golemi mnoèstva na podatoci proizvedeni so DMD
sistem na analiza, kade {to imame visoko-sporedlivi indikatori i
vremenska dimenzija.
Pri formiraweto na mnoèstvoto na varijabli, od trite
izvori na podatoci izbrani se vkupno 31 varijabla od razli~en
tip i 16 dopolnitelni promenlivi koi{to se odnesuvaat na IKT
intergacijata i ve{tinite na vrabotenite.
Pointeresno pra{awe e {to sodrì output mnoèstvoto na
podatoci od ova istraùvawe. Voobi~aeno, osven srednite vrednosti
i devijaciite, gi ima i regresivnite koeficienti. Rezultatite
sugeriraat deka impaktot na produktivnosta vo relacija so
koristeweto na IKT e ve}e vostanoven i transferabilen vo ramkite
na zemjite od EU i se pokaùva relativno konzistenten, pozitiven
efekt na produktivnosta na trudot vo proizvodstvenite industrii
kaj site ispituvani zemji. Istraùvawata imaat mnogu povarijabilni
rezultati koga se odnesuvaat na produktivnosta na trudot vo raznite
uslu`ni dejnosti. Razlikite me|u zemjite za impaktot vrz uslu`nite
dejnosti moè da bide objasnet so potrebata od kriti~na masa vo
mreìte i koristeweto na IKT, razlikite vo kompetitivnite
uslovi na nacionalno nivo, kako i razli~ni pristapi pri mereweto
na servisite kaj nekoi zemji. Moèbi neo~ekuvano, e-trgovijata kako
izdvoena varijabla {to vlijae vrz produktivnosta ima ograni~uvawa,
a ve{tinite na vrabotenite pokaùvaat pogolem impakt, dodeka
starosta na firmata ima malo vlijanie. DMD podatocite pokaùvaat
deka firmite so visok rast se i pointenzivni korisnici na IKT, a
najdobar indikator e intenzitetot na elektronskite transakcii.

Mark
Franklin
,
Peter
Stam
and
Tony
Clayton
,
ICT
impact
assessment
by
linking
data across
sources
and
countries
, (2008),
Eurostat
240
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Vo Skandinavskite zemji postojat mikro-podatoci za realnite

ve{tini na vrabotenite i pokaàna e jaka zna~ajna korelacija pome|u
produktivnosta i proporcijata na vraboteni so IKT ve{tini neIKT ve{tini (kako dobra pribli`nost moàt da se zemat platite).
Regresivnata analiza pokaùva deka eksternite e-biznis linkovi
imaat pogolema eksplanatorna mo} otkolku vrskite me|u procesite vo
ramkite na firmite pazarnata dinamika e pobitna od pridobivkite
vo efikasnosta preku procesna koordinacija.
Posebna oblast se relaciite me|u IKT, inovaciite i
produktivnosta. Vo porazvienite zemji ([vedska, Velika Britanija,
Holandija) se uspealo da se pokaè zna~eweto na IKT vo kreirawe
na inovativnost, kako na~in na koj pridobivkite od IKT vo
produktivnosta se najjaki. So povrzuvawe na anketata za koristewe
na IKT i anketata i pra{awata za izvorite na inovacii na EU, se
pokaùva jaka zavisnost me|u koristeweto na super brz Internet
od strana na vrabotenite i mo`nostite na firmite za inovirawe.
Ova asocira link me|u brziot Internet i mo`nostite na firmite
da zdobivaat znaewe, da razvijat povisoki proda`bi i pogolema
upotreba na novi procesi. Ova gi reflektira i mre`nite efekti na
menaxirawe so znaeweto, i mo`nosta firmite da go konvertiraat
znaeweto vo novi proizvodi i uslugi i da gi komercijaliziraat.
, ,
. ,
,

. ,

Mark Franklin, Peter Stam and Tony Clayton ,ICT impact assessment by linking data
across sources and countries, (2008), Eurostat
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
241
/ .10
Analizata na DMD podatocite pokaùva deka industriite
{to imaat golema upotreba na IKT imaat i golema promena vo
nivniot udel na pazarot. IKT intenzivnite industrii se pouspe{ni
za steknuvawe nov pazaren udel preku inovacii vo proizvodstvenite
i distributivnite mreì. [vedskite istraùvawa pokaùvaat deka
kanalot IKT-inovacii-produktivnost, e pojak otkolku direktniot
IKT-produktivnost. Vo Holandija e pokaàno deka IKT moè da
bide supstitut vo proizvodnata ravenka za indikatorot za procesni
inovacii od Community Innovation Survey, zna~ej}i deka IKT moàt da se
iskoristat dobro kako zamena za procesni inovacii. Ova obezbeduva
statisti~ki dokazi deka IKT vklu~uvaweto zna~i i procesni
promeni, osobeno vo servisnite industrii.
Pokaàno e daka so koristewe na dvete anketi (za inovacii i
IKT koristewe) moè da se dobijat zna~ajni soznanija. Vkrstuvaweto
na podatocite od razli~ni izvori e izvodliva rabota i dovolno
reprezentativna za site industrii i zemji. Glavniot limit na ovoj
pristap za da se iskoristi vo po{iroka analiti~ka rabota, a {to
treba da bide razgledano od Eurostat, e kolku ovie podatoci }e
moàt da se dadat za upotreba i na koe nivo, {to bi trebalo da bide
na ponisko nivo od ona {to go koristat NSI. Ekonomistite sekako
bi bile zadovolni, ako im se ovozmoì koristewe na podatocite za
analiza na produktivnosta. Analizata pokaùva deka so koristewe
na IKT indikatorite se podobruva ekplanatornata mo} na KLEMS.
Koristeweto na brz Internet e pokaàno deka e pojak indikator vo
relacija so produktivnosta otkolku e-trgovijata. Ovaa vrska e pojaka
na nivo na industrija, otkolku na nivo na firma, {to se dolì na
realokaciskiot efekt vo ramkite na industriite, kako {to rastat
10
Dolores An Hign Paul Stoneman,(2008)TFP, Welfare and Innovation: the Implications for an Index of Innovation NESTA, 2008
242
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
pouspe{nite firmi. Brziot (i super brziot Internet) e nov zna~aen

faktor, a o~ekuvano relativno dolgiot adopciski period zna~el i
negativna koreliranost so produktivnosta vo bliskoto minato.

Za Dràvniot zavod za statistika na Republika Makedonija
vaì deka gi sledi preporakite na Eurostat. Sepak, anketite za IKT
koristewe i inovacii s u{te ne se izveduvaat regularno i podatocite
treba da se zemat so rezerva, osobeno imaj}i predvid problemi kako
neodgovor, nerazbirawe na poimite, nesoodveten respondent i sl.
Ova osobeno se odnesuva na Anketata za inovacii koja{to vo idnina
mora da vleze vo planot za redovni statisti~ki istraùvawa. [to se
odnesuva do tretiot izvor na podatoci-delovniot registar, sostojbata
e dobra i podatocite moàt vo ceolst da odgovorat na potrebite na
DMD analizata.
Soznanija
Povrzanite mikro-podatoci moàt da bidat iskoristeni na
nivo na firma za analiza na efektite vrz produktivnosta asocirani
so IKT i so komplementarni inputi. Podatocite ukaùvaat deka
industriite, a i zemjite so visok procent na visoko-obu~eni rabotnici
se pointenzivni korisnici na novite tehnologii. Dodeka efektite
vrz proizvodstvoto na IKT se ve}e standardni vo EU, sozdavaj}i
edinstven EU pazar i me|unarodni vrednosni sinxiri za dobra, istoto
ne e so tolkav obem kaj uslugite. Bidej}i uslugite so~inuvaat golem
del od EU pazarot, tie se va`ni. Sporen e tretmanot na softverot
kako IKT kapitalna formacija, so ogled na toa {to ima razlika me|u
kriraweto softver za firma kako nemerlivo sredstvo i softver za
pazar. Tokmu kaj ovoj problem se gleda i prednosta na DMD od SNS
kaj IKT impaktot. Ova ne zna~i deka merweto na IKT kapitalot e
nepotrebno, no toa moè i da se aproksimira so druga IKT metrika,
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
243
broj na vraboteni so ultrabrz Interenet.

Pokaàno e deka postoi zna~ajna vrska me|u vrabotenite
so brz Internet i produktivnosta. Verojatno e deka brojot na
vraboteni so brz Internet i ponatamu }e pretstavuva relevanten
indikator, osobeno za zemjite so ponisko nivo na razvoj. Ovoj efekt
na produktivnosta zavisi ne samo od ulogata na ovaa promenliva
kako zamena za IT kapitalot. Intenzitetot i koristeweto na brz
Internet zna~i i rabotna praktika na vrabotenite, investicii vo
biznis-procesite, menaxmentot so znaewe i organizaciski kapital.
E- trgovijata (proda`bi i nabavki) i e-biznis vrskite
vo ramkite na i me|u firmite, isto taka pokaùvaat impakt na
produktivnosta i pokaùvaat promeni vo biznis odnesuvaweto.
Vlijanieto vrz produktivnosta asocirano so e-biznis procesnite
vrski, osobeno me|u firmite postoi, no podatoci za modelirawe na
ovie vrski ima relativno malku. Tie vo idnina }e stanat korisni
indikatori za promeni vo odnesuvaweto i performansite.
Najzna~ajno mnoèstvo na rezultati za nivoto na firmi se od
onie zemji {to gi povrzale podatocite od anketite za inovaciite
i za koristewe na IKT. Ova sugerira deka najmnogu od impaktot na
produktivnosta asociran so koristeweto na IKT i investiciite vo
IKT e preku inovaciite, vklu~uvaj}i gi netehni~kite i inovaciite
vo biznis procesite, preku opseg na mehanizmi kako {to se razmena
i menaxirawe so znaewe vo mreà, poddr{ka i promocija na novi
proizvodi, uslugi i procesi preku IKT ovozmoèni sistemi {to
ovozmoùvaat brzo kopirawe i skalabilnost, podobar marketing i
e-marketing. Tuka ne treba da se zaboravat i podobruvawe na biznisprocesite i redizajnot.
Tuka se postavuva i pra{aweto za knigovodstvo na inovaciite,
{to vklu~uva i del na nemerlivi inputi vo inovaciite, kako {to
se softverot, tehnolo{ki baziranite I&R, netehni~ki tro{oci na
244
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
novi proizvodi i servisi, ve{tini, organizaciski kapital i kapital

na reputacija. Ovaa problematika se razviva, osobeno tretmanot na
netehni~kite inovacii vo servisite i organizaciskite i biznisproces promenite.11
Ponatamu, preporaka e da se ispituva kolku IKT kako
infrastuktura za menaxirawe so znaeweto i ve{tinite e od vrednost
za organizaciite. Va`na e i vrskata me|u IKT i organizaciskite i
bisnis- procesnite promeni.
Osobeno vo idnina se o~ekuva zna~ajna statisti~ka rabota za
merewe na sloènata upotreba na IKT za menaxirawe na relaciite
so klientite i nivnite inputi vo inovaciite, vo t.n user
driven
ili
otvoreni inovacii.
Rezultatite pokaùvaat deka evolucijata na IKT i efektite
vrz biznis- odnesuvaweto i performasite se nezavr{ena storija.
Republika Makedonija ve}e ja minala fazata na infrastrukrni
infesticii i podgotvenost, no od aspekt na koristeweto na IKT
zaostanuva zad pove}eto zemji od EU. Gledano od statisti~ki aspekt,
povrzlivosta na podatocite za merewe na impaktot na IKT vrz
produktivnosta e ne{to na {to treba da se raboti, osobeno bidej}i
toa zna~i za{teda vo resursi.
11
Jacques Mairesse, Pierre Mohnen, Accounting for Innovation and Measuring Innovativeness:
An Illustrative Framework and an Application, The Economics of Technology an Innovation,
vol. 92 no. 2
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
245
Literatura:
Mark Franklin, Peter Stam and Tony Clayton, ICT impact assessment by linking
data across sources and countries, (2008), Eurostat
Measuring the impacts of ICT using official statistics, Working party on indicators
for the information society directorate for science, technology and industry,
Committee for information, computer and communications policy (2008)
Emmanuel Duguet: Innovation height, spillovers and TFP growth at the firm
level: Evidence from French manufacturing, (2006) Economics of Innovation
and New Technology, 15:4-5
Dolores An Hign Paul Stoneman,(2008)TFP, Welfare and Innovation: the
Implications for an Index of Innovation NESTA, 2008
Gary Madden, Scott J. Savage(1999), Telecommunications, Productivity, Catchup and Innovation Telecommunications Policy 23
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/information_society/
methodology
http://www.euklems.net/
www.stat.gov.mk
www.Measuring-ict.unctad.org
Michael Polder, George van Leeuwen, Pierre Mohnen, Wladimir Raymond
Productivity Effects of Innovation Modes, (2009) Statistics Netherlands
Jacques Mairesse, Pierre Mohnen, Accounting for Innovation and Measuring
Innovativeness:
An Illustrative Framework and an Application, The Economics of Technology
an Innovation, vol. 92 no. 2
246
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
ICT IMPACT ON ORGANIZATIONAL PERFORMANCE DMD

METHOD USAGE

Kalina Trenevska Blagoeva
Abstract

Many empirical studies have confirmed the positive impact ICT on
productivity at the firm level. The DMD method of usage of data from different
sources (Surveys of ICT usage and Innovation and business registers) can be
of help while analysing the effect of ICT on TFP. ICT is an important driver of
innovation in both manufacturing and services. Doing more R&D has a positive
effect on product innovation in manufacturing. Organisational innovation has the
strongest productivity effects. positive effects of product and process innovation
when combined with an organisational innovation. It is shown that the number
of employees coonected to fast internet can be good proxy for ICT effect on
productivity. In the Republic of Macedonia the DMD methods hasnt been used
yet mainly due to lack of data on innovation and some problems concerning
usage data.
Keywords: ICT usage, productivity, DMD method
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
247
248
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 249 - 265 (2011)
(NE)NAUÊNITE LEKCII OD NAJNOVATA

SVETSKA FINANSISKA KRIZA

Prof. D-r Qube Trpeski

Voved

Vo Godi{nikot na Ekonomskiot fakultet za 2009 godina,
objaviv trud za najnovata svetska finansiska i ekonomska kriza,
koja zapo~na vo 2007 godina. Vo toj trud, se obidov pri~inite za
nastanuvaweto na krizata, kako {to se: golemata ra{irenost
na bankarstvoto vo senka, koe be{e nadvor od kontrolata na
supervizorskite organi, potoa, nagliot razvoj na finansiskite
derivati kako novi proizvodi vo bankarskoto rabotewe, koi isto
taka ne bea pod kontrola na supervizorskite organi, (vo nekoi zemji
kako {to e SAD, toa rabotewe so finansiskite derivati be{e svesno
ostavano bez kontrola i regulativa, zatoa {to se smetalo, spored
svedo~eweto na porane{niot guverner na FED - Alan Grinspen,
pred Kongresot, deka akcionerite vo bankite se tie koi treba da
vodat smetka za za{tita na svojot kapital, a ne nekoj odnadvor),
potoa, deregulacijata vo finansiskata sfera, koja kako trend gi
zafati najrazvienite zemji, i po koja, te{ko moè{e da se definira
{to vo realnosta e komercijalna banka, koj e nejziniot delokrug na
rabota i koj e nadleèn da go kontrolira nejzinoto rabotewe, {to
e investiciona banka, koj e nejziniot delokrug na rabota i koj e
nadleèn za kontrola. Ako kon toa go dodademe i {irokiot spektar
na drugi nebankarski finansiski institucii koi se pojavija i
rastea kako pe~urki posle do`d, i koi nesmetano izvr{uvaa niza
bankarski raboti, nekotrolirani od nikogo, }e se dobie pojasna
slika, za op{tiot galimatijas vo finansiskata sfera, pred s
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
249
vo najrazvienata zemja - SAD, kade {to i po~na najnovata svetska

finansiska kriza.
Vo ovoj trud, akcent }e bide staven na mo`nite pouki {to moàt da
se izvle~at od ovaa kriza, i so nivna primena da se pridonese da ne se
povtoruvaat periodi~no finansiskite krizi od ovoj tip, kako {to
dosega se slu~uva{e.
1. Novata uloga na monetarnata politika

Monetarnata politika bila, e, i }e bide i vo idnina eden
od najva`nite delovi od ekonomskata politika. Ako se zanemarat
specifi~nite celi koi se menuvaat od godina vo godina, i koi se
javuvaat sporadi~no, glavni celi na ekonomskata politika se:
- odrùvawe na odredena stapka na stopanskiot raste`;
- odrùvawe odredeno nivo na proizvodstvoto;
- odrùvawe stabilnost na op{toto nivo na cenite;
- odrùvawe na uramnoteènost na platniot bilans.
Vo ostvaruvaweto na ovie celi, na ekonomskata politika,
pokraj monetarnata, na raspolagawe stojat u{te i fiskalnata
politika, politikata na ceni, politikata na dohod, itn.
Monetarnata politika spored toa, e samo eden od pozna~ajnite
delovi na ekonomskata politika.
Ako se analiziraat gorespomenatite celi, }e se vidi deka
prvite dve imaat razvoen karakter, a vtorite dve stabilizacionen.
Postoi odredena inkompatibilnost me|u ovie celi, iako na
prv pogled me|u razvojot i stabilnosta na stopanstvoto ne bi trebalo
da postoi inkompatibilnost. Imeno, dosega{noto iskustvo (na{e i
svetsko) pokaùva deka ne e mo`no istovremeno da se ostvaruvaat
site celi vo podednakva mera.
Dokolku so ekspanzivna monetarna politika se vlijae vrz
250
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
(ne)nau~enite lekcii od najnovata svetska finansiska kriza
zabrzuvaweto na stopanskiot raste` i proizvodstvoto, takvata

politika vo isto vreme negativno dejstvuva vrz cenite i platniot
bilans. Od tie pri~ini, potrebata od sinhronizirano dejstvuvawe vrz
site instrumenti od ekonomskata politika e pove}e od neophodna.

Ako vo 70-te i 80-te godini od minatiot vek vo akademskite
krugovi dominira{e misleweto deka so monetarnata politika e
mo`no da se postignuvaat pove]e celi istovremeno, (kako {to se
na primer, odrùvawe niska stapka na inflacija, pottiknuvawe na
stopanskiot rast, odrùvawe uramnoteèn platen bilans i sl.), vo 90te godini od minatiot vek i vo prvata dekada od ovoj vek, definitivno,
re~isi, postoe{e konsenzus vo naukata, deka monetarnata politika
moè da bide plodotvorna i efikasna, samo ako so nea se nastojuva da
se postignuva edna cel - odrùvawe na cenovna stabilnost.

Za volja na vistinata i vo 70-tite i 80-tite godini od minatiot
vek ima{e seriozni ukaùvawa za konfliktnosta na celite {to se
saka da se postignat so monetarnata politika, no tie ukaùvawa
naj~esto ne dopiraa do polismejkerite, pa tie eksperimentirawa so
monetarnata politika i nejzinata upotreba vo postignuvawe razvojni
celi, rezultira{e so visoki inflacii.

Visokite inflacii niz koi pominaa golem broj zemji ne samo
od Ju`na Amerika, tuku i od Evropa, pridonesoa da se zacvrsti
misleweto deka monetarnata politika moè da ima samo edna cel odrùvawe cenovna stabilnost.

Re~isi site relevantni nau~nici go delea stavot koj najdobro
go formulira{e Meltzer:
Cenovnata stabilnost e najdobriot na~in so koj monetarnata
politika moè da pridonese kon stopanskiot raste`.

Na drugite delovi od ekonomskata politika, spored nego,
treba da se prepu{tat ostanatite celi na ekonomskata politika.
So drugi zborovi, ne e sporno deka so ekonomskata politika
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
251
moè da se ostvaruvaat pove}e celi, no preovladuva{e stavot

deka monetarnata politika treba da ima samo edna cel - cenovna
stabilnost, od pri~ina {to kako {to veli Mi{kin, na dolg rok
monetarnata politika vlijae samo vrz inflacijata, a na kus rok
moè plodotvorno da vlijae samo vrz edna cel, i ako se nastojuva da
se ostvaruvaat so monetarnata politika pove}e celi istovremeno,
toa ima pove}e {teti otkolku koristi, vo smisla {to se zgolemuvaat
inflatornite o~ekuvawa, se namaluva odgovornosta na centralnata
banka, bidej}i taa za neuspehot vo kontrolata na inflacijata }e bara
izgovor vo sledeweto na pove}e celi istovremeno.
Kako rezultat na vakviot konsenzus me|u akademskite krugovi
koj postoe{e do neodamna, deka monetarnata politika moè da ima
samo edna cel - odrùvawe cenovna stabilnost, i koj be{e prifaten
od najgolemiot broj vladi i centralni banki vo razvienite zemji,
a poslednite 7-8 godini i od zemjite vo tranzicija, stapkite na
inflacija re~isi vo site zemji se namaluvaa.

Poslednive godini, svedoci sme deka vo golem broj na zemji se
ode{e i ~ekor ponatamu - zakonski da se regulira primarnata ili,
ako sakate, edinstvenata cel na monetarnata politika - odrùvaweto
na cenovnata stabilnost. Taka na primer, vo dokumentite za osnovawe
na Evropskata centralna banka stoi:
Osnovnata cel na Evropskiot sistem na centralni banki
(ESCB) e odrùvawe na cenovnata stabilnost.
Bez {tetni posledici za osnovnata cel - cenovnata stabilnost,
ESCB }e gi poddrùva generalnite ekonomski politiki vo
Zaednicata, so cel da pridonese kon postignuvawe na celite na
Zaednicata. Vo postignuvaweto na svoite celi, ESCB }e deluva vo
soglasnost so principot na otvorena pazarna ekonomija so slobodna
konkurencija, zalagaj}i se za efikasna alokacija na resursi.
Re~isi istovetni stavovi se navedeni i vo Zakonot za Narodnata
252
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
banka na Republika Makedonija. Toa e vsu{nost, del od dolgiot pat

na usoglasuvawe na na{eto zakonodavstvo so zakonodavstvoto na
Evropskata Unija.
Isto taka, skoro site zemji koi od 01.05.2004 godina stanaa
~lenki na Evropskata Unija, kako i onie koi se podgotvuvaat da stanat
nejzini ~lenki, imaat vgradeni odredbi vo Zakonite za Centralnata
banka, mnogu sli~ni ili isti (za osnovnata cel na monetarnata
politika), so onie na Evropskata centralna banka.

Zakonskoto regulirawe na osnovnata cel na monetarnata
politika ovozmoùva na Centralnata banka povisok kredibilitet,
pogolema transparentnost, no i pogolema odgovornost pri
sproveduvaweto na monetarnata politika.

Isto taka, toa ja zacvrstuva nejzinata nezavisnost, zatoa {to
nikoj organ ili institucija odnadvor ne moè da ja natera da sledi
nekoja druga cel, barem ne bez izmena na Zakonot.
Za vakvite odredbi vo zakonite za centralnite banki, kako
{to istaknavme, postoe{e konsenzus vo naukata, koj moèbi najdobro
go ima formulirano Svenson :
Prete`na i glavna cel na monetarnata politika treba
da bide dolgoro~nata stabilnost na cenite, a stabilizacija na
proizvodstvoto treba da bide sekundarna, pri {to ovaa cel treba da
se sledi samo ako ne e vo konflikt so prvata.
No, najnovata finansiska kriza i ulogata na centralnite banki koi
so svoeto (ne)deluvawe pridonesoa za nejzinata pojava, go razni{a
konsenzusot {to postoe{e - deka monetarnata politika treba da ima
samo edna cel- cenovnata stabilnost.
S pove}e nau~nici naglasuvaat deka i odrùvaweto na
finansiska stabilnost treba da bide va`na cel na monetarnata
politika, odnosno na centralnata banka.
I na poslednata konferencija {to se odrà na 7-8 mart 2011
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
253
godina, vo organizacija na MMF vo Va{ington, na koja u~estvuvaa i

nau~nici od rangot na nobelovcite Joseph Stiglitz i Robert Solow,
kako i guvernerite na najgolemite centralni banki vo svetot, na
tema: Makroekonomskite politiki vo uslovi na ekonomska kriza,
se dodade u{te edna cel- ekonomskata aktivnost. Op{tata soglasnost
na konferencijata najdobro ja sublimira glavniot ekonomist na
MMF Olivier Blanchard so zborovite: Monetranata politika
treba da premine od ednostranoto fokusirawe na inflacijata i da se
fokusira isto taka i na finansiskata stabilnost i na ekonomskata
aktivnost.
Faktot {to e toa zaklu~ok na konferencijata formuliran
od glavniot ekonomist na MMF, zna~i seriozno svrtuvawe na
monetarnata politika kon pove}e celi.
2. Novi soznanija za Likvidnosnata zamka

Znamenitiot Kejns, vnese vo svojata teorija edna mo`nost, koga
kaj subjektite postoi apsolutna sklonost kon likvidnost. [to zna~i
toa? Toa zna~i deka sekoj porast na koli~estvoto pari subjektite
ne go tro{at, ne gi pretvoraat parite vo stoki ili imot, tuku gi
dràt parite na svoite smetki, bidej}i preferiraat da dràt pari
kako imot, a ne nekoj drug vid imot. Vo toj slu~aj, monetarnata vlast
e nemo}na da gi postigne sakanite celi so monetarnata politika,
bidej}i monetarnata politika vo slu~ajov, e apsolutno neefikasna.
Taa likvidnosna zamka, koja Kejns ja dade samo kako hipoteti~na
mo`nost vo negovata liquidity preference - teorija, za apsolutna
neefikasnost na monetarnata politika, Amerikancite ja doìveaja
kako realnost vo izminatite godini, vo ekot na najgolemata svetska
kriza, po golemata svetska kriza.

Imeno, Centralnata banka na SAD, koristej}i eden ~len
254
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
od Zakonot, koj dava mo`nost vo vonredni uslovi da moè da gi

kreditira i nebankarskite subjekti, direktno pu{ti vo promet
ogromni milijardi dolari, so cel da go zapre strmoglaviot pad na
prometot i na cenite na nedvi`nostite, pa i na ekonomijata vo
celina.

No {to se slu~i? Bankite, kompaniite, poedincite, koga }e
dojdea do tie novootpe~ateni pari od Centralnata banka, gi zadrùvaa
na svoite smetki, ne gi tro{ea.

Zna~i vo toj moment, vo SAD postoe{e apsolutnata sklonost
na subjektite kon likvidnost, i monetarnata politika be{e nemo}na
da go otko~i zako~eniot platen promet, da ja zapre deflacijata i
recesionata spirala.

Pred na{i o~i se slu~uva{e vo realnosta ona {to, golemiot
Kejns go predvide kako hipoteti~ka mo`nost vo negovata teorija.
Ovaa kriza pokaà deka i vo takov slu~aj ima dovolno prostor
za prodolùvawe so ekspanzivna monetarna politika. Primerot
na SAD, kade FED pod rakovodstvo na Bernanke prodolùva so
ekspanzivna monetarna politika i vo uslovi koga kratkoro~nite
kamatni stapki se blizu do nula, ja potvrduva gornata teza. So
persistentnoto ufrlawe likvidnost vo ekonomijata, FED uspeva da
vlijae ne samo na kratkoro~nite, tuku i na dolgoro~nite kamatni
stapki, a preku niv i na zgolemuvawe na dolgoro~nie vloùvawa na
privatniot sektor, kako i na zaìvuvawe na raznite vidovi na hartii
od vrednost. Vsu{nost, Tobin u{te vo 1963 god. tvrde{e deka preku
aktivnostite na pazarot na kapital, centralnata banka najdirektno
moè da vlijae na zaìvuvawe na ekonomskata aktivnost. (Vidi
Trpeski 2009)
Zna~i, moè da kaème deka Bernanke na nekoj na~in go korigira
Kejns, koj tvrde{e deka vo uslovi koga ekonomijata se nao|a vo
sostojba na likvidnosna zamka ne treba da se koristi monetarnata
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
255
politika bidej}I e neefikasna, tuku vo preden plan treba da

nastapi fiskalnata politika. Bernanke, odnosno FED, paralelno so
ekspanzivnata fiskalna politika prodolìja, da vodat i ekspanzivna
monetarna politika, vo uslovi koga amerikanskata ekonomija se
nao|a vo likvidnosna zamka. Rezultatite {to gi postigna SAD na
ekonomski plan, vo postkrizniot period, ukaùvaat deka i drugite
zemji treba da go praktikuvaat istoto vo sli~ni situacii, pa i
Makedonija.
Zasluga na Bernanke e i toa {to se napu{ti doktrinata na
FED, vospostavena za vreme na negoviot prethodnik Grinspen, deka
centralnata banka ne treba da reagira vo vreme na dueweto na
balonot na berzite i na drugite pazari, tuku deka treba da reagira
otkako }e pukne balonot i da go izmeti |ubreto {to se sozdalo.

Za toa kako SAD izlegoa od taa likvidnosna zamka, odnosno
od krizata, }e pi{uvam vo nekoja druga prilika.

Ovde sakav samo da ja potenciram va`nosta na pobaruva~kata
na parite vo odreduvaweto na optimalnoto koli~estvo na parite i vo
uspe{nosta i neuspe{nosta na monetarnta politika vo ostvaruvaweto
na nejzinite celi.
Vo Republika Makedonija, pobaruva~kata za pari ili sklonosta
na subjektite kon likvidnost, e izrazito nestabilna kategorija,
kakva {to e vpro~em vo re~isi site tranzicioni ekonomii. Zatoa,
na izgotvuvuva~ite na monetarnite proekcii im e mnogu te{ko, da
ja zemaat kako varijabla vo modelot. Toa be{e edna od najgolemite
pri~ini za napu{tawe na strategijata na targetirawe na monetarnite
agregati i premin kon targetirawe na de fakto fiksen kurs od
noemvri 1995 godina, s do denes.
Druga specifi~nost na pobaruva~kata za pari vo Makedonija e
nejzinata razli~nost, ako se analizira po sektori. Imeno, vo uslovi
na restriktivna monetarna politika, kakva {to vodime re~isi vo
256
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
celiot period po monetarnoto osamostojuvawe, taa restriktivnost

e mnogu poizrazena vo sektorot stopanstvo, vo sporedba so sektorot
na naselenieto ili sektorot dràva. Zo{to? Zatoa {to vo uslovi
na restriktivna monetarna politika, naselenieto i dràvata gi
namaluvaat kupuvawata od stopanstvoto, zna~i pomalku pari doa|aat
na smetkite vo stopanstvoto, a odlivot na pari od stopanstvoto
prodolùva so isto tempo, zaradi isplata na danoci kon dràvata i
plati kon naselenieto. Ovoj fakt totalno se ignorira so postojnata
monetarna strategija.
Koj e najgolemiot motiv za pobaruva~kata na pari kaj nas? Kejns toj
motiv go narekuva precautionary demand for money, odnosno, drèwe
pari za nepredvideni slu~ai. Nedisciplinata i nesredenite odnosi
vo platniot promet kaj nas od edna strana, i te{koto do|awe do
krediti zaradi restriktivnata politika od druga strana, pridonesoa
subjektite da gi dràt parite na svoja smetka kolku {to moàt podolgo
i da pla}aat samo ako se prinudeni da pla}aat. Takvata sostojba ne
moè da se izmeni so postojnata monetarna strategija, a za nejzina
promena nema volja. Od oportunisti~ki pri~ini.
3. Ulogata na Centralnata banka kako kreditor vo krajna instanca.

Dosega naukata ja gleda{e ulogata na Centralnata banka kako
kreditor vo krajna instanca, samo koga edna banka se soo~uva so
kratkoro~en vremenski nedostig na likvidni sredstva, a dolgoro~no
e solventna. So ovaa kriza se pokaà potrebata od intervencija na
centralnite banki kaj pooddelni banki i koga imaat problemi i
so solventnosta. Razlikata me|u prviot slu~aj (koga Centralnata
banka intervenira vo slu~aj na kratkoro~na nelikvidnost na edna
ili pove}e banki) nema dolgoro~ni finansiski tro{oci na javniot
sektor, a vo vtoriot slu~aj (koga Centralnata banka intervenira kaj
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
257
edna ili pove}e banki koi se insolventni) ima dolgoro~ni finansiski

tro{oci po javniot sektor.
No, imaj}i predvid deka site cenralni banki ostvareniot
profit go prefrlaat vo buxetot, sekoja intervencija na Centralnata
banka vo finansiskiot sektor zna~i namaluvawe na nejziniot profit,
a so toa indirektno i namaluvawe na teransferite od Centralnata
banka kon buxetot.
Sepak, treba da se pravi razlika me|u intervenciite na
Centralnata banka kako kreditor vo krajna instanca, koga edna ili
pove}e banki se nelikvidni i koga se nesolventni. Vo prviot slu~aj toa
e, taka da se re~e, voobi~aena aktivnost na Centralnata banka so koja za
brzo vreme ja doveduva bankata da si ja povrati likvidnosnata pozicija,
a so toa i da gi vrati pozajmenite sredstva na Centralnata banka.
Vo vtoriot slu~aj, koga edna ili pove}e banki se insolventni,
a Centralnata banka re{ava da intervenira vo nivno spasuvawe
zatoa {to taa ili tie banki se pregolemi za da propadnat, (too big to
fail) i tro{ocite za nivno spasuvawe bi bile pomali vo sporedba so
tro{ocite {to bi nastanale koga taa ili tie banki bi propadnale.
Sepak, za procenkata dali i vo koj slu~aj da intervenira
Centralnata banka vo slu~aj na insolventnost na edna banka, vo
pooddelni zemji ne e ostaveno sama da odlu~uva Centralnata banka,
tuku toa go pravi zaedno so Ministerstvoto za finansii, odnosno
Vladata, {to e logi~no zaradi finansiskite implikacii vo buxetot
so takvata intervencija na Centralnata banka.
Se razbira, ovde ne moè da se odbegne pra{aweto za moralniot
hazard {to se pojavuva kaj golemite banki, poradi faktot {to tie
odnapred znaat deka vo slu~aj da zapadnat vo nelikvidnost, a po
poslednava kriza i vo nesolventnost, }e bidat spaseni od Centralnta
banka i dràvata, i toa gi tera da vleguvaat vo rizi~ni plasmani vo
trkata za pogolem profit.
258
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Ovaa kriza gi zafati najanapred finansiski najrazvienite

zemji, a zemjite vo razvoj i zemjite vo tranzicija (poradi nivnata
finansiska izoliranost od svetskite finansiski pazari, ostanaa
nepogodeni). Duri podocna, koga finansiskata kriza predizvika
ostar pad na ekonomskata aktivnost vo razvienite zemji, toa vlijae{e
na namaluvawe na ekonomskata aktivnost i vo drugite zemji, preku
namalenata pobaruva~ka na stoki od strana na razvienite zemji od
zemjite vo razvoj.
Del od razvienite zemji (kako {to se Kanada, Avstralija,
Norve{ka, Izrael, Ju`na Koreja) ~ii banki ne bea izloèni na pazarot
na finansiski derivati, koi nemaa visoki kreditni izloènosti i
ne bea vovle~eni vo finansikata kriza, za da go izbegnat padot na
ekonomskata aktivnost, odnosno da se vratat pobrzo na pretkriznite
stapki na rast, pribegnaa kon naglo namaluvawe na kamatnite stapki.
So taa merka, tie se vratija na pozitivnite stapki na ekonomska
aktivnost mnogu pobrzo od drugite razvieni zemji. Kakva pouka
moè da se izvle~e od toa? Toa n pou~uva deka site zemji vo svetot
- i razvieni i nerazvieni, treba da prezemat merki za zajknuvawe na
zdravosta na bankarskiot i voo{to na finansiskiot sistem. Bankite
vo site zemji treba da se vratat na staroto pravilo borba za stabilen,
a ne za maksimalen (vrzan so visoki rizici) profit. Preporakite od
Bazel III treba da se odnesuvaat za site banki vo site zemji.
Ovaa kriza pokaà deka zemjite vo koi supervizijata na bankite se
nao|a vo ramkite na centralnite banki, podobro upravuvaa so krizata
vo sporedba so zemjite kade {to supervizijata e izdvoena nadvor od
centralnite banki vo posebni agencii. Ottuka moè da se izvle~e
naravou~enie deka supervizijata treba da se vrati vo centralnite
banki vo site zemji. Ovde, patem samo da spomenam, deka pred
desetina godini, koga be{e vo trend izdvojuvaweto na superviziite
od centralnite banki, Narodnata banka na Republika Makedonija
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
259
odolea na pritisokot {to doa|a{e od nekoi centri od izvr{nata

vlast, i ne dozvoli supervizijata da se izdvoi od NBRM. Za volja na
vistinata, vo toa i pomogna i MMF, koj smeta{e deka vo zemjite vo
tranzicija podobro re{enie e superviziite da ostanat vo ramkite na
centralnite banki.
4. Izborot na reìm na devizen kurs
Poslednata kriza vo mnogu poizostrena forma go aktualizira
pra{aweto za izborot na reìmot na devizniot kurs i za politikata
na upravuvawe so kursot, i negovata upotreba za ostvaruvawe pogolemi
stapki na ekonomski rast.
Devizniot kurs, kako instrument na ekonomskata politika se
pokaà kako edna od najva`nite makroekonomski varijabli, ne samo
vo malite i otvorenite ekonomii, tuku i kaj golemite ekonomski
giganti. Primerot na re~isi otvorenata vojna me|u SAD i Kina
i ne{to podiskretnata kavga me|u SAD i EMU, za toa ~ija valuta
e potceneta i treba da revalvira, ja potvrduva gornata postavka
za isklu~itelnata va`nost na devizniot kurs vrz ekonomskite
performansi na edna zemja.
I po najnovata finansiska kriza, najgolemiot broj relevantni
nau~nici vo svetot se soglasuvaat deka rakovodeno fleksibilniot
devizen kurs e najpogoden, posebno za malite i otvoreni ekonomii.
Najgolemiot broj nau~nici po krizata smetaat deka istoto vaì i
za golemite ekonomii i ekonomski grupacii, so taa razlika {to tie
moàt da si dozvolat i pogolemi fluktuacii.
Pritoa, kako {to plasti~no objasnuva Stenli Fi{er,
fleksibilnosta ne zna~i deka Centralnata banka ne treba
da intervenira na devizniot pazar. Fleksibilnosta zna~i deka
Centralnata banka vo edna zemja, sama ili zaedno so Vladata, ne treba
260
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
da povle~e linija na devizniot kurs i da kaè: Do ovde, ne ponatamu.

Ili so drugi zborovi, fleksibilnata politika kon devizniot kurs
zna~i deka Centralnata banka i Vladata ne treba da se zare~at,
odnosno da si postavat cel da go branat devizniot kurs po sekoja cena.
Centralnata banka i Vladata ne treba da odat nasproti vetrot,
odnosno da gi stopiraat pazarnite sili vo odreduvaweto na kursot.
Tie treba samo povremenio da go zabavuvaat dvièweto, bilo toa da
vodi kon depresijacija ili kon apresijacija na valutata.
No, za volja na vistinata, ne e ista situacijata koga pazarnite
sili pritiskaat kon depresijacija na valutata i koga istite
pritiskaat kon nejzina apresijacija.
Vo prviot slu~aj, na Centralnata banka e pote{ko zatoa {to
treba da intervenira so sredstva od deviznite rezervi za da go ublaì
pritisokot za devalvirawe na valutata. Problemot e {to ne moè
da go pravi toa vo neograni~eni koli~ini, zaradi limitiranosta na
deviznite rezervi i potrebata od nivno odrùvawe na odredno nivo i
ne moè da go pravi toa na dolg rok. Zatoa, rakovodeno fleksibilniot
kurs e najadekvaten reìm na devizen kurs, zatoa {to Centralnata
banka so intervenciite ne go zapira vlijanieto na pazarnite sili vrz
kursot, tuku samo go ublaùva nivnoto vlijanie.
Vo slu~aj koga pazarnite sili dejstvuvaat kon apresijacija na
valutata, na Centralnata banka e polesno da intervenira, zatoa
{to vo toj slu~aj intervenira so doma{na valuta (na ~ija emisija
ima monopol i so toa ima neograni~eni mo`nosti) i go kupuva cel
ili del od vi{okot na devizi na devizniot pazar. No, nezavisno {to
Centralnata banka ima neograni~eni mo`nosti da emituva pari za
otkup na devizi, taa ne treba da go stopira vlijanieto na pazarnite
sili kon apresijacija na doma{nata valuta, tuku samo da go ublaì
toa vlijanie.
Sepak, svedoci sme deka centralnite banki i vladite vo svetot
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
261
se mnogu poagilni vo intervenciite da se stopira aprecijacijata na

doma{nata valuta, otkolku da se stopira depresijacijata. So vakvata
situacija se soo~uvaat zemjite so pogolem priliv na stranski kapital.
Vo takov slu~aj, Centralnata banka treba da vodi mnogu vnimatelna
politika- od edna strana da ne dozvoli pogolema aprecijacija na
doma{nata valuta, a od druga strana i pregolemo zadolùvawe na
doma{nite subjekti kon stranstvo.
Pozitiven primer za uspe{na politika vo rakovodewe so kursot
vo uslovi na golem priliv na stranski kapital, e Slovenija s do
nejzinoto vleguvawe vo EMU. Centralnata banka na Slovenija zaedno
so Vladata uspeaja, vo uslovi na golem priliv na stranski kapital, da
ne dozvolat aprecijacija na tolarot, a vo isto vreme ne dozvolija da se
premine pragot {to ja vodi zemjata kon visoka zadolènost.
Relativno negativen primer vo sli~na situacija od na{eto
poblisko okruùvawe e Hrvatska.
5. Novata uloga na MMF
Vo izminatiot period, MMF re~isi nema{e nikakvo vlijanie
vrz ekonomskite politiki na golemite razvieni zemji. Tie gi
dràt klu~nite pozicii vo MMF i delea lekcii na zemjite koi
imaa potreba od aran`mani so MMF, kakva ekonomska politika
da vodat, posebno monetarna i fiskalna politika, a samite ne se
pridrùvaa do taa politika. Dene{nava situacija, propratena so
pregolemi buxetski deficiti i pregolema zadolènost, osobeno na
del od zemjite so najgolemi kvoti vo MMF, se dovolna pouka deka za
site treba da vaàt ednakvi pravila i deka treba na MMF da mu se
ovozmoì da se odnesuva kon site negovi ~lenki so ist ar{in, a ne
kon edni da bide majka, a kon drugi ma}ea. Bidej}i, na tie zemji na
koi im gleda{e niz prsti kako vistinska majka na razglaeno dete,
262
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
prakti~no im nanese {teta, zatoa {to denes tie zemji se davat vo

dolgovi i buxetski deficiti.
Zna~i, ako moème da izvle~eme pouka po najnovata kriza, MMF
treba da ostane i ponatamu deùren policaec, no ednakvo strog kon
site zemji.
Glavni predizvici
Vo osnova, svetot denes e ispraven pred tri glavni predizvici :
1. Golema zadolènost (vnatre{na i nadvore{na) pred s na
razvienite ekonomii vo svetot;
2. Niski stapki na ekonomski rast, isto- pred s na razvienite
ekonomii vo svetot;
3. Socijalna nestabilnost (i vo razvienite i vo nerazvienite
zemji).
Ovie predizvici se me|usebno zavisni: ako nema ekonomski rast,
te{ko i drugite dva predizvici moàt da se razre{at, odnosno, so
ekonomski rast mnogu polesno zadolènosta moè da se svede vo
prifatlivi ramki, a i socijalnata nestabilnost }e bide namalena.
Zatoa, najgolemiot broj nau~nici se soglasuvaat, a istoto toa go
konstatiraa i vode~kite lu|e na MMF deka: Ne kakov bilo rast,
tuku rast so koj se otvoraat novi rabotni mesta i koj gi namaluva
stapkite na nevrabotenost i siroma{tija e potreben vo postkrizniot
period, posebno vo onie zemji koi se soo~uvaat so visoki stapki na
nevrabotenost.
Ova e posebno karakteristi~no i va`no i za na{ata zemja,
bidej}i i vo godinite koga imame rast, toj be{e - taka da se izrazam
- jobless rast, odnosno rast bez kreirawe na novi rabotni mesta.
Na toa treba polismejkerite vo Republika Makedonija da posvetat
posebno vnimanie.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
263
K :
1. Olivier Blanchard I dr.: Rethinking Macroeconomic Policy, IMF, fev.
2010
2. Michel Camdessus I dr.: Reform of the International Monetary System:
A Cooperative Aproach for the Twenty First Century, Palais-Royal
Initiative, jan.2011
3. Stanley Fischer: Central Bank Lessons from the Global Crisis,
Jerusalem, march 2011
4. Christine Lagarde: Challenges and Oportunities for the World Economy
and the IMF, IMF, july 2011
5.
:
a
,
Skentpoint
,2009
6. :
Monetarna
Ekonomija
, Skentpoint
, 2010
264
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
LESSONS THAT WERE (NOT) LEARNED FROM THE LATEST

FINANCIAL CRISIS

Ljube Trpeski Phd.
Summary

During the most recent global financial crisis of 2008-2011, a number of
critical points emerged that need to be taken into consideration by policymakers
so that potential future crisis are avoided:
Central Banks should extent their monetary policy beyond price
stabilization and should also cover economic growth and financial stability.
Financial regulators should increase their supervision and control beyond
banking institutions and cover all risk aspects to all other types of financial
institutions in existence.
Implementation of the Basel standards should be extended to all countries
and applied consistently to each case.
Reorganization of the IMF structure and inclusion of the fast growing
economies (like China and Brazil) in the Board.
IMF should be equally strict with all economies (both developed and
developing) in terms of consistent management of their macroeconomic
policies, coupled with low to medium budget deficits and internal/external
indebtedness. This is the only way that to overcome the major challenges
like economic growth, lowering the debt level and public unrest.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
265
266
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 267 - 286 (2011)
TEORETSKITE FUNDAMENTI NA PRETPRIEMNI[TVOTO

akad. Taki Fiti
Apstrakt
Vo
trudot
se
analizirani
teoretskite
fundamenti
na
pretpriemni{tvoto - po~nuvaj}i od kanonskata literatura za

pretpriemni{tvoto - pionerite (Kantijon, Sej, [umpeter), do
tretmanot na pretpriemni{tvoto vo sovremenata i relevantna
literatura od oblasta. Avtorot se osvrnuva i na stavovite na Baumol
i Keson za marginalizacijata na pretpriemni{tvoto kako poseben
faktor na proizvodstvo, vo glavnata struja na modernata ekonomija.
Vo trudot se pomesteni i elaboracii za ekonomskite subjekti za koi
se vrzuva pretpriemni~kata funkcija (od liberalniot kapitalizam do
denes). Avtorot pravi sinteza na najzna~ajnite li~ni karakteristiki
i na imanentnite funkcii na pretpriema~ot, niz integracija na
dvata pristapa. Spored avtorot, najzna~ajni karakteristiki (diferentia
specifica) na pretpriema~ot i pretpriemni{tvoto se inovacijata,
rizikot, kombinacijata, rekombinacijata i zaemnata supstitucija na
faktorite na proizvodstvo i naso~uvaweto na resursite kon to~kite
na najproduktivnata upotreba. Avtorot potencira deka Kesonovoto
izdvojuvawe na dobroto promisluvawe, prosuduvawe pri donesuvaweto
na delovni odluki, kako najreprezentativna karakteristika na
pretpriema~ot, dava mo`nost da se izgradi podobra teorija za
pretpriema~ot i pretpriemni{tvoto, da se podobri na{eto razbirawe
za ulogata na pretpriema~ot vo ekonomskiot proces i da se razberat
determinantite na pobaruva~ka i ponuda na lu|e so pretpriemni~ki
sposobnosti.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
267
akad. Taki Fiti
Klu~ni zborovi: pretpriemni{tvo, pretpriema~, inovacija, novi

mo`nosti, rizik, neizvesnost, kombinacija na proizvodnite faktori,
realokacija na resursite, dobro prosuduvawe pri donesuvaweto na delovni
odluki
Tretmanot na pretpriemni{tvoto vo kanonskata ekonomska

literatura - pioneri
Spored slavniot Jozef [umpeter, vo ~ie{to ekonomsko u~ewe
pretpriema~ot e centralna figura, terminot pretpriema~ prv go
upotrebil Ri~ard Kantijon (Richard Cantillon), irski ekonomist
so francusko poteklo, vo 1755 godina. Kantijon go povrzuva
pretpriema~ot so farmerot, kako deloven ~ovek koj prezema rizik.
Imeno, farmerot, organiziraj}i zemjodelsko proizvodstvo, e izloèn
na tro{oci (pla}a renta, naemnini i izdatoci za osnoven i obrten
kapital), koi za nego se fiksni, odnapred utvrdeni i poznati. No,
dohodot {to toj go o~ekuva od proda`bata na zemjodelskite proizvodi
e nesiguren, neizvesen. Ova pokaùva deka farmerot prezema rizik
- pravi sigurni tro{oci, za nesiguren, neizvesen dohod.
Francuskiot ekonomist @an Batist Sej
(1767-1832),
napravil krupen ~ekor napred so toa {to jasno go razgrani~il
obi~niot kapitalist od pretpriema~ot, sfa}aj}i go posledniov
(pretpriema~ot) kako li~nost koja vr{i kombinacija na faktorite
na proizvodstvo. Kombinacijata na faktorite na proizvodstvo e
mnogu zna~ajna funkcija na pretpriemni{tvoto.

... @. B. Sej, sledej}i ja francuskatata (Kantijonovata) tradicija, be{e prv
koj{to mu dade na pretpriema~ot kako takov - razli~en od kapitalistot,
odredena polo`ba vo {emata na ekonomskiot proces. Negoviot pridones se

Joseph Schumpeter, Povijest ekonomske analize I, izd. Informator, Zagreb

1975, str. 183; 459.
268
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Teoretskite fundamenti na pretpriemni{tvoto
sintetizira vo zagado~noto tvrdewe deka funkcijata na pretpriema~ot e da

gi kombinira faktorite na proizvodstvo vo proizvodniot organizam
(podvlekol - T. F.) ...Toj sekako propu{ti vo celost da go iskoristi (takvoto
tvrdewe - T. F.) i najverojatno ne gi vide site negovi analiti~ki mo`nosti.
Interesen e faktot deka za razlika od [umpeter, koj zaslugata

na Sej za pretpriemni{tvoto ja locira vo negovoto tvrdewe deka
pretpriema~ot vr{i kombinacija na proizvodnite faktori, vo
sovremenata ekonomska literatura mnogu pove}e se potencira
zaslugata
na Sej za definirawe na pretpriema~ot kako inovator, odnosno na
inovacijata kako krucijalen element na pretpriemni{tvoto.

Na Jozef Alojz [umpeter (1883-1950) mu pripa|a posebno
mesto me|u pionerite na pretpriemni{tvoto. [umpeter,
obedinuvaj}i gi teoretskite pridonesi za pretpriemni{tvoto na
negovite prethodnici, sopstvenite gledi{ta za pretpriemni{tvoto
gi inkorporira vo negovata poznata teorija za ekonomskiot razvoj.
Vo [umpeterovata dinami~ka teorija za ekonomskiot razvoj,
pretpriema~ot e stoèr okolu koj se vrtat site sobitija. Toj vo
prv red e inovator, a inovaciite {to gi voveduva vo procesot na
proizvodstvoto ja izvlekuvaat ekonomijata od sostojbata na ekonomska
ramnoteà, koja{to [umpeter ja vika sostojba na ekonomsko kru`no
dvièwe, kade {to ne postojat profiti, t.e. ne postoi ekonomski
profit. Inovaciite {to kreativnite pretpriema~i gi primenuvaat
vo realniot ekonomski ìvot moàt da bidat razli~ni voveduvawe
nov proizvod ili nova proizvodstveno-tehnolo{ka postapka,
pronao|awe nov izvor na surovini, pronao|awe nov pazar, voveduvawe

Joseph Schumpeter, Povijest ekonomske analize I, izd. Informator, Zagreb 1975, str.
459.

William
Baumol Economics
and entrepreneurship, in World Encyclopedia of Entrepreneurship, Edited by L
o - Paul Dana, Edward Elgar Publishing Limited, 2011, p. 54; Louis

Jacques Filion Defining the entrepreneur, in World Encyclopedia of Entrepreneurship, Edited
by L
o - Paul Dana, Edward Elgar Publishing Limited, 2011, p. 43

GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
269
akad. Taki Fiti
nova organizacija na proizvodstvoto, itn. Inovaciite najprvin

gi realiziraat najhrabrite, najdinami~nite i najenergi~nite
pretpriema~i. Tie go pravat toa so obilna poddr{ka na kreditot.
Na toj na~in, za sebe obezbeduvaat visoki, natprose~ni profiti (t.e.
ekonomski profit ili toa e isto so ekstra - profiti), a razvojot
{to nastapuva ja isfrla ekonomijata od dotoga{nata ramnote`na
sostojba. Ohrabreni od dobrite rezultati na pretpriema~ite {to
prvi po~nale da gi primenuvaat inovaciite, i drugite pretpriema~i
}e po~nat da gi imitiraat inovatorite. Inovaciite }e se prenesat vo
celata ekonomija, so {to ekonomskite profiti }e is~eznat. No potoa,
povtorno }e se javat pretpriema~i so novi re{enija (inovacii) i onie
{to prvi }e gi primenat vo proizvodstvoto, povtorno }e ostvaruvaat
ekonomski profiti. Toa povtorno }e go pottikne procesot na imitirawe
i {irewe (difuzija) na inovaciite vo celata ekonomija. Vo periodite
koga inovaciite se {irat, ekonomijata e vo prosperitet. Vo periodite
koga tie malaksuvaat, ekonomijata e vo recesija.
Za zapostavenosta (marginalizacijata) na pretpriemni{tvoto vo
glavnata struja na modernata ekonomska nauka
Poznatiot amerikanski ekonomist Vilijam Baumol, tatkoto na
konceptot na potencijalnata konkurencija (contestable market), so pravo
zabeleùva deka vo mnogu u~ebnici po ekonomija se pi{uva za ~etiri
faktori na proizvodstvo: trud, kapital, zemja i pretpriemni{tvo,
pri {to na prvite tri faktori im se posvetuvaat posebni poglavja, a
na ~etvrtiot, koj e najzasluèn za aktivnosta na prethodnite tri, mu
se otstapuva sosema mal prostor, ili pak voop{to ne se tretira. Iako
vakvata praktika vo ponovo vreme se menuva, sepak, otsustvuva formalna
teorija za pretpriemni{tvo, bidej}i s# zavr{uva so opredeleni
270
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
teoretski ekskurzii na mikroekonomsko nivo.

Baumol misli deka pretpriemni{tvoto is~eznalo od glavnata
struja (mainstream) na modernata ekonomska nauka, glavno poradi dve
pri~ini. Prvata pri~ina se ogleda vo faktot {to najvlijatelnite
moderni mikroekonomski modeli se dizajnirani za studirawe na
stati~kata ramnoteà, a pretpriemni{tvoto, t.e. pretpriemni~kiot
proces, su{tinski upatuva na naru{uvawe na ekonomskata ramnoteà
preku permanentni inovacii. Vtorata pri~ina e povtorno povrzana so
inovacijata kako su{tinska karakteristika na pretpriemni{tvoto.
Imeno, dodeka presmetkite vo standardnata teorija na firmata
pri optimizacijata na izborot se baziraat vrz dobro definirani
alternativni re{enija, izborite vo pretpriemni~ka i inovativna
firma pote{ko se definiraat - pretpriema~ite koi rabotat vo
dobro etablirana firma ~esto se soo~uvaat so potrebata (poradi
inovaciite) da osnovaat nova firma. Vakvoto mislewe na Baumol
go deli i profesorot Mark Keson, nudej}i za toa i dopolnitelni
argumenti. Toj misli deka pretpriemni{tvoto is~eznalo od
glavnata struja na modernata ekonomska nauka, najnapred zatoa {to
toa (pretpriemni{tvoto) go komplicira objasnuvaweto na na~inot
na koj funkcionira pazarot. Toj potesetuva deka svoevremeno
u{te Mar{al i Valras go gledaat pazarot kako nepersonalna
institucija, vo koja{to direktno me|usebno se konkuriraat edni
kupuva~i so drugi kupuva~i i edni prodava~i so drugi prodava~i.
No, vo realniot ìvot, spored avtorot, i kupuva~ite i prodava~ite
na mnogu pazari se relativno pasivni ekonomski subjekti i deka

William Baumol
Economics and entrepreneurship, in World Encyclopedia of Entrepreneurship, Edited by L
o - Paul Dana, Edward Elgar Publishing Limited, 2011, p. 53.

William
Baumol
o - Paul Dana, Edward Elgar Publishing Limited, 2011, p. 58.

Marc Casson The economic theory od entrepreneurship: an overview, in Mark Casson
Entrepreneurship - Theory, Networks, History, Edward Elgar Publishing Limited, 2010, p. 4-5
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
271
akad. Taki Fiti
tokmu pretpriema~ite se tie koi gi objavuvaat cenite, a prethodnite

izbiraat od ponudenoto meni, {to zna~i deka konkurencijata, de
facto, se vodi pome|u pretpriema~ite, pri {to na pazarot opstojuvaat
samo najefikasnite. Spored Keson, gledaweto na pazarot kako na
nepersonalna institucija e sosema pogre{no, bidej}i na toj na~in
is~eznuvaat pretpriema~ite, koi de facto, kreiraat pazari (zna~i,
pazarot ne e daden sam po sebe) i ~ii personalni karakteristiki i
sposobnosti imaat silno vlijanie vrz rezultatite od konkurencijata,
od konkurentskiot proces. Drugata pri~ina za zapostavuvaweto na
pretpriemni{tvoto od strana na sovremenata ekonomska nauka, leì
vo toa {to s do denes ne postoi dobra i op{toprifatena definicija
za pretpriema~ot i pretpriemni{tvoto.
Kon kompleksnata teorija za pretpriemni{tvoto
Op{ti sogleduvawa
Denes, te{ko moè da se tvrdi deka postoi validna ekonomska
teorija za pretpriemni{tvoto, a u{te pomalku moè da se tvrdi deka
postoi kompleksna teorija za pretpriemni{tvoto koja{to bi gi
sublimirala interdisciplinarnite karakteristiki na fenomenot
pretpriemni{tvo. Vo vrska so ova, Mark Keson veli:
Teorijata na pretpriemni{tvoto pokaùva jasna i stroga povrzanost
so ekonomskite koncepti za pazarot, firmata i konkurencijata, so
sociolo{kite koncepti, kako {to se onie za mreìte i doverbata i
so istoriskite koncepti kako {to se institucionalnite inovacii i
strukturnite promeni.
Ako se koncentrirame na potrebata od etablirawe validna

Marc
Casson The
economic theory od entrepreneurship: an overview, in Mark Casson

Entrepreneurship - Theory, Networks, History, Edward Elgar Publishing Limited, 2010, p.
39
272
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
ekonomska teorija za pretpriemni{tvoto, toga{ taa, spored na{e

mislewe, mora da dade odgovor na brojni pra{awa i problemi vrzani
za fenomenologijata na pretpriemni{tvoto, od koi pozna~ajni
se slednive: (1) kako pretpriemni{tvoto, kako ~etvrti faktor na
proizvodstvoto, se vklopuva vo {emata na ekonomskiot proces, i
koja e negovata uloga vo naru{uvaweto na ekonomskata ramnoteà
i vo nejzinoto povtorno vospostavuvawe?; (2) jasno da go razgrani~i
obi~niot kapitalist od pretpriema~ot; (3) jasno da gi poso~i
ekonomskite akteri za koi, istoriski gledano (od liberalniot
kapitalizam do denes) se vrzuvala pretpriemni~kata funkcija; (4)
jasno da gi diferencira reprezentativnite belezi na vistinskiot
pretpriema~ niz integracija na negovite li~ni karakteristiki i na
negovite imanentni aktivnosti; (5) da ja objasni fenomenologijata
na pretpriemni~koto op{testvo; (6) da se obide da go kvantificira
pridonesot na pretpriemni{tvoto vo ekonomskiot rast i razvoj, i sl.
O~igledno stanuva zbor za te{ki i kompleksni temi - prvata tema e
najverojatno najte{ka, {to se potvrduva so faktot za zapostavenosta
na tretmanot na pretpriemni{tvoto vo glavnata struja na modernata
ekonomija. Vo drugite nabroeni temi, isto taka se sretnuvaat brojni
problemi, dilemi, kontraverzii, konfuzii i sl. No, se razbira, vo
sovremenata ekonomska nauka se prisutni brojni istraùvawa, koi
frlaat novo svetlo na fenomenologijata na pretpriemni{tvoto
i pridonesuvaat za podobro razbirawe na nekoi od postavenite
pra{awa, problemi i dilemi.

Zainteresiranite gi upatuvame na nekolku zna~ajni prilozi za ovie temi
i pra{awa: Mark Casson and Nigel Wadeson: The Discovery of opportunities in Mark Casson Entrepreneurship - Theory, Networks, History, Edward Elgar Publishing Limited, 2010, p. 42
- 60; Mark Casson and Nigel Wadeson: Entrepreneurship and macroeconomic performance in
Mark Casson Entrepreneurship - Theory, Networks, History, Edward Elgar Publishing Limited,
2010, p. 61 - 87; Louis Jacques Filion: Defining the entrepreneur in in World Encyclopedia
of Entrepreneurship, Edited by L

- 52; Jean Bonnet, Pascal Cussy and Thomas Brau: Entrepreneurial decision -making in World
Encyclopedia of Entrepreneurship, Edited by L
o - Paul Dana, Edward Elgar Publishing Limited,

GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
273
akad. Taki Fiti

Vo prodolènie, tolku kolku {to dozvoluva prostorot, }e se
obideme da elaborirame del od postavenite pra{awa.
Obi~niot kapitalist vis a vis pretpriema~ot
Klasi~nata ekonomska misla poznava tri osnovni faktori
na proizvodstvo: trud, kapital i zemja, i tri vida u~esnici vo
raspredelbata na dohodot: naemni rabotnici, kapitalisti i
zemjosopstvenici. Ottuka, klasi~nata ekonomska misla, a vo toj
kontekst i tatkoto na ekonomijata - Adam Smit, vo golema mera
go poistovetuvale obi~niot kapitalist so pretpriema~ot. Vo
ekonomskoto u~ewe na Smit, obi~niot (aktivniot) kapitalist
vloùva kapital i iznajmuva rabotnici za da organizira ekonomska
dejnost - proizvodstvo ili trgovija i za da realizira profit. No,
toa ne e dovolno obi~niot kapitalist da se proglasi za pretpriema~.
Sli~no poistovetuvawe na obi~niot kapitalist i pretpriema~ot
postoi i vo ekonomskoto u~ewe na Rikardo i Marks, iako i dvajcata
go poznavale ekstra - profitot, kako ~etvrt vid na dohod, koj ima
privremen karakter i go prisvojuvaat najuspe{nite kapitalisti
- na primer, onie koi vo proizvodstvoto voveduvaat novi ma{ini
i spored toa, ovoj dohod se javuva kako najtipi~en oblik na
dobivka na pretpriema~ite. Zaslugata za razgrani~uvaweto na
obi~niot kapitalist od pretpriema~ot im pripa|a na pionerite na
pretpriemni{tvoto - Kantijon, Sej i [umpeter, koi sfatile deka
2011, p. 65 - 79; Dieter Bogenhold and Uwe Fachinger: Regional context of entrepreneurship,
in World Encyclopedia of Entrepreneurship, Edited by L
o - Paul Dana, Edward Elgar Publishing

Limited, 2011, p. 348 - 358; Dieter Bogenhold: Schumpeter, creative destruction and entrepreneurship, in World Encyclopedia of Entrepreneurship, Edited by L
o - Paul Dana, Edward Elgar

Publishing Limited, 2011,p. 384 - 395.

Vidi po{iroko: Joseph Schumpeter, Povijest ekonomske analize I, izd. Informator, Zagreb 1975, str. 458 - 463; 534 ; Taki Fiti, Verica Haxi Vasileva - Markovska,
Milford Bejtmen: Pretpriemni{tvo, izd. Ekonomski fakultet - Skopje, 2007,
str.2- 4.
274
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
pretpriema~ot e poseben subjekt vo ekonomskiot proces, razli~en od

obi~niot kapitalist, subjekt koj{to izvr{uva osobeni aktivnosti
- prezema rizik, vr{i kombinacija na faktorite na proizvodstvo,
voveduva inovacii i vrz taa osnova dobiva dohod (profit). So toa
se menuva i klasi~nata {ema na ekonomskiot proces (poznatoto
trojstvo), t.e. taa poprima nov oblik: trud - naemnina; kapital - kamata;
zemja - renta, pretpriema~ - profit. Ovie tri osobeni aktivnosti na
pretpriema~ot, ovde prezentirani po hronolo{ki redosled (onaka
kako {to bile otkrivani i prepoznavani vo istorijata na ekonomskata
misla), s do denes ostanuvaat diferentia specifica na pretpriema~ot i
pretpriemni{tvoto, kriterium za razgrani~uvawe na pretpriema~ot
od obi~niot kapitalist, bez ogled na toa {to vo sovremenata
ekonomska literatura od oblasta na pretpriemni{tvoto tie se
nadopolnuvaat i so drugi aktivnosti imanentni za pretpriema~ite
(za ovoj aspekt na problemot }e govorime podocna).
Ekonomski subjekti za koi se vrzuva pretpriemni~kata funkcija
Za mnogu lu|e pretpriema~ot e li~nost koj poseduva i vodi
biznis. Me|utoa, specijalistite od oblasta na pretpriemni{tvoto,
obi~no pri definiraweto na pretpriema~ot i pretpriemni{tvoto
koristat mnogu zaedni~ki elementi na pretpriema~ite, kako na primer:
inovacija, rizik, koordinacija i menaxirawe na resursite, kreirawe
vrednost, vizionerstvo, fokus i akcija, liderstvo, kreirawe na nova
pretpriemni~ka firma, prepoznavawe na mo`nosti, kreativnost,
vnesuvawe promeni, zagriènost i nespokojstvo, itn.10 Me|utoa,
mnogu od lu|eto koi poseduvaat i vodat biznis se samo pretpriema~i
imitatori (replicative entrepreneur) koi imaat mal biznis (kako {to e
trgovski du}an), vrabotuvaat malku lu|e ili nemaat vraboteni, no
10
Louis
Jacques Filion Defining
the entrepreneur, in World Encyclopedia of Entrepreneurship, Edited by L
o - Paul Dana, Edward Elgar Publishing Limited, 2011, p. 44 - 45

GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
275
akad. Taki Fiti
sepak, davaat zna~aen pridones vo obezbeduvaweto na egzistencija za

sebe i za ~lenovite na nivnoto semejstvo, no ne i vo dinamiziraweto
na ekonomskiot rast.11 No, ona {to treba posebno ovde da se potencira
e deka mnogu lu|e koi poseduvaat i vodat sopstven biznis ne mora da
bidat pretpriema~i, ednostavno zatoa {to i ne gi poseduvaat bitnite
karakteristiki na pretpriema~ {to prethodno gi notiravme, i
spored toa tie ostanuvaat obi~ni sitni kapitalisti. Nekoi od niv,
moàt da angaìraat vo svojata firma ~ovek so pretpriemni~ki
sposobnosti (da mu gi doverat resursite (finansiski, ~ove~ki,
materijalni) i upravuvaweto so firmata. Toga{ pretpriema~ot e
nadvore{no lice koe{to istovremeno raboti za sopstven, no i za tu|
interes.12 Denes, pretpriemni~kata funkcija s pove}e se pomestuva
i kon menaxerskite ekipi na golemite korporacii (vnatre{no
pretpriemni{tvo), t.e. mnogu menaxeri se i vispreni pretpriema~i,
inovatori, koi kreiraat novi proizvodi i uslugi i iskoristuvaat
novi mo`nosti, lu|e koi niz inovaciite kreiraat novi firmi i
novi pazari i sl. Del od ovie menaxeri ne se sopstvenici na kapital,
nekoi duri ne poseduvaat nitu edna akcija na korporacijata, drugi
pak, preku opcionoto pravo se steknale so zna~ajni paketi na akcii,
itn., no pretpriemni~kata funkcija, o~igledno se vrzuva i za ednite
i za drugite. Vo golemite korporacii, pretpriemni~kata funkcija
se vrzuva i za zna~aen broj od vrabotenite vo pretprijatieto ili
vo nejzinite strate{ki biznis edinici. Filozofijata e: site
rabotat, site mislat, za vraboteni koi angaìraat sopstveni
sredstva, no i koi od firmata dobivaat semenski kapital za da
vovedat inovacii. Mnogu pretpriemlivi lu|e moàt da se sretnat i
11
William
Baumol
o - Paul Dana, Edward Elgar Publishing Limited, 2011, p. 53 - 54
12
Marc Casson
The economic theory od entrepreneurship: an overview, in
Mark Casson Entrepreneurship - Theory, Networks, History, Edward Elgar Publishing
Limited, 2010, p.16 - 17
276
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
vo edinicite na lokalnata samouprava - toa se lu|e koi organizirale

efikasna javna administracija, sposobna da pokrene promeni, da
ovozmoì poddr{ka i razvoj na malite i srednite pretprijatija i
na pretpriemni{tvoto na lokalno nivo i da ovozmoì racionalno
koristewe i valorizirawe na lokalnite raspolo`livi resursi.
Uspe{ni pretpriema~i denes sretnuvame i vo drugi organizacii na
razli~ni nivoa na op{testvoto - pretpriemni~ko vodewe na visoki
{koli, fakulteti, zdravstveni ustanovi, sportski klubovi, zabavni
parkovi, itn. Lu|e so pretpriemni~ki sposobnosti moàt da sedat i
vo vladite i da koncipiraat, pridviàt i implementiraat uspe{ni
reformi vo razli~nite vladini resori.

Keson ukaùva deka so vekovi nanazad pretpriemni{tvoto
igralo zna~ajna uloga vo ekonomskiot rast i razvoj, i deka so tek na
vreme se menuvale lu|eto za koi tipi~no se vrzuvala funkcijata na
pretpriema~. Taka na primer, vo 20 vek najzna~ajni pretpriema~i
bile ~lenovite na upravnite odbori na golemite korporacii koi
razvile novi metodi na proizvodstvo, marketing i distribucija, i koi
pridonesle za pro{iruvawe najprvin na nacionalnite pazari, a potoa
i na globalnite pazari. Vo 19 vek, najprominentni pretpriema~i bile
inènerite - konsultanti i sovetnici na golemi infrastrukturni
proekti kako: kanali, èleznici, mostovi, itn. Vo 18 vek biznis partnerstvata igrale mnogu zna~ajna uloga vo pretpriemni~kiot
proces - partnerite gi spodeluvale sposobnostite, resursite,
ekspertizata i klu~nite odluki. Na primer, eden inovator se
zdruùval so bogat trgovec ili finansier i na toj na~in se spodeluva
ulogata na pretpriema~ pome|u partnerite.13
O~igledno:
13
Marc
Casson The
economic theory od entrepreneurship: an overview, in Mark Casson

Entrepreneurship - Theory, Networks, History, Edward Elgar Publishing Limited, 2010, p. 32 - 35
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
277
akad. Taki Fiti
Rangot na pretpriemni~ki ulogi raste postojano i sega vklu~uva osnova~i

na pretpriemni~ki firmi, tehno - pretpriema~i, vnatre{ni pretpriema~i,
nadvore{ni pretpriema~i, op{testveni pretpriema~i, samovraboteni
pretpriema~i i mnogu drugi. 14
Ovie elaboracii pokaùvaat deka vo sovremeni uslovi

pretpriemni{tvoto se {iri ednostavno nasekade, od mikro, malite
i srednite pretprijatija kon golemite pretprijatija, ponatamu kon
edinicite na lokalnata samouprava, pa napreduva i se infiltrira i
vo samite vladini institucii, zna~i, na site nivoa na organizacija
na op{testvoto. Ova ovozmoùva da se razberat silite koi vodat do
pretpriemni~ko op{testvo.

Sintetizirawe na su{tinskite atributi na pretpriema~ot i
pretpriemni{tvoto
Op{topoznat e faktot deka za dobra teorija e neophodna
dobra definicija na prou~uvanata pojava, proces ili fenomen. Za
àl, denes ne postoi op{toprifatena definicija za pretpriema~ot
i pretpriemni{tvoto. Pristapite za definirawe na pretpriema~ot
i pretpriemni{tvoto se razli~ni. Najsinteti~ki gledano, koga
se nastojuva da se definira pretpriema~ot, se trgnuva od dva
pristapa. Edniot insistira na li~nite karakteristiki, osobini,
belezi na pretpriema~ot, a drugiot, koj se smeta za porelevanten,
insistira na funkciite na pretpriema~ot, na ona {to toj go
pravi vo ekonomskiot proces.15 Ovie dva pristapa, spored na{eto
14
Louis

15
Pristapot na li~ni karakteristiki, de facto, gi inkorporira t.n. implicitni teorii za pretpriema~ot - individualnite karakteristiki na pretpriema~ite, od
{to ponatamu proizleguvaat i razliki vo sistemot na veruvawe na pretpriema~ite,
kako i razliki vo individualnite pristapi za iskoristuvawe na mo`nostite,
278
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
mislewe, vnesuvaat odredena konfuzija vo prou~uvaweto na

pretpriemni{tvoto, bidej}i karakterot i kvalitetot na tipi~no
pretpriemni~kite aktivnosti e tesno povrzan so li~nite belezi na
pretpriema~ot. Na primer, obi~no se veli deka pretpriema~ite se
kreativni i inventivni li~nosti koi apliciraat inovacii, a samoto
transformirawe na kreativnata ideja vo inovacija, e proces povrzan
so izvr{uvawe na brojni i kompleksni aktivnosti.16 Zatoa, mislime
deka od metodolo{ki aspekt najdobro e da se odi na integracija na
dvata pristapa, a ne na nivno mehani~ko razdvojuvawe.
Koristej}i go ovoj pristap, najprvin }e potsetime na
najzna~ajnite aktivnosti imanentni na pretpriema~ot, a vo toj
kontekst i na negovite najzna~ajni li~ni karakteristiki koi
moàt da se sretnat vo brojni definicii na pretpriema~ot i
pretpriemni{tvoto vo sovremenata literatura.17 Za Draker (1964),
pretpriema~ot e li~nost koja{to gi maksimizira mo`nostite; za
[apiro (1975) pretpriema~ot e li~nost koja{to prezema inicijativa,
prifa}a rizik i neuspeh; za Hiri{ (1985) pretpriema~ot e li~nost
koja{to kreira proces, vrednost, ne{to novo, vloùva napor, prifa}a
na~inot na koj oddelnite pretpriema~i reagiraat na neuspehot, itn. Edna grupa
implicitni teorii insistiraat deka pretpriema~ot se ra|a, a druga grupa deka
toj se sozdava. ( Jeffrey Pollack Implicit theories of entrepreneurship, in World Encyclopedia of Entrepreneurship, Edited by L
o - Paul Dana, Edward Elgar Publishing Limited, 2011,

p. 247.) Vo ovoj pristap moàt da se lociraat i teoriite za pretpriema~ite kako
golemi li~nosti i teoriite za psiholo{kite karakteristiki na pretpriema~ite.
Drugiot pristap, koj obi~no se smeta za porelevanten, poa|a od postavkata deka za
da se razberat su{tinskite karakteristiki na pretpriema~ot, neophodno e da se
prou~uvaat negovite aktivnosti vo ekonomskiot proces, da se vidi {to de facto
pravi, raboti, pretpriema~ot.
16
Semjuelson i Nordhaus, na primer, istaknuvaat deka ... Li~nosta koja na

pazarot donesuva novi proizvodi ili procesi ja narekuvame inovator ili pretpriema~. (Paul Samuelson and William Nordhaus: Economics, Eighteenth Edition, McGraw
-Hill, International Edition, 2005, p. 272
17
Robert Hisrich and Michael Peters: Entrepreneurship, Fourth Edition, Irwin Mc
Graw -Hill, Boston, 1998, p. 6 -10

GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
279
akad. Taki Fiti
rizik (finansiski, psihi~ki i sl.) i dobiva pari~na satisfakcija i

nezavisnost; za Visper (1980) pretpriema~ot razli~no se definira
vo ekonomijata (kako li~nost koja{to gi kombinira faktorite na
proizvodstvo, voveduva promeni i inovacii i sozdava nova vrednost),
vo biznis - disciplinite (kako agresiven konkurent koj pronao|a
pati{ta za dobro koristewe na resursite, kreira rabota za sebe i za
drugi, vo psihologijata (kako li~nost tipi~no vodena od opredeleni
sili - potreba ne{to da se prezeme, da se eksperimentira, da se
izvr{i). Spored Filion, najzna~ajni aktivnosti {to gi prezema
pretpriema~ot se: inovacijata, prepoznavaweto mo`nosti,
rizikot, akcijata, koristeweto na resursite i sozdavaweto
nova vrednost. O~igledno, iznesenive aktivnosti gi sretnuvame i
kaj menaxerite, so toa {to tipi~na pretpriemni~ka aktivnost vo
slu~ajov, e onaa {to upatuva na toa {to pretpriema~ot navistina
go pravi, zna~i, prepoznavawe i razvivawe na pretpriemni~ki
mo`nosti.18 Profesorot Mark Keson, soo~uvaj}i se so brojnite
li~ni karakteristiki i pretpriemni~ki aktivnosti {to im se
pripi{uvaat na pretpriema~ite vo razli~ni definicii, se obiduva da
pronajde edna najreprezentativna karakteristika na pretpriema~ot,
ne{to {to pretstavuva negova diferentia specifica i {to go izdvojuva
pretpriema~ot od drugite ekonomski subjekti, a pretpriemni{tvoto
od drugite faktori na proizvodstvo. Taa karakteristika toj ja prepoznava
vo dobroto prosuduvawe, promisluvawe, t.e. donesuvawe odluki vo uslovi
na nepotpolni informacii (judgemental decision - making).
... Pretpriema~ite se lu|e specijalizirani za primena na dobro
prosuduvawe pri donesuvawe na ekonomski odluki ... Toa (dobroto
prosuduvawe - T. F.) gi eliminira brojnite pri~ini za pogre{na alokacija
na resursite, i gi reducira rizicite imanentni za golemite proekti.
18
Louis
o - Paul Dana, Edward Elgar Publishing Limited, 2011, p.46 - 47
280
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Pretpriema~ite vospostavuvaat firmi preku koi go eksploatiraat

nivnoto superiorno prosuduvawe ... 19(Casson 2010, p. 3).
Vakvoto profilirawe na najreprezentativnata i najtipi~na
funkcija na pretpriema~ot (inaku taa e detaqno obrazloèna
vo ve}e citiraniot trud na Keson), spored na{e mislewe, mu
ovozmoùva na avtorot da napravi zna~aen prodor vo elaboracijata
na ona {to pretpriema~ot de facto go pravi, da objasni zo{to
pretpriemni~kata funkcija se vrzuva za mnogu razli~ni li~nosti, a
ne samo za sopstvenicite na mali biznisi, no i da go podobri na{eto
razbirawe za mestoto na pretpriemni{tvoto kako poseben faktor na
proizvodstvo, vo {emata na ekonomskiot proces. Objasnuvaj}i
nekoi
su{tinski elementi na aktivnostite na pretpriema~ot vrzani za
dobroto prosuduvawe i nosewe racionalni odluki, Keson pi{uva:
Pretpriema~ot od visok rang, od {umpeterski vid na primer,

ima potreba od sintetizirawe na informaciite za novite invencii
so informaciite za trendovite na pobaruva~ka na proizvodi i za
cenite na surovinite, za da utvrdi dali inovacijata }e vrodi so plod.
Ako pretpriema~ot ne gi poseduva tie informacii, toj mora da znae
kade da gi dobie. Ako nekoi od informaciite se doverlivi, toga{
toj treba da gi dobie preku li~ni kontakti, namesto od javni izvori.
Pretpriema~ite poradi toa, imaat potreba od kreirawe mreì na
kontakti preku koi }e gi soberat informaciite. 20
Keson ukaùva deka pobaruva~kata za
pretpriema~i e
izvedena pobaruva~ka, kako {to vpro~em toa e slu~aj so sekoj drug
19
Marc
Casson The
economic theory od entrepreneurship: an overview, in Mark Casson Entrepreneurship - Theory, Networks, History, Edward Elgar Publishing Limited, 2010, p.3.
20
Marc Casson The economic theory od entrepreneurship: an overview, in Mark Casson Entrepreneurship - Theory, Networks, History, Edward Elgar Publishing Limited, 2010, p. 8
- 9.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
281
akad. Taki Fiti
faktor na proizvodstvo - no, vo slu~ajot na pretpriemni{tvoto,

taa ne zavisi tolku od pobaruva~ka za proizvodi koi se kreiraat so
pomo{ na toj faktor, tuku pove}e od nestabilnosta, volatibilnosta,
na taa pobaruva~ka - zatoa {to ~esto stanuva zbor za kreirawe na
sosema novi proizvodi i novi pazari. Vo princip, kolku e pogolema
volatibilnosta na pobaruva~kata, tolku e pogolema pobaruva~kata
za pretpriema~i. Ponudata na pretpriema~i pak, e determinirana od
brojot na lu|eto so sposobnost za dobro promisluvawe i donesuvawe
racionalni delovni odluki, {to pak, od svoja strana, zavisi od li~nite
karakteristiki na pretpriema~ite (analiti~nost, sposobnost za
silna koncentracija), no i od edukacijata, rabotnoto iskustvo, stavot
na op{testvoto kon rizikot, kon uspehot i neuspehot, itn.21
Iako e te{ko da se voop{tat, da se sintetiziraat na edno mesto
razli~nite su{tinski karakteristiki na pretpriemni{tvoto, spored
na{eto mislewe, tie se sveduvaat na slednovo: inovacija, rizik,
kombinacija, rekombinacija i supstitucija na faktorite na
proizvodstvo i naso~uvawe na resursite kon to~kite na nivnata
najproduktivna upotreba. 22

Za tretmanot na inovacijata, vo pretpriemni{tvoto
e karakteristi~no {to taa ne e i ne se sfa}a isklu~ivo kako
tehnolo{ki fenomen, tuku mnogu pove}e i kako pazaren, socijalen,
demografski, itn. fenomen, a ~esto i kako ednostavna dosetlivost
- ovie karakteristiki pridonesuvaat za masovnosta na inovacijata
vo pretpriemni{tvoto, a na pretpriemni{tvoto mu davaat osobena
21
Marc
Casson The
economic theory od entrepreneurship: an overview, in Mark Casson Entrepreneurship - Theory, Networks, History, Edward Elgar Publishing Limited, 2010, p. 3;
14 - 16.
22
Vakvata klasifikacija na su{tinskite karakteristiki na
pretpriemni{tvoto za prvpat ja prezentiravme vo 1994 godina i taa, o~igledno i
denes korespondira so ona {to za ovaa problematika se potencira vo relevantnata
svetska literatura od oblasta. (Vidi: Taki Fiti i Verica Haxi Vasileva - Markovska: Pretpriemni{tvoto i pretpriemni~kiot menaxment, izd. Ekonomski
fakultet - Skopje, 1994, str.. 27 - 69.
282
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
mo}.23 Sekoja inovacija nosi novi predizvici i problemi, no i novi

mo`nosti. Pretpriema~ite se lu|e koi znaat da gi iskoristat novite
mo`nosti, da gi valoriziraat vo nova vrednost. Uspe{nata inovacija
pretstavuva osnova za diferencijacija na proizvodite i uslugite vo
odnos na konkurencijata, i taa nosi kompetativna prednost i visok
profit.

Rizikot vo pretpriemni{tvoto se tretira kako presmetan
rizik, a ne kako rizik na kockar. Poznatoto pretpriemni~ko
moto veli deka najgolem rizik e ni{to da ne se rizikuva. Vo
ponovata ekonomska literatura, se ukaùva na toa deka golem broj
od aktivnostite na pretpriema~ot pokraj rizik, inkorporiraat i
neizvesnost - fakt koj{to mora da se ima predvid, bidej}i u{te od
vremeto na Frank Najt i Kejnz (1921) e poznato deka rizikot e ne{to
{to moè da se predvidi i presmeta, dodeka, koga e vo pra{awe
neizvesnosta, ne postojat matemati~ki modeli so koi taa moè da se
kvantificira i da se presmeta.24

Kombinacijata, rekombinacijata i supstitucijata na
faktorite na proizvodstvo e su{tinska karakteristika na
pretpriemni{tvoto, elaborirana u{te od @an Batist Sej i taa mnogu
govori za aktivnosta na pretpriema~ite naso~ena kon minimizacija
na tro{ocite na raboteweto, steknuvawe na konkurentni prednosti
i racionalnoto koristewe na retkite resursi. Sovremeniot tretman
na ovaa karakteristika vo sebe go inkorporira i poznatiot koncept
na marketink - miksot (4P).

Naso~uvaweto na resursite kon to~kite na nivnata
23
Za ova po{iroko kaj: Peter Drucker: Inovacije i preduzetnistvo - praksa i principi,
Privredni pregled - Beograd, 1991, str. 23 - 25; 69; David Birch: Job Creation in Amerika - How
our Smallest Companies Put the Most People to Work, New York, 1987, p 70 - 77. Ishak Adizes:
Managing Corporate Lifecycles, Adizes Institute Publications, 2004, p. 3 - 15
24
Brian Snowdon, Howard Vane and Peter Wynarczyk: La pens
e
conomique moderne,
Ediscience international, Paris, 1997, p. 407
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
283
akad. Taki Fiti
najproduktivna upotreba, se nadovrzuva na prethodnata

karakteristika na pretpriemni{tvoto, no taa ja izdvojuvame kako
posebna, bidej}i gi objasnuva mehanizmite tipi~ni za pazarna
ekonomija, so koi se re{ava problemot na pogre{nata alokacija na
resursite.

Adizes, I.: Managing Corporate Lifecycles, Adizes Institute Publications, 2004
Baumol, W. Economics and entrepreneurship, in World Encyclopedia

Limited, 2011
Birch, D. Job Creation in Amerika - How our Smallest Companies Put the Most
People to Work, New York, 1987
Bogenhold, D. Schumpeter, creative destruction and entrepreneurship, in
World Encyclopedia of Entrepreneurship, Edited by L
o - Paul Dana, Edward

Elgar Publishing Limited, 2011
Bogenhold, D, and Fachinger, U. Regional context of entrepreneurship, in

Elgar Publishing Limited, 2011
Bonnet, J, Cussy, P., and Brau, T. Entrepreneurial decision - making in

Elgar Publishing Limited, 2011,
Casson, M. The economic theory od entrepreneurship: an overview, in Mark
Casson Entrepreneurship - Theory, Networks, History, Edward Elgar Publishing
Limited, 2010
Casson, M. and Wadeson, N. The Discovery of opportunities in Mark Casson
Entrepreneurship - Theory, Networks, History, Edward, Elgar Publishing
Limited, 2010
Casson, M. and Wadeson, N. Entrepreneurship and macroeconomic
performance in Mark Casson Entrepreneurship - Theory, Networks, History,
Edward Elgar Publishing Limited, 2010,
Drucker, P. Inovacije i preduzetnistvo - praksa i principi, Privredni pregled -
284
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Beograd, 1991
Filion, J. L. Defining the entrepreneur, in World Encyclopedia of
Entrepreneurship, Edited by L

Limited, 2011
Fiti, T., Haxi Vasileva-Markovska,V, Bejtmen, M.
Pretpriemni{tvoto i pretpriemni~kiot menaxment, izd.
Ekonomski fakultet - Skopje, 1994
Fiti, T., Haxi Vasileva-Markovska, V, Bejtmen, M.
Pretpriemni{tvo, izd. Ekonomski fakultet - Skopje, 2007
Hisrich, R., Peters, M. Entrepreneurship, Fourth Edition, Irwin Mc Graw -Hill,
Boston, 1998
Pollack, J. Implicit theories of entrepreneurship, in World Encyclopedia

Limited, 2011
Samuelson, P. and Nordhaus, W. Economics, Eighteenth Edition, McGraw Hill, International Edition, 2005, p. 272
Schumpeter, J. Povijest ekonomske analize I, izd. Informator, Zagreb 1975
Snowdon, B, Vane, H. and Wynarczyk, P. La pens
e
conomique moderne,
Ediscience international, Paris, 1997
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
285
akad. Taki Fiti
Theoretical Fundamentals of Entrepreneurship

Acad. Taki Fiti
Summary

The paper analysis the theoretical fundamentals of entrepreneurship
starting with the canonical literature on entrepreneurship (Cantillon,
Say, Schumpeter), and concluding with the treatment of entrepreneurship in
the contemporary literature relevant for the field. The author points out to the
arguments of Baumol and Casson on the marginalization of entrepreneurship as
a separate production factor in the mainstream of the modern economics. The
paper also elaborates on the issue of what economic agents the entrepreneurial
function has been attached to (from liberal capitalism up to the present day). The
author works out a synthesis between the most important personal characteristics
of entrepreneurs and their inherent functions, by integrating the two approaches.
According to the author, the most important characteristics (differencia specifica)
of an entrepreneur and entrepreneurship are: innovation; risk; performing
combination, recombination and mutual substitution of the production factors;
and allocating the productive factors to their most productive uses. The author
points out that the Keynes emphasis on judgmental decision-making, as the most
representative characteristics of the entrepreneur, can help in building an improved
theory of entrepreneurship and entrepreneur, and in better understanding the role
of the entrepreneur in the economic process and the determinants of the demand
and supply of individuals with entrepreneurial capabilities.
Key words: entrepreneurship, entrepreneur, innovation, new opportunities, risk,
uncertainty, combination of production factors, resource reallocation, judgmental
decision-making.
286
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 287 - 304 (2011)
ZDRAVSTVENIOT SISTEM NA KRALSTVOTO DANSKA

D-r Risto Hristov
Apstrakt
Skandinavskite zemji (Norve{ka,
[vedska, Finska, Danska)

stanaa primer za ekonomski razvieni zemji, so sporedbeno mnogu
podobri finansiski bilansi od drugite evropski i vonevropski
zemji, so zdravi ekonomski i socijalni institucii i so najniski
stapki na nevrabotenost. Nivniot socijalen model e op{testveno
najpraveden i najposakuvan. Poseben interes predizvikuva
zdravstveniot model na Danska. Vo ovoj kratok prilog napraven e
napor da se sogledaat najzna~ajnite karakteristiki i prednosti na
zdravstveniot sistem na Danska, no i pokaànite slabosti i napori
za reformirawe i za podobruvawe na negovite performansi. Posebno
vnimanie e posveteno na obemnata reforma na sistemot od 2007
godina, koga bea prezemeni mnogu {iroki zafati za otstranuvawe
na postojnite slabosti i za podobruvawe i unapreduvawe na
efikasnosta na sistemot so za~uvuvawe na negovite ve}e vgradeni
temelni vrednosti.
Klu~ni zborovi: javno zdravstvo, privatno zdravstvo,
preventivna zdravstvena za{tita, zdravstvena tehnolohija,
zdravstven informaciski sistem
Voved
Danska e mala zemja so povr{ina od 43.094 kvadratni kilometri
i so naselenie od 5,4 milioni ìteli, {to zna~i deka i spored
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
287
d-r Risto Hristov
povr{inata i spored naselenieto e dvapati pogolema od R. Makedonija.

Taa e ustavna monarhija i parlamentarna demokratija, so kralica kako
oficijalen {ef na dràvata, no vistinskata vlast e koncentrirana vo
vladata na ~ie ~elo stoi premierot, a isto taka i vo parlamentot kako
zakonodavno telo. Iako e ~lenka na EU, oficijalna pari~na edinica e
danskata kruna. Danska e silno socijalno orientirana i organizirana,
kako i drugite skandinavski zemji. Pokraj zadolìtelnoto i besplatno
osnovno obrazovanie, dràvata im obezbeduva na sredno{kolcite,
studentite, specijalizantite, magistrantite i doktorantite golemi
pogodnosti preku direktna pari~na pomo{, besplatna zdravstvena
za{tita, osloboduvawe od pla}awe na prticipacija za {koluvawe i
sl. Danokot na dodadena vrednost (so stapka od 25%) e osnoven izvor
na dràvnite prihodi i e me|u najvisokite vo svetot. Mnogu visok
e i danokot na dobivka, koj vo nekoi slu~ai dostignuva do 60%. No
zatoa pak, gra|anite na Danska vakvite visoki zafa}awa gi dobivaat
nazad vo vid na op{ti javni dobra: celosna besplatna i kvalitetna
zdravstvena za{tita, besplatno obrazovanie, socijalna poddr{ka
pri nevrabotenost, bolest i invalidnost, starosni penzii, stanbeni
subvencii, re{avawe na site vitalni infrastrukturni problemi,
izdvojuvawa za za{tita na ìvotnata sredina i sl.
1. Javnoto zdravstvo
Vo zdravstveniot sistem na Danska dominira javniot sektor.
Razvienata lokalna samouprava koja se sostoi od pet regioni i
devedeset i osum op{tini, doa|a do izraz i vo vodeweto na zdravstvenata
politika i vo prakti~noto funkcionirawe na zdravstvenata za{tita.

Torben M. Andersen, Bengt Holmstrom, Seppo Honkapohja,Sixsten Korkman, Hans

Tson Soderstrom, Johana Vartiainen: The Nordic Model. Embracing globalization and sharing risks,
Printed in Yliopistopaino, Helsinki, 2007, str. 13-15.
288
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Zdravstveniot sistem na kralstvoto Danska
Zdravstveniot sistem e svoevidna kombinacija od aktivnosta na

dràvnite zdravstveni institucii i na zdravstvenite ustanovi na
regionite i op{tinite. Dràvnite organi se odgovorni za op{tata
pravna ramka na zdravstvenata za{tita i za koordinacija, nadgleduvawe
i kontrola na regionalnite i na op{tinskite zdravstveni ustanovi.
Postojat dràvni, regionalni i op{tinski zdravstveni ustanovi.
Pove}eto zdravstveni ustanovi se vo dràvna sopstvenost. Pette
regioni se odgovorni za obezbeduvawe na primarnite i na sekundarnite
zdravstveni uslugi. Vo poslednite nekolku godini, op{tinite dobija
pove}e odgovornost za rehabilitacija, prevencija na bolestite,
promocija na zdravjeto, nega i lekuvawe na starite lica i na licata
so invaliditet, alkoholizam i upotreba na drogi, odrùvaweto na
domovite za starite i iznemo{teni lica, ku}nite medicinski sestri,
patrona`nata dejnost, op{tinskite stomatolozi i zdravstvenata
za{tita na decata i na u~ili{nata mladina. Zdravstvenite uslugi se
dostapni za site gra|ani so postojano mesto na ìveewe vo Danska.
Javnoto zdravstvo se finansira od danokot na dohod i danokot
na imot. Dano~nite prihodi se distribuiraat do okruzite i
op{tinite preku t.n. blok-grantovi. Grantovite se opredeluvaat
vrz osnova na izrazenite potrebi na regionite i op{tinite i se
utvrduvat so sloèni administrativni proceduri i strogo utvrdeni
kriteriumi. Regionite se slobodni vo prezemaweto na inicijativi i
aktivnosti za izgradba na bolnici i na drugi zdravstveni ustanovi.
Opredeleni tro{oci podnesuvaat i osigurenicite vo javnoto
zdravstvo. Tie nadomestuvaat za cenata na nekoi od lekovite, za
vitamini, stomatolo{ki uslugi, fizioterapevtski uslugi i za u{te
mnogu drugi potrebi, uslugi i sredstva. Osigurenicite pla}aat samo

Social and health-care policy

for the elderly
in
Denmark.
Global Action on Ageing. Alternative therapy in Europe. Copenhagen. (http://www.globalaging.org/ elderrights/world/densocialhealthcare.htm)
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
289
d-r Risto Hristov
del od tro{ocite. Penzioniranite lica so niski primawa moàt da

se obratat do svojata op{tina za pari~na pomo{. Delumen pari~en
nadomestok za pokrivawe na tro{ocite za lekovi i za redica drugi
zdravstveni potrebi, moàt da dobijat i pacientite so mnogu niski
primawa. Sekoj slu~aj posebno se razgleduva. Za skapite lekovi se
baraat alternativni re{enija. Od farmacevtskata industrija se
bara da gi pu{ti vo promet najeftinite ili najblisku do najeftinite
lekovi.
2. Privatnoto zdravstvo
Zdravstveniot sistem i zdravstvenite uslugi na Danska
se zbogateni i so postoeweto i funkcioniraweto na privatni
zdravstveni ustanovi. Uslugite vo privatnite bolnici se prili~no
skapi. Privatnoto zdravstvo vo poslednite godini be{e pri~ina
za zna~itelno ra{iruvawe na sistemot na dobrovolno zdravstveno
osiguruvawe (DZO). Vo 2002 godina, tro{ocite za DZO osiguruvawe
iznesuvale 17% od vkupnite zdravstveni tro{oci. DZO im
ovozmoùva na osigurenicite da go zgolemat svojot izbor i pristap
do sakanata zdravstvena ustanova i baranata usluga, pod najpovolni
uslovi i bez kakvo bilo vreme na ~ekawe. Ovoj vid na zdravstveno
osiguruvawe go nudat i go obezbeduvaat glavno privatnite zdravstveni
ustanovi vo zemjata i takvite vo stranstvo. Zgolemenite barawa
za DZO se pottiknati i od faktot {to kompaniite imaat polza od
dano~nite olesnuvawa pri kupuvaweto na ovoj vid osiguruvawe za
svoite vraboteni. Poslednite godini pobaruva~kata za ovoj vid

Danish
Association of the Pharmaceutical Industry.
Health as a part of modern human

resource programme. Copenhagen, 2005. (http://www.lifdk.dk/sw10476.asp, accessed 14 june 2007).
M
artin Strandberg-Larsen, Mikkel Bernt Nielsen, Signild Vallgrda, Allan Krasnik, Karsten Vangbk, Elias Mossialos (editor): Health systems in transition Denmark, Kopenhagen, 2007, str. 65.
290
Ibidem, str. 64.

GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
na zdravstveni uslugi e zgolemena i zaradi javnata debata vo koja

so kriti~ki tonovi be{e napadnato javnoto zdravstvo za koe bea
izneseni mislewa deka ne go obezbeduva potrebniot kvalitet i deka
e premnogu dolgo vremeto na ~ekawe.
3. Principot na ednakvost
Principot na solidarnost e mnogu va`na vrednosna komponenta
na danskiot zdravstven sistem. Pristapot do zdravstvenite uslugi,
kako {to se dijagnostikata i lekuvaweto, se besplatni za site
gra|ani, osven za opredeleni uslugi, kako {to se stotolo{kata
za{tita, fizikalnata terapija i opredeleni vidovi lekovi za
koi osigurenicite samite celosno gi pokrivaat tro{ocite ili
delumno participiraat. Izborot na zdravstvenata ustanova vo koja
osigurenikot pretpo~ita da ja dobie baranata zdravstvena usluga e
sloboden, no samo pod uslov izbranata ustanova da e vo mo`nost da go
prifati pobaruva~ot na zdravstvenata usluga.
Istraùvawata pokaùvaat visoko nivo na zadovolstvo na

Ibid.
Ministry
of the Interior
and Health: Beteer health for
children and the young ones. National

IT strategy for the helth care sector 2003-2007. (http://www.sst.dk/upload/informatik_org._sundhedsdata/sundhedsstatistik/registre/patientinfo/fritvalg_jan_2007)

Po istekot na vremeto za ~ekawe, zdravstvenata ustanova koja ne e vo sostojba da go
prifati pacientot, dol`na e navremeno da mu ponudi soodvetno alternativno re{enie. Pacientite se registriraat preku svoite op{ti mati~ni lekari, specijaliziranite kancelarii na pacientite i veb-sajtovite vospostveni od Nacionalnoto biro za zdravstvo, regionalnite zdravstveni soveti i Ministerstvoto za zdravstvo. Poedincite, koi od koja
bilo pri~ina se nezadovolni od tretmanot na zdravstveniot personal ili od uslovite vo
zdravstvenata ustanova, imaat pravo na àlba do Odborot za àlbi, koj{to e javen organ
so {iroki i neprikosnoveni ovlastuvawa. Sistemot na àlbi funkcionira. @albite ne
zavr{uvaat samo na formalna kritika na poedinci ili na grupa zdravstveni rabotnici,
tuku vo mnogu slu~ai se pokrenuvaat postapki za krivi~na odgovornost, pri {to pacientite
neretko dobivaat nadomestok za zdravstvena za{tita vo vrska so {tetata od lekuvaweto.
(Patients Complaints Board (2003). Decisions and practice, annual report 2003. Copenhagen. (http://patientklagenaevnet.dk/public/dokumenter/prak_03)
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
291
d-r Risto Hristov
gra|anite od zdravstvenite uslugi. Postoi stroga kontrola na

tro{ocite i postojana grià za unapreduvawe na rakovodeweto i
upravuvaweto, iako i zdravstveniot sistem na Danska, kako i na drugite
skandinavski i evropski zemji, se soo~uva so mnogu predizvici, me|u
koi najva`ni se onie vo vrska so obezbeduvaweto na ednakov pristap
za site gra|ani do zdravstvenite uslugi, obezbeduvawe na kvalitetni
zdravstveni uslugi, postojana i efikasna kontrola i odrùvawe
na nisko nivo na zdravstvenite tro{oci. Iako zdravstveniot
sistem e zasnovan na principite na ednakvost, koi podrazbiraat
sloboden pristap i ramnopravnost za site do zdravstvenite uslugi,
vo praktikata, nekoi grupi kako {to se bezdomnicite, mentalno
hendikepiranite, imigrantite so nereguliran status za prestoj,
celosno socijalno propadnatite (alkoholi~ari, nasilnici i dr.),
s# u{te ne gi uìvaat zdravstvenite uslugi na ednakov na~in kako
pripadnicite na drugite socijalni grupi. Isto taka i visokite
individualni tro{oci za stomatolo{ka za{tita na vozrasnite s#
pove}e go pro{iruva jazot na socijalnite neednakvosti vo polzuvaweto
na ovoj vid uslugi. Istite posledici gi predizvikuva i voveduvaweto
na privatna praktika za nekoi vidovi medicinski uslugi. Zabele`no
e deka medicinskite stru~ni lica projavuvaat opredeleni predrasudi
kon nekoi geografski i socijalni sredini. Tie svoite stru~ni uslugi
im gi nudat glavno na zainteresiranite vo imotnite gradski sredini
i na takvite so povisoki stepeni na obrazovanie i so postabilno
vrabotuvawe.
Najnovite istraùvawa pokaùvaat deka vo posledno vreme
se pojavuvaat novi zna~itelni razliki vo neednakviot pristap do

Ministry of Health: The governmental program for public health 19992008. Copenhagen.
(http://www.im.dk/publikationer/pdf/folkesundhed/folkesundhed)
M
artin Strandberg-Larsen, Mikkel Bernt Nielsen, Signild Vallgrda, Allan Krasnik, Karsten Vangbk, Elias Mossialos (editor): Health systems in transition Denmark, Kopenhagen, 2007, str. 11-12.
292
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
zdravstvenite uslugi pome|u razli~nite socijalni grupi. Razlikite

ne se temelat na pravno-normativnite ograni~uvawa koi se ednakvi
za site, osven kaj nekoi posebni uslugi, kako {to se stomatolo{kite
uslugi za koi se naplatuva visoka participacija, tuku proizleguvaat od
razlikite vo socijalnite uslovi za ìvot, koi naedno go opredeluvaat i
razli~niot odnos na poedincite i grupite kon ponudenite zdravstveni
uslugi. Do osumdesettite godini na minatiot vek postoe{e op{ta
politi~ka soglasnost deka besplatna zdravstvena za{tita treba
da uìva seto naselenie, nezavisno od mestoto na ìveewe i na
imotnata sostojba. Problemite vo vrska so zdravstvenata politika
i za{tita bea razgleduvani isklu~ivo na tehni~ko nivo. Potoa
nastanaa raziduvawa pome|u razli~nite politi~ki partii vo pogled
na natamo{nite pati{ta vo vodeweto na zdravstvenata politika i na
nejzinite konkretni merki. Zapo~na procesot na decentralizacija
na zdravstvenata politika. Odgovornosta vo najgolema mera e
prefrlena na okruzite, vo sporedba so porane{niot period koga
celata odgovornost pa|a{e na tovar na dràvata.10
4. Planirawe
Planiraweto e sostaven del na danskiot zdravstven sistem
i pretstavuva izraz na decentraliziranata priroda na sistemot.
Dràvnite zdravstveni organi gi obezbeduvaat najop{tite proektni
10
Po primerot na javnata uprava, za koja vo Danska svoevremeno be{e povedena {iroka

op{testvena rasprava za toa dali }e bide poefikasna dokolku celosno ili delumno se privatizira, po {to be{e postignata op{ta soglasnost deka e naivno da se misli deka privatizacijata samata po sebe }e dovede do podignuvawe na nivoto na efikasnost, pri {to mnogu
golema e opasnosta od zasiluvawe na korupcijata, i za zdravsteniot sistem i zdravstvenata
politika be{e postignata op{ta soglasnost deka mnogu krupni slabosti i deformacii moè
da predizvika ne samo procesot na privatizacija na zdravstvenite ustanovi, tuku isto taka
i decentralizacijata na zdravstveniot sistem i na obezbeduvaweto na zdravstvenite uslugi.
(M
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
293
d-r Risto Hristov
ramki. Regionite i op{tinite, kako neposredni davateli na uslugite,

gi planiraat razvojnite potrebi i gi donesuvaat odlukite za
snabduvawe na najrazli~nite zdravstveni ustanovi, no ne bez u~estvo i
so soglasnost na dràvnite zdravstveni organi. Decentraliziranata
struktura bara vnimatelna koordinacija pome|u op{tinite,
regionite i dràvata. Koordinacijata mnogu ~esto podrazbira
odrùvawe na sostanoci, seminari, sovetuvawa i treninzi, koi se
fokusirani na specifi~nite i naj~uvstvitelnite aktuelni temi i
problemi. Izgotvenite planovi potoa se predavaat na Nacionalniot
odbor za zdravstvo.11
Poslednite strukturni reformi so koi bea prekroeni
geografskite i administrativnite granici na zdravstveniot sistem,
isfrlija na povr{ina novi krupni slabosti: administrativnobirokratsko formalizirawe na planovite, odlukite i predlozite,
rascepkanost i labava koordinacija pome|u op{tinite i regionite,
favorizirawe na posebnite potrebi na oddelnite op{tini i regioni,
razvodnuvawe na odgovornosta za nesoodvetno obezbedenata zdravstvena
za{tita i sl. Pradi toa zakonot nabrgu be{e revidiran. Novoosnovanite
regionalni konsultativni komiteti, koi bea ovlasteni za re{avawe na
sporovite i so stru~ni soveti ja koordiniraa rabotata na op{tinskite
i na regionalnite zdravstveni organi, mnogu pomognaa za podignuvawe i
unapreduvawe na sistemot na koordinacija, za usoglasuvawe na potrebite
i interesite na razli~nite nivoa i za unapreduvawe na zdravstvenata
politika i na zdravstveniot sistem na Danska.
No nezadovolstvata koi doa|aat od strana na zdravstvenite
organi na lokalnata samouprava i natamu se prisutni. So finansiskite
sredstva raspolagaat vrhovnite dràvni organi. Tie gi opredeluvaat i
11 M
294
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
zdravstvenite prioriteti i gi raspredeluvaat sredstvata. Lokalnata

samuprava, a vo toj red i lokalnite zdravstveni organi, ~esto go
izrazuvaat svoeto nezadovolstvo so ovaa praktika, tvrdej}i deka taa e
vo sprotivnost so fundamentalnite principi na decentraliziranata
zdravstvena za{tita vo Danska.12
5. Nekoi od pozna~ajnite slabosti
Prvite puknatini na decentralizacijata se pokaàa mnogu brzo
po nejzinoto voveduvawe vo 2007 godina. Vo regionite i op{tinite,
osobeno vo poperifernite, gra|anite nemaa ednakov pristap do
zdravstvenata za{tita. Nastanaa razliki vo vremeto na ~ekawe za
baranite medicinski uslugi, posebno za pote{kite zabluvawa koi
baraat brza intervencija i lekuvawe povrzano so golemi izdatoci.
Regionalnite, op{tinskite i podra~nite medicinski centri
nemaa ednakov pristap do medicinskata tehnologija. Odgovornosta
za zdravstvenata za{tita vo najgolem del padna vrz regionite i
op{tinite. Akcentot be{e staven na kvalitetot i efikasnosta.
Pobaruva~ite na zdravstveni uslugi dobija pravo na sloboden izbor
na zdravstvenite ustanovi. Kvalitetot na ponudenite zdravstveni
uslugi stana osnoven ekonomski motiv za zdravstvenite ustanovi
i za vrabotenite vo zdravstveniot sektor. Pacientite se zdobija so
mo`nosta da pobaraat tretman vo druga zdravstvena ustanova, dokolku
po eden mesec ~ekawe ne ja dobijat soodvetnata medicinska usluga,
vklu~uvaj}i ja i mo`nosta za privatno lekuvawe vo nekoja druga zemja.
Sporedbenite prou~uvawa pokaùvaat deka vo pogled na nekoi
dijagnosti~ki i kurativni uslugi, danskiot zdravstven sistem ne e
na potrebnoto nivo. Stapkata na smrtni slu~ai kaj zabolenite od
12 M
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
295
d-r Risto Hristov
rak na belite drobovi i od tumor na jajnicite e poglema otkolku vo

nekoi drugi zemji. Konstatirano e deka pri~inite se vo nedostigot
na medicinski personal (lekari i sestri), stru~na oprema, nedovolna
stru~nost na vrabotenite, no i vo nekoi strukturni problemi na
samiot zdravstven sistem, kako {to se nagraduvaweto, mo`nostite za
specijalizacija i stru~no usovr{uvawe na medicinskiot personal,
otsustvo na koordinacija vo rabotata, nedovolno i neefikasno koristewe
na raspolo`liviot kadar i na prostorot, osobeno vo perifernite
oblasti i sl. Tekovnite strukturni reformi nastojuvaat da im obezbedat
pogolem pottik na op{tinite akcentot da go stavat na prevencijata, na
promocijata na zdravjeto i na rehabilitacijata nadvor od bolnicite.13
Naporite da se namalat op{tite tro{oci za lekuvawe, vklu~itelno
i za lekovi, ne dadoa povidlivi rezultati. Opredeleni rezulati
se postignati vo naporite za zamena na bolni~koto so ambulantno
lekuvawe. Upravuvaweto so ekonomskite procesi, koe vkl~uva procenka
na odgovornosta na site nivoa, se obezbeduva preku hierarhiska kontrola
vo ramkite na politi~ko-administrativnata struktura na nacionalno,
regionalno i op{tinsko nivo.
6. Sistemot na prevencija
Zdravstvenata politika na Danska ne se ograni~uva samo na
prezemawe na merki za podignuvawe na nivoto na efikasnost vo
lekuvaweto, tuku i na prezemawe na {iroki preventivni merki
za promeni vo ìvotniot stil na naselenieto, spre~uvawe na
profesionalnite zaboluvawa, otkrivawe na deformaciite i na
simptomite vo najranite stadiumi i sl. Ministerstvoto za zdravstvo
13
M
artin Strandberg-Larsen, Mikkel Bernt Nielsen, Signild Vallgrda, Allan Krasnik, Karsten
Vangbk, Elias Mossialos (editor): Health systems in transition Denmark, Kopenhagen, 2007, str.
12.
296
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
na Danska vo edno istraùvawe od 1998 godina utvrdilo deka se

zgolemil procentot na licata koi stradaat od edna ili pove}e
dolgogodi{ni bolesti i tegobi. Naj~esti dolgogodi{ni bolesti
se deformitetite na rbetot, bolestite na di{nite organi i
pati{ta, kardiovaskularnite bolesti i emocionalnite rastrojstva.
Temelnite medicinski istraùvawa, potkrepeni so statisti~ki i
izdràni medicinski naodi i rezultati, pokaùvaat deka pu{eweto
i preteranata upotreba na alkohol se mnogu va`ni pri~initeli na
zgolemeniot broj na zaboluvawa i za porast na stapkata na smrtnost.14
Posebno zagriùva~ki e faktot {to vo Danska ènite se so najvisok
procent na sekojdnevni pu{a~i vo EU i {to konsumiraweto na
alkohol e mnogu rasprostraneto me|u mladinata, pa duri i me|u decata
so edvaj napolneti ~etirinaeset godini.15
Poradi toa zdravstveniot sistem vo Danska silno e orientiran
kon poznatata premisa deka sekoga{ e podobro da se spre~uva
otkolku da se lekuva. Silno razvienata mreà na zdravstveni
i drugi op{testveni institucii, postojano, uporno i dosledno
raboti na preventivnite aktivnosti za za~uvuvawe na zdravjeto na
naselenieto.16 Nadle`nite inspekcii redovno vr{at nadgleduvawe
na bezbednosta i uslovite na rabotnite mesta, na isrhanata i
smestuvaweto na vrabotenite za da se spre~at rizicite po zdravjeto,
nepoèlnite infekcii, zaboluvawata i bolestite. Se izdvojuvaat
zna~ajni sredstva so koi preku elektronskite i pe~atenite mediumi
14
Ministry of Education: Intake on education programs 2005. Copenhagen. (http://www.optagelse.

dk); Ministry of Education, 2005b. Copenhagen (www.uvm.dk).
15
Palliative
efforts in counties and municipalities. A working group report. Copenhagen.

(http://www.sum.dk/publikationer/palliativ/index.htm)
16
M
inistry of
Health. The governmental program for
public health 19992008. Copenhagen.

(http://www.im.dk/publikationer/pdf/folkesundhed/folkesundhed.). ministry of health:2000. social inequality in health. differences in health, lifestyle and use of health services. (http://www.im.dk/publikationer/soc_ulighed/kap3.htm/
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
297
d-r Risto Hristov
{iroko se educira naselenieto za toa deka nezdraviot ìvoten stil

e mnogu va`na pri~ina za preranata smrt, se vodi uporna i postojana
propaganda protiv pu{eweto i konsumiraweto na alkohol, protiv
preteranoto konsumirawe na masti i nedostatokot na fizi~ki
aktivnosti, za za~uvuvawe na ìvotnata i rabotnata sredina, itn.17
(str. 96).
7. Zdravstveniot informaciski sistem

Efikasnosta na danskiot model na zdravstvena za{tita vo
golema mera proizleguva i od isklu~itelno va`noto mesto koe
ja ima zdravstveniot informaciski sistem. Nacionalniot odbor
za zdravstvo raspolaga so edinstven i celosen register so site
informacii vo vrska so zdravstvoto. Site bolnici, ambulanti i
zdravstveni ustanovi raspolagaat so svoi posebni registri i so site
informacii od podra~jeto na svojata dejnost, a site ovie informacii
17
Ministry
of the
Interior and Health. Better health
for children and the young ones. Copenhagen. (http://im.dk/publikationer/strukturkom_bind_III/index.html, accessed 12 June 2007).Ministry
of the Interior and Health.The health care sector in figures, 2002/2003, Copenhagen, How do you get
help in case of illness? (http://im.dk).
Vo danskiot sistem na zdravstvena za{tita zna~ajno mesto & pripa|a na alternativnata (komplementarnata) medicina. Postoi poseben Zakon za alternativna medicina,
kako {to se razli~nite vidovi na terapii, osteopatijata, homeopatijata, akupunkturata,
lekuvaweto so rastitelni lekovi i sl. Sekoj oblik na praktikuvawe na ovoj vid medicina
mora da bide vo ramkite na propi{aniot zakon. Evidentirani se site lica koi praktikuvaat
alternativna medicina. Proizvodite na alternativnata medicina se registrirani. Lekovite se pu{taat vo promet samo so odobrenie na Agencijata za lekovi, koja istovremeno
gi propi{uva standardite za proizvodstvo, bezbednosta i efikasnosta na proizvodite. Ne
postojat specijalizirani bolnici za alternativna medicina, no postoi Istraùva~ki centar za alternativna medicina, osnovan vo 2000 godina. Od Centarot se o~ekuva da prodolì
da gi istraùva komplementarnite i alternativnite terapii i rastitelni lekovi, kako bi
se podignalo znaeweto za tie terapii i nivnoto dejstvo i da se vklu~i vo dijalog so zdravstvenite uslugi, so komplementarnite algernativni terapevti i so zdravstvenata za{tita
na potro{uva~ite. (
Martin Strandberg-Larsen, Mikkel Bernt Nielsen, Signild Vallgrda, Allan
Krasnik, Karsten Vrangbk, Elias Mossialos (editor): Health Systems in Transition. Denmark, 2007,
str.17; National Institute of Public Health.- The most frequently used type of alternative therapy.
(http://niph.dk, accessed 12 June 2007).
298
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
se koncentirani pri Nacionalniot odbor za zdravstvo. Vakvite

informacii im ovozmoùvaat na istraùva~ite, no i na odgovornite
vo soodvetnite organi na odlu~uvawe, uspe{no da gi analiziraat
beskrajno sloènite zdravstveni problemi povrzani so celokupnata
populacija na zemjata, no i na oddelnite grupi od naselenieto.18
Informaciite i od mnogute drugi i razli~ni registri se slevaat vo
edinstveniot informaciski sistem i se povrzuvaat so podatocite za
op{tite i posebnite op{testveni, politi~ki, ekonomsko-socijalni,
kulturni i drugi uslovi za ìvot na poedincite i grupite. Kolku
mnogu se vodi smetka za registrirawe na site lica, pojavi, prezemeni
tretmani, slu~ai, izvr{eni uslugi i sekakvi drugi zdravstveni
zafati, moè da se vidi od podatocite koi pokaùvaat deka ni{to ne
smee da bide neregistrirano i s mora da bide vneseno vo evidencija:
se registriraat pacientite, posebnite vidovi bolesti, nesre}ite
na rabotno mesto, na~inite na poroduvawe, uslugite na lekarite od
op{ta praktika, na specijalistite, stomatolozite, fizioterapevtite,
psiholozite, smrtnite slu~ai i s# {to bi moèlo da bide od polza
pri prou~uvaweto na zaboluvawata i bolestite, ukaùvaweto na
medicinskite uslugi i vodeweto na zdravstvenata politika.
Mnogu zna~ajno mesto vo sitemot na zdravstvenata za{tita &
pripa|a na Agencijata za lekovi. Taa e odgovorna za zakonodavstvoto
vo vrska so lekovite i medicinskite sredstva, ja odobruva upotrebata
na novite lekovi, gi nadgleduva klini~kite ispituvawa, odlu~uva
koi lekovi treba da bidat subvencionirani, izdava licenci na
pretprijatijata koi gi proizveduvaat i distribuiraat lekovite,
odlu~uva za subvencioniraweto na lekarstvata i medikamentite
kaj koi, vrz osnova na dobrodefiniranite indikacii, se potvrdeni
18
National
Board of Health. Copenhagen. (http://www.sst.dk/ Informatik_og_sund

hedsdata/ Registre_org_sundhedsstatistik/ Beskrivelse_af_registre/Landspatientregister.
2005).
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
299
d-r Risto Hristov
terapiskite efekti i dr.19

8. Procenka na zdravstvenata tehnologija

Pou~eni od iskustvoto deka donesuvaweto na odlukite samo
i isklu~ivo na najvisoko nivo na dràvnite zdravstveni organi,
sekoga{ ja nosi opasnosta od zloupotrebi i korupcija, nacionalnata
strategija za procenka na zdravstvenata tehnologija (HTA - health
technology assessment) vo Danska se izgotvuva i donesuva vrz osnova
na {irokozasnovana i sistematski organizirana rasprava, so dobro
dokumentirani informacii na site nivoa na zdravstvenite slu`bi i za
nivnite realni potrebi od obezbeduvawe so zdravstvena tehnologija.
Administrativnite odluki za pribavuvawe na zdravstvenata
tehnologija se donesuvaat vo sorabotka so istraùva~kite soveti,
zdravstvenite vlasti i profesionalnite organizacii.20

Vo proletta 2001 godina Institutot za procenka na
zdravstvenata tehnologija i Centarot za evaluacija na bolnicite
se spoija vo edinstven Centar za evaluacija i procenka na
zdravstvenata tehnologija. Centarot ima sovetodavna uloga, broi
23 ~lena i e sostaven od pretstavnici od zdravstvoto, politi~kite
organi, administracijata i industrijata. Centarot sorabotuva so
zdravstvenite organi na regionalno nivo, vr{i evidencija na javnite
zdravstveni uslugi, ja procenuva vrednosta na postojnata i na novata
zdravstvena tehnologija, na farmacevtskite proizvodi, gi razgleduva
predloènite metodi za rehabilitacija, lekuvawe, prevencija i sl.
19
Danish Medicines Agency. New rules on reimbursement

for medicinal products. Copenhagen. (http://www.laegemiddelstyrelsen.dk/publikationer/netpub/uk/reports/
medicintilskudsfolder_uk1/html/chapter01.htm).
20
Danish
Centre for
Health Technology assessment.
Purpose, Vision &

Strategic
Plan. Copenhagen.(http://www.sst.dk/planlaegning_og_behandling/medicinsk_teknologivurdering/dk 2005).
300
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Zaklu~ok
Danska e zemja so mnogu dolga draàvno-pravna tradicija i
istorija. Cvrsto postavenite, izgradeni i nezavisni op{testveni
institucii, nezavisno od povremenite promeni na politi~kite opcii
na vlast, & ovozmoùvaat na Danska so mnogu vnimanie, postepeno,
pretpazlivo i so temelno sogleduvawe na site vozmo`ni alternativni
re{enija i posledici, da gi prezema neophodnite ~ekori i merki na
nu`nite op{testveni promeni. So merkite na monetarnata politika,
a posebno so mnogu rigoroznite merki na fiskalnata politika,
Danska uspea da prerasne vo op{testvo koe vo mnogu golema mera na
kolektiven na~in se spravuva so socijalnite rizici od najrazli~en
vid, posebno so onie koi stanaa sekojdnevna pojava na dene{noto
sovremeno op{testvo.
So mnogu pretpazlivost Danska pristapuva i koga se vo
pra{awe promenite vo zdravstveniot sistem. Poslednite promeni vo
zdravstvenata politika bea napraveni za da se pottikne ekonomskata
motiviranost i da se zasili odgovornosta na lokalnite (regionalnite
i op{tinskite) zdravstveni ustanovi, iako zdravstveniot sistem i
zdravstvenata poltika, zemeni vo nivnata celost, i natamu ostanaa
silno centralizirani. Dancite ne se podgotveni lesno da gi `rtvuvaat
mnogu te{ko steknatite temelni vrednosti na svojot op{testven sistem
koi so decenii i vekovi uporno, strplivo i dosledno gi izgraduvaat,
pa ne sakaat da se otkaàt nitu od pridobivkite na zdravstveniot
socijalen sistem koj im obezbeduva celosna ramnopravnost, pristap
i ednakvost vo polzuvaweto na zdravstvenite uslugi.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
301
d-r Risto Hristov
Literatura:
1. Martin Strandberg-Larsen, Mikkel Bernt Nielsen, Signild Vallgrda,
Allan Krasnik, Karsten Vrangbk, Elias Mossialos (editor): Health
Systems in Transition. Denmark, 2007.
2. Torben M. Andersen, Bengt Holmstrom, Seppo Honkapohja,
Sixsten Korkman, Hans Tson Soderstrom, Johana Vartiainen: The
Nordic Model. Embracing globalization and sharing risks, Printed
in Yliopistopaino, Helsinki, 2007.
3. Birk H, Vrangbk K, Winblad U, stergren K: Patients reactions to
hospital choice in Norway, Denmark, and Sweden. Health Economics,
Policy and Law, 2(2), (2007).
4. Christensen M, Nielsen ML, Holm-Petersen C, Lassen A: The structure
of the hospital sector in Denmark. Tthe consequences of centralisation
in the hospital sector. An anthology, Danish Institute of Health Services
Research, Copenhagen 2005.
5. Danish Centre for Health Technology Assessment, Pourpose, Vision
& Strategic, Copenhagen, 2005.
6. Danish National Centre for Social Research, Copenhagen, 2005.
7. H
ristov, d-r Risto: Edinstveniot evropski socijalen prostor
(potreba, formirawe, mo`nosti, perspektivi), Godi{nik na
Ekonomskiot fakultet, tom. 40, Skopje, 2005.
8. Hristov, d-r Risto: Modelot na socijalna politika vo
skandinavskite zemji, Godi{nik na Ekonomskiot fakultet,
tom. 44, Skopje, 2009.
302
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
HEALTH SYSTEM OF DENMARK KINGDOM

Prof. Risto Hristov, Ph. D.
Summary
The Denmark health system is combination of the activity of government,
regional and municipality health institutions. Most of the health institutions
are government owned. The health services are available for all citiziens with
permanent residentship in Denmark. The public health system is financed by
the personal income tax and property income tax. Part of health expenses are
contributed by the insured citizens. Private health institutions also exist. Health
services in private institutions are significantly more expensive. Private health
institutions are main reason for spreading of the voluntary health insurance system
(VHI). The increased interest for VHI is also stimulated by the tax incentives for
the companies and its employees. The demand for these kind of health services is
also increased by the debate in which the public health system was critisized for
its quality and too long period of waitings for services.

The princip of solidarity is one of the most important components of
the Denmark health system. Health services, such as diagnostics and medical
treatments, are free of charge for all citizens, except for certain services as
dentist care, physycal therapy and other medicaments for which the insured
citizens are paing full or partly contribution. The choise of health institution,
in which the services are to be received, is free. The latest reforms, by which
decentralization of the health system was made, have shown new weakneses such
as: administrative formalization of the plans, decesions and sugestions, division
and weak coordination between the municipalities and regions, preferences to
special needs of certain municipalities and regions, dilution of responsibility
for unadequate health care, uneven approach to health care especially in more
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
303
d-r Risto Hristov
suburban areas, differences in waiting period for requested services etc. But,
Danish people are not prepared for easy sacrifise of its hard gained values of its
social system which were build persistently, patiently and consistently over the
years and decades, and they are not willing to give up from the achievements
in the health and social system which provide equality of rights and security in
health services.
Key words: public health, private health, preventive health care, health technology,
health information system
304
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 305 - 320 (2011)
DIVIDENDNATA POLITIKA NA MAKEDONSKITE

KOMPANII I NEJZINOTO VLIJANIE VRZ CENITE NA
AKCIITE

D-r Sa{o Arsov
Apstrakt

Dividendnata politika e edno od trite tradicionalni
poliwa na odlu~uvawe koi spa|aat vo domenot na finansiskiot
menaxment. Vo ovoj trud e napraveno edno prakti~no istraùvawe
na dividendnite politiki na makedonskite kompanii, so cel da se
utvrdi dali i vo kolkava mera tie gi po~ituvaat voobi~aenite
modeli na dividendnata politika, kako i da se sogleda eventualnata
povrzanost pome|u nivnite dividendni odluki i vrednosta na
nivnite akcii.

Istraùvaweto pokaà deka kaj pomal broj kompanii moè da
se zabeleì odredena konzistentnost vo dividendnoto odlu~uvawe,
dodeka ostanatite se ~ini deka s# u{te ne ja sogleduvaat
potrebata od po~ituvawe na odredni principi i pravila. Od druga
strana, akciite na kompaniite {to imaat postabilna politika
na isplata na dividendi i povisoki dividendni prinosi, beleàt
i pomali cenovni varijacii. Toa e pokaàno preku statisti~ki
pokazateli zasnovani na primerok sostaven od 16 kompanii i
nivnite odluki za isplata na dividenda vo poslednite 5 godini, kako
i preku sledeweto na cenite na nivnite akcii vo istiot period,
na nedelno nivo. Ova soznanie moè da im posluì na menaxerite
na kompaniite kako osnova pri vospostavuvaweto na celite i
principite na raspredelbata na finansiskiot rezultat.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
305
d-r Sa{o Arsov
Klu~ni zborovi: dividenda, dividendna politika, vrednost

na kompanijata, akcija, cenovna varijabilnost.
Voved

Pra{aweto na dividendnata politika kako posebno podra~je vo
ramkite na finansiskiot menaxment se pojavuva vo {eesettite godini
od HH vek, preku trudovite na Modiqani i Miler. Ottoga{ navamu
se pojavuvaat brojni nau~ni pridonesi na avtori koi se obiduvale da
gi otkrijat determinantite na dividendnata politika, kako i da go
pronajdat receptot na optimalnata dividendna politika, odnosno
takva politika na raspredelba na ostvarenata neto-dobivka, koja }e
rezultira so maksimizacija na vrednosta na kompanijata.

Drugi, avtori pak, pra{aweto go postavuvaat obratno i se
obiduvaat da gi utvrdat determinantite na cenite na akciite, a vo
toj kontekst posebno na vlijanieto na dividendite i dividendnata
politika vrz niv. O~ekuvawata bile deka dividendite se klu~niot
faktor koj vlijae vrz formiraweto na cenite na akciite, {to e
integrirano i vo osnovata na pove}eto modeli za vrednuvawe na
akciite bazirani na diskontiraweto na idnite dividendi. Sepak,
istraùvawata celosno ne gi potvrdile vakvite o~ekuvawa.

Vo ovoj trud, najprvo }e bide napraven osvrt vrz dosega
izvr{enite istraùvawa na ova pole i nivnite rezultati. Potoa }e
bide napravena analiza na dividendnata politika na makedonskite
kompanii, koristej}i mo{ne reprezentativen primerok sostaven
od akcionerski dru{tva koi imaat relativno razvien odnos kon
dividendnata politika. Klu~niot del od ovoj trud e analizata na
vlijanieto na dividendnata politika vrz dvièweto na cenite na
akciite na ovie kompanii. Toa }e bide napraveno preku koristewe
306
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Dividentnata politika na Makedonskite kompanii i nejzinoto

vlijanie vrz cenite na akciite
statisti~ki pokazateli, kako {to se standardnite devijacii na

akciite na ovie kompanii i meriloto na rasponot na nivnite ceni.
Celata analiza }e pokrie period od pet godini, za koj postojat
raspolo`livi konzistentni podatoci.

Problemot na dividendnata politika kako determinanta na
cenite na akciite

Ve}e spomenavme deka nobelovcite Modiqani i Miler vo
{eesettite godini od minatiot vek, koristej}i ekonomski modeli so
brojni, delumno nerealni pretpostavki, dokaùvaat deka dividendnata
politika e irelevantna, odnosno deka vrednosta na kompanijata
ne zavisi od na~inot na raspredelba na ostvareniot finansiski
rezultat. Nasproti ova, se pojavuvaat i drugi teorii, koi kritikuvaj}i
gi zaklu~ocite na Modiqani i Miler, utvrduvaat deka ne e seedno
kolkav del od dobivkata }e se izdvoi za dividendi, a kolkav del }e
se reinvestira. Spored edni, akcionerite pretpo~itaat dividendi
nasproti reinvestirawe na dobivkite, poradi namaluvaweto na
neizvesnosta {to toa go nosi so sebe, dodeka drugi smetaat deka poradi
povisokite danoci na dividendite nasproti onie na kapitalnite
dobivki, akcionerite pretpo~itaat reinvestirawe na dobivkata. Vo
sekoj slu~aj, so ovie pristapi se potvrduva zna~eweto na odlukata
za raspredelbata na finansiskiot rezultat za ostvaruvaweto na
krajnata cel - maksimizacija na vrednosta na kompanijata.

Vo praktikata, toa rezultiralo so nekolku osnovni praktiki
na isplata na dividenda, kon koi kompaniite se pridrùvaat.
Tie zapo~nuvaat od celosno neisplatuvawe dividenda, preku
odrùvawe niska, no stabilna dividenda vo fiksen iznos, pa s# do
dividenda koja raste so konstantna stapka. Kako i da e, zabele`livo
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
307
d-r Sa{o Arsov
e deka kompaniite nastojuvaat da ostvarat odredena stabilnost i

predvidlivost na svojata dividendna politika, smetaj}i deka toa }e
predizvika soodvetno odnesuvawe kaj nivnite akcioneri.

Vo vrska so vlijanieto na oddelnite faktori vrz formiraweto
na cenite na akciite, i vo toj kontekst vlijanieto na dividendite,
kako presvrtna to~ka se smeta trudot na [iler (1981 g.), koj zaklu~uva
deka cenite na akciite na pazarot se premnogu nestabilni za da moàt
da bidat objasneti so promenite na dividendite. Podocna,
Kembel i
[iler (1988 g.) utvrduvaat deka dividendnite prinosi imaat sosema
mala mo} da gi predvidat idnite natprose~ni prinosi. Denis i dr.
(1994 g.) ja istraùvaat izdrànosta na tradicionalnite objasnuvawa
na informacionata sodrìna na dividendite, kako {to se efektite na
signaliziraweto na gotovinskite tekovi, prekumernoto investirawe
i o~ekuvawata na klientelata. Nivnite naodi gi poddrùvaat
signaliziraweto na gotovinskite tekovi i efektot na klientelata
kako determinanti na cenite na akciite, no hipotezata za efektot na
prekumernoto investirawe nao|a slaba poddr{ka. Signalnata uloga
na dividendite vo predviduvaweto na idnata profitabilnost ja
ispituvaat Nisim i Ziv (2001 g.). Tie utvrdile deka takva uloga postoi,
osobeno za prvite dve godini po promenata na nivoto na dividendata.
Sprotiven zaklu~ok za informacionata uloga na dividendata
izvlekuvaat Grulon i dr. (2005 g.), koi utvrdile i toa deka vklu~uvaweto
na promenite na dividendite vo modelite za predviduvawe ne nosi
pozitivni efekti vrz rezultatite od predviduvaweto na idnite
dobivki na kompaniite. Evans (1995 g.) se obiduva da otkrie kolkav del
od promenite na cenite na akciite konkretno se dolàt na promenite
vo dividendnata politika.
Negovite presmetki ukaùvaat deka duri
90% od predvidlivite promeni na cenite na akciite se rezultat na
308
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

promenite na prognozite za idnoto dvièwe na dividendite. Kone~no,

za teìnata na istraùva~kiot napor naso~en kon otkrivaweto na
determinantite na cenite na akciite, svedo~i i trudot na Rol (1988
g.), koj utvrdil deka regresionite modeli uspevaat da objasnat samo
40% od promenite na cenite.

Vo ovoj trud }e se obideme da napravime eden obid da go
istraìme vlijanieto na dividendite i dividendnata politika na
kompaniite vo Makedonija vrz cenite na nivnite akcii. Za razlika od
gornavedenite trudovi, ovoj trud }e go ima ograni~uvaweto povrzano
so brojot na kompaniite koi moàt da se vklu~at vo primerokot, kako
i kratkata vremenska serija od podatoci koja moè da se formira, so
ogled na kusiot period na postoewe na akcionerstvoto vo Makedonija.
Sepak, se nadevame deka }e dojdeme do zaklu~oci koi }e bidat korisni
vo zadovolitelna mera.

Model i podatoci za istraùvaweto

So cel da go sprovedeme istraùvaweto, formiravme primerok
od akcionerski dru{tva vo Makedonija koi isplatuvale dividenda

kontinuirano ili vo pogolemiot del od posledniot petgodi{en
period (2006-2010 g.). Pove}eto kompanii koi se zemeni vo primerokot
se kotirani akcionerski dru{tva, koi imaat obvrska za objavuvawe
na svoite odluki za isplata na dividenda i dividendnite kalendari.
Vakvi kompanii koi isplatuvaat dividenda ima vkupno 14. Pokraj
niv, vo primerokot se vklu~eni i dve nekotirani kompanii, koi
isplatuvaat redovni i povisoki dividendi, a za koi isto taka, moè{e
da se dojde do podatoci. So toa, se dobi primerok sostaven od 16
kompanii i toa: Alkaloid - Skopje, Komercijalna banka, Granit,
Makpetrol, Fer{ped, Mako{ped, Replek, Toplifikacija,
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
309
d-r Sa{o Arsov
Skopski pazar, Teteks-Tetovo, Vitaminka- Prilep, Stopanska

banka - Bitola, TTK Banka, Makedonijaturist, Makedonski
telekomunikacii i NLB Tutunska banka.

Podatocite vo vrska so dividendite se dobieni prete`no od
objavenite podatoci na Makedonskata berza. Dividendite se zemeni vo
bruto-iznos, bidej}i dano~nite stapki vo celiot nabquduvan period
ne se konstantni, a vo eden period se i progresivni, {to onevozmoùva
da se dobijat konzistentni neto-iznosi na dividendite. Istoto se
odnesuva i na cenite na akciite na kompaniite. Kako prose~ni ceni
se zemeni cenite objaveni vo godi{nite bilteni na berzata, kako
prose~ni za odredena godina.

Prvata cel na istraùvaweto be{e da se sogleda kakva e
dividendnata politika na kompaniite, odnosno dali taa se vklopuva
vo nekoja od voobi~aenite {emi opi{ani vo literaturata. Toa go
napravivme preku sledewe na apsolutnite iznosi na dividendite po
godini. Isto taka, gi utvrdivme i dividendnite prinosi za sekoja
akcija (dividenda vrz prose~na cena), kako relativno merilo na
prinosot {to go nosat dividendite.

Vtorata pozna~ajna cel, be{e da se utvrdi dali kompaniite
so odredeni karakteristiki vo pogled na dividendnoto odlu~uvawe
pokaùvaat i soodvetni sli~nosti vo pogled na dvièweto na cenite
na nivnite akcii. Za taa cel, gi prezedovme podatocite za nedelnoto
dvièwe na cenite na akciite na nabquduvanite kompanii za celiot
analiziran period, i toa pet godini po 52 nedeli. Cenite se zemeni
kako prose~ni ceni od posledniot den od nedelata. Ovie ceni ni
posluìja kako osnova za presmetka na odredeni statisti~ki merila
na otstapuvaweto od prose~nite vrednosti. Celta be{e da se utvrdi
dali akciite {to nosat postabilni dividendi imaat i postabilni ceni
310
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

i obratno. Najprvo gi utvrdivme standardnite devijacii na cenite na

akciite, a potoa gi utvrdivme rastojanijata pome|u maksimalnoto i
minimalnoto ostvareno cenovno nivo za sekoja akcija sekoja godina.
Za sekoja akcija go presmetavme odnosot pome|u edna polovina od ova
rastojanie (otstapuvawe vo plus ili vo minus) i prose~nata cena na
akcijata.

Rezultati od istraùvaweto
a) Stabilnost na dividendnata politika
Prakti~nite iskustva od zemjite so dolgododi{na istorija
na akcionerstvoto i na nivnite pazari na kapital, pokaùvaat deka
kompaniite generalno nastojuvaat da odrùvaat stabilnost na svojata
dividendna politika. Toa se opravduva so pove}e pri~ini: akcionerite
sakaat redovni i stabilni gotovinski prilivi, signalnata uloga na
dividendite, ramnomernoto gotovinsko optovaruvawe na kompanite i
sl.
Od ova ne treba da se sfati deka kompaniite odrùvaat apsolutna
stabilnost. Nekoga{ taa se manifestira kako fiksen iznos na
dividenda, nekoga{ kako stabilen rast, a nekoga{ kako stabilen
procent od dobivkata po akcija.
Istraùvaweto na slu~ajot na makedonskite kompanii se
soo~i so problemot na kusiot period koj go imame na raspolagawe
za analizata. Stanuva zbor za periodot 2005-2010 godina, vo koj
podatocite za dividendnata politika se javno dostapni. Ova e period
vo koj kompaniite gi pogodi i najte{kata me|unarodna finansiska
kriza vo ponovo vreme, {to isto taka, vlijae{e na nivnite politiki.
Ottuka, ovie rezultati }e gi zememe samo kako prvi~ni soznanija,
koi baraat natamo{ni istraùvawa.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
311
d-r Sa{o Arsov
Analizata na stabilnosta na dividendnite politiki }e ja

napravime grafi~ki. Za taa cel, gi presmetavme dividendite za
sekoja godina od analiziraniot period kako koeficient so baza:
isplatenata dividenda vo 2006 godina = 100. Toa go pravime za da
dobieme sporedlivi grafikoni. Spored voo~enite trendovi na
nivoata na dividendite, kompaniite gi grupiravme vo tri grupi.
Vo prvata grupa spa|aat kompaniite koi imaat relativno
stabilna ili raste~ka dividendna politika. Kaj niv, isplatenata
dividenda se odrùva na stabilno nivo (okolu linijata 100), dodeka
Alkaloid i Makedonijaturist beleàt najpravilen trend
na konstanten porast na dividendite. Relativna konstantnost e
zabele`liva kaj Komercijalna banka i Replek.
Grafikon 1: Kompanii so stabilni dividendi

Vo vtorata grupa spa|aat kompaniite koi i natamu isplatuvaat
dividendi, no nivnoto nivo vo godinite na krizata beleì zna~ajno
namaluvawe.
Kaj niv, dividendite se celosno nepredvidlivi i ne
moè da se voo~i nikakva tendencija.
312
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

Grafikon 2: Kompanii so nepredvidlivi dividendi

Vo tretata grupa spa|aat kompaniite koi celosno prestanale da
isplatuvaat dividendi vo tekot na nabquduvaniot period. Nekoi toa
go napravile u{te vo 2007 godina, dodeka drugi, kako NLB Tutunska
banka vo poslednata godina.
Grafikon 3: Kompanii koi prestanale da isplatuvaat dividendi

Za dopolnitelna ilustracija, vo prodolènie ja davame i
tabelata so ostvarenite dividendni prinosi, kako odnos pome|u
dividendata i prose~nata cena po akcija, isklu~uvaj}i gi akciite
koi prestanale so isplata na dividenda vo po~etnite godini na
periodot.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
313
d-r Sa{o Arsov
Alkaloid
Vitaminka
Granit
Komercijalna banka
Makedonijaturist
Makedonski telekomunikacii
Makpetrol
Replek
Skopski pazar
Stopanska banka - Bitola
Teteks
Toplifikacija
Tutunska banka
Fer{ped
2006
1,75
9,63
5,41
3,19
4,40
16,72
2,76
10,64
2,25
4,98
3,46
2,02
8,34
1,20
Dividenden prinos vo %
2007
2008
2009
2010
1,03
1,63
3,21
3,61
0,98
1,80
2,03
0,00
1,34
1,64
3,25
1,54
2,73
3,51
6,40
6,46
1,85
2,46
5,70
6,90
15,91
12,15
19,06
14,76
0,89
1,29
0,00
0,00
4,85
8,86
6,82
7,57
0,47
0,46
0,00
1,47
4,41
3,43
5,42
0,00
0,22
0,00
0,00
0,92
2,81
0,00
0,85
1,14
5,60
15,23
9,73
0,00
0,62
0,56
2,69
3,95
Tabela 1: Dividendni prinosi na akciite

b) Varijabilnosta na cenite na akciite vo korelacija so
dividendnata politika na kompaniite
Slednata zada~a koja ja postavivme be{e naso~ena kon toa da se
ispita tezata deka akciite so postabilna dividenda beleàt i pomal
varijabilitet na nivnite ceni. Vsu{nost, sakavme da ispitame dali
dnoto na cenite na ovie akcii e povisoko postaveno vo odnos na onie
akcii koi ne delat dividenda, odnosno dali investitorite vo ovie akcii
pomalku reagiraat na eventualnite negativni pazarni tendencii, tokmu
koristej}i ja za{titata na dividendite kako amortizer.
Za ovaa cel, kako {to ve}e rekovme, se posluìvme so nekolku
statisti~ki merila. Najprvo ja presmetavme standardnata devijacija
na cenite na akciite, kako merilo na nivniot varijabilitet. Bidej}i
standardnata devijacija e izrazena vo apsoluten iznos, za da vr{ime
314
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

sporedbi presmetavme t.n. koeficient na varijacija. Koeficientot

na varijacija se dobiva kako odnos na standardnata devijacija i
prose~nata vrednost-vo slu~ajov prose~nata cena na akciite za
nabquduvaniot period. Toa e eden vid prose~na devijacija po edinica
cena na akciite. Poniskata vrednost na koeficientot zna~i i pomal
varijabilitet na cenite. Ovie podatoci se prezentirani vo tabela
br. 2, zaedno so podatocite za prose~niot dividenden prinos na sekoja
od akciite, poradi sporedba.
Rangirawe spored koef
icientot
na varijacija
Makedonski
0,263
telekomunikacii
Replek
0,351
Komercijalna banka
0,387
Alkaloid
0,444
Tutunska banka
0,464
Makedonijaturist
0,518
0,537
TTK banka
0,626
Vitaminka
0,631
Toplifikacija
0,651
Makpetrol
0,676
Skopski pazar
0,674
Granit
0,679
Fer{ped
0,794
Mako{ped
1,006
Teteks
1,050
Rangirawe spored prose~niot

dividenden prinos
Makedonski
15,72
telekomunikacii
Tutunska banka
7,78
Replek
7,75
Komercijalna banka
4,46
Makedonijaturist
4,26
3,65
Vitaminka
2,89
Granit
2,64
Alkaloid
2,25
Fer{ped
1,80
Toplifikacija
1,36
Mako{ped
1,20
Makpetrol
0,99
Skopski pazar
0,93
Teteks
0,92
TTK banka
0,46
Tabela 2: Sporedba me|u koeficientite na varijacija i

dividendnite prinosi na akciite
Ako se pogledne tabelata, vedna{ }e se zabeleì deka duri 6
od prvite 7 kompanii se povtoruvaat vo dvete rangirawa (iako ne po
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
315
d-r Sa{o Arsov
istiot redosled). Poinaku kaàno, kompaniite {to imaat relativno

visoki dividendni prinosi vo prosek (nad 3,5%), imaat daleku pomala
oscilatornost na cenite na nivnite akcii.
Drugo merilo koe go koristime e rastojanieto. Rastojanieto
pretstavuva razlika pome|u najvisokata i najniskata cena na akcijata
postignata vo konkretnata godina. Ovaa razlika ja podelivme so
dva i dobieniot koli~nik go delime so prose~nata cena na akcijata
za taa godina. Na ovoj na~in dobivame edno relativno merilo,
koe na nekoj na~in ni pokaùva kolkava e oscilacijata vo odnos
na prose~nata cena na akcijata, vo plus i minus. Ova merilo }e go
nare~eme relativno polurastojanie. Pogolemoto otstapuvawe zna~i
i pogolema oscilatornost.
Alkaloid
Vitaminka
Granit
Komercijalna banka
Makedonija Turist
Makedonski
telekomunikacii
Mako{ped
Makpetrol
Replek
Skopski pazar
Stopanska banka- Bitola
Teteks
Toplifikacija
TTK Banka
Tutunska Banka
Fer{ped
2006
2007
2008
2009
2010
21,67%
39,46%
35,37%
19,95%
42,10%
67,63%
69,41%
14,45%
51,63%
52,62%
53,60%
55,05%
39,52%
35,62%
36,76%
16,72%
44,10%
30,00%
14,61%
19,18%
36,21%
27,38%
10,49%
14,52%
20,39%
34,52%
33,81%
20,31%
13,38%
44,15%
61,74%
33,25%
13,28%
21,15%
42,40%
3,85%
65,51%
55,02%
39,01%
50,78%
15,93%
77,96%
70,08%
38,53%
21,98%
64,35%
55,58%
56,64%
25,92%
17,77%
56,59%
91,03%
66,88%
50,69%
63,62%
65,97%
55,61%
36,76%
8,87%
30,23%
27,06%
44,47%
53,74%
29,02%
21,32%
38,80%
29,94%
29,39%
15,39%
32,67%
21,41%
41,36%
25,50%
17,54%
20,91%
28,36%
48,14%
48,69%
Tabela 3: Relativni polurastojanija na akciite
316
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

Vo tabelata br. 3 so potemni broevi se napi{ani pette

polurastojanija koi vo dadenata godina bile najniski. Pozna~ajni
se podatocite od poslednite dve godini, bidej}i prethodnite tri
se karakteriziraat so mo{ne golemi oscilacii na celiot pazar.
Moè da se zabeleì deka me|u akciite so najmalo polurastojanie
dominiraat akciite na Komercijalna banka, Makedonijaturist,
Replek i Makedonski telekomunikacii.
Toa se tokmu akciite
koi imaa i najvisoki dividendni prinosi. Toa e slu~aj i so akciite
na Tutunska banka i Skopski pazar vo periodite koga ovie akcii
nosele povisoki dividendi.
Zaklu~ok
Prviot zaklu~ok koj moè da se izvle~e od istraùvaweto
e deka pogolemiot del od makedonskite kompanii ne vodat
konzistentna dividendna politika, odnosno, nitu eden od poznatite
modeli na diviedendna politika ne moè da se prepoznae kaj
pove}eto kompanii. Iako periodot na nabquduvawe e kratok, toa
ne e opravduvawe za kompanii koi ve}e navleguvaat vo period na
zrelost na korporativnoto upravuvawe, vo golema mera postignata
preku merki i obvrski nametnati od nadle`nite organi. Odreden
opravduva~ki faktor pretstavuva ekonomskata kriza, no evidentno
e deka toa ne e slu~aj kaj site nabquduvani kompanii. Dodeka edni
kompanii obezbeduvaat odreden stabilen rast na dividendite
(Alkaloid, Makedonijaturist), a drugi imaat re~isi konstantno
nivo (Komercijalna banka, Makedonski telekomunikacii), kaj
pogolemiot del od kompaniite ne moè da se zabeleì kakva bilo
politika na ova pole, odnosno odlukite vo vrska so dividendata
se nosat incidentno, so site posledici koi toa gi ima vrz nivnata
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
317
d-r Sa{o Arsov
akcionerska struktura i vrednost na kompaniite.

Vtor zaklu~ok e deka akciite na kompaniite {to delat povisoki
dividendi i imaat povisoki dividendni prinosi, pokaùvaat i
pogolema cenovna stabilnost. Toa moè da se zabeleì kako preku
koeficientot na varijacija, taka i preku rasponot na nivnite ceni
vo tekot na edna godina. Od ova moè da se zaklu~i deka dokolku
kompaniite imaat èlba da ja odràt i zgolemat sopstvenata vrednost,
{to e i osnovnata cel na nivnoto rabotewe, tie }e treba da povedat
smetka za principite koi gi primenuvaat na poleto na dividendnata
politika.
Svesni sme deka vakvoto istraùvawe ima i brojni nedostatoci.
Pred s#, toa se odnesuva na kusiot period pokrien so istraùvaweto,
kako i na iskrivuvaweto na trendovite koe e predizvikano od golemata
ekonomska kriza od 2008-2009 godina. Isto taka, upotrebenite
statisti~ki merila se ednostavni, a statisti~kiot instrumentarium
nudi mnogu pobogati mo`nosti. Sepak, primenata na pokompleksni
regresioni i ekonometriski analizi bara pogolemi primeroci
i podolgi periodi za rezultatite da dobijat relevantnost. Vaka,
smetame deka i ovie zaklu~oci moàt da se zemat so dobra doza na
upotreblivost i da posluàt kako osnova za modificirawe na
odnesuvaweto na kompaniite na poleto na dividendnoto odlu~uvawe.
318
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

REFERENCI
Balke, Nathan S., Mark E. Wohar, 2005, What Drives Stock Prices? Identifying
the Determinants of Stock Price Movements, Southern Economic
Association, vol. 73(1).
Campbell, John, John Ammer, 1993, What Moves the Stock and Bond Markets?
A Variance Decomposition for Long-Term AssetReturns, The Journal of
Finance, Vol. 48, No. 1: 3-37.
Campbell, John Y., Robert J. Shiller, 1988, The dividend-price ratio and
expectations of future dividends and discount factors, Review of Financial
Studies 1: 195-228.
Denis, David J., Diane K. Denis, Atulya Sarin, 1994, The Information Content of
Dividend Changes: Cash Flow Signaling, Overinvestment, and Dividend
Clienteles, The Journal of Financial and Quantitative Analysis, Vol. 29,
No. 4.
Goyal, Amit, Ivo Welch, 2003, Predicting the Equity Premium with Dividend
Ratios, Management Science, Vol. 49, No. 5: 639-654
Grullon, Gustavo, Roni Michaely, Shlomo Benartzi, Richard H. Thaler, 2005,
Dividend Changes Do Not Signal Changes in Future Profitability, The
Journal of Business, Vol. 78, No. 5: 1659-1682
Koch, Adam S., Amy X. Sun, 2004, Dividend Changes and the Persistence of
past Earnings Changes, The Journal of Finance, Vol. 59, No. 5: 20932116
Martin, D., D. Evans, 1998, Dividend Variability and Stock Market Swings,
The Review of Economic Studies, Vol. 65, No. 4: 711-740.
Nissim, Doron, Amir Ziv, 2001, Dividend Changes and Future Profitability,
The Journal of Finance, Vol. 56, No. 6: 2111-2133.
Pilotte, Eugene A., 2003, Capital Gains, Dividend Yields, and Expected
Inflation, The Journal of Finance, Vol. 58, No. 1: 447-466.
Roll, Richard, 1988, R2, Journal of Finance 43, 541-566.
Shiller, R. J. (1981), Do Stock Prices Move too Much to be Justified by
Subsequent Changes in Dividends?, American Economic Review, 71,
421-436.
Woolridge, J. Randall, 1983, Dividend Changes and Security Prices, The
Journal of Finance, Vol. 38, No. 5: 1607-1615.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
319
d-r Sa{o Arsov
IMPACT OF DIVIDEND POLICY ON THE SHARE PRICES OF THE

MACEDONIAN COMPANIES

Saso Arsov, Ph.D.
Summary

Dividend policy is one of the three traditional fields of decision-making
constituting the area of financial management. This paper involves a practical
research into the dividend policies of the Macedonian joint-stock companies
with the purpose of determining if some of the well-known models of dividend
decision-making are being followed by them and to what extent, but also in order
to determine the possible relationship between their dividend policies and the
values of their respective shares.

The research has shown that only a few companies strive to maintain
certain consistency in the area of dividend decision-making, while the others
seem not to have understood the need for the acknowledgement of certain rules
and principles in this field. On the other hand, the shares of the companies
distributing higher and more stable dividends have shown much more stability
and lower price volatility. This has been proved through the use of a sample
consisting of 16 companies, their dividend decisions for the previous 5 years,
as well as their share prices for the same period, at a weekly level. This finding
could serve as a useful guide for the companies managers in the development of
the rules and principles used in the distribution of their net income.

Keywords: dividend, dividend policy, company value, share, share price
volatility.
320
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 321 - 335 (2011)
DETEKTIRAWE I PREDVIDUVAWE NA FINANSISKITE

KRIZI VO ZEMJITE - KANDIDATI ZA ^LENSTVO VO
EVROPSKATA UNIJA

Prof. d-r Vesna Bucevska
Apstrakt

Poslednata globalna finansiska kriza go razbudi interesot
na ekonomistite i kreatorite na ekonomskite politiki za
modelite na predviduvawe. Vo ovoj trud }e se obideme da dademe
odgovor na dve pra{awa: 1. Dali so modelite na rano predupreduvawe
moè da se predvidi nastanuvaweto na finansiskite krizi vo
zemjite-kandidati za ~lenstvo vo Evropskata Unija (EU) vo
opredelen vremenski horizont i 2. Koi se najdobrite prediktori na
finansiskite krizi kaj ovie zemji?
So specifikacija na binomen logit model zasnovan na fakti~ki
kvartalni panel podatoci za ~etirite zemji - kandidati za
~lenstvo vo EU (Island, Makedonija, Turcija i Hrvatska) za
peridot od I kvartal 2005g. zaklu~no so II kvartal 2010 godina
gi identifikuvavme slednive ~etiri objasnuva~ki promenlivi:
stapkata na porast na bruto doma{niot proizvod (BDP),
trgovskiot deficit kako procent od BDP, vkupnite depoziti
na bankite vo odnos na BDP i buxetskoto saldo kako procent od
BDP, kako glavni indikatori za rano predviduvawe na pojavata
na finansiskite krizi vo zemjite na primerokot. Ponatamu,
utvrduvame deka ocenetiot binomen logit - model ima silna mo} na
predviduvawe, {to ukaùva deka modelite na rano predupreduvawe
moè da se koristat za predviduvawe na finansiski krizi, barem
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
321
{to se odnesuva do ispituvanata grupa zemji. No, isto taka,

ukaùvame deka ni najdobriot model za predviduvawe ne moè i ne
smee da bide zamena za razumnite ekonomski politiki, tuku samo
dopolnuvawe na arsenalot na makroekonomski sredstva vo vodeweto
na ekonomskata politika.
Klu~ni zborovi: predviduvawe, model na rano predupreduvawe,
finansiska kriza, logit model, zemji-kandidati za ~lenstvo vo EU.
Voved
Globalnata finansiska i ekonomska kriza od 2008 godina,
najostrata kriza po golemata depresija od 1929 godina, so simultani
i vo svetski razmeri, razorni ekonomski, op{testveni i politi~ki
posledici, go razbudi interesot na ekonomistite i kreatorite na
ekonomskite politiki za primena na modelite na predviduvawe za
objasnuvawe i predviduvawe na finansiskite krizi. Va`nosta od
razbiraweto na pri~inite za finansiskite krizi i nivnoto rano
predviduvawe e osobeno golema za zemjite - kandidati za ~lenstvo vo
EU (Island, Makedonija, Turcija i Hrvatska), koi kako posledica na
globalnata finansiska i ekonomska kriza, bea prinudeni istovremeno
da se soo~uvaat so brojni egzogeni {okovi. So cel da se ublaàt ostrite
posledici od globalnata finansiska i ekonomska kriza (namaluvawe
na trgovijata, prilivot na kapital od stranstvo i stranskata pomo{),
ovie zemji se svrtea kon me|unarodnite finansiski institucii,
baraj}i od niv zna~ajna finansiska pomo{. Od druga strana,
konvergencijata kon Evropskata Unija (tekovnata liberalizacija
na kapitalnata smetka vo nasoka na nejzina potpolna liberalizacija
koga zemjite - kandidati }e & pristapat na EU) bi moèla da sozdade
322
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Detektirawe i predviduvawe na finansiskite krizi vo zemjite-kandidati za

~lenstvo vo Evropskata unija
dopolnitelni problemi vo odnos na makroekonomskata stabilnost na

zemjite - kandidati za ~lenstvo vo EU.
Vo toj kontekst, celta na ovoj trud e da se oceni relativniot
pridones na golemiot broj determinanti na finansiskata kriza vo
nastanuvaweto na finansiskite krizi vo grupata zemji - kandidati
za ~lenstvo vo EU i da se konstruira ekonometriski model na rano
predupreduvawe, koj }e sluì kako sredstvo za predviduvawe na idnite
finansiski krizi vo zemjite - kandidati za ~lenstvo vo EU. Krajnata
cel e da im se pomogne na vladite na ovie zemji, no isto taka i na
nivnite biznis - sektori da moàt porano da ja prepoznaat opasnosta
od nastanuvawe na finansiski krizi i da kreiraat korektivni
politiki i merki koi }e gi ublaàt efektite od krizata ili }e go
spre~at nejzinoto nastanuvawe.
Glavniot teoretski pridones na ovoj trud kon postojnata
obemna literatura za finansiski krizi se sostoi vo toa {to, za
razlika od dosega{nite trudovi na ovaa tema koi gi analiziraat samo
determinantite na valutnite krizi ili determinantite na valutnite
i na bankarskite krizi (tkn. dvokratni ili twin krizi), ovoj trud
gi analizira determinantite na krizata na trojstvoto (valutna,
bankarska i dol`ni~ka kriza) {to e sosema razbirlivo imaj}i go
predvid karakterot na poslednata globalna finansiska kriza. Osven
toa, za razlika od dosega{nite empiriski studii na globalnata
ekonomska kriza od 2008 godina koi poa|aa od pretpostavkata deka

Poimot kriza na trojstvoto bil voveden od Willem Buiter, profesor po Evropska politi~ka ekonomija na Londonskata {kola za ekonomski i politi~ki nauki.

Vidi
Obstfeld, M., Shambaugh, J.C. and Taylor, A. M. (2009)
Financial Instability,
Reserves and Central Banks Swap Lines in the Panic of 2008 Working Paper 14826, National
Bureau of Economic Research, Cambridge MA; Rose,
A.K. and Spiegel, M.M. (2009), Cross

Country Causes and Consequences of the 2008 Crisis: Early Warning, CEPR Discussion Paper
No. 7354, Chapter 3 of World Economic Outlook; Berkmen, P., Gelos, G., Rennhack, R. and
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
323
krizata zavr{uva na krajot od 2008 godina, ovoj trud se bazira na

fakti~kite podatoci spored koi krizata vo ovie zemji traela do
krajot na 2009 godina.
Ostatokot od trudot e struktuiran na sledniov na~in: vo
vtoroto poglavje ja opi{uvame metodologijata i testiranite
promenlivi. Ocenuvaweto na binomniot logit model i dobienite
rezultati se prezentirani vo tretoto poglavje. Vo poslednoto
poglavje izvlekuvame nekoi zaklu~oci i gi trasirame pravcite na
idnoto istraùvawe.
1. Metodologija i podatoci
Iako trudot ima empiriski fokus, pred da gi razgledame
relevantnite empiriski istraùvawa na ovaa tema, najprvo }e
napravime kratok osvrt na teorijata. Od
istoriska gledna to~ka,

teoretskata literatura moè da bide grupirana vo tri generacii
modeli. Prvata generacija se fokusira na ulogata na slabite
ekonomski i finansiski osnovi, kako {to se postepenoto namaluvawe
na deviznite rezervi, porastot na buxetskiot deficit i deficitot
na tekovnata smetka i postepenata aprecijacija na devizniot kurs
kako potencijalni indikatori na rano predupreduvawe za valutnite
krizi. Vtorata generacija modeli, kako glavna novost go voveduva
utvrduvaweto na ulogata koja moè da ja imaat o~ekuvawata na
ekonomskite agenti (investitorite) vo predviduvaweto na valutnite
krizi. Novata, treta generacija na teoretski modeli gi vklu~uva
i indikatorite na finansiskiot sektor koi proizleguvaat od
Walsh, J.P. (2010), The Global Financial Crisis: Explaining Cross-Country Differences in the
Output Impact, IMF Working Paper WP/09/280.
324
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

agregiranite bilansi na bankite. Spored Krznar, trite generacii

modeli ne nudat konsenzus za pri~inite za finansiskite krizi.
Vo osnova razlikuvame dva glavni pristapi koi se koristat
za konstruirawe na modeli na rano predupreduvawe: ekonometriski
i signalen pristap. So ekonometriskiot pristap se ocenuvaat
modelite na diskreten izbor (probit i logit modeli) za predviduvawe
na finansiskite krizi.
Od druga strana, signalniot pristap koristi
neparametriski metod za ocenuvawe na rizikot od finansiska
kriza.
Vo na{iot trud go primenuvame ekonometriskiot pristap so
ogled na faktot {to toj obezbeduva osnova za testirawe na goleminata
i statisti~kata zna~ajnost na sekoja od oddelnite objasnuva~ki
promenlivi za nastanuvaweto na krizata i ovozmoùva ocenuvawe
na verojatnosta od pojava na kriza vo idnina, a tokmu toa e celta na
na{iot trud.
So cel da odgovorime na pra{aweto kolkav e pridonesot
na razli~nite indikatori za izbuvnuvawe na sega{nata globalna
finansiska kriza vo ~etirite zemji - kandidati za ~lenstvo vo EU,
ocenuvame binomen logit model vrz osnova na fakti~ki kvartalni
podatoci. Go izbravme logit modelot, a ne probit modelot, poradi
toa {to toj e presmetkovno poednostaven.
Golem predizvik vo ocenuvawe na logit modelot e definicijata
na zavisnata promenliva, t.e. finansiskata kriza. Vo na{ata logit
ramka binarnata zavisna promenliva ja definirame so koristewe
na metodot na identifikuvawe na epizodi na finansiskite krizi.
Imeno, indeksot na pritisok na devizniot pazar (EMPIit), koj go

Krznar, I. (2004), Currency
Crisis: Theory and Practice with Application to Croatia,

Working papers W-12, p.1.

Girton, L. and Roper, D. (1977), A Monetary Model of Exchange Market Pressure
Applied to the Postwar Canadian Experience, American Economic Review, American Economic
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
325
konstruirame kako ponderiran prosek od procentualnata promena

na nominalniot devizen kurs na nacionalnata valuta vo odnos na
evroto, procentualnata promena na nominalnite bruto devizni
rezervi izrazeni vo evra i razlikata vo kamatnite stapki pome|u
nominalnata kratkoro~na kamatna stapka na soodvetnata zemja kandidat za ~lenstvo vo EU i kamatnata stapka na Germanija, kako
najzna~aen trgovski i investiciski partner na ~etirite analizirani
zemji - kandidati za ~lenstvo vo EU:
EMPI it = Det bDrt + gidif t
(1)
kade {to et e nominalniot devizen kurs na nacionalnata valuta

vo odnos na evroto vo vremenskiot period t, rt se nominalnite
devizni rezervi izrazeni vo evra, it e razlikata pome|u nominalnite
kratkoro~ni kamatni stapki na soodvetnata zemja - kandidat za
~lenstvo vo EU i Germanija. Vtoriot i tretiot ~len se ponderirani so
koli~nikot pome|u standardnata gre{ka na procentualnata promena
na devizniot kurs i razlikata vo kamatnite stapki (, ) respektivno,
pri {to pogolem ponder & se dodeluva na komponentata so pomala
varijansa i na toj na~in ja izedna~uva uslovnata volatilnost.
Indeksot na pritisok na devizniot pazar signalizira
finansiska kriza ex post, koga negovata vrednost nadminuva odreden
prag koj se postavuva arbitrarno.
Vo na{iot trud go primenuvame
kriteriumot od 1,5 standardni devijacii nad sredinata na indeksot
na pritisok na devizniot pazar za odredena zemja, koj{to gi utvrdutva
najvisokite indeksni vrednosti na indeksot na pritisok na devizniot
pazar na primerokot, so cel da se definira pragot na krizata.
Finansiskata kriza (Yit) ja definirame kako binarna zavisna
Association, vol. 67(4), pages 537-48, September.

Ibid.
326
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

promenliva na sledniov na~in:

Yit = 1 ako EMPt > mEMP + 1,5 s
EMP
= 0 vo bilo koj drug slu ~ aj
kade {to s
EMP
(i tri kvartali pred da nastane krizata )
(2)
e standardnata devijacija na indeksot na pritisok
na devizniot pazar, a mEMP e aritmeti~ka sredina na indeksot.

Osven to~noto definirawe na finansiskata kriza, va`no e da
se utvrdi i o~ekuvaniot rezultat od modelot. Na{iot model treba
da ja predvidi pojavata na finansiska kriza vo opredelen klaster
na zemji (zemjite - kandidati za ~lenstvo vo EU) vo opredelen
vremenski period, a ne da go predvidi to~no vreme na nastanuvawe na
finansiskata kriza.
Bidej}i krizata kulminira so naru{uvawe na makroekonomskite
indikatori mnogu porano od fakti~koto nastanuvawe na krizata,
vrednosta 1 & se dodeluva na promenlivata na krizata Yit ne samo vo
kvartalot vo koj EMP indeksot go nadminuva pragot, tuku isto taka
i tri kvartali pred toa.
Poradi kratkite vremenski serii, re{ivme
predkrizniot period da trae tri kvartali, vremenski interval vo
koj razli~nite indikatori na finaniskata kriza treba da ukaàt na
pojava na finansiska kriza vo zemjite na primerokot. Vklu~uvaweto
na prozorec od ~etiri kvartali se opravduva i so faktot {to
teì{teto na ovoj trud e na periodot koj vodi kon kriza, a ne na samiot
krizen period. Poradi toa, kako {to pokaàvme vo ravenkata (2), za
binarnata zavisna promenliva Yit pretpostavuvame deka e edinica,
ako indeksot e nad pragot vo koe bilo vreme vo ramkite na prozorecot
od ~etiri kvartali. Izborot na takov krizen prozorec obezbeduva
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
327
ramnoteà pome|u dva sprotivstaveni efekti. Od edna strana,

ekonomskite promenlivi pokaùvaat naru{uvawe 12-19 meseci pred
krizata, a od druga strana, kolku porano moàt da se utvrdat znacite
na osetlivost, tolku pove}e vreme im ostanuva na kreatorite na
ekonomskite politiki da napravat efikasni korektivni ~ekori.
Sledniot ~ekor vo konstruiraweto na modelot na rano
predupreduvawe e izborot na objasnuva~kite promenlivi koi }e
bidat vklu~eni vo logit modelot. Toj izbor go pravime vrz osnova
na prethodnata literatura za predviduvawe na finansiskite krizi,
specifi~nostite na ekonomskite sistemi na grupata zemji - kandidati
za ~lenstvo vo EU, no krajniot izbor e usloven od raspolo`livite
podatoci. Na{iot pristap be{e da vklu~ime {iroka paleta
indikatori na rano predupreduvawe (11 objasnuva~ki promenlivi) koi
voobi~aeno se koristat vo empiriskoto modelirawe na finansiskite
krizi: fiskalni promenlivi (buxetskoto saldo kako procent od
BDP), promenlivi od finansiskiot sektor (bankarskite krediti
na rezidentite vo odnos na BDP, stapkata na opa|awe na vkupnite
bankarski depoziti vo odnos na BDP), promenlivi od nadvore{niot
sektor povrzani so tekovnata smetka (trgovskiot deficit kako
procent od BDP, deficitot na tekovnata smetka kako procent od BDP,
stapkata na porast na izvozot, realniot efektiven devizen kurs kako
otstapuvawe od HP trendot), promenlivi od nadvore{niot sektor
povrzani so kapitalnata smetka (razlika pome|u kratkoro~nite
realni doma{ni i stranski kamatni stapki, odlivot na kapital
pretstaven preku stapkata na promena na portfolio investiciite i
odnosot pome|u bruto nadvore{niot dolg i izvozot) i promenlivi od

Fratzscher, M. and Bussiere, M. (2002), Towards
a new early warning system of financial crises, Working Paper Series 145, European Central Bank.

Kaminsky, G., Lizondo S.and Reinhart M.C., (1998), Leading
Indicators of Currency
Crises, IMF Staff Papers, Vol.45, No.1
328
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

doma{niot realen sektor (stapka na porast na realniot BDP).

Na{ata empiriska analiza se bazira na fakti~ki kvartalni
podatoci za primerokot od ~etirite zemji - kandidati za ~lenstvo vo
EU za periodot od I kvartal na 2005 god. do II kvartal na 2010 godina,
so najmnogu 22 opservacii za sekoja oddelna zemja. Pogolemiot del od
podatocite se zemeni od centralnite banki i dràvnite statisti~ki
zavodi na ispituvanite zemji - kandidati za ~lenstvo vo EU. Vo
otsustvo na fakti~ki mese~ni podatoci za pove}eto objasnuva~ki
promenlivi za ovaa grupa zemji, se odlu~ivme da primenime fakti~ki
kvartalni podatoci namesto da gi interpolirame tie podatoci vo
mese~ni podatoci. Imeno, so koristewe na interpolirani serii,
koristime informacii za idnite ekonomski sostojbi koi ne im bile
na raspolagawe na ekonomskite agenti vo toj odreden moment. Tie se
prinudeni da koristat predvideni podatoci za klu~nite ekonomski
promenlivi pri nosewe na odluki za investirawe, od ednostavna
pri~ina {to na raspolagawe nemaat fakti~ki podatoci.
Vremeto na nastanuvawe na krizata be{e utvrdeno vrz osnova
na indeksot na pritisok na devizniot pazar specifi~en za odredena
zemja. Za Island i Turcija toa e prviot kvartal na 2009 godina, a za
Makedonija i Hrvatska vtoriot kvartal na 2009 godina. To~nosta
na ovoj statisti~ki zasnovan sistem na utvrduvawe na datumot na
nastanuvawe na krizata e potvrden so fakti~koto nastanuvawe na
finansiskite krizi vo ovie zemji.
3. Rezultati od ocenuvaweto

Za da gi identifikuvame determinantite na finansiskite krizi
vo ekonomiite na zemjite - kandidati za ~lenstvo vo EU, zapo~nuvame
so konstruirawe na binomen logit model koj ocenuva golem broj
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
329
(edinaeset) objasnuva~ki promenlivi. Stepenot
na statisti~ka
zna~ajnost na specifikacijata e ocenet so pove}e testovi. Nultata
hipoteza deka sekoj oddelen indikator e nula se testira so t-testot za
sekoj parametar. Sloènata
hipoteza deka site koeficienti se nula

se ispituva so koristewe na hi kvadrat testot. So cel da se proceni
objasnuva~kata mo} na modelot, se presmetuvaat Mekfadenoviot
indeks na koli~nik na verodostojnost, koj u{te se narekuva i psevdo
R na kvadrat (koeficient na determinacija) i LR statistika. So
testirawe na o~ekuvaniot znak i na statisti~kata zna~ajnost na sekoj
koeficient vo modelot, gi eliminirame nezna~ajnite promenlivi i
onie so pogre{ni znaci i doa|ame do specifikacija na model so 6
statisti~ki zna~ajni indikatori (Tabela 1).
Tabela 1. Ocenka na binomniot logit model
Statisti~kite karakteristiki na modelot se pogodni. Imeno,

krajniot model sodrì {est promenlivi, site so o~ekuvanite znaci.
Promenlivata BDP e mnogu zna~ajna na nivo od 1% na zna~ajnost, a
drugite promenlivi se statisti~ki zna~ajani na nivo na zna~ajnost
od 5%, osven promenlivata REER i EXPORT, koi se zna~ajni na nivo
330
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

na zna~ajnost od 10%.
Statistikata LR koja ja testira sloènata nulta hipoteza deka
site koeficienti na naklon, osven konstantata, se zna~ajni na nivo na
zna~ajnost od 0% i Mekfadenoviot R 2 , ukaùvaat na relativno dobar
kvalitet na modelot.
Verojatnosta od nastanuvawe na finansiska
kriza vo zemjite - kandidati za ~lenstvo vo EU se zgolemuva so
opa|aweto na buxetskoto saldo vo odnos na BDP, so aprecijacija
na realniot efektiven devizen kurs pod trendot, so vlo{uvawe
na deficitot na trgovskiot bilans, opa|awe na izvozot, odliv na
bankarskite depoziti i vlo{uvawe na indikatorot na ekonomskiot
rast, t.e. opa|awe na realniot BDP.
Ekonomskata interpretacija na ocenkite od specifikacijata
vo gornata tabela, ukaùva na mnogu silno vlijanie na stapkata na
porast na realniot BDP, trgovskiot deficit kako procent od BDP,
bankarskite depoziti vo odnos na BDP i buxetskoto saldo kako
procent od BDP vo predviduvawe na pojavata na finansiski krizi vo
zemjite - kandidati za ~lenstvo vo EU.
Za da se iskoristi ocenetiot logit model kako model za
predviduvawe na finansiskite krizi, neophodno e da se oceni negovata
mo} za predviduvawe. So ogled na toa {to postoi silna povrzanost
pome|u performansite na modelot vo ramkite na ispituvaniot
primerok i nadvor od primerokot, dovolno e da se testiraat samo
negovite performansi vo ramkite na primerokot. Sposobnosta na
ocenetiot model da gi predvidi finansiskite krizi be{e vrednuvana
so koristewe na vkrsteno tabelirawe na to~ni specifikacii.
Grani~nata vrednost koja go razgrani~uva pretkrizniot od mirniot
period e utvrdena na 0,5.
Modelot pravilno gi ocenuva 85% od
opservaciite na izbranata grani~na vrednost. Modelot to~no ja
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
331
predvide krizata vo 55,56% od slu~aite (kvartali) i to~no go predvide

mirniot period vo 94,44% od slu~aite. Za mirni periodi se smetaat
onie periodi po koi ne sleduva kriza vo vremenski period od ~etiri
kvartali. Vrednostite vo tabelata na o~ekuvawe-predviduvawe
(Tabela 2) pokaùvaat deka modelot ima zna~aen potencijal da ja
predvidi finansiskata kriza vo ramkite na primerokot. Modelot bil
neuspe{en vo predviduvawe na krizata samo vo 15,28% od slu~aite.
Tabela 2. Sposobnosta za predviduvawe na modelot
Otkako statisti~ki ja potvrdivme mo}ta na predviduvawe

na specifikacijata na logit - modelot, primenuvame c 2 test na
nezavisnost za da proverime dali postoi sistematska povrzanost
pome|u predviduvawata i ostvaruvawata. Nultata hipoteza
pretpostavuva deka predviduvawata na binarniot nastan (vo ovoj
slu~aj krizen i miren period) se nezavisni od fakti~kite ishodi.
Rezultatite od c 2 testot pokaùvaat deka nultata hipoteza e silno
otfrlena.
332
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

Tabela 3. c 2 test
4. Zaklu~ok
Da rezimirame: na{ata ekonometriska analiza na
indikatorite za rano predviduvawe na pojavata na finansiski
krizi vo zemjite - kandidati za ~lenstvo vo EU (Island, Makedonija,
Turcija i Hrvatska) koja e bazirana na binomen logit - model, ni
ovozmoùva da doneseme op{t zaklu~ok deka indikatorite za rano
predviduvawe na finansiskite krizi se uspe{ni, barem vo modelot
za rano predviduvawe na finaniskite krizi vo zemjite - kandidati
za ~lenstvo vo EU. Rezultatite od ocenuvaweto na na{iot model gi
utvrdija stapkata na porast na realniot BDP, trgovskiot deficit
kako procent od BDP, bankarskite depoziti vo odnos na BDP i
buxetskoto saldo kako procent od BDP, kako ~etiri najva`ni
indikatori za rano predviduvawe na finansiskite krizi vo zemjite
- kandidati za ~lenstvo vo EU.
Konstruiraniot model na rano predviduvawe vo ovoj trud
e samo prviot ~ekor kon razvivawe na seopfaten model na rano
predviduvawe. Me|utoa, mora da se ima predvid deka duri i sovr{eno
dizajniraniot model na rano predviduvawe, ne moè i ne smee da bide
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
333
zamena za razumnite ekonomski politiki, tuku samo dopolnuvawe na

arsenalot na makroekonomski sredstva vo vodeweto na ekonomskata
politika.
Referenci
1. Berkmen, P., Gelos, G., Rennhack, R. and Walsh, J.P. (2010), The Global
Financial Crisis: Explaining Cross-Country Differences in the Output Impact,
IMF Working Paper WP/09/280.
2. Fratzscher, M. and Bussiere, M. (2002), Towards a new early warning system
of financial crises, Working Paper Series 145, European Central Bank.
3. Girton, L. and Roper, D. (1977), A Monetary Model of Exchange Market
Pressure Applied to the Postwar Canadian Experience, American Economic
Review, American Economic Association, vol. 67(4), pages 537-48, September.
4. Kaminsky, G., Lizondo S.and Reinhart M.C. (1998), Leading Indicators of
Currency Crises, IMF Staff Papers, Vol.45, No.1
5. Krznar, I. (2004), Currency Crisis: Theory and Practice with Application to
Croatia, Working papers W-12, p.1.
6. Krugman, P. (1979), A Model of Balance of Payment Crises Journal of Money,
Credit and Banking, Vol.11, No: 3, pp.311-325.
7. Obstfeld, M. (1996), Models of Currency Crises with Self-fulfilling Features,
European Economic Review, Vol.40, pp.1037-1047
8. Obstfeld, M., Shambaugh, J. C. and Taylor, A. M. (2009) Financial Instability,
Reserves and Central Banks Swap Lines in the Panic of 2008, Working Paper
14826, National Bureau of Economic Research, Cambridge MA.
9. Rose, A.K. and Spiegel, M.M. (2009), Cross-Country Causes and Consequences
of the 2008 Crisis: Early Warning, CEPR Discussion Paper No. 7354, Chapter
3 of World Economic Outlook.
334
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

DETECTING AND FORECASTING FINANCIAL CRISES IN THE EU
CANDIDATE COUNTRIES

Vesna Bucevska, Ph.D., Assocciate Professor
Summary

The recent global financial crisis has
rekindled
the interest of economists

and policymakers i
n forecast modelling. In this paper we try to answer the
following two questions: 1. Can an early warning system (EWS) model predict
the occurrence of a financial crisis in a specified time horizon in the EU candidate
countries? and 2. What are the best performing predictors of financial crisis in
this group of countries? By specifying a binomial logit model based on actual
quarterly panel data for the four EU candidate countries (Croatia, Iceland,
Macedonia and Turkey) over the sample period of January 2005 (2005 Q1) to
July 2010 (2010 Q4), we find the following four explanatory variables: the
GDP
growth rate, the trade balance as a percentage of GDP, the ratio of bank deposits
to GDP and the budget balance as a percentage of GDP
the best performing
early warning indicators of financial crises incidence. Furthermore, we find that
the estimated binomial logit model has a strong predictive power. Based on that
fact, we conclude that early warning indicators of financial crisis do work, at
least in our case of the four the EU candidate countries.
Key words: forecasting, early warnyng system model, financial crisis, logit model,
EU candidate countries.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
335
336
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 337 - 353 (2011)
IMPLEMENTACIJA NA JAVNO-PRIVATNOTO
PARTNERSTVO VO FUNKCIJA NA LOKALNIOT
EKONOMSKI RAZVOJ
- SLUÂJOT NA NA GRADSKA VINOTEKA KAVADARCI
Prof. d-r Pece Nedanovski
Apstrakt

Koristeweto na javno-privatnoto partnerstvo (JPP) kako
alatkazastimulirawenalokalniotekonomskirazvoj,eodisklu~itelno
zna~ewe za op{tinite vo R. Makedonija vo ovoj period. Se raboti
za zakonska mo`nost, koja pokraj nedostatocite koi gi projavuva,
poseduva i brojni pozitivni strani kako svoi prednosti. Preku
niv,
raznite oblici na JPP koi dobivaat prakti~na implementacija
kaj nas, pridonesuvaat ne samo za razvojot na op{tinata, tuku i za
zemjata kako celina.

Vo slu~ajot na op{tina Kavadarci i gradbata i etabliraweto
na Gradska vinoteka, jasno se diferenciraat prednostite {to ovoj
proekt gi nosi so sebe. Analizata na zakonskite mo`nosti upatuva
na koristeweto na dogovornata koncesija kako najadekvaten oblik na
JPP vo dadeniov slu~aj. Pri definirawe na korista (pridobivkite)
od ova JPP potrebno e da se navedat i analiziraat dobrite i slabite
strani za samoto JPP, kako i da se definiraat celite od koi poa|a
sekoja od vklu~enite strani. Ova e svoevidna SWOT analiza. Sekako, vo
konkretniov slu~aj mnogu e zna~ajno da se definiraat ne samo celite,
tuku i ulogata na javniot partner (Sovetot na op{tina Kavadarci),
koj soglasno dogovorot bi se transformiral od potencijalen davatel
na uslugi, vo nadzornik i regulator na davaweto na uslugite od strana
na privatniot partner.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
337
Klu~ni zborovi: javno-privatno partnerstvo, lokalen ekonomski

ravoj, gradska vinoteka, Kavadarci.
1. Voved Zo{to javno-privatno partnerstvo

Etabliraweto na Gradska vinoteka vo Kavadarci vo
osnova e interesna ideja. Taa treba da posluì za afirmirawe na
proizvodstvoto na grozje i vino, sektor koj ima golemo zna~ewe za
gradot Kavadarci i za regionot na Tikve{ijata. Od druga strana, so
pomo{ na vinotekata se promovira razvojot na turizmot. Seto ova
dava dopolnitelen impuls za lokalniot ekonomski razvoj.

Imaj}i predvid deka se raboti za uslugi {to imaat dvojna
priroda (od edna strana inicijativata doa|a od lokalnata vlast,
a uslugite sami po sebe nosat komercijalen karakter), vedna{ se
nametnuva dilemata okolu na~inot na nivno organizirawe. Imeno,
lokalnata vlast jasno go prepoznala pozitivniot momentum {to go
sodrì vo sebe izgradbata na gradska vinoteka i negovoto zna~ewe
za lokalniot ekonomski razvoj, pa si postavila zada~a da ja izgradi
vinotekata. Od druga strana, sakaj}i {to povisoko nivo na efikasnost
vo obezbeduvaweto na ovie uslugi koi po nivnata priroda se javni, taa
(lokalnata vlast) moè da odlu~i da gi doveri na privaten deloven
subjekt. Empiriskata literatura gi favorizira skepti~nite
gledi{ta, spored koi pretprijatijata vo dràvna sopstvenost moàt
da sluàt kako alatka za adresirawe na nedostatocite na pazarot.
Vo studiite {to gi tretiraat industrijaliziranite zemji, kade moè
da se o~ekuva razvienite politi~ki pazari da ja motiviraat vladata
kon pogolema grià za maksimizirawe na blagosostojbata ili
podobra informiranost i pottik za nadminuvawe na problemite so
338
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Implementacija na javno-privatno partnerstvo vo funkcija na lokalniot

ekonomski razvoj - Slu~ajot na gradska vinoteka Kavadarci -
korporativnoto upravuvawe, privatnite firmi s# u{te poseduvaat

prednost. Vakvata prednost na privatniot sektor e posilno izrazena
vo pomalku razvienite zemji, kade nedostatocite na pazarot se u{te
poizrazeni. Sledstveno na ova, se nametnuva konstatacijata deka
e poèlno postignuvawe na dogovor so privaten deloven subjekt
koj }e se nafati da gi obezbeduva ovie uslugi. Ona {to e najbitno
e deka lokalnata vlast mora da obezbedi kontinuitet i dostapnost
na uslugata za site gra|ani, odnosno, iako vakvite ulugi se privatno
obezbeduvani, tie treba i ponatamu da nosat karakter na javni (so
ogled na prvi~nata ideja deka se raboti za gradska vinoteka, t.e.
vinoteka koja }e pretstavuva obele`je na samiot grad).

Realizacijata na idejata vo praksa podrazbira osvrnuvawe na
postojnata atmosfera i zakonskata regulativa vo na{ata zemja, so cel
ispituvawe na mo`nostite. Ottuka, sklu~uvaweto nekakov oblik na
javno-privatno partnerstvo (JPP), pretstavuva logi~no i od praven
aspekt, vozmo`no re{enie.
2. Podgotvenost za JPP vo Makedonija

Dobro strukturiranite JPP pretstavuvaat pogodna osnova
za postignuvawe na posakuvanite pridobivki kaj javniot sektor.
Vo osnova postojat dva osnovni preduslovi za materijalizacija na
pridobivkite:
1. Transparentno, predvidlivo i stabilno regulatorno
okruùvawe,
2. Visoko nivo na prifa}awe na JPP od strana na javnosta,

Shirley Mary, Walsh Patrick (2000): Public
versus Private Ownership The Current State

of the Debate, Policy Research Working Paper 2420, The World Bank, Washington, August,
p. 53.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
339
kako potencijalen pobaruva~ na uslugite.

Vo slu~ajot na Makedonija, donesuvaweto na Zakonot za
koncesii i drugi vidovi na javno-privatno partnerstvo (2008 god.), go
signalizira{e vospostavuvaweto na novata pravna regulativa vo ovoj
domen, a so toa postavi osnova za zadovoluvawe na prviot preduslov.
Negovoto donesuvawe prvenstveno rezultira{e od potrebata za
usoglasuvawe na koncesiskite modeli so Direktivite na EU za
javnite nabavki. Samiot Zakon predizvika niza izmeni vo drugi
povrzani zakonski akti i uredbi koi nu`no pretrpea usoglasuvawa
so odredbite sodràni vo nego.

[to se odnesuva do vtoriot preduslov, ocenata za nivoto na
prifa}awe na JPP kaj na{ata javnost, konstatacijata ne moè da se
temeli na na{i sopstveni iskustva vo ovoj domen (gradski vinoteki),
zatoa {to takvi fakti~ki ne postojat. Stranskite iskustva moàt
da dadat odredena slika, me|utoa nivnata relevantnost }e bide
diskutabilna, zatoa {to se raboti za preovladuva~koto mislewe
kaj druga, a ne kaj makedonskata javnost. Ottuka, se ~ini deka bi
moèla da se dobie porelevantna slika dokolku se zemat predvid
odredeni iskustva vo vrska so primena na odredeni oblici na JPP vo
Makedonija, no vo drugi sektori.
Odreden broj istraùvawa na misleweto na javnosta za primena
na JPP vo sektorot na upravuvawe so cvrstiot otpad, pokaùvaat deka
vo javnosta postojat podeleni mislewa. Korenot na vakvata sostojba
,
.
, (Acquis communautaire), . ,
,
- .

340
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

treba da se bara vo nekolku lo{i primeri (obidi) za privatizacija

vo ovoj sektor (na primer, raskinuvawe na dogovort za menaxirawe
so sanitarnata deponija vo Veles). Konsekventno, mislewata za
vklu~uvawe na privatniot sektor kako alternativen davatel na
uslugi vo ovoj sektor se podeleni - od edna strana prifa}awe so
nade` za pozitivni pridobivki, nasproti silno izrazen skepticizam
od druga strana. Pozitivnite gledi{ta svojot optimizam go temelat
na o~ekuvawa za:
Poefikasno ograni~uvawe, pa duri i celosno spre~uvawe
na vlijanieto na politikata na poleto na dejstvuvawe na
javnite komunalni pretprijatija (upravuvawe so cvrstiot
otpad),
Dobivawe podobri uslugi, t.e. uslugi so povisok kvalitet,
pogolema fleksibilnost, pobliski odnosi so korisnicite,
povisok stepen na naplata i povisoka efikasnost.
[to se odnesuva do negativnite gledi{ta, tie se temelat na
slednive percepcii:
O~ekuvano zgolemuvawe na cenite. Imeno, po{irokiot
zaklu~ok {to proizleguva od gornata analiza e moèbi
iznenaduva~ki za trud so ekonomska sodrìna. Taka javnoprivatnite partnerstva (JPP) moàt da ponudat pogolema
ekonomska efikasnost vo obezbeduvaweto uslugi nasproti
tradicionalniot na~in na obezbeduvawe na istite uslugi,
me|utoa vakvata pogolema ekonomska efikasnost ima svoja
cena, odnosno taa moè da bide obezbedena so tro{ok koj
,
,
,
, (2008).
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
341
}e go nadmine porastot vo samata efikasnost.

Postoewe rizik deka uslugite nema navistina da se
podobrat.
Rizik deka privatnite partneri nema da gi realiziraat
vetenite inv
esticii vo ovoj sektor.
Interesna konstatacija e deka pravnite lica vo osnova se mnogu
ponakloneti kon zgolemeno u~estvo na privatniot sektor i razvoj na
razni oblici na JPP vo sferata na upravuvawe so cvrstiot otpad.
Nasproti niv, doma}instvata pokaùvaat silno sprotivstavuvawe na
vlezot na privatniot kapital vo ovoj sektor, duri i po pat na JPP.
No, i vo uslovi na silno izrazeni sprotivstavuvawa, doma}instvata
i individualnite lica dokolku se soo~eni so neminovnosta od JPP
vo ovoj sektor, pri izborot na oblikot na JPP, svojot glas go davaat
vo prilog na sklu~uvawe dogovori za vr{ewe uslugi i za menaxirawe,
nasproti formite na u~estvo na privatniot sektor {to vklu~uvaat
investicii (koncesii).

Imaj}i go predvid pogore kaànoto, se ~ini deka od teoretski
aspekt, izborot na dogovor za vr{ewe na uslugi i menaxirawe
e najpogoden oblik za JPP vo slu~ajot na Gradska vinoteka vo
Kavadarci.
3. Klu~ni pra{awa za Gradska vinoteka vo Kavadarci
organizirana kako JPP

Vo slu~ajot na Gradska vinoteka vo Kavadarci se ~ini deka
se ispolneti najgolem del od osnovnite pretpostavki za uspe{no
realizirawe na JPP.
Imeno:

Vlil Timo (2005):

How expensive are cost savings? On the economics of public-private
partnerships, European Investment Bank Papers Volume 10 No 1, Luxembourg, p. 115.
342
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

Od strana na lokalnata vlast be{e iskaàna jasna

politi~ka poddr{ka za vospostavuvawe sorabotka so
privatniot sektor po pat na JPP;
Vo Makedonija ve}e postoi jasna i precizna pravna ramka
za JPP;
Postoeweto na Sovet za koncesija/javno-privatno
partnerstvo (len 8 od Zakonot za koncesii i drugi vidovi
na javno-privatno partnerstvo, SV na RM, br. 7/2008), ja
dava neophodnata institucionalna poddr{ka na centralno
nivo. Sekako, tuka se nadovrzuva i formiraweto na posebno
oddelenie za JPP vo Ministerstvoto za ekonomija. Od druga
strana, etabliraniot Sektor za lokalen ekonomski razvoj
na nivo na lokalnata samouprava, pretstavuva svoevidno
dopolnuvawe na ovaa pretpostavka na lokalno nivo.
Spored ova, stru~noto osposobuvawe na lokalnata
administracija za sproveduvawe JPP e logi~no
nadovrzuvawe na prethodnata pretpostavka i zada~a {to
bara odogovor na kratok i sreden rok; i na kraj
Uspe{noto etablirawe na izbraniot oblik na JPP vo
golema mera }e zavisi od adekvatnata raspredelba na
komercijalniot rizik pome|u partnerite.
Imaj}i gi predvid alternativnite solucii sodràni vo
Zakonot za koncesii, se ~ini deka na primerot na Gradskata vinoteka
bi moèla da se iskoristi dogovornata koncesija. Sklu~uvaweto na
dogovor za koncesija so privaten partner (koncesioner), bi moèlo da
se realizira vrz osnova na odredbite od l. 10 od Zakonot za koncesii,
spored koj: Predmet na koncesija moàt da bidat izveduvawe na
gradba, vr{ewe na javnite uslugi, i koristewe na dobrata od op{t
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
343
interes za Republika Makedonija. Vpro~em, stavot {to se odnesuva

na vr{eweto javni uslugi ja dava pravnata podloga za vakvata forma
na JPP.

Predmet na koncesija vo konkretniov slu~aj pretstavuva
vr{ewe javna usluga od strana na koncesionerot za javniot partner
(koncedentot) i toa: efikasno i kvalitetno rabotewe na vinotekata.
Poa|aj}i od osnovniot predmet na koncesija, kako dopolnitelni
efekti se o~ekuvaat:
Afirmacija na vinarstvoto vo po{irokiot region,
Razvoj na vinskiot turizam, i
Neguvawe na tradicijata na vinarstvoto.
O~igledno, preku dopolnitelnite efekti se otkriva karakterot
na uslugite {to se predmet na koncesija me|u javniot i privatniot
partner. Imeno, stanuva jasno deka se raboti za javni funkcii, koi ne
bi bile predmet na pazaren interes za privatniot kapital. Ottuka,
sosema razbirliva e potrebata od vklu~uvawe na Sovetot na op{tinata
i Gradona~alnikot kako reprezenti na javniot interes. Vpro~em,
Sovetot na op{tinata vo ime na lokalnata samouprava ja dodeluva
koncesijata, no istovremeno go ovlastuva Gradona~alnikot da go
zastapuva vo postapkata za dodeluvawe koncesija i pri sklu~uvaweto
i izvr{uvaweto na dogovorot za koncesija (soglasno l. 21 od Zakonot
za koncesii).
Odgovorot na pra{awata: Dali }e se nametne nadomestok {to
koncesionerot }e go pla}a na koncedentot, kako i kolku }e iznesuva
istiot, zavisi od politikata opredelena od strana na koncedentot
(Sovetot na op{tinata). Soglasno l. 12 od Zakonot za koncesii,
koncesijata za javni uslugi podrazbira vr{ewe dejnosti koi so zakon
se opredeleni kako javni uslugi, so ili bez pla}awe nadomestok od
344
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

strana na koncesionerot, pri {to pravoto da se vr{i javna usluga

moè da vklu~i i upravuvawe, koristewe i odrùvawe na objektot
na koncesija. Koncesijata moè da vklu~i i izveduvawe raboti na
delumna rekonstrukcija, konzervacija ili remont na objektot, pa
duri i dovr{uvawe na zapo~nata gradba.
So ogled na obvrskite na koncedentot, koj kako javen partner
proklamira deka (}e) go izgradi i (}e) go opremi za funkcionirawe
objektot, na privatniot partner mu preostanuva da stopanisuva so
objektot, da go koristi i odrùva vo funkcija na javniot interes, no i
da pretendira na del od dobivkata, pa duri i dopolnitelno da investira
vo nego (so prethodna soglasnost na javniot partner).
Ottuka, bi bilo
posoodvetno koncesiskiot nadomestok da se pla}a na rati, pa duri i da
se opredeli grejs period, za da mu se ostavi na koncesionerot odreden
vremenski interval za prilagoduvawe.
Ograni~uva~ki faktor
{to treba da se zeme predvid pri opredeluvawe na koncesiskiot
nadomestok pretstavuva nivoto na ceni na javnite uslugi ponudeni
od strana na koncesionerot. Socijalno prifatlivoto nivo na ceni,
treba da povle~e so sebe ponisko nivo na koncesiskiot nadomestok.
Na ova se nadovrzuva i u~estvoto na javniot partner (koncedentot)
vo raspredelba na prihodot, so {to bi se vlijaelo limitira~ki vrz
visinata na koncesiskiot nadomestok.

Rizikot od dodeleneta koncesija vo slu~ajov go podnesuva
koncesionerot. Navistina, soglasno l. 14 od Zakonot, rizikot
16 ...:
1
: 1)
, 2)
, 3)

.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
345
od dodelenata koncesija treba da go snosat koncesionerot ili

koncedentot vo zavisnost od toa koj go ostvaruva prihodot od dodelenata
koncesija. Me|utoa, vo konkretniov slu~aj toa bi ja dobilo slednava
forma: imeno stanuva zbor za rizikot vo vrska so pobaruva~kata na
javnite uslugi, i rizikot vo vrska so generiraweto prihodi. Ovaa
razlika vo rizikot vo vrska so pobaruva~kata za uslugi i rizikot vo
vrska so prihodite, e klu~na za razbirawe kako transferot na rizik
moè da vlijae na alokativnata efikasnost, nasproti proizvodnata
efikasnost diskutirana pogore. Da go razgledame najprvin slu~ajot
kade agentot (privatniot partner zabele{ka P.N.), samostojno
go podnesuva rizikot vo vrska so pobaruva~kata: vo ovoj slu~aj,
prihodite i profitabilnosta na proektot se pazarno determinirani
i ne moàt da bidat direktno iskoristeni od strana na principalot
(javniot parner zabele{ka P.N.), za pottiknuvawe na agentot. Da go
analizirame sega slu~ajot kade agentot obezbeduva uslugi za javnosta
plateni od strana na principalot celosno ili delumno vrz osnova na
principot na raspoloìvost: vo ovoj slu~aj, agentot nema da se soo~i
so rizik vo vrska so pobaruva~kata ili toj rizik }e bide nezna~itelen,
no od druga strana }e se soo~i so rizik vo vrska so prihodite i toa
vo zavisnost od toa kako principalot gi realizira svoite pla}awa
za uslugite, soglasno dogovoreniot kvantitet i kvalitet, kako i
za dogovoreniot period. So drugi zborovi, principalot moè da
transferira del ili celiot rizik vo vrska so pobaruva~kata vo
rizik, vo vrska so prihodite so koi e soo~en agentot, dobivaj}i na
toj na~in instrument so koj }e se za{titi alokativnata efikasnost.
O~igledno ova bara autputot na uslugi da bide dogovoren vo smisla
na ona {to prethodno be{e diskutirano. Pri ova se ima predvid
deka obvrskite na privatniot partner se pove}e od formalni: osven

Vlil
Timo, ibid., p. 107.
346
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

voobi~aenite dostavuvawa na Godi{en plan i Godi{en izve{taj do

javniot partner, koncesionerot treba da gi zastapuva vinariite,
turisti~kite agencii, proizvoditelite na suveniri i doma{ni
rakotvorbi, koi bi izlagale svoi proizvodi na komercijalna osnova.
Vpro~em, intencijata na javniot partner e preku Vinotekata da im se
obezbedi konkreten prostor na vinariite i lokalnite proizvoditeli
kako mo`nost za izlagawe, promocija i proda`ba na nivnite
proizvodi. Postoeweto na Turisti~koto informativno biro vo
ramki na objektot, se nametnuva samo po sebe.
Vakvata sostojba so obvrskite na privatniot partner kolku i
da izgleda ~udno, sepak vlijae olesnitelno vo pogled na podnesuvawe
na komercijalniot rizik vo vr{eweto na javnite uslugi. Imeno,
privatniot partner moè del od rizikot vo vrska so generiraweto
prihodi da go spodeli so pridru`nite privatni partneri, koi ne
se javuvaat kako neposredni partneri pri sklu~uvawe na Dogovorot
za koncesija, me|utoa nivnoto u~estvo se javuva vo podocne`nite
fazi. Vpro~em, poentata e da se pronajde to~kata na optimum vo
koja rizikot e podelen na toj na~in {to marginalniot tro{ok
predizvikan od transferot na del od rizikot na dràvata (lokalnata
samouprava zabele{ka P.N.) kon privatniot partner se izedna~uva
so marginalnata korist dobiena kako rezultat na zgolemeniot napor
vloèn od strana na privatniot partner.

Zakonskata norma za periodot na koncesija e utvrdena na
maksimalni 35 godini (len 22 od Zakonot). Sepak so ogled na
specifi~niot i inovativen karakter na Gradskata vinoteka (za na{i
uslovi), se ~ini deka periodot treba da bide zna~itelno pomal (ne

Dewatripont Mathias and Legros Patrick (2005):

Public-private partnerships: contract design and risk transfer, European Investment Bank Papers Volume 10 No 1, Luxembourg, p.
134.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
347
pove}e od 10 godini). Vaka utvrdeniot period treba da posluì za

le~ewe na detskite bolesti i neznaewa koi moàt da se javat vo
po~etnata faza od raboteweto na Vinotekata. Sekako pred, vo tekot
i po zavr{uvawe na ovoj period, objektot na koncesijata treba da bide
vraten na koncedentot (l. 24 i 25), zaedno so eventualnite prirastoci
i podobruvawa, zatoa {to koncedentot ja zadrùva sopstvenosta vrz
objektot.

Odlukata za zapo~nuvawe na postapkata za dodeluvawe na
koncesija bi trebalo da ja donese Sovetot na op{tinata po predlog
na Gradona~alnikot (soglasno l. 26). Od isklu~itelna va`nost za
sodrìnata na predlogot za zapo~nuvawe so postapka za dodeluvawe
koncesija, pokraj utvrduvawe na osnovnite celi na koncesijata
(koi prethodno bea komentirani), kako i izrabotka na studija
za koncesiskiot proekt, pretstavuva temelnoto analizirawe na
mo`nostite za razli~no finansirawe i upravuvawe so predmetot
na predloènata koncesija, kako i procenata na finansiskata
odr`livost na proektot. Imeno, pokraj analizata {to se odnesuva
na raspredelbata na prihodite, kako i procenata na rizikot,
pra{aweto za finansiskata odr`livost e od isklu~itelno zna~ewe
za samiot proekt odnosno za Dogovorot za JPP. Se razbira, aktivnoto
vklu~uvawe na privatniot sektor zna~itelno ja menuva va`nosta i
prirodata na finansiskata procena, relevantna za {emite {to se
prezemaat samo vo javniot sektor. Me|utoa, vo sekoj slu~aj proektot za
JPP mora da ima jasni i definirani prihodi koi }e bidat dovolni da
se obezbedi povrat na vloèniot kapital i ostanati resursi (znaewe,
ve{tini, itn.). Ottuka, va`no e da se sfati deka finansiskiot plan
moè da ima pogolemo vlijanie vrz uslovite na proektot otkolku
fizi~koto dizajnirawe ili tro{ocite za izgradba.
348
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)


So ogled na karakteristikite na koncesijata, se ceni deka
nejzinoto dodeluvawe moè da se sprovede preku otovoren povik
(l. 31). Navistina prvi~nata verzija na Zakonot od 2008 godina,
sodrè{e ograni~uva~ko re{enie vo smisla na zakonski minimum
od tri sposobni ponuduva~i, me|utoa so Zakonot za izmenuvawe i
dopolnuvawe na Zakonot za koncesii i drugi vidovi javno-privatno
partnerstvo, SV na RM 64/2009, l. 10, minimalniot broj sposobni
ponuduva~i vo uslovi na otvoren povik be{e namalen od tri na eden.
So toa e eliminirana neizvesnosta od (ne)javuvawe na dovolen broj
ponuduva~i koi bi bile zainteresirani za edna vakva specifi~na
koncesija, so {to bi se ispolnil zakonskiot minimum. Alternativa na
vakviot pristap e koristewe na postapkata vrz osnova na konkurenten
dijalog. Karakteristikite na koncesijata moàt da pridonesat
vo ramki na Sovetot na op{tinata da preovladee misleweto deka
treba da se bide vnimatelen i so ogled na pionerskata priroda na
potfatot, da se odi so upotreba na konkurenten dijalog. Vpro~em, l.
35 od Zakonot propi{uva deka vo sloèni situacii, koga ne moàt
objektivno da se definiraat odredeni tehni~ki specifikacii, moè
da se pristapi kon upotreba na ovaa alternativa. Vo krajna linija,
odlukata treba da ja donese Sovetot, vrz osnova na izdràna analiza
podnesena od Gradona~alnikot.

Prestanokot na koncesijata vo normalna procedura stanuva
po istekot na dogovorot, no moè da bide posledica na ednostrano
raskinuvawe od strana na koncesionerot, koncedentot, nivno
spogodbeno raskinuvawe na dogovorot, ili kako posledica na ste~aj,
likvidacija na koncesionerot, itn. Za{titata na koncedentot od
nesakano raskinuvawe na koncesijata kako rezultat na ste~aj ili
likvidacija na koncesionerot bara temelna analiza na prijavenite
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
349
kandidati. Verojatno so ova se dodeluva dopolnitelen argument, vo

prilog na koristewe na postapkata na konkurenten dijalog.
4. Zaklu~ni sogleduvawa

Koristeweto na JPP kako alatka za stimulirawe na lokalniot
ekonomski razvoj e od isklu~itelno zna~ewe za op{tinite vo R.
Makedonija vo ovoj period. Se raboti za zakonska mo`nost, koja
pokraj nedostatocite koi gi projavuva, poseduva i brojni pozitivni
strani kako svoi prednosti. Preku niv, raznite oblici na JPP koi
dobivaat prakti~na implementacija kaj nas, pridonesuvaat ne samo
za razvojot na op{tinata, tuku i za zemjata kako celina. Imeno,
pozitivnite karakteristiki na upotrebata na JPP aran`mani... se
osobeno privle~ni za zemjite-kandidatki za EU... imaj}i gi predvid,
pred s, pogolemite potrebi za finansiraweto, buxetskiot deficit,
potrebata od efikasni javni uslugi, raste~kata stabilnost na
pazarot i trendot na privatizacija, koi kreiraat povolna klima za
zgolemuvawe na privatnite investicii.

Vo slu~ajot na op{tina Kavadarci i gradbata i etabliraweto
na Gradska vinoteka, jasno se diferenciraat prednostite {to ovoj
proekt gi nosi so sebe. Analizata na zakonskite mo`nosti upatuva
na koristeweto na dogovornata koncesija kako najadekvaten oblik na
JPP vo dadeniov slu~aj. Pri definirawe na korista (pridobivkite)
od ova JPP potrebno e da se navedat i analiziraat dobrite i slabite
strani za samoto JPP, kako i da se definiraat celite od koi poa|a
sekoja od vklu~enite strani. Ova e svoevidna SWOT analiza. Sekako, vo
konkretniov slu~aj mnogu e zna~ajno da se definiraat ne samo celite,

(2008):
- , , , . 4.
350
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

tuku i ulogata na javniot partner (Sovetot na op{tina Kavadarci),

koj soglasno dogovorot bi se transformiral od potencijalen davatel
na uslugi, vo nadzornik i regulator na davaweto na uslugite od
strana na privatniot partner. Vpro~em, ... analizata na naporite
za postignuvawe uspe{ni javno-privatni partnerstva gi sugerira
slednive preporaki: ...Realno i op{toprifateno gledawe na
zaednicata zasnovano na silnite i slabite strani na podra~jeto
(op{tinata zabele{ka P.N.) kako i na zaedni~kata koncepcija za
potencijalot na podra~jeto. Ova e edno od najzna~ajnite poliwa za
postignuvawe partnerstvo. Bez prethodno seop{to razbirawe za toa
{to zaednicata (op{tinata) bila ili moè da bide, nevozmo`no e da
se gradi podobra zaednica. U{te pove}e, s dodeka ne postoi realna
vizija za potencijalot na podra~jeto, zaednicata nema nikoga{ da gi
postigne svoite celi.
BIBLIOGRAFIJA
1. Agnor Pierre-Richard, Nabli K. Mustap
ha, and Yousef M. Tarik (2005):
Public Infrastructure and Private Investment in the Middle East and
North Africa, Policy Research Working Paper 3661, The World Bank,
Washington, July.
2. Blakely J. Edward, Bradshaw K. Ted (2002): Planning Local Economic
Development Theory and Practice, Sage Publications, Thousand Oaks
London New Delhi.
3. Budina Nina, Polakova Brixi Hana, and Irwin Timothy (2007): PublicPrivate Partnerships in the New EU Member States Managing Fiscal
Risks, World bank Working Paper No. 114, Washington.

Blakely
J. Edward, Bradshaw K. Ted (2002): Planning Local Economic Development Theory and Practice, Sage Publications, Thousand Oaks London New Delhi, p. 351.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
351
4. Dewatripont Mathias and Legros Patrick (2005): Public-private

partnerships: contract design and risk transfer, European Investment
Bank Papers Volume 10 No 1, Luxembourg.
5. Evropska komisija Generalen direktorat za Regionalna
politika (2008): Upatstvo za javno-privatni partnerstva,
prevod, Skopje.
6. Zakon za koncesii i drugi vidovi na javno-privatno
partnerstvo, Slu`ben vesnik na R. Makedonija, br. 7/2008,
139/2008, 64/2009, 52/2010.
7. Irwin Timothy (2003): Public Money for Private Infrastructure
Deciding When to Offer Guarantees, Output-Based Subsidies, and Other
Fiscal Support, World bank Working Paper No. 1, Washington.
8. Shirley Mary, Walsh Patrick (2000): Public versus Private Ownership
The Current State of the Debate, Policy Research Working Paper 2420,
The World Bank, Washington, August.
9. Stojkov Metodija (2009): Javno-privatnoto partnerstvo i
negovata primena vo Republika Makedonija, Godi{nik na
Ekonomski fakultet Skopje, Tom 44 S. 1-550, Skopje, str.
229-237.
10. Todorova Sofija, Uzunov Van~o (2008): Primeneta ekonomika,
Praven fakultet Justinijan Prvi, Skopje.
11. Vlil Timo (2005): How expensive are cost savings? On the economics
of public-private partnerships, European Investment Bank Papers
Volume 10 No 1, Luxembourg.
352
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

IMPLEMENTATION THE PUBLIC-PRIVATE PARTNERSHIP AS A

TOOL FOR STIMULATING LOCAL ECONOMIC DEVELOPMENT
CASE STUDY OF THE CITY WINERY KAVADARCI

Prof. Pece Nedanovski, Ph.D
Summary

Using the Public-Private Partnership (PPP) as a tool for stimulating
local economic development is of significant importance for the municipalities
in the Republic of Macedonia. It is in fact a legal opportunity which besides its
disadvantages also has numerous benefits as its advantages. It is through these
advantages that various forms of PPP become practically implemented in our
country, contributing not only for the development of the municipality but also
for the development of the country as a whole.

Regarding the construction and establishment of a City Winery in the
municipality of Kavadarci, what is obvious is that the advantages of this project
have been clearly defined and differentiated. The analysis of the legal opportunities
leads to the notion that using contractual concession appears to be the most
adequate form of PPP in this case. When defining the benefits (advantages) of
this PPP it is necessary to list and analyze both strengths and weaknesses of
PPP and PPP itself, as well as to define the goals that each of the involved
parties uses as a starting point. This is a kind of a SWOT analysis. It is certain
that regarding this concrete case it is extremely significant to define not only the
goals, but also the role of the public partner (the Council of the municipality of
Kavadarci), which in accordance with the agreement would be transformed from
a potential service provider into supervisor and regulator of the services offered
by the private partner.
Key words: Public-Private Partnership, local economic development, City
winery, Kavadarci.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
353
354
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 355 - 367 (2011)
EMPIRISKA ANALIZA NA PRENOSOT NA

KAMATNITE STAPKI VO MAKEDONIJA

Prof. d-r Goran Petrevski
Apstrakt

Prenesuvaweto na efektite od kamatnite stapki {to gi
kontrolira centralnata banka vrz kamatnite stapki na bankite
ima presudno zna~ewe za efektivnosta na monetarnata politika.
Predmet na istraùvawe vo ovoj trud e ulogata na kamatnite
stapki kako kanal vo prenosniot mehanizam na monetarnata
politika. So primena na modelot na vektorska popravka na
gre{kite, analizirana e vrskata me|u kamatnata stapka na
pazarot na pari i kamatnite stapki na bankarskite krediti vo
periodot 2000-2010 godina. Ekonometriskoto istraùvawe ja
potvrduva rigidnosta na kamatnite stapki na kreditite, so {to
zna~itelno se namaluva efikasnosta na monetarnata poltiika
Klu~ni zborovi: kamatni stapki, prenosen mehanizam na monetarnata
politika, vektorska popravka na gre{kite, kointegracija.
Voved

Vo sovremeni uslovi, centralnite banki ja vodat monetarnata
politika so primena na pazarno zasnovani instrumenti, pri {to,
na eden ili drug na~in nastojuvaat da vlijaat vrz kusoro~nite
pazarni kamatni stapki. Vo prodolènie, promenata na kusoro~nite
pazarni kamatni stapki vlijae vrz kamatnite stapki na ostanatite
finansiski instrumenti (hartiite od vrednost, kreditite,
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
355
depozitite itn.). Najposle, kamatnite stapki na ovie finansiski

instrumenti predizvikuvaat soodvetni efekti vrz odnesuvaweto na
ekonomskite agenti vo pogled na potro{uva~kata i investiciite.
Vo vaka postaveniot prenosen mehanizam na monetarnata politika,
postojat dve kriti~ni pra{awa: prvo - kako ekonomskite agenti
reagiraat na promenata na kamatnite stapki i vtoro - na koj na~in
promenata na kusoro~nite pazarni kamatni stapki (pod vlijanie na
akciite na centralnata banka) se prenesuva vrz kamatnite stapki na
drugite finansiski instrumenti. Pritoa, vo zemjite vo koi bankite
imaat dominantno mesto vo finansiskiot sistem, vtorovo pra{awe se
odnesuva na prenesuvaweto na efektite od pazarnite kamatni stapki
vrz kamatnite stapki na bankarskite krediti i depoziti. Vo ovoj trud
e sprovedena empiriska analiza na zna~eweto na kamatnite stapki
kako kanal vo prenosniot mehanizam na monetarnata politika, t.e.
vlijanieto na akciite na centralnata banka vrz kamatnite stapki na
bankite (interest rate pass-through). Pritoa, trudot e organiziran
na sledniot na~in: prviot del dava kus pregled na pra{awata
povrzani so kanalot na kamatnite stapki; vo vtoriot del e daden kus
osvrt vrz empiriskata literatura; vo tretiot del se obrabotuvaat
pra{awata povrzani so podatocite, metodologijata i rezultatite
od ekonometriskata analiza; i vo posledniot del se dadeni glavnite
zaklu~oci od istraùvaweto.
Ulogata na kanalot na kamatnite stapki vo prenosniot mehanizam
na monetarnata poltiika

Kamatnite stapki pretstavuvaat vaèn del od mehanizmot
preku koj efektite na monetarnata politika se prenesuvaat vrz
356
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Empiriska analiza na prenosot na kamatnite stapki vo Makedonija
realnata ekonomija. Vo taa smisla, efektivnosta na monetarnata

politika vo kontrolata na agregatnata pobaruva~ka presudno zavisi
od obemot i brzinata so koja promenite na kusoro~nite kamatni
stapki se prenesuvaat vrz kamatnite stapki na bankarskite depoziti
i krediti. So drugi zborovi, potpolniot i pobrziot prenos od
pazarnite kamatni stapki vrz kamatnite stapki na bankite go zasiluva
prenosniot mehanizam na monetarnata politika.

Kanalot na kamatnite stapki funkcionira preku slednive tri
mehanizmi: prvo, promenite na kamatnite stapki go predizvikuvaat
efektot na supstitucija, t.e. vodat do zamena na edni so drugi
depozitni i kreditni instrumenti; vtoro, promenite na kamatnite
stapki predizvikuvaat promeni vrz dohodot na ekonomskite agenti
(efekt na dohodot); treto, promenata na kamatnite stapki se
odrazuva vrz vrednosta na finansiskite i realnite sredstva i na
toj na~in, vlijae vrz bogatstvoto na ekonomskite agenti (efekt na
bogatstvoto). Pritoa, ulogata na kanalot na kamatnite stapki vo
prenosniot mehanizam na monetranata politika presudno zavisi od
nekolku faktori, kako {to se: finansiskata struktura, t.e mestoto
na bankite vo finansiskoto posreduvawe (nasproti pazarite
na kapital i nebankarskite istitucii) i raspolo`livosta na
alternativni finansiski instrumenti; goleminata i strukturata na
neto-bogatstvoto na ekonomskite agenti (strukturata na bilansite
na naselenieto i firmite); stepenot na konkurencija vo bankarskiot
i voop{to vo finansiskiot sektor; otvorenosta na kapitalnata
smetka, t.e. pristapot do depoziti i krediti koi glasat vo stranski
valuti, itn. Spored toa, kanalot na kamatnite stapki zavisi od brojni
faktori, taka {to ne moè odnapred da se ocenuva negovoto zna~ewe,
tuku toa treba da bide potvrdeno preku empiriska analiza.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
357
Pregled na empiriskata literatura

Naglaseniot interes za istraùvawe na kanalot na kamatnite
stapki datira od sredinata na 1990-tite, koga se pojavija pionerskite
trudovi na Cottarelli and Kourelis (1994) i na Borio and Frtiz (1995).
Dvata truda utvrduvaat deka, nabquduvano na dolg rok, prenosot na
promenite na pazarnite kamatni stapki vrz bankarskite kamatni
stapki e potpoln, me|utoa kusoro~noto prisposobuvawe na kamatnite
stapki na bankite e bavno. Vo prodolènie, Cottarelli and Kourelis (1994)
identifikuvaat nekolku strukturni determinanti na brzinata na
prenosot, kako {to se: goleminata na pazarot na kusoro~ni hartii od
vrednost, me|unarodnata mobilnost na kapitalot, konkurencijata me|u
bankite, javnata sopstvenost vo bankarskiot sektor i promenlivosta
na pazarnite kamatni stapki.
Vo ponovo vreme, sozdavaweto na Evropskata monetarna unija
pretstavuva{e dopolnitelen pottik za empiriski istraùvawa vo ovaa
oblast. Imeno, voveduvaweto na zaedni~kata valuta vodi kon pogolema
integracija na finansiskite pazari vo ramkite na Evropskata Unija
(EU), a edinstvenata monetarna politika gi voedna~uva monetarnite
{okovi na podra~jeto na zonata na evroto. Dvata
procesa zaedno bi
trebalo da dovedat do konvergencija na dejstvuvaweto na kanalot na
kamatnite stapki vo ramkite na EU.
Empiriskite istraùvawa na
Mojon (2000), Toolsema et al. (2001), Donnay and Degryse (2001), De Bondt
(2002), Heinemann and Schller (2002), Kleimeier and Sander (2003), Sander
and Kleimeier (2004a) i de Bondt et al. (2005) ovozmoùvaat da se izvle~at
nekolku osnovni zaklu~oci: prenosot na promenite na pazarnite
kamatni stapki vrz bankarskite kamatni stapki ne e potpoln; vo
osnova, kusoro~nite kamatni stapki na kreditite na firmite se
358
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
odlikuvaat so pobrzo prisposobuvawe; postojat odredeni dokazi za

asimetri~no prisposobuvawe na bankarskite kamatni stapki; vo
ramkite na Evropskata Unija se zabeleùvaat zna~itelni razliki vo
pogled na dolgoro~niot prenos i kusoro~noto prisposobuvawe.
Vo ponovo vreme se zabeleùva i zgolemen interes za ulogata na
kamtnite stapki vo prenosniot mehanizam na monetarnata politika
vo porane{nite zemji vo tranzicija. Pritoa,
ovie istraùvawa
se motivirani od toa {to po sprovedenite reformi, monetarnata
politika vo ovie zemji se vodi so primena na pazarni instrumenti.
Osven toa, vleguvaweto na del od ovie zemji vo EU go nametna
pra{aweto za konvergencija kon starite ~lenki na EU. Vrz osnova na
istraùvawata na Wrbel and Pawowska (2002), Antohi and Braun (2003),
Chmielewski (2003), Horvth et al. (2004),
Tieman (2004), Sander and Kleimeier

(2004b, 2006), gert and MacDonald (2006), gert et al. (2007), Minea and
Rault (2008) i
(2010) moè da se izvle~at slednive zaklu~oci:

prenesuvaweto na kamatnite stapki e pocelosno vo sporedba so
EU; kusoro~noto prisposobuvawe na bankarskite kamatni stapki e
pobrzo vo odnos na EU; ne postojat asimetrii vo prisposobuvaweto
na bankarskite kamatni stapki (ili tie se mnogu mali).
Istraùvawata na zna~eweto na kamatnite stapki vo
prenosniot mehanizam na monetarnata politika vo Makedonija se
skromni. Taka,
Jovanovski i drugi (2005) go analiziraat kanalot

na kamatnite stapki vo periodot 2002-2004 godina i nao|aat deka
prenosot od pazarnite kamatni stapki kon kamatnite stapki na
kreditite e daleku od popotpoln, a osven toa, prisposobuvaweto na
kamatnite stapki e mnogu bavno (nad pet godini). Sepak, treba da se
zabeleì deka nivnata analiza se odnesuva na mnogu kus period, koj
ne dozvoluva da se izvlekuvaat zaklu~oci za dolgoro~nata vrska me|u
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
359
pazarnite i bankarskite kamatni stapki. Do sli~ni soznanija doa|a

i Veli~kovski (2006), koj analizira podolg period (1998-2006 g.) i ne
nao|a vrska me|u pazarnite i bankarskite kamatni stapki. Sepak,
negovoto istraùvawe pokaùva deka po reformata na monetarnite

instrumenti od 2000 godina, kusoro~noto prisposobuvawe na
bankarskite kamatni stapki e pobrzo.
Podatoci i metodologija i diskusija

Istraùvaweto na dolgoro~nata vrska me|u kamatnite stapki
na bankarskite krediti i kamatnite stapki na pazarot na pari go
sproveduvame vrz osnova na sledniov model:

ibt = 1 + 2imt + et

(1)
kade: imt i ibt se kamatnite stapki na pazarot na pari i kamatnite stapki
na bankarskite krediti soodvetno, a et go pretstavuva ostatokot. 1 i
2 se parametrite vo modelot, pri {to konstantata 1 ja pretstavuva
maràta, dodeka parametarot 2 go pretstavuva dolgoro~niot
prenos na kamatnite stapki. Teoretskite o~ekuvani znaci na dvata
koeficienta se pozitivni.

Vo prodolènie, kusoro~nata dinamika na bankarskite
kamatni stapki e pretstavena preku sledniov model:

ibt = + j ibt-j + j imt-j + et-1 + t
(2)
kade: site kamatni stapki se dadeni vo forma na prva razlika, et-1 go
pretstavuva otstapuvaweto od dolgoro~nata ramnoteà vo prethodniot
period, e konstantata, j i j se kusoro~nite koeficienti, e
brzinata so koja se otstranuva otstapuvaweto od ramnoteàta, a t e
ostatokot.

Modelite (1) i (2) se presmetani vrz osnova na mese~ni podatoci
360
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
za periodot 2000-2010 godina, a kako izvor na podatocite se javuva

Narodnata banka na Makedonija (NBM). Primerokot zapo~nuva
od 2000 godina, bidej}i toga{ NBM zapo~na da primenuva pazarni
instrumenti (aukciite na blagajni~ki zapisi). Na
toj na~in, NBM se

osposobi vo pogolema mera da vlijae vrz kamatnite stapki na pazarot
na pari. Toa se potvrduva so visokiot koeficient na korelacija
me|u kamatnite stapki na blagajni~kite zapisi i pazarnite kamatni
stapki (0,94 vo periodot 2000-2010 god.). Istovremeno, vaka visokiot
koeficient na korelacija ovozmoùva pazarnite kamatni stapki da se
zemat kako pretstavnik na instrumentot na monetarnata politika.

Presmetkata na modelite (1) i (2) e izvr{ena so primena na
vektorskiot model na popravawe na gre{kite (Vector Error Correction
Model, VECM), koj vo ponovo vreme se nametna kako voobi~aena
ekonometriska tehnika za analiza na prenosot na kamatnite
stapki, poradi negovoto svojstvo da gi opfati dolgoro~nata vrska i
kusoro~noto prisposobuvawe na promenlivite vklu~eni vo modelot.
Ovoj metod, najprvo bara da se ispitaat svojstvata na vremenskite
serii (stacionarnosta), a potoa se sproveduva testot za kointegracija
i se presmetuva kointegraciskiot vektor so pomo{ na pristapot na
maksimalni izgledi (Johansen, 1988, 1991). Za razlika od postariot
pristap (Engle and Granger, 1987), koj e zasnovan na ostatocite dobieni
od edno ravenstvo, pristapot na Johansen ja primenuva vektorskata
avtoregresija (). Ovde, postapkata zapo~nuva so neograni~ena
VAR, a potoa se odreduva kointegraciskiot rang na sistemot so
pomo{ na dve statistiki: tragata na stohasti~kata matrica i
maksimalnite karakteristi~ni vrednosti. Najposle, postapkata
zavr{uva so presmetka na kusoro~nata dinamika, so pomo{ na ~lenot
na popravawe na gre{kite, koj gi pretstavuva otstapuvawata od
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
361
dolgoro~nata ramnoteà.

Za da moè da se primeni navedenata postapka, najprvo, so pomo{
na pro{ireniot test na Diki i Fuler (Augmented Dicky-Fuller test, ADFtest) be{e sprovedeno testirawe za prisustvoto na edini~en koren vo
dvièweto na dvete kamatni stapki, koe pokaà deka tie se I(1), t.e.
nestacionarni procesi, integrirani od prv red. Pri sproveduvaweto
na testovite za nestacionarnost i presmetkata na VAR, brojot na
vremenskite zadocnuvawa e odreden so primena na informaciskiot
kriterium na Akaike (Akaike Information Criterion, AIC), koj ovozmoùva
pobogata dinamika na modelot, iako po cena na `rtvuvawe na pogolem
broj stepeni na sloboda. Dvata testa na Johansen upatuvaat kon
postoewe na samo eden kointegraciski vektor. Kointegraciskiot
vektor, zaedno so kusoro~niot koeficient, ~lenot na popravawe na
gre{kite i drugite informacii, se prikaàni vo tabelata br. 1.
Tabela br. 1: Prenosot na kamatnite stapki vo Makedonija, 2000-2010 g.
Primerok
2000-2010 g.
Konstanta
0,067313
Dolgoro~en koeficient
0,847232
Kusoro~en koeficient (1 mesec)
0,242406
Kusoro~en koeficient (3 meseci)
0,242406
Kusoro~en koeficient (6 meseci)
0,387344
^len na popravawe na gre{kite
-0,051577
Period na prisposobuvawe
19 meseci
Izvor: Sopstveni presmetki so koristewe na paketot Eviews 6.

Rezultatite dobieni vrz osnova na presmetkata na modelite
(1) i (2) se povolni, bidej}i dolgoro~niot koeficient, ~lenot na
popravawe na gre{kite i nekoi od kusoro~nite koeficienti se

stor.
362
Ovie rezultati ne se prikaàni poradi ograni~eniot proGOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
statisti~ki zna~ajni na nivoto od 1%. Isto taka, koeficientite gi

imaat o~ekuvanite znaci. Pritoa, dobienite rezultati potvrduvaat
deka kamatnite stapki na bankarskite krediti reagiraat mnogu
slabo i bavno na akciite na centralnata banka. Taka, dolgoro~niot
koeficient e pomal od eden, {to ukaùva na toa deka duri i na dolg
rok, ne postoi potpolno prenesuvawe na promenite na kamatnite
stapki. Sepak, treba da se zabeleì deka vrednosta na dolgoro~niot
koeficient e blizok do soodvetnite koeficienti vo porane{nite
zemji vo tranzicija, t.e dolgoro~niot prenos na kamatnite stapki
vo Makedonija e povisok vo sporedba so zemjite od EU. Isto taka,
rigidnosta na bankarskite kamatni stapki se potvrduva i so niskite
vrednosti na kusoro~nite koeficienti, koi pokaùvaat deka vo
period od tri meseci, promenata na pazarnite kamatni stapki od eden
procenten poen predizvikuva soodvetna promena na kamatnite stapki
na kreditite od samo ~etvrtina procenten poen. Najposle, mnogu
niskiot koeficient pred ~lenot na popravawe na gre{kite zna~i
deka na bankarskite kamatni stapki im treba mnogu dolgo vreme (19
meseci) za da se vratat kon ramnote`noto nivo.
Zaklu~ok

Empiriskata analiza na vrskata me|u kamatnite stapki na
bankarskite krediti i kamatnite stapki na pazarot na pari, ja
potvrduva rigidnosta na kamatnite stapki na makedonskite banki. Toa
moè da se objasni preku dejstvoto na pove}e faktori, kako {to se:
siroma{nata finansiska struktura, t.e. otsustvoto na alternativni
izvori na finansirawe (akcii i obvrznici); slabata konkurencija
vo bankarskiot sektor, t.e. oligopolskata struktura na kreditnite
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
363
pazari; visokata kapitaliziranost i likvidnost na bankite poradi

{to tie ne se ~uvstvitelni na merkite na centralnata banka;
dominacijata na depozitite kako izvor na finansirawe na bankite,
itn. Site
ovie faktori ja namaluvaat ulogata na pazarot na pari vo

finansiraweto na bankite i vodat kon neelasti~na pobaruva~ka na
krediti. Necelosniot i bavniot prenos na kamatnite stapki zna~i deka
kanalot na kamatnite stapki nema pogolemo zna~ewe vo prenesuvaweto
na efektite na monetarnite impulsi vrz realnata ekonomija, {to pak
ja namaluva efikasnosta na monetarnata politika.
Referenci

Antohi, D., Udrea, J. and Braun, H. (2003), Monetary Policy Transmission
in Romania, National Bank of Romania, Ocassional Papers No. 3, March.

Borio, C.E.V. and Fritz, W. (1995), The Response of Short-Term Bank
Lending Rates to Policy Rates: A Cross Country Perspective, BIS Working
Paper No. 27, May.

Chmielewski, T. (2003), Interest Rate Pass-Through in the Polish Banking
Sector and Bank-Specific Financial Disturbances, Paper presented at the ECB
Workshop on Asset Prices and Monetary Policy, Frankfurt, 11-12 December.

Cottarelli, C. and Kourelis, A. (1994), Financial structure, bank lending
rates, and the transmission mechanism of monetary policy, IMF Staff Papers,
41(4), pp. 587-623.

de Bondt, G. (2002), Retail Bank Interest Rate Pass-Through: New
Evidence at the Euro Area Level, ECB Working Paper No. 136, April.

de Bondt, G. (2005), Interest Rate PassThrough: Empirical Results for
the Euro Area, German Economic Review, Vol. 6, No. 1, pp. 37-78.

de Bondt, G., Mojon, B. and Valla, N. (2005), Term Structure and
the Sluggishness of Retail Bank Interest Rates in Euro Area Countries, ECB
364
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Working Paper No. 518, September.

Donnay, M. and Degryse, H. (2001), Bank lending rate pass-through and
differences in the transmission of a single EMU monetary policy, Discussion
Paper, Center for Economic Studies, Katholieke Universiteit Leuven, Discussion
Paper Series (DPS) 01.17.

gert, B. and MacDonald, R. (2006), Monetary Transmission Mechanism
in Transition Economies: Surveying the Surveyable, MNB Working Papers
2006/5, May.

Egert, B., CrespoCuaresma, J. and Reininger T. (2007), Interest Rate
PassThrough in Central and Eastern Europe: Reborn from Ashes Merely to Pass
Away?, Journal of Policy Modeling, Vol. 29, Issue 2, pp. 209-225.

Engle, R. and Granger, C. (1987), Co-integration and Error Correction:
Representation, Estimation and Testing, Econometrica, 35, pp.251-276.

Heinemann, F. and Schller, M. (2002), Integration benefits on EU retail
credit markets Evidence from interest rate pass-through, ZEW Discussion
Paper No. 02-26, April.

Horvth, C., Krek, J. and Naszdi, A. (2005), Interest rate pass-through:
The case of Hungary, MNB Working Paper 2004/8, January.

Johansen, S. (1988), Statistical Analysis of Cointegration Vectors,
Journal of Economic Dynamics and Control, 12, pp. 231-254.

Johansen, S. (1991), Estimation and Hypothesis Testing of Cointegrated
Vectors in Gaussian VAR Models, Econometrica, 59(6), pp. 1551-1580.

Jovanovski, Z., Krstevska, A., Mitreska, A. i Boj~eva-Terzijan,
S. (2005), Monetarna
transmisija preku kamatni stapki vo Republika

Makedonija, Raboten materijal br. 13, Narodna banka na Makedonija,
fevruari.

Kleimeier, S. and Sander, H. (2003), Expected versus Unexpected
Monetary Policy Impulses and Interest Rate Pass-Through in Eurozone Retail
Banking, LIFE Working Paper 03-032, November 11.

,
M
. (2010),

GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
365
, , DP
80/2010, , .

Minea, A. and Rault, C. (2008), Monetary Policy Transmission: Old
Evidence and Some New Facts from Bulgaria, Bulgarian National Bank,
Discussion Papers, DP/67/2008, August.

Mojon, B. (2000), Financial Structure and the Interest Rates Channel of
ECB Monetary Policy, ECB Working Paper No. 40, November.

Sander, H. and Kleimeier, S. (2004a), Convergence in euro-zone
retail banking? What interest rate pass-through tells us about monetary policy
transmission, competition and integration, Journal of International Money and
Finance, 23(3), pp. 461492.

Sander, H. and Kleimeier, S. (2004b), Interest rate pass-through in
an enlarged Europe: The role of banking market structure for monetary policy
transmission in transition economies, University of Maastricht METEOR
Research Memoranda 045.

Sander, H. and Kleimeier, S. (2006), Convergence in interest rate passthrough in a wider euro zone?, Economic Systems, 30, pp. 405-423.

Tieman, A. (2004), Interest Rate Pass-Through in Romania and Other
Central European Economies, IMF Working Paper WP/04/211, November.

Toolsema, L.A., Sturm, J.-E. and de Haan, J. (2001), Convergence of
monetary transmission in EMU: New evidence, CESifo Working Paper No.
465, April.

Veli~kovski, I. (2006), Monetarna transmisija preku
kanalot na kamatni stapki i finansiski pazari vo Makedonija: {to
napravivme, {to ostvarivme i {to nau~ivme? Raboten materijal br.
17, Narodna banka na Makedonija, septemvri.

Wrbel, E. and Pawowska, M. (2002), Monetary transmission in Poland:
Some evidence on interest rate and credit channels, National Bank of Poland,
Materiay i Studia, Paper No. 24, October.
366
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
INTEREST RATE PASS-THROUGH IN MACEDONIA: AN EMPIRICAL

ANALYSIS
Goran Petrevski, Ph.D
Summary

The pass-through from the interest rates controlled by the central bank
to bank retail rates has a vital role for the effectiveness of monetary policy
actions. This paper investigates the potential role of interest rate channel in the
transmission mechanism of monetary policy. I employ the Vector Error Correction
Model (VECM) in analysing the relationship between the money market interest
rate and the banks retail lending rates during 2000-2010. The econometric
exercise provides an evidence for the stickiness of banks retail lending rates,
which has important implications for the effectiveness of monetary policy.
Key words: interest rates pass-through, monetary policy transmission mechanism,
Vector Error Correction, cointegration.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
367
368
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 369 - 383 (2011)
Metodi na nastava primeneti na Ekonomskiot fakultet vo Skopjemo`nosti za podobruvawe

Apstrakt
Ulogata na visokoobrazovnite institucii (fakultetite)
e vo transferot na znaeweto od strana na nastavnicite ili
sorabotnicite na nivnite studenti. Toa podrazbira proces na
organizirawe i izveduvawe na nastavata, kako i ocenuvawe na
steknatite znaewa od strana na studentite. Me|utoa, procesot
sfaten na vakov na~in, ne gi pokaùva site potrebni dimenzii {to
treba da ovozmoàt efektiven transfer na znaeweto. Imeno, se
nametnuva potrebata od sogleduvawe na su{tinata na procesot na
organizirawe i izveduvawe na nastavata, kako sloèn proces.
Interesen e stavot {to moè da se sretne vo literaturata
koja ja istraùva ovaa pojava, a toa e dali postoi potreba od nastava?
Spored edni avtori, taa e najva`na i prakti~no nenadomestliva.
Toa proizleguva od faktot {to ni{to podobro ne moè da bide
zameneto od ìviot zbor na nastavnikot. Zna~eweto na ìviot
zbor na nastavnikot posebno se istaknuva vo slu~ai koga toj vo
svoite predavawa ne se drì samo na pi{anoto vo knigite, tuku
vklu~uva i svoi stojali{ta vo odnos na nekoe pra{awe, rezultatite
od sopstvenoto istraùvawe i na~inot kako do{ol do niv.
Od druga strana, drugiot stav e deka so otstranuvawe na
ovoj metod na nastava, vsu{nost se pravi najgolema reforma
na obrazovanieto na fakultetite i univerzitetite. Toa
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
369
proizleguva od faktot {to postoeweto na dostapna literatura,

informaciski tehnologii i sli~no, vo golema mera moàt da go
zamenat ìviot zbor na nastavnikot.
Vo ramki na ovoj trud, nie go proteìrame stavot za va`nosta
na nastavata i ìviot zbor na nastavnikot.
Klu~ni zborovi: nastava, metodi na nastava, case study,
1. Nastava
Vo fazata na nastava, treba da se dobijat odgovori na slednite
pra{awa:
1.
Rasporedot na u~ilnicite;
2.
Metodot na nastavata.
1.1. Rasporedot na u~ilnicite
Rasporedot na u~ilnicite igra mo{ne va`na uloga vo
efektivnosta na transferot na znaewe. Me|utoa, rasporedot na
u~ilnicata ne e spontana pojava, tuku e zavisen od nekolku faktori,
od koi moème da gi izdvoime:
1.
Arhitektonsko re{enie;
2.
Brojot na studentite koi ja posetuvaat nastavata;
1.1.1. Arhitektonskoto re{enie
Arhitektonskoto re{enie na fakultetot e eden od faktorite
{to imaat svoe vlijanie vrz rasporedot na u~ilnicata. Taka, vo
uslovi na stati~nost na opremata i sedi{tata {to gi koristat
studentite, ne postojat mo`nosti za prilagoduvawe na rasporedot.
370
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Takov e primerot so rasporedot {to e opredelen vo amfiteatrite.

Bez ogled za koj amfiteatar se odnesuva (1,2,3, ili 4), rasporedot e
klasi~en, napred e nastavnikot, zaedno so opremata, a pred nego se
fiksirani sedi{tata na studentite. Izgledot e sleden:
tabla
______________
______________
_____________
_____________
____________
____________
__________
__________
Normalno e deka vo ovoj raspored na amfiteatarot, mo`nostite

na nastavnikot se namaleni za sozdavawe nov raspored. Toa zna~i
deka se nametnuva potrebata od prilagoduvawe na nastavnikot i
studentite na dadenite uslovi.
Vakviot raspored na u~ilnica ima svoi nedostatoci:
-
nastavnikot nema dovolno mo`nosti da gi ima vo svojot
fokus
na vnimanie site studenti;

-
postojat pote{kotii vo dvonaso~nata komunikacija;
Vo predavalnite, problemot so stati~nosta na opremata
polesno se re{ava, posebno vo onie u~ilnici vo koi postoi mo`nost
od prenesuvawe na potrebnata oprema.
Vo tie slu~ai, moème da gi
predloìme slednite rasporedi na u~ilnicite (U - model)
tabla
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
371
Nastavnikot gi ima vo vid site studenti i moè da komunicira

so site, bez pri toa da postojat bilo kakvi pre~ki. Isto
taka, toj moè

da dojde do sekoj student poedine~no za neposredna komunikacija.
Drug model e t.n. dvoen U - model:
nastavnik

Sledniot predloèn model e t.n. dvojno agolen U - model:
tabla
I na kraj, sledniot predloèn raspored na u~ilnicata (t.n.

model na trkalezna masa):
372
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
tabla
tabla
1.1.2. Brojot na studentite koi ja posetuvaat nastavata

Predloènite
modeli
na
raspored
na
u~ilnicite,
determinirani od arhitektonskoto re{enie na fakultetot, moàt
da bidat primenuvani vo slu~aj koga brojot na studentite e pome|u
30-70 (spored na{ite arhitektonski re{enija na predavalnite). Ako
se zeme predvid deka na na{iot fakultet sekoja godina se zapi{uvaat
po 100-tina studenti po nasoka, i ako se zeme deka procentot na
prisutnost na nastavata e pome|u 50-75%, toa zna~i deka postojat
realni mo`nosti za primena na predloènite re{enija za raspored
na u~ilnicite. Me|utoa, na na{iot fakultet ima i studiski programi
~ii studenti vo ist moment slu{aat zaedni~ki predavawa, pa taka toj
broj ve}e e pove}ekratno pogolem vo odnos na ona {to predloènite
re{enija go nudat, so {to brojot na studentite ne ovozmoùva nastava
vo predavalni, tuku mora nastavata da se izvr{uva vo amfiteatri.
2. Metodot na nastavata
Vo literaturata moàt da se najdat golem broj razli~ni klasifikacii
na nastavnite metodi. Najednostavna e onaa spored koja metodite se
delat vrz osnova na dva kriteriumi:
-
metodi na rabota na nastavnikot- izloùvawe, razgovor, opis,
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
373
objasnuvawe na nastavnikot
-
metodi na rabota na u~enikot:
laboratoriski i prakti~ni raboti
ve`bawe,
samostojni
Op{toprifatena podelba na nastavnite metodi e na: usmeno

izlagawe, razgovor, ilustrirani trudovi, demonstracija, prakti~ni
i laboratoriski trudovi, pi{uvani trudovi i ~itawe i pi{uvawe na
tekst.
Spored narednata podelba, gi spomenuvame (ovie metodi se
primenuvaat na na{iot fakultet): metodot exchatedra, prezentacii i
primena na studija na slu~aj;
Bez ogled na toa koja od predloènite podelbi na metodite
na nastava }e se koristi, nastavnikot mora da se pridrùva kon
slednoto:
-
ne treba da se namali zna~eweto na improvizacijata, posebno
ako nastavnikot e majstor vo toa, i e vo sostojba vo predavawata
da vklu~i nastani od ìvotot i od sekojdnevnite slu~uvawa
-
~itaweto na predavaweto e dosadno za slu{atelite
-
disciplina vo u~ilnicata- ako ima galama, ne se otstranuva
so Molam za ti{ina, tuku so toa {to }e zboruva potivko ili
u{te podobro da zapre, pa studentite vedna{ }e zabeleàt deka
moraat da se smirat
2.1. Metodot exchatedra podrazbira na~in na ednonaso~no
prenesuvawe na materijalot od strana na nastavnikot na studentite. Na
toj na~in, od studentite se bara samo prisutnost na ~asovite na nastava

Mladen
Vilotijevi}: Didaktika, organizacija nastave, Zavod za uxbenike i

nastavna sredstva, U~iteqski fakultet, Belgrad, 2000.
str. 211
akademskoto predavawe, pripovedawe, opi{uvawe, objasnuvawe,

obrazloùvawe i rasuduvawe
374
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
i ve`bi, dodeka celokupnata rabota ja izvr{uva nastavnikot.

Na ovoj na~in se onevozmoùva aktivnata uloga na studentot
{to istovremeno e izvor na negovata nezainteresiranost. Se
prepora~uva za transfer na znaewa kaj nastavnici i sorabotnici koi
se karakteriziraat so visok stepen na razbirlivost vo predavawata
i materijalot {to se predava, materijal za koj e potrebno povisoko
nivo na aktivna uloga na nastavnikot, kako i visok stepen na nivna
elokventnost.
2.2.Prezentacija
So razvoj na tehnikata, kako i potencirawe na vizuelniot efekt
vo prenosot na znaeweto (podobro zapametuvame- percipirame koga
ne{toto go ~itame i gledame, otkolku koga slu{ame). Od druga strana,
pretstavuva dobra osnova kako pomo{no sredstvo na nastavnikot
vo predavaweto, so {to mu se ovozmoùva preku prezentacijata da
gi potencira posu{tinskite delovi, vo odnos na pomalku va`nite
delovi na materijalot.
Nastavnikot mora da ima aktivna uloga, {to podrazbira pravilno
podgotvuvawe na sopstvenata prezentacija, kako i sovetodavna
funkcija vo odnos na podgotvuvaweto na prezentacijata od strana na
studentite.
So pravilno re{avawe na dvete pra{awa, doa|ame do potrebata
od re{avawe na najgolemiot problem na koj treba da se posveti
soodvetno vnimanie. Toa e pra{aweto na podgotvuvaweto na
prezentacijata. Na toj na~in }e se ovozmoì kreirawe na efektivna
prezentacija, so {to }e se ovozmoì celosen i pravilen transfer na
znaewata vrz studentite.
Pritoa, kako potencijalni pravila vo podgotvuvaweto na
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
375
efektivna prezentacija (pove}e se odnesuva za power point), moème

da gi spomeneme:
-
organizacija i tranzicija na slajdovite (logi~en tek od
po~etok do kraj, izbegnuvawe preskok od edna to~ka na druga i
vnimatelnost vo dodavawe informacii {to ne se direktno
povrzani so glavnata tema);
-
koristewe maksimum 6 to~ki (alinea) za slajd i 6 zbora za
to~ka (alinea);
-
vnimatelen izbor na boja na tekstot, na fontot i negovata
golemina;
-
minimizirawe ili izbegnuvawe na koristewe animacii vo vid
na tekst i zvuci;
-
obezbeduvawe dovolno vreme na studentite da moàt da
fa}aat pribele{ki;
-
podgotvuvawe na t.n. handouts (pe~atena forma na
prezentacijata)
2.3.Studija na slu~aj
Tretata tehnika {to se primenuva vo nastavata e koristeweto
na studija na slu~aj.
Studijata na slu~aj pretstavuva oblik na
participativno u~ewe.
Toa zna~i deka vo negovata primena se koristi
interakcija so studentite, odnosno nivno neposredno u~estvo. Na
toj na~in, tie preku nivnoto aktivno u~estvo, mora da se podgotvat
za predavawata, a so toa se sozdava mo`nost golem broj raboti koi,
ako se primeni individualniot metod na nastava, se razjasnuvaat na
samiot ~as. Taka se ovozmoùva postignuvawe povisok kvalitet vo
transferot na znaewe kaj studentite, odnosno polesno sovladuvawe
na materijata.
376
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Vo metodot se primenuvaat predavawa, simulacii, igri, definirawe

i re{avawe na konkretni problemi, ve`bi, gledawe filmovi, a postoi i
mo`nost za ostvaruvawe eskurzii (t.n. terenska nastava).
Su{tinata na primenata na studijata na slu~aj e vo ostvaruvaweto
efektiven na~in za prenos na znaewata vrz studentite. Ovaa tehnika
se koristi skoro vo site nastavni institucii vo svetot, a primenata
e vo razli~nite disciplini. U~eweto preku koristewe na slu~ai
{to navistina se slu~ile vo praktikata, ovozmoùva zamena na
tradicionalnite metodi na u~ewe. Nastavata preku studijata na
slu~aj pretstavuva vistinski predizvik za celokupniot obrazoven
kadar na visokoobrazovnite institucii.
Fokusot na vnimanieto treba da bide naso~en kon u~estvoto na
studentite pri primenata na ovaa tehnika na u~ewe. Taka, tie treba
da bidat vo sostojba da se podgotvat za u~estvo vo izgotvuvaweto
na individualniot slu~aj, diskusijata vo mali grupi i na plenarni
sednici (koga diskusijata se pravi pome|u grupi, pri {to sekoja od
grupite go brani svojot stav vo odnos na drugite).
Celta na primenata na studijata na slu~aj e sli~na i za
nastavnicite. Kvalitetna nastava se obezbeduva samo koga slu~ajot e
pravilno podgotven, koga soodvetno se naso~uva rabotata na ~asot i
rabotata po grupi i,na kraj, koga se donesuvaat zaklu~oci.
Preku ispolnuvaweto na ovie barawa od strana na nastavnicite
i nivnite studenti, smetame deka se sozdava nov kvalitet vo
ostvaruvaweto na efektivnost vo izveduvawe na nastavata.
Primenata na studijata na slu~aj pretstavuva pred s#, skap
metod. Cenata moè da se sogleda od slednive elementi:
1.
podgotovka na studija na slu~aj (ja vr{i nastavnikot);
2.
podgotovka na studentite:
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
377
a) nastava za zapoznavawe na studentite so su{tinata i

celta na studijata na slu~aj,
b) rabota na studentite vo grupi,
v) rabota vo plenarni grupi i odbrana na stavovite vo odnos na
drugite grupi,
3.
evaluacija na ~asot, studijata na slu~aj i samiot nastavnik.
Od ova proizleguva deka treba da se ovozmoì dovolno prostor
vo koj studentite }e moàt da rabotat kako na plenarni grupi, taka i da
se podelat po grupi (2,3, 5, ili pove}e, {to zna~i i tolku prostor).
Specifi~no barawe {to metodot go postavuva pred
participientite, e da bidat vklu~eni site u~esnici. Toa zna~i deka
site {to u~estuvaat vo negovata primena, mora da bidat soodvetno
podgotveni i aktivno da u~estuvaat vo nego.
Poslednoto pra{awe vo ramkite na ovoj del e
kvanitificiraweto na brojot na participientite. Ili, kolkav treba
da bide brojot na participientite {to }e u~estvuvaat vo ~asot. Vo
teorijata i vo praktikata, se predlaga nivniot broj da bide od 10 do
100. Na toj na~in }e se postigne pogolema efektivnost vo nastavata, a
efektite {to }e gi po~uvstvuvaat studentite }e bidat mnogu podobri
ako toj broj e pomal, odnosno pogolem.
Vo primenata na tehnikata studija na slu~aj, aktivna uloga
mora da ostvarat i dvete strani - i nastavnikot i studentot. Toa zna~i
deka treba da se vidi koja e nivnata uloga.
Spored toa, nivnata uloga i vo zavisnost od vremenskiot
preiod, treba da se nabquduva vo slednive tri fazi:
1. pred ~asot;
2. za vreme na ~asot;
3. po ~asot.
378
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
a) Ulogata na nastavnikot vo fazata pred ~asot (faza

na podgotovka)
Vo ramkite na ovaa faza, nastavnikot treba da dade soodveten
kvaliteten odgovor na pra{awata: zo{to, koga, kolku dolgo }e trae.
Potoa, treba da ja dade soodvetnata struktura na primenata na studija
na slu~aj.
Pri~inata za primena na metodot (zo{to se primenuva) leì
vo odgovorot deka na toj na~in se obezbeduva efektivno predavawe.
Toa podrazbira ostvaruvawe na kvaliteten transfer, kako i
ovozmoùvawe pogolem kvantitet na znaewe.
Za da moè metodot da bide kvaliteten, najnormalno e
podgotovkata da se napravi pred ~asot (toa e odgovorot na vtoroto
pra{awe- koga), a kolku dolgo }e se podgotvuva, zavisi pred s#, od
vidot na studijata na slu~aj, odnosno od sloènosta i {to e ona {to
se saka da se postigne so nea.
Posledno pra{awe vo ramkite na ovoj del e pravilnoto
definirawe na strukturata na podgotovkata. Spored toa,
strukturata treba zadolìtelno da gi vklu~uva slednive elementi:
naslov na studija na slu~aj, kratka sodrìna (voved), glavna
pri~ina za primena, celi na nastavata, sugerirawe na dopolnitelna
literatura, primena na nagledni sredstva, predviduvawe na mo`na
diskusija, analiza na studija na slu~aj, predvideno vreme, metod na
nastava i plan za rabota.
b) Rabota na ~as na nastavnikot
Narednata uloga koja nastavnikot mora pravilno da ja odigra,
e povrzana so negovata rabota za vreme na ~asot. Pred s#, toj mora da
ja znae strukturata na studentite, kako i da postoi podgotvenost na
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
379
rabotniot prostor.
Podgotvenosta na rabotniot prostor podrazbira ispolnuvawe
na site uslovi potrebni za zapo~nuvawe i odrùvawe nastava.
Obezbedeni nagledni sredstva, prostor i vreme za izvr{uvawe na
nastava, se osnovni raboti {to nastavnikot mora da gi ima za da
moè da ja koristi tehnikata studija na slu~aj (poto~no, ovie uslovi
mora da postojat i koga se koristat i drugi tehniki, a ne samo ovaa
{to ja objasnuvame).
Otkako }e se obezbedi prostorot so site pridru`ni elementi,
moè da zapo~ne nastavata. Uslov e taa da zapo~nuva za site
istovremeno, zaradi ostvaruvawe kontinuitet, a toa zna~i deka ne se
dozvoleni zadocnuvawa.
Otkako }e zapo~ne ~asot, glavnata uloga vo prviot period,
t.n. podgotvitelen del na ~asot, ja ima nastavnikot. Toj
treba da gi
zapoznae studentite so strukturata na ~asot, so studijata na slu~aj i
koja e ulogata i zada~ata na studentite.
Potoa zapo~nuva diskusijata vo koja se vr{at slednive raboti:
-
definirawe na bazi~niot problem;
-
analiza na slu~ajot so fokus na pri~inite i efektite, so
{to se generiraat mo`nite alternativi;
-
generirawe na alternativi;
-
selekcija na kriteriumite za donesuvawe odluka;
-
analiza i evaluirawe na alternativite;
-
selekcija na preferiranite alternativi;
-
mo`na akcija i plan za implementacija.
v) Rabota na nastavnikot po zavr{uvaweto na ~asot
Zavr{uvaweto na ~asot ne zna~i deka zavr{uva rabotata na
nastavnikot.
Toj treba da gi napravi u{te slednive raboti:
380
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
1.
2.
3.
da izvr{i vrednuvawe na u~esnicite;

ocenka na planot na studijata na slu~aj;
da go oceni materijalot;
4.
da dade li~na ocenka za negoviot pridones vo realizacijata
na studijata na slu~aj;
5.
da dade ocenka na rabotata na klasot;
6.
da dade ocenka na metodot na nastava.
So vrednuvaweto na u~esnicite se dava ocenka na individualnoto
u~estvo na sekoj {to prisustvuval na nastavata. So toa se vr{i
evaluirawe na naporot na studentite vo procesot na nivnata podgotvka
za ~asot, koe se sogleduva preku nivnata interakcija na ~asot. Tuka
treba da se dadat odgovori na pra{awata: Koj pridonese? i Kolku
dobro?
Narednata rabota e povrzana so ocenuvawe na planot za odvivawe
na studijata na slu~aj. Toa podrazbira sogleduvawe na faktite
povrzani so vremenskoto odvivawe (po~ituvawe na dostapnoto
vreme), vremetraeweto na fazite vo primenata na studijata na
slu~aj i otstranuvaweto na praznoto vreme (vreme vo koe ne postoi
nikakva aktivnost, kako od strana na nastavnikot, taka i od strana na
studentite).
Ocenkata na materijalot podrazbira evaluacija na studijata na
slu~aj (nejzinata aktuelnost, struktura i zna~ewe), na~inot kako e
izvr{en transferot na studentite (pravilno, nepravilno, korektno,
nekorektno).
Samiot nastavnik, osven {to pravi evaluacija na u~estvoto
na studentite vo primenata na studijata na sl~uaj, mora da izvr{i
i samoevaluacija, odnosno kakov e negoviot pridones. Toa vsu{nost,
ja pretstavuva negovata èlba za pottiknuvawe i podignuvawe na
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
381
efektivnosta vo nastavata (pred s#, poradi faktot {to sepak toj e

nositel na nastavata).
Na kraj, se dava grupna ocenka za u~estvoto na klasot vo
primenata na tehnikata, kako i soodvteni sugestii za dopolnuvawa,
soodvetni bri{ewa i promeni koi treba da se napravat vo idnina,
pri primenata na tehnikata studija na slu~aj.
Literatura:
1.
Davies Peter and ot.: Innovative Approaches to learning and teaching
in Economics and Business higher Education, Staffordshire Univeristy Press,
College Road, Stoke-on-Trent, 2000
2.
Erskine James, Leenders R. Michiel, Mauffette- Leenders A. Louise:
Teaching with Cases, Richard Ivey School of Business, Ontario, 1998
3.
Mladen Vilotijevi}: Didaktika, organizacija nastave, Zavod za uxbenike
i nastavna sredstva, U~iteqski fakultet, Belgrad, 2000.
4.
Remenyi Dan and ot.: research in Business and Management, SAGE
Publications, London, 2002.
382
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Applied Methods of Teaching at Faculty of Economics in Skopje opportunities for improvement

Professor Kiril Postolov, Ph.D.

The role of higher education institutions (universities) in the transfer of
knowledge by teachers or assistants of their students. It involves a process of
organizing and teaching, and assessment of knowledge acquired by students.
However, in this way understood the process, not showing all dimensions
necessary to ensure effective transfer of knowledge. Namely, there is a need for
consideration of the essence of the process of organizing and teaching such a
complex process.Interesting is the position can be found in the literature that
explores this phenomenon, whether there is a need for teaching? According to
some authors, it is most important and practically irreparable. It stems from the
fact that nothing better can not be replaced by the word of the living teacher. The
significance of the living word of the teacher in particular stands out where he
lectures in his no holds only written in books, but include their stance on some
issue, the results of his own research and how he came to them. On the other
hand, another view is that by removing this method of teaching, actually makes
the biggest reform of education in colleges and universities. It stems from the fact
that the existence of available literature, information technologies and the like
can greatly to replace the living word the teacher.Within this paper, we favor the
position of the importance of teaching and living word of the teacher.
Keywords: teaching, teaching methods, case study,
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
383
384
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 385 - 396 (2011)
VLIJANIE NA INTERNETOT VRZ MENAXMENTOT

NA SINXIROT NA SNABDUVAWE

D-r Lidija Pulevska-Ivanovska
Apstrakt
Brziot rast i razvoj na Internetot go smenija na~inot

na funkcionirawe na pretprijatijata. Internetot ovozmoùva
globalna komunikacija so zna~itelno poniski operativni tro{oci,
kako i vospostavuvawe na elektronska trgovija direktno so
klientite ili so drugite pretprijatija koi podocna moàt da
formiraat kooperativni odnosi vo sinxirot na snabduvawe. Kako
rezultat na vlijanieto na e-trgovijata na logisti~kite fuknkcii
vo pretprijatijata, postojano se namaluva rastojanieto pome|u
dobavuva~ite, proizvoditelite, distributerite, klientite i
potro{uva~ite. Denes, informaciskite tehnologii, a posebno
Internetot, davaat nova dimenzija na konceptot na sinxirot na
snabduvawe i igraat klu~na uloga vo integracijata na sinxirot
na snabduvawe. Elektronskiot sinxir na snabduvawe gi potisnuva
i gi zamenuva starite modeli na delovno rabotewe i gi prinuduva
pretprijatijata da napravat reinènering na postoe~kite delovni
procesi. Toj pretstavuva nov dinami~en koncept koj pridonesuva za
podobro funkcionirawe na celiot sinxir na snabduvawe, a so toa i
za zgolemuvawe na konkurentskata prednost na pretprijatijata.
Klu~ni zborovi: e-sinxir na snabduvawe, e-logistika,
informacisko - komunikaciski tehnologii, Internet
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
385
d-r Lidija Pulevska-Ivanovska
Voved
Vremeto vo koe ìveeme se smeta za era na informaciskite
tehnologii. Svedoci sme na intenziven razvoj i implementacija
na novi mre`ni tehnologii i sistemi, {to u{te pove}e go
zgolemuva koristeweto na Internetot vo sekojdnevnoto rabotewe
na pretprijatijata, go zgolemuva obemot na elektronska trgovija,
go zabrzuva protokot na to~ni i adekvatni podatoci i sl. Sekako,
sovremenite informaciski tehnologii pridonesuvaat za zgolemena
efikasnost i efektivnost na sinxirite na snabduvawe.
Razvojot na logistikata e dinamiziran so globalizacijata,
pri {to se dava golema uloga i zna~ewe na menaxmentot na sinxirot
na snabduvawe i integriranoto povrzuvawe na dobavuva~ite,
posrednicite, proizvoditelite, kupuva~ite i krajnite korisnici na
proizvodite i uslugite. Vo standardnata definicija za logistikata
se naglasuva integracijata na dve ili pove}e aktivnosti, ~ija cel e
planirawe, implementacija i kontrola na efikasnosta na tekovite
na materijali i proizvodi od mestoto na poteklo do mestoto na
potro{uva~ka; dodeka spored definicijata, sinxirot na snabduvawe
pretstavuva vkupna mreà na dobavuva~i, proizvodstveni kapaciteti,
magacini i distributivni kanali za dostava na surovini i materijali,
transformacija na surovinite i materijalite vo gotovi proizvodi
i distribucija na gotovite prozivodi do krajnite korisnici.
Menaxmentot na sinxirot na snabduvawe opfa}a mreà na logisti~ki
sistemi i povrzani aktivnosti na site pooddelni kompanii koi
se del od toj sinxir na snabduvawe. Mno{tvo razli~ni koncepti
se razvieni preku pluridisciplinarnost, transdisciplinarnost,
interdisciplinarnost i multidisciplinarnost na nau~nite oblasti
386
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Vlijanie na internetot vrz menaxmentot na sinxirot na snabduvawe
kako marketing, informaciski sistemi, ekonomija, logistika i

operacioni istraùvawa. Iako vo literaturata i praksata poimite
logistika i menaxment na sinxirot na snabduvawe se koristat kako
sinonimi, sepak treba da se naglasi deka tie dva poima ne se isti,
tuku menaxmentot na sinxirot na snabduvawe e po{irok poim koj vo
sebe ja sodrì i logistikata.
Logistikata gi integrira informaciite, transportot,
zalihite, skladi{tata, rakuvaweto so materijali i pakuvaweto,
dodeka e-logistikata go opredeluva vlku~uvaweto na informaciskokomunikaciskite tehnologii (IKT) vo avtomatizacijata na
logisti~kite procesi, kako i celokupniot menaxment na sinxirot
na snabduvawe od mestoto na poteklo na proizvodite do mestoto na
koristewe na proizvodite od strana na krajnite potro{uva~i.
Tradicionalnite logisti~ki procesi impliciraat postoewe
na razli~ni me|usebno povrzani oblasti na upravuvawe od
institucionalni i regulatorni, preku dràvni, socijalni, operativni,
delovni, pa s# do organizacija na infrastrukturni i tehnolo{ki
uslugi. E-logistikata pretstavuva mehanizam za avtomatizacija
na logisti~kite procesi i obezbeduvawe na integrirani uslugi za
upravuvawe so logisti~kite procesi na u~esnicite vo sinxirot na
snabduvawe. E-logistikata pretstavuva otvorena, neutralna i sigurna
elektronska infrastruktura, koja preku dodavawe i spodeluvawe
vrednosti, gi povrzuva u~esnicite vo logisti~kite procesi, so pomo{
na standardizirani elektronski delovni poraki.
Generalno, vlijanieto {to go ima Internetot vrz logistikata
i sinxirot na snabduvawe se opfa}a so terminite e-logistika i esinxir na snabduvawe. Soodvetno na toa, e-menaxmentot na sinxirot

Banjanin M.K., Petrovic L., Rovcanin M., Ruzin M. (2008), str. 2.

Ibid.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
387
na snabduvawe se odnesuva na vlijanieto koe Internetot go ima vrz

integracijata na klu~nite delovni procesi, od krajniot korisnik
do po~etnite dobavuva~i {to obezbeduvaat proizvodi, uslugi i
informacii koi dodavaat vrednost za potro{uva~ite i ostanatite
steikholderi. E-logistikata se odnesuva na vlijanieto {to go ima
Internetot vrz procesot od sinxirot na snabduvawe koj gi planira,
implementira i kontrolira efikasniot i efektivniot protok i
~uvawe na proizvodi, uslugi i soodvetni informacii, od to~kata na
poteklo do to~kata na potro{uva~ka, so cel da se zadovolat barawata
na potro{uva~ite. Bidej}i prethodno be{e navedeno deka logistikata
e del od menaxmentot na sinxirot na snabduvawe, analogno na toa
prozileguva deka e-logistikata e eden del od e- menaxmentot na
sinxirot na snabduvawe.
Realizacijata na elektronskiot menaxment na snabduvawe
pretstavuva proces sostaven od tri fazi. Najprvo treba da se
integriraat internite funkcii vo ramkite na edno pretprijatie.
Potoa treba da se napravi integracija na operativnite funkcii
nadvor od pretprijatieto so trgovskite partneri koi se del od
kanalot na snabduvawe. Poslednoto nivo se postignuva so digitalna
sinhronizacija na funkciite na kanalite od celokupnata mreà na
snabduvawe vo edno edinstveno virtuelno pretprijatie so pomo{
na Internetot.
Pridobivkite od implementacijata na e-sinxirot na snabduvawe
se mnogubrojni: avtomatizacija na zada~ite vo vkupniot proces,
pristap do golem broj sinhronizirani informacii, namaluvawe na
nivoto na gre{ki, brzo i navremeno dostavuvawe odgovori, pokratok
rok na isporaka, namaluvawe na jazot me|u partnerite vo sinxirot i

388
Gimnez C., Loureno H.R. (2004), str. 3.
Ross D.F. (2003), str. 11.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
niza drugi prednosti koi osiguruvaat podobri rezultati, efikasnost

i efektivnost vo raboteweto, a so toa i mo`nost na steknuvawe
konkurentska prednost. Poradi site ovie prednosti, e-menaxmentot
na sinxirot na snabduvawe stanuva koncept od su{tinsko zna~ewe vo
globalnata logisti~ka industrija.
Internetot i e-menaxmentot na sinxirot na snabduvawe
Spored Simchi-Levi i dr. (2003 g.), upotrebata na informaciskite
tehnologii vo menaxiraweto so sinxirite na snabduvawe
ovozmoùva:
- Dostapnost i vidlivost na informaciite;
- Mo`nost za obezbeduvawe podatoci od edno centralizirano
mesto;
- Donesuvawe odluki bazirani na informacii od celokupniot
sinxir na snabduvawe;
- Sorabotka i koordinacija pome|u partnerite vo sinxirot
na snabduvawe.

Internetot obezbeduva novi kanali za promocija, proda`ba
i distribucija na proizvodi, ovozmoùvaj}i zna~ajni prednosti i
za kupuva~ite i za prodava~ite. Spored Gimenez i Lourenco (2004 g.),
vlijanieto na Internetot vrz sinxirot na snabduvawe moè da se
nabquduva preku slednive aspekti:
- E-trgovija. Internetot pretstavuva nov komercijalen
kanal za proda`ba na proizvodi i uslugi. Novite sinxiri
na snabduvawe mora da bidat definirani na na~in koj moè
da odgovori na predizvicite na ovoj nov kanal;
- Spodeluvawe na informacii. Internetot e medium za prenos

Simchi-Levi D., Kaminsky P., Simchi-Levi E., (2003).
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
389
i spodeluvawe informacii pome|u partnerite vo sinxirot

na snabduvawe. Protokot na informacii vo ramkite na
sinxirot na snabduvawe e od klu~no zna~ewe za efikasna
i efektivna sorabotka i integracija pome|u partnerite
vo ramkite na sinxirot. Internetot pretstavuva brz i
evtin globalen medium, koj ovozmoùva prenos na ovie
informacii.
- Spodeluvawe na znaewe. Internetot isto taka, ovozmoùva
i pristap do analiziranite i modelirani podatoci, {to
im ovozmoùva na komaniite da gi spodelat me|u sebe i
procesite na planirawe i odlu~uvawe. Ovaa sorabotka
pome|u pretprijatijata - u~esnici vo sinxirot na snabduvawe
}e ovozmoì namaluvawe na tro{ocite i pobrza reakcija
na promenite na pazarot.
- Dizajn na efikasen sinxir na snabduvawe. Upravuvaweto
so komunikaciite, sorabotkata i konkurencijata e mnogu
bitna za odrùvawe na efektivna struktura na tro{ocite
vo sinxirot na snabduvawe. Iako Internetot ovozmoùva
brz i evtin pristap do informacii i znaewe, sepak, za
postignuvawe i odrùvawe na efektivna struktura na
tro{ocite vo sinxirot na snabduvawe, mora da se dizajnira
sinxirot na snabduvawe na na~in koj }e ozovmoì efikasen
protok na stoki i uslugi.
Sekako, Internetot im ovozmoùva na sinxirite na
snabduvawe zna~ajni mo`nosti za namaluvawe na tro{ocite i
podobruvawe na nivoto na uslugite. Ovie mo`nosti, me|u drugoto,
vklu~uvaat:
- Onlajn katalozi preku koi kupuva~ite moàt direktno da

390
Gimnez C., Loureno H.R., (2004), str. 5.

GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
odberat i pora~aat proizvod od dobavuva~ite;

- Mo`nost za sledewe na pratkite;
- Mo`nost da se rezervira prostor vo skaldi{ta za o~ekuvani
-
-
-
-
-
isporaki na opredeleni lokacii;

Mo`nost da se planiraat izleznite pratki od
distributivnite centri na 24-~asovna osnova;
Sposobnost da se obezbedi 7-dnevna/24-~asovna usluga i
poddr{ka na potro{uva~ite {irum svetot;
Mo`nost da se primaat pora~ki od potro{uva~i {irum
svetot;
Mo`nost za elektronsko pla}awe na fakturite;
Mo`nost direktno da se komunicira so prodava~ite,
kupuva~ite ili koj bilo drug u~esnik vo sinxirot na
snabduvawe po pat na elektronska po{ta na 7-dnevna/24~asovna osnova;
Mo`nost da se namalat tro{ocite i vremeto za odgovor.
Analiza na postoe~kata situacija vo Republika Makedonija

i podgotvenosta na makedonskite pretprijatija za implementirawe
na e-menaxment na sinxirot na snabduvawe
So cel da se napravi analiza na postoe~kata situacija vo
Republika Makedonija vo odnos na aktuelnata sostojba i podgotvenosta
na makedonskite pretprijatija za implementirawe na e-menaxment
na sinxirot na snabduvawe, be{e sprovedeno istraùvawe preku
veb - baziran pra{alnik, koj be{e ispraten do 68 menaxeri na
pretprijatija od razli~ni industrii vo Makedonija. Pra{alnikot
be{e odgovoren od strana na 55 menaxeri i samo tie odgovori se

Lancioni R.A., Smith M.F., Oliva T.A. (2000), str. 46-47.

GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
391
vlku~eni vo analizata.
Od vkupno 55-te anketirani menaxeri, 28% se od prozivodstveniot
sektor, 44% od uslu`niot sektor, a 28% od pretprijatija koi se
zanimavaat i so proizvodstvena i so uslu`na dejnost.
Sega{nata sostojba vo odnos na postavenosta na konceptot
na upravuvaweto so sinxirite na snabduvawe vo makedonskite
pretprijatija moè da se oceni kako nezadovolitelna, bidej}i samo
37% od pretprijatijata imaat poseben departman za logistika i
upravuvawe so sinxirot na snabduvawe, a ostanatite 63% nemaat.
Od pretprijatijata koi nemaat poseben departman, 77% planiraat
da osnovaat vo bliska idnina, 13% ne se sigurni, a 10% voop{to ne
go planiraat toa. Ova e ohrabruva~ki podatok, bidej}i ukaùva na
toa deka makedonskite menaxeri stanuvaat svesni za zna~eweto
na upravuvaweto so sinxirot na snadbuvawe. 54% od anketiranite
menaxeri smetaat deka e potrebno da se napravat organizaciski
promeni, so cel da se implementira konceptot na sinxirot na
snabduvawe, 33% smetaat deka nema potreba za organizaciski promeni
i ostanatite 13% nemaat mislewe po odnos na ova pra{awe.
Na pra{aweto: Kako upravuvate so va{iot sinxir na
snabduvawe?, dobieni se slednive odgovori: 34% imaat tesna sorabotka
so dobavuva~ite; 39% imaat tesna sorabotka so potro{uva~ite; 25%
koristat autsorsing; 23% sekoga{ imaat sigurnosni zalihi; 21%
koristat podizveduva~i; i 12% koristat vertikalna integracija.
Ovie se najpopularnite metodi koi gi koristat makedonskite
pretprijatija za upravuvawe so nivnite sinxiri na snabduvawe, dodeka
mnogu mal, re~isi zanemarliv procent koristat drugi sofisticirani
metodi, kako {to se: elektronska razmena na podatoci (Electronic
Data Interchange-EDI); e-nabavki; sistem to~no-navreme (Just-in-
392
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
time); poseben softever za menaxment na sinxirot na snabduvawe;

elektronski aukcii; 3PL logisti~ki provajderi; 4PL logisti~ki
provajderi, itn. Seto ova zboruva deka vo Makedonija pove}e moème
da zboruvame za primena na tradicionalen koncept na menaxment
na sinxirot na snabduvawe, otkolku za e-menaxment na sinxirot na
snabduvawe.
13% od anketiranite meanxeri smetaat deka nivnoto pretprijatie
ne e voop{to uspe{no vo upravuvaweto so sinxirot na snabduvawe,
24% smetaat deka ne se uspe{ni, 28% smetaat deka se donekade uspe{ni,
17% smetaat deka se uspe{ni i samo 8% smeaat deka se mnogu uspe{ni
vo menaxmentot na nivniot sinxir na snabduvawe.
Ovie brojki se porazitelni, no mnozinstvoto menaxeri se svesni
deka postoi potreba za implementacija na pove}e sistemi za poddr{ka
na menaxmentot na sinxirite na snabduvawe vo makedonskite
pretprijatija. Pove}e od polovinata anketirani menaxeri smetaat
deka menaxmentot na sinxirite na snabduvawe bi bil strategiski
poddràn so implementacijata na nekoi od slednive sistemi:
Material Requirements Planning (MRP), Manufacturing Resources Planning
(MRPII), Enterprise Resource Planning (ERP), Warehouse Management System
(WMS), Customer Relationships Management (CRM), Supplier Relationships
Management (SRM), Radio Frequency Identification (RFID), elektronska
trgovija i elektronska razmena na podatoci (EDI). Seto ova govori
vo prilog na faktot deka vo Republika Makedonija se ~uvstvuva
potreba i podgotvenost za postepeno voveduvawe na e-menaxment na
sinxirot na snabduvawe. Re~isi tri ~etvrtini od ispitanicite silno
veruvaat deka implementacijata na e-menaxmentot na sinxirot na
snabduvawe }e donese brojni beneficii za pretprijatijata, kako na
primer, podobar kvalitet i kvantitet na informacii, namaluvawe na
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
393
vemeto na proizvodstvo, namaluvawe na nivoto na zalihi, podobrena

operativna efikasnot, zgolemena koordinacija pome|u dobavuva~ite
i kupuva~ite, fleksibilnost i sl. I
pokraj nesomneno golemite

pridobivki od implementacijata na e-menaxmentot na sinxirot na
snabduvawe, sepak, pred da se pristapi kon negova primena, potrebno
e da se ispolnat neophodnite preduslovi od ekonomski, tehni~ki,
politi~ki i socijalen aspekt, kako i uspe{no da se sprovedat fazite
na negovo implementirawe vo makedonskite pretprijatija.
Zaklu~ok
Brziot razvoj na informaciskite tehnologii, a posebno
Internetot, predizvika revolucionerni promeni vo mnogu oblasti,
vklu~uvaj}i go tuka i menaxmentot na sinxirot na snabduvawe.
Interakcijata pome|u Internetot i menaxmentot na sinxirot
na snabduvawe dovede do definirawe na noviot koncept nare~en
elektronski menaxment na sinxirot na snabduvawe ili e-menaxment
na sinxirot na snabduvawe. Implementacijata na e-menaxmentot na
sinxirot na snabduvawe nosi brojni pridobivki za pretprijatijata,
kako na primer: avtomatizacija
na zada~ite vo vkupniot proces,

pristap do golem broj sinhronizirani informacii, namaluvawe na
nivoto na gre{ki, brzo i navremeno dostavuvawe odgovori, pokratok
rok na isporaka, namaluvawe na jazot me|u partnerite vo sinxirot i
niza drugi prednosti koi osiguruvaat podobri rezultati, efikasnost
i efektivnost vo raboteweto, a so toa i mo`nost za steknuvawe
konkurentska prednost.
Istraùvaweto sprovedeno vo
Republika Makedonija
pokaùva
deka kaj nas pove}e moème da zboruvame za primena na tradicionalen
394
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
koncept na menaxment na sinxirot na snabduvawe, otkolku za emenaxment na sinxirot na snabduvawe. Sekako, ve}e se ~uvstvuva
potreba za postepeno voveduvawe na e-menaxment na sinxirot na
snabduvawe, vodej}i smetka za ispolnuvawe na neophodnite preduslovi
od ekonomski, tehni~ki, politi~ki i socijalen aspekt.
1. Banjanin M.K., Petrovic L., Rovcanin M., Ruzin M. (2008), E-logisticke
platform i dimenzije e-SCM koncepata, Proceedings from the International
Conference Management and Social responsibility SYMORG 2008,
Faculty of Organizational Sciences, Belgrade, Serbia.
2. Gimnez C., Loureno H.R. (2004), e-Supply Chain Management:
Review, Implications and Directions for Future Research, Research
Group in Business Logistics, Working paper No. 17, October 2004.
3. Lancioni R.A., Smith M.F., Oliva T.A. (2000), The Role of the Internet
in Supply Chain Management, Industrial Marketing Management 29,
45-46.
4. Ross D.F. (2003), Introduction to e-Supply Chain Management: Engaging
Technology to Bulid Market Winning Business Partnerships, St. Lucie
Press.
5. Simchi-Levi D., Kaminsky P., and Simchi-Levi E. (2003), Designing and
Managing the Supply Chain: Concepts, Strategies, and Case Studies,
New York, McGraw-Hill.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
395
INTERNET IMPACT ON SUPPLY CHAIN MANAGEMENT

Lidija Pulevska-Ivanovska, Ph.D.
Summary
The fast growth and development of internet have changed the way of
functioning of companies. The Internet enables global communications by
significantly lower operating costs, as well as establishment of electronic trade
directly with clients or with other companies that later may establish cooperative
relations in the supply chain. As a result of the impact of e-trade on the logistic
fuknctions in companies, the distance between the suppliers, producers,
distributors, clients and customers is constantly decreasing. Today, information
technologies, and especially internet give a new dimension to the concept of supply
chain management and play a key role in the integration of the supply chain. ESupply Chain Management is replacing the old models of business operations
and is forcing companies to do reingninering of existing business processes. ESCM is a new dynamic concept that contributes to better functioning of the entire
supply chains, and thus increaseasing the competitive advantage of companies.
Key words: e-Supply Chain Management, e-logistics, information
technologies, Internet
396
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 397 - 409 (2011)
Gledaweto televiziski programi i koristeweto

na internet vo R. Makedonija

D-r Anita Ciunova-[uleska

Apstrakt

Celta na ovoj trud e istovremeno da se pokaè vrskata i
zavisnosta pome|u vozrasta i gledaweto televizija kaj naselenieto
vo R.Makedonija i vrskata i zavisnosta pome|u gledaweto televizija
i koristeweto na Internetot od strana na mladata populacija
vo R.Makedonija. Za potrebite na ovoj trud napraveni se dve
istraùvawa. Prvoto opfati 109 ispitanici od razli~ni vozrasni
grupi (od 18 do 70 godini), a vtoroto opfati 204 ispitanici odnosno
mladi lu|e-studenti na vozrast od 20 do 24 godini..

Pri otkrivawe na zavisnosta pome|u vozrasta i gledaweto
televizija kako prva cel na istraùvaweto, be{e izvr{ena i
sporedba na dobienite rezultati za gledaweto na televiziskite
programi po oddelni starosni grupi vo R.Makedonija, so rezulatite
koi gi objavuva AGB Nielsen i rezultatite, odnosno podatocite
koi gi objavuva Zavodot za statistika na R.Makedonija. Vtorata
cel be{e da se otkrie povrzanosta pome|u vremeto pominato vo
gledawe televizija i vremeto pominato na Internet kaj mladata
populacija vo R.Makedonija. Pokraj ovie dve celi, kako posebna cel
se nametna i testiraweto na hipotezi za vlijanieto na polot
i prethodnoto iskustvo od kupuvawe na Internet vrz vremeto
pominato na Internet.
Klu~ni zborovi: televiziski ku}i, TV - ~asovi, starost, Inernet,
koeficient na regresija, koeficient na determinacija, hipotezi
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
397
d-r Anita Ciunova-[uleska
1. Voved

Istraùvaweto na vrskata pome|u vozrasta i vremeto pominato
pred televizor, kako i vremeto pominato na Internet e predmet na
anliza i predizvik za mnogu avtori. Taka, Norman H.Nie i D.Sunshine
Hillygus (2002 g.) trvdat deka vremeto pominato na Internet e na smetka
na vremeto pominato vo socijalni aktivnosti, hobi, ~itawe i gledawe
televizija. Spored Robinson, Kestnbaum, Neustadtl i Alvarez, korisnicite
na Internetot tro{at pove}e vreme na jadewe, sportuvawe i ~itawe,
a pomalku na gledawe televizija (11,5% od svoeto vreme go tro{at
na gledawe televizija) za razlika od onie koi ne koristat Internet
(15,2% od svoeto vreme go tro{at na gledawe televizija). Vlijanieto
na Internetot vrz televizijata e razli~no kaj razli~ni starosni
grupi, no istraùvawata na Liebowitz i Zenter (2010 g.) pokaùvaat
deka rastot na koristeweto na Internetot nema nikakvo vlijanie vrz
gledaweto televizija kaj postarata populacija vo SAD. Spored Lee
i Leung (2006 g.), kolku pove}e korisnicite na Internet go korisat
Internetot za barawe novosti i informacii, tolku pomalku vreme
tro{at na tradicionalnite mediumi (televizija, vesnici) zaradi
zadovoluvawe na informativnite potrebi. Isto taka, spored niv,
koristeweto na Internetot za zabavni celi e vo negativna vrska so
gledaweto televizija za zabava, ili so drugi zborovi, koristeweto
na Internet za zabava go namaluva vremeto pominato vo gledawe
televiziski programi so zabavna sodrìna.

Norman H.Nie and D. Sunshine Hillyhus (2002), Where does Internet time come from?:
A Reconnaissance, IT&Society, Vol. 1, Issue 2, Fall 2002, pp. 1-20

Robinson, J.P, , Kestnbaum, M., Neustadtl, A., and Alvarez, A., (2002) Information technology and functional time displacement, IT & Society, 1 (1), pp.21-36

Stan J Liebowitz, Alejandro Zentner, (2010) Clash of the Titans: Does Internet Use
Reduce Television Viewing?, The review of Economics and Statistics,
October 7, pp.

Lee, P.S.N., Leung, L., Assessing the displacement eects of the Internet, Telemat.
Informat. (2006), doi:10.1016/j.tele.2006.08.002
398
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Gledaweto televiziski programi i koristeweto na internet vo R. Makedonija
2. Metodologija na istraùvaweto
Spored istraùvawata za gledawe televizija vo R.Makedonija
sprovedeni vo 2010 godina, od strana na AGB Nielsen, decata do 9 godini
pominuvaat zna~itelno vreme gledaj}i televizija. Kaj pogolemite
deca (od 10 do 14 godini) i kaj tinejxerite (15 do 19 godini) se
zabeleùva namaluvawe na vremeto pominato vo gledawe televizija,
pri {to toa namaluvawe e prisutno zaklu~no so grupata na mladi
lu|e od 20 do 24 godini. Kaj vozrasnite lica od 25 godini pa nagore,
se zabeleùva zgolemuvawe na vremeto pominato pred televizor, pri
{to grupata na lica na vozrast od 60 do 64 godini se lica koi najmnogu
gledaat televizija. Imaj}i go ova predvid, prviot primerok vo ovoj
trud se sostoi od lica na razli~na vozrast koi ìveat i rabotat vo
R.Makedonija
Spored istraùvaweto napraveno od Agencijata za elektronski
komunikacii na R.Makedonija vo juli 2010 godina, Internetot e
najmnogu koristen medium od strana na mladata populacija (u~enici
i studenti). Pribli`no 94% od mladata populacija vo R.Makedonija
koristi Internet.
Imaj}i gi predvid ovie podatoci, primerokot za

vtoroto istraùvawe vo ovoj trud se sostoi od lica na vozrast od 20
do 24 godini.
Istraùvawata bea napraveni preku konstruirawe na dva
pra{alnika. Vo prviot pra{alnik, ispitanicite odgovaraa na
pra{awa za polot i za vozrasta, na pra{awe (kodirano) za vremeto
pominato vo gledawe televizija, pri {to od ispitanicite be{e
pobarano i da navedat kolku vreme pribli`no dnevno pominuvaat
vo gledawe televizija (vo minuti). Prviot pra{alnik be{e daden na
primerok od ispitanici od razli~na vozrast, formiran po principot

AGB Nielsen

. (
www
.
aec
.
mk)
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
399
na sne`na topka. Prviot primerok se sostoe{e od 109 ispitanici

(od koi 47 ispitanici ili 43,1% od ma{kiot pol i 62 ispitanici ili
56,9% od ènskiot pol. Vidi tabela br.1)
Tabela br.1 Podatoci za ispitanicite od primerokot br. 1
primerok
109
prose~no vreme
pominato vo
gledawe TV: 2.7 ~asa
prose~na
starost
pol
ma{ki
pol:
43
,
1
0%
prose~no vreme
pominato vo
gledawe TV: 2.5 ~asa
ènski
pol:
56
,
9
0%
prose~na
starost
maì
vreme
pominato vo
gledawe TV
pomalku
od 1 ~as
17,7
0%
1 - 2
~asa
24
,
8
0%
2 - 4
~asa
37
,
6
0%
pove}e
od 4 ~asa
22,90%
43,7
èni
43,7
prose~no vreme
pominato vo
gledawe TV: 2.8
~asa
40,6
Vo vtoriot pra{alnik ispitanicite odgovaraa na pra{awa

za polot, vozrasta, na pra{awa (kodirani) za vremeto pominato vo
gledawe televizija i za vremeto pominato na Internet, kako i toa
dali imaat i kolkavo e nivnoto iskustvo so onlajn kupuvawe (kolku
pati dosega kup
uvale preku Internet), pri {to od isptanicite be{e
pobarano da navedat i kolku vreme dnevno pominuvaat vo gledawe
televizija (vo minuti). Vtoriot pra{alnik be{e popolnet od strana
na studenti na Ekonomskiot fakultet pri Univerzitetot Sv.Kiril
i Metodij vo Skopje od treta i ~etvrta godina na studii (vozrast od
20 do 24 godini). Vtoriot primerok se sostoe{e od 204 ispitanici od
koi 50 ispitanici ili 24,5% od ma{ki pol i 154 ispitanici ili 75,5%
400
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
od ènski
pol. Vidi tabela br.2) Pri~inata za vakvata procentualna
zastapenost na ispitanicite spored polot leì vo faktot {to vo
strukturata na studenti zapi{ani na Ekonomksiot fakultet vo
Skopje, dominiraat studenti od ènskiot pol (vo 2010 godina, 69,7%
od site studenti se od ènskiot pol).
Tabela br.2 Podatoci za ispitanicite od primerokot br.2
ènski
pol
ma{ki pol
24,51%
pol
vreme pominato vo
pomalku od 1 ~as 25,70%
gledawe TV
vreme pominato na
Internet
prethodno iskustvo
iskustvo pri
kupuvawe onlajn
1 - 2
~asa
2 - 4
~asa
pove}e od 4 ~asa
34,30%
32,40%
8,20%
pomalku od 1 ~as
45,60%
1 - 2
~asa
2 - 4
~asa
pove}e od 4 ~asa
da
27,00%
19,60%
7,80%
27,00%
nema iskustvo
73,04%
1-5
pati
6-10
pati
11-16
pati
nad
16
pati
18,63%
5,88%
0,98%
1,47%
ne
75,49%
73,00%
Pokraj glavnite celi vo vrska so otkrivawe na zavisnosta

pome|u vozrasta i gledaweto televizija kaj naselenieto vo
R.Makedonija, i pome|u vremeto pominato vo gledawe televizija i
vremeto pominato na Internet kaj mladite lu|e vo R.Makedonija, vo
trudot bea testirani i dve hipotezi:

GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
401
H1: Polot ima vlijanie vrz vremeto pominato na Internet

kaj mladite lu|e vo R.Makedonija
H2: Iskustvoto vo onlajn kupuvaweto ima vlijanie vrz
vremeto pominato na Internet kaj mladite lu|e vo R.Makedonija
3. Karakteristikite na ìtelite na R.Makedonija vo pogled na
navikite za gledawe televizija

Spored Sovetot za radiodifuzija na R.Makedonija vo 2010
godina, dozvola za emituvawe televiziska programa imale vkupno 78
trgovski dru{tva, od koi pet na dràvno nivo preku terestrijalen
predavatel, 16 na dràvno nivo preku satelit, 10 subjekti na
regionalno nivo (na podra~jeto na gradot Skopje) i 47 na lokalno
nivo. Koga na ova }e se dodade popularnosta na Internetot (internet
- penetracijata vo R.Makedonija vo juli 2010 godina iznesuvala 51%)
i mo`nosta za sledewe na programite vo ìvo preku Internet, kako
i golemata stapka na nevrabotenost (30,9% vo ~etvrtiot kvartal na
2010 godina)10, proizleguva deka postojat golem broj faktori koi
pridonesuvaat za golemiot broj ~asovi pominati pred televizorot
vo tekot na denot. Raboteweto na golem broj televiziski ku}i zna~i
deka makedonskiot televiziski pazar e dovolno golem za site tie da
moàt uspe{no da opstojuvaat, no od druga strana toa zna~i deka i
konkurencijata e golema.

Spored podatocite od Zavodot za statistika na R.Makedonija,
vo 2004 godina prose~niot Makedonec pominuval nad 100 minuti
dnevno vo gledawe televizija (maìte pominuvale 128 minuti, a

http://www.srd.org.mk

www.aec.mk (
.) (
14.04.2011 .)
10
www.stat.gov.mk
402
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
ènite 106 minuti gledaj}i televizija). Podatocite od 2004 godina

pokaùvaat deka maìte gledale pove}e televizija od ènite, kako
i deka vrabotenite lu|e pomalku gledaat televizija sporedeno so
nevrabotenite (vrabotenite maì pominuvale 114 minuti pred
televizorot, vrabotenite èni 87 minuti vo gledawe televizija,
dodeka nevrabotenite maì pominuvale 153 minuti, a nevrabotenite
èni 122 minuti vo gledawe televizija).11

Spored istraùvaweto na AGB Nielsen, Makedoncite se
narod koj dosta vreme pominuva pred televizija (386 minuti dnevno.
Podatok na 01.09.2010 g.), pri {to ènite dnevno gledaat 20 minuti
pove}e televizija otkolku maìte. Golemata razlika vo vremeto
za gledawe televizija pome|u podatocite objaveni od strana na
Zavodot za statistika na R.Makedonija i podatocite na AGB Nielsen,
se sostoi vo toa {to AGB Nielsen istraùvaweto go pravi preku t.n.
piplometri (uredi koi se povrzani so televizorot), pri {to se meri
vremeto od momentot koga se vklu~uva televizorot, pa s do momentot
koga se isklu~uva, bez da se navleguva vo toa dali efektivno se
gleda programata ili ne. Vo R.Makedonija vakvoto istraùvawe se
pravi preku 560 piplometri kaj 400 doma}instva preku koi se sledi
gledanosta na oddelnite televiziski programi.12
Tokmu razlikata vo navedenite podatoci od dvata izvora be{e
i pri~inata za pravewe na ova istraùvawe, so cel da se pokaè
kolku lu|eto vo R.Makedonija navistina gledaat televizija i kakva e
sostojbata so gledaweto televizija po oddelni starosni grupi.
4. Analiza i rezultati
4.1. Vozrasta i vremeto pominato vo gledawe televizija: analiza
11
www.stat.gov.mk
12
www.agbnielsen.net
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
403

So upotreba na regresiona analiza i so presmetka na
koeficientite na korelacija i determinacija, be{e analizirana
vrskata pome|u starosta i vremeto pominato vo gledawe televizija kaj
109 ispitanici na vozrast od 18 do 70 godini. Izborot na starosnata
granica e napraven od pri~ina {to licata postari od 18 godini
se polnoletni i sami odlu~uvaat za brojni pra{awa od ìvotot,
vklu~itelno i za toa kako }e go pominuvaat svoeto vreme.
Rezulatatite od analizata pokaùvaat deka koeficientot
na korelacija pome|u vozrasta i vremeto pominato vo gledawe
televizija e 0,68, {to zna~i deka postoi direktna i silna vrska
pome|u ovie dve promenlivi. Dijagramot na rasturawe pokaà deka
vrskata e pravoliniska, {to zna~i deka so zgolemuvaweto na vozrasta,
lu|eto gledaat pove}e televizija i obratno. Koeficientot na
determinacija iznesuva 0,463, {to pokaùva deka 46,3% od varijaciite
vo ~asovite pominati vo gledawe televizija moè da se obajsnat
so vozrasta na lu|eto, a ostanatite 54% od vkupnite varijacii vo
zavisnopromenlivata (vremeto pominato vo gledawe televizija) se
rezultat na drugi faktori koi ne se zemeni predvid vo ovaa analiza.

Tabela br.3 Regresiona analiza
Model
1
starost
nestandardizirani
koeficienti
B
Std. Error
,465
,242
,053
,006
standardizirani
koeficienti
Beta
,680
Sig.
1,924
9,606
,057
,000
Koeficientot na regresija e 0,465 i od tabelata pogore moè

da se zaklu~i deka modelot na regresija go ima sledniot oblik: y =
0.465 + 0.053*x. Od ovoj model proizleguva deka lice na vozrast od 20
do 24 godini vo prosek efektivno gleda od 1,5 do 1,7 ~asovi televizija
404
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
dnevno, lice na vozrast od 30 godini vo prosek gleda 2,1 ~as televizija

dnevno, lice na 40 godini 2,6 ~asovi, na 50 godini 3,1 ~as, na 60 godini
3,6 ~asovi itn. Podatocite od tabelata br.1 pokaùvaat i deka vremeto
pominato pred televizor raste kako {to stareat lu|eto. Isklu~ok
e grupata na lu|e so nad 65 godini starost, pri {to na ova moè da
vlijaat pogolem broj faktori koi moè da bidat predmet na analiza
vo nekoi naredni istraùvawa.
4.2. Gledaweto televizija i koristeweto na Internet
kaj mladata
populacija vo R.Makedonija: analiza

Za da se otkie povrzanosta pome|u vremeto pominato vo gledawe
televizija i vremeto pominato na Internet kaj mladata populacija
vo R.Makedonija, istraùvaweto opfati primerok od 204 studenti.
Spored istraùvaweto, prose~noto vreme koe eden student dnevno
go pominuva vo aktivno gledawe televizija e 107 minuti, pri {to
studentite od ma{kiot pol prose~no dnevno gledaat po 105 minuti
televizija, dodeka studentite od ènskiot pol prose~no dnevno
gledaat po 108 minuti televizija.
Tabela br.4 Korelaciona analiza
vreme pominato
vo gledawe TV
vreme pominato
na Internet
vreme pominato
vo gledawe TV
Pearson Correlation
-,657(**)
Sig. (2-tailed)
N
.
204
,000
204
vreme pominato
na Internet
Pearson Correlation
-,657(**)
Sig. (2-tailed)
N
,000
204
.
204
** Correlation is significant at the 0.01 level (2-tailed).

GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
405
Koeficientot na korelacija od -0,657 pokaùva deka postoi

silna negativna korelacija pome|u vremeto pominato na Internet i
vremeto pominato vo gledawe televizija, odnosno deka namaluvaweto
na vremeto pominato vo gledawe televizija zna~i zgolemuvawe na
vremeto pominato na Internet.
4.3. Testirawe na hipotezi
Rezultatite od regresionata analiza vo vrska so hipotezite
deka polot ima vlijanie vrz pominatoto vreme na Internet kaj
mladata populacija (hipoteza 1) i deka prethodnoto iskustvo od
kupuvawe preku Internet ima vlijanie vrz vremeto pominato na
Internet kaj mladata populacija (hipoteza 2), dadeni se vo tabela
br. 7. Korelacionata analiza (Pearson-ov koeficient = 0,304, p=0.000)
pokaà deka nezavisnite promenlivi - pol i prethodno iskustvo so
kupuvawe na Internet ne se vo korelaciona vrska, {to zna~i deka
i dvete promenlivi moè da se zamat vo regresionata analiza (nitu
edna od niv ne treba da se izzeme i da se ignorira).
Tabela br.
5
Regresiona analiza
zavisna varijabla
nezavisni varijabli
pol
iskustvo so kupuvawe onlajn
vreme pominato na Internet

B
Sig.
-0,222
-0,150
-1,333
-0,921
0,184
0,358
Dvete nezavisni promenlivi imaat negativna korelaciona

vrska so zavisn
ata promenliva. Vrednosta na za polot vo odnos na
pominatoto vreme na Internet ne e zna~ajna (=-0,222), {to zna~i deka
hipotezata 1 se otfrla, odnosno polot nema vlijanie vrz vremeto
pominato na Internet. Vrednosta na za prethodnoto iskustvo so
kupuvawe onlajn vo odnos na pominatoto vreme na Internet isto taka
406
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
ne e zna~ajna, {to zna~i deka se otfrla i hipotezata br.2. Spored

rezultatite od tabelata, proizleguva deka polot i prethodnoto
iskustvo so onlajn kupuvawa nemaat vlijanie vrz vremeto koe mladata
populacija vo R.Makedonija go pominuva na Internet.
4. Zaklu~ok
Istraùvaweto napraveno vo trudot pokaà deka prose~niot
Makedonec efektivno gleda televizija 2,7 ~asa vo tekt na denot,
pri {to maìte gledaat vo prosek 2,5 ~asa, a ènite 2,8 ~asa
dnevno. Najgolem del od ispitanicite (37,6%) gledaat televizija
od 2 do 4 ~as
a dnevno. Dobienite podatoci zna~itelno otstapuvaat
od podatocite na AGB Nielsen, spored koi prose~niot Makedonec
pominuva 6,4 ~asa dnevno vo gledawe televizija, no pri~inata leì
vo faktot {to tie podatoci se baziraat na merewe na vremeto koga
e vklu~en televizorot, bez ogled na toa dali televiziskata programa
se gleda efektivno ili ne, dodeka rezultatite od ova istraùvawe se
odnesuvaat na efektivnoto gledawe televizija. Regresionata analiza
pokaà deka vozrasta zna~itelno vlijae na vremeto pominato vo
gledawe televizija.
Vtoroto istraùvawe za mladata populacija pokaà silna
negativna vrska pome|u vremeto pominato na Internet i vremeto
pominato vo gledawe televizija, {to zna~i deka eden od faktorite
koi vlijaat na namaluvawe na vremeto pominato vo gledawe televizija
e Internetot. [to se odnesuva do mladata populacija, istraùvaweto
pokaà deka nema zna~ajni razliki pome|u maìte i ènite koga
stanuva zbor za vremeto pominato na Internet (ispitanicite i od
dvata pola pominuvaat pribli`no isto vreme na Internet), kako i
deka prethodnoto iskustvo so onjaln kupuvawe ne vlije na vremeto
pominato na Internet.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
407
1. Norman H.Nie and D. Sunshine Hillyhus (2002), Where does Internet time come
from?: A Reconnaissance, IT&Society, Vol. 1, Issue 2, Fall 2002, pp. 1-20
2. Robinson, J.P, , Kestnbaum, M., Neustadtl, A., and Alvarez, A., (2002)
Information technology and functional time displacement, IT & Society, 1 (1),
pp.21-36
3. Stan J Liebowitz, Alejandro Zentner, (2010) Clash of the Titans: Does
Internet Use Reduce Television Viewing?, The review of Economics and
Statistics,
October 7, pp.
4. Lee, P.S.N., Leung, L., Assessing the displacement eects of the Internet,
Telemat. Informat. (2006), doi:10.1016/j.tele.2006.08.002
5. Arijana baza na AGB Nielsen (www.agbnielsen.net)
6. http://www.srd.org.mk
7. www.aec.mk (Agencija za elektronski komunikacii na
R.Makedonija: Treto ispituvawe na javnoto mislewe na krajnite
korisnici za uslugite ponudeni na pazarot na elektronski
komunikacii vo R.Makedonija)
8. www.stat.gov.mk
9. Interni izvori od Ekonomski fakultet Skopje
408
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
TIME SPENT ON wATCHING tv AND BROWSING iNTERNET IN

THE REPUBLIC OF mACEDONIA

The aim of this paper is to analyze the correlation between age and time
spent on watching TV in the R.Macedonia as well as correlation between time
spent on watching TV and on Internet among young population in the Macedonia.
Two surveys were made, first with 109 respondents aged from 18 to 70 and second
with 204 university students aged from 20 to 24.

In revealing the correlation between age and time spent on watching TV,
comparisons between the results from the survey and data published by AGB
Nielsen and data published by State Statistical Office of the Republic of Macedonia
were made. Besides this the correlation between time spent on watching TV and
time spent on Internets was analyzed and two hypothesis regarding the influence
of gender and previous on-line shopping experience on time spent on Internet
were tested.
Key words: TV broadcasting companies, TV hours, age, Internet, correlation
coefficient, hypothesis
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
409
410
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 411 - 424 (2011)

(10).
10.
- 10 ..
,
. ,
. ARCH
- .

. GARCH-M -
- .
:
, , ARCH- , GARCH- .
1.

(10).
.
(ARIMA).
ARIMA - , ,

GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
411
. .

.1 ,
.
.

. ,
ARIMA -
. ,

.
, ,
.
,

:
(1)
,

.
,
.
,
( ),
. ,

ARMA(p,q) - :
(2)
,
k, p q ,
.

(p,q) ARMA -
. ,
,
412
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Analiza na volatilnosta na prinosite na Makedonskiot berzantski indeks
.
()
. ,

- . ,
(. Capital asset pricing model):

.
(1) (2),

. ,
.
.

. GARH -
,
.

(2)
(. mean equation) ,

(. volatility equation) . ,

.
1
2
DeFusco, McLeavey, Pinto, and Runkle (2004), .417.

Tsay(2005), . 100.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
413
2.

. ,
.

. , .

10 .
,
.

, ,
.
estovi
and Latkovi (1998 .).
(Crobex) GARCH(1,1) -
.
Latkovi (2001, 2002
.) Levaj, amenari, Mikovi i Mokrovak (2005 .).
Egert and Koubaa (2004 .)
GARCH(1,1) - 1
. , GARCH
- GJR ,
.

Kovai (2008 .).
414
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
3.

:
1. ,
. , ARMA .
2.
ARCH - . ARCH - ,
, ,

,
.
3. , ARCH
-
.
4. - .
4.
- 10
4 2005 . 30 2008 . ,
10 ..
. , 10
. - (JB) -
- 10, 629.023.
- -
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
415
2 (5.991), 0.05
, . , -
10 (
10
). 1
- 10 . ,
10 (
10
,

).
1:
10
2: -
10
Log prinosi
.1 0 0
40
.0 7 5
35
.0 5 0
30
.0 5
5
0
.0 0 0
15
-.0 5
10
-.0 5 0
-.0 7 5
-.1
-.0 8
-.0 4
.0 0
.0 4
.0 8
.1
-.1 0 0
100
00
300
400
500
600
700
800
, -
( 2)
, , ()
() ,
416
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
.. .
. ,
2007 2006 .

, . 3
- 10.
,
. ,

. ,
( 4)
,
.
.
3: - 10

.0 9
.0 08
.0 8
.0 07
.0 7
.0 06
.0 6
.0 05
.0 5
.0 04
.0 4
.0 03
.0 3
.0 0
.0
.0 01
.0 1
.0 0
0 5M 07 0 6M 01
0 6M 07
0 7M 01
0 7M 07
0 8M 01
.0 00
0 5M 07 0 6M 01
0 6M 07
0 7M 01
0 7M 07
0 8M 01
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
417
4:
10

Ljung Box - 10
(
p- ). ,

10.
- 10,
,

.

418
Kovai (2008).
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
-
ARCH - .

ARCH -
- ,
. , ,
.

. , AR(2),
:
(0.0343) (0.0000)
(0.0000)
ARCH -
. F,
. ,
,
.
:

.
. :
- (
), .
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
419
- 10,
:
F- 55.72 ,
(p-
0,00).
,
ARCH - . , GARCH -
.

10 ,
. Engle
and Ng (1993 .).
GARCH(1,1) - . GARCH(1,1)
, (.
bias) , ,
, .

, EGARCH - . ,
GARCH - .

Engle and Ng (1993 .)
:
1,
0 ,
.
420
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
;
;
.
.

GARCH(1,1) , : (1)
, (2) t - (3)
. p-
0.05,
- -10.

GARCH - -
10: GARCH(1,1), GARCH(1,1)-M EGARCH(1,1)-M.
t - . ,
AR
1% . - ,
GARCH-M EGARCH ,
.
. , .
Glosten, Jagannathan, and Runkle (1993 .)

.
,
. ,
3
Kovai (2008), (
04.01.2005 . 21.09.2007 ) ,
. 10
( 2007 ),
10 , .
( 2007 ).
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
421
p-
.

, - ,
ARCH - GARCH -
. ARCH - GARCH
- .
,
EGARCH(1,1)-M - . ,
ARCH GARCH - 1 ( GARCH GARCH-M),
()
,
,
. ,

.

- .

- -10.

- AIC SBIC, GARCH-M
- -
.
5.
GARCH(1,1)-M - 10, .
5
.
. ,
10 .
422
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
5:
10
GARCH(1,1)-M -
6:
10
GARCH(1,1)- M
.1 00
.0 08
.0 75
.0 07
.0 50
.0 06
.0 5
.0 05
.0 00
.0 04
-.0 5
.0 03
-.0 50
.0 0
-.0 75
.0 01
-.1 00
1 00
00
3 00
4 00
5 00
6 00
7 00
8 00
.0 00
1 00
00
3 00
4 00
5 00
6 00
7 00
8 00
Egert, B., and Y. Koubaa (2004), Modeling Stock Returns in the G-7 and in
Selected CEE Economics: A Non-linear GARCH approach William
Davidson Institute Working Paper, Number 603.
Kovai, Zlatko J. (2008), Forecasting Volatility: Evidence from the Macedonian
Stock Exchange, International Research Journal of finance and
Economics 18: 182-212.
Latkovi, M. (2001), Nesinhrono trgovanje i proraun sistematskog rizika, Hagena.
Latkovi, M. (2002), Risk management: Identification, measurement and
control, Finansijska Teorija i Praksa, 26(2), 463-477.
Levaj, L., T. Kamenari, J. Mikovi i I. Mokrovak (2005), Metode obrada signala
u ekonomiji, Fakultet Elektrotehnike i raunarstva, Sveuilite Zagreb.
estovi, D, and M. Latkovi (1998), Modeliranje volatilnosti vrijednosnica na
Zagrebackoj burzi, Ekonomski pregled, 49(4-5), pp. 291-303.
DeFusco, Richard A., Dennis W. McLeavey, Jerald E. Pinto, and David E. Runkle
(2004), Quantitative Investment Analysis, 2nd ed., CFA Institute, John
Wiley & Sons, Inc., Hoboken, New Jersey.
Tsay, Ruey S. (2005), Analysis of Financial Time Series, 2nd ed., John Wiley &
Sons, Inc., Hoboken, New Jersey.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
423
ANALYSIS OF MACEDONIAN STOCK EXCHANGE INDEX

RETURNS VOLATILITY

Dragan Tevdovski, Ph.D
This paper examines the behaviour of stock returns in an emerging stock

market, the Macedonian Stock Exchange. The focus is on the relationship between
returns and conditional volatility of the Macedonian Stock Exchange Index
(MBI10). The MBI10 daily returns time series displays stylized fact for returns
such as volatility clustering and high kurtosis. In addition, the autocorrelation
function of squared returns is slow decaying. We found existence of the ARCH
effects in the daily returns of the stock index. Therefore, we tested how accurately
GARCH type of models forecast volatility. The GARCH-M model with nonGaussian error distributions provide best forecasting accuracy.
Keywords: volatility, returns, ARCH effects, GARCH models, non-Gaussian
error distribution.
424
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 425 - 442 (2011)

. -

, :
,
,
.
: -

; -

; -

, .

, ,
: ,
,
,

.
: ,
, , , .
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
425
Doc.. d-r
Predrag Trpeski
1.
,
,
, ,
, ,
, .

, e - ,
.
1993/94 ,
: (
); (,
, .) ( ,
, ).
, ,
..,
.

,

. .
,
.
, :
- ,
; -
;
-
50% -

2008 .
426
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Dano~no optovaruvawe na platite vo Republika makedonija
(

, );
-
,
.
2010 ,
, ,

.

. ,
.
50% ,

50% (
. 142/08). ,

.
, ,
.

,
, 32% 2008 22% 2011 (27,9%
2009 26,5% 2010 ). ,
12% 2007 .
2008 10%,
- ,
, 2011 . (
. 142/08, . 64/09 . 156/09). ,
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
427
Doc.. d-r
Predrag Trpeski
, 2010
,

22% 2011 , 25%.
2.
() ,

( ) ,
() , ()
.
,
,
. ,
,
. ,
.
.
1. () .
D
()
PD
S
b
PS
Q1
428
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
()
, ,

a
Q

P
. .

PD,

Q1. Q
1,
,
P
s .

abc

. P
D P
S
. .

,
.
,
, .
,
( ),
( - ).
,
( OECD
2004,
p
. 23-25).

( ).
,
D
,
PD
- . S

(
PS).
(
PD) (
PS)

,
.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
429
Doc.. d-r
Predrag Trpeski
.
.
a
(
Q
),
(
Q
1) .

, ,
, .
,
, ( )
, . ,
,

. .
, ,
.
( )
,
.
, .
,
. ,
, ,
( ) ,
. , , ,
. (
Dolenc, 2005, p. 297-298).

3.
,
,
,
430
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
,
.

.
.
1. .

%
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2011*
21,2
21,2
21,2
19
18
15
17
9,2
9,2
9,2
7,5
7,3
1,6
1,6
1,6
1,4
1,2
32
32
32
27,9
26,5
22
25
15, 18 24
47, 50 56
12
44
10
42
10
37,9
10
36,6
10
32
10
35
:
.
* ,
2011
26,5% 2010 22% 2011 , 25%.
2. .
2006 2007
2008
2009

100
100
100
100

13,7
10,8
8,9
5,5

113,7 110,8 108,9
105,5

35,5
34,5
33,96
27,9

15,4
15
14,7
11,1

2,7
2,6
2,56
2,2

167,2 162,9 160,12 146,7
:
67,2
62,9
60,12
46,7
-
40,2
38,6
37,54
31,8
: 2006 2007 . 2008 2009
.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
431
Doc.. d-r
Predrag Trpeski

O
1

,

. ,

.

2 2006 2009 ,

. , , 2006
15%, 18% 24%,
2007 12%, 2008
10%.
2009
, 2011 .
,
. , 2006
, 67,2%,
2009
46,7%.
2007 , 12%.
2008
12% 10%,
2009
.
2009 2008
, 60,12% 46,7%,
32% 27,9%.
1,
432
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
( ,
)
, 2011 ,
.
2
.
5,74 2009 2008,
.
,
,
,
. 2.
2. .
: 2.
, .
, ,
,
. (
)
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
433
Doc.. d-r
Predrag Trpeski
(),
. , ,
.

.
, .
,

. ,
2011 2010 ,

,
2011 , 15%,
6% 17% 7%,
,
1%. ,
2011 ( . 166 22.12.2010
,
).

.
2006-2009 4%
.
, 24%
, 2006
23%. ,

.
434
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
3. .

2006
20
53
23
4
2007
17
55
24
4
2008
15
56
24
4
2009
12
60
24
4
: .
3.
2006-2009.
: 4
,
,
,
, , .
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
435
Doc.. d-r
Predrag Trpeski
4.

2006 2007 40,2% 38,6%,

OECD
, 2006
37,5%.

OECD
. ,
2006 42,2%,
OECD
. OECD
15% , e 55,3%
.
2006 2009 ,

10 , 40,2% 31,8%.
, .

,

.
,

,
. ,
. -
, ,
, e ,
,
. -

436
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
, - .

.
, ,

, . ,
2011 26,5%
22%, 25%.
,
. ,

. ,
, , :
, , ,
, , .
, .
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
437
Doc.. d-r
Predrag Trpeski
4.
OECD
2006
2007
2008
2009
33,9
15,9
8,3
9,7
55,3
21,3
10,7
23,3
52,5
17,5
18,0
17,0
48,1
11,5
14,0
22,6
36,5
12,3
12,3
11,9
50,1
10,9
9,5
29,7
44,4
11,7
19,7
13,0
47,9
18,2
5,3
24,4
29,8
9,8
10,0
10,0
37,3
18,7
6,9
11,7
44,2
19,3
5,5
19,4
41,2
6,8
12,5
21,9
41,3
30,1
10,6
0,6
28,7
23,0
0,2
5,5
45,2
13,9
7,0
24,3
39,1
10,8
4,9
23,4
29,0
14,6
7,1
7,3
23,1
8,8
4,6
9,7
36,3
8,2
8,9
19,2
42,8
12,8
12,3
17,7
42,6
7,4
9,3
25,9
51,0
14,6
10,6
25,8
43,7
5,3
21,4
17,0
38,5
7,1
10,6
20,8
28,8
6,4
10,8
11,6
18,1
3,1
6,6
8,4
28,1
22,4
0,0
5,7
32,0
15,0
6,6
10,4
20,9
20,9
0,0
0,0
15,0
3,1
1,3
10,6
40,2
8,2
0,0
32,0
38,6
6,6
0,0
32,0
37,5
5,6
0,0
31,9
31,8
3,7
0,0
28,1
:
OECD
2006,
p
.14 .
438
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
5.

.
, 2007 2008
(
,
) 2009
2011 .
40% 2006 35% 2011 .

. 5,74 2009
2008 ,
. ,
,
- ,
, .
, ,
, ,
.
(
) (),
. ,
,
.
. , ,

,
.

GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
439
Doc.. d-r
Predrag Trpeski

, ,

,
.

. ,
, :
, , ,
, , .
.
,
, ,
,

.

,
.
440
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
:
1. Behar, A., (2009), Tax Wedges, Unemployment Benefits and Labor Market
Outcomes in the New EU Members, AUCO Czech Economic Review, Charles
University Prague, Faculty of Social Sciences, Institute of Economic Studies.
2. Dolenc, P., (2005), Tax Wedge on Labor: Sloveni v.s EU and OECD
Countries, Proceedings of the 6th International Conference of the Faculty of
Management Koper Congress Centre Bernardin, Slovenia, 2426 November.
3. OECD 2004, Taxing Wages 2002-2003.
4. OECD, Taxing Wage 2004-2005.
5. OECD 2006, Taxing Wages, Special Feature: The tax Treatment of Minimum
Wages.
6. . 142/08.
7. . 142/08.
8. . 64/09.
9. . 156/09.
10. . 166/10 .
11.

GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
441
Doc.. d-r
Predrag Trpeski
TAX WEDGE ON THE LABOR MARKET IN

THE REPUBLIC OF MACEDONIA
Predrag Trpeski, Ph.D.
Abstract
The task of this paper is to offer analysis for tax wedge on the labour
market in the Republic of Macedonia. In this sence we analyzed impact of personal
income tax and social charges (pension and disability insurance, health insurance
and insurance in case of unemployment) on labour market in Macedonia.
The paper offers answers on three groups of questions: first - how
increasing or decreasing of tax wedge will impact on labour market; second what is the tax wedge on the labor market in Macedonia and effects of diminishing
of personal income tax and social charges; third - international comparison of
tax wedge on the labor market and position of Macedonia.
The results of the survey will serve to the people from professional and
scientific sphere for analysis of the flexibility of the labor market, as well as the
relevant state institutions, such as the Ministry of Finance, Ministry of Labour
and Social Policy, Pension and Disability Insurance Fund and Employment
Agency, in conceptualization of appropriate policies aimed at changing the tax
wedge on the labor market in the Republic of Macedonia.
Key words: tax wedge, personal income tax, social charges, gross salary, labor
costs.
442
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 443 - 456 (2011)
VLIJANIE NA SVETSKATA FINANSISKA KRIZA VRZ

KVALITETOT NA FINANSISKOTO IZVESTUVAWE VO

Mr Atanasko Atanasovski, asistent
Apstrakt

Svetskata finansiska kriza ima golemo vlijanie vrz
finansiskoto izvestuvawe vo me|unarodni ramki i predizvikuva
golemi debati vo nau~nite i profesionalnite smetkovodstveni
krugovi. Celta na ovoj trud e da go adresira pra{aweto za vlijanieto
na finansiskata kriza vrz kvalitetot na izvestuvaweto vo
finansiskiot i nefinansiskiot sektor od makedonskata ekonomija.
Rezultatite od istraùvaweto pokaùvaat deka kotiranite
kompanii od nefinansiskiot sektor se nedosledni vo po~ituvawe
na principot na konzervativizam, {to aludira na poslab kvalitet
vo izvestuvaweto za razlika od bankite vo Republika Makedonija
vo ~ii finansiski izve{tai neposredno i bez vremenski jaz se
inkorporirani negativnite efekti od ekonomskata situacija.
Klu~ni zborovi: finansisko izvestuvawe,
finansiska kriza, objektivna vrednost
konzervativizam,
Voved

Vo po~etokot na neodamne{nata finansiska kriza, neizvesnosta
povrzana so hipotekarnite hartii od vrednost i nivnata vrednost
predizvika nelikvidnost na pazarite i drasti~en pad na vrednosta
na svetskite berzi.
Koga nastapi krizata, vo letoto 2007 godina, se zgolemi nesigurnosta
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
443
me|u bankite vo vrska so kreditnata sposobnost na ostanatite u~esnici

vo globalniot finansiski sistem, poradi zna~ajnite investicii vo
mnogu kompleksni, nerazbirlivi i so preceneta vrednost finansiski
proizvodi. Kako rezultat na drasti~niot pad na vrednosta na ovie
instrumenti, bankite se soo~ija so golemi zagubi i likvidnosni
problemi, poradi nemo`nosta da gi odloàt svoite kratkoro~ni
obvrski i povlekuvaweto na likvidnost od finansiskite pazari.
Vo po~etokot na krizata se gleda{e kako na likvidnosen problem,
bidej}i solvetnosta be{e problemati~na samo za mal del od bankite,
ne igraj}i uloga na op{ta opasnost za celiot bankarski sistem. Koga
stanuva zbor za zemjite od Evropskata Unija, na krizata se gleda{e
kako na dale~na opasnost, bidej}i rastot na ekonomijata na ovie
zemji, iako namalen poradi krizata vo SAD, sepak se smeta{e kako
zasnovan na cvrsti fundamenti, kako {to se zna~ajniot i postojan
rast na izvozot i solidnata finansiska pozicija na individualnite
potro{uva~i i pretprijatijata.
Globalnata finansiska kriza go namali ekonomskiot rast, vlijae{e
na pazarite na kapital i go zgolemi delovniot rizik. Do onoj stepen
do koj ovoj rizik ja zgolemuva neizvesnosta vo vrska so sposobnosta
na edna kompanija da prodolì da raboti vo kontinuitet, rizikot
bi trebalo da se reflektira vo obelodenuvawata vo finansiskite
izve{tai i vo revizorskite izve{tai. Neodamne{noto istraùvawe
na revizorskite izve{tai vo SAD (êfers i drugi, 2010) pokaùva
deka brojot na izve{taite koi se modifikuvani za pretpostavkata za
kontinuitet se zgolemil od 14% za 2003 kako finansiska godina, na 21%
za 2008 kako finansiska godina. Analizata na ovie avtori pokaùva
deka pri~inite za zagriènost proizleguvaat od operativnite zagubi,
neadekvatnost na rabotniot kapital, deficit vo zadrànata dobivka
ili zgolemeni zakani od konkurencijata.
Spored studijata na Ernst i Jang od 2010 g. napravena na nad 60
444
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Vlijanie na svetskata finansiska kriza vrz kvalitetot na finansiskoto izvestuvawe vo

kotirani kompanii, najgolem del od kompaniite morale da napravat

zgolemuvawe na evidentiranoto obezvrednuvawe na vrednosta na
nedvi`nostite, postrojkite i opremata, ili voop{to kaj sredstvata
vo celina. Istovremeno se zgolemeni i penziskite obvrski koi gi
imaat kompaniite kon privatnite penziski fondovi za vrabotenite.
Ne e za zanemaruvawe i pojavata na zgolemeno korigirawe i povtorno
prezentirawe na zna~ajni pozicii vo finansiskite izve{tai.
Edna od celite na na{eto istraùvawe vo ovoj trud e da se utvrdi i
ispita frekvencijata na razli~nite vidovi na revizorsko mislewe,
osobeno da se utvrdi za~estenosta na izve{taite vo koi se potencira
pretpostavkata za kontinuitet vo periodot pred i za vreme na
najgolemiot zamav. Ova e neophodno, so cel da se utvrdi dali vo
periodot koga posledicite od svetskata ekonomska kriza zemaat zamav
vo Republika Makedonija (2009 godina spored oficijalnite podatoci
na Zavodot za statistika) se zgolemuva brojot na modificirani
izve{tai na nezavisnite revizori.
Ponatamu, smetame deka trud koj nastojuva da gi analizira implikaciite
na finansiskata kriza za finansiskoto izvestuvawe, treba da
sodrì vo najmala raka istraùvawe za promenite vo zna~ajnite
smetkovodstveni politiki vo periodot na kriza. Toa zna~i deka
treba da se odgovori na pra{aweto dali postojat zna~ajni promeni vo
smetkovodstvenite politiki povrzani so rezervaciite i ispravkata
na vrednosta na pobaruvawata na kompaniite, obezvrednuvawe na
sredstvata, koristenite metodi za vrednuvawe na zalihite. No isto
taka, koga stanuva zbor za bankite, toa se ispravkata na vrednosta
na kreditite, pokazatelite za kapitalna adekvatnost, vrednosta na
prezemenite materijalni sredstva i soodnosot pazarna vrednost
nasprema smetkovodstvenata vrednost na finansiskite sredstva i
obvrski.
Analizata na vlijanieto na finansiskata kriza vrz korporativnoto
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
445
izvestuvawe vo Republika Makedonija ~ii rezultati gi iznesuvame

vo ovoj trud, ja naso~ivme kon akcionerskite dru{tva koi kotiraat
na oficijalniot redoven pazar na Makedonskata berza za hartii
od vrednost i posebno kon celokupniot bankarski sektor. Vakvoto
razdvojuvawe vo edna analiza e logi~no, ako se ima predvid
razli~nata priroda na finansiskoto izvestuvawe vo finansiskiot i
nefinansiskiot privaten sektor.
Teoretska ramka na izborot na smetkovodstveni praktiki

Pred da gi razvieme hipotezite koi se predmet na analizata
i istraùvaweto pomesteni vo ovoj trud, neophodno e da dademe
teoretski osvrt na razli~nite motivi koi gi ima menaxmentot vo
finansiskoto izvestuvawe. Pozitivnata smetkovodstvena teorija ima
tri razli~ni stojali{ta i koncepciski objasnuvawa za motivite na
menaxmentot pri podgotovkata na finansiskite izve{tai: teorijata
na agencija, teorijata za povrzanost so pazarot na kapital i teorijata
na politi~ki tro{oci.
Spored teorijata na agencijata, menaxmentot ima dogovorni motivi
za podgotovka na finansiskite izve{tai koi proizleguvaat od
dogovorniot odnos so sopstvenicite. Ako akciite na dru{tvoto se vo
posed na pogolem broj na akcioneri, menaxmentot treba da gi podgotvi
finansiskite izve{tai so cel da si ja ispolni odgovornosta kon
sopstvenicite (Vots i Cimerman 1986). Imaj}i go predvid ovoj odnos,
menaxmentot e motiviran da gi pretstavi finansiskite izve{tai i
ottamu raboteweto vo {to podobra slika.
Spored teorijata za povrzanost so pazarot na kapital, se
pretpostavuva deka upravuvaweto so dobivkata i obelodenuvawata
imaat impakt na pazarot za kapital (berzite). Spored ovaa teorija,
menaxmentot moè da ima motivacija povrzana so vrednuvaweto na
446
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

kapitalot (sredstvata) na firmata (Filds i drugi, 2001) pri izborot

na primenetite smetkovodstveni politiki. Postoi tendencija kaj
menaxerite da izbiraat pooptimisti~ki smetkovodstveni metodi
i potransparenten priod vo izvestuvaweto, so cel najprvo da ja
reduciraat informativnata asimetri~nost me|u investitorite
i rakovodstvoto, ottuka da go reduciraat tro{okot na kapital,
kako i da ja zgolemat doverbata na investitorite i kreditorite vo
perfomansite na kompanijata.
Spored teorijata na politi~ki tro{oci, vladata moè da intervenira
koga se ostvaruvaat zna~ajni dobivki, so cel da napravi poramnomerna
distribucija na bogatstvoto vo op{testvoto (Vots i Cimerman 1986).
Bidej}i vladinite organi moàt da gi iskoristat informaciite
od finansiskite izve{tai so cel da odlu~at da interveniraat
vo odreden sektor ili industriska granka, menaxmentot moè da
odlu~i da obelodenuva pove}e, davaj}i zadolìtelni i dobrovolni
informacii, no i da pravi izbor na porestriktivni, pretpazlivi
metodi za vrednuvawe so koi se doa|a do poniski vrednosti, so cel da
ja namali mo`nosta za intervencija, odnosno politi~kite tro{oci
(Vots i Cimerman 1986).
Site pogoreopi{ani motivi ne moàt da postojat istovremeno,
me|utoa sepak nekoi od niv, vo zavisnost od situacijata, }e
preovladuvaat i }e vlijaat na izborot na primenetite smetkovodstveni
politiki. Generalno, izborot na smetkovodstvenite praktiki moè
da se kategorizira vo dve grupi: konzervativni i optimisti~ki
smetkovodstveni metodi, kade praktikite na obelodenuvawe moè da
bidat transparentni ili netransparentni (Nobs, 1998). Vo kontekst na
promenetite ekonomski uslovi, imaj}i gi predvid preovladuva~kite
o~ekuvani motivi kaj rakovodstvoto na makedonskite kompanii koi
najdobro moàt da se opi{at so pomo{ na teorijata na politi~kite
tro{oci, za o~ekuvawe e da preovladuva izborot na popretpazlivi
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
447
ili konzervativni smetkovodstveni praktiki. Poinaku kaàno,

toa bi zna~elo deka ekonomskite priliki i ekonomskata situacija
vo na{ata dràva pod vlijanie na svetskata finansiska kriza,
direktno i neposredno se efektuirani vo finansiskite izve{tai na
ekonomskite entiteti bez pogolem vremenski jaz.
Konzervatizmot e eden od osnovnite koncepti vo finansiskoto
izvestuvawe. Ramkata na Me|unarodnite standardi za finansisko
izvestuvawe (MSFI) go definira konceptot na pretpazlivost ({to
vo smetkovodstvena smisla se izedna~uva so konzervatizam) kako
vklu~uvawe na stepen na vnimanie vo rasuduvaweto, neophodno
vo praveweto procenki potrebni vo uslovi na neizvesnost, takvi
{to sredstvata ili prihodite da ne se preceneti, a obvrskite ili
rashodite da ne se potceneti. Konzervativnoto smetkovodstvo
pretpo~ita priznavawe na nerealizirani zagubi, no ne i na
nerealizirani dobivki, {to pretpostavuva priznavawe na rashodite
porano, a na prihodite podocna. Firmite treba da izvestuvaat
spored najniskata alternativna vrednost za sredstvata i najvisokata
alternativna vrednost za obvrskite (Vats i Cimerman, 1986). Basu
(1997) go tolkuva konzervativizmot kako barawe za povisoko nivo na
verifikacija za priznavawe na dobrite nasproti lo{ite nastani.
Ottamu, lo{ite nastani se priznavaat porano od dobrite, odnosno
dobivkata gi reflektira lo{ite vesti porano od dobrite. Basu
(1997) gi koristi pozitivnite (negativnite) godi{ni prinosi na
akciite kako aproksimativ na dobrite (lo{i) vesti, {to se bazira
na hipotezata na efikasni pazari, koja veli deka godi{nite prinosi
za kratko vreme ja inkorporiraat informacijata.
Razvoj na hipotezi na istraùvaweto

448
Centralnata ideja na ovoj trud se vrzuva za kvalitetot na

GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

finansiskoto izvestuvawe vo uslovi na finansiska kriza, odnosno

vlijanieto na poslednata svetska finansiska kriza vrz kvalitetot na
izvestuvaweto od strana na kotiranite akcionerski dru{tva i bankite
vo Republika Makedonija. Kako {to prethodno be{e objasneto, vo
ovoj trud posebno se analizira privatniot nefinansiski sektor, a
posebno finansiskiot sektor pretstaven preku dominantniot del komercijalnite banki.
Soglasno teorijata na politi~ki tro{oci, motivot na menaxmentot vo
finansiskoto izvestuvawe bi bil pogolema pretpazlivost i primena
na konceptot na konzervativizam. Vo pretprijatijata od industrijata,
vo uslovi na kriza se o~ekuva primenata na ovoj princip da rezultira
so pogolemi iznosi na ispravka na vrednosta na pobaruvawata (poradi
namalenata likvidnost na firmite kako rezultat na namaluvaweto
na kreditnata aktivnost na bankite), priznavawe na obezvrednuvawe
na osnovnite sredstva (poradi zna~ajniot pad na cenite na dvi`niot
i nedvièn imot), priznavawe na pogolemi zagubi pri sveduvawe na
zalihite na poniskata od nabavnata i neto - realizacionata vrednost
na krajot na periodot na izvestuvawe.
[to se odnesuva do rezultatite od revizijata i kredibilitetot na
finansiskite izve{tai, za o~ekuvawe se trendovi na vlo{uvawe
na revizorskite mislewa vo izve{taite na nezavisnite revizori
za makedonskite kotirani kompanii zemeno vo celina. Naj~estata
pri~ina za modifikuvawe na revizorskiot izve{taj vo uslovi na
finansiska kriza se odnesuva na sposobnosta na klientot da prodolì
da raboti vo kontinuitet.
Imaj}i go predvid pogorenavedenoto, moème da gi izvle~eme hipotezite
za istraùvaweto koe e predmet na obrabotka vo ovoj trud, i toa:
H1: Izve{taite na revizorite za kotiranite dru{tva i bankite
vo Republika Makedonija se vlo{ile kako rezultat na svetskata
finansiska kriza.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
449
H2: Vo periodot na finansiska kriza se zgolemuva konzervativizmot

vo podgotovkata na finansiskite izve{tai na kompaniite od
privatniot finansiski i nefinansiski sektor.
Metodologija na istraùvaweto

Pri sproveduvawe na istraùvaweto koristevme podatoci od
revidiranite finansiski izve{tai za site 27 kotirani kompanii
na oficijalniot pazar na Makedonskata berza za 2008 godina, kako
godina pred po~etokot, i 2009 godina kako godina vo koja najsilno
se ~uvstvuvaa posledicite od krizata. Najprvo gi analiziravme
revizorskite izve{tai za ovie kompanii za 2008 i 2009 godina, so
cel da gi klasificirame vo nekolku grupi spored vidot na dobieno
mislewe, i toa kompanii koi dobile: mislewe bez rezerva, mislewe
bez rezerva so obrnuvawe vnimanie, mislewe so rezerva, nepovolno
mislewe i vozdrùvawe od davawe na mislewe. Ova klasifikacija ni
posluì za da gi analizirame promenite i da formirame ocenka dali
finansiskata kriza zna~ajno vlijaela na vlo{uvawe na revizorskite
izve{tai vo Republika Makedonija. Ponatamu gi analiziravme
ispravkata na vrednosta na pobaruvawata, priznavaweto na
obezvrednuvawa na osnovnite sredstva i sveduvaweto na zalihite na
neto - realizaciona vrednost vo 2009 godina nasproti 2008 godina
kako pokazateli za primena na principot na konzervativizam.
[to se odnesuva do finansiskiot sektor, gi analiziravme
revidiranite finansiski izve{tai na site banki vo Republika
Makedonija za 2008 i 2009 godina. Pokraj informaciite od mislewata

Spored Dràvniot zavod za statistika na RM, stapkite na realniot porast na BDP vo 2008 i 2009 godina iznesuvaat 5% odnosno -0.9%, respektivno. Toa
upatuva na zaklu~ok deka 2009 moè da se smeta za godina na ekonomska kriza vo
Republika Makedonija.

Analizata gi opfa}a site 17 banki koi go so~inuvaat bankarskiot sektor vo Republika Makedonija. Vo analizata ne se opfateni {tedilnicite i
450
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

na nezavisnite revizori, analizirani se i karakteristi~ni

finansiski informacii koi upatuvaat na po~ituvawe na principot
na pretpazlivost vo izvestuvaweto, odnosno vremenskiot jaz na
efektuirawe na finansiskata kriza vrz finansiskoto izvestuvawe, i
toa: neto - dobivkata za godinata, ispravkata na vrednosta na kreditite
kako procent od celokupnoto kreditno portfolio, soodnosot na
objektivnata i knigovodstvenata vrednost na finansiskite sredstva,
prezemenite materijalni sredstva za naplata kako procent vo odnos
na vkupnite sredstva.
Rezultati od istraùvaweto: deskriptivna statistika
Tabelata 1.1 ja prikaùva klasifikacijata i brojot na kompaniite
spored razli~nite vidovi izve{tai na revizorite za 2009 i 2008
godina. Iako kaj odredeni kompanii ima promena vo vidot na
revizorskoto mislewe koe go dobile, sepak ne moè da se izvle~e
zaklu~ok deka pojavata na vlo{uvawe na revizorskite izve{tai e
karakteristi~na vo periodot na najgolemo vlijanie na finansiskata
kriza vo Republika Makedonija, {to bi bilo indikator za vlo{uvawe
na kvalitetot na finansiskoto izvestuvawe.
Tabela 1.1

2009 .
2008 .
11
10
13
11
ostanatite dru{tva koi go so~inuvaat finansiskiot sektor, kako {to se osiguritelnite dru{tva, dru{tvata za upravuvawe so privatnite penziski i investicioni fondovi, itn.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
451
Isto taka, podatocite od finansiskite izve{tai na kompaniite

koi gi analiziravme pokaùvaat deka kaj 47% od niv vo 2009 godina
se beleì zabeleìtelno zgolemuvawe, dodeka kaj 35% se beleì
namaluvawe na procentot na ispravka na pobaruvawata. Toa zna~i
deka negativnite trendovi vo ekonomijata nemaat direkten i
neodloèn impakt vo finansiskite izve{tai, {to od druga strana
pod znak pra{awe go stava kvalitetot na izvestuvaweto. Ova
konstatacija povtorno se potvrduva, ako se analizira i faktot {to
samo kaj edna tretina od kompaniite se beleì malo namaluvawe na
prose~noto saldo na pobaruvawa. Samo 2 dru{tva od analiziranite
27 vo 2009 godina priznale vo finansiskite izve{tai zagubi koi
proizleguvaat od sveduvawe na vrednosta na zalihite na poniskata
od nabavnata i neto-realizacionata vrednost, a nitu edno dru{tvo
ne priznalo zagubi poradi obezvrednuvawe na osnovni sredstva.
Samo 56% od analiziranite kompanii pokaàle pad na dobivkata
ili zgolemuvawe na zagubata vo 2009 nasproti 2008 godina. Pritoa,
naj~esto procentualnoto namaluvawe na dobivkata e nezna~itelno,
{to moè da signalizira mo`na praktika na upravuvawe so
zarabotuva~kata (nepriznavawe na golemi dobivki vo periodite koga
ekonomskata situacija i ekonomskite perfomansi na dru{tvata se
izvonredni, so cel da se sozdade rezerva za netirawe na pogolemite
zagubi vo periodite koga ekonomskata situacija ne e povolna).
Analizata na revidiranite finansiski izve{tai na bankite vo
Republika Makedonija za 2008 i 2009 godina pokaà sosema razli~ni
rezultati i trendovi vo finansiskoto izvestuvawe. Duri 14 od
analiziranite 17 banki priznale pogolema ispravka na vrednosta
na kreditite vo 2009 godina nasproti 2008 godina, istovremeno
ostvaruvaj}i pomala neto - dobivka, {to upatuva na zaklu~ok za
pogolem konzervativizam vo izvestuvaweto. Vkupnata dobivka na
bankarskiot sektor se namaluva od 55,8 milioni evra vo 2008 godina
452
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

na 27,7 milioni evra vo 2009 godina, {to prestavuva pad od 50,4%. Vo

56% od analiziranite banki se beleì vlo{uvawe na pokazatelot za
kapitalna adekvatnost i zgolemuvawe na vrednosta na prezemenite
materijalni sredstva vo odnos na vkupnite sredstva na bankata.
Samo edna banka vo 2009 godina dobila polo{o revizorsko mislewe,
odnosno mislewe so rezerva vo sporedba so prethodnata 2008 godina.
Zaklu~ok

Vo 2009 godina, makedonskata ekonomija za prvpat po podolgo
vreme zabeleà negativna stapka na ekonomski rast od 0.9% pad na
BDP, {to zna~e{e deka efektite od globalnata ekonomska kriza
silno se po~uvstvuvaa vo doma{nata ekonomija. Celta na ovoj trud e da
gi prikaè efektite i vlijanieto na ekonomskata kriza vo dràvata
vrz kvalitetot na finansiskoto izvestuvawe na kotiranite dru{tva
i bankite vo Republika Makedonija. Rezultatite od istraùvaweto
pokaùvaat deka kotiranite dru{tva od privatniot nefinansiski
sektor vo svoite finansiski izve{tai ne gi priznavaat vo celost
efektite od krizata, so tendencija da upravuvaat so prezentiranite
dobivki, {to moè da se smeta kako nedoslednost vo sledewe na
principot na konzervativizam kako indikator za kvalitetot
na eksternoto izvestuvawe. Od druga strana, istraùvaweto vo
finansiskiot sektor pokaà dijametralno razli~ni rezultati,
odnosno bankite vo Republika Makedonija se pokonzervativni
koga stanuva zbor za finansiskoto izvestuvawe, a negativnite
makroekonomski pokazateli neposredno i bez zadocnuvawe se
efektuiraat vo finansiskite izve{tai.
Sepak, istraùvaweto na finansiskite izve{tai na bankite ukaà
na odredeni slabosti vo obelodenuvawata koi se baraat spored
MSFI, kako na primer obelodenuvawata na objektivnata vrednost
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
453
na finansiskite sredstva koi ne se vrednuvani spored objektivnata

vrednost. Osven vo slu~ajot na tri banki revidirani od ista revizorska
ku}a, vo finansiskite izve{tai na site ostanati banki obelodenetite
objektivni vrednosti se identi~ni so smetkovodstvenite vrednosti.
Bibliografija
1. Arnold P.J., 2009, Global financial crisis: The challenge to accounting
research, Accounting, Organisations and Society, vol.34, pp.803-809
2. Basu, S., 1997, The Conservatism Principle and the Asymmetric Timeliness
of Earnings, Journal of Accounting and Economics vol.24, pp. 337.
3. Beltratti A., Spear N., Szabo M.D., 2010, The Value Relevance of Writedowns during the Subprime Fianncial Crisis, www.csef.it/
seminarpdf/beltratti.pdf
4. Bhimani A., 2008, The role of a crisis in reshaping the role of accounting,
Journal of Accounting Public Policy, vol.27, pp.444-454
5. Cheffers, M., Whalen, D. and Thrun, M., 2010, 2009 Going Concerns: A
Ten Year Review, Audit Analytics, Sutton, MA.
6. E&Y, 2010, How did the financial crisis affect the corporate financial
reporting?, EYGM Limited, http://www.ey.com/
Publication/vwLUAssets/Lessons_learned_ crisis_corp_ reporting_GL_
IFRS/$FILE/Lessons_learned_crisis_corp_reporting_GL_IFRS.pdf
7. Fields, T.D., Lys T. Z., Vincent L., 2001, Empirical Research on
Accounting Choice, Journal of Accounting and Economics, Vol. 31.
8. Goh, W. B., J. Yong K.O., 2009, Market pricing of banks fair value assets
reported under SFAS 157 during the 2008 economic crisis, Working
454
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

paper, Massachusetts Institute of Technology and Singapore Management

University.
9. Lewis M.K., 2009, The origins of the sub-prime crisis: Inappropriate policies,
regulations, or both? Accounting forum, vol.33, pp.114-126
10. Nobes, C. W., 1998, Towards a General Model of the Reasons for International
Differences in Financial Reporting, Abacus, Vol. 34, No. 2.
11. Roychowdhury S., Watts R.L., 2007, Asymmetric timeliness of earnings,
market-to-book and conservatism in financial reporting, Journal of
Accounting and Economics, vol.44, pp.2-31
12. Ryan S.G., 2008, Accounting in and for the Subprime Crisis, Accounting
Review, vol.83 (6), pp.1605-1638
13. Sikka P., 2009, Financial crisis and the silence of the auditors, Accounting,
Organisations and Society, vol.34, pp.868-873
14. Song, C. J., Thomas W. B., Yi H., 2009, Value relevance of FAS 157
fair value hierarchy information and the impact of corporate governance
mechanisms, Working paper, Virginia Tech and University of Oklahoma
15. Vichitsrawong T., Eng L.L., Meek G.K., 2010, The Impact of the Asian
Financial Crisis on Conservatism and Timeliness of Earnings: Evidence from
Hong Kong, Malaysia, Singapore, and Tailand, Journal of International
Financial Management and Accounting, vol.21, pp.32-61
16. Watts, R. L., and J. L. Zimmerman, Positive Accounting Theory, PrenticeHall International, 1986
17. Xu Y., Jiang A.L., Fargher N., Carson E., 2011, Audit reports in Australia during
global financial crisis, Australian Accounting Review, No.56, vol. 21 (1)
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
455
THE IMPLICATIONS OF THE GLOBAL FINANCIAL CRISIS FOR

THE QUALITY OF FINANCIAL REPORTING IN REPUBLIC OF
MACEDONIA

M.Sc. Atanasko Atanasovski, assistant
Summary

The global financial crisis has considerable implications for the financial
reporting worldwide and initiates great debates in academic and professional
accounting gatherings. The objective of this paper is to address the question of
financial crisis implications for the quality of financial reporting in the financial
and non-financial sector of Macedonian economy. The results of the research
suggest that listed companies from the non-financial sector are inconsistent
in application of the conservatism principle signifying poor reporting quality,
unlike the banks in Republic of Macedonia whose financial statement directly and
without considerable time gap incorporate the negative effects of the economic
situation.
Key terms: financial reporting, conservatism, financial crisis, fair value
456
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 457 - 468 (2011)
VLIJANIETO NA SLOBODATA NA DVI@EWE NA

STOKI I USLUGI VRZ POJAVATA NA POVRATNA
DISKRIMINACIJA VO DUHOT NA EVROPSKOTO PRAVO

sistent m-r Angela Kuzmanova
Apstrakt

Vo ramkite na trudot }e bide napravena analiza dali slobodata
na dvièwe na stoki i uslugi rezultira so pojava na pozitivna
diskriminacija koja gi doveduva vo nepovolna ili povlastena
polo`ba zemjite - ~lenki na Evropskata Unija. Odgovorot
na
istraùva~koto pra{awe }e se dobie so objasnuvawe na konceptot
na pozitivna diskriminacija od aspekt na pravnite propisi na
evropskiot zakonodavec i nacionalnite pravni normi, kako i preku
analiza na posebni slu~ai vo koi ovoj koncept e interpretiran od
strana Evropskiot sud na pravda.
Klu~ni zborovi: povratna diskriminacija, sloboda na dvièwe na
stoki i uslugi, merki so efekt ekvivalenten na kvantitativno
ograni~uvawe.
Voved

Ekonomskata integracija moè da se javi vo najrazli~ni
formi i tehniki. Istite go so~inuvaat spektarot vo koj stepenot na
povrzanost edna so druga na ekonomiite {to u~estvuvaat, stanuva s
pogolem. Oblasta na slobodna trgovija se sostoi od aran`man me|u
dràvite spored koj tie se soglasuvaat da gi otstranat site carinski
dava~ki (i kvoti) za trgovskite stoki {to gi razmenuvaat. Me|utoa,
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
457
sekoja strana e slobodna ednostrano da go utvrdi nivoto na carinski

dava~ki za uvoz na stoki {to doa|aat nadvor od oblasta. Slednata
etapa e Carinskata unija. Tuka carinite i kvotite za trgovska
razmena me|u ~lenkite se otstraneti, no ~lenkite se soglasuvaat da
primenuvaat zaedni~ko nivo na carini za stoki {to vleguvaat vo
unijata odnadvor. Toa se narekuva zaedni~ka carinska ili zaedni~ka
nadvore{na tarifa. Potoa sledi Zaedni~kiot pazar i ovoj tehni~ki
poim podrazbira deka kon slobodniot protok na stoki vo ramki
na carinskata unija se dodava slobodniot protok na faktorite na
proizvodstvoto- trudot, kapitalot i uslugite. Na krajot doa|ame do
Ekonomskata unija. Ova pretstavuva zaedni~ki pazar vo koj postoi
celosno obedinuvawe na monetarnata i fiskalnata politika. Postoi
zaedni~ka valuta koja{to e kontrolirana od centralen organ i,
vsu{nost site zemji-~lenki stanuvaat regioni vo ramki na unijata.
Dogovorot za EZ e potpi{an vo Rim vo 1957 godina, so
centralna cel sozdavawe na zaedni~ki pazar. Za da bide izgraden
edinstveniot Zaedni~ki pazar, nepohodno e da se garantira sloboden
protok na stoki, uslugi, lica i kapital pome|u zemjite-~lenki. Vo
taa nasoka, Dogovorot za EZ vklu~uva odredbi (t.n. fundamentalni
slobodi) koi zabranuvaat sozdavawe na pre~ki za sloboden protok na
proizvodite i faktorite na proizvodstvo. Imeno, nepohodno e da se
razbere na~inot na koj ~lenovite 28-31 se vklopuvaat vo poop{tata
strategija vo odnos na slobodniot protok na stoki. ^lenovite
23-27 gi postavuvaat osnovite za Carinskata unija, me|utoa ako
rabotite zastanat tuka, slobodniot protok na stoka samo delumno
bi se realiziral. Dràvite i ponatamu bi imale prostor da vovedat
kvoti za stokite {to moàt da se uvezuvaat, ili pak da go popre~at
protokot preku merki koi imaat efekt ekvivalenten na kvotite.

D. Swann, The Economics of the Common Market, 7th edition, Penguin, 1992,
pp.11-12, in P. Craig
& G. De Burca, EU Law, 4th edition, Oxford University Press, 2007, p.605
458
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Vlijanieto na slobodata na dvièwe na stoki i uslugi vrz pojavata na povratna

diskriminacija vo duhot na Evropskoto pravo
Komunitarnite institucii morale da se osiguraat deka nivnata cel

za sozdavawe na zaedni~ki pazar i sloboden protok na stoki, nema
da bide sabotirana od strana na vlastite na zemjite-~lenki, sakaj}i
da gi za{titat nacionalnite proizvodi so sozdavawe na pre~ki na
slobodniot protok na stoki. Celta na ~lenovite 28-31 e da se spre~at
zemjite - ~lenki da se vpu{taat vo vakvite strategii.
Imaj}i predvid deka Evropskata Unija, kako i ostanatite
supranacionalni organizacii, nastojuva precizno da ja povle~e
grani~nata linija pome|u razli~nite nivoa na vlast (nacionalnata
i nadnacionalnata), definitivna linija pome|u ovie dve nivoa na
vladeewe nikoga{ ne bila povle~ena od strana na kreatorite na
razli~ni dogovori. Iznenaduva~ki, ova delikatno i politi~ki oboeno
pra{awe bilo ostavano na Evropskiot sud na pravdata, koj preku svojata
sudska praktika bi trebalo da gi specificira granicite i ambiciite na
razli~nite ~lenovi od dogovorite. Tolkuvaweto na ESP, na ~lenovite
28-31 e mnogu va`no za da se postigne integracija na edinstveniot pazar.
So nea, na frazata: merki so efekt ekvivalenten na kvantitativno
ograni~uvawe dobiva {iroko tolkuvawe, a poimot diskriminacija
se konstituira op{to za da se opfatat i direktnata i indirektnata
diskriminacija. Eden od na~inite koj e praktikuvan od strana na ESP
pri razgrani~uvaweto na celite na ~lenot 28 i nacionalnite zakoni na
zemjite-~lenki koi ja reguliraat trgovijata, e upotrebata na doktrinata
za ~isto vnatre{na situacija. Za da se analizira primenata na ovaa
doktrina, neophodno e da se napravi pregled na sudskite odluki doneseni
od strana na ESP vo razli~ni vremenski periodi. Isto taka, potrebno
e da se stavi akcent na povratnata diskriminacija koja proizleguva od
nastojuvaweto na evropskoto pravo da go garantira slobodniot protok
na stoki i uslugi.

P. Craig & G. De Burca, EU Law, 4th edition, Oxford University Press, 2007, p.667

Tryfonidou, Alina, The Outer Limits of Article 28 EC: Purely Internal Situations and
the Development of the Courts Approach Through the Years (September 21, 2007) pg.2
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
459
Pravna ramka
I pokraj prethodnite aktivnosti na ESP, pravnata ramka za
regulirawe na Zaedni~kiot pazar ne be{e celosno konfigurirana
s do 1986 godina. Imaj}i go predvid nedostatokot na aktivnosti
vo taa nasoka, kako odgovor na povikot od strana na Sovetot na
Evropa , Evropskata komisija ja donese Belata kniga, kade {to
skicira{e detalna programa so specifi~en vremenski raspored
za ostvaruvawe na zaedni~kiot pazar. Kako posledica na Belata
kniga, zemjite-~lenki go ratifikuvaa Edinstveniot evropski akt.
Ovoj dokument sodrì novi proceduri dizajnirani da go olesnat
kompletiraweto na Legislativata za zaedni~kiot pazar. Ne deka
site fazi na ekonomska integracija opi{ani pogore vo trudot se
celosno postignati, no legitimno e da se kaè deka aktuelnata
pravna struktura na Zaedni~kiot pazar e postavena so Dogovorot za
EZ i toa so ~lenovite 23-25, 28-31, 39, 43, 49, 56 i 90-93. Zaedni~kiot
pazar (isto taka upotrebuvani Edinstven pazar ili Vnatre{en pazar)
podrazbira ~etiri slobodi koi se skicirani so soodvetnite ~lenovi
vo slednava tabela:

COM (85) 310

So silna izjava kako {to e slednava:Vremeto za razgovori pomina.
Dojdeno e vreme za akcija. Evropskata komisija izleze so programa vo Juni 1985
godina.

DAlessio, Ignacio, The Free Movement of Goods and Services Has Resulted in
Reverse Discrimination, Which is Surely Contrary to Community Law in Spirit, If Not in Letter
(September, 16 2008) pg.5
460
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

Sloboda
Sloboden protok na stoki
Glavni ~lenovi
~len 23-25 od Dogovorot za EZ
Sloboden protok na rabotnici
~len 39 od Dogovorot za EZ
Slobodno obezbeduvawe na uslugi ~len 49 od Dogovorot za EZ

Sloboden protok na uslugi
Slobodno osnovawe na firmi
Sloboden protok na kapital
Sloboden protok na pla}awa
Kako rezultat na toa, skoro site fazi spored Svan objasneti na

po~etokot na trudot, se ispolneti. Faktorite na proizvodstvo moàt
slobodno da se dviàt vo ramki na Evropskata Unija. Se formira oblast
bez vnatre{ni granici, rezultiraj}i so koncept potesen od Oblast na
slobodna trgovija ili Carinska unija, a toa e Zaedni~ki pazar.
Sudska praktika na Evropskiot sud za pravda
^lenot 28 od Dogovorot e klu~nata odredba od pravnata ramka
koja go garantira funkcioniraweto na Zaedni~kiot pazar i istiot
glasi: Kvantitativnite ograni~uvawa na uvozot i site merki so
ekvivalenten efekt (MEKO) se zabraneti. Dodeka pak, ~lenot 30 gi
sodrì izzemawata za odredeni slu~ai vo koi dràvata moè da go
ograni~i dvièweto na stokite. Poimot kvantitativno ograni~uvawe

Postoi u{te eden ~ekor ponapred, a toa e Ekonomska unija. Iako skoro
site zemji-~lenki imaat ista valuta (Evrozona), s u{te ima u{te nekoi zemji so
razli~ni valuti i poradi toa nema edinstven ili zaedni~ki monetaren organ (Evropska centralna banka).
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
461
za prvpat bil definiran vo slu~ajot (Geddo) i su{tinata e deka

istite sozdavaat celosno ili delumno ograni~uvawe na uvozot, izvozot
ili tranzitot na stoka. Dodeka pak, ekvivalentniot efekt pote{ko
se objasnuva, iako vo Direktivata 70/50 e napraven zna~itelen ~ekor
vo taa nasoka.
Sudskite odluki doneseni vo slu~aite: Dasonvil (Dassonville10),
a potoa i Kasis de Diòn (Cassis de Dijon11) na svoeviden na~in ja
reflektiraat premnogu intervencionisti~kata pozicija na ESP.
Imeno, vo prviot slu~aj, sudot ne ja preispituva diskriminatornata
namera na soodvetna odredba od nacionalnoto pravo i ima ekstenzivno
tolkuvawe na merkite koi moàt da se podvedat pod poimot MEKO.
Taka, definicijata voop{to ne naveduva deka pravilata vsu{nost
diskriminiraat me|u doma{ni i uvezeni stoki. Ponatamu, vo vtoriot
slu~aj se zabeleùva svoeviden kontinuitet vo vakvoto sudsko
rationale, pa odlukata bila deka ~lenot 28 moè da se odnesuva na
pravila koi{to ne se diskriminatorni. Isto taka, sudot ukaùva
deka razumnite ograni~uvawa moàt da ne bidat opfateni so ~lenot
28. Inaku, vo ovoj period od sudskata praktika na ESP, postoelo
generalno mislewe deka sudot na mnogu ekstenziven na~in go tolkuval
~lenot 28, odnosno istiot go primenuval vo vrska so nacionalnite

Case 2/73 Geddo v. Ente Nazionale Risi [1973] ECR 865.

Dir. 70/50 [1970] OJ L13/29,Art. 2 (3).
10
Case 8/74 Procureur du Roi v. Dassonville [1974] ECR 837
Belgiskoto pravo predviduvalo deka stokite koi{to nosat oznaka na poteklo moàt da se uvezuvaat edinstveno dokolku se pridruèni so sertifikat od vladata na zemjata-izvoznik koja{to go garantira nivnoto pravo
na takva oznaka. Dasonvil uvezuval {kotsko viski vo Belgija od Francija,
bez da poseduva sertifikat od britanskite organi. Vakviot sertifikat
te{ko bi moèl da se dobie za stoki koi{to ve}e se vo sloboden promet vo
treti zemji, kako {to bila situacijata vo slu~ajot. Dasonvil bil sudski gonet vo Belgija, a toj vo svoja odbrana tvrdel deka vakvoto belgisko pravilo
prestavuvalo MEKO.
11
462
Case 120/78 Rewe-Zentrale AG
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

merki koi{to na prv pogled izgledale deka nemaat nikakva vrska

so onevozmoùvawe na slobodniot protok na stoki i uslugi, pa duri
istite bile sostaven del na sekoj pazarno - regulatoren reìm.
Svoeviden beleg vo pristapot na ESP ima negovata odluka
vo slu~ajot Kek (Keck12), iako istata predizvikala bura od reakcii
vo pravnata nauka. Tokmu ova go prinudilo ESP da ja preispita
svojata odluka i da ja smiri burata. Distinkcijata
me|u pravilata
koi se odnesuvaat na odlikite na stokata i onie koi se odnesuvaat
na uslovite na proda`ba, se pokaàla krevka. ESP s pove}e gi
vnesuva uslovite na proda`ba vo ramkite na ~lenot 28 ili so toa {to
gi tretira kako da se odnesuvaat na odlikite na stokite ili poradi
toa {to se primenuvaat neednakvo, fakti~ki ili pravno, na uvoznite
stoki. Pristapot do pazarite poleka se pribliùva do glavnata uloga
na rasuduvaweto na ESP.13
Edna od celite na ~lenot 28 e da se izbegne situacijata vo koja po
pat na donesuvawe na nacionalni propisi se favoriziraat doma{nite
proizvodi vo odnos na uvezenite. Toa sekako pretstavuva na~in na
onevozmoùvawe na slobodniot protok na stoki i uslugi. Podednakvo
interesni se slu~aite so direktna ili indirektna diskriminacija.
Ovoj ~len nao|a soodvetna primena i vo vrska so nacionlnite
odredbi koi se odnesuvaat na oznakata na potekloto na proizvodite
(na pr. slu~ajot Komisijata protiv Obedinetoto Kralstvo (Commision
v.United Kingdom14)). Nacionalnite odredbi na dràvite-~lenki ne
bi bile vo sprotivnost so na~elata na Zaedni~kiot pazar dokolku
oznakata na potekloto podrazbira odreden kvalitet na stokite,
deka bile izraboteni od odredeni materijali i preku poseben vid na
12
Cases C267 and 268/91 Criminal Proceedings against Keck and Mithouard [1993]
ECR I6097
13
P. Craig & G. De Burca, EU Law, 4th edition, Oxford University Press,
2007, str.720
14
Case 207/83 Commission v. United Kingdom [1985] ECR 1201
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
463
proizvodstvo ili dokolku potekloto ukaùva na posebnoto mesto vo

folklorot ili tradicijata na regionot za koj stanuva zbor.15
Isto taka, ~lenot 28 gi opfa}a dozvolite za uvoz i izvoz. Imeno,
ovoj ~len se primenuva i koga nacionalnite zakoni im postavuvale
barawa na uvezenite stoki, a istite ne bile potrebni za doma{nite
proizvodi (na pr. slu~ajot Komisijata protiv Italija (Commision.
v.Italy))16. Istiot pristap se gleda i vo odnos na diskriminatornite
izvozni pravila. Vo slu~ajot Bulie (Bouhelier17), francuskoto pravilo
koe{to nalaga proverka na kvalitetot na ra~nite ~asovnici za izvoz,
no ne i na onie nameneti za doma{niot pazar, go kr{i ona {to sega e
~len 29.18
Ponatamu, opredeluvaweto na cenite na uvezenite proizvodi e
u{te edna oblast kade {to se primenuva zabranata na predviduvawe
na merkite so ekvivalenten efekt po pat na nacionalno normirawe.
Imeno, opredeluvaweto na cenite moè da bide diskriminira~ko i
kako takvo pretstavuva onevozmoùvawe na slobodata na dvièwe na
stoki i uslugi. ESP utvrdil deka holandskoto pravo go kr{i ~lenot
28 so faktot {to istoto predviduva minimalni proda`ni ceni na
odreden vid alkohol.19
15
Case 12/74 Commission v.Germany [1975] ECR 181; Case 113/80 Commission
v. Ireland [1981] ECR 1625
16
Case 154/85 [1987] ECR 2717
ESP smetal deka postapkite i barawata za podatoci pri registracija na
uvozni avtomobili, so {to nivnata registracija stanuva podolga, pokomplicirana i poskapa od onaa na doma{nite vozila. Ova e zabraneto spored
~len 28.
17
Case 53/76 Procureur de la Rpublique Besanon v. Bouhelier [1977] ECR 197.
18
P. Craig & G. De Burca, EU Law, 4th edition, Oxford University Press, 2007,
str.670
19
Case 82/77 Openbaar Ministerie v. Van Tiggele [1978] ECR 25
Sudskata logika bila deka dozvoleno e da se opredeli samo maksimalniot iznos
na profit i na toj na~in bi se zemale predvid razli~nite proizvodni tro{oci za
razli~ni proizvodi.
464
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

îsto vnatre{na situacija i povratna diskriminacija

Glavanata ideja na Zaedni~kiot pazar e da se onevozmoì
diskriminacijata.
Vakvoto nastojuvawe na evropskiot zakonodavec
e izrazeno tacitno so ~lenovite 28-30 i eksplicitno vo ~lenot
90, odnosno diskriminacijata bazirana na nacionalnosta na
proizvodite pome|u zemjite-~lenki e zabraneta. So toa bi do{lo do
izedna~uvawe na doma{nite i uvezenite proizvodi. Tuka se postavuva
klu~noto pra{awe - dali izedna~uvaweto e celosno postignato.
Imeno, dokolku nacionalnoto pravo predviduva opredeleni merki
i barawa za doma{nite proizvodi, a istite spored ~lenot 28 se
nedozvoleni, dali ova doveduva do naru{uvawe na konkurencijata?
Uvezenite proizvodi penetriraat na istiot pazar bez da gi ispolnat
nacionalnite barawa predvideni vo zemjata vo koja se uvezuvaat
i toa so zna~itelno pomali tro{oci. Ova vsu{nost doveduva do
pojava na obratna diskriminacija, {to vo krajna linija e rezultat na
nadle`nosta na evropskoto i pravoto na zemjite-~lenki. Proizvodite
vo ~isto vnatre{nite situacii se pod reìmot na doma{noto pravo i
s dodeka ostanuvaat vo tie granici, nemaat povrzanost so pravoto na
Evropskata Zaednica. Povratnata diskriminacija se slu~uva poradi
toa {to pravoto na Evropskata Zaednica gi obvrzuva dràvite da gi
tretiraat proizvodite i uslugite od drugite zemji-~lenki na na~in
na koj ne planirale da gi tretiraat sopstevnite proizvodi i uslugi.20
Bidej}i ~lenot 28 ne se primenuva vo ~isto vnatre{nite situacii,
povratnata diskriminacija e vo soglasnost so evropskoto pravo.
Zatoa, vo slu~ajot Mathot (Mathot21) ESP odlu~il deka belgiskoto
pravo koe bara opredeleni detali da bidat navedeni na pakuvaweto
na belgiskiot puter, a istite ne se barale za puterot koj se uvezuva od
20
Ritter, Cyril, Purely Internal Situations, Reverse Discrimination, Guimont, Dzodzi and
Article 234 (June 16, 2006).
21
Case 98/86 Criminal Proceedings against Mathot (1987) ECR 809
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
465
drugite dràvi, ne go kr{i ~lenot 28. Vakvoto rezonirawe bi moèlo

da pretstavuva svoevidna diskriminacija, odnosno gi favorizira
doma{nite proizvodi od aspekt na kvalitet na proizvodite, kako
i od aspekt na za{tita na pravata na potro{uva~ite. Konceptot
na povratna diskriminacija e prisuten vo odlukata na ESP po
slu~ajot Pistre (Pistre22), vo koj francuski dràvjanin bil obvinet
za neovlastena upotreba na opisot planinsko na pakuvaweto na
proizvodite. Imeno, spored francuskoto pravo, ovoj opis moèl
da se upotrebuva samo za proizvodite {to se izgotveni na doma{na
teritorija, od avtenti~ni surovi materijali i pritoa za istite bilo
neophodno odobrenie od dràven organ. Obvinetiot vo svoja odbrana
istaknal deka vakvata nacionalna odredba go kr{i ~lenot 28. Iako
stanuva zbor za ~isto vnatre{na situacija, sudot ne se proglasil
za nenadleèn. Naprotiv, odlu~il deka takvata odredba go kr{i
slobodniot promet, diskriminiraj}i gi stranskite proizvodi so
toa {to go ograni~uvaj pravoto na upotreba na navedeniot simbol
koj asocira na soodvetno nivo na kvalitet. Vo Francija takvite
proizvodi bi se prodavale bez opisot i na toj na~in bi se sozdala
nevidliva pre~ka na slobodnata trgovija.
Mo`ni re{enija i preporaki
Imaj}i gi predvid dosega{noto izlagawe i analiza na
postapuvaweto na ESP vo poedine~ni slu~ai, kako i zakonodavnata
aktivnost na komunitarnite institucii izrazena niz razli~ni
dogovori i spogodbi, se kristaliziraat nekolku klu~ni poenti.
Glavnata cel na Dogovorot za EZ e da se obezbedi funkcionirawe
na Zaedni~ki pazar.
Ovaa cel e motivirana kako od ekonomski
(polzuvawe na prednostite od ekonomija od obem), taka i od socijalni
22
466
Cases C 321 4/94 Criminal Proceedings against Pistre (1997) ECR I 2343
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

pri~ini (da se izbegnat eventualnite vooruèni konflikti).

Funkcioniraweto na Zaedni~kiot pazar pretpostavuva otstranuvawe
na site barieri koi bi ja popre~ile slobodnata trgovija. ^lenot 28
od ovoj dogovor opfa}a {irok spektar na merki koi moàt direktno
ili indirektno da vlijaat na trgovijata pome|u zemjite ~lenki. Ona
{to e va`no od aspekt na mojata analiza e toa deka komunitarnoto
pravo, poto~no ~lenot 28 gi opfa}a nacionalnite merki koi se
odnesuvaat na razmenata pome|u dràvite, {to zna~i deka vo na~elo
odredbite koi reguliraat ~isto vnatre{nata situacija ne moàt da
bidat vo kolizija so komunitarnoto pravo. Ottuka se postavuvaat
dve dilemi. Prvata e koga slu~ajot moè da se okvalifikuva kako
~isto vnatre{en, a vtorata e pojavata na povratna diskriminacija.
Vo odredeni situacii, za da se izbegne kr{eweto na ~lenot 28, se
postignuva sprotiven efekt, odnosno se diskriminiraat doma{nite
ili stranskite proizvodi. Imaj}i gi predvid ovie dilemi, spored
moe mislewe akcentot treba da se stavi na sudskata praktika na
ESP, odnosno negoviot kapacitet da odlu~uva vo konkretni slu~ai
analiziraj}i go nivniot praven i socijalen kontekst. Isto taka,
neophodno Evropskata Unija pravno da gi uredi, voobli~uvaj}i gi
vo soodveten praven akt. Sekako, interesno e da se razmisli dali
vakvite problemi moàt da se nadminat ili ublaàt so dopolnitelna
harmonizacija na pravoto na zemjite-~lenki so ona na EU.
Referenci:
1. Ritter, Cyril, Purely Internal Situations, Reverse Discrimination, Guimont,
Dzodzi and Arti
cle 234 (June 16, 2006). Available at SSRN:http://ssrn.
com/abstract=954242;
2. DAlessio, Ignacio, The Free Movement of Goods and Services Has
Resulted in Reverse Discrimination, Which is Surely Contrary to
Community Law in Spirit, If Not in Letter (September, 16 2008). Available
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
467
at SSRN: http://ssrn.com/abstract=1268968;
3. Tryfonidou, Alina, The Outer Limits of Article 28 EC: Purely Internal
Situations and the Development of the Courts Approach Through
the Years (September 21, 2007) Available at SSRN: http://ssrn.com/
abstract=1029248
4. P. Craig & G. De Burca, EU Law, 4th edition, Oxford University Press,
2007;
5. http://www.law-essays-uk.com/rss/lerss.xml
THE IMPACT OF THE FREE MOVEMENT OF GOODS AND

SERVICES ON CREATION OF REVERSE DISCRIMINATION WITHIN
THE EUROPEAN LAW
M.Sc. Angela Kuzmanova
Summary
In this paper I am analyzing if the free movement of goods and services has
resulted in reverse discrimination which brings the member states of European
Union in disadvantageous or privileged position. The answer of this research
question will be provided by explanation of the concept of positive discrimination
from the European law point of view, as well through analyzing specific cases in
which this concept has been interpreted by the European Court of Justice.
Key words: reverse discrimination, free movement of goods and services,
measures having equivalent effect.
468
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 469 - 484 (2011)
MARKETING PREKU SOCIJALNI MEDIUMI ANALIZA

NA BIZNIS - PRAKTIKITE NA KOMPANIITE VO R.
MAKEDONIJA

Asistent Nikola Levkov
Apstrakt

Denes, s pove}e se ukaùva na va`nosta {to ja imaat
socijalnite mediumi vo sproveduvawe na marketing - kampawite.
Ovoj trud pravi obid da ja pretstavi slikata za toa kako
kompaniite vo R.Makedonija gi iskoristuvaat pridobivkite na
marketingot preku socijalnite mediumi. Vrz osnova na dobienite
rezultati i izvedenite zaklu~oci, akademskata zaednica i biznis
- praktikata }e moàt da imat pojasna pretstava za sostojbite
vo ovaa oblast. Trudot }e im posluì kako osnova za unapreduvawe
na nau~nata misla i marketing - aktivnostite vo ovoj domen vo
idnina.
Klu~ni zborovi: socijalen medium, marketing kampawa, Web 2.0,
Facebook, Twitter, YouTube.
Voved

Vo poslednite nekolku godini marketing - aktivnostite se
imaat promeneto radikalno, a vistinskoto mesto za barawe na takvata
promena e Internetot. Vo minatoto, pristapot do tradicionalnite
marketing - mediumi kako {to se televizija, vesnici, radio i spisanija,
bile ograni~eni samo na onie delovni subjekti koi raspolagaat so
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
469
finansiski sredstva. No, po voveduvaweto na web 2.0 tehnologijata,

sekoj koj ima internet pristap moè da u~estvuva vo globalnata
internet - mreà i da distribuira sopstvena sodrìna.
Marketingot, a osobeno tradicionalnoto reklamirawe, bilo
tretirano kako ednonaso~en kanal na komunikacija kade marketarot
preku koristewe na razli~ni mediumi gi upatuval marketing porakite do prima~ot, odnosno celnata publika. Vakviot na~in na
reklamirawe so sebe nosi golem broj na ograni~uvawa vo sporedba
so onlajn - marketingot. Marketingot preku socijalnite mediumi
ovozmoùva povisok stepen na interkativnost so potro{uva~ite
vo edno okruùvawe koe e kontrolirano od samite korisnici
(potro{uva~i), okruùvawe koe se karakterizira so povisok stepen
na sloboda, dijalog i koe im dava direkten pristap na potro{uva~ite
do marketing - aplikaciite (Tuten T, 2008 str.3).
Prednostite i korista koi marketingot preku socijalnite mediumi
moè da gi ozbezbedi za podobruvawe na raboteweto na kompaniite,
s u{te ne e dovolno razjasnet duri i vo naukata. Od druga strana,
prisustvoto na socijalnite mediumi pome|u korisnicite rapidno
raste sekoja godina. Denes Facebook ima pove}e od 750 milioni aktivni
korisnici, Twitter denes ima pove}e od 200 milioni korisnici, a preku
3 bilioni videa na den se gledani na YouTube i 48 ~asa e vremetraeweto
na video - sodrìnite koi se zaka~uvaat na ovoj medium sekoj ~as.
Vlijanieto koe go imaat socijalnite mediumi vrz performansite na
kompaniite, najdobro moè da bide ilustrirano preku statistikata
napravena na 100 te najdobro rangirani kompani na listata Fortune.
Vrz osnova na podatocite za 2010 godina, 79% od kompaniite koristat

470
http://www.facebook.com/press/info.php?statistics, 15.07.2011 .
http://en.wikipedia.org/wiki/Twitter, 15.07.2011
http://www.youtube.com/t/press_statistics, 15.07.2011
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Marketing preku socijalni mediumi - analiza na biznis - praktikite na kompaniite vo R. M.
najmalku edna od glavnite socijalni platformi za komunikacija so

svoite klienti, 20% od kompaniite gi koristat site ~etiri glavni
socijalni tehnologii (Twitter, YouTube, Facebook i blogovi). Ovaa
statistika jasno pokaùva deka kompaniite pove}e ne se odnesuvaat
skepti~no kon upotrebata na socijalnite mediumi.
Socijalnite mediumi i Web 2.0

Izgleda deka ima golema konfuzija pome|u menaxerite i
akademskite istraùva~i za toa {to s moè da se podvede pod
terminot socijalen medium i {to e toa {to socijalnite mediumi
gi pravi porazli~ni od konceptot na Web 2.0 tehnologijata i razvojot
na korisni~ki orientiranite sodrìni. Verojatno glavnata razlika
e toa {to Web 2.0 tehnologijata e pove}e fokusirana na internet
- sodrìnata, odnosno sekoj korisnik moè da dodava i da kreira
sopstvena sodrìna vo postojnata baza. Isto taka, korisnikot vo
najgolem broj slu~ai moè da vr{i izbor na sodrìni vrz osnova na
sopstveni preferencii {to saka da gi dobiva. Socijalnite mediumi
se mnogu sli~ni na Web 2.0 tehnologijata, no va`na razlika e toa {to
tie se fokusirani na lu|eto i na razvoj na socijalna mreà vo vid na
zaednica. Socijalnite mediumi pretstavuvaat razmena na kakvi bilo
informacii preku socijalnite internet - stranici i uslugi.
Kaplan and Haenlein (Kaplan.M & Haenlein.M, 2009 str. 62) vr{at
klasifikacija na vidovite socijalni mediumi na 6 glavni grupi vrz
osnova na slednite kriteriumi: kontekstot na socijalnoto prisustvo,
bogatstvoto na mediumite za samopretstavuvawe, nivoto na javno
sebeotkrivawe. [este razli~ni vidovi na socijalni mediumi se:

http://www.freshnetworks.com/blog/2010/02/how-the-global-fortune-100-are-using-social-media-some-statistics/ 15.07.2011

Eley, B., & Tilley, S. (2009) Online Marketing Inside Out, Melbourne: SitePoint
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
471
blogovi i mikroblogovi, zaednici po sodrìna, internet - stranici

na socijalnite mreì, svetovite na virtuelnite igri, sorabotni~ki
proekti i zaednicite. Vo ramkite na ovoj trud nema da navleguvame
podetaqno vo objasnuvawe na sekoj od pooddelnite vidovi na socjalnite
mediumi, poradi poinakviot fokus i limitiraniot prostor.
Celi i strategija na marketingot preku socijalni mediumi

Marketingot preku socijalni mediumi e del od sevkupnata
marketing - strategija na kompanijata. Ovoj vid na marketing ne
treba da se tretira kako propraten dodatok ili da se primenuva
samo zatoa {to drugi go koristat. Strategijata za marketing preku
socijalni mediumi treba da go reflektira seto ona {to kompanijata
go prenesuva preku site ostanati mediumi.
Uspe{na marketing - kampawa preku socijalni mediumi e programa
koja treba da bide dobro obmislena, menaxirana i implementirana.
Marketingot preku socijalnite mediumi e del od marketing miks
- strategjata i treba dobro da bide integrirana so ostanatite
instrumenti na marketingot.
Mnogu menaxeri smetaat deka zgolemuvaweto na obemot na proda`bata
e edinstvena cel koja treba da bide ostvarena od marketingot preku
socijalni mediumi. Imaj}i ja samo taa cel kako edinstvena, tie mnogu
~esto ne se podgotveni da investiraat vo marketing - kampawa preku

Vidi po{iroko kaj Kaplan.M & Haenlein.M, (2009) Users of the world, unite!
The challenges and opportunities of Social Media, Oxford: Elsevier

Jamie Turner and Reshma Shah, How to Make Money with Social Media A Insider
s guide on using new and emerging media to grow your businesss, Pearson Education, Inc.
Publishing as FT Press Upper Saddle River, New Jersey, (2010)

Social Media Capability - Can you replicate social media success? White paper, US
Vignette Corporation, USA Publication Date: June (2009)
472
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
socijalni mediumi, dokolku taa ne dovede do zgolemuvawe na proda`bata.

Mnogu avtori vo naukata ukaùvaat deka toa e pogre{en pristap.
Marketingot preku socijalni mediumi moè da dovede do ostvaruvawe
na pove}e celi koi potoa indirektno moàt da dovedat do zgolemuvawe
na proda`bata. Kako pozna~ajni celi koi se izdvojuvaat se: generirawe
na novi potencijalni kupuva~i, zgolemuvawe na svesnosta za brendot,
privrzanost na potro{uva~ite kon brendot, monitoring na brendot,
generirawe prihod od proda`bite i dr. Strategijata za marketingot
preku socijalni mediumi e izvedena od biznis - celite kako i od marketing
- celite. Kako i sekoja druga marketing strategija, marketingot preku
socijalni mediumi ima za cel da vlijae vrz odnesuvaweto na celnata
publika10. Pokraj integracijata na nivo na strategii, integracija moè
da se postigne i na nivo na platformi. Ova dopolnitelno }e pridonese
za podobro ostvaruvawe na marketing celite, a potoa indrektno i na
biznis - celite.
Celi na istraùvaweto

Glavnata cel na ova istraùvawe e da se sogleda kako kompaniite
vo R.Makedonija gi koristat socijalnite mediumi vo sproveduvawe
na marketing- aktivnostite. Trudot pravi obid da obezbedi odgovori
na pove}e istraùva~ki pra{awa:
1. Na koj na~in kompaniite vo R.Makedonija gi koristat
socijalnite mediumi za sproveduvawe na marketing
Monique Reece , Real - Time Marketing for Business Growth - How to Use Social
Media, Measure Marketing, and Create a Culture of Execution, Pearson Education, Inc. Publishing as FT Press, Upper Saddle River, New Jersey, (2010)
10
Monique Reece , RealTime Marketing for Business Growth How to Use Social Media, Measure Marketing, and Create a Culture of Execution, Pearson Education, Inc. Publishing
as FT Press, Upper Saddle River, New Jersey, (2010)
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
473
kampawi?
2. Koi se celite koi makedonskite kompanii sakaat da gi
postignat preku koristewe na marketingot preku socijalni
mediumi?
3. Koi socijalni platformi naj~esto gi koristat i kolku se
posveteni vo dobro odrùvawe na svoite profili?
4. Dali nivniot nastap na socijalnite mediumi ima visoka
vidlivost i integriranost?
5. Dali kompaniite koristat nekoi tehniki za merewe na
uspehot od marketingot preku socijalni mediumi?

So cel da se obezbedi odgovor na istraùva~kite pra{awa,
be{e napravena selekcija na kompaniite koi se prisutni na
socijalnite mediumi. Se izvr{i selekcija na 30-te kompanii koi
kotiraat na oficijalniot pazar na makedonskata berza i se proveri
nivnto prisustvo na dvata najzna~ajni socijalni mediumi Facebook i
Twitter11. Kako kriterium za zna~ajno prisustvo naj~esto be{e zemen
brojot na fanovi na Facebook (minimum 1000) i brojot na komentari
na profilot na Facebook ostaveni vo poslednite 30 dena (minimum
1). Za Twitter kriterum za selekcija be{e broj na slediteli (followers)
(minimum 1000) i broj na tweets vo poslednite 30 dena (minimum 1).
Vaka zemenite kriteriumi se na relativno nisko nivo i istraùva~ot
o~ekuva{e istite da bidat zadovoleni od pogolem broj kompanii.
11
2010.
Facebook i Twitter

.. Michael A. Stelzner, Social Media Marketing Industry Report, http://www.
SocialMediaExaminer.com
474
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Bidej}i golem broj od kompaniite koi kotiraat na oficijalniot

pazar na makedonskata berza ne gi zadovolija minimalnite
kriteriumi, listata na kompanii koi bea vklu~eni vo ispituvaweto
be{e nadoplneta i so drugi kompanii koi ne kotiraat na berzata, a
koi bea identifikuvani kako intenzivni korisnici na socijalnite
mediumi glavno preku nivnite oflajn marketing - kampawi. Na toj
na~in kreiranata kombinirana lista na kompanii koi imaat vidlivo
prisustvo na nekoj od spomenatite socijalni mediumi, bea vklu~eni vo
onlajn ispituvawe. Vkupniot broj na kompanii do koi be{e ispraten
pra{alnikot e 22, a brojot na dobieni popolneti pra{alnici e
16 ili stapkata na dobieni odgovori e 72%. Ispituvaweto be{e
sprovedeno so popolnuvawe na anketen pra{alnik so koristewe na
besplaten internet - softver www.kwiksurveys.com od strana na edno od
rakovodnite lica na marketing - sektorot vo selektiranite kompanii.
Proverkata na vidlivosta i integriranosta na socijalnite mediumi
koi kompaniite vo R.Makedonija gi koristat, be{e proverena preku
pregled na internet - stranicata na sekoja od kompaniite. Rezultatite
dobieni od sobirawe na podatocite bea analizirani i bea izvedeni
zaklu~oci.
Kriti~ka analiza na rezultatite od istraùvaweto

Vrz osnova na podatocite za 30-te kompanii koi kotiraat
na oficijalniot pazar na Makednoskata berza, a dobieni preku
internet opservacija, moè da se zaklu~i deka site, odnosno 100%
imaat sopstvena internet - stranica. Rezultatite za nivno prisustvo
na nekoj od socijalnite mediumi se: 17 kompanii (ili 56.6%) imaat
svoe prisustvo na socijalen medium i toa site 16 samo na Facebook,
a samo eden prisuten na Facebook i Twitter istovremeno. Ako gi
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
475
proanalizirame rezultatite vo ova svetlo, bi moèle da kaème

deka primenata na socijalnite mediumi od strana na kompaniite e
na relativno visoko nivo. No dokolku se poglednat rezultatite od
aspekt na kriteriumite za selekcija, moè da se vidi deka najgolem
broj od kompaniite ne gi zadovoluvaat. Imeno, samo dve kompanii
imaat nad 1000 fanovi na nivniot profil na Facebook, a minimalniot
broj na 1 komentar mese~no go zadovoluvaat samo 2 kompanii. Koga
stanuva zbor za kompanijata prisutna na Twitter, i taa ne go zadovoluva
minimalnot kriterium od 1000 slediteli i minimum eden tweet
vo mesecot. Zatoa listata be{e nadopolneta so dopolnitelni 20
kompanii koi gi zadovoluvaat gorespomenatite kriteriumi, a koi ne
kotiraat na oficijalniot pazar na makedonskata berza.
Inaku, podatocite koi se prikaàni na grafikonot br.1 moè da
dovedat do pogre{ni zaklu~oci dokolku ne se zemat predvid brojkite
za minimum broj na fanovi, slediteli i komentari. Takvite brojki
spomenati pogore vo tekstot pokaùvaat deka najgolem broj od
kompaniite, iako imaat svoj profil odnosno se prisutni na nekoj od
socijalnite mediumi, istite ne gi koristat profesionalno. Slobodno
moè da se kaè deka takvoto nivno prisustvo ne pretstavuva
voop{to del od nekakva marketing - strategija i ne postoi nikakva
usoglasenost so nivnite oflajn marketing - praktiki.
476
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Koga se analizira vidlivosta na socijalniot medium na internet stranicite na kompaniite koi kotiraat na oficijlaniot pazar na
Makedonskata berza, samo kaj edna kompanija moè da se uvidi jasno
ozna~en link za prisustvo na odreden socijalen medium na internet stranicata na kompanijata. Vakvata vidlivost be{e proverena preku
internet - proverka na internet - stranicite na sekoja od kompaniite.
Kaj istata kompanija be{e identifikuvan i zadovolitelen stepen
na integracija na nekolku socijalni mediumi i nivnata internet
- stranica. Site ovie rezultati pokaùvaat deka kompaniite koi
kotiraat na oficijalniot Pazar na makedosnkata berza s u{te ne gi
koristat pridobivkite od socijalnite mediumi. Dvete kompanii koi
go zadovolija mnimalniot kriterium na broj na fanovi ili slediteli
i minimum 1 komentar - tweet mese~no, bea vklu~eni vo odgovarawe na
pra{alnikot. Vo ramkite na ovoj trud se prezentirani pozna~ajnite
rezultati od popolnuvawe na pra{alnikot.
Rezultatite za naj~esto koristenite platformi od strana na
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
477
kompanite od R.Makedonija koi participiraa vo anketiraweto se

prikaàni na grafikonot br.2. Na pra{aweto sekoja od anketiranite
kompanii treba{e da gi zaokruì site platformi na koi e aktivno
prisutna. Vrz osnova na rezultatite moè da se vidi deka tie se
kompatibilni vo golema mera so rezultatite dobieni vo izve{tajot
za 2010 godina za marketingot preku socijalni mediumi kako izve{taj
za dejnosta.12 Toa zna~i deka i makedonskite kompanii koi se aktivno
prisutni na socijalnite mediumi vo golema mera gi koristat istite
socijalni platformi kako i ostanatite kompanii vo svetot. Ona {to
moè mnogu lesno da se zabeleì e zna~itelnoto prisustvo na Facebook
od strana na site kompanii. Vakvite rezultati vo golema mera bea
o~ekuvani od strana na istraùva~ot i gi potvrdija incijalnite
pretpostavki.
Na grafikonot br. 3 se prikaàni pridobivkite od koristeweto na

socijalnite mediumi, odnosno celite koi kompaniite naj~esto sakaat
12
Vidi po{iroko kaj Michael A. Stelzner, Social Media Marketing Industry
Report, http://www.SocialMediaExaminer.com
478
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
da gi postignat preku socijalnite mediumi. Od distribucijata na

rezultatite moè da se sogleda va`nosta na razli~nite pridobivki
od koristewe na socijalnite mediumi koi kompaniite im gi dodeluvaa
vrz osnova na rangirawe. Kako pova`ni celi koi tie gi istaknuvaat
se: zgolemuvawe na proda`bata, zgolemena otvorenost na biznisot,
zgolemuvawe na internet - soobr}ajot i povisoko rangirawe na
nivnata internet - stranica od strana na internet - prebaruva~ite.
Dokolku vakvite rezultati povtorno se sporedat so izve{tajot od
2010 godina, moè da se vidi deka ima minorni razliki vo rangirawata
koi prete`no se rezultat na otstapuvawa {to se normalni kaj vakov
vid na ispituvawa.
Grafikon br.3 Pridobivkite od koristewe na marketingot preku
socijalni mediumi
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
479
Na pra{aweto - koi merki za efektite od marketing preku

socijalni mediumi naj~esto gi koristite, odgovorite pokaùvaat
zna~itelna {arenolikost. Kako naj~esto koristena merka od strana
na kompaniite e soobra}ajot na internet - stranicata so 23%, potoa
brojot na fanovite, sleditelite i drugarite so 21%, svesnost za
reputacijata 18% i povtorno posetuvawe na internet - stranicata so
17 procenti. Objasnuvawe za primena na ovie merki davaat rezultatite
prezentirani na grafikon br2. Zo{to? Imeno, primenata na oddelni
metriki sekoga{ mora da bide kompatibilna so platformata koja
kompanijata ja koristi. Bidej}i golem broj od kompaniite imaat
profil na Facebook i se prisutni na Twitter, toga{ sosema e razbirlivo
zo{to najgolem broj od niv ja koristat merkata broj na fanovi
ili slediteli. Na grafikonot br.4 prikaàni se rezultatite za
razli~nite vidovi na alatki koi kompaniite gi koristat za merewe
na efektite od marketingot preku socijalnite mediumi.
480
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Vrz osnova na rezultatite prezentirani na grafikonot br.4 moè

da se zaklu~i deka najgolem broj od kompaniite go koristat Google
Analytics kako alatka. Edna od glavnite pri~ini zo{to Google Analytics
e naj~esto koristena alatka, e faktot {to toj e besplaten. Primenata
na ostanatite alatki e tesno povrzana so strategijata za nastap, a
i platformite koi konkretnata kompanija gi koristi. Isto taka,
va`no e da se napomene deka golem procent - duri 26% od kompaniite
ne koristat nikakva alatka. Ova e u{te eden dokaz deka golem broj od
kompaniite s u{te ne go koristat marketingot preku socijalnite
mediumi na profesionalen na~in. Ova zna~i deka primenata na ovoj
vid marketing e s u{te vo fazata na rana prifatenost od strana na
kompaniite, gledano na krivata na prifa}awe na tehnologiite. Ova ne
e za iznenaduvawe, dokolku imame predvid deka vo svetot prmenata na
ovoj vid marketing e s u{te vo zarodi{, iako pozna~ajnite brendovi
maksimalno gi koristat pridobivkite na socijalnite mediumi.
Ograni~uvawa na istraùvaweto

I pokraj toa {to ova istraùvawe dava zna~ajni sogleduvawa za
sostojbata na marketingot preku socijalni mediumi vo R.Makedonija,
sepak rezultatite treba da se interpretiraat i da se i koristat so doza
na pretpazlivost. Prvo, primerokot na kompanii koj be{e vklu~en vo
ispituvaweto ne e reprezentativen i brojot na kompaniite vklu~eni
vo istraùvaweto e relativno mal. Vtoro, podatocite bea sobrani
edinstveno vrz osnova na pra{alnik i internet - opservacija. Ne
be{e sprovedeno intervju so cel podlaboko razjasnuvawe na nekoi od
pra{awata i sobirawe na podetalni informacii za sostojbite. Isto
taka, subjektivniot pristap vo interpretacija na rezultatite moè
da pretstavuva zna~ajno ograni~uvawe na trudot.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
481
Finalni zaklu~oci i preporaki

Celta na ova istraùvawe be{e da ja uvidi sostojbata so
primenata na marketingot preku socijalnite mediumi od strana
na kompaniite vo R.Makedonija. Vakvite soznanija moàt da bidat
osobeno korisni, kako za akademskata zaednica, taka i za biznis praktikata. Vrz osnova na dobienite rezultati moè so jasnost da
se kaè deka koristeweto na socijalnite mediumi za ostvaruvawe na
marketing - celite vo R.Makedonija s u{te e vo faza na zarodi{.
Za vakvata sostojba verojatno ima objektivni i subjektivni pri~ini.
Objektivnata e sigurno toa {to stanuva zbor za primena na relativno
nova tehnologija i marketing - pristap. Subjektivnata e sigurno toa
{to golem broj od kompaniite ne se zapoznaeni so mo`nostite koi
ovie mediumi gi nudat. Isto taka, golem broj od kompaniite ne se
zapoznaeni so metodologiite za sproveduvawe na efektivna strategija
za marketing preku socijalni mediumi. Najgolem broj od kompaniite
ovie mediumi s u{te gi koristat na neprofesionalen na~in. Ovoj
trud dava edna dobra slika za sostojbite, a isto taka moè da pridonese
za zgolemuvawe na interesot vo koristewe na marketingot preku
socijalni mediumi od strana na makedonskite kompanii, s so cel
unapreduvawe na nivnata konkurentnost na doma{niot i globalniot
pazar.
482
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Bibliografija
1. Eley, B., & Tilley, S. (2009) Online Marketing Inside Out, Melbourne:
SitePoint
2. Jamie Turner and Reshma Shah, (2010) How to Make Money with
Social Media A Insider s guide on using new and emerging media to
grow your businesss, Pearson Education, Inc. Publishing as FT Press
Upper Saddle River, New Jersey
3. Kaplan.M & Haenlein.M, (2009) Users of the world, unite! The
challenges and opportunities of Social Media, Oxford: Elsevier
4. Monique Reece , Real-Time Marketing for Business Growth - How to
Use Social Media, Measure
5. Michael A. Stelzner, Social Media Marketing Industry Report,
6. (2009) Social Media Capability - Can you replicate social media
success?,White paper, US Vignette Corporation, USA Publication Date: June
7. (2010)Marketing, and Create a Culture of Execution, Pearson Education,
Inc. Publishing as FT Press, Upper Saddle River, New Jersey
8. http://www.SocialMediaExaminer.com Pristapeno na 12.06.2011
9. http://www.facebook.com/press/info.php?statistics,
15.07.2011 .
10. http://en.wikipedia.org/wiki/Twitter, 15.07.2011
11. http://www.youtube.com/t/press_statistics, 15.07.2011
12. http://www.freshnetworks.com/blog/2010/02/how-the-global-fortune-100are-using-social-media-some-statistics/ 15.07.2011
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
483
SOCIAL MEDIA MARKETING ANALYSIS OF BUSINESS

PRACTICIES OF COMPANIES IN REPUBLIC OF MACEDONIA
Teaching Assistant Nikola Levkov
Summury

The purpose of this research was to analyze and explore the way how
companies are using social media marketing in R. of Macedonia. This article
should provide evidence for SMM in the business practice and serve as an
incentive for raising attention for this concept of marketing in the country. This
article provide substantial information which shows that most of the companies
still do not have sufficient knowledge and expertise to use SMM in a proficient
way in order to support organizational competence and growth. The results from
this article can be used as a useful guideline for developing further strategies in
both areas academia and business practice in R. of Macedonia which will help
companies better to utilize benefits from SMM.
Key words: Social media marketing, marketing campaign, web 2.0, Facebook,
Twitter, YouTube.
484
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 485 - 502 (2011)
DALI CELTA E OSTVARENA I SREDSTVATA SE

OPRAVDANI? - OCENUVAWE NA EFEKTITE OD
PRIMENATA NA POLITIKATA ZA ZA[TITA NA
KONKURENCIJATA

asistent m-r Daniela Mamu~evska
Apstrakt
Politikata za za{tita na konkurencijata ima za cel da go

spre~i sekoj oblik na nekonkurentsko odnesuvawe na firmite i da
gi za{titi blagosostojbata na potro{uva~ite (consumer welfare)
i ekonomskata blagosostojba (social welfare). Denes, i ekspertite i
teoreti~arite se obiduvaat da dadat odgovor na pra{aweto kolku
uspe{no ovaa politika gi ispolnuva svoite celi. Bogatoto
iskustvo
od primenata na politikata za za{tita na konkurencijata vo
razvienite zapadni ekonomii ne moè da dade kone~na potvrda za
goleminata na nejzinite pozitivni efekti.
Vo ovoj trud }e bidat razgledani nekolku pristapi i
modeli koi se koristat vo ocenkata na efektite od primenata na
politikata za za{tita na konkurenicjata, kako i empiriskite
iskustva vo SAD, Holandija i Velika Britanija so cel da se obideme
da odgovorime na pra{aweto do koj stepen celta e ostvarena i
sredstavta se opravdani.
Klu~ni zborovi: Politika za za{tita na konkurencijata,
blagosostajba na potro{uva~i, ekonomska blagosostojba, efekti
od primena na politikata za za{tita na konkurencijata
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
485
Voved
Po~nuvaj}i od 90-te godini na minatiot vek, vo razvienite
zapadni ekonomii kontinuirano raste interesot za merewe na
perofrmansite i efektite od primenata na makroekonomskite
politiki, kako i evaluacija na rabotata na dràvnite institucii
i agencii zadolèni za sproveduvawe na ovie politiki. Vo 1993
god. vladata na SAD go donese Zakonot za performansi i rezultati
na vladata (The Government and Performance and Results Act) ~ija cel e
podobruvawe na performansite vo raboteweto na dràvnite agencii.
So ovoj zakon, agenciite (instituciite) se obvrzani da razvivaat i
implementiraat godi{ni planovi za realizacija na postavenite
programski celi vo soglasnost so raspoloìvite resursi. Pokraj
toa, agenciite (instituciite) se obvrzuvaat da publikuvaat godi{ni
izve{tai za ostvarenite rezultati. Vo 1999 god. Ministerstvoto
za finansii na Anglija, kako proizvod od prethodno donesenite
dokumenti (Detalen izve{taj za potro{uva~kata na vladata)
(Comprehensive Spending Review) vo juli 1998 god. i Belata kniga
(White Paper) dekemvri, 1998 god.) go objavi dokumentot za analiza i
merewe na autputot i performansite na vladata, (The Governments
Measures of Success: Output and Performance Analyses) so koj se postavija
kriteriumite za merewe na uspe{nosta na vladata vo realizacijata
na zacrtanite celi i obezbeduvaweto na pokvalitetni javni uslugi.
Aktivnosti od ovoj vid bea prezemeni i vo drugi zemji (Kanada, zemjite
od Evropskata Unija, Avstralija i dr.).
Vo ramkite na ovie zakoni i dokumenti se opfateni i

instituciite zadoleèni za za{tita na pazarnata konkurencija i
blagosostojbata na potro{uva~ite. Konkretnoto merewe na nivnite
486
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Dali celta e ostvarena i sredstvata se opravdani? - ocenuvawe na efektite od primenata na

politikata za za{tita na konkurencijata
performansi i efektite od sproveduvaweto na politikata za za{tita

na konkurencijata, vo nau~nite krugovi pottikna brojni diskusii
okolu metodologijata za merewe na nivnite rezultati i evaluacijata
na efektite, okolu definiraweto na celta na politikata za za{tita
na konkurencijata i po drugi sli~ni pra{awa.
Zatoa, vo ovoj trud prvo }e se osvrneme na celta na politikata
za za{tita na konkurencijata (ponatamu vo tekstot PZK) i izbraniot
standard za za{tita na blagosotojbata, metodologiite za procenka na
efektite od primenata na PZK i iskustvata na ova pole vo Holandija,
Amerika i Velika Britanija.
Osnovna cel na politikata za za{tita na konkurencijata

Funkcionalniot pazaren mehanizam ({to podrazbira efikasna
i efektivna konkurencija me|u pazarnite u~esnici) pretstavuva
navja`niot uslov za ostvaruvawe na efikasna alokacija na resursite,
za postignuvawe na odr`liv dolgoro~en ekonomski rast i razvoj i
za podobruvawe na op{testvenata blagosostojba. Za{titata na
interesot na potro{uva~ite i obezbeduvaweto na uslovi za slobodna
i fer pazarna konkurencija pome|u firmite, ~estopati se tretiraat
kako osnovni celi na politikata za za{tita na konkurencijata
(PZK).

Hay (2000) i Jenkinson (2000) upatuvaat na zaklu~okot deka
konkurencijata sama za sebe ne treba da bide cel, dokolku edna od
celite na PZK e podobruvawe na ekonomskata efikasnost. Taka,
spored Teorijata za industriska organizacija, celta na PZK e da ja
pottiknuva ekonomskata efikasnost, odnosno da ja maksimizira
sumata na diskontiranata neto sega{na vrednost na potro{uv~kiot i
proizvoditelskiot vi{ok. Odnosno, dokolku dadena pazarna struktura
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
487
na kratok rok go namaluva potro{uva~kiot vi{ok, no na dolg rok

generira korist ~ija diskontirana neto sega{na vrednost e zna~ajna
pozitivna vrednost, toga{ postoeweto na vakvata pazarna situacija
e opravdano. Empiriskata analiza pokaùva deka utvrduvaweto
na celite na PZK i definiraweto na zakonite za za{tita na
konkurencijata ~estopati se pod vlijanie na dadenite socijalni i
istoriski okolnosti (uslovi), pa taka moè da im bidat dodeleni
i drugi celi, kako na primer, pottiknuvawe na vrabotenosta, na
regionalniot razvoj, na ekonomskata stabilnost i za{tita na malite
i sredni pretprijatija. Kako poseben primer treba da se istakne
PZK na EU, koja za edna od svoite glavni celi ja ima promocijata na
integracijata na evropskiot pazar.

Da zaklu~ime: [to vsu{nost pretstavuva PZK? Spored Motta
(2004), taa pretstavuva set od politiki i zakoni (i institucii,
zabele{ka na avtorot) koi treba da obezbedat uslovi za pazarna
konkurencija, koja nema da bide ograni~ena na na~in so koj se namaluva
ekonomskata blagosostojba. Odnosno, pazarnite u~esnici so soveto
deluvawe moàt da ja ograni~at pazarnata konkurencija, no na na~in
koj nema negativno da vlijae vrz ekonomskata blagosostojba. Celta
na PZK na EU e da se za{titi pazarnata konkurencija kako na~in za
zgolemuvawe na blagosotojbata na potro{uva~ite i za obezbeduvawe
na efikasna alokacija na resursite. Vo antimonopolskoto
zakonodavstvo na SAD, glavnata cel e postavena na maksimizacija
na blagosotojbata na potro{uva~ite i promocija na ekonomskata
efikasnost preku ostvaruvawe na optimalna alokacija na resursite
vo uslovi na konkurentni pazari.
PZK vo pove}eto razvieni zemji se sostoi od tri glavni
elementi: (1) zabrana na dogovorite i praktikite so koi se
488
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

ograni~uva slobodnata trgovija i konkurencijata, (2) zabrana na

antikonkurentskite praktiki i zloupotreba na pazarnata pozicija od
strana na dominantnata firma, (3) sledewe na spojuvawata i fuziite
me|u firmite.

Izbor na standard na blagosostojba kako kriterium za evaluacija

Sledno pra{awe na koe treba da se odgovori e koj standard na
blagosotojbata treba da se koristi kako kriterium za evaluacija na
efektite od primenata na PZK? Odnosno, dali pri definiraweto
na PZK i pri nejzinata implementacija da se vodi smetka samo za
blagosostojbata na ptro{uva~ite (consumer welfare) ili za ekonomskata
blagosostojba (social welfare).

Naj~est koncept koj se primenuva za sledewe na funkcioniraweto
na ekonomijata e konceptot na ekonomskata blagosostojba (social
welfare). Toj pretstavuva zbir od blagosostojbata na potro{uv~ite
(consumer welfare) i blagosotojbata na proizvoditelite (producer
welfare). Blagosostojbata na potro{uva~ite se definira kako
zbir od ostvarenite individualni potro{uva~ki vi{oci na site
potro{uva~i. Dodeka pak,
blagosostojbata na proizvoditelite
pretstavuva zbir od proizvoditelskite vi{oci (t.e. profitite) na
poedine~nite firmi. Pri ceteris paribus, zgolemuvaweto na cenata po
koja dobrata se prodavaat go namaluva vi{okot na potro{uva~ite, a
go zgolemuva vi{okot na proizvoditelite. Ekonosmakta blagosotojba

Potro{uva~kiot vi{ok pretstavuva razlika pome|u fakti~kata cena koja
ja pla}a potro{uva~ot i cenata koja e spremen da ja plati za konkretnoto dobro.
Potro{uva~kiot vi{ok e najmal vo uslovi na monopol, a najgolem vo uslovi na potopolna konkurencija.

Proizvoditelskiot vi{ok pretstavuva razlika pome|u pazarnata cena i
cenata na ~inewe na konkretnoto dobro. Vo uslovi na monopol, proizvoditelskiot
vi{ok e najgolem, a najmal vo uslovi na potpolna konkurencija.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
489
e najmala vo uslovi na monopol, koga pazarnata cena se izedna~uva

so monopolskata cena, a taa e najgolema vo uslovi na potpolna
konkurencija, t.e. koga pazarnata cena }e se izedna~i so marginalnite
tro{oci na proizvodstvo na dobrata. Spored toa, efikasnata pazarna
konkurencija treba da obezbedi takva alokacija na raspoloìvite
resursi so koja }e se maksimizira ekonomskata blagosostojba.

Izborot na standardot na blagosostojba vo golema mera
vlijae vrz procesot na ocenka i odlu~uvawe na instituciite za
za{tita na konkurencijata (IZK). Ova osobeno dobiva na zna~ewe
vo slu~aite na evaluacija na predlozite za fuzionirawe me|u
firmite. Na primer, implementacijata na PZK koja ima za cel da
se maksimizira blagosotojbata na potro{uva~ite, se razlikuva od
implementacijata na PZK koja ima za cel da ja zgolemi ekonomskata
blagosostojba. Taka, implementacijata na prvata pri donesuvaweto
na svoite odluki za konkretnite slu~ai, nema da gi zeme predvid
pozitivnite efekti vrz blagosostojbata na proizvoditelite, dodeka
pri implementacijata na vtorata PZK, nema da se dade golema
specifi~na teìna na redistributivnite efekti me|u subjektite
vo analizata i odlu~uvaweto pri konkretnite slu~ai. So primena
na blagosostojbata na potor{uva~ite kako standard, predlogot za
spojuvawe na dadeni firmi }e bide odobren, samo dokolku zgolemenata
efikasnost vo raboteweto na spoenite firimi }e rezultira vo
namaluvawe na pazarnite ceni na nivnite proizvodi. Dokolku se
primenuva ekonomskata blagosostojba kako standard za odlu~uvawe,
toga{ predlogot za spojuvawe na dadeni firmi }e bide odobren
samo ako nivnoto spojuvawe vodi do zgolemuvawe na ekonomskata
blagosostojba.

Vo pove}eto zemji (SAD, EU, Velika Britanija, Holandija i
490
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

dr.) vo nivnite regulativi za za{tita na konkurencijata, akcentot

voglavno e staven vrz za{tita na blagosostojbata na potro{uva~ite.
Ova e posbeno evidentno vo regulativite koi se odnesuvaat na sledewe
i kontrola na spojuvawata pome|u firmite. Na primer vo SAD,
spojuvaweto me|u firmite koi vodat do zgolemuvawe na pazarnata
koncentracija, moè da bide zabraneto dokolku spojuvaweto ne
rezultira vo zgolemuvawe na koristite za potro{uva~ite vo forma na
namaleni pazarni ceni i podobren kvalitet na proizvodite (Vodi~ za
horizontalni spojuvawa vo SAD). Vo ista nasoka e i regulativata na
EU za kontrola na spojuvawata, vo koja predlogot za spojuvawe me|u
dadeni firmi moè da bide odbien, dokolku spojuvaweto zna~itelno
ja popre~uva efektivnata konkurencija, odnosno negativno vliaje vrz
interesite na potor{uva~ite.

Pobornicite za primena na blagosostojbata na potro{uva~ite
kako standard za odlu~uvawe (eg. Buccirrossi et al.,2006)., Hay (2000)
and Chone and Linnemer (2008)), naveduvaat deka ~estopati firmite
koi se predmet na analiza i istraga poseduvaat pove}e informacii
od IZK, kako i toa deka ovie IZK ~esto pati vo svojata rabota i
vo procesot na odlu~uvawe se nao|aat pod pritisok na razni lobi
grupi na zaintrigiranite firmi. Zatoa primenata na ovoj standard
e opravdana bidej}i so za{titata na interesot na potro{uva~ite i
spre~uvaweto na zgolemuvaweto na cenite gi kompenzira problemot
na asimetri~nost na informaciite vo procesot na odlu~uvawe kako
i negativnite efekti od lobiraweto na firmite. Isto taka, tie
naveduvaat deka primenata na ovoj standard gi olesnuva analizata
i procesot na odlu~uvawe, bidej}i krajniot fokus e postaven vrz

www.usdoj.gov/atr/public/quidlines. (pristapeno 15.07.2011)

Regulation No.139/04, www.ec.europa.eu/comm./competition/mergers/legislation
(pristapeno 25.02.2011)
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
491
analizata na pazarnite efekti vrz cenite. Ova posebno vaì vo

postapkite vo koi se odlu~uva po podnesenite predlozi za spojuvawe na
konkretni firmi, vo koi firmite }e bidat motivirani da predlagaat
spojuvawa koi vodat do zna~itelno podobruvawe na efikasnosta vo
raboteweto, so kraen pozitiven efekt preto~en vo namaleni pazarni
ceni.

Neven and Rller (2005) ukaùvaat na faktot deka
institucionalnite uslovi vo koi deluvaat IZK, igraat bitna uloga
vo izborot na standardot na blagosostojbata. Vo svoeto istraùvawe
tie ukaùvaat deka vo uslovi na pogolema transparentnost i
odgovornost pri raboteweto na IZK, lobi-aktivnostite se pomalku
efikasni i ~estopati se realiziraat po indirektni kanali.
Sepak, teoreti~arite pokaàa deka stavaweto na glavniot
akcent vrz za{titata na blagosostojbata na potro{uva~ite, moè
na dolg rok da ima negativni efekti vrz ekonomijata, bidej}i
zanemaruvaweto na proizvoditelskiot vi{ok na dolg rok moè da
ima potencijalni negativni efekti vrz efikasnosta na firmite i
vrz nivnata blagosostojba. Ova e osobeno va`no za industriite vo
koi komponentata za istraùvawe i razvoj e od su{tinsko zna~ewe
za nivniot razvoj. Strogata implementacija na PZK so glavna cel
za{tita samo na interesot na potro{uva~ite, moè negativno da se
odrazi vrz dolgoro~niot razvoj na ovie industrii. Zatoa, s pove}e
raste konsenzusot pome|u ekonomistite (Motta, 2004, Williamson,1968,
Kovacic 2009) deka glavniot fokus vo implementacijata na PZK treba
da bide maksimizacijata na ekonomskata blagosotojba.

kako {to se transparentnosta vo raboteweto, lobirawata i odgovornosta
na instituciite kon za~uvuvaweto na javniot interes
492
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

Metodogolgii za evaluacija na efektite od primenata na


Pred da se pristapi kon elaboracija na del od metodite koi se
primenuvaat pri evaluacija na efektite od primenata na PZK, nakuso
}e gi objasnime fazite na metodologijata za evaluacija na efektite
od primenata na ovaa politika. Prv ~ekor pretstavuva definirawe
na predmetot na evaluacija (dali }e se evaluira samo eden slu~aj
ili }e se evaluiraat ista grupa na slu~ai ili pak, }e se napravi
seopfatna evaluacija na primenata na regulativata za za{tita na
konkurencijata i na instituciite koi se zadolèni za primena na
ovaa politika).
Vo ovaa faza se definiraat i celite, sodrìnata
i vremenskata ramka na evaluacioniot proces. Slednata faza
pretstavuva fazata na evaluacija, vo koja se utvrduvaat kriteriumite,
indikatorite i metodite za evaluacija i se definiraat modelite koi
}e sluàt kako sporedbena osnova so fakti~kata pazarna sostojba po
prezemenata aktivnost na IZK. Tretata
faza e fazata na podgotovka

na izve{taite i izvestuvawe za dobienite rezultati. Vo ovaa faza
e procesot za izvlekuvawe na zaklu~ocite od analizata, testirawe
na relevantnosta na dobienite rezultati, izveduvawe na zaklu~oci i
preporaki i nivno prezentirawe pred zainteresiranite strani.

Naj~esto priemnuvan princip za ocenka na sevkupniot neto
efekt od primenata na PZK, pretstavuva prvo - evaluacija na site
tro{oci povrzani so primenata na PZK (direktnite buxetski
tro{oci za finansirawe na rabotata na IZK, diretkni tro{oci
koi gi imaat firmite, a koi proizleguvaat od primenata na
regulativata za za{tita na konkurencijata, tro{ocite koi
proizleguvaat od alokativnata i proizvodstvenata neefikasnost

Za ova vidi pove}e kaj Kai Hschelrath and Nina Leheyda (2010): A Methodology
for the Evaluation of Competition Policy, Discussion Paper No.10-081, ZEW
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
493
na soodvetnite pazari, tro{ocite povrzani so lobirawe kaj

regulatornite institucii i socijalnite tro{oci povrazni
so redistribucijata na dohodot, i negativnite eksternalii)
i vtoro - evaluacija na korista od primenata na ovaa politika
(ekonomskata korist na soodvetnite pazari koi proizleguvaat od
zgolemenata alokativna i proizvodstvena efikasnost (prvenstveno
efektuirani preku namalenite pazarni ceni i podobreniot
kvalitet na postojnite i ponuda na novi proizvodi, zajaknuvawe
na efektot od odvra}awe od nedozvoleno pazarno odnesuvawe na
firmite, podobruvawe na distribucijata na dohodot i sl.).
Potoa,
so sumirawe na site evaluirani tro{oci i koristi se dobiva neto
efektot od primenata na PZK.

Delot za evaluacija na tro{ocite moèbi e za nijansa polesen
otkolku delot od analizata, koj se odnesuva na ocenka na korista
od primenata na ovaa politika. Vo nau~nite krugovi dosega se
primenuvani slednive metodi za analiza na koristita: merewe na
promenite vo ekonomskata blagosostojba, merewe na promenite vo
blagosostojbata na potro{uva~ite i merewe na promenite vo nivoto
na cenite. Nakuso }e bde prikaàna su{tinata na ovie metodi.
1. Merewe na promeni vo ekonomskata blagosostojba
Ova pretstavuva edna od najsofisticiranite metodi za merewe
na efektite vrz ekonomskata blagosostojba. Taka, promenite koi
nastanuvaat kako rezultat na odlukite od prezementie aktivnosti od
IZK, se prikaùvaat kako:
(1)
W m = C
S m + p m
kade
Wm e promenata vo ekonomskata blagosostojba po
realizacija na odredena odluka na IZK, CSm e promena na

Ovoj metod go primenija Postema B. et al. 2006, vo obidot da gi evaluiraat
efektite od primenata na regulativata za sledewe na fuziite me|u firmite vo
Holandija od strana na holandskata agencija za za{tita n a konkurencijata (NMA)
494
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

potro{uva~kiot vi{ok po realizacija na odredena odluka na

IZK i m promena vo profitot, t.e. proizvoditelskiot vi{ok
po realizacija na odredena odluka na IZK. Promenata vo
porto{uva~kiot vi{ok se presmetuva spored slednava formula:
2
C
S m = ((P*Q) + (1 2)PQ )m = ( P 2 * Q 2) * [( P P)m + (1 / 2)( (P P) m) e ] (2)
kade ja pretstavuva cenovnata elasti~nost na pobaruva~kata izrazena
kako negativen broj, Q koli~ina i P e pazarnata cena. Izrazot
(
P/P)m
ja pretstavuva procentualnata razlika pome|u cenata po prezemenata
odluka i nivoto na cenata pred prezemenata odluka, i istiot se
presmetuva kako:

(2.a)
(P P)m = ( P 2 P1) / P1
kade indeksite 1 i 2 gi se odnesuvaat na periodite pred i po odredena
aktivnost t.e. donesena odluka na IZK.
Potro{uva~kiot vi{ok e daden kako

p = ( PCM r * K
I ) * P * Q
(3)
kade PCM ja pretstavuva marginata cena-tro{oci (price-cost margin),
r e nominalna stapka na povrat i KI e koeficientot na obemot na
kapitalot vo odnos na proda`bata vo industrijata. Taka,
promenata
vo proizvoditelskiot vi{ok e dadena kako:

(4)
p m = p 2 p 1
Znaj}i deka P1 = P 2 (1 + (P P)m) i
Q 2 = Q1 (1 + e (P P)m) promenata
vo proizvoditelskiot vi{ok moè da se prikaè kako:
(5)
p m = P 2 Q 2 [PCM m + PCM m ( PCM 2 + rKI )]
kade
e zadadena kako: = (P P)m [1 + e + e (P P)m ].
Izrazot PCMm ja prikaùva razlikata pome|u vrednosta na marginata
cena-tro{oci pred i po prezemenite merki na IZK, soglasno so
nivnite prezemeni aktivnosti i se presmetuva kako:
(5.a)
PCM m = PCM 2 PCM 1
Premsetkata na efektite vrz ekonomskata blagosostojba se
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
495
dobiva so presmetka na ravenkite (2) i (5). Ovaa merka e mnogu korisna,

dokolku ekonomskata blagosostojba se zema kako cel i kriterium
za evaluacija. Za da se koristi ovoj metod, potrebno e da se napravi
ocenka na vlijanieto na merkite vrz cenite i vrz marginite cenitro{oci, kako i procenka na cenovnata elasti~nost na pazarnata
pobaruva~ka i normalnata stapka na povrat na kapitalot.
2. Merewe na promenite vo blagosostojbata na
potro{uva~ot
Merewe na promenite vo blagosostojbata na potro{uva~ot pretstavuva
poednostaven metod za sledewe na efektite od aktivnostite na
IZK. Negovata primena pretpostavuva pribirawe na pomal obem
na podatoci. Pri mereweto na promenite treba da se zemat predvid
slednive faktori:
- obemot na prometot na relevantniot pazar;
- procentualnoto zgolemuvawe na cenata koe bi nastanalo dokolku
IZK ne bi prezele odredeni merki za sankcionirawe na monopolskoto
odnesuvawe na firmite ili pak, ne bi prezele merka za sledewe i
analiza na odredeno fuzionirawe me|u firmite;
- potencijalnoto vremetraewe na zgolemenite ceni, kako rezultat na
monopolskoto odnesuvawe na pazarot.
Postojat dva na~ina za ocenka na promenite vo blagosostojbata na
potro{uva~ite. Edniot e procenka na promenite vo potro{uva~kiot
vi{ok, a drugiot e presmetka na t.n. za{teda na potro{uva~ite.

Spored definicijata za potro{uva~ki vi{ok (vidi fusnota
1), procenkata na promenite se vr{i spored formulata:
C
S = q 2 ( p 2 p)1 + 0.5(q1 q 2) * ( p 2 p1)
(6)
kade p i q se vektori na individualnite ceni i individualnite
koli~ini, a indeksite 1 i 2 ukaùvaat na nivoto na cenite pred i

Za primenata na ovoj model vidi pove}e kaj Stephen Davies and Adrian Majumdar (2002).
496
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

po intervencijata na IZK na dadeniot pazar.

Bidej}i promenite
vo q se negativno korelirani so promenite vo p, potro{uva~kiot
vi{ok sekoga{ }e bide pomal vo uslovi na zgolemuvawe na cenite. So
drugi zborovi, sekoja aktivnost so koja se spre~uva zgolemuvawe na
pazarnite ceni ili pak, so sekoja donesena odluka za sankcionirawe na
zloupotrebata na dominantnata pozicija na pazarot (ili spre~uvawe
na neefiksanite fuzii me|u firmite) so koja se namaluvaat pazarnite
ceni, vlijae pozitivno vrz zgolemuvaweto na potro{uva~kiot
vi{ok.
Na~inot na presmetka na za{tedata na potro{uva~ite e mnogu
sli~en na posledniot prikaàn na~in. Za{tedata na potro{uva~ite
se definira kako suma na pari koja potro{uva~ite ja za{teduvaat
kako rezultat na spre~uvawe na porast na cenite vo tekot na odreden
vremenski period so prezemawe na konkretni merki za sankcionirawe
na monopolskoto odnesuvawe na pazarot. Za{tedata se presmetuva
kako proizvod od procenetoto spre~eno potencijalno zgolemuvawe
na cenata i godi{niot obrt na relevantniot pazar.

Na primer, ako se o~ekuva da se spre~i 10% porast na cenata na
relevantniot pazar so godi{en promet od 1 milijarda denari, toga{
za{tedata na potro{uva~ite se procenuva na 100 milioni denari
godi{no. Upotrebata na ovoj metod pretpostavuva procenka na
godi{niot obrt na relevantniot pazar, kako i procenka na o~ekuvanoto
zgolemuvawe na pazarnata cena vo otsustvo na intervencija od strana
na IZK. Od priloènoto se gleda deka ovoj na~in e mnogu ednostaven
za primena. No, negova glavna slabost pretstavuva toa {to ne gi
zema predvid odnesuvawata na potro{uva~ite, odnosno promenite vo
pobaruvanata koli~ina koi nastanuvaat kako rezultat na promenite
vo pazarnite ceni. Kako rezultat na ova, dobienata vrednost za
za{teda na potro{uva~ite moè da bide preceneta ili potceneta, vo
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
497
zavisnost od uslovite i promenite koi nastanuvaat na relevantniot

pazar.

3. Merewe na promenite vo nivoto na cenite
Vo otsustvo na posofisticirani podatoci za pazarnite ceni, obemot
na trgovijata, elasti~nosta na pobaruva~kata, se koristi metodot na
merewe na promenite vo nivoto na cenite (Davis and Majumdar, 2002).
Ovoj metod s u{te nema dobieno svoja cvrsta empiriska potvrda i
~estopati se koristi kako gruba ocenka za merewe na efektite od
prezemenite merki na IZK. Logikata na primena na ovoj metod se
bara vo primenata na SSNIP testot spored koj, ako monopolistot
moè profitabilno da gi zgolemi pazarnite ceni za 5%, toga{ firma
koja ima monopolska mo} na pazarot moè da napravi profitabilno
zgolemuvawe na cenite od minimum 1%. Pa
taka, sekoe sankcionirawe

na antikonkurentno odnesuvawe na pazarot, pridonesuva da se spre~i
porastot na cenite za minimum 1%.
Efektite od primenata na politikata za za{tita na konkurencijata

Zemji koi posvetile najgolemo vnimanie na evaluacijata na
efektite od primenata na PZK se SAD, Velika Britanija i Holandija.
Koristej}i nekoi od pogoreobjasnetite metodologii za ocenka na
efektite od primenata na PZK, rezultatite po zemji se slednive:

Vo svojata analiza Kai Hschelrath (2008) za slu~ajot na SAD
presmetal deka za 2004 godina vrednosta na procenetite pozitivni
efekti ja marginaliziraat vrednosta na vkupnite tro{oci
napraveni pri primenata na PZK. Odnosno, vkupnite tro{oci
(direktnite tro{oci na instituciite zadolèni za sproveduvawe na
antimonopolskoto zakonodavstvo i politika, kako i indirektnite
tro{oci na kompaniite koi proizleguvaat od primenata na
498
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

ovaa politika) iznesuvaat okolu 2.126 milioni dolari, dodeka

potencijalnite efekti od ovaa politika se proceneti na okolu 272,4
milijardi dolari.

Koristej}i ja metodologijata za merewe na za{tedata na
potro{uva~ite, Postema Bas et al. (2006) za periodot 1998-2002 godina
vkupnite efekti vrz blagosotojbata na potor{uva~ite vo Holandija
iznesuvaat 770 milioni evra. Prose~niot godi{en tro{ok za
sproveduvawe na ovaa politika vo istiot period iznesuval 120 milioni
evra, taka {to neto efektite vrz blagosostojbata na potro{uva~ite
godi{no vo prosek iznesuvaat okolu 72 milioni evra. Vo izve{tajot
na NMA za 2009 i 2010 godina neto efektite se zgolemile na 258
milioni evra, odnosno 289 milioni evra respektivno za 2009 i 2010
godina. Krjniot efekt po doma}instvo iznesuva 36 evra za 2009 god.,
odnosno 40 evra za 2010 godina.

Vo godi{niot izve{taj na OFT za 2010-2011 godina, so primena
na metodot za presmetka na za{tedata na potro{uva~ite, za periodot
2008-2011 godina, vkupniot benefit za potro{uva~ite vo Velika
Britanija od primenata na PZK godi{no vo prosek iznesuva 326
milioni funti, dodeka za istiot period vkupnite tro{oci godi{no
vo prosek iznesuvaat okolu 48 milioni funti. Karakteristi~no za
ovaa zemja e deka procenkite se zasnovani na podatoci dobieni od exante procenki za slu~ite, koi se, t.e. bile predmet na analiza na OFT.

Za site tri zemji karakteristi~no e toa {to ne gi zemaat
predvid indirektnite pozitivni efekti od primenata na PZK, kako
{to se efektite od odvra}awe od antikonkurentskoto odnesuvawe i
zloupotrebata na pazarnata mo}, efektite od podobrenata ponuda na
kvalitetni proizvodi, dinami~kite efekti prikaàni preku namalenata
alokativna i proizvodna neefikasnost i sl. Pri~inata
za ova e nivnata
nemo`nost za precizno kvantificirawe. Dokolku se napravi obid za
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
499
nivno kvantificirawe i vklu~uvawe vo presmetkata na vkupnata korist,

toga{ pozitivnite efekti pove}ekratno }e gi nadminuvaat vkupnite
(direktni i indirektni) tro{oci od primenata na PZK.
Zaklu~ok

Odgovorot na pra{aweto: Dali celta gi opravduva sredstvata?
- e potvrden. Od prikaànite rezultati se gleda deka vo navedenite
zemji primenata na PZK nosi golema neto pozitivna korist za nivnite
ekonomii. Zaradi
problemot so dostapnost do konkretni podatoci

za tro{ocite i korista od oddelnite akcii na IZK, dobienite
vrednosti se samo gruba procenka za realnite efekti. Me|utoa,
soznanijata sekako imaat svoja vrednost. Taka, analizata na efektite
od primenata na PZK postavuva brojni pra{awa kako zaklu~oci.
Imeno, od dobienite rezultati se ocenuva efikasnosta na postojnata
regulativa za za{tita na konkurencijata, a so toa i na efikasnosta
od primenata na politikata za za{tita na konkurencijata, odnosno se
ocenuva i efikasnosta na instituciite za za{tita na konkurencijata
koi se direktni nositeli i sproveduva~i na PZK. Za rezultatite
od analizata da bidat pokredibilni i so pogolema primenliva
vrednost, prepora~uvame analizite za efikasnosta na primenata na
PZK i raboteweto na IZK da se sledat po grupa na slu~ai i za srodni
pazari i da se reevaluiraat donesenite odluki za zabrana/odobruvawe
na dadeni fuzii me|u firmite. Na ovoj na~in dobivkata e dvojna:
porealna ocenka za tro{ocite i koristie od primenata na PZK,
detekcija i ostranuvawe na nesoodvetnite delovi vo regulativata za
za{tita na konkurencijata i sogleduvawe na slabostite vo procesot
na selekcija i donesuvawe odluki vo IZK, kako i sogleduvawe na
na~inite za nivno nadminuvawe.
500
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

Bibliografija:
OECD (2005): Evaluation of the Actions and Resources of the Competition
Authorities;
Kai Hschelrath and Nina Leheyda (2010): A Methodology for the
Evaluation of Competition Policy, Discussion Paper No.10-081, ZEW;
Stephen Davies and Adrian Majumdar (2002): The Development of
targets for consumer savings arising from competition policy, Economic
Discussion Paper 4, June, OFT;
Kai Hschelrath (2008): Is it worth all the Trouble? The Costs and Benefits
of Antitrust Enforcement?, Discussion Paper No.08-107, ZEW;
Postema Bas, Goppelsroeder M. and Peter van Bergeijk (2006): "Cost and
benefits of merger control", Kyklos Vol.59, No. 1, 85-98;
Buccirossi P. Lorenzo C. Duso T., Fridolfsson S.O., Spagnolo G. and
Vitale C. (2006): "Ex-post review of merger control decisions. A study
for the European Commission prepared by Lear-Laboratorio di economia,
antitrust, regolamentazione;
Massimo Motta (2004): Competition policy- Theory and Practice,
Cambridge University Press;
Neven Damien J., Rller(2005): "Consumer surplus vs.welfare standard
in a political economy model of merger control", International Journal of
Industrial Organization 23, pp.829-848;
Tim Jenkinson (2000): Readings in Microeconomics, Oxford University
Press;
NMA Outcome van NMA opterden, resultaten voor 2009 en 2010, NMA
2011;
Office of Fair Trading, Annual Report and Accounts 2010-11, OFT, London
2011.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
501
Has the mission is completed and resources are

justified? Evaluation of competition policy
enforcement
assistant Daniela Mamucevska, M.Sc.
Summary
Competition policy is designed to deter and prevent anticompetitive
conduct of business practices and to protect consumers welfare and social
welfare. To which extent the enforcement of competition law accomplishes
the objectives of competition policy and what its effects in the economy are is
a very difficult question to answer. The vast experiences of competition policy
enforcement cannot unambiguously prove its positive effects.
This paper discusses several models for assessing the effects of
implementation and reviews some empirical evidence regarding competition
policy and the assessment of competition policy enforcement in the USA, UK and
the Netherlands.
Key word: Competition policy, competition authorities, consumer welfare, social
welfare, effects from competition policy enforcement.
502
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 503 - 518 (2011)
KVANTIFIKACIJA NA RIZIKOT NA ZEMJA

VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

Mr Aleksandar Naumoski, asistent
Apstrakt

Utvrduvaweto na tro{okot na kapitalot e te{ko vo
razvienite pazari, a u{te poproblemati~no e negovoto utvrduvawe
na pazarite vo podem. Investiraweto vo zemjite vo podem e
porizi~no, no nosi i pogolem prinos. Klu~no pra{awe e dali prinosot
od investiraweto na multinacionalnite korporacii vo zemjite
vo podem treba da bide nagraden so dopolnitelna kompenzacija za
ekvivalentna investicija vo razviena zemja. Literaturata nudi
razli~ni alternativi za presmetka na tro{okot na kapitalot za
investiraweto vo zemjite vo podem. Moè da se zaklu~i deka op{toprifateno e deka rizikot na zemja e relevanten za investirawe
vo zemjite vo podem i e klu~na komponenta vo procenata na
tro{okot na kapitalot kaj ovie investicii. Rizikot na zemja e
nediverzificirliv, {to }e se obideme da dokaème i vo ovoj trud, a
potoa i da ponudime alternativni pristapi za toa kako rizikot
na zemja da se konvertira vo premija za rizik na zemja, koja ponataka
}e bide sostavna komponenta vo modelite za utvrduvawe na cenata
na kapitalot.
Klu~ni zborovi: multinacionalni kompanii, rizik na zemja, premija
za rizik, zemji vo podem, kreditna margina, krediten rejting
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
503
Mr Aleksandar Naumoski
Voved

Op{to e prifateno deka rizikot e relevanten vo investiraweto
i deka porizi~nite investicii treba da mu donesat pogolem prinos
na investitorot vo sporedba so pomalku rizi~nite, za da se smetaat za
dobri investicii. O~ekuvaniot prinos kaj investicijata ednostavno
e zbir na bezrizi~nata stapka i premijata za rizik, koja e nagrada
za prezemeniot rizik. Kolku e porizi~na investicijata, tolku treba
da bide pogolema i nagradata za investitorot. Centralnata debata
koja se vodi vo teorijata i praktikata na sovremenite korporativni
finansii e kako da se izmeri rizikot i kako da se konvertira taa
merka vo o~ekuvan prinos koj treba da izvr{i kompenzacija za
prezemeniot rizik. Vo modelite na rizik i prinos vo vrednuvawe i
korporativnite finansii, centralno mesto zazema utvrduvaweto na
premijata za prose~nata premija za rizik, koja se narekuva pazarna
premija za rizik. Toa se potvrduva vo najprimenuvaniot CAPM - model
vo teorijata i praktikata denes.

Od druga strana, investiraweto vo zemjite vo podem, kako {to
se zemjite od Latinska Amerika, Jugoisto~na Evropa i Azija se smeta
za porizi~no, otkolku investiraweto vo golemite i razvienite
zemji, kako {to se SAD, Japonija i zapadnoevropskite zemji. Sekako
deka i prinosite koi se ostvaruvaat vo zemjite vo podem se pogolemi.
Utvrduvaweto na baranata stapka na prinos vo slu~ajot na razvienite
zemji naj~esto se pravi so primena na CAPM - modelot. No, i pokraj
negovata teoretska izdrànost, toj pokaùva golemi slabosti vo
praktikata. Baranata stapka na prinos e u{te pote{ko da se utvrdi
za investiraweto na kapital vo zemjite vo podem. Najgolemiot broj
avtori se soglasuvaat deka investiciite vo zemjite vo podem treba
504
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Kvantifikacija na rizikot na zemja vo Republika Makedonija
da dobijat dopolnitelna kompenzacija za dopolnitelniot rizik koj

proizleguva od investiraweto vo tie zemji. Odnosno, deka vo baranata
stapka na prinos, rizikot na zemja treba da bide nagraden so premija
za rizik na zemja, za ekvivalentna investicija vo razvienite zemji.

Celta na ovoj trud e da dokaè deka rizikot na zemja e relevanten
i deka treba da se nagradi so dopolnitelna premija za rizik. Zatoa,
}e dokaème deka rizikot na zemja ne moè da se diverzificira, i
kako takov toj ima pazarna komponenta koja treba da se nagradi so
premija za rizik. Sleduva istraùvaweto na na~inite za merewe na
rizikot na zemja i kako da se konvertira rizikot na zemja vo premija
za rizik na zemja, aplicirano vo slu~ajot na Republika Makedonija.
Diverzificirlivosta na rizikot na zemja

Investiraweto vo zemjite vo podem, kako {to se zemjite od
Latinska Amerika, Azija i Jugoisto~na Evropa, e sekako porizi~no,
otkolku investiraweto vo SAD, zapadnoevropskite zemji, Japonija
ili drugi razvieni zemji. No, dali treba da postoi dopolnitelna
premija za rizik na zemja za investiraweto vo zemjite vo podem?

Spored CAPM, edinstveniot rizik koj e relevanten e pazarniot
(nediverzificirliviot) rizik. Taka, dokolku rizikot na zemja moè
da se diverzificira, toga{ nema potreba od dopolnitelna premija
za rizik i obratno. Za da se diverzificira rizikot na zemja, kako
{to naveduva Damodaran (2003), najprvo e potrebno marginalniot
investitor da bide globalno diverzificiran.

Sepak
, globalnata diverzifikacija ne e dovolna za da
se postigne diverzifikacija na rizikot na zemja. Pokaj ova,
kako {to naveduva Damodaran (2003), potrebno e da postoi niska
korelacija pome|u prinosite na razli~nite pazari za da moè da
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
505
se diverzificira rizikot na zemja. Studiite od pred tri ~etiri

decenii, kako onaa na Levy i Sarnat (1970), utvrduvaat deka vo toj
period postoela niska korelacija pome|u pazarite. No, studiite od
poslednite godini go pokaùvaat obratnoto. Yang, Tapon i Sun (2006)
utvrdile deka korelacijata pome|u pazarite se zgolemila zaradi
globalizacijata na investitorite i firmite. Taka, tie ja ispituvale
korelacijata pome|u osumte najrazvieni pazari za periodot od 1988
do 2002 godina. Utvrdile deka korelacijata vo periodot od 1998 do
2002
god. bila pogolema, otkolku vo periodot od 1988 do 1992 god. kaj
site ispituvani pazari. Taka na primer, korelacijata pome|u Hong
Kong i SAD se zgolemila od 0,48 na 0,65, a pome|u Velika Britanija
i SAD od 0,63 na 0,82. O~igledno e deka stanuva zbor za visoki
korelacii. Ponataka, Ball i Torous (2000) utvrdile deka korelaciite
se zgolemuvaat zna~itelno vo periodi na zna~ajni krizi i ekonomski
potresi. Taka, Damodaran (2011) pokaùva deka pome|u 12 septemvri
i 16 oktomvri 2008 god., godinata na golemata svetska bankarska i
finansiska kriza, indeksite na site berzi vo svetot se dviàt nagore
i nadolu vo ista mera, pri {to pazarite vo podem pokaùvaat ne{to
pogolema volatilnost. Sli~no, Longin i Solnik (2001god.) utvrdile
deka korelaciite pome|u pazarite se pogolemi pri me~kin pazar,
otkolku na bikov pazar. Site ovie istraùvawa pokaùvaat deka
korelacijata pome|u pazarite vo posledno vreme e navistina golema
i so toa rizikot na zemja ne moè da se diverzificira.

Merewe na premijata za rizik na zemja vo Republika Makedonija

Republika Makedonija e zemja vo podem so mlad pazar na
kapital. Iako Makedonskata berza na dolgoro~ni hartii od vrednost
e osnovana u{te vo 1995 godina, vo prvite desetina godini be{e vo
506
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
celosno zati{je, a interesot na investitorite naglo be{e izrazen vo

periodot od 2005 do 2008 god. Makedonskiot berzanski indeks MBI10,
zapo~nuvaj}i od 1.000 den. na samiot po~etok na negovoto voveduvawe,
na 4.01.2005 god. za dve godini porasna za deset pati, ostvaruvaj}i
maksimalna vrednost od 10.057 den. na 31. 08. 2007 god. Informaciite
za pojavata na svetskata kriza i bankrotot na bankite vo SAD,
pridonese za drasti~en pad na indeksot i obemot na trguvawe. Za
edna i pol godina indeksot padna na okolu 2000 denari, na koe nivo se
odrùva i denes, od po~etokot na 2009 godina. Periodot na golemata
likvidnost be{e pridruèn i so golem rast, a vo sega{niot period na
slaba likvidnost ima i relativno mal obem na trguvawe vo sporedba
so periodot od 2006 godina do 2008 godina. Anualiziranata standardna
devijacija za celiot period od voveduvaweto na MBI10 na 4. 01.2005
god. s do 7. 07. 2011 god. iznesuva 26,45%, merena so dnevnite prinosi.
Za trigodi{niot period od 1. 06. 2006 god. do 31. 06. 2009 god. istata
ovaa merka iznesuvala 29,06%. O~igledna e golemata volatilnost na
prinosite na ovoj mlad pazar.

Makedonskiot pazar na akcii spored razgrani~uvaweto
na Stulz (1999) e segmentiran pazar. Zakonskata regulativa ne im
dozvoluva na individualnite investitori da kupuvaat akcii vo
stranstvo, osven na institucionalnite investitori. Pritoa,
interesot na individualnite investitori e na premnogu nisko nivo
za kupuvawe na udeli vo investicionite fondovi. So toa, moè da se
re~e deka makedonskite investitori ne moàt da ostvarat globalna
diverzifikacija. Toa e prv preduslov koj pokaùva deka rizikot na
zemja ne moè da se diverzificira, a ovoj rizik treba da se nagradi so
premija za rizik. Vo prodolènie davame osvrt na nekolku pristapi
za merewe na premijata za rizik na zemja za Republika Makedonija.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
507
Grafikon 1. Dvièwe na MBI10 i dvièwe na prometot na

Makedonskata berza

Tekovna kreditna margina na suverena obvrznica. Ova e
naj~est pristap za merewe na premijata za rizik na zemja. Republika
Makedonija ima izdadeno serija od obvrznici za denacionalizacija
koi se denominirani vo evra. Vo analizata ja zemame poslednata,
desettata emisija na obvrznicata za denacionalizacija RMDEN10
izdadena vo mart 2011 godina, koja e denominirana vo evra. Taa dospeva
na 1 juni 2021 godina. Na 7.07.2011 god. ovaa 10-godi{na obvrznica se
prodava{e za 87,43% od nejzinata nominala, a prinosot do dostasuvawe
iznesuva 4,58%. Vo isto vreme, germanska 10-godi{na vladina
obvrznica ima prinos do dostasuvawe od 2,95%, avstriskata e 5,2%,
a repernata 10-godi{na vladina obvrznica za evro - zonata spored

508
Podatokot e zemen od Bloomberg vo realno vreme

GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Evropskata centralna banka, ima prinos do dostasuvawe od 4,4%.

Ottuka, kreditnata margina iznesuva 1,67% vo odnos na germanskata,
-0,58 vo odnos na avstriskata i 0,22% vo odnos na repernata obvrznica
za evro - zonata.

Ponekoga{
, podatokot za marginata na CDS se smeta za
podobra merka. Republika Makedonija ne e izdava~ na CDS, a samo za
aproksimacija }e go zememe indeksot za zemjite vo podem Markit CDX
Emerging Markets koj go publikuva International Swaps and Derivatives
Association (ISDA). Kreditnata margina spored ovoj indeks, na ovoj den
iznesuva 0,0209%. Smetame deka ova ne e relevantna merka za premijata
za rizik na zemja za Republika Makedonija.

Sinteti~ka kreditna margina. Kreditniot rejting na zemjata koj
go dodeluvaat kreditnite rejting agencii, moè da se konvertira vo
premija za rizik na zemja. Spored istraùvaweto na Damodaran (2011),
za sekoj krediten rejting ima tipi~na kreditna margina. Marginata
e iskaàna spored rejtingot na Moody`s. Republika Makedonija ne e
rangirana od strana na ovaa agencija. Nejziniot dolgoro~en krediten
rejting koj e dodelen od Standard&Poor`s za izloènost vo doma{na valuta
e BB+, a za stranska valuta e BB. Ekvivalenten rejting spored Moody`s
bi bil Ba1 i Ba2 respektivno. Za ovoj rejting spored evidencijata na
Damodaran (2011) kreditnata margina iznesuva 2,4%.

Relativna standardna devijacija na pazarite na akcii.
Dokolku pretpostavime linearna vrska pome|u pazarnata premija za
rizik i standardnata devijacija na prinosite na pazarot na akcii,
toga{ premijata za rizik na zemja vo podem, moème da ja izvedeme od

Indeksot e sostaven od 14 zemji izdava~i na CDS od tri regioni: (1) Latinska Amerika; (2) Isto~na Evropa, Bliskiot Istok i Afrika; (3) Azija.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
509
slednava ravenka:

Tuka, ERPzemjaH e pazarnata premija za rizik vo zemja vo podem,
ERPSAD e pazarnata premija za rizik vo SAD, a
e relativnata
standardna devijacija od soodnosot na zemjaH i SAD, {to treba da ja
reflektira razlikata so koja }e se korigira premijata za rizik vo
razviena zemja. Tuka kako reper e zemen pazarot na akcii vo SAD, za
da se dobie premijata za rizik vo zemjata vo podem.

Procenetata implicitna pazarna premija za rizik vo SAD
vo momentot iznesuva 5,72%. Ovaa golemina ja zemame kako reper
za premijata za rizik na zrel pazar na kapital. Anualiziranata
standardna devijacija na indeksot na amerikanskiot pazar S&P 500
na 7.07.2011, presmetana za period od dve godini nanazad so primena
na dnevni prinosi, iznesuva 16,54%. Vo isto vreme, standardnata
devijacija na MBI10 na Makedonskata berza na dolgoro~ni hartii od
vrednost iznesuva 21,33%. Ovaa golemina e presmetana na ist na~in
kako i taa za S&P 500. So primena na ovie golemini, procenata na
pazarnata premijata za rizik vo Republika Makedonija na 7.07.2011god.
e na sledniov na~in:
Premijata za rizik na zemja vo Republika Makedonija moè da se

izolira na sledniot na~in:

Podatokot e obezbeden od web sajtot na Damodaran; ostanatite podatoci se
dobieni so kalkulacii na avtorot na ovoj trud so primena na Microsoft excel 2007, i
podatoci za dvièwata na S&P 500 i na MBI10 za dvegodi{en period od 8.07.2009
do 7.07.2011
510
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

Kreditna margina plus relativna standardna devijacija. Ovoj
pristap pravi soedinuvawe na prethodnite pristapi. Kaj ovoj pristap
se vr{i korigirawe na kreditnata margina na zemjata so relativnata
standardna devijacija. Kreditnata margina spored mnogumina
avtori se smeta za dobra merka za rizikot na zemjata, no sepak taa
pretstavuva merka za kreditniot rizik na zemjata, odnosno rizikot
deka vladata na taa zemja nema da gi ispla}a dogovorenite obvrski.
Se podrazbira deka rizikot na zemjata treba da bide pogolem otkolku
samo kreditniot rizik na zemjata. Zatoa, kreditnata margina se
korigira so relativnata standardna devijacija, dobiena kako soodnos
pome|u volatilnosta na pazarot na akcii i volatilnosta na pazarot na
dràvni obvrznici. Ova pretstaveno vo izraz e na sledniot na~in:
Tuka, CRP e premijata za rizik na zemja; CDF kreditnata margina na

zemjata (country default spread); a
e relativnata standardna
devijacija.

Pogore navedovme deka sinteti~kata kreditna margina spored
S&P - kreditniot rejting za R. Makedonija iznesuva 2,4%. Bidej}i
vo momentot na Makedonskata berza se trguva samo edna vladina
obvrznica so rok na dostasuvawe od 10 godini, a toa e RMDEN10
koja se pojavi na sekundarniot pazar na 8.06.2011god., pri {to za nea
nemame dvegodi{ni podatoci, presmetana e anualizirana standardna
devijacija i za nea i za pazarot na akcii, samo za 21 den na trguvawe - od
8.06. 2011god. do 7.07. 2011god. Pritoa, MBI10 = 8,53% , a RMDEN10 = 1,78%.
O~ekuvano, volatilnosta na obvrznicite e drasti~no
pomala od volatilnosta na celiot pazar na akcii. Od ovie podatoci,
premijata za rizik na zemja }e ja izvedeme na sledniot na~in:
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
511
Pazarnata premija za rizik vo R. Makedonija, so dodavawe na
premijata za rizik na zemja kon pazarnata premija za rizik na zrel

pazar, (vo slu~ajov go zemame SAD), bi bila 11,51% + 5,72% = 17,23%.
Sepak, mora da se naglasi deka rezultatite od ovaa presmetka mora da
se zemat so rezerva, zaradi premnogu kratkiot period na serijata na
prinosite koja se zema za reprezentativna.
Koja premija za rizik na zemja da se izbere?

Podolu, tabelata br. 1 dava sistematiziran prikaz na
rezultatite od pogornite pristapi. O~igledno premijata za rizik
na zemja drasti~no se razlikuva vo zavisno od pristapot. Najmala e
spored pristapite na kreditna margina, a najvisoka i drasti~no pogore
e spored pristapot na korigirana kreditna margina so relativna
standardna devijacija. Koj pristap da se izbere? Kreditnata margina
dobiena spored posledniot pristap drasti~no e povisoka, a pred s ne
e reprezentativna zaradi kratkata vremenska serija na prinosite koi
bea zemeni vo analizata. Ova moè da bide reprezent za presmetka
na tro{okot na kapitalot, koj multinacionalnite kompanii go
vloùvaat vo R. Makedonija, samo na ultrakratki rokovi. Prvite dva
pristapi davaat podatok koj e izveden od dolgoro~nite perspektivi
za stopanisuvawe vo zemjata, pa taka premija za rizik na zemja koja
se dviì od 1,66% do 2,4% bi bila najrelevantna da se zeme vo ovoj
moment za premetka na tro{okot na kapitalot za investirawe vo R.
Makedonija. Sekako, izborot na goleminata na premijata za rizik na
zemja zavisi od procenata na analiti~arot i od negovite o~ekuvawa
za prosperitetot na zemjata na dolg rok. Prepora~uvame kako
512
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
najrelevantna golemina vo ovoj moment da se zeme premija za rizik na

zemja od 1,66%, i vkupna pazarna premija za rizik od 7,38% za kapitalot
investiran vo Republika Makedonija.
Tabela 1. Pazarna premija za rizik i premija za rizik na zemja vo R.
Makedonija, juli, 2011god.
Pristap
Pazarna
premija za
rizik vo zrel
pazar (SAD)
Premija za
rizik na zemja
vo
R. Makedonija
Vkupna pazarna
premija za
rizik vo
R. Makedonija
5,72%
0,02%
5,74%
5,72%
0,22%
5,94%
5,72%
1,67%
7,39%
5,72%
2,40%
8,12%
5,72%
1,66%
7,38%
5,72%
11,51%
17,23%
Kreditna margina
Markit CDX Emerging Markets
vo odnos na reperna
obvrznica od evro - zonata
vo odnos na germanska
obvrznica
sinteti~ka kreditna margina
Relativna standardna
devijacija na pazarite na
akcii
Kreditna margina plus
relativna standardna
devijacija
Zaklu~ok

Investiciite vo zemjite vo podem se porizi~ni
, otkolku
investiciite vo razvienite zemji. Prinosot na investiciite vo
zemjite vo podem treba da bide nagraden so dopolnitelna premija
za rizik na zemja za ekvivalentna investicija vo razviena zemja.
Empiriski e potvrdeno deka postoi izrazita vrska pome|u rizikot na
zemja i prinosite na investiciite vo zemjite vo podem, no nema takva
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
513
zavisnost vo razvienite zemji. Zemjite vo podem imaat segmentiran

pazar, nivnite pazari retko se celosno integrirani so svetskiot
pazar na kapital i investitorite ne moàt da izvr{at globalna
diverzifikacija i da go eliminiraat rizikot na zemja. U{te pove}e
{to empiriskite analizi pokaùvaat izrazito visoka pozitivna
korelacija pome|u prinosite na razli~ni pazari. Toa bara rizikot
na zemja da se zeme predvid vo ocenata na tro{okot na kapitalot pri
investiraweto vo zemjite vo podem. Ovoj trud nudi nekolku na~ini
kako da se izmeri rizikot na zemja i kako toj da se konvertira vo
premija za rizik koja e sostavna komponenta vo modelite za procena
na tro{okot na kapitalot za investiraweto vo zemjite vo podem.

Najednostavna merka za rizikot na zemja e kreditnata margina
pome|u prinosite na suverenite obvrznici izdadeni od zemjite vo
podem denominirani vo SAD$ ili evra, i prinosot na komparabilna
obvrznica izdadena vo SAD ili EU. Isto takva pazarna mera e
marginata na kreditnite svopovi, ~ij pazar drasti~no se razvi vo
poslednive godini. Problemot kaj ovie pristapi, iako se smeta deka
nudat najaùrirani pazarni informacii, e {to zemjata moè da nema
izdadeno obvrznica ili CDS. Kako alternativa se nudi kreditniot
rejting na zemjata, koj e dodelen od strana na nekoja me|unarodna
kreditna agencija (S&P, Moody`s, Fitch) ili ocenata na rizikot
na zemja od strana na PRS Group koja smetame deka e najrelevantna
i najseopfatana merka koja ja dava ovaa ocena zemaj}i gi previd
fundamentite vo sekoja zemja (politi~ki, ekonomski finansiski).
Moè da se koristat i drugi formi na pazarni podatoci od relativnata
volatilnost na pazarot na akcii ili pazarot na obvrznici. Site
pristapi naj~esto davaat razli~ni rezultati. Analiti~arot moè
da se potpre na nekoj od niv, zavisno od svoite proceni i tekovnata
514
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
situacija.

Vo slu~ajot na Republika Makedonija
, utvrdena e premija za
rizik na zemja koja se dviì od 0,22% do 11,51%. Imaj}i go predvid
dolgoro~niot ekonomski prosperitet na zemjata kako mlada ekonomija
vo podem, smetame deka vo juli 2011 god. najdobro e da se zeme premija
za rizik na zemja vo iznos od 1,66% i celosna pazarna premija za rizik
od 7,38% za utvrduvawe na baranata stapka na prinos na investiraniot
kapital.
Bibliografija
[1] Ball, C. and Torous, W., (2000), Stochastic correlation across international
stock markets, Journal of Empirical Finance, V7, 373-388
[2] Bekaert, G., Harvey C. (1995) Time-Varying World Market Integration.
Journal of Finance, 50, pp. 403-444
[3] Claessens, S., Dasgupta, S., and Glen J., (1998) The Cross-Section of
Stock Returns: Evidence from the Emerging Markets. Emerging Markets
Quarterly, pp. 4-13
[4] Damodaran, A., (2003), Country Risk and Company Exposure: Theory
and Practice, Journal of Applied Finance, Vol. 13, No. 2, Fall/Winter
2003. Available at SSRN: http://ssrn.com/abstract=480963
[5] Damodaran, A., (2011), Equity Risk Premiums (ERP): Determinants,
Estimation and Implications The 2011 Edition, Available at SSRN:
http://ssrn.com/abstract=1769064
[6] Diamonte, R., Liew, J., and Stevens, R., (1996), Political Risk in Emerging
and Developed Markets, Financial Analysts Journal, pp. 71-76
[7] Erb, C., Harvey C.R., Viskanta T. (1996a), Expected Returns and Volatility
in 135 Countries. The Journal of Portfolio Management, pp. 46-58.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
515
[8] Erb, C., Harvey, C.R., Viskanta T., (1995), Country Risk and Global
Equity Selection. The Journal of Portfolio Management, pp. 74-83.
[9] Estrada, J., (2000) The cost of equity in emerging markets: A downside
risk approach , Emerging Markets Quarterly, pages 19-30
[10] Estrada, J., (2001) The cost of equity in emerging markets: A downside risk
approach (II), Emerging Markets Quarterly, Vol. 5, No 1, pages 63 72
[11] Godfrey, S. and Espinosa, R. (1996) A Practical Approach to Calculating
Costs of Equity for Investment in Emerging Markets Journal of Applied
Corporate Finance, pp. 80-89
[12] Harvey, C. (1995) Predictable Risk and Returns in Emerging Markets.
Review of Financial Studies, pp. 773-816
[13] Harvey, C. R., (2004), Country Risk Components, the Cost of Capital,
and Returns in Emerging Markets, Available at SSRN: http://ssrn.com/
abstract=620710 or doi:10.2139/ssrn.620710
[14] Lessard, D., (1996), Incorporating Country Risk in the Valuation of
Offshore Projects, Journal of Applied Corporate Finance, pp. 52-63.
[15] Levy, H. and Sarnat, M., (1970), International Diversification of
Investment Portfolios, American Economic Review, 60(4), 668-75
[16] Longin, F. and B. Solnik, (2001), Extreme Correlation of International
Equity Markets, Journal of Finance, v56 , pg 649-675
[17] Markowitz, H., (1959), Portfolio Selection, New Haven and London:
Yale University Press, 1959
[18] Patel, S. (1998) Cross-Sectional Variation in Emerging Markets Equity
Returns-January 1988-March 1997, Emerging Markets Quarterly, pp.
57-70.
[19] Roll, R. and Ross, S. (1994) On the Cross-Sectional Relation Between
Expected Returns and Betas, Journal of Finance, 49, pp. 101-121.
[20] Rouwenhorst, G., (1999), Local Return Factors and Turnover in
516
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Emerging Stock Markets, Journal of Finance, pp. 1439-1464.

[21] Stulz, R. (1995) Globalization of Capital Markets and the Cost of Capital:
The Case of Nestle, Journal of Applied Corporate Finance, 30-38.
[22] Stulz, R. (1999) Globalization, Corporate Finance, and the Cost of Cap
ital, Journal of Applied Corporate Finance, pp. 8-25.
[23] Yang, L., Tapon, F. and Yiguo, S., (2006), International correlations
across stock markets and industries: trends and patterns 1988-2002,
Applied Financial Economics, 16: 16, 1171-1183
QUANTIFICATION OF THE COUNTRY RISK IN THE REPUBLIC OF

MACEDONIA

Teaching assistant Aleksandar Naumoski M.Sc.
Summary

Investments in emerging countries are riskier than investments in
developed countries. The return on investment in the emerging countries should
be rewarded with additional country risk premium of an equivalent investment in
developed countries. There are empirical evidence confirming the strong relation
between the country risk and the returns on investment in emerging countries,
but no such dependency in developed countries. Emerging markets countries
are segmented markets, rarely fully integrated with world capital markets and
investors cannot make global diversification and to eliminate the country risk.
It requires country risk to be taken into account in the assessment of the cost of
capital for investment in emerging countries. This paper offers several ways to
gauge country risk and how to convert it into risk premium which is an integral
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
517
component in the models for estimating the cost of capital for investment in
emerging countries.
The simplest measure of country risk is the default spread between yields
on sovereign bonds issued by emerging countries denominated in U.S. $ or
Euros and the yield on comparable bonds issued in the U.S. or EU. Another
such market based measure credit default swaps spread, market which has grown
dramatically in recent years. The problem with these approaches, although
considered as most updated market information is that the country haven`t such
government bonds or CDS. As an alternative is the sovereign credit rating of the
country that is assigned by an international credit rating agency (S&P, Moody
`s, Fitch) or the assessment of country risk by the PRS Group, which we consider
a relevant and most comprehensive measure that is derived taking into account
the fundamentals in each country (political, economic, financial). One can use
other forms of market data as it is the relative stock market volatility or bond
market volatility. All approaches often give different results. Analyst can rely on
some of it depending on his personal estimates and the current situation.
In the case of the Republic of Macedonia it is estimated a country risk
premium that moves from 0.22% to 11.51%. Given the long-term economic
prosperity of the country as a young emerging economy, we believe that in July
2011 it is best to take a country risk premium of 1,66%, and overall market
risk premium of 7.38% for determining the required rate of return on invested
capital.
Key words: multinational companies, country risk, risk premium, country risk
premium, emerging markets, default spread, sovereign rating, country risk score
518
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 519 - 537 (2011)
ODNOSITE POME\U INTELEKTUALNIOT KAPITAL

I SISTEMITE ZA MEREWE NA REZULTATITE VO

M-r Marina Serafimoska, asistent
Apstrakt

Zna~eweto na intelektualniot kapital vo sovremenoto
delovno istraùvawe od informati~kata era e s pogolemo. Poradi
toa, celta na ova istraùvawe e da se ispita odnosot pome|u
karakteristikite na kompaniite i zna~eweto na intelektualniot
kapital, kako prvo pra{awe i vlijanieto na intelektualniot
kapital vrz fokusot i celta na sistemite za merewe na rezultatite,
kako vtoro pra{awe. Za celite na ova istraùvawe, kompaniite se
podeleni vo dve grupi- kompanii koi mu pridavaat golemo zna~ewe na
intelektualniot kapital i kompanii koi ne mu pridavaat golemo
zna~ewe na intelektualniot kapital. Kompaniite koi mu pridavaat
golemo zna~ewe na intelektualniot kapital, primenuvaat i
posovremeni i integrirani sistemi za merewe na rezultatite, koi
go vklu~uvaat intelektualniot kapital i koi opfa}aat merila koi
se orientirani kon idninata, dodeka pak site kompanii, bez ogled na
koja grupa pri{pa|aat, na nivo na cela kompanija i na nivo na centir
na odgovornost, primenuvaat merila na rezultatite koi gi koristat
kako benxmarkovi i merila koi se fikusiraat na minati rezultati,
onosno finasiski merila.
Klu~ni zborovi: intelektualen kapital, sistemi za merewe na
rezultatite, merila na rezultatite
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
519
Voved

Dene{niot razvoj na ekonomija koja se karakterizira glavno
so nematerijalni sredstva i s po~estite diskusii za finansiskite

i nefinansiskite merila, ja nametnuva potrebata od primena na
integrirani sistemi za merewe na rezultatite i vklu~uvawe na
intelektualniot kapital vo niv, kako i negovo vklu~uvawe vo
smetkovodstveniot sistem, kako za interno, taka i za eksterno
izvestuvawe.
Poznato e deka globalizacijata predizvika fundamentalni promeni
vo svetskata ekonomija, politika, kultura i delovno okruùvawe. Se
slu~ija mnogu nastani povrzani so izloènosta na rizik na stranskite
investitori, kako rezultat na neadekvatni finansiski informacii,
{to na kraj predizvika povlekuvawe na ve}e investiranite
sredstva, {to moè da dovede i do kolaps na celi ekonomii (Harding,
1998). Od druga strana, doma{nite i stranskite investitori s
pove}e se fokusiraat na mereweto na rezultatite vo kompaniite.
Tradicionalnite smetkovodstveni merila na rezultatite, pred
s, se finansiski i kvantitativni i s pomalku moàt da izlezat
vo presret na sovremenite barawa za merewe na nematerijalnite
sredstva, kako {to e intelektualniot kapital. Poradi ova, s pove}e
se nametnuva potrebata od naporedna primena i na nefinansiski
merila, odnosno na integrirani sistemi za merewe na rezultatite.
Praktikata ima dokaàno deka najdobri rezultati se postignuvaat
preku kombinirawe na finansiski i nefinansiski merila. Isto
taka, treba da se napomene deka ne postoi merilo koe samo po sebe
moè da ja prikaè kompletnata slika za rezultatite na kompanijata
(Mayer, 2002). Stejkholderite koi se soo~eni so ograni~uvawata na
520
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Odnosite pome|u intelektualniot kapital i sistemite za merewe na rezultatite vo

tradicionalnoto finansisko izvestuvawe i tradicionalnite merila

na rezultatite, vo integriranite sistemi za merewe na rezultatite
i vrednuvaweto na intelektualniot kapital, gledaat kako na novi
na~ini za merewe na rezulttaite i prezentirawe na realnata vrednost
i realnite rezultati na kompaniite.
Uspe{en sistem za merewe na rezultatite pretstavuva instrument koj
im pomaga na menaxerite da gi sledat delovnite rezultati za da go
vrednuvaat stepenot do koj e ostvarena strategijata. Poradi va`nosta
na intelektualniot kapital vo dene{nite kompanii, imperativno e
deka dizajnot i implementiraweto na sistem za merewe na rezultatite
treba da bidat dovolno inovativni za da go opfatat pridonesot na
takvite nematerijalni faktori, kako {to se znaeweto, odnosite so
kupuva~ite i odnosite so dobavuva~ite.
Prvata cel e da se ispita dali goleminata na kompaniite vo
Makedonija, industrijata vo koja dejstvuvaat i nivnata sopstveni~ka
struktura, se povrzani so nivniot stav kon intelektualniot kapital.
Vtorata cel na istraùvaweto e da se ispita dali stavot na kompaniite
kon intelektualniot kapital e povrzan so nivoto na razvienost i
primenuvawe na sistem za merewe na rezultatite.
Pregled na literatura i postavuvawe na hipotezi
Vo dene{noto sovremeno delovno okruùvawe, intelektualniot
kapital pretstavuva krucijalen izvor za kreirawe na vrednost
vo kompaniite. Poradi toa, kompaniite s pove}e posvetuvaat
vnimanie na upravuvaweto i evidentiraweto na intelektualniot
kapital. Kompanija koja kotira na berza i ~ie dejstvuvawe se bazira
na intelektualen kapital, se karakterizira so pove}ekratna pazarna
vrednost vo odnos na nejzinata smetkovodstvena vrednost. Razlikata
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
521
pome|u ovie dve vrednosti mnogu ~esto e golema i dovolno zna~ajna

za da se pridade poseben tretman vo smetkovodstvoto. Spored
Dzinkowski (February 2000) ovaa razlika pretstavuva intelektualen
kapital i za negovo evidentirawe i namaluvawe na razlikata pome|u
smetkovodstvenata i pazarnata vrednost, {to spored nego se dolàt
vo najgolema mera na neevidentiraniot intelektualen kapital,
treba da se pronajdat novi koncepti i praktiki vo finansiskoto i
upravuva~koto smetkovodstvo. Od druga strana strana, Organizacijata
za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD), intelektualniot kapital go
definira kako ekonomska vrednost na dve kategorii nematerijalni
sredstva vo kompaniite: (a) organizaciski (strukturen) kapital
znaewe koe ostanuva vo ramkite na kompaniite i (b) ~ove~ki
kapital znaeweto, ve{tinite i iskustvoto {to go poseduvaat
vrabotenite, a {to go nosat so sebe koga zaminuvaat (OECD, 1999).
Treba da se napomene deka vo literaturata se sre}ava i tret vid na
intelektualen kapital - intelektualen kapital povrzan so odnosite
so kupuva~ite (relational capital) i drugite eksterni stejkholderi,
{to pretstavuva del od organizaciskiot i ~ove~kiot kapital koj se
odnesuva na odnosite so eksternite stejkholderi i nivnata percepcija
za kompanijata (CIMA, 2003) Iako postojat slu~ai (Roslender & Fincham,
2001) koga intelektualniot kapital se poistovetuva so gudvilot, i
iako toa poistovetuvawe e logi~no, sepak op{toprifateno e deka
intelektualniot kapital pretstavuva nov izvor na kreirawe na
vrednost vo kompaniite i e eden del od smetkovodstvenata kategorija
gudvil (Guthrie, 2000). No, toa {to treba da go nadopolni celiot ovoj
proces so evidentirawe i izvestuvawe na intelektualniot kapital se
sistemite za merewe na rezultatite, koi, kako i smetkovodstveniot
sistem, treba da evoluiraat kon podobro, realno i objektivno
522
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

opfa}awe i prikaùvawe na intelektualniot kapital.

Kompaniite nastojuvaat da go merat intelektualniot kapital i
za interni i za eksterni celi. Za interni celi, toa naj~esto se
postignuva preku ramkata na uramnoteèni perspektivi (Balanced
Scorecard) (Kaplan Norton, 1996) i Skandija Navigatorot (Skandia,
1994), kako i preku Prizmata na rezultati, a za eksterni celi
preku Lanecot na vrednosti na Lev (Lev, 2001). Edna studija ima
identifikuvano pet glavni pri~ini za zna~ajnosta i potrebata za
merewe na intelektualniot kapital (Marr, Gray, & Neely, October 2003).
Prvo, mereweto na intelektualniot kapital moè da im pomogne na
kompaniite da formuliraat delovna strategija. Vtoro, mereweto
na intelektualniot kapital moè da dovede do razvivawe na klu~ni
indikatori za rezultatite koi }e go pomognat ocenuvaweto na
izvr{uvaweto na strategijata. Intelektualniot kapital, duri i
ako soodvetno se izmeri, bi imal mnogu mala ili nikakva vrednost
dokolku istiot ne se povrze so strategijata na kompanijata.
Treto, intelektualniot kapital moè da se meri kako pomo{ pri
vrednuvaweto na spojuvawa i prezemawa na kompanii, poto~no za
opredeluvawe na cenata {to }e ja plati kompanijata koja gi steknuva.
etvrto, koristeweto na nefinansiskite merila na intelektualniot
kapital moè da bide povrzano so sistemot na nagraduvawe vo
kompanijata. Pettata pri~ina e eksterna i pretstavuva informirawe
na eksternite stejkholderi za intelektualniot kapital {to go
poseduva kompanijata. Pokraj navedenata pri~ina za merewe na
kapitalot za eksterni celi, vklu~uvaweto na intelektualniot
kapital vo eksternoto izvestuvawe moè: (1) da go zatvori jazot
pome|u knigovodstvenata i pazarnata vrednost, (2) da obezbedi
podobra informacija za realnata vrednost na kompanijata, (3) da
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
523
ja namali informaciskata asimetrija, (4) da ja zgolemi mo`nosta

za zgolemuvawe na kapitalot preku obezbeduvawe na vrednuvawe
na nematerijalnite sredstva, i (5) da ja zgolemi reputacijata na
kompanijata (Holmen, Summer 2005). Mereweto i prezentiraweto na
nematerijalnite sredstva i na intelektualniot kapital, ima brojni
pridobivki za kompaniite. Taka, dokolku mereweto i prezentiraweto
na intelektualniot kapital e relevantno i navremeno, dobienite
informacii im pomagaat na investitorite da go ocenat potencijalot
na kompanijata za idnite zarabotki, {to }e im pomogne da odràt
stabilni ceni na akciite, a od druga strana go namaluvaat rizikot i
tro{ocite na kapitalot (CIMA, 2003).
Od dosega iznesenoto, nesomneno moè da se dobie pretstava za
zna~eweto na intelektualniot kapital za kompaniite. Sepak, s
u{te postojat kompanii koi ne mu pridavaat podednakvo zna~ewe
na intelektualniot kapital. Poradi toa, prvoto pra{awe koe }e se
ispituva vo ovaa studija e:
P1: [to gi razlikuva kompaniite koi go smetaat intelektualniot
kapital za mnogu zna~aen od onie {to ne go smetaat intelektualniot
kapital za zna~aen?
Intelektualniot kapital i negovoto merewe i prezentirawe treba da
bidat sostaven del od sistemite za merewe na rezultatite. Kako i kaj
intelektualniot kapital, taka i kaj sistemite za merewe na rezultatite
e kreirawe na vrednost. Iako intelektualniot kapital e del od
BSC, Skandia i drugi integrirani pristapi za merewe na rezultatite,
kompaniite ne sekoga{ gi implementiraat ovie pristapi. Generalno e
poznato deka kompaniite, osobeno vo Makedonija, najgolemiot akcent
od mereweto na rezultatite go stavaat na finansiskite rezultati i
524
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

finansiskite merila. Mereweto na rezultatite glavno se sveduva

na crpewe podatoci od finansiskite izve{tai i nivno aplicirawe
vo odredeni finansiski pokazateli. Od druga strana, mnogu studii
(Ittner & Larcker, 1998) (Abdel-Maksoud & Abdel-Kader, 2007) naglasuvaat
deka nematerijalnite sredstva, a osobeno intelektualniot kapital
podobro e da se merat so nefinansiski merila koi vo golema mera gi
nadminuvaat nedostatocite na finansiskite merila, iako i tie imaat
svoi nedostatoci (Ittner & Larcker, November 2003). Sepak, kompaniite od
industriskata era dolgo vreme odbivaa da obelodenuvaat nefinansiski
merila poradi konkurencijata, a od druga strana, kompaniite od
informati~kata era imaat sfateno deka nefinansiskite merila im
ovozmoùvaat mnogu poto~no da go izmerat nivniot intelektualen
kapital, ovozmoùvaj}i im konkurentska prednost pred kompaniite
od industriskata era (Usoff, Thibodeau, & Burnaby, 2002).
Iako denes vo Republika Makedonija ima firmi koi primenuvaat
odreden sistem za merewe na rezultatite, golem e brojot na firmite
koi voop{to nemaat implementirano sistem za merewe na rezultatite
ili presmetuvaat samo odredeni finansiski pokazateli. Posledicite
od ova odat na stranata na uspehot na kompaniite, odnosno profitot,
a kompaniite koi nemaat sistem za merewe na rezultatite imaat i
pomal uspeh na pazarot i pomala profitabilnost. Od druga strana,
zasilenata konkurencija, globalizacijata i stranskite investicii,
im nametnuvaat na kompaniite da ja zgolemat svesnosta za zna~eweto
na sistemite za merewe na rezultatite i nivno implementirawe.
Intelektualniot kapital, kako komponenta koja dodava vrednost vo
kompaniite, nesomneno treba da bide del od ovie sistemi za merewe na
rezultatite. O~ekuvano e deka kompaniite koi mu pridavaat pogolemo
zna~ewe na intelektualniot kapital imaat i porazvieni sistemi za
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
525
merewe na rezultatite. Vo kontekst na ova, vtoro pra{awe koe e cel

na istraùvawe vo ovoj trud e:
P2: Do koj stepen zna~eweto na intelektualniot kapital vlijae vrz
primenata i celta na sistemite za merewe na rezultatite?
Za sproveduvawe na ova istraùvawe koristen e pra{alnik od 10
pra{awa (Usoff, Thibodeau, i Burnaby, 2002) koj be{e dostaven do 40
kompanii vo Makedonija. Odgovor vratija 22 kompanii od razli~ni
dejnosti i razli~na golemina. Celta na pra{alnikot be{e sledna:
Da opredeli kolku e zna~aen intelektualniot kapital za
kompanijata,
Da opredeli kako merilata na rezultatite go opfa}aat
intelektualniot kapital na nivo na centar na odgovornost i
na nivo na cela kompanija,
Da opredeli do koe nivo merilata na rezultatite se fokusiraat
na minatite rezultati na nivo na centar na odgovornost i na
nivo na cela kompanija,
Da predeli na koe nivo merilata na rzultatite na nivo na
centar na odgovornost i na nivo na cela kompanija se koristat
kako benxmarkovi so drugite entiteti,
Da opredeli do koe nivo merilata na rezultatite na nivo na
centar na odgovornost i na nivo na cela kompanija, se koristat za
identifikuvawe na mo`nostite za iden uspeh na kompanijata i
526
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

Da opredeli do koe nivo merilata na rezultaite se koristat

za opredeluvawe na plati, poka~uvawa, bonusi i promocii na
vrabotenite.
Vo tabelite 1 i 2 prikaàna e deskriptivna statistika za kompaniite
koi se predmet na istraùvawe.
Tabela br.1: Opis na primerokot: broj na
Tabela br.2: Opis na

primerokot:
vraboteni, opseg na dejstvuvawe i
Klasifikacija na

kompaniite po
dominantna sopstvenost
industrii
Broj na vraboteni
1-9
10-49
50-249
< 250
Opseg na
dejstvuvawe
Lokalno
Nacionalno
Me|unarodno
Sopstvenost
Doma{na
Stranska
0
1
13
8
0
5
59
36
1
10
11
5
45
50
12
10
55
45
Industrija
Bankarstvo
Telekomunikacii
Proizvodstvo
Trgovija
Komunalii
Broj na
odgovori
1
3
16
1
1
Od ispituvanite kompanii, skoro site se sredni ili golemi spored

brojot na vraboteni. 59% od ispitanite kompanii imaat broj na
vraboteni pome|u 50 i 250, a 36% od kompaniite imaat pove}e od
250 vraboteni. Spored opsegot na dejstvuvawe, samo edna kompanija
dejstvuva lokalno i toa od dejnosta na komunaliite, dodeka pak, 45% od
kompaniite se nacionalni, a 50% rabotat i na me|unarodniot pazar.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
527
Od aspekt na dominantnata sopstvenost, 55% od kompaniite imaat

dominaten doma{en sopstvenik(ci), dodeka pak, 45% od kompaniite se
so dominantna stranska sopstvenost. Vo Tabelata br. 2 se prikaàni
razli~nite industrii opfateni so primerokot. O~igledno e
deka primerokot se razlikuva po golemina, opseg na dejstvuvawe,
sopstvenost i vid na industrija.
Celta na prvata faza od ova istraùvawe e da se ispita odnosot pome|u
karakteristikite na kompaniite i zna~eweto {to tie mu go pridavaat
na intelektualniot kapital. Zna~eweto na intelektualniot kapital
moè da se utvrdi od prvoto pra{awe vo pra{alnikot: Kolku e
vaèn intelektualniot kapital za va{ata kompanija? Mo`nostite
za odgovor bea dadeni na skala od 1 do 5, kade 1 zna~i voo{te ne e vaèn,
3 vaèn e, a 5 ekstremno e vaèn. Vrz osnova na ova, i spored Usoff et al.
(2002), kompaniite koi na ova pra{awe imaat odgovoreno od 1 do 3 se
klasificirani kako intelektualniot kapital ne e mnogu zna~aen,
a kompaniite koi imaat odogovoreno so 4 ili 5 se klasificiraat
vo intelektualniot kapital e mnogu zna~aen. Karakteristikite
na organizacijata se testirani od aspekt na broj na vraboteni,
dominantna sopstvenost i pazar na dejstvuvawe i za da se opredelat
zna~ajnite odnosi pome|u ovie karakteriski na organizacijata i
zna~eweto na intelektualniot kapital, presmetani se Hi-kvadrat
testovi, dodeka pak, za vidot na industrijata presmetani se samo
deskriptivni rezultati.
Celta na vtorata faza od ova istraùvawe e da se ispita odnosot
pome|u zna~eweto na intelektualniot kapital i sistemite za merewe
na rezultatite vo kompaniite. Kako i vo prethodnata faza, kompaniite
se podeleni vo dve grupi, spored zna~eweto na intelektualniot
kapital za niv. Za ova testirawe izvr{eni se neparametriski Mann-
528
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

Whitney - testovi so pomo{ na statisti~kiot softver SPSS, so cel

da se opredeli dali postojat zna~ajni razliki pome|u dvete grupi
od pove}e aspekti na sistemite za merewe na rezultatite - na nivo
na centri na odgovornost i na nivo na celata kompanija, kako i pri
koristeweto na sistemite za merewe na rezultatite za nagraduvawe
na vrabotenite.
Rezultati od istraùvaweto
Prvoto pra{awe se odnesuva na efektot na razli~nite organizaciski
karakteristiki vrz percipiranoto zna~ewe na intelektualniot
kapital vrz kompanijata. Generalen zaklu~ok i glavniot nedostatok
na istraùvaweto e maliot primerok i nesrazmernata distribucija
na kompaniite vo dvete grupi. Poradi toa, site zaklu~oci vo ovoj del
treba da se nosat krajno vnimatelno i da se zemat so rezerva.
Tabela br. 3: Karakteristikite na kompaniite i zna~eweto na
intelektualniot kapital
Intelektualen kapital
Mnogu zna~aen
Ne mnogu zna~aen
%
%
A. Broj na vraboteni = 8,556; p-value = 0,014
19
0
0
10 49
100
0
50 249
100
0
< 250
50
50
B. Dominantna sopstvenost = 0,041; p-value = 0,840
Doma{na
83
17
Stranska
80
20
V. Pazar na dejstvuvawe = 4,950; p-value = 0,084
Lokalen
0
100
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
529
Nacionalen
Me|unaroden
G. Industrija vo koja dejstvuvaat
Finansii
Telekomunikacii
Proizvodstvo
Trgovija
Komunalii
90
81
10
19
100
100
81
100
0
0
0
19
0
100
Od tabelata moè da se zaklu~i deka intelektualniot kapital e

mnogu zna~aen za kompaniite, so isklu~ok na golemite kompanii so
nad 250 vraboteni, koi se vo delot na industrisko proizvodstvo ili
komunalii ({to moè da se vidi i od delot G vo tabelata) kade seu{te
ne se pridava zna~ewe na intelektualniot kapital i ~ove~kite resursi
na nivo na koe bi trebalo da bide. Ponatamu, kompaniite bez ogled
dali imaat dominanten stranski ili doma{en kapital, mu pridavaat
golemo zna~ewe na intelektualniot kapital, {to pretstavuva golem
~ekor napred za doma{nite kompanii, kaj koi moè da se zabeleì
zgolemuvawe na svesnosta za ~ove~kite resursi. Isto taka, golem
procent (90, 81 respektivno) od kompaniite koi dejstvuvaat i na
nacionalniot i na me|unarodniot pazar, intelektualniot kapital go
ocenuvaat kako mnogu zna~aen, so isklu~ok na kompanijata od dejnosta
komunalii koja dejstvuva na lokalen pazar.
Vtoroto pra{awe ja ispituva vrskata pome|u intelektualniot
kapital i sistemite za merewe na rezultatite. I za ovaa analiza
kompaniite bea podeleni vo dve grupi, kompanii za koi zna~eweto
na intelektualniot kapital e visoko i kompanii za koi zna~eweto
na intelektualniot kapital e nisko. Tabelata br. 4 gi prikaùva
napravenite testovi na dvete grupi i opsegot vo koj tie se razlikuvaat
od aspekt na koristeweto na sistemite za merewe na rezultatite.
530
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

Delot A gi pokaùva rezultatite na nivo na cela kompanija.

Kompaniite za koi e zna~aen intelektualniot kapital primeuvaat
merila na rezultatite koi go otslikuvaat IK (t-vrednost = -2,403, pvrednost = 0,016). O~ekuvano, ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika
pome|u kompaniite za koi e zna~aen intelektualniot kapital i onie
vo koi ne e zna~aen, od aspekt na toa dali merilata na rezultatite se
koristat kako benxmarkovi (t-vrednost = -0,719, p-vrednost = 0,472)
i dali se fokusiraat na minati rezultati (t-vrednost = -1,928, pvrednost = 0,054). Toa bi zna~elo deka site kompanii, bez ogled dali
intelektualniot kapital go imaat oceneto kako nizok ili kako
visok, koristat merila na rezultatite kako benxmarkovi i nivnite
merila na rezultatite se fokusiraat na minati rezultati. Od druga
strana, postoi statisti~ki zna~ajna razlika za toa dali merilata
na rezultatite se fokusiraat na identifikuvawe na mo`nite idni
uspesi (t-vrednost = -2,649, p-vrednost = 0,008), t.e. kompaniite koi go
imaat oceneto zna~eweto na
Tabela 4: Efekt na zna~eweto na IK vrz sistemite za merewe na
rezultatite
Kompanii so
visok IK
A. Sistemi za merewe
na rezultatite na nivo
na kompanija
Merilata na rezultatite
go opfa}aat IK
se koristat kako
benxmarkovi
se fokusiraat na
minatite rezultati
Kompanii so
nizok IK
prosek
SD
prosek
SD
MannWhitney test
p-value
4,167
0,618
3,250
0,500
-2,403
0,016
3,611
0,916
3,000
1,414
-0,719
0,472
4,056
0,873
3,000
0,817
-1,928
0,054
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
531
se fokusiraat na
identifikuvawe na
mo`nostite za idni
uspesi
B. Sistemi za merewe na
rezultatite na nivo na
centri na odgovornost
go opfa}aat IK
se koristat kako
benxmarkovi
se fokusiraat na
minatite rezultati
se fokusiraat na
identifikuvawe na
mo`nostite za idni
uspesi
V. Koristewe na
merilata na rezultatite
za nagraduvawe na
vrabotenite
se koristat za da se
opredelat
zgolemuvaweto
na platata, bonusite i
promociite
4,333
0,594
3,250
0,500
-2,649
0,008
3,778
0,732
2,250
0,957
-2,628
0,009
3,222
1,352
2,250
0,957
-1,441
0,150
3,778
0,878
2,750
1,258
-1,475
0,140
4,056
0,725
3,250
0,500
-1,969
0,049
4,167
0,707
2,500
1,000
-2,832
0,005
intelektualniot kapital visoko, primenuvaat merila na rezultatite

koi gi identifikuvaat mo`nite idni uspesi, za razlika od kompaniite
koi go ocenile intelektualniot kapital kako ne mnogu zna~aen.
Ishodot kaj merilata na rezultatite na nivo na centri na odgovornost
se sli~ni so onie na nivo na kompanija. Na nivo na centri na
odgovornost, kompaniite koi go imaat oceneto intelektualniot
kapital kako zna~aen, imaat merila na rezulatite koi go inkorporiraat
intelektualniot kapital (t-vrednost = -2,628, p-vrednost =
0,009) i merila na rezultatite koi moàt da gi identifikuvaat idnite
532
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

mo`ni uspesi (t-vrednost = -1,969, p-vrednost = 0,049), za razlika od

kompaniite koi go imaat oceneto intelektualniot kapital kako
ne mnogu zna~aen. Od druga strana, ne postoi statisti~ki zna~ajna
razlika pome|u dvete grupi na kompanii za toa dali nivnite merila
na rezulatatite se koristat kako benxmarkovi (t-vrednost = -1,441, pvrednost = 0,150) i dali merilata se fokusiraat na minatite rezultati
(t-vrednost = -1,475, p-vrednost = 0,140).
Delot V od Tabelata br. 4 pokaùva deka kompaniite koi go ocenuvaat
na visoko nivo zna~eweto na intelektualniot kapital, mnogu e
poverojatno svoite sistemi za merewe na rezultatite da gi koristat
za opredeluvawe na platite, bonusite i promociite (t-vrednost = 2,832, p-vrednost = 0,005). Prosekot na ovie kompanii na skala od 1 do
5 iznesuva 4,167, a na kompaniite koi go imaat oceneto zna~eweto na
intelektualniot kapital na nisko nivo, ovoj prosek iznesuva 2,5.
Zaklu~ok

Zna~eweto na intelektualniot kapital vo sovremenoto
delovno okruùvawe pove}ekratno e potvrdeno. I rezultatite od
ova istraùvawe pokaùvaat deka kompaniite, bez ogled na nivnata
golemina, dominantna sopstvenost i rasprostranetost na pazarot,
s pove}e posvetuvaat vnimanie na intelektualniot kapital. Iako
rezultatite od istraùvaweto ne se celosno reprezentativni poradi
maliot primerok, sepak, o~igledno e deka karakteristikite na
kompaniite nemaat nekoe golemo vlijanie vrz toa dali kompaniite
go ocenuvaat zna~eweto na intelektualniot kapital na visoko ili na
nisko nivo.
Vi{okot zna~ewe {to mu se pridava na intelektualniot kapital
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
533
upatuva na toa deka kompaniite treba da inkorporiraat merila vo svoite

sistemi za merewe na rezultatite, koi }e go merat i }e go prikaùvaat
intelektualniot kapital. Toa se potvrduva i od istraùvaweto,
bidej}i kompaniite koi go ocenuvaat intelektualniot kapital kako
visok, vo svoite sistemi imaat inkorporirano merila koi go merat
intelektualniot kapital od razli~ni aspekti (vo prosek vakvi merila
primenuvaat 4,67 na skala od 1 do 5). Isto taka, sosema o~ekuvano e i
kompanite koi povisoko go ocenuvaat zna~eweto na intelektualniot
kapital da primenuvaat merila koi se orientirani kon idninata,
a toa zna~i napu{tawe na tradicionalnite finansiski merila i
orientirawe kon nefinansiskite merila, koi se podobri za merewe
i za prezentirawe na intelektualniot kapital. Od druga strana, bez
razlika dali kompaniite go ocenuvaat zna~eweto na intelektualniot
kapital na visoko ili nisko nivo, site kompanii primenuvaat
merila na rezultatite koi se koristat kako benxmarkovi i koi se
fokusirani na minatoto. I dvete kategorii se karakteriziraat so
tradicionalni finansiski merila koi generalno prodolùvaat da
se primenuvaat vo site kompanii i koi, i pokraj site kritiki, ne go
gubat svoeto zna~ewe i vo sovremenoto delovno okruùvawe.
Od aspekt na izvestuvaweto na intelektualniot kapital, dosega
intelektualniot kapital se evidentira samo za interni celi i za
nego ne se izvestuva do eksternite stejkoholderi, glavno poradi
toa {to ne postoi soglasnost za prifatliv pristap za merewe na
intelektualniot kapital, i poradi toa {to merilata koi se koristat
ne se usoglaseni so smetkovodstvenite standardi (Holmen, Summer
2005). Za da se nadminat ovie nedostatoci, potrebno e da se izvr{i
izvestuvaweto na intelektualniot kapital da bide inkorporirano
kako vo nacionalnata, taka i vo me|unarodnata regulativa i
534
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

me|unarodnite smetkovodstveni standardi, no ova ostanuva da bide

predmet na nekoe idno istraùvawe.
Bibliografija:
Abdel-Maksoud, A. B., Abdel-Kader, M. G. (2007). Non-Financial
Performance Measurement and Management Practices in Manufacturing Firms:
A Comparative International Analysis. Vo Studies in Managerial and Financial
Accounting (Tom 17). Oxford: Elsevier JAI.
CIMA. (2003). Understanding Corporate Value: Managing and Reporting
Intellectual capital.
Dzinkowsky, R. (February 2000). The Measurement and Management of
Intellectual Capital: An Introduction. Management Accounting , 32-36.
Guthrie, J. (2000). The Management, Measurement ant the Reporting of
Intellectual Capital. CIMA Publishing .
Harding, F. (1998). Corporate Credibility - Why a Harmonized Global
Accountancy Framework Matter. International Accounting Standards
Committee.
Holmen, J. (Summer 2005). Intellectual Capital Reporting. Management
Accounting Quarterly , 6 (4), 1-9.
Ittner, C. D., Larcker, D. F. (November 2003). Coming Up Short on
Nonfinancial Performance Measurement. Harvard Business Review , 88-95.
Ittner, C. D., Larcker, D. F. (1998). Inovations in Performance Measurement:
Trends and Research Implications. Journal of Management Accounting
Research (10), 205-238.
Kaplan, R. S., Norton, D. P. (1996). The Balanced Scorecard: Translating
Strategy into Action. Cambridge, Mass.: Harvard Business School Press.
Lev, B. (2001). Intangibles: Management, Measurement and Reporting.
Washington D.C.: Brookings Institution Press.
Marr, B., Gray, D., Neely, A. (October 2003). Why Do Firms Measure their
Intellectual Capital. Journal of Intellectual Capital , 441-464.
Mayer, M. W. (2002). Rethinking Performance Measurement beyond the
Balanced Scoecard. Cambridge: Cambridge University Press.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
535
OECD, O. f.-o. (1999). International Conference Measuring and Reporting

Intellectual Capital: Experiences, Issues and Prospects.
Roslender, R., Fincham, R. (2001). Thinking Critically about Intellectual
Capital Accounting. Accounting, Auditing and Accountability Journal , 14 (4),
383-398.
Skandia. (1994). Visualizing Intellectual Capital in Skandia. Supplement to
Skandias 1994 Annual Report.
Usoff, C. A., Thibodeau, J. C., Burnaby, P. (2002). The importance of
Intellectual Capital and its Effect on Performance Measurmeent Systems.
Managerial Auditing Journal , 17 (1/2), 9-15.
Serafimoska, M. (2009). Performance Measurement Systems and their
Implementation in Manufacturing Companies in Macedonia. 9th Manufacturing
Accounting Research Conference. Munster, Germany.
536
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

RELATIONSHIP BETWEEN INTELLECTUAL CAPITAL AND

PERFORMANCE MEASUREMENT SYSTEMS IN REPUBLIC OF
MACEDONIA

Teaching Assistant Marina Serafimoska, MSc
Abstract

The importance of the intellectual capital in todays contemporary
business environment in the informatics era is becoming increasing. Thus, the aim
of this paper is to investigate the relationship between companys characteristics
and the importance of the intellectual capital as first research question and the
effect of the intellectual capital over the performance measurement systems as
second research question. For the objective of this paper, companies are divided
into two groups, companies that have assessed the intellectual capital as high
importance and companies that have assessed intellectual capital with low
importance. Companies with high importance of the intellectual capital have
implemented more contemporary and integrated performance measurement
systems comprising intellectual capital and forward looking measures in them,
while all companies, regardless on which group they belongs, on corporate and
departmental level have implemented performance measures used as benchmarks
and backward looking performance measures, i.e. financial measures.
Key words: intellectual capital, performance measurement systems, performance
measures
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
537
538
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 539 - 552 (2011)
- -
2005
.
, ,
( ),

.
:
,
,

.

.
,

.

. ,

GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
539
m-r Katerina To{evska-Trp~evska
.

. ,
,
,
.
: , ,
, ,
.
,
.

-
.

,
,
.
,

, .
(SAFE
Framework of Standards to secure and facilitate global trade) -
(SAFE Framework)
(Authorized economic operator).
540
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Republika Makedonija i ramkata na standardi na svetskata carinska organizacija za

obezbeduvawe i olesnuvawe na globalnata trgovija

,
.

.
,
2005 ,

. , 2006 ,

. 2007 ,
,
.
, ,
.
, 166 174

,
,

.

/ , 12,
, , - 2009, .31
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
541

,

.

. ,
,
.

.
,
:
, ,
,
, , ,
, ,
,
.

,
,

World Cus
t
oms Organization: WCO SAFE Framework of Standards, June 2007,
WCO, Brussels, 2007, p.7

World Cus
t
WCO, Brussels, 2007, pp.7-9
542
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)


.

. ,
,
.
,

.

, . ,
,

. ,

,
.

.
,
,
,
,

.

World
Cus
t
WCO, Brussels, 2007, pp.29-30
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
543

.
,
, ,
,
,

.

.

, :
,
, ,

-
.

2007 ,
e ,
2009 .

.
544
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)


.
,

. ,

,
.

,
.
,

:
, , . ,
, .
,
,
. ,

. ,
,
, .

,

.

GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
545
.

, .

,
.
(Single Window)
2009 . ,
66 , ,
16
. ,
,

,
- ,
.

,
.
,
, ( )
.
,
, ,
, ,
,
. , 2010
82%
2009 , 2010
546
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

595 ,
.

,

, .

,

2010 .
, ,
,

. ,
, 24-
,

.

.
, 2008 e
, 2009

.

,

,
2010 , , ,
2011, .10-11
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
547
. ,

: ,

.
,
.
,
,
(, )
.
-
, 2009

a .

,

.

/
,
/
/. ,

,
,

.
548
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

,

. 2010 ,
74%,
43% .

. ,

.

,

.
,
e,

.

.

.

,
2010 , , ,
2011, .12
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
549
,

.
,

,
,
.
:
1. ,
. 4, , 2008
2.
()
3.
()
( )

()
( )
,
, , 2010
4. Rege Vinod & Kataric Isabella, Trade Facilitation: A Handbook for
Trade Negotiators, Commonwealth Secretariat, London, 2007
5.
, . 42, , 2009
6. ,
2010 ,
550
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

, , 2011
7. ,
2009 ,
, , 2010
8. World Cus
t
oms Organization: WCO SAFE Framework of Standards,
June 2007, WCO, Brussels, 2007
9. www.customs.gov.mk
REPUBLIC OF MACEDONIA AND THE WORLD CUSTOMS

ORGANIZATION FRAMEWORK OF STANDARDS TO SECURE AND
FACILITATE GLOBAL TRADE

Katerina Tosevska-Trpcevska, M.Sc.

Summary
In 2005 the World Customs Organization has adopted the Framework of

Standards to secure and facilitate global trade. This SAFE Framework of standards
defines seventeen standards organized in two pillars (Customs- Customs and
Customs Business) for conducting secure and facilitated international trade.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
551
Basic elements of the SAFE Framework of Standards are application of

risk management processes, advance electronic information, use of non-intrusive
inspection equipment and implementation of authorized economic operator
concept.
Republic of Macedonia has conducted significant number of elements
from the SAFE Framework of Standards. Risk management and application of
non-intrusive inspection equipment are concepts that are already implemented
by the Customs Administration of the Republic of Macedonia.
The Customs Administration has taken significant steps towards
implementing the concept of e-customs and advance electronic information. In
this direction specially significant is the Single Window concept and the start of
the electronic document management system.
The implementation of the authorized economic operator concept is
the last significant element from the SAFE Framework of Standards. The legal
framework for implementation of this concept is completed, and manuals and
directions need to be completed by the Customs Administration in order to
promote this concept in the practice.
Key words: SAFE Framework of Standards, risk management, advance
electronic information, non-intrusive inspection equipment, authorized economic
operator
552
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 553 - 566 (2011)

Pomlad asistent m r Marija Trpkova
Apstrakt:
Celta na ovoj trud e da prikaè uspe{na primena na
faktorskata analiza na varijansa pri utvrduvawe na efektite koi
ekonomskite dejnosti i kvartalot gi imaat vrz bruto doma{niot
proizvod, so {to }e se utvrdi dali bruto doma{niot proizvod
statisti~ki se razlikuva spored grupi na ekonomski dejnosti
i spored kvartalot vo koj e sozdaden. Dokolku se pokaè deka
kvartalot i ekonomskata dejnost vlijaat na bruto doma{niot
proizvod, vo toj slu~aj se utvrduva koj kvartal se karakterizira
so najgolema, a koj so najmala vrednost na bruto doma{en proizvod i
koja grupa na dejnosti ima najgolemo u~estvo, a koja najmalo u~estvo
pri sozdavaweto na bruto doma{niot proizvod.
Klu~ni zborovi: faktorska analiza na varijansa, bruto
doma{en proizvod, ekonomski dejnosti, kvartal
Sodrìna:
Voved...................................................................................................................2
Istraùva~ki celi i hipotezi.....................................................................2
Istraùva~ka metodologija i empiriski rezultati..............................3
Zaklu~ok..........................................................................................................10
Literatura.......................................................................................................11
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
553
m r Marija Trpkova
Voved
Bruto doma{niot proizvod e eden od osnovnite na~ini za
merewe na goleminata i performansite na edna ekonomija. Rastot na
bruto doma{niot proizvod e osnovna makroekonomska cel na sekoja
nacionalna ekonomija, od pri~ina {to zgolemeniot bruto doma{en
proizvod zna~i ekonomski rast i kreirawe na novi rabotni mesta,
odnosno namaluvawe na nevrabotenosta. Bruto doma{niot proizvod
po glava na ìtel se koristi kako merka na ìvotniot standard
na naselenieto, a negovoto zgolemuvawe zna~i i podobruvawe na
kvalitetot na ìvotot.
Za da se vlijae na zgolemuvaweto na bruto doma{niot proizvod
na Republika Makedonija, potrebno e najprvo da se soznae negovata
struktura. Vo ovoj trud se nastojuva da se razgleda strukturata po
ekonomski dejnosti i kvartali vo godinata, odnosno da se utvrdi dali
postoi statisti~ki zna~ajna razlika pome|u ekonomskite dejnosti koi
go kreiraat, kako i statisti~ki zna~ajna razlika pome|u kvartalite
vo koi e kreiran bruto doma{niot proizvod. So toa }e se ukaè koi
ekonomski dejnosti e potrebno da se stimuliraat, {to e od osobena
va`nost pri kreirawe na ekonomskata politika.
Trudot e sostaven od ~etiri dela: vo vovedniot del se ukaùva
na zna~eweto na bruto doma{niot proizvod za edna nacionalna
ekonomija. Vo vtoriot del se izneseni istraùva~kite celi i hipotezi
na trudot. Vo tretiot del e objasneta istraùva~ka metodologija
i dobienite empiriski rezultati. Vo ~etvrtiot del e elaboriran
zaklu~okot od istraùvaweto.
554
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Primena na faktorskata analiza na varijansa pri istraùvawe na efektite na ekonomskite

dejnosti i kvartalot vrz bruto doma{niot proizvod na Republika Makedonija
Istraùva~ki celi i hipotezi

Trudot ima ~etiri istraùva~ki celi i dve istraùva~ki
hipotezi:
1) Da prikaè uspe{na primena na faktorskata analiza na varijansa
pri utvrduvaweto na efektite koi ekonomskite dejnosti i kvartalot
gi imaat vrz bruto doma{niot proizvod, 2) Da se utvrdi dali bruto
doma{niot proizvod statisti~ki se razlikuva spored grupi na
dejnosti i spored kvartalot vo koj e sozdaden, kako i da se potvrdat
ili da se otfrlat slednite hipotezi: a) Bruto doma{niot proizvod
vo Republika Makedonija se razlikuva po goleminata, vo zavisnost
od kvartalot vo koj e proizveden. b) Bruto doma{niot proizvod vo
Republika Makedonija se razlikuva spored ekonomskata dejnost. 3)
Da utvrdi koj kvartal se karakterizira so najgolema, a koj so najmala
vrednost na bruto doma{niot proizvod i 4) Da se utvrdi koja grupa na
dejnosti ima najgolemo u~estvo, a koja grupa na dejnosti ima najmalo
u~estvo pri sozdavaweto na bruto doma{niot proizvod.
Podatocite koristeni vo analizata se dobieni od
Statisti~kiot godi{nik na Republika Makedonija od 2009 g. Stanuva
zbor za kvartalni podatoci za periodot od 2003 2008 godina, ili
vkupno 192 opservacii (6 godini * 4 kvartali * 8 dejnosti). Zavisnata
promenliva e bruto doma{niot proizvod spored proizvoden metod
po tekovni ceni, dodeka nezavisnite promenlivi se kvartalot vo
godinata i ekonomskata dejnost. Ekonomskite dejnosti se kodirani
na sledniot na~in: 1) zemjodelstvo, lov, {umarstvo i ribarstvo, 2)
vadewe rudi i kamen, prerabotuva~ka industrija i snabduvawe so
elektri~na energija, gas i voda, 3) grade`ni{tvo, 4) trgovija na
golemo i malo, popravka na motorni vozila, motocikli i predmeti za
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
555
m r Marija Trpkova
li~na upotreba na doma}instvata, 5) hoteli i restorani, 6) soobra}aj,

skladirawe i vrski, 7) finansisko posreduvawe, aktivnosti so
nedvièn imot, iznajmuvawe i delovni aktivnosti, drugi komunalni
i li~ni dejnosti i 8) javna uprava i odbrana, zadolìtelna socijalna
za{tita, obrazovanie, zdravstvena i socijalna rabota.
Analizata e sprovedena so statisti~kiot softver SPSS.
Istraùva~ka metodologija i empiriski rezultati
Kako istraùva~ki metod se koristi faktorskata analiza
na varijansa, bidej}i istraùvaweto vklu~uva edna kontinuirana
zavisna promenliva bruto doma{niot proizvod i dve nezavisni
prekinati (kategori~ki) promenlivi - dejnost i kvartal. Za da se
koristi faktorskata analiza na varijansa, potrebno e pretpostavkite
za normalnost na podatocite i homogenost na varijansite da bidat
ispolneti.
Hipotezite za ovie pretpostavki glasat:
Podatocite vo primerokot se izvle~eni od populacija so normalen
raspored.
Podatocite vo primerokot se izvle~eni od populacija koja nema
normalen raspored.
Varijansite na populaciite se ednakvi homogenost na
varijansite.
Varijansite na populaciite ne se ednakvi heterogenost na
varijansite.
Nezavisnata promenliva - bruto doma{en proizvod ja ispolnuva
pretpostavkata za normalnost (realiziranata vrednost na Kolmogorov
Smirnov testot iznesuva 0,055 i p vrednost od 0,2). Bidej}i stanuva

Koga p vrednosta e pomala od rizikot na gre{ka
otfrla nultata hipoteza.
556
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
, vo toj slu~aj se

zbor za prekinati promenlivi, dokolku se testiraat individualno

kako nezavisnata promenliva, Kolmogorov Smirnov - testot }e pokaè
deka ovie promenlivi nemaat normalen raspored.
Tabela 1. Kolmogorov Smirnov - test za normalnost
Promenliva DEJNOST
Real.
Dejnost
p vrednost
vrednost
1
0,176
0,053
2
0,168
0,077
3
0,098
0,200
4
0,090
0,200
BDP
5
0,164
0,096
6
0,139
0,200
7
0,203
0,012
8
0,129
0,200
Promenliva KVARTAL
Real.
Kvartal
p vrednost
vrednost
1
0,086
0,200
2
0,062
0,200
BDP
3
0,061
0,200
4
0,078
0,200
Zatoa, zavisnite promenlivi se ispituvaat vo odnos na nezavisnata

promenliva. Od dobienite rezultati prikaàni vo tabelata 1, moè
da se zaklu~i deka pretpostavkata za normalnost e ispolneta (site p
vrednosti se pogolemi od
).
Za ispituvawe na pretpostavkata za homogenost (ednakvost) na
varijansite, pome|u ~etirite kvartali kaj promenlivata kvartal i
pome|u osumte dejnosti kaj promenlivata dejnost se koristi Levene
- statistikata.
Tabela 2. Test za homogenost na varijansata Levene statistika
Promenliva DEJNOST
Statistika
p vrednost
14,350
0,000
Promenliva KVARTAL
Statistika
p vrednost
0,119
0,949
Od tabelata 2 moè da se vidi deka pretpostavkata e

GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
557
m r Marija Trpkova
ispolneta samo za promenlivata kvartal. Za promenlivata dejnost

pretpostavkata za ednakvost na varijansite ne e ispolneta, duri
i otkako testiraweto e povtoreno so koristewe na logaritamska
transformacija na zavisnata promenliva. Faktorskata analiza na
varijansa }e se sprovede i pokraj toa {to ovaa pretpostavka ne e
ispolneta.

Pri prvi~noto sproveduvawe na faktorskata analiza na
varijansa, Levene - testot za ednakvosta na varijansite na gre{kite
vo analizata (angl. Levenes test of equality of error variances) pokaùva
deka varijansite ne se ednakvi (F statistikata e ednakva na 4,288
i p vrednosta e ednakva na 0,000) . Za da se izedna~at varijansite
na gre{kite se vr{i logaritamska transformacija na zavisnata
promenliva - bruto doma{en proizvod. Dobienite rezulati
pokaùvaat deka po sprovedenata transformacija, pretpostavkata za
ednakvosta na varijansite na gre{kite, vo analizata e ispolneta (F
statistikata e ednakva na 0,947 i p vrednosta e ednakva na 0,552).

Tabelata 3 e najva`na vo analizata, bidej}i od rezultatite
koi taa gi prikaùva se utvrduva dali nezavisnite promenlivi imaat
efekt na zavisnata promenliva. Od prikaànata p vrednost za
promenlivata kvartal, koja e pomala od rizikot na gre{ka
moè da se zaklu~i deka postoi zna~aen efekt na kvartalot vrz bruto
doma{niot proizvod. Odnosno, dokolku se isklu~i vlijanieto na
dejnosta, kvartalot vlijae na goleminata na bruto doma{niot proizvod.
Izolacijata na efektot na odredena promenliva se narekuva glaven
efekt. Najdobar na~in da se sogleda ovoj efekt e grafi~kiot prikaz
na goleminata na bruto doma{niot proizvod po kvartali. Prikazot e

Faktorskata analiza na varijansa e sprovedena so logaritamska transformacija na bruto doma{niot proizvod kako zavisna promenliva i kvartalot vo godinata i ekonomskata dejnost kako nezavisni promenlivi.
558
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

na slika 1. Od slikata se sogleduva deka dokolku se otstrani vlijaneto

na drugata nezavisna promenliva dejnost, toga{ moè da se sogleda
deka vlijanieto na prviot kvartal vrz bruto doma{niot proizvod e
najizrazeno, dodeka pak vlijanieto na vtoriot, tretiot i ~etvrtiot
kvartal vrz bruto doma{niot proizvod e re~isi izedna~eno.
Tabela 3. Faktorska analiza na varijansa
Izvor na
varijabilitet
Zbir na
kvadrati na
otstapuvawata
(Tip 3)
Stepeni
na
sloboda
Korigiran model
Presek
Kvartal
Dejnost
Kvartal*Dejnost
Gre{ka
Zbir
Korigiran zbir
21,781a
2822,251
0,416
21,020
0,345
1,043
2845,075
22,824
31
1
3
7
21
160
192
191
Ocena na
varijansata
0,703
2822,251
0,139
3,003
0,016
0,007
p
vrednost
107,804
433024,752
21,263
460,732
2,524
0,000
0,000
0,000
0,000
0,001
a.Koeficient na determinacija = 0,954 (Prilagoden koeficient na

determinacija = 0,945)
Sledno e da se sogleda glavniot efekt na dejnosta vrz BDP. Od

prikaànata p vrednost koja e ednakva na 0,000 moè da se zaklu~i
deka {tom se otstrani vlijanieto na kvartalot, i dejnosta zna~ajno
vlijae na nivoto na BDP. Grafi~kiot prikaz e na slika 2. Od slikata
moè da se sogleda deka dejnostite kodirani so 2, 7 i 8 imaat najgolem
efekt vrz bruto doma{niot proizvod. Dejnostite kodirani so kod 1,
4 i 6 imaat umeren efekt, dodeka dejnostite so kod 3 i 5 imaat najmal
efekt na bruto doma{niot proizvod.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
559
m r Marija Trpkova
Slika 1. Prikaz na glavniot efekt na nezavisnata promenliva - kvartal

(so sprovedena antilogaritamska transformacija)
Slika 2. Prikaz na glavniot efekt na nezavisnata promenliva dejnost (so sprovedena antilogaritamska transformacija)
Od tabelata 3 moè da se sogleda i me|usebnoto vlijanie na

nezavisnite promenlivi - kvartal i dejnost. - vrednosta ima visoka
statisti~ka zna~ajnost (bidej}i p vrednosta e ednakva na 0,000 i e
pomala od
). Ova zna~i deka efektot koj kvartalot go ima vrz
bruto doma{niot proizvod e razli~en kaj razli~ni dejnosti.
560
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

Slika 3. Prikaz na me|usebnoto vlijanie na nezavisnite promenlivi

- kvartal i dejnost vrz BDP (so sprovedena antilogaritamska
transformacija)
Od slikata 3 moè da se zaklu~i deka kvartalot ima pomalo vlijanie

kaj dejnostite kodirani so 2, 4, 6, 7 i 8, dodeka pak kvartalot ima golemo
vlijanie kaj dejnostite kodirani so 1, 3 i 5. Dokolku postojat linii
koi ne se paralelni, toga{ postoi indikacija deka postoi zna~aen
efekt na me|usebno vlijanie (na slikata toa moè da se sogleda kaj
dejnostite 1, 3 i 5), odnosno me|usebnoto vlijanie se javuva pome|u
kvartalot i dejnostite 1, 3 i 5. Kaj ostanatite dejnosti ne moè da se
voo~i me|usebno vlijanie so kvartalot.
Otkako e utvrdeno deka dejnosta i kvartalot kako nezavisni
promenlivi vlijaat na bruto doma{niot proizvod, sleduva
pove}ekratnata komparacija so koristewe na Bonferroni - testot.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
561
m r Marija Trpkova
Tabela 4. Pove}ekratna komparacija za nezavisnata promenliva kvartal

Kvartal
2
3
4
1
3
4
Sredna
razlika
Stand.
gre{ka
-0,0770*
-0,0969*
-0,1255*
0,0770*
-0,0199
-0,0485*
0,01648
0,01648
0,01648
0,01648
0,01648
0,01648
p
vrednost
Kvartal
0,000
0,000
0,000
0,000
1,000
0,022
1
2
4
1
2
3
Sredna
razlika
0,0969*
0,0199
-0,0286
0,1255*
0,0485*
0,0286
Stand.
gre{ka
p
vrednost
0,01648
0,01648
0,01648
0,01648
0,01648
0,01648
0,000
1,000
0,506
0,000
0,022
0,506
Tabela 5. Pove}ekratna komparacija za nezavisnata promenliva

dejnost
Dejnost
562
2
3
4
5
6
7
8
1
3
4
5
6
7
8
Sredna
razlika
Stand.
gre{ka
p
vrednost
Dejnost
Sredna
razlika
Stand.
gre{ka
-0,2912*
0,2903*
-0,0961*
0,8204*
0,1026*
-0,1794*
-0,1253*
0,2912*
0,5815*
0,1951*
1,1116*
0,3938*
0,1118*
0,1660*
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,000
0,000
0,002
0,000
0,001
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
1
2
3
4
6
7
8
1
2
3
4
5
7
8
-0,8204*
-1,1116*
-0,5301*
-0,9165*
-0,7178*
-0,9998*
-0,9457*
-0,1026*
-0,3938*
0,1877*
-0,1987*
0,7178*
-0,2820*
-0,2279*
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
p
vrednost
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,001
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000

1
2
4
5
6
7
8
1
2
3
5
6
7
8
-0,2903*
-0,5815*
-0,3864*
0,5301*
-0,1877*
-0,4697*
-0,4156*
0,0961*
-0,1951*
0,3864*
0,9165*
0,1987*
-0,0833*
-0,0291
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,002
0,000
0,000
0,000
0,000
0,013
1,000
1
2
3
4
5
6
8
1
2
3
4
5
6
7
0,1794*
-0,1118*
0,4697*
0,0833*
0,9998*
0,2820*
0,0541
0,1253*
-0,1660*
0,4156*
0,0291
0,9457*
0,2279*
-0,0541
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,02331
0,000
0,000
0,000
0,013
0,000
0,000
0,601
0,000
0,000
0,000
1,000
0,000
0,000
0,601
Od tabelata 4 moè da se sogleda deka zna~ajni razliki se

javuvaat me|u site mo`ni kombinacii (p vrednosta e pomala od
), dodeka moè da se zaklu~i deka ne postoi zna~ajna razlika
me|u vtoriot i tretiot kvartal i tretiot i ~etvrtiot kvartal,
odnosno vo ovie kvartali nivoto na bruto doma{niot proizvod e
re~isi isto. Treba da se nazna~i deka testovite na pove}ekratnata
komparacija ne gi zemaat predvid efektite na me|usebnoto vlijanie
na nezavisnite promenlivi.

Od tabelata 5 se sogleduvaat pove}ekratnite komparacii
za nezavisnata promenliva - dejnost. Postoi zna~ajna razlika vo
srednoto nivo na bruto doma{niot proizvod re~isi pome|u site
dejnosti. Pome|u dejnostite 4 i 8 i dejnostite 7 i 8 ne postoi zna~ajna
razlika vo srednoto nivo na bruto doma{niot proizvod.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
563
m r Marija Trpkova
Zaklu~ok

Od sprovedenata faktorska analiza na varijansa so statisti~ka
sigurnost moè da se zaklu~i deka kvartalot i dejnosta vlijaat na
goleminata na bruto doma{niot proizvod. Vlijanieto kaj kvartalite
najdobro moè da se voo~i kaj prviot kvartal, koga e i najgolemo,
dodeka kaj vtoriot, tretiot i ~etvrtiot kvartal vlijanieto e re~isi
izedna~eno i pomalo od prviot kvartal. Se donesuva zaklu~ok deka
bruto doma{niot proizvod ima sezonski karakter.
Kaj vtorata nezavisna promenliva - dejnostite 2) vadewe rudi
i kamen, prerabotuva~ka industrija i snabduvawe so elektri~na
energija, gas i voda, 7) finansisko posreduvawe, aktivnosti so
nedvièn imot, iznajmuvawe i delovni aktivnosti, drugi komunalni
i li~ni dejnosti i 8) javna uprava i odbrana, zadolìtelna socijalna
za{tita, obrazovanie, zdravstvena i socijalna rabota, imaat
najgolem efekt vrz bruto doma{niot proizvod, a voedno i najmnogu
doprinesuvaat vo negovo sozdavawe. Dejnostite kodirani so kod 1)
zemjodelstvo, lov, {umarstvo i ribarstvo, 4) trgovija na golemo i
malo, popravka na motorni vozila, motocikli i predmeti za li~na
upotreba na doma}instvata i 6) soobra}aj, skladirawe i vrski, imaat
umeren efekt, dodeka dejnostite so kod 3) grade`ni{tvo i 5) hoteli
i restorani, imaat najmal efekt na bruto doma{niot proizvod. Od
navedenoto moè da se izvle~e zaklu~ok deka dejnostite kako {to
se zemjodelstvo, lov, {umarstvo, ribarstvo, trgovija, soobra}aj,
grade`ni{tvo i hoteli i restorani, ne go ispolnuvaat svojot
potencijal i pokraj toa {to vo zemjata ima dovolno raspoloìvi
resursi za niven razvoj. Ova ukaùva deka e potrebno stimulirawe na
istite, so cel zgolemuvawe na bruto doma{niot proizvod koj istite
564
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

bi go proizveduvale.
Na kraj, moè da se kaè deka istraùva~kite celi i hipotezi
na ovoj trud se ispolneti. Faktorskata analiza na varijansa be{e
uspe{no primeneta, so {to se utvrdija efektite koi ekonomskite
dejnosti i kvartalot gi imaat vrz bruto doma{niot proizvod. Se
potvrdi postoeweto na statisti~ki zna~ajna razlika po grupi na
dejnosti, kako i po kvartali vo koi toj e sozdaden. Istraùva~kite
hipotezi se ispolneti, odnosno bruto doma{niot proizvod vo Republika
Makedonija se razlikuva po goleminata, vo zavisnost od kvartalot vo koj
e proizveden i se razlikuva spored ekonomskata dejnost. Od prethodno
iznesenoto, moè da se sogleda i koj kvartal i koja grupa na dejnosti
najmnogu doprinesuva za sozdavaweto na bruto doma{niot proizvod, so
{to e ispolneta i poslednata istraùva~ka cel.
Literatura
Field A. (2005). Discovering statistics using SPSS. Sage Publications.
Hafeez K., Rowlands H., Kanji G., Iqbal S. (2002). Design optimization using
ANOVA. Journal of Applied Statistics, Volume 29, Issue 6, 2002, p. 895 p. 906.
Mankiw G. (2006). Macroeconomics, fifth edition. Thomson South Western.
Risteski S. i Tevdovski D. (2010). Statistika za biznis i Ekonomija.
Ekonomski fakultet Skopje.
Ryden J., Alm S. E. (2010). The effect of interaction and rounding error in two
way ANOVA: example of impact on testing for normality. Journal of Applied
Statistics, Volume 37, Issue 10, 2010, p. 1695 p. 1701.
Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija 2009 (2009).
Dràven zavod za statistika na Republika Makedonija Skopje.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
565
m r Marija Trpkova
APPLIED FACTORIAL ANALYSIS OF VARIANCE IN EXAMINING

THE EFFECTS OF THE ECONOMIC ACTIVITES AND THE
QUARTERS OF THE YEAR ON THE GROSS DOMESTIC PRODUCT
OF REPUBLIC OF MACEDONIA

Junior teaching assistant M. Sc. Marija Trpkova
Abstract:
The aim of this paper is to elaborate a successful application of the

factorial analysis of variance in determining the effects of the economic activities
and the quarters of the year on the gross domestic product , by determining if
the gross domestic product is statistically different according to the groups of
activities and according to the quarter of the year when the gross domestic
product is produced. If the analysis reveals that the quarters and the economic
activities do influence the gross domestic product, then it is determined which
quarter has the largest, and which the smallest value of gross domestic product,
and also which group of economic activities has the main participation and
which group of economic activities has the smallest participation in creation of
the gross domestic product.
Key words: Factorial analysis of variance, gross domestic product,
economic activites, quarters of the year
566
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 567 - 584 (2011)
ODREDUVAWE NA RELATIVNATA EFIKASNOST NA

ENERGETSKITE I TELEKOMUNIKACISKITE KOMPANII
VO
R. MAKEDONIJA I NIVNO RANGIRAWE SO PRIMENA NA
METODATA DEA

Asistent m-r Violeta Cvetkoska
Apstrakt

Vo ramkite na ovoj trud aplicirana e vode~kata
neparametarska metoda DEA vo najgolemite kompanii od
energetskiot i telekomunikaciskiot sektor vo R. Makedonija,
za da se odredi kolku od niv se relativno efikasni vo 2010 g. i da
se ovozmoì nivno rangirawe soglasno dobienite rezultati od
mereweto na superefikasnosta. Implementacijata na metadata
DEA e sprovedena niz ~etiri fazi, a rezultatite od re{avaweto
na izbranite modeli se prikaàni i detaqno se analizirani i
tolkuvani. Dobienite soznanija od sprovedenoto istraùvawe
}e im ovozmoàt na menaxerite na analiziranite kompanii da
se fokusiraat na adekvatno namaluvawe na inputot, odnosno
zgolemuvawe na autputot za da postignat {to pouspe{ni
rezultati vo raboteweto.
Klu~ni zborovi:
DEA, relativna efikasnost, energetski i telekomunikaciski
kompanii, CCR-I model, CCR-O model, superefikasnost, rangirawe.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
567
1. Voved

Izminatata 2010 godina pretstavuva{e godina na postkrizno
ekonomsko zazdravuvawe, a golem del od menaxerite na najgolemite
i najuspe{nite kompanii vo R. Makedonija ja opi{uvaat i kako
godina na preìvuvawe. Poradi toa, rezultatite koi gi ostvarija
kompaniite vo ovie slo`ni biznis uslovi pretstavuvaat vistinski
uspeh.

Najgolemite 100 makedonski kompanii rangirani vo izminatata
2010 godina zabeleàa rast na prihodite od 19% i ostvarija vkupno
5,44 milijardi evra od raboteweto, kako i profit od re~isi 400
milioni evra, {to e za 30% pove}e vo sporedba so ostvareniot profit
vo 2009 godina.

Na listata Top 100 najgolemi komapnii vo Makedonija se
nao|aat kompanii koi vo tekot na izminatata 2010 godina ostvarile
najmnogu prihodi vo raboteweto, a nie se fokusirame na najgolemite
energetski i telekomunikaciski kompanii.

Celite na ovoj trud se: da se utvrdi kolku od energetskite,
odnosno telekomunikaciskite kompanii vo R. Makedonija vo 2010 g.
se relativno efikasni; da se opredelat iznosite na potencijalnite
promeni na inputot, odnosno autputot koi se neophodni za
neefikasnite kompanii da stanat efikasni i da se rangiraat
kompaniite, a za nivno ostvaruvawe matemati~kata metoda DEA e
implementirana niz slednite fazi: (1) izbor na edinicite za koi se
odlu~uva i specifikacija na modelite; (2) specifikacija na inputot

Rangiraweto na kompaniite na listata Top 100 najgolemi i najuspe{ni vo Makedonija e napraveno spored podatocite od revidiranite finansiski izve{tai na sekoja kompanija, a Kapital ovie podatoci gi ima obezbedeno preku Centralniot registar na Makedonija koj voedno pretstavuva edinstvena institucija vo koja kompaniite imaat zakonska
obvrska da gi dostavuvaat zavr{nite smetki i izve{taite od raboteweto.

Kvantitativnite osnovi na metadata DEA objasneti se vo [4].
568
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Odreduvawe na relativnata efikasnost na energetskite i telekomunikaciskite kompanii vo

R. Makedonija i nivno rangirawe so primena na metoda DEA
i autputot; (3) re{avawe na izbranite DEA modeli; i (4) analizirawe

i tolkuvawe na dobienite rezultati.
2. Analiza na sostojbite vo energetskiot i telekomunikaciskiot
sektor vo R. Makedonija vo 2010 godina

êtirite najgolemi kompanii od energetikata: EVN, Elektrani
na Makeodnija (ELEM), MEPSO i Toplifikacija, vo 2010 g. ostvarile
vkupni prihodi od 738 milioni evra, {to e u~estvo od 13,65% vo
vkupnite prihodi na 100-te najgolemi komapnii vo R. Makedonija.
Spored finansiskite rezultati, MEPSO vo 2010 g. ostvaril neto
dobivka od 10,8 milioni evra {to pretstavuva godi{en pad od 21,6%
sporedeno so 2009 g. Ovaa kompanija gi zgolemila vkupnite prihodi
od 40,7 milioni evra vo 2009 g. na 51 milion vo 2010 g., a isto taka
i vkupnite tro{oci vo 2010 g. vo sporedba so 2009 g. se pogolemi
za 48,30%. Najgolemiot rabotodavec vo Makedonija dràvnata
energetska kompanija ELEM, koja vo 2010 g. broela 3880 vraboteni,
ostvarila neto dobivka od 4 milioni evra, koja e za 29% pogolema
vo sporedba so 2009 g. Isto taka, kaj ELEM se zabeleùva rast na
prihodite za 10,6% vo odnos na 2009 g., kako i rast na tro{ocite koi
vo 2010 g. iznesuvale 284 milioni evra, a vo 2009 re~isi 260 milioni
evra. Toplifikacija pak, vo 2010 g. ostvarila neto dobivka od 540
iljadi evra, {to pretstavuva rast od 11,5 % vo odnos na prethodnata
godina, a rast se zabeleùva i na stranata na prihodite i tro{ocite
i toa za 8,20% i 7,80% respektivno. Distributerot na elektri~na
energija EVN vo 2010 g. pokaàl zaguba od 16,2 milioni evra, {to e
skoro 130% pove}e sporedeno so 2009 g. Kaj ovaa kompanija vo 2010 g.
se zabeleùva rast i na vkupnite tro{oci i na vkupnite prihodi, i
toa za 7% odnosno 5,5% respektivno vo sporedba so 2009 g.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
569

Vo 2010 g. ~etirite kompanii od telekomunikaciskiot sektor:
Makedonski Telekom, T-Mobile Makedonija, ONE i VIP operator
koi se rangirani na listata na 100 najgolemi ostvarile vkupni
prihodi od 471 milioni evra, {to e 8,72% od vkupnite prihodi koi gi
ostavrile 100-te najgolemi makedonski komapnii. Iako profitot na
Makedonski Telekom se namalil za 8,1% vo odnos na 2009 g. i istiot
iznesuval 97 milioni evra, toj so godini e najprofitabilna kopanija
vo R. Makedonija. I prihodite na najgolemiot mobilen operator,
odnosno T-Mobile Makedonija, vo 2010 g. se namalile za 5,6% i
iznesuvale 166 milioni evra, a profitot od 61 milion evra zabeleùva
godi{en pad od 6,9 % vo sporedba so 2009 g. Od listata na 100 najgolemi
kompanii vo Makedonija vo 2010 g. najgolema zaguba se zabeleùva kaj
mobilniot operator ONE, koja se dolì na restruktuiraweto koe
go po~naa slovene~kite sopstvenici otkako ja kupija kompanijata
od gr~kiot Kosmofon. ONE vo 2010 g. ostavrila vkupni prihodi od
212 milioni evra koi vo sporedba so 2009 g. beleàt namaluvawe od
4,2%. Najmladiot mobilen operator VIP pretstavuva edinstvena
kompanija od listata na 100 najgolemi vo Makedonija koja vo 2010 g.
beleì rast na prihodite i toa za 166,60%.
3. Fazi vo implementacijata na metadata DEA
3.1. Izbor na edinicite za koi se odlu~uva i specifikacija na
modelite

Vo ramkite na ovaa faza, izbrani se edincite za koi se odlu~uva
(DMUs), odnosno najgolemite energetski i telekomunikaciski
kompanii od listata top 100 najgolemi vo Makedonija vo 2010 g. Spored
{estata po red edicija na Kapital media grup Top 100 najgolemi
570
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

i najuspe{ni vo Makedonija [5], koja e posvetena na liderite i

pobednicite vo makedonskata ekonomija, vo grupata na najgolemite
kompanii od energetikata vklu~eni se: EVN, ELEM, MEPSO i
Toplifikacija, koi go pretstavuvaat i na{iot primerok za analiza,
dodeka pak: Makedonski Telekom, T-Mobile Makedonija, ONE i
VIP operator go so~inuvaat primerokot na telekomunikaciski
kompanii za nabquduvaniot period.

Vo ovoj trud se koristat dve verzii na CCR DEA modelite,
kako i modelot na Andersen i Petersen za merewe na superefikasnosta,
a vo prodolènie sleduva nivno objasnuvawe.

Eden od osnovnite modeli na metadata DEA e CCR modelot,
koj svoeto ime go dobil po inicijalite na negovite avtori Charnes,
Cooper i Rhodes [2]. Vo ovoj model, za sekoja edinica za koja se odlu~uva
(DMU) se definira virtuelen input i virtuelen autput so teìnski
koeficienti vi i ur:
Virtuelen input =
v1 1o + ... + v m m
o
o
Virtuelen autput = u1 y1o + ... + u m y m
Pritoa, potrebno e da se pronajdat teìni so koristewe na linearnoto

programirawe, taka {to se maksimizira soodnosot:

Edna verzija na ovoj model ima za cel da gi minimizira inputite

za da se ostvari dadenoto nivo na autputi i e poznata kako model
orientiran kon inputite (CCR-I - model). Me|utoa, postoi i drug tip
na CCR modelot, odnosno model orientiran kon autputite (CCR-O
- model), koj ima za cel da gi maksimizira autputite so dadenoto nivo
na inputi, a podolu se dadeni nivnite matemati~ki modeli.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
571
3.1.1 CCR model orientiran kon inputite

Za da moàt vo analizata na efikasnost da se koristat podatoci
za DMUs kaj koi nekoi inputi i autputi imaat vrednost 0, potrebno e da

se vovede pretpostavkata semipozitivnost. Semipozitivnosta zna~i
deka ako postojat parovi na vektori na inputi i autputi (xj,yj) (j=1,2,
,n) od n DMUs, toga{ sekoja DMU ima barem edna pozitivna vrednost
i vo inputite i vo autputite. Takov par se narekuva aktivnost i se
ozna~uva so (x,y). Mo`nite aktivnosti go so~inuvaat mnoèstvoto
na proizvodni mo`nosti P, za koe vaàt slednite aksiomi (Tabela
3.1.1.1).
Tabela 3.1.1.1 Aksiomi na mnoèstvoto na proizvodni mo`nosti P
Aksiomi
(A1)
(A2)
(A3)
(A4)
Nabquduvanite aktivnosti (xj,yj) (j=1,2,,n) pripa|aat na mnoèstvoto P.

Ako aktivnosta (x,y) pripa|a na mnoèstvoto P, toga{ i aktivnosta
(
tx,ty) pripa|a na mnoèstvoto P za koj bilo pozitiven skalar t. Toa
svojstvo se narekuva pretpostavka na konstanten prinos.
Za aktivnosta (x,y) od mnoèstvoto P, sekoja semipozitivna aktivnost,
( , y ) so i y y pripa|a na mnoèstvoto P. Toa zna~i deka
sekoja aktivnost so input koj ne e pomal od x vo koja bilo komponenta
i so autput koj ne e pogolem od y vo koja bilo komponenta e mo`na
aktivnost.
Koja bilo semipozitivna linearna kombinacija na aktivnosti vo
mnoèstvoto P pripa|a na mnoèstvoto P.
Ako mnoèstvoto na podatoci se prikaè preku matrica X=(xj) Y=(yj),

toga{ mnoèstvoto na proizvodni mo`nosti P, koe gi zadovoluva
aksiomite (A1) (A4), moè da se definira na sledniot na~in:
P = ( , y ) X, y Y, 0}
kade e semipozitiven vektor vo Rn.

CCR modelot sega moè da se prikaè kako linearna programa
572
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

(L
P
o)
max
so ograni~uvawa
u yo
v o = 1
v
X +u
Y
v 0, u 0
Soodvetniot dualen problem (DLPo) go ima sledniot oblik:

( DLP o )
so ograni~uvawa
min
o X 0
Y y o
0
(3.1)
(3.2)
(3.3)
(3.4)
(3.5)
(3.6)
(3.7)
(3.8)
Problemot (
DLPo) ima mo`no re{enie = 1, o = 1, j = 0, ( j 0).
Optimalnata koja moème da ja ozna~ime so * , ne e pogolema
od 1. So ogled na pretpostavkata za semipozitivnost na podatocite,
ograni~uvaweto (3.7) bara da bide razli~no od 0, zatoa {to o 0 i
o 0. Spored relacijata (3.6) optimalnata vrednost na funkcijata
na cel * mora da bide pogolema od 0. Ottuka sledi deka 0 < 1.

Modelot (
DLPo) e poznat i kako model vo oblik na obvivka. Isto
taka, moè da se vospostavi vrska pome|u mnoèstvoto na proizvodni
mo`nosti P i (
DLPo). Ograni~uvawata vo (
DLPo) baraat aktivnosta
( o , y o ) da pripa|a vo mnoèstvoto P, dodeka funkcijata na cel
bara minimalna vrednost koja go namaluva vektorot na inputite
xo proporcionalno na o , pod uslov da ostane vo mnoèstvoto
P.
Pritoa, ( X,Y ) pokaùva podobar rezultat od ( o , y o
) koga * < 1. Vo soglasnost so toa svojstvo se definira vi{ok na

inputi s R m i nedostig na autputi s + R s . Tie se narekuvaat
dopolnitelni promenlivi i se odreduvaat na sledniot na~in:
s = o X, s + = Y y o kade {to e s 0 i s + 0 za sekoe
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
573
mo`no re{enie ( , ) na problemot (

DLPo). Za da se otkrijat
eventualnite vi{oci na inputite i nedostatocite na autputite za
DMUo potrebno e da se re{i dvofazen linearen problem [3].

Ako optimalnoto re{enie na dvete prethodni linearni
programi zadovoluva: 1) * = 1 i 2) optimalnite vrednosti na

dopolnitelnite promenlivi ( s * i s + * ) da se ednakvi na 0, toga{
DMUo e CCR
efikasna. Dvata gorenavedeni uslovi opi{uvaat ParetoKoopmans efikasnost, koja se definira na sledniot na~in: DMU e
potpolno efikasna ako i samo ako ne moè da se podobri nitu eden
input ili autput bez vlo{uvawe na nekoj drug input ili autput. Za
neefikasnata DMUo se definira nejzinoto referentno mnoèstvo ,
koe se bazira na re{enieto na najgolemite dopolnitelni promenlivi
dobieni po prvata i vtorata faza [3].
3.1.2 CCR model orientiran kon autputite

CCR modelot orientiran kon autputite se definira na
sledniot na~in:
(3.9)
so ograni~uvawa
(3.10)
o X 0
(3.11)
0
(3.12)
Optimalnoto re{enie na modelot orientiran kon autputite (
DLPo)
moè da se dobie direktno od optimalnoto re{enie na modelot
orientiran kon inputite (
DLPo) na sledniot na~in:
= / ,
= 1 / .
(3.13)
( DLP o )
574
max
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

Taka (
DLPo) stanuva:
( DLP o )
min
so ograni~uvawa
o X 0
Y y o
0.
{to pretstavuva CCR model orientiran kon inputite.

Pome|u optimalnoto re{enie na modelot orientiran kon autputite
i optimalnoto re{enie na modelot orientiran kon inputite postoi
slednata vrska:
(3.14)
Dopolnitelnite promenlivi na modelot orientiran kon autputite (
* = * / * ,
* = 1 / *.
t , t + ) se definiraat na sledniot na~in:

X + t = o
Y t + = y o
Vrednostite na dopolnitelnite promenlivi ( t , t + ) vo modelot

orientiran kon autputite se povrzani so vrednostite na
dopolnitelnite
promenlivi vo modelot orientiran kon inputite na sledniot na~in:
t * = s * / * ,
t + * = s + * / * .
(3.15)
Znaeme deka * 1 , pa od relacijata (3.14) sleduva deka * 1. Toa

pokaùva deka pogolema vrednost od * zna~i pomala efikasnost.
* pretstavuva radijalna merka na namaluvawe na inputite, dodeka
pak * pretstavuva radijalna merka na zgolemuvawe na autputite. Od

toa proizleguva deka DMU }e bide efikasna spored CCR modelot
orientiran kon inputite, ako i samo ako e efikasna spored CCR
modelot orientiran kon autputite.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
575
3.1.3 Model za merewe na superefikasnosta

Osnovnite DEA modeli ovozmoùvaat rangirawe na
neefikasnite DMUs, me|utoa indeksot na efikasnost na site efikasni
edinici iznesuva 100% i za da se ovozmoì nivno rangirawe, Andersen
i Petersen go vovele modelot za merewe na superefikasnosta. Pove}e
za ovoj model videte vo [1].
3.2. Specifikacija na inputite i autputite

Vo DEA modelite potrebno e inputite i autputite da se izberat
taka {to na najdobar moèn na~in da go pretstavat raboteweto na
DMUs. Soglasno so preporakata vkupniot broj na inputi i autputi da
bide nekolku pati (dva do tri pati) pomal od vkupniot broj na DMUs,
vo ovoj trud prikaùvame slu~aj vo koj e izbran eden input (vkupno
tro{oci za 2010 g. vo evra) i eden autput (vkupni prihodi za 2010 g. vo
evra), zatoa {to brojot na energetskite, odnosno telekomunikaciskite
kompanii e 4. Podatocite za inputot i autputot za kompaniite od
energetikata se prikaàni vo Tabela 3.2.1, a za telekomunikaciskite
kompanii vo Tabela 3.2.2.
Tabela 3.2.1 Podatoci za inputot i autputot za energetskite
kompanii
Kompanii
EVN
ELEM
MEPSO
TOPLIFIKACIJA
Input: vkupno tro{oci

2010 (evra)
380.021.754
284.498.318
39.926.907
29.351.287
Autput: vkupni prihodi

2010 (evra)
365.555.234
291.698.424
51.294.795
29.872.510

Podatocite za inputot i autputot za energetskite i telekomunikaciskite
kompanii se prezemeni od {estata po red edicija na Kapital media grup [5].
576
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

Tabela 3.2.2 Podatoci za inputot i autputot za telekomunikaciskite

kompanii
Input: vkupno tro{oci Autput: vkupni prihodi
2010 (evra)
2010 (evra)
Kompanii
MAKEDONSKI TELEKOM
T-MOBILE-MAKEDONIJA
ONE
VIP - OPERATOR
115.180.365
103.744.340
79.113.342
51.885.933
211.689.790
165.253.077
57.799.541
37.073.340
3.3. Re{avawe na DEA - modelite

Za re{avawe na DEA modelite koristen e specijaliziraniot
softver Efficiency Measurement System (EMS), a na slika br. 3.3.1
prikaàn e dijalog za izbor na DEA model.
Slika 3.3.1 Dijalog za izbor na DEA - model
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
577
3.4. Analiza i tolkuvawe na rezultatite

3.4.1 Slu~aj energetski kompanii
Spored dobienite rezultati prikaàni vo Tabela 3.4.1.1 i Tabela
3.4.1.2 moè da se sogleda deka so re{avawe na dvata modeli modelot
orientiran kon inputite i modelot orientiran kon autputite, samo edna
energetska kompanija e relativno efikasna, odnosno nejziniot indeks
na efikasnost iznesuva 100%, a toa e dràvnata MEPSO. Ostanatite
tri kompanii (EVN, ELEM I Toplifikacija) se relativno neefikasni,
odnosno, spored rezultatite vo Tabela 3.4.1.1, kompanijata EVN koja ima
indeks na efikasnost od 74,88% za da bide efikasna treba da go namali
inputot za 25,12%, a kompaniite ELEM i Toplifikacija za 20,19% i 20,78%
respektivno, pri {to nivniot autput ostanuva nepromenet. Dodeka pak,
spored rezultatite prika`ni vo Tabela 3.4.1.2, kompanijata EVN treba da go
zgolemi autputot za 33,56% za da stane relativno efikasna, pri {to nivoto
na nejziniot input ostanuva nepromeneto. Tolkuvaweto na rezultatite
za ostanatite neefikasni energetski kompanii e na identi~en na~in.
Isto taka, vo Tabela 3.4.1.1 i Tabela 3.4.1.2 prikaàni se rezultatite od
re{aveweto na modelot na Andersen i Petersen za merewe na superefikasnosta,
od kade moè da se sogleda deka energetskite kompanii koi se relativno
neefikasni go zadrùvaat istiot indeks na neefikasnost kako i toga{
koga se re{eni dvete verzii na CCR DEA modelite, a promena ima samo kaj
indeksot na efikasnata kompanija MEPSO, kaj koja istiot e pogolem od
100% (Tabela 3.4.1.1 i Slika 3.4.1.1), odnosno pomal od 100% (Tabela 3.4.1.2).
Spored dobienite rezultati za superefikasnosta, energetskite kompanii
se rangirani (~etvrta kolona vo Tabela 3.4.1.1 i Tabela 3.4.1.2).
Tabela 3.4.1.1 Rezultati od re{avaweto na CCR-I DEA modelot,

modelot za merewe na superefikasnosta i rangirawe na
energetskite kompanii
578
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

CCR-I
Kompanii
EVN
ELEM
MEPSO
TOPLIFIKACIJA
74,88%
79,81%
100,00%
79,22%
superefikasnost
74,88%
79,81%
125,30%
79,22%
rang
4
2
1
3
Slika 3.4.1.1 Rangirawe na energetskite kompanii spored

rezultatite za superefikasnost
Tabela 3.4.1.2 Rezultati od re{avaweto na CCR-O DEA
modelot, modelot za merewe na superefikasnosta i rangirawe na
energetskite kompanii
Kompanii
CCR-
superefikasnost rang
EVN
133,56%
133,56%
4
ELEM
125,30%
125,30%
2
MEPSO
100,00%
79,81%
1
TOPLIFIKACIJA
126,23%
126,23%
3
3.4.2. Slu~aj telekomunikaciski kompanii
Vrz osnova na rezultatite prikaàni vo Tabela 3.4.2.1 i
Tabela 3.4.2.2 moè da se konstatira deka i vo dvete verzii na CCR
DEA modelite samo edna telekomunikaciska kompanija e relativno
efikasna, odnosno samo indeksot na efikasnost na Makedonski
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
579
Telekom e 100%, a ostanatite tri telekomunikaciski kompanii se

relativno neefikasni. Koga e re{en CCR-I DEA modelot (Tabela
3.4.2.1), kompaniite: T-Mobile Makedonija, ONE i VIP operator
treba da gi namalat inputite za 13,33%, 60,25% i 61,12% respektivno
za da bidat relativno efikasni pri {to nivniot autput ostanuva
nepromenet. Dodeka pak, spored rezultatite dadeni vo Tabela
3.4.2.1 navedenite kompanii treba da go zgolemat autputot za 15,38%,
151,56% i 157,22% respektivno za da bidat efikasni, pri {to nivniot
input ostanuva ist. Spored rezultatite od re{avaweto na modelot
na Andersen i Petersen (treta kolona vo Tabela 3.4.2.1 i Tabela 3.4.2.2)
moè da se konstatira deka telekomunikaciskite kompanii koi se
relativno neefikasni go zadrùvaat istiot indeks na efikasnost
kako i koga se re{eni dvete verzii na CCR DEA modelite, a promena se
zabeleùva samo kaj indeksot na efikasnost na Makedonski Telekom,
kaj koj istiot e pogolem od 100% (Tabela 3.4.2.1 i Slika 3.4.2.1),
odnosno pomal od 100% (Tabela 3.4.2.2). Vrz osnova na rezultatite
za superefikasnosta, telekomunikaciskite kompanii se rangirani
(~etvrta kolona vo Tabela 3.4.2.1 i Tabela 3.4.2.2).
Tabela 3.4.2.1 Rezultati od re{avaweto na CCR-I DEA modelot za
merewe na superefikasnosta i rangirawe na telekomunikaciskite
kompanii
Kompanii
CCR-I
MAKEDONSKI TELEKOM
100,00%
115,38%
1
T-MOBILE - MAKEDONIJA 86,67%
86,67%
2
ONE
39,75%
39,75%
3
VIP OPERATOR
38,88%
38,88%
4
580
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

Slika 3.4.2.1 Rangirawe na telekomunikaciskite kompanii spored

rezultatite za superefikasnost
Tabela 3.4.2.2 Rezultati od re{avaweto na CCR-O DEA modelot,
modelot za merewe na superefikasnosta i rangirawe na
telekomunikaciskite kompanii
Kompanii
CCR-O
MAKEDONSKI TELEKOM
100,00%
86,67%
1
T-MOBILE MAKEDONIJA
115,38%
115,38%
2
ONE
251,56%
251,56%
3
VIP OPERATOR
257,22%
257,22%
4
4. Zaklu~ni sogleduvawa
Vo ramkite na ovoj trud postavivme nekolku celi i za istite
da gi ostvarime primenivme edna od najpopularnite oblasti na
operacionite istraùvawa/naukata za menaxment neparametarskata
metoda DEA. Pritoa se fokusiravme na kompaniite od energetikata
i od telekomunikaciskiot sektor koi se del od listata Top 100
najgolemi kompanii vo Makedonija vo izminata 2010 godina, a
specijalno dizajniranata metoda DEA ja implementiravme preku
~etiri fazi.

Iako energetskiot sektor vo R. Makedonija ne be{e direktno
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
581
izloèn na globalnata ekonomska kriza, sepak toj ne ostana izoliran

od nejzinoto vlijanie. Namalenata likvidnost i ote`natiot pristap
do kapital vo izminatite dve godini ne ovozmoìja na na{ata
dràva da dobie nov energetski kapacitet, a znaeme deka klu~ni
za razvojot na ekonomijata se tokmu razvojot i investiciite vo
energetikata. So re{avawe na izbranite DEA modeli: CCR-I, CCR-O
kako i modelot na Andersen i
Petersen za merewe na superefikasnosta,
dojdovme do rezultati vrz osnova na koi moème da konstatirame
deka vo slu~ajot koga ovie tri modeli se primeneti na najgolemite
kompanii od energetikata, samo edna kompanija e relativno efikasna,
a toa e dràvnata kompanija MEPSO koja isto taka spored modelot za
merewe na superefikasnosta e rangirana na prvoto mesto. Ostanatite
tri energetski komapnii: EVN, ELEM i Toplifikacija treba da
go namalat inputot, odnosno da go zgolemat autputot za soodveten
procent za istite da bidat efikasni.
Koga stanuva zbor za telekomunikaciskiot sektor, va`no e da
se ukaè deka vo izminatite dve godini toj se soo~i so te{ki uslovi na
vodewe na biznisot poradi opadnatata potro{uva~ka kako rezultat
na krizata, a negova glavna karakteristika vo 2010 g. vo ramkite na
telefonijata e prodolùvawe na trendot na namaluvawe na liniite
na fiksnata, a zgolemuvawe na mobilnata telefonija. Koga izbranite
DEA modeli se primeneti na najgolemite telekomunikaciski
kompanii, samo edna kompanija ima indeks na efikasnost koj iznesuva
100%, a taa voedno e i najprofitabilnata kompanija vo R. Makedonija
Makedonski Telekom. Za kompaniite: T-Mobile Makedonija,
ONE i VIP operator dadeni se iznosite za koi treba da se namali
inputot, odnosno da se zgolemi autputot za istite da preminat na
stranata na efikasni kompanii.
582
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)


Analiziranite i tolkuvanite rezultati moàt da im pomognat
na menaxerite na energetskite i telekomunikaciskite kompanii
vo donesuvawe na optimalni i racionalni odluki vo upravuvaweto
kako so efikasnite, taka i so neefikasnite kompanii. Prognozite za
tekovnata i narednata godina se pooptimisti~ni, me|utoa izloèni
se na neizvesnost. Ostanuva da gi sledime sostojbite i istite da gi
analizirame.
Referenci
[1]
[2]
[3]
[4]

[5]

Andersen, P., and Petersen, N.C., (1993). A Procedure for Ranking

Efficient Units in Data Envelopment Analysis. Management Science,
39(10), 1261-1264.
Charnes, A., Cooper, W.W., and Rhodes, E.L., (1978). Measuring
Efficiency of Decision Making Units. European Journal of Operational
Research, 429-444.
Cooper, W.W., Seiford, L.M., and Tone, K., (eds.), (2000). Data
Envelopment Analysis: A Comprehensive Text with Models, Applications,
References and DEA-Solver Software. Boston: Kluwer Academic
Publishers.
Cvetkoska, V., (2010): Kvantitativni osnovi na metodata DEA
-modeliipodra~janaprimena,Godi{niknaEkonomskifakultetvo
Skopje, TOM 45, 629-642, Ekonomski fakultet Skopje,
R. Makedonija.
Top 100 Najgolemi i Najuspe{ni vo Makedonija, (2011).
Skopje: Kapital media grup.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
583
DETERMINATION OF RELATIVE EFFICIENCY OF ENERGY AND

TELECOMMUNICATIONS COMPANIES IN MACEDONIA AND
THEIR RANKING BY APPLICATION OF DEA METHOD

Teaching Assistant Violeta Cvetkoska, MA

Abstract:

As part of this paper the leading non-parametric method DEA is applied
in the largest companies in the energy and telecommunications sector in the
Republic of Macedonia to determine how many of them are relatively efficient in
2010 and to enable their ranking according to the results obtained by measuring
the super-efficiency. Implementation of the DEA method is conducted through
four stages, and the results from the solution of the selected models are shown
and are analyzed and interpreted in details. Obtained findings from the survey
will enable the managers of the analyzed companies to focus on reducing the
input or increase output adequately in order to achieve successful results in their
work.

Key words: DEA, relative efficiency, energy and telecommunications
companies, CCR-I model, CCR-O model, super-efficiency, ranking.
584
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
God. ekon. fak. t. 46 s. 585 - 601 (2011)
DEPOZITNA AKTIVNOST NA BANKITE VO REPUBLIKA

MAKEDONIJA

M-r Elena Naumovska
Apstrakt

Osnovna cel na ovoj trud e preku analiza na izvorite na
finansirawe na bankarskiot sektor vo Republika Makedonija, da se
potencira zna~eweto na depozitite na nefinansiskite pravni lica
i naselenieto kako najzna~ajna komponenta na pasivata i primaren
izvor na sredstva za finansirawe na kreditnata aktivnost na
bankite.
Trudot e koncipiran vo tri dela. Vo prviot del e napraven osvrt
na depozitnata aktivnost na bankite vo Republika Makedonija
niz prizmata na valutnata, sektorskata i ro~nata struktura na
depozitite. Vo ramkite na vtoriot del na trudot se analizirani
depozitite od aspekt na nivnoto strukturno u~estvo vo ramkite
na vkupnite izvori na sredstva za finansirawe na aktivnostite
na bankarskiot sektor vo Republika Majkedonija. Vo fokusot na
vnimanieto na tretiot del od trudot e komparacijata pome|u
strukturata na izvorite na finansirawe na bankarskiot sektor
na Republika Makedonija so porane{nite jugoslovenski republiki
i zemjite - ~lenki na EU.
Klu~ni zborovi: depoziti, primarni izvori na finansirawe,
sekundarni izvori na finansirawe, struktura na pasivata,
subordinirani obvrski, pozajmici, izdadeni hartii od vrednost i
soodnos pome|u kreditite i depozitite.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
585
M-r Elena Naumovska
1. Depozitnata aktivnost na bankite vo Republika Makedonija

Pri analizata na bankarskite depoziti za periodot od 2003 do 2010
godina, moè da se konstatira deka vo celiot analiziran period,
depozitnata aktivnost na bankite vo Republika Makedonija beleì
konstanten porast. Ovoj porast e zabrzan vo periodot od 2004 do 2007
godina i ja sledi dinamikata na porast na kreditnata aktivnost na
bankarskiot sektor.
Vo 2008 i 2009 godina, depozitite na bankarskiot sistem se
karakteriziraat so zabaven porast kako rezultat na zabavenata
ekonomska aktivnost na doma{nite subjekti i izrazenoto vlijanie na
psiholo{kite faktori vrz donesuvaweto na odlukite na privatniot
sektor vo uslovi na negativni ekonomski dvièwa na me|unarodnata
finansiska scena i neizvesnost od efektite i vremetraeweto na
finansiskata kriza. Taka, na 31.12.2009 godina, stapkata na porast na
vkupnite depoziti dostignuva najnisko nivo vo izminative 7 godini
i e za okolu tri pati pomala od prethodnata godina.
Grafikon broj 1. Depoziti na nefinansiski subjekti (iznos i % na porast)
Izvor: NBRM (Analizata e napravena vrz osnova na podatoci od godi{nite izve{tai od 2003 do 2010
godina)
Vo tekot na 2010 godina, vo uslovi na popovolen makroekonomski

ambient vo odnos na prethodnata godina, depozitnoto jadro na bankite
586
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Depozitna aktivnost na bankite vo Republika Makedonija
se karakterizira so zabrzuvawe na rastot. Vo uslovi na postepeno

zaìvuvawe na doma{nata ekonomska aktivnost, povolni dvièwa vo
nadvore{niot sektor, kako i postepenoto iscrpuvawe na vlijanieto
na psiholo{kite pritisoci povrzani so efektite od svetskata
ekonomsko-finansiska kriza, zabele`livo e zabrzuvawe na rastot na
depozitite na nefinansiskite subjekti. Pritoa, ostvarenata stapka
na rast 13,5% e povisoka za 3,6 pati vo odnos na stapkata na rast vo
2009 godina, pred 2008 godina.
1.1 Valutna, sektorska i ro~na struktura na bankarskite depoziti vo
Pri analizata na strukturata na bankarskite depoziti vo Republika
Makedonija, primarni nositeli na
vkupniot depoziten potencijal na bankarskiot sektor od aspekt
na sektorskata struktura se depozitite na naselenieto, od aspekt
na valutnata struktura se deviznite depoziti, dodeka od aspekt na
ro~nata struktura se depozitite oro~eni do edna godina.
Tabela br.1.Valutna, sektorska i ro~na struktura na bank. depoziti vo RM
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
42,9%
40,4%
38,0%
43,1%
48,5%
45,3%
39,1%
44,5%
4,4%
5,2%
6,3%
4,3%
7,0%
6,6%
4,7%
2,0%
Devizni
52,7%
54,4%
55,7%
52,6%
44,5%
48,1%
56,2%
53,5%
Vkupno
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
Valutna struktura
Denarski
Denar. so dev.
klauzula
Sektorska struktura
Naselenie
57,8%
57,7%
58,8%
57,0%
58,7%
59,2%
66,8%
69,2%
Pretprijatija
32,2%
35,1%
33,3%
36,5%
35,5%
34,1%
29,2%
27,0%
Ostanati
komitenti
10,0%
7,2%
7,9%
6,5%
5,8%
6,7%
4,0%
3,9%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
100,0%
Vkupno
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
587
M-r Elena Naumovska
Ro~na struktura
Dolgoro~ni nad
1 god.
Oro~eni do 1
god.
Po viduvawe
4,9%
4,1%
3,8%
4,1%
5,4%
9,2%
12,3%
15,4%
34,0%
42,6%
46,9%
49,4%
51,0%
50,4%
51,7%
49,9%
61,1%
53,3%
49,3%
46,4%
43,6%
40,4%
36,0%
34,6%
100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0%

Vkupno
godina)
Pri analiza na valutnata struktura na bankarskite depoziti vo

RM za periodot 2003 -2010 godina, evidentno e deka vo najgolem
del od analiziraniot period dominantno u~estvo imaat deviznite
depoziti. Vo ramkite na deviznite depoziti prisutna e dominacija
na depozitite na naselenieto, {to ukaùva na izrazenata sklonost
na naselenieto za {tedewe vo stranska valuta. Vo tekot na 2006
godina, kaj nefinansiskite subjekti za prvpat se javuva poizrazena
preferencija za {tedewe vo denari.
Zapo~natiot trend na zgolemuvawe na denarskite za smetka na
namaluvaweto na u~estvoto na deviznite depoziti, e prekinat vo
2008 godina. Ovoj trend na valutnata transformacija na depozitite
e u{te poizrazen vo 2009 godina, koga depozitite vo denari beleàt
pad za prvpat vo poslednite 7 godini, a strukturnoto u~estvo na
denarskite depoziti vo vkupnite depoziti se namaluva. Zasilenata
valutna transformacija na depozitnoto jadro pretstavuva rezultat
na psiholo{kiot pritisok predizvikan od sekojdnevnite nepovolni
informacii od me|unarodnite finansiski pazari i promenetite
o~ekuvawa zaradi mo`nite efekti vrz ekonomijata i bankite vo RM.
Grafikon broj 2. Promeni vo valutnata
struktura na bankarskite depoziti vo RM
588
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
godina)
Pod vlijanie na stabiliziraweto na devizniot pazar i povisokite

prinosi na depozitite vo doma{na valuta, vo 2010 godina povtorno e
o~igledna pogolemata sklonost na deponentite za {tedewe vo denari.
I pokraj toa, deviznite depoziti s u{te formiraat najgolem del od
depozitnata baza na bankite (Grafikon br.2).
Pri analiza na sektorskata struktura na bankarskite depoziti za
periodot od 2003 do 2010 godina, proizleguva konstatacijata deka vo
celiot analiziran period depozitite na naselenieto se primarni
nositeli na vkupniot depoziten potencijal na bankarskiot sektor vo
Republika Makedonija. Tie beleàt kontinuiran i najizrazen godi{en
porast i pretstvauvaat osnoven generator na porastot na vkupnite
depoziti. Nivniot porast e najintenziven vo 2007 godina, dodeka
zgolemen za 31,8% vo odnos na prethodnata godina. Vo 2008 godina e
zabeleàna najniskata stapka na porsat od 13%. Stapkata na porast
na depozitite na naselenieto vo naredniot period postepeno po~nuva
da se zgolemuva, no e daleku zad nivoata na porast karakteristi~ni
do 2007 godina. Namalenite stapki na porast na depozitite na
naselenieto pretstavuvaat posledica na namaluvaweto na iznosot na
bankarskite depoziti vo celost i nemaat vlijanie vrz namaluvaweto
na nivnoto dominantno u~estvo vo ramki na sektorskata struktura
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
589
M-r Elena Naumovska
(Grafikon br. 3).

Depozitite na pretprijatijata, so prose~no u~estvo od okolu 30%
vo vkupnata depozitna baza se vtor po golemina izvor na sredstva. Kaj
niv, vo 2005 godina e zabeleàn najintenziven porast od okolu 40%
. Me|utoa, od 2007 godina beleàt postojano namaluvawe na stapkata
na porast, koja{to na krajot na 2009 godina za prvpat ima negativna
vrednost od duri 11,2%. So ova, depozitite na pretprijatija go namalija
i svoeto u~estvo vo sektorskata struktura na vkupnite depoziti na
smetka na zgolemenoto u~estvo na depozitite na naselenieto i toa e
trend {to se odviva vo poslednite pet godini. Nasproti namaluvaweto
vo 2009 godina, depozitite na pretprijatijata vo 2010 godina beleàt
godi{en rast od 4,9%. Sepak, ovaa stapka e zna~itelno pomala od
stapkite na porast na depozitite na pretprijatijata karakteristi~ni
za prethodnite periodi.
Grafikon br. 3. Promeni vo sektorskata struktura na bankarskite
depoziti vo RM
godina)
Pri analiza na ro~nata struktura na bankarskite depoziti vo

Republika Makedonija za periodot od 2003 do 2010 godina, moè da
se konstatira deka postoi relativno nepovolna ro~na struktura na
depozitniot potencijal na bankite, koja,po~nuvaj}i od 2006 godina,
590
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
ima tendencija na postepeno podobruvawe.

Vo celiot analiziran period kratkoro~nite depoziti (depozitite
po viduvawe i oro~enite depoziti do edna godina) imaat izrazeno
dominantno u~estvo, nasproti dolgoro~nite depoziti. Pritoa,
depozitite po viduvawe beleàt namaluvawe na strukturnoto
u~estvo, kako vo ramkite na kratkoro~nite, taka i vo ramkite na
vkupnite depoziti. Vo 2006 godina doa|a do strukturno pomestuvawe,
pri {to dominantnoto u~estvo na depozitite po viduvawe e zameneto
so dominantno u~estvo na oro~enite depoziti do edna godina.
Vakvoto pomestuvawe se dolì na daleku pointenzivniot porast na
kratkoro~nite depoziti od porastot na depozitite po viduvawe. Od
2006 do 2010 godina, oro~enite depoziti do edna godina u~estvuvaat
vo vkupnite depoziti so okolu 50%. Vo 2009 godina, depozitite po
viduvawe za prvpat beleàt negativna stapka na rast od 7,3% pri {to
vo sporedba so 2003 godina nivnoto u~estvo vo ramkite na vkupnite
depoziti e bezmalku prepoloveno. I pokraj zna~itelnoto zabrzuvawe
na nivniot rast vo 2010 godina, prodolùva trendot na namaluvawe
na u~estvoto na depozitite po viduvawe vo ro~nata struktura na
depozitnata baza.
Grafikon br.4. Promeni vo ro~nata struktura na bankarskite depoziti vo RM
godina
Pozitivniot trend na postepeno

na
GOD. EKON.zgolemuvawe
FAK. TOM. 46 S. na
1- 604ro~nosta
(2011)
591
M-r Elena Naumovska
bankarskite depoziti otpo~nat vo 2006 godina prodolùva i vo

tekot na 2007 godina, koga dolgoro~nite depoziti ja dostignuvaat
najvisoka godi{na stapka na porast od 70,5% i toa kako rezultat na
porastot na dolgoro~nite depoziti na naselenieto, {to pretstavuva
refleksija na zgolemenata doverba vo bankarskiot sistem. Vakvata
dinamika na porast na dolgoro~nite depoziti se intenzivira i vo
2008 godina, i pokraj neizvesnosta prisutna kaj doma{nite subjekti
i op{tite namaleni sklonosti kon {tedewe karakteristi~ni za
ovoj period. Toa vo golema mera se dolì na kamatnata politika
na bankite naso~ena kon pottiknuvawe na {tedeweto na dolg rok,
kako osnova za podobruvawe na ro~nata struktura na depozitite i
zgolemuvawe na nivnata stabilnost vo uslovi na ote`nati mo`nosti
za finansirawe na me|unarodniot finansiski pazar. Kako rezultat
na neprekinatiot trend na porast na dolgoro~nite depoziti, nivnoto
u~estvo vo ramkite na vkupnite depoziti na krajot na 2010 godina
iznesuva 15,4% i pretstavuva zgolemuvawe vo odnos na u~estvoto vo
2003 godina za pove}e od tri pati.
2. Primarni i sekundarni izvori na sredstva za finansirawe na
bankite vo RM
2.1 Primarni izvori na sredstva za finansirawe na bankite vo RM
Depozitite na nefinansiskite pravni lica i naselenieto so svoeto
u~estvo vo vkupnata pasiva od okolu 70% pretstavuvaat najzna~ajna
komponenta na pasivata na bankite. Tie pretstavuvaat primaren izvor
na sredstva za finansirawe na aktivnostite na bankite vo Republika
Makedonija. Vo analiziraniot period, nivnoto u~estvo vo ramkite
na vkupnite tu|i izvori na sredstva e nad 80%. (Tabela br. 2)
592
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Grafikon br.5. Promeni vo strukturata na tu|ite izvori na finansirawe na

bankite vo RM
godina)
I pokazatelot za soodnosot pome|u vkupnite krediti i vkupnite

depoziti na bankite ja potvrduva dominacijata na depozitite vo
izvorite na sredstva. Vakvata struktura na izvorite ja namaluva
~uvstvitelnosta na bankarskiot sistem na Republika Makedonija na
nadvore{nite likvidnosni {okovi, {to be{e edna od pri~inite za
zadrùvawe na negovata stabilnost za vreme na finansiskata kriza.
No, od druga strana, bankarskiot sistem tradicionalno ostanuva
izloèn na klasi~niot rizik od povlekuvawe na depozitite.
2.2 Sekundarni izvori na sredstva za finansirawe na bankite vo RM
Sekundarnite izvori na sredstva imaat nisko strukturno u~estvo vo
vkupnite izvori na sredstva. Podatocite dobieni od analizata na
u~estvoto na sekundarnite izvori na sredstva vo vkupnite i tu|ite
izvori na sredstva pooddelno, upatuvaat na relativno ponizok
stepen na zavisnost na bankite od ovoj izvor na finansirawe. No,
sepak nivnoto zna~ewe vo vkupnite izvori na sredstva na bankite se
zgolemuva, imaj}i go predvid nivniot godi{en porast. Vo zna~itelen
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
593
M-r Elena Naumovska
del od analiziraniot period, najgolem pridones vo porastot

imaat dolgoro~nite pozajmici vrz osnova na dolgoro~ni kreditni
linii povle~eni od stranski banki i plasirani vo forma na
dolgoro~ni krediti. Ovie dolgoro~ni kreditni linii, paralelno so
raspolo`livata depozitna baza, pretstavuvaat osnova za realizirawe
na kreditnata aktivnost na bankite vo Republika Makedonija. Vo 2007
godina se zabeleùva zgolemeno koristewe na sredstva od mati~nite
subjekti na bankite. Vo ovoj period, visok godi{en porast od 8,7
pati beleàt i kratkoro~nite pozajmici, {to e pri~ina za nivnoto
zgolemeno strukturno u~estvo vo vkupnite sekundarni izvori na
sredstva.
Tabela broj 2. Tu|i izvori na sredstva za finansirawe na bankite vo RM
TU\I IZVORI NA
SREDSTVA / GODINA
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
1.Depoziti od
nefinansiski subjekti
70,188
82,284
97,921
125,268
160,382
180,913
187,876
213,269
2. Depoziti od banki i
drugi fin. institucii
2,195
1,537
2,717
3,902
10,482
12,006
18,031
18,372
3. Pozajmici i izdadeni hv
(dolgoro~ni i kratkoro~ni)
8,792
9,664
13,146
15,691
19,479
20,239
24,961
33,344
93,485
113,784
144,861
190,343
213,158
230,868
264,985
81,175
VKUPNO (1+ 2 +3)
godina)
Vo naredniot period se evidentirani odredeni strukturni pomestuvawa

kaj sekundarnite izvori na sredstva. Od aspekt na ro~nata struktura,
prose~noto u~estvo na dolgoro~nite vo vkupnite sekundarni izvori
na sredstva prodolùva da se namaluva. Spored vidot na stavkite
koi{to gi so~inuvaat sekundarnite izvori na sredstva, vo tekot
na 2008 godina najvisok rast beleàt subordiniranite depoziti i
hibridnite kapitalni instrumenti koi bankite gi koristat kako
594
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
instrument za celite na odrùvawe na adekvatnosta na kapitalot.

Do krajot na analiziraniot period, koristenite sredstva od
mati~nite subjekti (vklu~uvaj}i gi i depozitite, dolgoro~nite zaemi,
subordiniranite i hibridnite instrumenti na mati~nite subjekti)
beleàt porast. Tie vo 2009 godina go zgolemuvaat u~estvoto vo
strukturata na sekundarnite izvori na sredstva, dostignuvaj}i
nivo od re~isi 40% i imaat najgolem pridones za vkupniot porast
na sekundarnite izvori na sredstva. Ostvareniot godi{en porast
na koristenite sredstva od mati~ni subjekti vo 2010 godina ne
predizvikuva promena na nivnoto u~estvo vo strukturata na izvorite
na finansirawe, vo sporedba so prethodnata godina.
3. Sporedba na strukturata na izvorite na finansirawe na bankite
vo Republika Makedonija so nekoi drugi zemji
Pri analiza na strukturata na izvorite na finansirawe na
bankarskiot sektor vo porane{nite jugoslovenski republiki, se doa|a
do konstatacijata deka Makedonija beleì najvisoko, a Slovenija
najnisko u~estvo na depozitite vo ramkite na vkupnata pasiva. Imeno,
so sostojba na 31.12.2010 godina, u~estvoto na depozitite vo pasivata
na nivo na celiot bankarski sistem iznesuva 74,33% vo Makedonija
i 46,2% vo Slovenija. Vo odnos na drugite analizirani zemji,
karakteristi~no e toa {to strukturata na izvorite na finansirawe
vo Hrvataska i Bosna i Hercegovina e pribli`no ista so Makedonija,
dodeka Srbija i Crna Gora se karakteriziraat so ne{to pomalo u~estvo
na depozitite vo ramkite na vkupnata pasiva (Grafikon broj 6).
IMF, Global financial stability report, April 2011;

GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
595
M-r Elena Naumovska
Grafikon broj 6. Struktura na izvorite na finansirawe na bankarskiot sektor na

31.12.2010 godina kaj porane{nite jugoslovenski republiki
Izvor: web (Analizata e napravena vrz osnova

na podatoci od godi{nite izve{tai za 2010 godina)
Gorenavedenata konstatacija se potvrduva i preku analizata na

soodnosot na vkupnite krediti vo odnos na vkupnite depoziti na nivo
na bankarskiot sektor na sekoja pooddelna zemja za istiot period.
Odnosot krediti / depoziti e najvisok vo Slovenija i iznesuva 147,6%,
a najnizok vo Makedonija so u~estvo na vkupnite krediti vo ramkite
na vkupnite depoziti na nivo na celiot bankarski sistem od 87,5%.
Pogolemiot iznos na ovoj pokazatel upatuva na iskoristenosta na
depozitnata baza kako primaren izvor, odnosno orientiranost kon
sekundarnite izvori na sredstva pri finansirawe na kreditnata
aktivnost od strana na bankite. Pri podetaqna analiza na strukturata
na sekundarnite izvori na finansirawe za bankite vo Slovenija,
proizleguva konstatacijata deka dominantno u~estvo od 67,7% imaat
pozajmicite od banki (od niv 80% se stranski banki), u~estvoto na
dol`ni~kite hartii od vrednost iznesuva 20,1%, subordiniranite
obvrski u~estvuvaat so 7,3%, dodeka u~estvoto na finansiskite
obvrski kon Evrosistemot iznesuva 4,9%.
596
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
Grafikon broj 7. Analiza na soodnosot na krediti /depoziti na bankarskiot sektor

na 31.12.2010 godina kaj porane{nite jugoslovenski republiki
Izvor: web (Analizata e napravena vrz osnova

na podatoci od godi{nite izve{tai za 2010 godina)
Me|utoa, pri trendovska analiza na izvorite na finansirawe na

bankite vo Slovenija (za period od 2005 do 2010 godina), se doa|a do
konstatacija deka nasproti trendot na namaluvawe na u~estvoto na
depozitite za smetka na zgolemuvaweto na u~estvoto na pozajmicite
od stranski banki karakteristi~en za periodot od 2005 do 2007 godina,
vo periodot od 2008 do 2010 godina zabele`liv e trend na namaluvawe
na u~estvoto na pozajmicite od stranski banki i zgolemuvawe na
u~estvoto na depozitite.
Grafikon broj. 8 Trendovska analiza na depozitite i pozajmicite od stranski
banki kako osnovni izvori na finansirawe na bankite vo Slovenija
Izvor: Banka Slovenije http://www.bsi.si/;

GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
597
M-r Elena Naumovska
Vakviot trend proizleguva od faktot deka zgolemenata kreditna

aktivnost vo periodot do 2007 godina e poddràna so dopolnitelni
stranski izvori na finansirawe. Od druga strana, svetskata
finansiska kriza od 2008 godina implicira so namaluvawe na
obvrskite na slovene~kite banki kon ostatokot od svetot i
zgolemeni aktivnosti na podra~jeto na privlekuvawe na depoziti od
doma{niot nebankarski sektor.
Grafikon broj 9. Analiza na soodnosot na vkupnite krediti vo odnos na vkupnite
depoziti na bankarskiot sektor na 31.12.2010 godina kaj zemjite ~lenki na EU
: ECB, Statistics Pocket Book, January 2011;
Dokolku se analizira strukturata na izvorite na finansirawe na

bankarskiot sektor na zemjite - ~lenki na EU, kaj najgolem del od
niv se zabeleùva re~isi identi~en trend na promeni od aspekt na
strukturnoto u~estvo na depozitite i pozajmicite od stranski banki
vo ramkite na vkupnite izvori na finansirawe. Vo odnos na zemjite~lenki na EU, Republika Makedonija zaedno so u{te {est zemji-~lenki
na EU, se nao|a vo grupata zemji kade soodnosot pome|u kreditite dadeni

598
ECB, EU banking structures Special feature on the future evolution of the EU banking sector, September 2010;
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
od bankite na nefinansiskiot sektor i depozitite na nefinansiskiot

sektor dadeni vo bankite iznesuva pomalku od 100%. Kaj ostanatite
zemji-~lenki na EU obemot na odobreni krediti e daleku povisok od
depozitite, {to se dolì na razvienosta na finansiskite pazari na ovie
zemji i po{irokite mo`nosti za obezbeduvawe dopolnitelni izvori na
sredstva. Ova se potvrduva i preku poniskoto u~estvo na depozitite vo
vkupnite izvori na sredstva kaj bankite od ovie zemji.
Zaklu~ok

Depozitnoto jadro na bankarskiot sektor na Republika
Makedonija beleì konstanten porast ~ija dinamika pretstavuva odraz
na dinamikata na kreditnata aktivnost na bankite, nivnata mo`nost
za finansirawe na me|unarodniot finansiski pazar, dinamikata na
ekonomska aktivnost na doma{nite subjekti i izrazenoto vlijanie na
psiholo{kite faktori vrz donesuvaweto na odlukite na privatniot
sektor vo uslovi na neizvesni ekonomski dvièwa na doma{nata i
me|unarodnata finansiska scena. Pri analizata na strukturata na
bankarskite depoziti vo Republika Makedonija, konstatirano e deka
primarni nositeli na vkupniot depoziten potencijal na bankarskiot
sektor od aspekt na sektorskata struktura se depozitite na naselenieto,
od aspekt na valutnata struktura se deviznite depoziti, dodeka od aspekt
na ro~nata struktura se depozitite oro~eni do 1 godina.
Depozitite na nefinansiskite pravni lica i naselenieto so svoeto
u~estvo vo vkupnata pasiva od okolu 70% pretstavuvaat najzna~ajna
komponenta na pasivata na bankite i primaren izvor na sredstva za
finansirawe na aktivnostite na bankite vo Republika Makedonija.
I pokraj relativno poniskiot stepen na zavisnost na bankite od
sekundarnite izvori na finansirawe, nivnoto zna~ewe vo vkupnite
izvori na sredstva na bankite se zgolemuva, imaj}i go predvid
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
599
M-r Elena Naumovska
nivniot godi{en porast. Vakvata struktura na izvorite ja namaluva

~uvstvitelnosta na bankarskiot sistem na Republika Makedonija na
nadvore{nite likvidnosni {okovi, {to be{e edna od pri~inite za
zadrùvawe na negovata stabilnost za vreme na finansiskata kriza.
Vo odnos na zemjite-~lenki na EU i porane{nite jugoslovenski
republiki, Republika Makedonija spa|a vo grupata zemji so najnizok
soodnos pome|u bankarskite krediti i depoziti. Kaj ostanatite
zemji-~lenki na EU, obemot na odobreni krediti e daleku povisok
od depozitite, {to se dolì na razvienosta na finansiskite pazari
na ovie zemji i po{irokite mo`nosti za obezbeduvawe dopolnitelni
izvori na sredstva. Ova se potvrduva i preku poniskoto u~estvo na
depozitite vo vkupnite izvori na sredstva kaj bankite od ovie zemji.
1. NBRM, Izve{taj za bankarskata supervizija i bankarskiot
sistem na Republika Makedonija za (2003-2010) godina, Skopje
(2004-2011) godina;
2. NBRM, Godi{en izve{taj (2003-2010) godina, Skopje (20042011) godina;
3. ECB, Financial Stability Review, June 2011;
4. ECB, EU banking structures Special feature on the future evolution of the EU banking
sector, September 2010;
5. ECB, A structural model of Central Bank operations and bank intermediation, working
paper series No 1312, March 2011;
6. ECB, Statistics Pocket Book, January 2011;
7. IMF, Global financial stability report, April 2011;
8. EBRD, Transition Report 2010: Recovery and Reform, November 2010;
9. EBRD, Transition Report 2009: Transition in crisis, November 2009
10. Web - http://www.bsi.si/;
http://www.hnb.hr/; http://www.cbbh.ba/; http://www.cbmn.org/;
http://www.nbs.rs/
600
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
DEPOSIT ACTIVITY OF THE BANKS IN THE REPUBLIC OF

MACEDONIA

MSc Elena Naumovska
Summary

The basic purpose of this paper is through analysis of the banks funding
sources in the Republic of Macedonia, to emphasize the importance of deposits of
non-banking sector as a basic component of the liabilities and a primary source
of financing the banks credit activity.
This article is consisted of three parts. In the first part there is a review of the
deposit activity of the banks in Republic of Macedonia from the point of its
currency, sectoral and term structure. In the second part of the paper, the deposits
are analyzed from the aspect of its structural participation in the total funding
sources of the banking sector in the Republic of Macedonia. In the third part of
this article the focus is on the comparison between the funding conditions of the
banking sector in the Republic of Macedonia with the former Yugoslav republics
and the EU member countries.
Key words: deposits, primary sources of financing, secondary sources of
financing, liabilities structure, sub ordinary obligations, loans, stocks issued and
the relation loan deposit ratio.
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
601
602
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
K3
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)
603
K4
604
GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

Voved Za Seminarska Ekonometrija PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Voved Za Seminarska Ekonometrija PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

ISSN 0489-0922

UNIVERZITET SV. KIRIL I METODIJ-SKOPJE

GOD. EKON. FAK. TOM 46 S. 1-604 SKOPJE 2011

UNIVERZITET SV. KIRIL I METODIJ-SKOPJE

GOD. EKON. FAK. TOM 46 S. 1-604 SKOPJE 2011

UNIVERZITET SV. KIRIL I METODIJ-SKOPJE

GODI[NIK NA EKONOMSKIOT FAKULTET-SKOPJE

d-r Olga Gradi{ka-Temenugova

d-r Elena Doreva

d-r Drage Janev

d-r Zoran Minovski

d-r Metodija Nestorovski

d-r Slave Risteski

d-r Biljana Sekulovska Gaber

d-r Blagorodna Todosioska

d-r Kalina Trenevska Blagoeva

d-r Qube Trpeski

akad. Taki Fiti

d-r Anita Ciunova [uleska

d-r Predrag Trpeski

m-r Aleksandar Naumoski

m-r Marina Serafimoska

m-r Katerina To{evska Trp~evska

GODI[NIK NA EKONOMSKIOT FAKULTET-SKOPJE

Drage Janev, Ph.D.

Risteski Slave, Ph.D.

Vesna Bucevska, Ph.D.

Marija Trpkova, M.Sc.

God. ekon. fak. t. 46 s. 17 - 31 (2011)

IMPAKT NA EKONOMSKATA KRIZA VRZ

Prof. d-r Gordana Bilbilovska

Prof. d-r Gordana Bilbilovska

GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

Impakt na ekonomskata kriza vrz mehani~koto dvi`ewe na naselenieto vo R.M.

pri~ini i dr. Ekonomski aktivnoto naselenie e najpodlo`no na

Prof. d-r Gordana Bilbilovska

treba da bidat vo centarot na vnimanieto i da se prilagoduvaat na

GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

Impakt na ekonomskata kriza vrz mehani~koto dvi`ewe na naselenieto vo R.M.

na pazarot na trudot i vo domenot na vrabotenosta vo na{ata zemja.

vo januari 2011 godina, brojot na nevraboteni lica

GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

Prof. d-r Gordana Bilbilovska

Izvor:Ministerstvo za finansii : Anketa za rabotnata sila-sopstveni presmetki, Agencija za

Od tabelata br.1 se sogleduvaat visoki stapki na nevrabotenost

Kako recesijata se odrazuva vrz migraciskite dvi`ewa na

GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

Impakt na ekonomskata kriza vrz mehani~koto dvi`ewe na naselenieto vo R.M.

tradicionalni na~ini na povrzuvawe na naselenieto. Toa se osnovni

GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

Prof. d-r Gordana Bilbilovska

Tabela br.2. Mehani~ko dvi`ewe na naselenie vo period pred i vo recesija vo RM

doseleni vo doseleni od otseleni vo otseleni od doseleni vo doseleni od otseleni vo otseleni od

Izvor; Dr`aven zavod za statistika: Statisti~ki godi{nik 2007,2008

Izvor; Dr`aven zavod za statistika: Statisti~ki godi{nik 2009 i 2010

Od prezentiranite podatoci vo tabelata br.2 se gleda namaluvawe

GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

Impakt na ekonomskata kriza vrz mehani~koto dvi`ewe na naselenieto vo R.M.

najgolem procent otpa|a na doseleni vo grad Skopje. Zna~i, vo op{tina

Prof. d-r Gordana Bilbilovska

GOD. EKON. FAK. TOM. 46 S. 1- 604 (2011)

Impakt na ekonomskata kriza vrz mehani~koto dvi`ewe na naselenieto vo R.M.

od dr`avnite granici na zemjata? Nekoj od ~lenovite od semejstvoto