ZGODOVINSKI

ASOPIS
HISTORICAL REVIEW

0* U S 7 >o

letnik 33
Zgodovinski asopis, Ljubljana, 33, 1979, tevilka 1, strani 1200

U 949.712(05)

VU ISSN 0350-5774

;Y

C....1.-

.;_

rjj*

f.srj

ZGODOVINSKI
HISTORICAL REVIEW
-.
1

y. . ir

LETNIK 33
LETO 1979

IZDAJA
Z G O D O V I N S K O DRUTVO ZA
LJUBLJANA
,

SLOVENIJO

ZGODOVINSKI
ASOPIS

DK 949.712(05)

YU ISSN 0350-5774

HISTORICAL REVIEW

GLASILO ZGODOVINSKEGA DRUTVA ZA

Uredniki odbor:

SLOVENIJO

dr. Ferdo Gestrin

dr. Bogo Grafenauer
dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik)
Janez Stergar (tehnini urednik)
dr. Miro Stiplovek
dr. Joe orn
dr. Peter Vodopivec
dr. F r a n Zwitter

Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis lankov in slik je

mogo samo z dovoljenjem urednitva in navedbo vira.
Redakcija tega zvezka je bila zakljuena 20. 4. 1979.
Izdajateljski

svet:

Lado Ambroi ml., dr. Marjan Britovek, dr. Tone Ferenc

(predsednik), dr. Ferdo Gestrin, Zdravko Klanjek, dr. Joe
Koropec, dr. Vasilij Melik, DarjaMiheli (tajnica), Drago No
vak, dr. J a n k o Pleterski, Janez Stergar, dr. Tone Zorn, dr. Fran
Zwitter

Prevodi:

Dana Blaganje, Boena inkole in Alenka Kotnik-Miku (an

gleina), Madita etinc (nemina), Sergij le'nc (italijan
ina), Janez Zor (ruina)

Zunanja oprema:

Neta Zwitter

Upravnik revije:

Franci Matii

Sede urednitva in uprave: Pedagoko-znanstvena enota za zgodovino Filozofske

fakultete v Ljubljani, YU-61000 Ljubljana, Akereva 12/1, tel.:
(061) 22 121, int. 209
Letna naronina:

za nelane in ustanove 400 din, za drutvene lane 220 din,

za drutvene lane-upokojence 165 din, za drutvene lanetudente 110 din
Cena te tevilke v prosti prodaji je 150 din.

Tekoi raun:

Zgodovinsko drutvo za Slovenijo,

Sofinancirata:

Raziskovalna skupnost Slovenije

Izobraevalna skupnost Slovenije

Tisk:

Tiskarna Slovenija, Ljubljana

Naklada:

1500 izvodov

50101-678-49040

1979

v ! 4* I
v. - r v l

ZGODOVINSKI ASOPIS, LETNIK 33,'LETO 1979, TEVILKA!

:
( j . -s ; u t j . r
) . IV i;-.,--j:j/ ; _..
i

KAZALO CONTENTS
.

'

"

-.-::.,>....

,.

.,

...

,L,

':

<..;...

.
-

\
.

,
:

,..-')

RAZPRAVE STUDIES

Vano B o k o v Jasna 'a m i . Turski dokumenti o slovenakom robiju u Sarajevu

U 16. Vijeku
y ;:;
.
7
'Turkish Documents on th Slovene Slaves in Sarajevo in the" 16th Century
1 o XVI-

512

Joe o r n . Od klasinih tekstilnih manufaktur k mehaninim tekstilnim tovarnam

From Traditional Textile Manufactories to Mechanical Textile Factories

1347

Vasilij M e 1 i k , Slovenci v dravnem zboru 18931904

Slovenes in the Austrian Parliament, 18931904
18931904 .

49

Andrej V o v k o . Delovanje Zveze jugoslovanskih emigrantov iz Julijske krajine v letih

1 9 3 3 - 1 9 4 0 .. . . .
:
!
The Activities of the "Union of the Yugoslav Emigrants from Julian March" in the years
19331940
( ronbi
19331940
William D e a k i n , Britanci, Jugoslovani in Avstrija (1943 maj 1945)
British. Yugoslavs and Austria (1943 May 1945)
!, (1943 1945)

66

67102

103126

Duan B i b e r . Jugoslovanska in britanska politika o Korokem vpraanju 1941 1945 127

Yugoslav and British Policies in Connection with the Carinthian Question, 1941 1945
( no 19411945

143

Fran Z w i t t e r , Diplomatski problem jugoslovansko-avstrijske meje v dobi druge sve

tovne vojne '
145160
Diplomatie Problem of the Yugoslav-Austrian Frontier During the Second World War
- 1

KONGRESI IN SIMPOZIJI CONGRESSES AND SYMPOSIA !

Duan B i b e r , Okrogli mizi jugoslovanskih in britanskih zgodovinarjev v Londonu 1976.

in v Kuparih 1978. leta
".
161
The Round-table Conference of Yugoslav and British Historians in London, 1976, and
at Kupari, 1978 1976 . 1978 .

|g6

Vasilij M e I i k . Deseto in enajsto zasedanje jugoslovansko-ekoslovake zgodovinske

komisije
187188
10th and I lth Meeting of the Yugoslav-Czekoslovakian Historical Commision
ec^oe >- - i

OCENE IN POROILA BOOK REVIEWS A N D REPORTS

Atti e memorie della Deputazione di storia patria per la Marche (Darja M i h e I i ) . . .

John V. A. Fine. Jr.. The Bosnian Church: A New Interpretation (Vako S i m o n i t i) ..
Leopold Steurer. Sdtirol 19191939; Karl Stuhlpfarrer. Sdtirol und der zweite Weltkrieg
(Matja K l e m ' e n i )
"
Janez Stergar. Oris zgodovine Poitnike zveze Slovenije (Stane G r a n d a)
Slovenski visokoolci v boju za narodno osvoboditev in socializem (Ludvik C a r n i ) . . . .

189 190
190191
191 192
192193
|93

Nikola Milovanovi, Generali izdaje I-II (Boris M l a k a r )

194195

Slovenci v Italiji po drugi svetovni vojni (Metka G o m b a )

195196

OBVESTILA INFORMATIONS

Poroilo glavnega urednika (Vasilij M e 1 i k)

197
Obvestila o delovanju Zgodovinskega drutva za Slovenijo in o izhajanju Zgodovinskega
asopisa (Janez S t e r g a r )
197 199
POVZETKI SYNOPSES

Povzetki razprav in lankov v Zgodovinskem asopisu 33, 1979, 1

. ' .

I. IV.

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 . 1979 1 . 512

VanoBpkov

Jasnaami

TURSKI DOKUMENTI O SLOVENAKOM ROBLJU U SARAJEVU

'
U 16. VIJEKU
U prouavanjima slovenako-turskih odnosa koji, u stvari, nastaju kao
rezultat turskih upada u sibvenake zemlje'istie se injenica da su Turci
prilikom ovih provala odvodili sa soboTii zarobljeno "stanovnitvo. Osim
konstatacije da su ovi zarobljenici zavravali na trgovima za roblje irom
Balkana, za sada nema nikakvih podataka njihovoj daljoj sudbini. 1 '
U prilici smo da objavimo pet turskih dokumenata o slovenakom rob
iju pred sarajevskim kadijom sredinom'16. v.? kao prilog, ne samo problemu
slovenako-turskih veza, nego i problemu ropstva u naim zemljama koji
u jugoslovenskoj istoriografiji jo nije dovoljno ispitan.2
Dokumenti se nalaze u dva jedina sidila sarajevskog kadije iz 16. v.
(br. 129 i br. 2) koja se uvaju u Gazi Husrevbegovoj biblioteci u Sarajevu,
etiri dokumenta su registrovana u sidilu br. 129 koji se odnosi na godine
964/5.H.( 15561558) i jedan dokument u sidilu br. 2 koji obuhvata godine
972/3.H.(15641566). Pored dokumenata ^slovenakom robiju, u ova dva
sidila se susreu i dokumenti o robovima hrvatskog, madarskog, albanskog
i crnakog porijekla.3 Nije iskljueno da se i u sidilima iz 17. v., koji su
brojniji, nau dokumenti o ovom problemu, kao to se i u Sloveniji javlja
tursko roblje u ovom vijeku.
Porijeklo robova iz slovenakih krajeva oznaeno je izrazom sloveniyyet l-asl, isloveniyyet l-asl i isloveniyyet l-asl za robinju, i slove^
4
niyy l-asl za roba, to u prevodu znai slovenakog porijekla.
Tri od pet dokumenata (br. 1, 3 i 4), koje donosimo hronolokim re
dom, u latinskoj transkripciji i srpskohrvatskom prevodu sa faksimilom,
imaju svoj datum. Dokumenti br. 2 i 5 su bez datuma, ali njihovo datiranje
omoguuju datumi prethodnih i narednih dokumenata u sidilu.5 Na osno
vu tih datuma dokument br.' 2-je datiran'sa: mjeseca zilhidde 964.
25. 9.23. 10. 1557. godine, a dokument br. 5 sa: mjeseca evvala 973.
21. 4.19. 5. 1566: godine. Prema tome, etiri dokumenta potiu iz 1557.
i jedan iz 1566. godine.
'
1
Ignacij Voje, Naseljevanje turskih zarobljenika u slovenakim zemljama u 16. i 17. veku. JUTOslovenski istorijski asopis 4, 1969, str. 3847.
2
Danilo Klen, Pokrtavanje turske djece u Rijeci u 16. i 17. stoljeu. Historijski zbornik
Sidakov zbornik XXIXXXX, (19761977, Zagreb), str. 204. Najvanije turske izvore o ovom problemu,
koliko je nama poznato, predstavljaju protokoli kadija (sidili, Kadiamtsprotokollbiicher), u kojima je
registrovan ne mali broj dokumenata o robiju, razliitog etnikog porijekla. Protokoli sofijskog kadije
su u tom pogledu veoma ilustrativni. Tu je zastupljeno roblje srpskos, hrvatskog, madarskog, nje
makog, vlakog, ruskog, kurdskog i crnakog porijekla. (Duda-Galabov, Die Protokollbcher des Kadiamtes Sofia. Mnchen 1960, indeks na str. 454.) I u sidilima bitoljskog kadije iz 17. v. takoe ima
dokumenata o robiju. (Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod. Serija prva, tom I, Skop
je 1963, indeks na str. 165; tom I I , indeks na str. 196; tom IV, dok. br. 149 sa napomenom.)
' dokumentima za hrvatsko roblje vidi: Muhamed Muji, Robovi iz Hrvatske pred sarajevskim
sudom u 16. vijeku. Otkria I I I , 4 (1956, Zagreb), str. 308310.
4
Dugi vokal u u dva sluaja pisan je slovima elif i vav. U drugim sluajevima na poetku stoji
protetini
elif.
s
Vano Bokov, Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod. Serija prva, tom II,
Skopje 1966, str. VII.

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 . 1

Svi ovi dokumenti spadaju u kategoriju zd-nme ili "itk-nme, tj.

u dokumente o oslobaanju od ropstva, i to etiri dokumenta o oslobaanju
robinja i jedan o oslobaanju roba (dok. br. ).6
Imena robova Fatime kerka Abullaha (br. 1), Nefise kerka Abdullaha (br. 2), Mustafa sin Abullaha (br. 3) pokazuju da su prilikom
oslobaanja robovi bili islamizovani.7 Imena druge dvije robinje Dora
kerka Abullaha (br. 4) i Ana kerka Andreja (br. 5) svjedoe da su
one zadrale jo uvijek svoju staru vjeru. Neuobiajeno djeluje ime Abdul
lah (Boji rob) kao patronim hrianske robinje Dore, jer se ovo ime u tom
svojstvu upotrebljavalo iskljuivo kod tek islamizovanih lica. U ovom, kao
i u drugim ovakvim sluajevima, patronim Abdullah je upotrebljen svakako
kao Blanket-name.8
Nekoliko rijei i o modalitetima oslobaanja ovih robova. U dva sluaja
;
same robinje, Fatime (br.: i) i Dora (br. 4) pokreu parnicu za njihovo
oslobaanje. Prva to ini nakon smrti svog gospodara, kome je ranije rodila
sina koji je umro. Robinja Dora je ve jednom bila osloboena, to doka
zuje izvodom iz protokola kadije Broda, ali se ponovo nala u ropstvu kod
sarajevskog imama Ibrahima'b. Karaeza. Sada, nakon to je rodila dijete
ranijeg gospodara, trai da bude osloboena ropstva. Ovaj drugi,sluaj
pokazuje jo i to da su robovi, mijenjali gospodare, do ega je moglo doi
njihovom preprodajom ili poklonom., ,
U ostala tri sluaja oslobaanje se vri od strane gospodara koizraz
dobroinstva za ljubav boju (hisbeten lillah), jer se po seri jatu ovakav
akt smatra bogougodnim djelom, kojim vjernik zavreuje sebi milost na
onom svijetu. Osim toga seri j at nije dozvoljavao da musliman bude rob.9
U jednom od ova tri sluaja (br. 5),pada u oi da se robinja Ana, herka
Andreje, oslobaa 40 dana prije odreenog roka od sedam mjeseci, to se
moe shvatiti jedino kao izraz dobre volje njene vlasnice i kao nagrada za
dobro ponaanje.
Prilog: turski tekst i prevod dokumenata
.

10.19. maja 1557. godine

Oslobaa se ropstva Fatime, kerka Abullaha, robinja
vi Alije iz Sarajeva, na osnovu tube koju ona pokree.10

pokojnog

hadi
i

Der
t

Vech-i tahrlr-i sicil budur ki nefs-i Sarayda Iskender Kethud carni'' mahallesinde fevt olan bc Dervi All bin Dvud nm mteveffnin ijbu orta boylu
2/ ak benizl aik kaslu sehl gzl sloveniyyet l-asl Ftime bint-i 'Abdullah
11
nm cariyesi meclis-i ser'a gelb mteveffyi
eytm-i saglrlerine 3) m u h t r
4
Najraniji poznati dokument o oslobaanju od ropstva kod Turaka pripada sultanu Muratu I I .
(14211451) iz godine 1444., pisan na arapskom jeziku. (Halil Inalcik, Fatih Devri zerinde Tetkikler ve
Vesikalar I. Ankara 1954, str. 215217.) diplomatikom aspektu ovih dokumenata vidi: Karl Jahn, Tr
kische Freilassungserklrungen des 18. Jahrhunderts (17021776). Neapel 1963. (Citirano prema: Josef
Matuz, Zur osmanischen Diplomatik. Orientalistische Literaturzeitung 70. Jahrgang 1975, Nr 2, str. 126 sa
napomenom br. 6.)
' I. Voje kae da su zarobljeni muslimani bili prinueni da prime hriansku vjeru, o emu svje
doe brojna krtenja turskih zarobljenika. (Op. cit., str. 42.)
8
Duda-Galabov, op. cit., str. 209, dok. br. 750.: Mara kerka Abullaha, str. 211, dok. br. 755: Ange
lina kerka Abullaha. Najstariji sudski dokument u Hilandaru na Svetoj Gori jeste jedno azad-name iz
1464. g., u kome se izvjesna Evdoka kerka Abullaha, bosanskog porijekla oslobaa ropstva. (Vano
Bokov, Dokumenti sultana Baiazita II u Hilandaru na Svetoj Gori. Hilandarski zbornik 5 (Beograd,
u tampi), napomena br. 2.) Iskljuujemo mogunost da ime Dora, napisano slovima \, vav, ra, h a i
resmiye, itamo kao muslimansko ensko ime Dura od Durriye, koje se pie sa slovom dal.
5
O ropstvu u islamu v.: Abd Encyclopdie de l'islam 2 I 2541; Islam Ansiklopedisi I 110114.
10
Sidil 129, str. 192, dok. br. 2.
11
Ovdje nije potrebno arapsko slovo .

V. BOSKOV J. SAMIC: SLOVENSKI SU2NJI V SARAJEVU

vasleri olan 'All Bali bin Hasan elebi ve kebr ulbi ogli Ibrahim ve sulbiyye
kizi Zhide Jarafindan veklet 12 gabit olan Falullah bin 4) Pir Ahmed elebi nm
kimesne mvcehelerinde eyitdi ki muteveff-i mezbr efendim hc Dervi 'Alden
veledim olmusdur diy u m m - i veledinn da'v sin 5) itdikd gibb l-inkr ve
'akb l-istishd 'udl-i miiselmnden Sufi Hseyn bin Himmet ve Hasan bin
'Abdullah el-mu'ezzin n m kimesneler ed-i sehdet-i 6) ser 'iyye kilub eyitdiler
ki sbikda mezbr Dervs"All'nin hl-i haytinda v keml-i sihhatinda bir sagir
veled fevt olub meyyitine vlid ve mrinde(?) muteveff-i 7) sagir b e n m sulbi
oglumdur memlke criyem mdde'iyye-i mezbre F^imeden mtevelliddir.
Mezbre u m m - i veledmdr diy ikrr eyledi shidleriz sehdet dahi 8) ideriz
didiklerinde ba'd et-tezkiye e-er'i yye ve -t-tahJf el-d jehdetleri ljayyiz-i
kablde vki olub mezbre Ftimenin hrriyyetine h k m olundukdan sofira
9) m cera bi-t-taleb teseli olundi fi evsif-i receb el-mrecceb sene 964.
10) ghd l-hl: Mahmud bin 'Abdullah Iliyas ve 'Alaeddin halife bin H seyn, el-imm, ve Dervg dede bin 'Abdullah ve Kara 'AH bin 'Abdullah ve Ahmed
bin "Abdullah ve Peri bin Iliyas ve Huseyn bin Mehmed ve Oruc bin Ksim.

Prevod:
Uzrok pisanja dokumenta je sljedei: U erijatski sud je dola ova, slovenakog porijekla, robinja po imenu Fatime, kerka Abdullaha, srednjeg rasta, bijelog
lica, rastavljenih obrva, plavih oiju, (robinja) pokojnog hadi Dervia Ali b.
Davuda koji je u m r o u mahali Iskender ehaja u samom Sarajevu. U prisustvu
Ali Bali b. Hasan elebije, izabranog tutora nepunoljetnoj djeci pokojnika, i Fazlullah b. Pir Ahmed elebije sa utvrenim punomostvom (datim) od strane nje
govih (pokojnikovih) punoljetnih i roenih sina Ibrahima i kerke Zahide izja
vila je: Imala sam dijete od pokojnog pomenutog mog gospodara hadi Dervi
Alije. Kada je majka njegovog djeteta pokrenula parnicu, nakon negiranja i tra
enja svjedoka, posvjedoili su zakonski ispravno pravedni muslimani Sufi Husein
b. Himmet i Hasan b. Abdullah, mujezin: Ranije, jo dok je pomenuti Dervi Ali
bio iv i zdrav umrlo m u je jedno maloljetno dijete. On je izjavio: Otac sam
umrlom i pokojni maloljetnik je moj roeni sin. Rodila ga je moja robinja Fatime
Treba: vekjlcli.

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 . 1979 . I

13

(spomenuta tuiteljica). Spomenuta je majka mog djeteta. Svjedoci smo i svje

doimo za to. Nakon to j e njihovo svjedoenje razmatrano i prihvaeno i nakon
to je spomenutoj Fatimi dosueno osloboenje, ono to se desilo, na zahtjev, registrovano je u sidil. Napisano u drugoj dekadi asnog redepa godine 964. (10.19;
5. 1557).
Svjedoci ina: Mahmud b. Abdullah Ilijas, i Alaeddin halife b. Huseih, i m a m '
i Dervi dede b. Abdullah, i Kara Ali b. Abdullah, i Ahmed b. Abdullah, i' Peri
b. Ilijas, i Husein b. Mehmed, i Orud b. Kasim.
'

Mjeseca zilhidda 964. godine " 25. 9.23. 10. 1557.

Gospoa Baaji, kerka Hamze, iz Sarajeva oslobaa"svoju
robinju '-Nefise,
14
kerku Abdullaha, slovenakog porijekla.
'
Vech-i tahrir-i sicil budur ki nefs-i
15
Sarayda 2) Sinn elebi- mescid mahallesinde mtemekkine olan 3) Bajayi(?)
bint-i Hamza nm hatun tarafindan
'Alsn bin Ferhd ve Hasan bin Timur
sehdetleriyle vekleti 5) sbit olan 1hn bin Ysuf n a m kimesne 6) meclis-i
_^ ^ ^
ser'da ikrr idb didi ki 7) mvekkilem
v
^br-6-^'<a
,* *?*<- '
Basayi(?) isbu orta boylu 8) sarusin el
"*,~ f^tig*.
gzl aik kaslu 9) sloveniyyet l-asl
** y/C
""*/>?,
mslimet l-mille 10) NefTse bint-i
Abdullah nam memluke 11) cariyesin
hisbeten lillah zd 12) eyledi ba'd elyevm s*ir ahrr lar 13) gibi mlimden
i^Sj,,-, '^^ '
zd olsun didi 14) didikde mezbre
mevsfe criye dahi 15) tasdk idb falebiyle m hve-1-vki 'teseli olundi,
16) Suhud l-hl: Hc Sinn bin ,
Aljn bin Ferhd, Hasan bin Timur,
ve S u c i ' BlT bin Abdullah ve Bl bin
Ms.

SCp (^^?%*,
1 ^^/ / ,
" '
cofo,
Q*t<mr%
Z&iJite*Krs'J,~^"^
~~(*/C/ r

Prevod:
Uzrok pisanja dokumenta je sljedei:
Alihan b. Jusuf ija je punomo, data od
strane gospoe Baaji, -kerke Hamze,
stanovnice mahale Sinan elebi mesdida, potvrena svjedoenjem Ferhada i
Hasana b. Timur, izjavio je pred erijatskim sudom: Moja opunomoiteljka Baaji oslobaa za ljubav boju ovu svoju
robinju srednjeg rasta, plave kose, plavih
oiju, rastavljenih obrva, slovenakog po
rijekla, muslimanskog naroda po imenu
Nefise kerka Abdullaha. Od danas neka
bude slobodna od mog imetka, poput

IJ
Rijei u zagradi ne pripadaju, naravno, izjavi pokojnika i treba ih shvatiti samo sa jednog di
plomatikog aspekta kao nain sastavljanja ovakvih dokumenata.
'<
Sidil 129, str. 317, dok. br. 3.
,s
Pravilnije: mescidi.

V. BOSKOV J. SAMIC: SLOVENSKI SUNJI V SARAJEVU

ostalih slobodnih (ljudi). Nakon to je

pomenuta opisana robinja potvrdila, na
njen zahtjev je registravano u sidil ono
to se desilo.
Svjedoci ina: Hadi b. Ali, Alian b.
Ferhat, i Hasan b. Timur, i uda Bali
b. Abdullah i Bali b. Musa.

Trea dekada muharrema

Hadi Orud iz Sarajeva
18
nakog
porijekla.

965. 13.22. 11. 1557.

oslobaa svog roba Mustafu,

sina Abdullaha,

slove-

/v/
Oldur ki: Nefs-i Sarayda Cmi'-i 'atk ma^allesinde mtemekkin Hc Oruc
bin Mehmd el-kalayi meclis-i ser*da sihhat i l e . . . " s e r ^ n ikrr-i" 2) sahh-i ser*i
kilub eyitdi ki isbu uzun boylu arusin el gzl aik kaslu sloveniyy l-asl
Mustafa bin 'Abdullah nm ' a b d - i memlkumi' 3) hisbeten lillah mlimden zd
eyledim didikde gibb-et-tasdik ve-t-taleb mevsf uz-zikr Mustafa ' m n hrriyyetine hkm lundi hkmen sahhan ser*iyyen 4) hurrire fi evhir-i m u h a r r e m
l-harm sene 965.
5) Chd l-hl: Muslihuddn bin Ynus es-sehr bi-Hban-zde, ve takyaci
Memi bin Karagz, ve ljc Nasuh bin hc Mustafa, el-cb, ve 'Alihn bin Durmus,
ve Muslihuddn bin Ahmed, el-imm, v e P e r bin Iliys, ve Timurhn bin IbrhTm.
Prvod:
Ovo je: Hadi Orud b. Mehmed, kalajdija, stanovnik mahale Stara damija
u samom Sarajevu, u punom zdravlju i . . . 1 7 izjavio je pred erijatskirrt sudom
zakonski ispravno: Oslobaam za ljubav boju od svog imetka ovog svog roba
visokog stasa, plave kose, plavih oiju, rastavljenih obrva, slovenakog porijekla,
po imenu Mustafa sin Abdullaha. Nakon potvrivanja i na zahtjev dosueno je
da se Mustafa, spomenutog opisa, oslobaa ispravnom sudskom presudom.
Napisano u ' t r e o j dekadi asnog m u h a r r e m a godine 965. (13.22. 11. 1557).
Svjedoci ina: Muslihuddin b. Junus, poznat kao Huban-zade; i Memi b. Karaoz, takjadija; i hadi Nasuh b. hadi Mustafa, dabija; i Alihan b. Durmu;
i Muslihuddin b. Ahmed, imam; i Peri b. Ilijas; i Timurhan b. Ibrahim.
"> Sidil 129, str. 365, dok. br. 2.
Ova rije je ostala neproitana.

17

10

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 . 1

30. muharrem 965. 22. 11. 1557. godine.

Dora, kerka Abdullaha, robinja sarajevskog
imama Ibrahima,
porijekla, oslobaa se ropstva na njen zahtjev poto je rodila dijete
18
gospodara.

slovenakog
prethodnog

Vech-i tahrr-i sicil budur ki: Isbu orta boylu bugday enl kara gzl col
ayagi knbed isloveniyyet l-asl Dora bint-i 'Abdullah nm criye mevlsi 2) olan
nefs-i Saraydan hc Ibrahim bin Karagz el-imm mvcehesinde t a k r r - i daV
idb didi ki sbikda efendm olan Ysuf kethud'nin 3) umm-i veled olub b u n dan akdam Tesne na? ibi olan mevlSn Musliluiddn bin Ahmed h u z n n d a Nash
bin Aglihan ve bin Ahmed ve Hasan bin Hamza 4) ve Muslihuddn bin
Ahmed el-imm ehdetiyle sSbit olub hrriyyetime h k m olunmus,dur diy iddi*a
itdikde^gibb el-istishd takrr-i da'vasina muvfik 5) sbikda Brod kdsi olan
m e v n a 'AlSeddin efendi imzsiyle mumz sret-i sicil ibrz idb mamum dafci
Mutafa elebi bin 6) Hasan voyvoda v e Memi bin Mahmd voyvoda et-timr
sehdetleriyle sbit olmagm kema kane mezbre mevsfe ' n i n ' i t k i n a fckm olunub
ma' hve 7) el-vki bi-t-taleb ^ebt-i sicil olundi h u r r i r e fi selh-i m u h a r r e m elharSm sene 965.
8) hd l-hl: Mahmud bin elebi el-nufejsin, ve Ibrhm bin Hiir ettimr, v e ' s Bali bin Nash, ve Inehan bin Karagz ve Per bin Iliyas.
Prevod:
Uzrok pisanja dokumenta je sljedei: Ova robinja slovenakog porijekla, po
imenu Dora kerka Abdullaha, srednjeg rasta, lica, boje penice, crnih oiju, krive
lijeve noge, pokrenula j e parnicu i u prisustvu njenog gospodara Hadi Ibrahim b.
Karaoza, imama, iz samog Sarajeva, izjavila je: Postala sam majka djeteta
Jusufa ehaje, mog ranijeg gospodara. Ranije mi je, u prisustvu mevlane Muslihuddina b. Ahmeda, naiba (zamjenika kadije) Tenja dosuena sloboda koja je
potvrena sa svjedoenjem Nasuha _b. Aslihana, Berraka b. Ahmeda, Hasana b.
Hamze i Muslihuddina b. Ahmeda,. imama. Kada je zatraen dokaz shodan nje18

Sidil 129, str. 366, dok. br. 2.

V. BOSKOV J. SAMIC: SLOVENSKI SU2NJI V SARAJEVU

noj izjavi, pokazala j e prepis iz sidila sa potpisom mevlane Alaeddina b. Efendi,

biveg kadije Broda. Poto su njegov sadraj svjedoenjem potvrdili i Mustafa
elebi b. Hasan, vojvoda, i Memi b. Mahmud, vojvoda, sopstvenik timara, dosu
eno je da se p o m e n u t a opisana Dora oslobaa, kao to je i bila. Ono to se desilo,
registrovano je_u sidil na zahtjev. Napisano posljednjeg dana asnog muharrema
godine 965.422.11. 1557). !
'
'
*
Svjedoci ina: Malimud b. elebi, mujezin; i I b r a h i m b. Hizir, timarnik, i Isa
Bali b. Nasuh," i Inehan b. Karagjoz i Peri b. Ilijas.

Mjeseca evvala 973. H. 21. 4.19. 5. 1566.

Aja, kerka Alaeddina,
iz Sarajeva oslobaa svoju robinju Anu,
kerku
Andreje, slovenakog porijekla, 40 dana prije isteka vremenskog
roka od sedam

Budur ki mahalle-i Mi'mrdan Ferhd bin 'Abdullah meclis-i ser'da i'tirf

idb mahalle-i mezbreden 'A'ije bint-i e Alaed-dn isbu orta boylu eia gzl aik
kaslu isloveniyyet l-asl Ana veled-i Andreya nam cariyesin(!) yedi ay mikdr 2)
olmazdan evvel kirk gn mlimden zd olsun diyub beni ikrra vekil eylemisdir
didikde da'vsina muvlfik Ve bin Musjafa ve Memi bin Mehmed n m mselmnlar ed-i 3) ehdet itdiklerinde ba'd et-ta e dTl sehdetleri hayyiz-i kablde
vki e oldukda mahfil-i tevklde' veklet-i mezbreyi kabl itdikde bi-t-taleb ^ebt-i
sicil olundi.
Shd l-hl: Hc Mustafa bin Mahmd ve ' O s m n bin Mustafa ve IbrShTm
bin Mahmud. 20
Prevod:
Ovo je: Ferhad b. Abdullah iz Mimar mahale izjavio je pred erijatskim sudom da ga je Aia, kerka Alaeddina, iz spomenute mahale opunomoila da da
izjavu: Neka ova njena robinja, srednjeg rasta, svijetlo-plavih oiju, rastavljenih
obrva, slovenakog porijekla, po imenu Ana, kerka Andreje, bude slobodna od
mog imetka 40 dana prije isteka vremenskog roka od sedam mjeseci'. Nakon to
su muslimani Veli b. Mustafa i Memi b. Mehmed posvjedoili shodno njegovoj
izjavi i nakon to je njihovo svjedoenje razmatrano i prihvaeno, spomenuta
punomo je prihvaena pred sudom. Na zahtjev registrovano u sidil.
Svjedoci ina: Hadi Mustafa b. Mahmud, i Osman b. Mustafa, i Ibrahim b.
Mahmud.
" Sidil 2, str. 409, dok. br. 1.
Na lijevoj margini, u produetku prvog reda stoji: 'itknme (dokument o oslobaanju).

20

12

ZGODOVINSKI ASOPIS 33*. 1979 . 1

Zusammenfassung
TRKISCHE URKUNDEN BER SLOWENISCHE SKLAVEN IN SARAJEVO
IM 16. JAHRHUNDERT
Verffentlicht werden fnf trkische Urkunden aus zwei Kadi-amts-protokollen (sicil), die unter den Nummern 2 und 129 in der Gazi Husrev-Begs Biblio
thek in Sarajevo aufbewahrt werden. Die zu Freilassungsurkunden gehrenden
Urkunden (azd-nme itk-nme)
beziehen sich auf Sklaven slowenischen Ur
sprungs, die vor dem Scheriat-Gericht in Sarajevo befreit wurden. Die Urkunden
stammen aus den J a h r e n 1557 und 1566. Die Abstammung der Sklaven ist bezeich
net mit den Ausdrcken isloveniyyet l-a$l, sloveniyyet l-asl fr die Sklavinnen
und sloveniyy l-asl fr den Sklaven. Es werden vier Skla'vinnen: Fatime, Nefise, Dora und Ana und ein Sklave Mustafa befreit. Aus den Namen Fatime, Nefise und Mustafa geht hervor, da die Sklaven schon zum Islam bergetreten
waren, whrend die zwei Sklavinnen Dora und Ana noch ihre Konfession beibehalten hatten.
Die Arbeit ist ein Beitrag zum Problem der slowenisch-trkischen Beziehungen und noch besonders zu dem noch nicht gengend erforschten Problem des
Sklaventums in einzelnen jugoslawischen Lndern.

Ali ste e poravnali letonjo lanarino za Zgodovinsko drutvo za Slo

venijo in naronino na Zgodovinski asopis? Storite to imprej i n '
olajajte delo drutvenemu odboru in upravi re'vije!

Ali ste e izpopolnili svojo zbirko starejih letnikov Zgodovinskega

asopisa? Potem ko je spomladi 1977 izel ponatis prvega zvezka re
vije z letnico 1947, je bil septembra 1978 ponatisnjen tudi 17. letnik
Zgodovinskega asopisa za leto 1963. Oba ponatisa in veina ostalih
letnikov revije so na voljo pri upravi revije, ha sedeu Zgodovinskega
drutva za Slovenijo, 61000 Ljubljana, Akereva 12. Podrobne infor
macije o zalogi in cenah so objavljene v vsaki tevilki Zgodovinskega
asopisa.

*
Opozarjamo tudi na monost prednaroila na ponatis vseh sedaj raz
prodanih starejih letnikov revije.

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979

Joe

1 1347

13

o r n . i * i .

OD KLASINIH TEKSTILNIH MANUFAKTUR

K MEHANINIM TEKSTILNIM TOVARNAM

eravno smo o proizvodnji tekstila v obliki raznih proivodnoorganiza-'

cijskih struktur e pisali, smo namenoma prihranili poglavje o tekstilnih
fabrikah za loeno obravnavo'.1 Razlogi za loeno obravnavo, ki po pravilu
omogoa podajanje potrebnih.nadrobnosti, so trije:'l. Da bi sodobniki sami
poudarili rzliko med podeeiskim: zalonikim nainom proizvodnje tek
stila in obrtnikim izdelovanjem tkanin po prvi strani ter med novo nasta
jajoimi mestnimi obrati e brez posebne tradicije po drugi strani, so te
poslednje kaj pogosto, domala zdrema imenovali Tuchfabrik, Tuchfabrique in.podobno. S tem so hoteli rei, da so fabrika organizacija
proizvodnje, viina investiranega kapitala in zdruevanje znatnega tevila
delavev (ne e vseh) ,v enem, dveh ali ve osrednjih poslopjih nekaj no
vega, morda celo nekaj posebnega, boljega glede na tradicionalne zalo
nike in obrtnike. 2. Razpravljanja o zaposlitvi sirot, invalidov, dalje
pejorativno delomrzneev in celo, kar prezirljivo brezbone pohaj
kujoe, drhali (viri: Gsindl) so sodobniki skoraj sistematino'zoevali v ge
slo, da je potrebno ustanavljati sirotninice in druge podobne "zavode, ki naj
fungirajo kot predilnice, vendar izkljuno za, tekstilne fabrike. Ti zavodi
in neposredno j'm sledee, a loeno ustanavljane predilske ole naj bi po
temtakem bile podaljana roka, bolje reeno pomoni obrat fabrik ali
mestnih proizvajalnih enot. ",3. Ko se je po letu 1780 lotila vodilna dravna
administracija oblikovanja obrtne in fabrike zakonodaje in pravnega opre
deljevanja obratov-podjetij, je ve svojega dela namenila fabrikam, torej
tudi tekstilnim fabrikam kot pa razprenemu zalonitvu in drobnjakarskemu obrtnitvu. Sicer ju ni zanemarjala, le s pojmom in vsebino fabrike,
fabrike proizvodnje, fabrike organizacije dela se je ukvarjala ve in po
drobneje.
_
.,..'
.
""
,.
.Razprava nas eli'seznaniti s tevilnim stanjem fabrik, z viino nji
hove proizvodnje, s tevilom statev in delavcev ter z drugimi podobnimi
kvantitetnimi podatki o fabrikah v predfabriki dobi ali o centraliziranih
manufakturah; dalje nam hoe. nekoliko, bolj pribliati dobo prehajanja v
mehanine tekstilne'tovarne, potem oblikovanje delavskega razreda v mo
dernem smislu besede, konno e provenienco kapitala, ki je gradil meha
nine tovarne v naem prostoru. Uvod v dobo prehajanja sestavljajo od
stavki o pravnem opredeljevanju proizvajalnih enot z imenom tovarna,
fabrika, ne da bi ob tem hoteli ti odstavki postati sestavni del prava, prav
ne-zgodovine. Podobno je s tehnino opremo obratov: ker ne piemo teh
nike zgodovine, smo vse takne posebnosti zanemarili.
1
Samo tu v zaetku razprave smo nekajkrat postavili terminus fabrika v narekovaj, sicer ga
opuamo. Namen narekovaja je, opozoriti bralca na dejstvo, da so pred moderno fabriko dobo rekli
fabrika s l e h e r n i bolj osredotoeni, koncentrirani manufakturi v mestu ali v vejem naselju ne glede
na to, ali je proizvajala s pomojo ognja (na primer fuine) ali brez njega. Torej sleherni, ne samo
tekstilni, zato enako tudi Lederfabrik, Kartenfabrik, Zinnoberfabrik itd.

14

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 197* . 1

Prav gotovo bi razprava bila privlaneja, e bi vsebovala primerjave

med zahodnoevropskim in srednjeevropskim razvojem ter razmahom v slo
venskem prostoru. Toda omejeni revijalni obseg in zlasti zasnova vsebine
oziroma teksta samega sta narekovala opustitev sinteze in sklicevanje na
evropske paralele.
Nekaj nainov zaposlovanja delovne sile
Kameralisti so veliko govorili in pisali o prirodnem porastu tevila pre
bivalcev, o pospeevanju priseljevanja, o prepovedi izseljevanja, o koloni
zaciji in podobno. Delitev dela, so trdili, naraa le tam, kjer naraa te
vilo prebivalstva.2 To je bilo samo delno res. Naa preraunavanja kaejo
na primer za slovenski prostor, d se je delitev dela razraala hitreje kot
je naraalo prebivalstvo. Pa pa velja teorija kameralistov za panonski
prostor. Ko so pisali o populacijski politiki, so imeli v mislih hudo opusto
enje svojih deel po tridesetletni vojni. Habsburki dvor je moral poleg
teh teav misliti s e n a neki drug problem : Ko je njegova armada leta 1699
pregnala turko vojsko iz panonske niine, mu je bilo jasno, da bo treba
pripeljati v te predele koloniste, ki naj ne samo pomnoijo tevilo prebi
valstva, temve zemljo kultiviraj o veliko bolj intenzivno kot doslej in pri
dobijo iz nje im ve novih dobrin. V duhu kameralistine teorije in prakse
je dvor ustanovil dve tako imenovani impopulacijski komisiji, ki naj pri
peljeta v panonsko niino prostovoljne in neprostovoljne koloniste od koder
koli. Tako so iz Spodnje Avstrije leta 1769 prepeljali tja vse kmete, ki so se
upirali svojim zemljikim gospodom (ti so hoteli poveati tlako); enaka
usoda je akala upornee v Schwarzwaldu. Protestanti iz Koroke in Zgor
nje Avstrije, pruski vojni ujetniki, avstrijski invalidi, pohajkovalci in brez
delnei z Dunaja in Spodnje Avstrije so bili deleni kar pravega odgon na
Ogrsko (viri: Per Wasserschub zur Impopulation nach Ungarn).3 Mnge
koloniste so zaposlili v slovakih in sedmograkih rudnikih, vendar je bilo
teie na poljedelstvu. Navajajo, da se je tevilo prebivalstva v temivarskem banatu dvignilo od 25.000 ljudi v letu 1711 na prek 300.000 prebivalcev
v letu 1786.4
Franc Rakovec-Raigersfeld je kmalu po letu 1730 zapisal, da je v Zgor
nji Avstriji prek 18.000 prosjakov, da pa jih je komaj 1500, ki se spoznajo
na predenje (torej samo 8 %). 5 Na Kranjskem je bilo leta 1767 baje 3000 do
4000 beraev ali priblino 12 % vseh prebivalcev v deeli.6 Jihlava, mesto
na Moravskem, je leta 1719 imelo 6246 prebivalcev; med njimi je bilo 386
prosjakov (okoli 6 %). 7 Preden so Turki prieli oblegati Dunaj, je oblast
izgnala iz mesta 7000 beraev. Pri tem je lo'seveda za vpraanje prehrane
in vojakih sposobnosti nepotrebnih in zato neljubih gostov, ne za impopulacijo tistih slabo poseljenih habsburkih in rajhovskih pokrajin, ki so
bile prie 30-letne vojne. Odstotki, ki smo jih pravkar navedli, v splonem
niso prav visoki. Bolj pomembno je dejstvo, da je bil le skromen del teh

Fritz Blaich. Die Epoche des Merkantilismus, Wiesbaden 1973, str. 9094 (Wissenschaftliche
Paperbacks 3. Sozial- und Wirtschaftsgeschichte, hgg von Hans Pohl; Franz Steiner Verlag), str. 9094.
> Ibidem, str. 155, 161162. Neko poroilo iz septembra 1766 pravi, da se prek Ptuja po Dravi
dobavlja tenko rezan les za nove plantae ali kolonije v Banatu in da so pred kratkim poslali na splavih
tja za naselitev 500 invalidov (Arhiv dvorne komore ali kratko ADK, Dunaj, I Kommerz, fase. rd. t.
385). 4
Blaich, op. cit., str. 162.
s
Franc Rakovec-Raigersfeld ima pravzaprav dva podatka: po prvem je v Zgornji Avstriji okoli
20.000 pravih beraev, po drugem prek 18.000 teh siromakov (Arhiv Slovenije ali kratko AS, Raigersfeldov
arhiv, 6 fase. XXIV).
August Dimitz, Geschichte Krains, IV, Laibach 1876, str. 178.
' Werner Sombart, Der moderne Kapitalismus, 1/2, Mnchen und Leipzig 1924s, str. 792.

J, SORN: TEKSTILNE FABRIKE NA SLOVENSKEM

15

odstotkov sposoben za kakrno koli proizvajalno delo v tekstilni industriji.

Iz tega bi mogli sklepati, da je bila rezervna armada za razvoj industrije
do sredine 18. stoletja in e ez dokaj skromna armadica. Zato so se oi ta
kratne javnosti ozirale v sirotinice in vzgojne zavode. Kakno je bilo
stanje tam, bomo prav kmalu zvedeli.

Kameralisti so dalje uili, da se s porastom tevila prebivalcev iri no

tranje trie in da se z vse vejo mnoico delavcev potencira storilnost
dela. Ko so govorili o tem, da je samo trgovanje tisti posel, ki prinaa,
ustvarja dobiek, so pa iz prakse vedeli in so bili tudi sicer trdno prepri
ani, da morajo biti mezde domaih delavcev kar se d nizke, e se hoe
dosei im veji dobiek zlasti iz zunanje trgovine in e hoejo biti podjetja
vsak as konkurenna. Sicer so pa tako bili vsi v Evropi enakega mnenja,
da je delavcu samo nizka mezda stimulans za vejo storilnost; zelo delaven
da je le tedaj, ko malo zaslui. Zato so vsi trdili, da se morejo izsiliti nizke
mezde samo takrat, ko je ponudba delovne sile zelo velika. Da bi to dosegli,
so vsi teoretiki v Evropi, terj ali zaposlitev ensk, otrok, invalidov, siromakov,
pohajkovalcev in sodrge. Okrog leta 1700* je potrebovala petlanska druina
v juni Nemiji letno 100150 guldov za preivljanje. Tkalec letno ni za
sluil ve kot 50 guldov. Torej je bila zaposlitev njegove ene in otrok samo
po sebi razumljiva nujnost.8 In. oblast se je rada strinjala z mislijo, da v
mezdni politiki tii pravo in pravilno vzgojno sredstvo.
Pri vsem tem moramo vendarle vedeti, da je bil tudi e v 18. stoletju
pojem pohajkovalcev zelo irok in nejasen. Pohajkovalec je mogel biti tako
tisti kmeki lovek, ki je priel v mesto, da bi se zaposlil, a ni takoj nael
dela, kot oni pomonik, ki si je prihranil skromno vsotico denarja z na
menom, da si bo privoil nekajdnevno brezskrbno ivljenje. Zgodovinarji
piejo, da je bil kar mnoien pojav, eprav ne tipino pohajkovalski, da so
potujoi rokodelski pomoniki odlono branili plave ponedeljke, eprav
je bilo cerkvenih praznikov ve kot dovolj. Prav s tem smo se pa e mono
pribliali problemu delovne discipline. Sredi 18. stoletja je bil razmah pro
izvajalnih sil e vedno na takni zaetni stopnji, ko niti podjetnik niti po
litina ali sicernja oblast niso imeli na voljo uinkovitih sredstev prisile
ali normiranja doloene aktivnosti. Odpuanja z dela kot radikalne kazni
za nepokornost in neposlunost so se izogibali, ker pa ni bilo na pretek
izuenihin priuenih delavcev, ele predilske, tkalske in druge podobne
ole so priele veljati kot ole za discipliniranje bodoih delavcev. Uvrevanje delovne discipline kot ene izmed osnov kapitalistine organizacije
proizvodnje in delovnih odnosov je moralo vzporedno z organizacijskimi,
tehninimi in knjigovodskimi spremembami v podjetjih samih prehoditi
dolgo pot, predno je doseglo svoj namen, to je, delavca neloljivo vkljuiti
v proizvodni postopek, ga napraviti za svojega delavca in ga s tem od
tujiti od dosedanjega tradicionalnega naina vkljuevanja v proizvodnjo.
Dejstvo, da so meani in oblasti vso prvo polovico 18. stoletja narav
nost s prstom kazali na potrebo, da se pohajkovalci in delomrznei zaposlijo
predvsem s predenjem, ima svoje logino proizvodno ozadje: tekstilni in
dustriji je primanjkovalo preje in to teavo.je bilo treba zriniti v ospredje.
Obrtniku, dobro organiziranemu zalonikemu sistemu in tekstilni fabriki
ni smelo nikoli zmanjkati preje, ker bi sicer bili prisiljeni ustaviti svoje
8

Gnter D. Roth, Kurze Wirtschaftsgeschichte Mitteleuropas. Von

Revolution. Mnchen 1961. Str. 132.

den

Znften zur

industriellen

16

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 . 1979

delo. e so ze kmeke statve obstale v trenutku, ko so podelale vso prejo1

bil dogodek za njihovega lastnika kdovekaj katastrofalen, za monega
zalonika in fabriko, ki sta poslovno ivela le od zadostne koliine preje
bi bil podoben dogodek e kar uvod v likvidacijo. To se pa nikakor ni smelo
zgoditi.
:

e najmanj prvih pet desetletij 18. stoletja so se tudi habsburke d e :

ele ubadale z vpraanjem, kako zaposliti mnoico ljudi, ki ni po eni strani
e ni ve ivela od poljedelskega dela, po drugi strani se e ni mogla-za
posliti niti v obrti niti kako drugae. Povsod so seveda hoteli reiti zamo
tano nalogo na najenostavneji nain. Meani so pisali razne narte, kako
bi odpravili siromatvo.9 Prvi tak nart je sestavil neznan avtor najbr v
Loki okoli 1719 in ima naslov Nart (Proiect), kako bi vpeljali sirotinico?.
Drugega je sestavil anonim v Ljubljani nekako 1722 in ga je naslovil Pri
pombe (Nota), katera sredstva naj se zberejo za bodoo pomo sirotinici!
Tretjega je 1723 domnevno napisal Ljubljanan in mu dal naslov Prava
pot v nebesa, etrti spis je nastal na Korokem, peti v tajerskem Gradcu
(Nevsiljiv nart, kako tu v Gradcu koristno vzpostaviti prisilno delav
nico).
Prvim trem osrednjeslovenskim spisom so skupne naslednje tiri misli:
1. Zavodi za siromake so koristni in nujno potrebni. Imenujejo jih ubo
nica, sirotinica, vzgojevalnica, prisilna delavnica. Sluijo naj kot ola za
manufakture in za discipliniranje pohaj kuj oih. : 2. Potrebni denar za
zgraditev in vzdrevanje naj se zbere v obliki miloin, periodinih vplail,
daril, volil in podobno. 3. Vso to mnoico delijo v prave in navidezne si
romake. Pravi so tisti, ki si ne morejo sluiti kruha sami ali ki so zaradi
starosti in bolezni oslabeli ter nedorasle zapuene sirote. Invalidov seih
niso teli, e da morejo delati z eno roko ali nogo, celo slepci morejo pojganjati samotena kolesa. Navidezni siromaki so vsi tisti ljudje, ki bi sicer
mogli delati, pa noejo. Te imenujejo pisci v duhu takratne barone dobe
postopae, pohajkovalce, malopridno sodrgo, brezbono pohajkujoo drhal.
4. Pravi siromaki bi bili v omenjenih zavodih bolje preskrbljeni, navi
dezne siromake bi prisilili k dostojnemu delu. Ti bi mogli po nizki ceni iz
delovati vse; zavod bi izdelke prodal in se tako vzdreval. Sirote bi najprej
pouevali o kranskem nauku, potem bi jih navadili dostojnega dela/Ka
sneje bi jih prepustili drugim strankam kot vajence za isto delo. Z ubo
nico v Ljubljani bi se mogli okoristiti kranjski deelni stanovi na ta nain,
da bi ji podelili privilegije.
Prav na kratko naj omenimo e ostala dva narta. Koroki je v uvodu
sugeriral sploen in podroben pretres oziroma pregled deele s pomojo vo
jatva z namenom, da bi pregnali berae. V nadaljnjem besedilu gre po
istem kolovozu kot kranjski narti, tajerski projekt je dokaj stvaren in
zdi se, da ga je sestavil gospodarsko dokaj razgledan lovek. Operira zsvso
tami osnovnega kapitala, s tevilom delavev, z viino produkcije in po
dobno. Pripomniti moramo, da je rokopis nastal 1719 in da se nanaa a
fabriko, ustanovljeno kmalu nato v Cariami pri Gradcu.
'
Narte smo tu omenili kot e precej razirjena socioloka opozorila
na teave, ki jih bo druba vsekakor morala kmalu reiti. Niso niti prva niti
poslednja opozorila. Prva se pojavijo v nai drubi e vsaj deset let pred
' Odstavki so kratek povzetek moje razprave Zaetki suknarne kranjskih deelnih stanov, Zaodoinski asopis VIVII, 19521953, str. 671 si.

J. SORN: TEKSTILNE FABRIKE NA SLOVENSKEM

JJ

prvim projektom/poslednja tudi kakno desetletje za pravo potjo v nebesa.'

Leta 1727 so kranjski deelni stanovi na svojem zasedanju, ko so govorili
o varnosti v deeli, po korokem vzorcu sklenili, naj generalno "vizitaci j o
opravi milica, ki biva v deeli; posamezne vizitacije naj bodo vsak mesec.
Berai naj se dodelijo domaim faram. Spreobrnjenci, odslovljeni vojaki in
tisti, ki nimajo rojstnega kraja, naj delajo v Ljubljani,, kjer se nabere ve
miloine. Tisti, ki'morejo kar koli delati, naj za svoje vzdrevanje delajo.
Zanje naj se ustanovi fond ali cassa pauperum (ubona blagajna). Viri
zanjo naj bi bile mesene zbirke, puice in darovanja ali ofri v cerkvah,
prispevek od mesa, ki ga ljudje jedo .v postu in podobno. Na deeli naj se
organizira zbiranje ita ,za revee. Siromaki na deeli in v mestih naj za
vsako faro,'kjer prebivajo, tkejo platno in izdelujejo evlje.
Po letu 1730 je tudi merkantilist Rakovec zapisal misel, ki je bila-takrat
v Avstriji e'dobro znana, da je namre treba pohajkovalce in berae spra
viti s ceste in jih strpati v prisilne delavnice in vzgojevalnice, e da je
znak lenobe, e kje nimajo prisilnih delavnic in vzgojevalnic, in da je zna
menje premajhne pozornosti do ljudi, ki so v stiski, kjer nimajo zastav
ljalnic (montes pietatis) ; kjer ni sirotinic, je to znamenje ibke ljubezni
do blinjega in do lastnih otrok.

.- V zaetku estdesetih let 18. stoletja je naporom dravnih in deelnih

oblasti uspelo, da je proizvodno delo v sirotinicah in prisilnih delavnicah
le steklo v nekoliko irih okvirih. Toda po nekaj letih dela se je pokazalo,
da. v splonem to ni uinkovito uvajanje ljudJL v proizvodnjo, da zavodi ne
bodo nikoli postali nekaken stranski ali pomoen obrat doloenega zalo
nika, temve da predstavljajo zgolj vzgojni prijem. Nekateri lastniki tek
stilnih manuf aktur so pritegnili zavode v proizvajalni postopek, toda mezd
nih odnosov, kakrni so veljali za manufakturo, tu niso mogli vzpostaviti,
tudi kontrole niso mogli imeti nad tovrstnimi delavci, ker niso bili njihovi
delavci, njihovi gojenci. Zato so jih drugega za drugim opustili in jih za
lagali z delom bolj iz humanih razlogov. Velika izjema je Koroka.
. e leta 1754 je bilo ljubljanskemu magistratu dovoljeno, da je za vzdr
evanje vzgojevalnice in prisilne delavnice pobiral na svojem ozemlju davek
od komedij, od biljarda po kavarnah, od kegljanja po gostilnah, od plesal
cev po, vrvi, od marionet, od plesov, od kvartanja, konno tudi, da smeta
dva meniha pobirati miloino. Tedaj, e niso omenjali, da se zavod vsaj
9
delno vzdruje s predenjem ali s podobnim proizvodnim delom. " Tudi vzgojevalnico in prisilno, delavnico, ustanovljeno maja 1760-v Gradcu, imajo,za
zelo koristno zadevo zgolj zato, ker je poveala varnost v deeli.
Gojenci so bili kaj pisana druina. Leta 1754"je bilo v ljubljanski vzgojevalnici 30 oseb. Med njimi je morala Mara Iskra ostati v zavodu pol leta.
Vsak mesec so ji odmerili deset monih udarcev s korobaem. Mate Iskra
je tam ostal dve leti, bil je vkovan, obsojen na teka dela; meseno so mu
dali 15 udarcev. Marija Mihi si je prisluila est let; prvi. dve leti so ji na
loili etrtletno po osem udarcev.10 Poleti 1764 so pregledali grako vzgojevalnico in prisilno delavnico. V protokol so zapisali, da je v lazaretu, ki
je do takrat opravljalfunkcijo prisilne delavnice, bivalo 25 mokih in ensk,
eprav bi jih mogel sprejeti stopetdeset ; v to hio so prili tudi ljudje,
' AS, Komora in reprezentanca za Kranjsko, Zuchthaus, fase. XLIV, 17551762, dalje ADK, l
Kommerz,
fase. rd. t. 359, konno Zgodovinski arhiv mesta Ljubljane (ZALj), Cod XXI, 24, fol. 20.
10
AS, Komora* in reorezentanca za Kranjsko, Zuchthaus, fase. XLIV, 17551762.

18

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 . 1

ki so tihotapili tobak.11 Vidimo dokaj nazorno, da so takni in podobni za

vodi imeli mono potezo zapora.
Leta 1762 beremo, da se sirotinici v Ptuju in Gradcu e ukvarjata s fabrikaturnim delom. Leto dni pozneje so sporoili iz Ljubljane, da e ob
staja nart, kako bi vzgojevalnico uporabili za predilnico. Naslednjega leta
se je. zavod ponaal s tem, da se je vkljuil v manufakturno delo. Pri pre
sojanju glede vkljuevanja velja biti previden in zadran. Vzgojevalnice
so za kraji ali dalji as sprejemale razne obsojence. Januarja 1767 je
prilo v Kostelu ob Kolpi do manjega kmekega upora. Oba glavna kolo
vodja so za tri mesece zaprli v ljubljansko vzgojevalnico. Ob sprejemu in
odpustu so jima odmerili po 30 udarcev, dva manj izpostavljena upornika,
ki sta bila v istem zavodu samo po en mesec, sta dobila po 15 udarcev.12
V zaetku 60 let 18. stoletja so v Avstriji splono poudarjali, naj siro
tinice sluijo kot gojia za manufakture in za razne poklice. Omenjeni
graki zavod je imel spoetka teave zato, ker ni bilo v bliini nobene ma
nufakture, ki bi zaposlila njegove gojence. Leta 1766, ko je bilo v graki
prisilni delavnici 18 ljudi, so vzdrevanci e predli linko volno! Isto
asno je bilo v graki vzgojevalnici 43 oseb, ki so prav tako predle in tkale
linko volno.13
V zaetku 1763 so vpeljali predenje volne v Ptuju, skoraj soasno tudi
v Voitsbergu, v Lakem in drugje. Marca se je oglasil tudi Celovec z mi
slijo, da se more pripomoi k boljemu nainu preivljanja ljudi zlasti
z organiziranjem ve predilnic. In res so dobili maja 300 gld za zgraditev
predilnice v tem mestu. Toda predilnico so si mogli takrat zamiljati le
v obliki sirotinice! Predraun za delo otrok v teh sirotinicah-predilni
cah je predloil sam Thys, znameniti celovki suknarnar, po rodu iz avstrij
ske Nizozemske. Pravzaprav so tu govorili 1765 o zgraditvi treh sirotinic;
prvo so zaeli zidati 1767. Thys je spomladi 1764 sestavil Tabelle des
ouvriers qui travaillent la manufacture des draps fins Clagenfurt, kjer
trdi, da v celovki sirotinici dela zanj 70 Korocev in 4 Kranjci, dalje tudi
v posameznih hiah na deeli in v mestih.14 Prav v tej deeli in prav v zvezi
s Thysovo suknarno so se nenavadno mono trudili za ustanovitev predilskih ol in od 1765 do 1769 je oblast potroila letno okoli 2000 gld prav v ta
namen, a uspeha ni bilo pravega. Prilo je tako dale, da so celo dvoru pre
zentirali predilske teave, na kar so na Dunaju ukazali, da naj se vpeljejo
predilske ole tudi s silo, e bo treba.
Leta 1769 je bilo v korokih sirotinicah skupaj 249 otrok, od tega 90
v Celovcu, 24 v Velikovcu, 17 v Krki, 14 v Himmelbergu, 7 v Beljaku itd.
Poroevalec ni pozabil dodati, da je to premalo, da bi zadovoljili potrebe
Thysove suknarne po preji, in da tudi privatniki ne napredejo dovolj; zato
da ni druge pomoi, kot da se ustanovi nova hia za vojake sirote, ki da
naj bi imela 200300 mladih gojencev.
Sirotinice po mestih so predle za manufakture v neposredni bliini, le
redkokdaj za oddaljeneje obrate (na primer v Gradcu za Linz). Ko citira
poroilo iz 1766, da deluje najmoneja tajerska tekstilna fabrika v mestu
Fridbergu in da ima 40 delavcev, ne omenja, kje povsod ima svoje predice.
Vsekakor jih v grakih zavodih ni imela.
Vodstvo ljubljanske vzgojevalnice in prisilne delavnice je sredi junija
1769 e zapisalo, da fabrika (sc. Desselbrunnerjeva sknarna na Selu pod
11
11
13

ADK. I Kommerz, fase. rd. t. 315.

AS, Komora in reprezentanca za Kranjsko. PP, K-2-I.
ADK. I Kommerz, fase. rd. t. 315, 357, 385.
14
ADK, I Kommerz, fase. rd. t. 358. Prim, tudi Krntens gewerbliche Wirtschaft von der Vorzeit his zur Gegenwart, Klagenfurt 1953. Str. 246247.
O

J. SORN: TEKSTILNE FABRIKE NA SLOVENSKEM

19

Ljubljano) noe dati zavodu v prejo nobene volne ve. Zato da se je zavod
preusmeril na oje trie, na ljubljanske mestne suknarje. Konno je
usahnil tudi ta skromni vir zaposlitve in z letom 1771 je ostal zavod brez
taknega in podobnega dela.15

. Sicer so v vseh taknih in podobnih zavodih poskuali vpeljati pre

denje, toda prav sirotinice in ubonice za otroke naj bi privzele znaaj
predilskih ol.16 To moramo dobro razlikovati, ker so upali, da bodo prav
doraajoo mladino nauili predenja, s starejimi ljudmi ali celo s kaz
njenci niso uspevali. Na obraanje k otrokom je seveda bistveno vplival
dvorni patent iz 1765 o predilskih olah. Idejno izhodie mu je bila zahteva
kameralistov, da je treba vkljuiti v delo tudi otroke. Priakovali so, da bo
uspeh zelo velik. Septembra 1766 so v Ptuju ukinili invalidski dom; pre
pustili so ga prisilni delavnici, da bi pripravili vagabunde in za delo spo
sobne berae h koristnim opravilom. Istoasno so sirotinico preimenovali
v predilsko olo; ob septembrskem pregledu so v njej nali 25 invalidskih
otrok, toda samo sedem jih je predlo. Istega leta je graka sirotinica da
jala streho 12 tudentom, 179 dekom in 73 deklicam (skupno 264 mladim
osebam). Po nartu naj bi predli, krtaili, rezali sukno in opravljali takna
dela, ki so v pomo suknarnam. Zanje so nartovali 7 ur spanja in 10 ur
dela. Ostali as naj bi bil namenjen okrepitvi, delno tudi uenju branja in
pisanja. Nartovalec ni pozabil pripisati, da bi otroci od osmega do estnaj
stega leta starosti mogli dnevno zasluiti z delom tri krajcarje; razliko bi
krili s podporami itd. Ostreji pogled v pravo stanje je priznal, da niso vsi
otroci sposobni za delo. Nekateri so bili neurejeni, e ve jih je bilo bolnih.
Med bolnimi gojenci sta bila tudi 13-letni Joek Ti in 11-letni Joek Kogelnik. Naslednjega leta je bilo v graki sirotinici le e 13 tudentov, 112
dekov in 51 deklic (skupaj 172 oseb), a 1771 je bila graka sirotinica e
v popolnem neredu, ekonomsko govorjeno^ nerentabilna.
Leta 1765 so razpravljali na Dunaju o tem, kako bi pomagali traki
sirotinici in prisilni delavnici iz dolgov in kako bi jo preobrazili v nekakno
ustanovo oziroma v kakren koli institut, ki bi ga kdor koli usposobil za
koristno delo; do nadaljnjega, so sklenili, naj bi si v Trstu pomagali iz za
17
gate s pomojo blagajne komernega urada.
V slovenskem prostoru so sistematino govorili in pisali o predilskih
olah od 1767 dalje. Takrat so-ustanovili kar vrsto takih ol, ki so bile v
resnici veliko bolj poklicne ole kot vse dotedanje. Imenovanega leta so
ustanovili podobne ole v Radgoni, Slovenski Bistrici, v Hertbergu in Feldbachu, dalje v Ljubljani, Zagorici, Kamnu in Novem mestu. Naslednjega
leta je bilo na Dolenjskem e 11 predilskih ol (z novomeko vred, ustanov
ljeno 1766), leta 1769 celo 17 takih ol. Ptuj se je 1768 ponovno oglasil in se
pohvalil, da so resnino osnovali predilsko olo z otroki vojakov. Vsaj za
ole v Slovenski Bistrici, Radgoni in Gradcu vemo, da so imele svoje predilske komisarje, ki so jim pripravili rekvizite in bili sploh faktorji (morda
celo zaloniki v proizvodno-organizacijskem smislu besede) ; bistriki se je
pisal Hiilbert, graki Klun. Radgonska ola je bila v hii meanskega kic . ' . S - , A L j ' C o d X X I ' 2 4 ' Z u c h t - u n d Arbeitshaus Prothocoll . ... den 24ten Feber 1 7 6 9 . . . bis l.Sten
bept. 1771.
y
16
ADK, I Kommerz, fase. rd. t. 393. Prim. Vlado Schmidt. Doneski k problemu otrokega dela
v zaetkih kapitalistinega razvoja na Slovenskem, Zgodovinski asopis XXI, 19561957. str. 122153dalje isti. Zgodovina olstva in pedagogike na Slovenskem. I, Ljubljana 1963. str. 153159.
" ADK, Zbirka rokopisov, rokopis t. 290, fol. 47.

20

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

rurga Mihaela Denhoferja. Vsekakor ni bila velika; imela je na voljo sobo

ali dve.

- :

Pri snovanju predilskih ol na Dolenjskem je imel veliko zaslug ljub

ljanski trgovec Bogataj. Najbolje je opisana predilska in tkalska ola v
Celju. Ustanovil jo je Joef baron Gallenfels, ad j unkt celjskega okronega
glavarstva, menda tudi okroni podglavar. Njegova ola je zaela z delom
10. marca 1767. Iz Istre je dobil 12 deklic, vendar je v splonem imel v njej
30^35 otrok. Do 1771 se je izuilo okoli 250 otrok, po drugem podatku 127
predle in predilcev. Za to je skozi poltretjeleto vzdreval dva mojstra z
tkanje,'a predenja lanu so otroke uile domae uiteljice iz Lakega, ola
je imela osem statev, ki jih je baron kupil iz svojega denarja. Nameena
je bila-v hii mestne obine/Leta 1777 je'ola e delovala. Komerni konses
je baronu Gallenfelsu povrnil stroke v viini 957 gld; dodal je e 1000 gtd
za napredek tkalstva.
e septembra 1763 so na Dunaju ustanovili tovarno za klnske trakove!
Tja naj bi poslala Kranjska v uk nekaj ambiciozne j ih tkalskih pomoni
kov.'Oglasili so se trije kandidati: Matev Barle iz Vodic, stanovski pod
lonik/ star 26 let, potem Jurij Golob, kolovki podlonik, star 18 let, kon
no Anton Strek, 19 let, marje; botanjski podlonik. Odel je samo Barl!
Da bi se izuila izdelave trakov s pomojo mule statev, sta odla na Dunaj
Primo Avsenik iz begunjskega gospostva.in-Primo Re iz radovljikega
gospostva. Odla sta spomladi 1764 in naj bi tam ostala tri leta. Ko sta pri
la na Dunaj, sta spoznala, da jima je zelo teko, ker ne znata niti "pisati
niti brati, tudi nista obvladala'nemkega jezika. Hotela sta se vrniti, vendar
je prevladalo mnenje, naj le,ostaneta na Dunaju, da se bosta kaj nauila.
Sorazmerno kmalu po letu 1770 so vzgojni zavodi drug za drugim opu
ali predenje. Predilske ole so jih preivele, toda v splonem ne za dolgo;
na Korokem so le v zaton celo po letu 1773. Tipine strokovne ole so po
stale sploh del zalonike proizvodnje, na primer Bogatajeva na Dolenj
skem, Jabornigova v Triu, Ruardova na Jesenicah. Kar se tie vzgojnih
zavodov, je treba pripomniti, da e po svoji strukturi ole niso mogle po
stati del proizvajalnega procesa, ker je bilo delo v njih del vzgojnega pro
cesa. Vendar je misel na povezavo vzgojevalnica proizvodnja ivela dalje,
saj se^ je celo 1802 oglasil graki knjigovez Hubegg, da eli organizirati
usnjarsko manufakturo v bivi kasarni in da bi ta zgradba mogla istoasno
uspeno sluiti kot vzgojevalnica in sirotinica. Prosil je tudi za predujem
10.000 gld. Rezultata kratko malo ni bilo nobenega.18
'Odstavkov o predilskih in podobnih olah ne moremo konati brez opisa
svojevrstne strokovne ole, ki je'vrh vsega bila prva taka ola v slovenskem
prostoru. Novembra 1763 naj bi priela v Ljubljani z delom ipkarska
ola, formalno ustanovljena 16. avgusta. Dejansko je uiteljica Marija Ana
Seip odprla olo maja 1764; zaradi premajhne uspenosti so se njena
vrata zaprla jeseni 1768. V zaetku se je tu izuilo 30 deklet, pozneje samo
e deset. V tirih letih in pol je uiteljica izolala, po drugih vesteh, menda
celo 200 uenk.
Suknarske in platnarske fabrike v slovenskem prostoru
olski primer za to, kako zelo je zaradi pomanjkanja preje mogla biti
doloena manufaktura razprena, j omenjeni primer suknarne v Linzu ob
Donavi. Ustanovili so jo e leta 1672. Ker je v teku desetletij izdatno poADK, l Kommerz, fase. rd. t. 418.

J. SORN: TEKSTILNE FABRIKE NA SLOVENSKEM

21

veala svojo proizvodnjo, je Iskala nove predice vsepovsod, tudi v naih

krajih. Poleti 1765 so na Dunaju nakazali direkciji linke suknarne reitev
njenih teav tako, da so ji sugerirali ustanovitev podrunice v Ljubljani
predvsem zaradi treh prednosti: bolgarsko volno bodo transportirali po
Savi, barvila po morju; mezde za prejo so na Kranjskem nije; mogo bo
izvoz v Italijo.19 Linz je bil kljub legi ob Donavi oddaljen kraj in zato so
bili nekateri transportni stroki viji.
V letih okoli 1766 so predli linko volno v graki prisilni delavnici. Dve
leti pozneje so prili na misel, naj bi si linka suknarna osnovala dve po
drunici, glavno v Ptuju, manjo v Gradcu. Ko so nato ustanovili v Ptuju
predilsko olo, so pooblaenci linke manufakture res prili v te kraje, da
bi si ogledali razmere. Toda iz vsega tega ni bilo ni in Linz si ni ustanovil
podrunice niti v naih krajih niti v Gradcu, e bi vsaj eden izmed teh po
skusov uspel, bi bila suknarna e bolj razprena manufaktura.
Glede preje in predic je bil osrednji del slovenskega prostora dale naj
bolje preskrbljen. Znana podroja so bila: trikot DovjeTriPoljane nad
kof jo LokoDovje, iroka ljubljanska okolica, ribniko-koevska dolina. 20
Iz omenjenega trikotnika je izstopal Bled z okolico kot sredie volnarstva,
volnene preje. Dalje je zelo znano podroje za predivo bila Ziljska dolina!
vendar se tu in rugje predenje ni razvilo do te mere, da bi poskualo tek
movati z Gorenjsko. Prav Ziljska dolina je predivo marno izvaala skozi
Trbi in Kanalsko dolino predvsem v beneko republiko. Kranjski deelni
stanovi so po letu 1720 vse glasneje in vse ee protestirali proti izvozu
surovine pa'v imenu merkantilistinega gesla, da s tako trgovino odteka
denar v tujino in da se s tem ovira napredek domae industrije; v bistvu
je seveda lo za. to, da se zaitijo in zaposlijo kranjske statve z raziritvijo
nakupnega rajona.. Stanovi so zahtevali, naj Koroci ponudijo prejo naj
prej sosedom Kranjcem in tajercem, razliko naj zasluijo z izvozom e iz
delanega blaga. Zdi se, da so protesti zalegli in da so bile odkupne cene za
predivo ugodne, kajti etrt stoletja pozneje (1751) so Kranjci uvozili iz
Koroke kar 167 ton lanu, koliino, ki je bila nekajkrat veja od. tiste pred
leti. Za tono prediva so plaali od 216 gld do 261 gld, skupaj torej vsoto, ki
se je gibala med 36.000 in 43.000 gld.21 Kolikor vemo do sedaj, je bila glede
obeh kulturnih rastlin v slovenskem delu tajerske na.zelo dobrem glasu
dolina Savinje priblino od Mozirja do^Lakega, prezreti tudi ne smerno
iroke okolice Slovenskih Konjic. Domnevamo, da je bila tu organizacija
gojenja lanu in konoplje ter prodaje prediva ..ibkeja od gorenjske orga
nizacije. Morda ni bilo dovolj zalonikov, morda pa so srednji deli tajerske
z Gradcem na elu pokupili toliko te surovine, da je je primanjkovalo za
razmah lastne industrije.

Rezultat dveh komponent, namre velike propagande za razmah tekstilstva ter doloene viine e akumuliranega kapitala, je-bil ta, da je vzniknil primerna vrsta novih tekstilnih manufaktur, in to zlasti v estdesetih
letih 18. stoletja. Velik del le-teh je propadel e v naslednjem desetletju,
ker jih ni utemeljila ekonomska raunica. Eden izmed vzrokov za hitri pro
pad nekaterih obratov je bil tudi v tem, da je^bila kupna mo domaega
tria e zelo skromna. To je izkusil e prej, e leta 1751, Du Tan, v' Ho" Viri v opombi 13.
i
,
. i -, '
AS, Komora in reprezentanca za Kranjsko, XII, Fabriquewesen, Sectio 4.
AS, Stareji stanovski arhiv, fase. 28, dalje AS, Raigersfeldov arhiv, Diaria 17511756, podatki
pod datumom 2. XI. 1752.
20

21

22

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 .. 1979 . 1

:*nl/
dr*

*&&/'

<4

J
/& if-fAo Osr**
.. , * >

. 2.A,* f

wir;

Slika 1. Stran iz dnevnika o delu, ki ga je

opravil barvar-krasilec
v ljubljanski stanovski
suknarni. Dne 16. maja
1727 je ta vroil stiskalcu sukna est na rdee
obarvanih kosov, 21.
maja nadaljnjih 14 na
modro obarvanih kosov
itd. Skupaj je v 50 dneh
predal barvar stiskalcu
62 kosov sukna (Arhiv
Slovenije, Stareji sta
novski arhiv, fase. 537)

landiji in Angliji izuenl mojster (v Leydenu je delal ve let v znameniti

Clignetovi suknami). Priedi v Ljubljano je nameraval tu ustanoviti suknarno za fina sukna, vendar namere ni mogel uresniiti,22 saj je celo sta
novska oziroma e Weittenhilerjeva suknarna za navadno sukno komaj
zadovoljivo uspevala. V slovenskem delu tajerske so se prav tako vsevprek
spraevali, kdo bo kupoval manufakturne proizvode, ko je vendar splono
znano, da vsem primanjkuje gotovine.
Sicer je bilo poskusov ustanovitve novih tekstilnih obratov ve. Bankir
Schellenburg je morda e konec 17. stoletja ali v 18. stoletju do leta 1714
nameraval v Ljubljani utemeljiti suknarno; domnevamo, da mu je smrt
v citiranem letu prepreila uresniitev narta. Naslednji kandidat je bila
neformalna druba Ljubljananov. Njen lan Franc Rakovec-Raigersfeld
takole popisuje delo za zgraditev suknarne: Leta 1718 je priel Dominik
Hingerle, ki je providiral (se. oskrboval) sukno iz Cenede, na misel, da bi
napravil pri Ljubljani suknarno. Njegov zet Milpacher je e dal za to ka
pital in moj oe, ki mu je misel ugajala, me je hotel za polovico interesirati,
vkljuiti v posel. Stvar je bila dogovorjena in resolvirano je bilo, da od
potujem v Foggio (kraljevina Neapelj) in tam kupim volno. Zaprosil sem
22

AS. Raigersfeldov arhiv. Diaria 17511756, podatki pod datumom 27. III. 1751.

J. SORN: TEKSTILNE FABRIKE NA SLOVENSKEM

23

za izkljuni ali privativni privilegij (se. dokument, ki bi obratu zajamil

brezkonkurennost). Julija 1719 sein res odpotoval in se oktobra vrnil v
Trst. Ker ni bilo s privilegijem ni, sem volno zlahka prodal. Potem sem
kupil ladjo. Z njo sem 14. septembra 1720 odpotoval z Reke na Sicilijo.23
Direktna prosilca za privilegij Franc Rakovec in Milpacher sta bila od
klonjena z motivacijo, naj raje poakata, da se bo pokazal uinek delovanja
dveh suknarn, tiste v Celovcu in one v Gradcu. Prav leta 1719 so se namre
v Celovcu izrekli za obnovitev suknarne, ki ni obratovala e dvajset let.
e bi jo obnovili, bi jo konkurenca ljubljanske suknarne mogla e uniiti,
kar seveda ni bilo zaeleno. Zato so pronjo obeh Ljubljananov odklonili
Koroki deelni stanovi, ki naj bi obrat obnovili, so se konec konca pre
mislili in suknarno pustili vnemar.
Okrog 1725 se je oglasil mean in trgovec na Reki Anton Bastanzi (po
rodu iz Cenede), da je pripravljen postaviti ob Reini tovarno za cenedsko
sukno.24 Do uresniitve ni prilo, temve so ga manj kot deset let pozneje
poklicali v ljubljansko stanovsko suknarno za nekaknega delovodjo (capo
Taknih in podobnih poskusov utemeljevanja suknarskih in platnarskih tekstilnih obratov bi gotovo mogli nateti e nekaj, vendar nam gre
veliko bolj za uresniene zamisli. Obrati, o katerih bomo e konkretno go
vorili v naslednjih
odstavkih, so po asovnem zaporedju nastaiania
naslednji: 25
Obrat
1.
2.
3.
4.
5.
6.
.7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.

Stanovska suknarna, Ljubljana

Thysova suknarna, Celovec
Morpurgova platnarna, Zagrad
Fanzoijeva platnarna, Ljubljana
Blagajeva platnarna, Botanj
Gentilejeva suknarna, Solkan
Lambergova suknarna, Kamen
Miillerjeva suknarna, Ljubljana
Pincherlejeva suknarna, Goriica
Kornerjeva platnarna, Goriica
Joefa Sticklberger, Celovec
Morojeva suknarna, Vetrinj-Celovec
Borghijeva platnarna, Kanal
Rssmannova suknarna, Zgoa

Leto
ust.
1724
1762
1765
1766
1766
1767
1767
1767
1768
1769
1771
1788
1786
1795

Leto
likv.
1803
1805?
1770
1767
1771?
1768
1771?
1771?
1771?
1770
1777?
1797?
1891?

Razpredelnica nima obrata, o katerem sicer viri govore, eprav zelo

pilo, vendar ne moremo o njem rei ni doloenega. Morda spada v vrsto
poskusov, o katerih smo pravkar govorili, morda gre le za predilsko in tkal
sko solo. Govor je namre o platnarni v celjskem okroju med leti od okoli
1762 do okoli 1764. Tudi sicer opazimo, da v razpredelnici ni zastopana vsa
vzhodna polovica Slovenije. Neki poroevalec je leta 1770 zapisal: Manu
fakture se zelo poasi in teko irijo tudi na [Spodnjem] tajerskem. Ljud
26
je se spraujejo, kdo bo kupoval njihove izdelke. Za takno stanje ni bila
R e k f ddrrz^a vv n f anr h? hl vi v rRRe Vk ta f a r - w X X ' , b ' dalje.Copia Lettere Dal 1732 sin'al 1737, str. 114 si.
KSTJ
7 g r. e ' o z n a c 'e n Capitaneatus
fluminense, Commerciale 1690-1776, omot 18, spis t 122
o
t 197 437 S 2iq
f.
' , ' e
' Je , 5 ' ! odstavki na virih v ADK, Io Kommrz, fase. rd.
r a : Za
1,
1952 1943 7 * 7 i i ~
T
"
'

1
|
?
. suknarno moji Zaetki . . .. Zgodovinski asopis V I - V I I ,
a < a eVa ,e t1
s u k n l r n o K4r'n?Ji
, r i w ; l Zgodovinskem asopisu IX, 1955, str. 62 si.; za celovko Thysovo
za , n l n i n l8i H v 8 ,averblKn*e
Wirt
Schaft,
str.
245-246, za Morojevo suknarno ibidem, str. 248^-249;
1968 (Pnh ilf/^i t ^
[ ' a K o b e - A r z | n s e k , Prv, tekstilni industrijski obrati na Slovenskem, Ljubljana
v inH , r S ) - ,t n n ' s k e S a m u z ^ J a Slovenije 14), France Kresal, Vloga in pomen tekstilne industrije
\ industrializaciji
19. stoletja na Slovenskem, Kronika XVII 1969 str 8591
2
* ADK, l Kommerz. fase. rd. t. 418.

24

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 . 1979

kriva samo ibka kupna mo tria, ampak tudi kot je tiri leta prej
ugotovila komerna komisija za mariborsko okroje* pomanjkanje pod
jetnikov z velikim kapitalom. Podobne razmere so prevladovale tudi v celj
skem okroju. Iz tega sledi, da je potekala akumulacija kapitala v velikem
n
delu vzhodnega slovenskega prostora e vedno dokaj poasi.
1. Na elu razpredelnine skupine tekstilnih obratov je suknarna v
Ljubljani, ki so jo utemeljili kranjski deelni stanovi na osnovi privativnega privilegija, eprav so stanovi gospodarili kot smo videli z veliko
koliino drubenih sredstev, tudi finannih, in so ti zemljiki gospodje imeli
v lasti e svoja privatna posestva, niso znali voditi suknarne. Sicer so eleli,
"cta bi jo upravljal merkantilist Rakovec, toda ta je odstopil od namere, da
bi jo vodil, ker je zaslutil spletke, ki so jih kovali njegovi nasprotniki. Celo
desetletje je bil obrat brez profesionalnega ekonomista in ele11747 je pre
el v privatne roke ljubljanskega trgovca in menjalca' Friderika'-Witenhillerja.27 e bolje je obrat prosperiral po 1762, ko sta ga prevzela druabnika in trgovca Joef Desselbrunner in Valentin Ruard.
': "
Dokler je bila suknarna stanovska, ni teklo nikdar ve kot osem statev,
na katerih je tkalo pa 16 pomonikov. Leta 1726 so izdelali 101 kos cenedskega sukna v skupni dolini 2141 metrov. Dve leti pozneje se je proizvodnja'
dvignila na 656 kosov v skupni dolini okoli 14.000 metrov. Wei tenhiller jeva
proizvodnja se je v glavnem sukala okoli tevilke 1000 kosov v dolini 25.000
v
metrov, vendar je la krivulja proizvodnje v smer navzgor. Taka proizvod
nja je seveda dokaz za to, da je trie vse bolj povpraevalo po izdelkih,
ker se je pa finanno krepilo, tiri ali pet let po tistem, ko sta suknarno
priposestvovala Desselbrunner in Ruard (ta je kmalu izstopil iz drube, ker
je 1766 kupil jeklarno na Savi pri Jesenicah), se je pokazala naslednja zelo
povoljna podoba: pomonikov 31 po tevilu, vajencev 12, predic 550 do 600;
kar 24 statev je proizvedlo prek 1700 kosov sukna. Pri istem tevilu statev
se je proizvodnja vzpenjala takole: leta 1768 kar 2770 kosov, leta 1769 celo
3053 kosov (tevilo predic 895). Leta 1770 se je pokazal kraji zastoj oziroma
padec proizvodnje. Vsaj v desetletju 17801790 so povpreno izdelali 3400
kosov sukna v skupni dolini okoli 80.000 metrov volnenih tkanin.
2. Drugo veliko suknarno, vendar za fina sukna, je utemeljil v Celovcu
Ivan pi. Thys, trgovec s suknom, ki ga je dunajski dvor povabii iz Eupena
v dananji Belgiji (takratna avstrijska Nizozemska). Ker je bil dvorni proteiranec, je uival bonitete, kakrnih niti ljubljanska suknarna niti drugi
podjetniki v Notranji Avstriji niso bili deleni. Proizvodnja je polno stekla
1764 kar s 16 holandskimi statvami, z 19 mojstri (od tega 9 Nizozemcev) ter
61 pomoniki (od tega 24 Nizozemcev). S predicami vred je za Thysa delalo
297 mezdnih delavcev. Proizvodnja se "je med leti 17641770 sukala okoli
tevila 3720 kosov (okoli 90.000 metrov) finega nizozemskega sukna. Bila je
torej veja kot Desselbrunner jeva proizvodnja. Toda ljubljanski' obrat je
imel prednost, ki je celovki ni nikoli dosegel: veliko tevilo cenenih predic.
In to je bila takrat bistveno pomembna prednost, e odtejemo pri Thysu
vse mojstre, pomonike in druge profesionalne delavce od skupnega tevila,
vidimo, da je zanj predlo komaj kaj ve kot 200210 predic, torej ve kot
tirikrat manj od Desselbrunnerjevega tevila predic. Zato bomo razumeli,
11
Weitenhiller je e 1734 elel prejeti izkljuni privilegij za to, da bi 15 let smel na Kranjskem
izdelovati v svoji fabriki karje in noe (AS. Raigersfeldov arhiv, fase. III). Leta 1766 je nam e znana
Temivarska trgovska kompanija organizirala v Bakru platnarno in jo tri leta pozneje prodala Weitenhillerju. Po njegovi smrti jo je vodil Joef Zore do 1781, ko se je delo ustavilo (Privreda Hrvatske
XVII,XIX. stoljea. Izbor gradje priredila dr. Miroslava Despot, Zagreb 1957. Na izvorima historije,
sv. 3, str. 17). Varianto o prevzemu platnarne na raun terjatve do Temivarske kompanije prim. Ivan
Slokar, Ljubljanska suknarna. Zgodovinski asopis XVI, 1962, str. 71. Pozneje jo je baje Borghi pre
selil v Kanal ob Soi.

) . $ORN: TEKSTILNE FABRIKE NA SLOVENSKEM

c^t

^^^^^

Vu&r&2?

/>
r-a y-

. /

k.

'

25

i.^.?

va**\

. ! ff,

_J

-** e***.

c*-

"

Sifco 2. Barvarjev zapis prejemkov in izdatkov v delu leta 1727. Barvar-krasilec

v isti suknarni je vroil njenemu inpektorju 14. avgusta specifikacijo za. 9 gld
34 kr izdatkov o nakupu 56 mernikov peninih mekin in o drugih strokih (Geben
ali leva stran dnevnika). Na desni strani dnevnika ali Haben so vpisi vsot, ki jih
je b a r v a r ' p r e j e l v asu od 15. maja do 26. avgusta za potrebe barvarne (Arhiv
Slovenije, Stareji stanovski arhiv, fase. 537)

zakaj je bilo Thysu toliko do tega, da bi predenje steklo v vseh blinjih

sirotinicah in predilskih olah. Zanj je predlo 250 sirot po teh zavodih in
manje tevilo predic po deeli, toda njegovih 31 statev (1766) oziroma 42
statev (1773) ni bilo nikoli polno zasedenih; v prvem in drugem primeru je
vedno mirovalo 1012 statev.' Pravzaprav ni to bila nobena posebnost. Pro
blem mirujoih statev je teil vse takratne podjetnike, najveje in naj
manje. Teave so bile zlasti obutne po letu 1770, ko oblast ni ve forsirala
sistema sirotinic kot predilskih sredi. Zaradi tega se je predvsem Thys
znael v kritinem poloaju. Proizvajalo je samo e deset statev. V takni
situaciji je 1780 angairal predice z Gorenjskega in ugodni rezultat se je
kmalu pokazal: leta 1781 je spet teklo 22 statev. Sicer pa je gorenjske pre
dice zaposlila tudi celovka manufaktura za bombano tkanino muselin
Reyer & Co, ki je priela delovati zgodaj leta 1788.
3. Anselm Morpurgo iz Gradike je utemeljil svojo manufakturo za pro
gasto platno ter za volnena in, konopljena sukna na skrajnem zahodnem
obrobju slovenskega prostora, v Zagradu, v zaetku leta 1765. Naslednjega
leta je e imel tiri statve. Vemo samo e to, da je 1769 obrat e deloval.
Menimo, da ga je kmalu moral opustiti, ker ga 1770 ne navajajo ve.

26

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

4. Oswald Fanzoi oziroma druba Oswalda in njegovega oeta Jakoba

je dobila dovoljenje za obratovanje manufakture, ki naj bi izdelovala plat
no boljih vrst, tako imenovano povoeno in peatno platno, in denike,
vse s pomojo bolonjskega mojstra. Proizvodnja je stekla v Ljubljani proti
koncu poletja 1765. Sodobniki so vedeli, da iz fabrike ne bo ni, ker je celo
parcela, kamor sta elela postaviti svoj obrat, predraga zanju, ker pa ni
mata prav veliko kapitala.28 tevilke o proizvodnji nas preseneajo, saj je
z neprimerno manjim tevilom delavcev skoraj dral korak s tradicionalno
ljubljansko suknarno: leta 1766 je s tremi mojstri in petimi vajenci pro
izvedel 1989 kosov specialnega platna, naslednjega leta skoraj z istim te
vilom delavcev kar 2242 kosov enakega platna. Vse tevilke nas torej pre
priajo, da je Fanzoi drugje izdelane kose platna v svojem obratu le barval,
apretiral in sicer plemenitu. Dodatni podatek, da je septembra 1766 prejel
tako imenovani prosti potni list, ki mu je dovoljeval, brez plaila mitnine
uvoziti v Ljubljano letno prek 23.000 metrov raznih vrst platna iz vseh ded
nih deel, potrebne surovine in razno orodje, nas. dokonno prepria o tem,
da je bil Fanzoi le barvarski in apreterski mojster, ni drugega.
5. Pestreja je podoba tkalnice platna za jadra ali jadrovine Ivana gro
fa Ursinija pl. Blagaja v Botanju pri Grosupljem. Pri Ursinijevi fabriki gre
pravzaprav za kombinacijo nekaj grof ovih in nekaj trakih statev, zdru
enih v eno podjetje. Grof je namre s svojimi statvami izdelal nekaj kosov
platna e poleti 1766. Prav takrat sta poskuala podobno platnarno za jadrovino organizirati tudi brata Bozini v Trstu, a nista uspela. Zato sta dala
grofu na voljo del mojstrov, potrebno orodje in bolonjsko konopljo. Prav
medsebojni dogovor, da si bosta obe strani tono delili na pol dobiek in
izgubo ter uradno miljenje komernega konsesa, da sta prava fabrikanta
oba brata, nas prepria, da gre tu za drubo, kjer je grof nosil le firmo in
dal na voljo predice, tehnine in trgovske posle sta prevzela nase Bozinija.
e je podjetju uspelo uvaati lan in konopljo brez carine, ne vemo, da pa je
izdelke nameravalo izvaati v Trst in prek njega v svet ter da je namero
uresniilo, vemo. Prav to dejstvo nas navaja na sklep, da sta bila brata
trgovca ali vsaj zelo tesno povezana s trgovci na velike razdalje.in da bi
fungirala kot zalonika, kot ista zalonika, e ne bi bila z Ursinijem ena
druba. Nepriakovano se 1785 pojavi vest, da izdelujeta v Trstu platno za
29
jadra dve manufakturi, Sinibaldljeva in Bozinijeva. Torej se je vsaj eden
izmed bratov obdral, e ve, kar osamosvojil. Osamosvojil se je pa zato,
ker je Blagajevo podjetje propadlo. Dokler ni razpadlo nekje v letu 1771,
je bilo kar opazno podjetje. V letih 1767 do vkljuno 1770 je imelo 12 moj
stra, 310 pomonikov in 611 statev; vajenec je bil ves as en sam. Pro
izvodnja je nihala takole: 230 kosov jadrovine 140 kosov jadrovine in 21
kosov tronitnika 136 kosov jadrovine in 16 kosov finega platna 175
kosov jadrovine in 40 kosov dvoriitnika. Vsaj leta 1770 je obrat potroil
4872 kg lanu in konoplje.
"'
6. Solkanska manufaktura sukna in flanele je priela z delom marca
1767 s 5 statvami. Lastnitvo nas nekoliko spominja na razmere v Blagajevi
botanjski platnarni: kot idejnega zaetnika in nosilca firme navajajo
Venturo Menaeja Gentilleja, kmalu nato kot lastnika Franca barona Taccoja, Gentilleja le e kot inpektorja in direktorja.
7. Naslednji grof, ki je vstopil v poslovni svet, je bil Franc Adam Lamberg s Kamna pri Begunjah. Omejil se je na navadno sukno in drugo vol'

2S
29

ADK, I Kommerz, rd. t. 393.

ADK, I Kommerz, rd. t. 419.

J. SORN: TEKSTILNE FABRIKE NA

SLOVENSKEM

27

neno blago. Ker je bil lan komernega konsesa v Ljubljani, kjer je gotovo
dobil spodbudo za svojo namero, in ker je imel na svojem gospostvu dovolj
predic in tkalcev, mu ni bilo teko organizirati ostreje zartani zaloniki
obrat in ga vzdrevati vsaj nekaj let. Zaposloval je mojstre, pomonike,
vajence, predice, barvilce in esalce. Leta 1768 je priel z velikim poletom,
saj navajajo tevilke kar 101 zaposlenega (na primer 15 pomonikov in 76
predic ter 23 statev), potem je lo vse hitro navzdol: leta 1769 se omenja
en sam mojster in 56 pomonikov (statev 26), leta 1770 komaj 46 delavcev:
22 predic in 15 esalcev ter 6 pomonikov (statev 8). Temu primerno je
nazadovala tudi proizvodnja: 143 kosov sukna srednje kvalitete 66 kosov
volnenega sukna in 66 kosov polvolnenega sukna 37 kosov raevine in
24 kosov polvolnenega sukna. Prav leta 1770 so potroili 224 kg preje in
616 kg volne. Vse kae, da je bila zgolj grofova avtoriteta preibka, da bi
mogla obdrati zase vse kmeke statve in proste necehovske mojstre, ki so
delovali na ozemlju njegovega gospostva. V poslovnih zadevah ni lo ve za
grofovo avtoriteto, temve za ekonomske momente; konkurenca mu je raz
bila njegovo zaloniko podjetje e v letu 1771.

</ di i"JJC ..Jjcrhf^Vl

lafi^

Slika 3. Nart o regulaciji Soe pri Straicah blizu Gorice iz leta 1765. Ob cesti, ki
je vodila od tirih ag na levem bregu (t. 9) v Gorico, je vrisana manja stavba
in pripis Stracig (fonet. Stra'ce), ki smo ga namenoma podrtali. Sicer pa pome-,
nijo tevilke: 1 nova gradnja kanala; 10 dvignjeno skladie za deske; 11
skladie za drva za kurjavo; 13 mosti prek potoka Koren. Nart, ki ga je v
fortifikac. klaftrah narisal Mihael Bonn. hrani Arhiv dvorne komore, Dunaj, Zbirka
kart, signatura H 65/1. Karta je bila prvotno del spisov prav tam, fond Innersterr.
Kommerz. fase. rd. t. 394 (ovoj z napisom Regulacija Soe)

28

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 . 1979 . 1

8. Ko se je 1767 pojavil v Ljubljani Sas Avgutin Henrik Mller' ki je

obvladal izdelavo finih volnenih izdelkov ter sukna iz kamelje dlake je e
bilo nekoliko prepozno, ker je celovki Thys e vsaj tiri leta proizvajal fina
sukna, ki so zadoala vsem potronikom takega blaga v ve kot samo slo
venskem prostoru. Trie je bilo za Miillerja preozko in kmalu po 1770 se
je podjetnik odselil. Ves as je imelo podjetje skromen obseg: enega moj
stra m 34 pomonike, 20 predic, po enega vajenca, doplirerja in esalca;
na stinh statvah so proizvedli 1769 le 22 kosov pli-ameta in 18 kosov catisa, naslednjega leta 18 kosov plia in 5 kosov dvostranskega plia V tem
letu so potroili komaj 196 kg volne in nekaj kamelje dlake. Ker se je Mller
naselil v Ljubljani, je tudi predice nael v Ljubljani ali vsaj v neposredni
blizini. Po vsej verjetnosti je moral predice ele nauiti, kako se prede ka
melja dlaka, ce bi se delo obneslo, bi obrat bil gotovo znatna novost za nae
kraje.
9. Decembra 1768 je priel z delom v svoji suknarni v Goriici pri Mirnu
Izak Rafael Pincherle. O sebi je trdil, da je bil sicer rojen v Gorici, da pa
so ga vzgajali med tovarnami v Cenedi, a se je 1767 vrnil v Gorico in de
cembra istega leta priel na svoje v Goriici. Iz Cenede je pripeljal 60
delavcev, ki jim je tu v Goriici zaradi pomanjkanja dela (problem tri
a!) grozil odpust. Leta 1769 ko je e bil lastnik istilnice sladkorja bi skoraj ustavil delo v suknarni, e je ne bi prevzel ambiciozni Franc baron
Tacco, ki se 1770 citira kot lastnik suknarne v Mirnu. Naslednjega leta e
ni nobenega glasu ve o imenovanem obratu.30
10. O njegovem sosedu Andreju Kornerju vemo e zelo malo. Znano
nam je samo to, da je organiziral svojo platnarno v Goriici aprila 1769 in
da je proizvodnja tudi dejansko stekla. Obljubljal je letno produkcijo 200
kosov, a ga statistiki iz leta 1770 ne omenjajo ve.
11. Enako slabo smo poueni o celovki tovarni tiste bolje vrste platna
ki so mu rekli povoeno platno. Sredi leta 1771 jo je v tem mestu uteme
ljila Joefa Sticklberger. Zanjo so delali tkalci v Celovcu, pri Gospe Sveti
v Rozeku in Brezah. Vse kae, da je bil v Celovcu le osrednji obrat ( = to
varna) z vodstvom.
Podjetnica ni uspevala, zato je zaprosila za podporo
31
a so jo odklonili.
12. Thysov obrat je dobil mono konkurenco v suknarni, ki sta jo usta
novila 1788 brata Moro v veliki stavbi opuenega cistercijanskega samo
stana v Vetrinju, potem ko sta e tri leta po malem proizvajala v Celovcu
Za Moroja so predle predice v Vetrinju in okolici ter v Zgornjem in Spod
njem Rozu. Ker jima to ni zadoalo, sta zaposlila e predice v bohinjskem
kotu; za Vetrinj so le-te predle ve kot deset let. V zaetku 19. stoletja se
je manufaktura poveala za obrat v Celovcu. V letih okoli 1838, ko Thysa
ze ni bilo ve kot trideset let, je obrat proizvedel povpreno po 1000 kosov
fmega sukna in nekaj sto kosov kamira. Okrog 1850 je firma zaposlovala
nekako po 350 delavcev in je svoja proizvajalna sredstva sproti in nepre
stano modernizirala, tako da je poasi prela v tipino fabriko organizaciio
32
proizvodnje.
13. Traki trgovec Franc Borghi je priel z delom v svoji platnarni
v.Kanalu ob Soci leta 1786. Domnevali so, da manufaktura v bistvu izhaja
iz reske ali da je ostanek tistega obrata, ki ga je temivarska kompanija
utemeljila v Bakru, pa je pozneje preel v privatne roke. Poznavalci so
30

t. 419.'
,2

ADK, Io Kommerz, fase. rd. t. 421.

K r n t e n s
S t e r b l i c h e Wirtschaft, str. 250. - Za njene (kalce prim. ADK. I Kommerz, fase. rd.
Krntens gewerbliche Wirtschaft, str. 248249.

J. ORN: TEKSTILNE FABRIKE NA SLOVENSKEM

29

trdili; da tovarna ni nova in da tudi bodonosti nima. Trgovec

je namre
e septembra 1786 prejel 10.000 gld predujma proti hipoteki.33 Vendar se je
platnarna drala ve kot deset let in poroila iz leta 1796 trdijo, da e pro
izvaja, a da obresti od posojila ne more ve plaevati in da lastnik prosi
za odlog:
^ '
, '
L
14. Anton Rssmann e je zasidral 1795 svojim podjetjem v Zgoi blizu
Radovljice, torej v kraju, ki je bil kar v srediu tradicionalne domae tek
stilne proizvodnje: Delovne sile mu ni manjkalo; 'imel je 80 delavcev, z
tevilo predic e ne vemo: Morda je za naslednjega lastnika Janeza Rssmanna,'. delalo ve sto predic, sicer ne bi mogel podjetnik e v 40 letih
19. stoletja izdelati 10001400 kosov sukn. Navadno volno so mu predle
v teh letih predice e na klasini nain, boljo so e predli na strojih. Kaj
ve o teh strojih "nam e ni znano. Tkali so seveda tudi okoliki tkalci, iz
delane kose je Rssmann v svojem, osrednjem obratu le apretiral (barval,
kosmatil, stiskal).3.4
.... ,\ :
...
n
S tem smo konali opis fabrikih ali centraliziranih tekstilnih manufaktur,- ki so temeljile na predelavi surovin kot so lari, konoplja in volna.
S tevilkami, ki smo jih navajali o delavcih in proizvodnji, snio se hoteli
na neki nain pribliati strukturi teh obratov (delitev dela, ibkeja ali
moneja povezava zalonikega obrata,'bolj ali manj razprene manufak
ture iz.sektorja samostojni obrati). Z letnicami utemeljitve in likvidacije
smo hoteli-: opozoriti imenujmo pojav s temi besedami na umetno
ustvarjeno gostoto tekstilnih obratov v letih 17651770, navajanjem kra
jev, kjer so obrati, delovali, pa smo.li,, za tem, da dobesedno s prstom po
kaemo na naravni tekstilni pas v slovenskem prostoru: ne glede na kme
ke statve'je bil podroje intenzivne proizvodnje tekstila ozki pas osrednje
Slovenije (Ljubljana, Zgoa, Vetrinj, Celovec). Kar je prostora "vzhodno in
zahodno od njega, nima veje industrijskozgodovinske veljave; vsekakor je
bila zahodna stran, razgibane j a od vzhodne. Tu se za as 17621764 ome
njata le platnarna v celjskem okroju in poskus iz leta 1801, ki se ga je lotil
absolvirani jurist Franc Mulej s tem, da je prosil za dovoljenje, za konce
sijo, da bi smel v Ptuju utemeljiti suknarno. Razen pronje ni Mulej na
pravil niesar drugega.3?
. ; '
Doloeno pozornost naj posvetimo samo e izvozu suknenih izdelkov kot
nekaknemu merilu glede intenzivnosti proizvodnje. Po vsem, kar vemo
o tekstilni industriji, nismo prav ni preseneeni, ko beremo1, da je najve
tudi volnenih izdelkov izvaala prav. Kranjska in sicer skoraj vse skozi Trst.
Znamenite bilance navajajo naslednje vrednosti (v goldinarjih) :
Deela .
Moravska '
Kranjska Tirolska
"*
Avstrija
, -;
eka
Avstr. lezija
tajerska Koroka
Skupaj

"

1760
11.318 " '
' 10.032 '
r

. Cl .

'

473
^ 226
' 22.049

1761

1762

''18.734
-' , J 9.925'
1.529
1.231
1.704 ,
2.100
801 l
585 36.609

23.686
7:685
3.481
2.204
3.731
868
390
44.249

1763
'

21.196
10.961
11.637
4.653
70
585
195
49.297

" AS, Gubernijski arhiv, fase. 17871795, 43.

Katarina Kobe-Arzenek, Prvi tekstilni industrijski obrati na Slovenskem, str. 1213, dalje Joe
ontar, Kranj in njegova ira okolica v prvi polovici 19. stoletja, Kranjski zbornik 1970, V Kranju 1970,
str. 298314.
,s
ADK, I Kommerz, fase. rd. t. 418.
,4

30

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 . 1979 . 1

e pustimo ob strani Moravsko, vidimo, da je bila Kranjska pri izvozu

suknenih izdelkov kar precej ekspanzivna. Presenea hitri vzpon Tirolske,
medtem ko je Koroka verjetno poveala svoj izvoz po utemeljitvi Thysove
suknarne. To bomo mogli prepriljivo dokazati pa takrat, ko bomo k tu
diju izvoza pritegnili nove dokumente. Sicer moramo pri Koroki vedno
poudarjati, da je njen izvoz tekel po Kanalski dolini in da so traki po
datki zanjo zelo relativni, medtem ko za Kranjsko niso. Izdelki srednje
Koroke so resda potovali prek Ljubeljskega prelaza, zlasti tisti, ki so bili
namenjeni prek Trsta v vzhodni bazen Sredozemskega morja, toda kar je
bilo namenjeno v beneko republiko, je potovalo po Kanalski dolini.
Dolgo asa so bile doline izdelanih kosov tkanin razline. Vsaka de
ela, da, posamezni deli deele in celo posamezni obrati, so doloali obseg
izdelanih kosov po svojih merilih oziroma merah, ele odredba iz leta 1768
je doloila, da mora kos blaga meriti najmanj 20 dunajskih vatlov ali 15,5
metrov in da mora imeti fabriki znak ter pismeno potrdilo od krajevne
gosposke.36 Javnopravno priznane manufakture so se teh norm drale;
kmeki tkalci so e pod konec 18. stoletja doloali dolino kosa kar po svoje
v duhu tradicije.
Veina podjetij ne glede na industrijsko panogo ni dovoljevala,
da bi delavci spali v obratnih prostorih. Steklarne so postavile posebne le
sene hie za mojstre in druge profesionalce. V rudnikih in fuinah sploh ni
bilo mogoe prebivati; rudarji elezove rude v gorenjskih hribih so pre
noevali v bivaliih, ki so bila bolj podobna lopam kot hiicam. Izjema so
bili le nekateri obrati tekstilne stroke. Leta 1732 je Franc Rakovec-Raigersfeld predlagal svilami v gradianski Fari, v katerih delovnih prostorih naj
uredi skupna leia; e bi jih bilo e premalo, je svetoval postaviti eno ali
ve barak kar med obratnimi objekti.37 V stanovski suknarni na Selu pod
Ljubljano so vsaj od 1727 dalje samski kvalificirani delavci, na primer vsi
tkalci, spali v sobah, kjer so ez dan delali. Poroeni kvalificirani delavci
so imeli v tovarni loene sobice. Nekateri so imeli kar privilegiran poloaj :
barvarski mojster, ki je tudi imel stanovanje v fabriki, je smel rediti kokoi,
dve kozi in tiri konje; omislil si je dalje skromen vinoto, ki ga je pa moral
kmalu opustiti. Enako je organiziral vinoto v suknarni tudi inpektor
Kunnik; po doloenem krajem asu je moral prav tako zapreti lokal.38

Vpraanja o finanni moi podjetnikov se ne bomo lotili iz direktne

smeri, temve iz posebnega zornega kota, ki ga tu imenujemo subvencioni
ranje manufaktur. Ta oblika propagande za razmah zlasti tekstilne indu
strije je bila tipina za estdeseta leta 18. stoletja, torej za as, ko so de
lovali komerni konsesi naj intenzivneje. Kajti ena izmed njihovih osnovnih
dolnosti je bila, deliti podpore, predujme, subvencije vsem, ki so se odloili
za utemeljitev manufakture, niso pa imeli dovolj lastnega kapitala. Kolikor
je lo za veje vsote, so bili konsesi dolni, posredovati pronje na vije
instance, tudi na dvor. V navedenem desetletju je bilo podeljevanje sub
vencij sestavni del merkantilistine ali narodnogospodarske politike drav
nih oblasti in kdor je znal to obrniti sebi v prid, je bil deleen prav impo
zantnih vsot. Terminus .obrniti sebi v prid' je imel dvojni izvor. Prvi je bil
bili irrfrnfi' H n f h S t a n O V f l i , a r h i v ' - f a s c i 3 7 9 . d - r - ,f.ranc Rakovec-Raigersfeld ie e 1732 zapisal, naj bi
bili izdelki domaih manufaktur vsi opeatem, da b se razlikovali od tuiih izdelkov ne Dozn Da e
zahteve o enotni dolin i (AS Raigersfefdov arhiv, fase. XXVI, ostanek nekega dnevnika. s?r . T
J ' Raigersfeldov arhiv, knjiga Copia Lettere Dal 1732 sin'all 1737, str. 39 si.
Prim, moie Zaetke suknarne, Zgodovinski asopis VIVII, 19521953, str. 682684.

J. SORN: TEKSTILNE FABRIKE NA SLOVENSKEM

31

subjektivnega znaaja: kdor je bil blizu dvora ali funkcionar dravne admi
nistracije, je lae uveljavil zahteve po subvenciji. Drugi je bil objektivnega
znaaja: dvor se je odloil, da bo dravo rajoniral in pospeeval tisto indu
strijo, ki je bila za doloeno deelo vodilna. Zaradi obeh momentov so levji
dele pri subvencijah pobrali prav eki, spodnjeavstrijski in e posebej
dunajski podjetniki. Od sredine 60 let so letno potroili za subvencioniranje
industrije 50.00080.000 gld. Iz dolge vrste podpor bomo tu navedli samo
nekaj primerov, eki grof Waldstein je 1764 prejel kot posojilo 10.000 gld,
dve leti pozneje neka eka manufaktura isto vsoto, Privotova eka bom
bana industrija 30.000 gld, brnski fabrikant Kfiller skupaj 37.000 gld, grof
Starhemberg 30.000 gld, leta 1770 Knel 30.000 gld, Clary celo e leta 1772
za ipkarstvo na ekem 12.000 gld, itd.39
Ne trdimo, da ni tekstilne in druge industrije v slovenskem prostoru
nihe podpiral, to ne, samo podpore so bile redkeje in manje, pa v pra
vem sorazmerju s pronjami. Politika drave je resda temeljila na merkantilistinih maksimah (pomnoiti industrijske obrate, okrepiti izvozno
trgovino in podobno), toda rajoniranje je doloilo, naj eka nadomesti iz
gubo lezije, kar je z drugimi besedami pomenilo, naj se forsira industriali
zacija eke, Moravske, itd. Notranjeavstrijski komerni konsesi so pod
pirali svojo industrijo, da, toda vejih finannih sredstev niso imeli na
voljo; hitro so izrpali odmerjene vsote in vasih napotili kandidata s pro
njo na Dunaj, kjer je e bilo prosilcev ve kot dovolj in vsak je bil tehtneji od prejnjega.
Politika subvencioniranja je la prvenstveno za tem, da pospeuje tek
stilno industrijo. V tem se Avstrija rii prav ni razlikovala od drugih drav
v Evropi, kjer so prav tako forsirali tekstilno industrijo kot eno izmed
osnovnih industrij; ki je mogla zaposliti velike mnoice ljudi. Druge panoge
so bile e dalje precej navezane na svoje zmogljivosti in na svoja finanna
sredstva, na primer rudarstvo in fuinarstvo, steklarstvo, papirniarstvo,
usnjarstvo, itd. Zato tudi vidimo, da so v 60 letih vznikale tekstilne ma
nufakture najpogosteje, druge fabrike znatno manj ali sploh ne. Zato ne,
ker v danih razmerah e ni bilo potrebe po njih, na primer tovarne za klej,
fabrike za milo, razne druge kemine tovarne in podobno.
S tem, da smo izbrali 17 primerov proenj za subvencijo iz slovenskih
krajev, smo najbr zbrali skoraj vse reflektante ali vsaj ogromno veino.
Sicer vseh pronjikov niti ne potrebujemo, ker nam gre le za primerjavo
med e navedenimi vsotami in naimi subvencijami in za sklep, ki sledi iz
tega: v ekih primerih gre za obrate, ki so e delovali in so bili kar velike
manufakture, v naih primerih za komaj nastajajoe manufakture manj
ega obsega; izjema je le suknarnar Thys iz Celovca, o katerem smo e za
pisali, da je bil dvorni proteiranec. Razpredelnica nam pove naslednje:

Podjetnik

Leto

Kraj

Jernej ebul
Baron Herbert
Kor. de. stanovi
F. L. Eichhorn & Co
Leopold Bogataj

1750
1761
1763
1764
1765

Ljubljana
Celovec
Celovec
Celovec
Ljubljana

+ Odo
breno
Odklo
njeno
? Neznano

Vsota

2025.000
6.000
3.000
30.000
4.000

gld
gld
gld
gld
gld

+
+
+
+

"> Karl Pribram. Geschichte der sterreichischen Gewerbepnlitik von 1740 bis I8M) Erster B i
1740 bis 1798. Leipzig 1907, Str. 132. opomba pod rto.

32

Podjetnik

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 .' 1979 . 1

Leto

Jurij Zanetti
Anselm Morpurgo
Ventura M. Gentille
Izak Raf. Pincherle
Joef H a r m a n n
Joefa Sticklberger
Ivan pi. Thys
Andrej Marini
Vdova Cerar
Franc Borghi
Anton Silva
Jurij Hayderer

Kraj

1765
Ljubljana
Gradika
1765
1767 v Solkan
1767
Goriica
Ljubljana
1769
Celovec
1771
Celovec
1775
Pod ra vi j e
1785
Ljubljana
1786
Kanal o./S.
1786
1790 . Ljubljana
Celovec
1808

Vsota

+ Odobreno Odklo
njeno
? Neznano

2.000 gld
3.500 gld
200duk
5.000 gld
1.000 gld
, - 300 gld .
100.000 gld
1.500 gld
?

10.000 gld5.000 gld

5.000 gld '

+ "'
+
?

;3

~r~

"

+
.

Iz severnega dela slovenskega prostora je prejel izrednih 100.000 gld

Thys v asu, ko se je zaradi pomanjkanja predio znael v veliki zagati; sub
vencija naj bi mu omogoila'najti predivo za' vsako ceno. Oblast je naelno
subvencionirala vedno le podjetja, ki so priela proizvajati tako vrsto blaga,
ki se je do takrat ali uvaalo iz tujine ali ga v tisti deeli habsburke krone
e ni nihe proizvajal. Ker-niso bila niti nova podjetja niti niso proizvajali
nove vrste blaga, so zavrnili Pincherleja, Harmanna, Marinia in druge.
Harmanna so odklonili z motivacijo, da Ljubljana pa ni primerna za svilo,
ebul je poglavje zase; verjetno so ga pustili pasti e n a ljubo politike, ki
se je izkristalizirala nekako petnajst let pozneje in ki jo imenujemo poli
tika gospodarskega rajoniranja drave. V ebulovem asu so namre e
forsirali proizvodnjo svilenih tkanin na Gorikem in na Dunaju. Kar je bilo
svilarstva v vmesnem prostoru, je bilo nezaelena konkurenca, za katero bi
bilo bolje, da bi je ne bilo.40 Nihe ni rekel dobesedno tako, toda ko je temu
res velikemu in imenitnemu svilarskemu podjetju, ki je bilo znano dale
naokoli, predla trda, so vsi dvignili roke in pri tem obalovali, da propada.
Gospodarskopolitino opredeljevanje

fabrik

Na zaetku 18. stoletja, ko si je merkantilizem ele utiral potuje drav

na oblast uvedla v pospeevanjeindustrializacije nov element s-tem, da je
posameznim obratom podelila na njihovo pronjo tako imenovani izkljuni
ali privativni privilegij. ,Ta dokument ni posegal v organizacijo dela in pro^
izvajalnega postopka, tudi ni reeval vpraanj, osnovnega in investicijskega
kapitala. Lastniku je nudil le doloeno protekcijo, zaito, s tem, da v teku
doloenega asovnega obsega ni smel nihe v deeli utemeljiti obrata s prav
takno proizvodnjo, kakrno je imel zaiteni obrat.41 Slaba stran doku
menta je bila v tem, e ga vrednotimo z omi podjetnika, da je nosil
v sebi element zaasnosti (.. .podeljujemo privativni privilegij za deset let,
za dvajset let, za petindvajset let...), dobra v tem, da je zaradi protekcije
vabil podjetnike k ustanavljanju takih podjetij, ki jih ali v vsej dravi aH
v doloeni deeli e ni bilo. Privativni privilegij je e jamil nedotakljivost
.., '\DK'
l Kommerz, fase. rd. t. 428. Za Thysovih 100.000 gld prim, e Krntens Gewerbliche
Wirtschaft, str. 247. O lastniku svilarske fabrike Jerneju Cebulu in o svilarstvu Josip Zontar, Siilogojstvo in svilarstvo na Slovenskem od 16. do 20. stoletja, Ljubljana 1957 (SAZU, Dela 11, sekcija za obo
in narodno zgodovino, 3), str. 4853.
41
Pribram, Geschichte der sterreichischen Gewerbepolitik, str. 1418. dalje Johann Slokar, Ge
schichte der sterreichischen Industrie und ihrer Frderung unter Kaiser Franz I, Wien 1914, str. 1-2.

J. SORN: TEKSTILNE FABRIKE NA SLOVENSKEM

33

obrata glede poiljanja delavcev k vojakom in. glede nastanitve vojatva

v obratnih prostorih. Podjetja so skoraj vedno uivala prost uvoz surovin
in izvoz izdelkov (sistem prostih potnih listov). Lastnik je vedel, da bo
ves doloeni as proizvajal brez konkurence in da sta mu s tem zajamena
trie in doloen del dobika. Ker ni imel konkurence uvoz podobnega
blaga so tako k e v smislu nael merkantilizma.ali prepovedali ali prav ob
utno zmanjali , ni bilo mehanizma, ki bi privilegirancu urejal cene.
Podjetnik je sam doloil tisto zgornjo mejo za cene, ki jo je trie komaj
e moglo sprejeti. :,
,.
. , ti; .
. ...
Prvi izkljuili ali privativni privilegij je dvorna administracija podelila
leta 1709 nekemu-dunajskemu podjetniku. Potem so si podelitve sledile vse
hitreje. Avstrijska orientalna kompanija je tak privilegij prejela 1721 za
belilnico voska na Reki, 1722 za vrvarno v istem mestu. V slovenskem pro
storu so bile privativriih privilegijev delene predvsem tekstilne manufak
ture, na primer stanovska suknarna v Ljubljani, Thysva suknarna za fina
sukna v Celovcu, itd. Aron in bratje Morpurgo*so 1756 'prosili 7 za 10-letni
izkljuni privilegij, ko so se odloili, da bodo v Gorici utemeljili obrat za
esenco vinskega kamna. Oblast jim je privilegij odrekla z motivacijo, da se
vinski kamen izdeluje tako v Trstu kot na Gorikeim Ivan Mihael baron
Herbert iz Celovca je prav takrat prejel privilegij za vrvarno, eprav je bilo
na Korokem nekaj vrvarjev-obrtnikov. Toda obrat bi proizvajal na fabriki
in ne na obrtniki nain, to je ta bistvena razlika! Istoasno vidimo prav
na tem primeru docela jasno, da so bili privilegiji zavestno naravnani proticehovsko, proti drobni proizvodnji. Meanski trgovec Jakob Harb & Co
iz korokih Brez (v bistvu kompanija treh trgovcev) je 1765 prejel izkljuni
privilegij za fabriko, ki bo proizvajala volnene nogavice, platno,- barhant
in svilene trakove, torej artikle, ki so jih tudi sicer izdelovali nekateri obrt
niki.42
V splonem je tako v Avstriji kot v njenem slovenskem prostoru tevilo
obratov, ki so delali brez privativnega privilegija, presegalo tistega s pri
vilegiji. Pri vsem tem doloene proizvajalne panoge privilegija sploh niso
poznale, na primer steklarstvo, milarstvo, da o montanistikumu ne govo
rimo e posebej;-
Kdaj pa kdaj se je za privativni privilegij potegoval kaj' nenavaden
podjetnik, e leta 1791, ko e petindvajset let nio ve podeljevali takih
privilegijev, se je zanj priporoal goriki lekarnar (policijska obrt!) Karel
Anton Leitenburg, e da je v Gorici napravil isto novo tovarno vinskega
kamna, ki da je v dednih deelah nekaj povsem novega: Omogoila da
bo pritekanje denarja v provinco, ki ji tako zelo'primanjkuje gotovine.
Prosil je za izdajo privativnega privilegija za deset let in za istoasno pre
poved uvoza vinskega kamna iz tujine. Seveda so njegovo pronjo f pri prii
odklonili.

-..

:i

. . .

V e velikokrat omenjenih estdesetih letih 18: stoletja sta.dvor in nje

gova administracija opustila sistem pospeevanja industrije s^pomojo iz
kljunih privilegijev, ker je nova politika glede propagiranja in subvencio
niranja industrije v ospredju je e bila mnoinost in'n've posamez
nost nasprotovala ideji o proteiranju le posameznikov. Leta 1753 so po
daljali privilegij schwechatski bombani manufakturi za deset let, .po pre
teku termina so pronjo glede podaljanja e odklonili z izgovorom, da so
taki privilegiji v novo nastalem poloaju skrajno kodljivi, ker zavirajo
" ADK, l Kommerz, fase. rd. t. 315, 357, 385, 419, 421.

34

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1 '

razmah podobnih neprivilegiranih tovarn v dravi.43 Od takrat dalje niso

nikomur ve podaljevali privilegija: leta 1764 je ugasnila veljavnost po
dobnega dokumenta manufakturi, volnenih izdelkov v Linzu, leta 1775 tudi
istilnici sladkorja na Reki.
.,.-...
'
Nova politika je med ljudi vnesla zmedo, saj je rtala besedi Privile
gium privativum, obdrala pa v smislu okronice iz leta 1770 njegovo
bistvo, ki je bilo v naslednjem: 1. Oprostitev tovarnikih objektov <glede
zemljikih in drugih nepremininskih bremen ter glede nastanitve voja
tva; 2. Oprostitev tovarnarja, njegove druine in njegovih sodelavcev glede
rekrutacije in plaevanja obrtnega davka; 3. Posebna zaita za tuje umet
nike in fabrikan te, torej za delovodje, krasilce in podobne strokovnjake
ter njihov prost odhod v domovino; 4. Pravica do.uvoza tistih surovin in
orodij, ki jih,v dednih deelah ni bilo, po posebni zmerni carini; 5. Zaita
pred konkurenco v tistem okolju, kjer je tovarna delovala; 6. Zaita pred
samovoljo delavcev tako, da drug podjetnik ni smel sprejeti delavca, e
temu prejnji delodajalec ni dal pismeneodpustnice; 7. Podjetniki so smeli
zaposliti tudi cehovske ljudi, jim,dati priznanja in una pisma, (e bi cehi
ne priznali te pravice, bibili strogo kaznovani) ; 8. Podjetniki so dobili
vico, postaviti magazine v poljubnih krajih in prodajati svoje izdelke tudi
na drobno, torej po kosih. - ,
,i -,,-. '
,
Po novem se je beseda privilegij zreducirala zgolj.na odlije: taka to
varna je smela izobesiti it s cesarskim orlom in z napisom Cesarskokraljevsko privilegirana fabrika;, napis je smela odtisniti tudi pri podpisu:
Ne kot odlije, temve kot pojem so privilegij obdrali, kadar je lo
za posebne'in pomembne izume ali odkritja, ki so bila prirejena za mno
ino proizvodnjo, ali pa tudi ne, e je lo za znanstveni doseek par excel
lence. . . .
S subvencijami, premijami in nagradami okarakterizirana poteza merkantilizma je bila v ospredju dogajanja priblino deset let. Novo ustvarjena
komerna administracija je bila tisti forum, ki je sicer centralistino, ven
dar z zanosom propagirala skrb za razmah industrije in komernih obrti.
Ni dvoma, da so napori obrodili svoj sad, v nekaterih deelah vejega, v
nekaterih manjega, toda po desetletnem centralistinem nainu pospee
vanja se je sorazmerno hitro uveljavil nazor, da je treba privatne gospo
darske sile osvoboditi nadzorstva ter tudi dravne podpore in jih im prej
privaditi na to, da bodo delovale samostojno.
Nova smer glede industrijske politike se je uveljavila prav kmalu po
letu 1770, vendar s protekcionizmom ni opravila kar na kratko. Ta nova
oblika merkantilizma, imenujmo jo fiziokratski merkantilizem (za razliko
od dosedanjega nekaknega protekcionistinega merkantilizma), je med
drugim ukinila vse izvozne carine razen carine na surovine in poostrila
kontrolo nad uvoznotrgovinskimi posli, okrepila je torej prohibitivni sistem
pri uvozu. Oviranje uvoza se je kazalo v tem, da so se importirale samo
surovine, ki jih drava ni premogla, so pa bile zelo potrebne. Nova uvozna
politika je kmalu naletela na odpor, saj so nekateri vodilni forumi takoj
ugotovili, da je v kratkem asu 17831785 padel izvoz po vrednosti za okoli
2,000.000 gld, in vedeli so, da je to rezultat represalij ali nekakne carinske
vojne Sake, Prusije in Poljske proti Avstriji. Rezultat represalij se je na" Pribram, Geschichte der sterreichischen Gewerbepolitik, str. 150154, Slokar, Geschichte der
sterreichischen Industrie, str. 23.

J. SORN: TEKSTILNE FABRIKE.. NA SLOVENSKEM

35

dalje pokazal v tem, da je padla vrednost zlata in srebra; s tem se je,

kot pravimo enostavno, ivljenje v Avstriji podrailo.44
e prej je moral fiziokratski merkantilizem reiti nekaj starih in za
pletenih problemov, na primer tudi ukiniti vse notranje mitninske pregraje. To potezo, ki so jo dolgo pripravljali, tudirali in tehtali, so dekretirali leta 1775. Po njej so eka, Moravska, lezija, Zgornja in Spodnja
Avstrija, Notranja Avstrija (= tajerska, Koroka, in Kranjska), Gorika
z Gradiansko in obmorski pas ali Litorale sestavljale od tedaj dalje eno
in enotno carinsko ozemlje. Zunaj njega.so ostale le Tirolska, nekaj manj
ih delov eke in. ozemlje svobodnih pristani Trsta in Reke. Storjeni
korak je e bolj poivil notranjo in zunanjo trgovino in. prav gotovo olajal
akumulacijo kapitala. Po letu 1780 so se mnoili dokazi o tem, da vse bolj
prevladuje tako imenovana fiziokratska miselnost (gr. physis kratein =
vlada narave), ki je izla iz Francije in ki je bila precej ve kot sam
agrarnopolitina doktrina. Zanima nas predvsem politika fiziokratizma na
podroju trgovine, obrti, industrije in montanistikuma. 45
Fiziokratizem ni el za tem, da razkroji tenje merkantlizma. Hotel ga
je le oistiti doloenih slabosti ali preivelih oblik in postopkov, kajti bil
je proti oblastnemu urejanju industrijske problematike, proti protekcio
nizmu oziroma proteiranju nekaternikov, e da je to nekaj umetnega,
nekaj nenaravnega. Glavno geslo merkantilizma, poveati izvoz in zmanj
ati uvoz, je ostalo nedotaknjeno in je imelo e naprej polno veljavo. Leta
1783 je izla vrsta odredb isto fiziokratskega znaaja, ki so na primer za
devale gospodarjenje* v gozdovih in so bile zelo pomembne za fuinarstvo,
steklarstvo, proizvodnjo pepelike in podobne industrijske panoge. V bistvu
so le odredbe za tem, da vzpostavijo polno prodajno pravico za vse pro
izvajalce, tako tiste v agraru kot one v industriji. Dvor in njegova fiziokratsko usmerjena administracija sta se torej tudi glede industrije ravnala
po fiziokratskem nauku, da je prava cena samo tista cena, ki jo ustvarijo
gospodarske razmere, podane pri prosti konkurenci ponudbe in povprae
vanja, ne glede na to, ali gre za poljedelske ali za fabrike produkte. Zato
je bilo samo po sebi razumljivo, da je oblast ukinila'na primer tudi vse
omejitve v trgovanju z.elezom; s tem je odstranila vsako prisilo v tej zvrsti
kupije, na-primer uradno doloanje cen za izdelke iz eleza in podobno.'"'
Fiziokratski nauk je izel.iz odnosa lovek : narava in je v praksi prvot
no bil namenjen agrarni politiki. Industriji le toliko, kolikor je bilo treba
uskladiti fiziokratska naela za vse sektorje gospodarstva. Pri nas nimamo
toliko in tako izrazitih fizlokratskih piscev v sektorju trgovine, obrti, indu
strije, pomorstva in v sektorju teorije nasploh.
e ob prvi odtegnitvi dravne podpore v letih 1771 in pozneje je pre
nehalo delovati v slovenskem prostoru in njegovem irem sosedstvu dolo
eno tevilo podjetij. Predvsem je bila prizadeta tekstilna industrija, torej
prav tista, ki so jo prvotno najbolj forsirali in proteirali. V letu 1785, ko so
dravno ozemlje ponovno gospodarsko rajonirali, so subvencije bistveno
" Karoline Unger, Wirtschafts- und Finanzpolitik Josef I I , Dissertation . . . an der Hochschule fr
Welthandel in Wien . . ., Wien am 15. Jnner 1949, str. 1213, 39, 95.
1'
Dobre informacije ima e vedno uporabno delo Sari 2id i a r i , Rist (Charles Gide et Charles
Riste), Istorija ekonomskih doktrina od fiziokrata do naih dana. Tree izdanje: Sveska prva. Preveo
Stanislav Savie. Beograd 1921 (cir.),I str. 1131. Prim. D. Rozenberg, Istorija
politike ekonomije, Beo
grad 1949, dalje Obren Blagojevi, Ekonomske doktrine, Beograd 19762, str. 7483. O posegih fizio
kratizma v agrarne razmere pri nas Marijan Britovek, Razkroj fevdalne agrarne strukture na Kranj
skem, Ljubljana 1964. Ema Umek, Usmerjenost publikacij Kranjske kmetijske drube v letih 1770
1779, Kronika XV, 1967, str. 149151. Vlado Valeni, Organizacije za napredek agrarne proizvodnje,
specialno olstvo in strokovna literatura. Gospodarska in drubena zgodovina Slovencev. I, (SAZU), Ljub
ljana 1970, str. 523556.
46
Pribram, Geschichte der sterreichischen Gewerbepolitik, str. 384, 386387.

36

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

zavrli tudi v tistih deelah, ki jih prva redukcija podpor ni prizadela. Se

stavili so seznam predujmov za dvajsetletje 17651785 in ob tej prilonosti
ugotovili, da so se le-ti povzpeli do impozantne viine 679.527 gld. Levji
dele sta dobili samo dve deeli: eka kar 343.471'gld, Spodnja Avstrija
le 324.179 gld. Preostala dva odstotka je drava razdelila tako, da pri dru
gih deelah vsota ni presegla 1500 gld; izjemi sta bili Tirolska s svojimi
5400 gld in Moravska s lezijo s simbolinimi 859 goldinarji. To so dravne
subvencije; koliko so znaale deelne ali e bolj lokalne subvencije, v tem
trenutku ne vemo. Po letu 1786 so subvencioniranje mono zavrli. Tega leta
je znaala skupna vsota okrog 140.000'gld, naslednjega leta 110.000 gld, po
tem je ipadla delno tudi zaradi vojnih razmer na okroglo 40.000 gld
letno.47 V opraviilo ukinjanja podpor navajajo zgodovinarji podatek, da je
v tem asu e teklo v Avstriji 36.000 statev, ki da so bile vse kr dobro zaposlene in visoko rentabilne in da zato niso* ve potrebovale kreditnih in
jekcij.48 Gre seveda za zaloniko in drugae organizirane statve; tiste
kmeke statve, ki niso organizirano proizvajale za iroko trie doma ali
v tujini, tu niso*vtete. >
Fiziokratizirani merkantilizerh ni vpeljal svobodne konkurence med
podjetji zgolj doktrini na ljubo. Pred omi je gotovo imel tudi prakticistine
cilje: razbremeniti dravno blagajno tevilnih izdatkov, ki so bili v zvezi z
ustanovami, katerih glavna naloga je bila propagiranje industrije, z odpra
vo raznih privilegijev omogoiti uveljavitev podjetnikih talentov; kar ni
sposobno konkurence, naj pristane na likvidacijo in naj ne rauna na ban
nika, ki ga ni ve. Komerni konsesi, ki so bili zlasti aktivni priblino v
desetletju 17621772, so stali dravo letno 133.326 gld. Niso bili nekoristen
korpus, nikakor ne, samo sasoma so se prieli obnaati tako kot nekakna
vlada za trgovino, obrt in industrijo in v tem trenutku so postali e skoraj
cokla, ki je hotela diktirati svoje lastne zamisli o4ndustrializaciji. Na rob
razprav o varevanju fiziokratskega merkantilizma,' o njegovi uvozni "in iz
vozni politiki in vpeljavi konkurenne sposobnosti zapiejo gospodarski
zgodovinarji kaj radi impresivne tevilke, da so leta 1755 znaali dravni
dohodki le 40,027.856 gld. in da so se 1784 povzpeli kar. na 100,400.000 gld.49
Kmalu po letu 1790 ni bilo ve tiste klasine dinamike glede spopolnjevanja merkantilizma v teoriji in praksi in glede uvajanja kakrnih koli no
vih pojmovanj o podjetnitvu. Nekaj so na to vplivali zunanji dogodki (1791
konec neuspene vojne proti Turkom, 1792 zaetek prve koalicijske vojne
proti Francozom), nekaj je treba pripisati na raun dejstva, da se je ome
njena dinamika zaasno izrpala. Proizvajalni odnosi, kakrni so se razvili
do takrat, so nekako zastali, ker niso dobili nobenega novega impulza ve.
Novosti, ki jih je Anglija e uporabljala na veliko, na primer koks v plavih,
pudlanje, novosti pri tekstilnih strojih vseh kategorij, uvajanje parnih
strojev v proizvajalni proces in podobno, e niso prile in tudi e ne bodo
tako kmalu prile do Avstrije. , '

.<.

Okronica iz leta 1770 o ukinitvi dokumentov z imenom privativni pri

vilegij, a o obdranju vsebine le-teh, je 1787 postala zakon. Po objavi okro
nice so takne fabrike prieli imenovati formalne deelne fabrike ali tudi
47

Ibidem, str. 396. Gustav Otruba, Wirtschaft und Wirtschaftspolitik im Zeitalter des aufgeklrten
Absolutismus (Wirtschaftsgeschichte sterreichs, Wien 1971. Schriften des Institutes fr sterreichkunde,
sir. 105135).
48
Karoline Unger, Wirtschafts- und Finanzpolitik Josef I I , str. 130.
" Ibidem, str. 133.

J. SORN: TEKSTILNE FABRIKE NA SLOVENSKEM

37

deelno privilegirane fabtike, na kratko kar deelne fabrike ali privilegi

rane fabrike. Formalne namre zato, ker jim je e klasini privativni pri
vilegij doloil formo, obliko.iKako so tretirali fabrike, utemeljene po letu
1770? Koncesijska listina ni ve imela termina cesarsko-kraljevsko privile
girana fabrika in.ni ve bila delena prednosti citiranih osmih lenov.
Te fabrike so bile imenujmo jih v tej razpravi tako, enostavne ali nor
malne tovarne. Koncesije za take tovarne so dajali podjetnikom, ki so imeli
v primerjavi z necehovskim obrtnikom z delovno koncesijo ve osnov
nega kapitala, ve proizvajalnih sredstev, vejo poslovno spretnost, veje
trie, ve ambicije.50 Ko so v zaetku 19. stoletja hot prieli opuati iz
dajanje delovnih koncesij .necehovskim obrtnikom, e naj se vkljuujejo
v fabriko proizvodnjo,' kjer je to e mogoe.(ustvarjanje.rezervne delovne
sile za tovarne), so.po drugi strani vede dovoljevali enostavnim tovarnar
jem, da so imeli neomejeno tevilo pomonikov, in toliko proizvajalnih
sredstev,, kolikor-se-je'njim samim zdelo smiselno.';Smeli so'sprejemati in
izuiti vajence. Od-1813 dalje so'jim , to.moramo podrtati e prieli
nuditi ugodnosti, ki so;bile prej pridrane samo privilegirancem v osmih
lenih. Pomembno je tudi to, da reflektant za normalno fabriko koncesijo
ni ve moral predloiti sprievala o izuitvi obrti. S tem so hoteli pritegniti
v podjetnitvo kapitalno mone ljudi, ki bi sicer stali ob strani in bi kapital
investirali kam drugam. Za vodstvo obrata je tak podjetnik namestil pa
strokovno usposobljenega delovodjo, mojstra z izpitom.
Prav na spopolnjevanju sistema tako imenovanih enostavnih ali nor
malnih tovarn lahko nazorno tudiramo prehajanje v moderno ali kapita
listino pojmovanje termina tovarna, pri emer niso mislili na pritegnitev
modernih, proizvajalnih sredstev j (mnoina-uporaba mehaninih <statev,
parnih strojev in podobno), na boljo organizacijo dela, na poostritev de
lovne discipline, itd. lo jim je predvsem za vejo pritegnitev kapitala v
industrializacijo, za olajanje glede prehoda vejih obrtnikov med tovar
narje, za to, da se tudi grosisti pridobijo za industrijsko dejavnost. Sicer so
e 1791 doloili, da podeljuje koncesije za formalne fabrike doloena deel
na oblast, koncesije za enostavne fabrike pa nije okrone oblasti in magi
strati, 51 toda e precej dale v 19. stoletje je segal^dvom o tem, katera in
stanca naj podeli fabriko koncesijo reflektantu,'ki je bil sicer ugleden
zemljiki gospod,-a je elel le koncesijo za steklarno, usnjarno .papirnico in
podobno. Niso e doumeli, da kriterij za podelitev doloene koncesije ni stan,
ni drubena opredelitev, ampak^ izkljuno le viina kapitala, tevilo delav
cev in proizvajalnih sredstev, torej obseg proizvodnje nasploh. Okrog 1820
je e bilo jasno, da mora za obseneje fabrike izdati koncesijo deela, de
elna oblast, za skromneje tovarnike obrate, ki-niso hoteli e ni ve biti
veja obrt, pa okroje oziroma magistrat. 52 ;
Vendar sta razmah industrijske proizvodnje in vse veje vkljuevanje
kapitalno monih ljudi vanjo e,sama-po sebi pritiskala na to, da so se
formalne, in vsebinske razlike med obema kategorijama koncesij manjale.
Pritisk so poveale tudi zunanje okoliine, >na primer: vse tovarne je pri
zadel konskripcijski patent iz leta 1804, ki ,je preklical vse oprostitve in
olajave glede nastanitve vojaine, in patent o davku na dohodke iz leta
1812, ki je strogo veljal za vse in ki je odpravil oprostitve glede plaevanja
obrtnega davka.
50
v
Pribram, Geschichte der sterreichischen Gewerbepolitik,
str. 581 si., Slokar, Geschichte der
sterreichischen Industrie, str. 14.
"5 ADK, Litorale Kommerz, fase. rd. t. 619.
Pribram, Geschichte der sterreichischen Gewerbepolitik, str. 573 sl.

38

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979

Podobo smo tu zelo poenostavili zaradi preglednosti. V praksi ni vse te

klo tako gladko. Za konec naj se povrnemo k naim domaim razmeram in
z nekaj primeri pokaemo, kako so e zelo dolgo meali pojme privativni
privilegij, formalna tovarna, normalna tovarna. Ne gre zgolj za ilustracijo,
s katero elimo poiviti tekst, ampak za t, da opozorimo na ambicije, ki so
jih imeli nekateri podjetniki. Prvi je na vrsti podlonik, kot je sam sebe
okarakteriziral Kritof Marini iz kraja Podravlje (med Beljakom in Vrbo).
Okrog 1770 se je nauil izdelovati platno za jadra. Zaradi tega je tudi po
toval v Italijo. Ko je znanje spopolnil, je od 1783 sistematino proizvajal to
jadrovino, eprav le v manjih koliinah. Prav konec leta 1785 se je odloil,
da bo preel na vejo proizvodnjo. Prosil je za izdajo privilegija, ki naj bi
veljal deset let. Upal je, da bo v tem asu postavil na noge kar tovarno,
eprav se da iz pisma razbrati, da je proizvajal sam. Trdil je, da je prvi na
Korokem, ki je priel proizvajati jadrovino in da je njegovo blago po kva
liteti enako tistemu;: ki ga proizvaja v Trstu Sinibaldova in Bozzinijeva
fabrika. Mimogrede je e pristavil, da prosi tudi za subvencijo 1500 gld, ki bi
jo vrnil v petih letih s triodstotnimi obrestmi, eprav se je uradni pripis
glasil, naj se mu da vsaj privativum ( = privativni privilegij e V tem
asu!), e se mu e ne da subvencija, nam s tem trenutkom Marini izgine
iz dokumentacije in iz zgodovine industrializacije.
Leopold pi. Fritz, ki je 1786 sporoil, da e leto in" dan proizvaja razne
konne izdelke iz jekla in eleza v Goricah blizu Borovelj, je prejel konce
sijo za normalno tovarno, leta 1804 pa Ivan Millesi za svojo tovarno jekla
in eleza kar koncesijo za formalno deelno fabriko, eprav t a entvidan
niti ni imel kakne posebno velike elezarne. Ker je bil potomec znane
apaltatorske druine, ki je pred desetletji e imela tako imenovani volovski
apalt, gre tu verjetno za vpliv drubenega stanu n'podelitev koncesije za
formalno fabriko.53
Priblino v zaetku 788 je priel s proizvodnjo bombanih tkanin obrat,
ki s e j e v teku petih let okrepil do te mere, da je njegov lastnik, ki je na
stopil s firmo Alojz Reyr & Co, prosil maja 1793, naj mu oblast izda cesarsko-kraljevski privilegij ( = Privilegium privativum?). Pronjo je moti
viral z dejstvom, da ima 20 statev in da le tri niso vkljuene v proizvodnjo
ter da ima prediltvo urejeno na Kranjskem, elenega privilegija se ni
mogel razveseliti, ker so mu poslali le koncesijo za normalno tovarno. Pod
jetnik je vztrajal in 1795 dokazal, da ima e 26 statev in 312 delavcev (tu
so vtete seveda tudi predice po domovih na Gorenjskem). Ker ga niso
mogli odbiti kar tako na kratko, je res dobil privilegij, ki mu je jamil, da
mu poslopja ne more zasesti vojska (prva koalicijska vojna je e trajala).
V tem primeru ni lo za oivitev klasinega izkljunega privilegija, marve
samo za tisti len, ki je govoril o prostosti obratnih prostorov glede nasta
nitve vojske. Deloval je v Celovcu.

Florijana Wolbinga manufaktura a navadno platno irijadrovino v Ce

lovcu, ki je proizvedla" letno 9.00010.000 metrov tega blaga (jadrovino tudi
za Trst), je 1802 e bila formalna deelna fabrika.54 "
V letih po ukinitvi kontinentalne blokade so se pojmi e precej razi
stili in dvomov je bilo vse manj. Formalno deelnofabriko koncesijo je
triki'jeklar Dietrich prejel 1820. elezarni na Dvoru so vroili deelno
fabriko koncesijo 1836 zaradi velikega ugleda. Smela je privzeti astni
naslov C. kr. privilegirana fabrika kneza Auersperga za litoelezno in ko51
54

ADK, I Kommerz, fase. rd. t. 419.

ADK, I Kommerz, fase. rd. t. 438.

J.SORN: TEKSTILNE FABRIKE,NA SLOVENSKEM

39

vanoelezno blago. Medtem ko so 1841 postale deelno privilegirane e ste

klarne Rakovec pri Vitanju, Josipdol, Langerswald pri Reen jaku, Trbovlje
in Lobnica pri Ruah, so pa istoasno postale enostavne ' tovarne Loka pri
usmu in Sv. Nea pri Libojah. Nismo preseneeni, e so deelno koncesionirali tudi papirnico Veve (1843), Zoisovo elezarsko podjetje (1847), oljar
no v Podgradu (1854) in tako dalje.
Dokaj redek primer podjetnike fantazije je 1832 pokazal Franc Anton
Socher iz Pazina ali njegove okolice. Prosil 'je isto preprosto za privilegij
(torej za kakrnega koli), ki naj bi mu omogoil uresniiti splono manu
fakturo (fabbrica generale di manifattura) in magazin za zbiranje produk
tov v Istri. Na podlagi privilegija bi osnoval delniko drubo, vloge pa'bi
bile ali denar ali naravni proizvodi. Prosil je za kak opuen samostan,; kjer
bi zaposlil otroke, enske ter stare in- invalidne moke. Odgovor oblasti je
sledil 1834 ter je bil kratek in realen: Kot neizvedljiv se nart odkloni.55
* * *
e bi ocenjevali strukturne spremembe v proizvajalnem procesu zgolj
po novostih pravnega znaaja (ukinitev izkljunih privilegijev, uvedba de
elnih koncesij za fabrike in podobno), bi zali v hude teave. Vsa tekstilna
industrija, tako volnena kot lanena in bombana', je tja do tridesetih let
19. stoletja e vedno prakticirala zaloniki sistem v organizaciji proizvod
nje, torej vse do trenutka, ko so prieli v Avstrijo uvaati predilne in tkal
ske stroje (ki so najprej delovali n a r o d n i pogon, ele nato na parni pogon,
vsaj v veini podjetij). V industriji papirja so izdelovali pole papirja moj
stri in pomoniki v kadeh vse do 1826, ko so v neki tovarni pri Pragi vgradili
prvi stroj za proizvodnjo papirja, namre moderni mehanski stroj za ne
prekinjeno proizvodnjo, medtem ko je moral mojster pred tem izdelati
s sitom vsako polo posebej in z rokami. Podobno, je bilo v prenekateri stroki.
Drugod spet je narava dela zahtevala drugaen sistem odnosov. Delo pri
plavu je zahtevalo znanje kemije, vsaj minimalno in empirino.pridobljeno
znanje, podobno tudi delo fuinskih kovaev, pri presnih in drugih ognjih;
Uvedba koksa v plave in pudlanje v posebnih peeh, da ne govorimo o eks
perimentiranju glede vpihovanja vroe sape v plave (tako v tiste na oglje
kot v one na koks), so terjali dodatno spopolnjevanje v'kemiji in znatno
manj v mehaniki.
>
>
Ko govorimo o zmernem naraanju tevila formalnih deelnih fabrik,
ne smemo misliti, da je zalonika struktura proizvajanja zastala ali celo
nazadovala. Formalno podeljevanje nazivov e nikakor ne pomeni, da so
nastopile spremembe v nainu dela, v, nainu proizvodnje. Nao trditev
moramo podkrepiti z nekaj stvarnimi podatki o;nekterih razvitih habsburkih deelah in o prestolnici Dunaj. Za leto 1776 je eka navedla, da
ima 28 fabrik,,kjer tee 27.669 statev. Vpovpreju je torej imela vsaka to
varna skoraj tiso statev. Predic za lan je.bilo 100.459, a'volno znatno manj,
le 31.000, a bomba celo samo 6451. Komaj 11 let pozneje (1788) je vse bilo
e mono spremenjeno: Fabrik so nateli 95, statev 52.000; predic za lan je
bilo sedaj 234.000, za volno ve kot 51.000, za bomba pa e 28.747. V novi
situaciji je povpreno prilo na fabriko manj kot 550 state'v. To dejstvo
seveda ne pomeni, da se je tevilo statev zmanjalo, temve nas opozarja
na preusmeritev industrije. Nastalo je veje tevilo majhnih fabrik, ki so
se lotile predelave bombaa. Predic za ln se je nekaj ve kot podvojilo,
Arhiv finannega ministrstva, Dunaj, Kommerz Acten, fase. St. 29 de 1832.

40

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 . 1979 . 1

predic za volno se pa niti podvojilo ni. Napredek je el predvsem v korist

bombaa, saj ga je leta 1788 predlo skoraj 4,5-krat ve prdic kot pred de
setletjem. Nujno bi potrebovali podatke o tem, koliko od citiranih 95 fabrik
je imelo naziv formalnih deelnih fabrik in koliko je bilo e klasinih za
lonikih podjetij brez vsakega naziva, toda teh podatkov ni. Zato moremo
le suponirati, da je veji del novo nastalih podjetij prosil za' podelitev for
malnega priznanja deelno privilegirane fabrike in ga tudi prejel. Dalje
nam zgornje tevilke govore o tem, da se je veal kapital, vloenv tekstilno
industrijo, da pa je naraalo tudi tevilo predic in statev po domovih. Iz
praktinih-razlogov ne verjamemo, da so podjetniki e zmogli namestiti
novo pridobljene statve in predice pod enotni fabriki krov: ' ' ' i
Razmah na Moravskem in v leziji 'je bil drugaen. Moravska je leta
1776 registrirala 18 fabrik, leta 1789 komaj 23 fabrik. Tudi tevilo statev ni
bistveno poraslo: leta 1776 nekaj prek 13.000, trinajst let pozneje nekaj ve
kot 14.600. tevilo predic za lan se je .povealo v asu med obema letnicama
za prek 50.000, predic za volno za skoraj 13.000, za bomba za 4400. V leziji
je v istem asu nastalo samo eno novo podjetje oziroma fabrika, tevilo
statev je ostalo skoraj isto (1600 :'180); na novo so zaposiili priblino 500
predic za lan in 1000 predic za volno! Bombana industrija je ele nastajala:
leta 1776 ena sina predica, leta 789 e 617 taknih delavk.58.
,V bombano industrijo se je usmerjala tudi Zgornja Avstrija. Kolikor
je tu nastalo novih tovarn, so bili to predvsem obrati bombane stroke.
Leta 1783 so imeli tiri tovarne, leta 1790 devet tovarn. Padlo je tevilo statev (13.700 13.600), pdlo.je tevilo predic za lan (36.200 28.700) in
volno (17.000 13.700), poraslo je tevilo predic bombaa od 2000 na 6600.
Menda ni treba posebej dokazovati, kako je veje tevilo proizvajalnih
sredstev in delavcev dvigalo proizvodnjo iz leta v leto in kako je naraa
joa prodaja ekega in moravskega*tekstila po dravi zadrevala ali celo
duila razmah drugod, tudi v slovenskem prostoru. Sedaj lae razumemo,
zakaj sta prav v prvih letih 19. stoletja zaprla svoja vrata dva velika obrata,
Desselbrunnerjeva suknarna v Ljubljani in Thysva manufaktura v Celovcu.
. '.V . ..'
_
. <;
Spodnja.Avstrija je forsirala zlasti svilarsko stroko. V desetletju 1775
1785 se je td tevilo filtorijev in drugih strojev, potrebnih v svilarstvu,
dvignilo od 251 na 699, tevilo predic in navijalk svilenih nitk od 17.300 na
81.700; impozantna je tudir pomnoitev statev v tem kratkem" asu : 7800-15.400. '
<' ' '
r i i. . - i
j Statistika za Dunaj, ki je sicer sestavljena po druganih kriterijih, ni
zatoprav ni f manj pouna."tevilo'statev in delavcev v fabrikah je nara
alo, pri komernih obrtnikih padalo. Podatki se nanaajo samo na leto
1785 in nam pokaejo le stanje, ne\tudi trenda. Tega leta j e "delalo'v fa
brikah 2400 dninarjev in'vajencev' pri komernih obrtnikih" l 290; tovarne
so imele 3000 zaposlenih ensk; obrtniki le e 1100. Sorazmerje je bilo pri
prdicah in navijalkah e znatno veje, sj izkazujejo tovarne skoraj 73.000
taknih delavk,-obrtniki komaj 2300." Seveda so prevladovale fabrike statve
(5000) nad obrtnikimi (3500), pri vodnih pogonih je pa bilo prav obratno:
tovarne so imele le 28 vodnih pogonov, obrtniki kar 86 taknih naprav. To
pomeni, da je bilo' rono ali manualno delo v tovarnah bolj razvito kot pri
obrtnikih, ki so jim mehanske naprave olajale delo.57 u "
- *'-

p ri l ram

i.

i.

i;

T, . . ' - Geschichte der sterreichischen Gewerbepolitik, razpredelnice na straneh 405407

" Ibidem.
-

J. SORN: TEKSTILNE FABRIKE NA SLOVENSKEM

41

Uvajanje mehanskih naprav v tekstilno industrijo v letih po ukinitvi

kontinentalne blokade je terjalo nadaljna ogromna investicijska sredstva,
ki jih podjetniki sami niso zmogli. Tu so jim priskoili na pomo grosisti
s svojim kapitalom. V slovenskem prostoru niso zmogli investicij niti pod
jetniki niti domai grosisti, ampak so uvedli moderne tekstilne tovarne ali
tujci (Moline v Ljubljani) ali grosisti iz Trsta (Ajdovina, Prebold). Znan
je.en sam primer veje tovarne, ki si je sama omogoila modernizacijo
pred letom, s katerim zakljuujemo nao razpravo, to je pred letom 1860.
Ta tovarna je bila Morojeva v Vetrinju, ki je 1834 imela 320 delavcev in
85.000 gld obratnega kapitala, tevilo in vrste strojev nam niso znane.

S tem, d'sta "v slovenskem prostoru zaprli svoja vrata dve najveji
tekstilni fabriki e pred odpravo celinske zapore (Desselbrunnerjeva v
Ljubljani in Thysova v Celovcu), e nikakor ni reeno, da ni nastala tod
nobena nova tekstilna fabrika in da se Rssmannova in Morojeva nista
obdrali na nogah. Vemo namre, da so nastale na Kranjskem tri manje
volnene manufakture, na Korokem dva podobna, obrata. Tudi ni bomba
prevzel svoje vloge po deblokadi kar nenadoma" Mogono platnarstvo je
dobilo svojega tekmeca^ e okoli leta 1770, toda konkurent je potreboval
60 let'asa ter mehanine predilnice in mehanine statve, da je mogel pri
eti boj za prevlado, ele po sredini 19. stoletja mu je uspelo, da je zreduciral nekdaj gospodujoo industrijo na stopnjo drugorazredne ali celo
tretjerazredne industrije.*
. Omenjene tri kranjske manufakture so v glavnem izdelovale le koce.
Kar dve sta imeli sredie v Kranju,' tretja v kof ji Loki. Prvo v Kranju je
okoli 1820 utemeljil Fidelis Terpinc, pri emer mu je : pomagal oe Bla.
Pet let pozneje je Fidelis prepustil obrat sorodniku Karlu Florianu, ki je
okoli 1830 imel v osrednjem obratu e vedno le pet delavcev; celo v est
desetih letih je tu imel komaj deset delavcev, pa pa je volno predlo ne
kako 80 druin v blinji in daljnji okolici Kranja. Takrat je proizvodnja
tega zaloniko organiziranega obrata znaala letnih 2500 kocev. Obrat je
zaprl.svoja vrata leta 1877. Morda prav 1834 je odprl kocarno tudi Va
lentin Pleiweis, ki je na viku proizvajalnih zmogljivosti 1844 izdelal kar
50006000 kocev. Prenehal je delati e pred Florianom, namre e 1865. Tretja kocarna,ttista v kof ji Loki, se je lotila dela leta 1838. Utemeljitelj
Franc Krenner'ni .imel velikih - ambicij; po tevilu izdelanih kocev se je
niogel kosati s Florianom. Vendar je pomembneje to, da je njegov sin Alojz
preobrazil kocarno (v moderno strojno tovarno volnenih izdelkov, vendar
v asu, ki ga naa razprava ne zajema ve (1871).58 Iz istega vzroka tudi e
ne obravnavamo ve Fid. Terpineve suknarne in kocarne v Ljubljani
(ust. 1861).
Kot zapozneli odmev klasinega kmekega tkalstva in manufaktur na
vodni pogon sta zanimiva dva koroka primera. Najprej je 1852 priela
z delom skromna manufaktura lodna Pogatschnigg v Mlinskem grabnu pri
Velikovcu, ki je imela dve vodni kolesi s skupaj 8 KM, potem so sedem ali
osem let za njo Goritschnigg, Ukmar in Metzner ustanovili suknarno v Trabesinjah med'Kotmaro vasjo in Vetrinjem. Ta ibki obrat je kaj kmalu
,.
" Katarina Kobe-A rzcn e k. Prvi tekstilni industrijski obrati na Slovenskem. Ljubljana 1468. si,
, ~ ,
/ntar, Kranj in njegova ira okoliea v prvi polovici 19. stoletja. Kranjski /bornik 17D.
. Z4o314.

42

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 . 1979 . 1

kupil iz konkurennih razlogov mogoni podjetnik Moro, ki je tudi sicer

imel dolgo asa vodilno vlogo v koroki tekstilni industriji.59
Vzporedno z razmahom proizvodnje tekstila so se kot samostojni obrati
razvijali seveda tudi obrati za barvanje in sicernje apretiranje blaga. Ne
kateri izmed njih so ostali na stopnji obrtnitva, drugi spet so se razvili v
veleobrt s kar znatno delitvijo dela, vendar e vedno na vodni pogon. Tudi
e ne vemo povsem tono, katera oblast jim je dala koncesijo za obrato
vanje. Iz obravnave smo te obrate izloili zato, ker se niso vsaj ne pre
vladujoe ukvarjali s proizvodnjo tekstilnega blaga, temve le z njegovim
plemenitenjem.59a

Z bombaem se je Avstrija seznanila sorazmerno pozno, e jo primer

jamo z dravami zahodne Evrope. V bliini naega ozemlja so ustanovili
manji obrat 1763 v zgornjedravski dolini, ga deset let pozneje prestavili
v Celovec, kjer ni bil ve sam, ker je e od 1769 deloval podoben obrat. Oba
sta opustila delo okoli 1776. Njima je sledil leta 1788 oziroma 1793 nam e
znani Alojz Reyer z manjim podjetjem60 za izdelavo bombanih tkanin. 61
Zdi se, da je delo v tej privilegirani tovarni zastalo in tudi zamrlo v asu
kontinentalne blokade.
e prej, kar v letih okoli 1780, so v Trstu proizvajali trije manji obrati
tkanine iz bombaa. Vsi trije skupaj so letno napredli okoli 34 ton rdee
obarvane preje, e so tudi ti lastniki imeli predice v slovenskem zaledju,
ne vemo, znano pa je, da je graka bombana tovarna ustanovila 1787 faktorijo za predenje bombaa na Gorenjskem okoli Bleda, Radovljice, Be
gunj.62 Ker so se Gorenjke seznanile z bombaem kar temeljito, nas ne pre
senea podatek, da je Anton Terpinc, Blaev brat in zato Fidelisev stric,
imel v letih po deblokadi.v Kranju lastno manjo tkalnico muslina, posebne
bombaevinaste tkanine.
Zasidran je modernih mehaninih tekstilnih tovarn
Vse to so bili drobci v primeri s potezo, ki so jo napravili traki grosisti s tem, da so dali leta 1828 v pogon m e h a n i n o p r e d i l n i c o
b o m b a a v Ajdovini, naslednjega leta prav tam e barvilnico. Deset let
je obrat deloval na vodni pogon v klasinem smislu,pojma, kajti 1839 je
dobil tehnino novost, Fourneyronovo vodno turbino s 55 KM; nizkotlani
parni stroj sistema Watt s 35 KM je sledil po montai Fontaine Jonvalove
turbine 20 KM. Obrat je imel v letih okoli 1845 prek 430 delavcev in delavk
63
v obeh oddelkih skupaj, v predilnici (ok. 340) in barvilnici (ok. 90). Vsi
5

' Krntens gewerbliche Wirtschaft von der Vorzeit bis zur Gegenwart, str. 400.
"* Katarina Kobe-Arzenek, Prvi tekstilni industrijski obrati na Slovenskem, str. 1721, opisuje
Polaka in Peharca v Triu in Pirca v Kranju. Takih in podobnih obratov je bilo v slovenskem pro
storu Mtudi sicer e ve.
ADK, I Kommerz, fase. rd. t. 438.
61
Krntens gewerbliche Wirtschaft, str. 250.
Ivan Slokar, Bombana industrija v Ljubljani do leta I860, Kronika XX, 1972, str. 1316.
" Turbino so montirali in spustili v pogon menda prav v prvi polovici oktobra 1839. Izdelali so
jo v Parizu in je bila prva originalna Fourneyronova turbina, delujoa v Avstriji. Prva turbina, izdelana
le po Fourneyronovem sistemu, je bila tista na ekem iz oktobra 1838,- Ajdovska turbina je bila iz
kovanega eleza; notranji premer je znaal 36 col ali 94 cm, zunanji 56 col ali 146 cm, viina zajemalk
9 col! ali 24 cm, skupno pa je imela 30 zajemalk. Na turbino je padlo v sekundi 1070 litrov ali priblino
1 m vode pri padcu 13 evljev (okoli 4,10 m); zmogla je 120 obratov na minuto (Innersterr. Industrie- u.
Gewerbeblatt, I, 1839, str. 324; ta letnik obsega as majdecember 1839, vest ima datum Ajdovina,
24. oktobra 1839, priobil jo je Josef Leicht, direktor predilnice). Nart turbine objavlja Albert Struna,
Vodni pogoni na Slovenskem, Ljubljana 1955, str. 149. Za tevilo delavcev in delavk v letih ok. 1845
p n m . Journal des sterreichischen Lloyd X/49 z dne 24. IV. 1845.

J. SORN: TEKSTILNE FABRIKE NA SLOVENSKEM

43

skupaj so proizvedli 343 ton bombane preje; saj je teklo 12.480 vreten za:
fino prejo. Delala
je na Thorstle selfaktorjih in Mule-Jenny strojih hajno
vej ega tipa. 64
Ajdovski obrat je e deloval na vodni pogon, ko so v Ljubljani odprli
vrata druge mehanine bombane predilnice (1838). Po tehnini opremi je
bila priblino za polovico ibkeja od prve, ker je imela le osem predilnih
strojev s'3000 vreteni, a zato e kar od samega zaetka parni stroj. Leta
1845 je imela trikrat ve vreten in je proizvedla 251 ton preje, torej e vedno
manj kot ajdovska predilnica. Nov razmah je sledil 1848 s tem, da je odprla
mehanino bombano tkalnico s 150 statvami, s tevilom, ki je bilo po
membno v treh pogledih: prvi, v enem samem obratu do sedaj e ni bilo
toliko statev, drugi, bile so mehanine, tretji, tkale so bombaevino, kon
kurenta platnu. Ljubljansko tovarno je ustanovil podjetnik, ki j bil po
poreklu Angle (Moline)'; pozneje jo je prevzela delnika druba trakih in
dunajskih kapitalistov, ki so jo protokolirali 1863 z delniko glavnico 300.000
gld. Glavnica je'bila za ljubljanske razmere, celo tudi za slovenske, prav
impozantna. Do 1872, ko je priela z delom tobana tovarna, je bila meha
nina bombana predilnica in tkalnica najveja tovarna v Ljubljani. V njej
je delalo 360 delavcev in delavk.65

Smilh'.-- .
^^\-*%=

Jiagg'g.Inrend.tierKohlen
mure ois
'~~~

Slika 4. Risbe modernih me

haninih strojev za tekstilno
industrijo. Zgoraj levo. Srni thov predilni stroj, spodaj
levo stroj za gosto tkanje
(npr. za filtre, koce, klobuevino ipd.), spodaj desno stroj
za valjanje ali za obdelavo
volnenega tkanja v milnici in
nato med dvema
valjema
(Allgem. statist.-topograph, u.
techn. , Fabriks-Bilder-Atlas
der sterr. M o n a r c h i e . . . , VI.
Lief., Grtz, 1844)

Najvzhodnejo mehanino bombano predilnico in tkalnico, tisto v Pre

;a
boldu, ki jo je tudi ustanovil traki kapital, so protokolirali leta 1842.Prejo je priela proizvajati z blizu 6200 vreteni, leta 1870 je imela e prek
" Bericht ber die gegenwrtige sterreichische allgemeine Industrie-Ausstellung. Beilage zum Jour
nale des Osterreichischen Lloyd. Nro XXVIII, Wien, 20. Juli 1845; dalje e Katarina Kobe-Arzenek, Prvi
tekstilni obrati na Slovenskem, str. 22.
" ' V l a d o Valentie. Ljubljanska industrija od 16. stoletja do prve svetovne vojne (Stareja ljubljanska
i n d u s t r i a , katalog ob razstavi Zgodovinskega arhiva Ljubljana od 14. do 26. decembra 1973, str. 1350).
" Iz poroil razberemo, da se je pri dobavljanju strojne opreme zatikalo. Tako zvemo iz prvih
vesti, da je Gustav A. Uhlich e konec 1840 dogradil predilnico, ki da bo imela 5000 Mule vreten in 000
Water vreten (vretena na vodni pogon) ter 120 mehaninih statev. zaposlenih da bo okoli 220 ljudi in da
se gradijo stranski prostori za parni stroj, za apreturni stroj, za skladia in za stanovanja; projektirana
da je tudi behlnica (Innersterr. Industrie- u. Gewerbeblatt, II. Jga, Grtz 1840, str. 168 in 311). Kasneje
vesti pa e fiksirajo, da bo tovarna dana v pogon v letu 1843 in da' akajo le e na predpredilnik (flajer)
in na parni stroj; imajo e montirane tri predpredilnike, 40 mikalnikov, dva stroja za pripravo mikanja,
po eno trgalo in otepalo, 20 Mule predilnih stroiev, tiri Water stroje, sukalnik, 60 mehaninih statev
(Innerosterr. Industrie- u. Gewerbeblatt, V, 1843, str. 12). Literatura, nanizana v opombi 67, navhia
dolgo vrsto novih strojev, iz esar sklepamo, da se je tovarna neprestano tehnino spopolnjevala.

44

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 ' 1979 . 1

17.000 vreten.66 Glede tevila statev je zanimiv podatek, ki se nanaa na leto

1854, da ima tkalnica 138 statev oziroma tkalskih strojev, da pa razen teh
fabrikih strojev dela za podjetje e 1584 drugih razlinih obrtnikov, med
njimi 1157 tkalcev z okoli 1400 statvami. Potemtakem so v Preboldu proiz
vajali kotenino (bombano tkanino, tkano v platneni vezavi) na zaloniki
nain, kjer je mehanina tovarna fungirala kot zalonik. Zato je razum
ljivo, da je na viku proizvodnje leta 1860 proizvedla firma 250 ton preje
in 15.660 kosov kotenine (naslednjega leta e manj preje, a zato 16.212 ko
sov kotenine). V sami tovarni je delalo 283 delavcev in delavk, ter 68 otrok
pod 14. letom starosti. 67 Potem je proizvodnja nazadovala in sledili so od
pusti delavstva. Nakupovanje surovega bombaa je .namre v letih 1861
1865 zastalo zaradi dravljanske vojne v ZDA; takrat s e j e bomba podrail
za okoli 300%. Tovarna je 1866 pogorela; ponovno je stekla-proizvodnja
ele v maju 1870. e pred poarom je obrat zaradi bombane krize delo po
vsem ustavil.
Zanimivo je, kako so se mehanine bombane predilnice in tkalnice
irile v slovenskem prostoru v smeri zahodvzhod (Ajdovina, Ljubljana,
Prebold) in kako dlje od samega sredia ozemlja niso prodrle. Vsaj do 1860
e ne.
Po zgraditvi preboldske tovarne se je nov impulz snovanja bombane
industrije oprijel stare smeri. Do asa, s katerim zakljuujemo nao raz
pravo (do 1860), so sicer ustanovili eno samo novo takno tovarno, zato po
zneje dve.
Leta 1849 je odprla svoja vrata mehanina bombana predilnica in
tkalnica Ritter Rittmayer & Co v Straicah pri Gorici.68 Po kapaciteti je
bila najmanja izmed vseh naih tovrstnih tovarn, vendar tako kot ostale
opremljena od samega zaetka s tistimi stroji, ki so bili v danem trenutku
najmoderneji. V letih 18491854 je kupovala stroje v Franciji, Angliji in
vici.Imela je dve turbini sistema Jonval s skupaj 120 KM, v predilnici 1304
vretena in mnogo selfaktorjev, v tkalnici 360 specialnih vreten in 197 sta
tev. V predilnici je delalo 86 delavcev in 59 delavk, v tkalnici samo 12 de
lavcev, zato pa 210 ensk; v obeh obratih skupaj je delalo 16 otrok pod
14. leti starosti (12 v predilnici, 2 v tkalnici). V letih okoli 1870 so proizvedli
nekako 10.000 kosov kotenine; citirajo sicer proizvodnjo 161.700 metrov,
vendar menimo, da je vsak kos meril 1516 metrov.69
eprav ne spadajo v nao razpravo trije nadaljnji obrati, ker sta se dva
osredotoila na svilo, tretji je bil zgolj barvilnica, jih vseeno omenjamo.
Citiramo tudi papirnico v Podgori. Vse tiri obrate smo pritegnili k obrav
navi predvsem zaradi delovnega asa, socialnega zavarovanja in podobno.
Delenik omenjene bombane tovarne je bil Viljem pl. Ritter, ki je s po
sebno drubo bil lastnik e ene mehanine predilnice, tokrat predilnice za
svilo. Ta se je pozneje e bolj mehanizirala, saj je 1870 imela dve Jonvalovi
* Katarina Kobe-Arzenek, 125 let Tekstilne tovarne Prebold 18421967, Prebold 1967, str 1-4 dalje
"f^vif? in*Y I o 8 a m P m e n tekstilne industrije v industrializaciji 19. stoletja na Slovenskem, Kronika XVIII, 1969, str. 8591. Katarina Kobe-Arzenek navaja, da j e priela tovarna obratovati sep
tembra 1842; morda je lo za poskusno obratovanje, kajti iz citata v op. 65a razberemo, da je proizvodnja
fiksno stekla v letu 1843.
" B e r i c h t der Gratzer Handels- und Gewerbekammer . . . im Jahre 1852, sir. 105; Bericht . . . im
Jahre 18D3. str. 53; Statistischer Ausweis der Gratzer Handels- und Gewerbekammer fr das Jahr 1854
str. 8889; Statistischer A u s w e i s . . . 1855, str. 50; Statistischer A u s w e i s . . . 1856, str. 291- Statistischer
Ausweis . . . 1857, str. 236; Bericht . . . in den Jahren 1857, 1858 und 1859, str. 198; Bericht . . . fr die
Jahre 1860, 1861 und 1862. str. 204206; Bericht . . . 1863. 1864 und 1865. Str. 217; Bericht . . . in den Jahren
1866, 1867 und 1868, str. 299; Statistischer Bericht . . . fr die Jahre 1869 und 1870, sir. 219; Statistischer
Bericht . . . 1871 bis 1874, str. 301302.
Ivan Slokar, Bombana industrija v Ljubljani do leta 1860, Kronika XX, 1972, str. 1316.
" Rapporto della Camera di Commercio e d'Industria di Gorizia, rassegnato . . . sopra le nozioni
statistiche degli anni 187018711872. Gorizia 1873, Tabelle speciali dei principali stabilimenti industriali.

J. SORN: TEKSTILNE FABRIKE NA SLOVENSKEM

45

turbini (40 + 60KM) in tri parne stroje (10 + 12 + 80 KM). Tudi delavcev
ni bilo malo: 271 mokih, 378 ensk, 90 otrok. Proizvodnja je znaala ve kot
92.000 kg svilene preje.
,Predilnica svilenih odpadkov v Solkanu je e pred 1870 prila v roke
firme Aleksander Pfeffer & Co. Sicer je res imela 2 turbini s 60 KM in 60
delavcev, zato kar 200 delavk, ki so napredle 20.000 kg uporabne preje.
Na rdee je barvala barvilnica Adolfa Moserj a v Gorici z enim parnim
strojem 12 KM in 28 zaposlenci.
,
Glede modernih mehaninih predilnic in tkalnic se seveda nekako kar
samo od sebe sili v ospredje vpraanje, kako so se delavci, delavke in otroci
uvajali v novi nain dela. V mnogih fuinah, steklarnah in zaloniko orga
niziranih podjetjih so delale kar cele druine oziroma so otroci le pomagali
svojim starem pri delu. V tovarnah, torej v obratih, ki so imeli delo orga
nizirano tako, da je ves proizvajalni proces potekal pod isto streho, je bil
nadzor nad delavci laji, delovni reim stroji in tono doloen delovni as.

Skoraj v vseh tovarnah je trajal delovni dan 12 ur, le odmor za kosilo

in malice je bil razlien. V mehanini bombani predilnici in tkalnici v
Straicah so imeli otroci, mlaji od 14. let, vseeno 10,5 ur dolgjielovni dan
(odmor ni naveden). V Ritterj evi predilnici za svilo so bile relacije podobne:
stareji 12 ur, otroci 10,5 ur. Vendar ni bilo povsod tako. Mehanina bom
bana predilnica in barvarna v Ajdovini pie, da delajo pri njej I t ur
dnevno, Moserjeva barvilnica na rdee navaja 11,5 ur dolg delovni dan. e
je to citiranje efektivnega dela, potem so bili odmori v teh dveh- primerih
kraji. Povsod, so-delali samo podnevi od 6. do 18.'ure, le solkanska predil
nica svilenih odpadkov je'imela dve izmeni: dnevna je trajala od 6. do 19.
ure, nona od.19. ure do 6. ure zjutraj naslednjega dne.
Vsi ti obrati so fiksirali 300 delovnih dni v letu. e pomislimo na de
lavce v 18. stoletju, se spomnimo, da so prejnji veliko ve praznovali kot
sedanji fabriki delavci. Zato pa so sedanji vsaj v nekaterih podjetjih
imeli bolje socialno zavarovanje, e v letih pred 1870 je predilnica in tkal
nica v Straicah uvedla brezplano zdravljenje, pomo v bolezni, pokojnin
ski fond, imela delavske hie, ustanovila hranilnico in olo pri tovarni. To
nega pregleda nad funkcioniranjem vseh teh ustanov e nimamo. Zdrav
nika in zdravila je plaevala ajdovska bombana tovarna tako delavcem kot
lanom njihove druine,, enako tudi tovarna papirja Hektorja barona Rit
ter j a de Zahonyja; ta je plaevala vrhu tega e primerno pokojnino delav
n
cem, nesposobnim za delo.70
Bolnika blagajna se omenja e.1860 tudi v preboldski tovarni. Plae
vala je tako zdravniko pomo kot tudi podpore (boleznino?). Sicer je res.
da je obrtni red iz leta 1859 predpisal; da morajo obrati z ve kot 20 delavci
imeti slubeni red, ki naj vsebuje vse pomembneje dolobe glede delovnega
razmerja, toda.s tem e nikakor ni reeno, da so ga dala pri prii izdelati
vsa podjetja in da so le-ta striktno izpolnjevala vse predpise, zlasti tiste, ki
so li v breme njihove blagajne.
Ljubljanska mehanina bombana predilnica in tkalnica je v prvih
letih obratovanja zaposlovala prav znatno tevilo otrok. V zaetku je imela
7080 delavcev in neugotovljivo tevilo otrok pod 14. letom starosti, e 1840.
?" Ibidem.

46

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

ko je bilo starejih delavcev morda okoli 150, je v predilnici delalo 78 otrok

(54 deklic, 24 dekov). Ko je v letih 1847 in 1848 podjetje doivljalo recesijo,
je zaposlovalo 197 delavcev (1846: 311 delavcev) in 24 otrok med 11. in 14.
letom starosti. Slubeni red za delavce z dne 1. maja 1860 je doloal, naj
br je le pismeno fiksiral e ustaljeno prakso, da se dela od 5. ure zjutraj
do 12. ure ter od 13. ure do 20. ure zveer, potemtakem 14 ur na dan. Enourni odmor opoldne je bil namenjen kosilu, as za malice se ne navaja:
Za prestopke slubenega reda so doloili denarne kazni; le-te so le v korist
bolnikega fonda. Sicer so pa morali delavci vplaevati redno v fond manje
vsote, ki so jih izraunali na osnovi tedenskih zaslukov. Podjetje je bilo
oproeno rednih vplail, kolikor je skladu kaj namenilo, so vsoto tretirali
kot darilo in ne kot obveznost. V breme sklada je podjetje plaalo zdrav
nika, ki je zdravil delavce.71

Zusammenfassung
VON KLASSISCHEN TEXTILMANUFAKTUREN ZU MECHANISIERTEN
TEXTILFABRIKEN
Mit den Worten klassische Textilmanufaktur werden in der Abhandlung
jene, in Stdten oder greren Siedlungen gelegenen Textilbetriebe bezeichnet;
die von Spinnerinnen auf dem Lande beliefert wurden, whrend die meisten oder
alle Weber sowie das gesamte Verfahren der Textilveredelung in einem Betrieb
konzentriert waren, der in der Regel auf Wasserantrieb funktionierte. Zum An
heizen der Farbkessel wurde Holz verwendet. Die erste klassische Manufaktur
dieser Art wurde im slowenischen Nationalraum im 18. J a h r h u n d e r t in Ljubljana
1724 erffnet und zwar von den Krainer Landesstnden, die sie 1747 dem Hndler
Friderik Weitenhiller aus Ljubljana verkauften, der sie 1762 dann an die Gesell
schaft des Hndlers Joef Desselbrunner aus Ljubljana und des Grohndlers Va
lentin Ruard aus Wien weiterverkaufte. In ihrer Bltezeit w u r d e n hier Ende des
J a h r h u n d e r t s gegen 3400 Stck grobes und einfaches, das sogenannte GrnizTuch gefertigt; die Gesamtlnge betrug um 80.000 m jhrlich. Die Tuchfabrik hat
im J a h r 1803 die Produktion endgltig eingestellt. Die zweite, von J o h a n n von
Thys aus Eupen gegrndete klassische Manufaktur wurde im J a h r 1764 in Klagen
furt in Betrieb gesetzt. Ende des J a h r h u n d e r t s betrug die Produktion rund 4000
Stck oder ungefhr 100.000 m feines hollndisches Tuch. Die Nachfolger von Thys
haben den Betrieb ungefhr bis zum Einsetzen der Kontinentalblockade aufrecht
erhalten, danach wurde er stillgelegt. In den sechziger J a h r e n des 18. J a h r h u n d e r t s
wurden unter d e m Einflu der Propagande fr einheimische Industrie zehn kleinr
ere Werke errichtet, die jedoch nur kurze Zeit, einige von ihnen hchstens ein
paar J a h r e arbeiteten. Die weiteren zwei klassischen Manufakturen von mittlerer
Kapazitt sind Ende des J a h r h u n d e r t s entstanden (Moro in Vetrinj Celovec.
Rssmann in Zgoe).
Handwerker und Manufakturen, die Baumwollgarn und Baumwollgewebe
herstellten, gab es vor der Erklrung der Kontinentalblockade nur wenig: zwei
oder drei Handwerker in Triest und in Krnten ungefhr ebensoviel. Von diesen
hat sich nur der Betrieb Alois Rayer & Co in Klagenfurt zu einer klassischen
Manufaktur entwickelt. Eine richtige Entfaltung der modernen mechanisierten
Baumwoindustrie wird erst in den J a h r e n nach der Aufhebung der Kontinental
blockade verzeichnet. Als erste w u r d e im J a h r 1828 die mechanisierte Baumwoll
spinnerei in Ajdovina in Betrieb genommen, die dann noch jahrelang mit Was
serantrieb arbeitete. Es folgte im J a h r 1838 eine mechanisierte Baumwollspinnerei
in Ljubljana, die nach zehn Jahren noch um eine mechanisierte Weberei erweitert
wurde. In dieser Fabrik war schon von Anfang an eine Dampfmaschine montiert.
Im J a h r 1842 wurde dann die mechanisierte Baumwollspinnerei und Weberei in
Prebold gegrndet, als die letzte nmlich, als die letzte in dem von dieser
71

Vlado Valcni. Ljubljanska

industrija, sir. 2728.

J. SORN: TEKSTILNE FABRIKE. NA SLOVENSKEM

47

Abhandlung umfaten Zeitabschnitt, der bis zum J a h r 1870 reicht 1894 die
Baumwollspinnerei und -weberei in Straice bei Gorica. In den Angaben ber
die Fabrik in Prebold findet m a n auch die Zahl der Weber/ die zu Hause fr sie
arbeiteten; daraus geht es hervor, da das sogar schon mechanisierte zentrale
Werk jahrelang als Auftraggeber von benachbarten Webern fungierte.
Paralleli zur Herstellungs- und anderen Problemen wird in der Abhandlung
auch das Problem des Spinnens und Webens durch Kinder und andere Leute in
Waisenhusern, Erziehungsheimen, in Spinnschulen und durch Zwangsarbeit
errtert. Es wird festgestellt, da die ersten Webmeister und Gehilfen, die sich
auf ihr Handwerk verstanden, anfangs Auslnder waren: im Stndetuchwerk von
Ljubljana waren es hauptschlich Einwohner von Mhren aus Iglau, im Tuchwerk
von Thys in Klagenfurt niederlndische Meister und Gehilfen. Die Zahl von Kin
dern unter vierzehn Jahren, die in mechanischen Baumwollfabriken beschftigt
waren, w a r ungleich grer als die Zahl derer, die im zentralen Betrieb klassischer
Manufakturen beschftigt waren. Auch die Sozialversicherung w a r in modernen
mechanisierten Fabriken allgemein besser entwickelt als in klassischen Manu
fakturen. Das ist aber auch auf die Gesetzgebung zurckzufhren, die die Ent
wicklung der modernen Fabrikarbeit mit gewisser Aufmerksamkeit verfolgte.

Intitut za zgodovino delavskega gibanja, YU-61000 Ljubljana,

Trg osvoboditve 1, izdaja v zalobi Partizanske knjige iz Ljubljane
revijo
PRISPEVKI ZA ZGODOVINO

DELAVSKEGA GIBANJA

Prispevki" objavljajo razprave institutskih sodelavcev in drugih avtor

jev o zgodovini delavskega gibanja, o problemih slovenske zgodovine
od prve svetovne vojne dalje, e posebej pa o obdobju narodnoosvobo
dilne borbe in socialistine revolucije.
Na revijo se lahko naroite neposredno pri zalobi (Partizanska knjiga,
YU-61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 12), kjer dobite tudi vseh tiri
najst dosedanjih letnikov.
Po nekajletnem premoru sta pred k r a t k i m izla nova zvezka

revije.

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 . 1979 . 1

48

ZGODOVINSKO DRUTVO ZA SLOVENIJO

YU-61000 Ljubljana, Akereva 12/1, tel.: (061) 22 121, int. 209
vas vabi, da vstopite v drutvo kot redni lan
Drutveni lani po niji ceni prejemajo osrednje drutveno glasilo Zgo
dovinski asopis, imajo popust pri nabavi knjig iz drutvene zaloge,
lahko sodelujejo pri strokovnih in druabnih prireditvah drutva (zbo
rovanja, predavanja, strokovne ekskurzije in podobno) ter brezplano
prejmejo drutveno znako in izkaznico.
Za leto 1979 znaa drutvena lanarina 50 dinarjev, lanarina z naro
nino na Zgodovinski asopis pa 220 dinarjev. Za tudente je d r u
tvena lanarina z naronino polovina 110 dinarjev. Letos imajo .
poleg tudentov prvi popust tudi upokojenci, dolgoletni lani drutva,
za katere naronina s lanarino znaa 165 dinarjev. lani pokrajinskih
zgodovinskih drutev upravi Zgodovinskega asopisa poravnajo le
naronino v viini 170 dinarjev, m e d t e m ko lanarino vplaajo pri m a
tinem drutvu. Letos bo naa revija prvi izla predvidoma kar v ti
rih zvezkih.
Prijavnico za vpis v drutvo lahko zahtevate na drutvenem naslovu,
lanarino i n naronino pa vplaate osebno ali na drutveni iro raun
tevilka 50101-678-49040.
Na sedeu Zgodovinskega drutva za Slovenijo, v Ljubljani, Akereva
12/1, lahko e vedno dobite veino letnikov predvojnega Glasnika Mu
zejskega drutva za Slovenijo, kazali publikacij Muzejskega drutva
in prvih petindvajsetih letnikov Zgodovinskega asopisa, nekatere
druge stareje historine publikacije, e zlasti pa veino letnikov d r u
tvenega glasila Zgodovinskega asopisa (Z):
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Z
Z

1/1947 (ponatis) 100 din

2-3/1948-49 100 din
4/1950 razprodan
5/151 razprodan
6-7/1952-53 razprodan
8/1954 40 din
9/1955 100 din
10-11/1956-57 100 din
12-13/1958-59 150 din
(kmalu razprodan)
14/1960 40 din
15/1961 100 din
16/1962 50 din
17/1963 (ponatis) 150 din
18/1964 pred ponatisom
19-20/1965-66 50 din
21/1967 40 din
22/1968, t. 1-2 30 din
22/1968, t. 3-4 razprodan
23/1969, t. 1-2 60 din
23/1969, t. 3-4 80 din
(kmalu razprodan)
24/1970, t. 1-2. razprodan

Z 24/1970,
(kmalu
Z 25/1971,
Z 25/1971,
(kmalu
Z 26/1972,
Z 26/1972,
Z 27/1973,
Z 27/1973,
(kmalu
Z 28/1974,
Z 28/1974,
Z 29/1975,
Z 29/1975,
Z 30/1976,
Z 30/1976,
Z 31/1977,
Z 31/1977,
Z 31/1977,
Z 32/1978,
Z 32/1978,
Z 32/1978,

t. 3-4 80 din
razprodan)
t. 1-2 razprodan
t. 3-4 100 din
razprodan)
t. 1-2 razprodan
t. 3-4 razprodan
t. 1-2 60 din
t. 3-4 100 din
razprodan)
t. 1-2 80 din
t. 3-4 50 din
t. 1-2 60 din
t. 3-4 60 din
t. 1-2 120 din
t. 3-4 120 din
t. 1-2 140 din
t. 3 100 din
t. 4 100 din
t. 1-2 150 din
t. 3 100 din
t. 4 100 din

Za n a k u p kompleta Z odobravamo poseben p o p u s t Za naroila, .veja

od 200 dinarjev, je mono obrono odplaevanje. lani Zgodovinskega
drutva s poravnanimi tekoimi drutvenimi obveznostmi imajo 25-odstotni popust, tudentje 50-odstotni popust. Za naroila iz tujine velja
20-odstotni pribitek na cene knjine zaloge.
Publikacije lahko naroite in prejmete osebno na drutvenem sedeu,
prav tako pa tudi po poti.
Ponatise zvezkov Z, ki so e razprodani, lahko naroite v prednaroilu.

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 . 1 . 4966

Vasilij

49

Melik

SLOVENCI V DRAVNEM ZBORU 18931904

,,

Referat na XVIII. zborovanju slovenskih

zgodovinarjev, Kranjska gora Jesenice,
od 29. septembra, do 2. oktobra 1976.

i......

: I

r:

i.

. ,

V enajstih letih od razreitve Taaffejeve vlade (11..novembra 1893) do

padca Korberjeve vlade (31. decembra 1904) se je izmenjalo troje parla
mentov. Prvi, izvoljen.marca 1891 e pod /Taaffejem, je tel 353 poslancev
in je bil razpuen',22.i januarja 1897 po obiaj ni. estletni dobi, potem ko je
bil sprejel volilno reformo. Drugi je bil izvoljen marca 1897 in je imel poleg
poslancev dotedanjih, kurij e 72 poslancev nove, splone kurije, v kateri
so volili vsi polnoletni moki s. estmesenim bivanjem v isti obini, ne
glede na plaevanje davka, tevilo poslancev se je dvignilo na 425. Ta parr
lament je bil razpuen e po .treh letih 7. septembra 1900. Tretji parlament
je bil izvoljen v asu okrog novega leta 1901 (decembra 1900 in januarja
1901) in je spet trajal est let ( do 30. januarja 1907.
Od vseh poslancev v parlamentu, toneje reeno, v poslanski zbornici
parlamenta, je bilo Nemcev le malo manj kot polovica: ,172 od 353 ali 48,7 %
leta 1891, 205xod,425 ali 48,2% leta 1901,\ eprav je bilo nemkega prebi
valstva samo 36%. Med nemkimi poslanci je obstojala delitev na dve
osnovni,, med seboj ostro,sprti grupaciji, na svobodomiselni in katoliki
tabor. Na katolike poslance je_ odpadla v naem asu priblino ena tretjina,
na svobodomiselne priblino dve tretjini.
Sestava .poslanske zbornice je postajala vedno bolj pestra. Pojavljale
so se nove struje in stranke. ,Pri Nemcih, kjer je morebiti la ta diferen
ciacija najdlje, so se v svobodomiselnem meanskem taboru poleg ustavovernih veleposestnikov in starih liberalcev razmahnili nacionalci (Deut
sche Volkspartei) in vsenemci, skoraj vsi ti razdeljeni e na razline, vasih
med seboj zelo sprte skupine. V katolikem taboru'pa so se poleg konser
vativne katolike stranke, zlasti na Dunaju uveljavili kranski socialci. Ti
so se v narodnostnih zadevah bolj in bolj oddaljevali od konservativcev in
se povezovali s svobodomiselnim nemkim taborom. To se je videlo med
drugim ob [glasovanju o ceijskih slovenskih vzporednicah 1895, ob Badenijevih,. jezikovnih naredbah 1897^ in ob nemkem binkotnem programu
20. maja 1899, ki ,so .ga, skupaj sprejeli nemki*, nacionalci, liberalci in
kranski socialci. Nove stranke s svobodomiselne in katolike strani so se
(vsaj v besedah) obraale proti kapitalizmu, poudarjale pomembnost so
cialnih vpraanj, naglaale skrb za malega loveka in si v znatni meri kot
geslo,svojega boja postavile antisemitizem. Del teh struj nas s svojim po
sebnim politinim jezikom, demagogijo, svojevrstnim terorizmom in vul
garnimi metodami v mnogoem spominja na pozneji hitlerizem.
1

G. Kolmer: Parlament und Verfassung in sterreich 5, WienLeipzig 1909, str. 13 (za 1891), V. Melik: Volitve na Slovenskem, Ljubljana 1965, str. 37 (za 1901).

50

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

Splona znailnost volilnega razvoja v tem asu je bila, da so izgub

ljale pristae stare zmerneje stranke, krepile pa so se nove, radikalneje.
Najbolj jasno se je ta razvoj kazal pri Nemcih. Leta 1891 so teli liberalci
109 poslancev, leta 1897 samo e 78 in leta 1901 63. Nacionalci in vsenemci
pa so imeli leta 1891 17 poslancev, leta 1897 46, leta 1901 69.2 Vedno veja
politina diferenciacija se je pojavljala tudi pri drugih narodih, pri vsakem
v nekoliko drugani obliki in znailnostih. Leta 1897 so se poleg tega prvi
pojavili v avstrijskem parlamentu tudi poslanci delavskega razreda, socialno-demokratske stranke, ki jih je bilo tedaj 15, leta 1901 pa 10; izvoljeni
so bili obakrat samo v nemkih, ekih in poljskih pokrajinah.
Te stranke in struje so se v parlamentu po socialnih, nazorskih, na
cionalnih in drugih vidikih povezovale v klube. Klub je moral teti najmanj
pet poslancev. Pri nenemkih narodih se je kazala izrazita tenja povezo
vanja po nacionalnih vidikih, v klube, ki naj druijo vse poslance ene na
rodnosti ne glede na njihove nazorske in druge razlike; za take'razlike so
jim klubska pravila dostikrat dovoljevala svobodo glasovanja. Najveji klu
bi v parlamentu iz leta 1891 so bili Zdruena nemkai levica (klub nemkih
liberalcev s 109 lani), Hohenwartov konservativni klub- (67 poslancev) in
poljski klub (58 lanov). V parlamentu iz leta 1897 Zdruene nemke levice
in Hohenwartovega kluba ni bilo ve, ker sta razpadla', t Maj a; 1897'je* tel
eki klub 60, poljski 59 lanov, tretji najmoneji pa je bil klub nemkih
nacionalcev (Deutsche Volkspartei) z 41 lani. Podobno je bilo v parla
mentu iz leta 1901: februarja tega leta je imel eki klub> 62, poljski 61,
DVP pa 48 lanov.
J . . . . *
Znailno za avstrijski parlament je bilo, da'od vstopa ekih poslancev
vanj (1879) ni noznal nobene trdne veine. Za asa Taaffeja je imel (sicer
ibko) veino elezni obro1, koalicija'Poljakov, ehov, Jugoslovanov, dela
Romunov in nemkih konservativcev; toda ta koalicija je izgubila veino
na volitvah 1891, ker so mladoehi zmagali nad staroehi ter stopili v opo
zicijo proti vladi. Po padcu Taaffeja je nastala ob novi vladi kneza Alfreda
Windischgrtza (11. novembra 1893 19. junija 1895) svojevrstna nova ko
alicija socialno konservativnih strank, nasprotnic splone volilne pravice:
poljskega kluba, nemkih; liberalcev in Hohenwartovega kluba (z delom
Slovencev). Koalicija je razpadla junija 1895 zaradi slovenskih vzporednic
na celjski gimnaziji in z njo vred je padla tudi Windischgrtzova vlada
Po kratki zaasni vladi grofa Kielmansegga (19. junija 30. septembra
1895) je sledila vlada poljskega grofa Kazimirja Badenija (30. septembra
189530. novembra 1897), ki se ji je posreilo, da je parlament sprejel njeno
volilno reformo z uvedbo splone kurije. Po volitvah marca 1897 je 'bila v
doloenem smislu otnovljena povezava strank iz Taaffejevih asov'. Mlado
ehi so. zaradi jezikovnih naredb podprli vlado, zanjo so bili tudi Poljaki,
Jugoslovani in nemki konservativci. Badenijeva vlada ni padla v parla
mentu, zruil jo je' odpor nemkega nacionalizma in delavske ^opozicije z
velikimi nemiri na Dunaju. Nemki nacionalizem je ostal v ostri opoziciji
tudi do naslednjih vlad barona Gautscha (30. novembra 1897 5. marca
1898) in grofa Thuna (5. marca 1898 2. oktobra 1899). Nato pa se je po
loaj spremenil: nastop vlade grofa Claryja so sprejeli Nemci kot svojo
zmago, ehi pa so preli v opozicijo in z njimi tudi parlamentarna veina.
Claryjva (2. oktobra ^- 21. decembra 1899) in Wittekova vlada'(21. decem1
Podatke o slrankah in klubih glej zlasti pri G. Kolmer: Parlament und Verfassung in sterreich \
WienLeipzig 1909. sir. 1013 (za 1891), 6, prav tam 1910, str. 197 ss in 218 (za 1897), 8. prav tam 1914,
sir. 140 ss in"l68 (za 1901).
,

V. MELIK: SLOVENCI V DRAVNEM ZBORU

gl

bra 1899 18. januarja 1900) sta bili zelo kratkotrajni. Ko pa so se ehi
z vso silo postavili tudi proti Krberjevi vladi (18. januarja 1900 31. de
cembra 1904), jim njihovi dotedanji zavezniki v parlamentarni veini niso
ve hoteli slediti in junija 1900 je ta veina iz leta 1897 razpadla. Krberjeva vlada ni imela stalne parlamentarne veine,.naslanjala.se je na de
lovno veino, kakrno je pa kdaj bilo mogoe dobiti, pri Poljakih, pri ve
ini nemkih strank in drugod.
. . .
V parlamentarnem boju se je pojavilo novo, prej domala neznano oro
je: obstrukcija. Z obstrukcijo je skuala manjina prepreiti ali oteiti ve
ini sklepe, ki jih je imela za nedopustne, ali pa sploh onemogoiti parla
mentu redno delo. Obstrukcionisti so izkoriali vse dolobe poslovnika:
postavljali so neprestane, zahteve po tajnih sejah, po poimenskih glasova
njih, po desetminutnih odmorih pred vsakim glasovanjem, vlagali so ne
prestano nove nujne predloge in-interpelacije itd. V. obstrukcijo.so spadali
tudi dolgi govori (tako je nemki liberalec Lecher jv noi 28./29. oktobra
1897 govoril celih 13 ur). Ne tako redko je obstrukcija posegla tudi po dru
gih metodah: vpitju, petju, ropotanju s pulti, piskanju s pialkami, udar
janju s inelami, pa r tudi pokrovkami in lonci, uporabi drugih instrumentov
itd. Parkrat je prilo tudi do pretepov. Nekaj obstrukcije je bilo e pred
letom 1897 z mladoeke in nemke kranskosocialne strani, prej neslutene
viine je dosegla leta 1897 v boju proti Badenijevi vladi, uklje, ki je bil
tedaj poslanec, je v spominih takole opisal takratno stanje v parlamentu:
Vasih je bil poloaj tak, kakor da ste na skrajni periferiji velikega mesta,
v zamazani beznici med pretepaj oimi se podivjanimi pijanci, in zopet ste
imeli obutek, kakor da- vas je nemila usoda pahnila v blaznico med tolpo
razgrajajoih umobolnikov in zopet ste se-znali v zbornini, skoraj prazni
dvorani, katera-tla so bila posuta z ostanki razbitih namiznih pokrovov in
raztrganih tiskovin. V dvorani ni bilo skoraj nobenega poslanca, le tam
zgoraj poleg skrajno izmuenega in izrpanega predsednika je epel kak
zapisnikar, ki je s pojemajoim glasom citai neskonne interpelacije.3
Obstrukcijo so uporabljali nemki liberalci in nacionalci e v naslednjih
letih, od 1899 naprej pa je bila oroje mladoehov. Krberjeva vlada je
stala na staliu sporazumnega reevanja nacionalnih vpraanj, kar je
pomenilo, da brez pristanka nemkih strank enakopravnost narodov ne bo
doseena. Dokler bo ta nacionalni veto nemke levice veljal za osnovo vse
uprave in zakonodaje, so-rekli ehi, tega sistema ne priznamo in-proti
njemu nimamo drugega oroja kot prav tak veto, veto manjine, veto ob
strukcije.4 Ta obstrukcija,'dasi .nekajkrat izredno mona, ni bila stalna,
ampak so jo od asa do asa omilili ali celo opustili.
'
;
Obstrukcija je onemogoila delo parlamenta. Proraun za leto 1897 je
bil sprejet e v starem, leta 1891 izvoljenem parlamentu, od vseh naslednjih
proraunov pa je bil v parlamentu prediskutiran in sprejet lese oni za leto
1902. Vlada si je na temelju 14. lena ustave pomagala z zasilnimi naredbami: takih je bilo v osmih letih 18971904 76.5 Ugled parlamenta Je pro
padel. Da bi- le skozi parlamentarno obravnavo vsaj najnujneje stvari, se
je vlada neprestano pogajala s posameznimi klubi, bodisi zato, da bi opu
stili ali prekinili obstrukcijo, bodisi zato, da bi ne zaeli z njo ali da bi ne
naenjali problemov, ki bi spravili'v obstrukcijo nasprotno stran. Noben
nart, ki bi uredil nacionalne probleme, ni mogel biti sprejet v parlamentu.
1

F. Suklje: Iz mojih spominov, III. del, Ljubljana 1929, sir. 5, 6.

Stenographische Protokolle ber die Sitzungen des Hauses der Abgeordneten des sieneichiRcichsralhes.
XVII. Session, str. 22281, 22282 (Herold 20. novembra 1903).
1
R. Charmatz: sterreichs innereGeschichte von 1848 bis 1907 2, Leipzig 1909, str. 175.
4

52

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

Nemci so bili dovolj moni, da so prepreili vsakrno ureditev v smislu ena

kopravnosti narodov, nenemki poslanci pa so lahko prepreili zakonsko
ureditev prednosti nemkega jezika. Prav tako ni imela veine ne kleri
kalna ne protiklerikalna stran zbornice. Vasih se je vladi posreilo, da je
s pogajanji med strankami dosegla premirje za reitev pereih gospodar
skih vpraanj. Stranke so uravnavale svoje glasovanje vasih naelno, va
sih zaradi svojih zaveznikov, vasih iz takoimenovane * patriotske dol
nosti in posredovanj iz najvijih krogov, kar je bilo veinoma povezano
z obljubami in koncesijami z vladne strani. Z majhnimi darilci -_ eden
dobi kako lokalno eleznico, drugi Leopoldov red ali kaj takega se za. silo
dri ta pokajoa in zibajoa se stavba pokohcu.. .Sedanja vlad se v bistvu
ni ne loi od prejnjih vlad, posebej e ne od'vlade grofa Taaffej... Da
nes ivimo prav tako iz dneva v dan kakor smo tedaj. Tako je oznail
Krberj evo vlado socialni demokrat Ellenbogen.6 ~
* Parlament si je volil svoje predsedstvo in razline odbore za as tra
janja sesije.7 Pri parlamentih 18731879, 18791885, 18851891 in 1891
1897 'je bila seslja enaka volilnemu obdobju, trajala je torej vsakokrat od
prve seje po volitvah do razpusta parlamenta po'estih letih. Sesija 1891
1897 je bila po vrsti enajsta (od 1861 naprej).'Parlament 18971900 je imel
v svoji kratki, toda burni zgodovini, kar pet sesij. T so bile: dvanajsta
(27. marca 2. junija 1897), trinajsta (23. septembra 29. decembra 1897),
tirinajsta (21. marca 24. julija 1898), petnajsta (26. septembra 1898
8: oktobra 1899) in estnajsta (18. oktobra 1899 8. juhija'1900). Parlament
19011907 je imel spet vseh est let eno samo (sedemnajsto) sesijo.
oCt' Predsedstvo parlamenta je bilo v letih 18931897 sestavljeno iz pred
stavnikov najvejih klubov: predsednik je bil nemki liberalec baron Jo
hann Chlumecky (izvoljen 20. marca 1893), prvi podpredsednik nemki
konservativni klerikalec dr. Theodor Kathrein (izvoljen 20. marca 1893),
drugi podpredsednik Poljak vitez Dawid Abrahamowicz (izvoljen 25. novem
bra 1893). Predsedstvo 12. sesije jebilo v celoti iz-veinske koalicije: pred
sednik dr. Theodor Kathrein, prvi podpredsednik vitez Dawid Abrahamo
wicz, drugi podpredsednik mladoeh dr. Karel Kramaf (izvoljeni 6. aprila
1897). Isto predsedstvo je bilo ponovno izbrano v 13. sesiji (23. septembra
1897), toda Kathrein je oktobra odstopil in 12. novembra je bil za. predsed
nika izvoljen Abrahamowicz, za prvega podpredsednika Kramf, za dru
gega pa nemki konservativni klerikalec dr. Victor von Fuchs. Padec Badenijeve vlade je pomenil tudi poraz tega parlamentarnega predsedstva in
njegovega poskusa zloma obstrukcije opozicije. V 14. sesiji je bil 21. marca
1898 izvoljen za predsednika dr. Fuchs kot edini iz prejnjega predsedstva,
za prvega podpredsednika Slovenec dr. Andrej Ferjani, za drugega pa
Romun Lupul. Isto predsedstvo je bilo izvoljeno v 15. sesiji (26. septembra
1898). V 16. sesiji je bil sicer Fuchs znova izvoljen za predsednika (18. okto
bra 1899), pri volitvah prvega podpredsednika pa se je zapletlo. Opozicija
(levica) je zahtevala svojega zastopnika v predsedstvu, in to prav mesto
prvega podpredsednika. Nastopila je tudi posebej proti Ferjaniu zaradi
govora, ki ga je imel ekim tudentom na Bledu. Pokazalo se je, da tudi
veina (desnica) ne bo v celoti glasovala za Ferjania. Zlasti so nastopili
proti njemu nemki klerikalci (Katholische Volkspartei), e da je'strupeno protiklerikalen. Tako je sam opustil kandidaturo. 8 Pri volitvah je zma V op. 4 cit. Sten. Protokolle str. 9551, 9553 (27. februarja 1902)." """ '
, , . , . , _
... .
' Podatke o parlamentu, sesijah, predsedstvu, odborih itd. glej zlasti v indeksih k Stenographische
Protokolle.
!
Slovenski narod 19, 20. oktobra 1899, Slovenec 21. oktobra 1899.

V. MELIK: SLOVENCI V DRAVNEM ZBORU

53

gal novi kandidat desnice Poljak dr. Pietak (20. oktobra 1899), za drugega
podpredsednika pa je bil ponovno izvoljen Lupul. Zaradi odstopa obeh pod
predsednikov (Pietak je postal minister) so bile 7. marca 1900 nove volitve.
Za prvega podpredsednika je bil to pot res izvoljen predstavnik opozicije,
lan Deutsche Volkspartei Heinrich Prade, za drugega podpredsednika pa
eh dr. Jan aek. Po novih volitvah v parlament je bil za predsednika
17. sesije 8. februarja 1901 in dokonno 8. marca 1901. izvoljen grof Moritz
Vetter von der Lilie, predstavnik najmanje skupine v parlamentu, tako
imenovane srednje stranke moravskega veleposestva, iz rodbine, ki je imela
v svojih rokah svoje ase tudi gospostvo Lako., Le s tako izvolitvijo sta se
lahko sporazumeli levica in desnica.9 Za podpredsednika sta bila ponovno
izvoljena'Prade in aek. Pradeju je po njegovem odstopu sledil 18. oktobra
1901 August Kaiser iz iste stranke (Deutsche Volkspartei).
*
-,.
, : ;

......
i

'i

'

n
.

>

' * * >

'

">

Slovenci so imeli v dravnem zboru po volitvah leta 1891 14, po volitvah

leta 1897 ? 16,-p volitvah leta 1901 pa 15 poslancev. Stalno v slovenskih: rokah je bilo ves as 12 mandatov (3 v mestni, 9 v kmeki kuriji; po deelah
8 kranjskih, 3 tajerski in 1 goriki). Tem 12 mandatom so se pridruili e
trije z uvedbo splone kurije (po eden na Kranjskem/ tajerskem in Gori
kem).! Ostala poslanska mesta so prehajala iz ene nacionalne posesti v
drugo: mandat tretjega volilnega kolegija v Trstu, ki je zdrueval volilce
okolice in najmanj premone volilce' (4. volilnega razreda) v mestu, so imeli
Slovenci v rokah do leta 1897, ko so ga osvojili -Italijani. Izjemoma so imeli
Slovenci v svojih rokah veleposestniki mandat : na Gorikem v letih 1891
1897 ter en kmeki mandat na Korokem v letih 18971900.
Splona volilna pravica je nala veino slovenskih politinih organiza
cij v popolni nepripravljenosti. Z izjemo klerikalne stranke na Kranjskem,
ki je v devetdesetih letih mobilizirala malega loveka v boju proti libera
lizmu, so slovenske politine organizacij e.imel interes le za bolj ali manj
dobro situiranega kmeta. V takem patriarhalnem hierarhinem okolju so
znale^uspeno organizirati volilni-boj. Zdaj pa so dobili volilno pravico ljud
je, ki so socialno konservativna vodstva slovenskega narodnega gibanja
(liberalna ali klerikalna) gledala nanje navzdol z nerazumevanjem, e.ne
s prezirom zanievanjem, kot na ljudi, ki e hla nimajo,svojih.1?, Nemki
nacionalci in italijanski liberalci so raunali na malega loveka in so se na
volitve temeljito pripravili ter obilno uporabili demagoka gesla, propa
gando, vpliv in pritisk. Zato je. bil volilni rezultat za Slovence negativen.
Na Korokem so Slovenci v kmeki kuriji dosegli 1897 svoj najveji uspeh,
ko je bil s pomojo 8 nemkih konservativnih volilnih mo izvoljen prvi
slovenski dravni poslanec. V vellkovkem politinem okraju je bilo v
kmeki kuriji 83 slovenskih volilnih mo proti 29 nemkim. V istem asu
pa je bilo v sploni kuriji ob 50 nemkih in 10 socialistinih glasovih samo
40 slovenskih.11 V Istri sta leta 1897 zmagala v kmeki kuriji oba kandidata
hrvatsko-slovenske stranke, v sploni kuriji pa je zmagal italijanski kan
didat. Leta 1901 je bilo e slabe: Italijani so zmagali znova v sploni ku
riji in,poleg tega tudi v zahodnoistrskem kmekem okraju. Tako se je par
lamentarno, zastopstvo Istre, ki je bilo pred letom 1897 2 : 2, spremenilo na
11
10
11

V op. 2 cit. Kolmer 8, str. 151.

Mir 29. novembra 1900.
V op. 1 cit. Volitve str. 242.

54

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979

teh volitvah v 4 : 1 za Italijane. Slovenskega poraza v 3. volilnem kolegiju

v Trstu 1897 in 1901 ne smemo teti v to vrsto. Tu dotlej Nabergoj zaradi
abstinence italijanske liberalne stranke ni'imel resnega nasprotnika, zdaj
pa je italijanska liberalna stranka prvi stopila v pravi volilni boj. Dele
volilnih upraviencev mesta (kjer je bilo le malo slovenskih volilcev) je
neprestano naraal. Leta 1873 je bilo v okolici nad 2300 volilnih upravi
encev, v mestu samo 1400. Leta 1901 jih je bilo v okolici slabih 2700, v me
stu dobrih 2800. Iz obeh razlogov je imela slovenska stranka leta 1897 in
1901 v 3. kolegiju mnogo manj izgledov na uspeh kakor poprej.12
V enajstih letih 18931904 se je v dravnem zboru za dalji ali kraji
as pojavilo 28 poslancev slovenskih politinih strank. Od teh jih je 5 se
delo v parlamentu ves as: Viljem Pfeifer, od leta 1897 po stau najstareji
slovenski poslanec, saj je bil v parlamentu vse od prvih direktnih volitev
1873, ko je zael svojo kariero kot mladoslovenec, zdaj pa je bil poslanec
klerikalne stranke, Franc Pove, Franc Robi, dr. Andrej Ferjani in
dr. Anton Gregori. Od ostalih poslancev, ki so bili izvoljeni e pod Taaffejevo vlado, je Anton Globonik odstopil 15. februarja 1896, Karel Klun je
umrl 8. junija 1896, Ivan Nabergoj, Mihael Vonjak in grof Karl Hohenwart
so konali svojo parlamentarno pot 1897, Josip Kuar, grof Alfred Coronini
in dr. Lavoslav Gregorec 1901. Franc uklje je odstopil, ko je postal dvorni
svetnik in glavni direktor c. kr. zalobe (tedaj so rekli zaloge) olskih
knjig na Dunaju (1894), vendar pa se je e v slabih treh letih (1897) vrnil
v parlament. Znova ga je zapustil ob naslednjih splonih volitvah 1900/1901,
ko je priel v sipor z liberalno stranko, pa se znova vrnil vanj 10. septembra
1903, to pot kot poslanec Slovenske ljudske stranke. Od novih poslancev
je zael svojo dunajsko, kariero dr. Ivan uteri 1896 (s prekinitvijo 1898
1900), dr. Ignacij itnik, Josip Poganik, Josip ikar, vitez Hugo Berks
1897, dr. Ivan Tavar, dr. Miroslav. Ploj, Ivan Plantan in Oskar Gabrek
1901. Ostali so bili poslanci samo nekaj asa: Franc Vinikar (18951897),
Anton Koblar ,(18961897), Lambert Einspieler (18971900), dr. Janez
Evangelist Krek (18971900), ki je bil ele pozneje dlje asa dravni po
slanec (19071917), Ivan Vencajz (18981903).
Od poslancev je bil najstareji Hohenwart (rojen 1824), ki mu je bilo,
ko je nehal biti poslanec (1897), 73 let. On in leto dni mlaji Globonik
(rojen 1825) sta bila iz generacije, ki je doivela revolucijo 1848 v svojih
zgodnjih dvajsetih letih. Iz tridesetih let 19. stoletja so bili Nabergoj (1835),
Mihael Vonjak (1837), Kuar (1838) in Gregorc (1839). Najve poslancev
je bilo rojenih v tiridesetih letih, to se pravi, da so v devetdesetih prazno
vali svojo petdesetletnico: Einspieler (1840), Berks, Klun in Robi (1841),
Pfeifer (1842), Vencajz (1844), Pove (1845), Coronini in ikar (1846), Fer
jani in Vinikar (1848), uklje (1849). Mlaji so bili Tavar (1851), Gre
gori (1852), Plantan (1853), Koblar (1854) in itnik (1857). Najmlajih
je bilo pet poslancev, rojenih v estdesetih letih, ki so v devetdesetih ele
dosegli starost trideset let, potrebno v avstrijskih asih za izvolitevza po
slanca: Gabrek in Ploj (1862), uteri (1863), Krek (1865), Poganik iz
Podnarta (1866), ki je bil s svojimi enaintridesetimi leti na volitvah 1897
na najmlaji poslanec.
Po izobrazbi so bili med poslanci najbolj tevilni pravniki (sodniki,
upravni uradniki, advokati, notarji), ki jih je bilo devet (Ferjani, Glo
bonik, Hohenwart, Plantan, Ploj, uteri, Tavar, Vencajz, Vinikar), in
12

V op. 1 cit. Volitve str. 249.

V. MELIK: SLOVENCI V DRAVNEM ZBORU

duhovniki, ki jih je bilo 8 (Einspieler, Gregori, Gregorc, Klun, Koblar,

Krek, ikar, itnik). Profesorja sta bila dv (Robi, uklje), Vonjak je
bil tehnik, Pove kmetijski strokovnjak. Coronini in Berks sta bila graaka,
Kuar trgovec in industrialec, posestniki (kakor so takrat radi pisali) in
lokalni veljaki so bili Oskar Gabrek v Tolminu, Nabergoj na Proeku pri
Trstu, Pfeifer v Krkem, Poganik v Podnartu.
Kar se tie pomembnejih funkcij v parlamentu, so jih imeli Slovenci
do leta 1897 in po letu 1901 prav malo, precej ve pa v asu 1897-^1900, ko
so bili lani parlamentarne veine. Klun je bil odleta 1891 do smrti pred
sednik odbora! ki je imel razpravljati o predlogu poslanca Schwaba glede
ureditve dravnega raunskega dvora. Pove je bil v 12. zasedanju (1897)
ter v 15.'in'16. zasedanju (18981900) predsednik narodnogospodarskega
odbora. Berks je bil v" 15., 16. in. 17. zasedanju (1898 do smrti 1906) pred
sednik odbora za'tkse. Vencajz je bil v 16. zasedanju (18991900) pred
sednik zavarovalnega' odbora. Najvie od slovenskih poslancev je segel
Andrej Ferjani, ki ga je sicer uklje, njegov nasprotnik e iz univerzitet
nih let, zelo zlobno oznail kot izbornega pevca a miernega politika.13 Fer
jani je bil oktobraJ1895 izvoljen zaL'p'redsednilca" imunitetnega odbora in
je bil to tdi v 12/in 13.'zasedanju (1897).' V 'naslednjih dveh zasedanjih
je bil, kakor smo e omenili, prvi podpredsednik poslanske zbornice (1898
1899), v 16. in 17. zasedanju (18991907) pa predsednik justinega odbora.
Ferjani je bil'v naem obdobju'nedvomno eden*vodilnih slovenskih po
litikov; menda'bi bil tudi postal minister,' e mu tga ne bi bil prepreil
v
uteri.14
" '
'/'; " '' il:X
V delegacije so-mogli poiljati Slovenci'retino samo po enega poslanca,
zastopnika Kranjske: L e v letih 18911897, ko so imeli na Gorikem dva
dravnozborska mandata, toliko kot Italijani, je bil izvoljen po sporazumu
vsako drugo leto'v delegacije kot zastopnik Gorike Slovenec, tako za leto
1894 Coronini, za leto 1896 Anton Gregori. Kranjski'lani delegacij so bili:
1894 Klun, 1895 Hohenwart, 1896 Klun in po njegovi smrti Vinikar, 1897
uteri, 1898 Poganik; '1899 Ferjani, 1900 Vencajz, 19011904 pa tiri
krat zaporedoma uteri.-uteri se je zael na'Dunaju med poslanci
zelo hitro uveljavljati; vendar pa spada v ta leta tudi poraz, ki ga je do
ivel z afero Dr. lindra"v parlamentu 1. maja 1901.15 Njegov takratni na
stop'so e oznaili kot pogrebni govor, ki si ga je sam govoril.16 Njegov
ugled je bil zlo omajan in se ni prav hitro popravil.

Po volitvah leta 1891 je bil Hohenwartv klub obnovljen pod imenom

konservativni klub in je povezoval veino nemkih konservativnih kle
rikalcev, Slovence, Hrvate, del bukovnskih Romunov in konservativno e
ko veleposestvo.-Od slovenskih poslancev je postal uklje lan vodstva
kluba. Vendar klub ni imel ve svoje nekdanje trdnosti. Od Hrvatov vanj
sploh ni vstopil istrski poslanec Laginja, potem'pa so ga zapustili tudi
drugi pravai: Spini iz Istre,'Binkini', Dapar in Peric iz Dalmacije. Ti
in Laginja so se povezali z mladoehi in ustanovili svoj klub neodvisnih
hrvatskih in 1 slovenskih poslancev. Med njimi sicer ni bilo nobenega Slo
venca, v proglasu volilcem, ki so ga izdali 15. decembra 1892, pa so razloili,
11

F. uklje: Iz mojih spominov. I I . del, Ljubljana 1929, str. 70; I H . del, str. 18.
V op. 4 cit. Sten. Protokolle str. 3078 (I. maja 1901).
F. Erjavec: Zgodovina katolikega gibanja na Slovenskem, Ljubljana 1928. str. 76 napano 1902.
" V op. 4 cit. Sten. Protokolle stf. 3075 (1. maja 1901).
14

ls

56

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

da so'si nadeli tudi ime slovenskih zastopnikov, ne samo- zato, ker je ne

katere izmed nas izvolil tudi oni del naega naroda, ki se pripoznava k ime
nu slovenskemu, ampak tudi zato: da pokaemo, da teimo po onem jedin
stvu Hrvatov in Slovencev, koje jedinstvo se, naglasa med njimi ob tolikih
prilikah in toli pogosto; da dokaemo, kko da slovensko ime in vsi sladki
spomini, ki so navezani nanj od davnih asov, nahajajo in bodo vsekdar
nahajali dostojno mesto in spotovanje tudi med onimi, koji so prepriani,
da je najbolji nain za stalno in trajno obrambo nae narodnosti in za pra
vi napredek v vseh strokah javnega ivljenja jedino v tem, da se v okviru
monarhije Habsburgov zjedinijo vse slovensko-hrvatske deele na temelju
zgodovinskega prava kraljestva hrvatskega, prirodnih zakonov in narodne
volje. Kot imeniten korak za to bi smatrali e to, da se slovenske deele
zdruijo v jedno politiko-administrativno skupino; Slovenijo, ki je bila"d
nedavna jasen ideal vsem slovenskim'zastopnikom in za kjjso se izrekli
Slovenci estokrat in ob razlinih prilikah.17
Slovenski poslanci so ostali v konservativnem klubu do konca Taaffejeve vlade. Sestava vlade kneza Windischgrtza 11. novembra 1893 kot ko
alicije Poljakov, nemkih liberalcev'in Hohenwartovega kluba.je Slovence
in Hrvate v Hohehwartovem klubu ;precej razburila, e posebej .zato, ker so
jih pri sestavi koalicije popolnoma ignorirali.18 Poleg tega je bilo v pror
gramski izjavi koalicijske vlade reeno, naj, dokler ne pride do volilne re
forme, poivajo vsa druga velika'politina vpraanja,1;*, pod temi pa je
bilo seveda razumeti tudi narodnostno enakopravnost. Na posvetu sloven
skih in hrvakih lanov Hohenwartovega kluba 23. novembra 1893 je izsto
pilo iz kluba est, slovenskih poslancev (Coronini, Fefjani, Gregori,
Grgorc, Kuar, Nabergoj) in zadnji tirje Hrvati (Klai, Bori, Bulat,
upuk). Ustanovili so klub hrvatskih in slovenskih poslancev s Klaiem kot
predsednikom, Ferjaniem kot podpredsednikom in Gregoriem kot taj
nikom.20 Sedem slovenskih poslancev, je na Klunov in ukljetov predlog
sklenilo zaasno ostati v Hohenwartovm klubu, (Globonik, Klun, Pfeifer,
Pove, Robi, uklje, rVonjak). Seja kluba, ki je pozneje ta dan zavzemal
stalie do nove vlade, je bila precej burna in opozicija proti Hohenwartu
precejna. Hohenwart je'grozil, da bo odloil mandat in se umaknil iz po
litinega ivljenja, zlasti e, e bo e kdo izstopil iz kluba. Po dolgi debati
sta bili sprejeti Dipaulijeva in ukljetova resolucija: Dipaulijeva, da klub
vztraja na vseh svojih verskih, politinih, nacionalnih in gospodarskih na
elih in da je samo v tem smislu pripravljen podpirati vlado; ukljetova,
da klub neomajno vztraja na ustavno zagotovljeni enakopravnosti vseh
avstrijskih narodov in da je odloen storiti vse, da se bo ta temeljna ustav
na pravica uveljavila.21 L
'
,
Prijatelj je imenoval koalicijo nenaravno, monstrozno in nemoralno-2
taka je bila seveda samo, e jo gledamo z omi nepomirljivih svetov
nonazorskih nasprotij med liberalci in klerikalci, e pa upotevamo pred
vsem razredna in socialna nasprotja, ta koalicija ni bila prav ni nena
ravna. Odpor proti ekstremnim in radikalnim stremljenjem na politinem,
17
D. Kermavner: Slovenska politika v letih 1879 do 1895. Ljubljana 1966, str. 207. 218; V. Bi-tulic:
Politike stranke u Istri za vrijeme narodnog preporoda, v zborniku Hrvatski narodni preporod u Dal
maciji i Istri, Zagreb 1969, str. 309; Cesi a Jihoslovan v minulosti, Praha 1975, str. 496.
Is
Stenographische Protokolle ber die Sitzungen des Hauses der Abgeordneten des sterreichischen
Reichsrathes, XI. Session, str. 11670.
"20 V op. 2 cit. Kolmer 5, str. 360.,
Slovenski narod 25. novembra 1893.
21
Suklje: Iz mojih spominov II, str. 70; Kolmer 5, str. 364; v op. 18 cit. Sten. Protokolle str. 12186;
Slovenski
narod 25. novembra 1893.
i
22
I. Prijatelj: Janko Kersnik, nje-a delo in doba, se. II in I I I , Ljubljana 1914, str. 529. 530.

_ _ _

V. MELI K: SLOVENCI V DRAVNEM ZBORU

g?

nacionalnem in socialnem podroju se je zdel23 ministrskemu predsedniku

knezu Windischgrtzu etini moment koalicije, opozicijski mladoeki po
slanec Gustav
Eim pa je videl v. nji prav zaradi tega stagnacijo in kontra
revolucijo.24
Med slovenskimi poslanci so vsi primorski zapustili Hohenwartov klub
in koalicijo, prav tako kot vsi hrvaki poslanci' iz Istre in Dalmacije. Med
kranjskimi in tajerskimi poslanci je vecMna (dobri dve tretjini) ostala v
klubu in v koaliciji. Diferenciacija ni bila nazorska. Tako v enem kot dru
gem taboru so bili duhovniki (Gregori, Gregorc med disidenti, Klun med
hohenwartovci) in liberalci (Ferjani, Kuar, Nabergoj med disidenti,
uklje, Vonjak med hohenwartovci). Za koalicijo se je opredelil Slovenec,
proti njej pa,Slovenski narod, pa tudi liberalni shod zaupnikov 29. no
vembra 1894.25 Gotovo je bila koalicija vabljiva za vse, ki so se bali socialnih
sprememb. Tak je bil nedvomno uklje. Toda mnogih naih katolikih kon
servativcev irjenje volilne pravice ni prav ni motilo. Glede tega so bili
njihovi pogledi povsem drugani od pogledov, ekega ali poljskega plem
stva ali, plemstva Hohenwartovega. kova. Videli so, kako bi s Taaffejevo
volilno reformo lahko padla premo nemke liberalne stranke, kar so e
leli iz nazorskih in narodnostnih razlogov. Naelno jih je razburila koali
cija s to glavno nazorsko in narodno nasprotnico. Marsikomu iz obeh naih
nazorskih taborov se je zdela e prej ali pozneje naslonitev na Hohenwarta
kodljiva za slovenske narodnostne tenje, posebno onim, ki so sodili, da bi
se bilo treba bolj opreti na mladoehe, ki so bili v opoziciji tako proti Taaffeju kot proti koaliciji.
. Od naih poslancev je najhuje napadel Hohenwarta v parlamentu ta
jerski duhovnik Gregorc Z "velikim upanjem, je dejal, smo vsaj v zaetku' sledili naemu voditelju, zaradi njegovih nedvomno velikih zaslug
za konservativno in narodno stvar v sedemdesetih letih. Toda kmalu se je
to zaupanje umaknilo naraajoemu nezaupanju in je zdaj popolnoma
ugasnilo. Izkazalo se je, da je bil krivi Mozes. Mislili smo, da nas bo popeljal
v obljubljeno deelo enakopravnosti, namesto tega pa nas je vodil 14 let po
taaffejevski puavi, polni obljub in neupotevanih spomenic. Nazadnje nas
je pripeljal nazaj v Egipt, to se pravi, pod nemko liberalno vlado. Gre
gorc je menil, da je Hohenwart zadal Taaffejevi vladi smrtni udarec, toda
ne v svojo korist, ampak v korist nemkih liberalcev, pred katerimi je kapituliral. Izstop iz konservativnega kluba se mu je zdel nujen, e smo ho
teli ostati zvesti-naemu narodno-konservativnemu programu in naim po
litinim, cerkvenim in gospodarskim naelom... ko smo sliali novi vladni
program s popolnim ignoriranjem nacionalne enakopravnosti. Koalicijo
z liberalizmom je smatral 1 Gregorc za kodljivo konservativni stvari.26
"" 26. novembra 1893 so dali vsi iz Hohenwartovega kluba izstopivi slovenski in hrvatski poslanci izjavo, da se bodo potegovali za zdruenje vseh
slovanskih zastopnikov izven koalicije (pod temi je bilo seveda razumeti
predvsem mladoehe) in da bodo pazljivo sledili vladnemu delovanju ter
po njem uravnavali svoje stalie. To je bila zelo previdna izjava. Govorila
je sicer o tem, da izstopajo njeni podpisniki iz vladne veine, ni pa rekla,
da prehajajo v opozicijo.2' 30. novembra so imeli mladoehi ter klub neod
visnih hrvatskih in slovenskih poslancev ter klub hrvatskih in slovenskih
"2 1 V op. 18 cit. Sten. Protokolle str. 12984.
Kolmer 5, str. 497.
25
Slovenski narod 1. decembra 1894.
26
V
op. 18 cit. Sten. Protokolle str. 12193, 12197.
2
' Slovenski narod 28. novembra 1893.

58

ZGODOVINSKI ASOPIS 33

1979 1

poslancev skupen posvet, po katerem so sporoili, da so se sporazumeli

o nujnosti ustanovitve slovanske koalicije na podlagi enakopravnosti in
zastopanja skupnih interesov ter o potrebi takojne ustanovitve skupnega
izvrilnega odbora.23 Ta slovanska koalicija (rekli so ji tudi slovanska protikoalicija) je zajela 60 poslancev, vendar ni pomenila trdne povezave. Dosti
krat se je kazala v skupnih nastopih, dostikrat pa skupnega nastopanja
ni bilo. Pri volitvah drugega podpredsednika poslanske zbornice 25. novem
bra 1893 so mladoehi glasovali za Klaia proti kandidatu vladne koalicije
Poljaku Abrahamowiczu, kl je zmagal s 185 proti 55 glasovom.29 Pri obrav
navanju zakona o domobranstvu je vsa slovanska protikoalicija (kakor
tudi nemki kranski socialci in dunajski demokrati) 30. novembra glaso
vala proti prehodu v nadrobno debato.30 14. decembra so vsi ti glasovali
proti izjemnemu stanju na ekem, pa tudi slovenski lani Hohenwartovega
kluba niso glasovali za izjemno stanje, ampak se glasovanja niso udeleili,
medtem ko so Hohenwart, nemki konservativci in eki konservativni
veleposestniki izjemno stanje podprli.31 Dosti je bilo medsebojnega pod
pisovanja interpelacij med mladoehi in obema hrvatsko-slovensklma klu
boma, pa tudi nemkimi kranskimi socialci. Toda povezava hrvatskoslovenskega kluba z mladoehi ni bila popolna, e 15. decembra so mlado
ehi in pravai (klub neodvisnih hrvatskih in slovenskih poslancev) gla
sovali proti finannemu provizoriju, hrvatsko-slovenski klub pa zanj in
Ferjani je v njegovem imenu izjavil, da ni izkljueno, da si bo vlada nae
razmere ogledala in jih sanirala. Poudarjal je, da so nazori Slovencev, ki
so ostali v koaliciji, povsem enaki nazorom disidentov, da nas je loila
samo razlina taktika. 32 Leto dni pozneje, v novembru 1894, je Ferjani
zavraal oitke iz slovenske javnosti, da slovenski, poslanci niso v zvezi
z mladoehi. Rekel je, da zveza obstoji, da se imenuje slovanska protikoali
cija, da ima tudi svoj izvrilni odbor, da pa seveda slovenski poslanci niso
v taki opoziciji kot mladoehi: mi smo opozicija na prosto roko.33
Slovenci, ki so ostali v Hohenwartovem klubu, so vezali svojo podporo
vladi in obstanek v klubu na uvedbo slovensko-nemkih paral elk v nijih
razredih celjske gimnazije, ki jim jih je bila zagotovila e Taaffejeva vlada,
za njo pa tudi Windischgrtzova. To je bila tista koncesija, ki je drala
slovenske poslance v Hohenwartovem klubu in v koaliciji, pa zbujala vsaj
v delu javnosti tudi ugodno mnenje o njihovi taktiki. Razna glasovanja
slovenskih poslancev, ravnanja onih v koaliciji in onih izven nje, so bila
v veliki meri odvisna od izgledov na uresnienje celjskih paralelk. Stvar se
je namre zapletla. S strani nemkih nacionalistov se je zaela proti tem
paralelkam strahotna gonja, e da bi bile uvod v popolno slovenizacijo
spodnje tajerske, v unienje nemkega mesta Celja, v unienje nemkih
jezikovnih in kulturnih otokov, da so zoper voljo tajerske deele in zoper
voljo celjske obine, da bi bilo z njimi kreno naelo, ki ga-je sprejela ko
alicija, da se ne sme naenjati velikih politinih vpraanj.34 Nemci so po
nujali Slovencem kako drugo lokacijo (v savinjskih trgih, v Ljutomeru in
drugod), vendar so Slovenci vztrajali na Celju.
-
11. junija 1895 je proraunski odbor parlamenta sprejel celjsko po
stavko z 19 proti 15 glasovom. Par dni zatem (17. junija) je zdruena nem2s

Kolmer 5. str. 364; ei a Jihoslovan str. 502.

Kolmer 5, str. 26.
V op. 18 cit. Sten. Protokolle str. 11670, 11682.
" Prav tam str. 12151; Cesi a Jihoslovan str. 503.
" Prav tam str. 12191.
" Slovenski narod 30. novembra 1894.
" V op. 18 cit. Sten. Protokolle str. 12825, 20311 itd.

V. MELIK: SLOVENCI V DRAVNEM ZBORU

59

ka levica izstopila iz koalicije in vlada je morala odstopiti. Pred plenum

poslanske zbornice so prile celjske paralelke naslednji mesec (e pod novo
Kielmanseggovo vlado) in bile 10. julija odobrene s 173 : 143 glasovi. Proti
slovenskim paralelkam so glasovali (tako v proraunskem odboru kot v
parlamentu) nemki liberalci, nacionalci in demokrati, pa tudi kranski
socialci, zanje pa slovanski poslanci (med njimi tako Poljaki, ki so bili v
koaliciji, kot ehi, ki.so bili v opoziciji) in nemki konservativci. Med nem
kimi konservativci je poudarjal Dipauli, da njihovo stalie ni ne slovan
sko ne nemko ampak isto enostavno avstrijsko.35 Konservativec Kaltenegger pa je dejal, da ne bo Celje kodovalo nemtvu, ampak bo nemka
nacionalistina gonja okrog Celja spravila nemtvo v res strahoten polo
aj.38 Posebej proti temu tajerskemu poslancu se je dvignil ves bes nem
kih nacionalistov, ki so prekinjali njegov govor in ga zmerjali z narodnim
izdajalcem. Vpraanje celjskih paralelk se je pojavljalo v parlamentu pri
proraunskih debatah tudi e v naslednjih letih, tako 28. februarja 1896;
4. januarja 1897 in 21. marca 1902.
Glasovanje nemkih kranskih socialcev glede slovenskih celjskih pa
ralelk je bil tudi delen razlog za to, da jih je Klun v svojem govoru 11. julija
1895 napadel. Rekel je, da slovenski katoliki obalujejo taktiko nemkih
kranskih socialcev tako zaradi njihovih narodnostnih teenj kot zaradi
njihove politike glede verske ole. Sedaj vemo, je dejal, kako naj sodimo
o kranskih socialcih in na jasnemrbodo tudi nai oji rojaki, ki se z mladenikim ognjem navduujejo za kransko socialno gibanje, od katerega
priakujejo oprostitev od idovskega vpliva, narodno svobodo in razvoj
katolikega ivljenja.37
Ko je priel 8. novembra 1895 na dnevni red nujni predlog, ki je pozival
vlado, naj razjasni, zakaj ni potrdila izvolitve kranskosocialnega voditelja
Luegerja za dunajskega upana, so za nujnost glasovali kranski socialci,
nemki demokrati in nacionalci, mladoehi, od Hrvatov Biankini, od Slo
vencev pa nihe. Veina poslancev je glasovala proti nujnosti (118 : 64),
vendar pa od slovenskih poslancev samo Hohenwart, Klun in Robi. Pol
leta pozneje pa je Gregorc med svojim govorom o volilni reformi dejal,
da bi bilo modro Luegerja potrditi za upana, ko je bil e tolikokrat izvoljen.38 Tako so se kazali med slovenskimi poslanci razlini odnosi do nem
kega kransko socialnega gibanja.
' " ' . " '

IV

Eno najvanejih vpraanj v parlamentu je bila volilna reforma. Potem

ko so vrgli Taaffejevo vlado zaradi preirokega razirjenja volilne pravice,
je morala vladna koalicija v svojem programu 23. novembra 1893 obljubiti
kot svojo prvo in najvanejo politino nalogo obseno volilno reformo,
izvedeno v soglasju s strankami koalicije. Reforma naj bi ohranila zastop
stvo interesov (sistem kurij), obenem pa bistveno razirila volilno pravico,
zlasti na delavce. Obljubljena je bila tudi revizija razdelitve na volilne
okraje.39
Zanimive, precej konservativne poglede na volilno pravico je imel uklje. Srednji stan se mu je zdel kulturotvoren, proletariat pa ne. Splona in
31

Prav tam str. 20319.

>< Prav tam str. 20299.
"M Slovenec 17. julija 1895.
V op. 18 cit. Sten. Protokolle str. 24353.
Kolmer 5, str. 360.

60

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 . 1979

enaka volilna pravica bi potemtakem prinesla v deelah, kjer je srednji

stan preibek (tudi v nekaterih alpskih deelah, kakor je dejal), prav kuriozne rezultate, pa tudi naelno bi pomenila preveliko nivelizacijo. Slo-;
vencev bi sicer ne prizadela, ker bi prili v parlament okrepljeni. Sicer pa
je menil, da je kapitalizem v dekadenci, v propadanju, da si as eli nekaj
novega in da tega razvoja ni mogoe prepreiti, e malo, pa bodo morebiti
nacionalna in dravnopravna vpraanja postala nepomembna, glavno pa bo
vpraanje lastnine. Vsi bi si morali po ukljovem mnenju prizadevati, da
bo prilo do tega razvoja na miren nain s preudarno reformo, ne pa s ka
tastrofo, ki bi po nasilju prekosila vse, kar se je kulturnemu svetu pripetilo
od hunskih vpadov naprej. V tem smislu je pozival uklje stranke koalicije,
naj se sporazumejo in naj se ne razburjajo neprestano zaradi narodnostnih
malenkosti kot sta okrajni olski inpektor v Breicah in celjska nija gi
mnazija, ki prav ni ne ogroata nemkega posestnega stanja, uklje je
nasprotoval prvemu nartu koalicijske vlade, ki je hotel ustvariti splono
kurijo s 43 mandati za tiste, ki so bili dotlej brez volilne pravice (po spre
jeti volilni reformi so volili v sploni kuriji vsi, tisti, ki so bili prej brez vo
lilne pravice, in tisti, ki so jo e imeli v dotedanjih kurijah). ukljetu se je
zdelo, da bi vladni nart preve loil posedujoe od neposedujoih,. da bi
organiziral neposedujoe v boj proti posedujoim in v njih preve razvil
razredno zavest. Bolj je bil ukljetu (zlasti naelno) ve Hohenwartov
nart volilne reforme, po katerem bi imel parlament kot dotlej 353 poslan
cev: 115 bi jih volili veleposestniki, trgovske in obrtne zbornice, 158 deelni
zbori, 80 pa ljudstvo s iroko, vendar ne splono volilno pravico.40
Z volilno reformo za asa vlade koalicije ni bilo ni. Uspela je ele za
asa Badenijeve vlade. O predlogu Badenijeve vlade je spregovoril v imenu
konservativnega Hohenwartovega kluba 20. februarja 1896 grof Falkenhayn,
ki je dejal, da bi konservativci sicer raji imeli volilno reformo na kon
servativnih naelih, ki bi uvedla zastopstvo posameznih slojev (Berufs
stnde) in vrnila volilno pravico deelnim zborom. Ker tega ni mogoe do
sei, pozdravljajo konservativci vladni predlog, ker pua dosedanje nedo
taknjeno in daje monost pozneje reforme novega po konservativnih na
elih.41 Dva meseca pozneje je menil Falkenhayn, da so volilni redi lahko
kakrni koli, da pa brez povratka k Bogu ne bodo prinesli koraka naprej
v civilizaciji.42 Slovenski poslanci, ki so bili zapustili Hohenwartov klub,
z vladnim predlogom sicer niso bili zadovoljni, vendar niso bili proti pre
hodu v nadrobno razpravo. Gregorc je imel za pozitivno, da bo z reformo
volilna pravica razirjena, da bo peta kurija preskrbela naelu splone
volilne pravice vstop v avstrijsko zakonodajo in ustavo, da bo s tem na
stala razpoka v naelu zastopstva interesov in da se bo v novem dravnem
zboru mogoe uspeneje bojevati proti temu najkrivinejemu volilnemu
sistemu, sistemu zastopstva interesov.43
23. aprila 1896 je bilo po sploni razpravi poimensko glasovanje o tem,
ali naj bo predmet podrobne razprave vladni predlog, ki ga je sprejela ve
ina ustavnega odbora, ali mladoeki predlog, zgrajen na naelu splone,
direktne in enake volilne pravice. Mladoeki predlog je bil odklonjen
s 173 : 61 glasovom. Zanj so glasovali mladoehi, nemki demokrati, kran
ski socialci in del nacionalcev, od Slovencev Koblar, od istrskih Hrvatov
Spini, od dalmatinskih Peric. Treba pa je povedati, da so proti mlado40

V op. 18 cit. Sten. Protokolle str. 12822, 12823, 12824.

Prav tam str. 22646, 22647.

Prav tam str. 2433024336.

43
Prav tam str. 24354.
41

V. MELIK: SLOVENCI V DRAVNEM ZBORU

61
ekemu predlogu glasovali od Slovencev samo Klun, Robi in Vinikar
ostali slovenski poslanci se tega glasovanja niso udeleili.
Med podrobno razpravo so postavili slovenski poslanci ve predlogov.
Tako je skual Klun za en mandat zviati tevilo kranjskih
poslancev, ven
dar je glasovalo za njegov predlog le 99 poslancev.44 Za predlog manjine,
da se takoj uvedejo direktne volitve v kmeki in sploni kuriji, so bili mladoehi, nemki demokrati, kranski socialci in velik del nacionalcev in
liberalcev, ni pa glasoval zanj noben slovenski poslanec. Proti predlogu so
bili zelo odlono Poljaki, nemki konservativci, Italijani, pa tudi 9 Sloven
cev ' (Coronini, Ferjani, Gregori, Gregorc, Klun, Kuar, Pfeifer, Pove,
Robi). Predlog manjine je bil zavrnjen s 139 : 121 glasovi. Izpreminjevalni
predlogi " so 'bili domala vsi odklonjeni. Za nekatere bi bilo prav zanimivo
vedeti, kako so se do njih zadrali slovenski poslanci, vendar tega veinoma
ni mogoe ugotoviti. 7. maja 1896 je bila celotna volilna reforma z veliko
veino (234 : 19) sprejeta v tretjem branju. Od Slovencev ni bil nihe proti,
toda glasovali so 45zanjo samo trije (Coronini, Gregori, Nabergoj), ostalih
ni bilo v zbornici.
i

V.

' Badenijevo vlado sta s simpatijo (eprav ne povsem brezpogojno) spre

jela oba slovenska tabora. Hohenwart je v imenu svojega kluba izjavil, da
pozdravlja'program mone, cilja si sveste vlade, ki nam je morda prav
zdaj bolj potrebna kot v prejnjih asih in ki si jo tudi prebivalstvo nujno
eli. Ferjani je nateval
nekatere slovenske elje in izjavil, da nas je
program zadovoljil.46
" ' Proti koncu leta 1896 so slovenski in hrvatski slovenski poslanci, vse
do takrat razdeljeni na tri klube, sklenili, da se bodo po volitvah v novem
dravnem zboru zdruili v enem samem skupnem klubu.47 Pri pogajanjih so
bili nekateri za ime jugoslovanski klub, nekateri za ime slovanski kato
liki klub. Nazadnje je bil 1. aprila 1897 ustanovljen klub z imenom Slo
vanska kranska narodna zveza ali kraje Slovanska kranska zveza
(Slawischchristlicher Verband), ki je zdrueval vseh 16 slovenskih (liberal
nih in klerikalnih) poslancev in vseh 11 hrvatskih iz Istre (2) in Dalmacije
(9). Klubu'se je pridruilo e 7 Poljakom prijaznih zmernih Rusinov in
en eki (klerikalen) poslanec. Na ta nain je dobil klub 35 lanov in je bil
ob razdrobljenosti parlamenta etrti klub po velikosti (za ekim, poljskim
in Deutsche Volkspartei). Klubu so bili izbrani trije predsedniki: dalma
tinski Hrvat dr. Kajetan Bulat, Slovenec dr. Ivan uteri in Rusin Alek
sander Barvinski.46 '

.
'Iz kluba je iz ualjenosti izstopil, uklje. Kot vzrok navaja'sam v spo
minih izvolitev itnika v elezniki odsek (ko je bil prej dolga leta lan on),
vendar je bil po indeksu stenografskih protokolov lan eleznikega odbora
leta 1897 e vedno uklje, ne pa itnik. Divjaki (poslanci izven klubov)
so, da bi lahko sodelovali pri razdeljevanju mest v odborih na posamezne
klube, organizirali posebno svobodno zdrubo poslancev izven klubov (Freie
Vereinigung der Klublosen), ki sta jo vodila uklje in bukovinski poslanec
Stfanowicz. uklje se je po burnih novembrskih dneh boja proti Badeniju
vrnil v slovansko kransko zvezo.49
44

Prav tam str. 24405, 24428.

Prav tam str. 24726.
" Prav tam str. 20163, 20171.
Slovenski narod 28 novembra 1896.
48
Kolmer 6, str. 198; uklje 2, str. 135; v op. 22 cit. Prijatelj: Kersnik, str. 561; Erjavec (op. 15)
6; R. 45Malli: Die steirischen Abgeordneten im sterreichischen Reichsrat 18971901, Graz 1973, str. 38.
Suklje 2, str. 136, 137 in 3, 12; Kolmer 6, str. 258.
45

62

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

Slovanska kranska narodna zveza se je e aprila 1897 povezala s e-,

stimi drugimi klubi poljskim, ekim, klubom ekega konservativnega
velepoisestva, klubom centra (ki je druil est najbolj konservativnih Nem
cev pod vodstvom grofa Falkenhayna est mumij iz centra, kakor jih
je imenoval Steinwender), klubom katolike ljudske stranke, (nemkih
konservativnih katolikov) in romunskim klubom v novo zvezo desnice
s skupno parlamentarno komisijo in izvrilnim komitejem, ki ga je vodil
Poljak Jaworski. Ta desnica je imela v parlamentu veino (215 od 425 po-'
slancev) in je v mnogoem pomenila, kakor smo e rekli, obnovo desnice^
ki je svoje ase podpirala Taaffejevo vlado.50
Badenijeva vlada se je znala aprila 1897 v parlamentu pred dvojno
opozicijo. Prva je bila opozicija socialnih demokratov in Ukrajincev zaradi
nasilij pri volitvah v Galiciji: ta opozicija je oitala vladi, da ima krvave
roke, parlament pa so vabili, naj pokae, da je moneji od vlade.51 Druga
po nastanku je bila opozicija nemkih liberalcev in nacionalcev proti jezi
kovnim naredbam za eko in Moravsko, ki jih je vlada izdala, da bi imela
eko podporo v parlamentu.
Prvi odmev jezikovnih naredb v parlamentu je bila slovenska inter
pelacija, datirana in prebrana 7. aprila 1897. Njeni nosilci, so bili ikar,
Coronini, Ferjani in Einspieler (torej po eden za vsako deelo * tajer T
sko, Primorsko, Kranjsko in Koroko), podpisali pa so jo e drugi lani
Slovanske kranske narodne zveze (Hrvati, Ukrajinci in eh Stojan). V
interpelaciji je bilo reeno: Ker so Slovenci v delih deel, ki v njih bivajo,
skoraj docela brez jezikovne enakopravnosti pri upravnih in sodnih obla
steh kljub jasnim dolobam dravnega temeljnega zakona, postavljajo pod-'
pisani na c. kr. celotno ministrstvo vpraanje: kdaj misli to za Kranjsko,
tajersko, Koroko, Trst, Istro in Goriko z Gradiansko izdati podobno
jezikovno naredbo kakor je bila izdana 5. aprila letos za eko?.52
Dva dni pozneje so prili na dnevni red nujni predlogi vsenemcev, li
beralnih Nemcev in Deutsche Volkspartei proti jezikovnim naredbam'.
Zaela se je vojna proti vladi in kmalu tudi proti predsedstvu parlamenta,
ki je bilo izvoljeno iz zbornine veine. Ta vojna je postajala od dne do dne
huja, v maju je prela na predloge za obtobo vlade in na obstrukcijo.
Nemci so naglaali, da je nemko ljudstvo v Avstriji ustvarilo to dravo,
da je z nemko mojo nastalo vse, kar je tu kulturnega in izobraenega,
da se morajo slovanski narodi in narodii samo svojemu nemkemu uitelju
zahvaliti, da so se poasi prikljuili zahodnoevropski kulturi,' kajti ehi ne
bi nikdar mogli ustvariti kulture, e manj pa Slovenci. Govorili so o grozei
slavizaciji, o nevarnosti, da bi do podobnega nesmisla prilo tudi'v Slove
53
niji. Bili so strahotno ogoreni, da bi se morali kulturni Nemci uiti e
kega jezika. Parlamentarna veina je bila sicer dovolj mona, da je za
vrnila vsak predlog opozicije, ni pa bila kos obstrukciji. im je hotelo pred
sedstvo ukreniti kaj zoper obstrukcijo, so se takoj zaele pritobe zoper
krenje poslovnika in pravic parlamenta. Tudi izdajo jezikovnih naredb
se je dalo razumeti kot krenje pravic parlamenta, e da bi bilo treba je
zikovno vpraanje reiti j., zakonom, sprejetim v parlamentu, ne pa z na
vadno vladno naredbo.
Socialni demokrati se niso pridruili nemkemu ogorenju nad jezikov
nimi naredbami. Glede njih je poljski socialist Daszynski dejal le, da je
50
Kolmer 6, str. 208.
Stenographische Protokolle . . . XII. Session, str. 140, 175.
52
Prav tam str. 132.
53
Prav tam str. 243 (Wolf), 257 (Steinwender), 297 (Hochenburger).

V. MELIK: SLOVENCI V DRAVNEM ZBORU

53

vlada z njimi dokazala, da zaniuje pravice parlamenta, da je odnos med

obema najvejima narodoma
zdaj zastrupljen in nacionalni sporazum za
dokajen as otekoen.54 Toda socialni demokrati so bili proti vladi e na
elno kot socialisti, e posebej pa zaradi njenega volilnega terorja v Galiciji.
Pridruevali so se torej obtobam vlade, toda iz drugih razlogov, e greste
v boj proti tajnemu odloku, v boj proti zatiranju svobode zborovanja, go
vora in tiska, nas boste
vedno nali tam, kjer je boj najostreji, je dejal
socialist Kozakiewicz.55
,
25. novembra 1897 si je veina skuala pomagati z na hitro sprejetim
predlogom grofa Falkenhayna, ki naj bi onemogoil obstrukcijo z izklju
evanjem od sej in posebnimi redarji. Ta predlog je podpisalo 62 poslancev
desnice, med njimi tudi. 15 Slovencev torej vsi slovenski poslanci razen
Kuarja.56 Ta sklep je pomenil v oeh vse opozicije in dobrnega dela jav
nega mnenja atentat na parlamentarno svobodo. Obstrukcija je dosegla
viek, socialni demokrati so stopili v ospredje, prilo je do strahotnih pri
zorov v parlamentu, do velikih demonstracij in nemirov na Dunaju in do
padca Badenijeve vlade.
Nekaj mesecev pozneje, ^ pod Thunovo vlado, so se ob zaetku parlamen
tarnega dela (21. marca 1898) pojavili tevilni predlogi za reitev jezikov
nega vpraanja. Zaeli so nemki kranski socialci, nato pa so skoraj vse
stranke dale svoje nujne predloge, proti koncu (22. aprila) tudi slovanska
kranska narodna zveza. Gregorc, uklje in Barvinski so bili prvi podpisniki tega predloga, ki je terjal od vlade, naj nemudoma predloi parlamentu, predlog zakona o izvedbi 19. lena temeljnega dravnega zakona
z dne 21. decembra 1867. Predlog je utemeljeval Gregorc, ki je dejal, da bi
zakon o varstvu vseh narodnih manjin, z uinkovitimi dolobami, ki bi
varovale manjine pred nasilji s strani vein, zadovoljivo reil jezikovno
vpraanje. Po zamisli tega predloga naj bi bili vsi jeziki, ki so v navadi
v kaki deeli, proglaeni za deelne jezike in bi bili pred deelnimi in
dravnimi. oblastmi enakopravni in enakovredni. Vsak dravljan bi mogel
iskati in najti prt vseh instancah pravico v svojem jeziku.57
Ko so se Poljaki junija 1900 odloili za samostojno politiko proti eki
obstrukciji in so bili pripravljeni podpreti Korberjevo vlado, je dotedanja
parlamentarna veina razpadla. Slovanska kranska narodna zveza se je
odloila za srednjo pot: izjavila je, da eke obstrukcije ne podpira, ker
samo v. parlamentu lahko zagovarjamo svoje koristi, da torej to obstrukcijo
obaluje, da pa je ne pobija, to je, da ne nastopa proti njej.53
VI
Po volitvah 1900/1901 med Slovenci enotnega parlamentarnega kluba
ni bilo ve mogoe ustanoviti. Kranjski klerikalci so bili za to, da bi se po
vezali vsi slovenski in hrvatski poslanci razen onih tirih, ki so bili izvoljeni
na liberalnem programu (Tavar, Ferjani, Plantan in O. Gabrek). Te
tiri so hoteli osamiti; ker so bili samo tirje, ne bi dobili zastopstva v no
benem parlamentarnem odboru ali odseku. Toda ta klerikalni nart je na
letel na oster odpor zlasti s strani dalmatinskih Hrvatov, ki so zahtevali,
da' je treba sprejeti v klub vse slovenske poslance brez razlike. Na to pa
niso hoteli pristati slovenski klerikalci. Tako se je ele tik pred prvo sejo
54

Prav tam str. 1089 (1. junija 1897).

Stenographische Protokolle . . . X I I I . Session, str. 692 (15. oktobra 1897).
Prav tam str. 1814.
"4 Stenographische Protokolle . . . XIV. Session, str. 663, 1041; Kolmer 7, str. 28.
Slovenec 7. junija 1900.

55

56

64

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

dravnega zbora 31. januarja 1901 zaasno konstituiral Slovanski centrum

s uteriem kot zaasnim predsednikom. V ta klub so vstopili kranjski
klerikalni poslanci Pfeifer, Poganik, Pove, uteri, Venca j z in itnik,
tajerska Berks in ikar, goriki Gregori, dva eka katolika (Stojan,
Hruban) in 4 Rusini (Barvinski, Dlovanski, Gladievski, Mandievski)',
tako da jih je bilo skupaj 15.59 Vsi ostali slovenski poslanci (na liberalnem
programu izvoljeni Tavar, Ferjani, Plantan in Gabrek ter na slogakem programu izvoljena Robi in Ploj) ter vseh 11 hrvakih poslancev,
skupaj 17 ljudi je ustanovilo 5. februarja 1901 hrvatsko-slovenski klub pod
predsedstvom dalmatinskega poslanca Ivevica.
Klerikalni nart osamitve slovenskih liberalcev, ki ni uspel v zaetkuj
pa se je poasi le posreil. Konec marca je pisal Ploj Tavarju, da se je na
privatnem sestanku lanov hrvatsko-slovenkega kluba soglasno izrazila
elja, da bi Vi... izstopili iz kluba, ker to zahteva narodna korist in korist
hrvatsko-slovenkega kluba, z obzirom na to, da Vas smatramo odgovornim
urednikom Slovenskega naroda, v kojim se tako konsekventno napadajo
vera in institucije katolike cerkve.60 Na ta poziv je Tavar takoj odstopil,
v tednu dni so mu sledili pa e Ferjani, Plantan in Gabrek. V maju so
vsi tirje skupaj z dvema srbskima poslancema iz Dalmacije ustanovili
Jugoslovanski napredni klub.61
'
Slovanski centrum in Hrvatsko-slovenski klub sta se ele junija 1902
zdruila v Slovansko zvezo s uteriem in Iveviem kot predsednikoma.62
tevilo klubskih lanov ni bilo vedno isto. Berk je e 1901 izstopil iz Slo
vanskega centra in bil potem divjak, Rusini so iz kluba izstopali in se
vanj vraali:
""*
'
' " " ' - .
'
' -<
Tako Slovanski centrum kot Hrvatsko-slovenski klub in nato Slovan
ska zveza so vodili do Krberj eve vlade politiko proste roke ter podpirali
marsikatere korake njene politike. Vendar se je to zaelo spreminjati.
24. novembra 1903 je izjavil Ploj, da je Imel Krber v zaetku'svojega vla
danja morebiti namen, biti enako pravien do vseh avstrijskih narodov,
da pa je ta pravi program e davno zapustil in preel v tabor nemkih
strank, da se nae nezaupanje do vlade bistveno poveuje in da vedno bolj
utimo, da je sovranik Jugoslovanov.63
'
15. marca 1904 je Slovanska zveza sklenila, da se pridrui eki obstrukciji. Pri glasovanjih v naslednjih mesecih so bili vsi slovenski poslanci (tudi
napredni klub) na mladoeki strani. 64 1. decembra se s ehi vred niso ve
udeleili konference klubskih predsednikov, naznanili pa so, da rie bodo
dopustili v parlamentu obravnavanja nobenega vladnega predloga.65 Malo
pozneje je vlada, ki je bila prila v konflikt tudi z nemkimi strankami,
odstopila.
VII
Slovenski liberalno-klerikalni konflikti so se v dunajskem parlamentu
pokazali precej pozneje kot v politiki na Kranjskem. Liberalci so se .e
dolgo drali starega slogakega izrazoslovja in okvirov. Rekli smo e, da iz
stop iz Hohenwartovega kluba ni pomenil nobenega liberalnega dejanja.
Liberalni Ferjani je v imenu hrvatsko-slovenkega kluba 24. oktobra 1895
59

Slovenec 22., 31. januarja, 4. in 5. februarja 1901.

Slovenski narod 30. marca 1901.
Slovenski
narod 4. in 5. aprila, 24. maja 1901.
62
Slovenec 4. in 11. junija 1902.
M Stenographische Protokolle . . . XVII. Session, str. 22461, 22462.
Suklje 3, str. 62; v op. 63 cit. Sten. Prot. str. 24502, 24571.
M
Kolmer 8, str. 612.
60

61

V. MELIK: SLOVENCI V DRAVNEM ZBORU

65

ob oceni Badenijeve vlade poudaril svoje zadovoljstvo nad tem, d a b o vlada

varovala, verska ustva in posebej pazila pri vzgoji na versko-nravni ut.66
Leta. 1897 ustanovljena skupna slovanska kranska narodna zveza je imela
y programu napredek javnega ivljenja v verskem,'kulturnem-in gospodar
skem pogledu, na pozitivnem kranskem temelju, boj - za enakopravnost
vseh narodov in za pravice vseh slovanskih narodov na temelju'narodnega
prava.in,kranske pravinosti ter za popolno svobodo cerkve, kranskospcialne.reforme za kulturni in materialni dvig'ljudstva, kmetov, obrtni
kov in delavcev na podlagi zadrune organizacije in stanovske avtonomije.
_ jPoloaj se je spremenil leta 1901. Od klerikalcevMsiljeni Jugoslovanski
napredni klub je bil vse od asov, ko je (18731876) nastopala samostojna
Vladoslovenska skupina, prvo slovensko zastopstvo-v-dunajskem parla
mentarki se je odprto proglaalo za liberalno. Zlasti Tavar je imel razne
interpelacije ter tri veje protiklerikalne govore:, proti"uteriu 1. maja
1901, o duhovnih kongregacijah 22. novembra 1901 in o proraunu (olah)
20.inarca'1902. V njih. je napadal kleriklizem na Slovenskem, opisoval
njegove metode in. hvalil slovensko napredno stranko. Tako je na primer
rekel: Svobodomiselnosti doslej pri slovenskih zastopnikih"v dravnem
zboru ni bilo dobiti. V tem oziru smo bili v resnici najinferiomeji narod
cele Avstrije, najpoboneji politini podkriavci cele srednje Evrope. Opo
zarjal je na klerikalizacijo gimnazij s strani drave, na nevarno politiko
prosvetnega ministra Hartla, ki je sicer veljal svoje ase za svobodomisel
nega loveka. Spet hodimo v Avstriji po napani poti, ko mislimo, da more
le katolicizem reiti Avstrijo. Katolika vera zaradi mene lahko prestavlja
gore, dravnih dolgov pa/ne plauje. Ali: e bo ta astitljiva drava raz
padla, ne bodo tega krivi narodi, ki se bodo naposled e: e porazumeli,
ker se morajo porazumeti. Kriva bo tega predvsem nesrena tradicija, da
mora Avstrija," ker je sluajno katolika, biti klerikalna in da mora dravna
uprava biti reakcionarna. S tega vidika je govoril tudi o celjski gimnaziji.
^Kregamo in prepiramo se za drobno muho, bojim pa se, da smo pri tem
podobni dvema uenjakoma, ki sta se v samotni afriki puavi sprla za
radi nenavadnega metulja, ne da bi opazila rno krdelo, ki se jima je bli
alo izza hrbta. Oital je nemkim strankam, da so v celjski zadevi malen
kostne, menil je, da Nemci/ki hoejo biti svobodomiselni, s svojimi kri
vicami enejo Slovence v reakcionarni tabor in da delajo manj za nemtvo
kot za kleriklizem.67
Nujni predlogi, interpelacije in govori slovenskih dravnih poslancev
v letih 18931904 so se dotikali gospodarskih, socialnih in nacionalnih za
dev. Od gospodarskih naj posebej omenimo vpraanje druge eleznike po
vezave s Trstom. Od nacionalnih zadev je bila vedno na dnevnem redu
neenakopravnost slovenskega jezika v uradih, na sodiih in v olah. Po
sebej so slovenski poslanci naeli vpraanje slovenske univerze, najprej e
v obliki zahteve po pravni akademiji v Ljubljani oziroma obnovi slovenskih
pravnih predavanj v Gradcu (Gregorc 17.-februarja 1896). 20. oktobra 1898
je predloil Ferjani peticijo, ki je zahtevala imprejnjo ustanovitev ljub
ljanske univerze. 12. novembra 1901 so Ferjani, Ivevi in Pove v imenu
vseh treh klubov vloili nujen predlog, ki je pozival vlado, da imprej
predloi poslanski zbornici nart zakona, s katerim se zagotovi ustanovitev
univerze s pravno, filozofsko in teoloko fakulteto za june Slovane. Na
dnevni red je priel ta nujni predlog 6. decembra. Utemeljeval ga je u<" V op. 18 cit. Sten. Prot. str. 20171.
V op. 63 cit. Sten. Prot. str. 7007, 7016, 10808, 10816.

66

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

teri ob velikih nemirih vsenemkih poslancev. Glasovanje je pomenilo

za Slovence precejen neuspeh. Za predlog so namre glasovali samo jugo
slovanski in eki poslanci ter nekaj socialnih demokratov, proti pa so bili
Poljaki (razen nekaterih posameznikov) in vse nemke stranke s katoli
kimi konservativci vred.68
V vseh enajstih letih, ki smo jih obravnavali v tej razpravi, so sloven
ski poslanci na Dunaju nadaljevali z drobtinarsko politiko. Lahko reemo,
da drugae tudi ni moglo biti. Pomembna sprememba je bila le v tem, da
so se slovenski poslanci v tem asu otresli Hohenwartovega zaitnitva.
Politiko, taktiko in skoraj vse zunanje zveze je bil dolga leta vodil Slo
venci so bili samo del njegove stranke. S padcem Taaffejeve vlade in do
konno z novimi volitvami 1897 pa so slovenski poslanci postali samostojni,
si sami organizirali klube, se povezovali, izbirali taktiko, se dogovarjali na
sestankih predsednikov parlamentarnih klubov z vlado skratka, zaeli
so voditi visoko politiko. Zanje kot za nerevolucionarne meanske politike
je veljal e vedno isti zaarani krog kakor prej : naelne in radikalne spre
membe so bile nemogoe, ker ni bilo zanje nikakrne veine, mogoa je bila
samo politika izsiljevanja posameznih koncesij, stara drobtinarska poli
tika.
-

'

Zusammenfassung
SLOWENEN IM STERREICHISCHEN REICHSRAT 18931904
Die Slowenen hatten im Reichsrat bis zum J a h r 1897 14 Abgeordnete, von 1897
bis 1900 16, seit damals aber 15 Abgeordnete. Bil zum Ende der Regierung von
Taaffe waren alle slowenischen Abgeordneten Mitglieder des Klubes der Konser
vativen, dessen Vorsitzender Graf Hohenwart war. Bei der Zusammensetzung der
Koalitionsregierung trat die Hlfte der Abgeordneten aus dem Klub Hohenwarts
aus und grndete den Klub der kroatischen und slowenischen Abgeordneten, sie
arbeiteten mit den Jungtschechen, obwohl nicht konsequent, zusammen. Die Slo
wenen, die im Klub von Hohenwart geblieben sind, forderten als Bedingung fr
ihre Untersttzung der Regierung und ihre Verbleiben im Klub die Einfhrung
von slowenischen Parallelklassen im Untergymnasium in Celje, die schon von' der
Regierung Taaffes versprochen worden war. Die Genehmigung dieser Parallel
klassen im Budgetausschu hatte den Fall der Koalitionsregierung zur Folge. Nach
den Wahlen 1897 waren alle slowenischen und kroatischen Abgeordneten sowie
einige Ruthenen zusammen mit drei Obmnner (Bulat, uteri, Barwinski)
im slawisch-christlichnationalen Verband vereint. Dieser hat sich dann mit dem
Polenklub, den Jungtschechen, dem bhmisch konservativen Grogrundbesitz, dem
Zentrum, dem Rumnenklub und der katholischen Volkspartei zu einem neuen
Bund der Rechten zusammengeschlossen, die eine gemeinsame provisorische par
lamentarische Kommission und ein Exekutivkomitee hatte. Diese Rechte behielt
bis zum J u n i 1900, als sie zerfallen ist, die Mehrheit im Abgeordnetenhaus. Nach
den Wahlen 1900/1901 gab es keinen einheitlichen slowenischen Klub mehr. Vier
durch das liberale Wahlprogramm gewhlte Abgeordnete, die im Mai 1901 zu
sammen mit zwei serbischen Abgeordneten aus Dalmatien den jugoslawischen
Fortschrittsklub gegrndet hatten, konnten von den Klerikalen isoliert werden,
die brigen slowenischen und kroatischen Abgeordneten aber haben im J u n i 1902
zwei Klubs (das Slawische Zentrum und den Kroatisch-slowenischen Klub) im
Slawischen Verband vereint. Bis zur Regierung Krbers betrieben die Slowenen
eine Politik der freien Hand; anfangs untersttzten sie ihn fter, im Mrz 1904
aber haben sie sich der tschechischen Obstruktion angeschlossen. In den gesamten
elf J a h r e n 18931904 setzten die Slowenen im Reichsrat ihre kleinliche Politik
fort. Eine bedeutende Vernderung kann man darin sehen, da sie in dieser Zeit
die Gnnerschaft Hohenwarts abgeschttelt haben und den Weg einer selbstndigen
Politik einschlugen.
Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929. Ljubljana 1929, str. 104107 (Polec); Slo
venski narod 7. decembra 1901.

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 . I 67102

i.

Andrej

67

Vovko

DELOVANJE ZVEZE JUGOSLOVANSKIH EMIGRANTOV

IZ JULIJSKE KRAJINE V LETIH 19331940
/
-4.

,
,

J
^

-f

, v l ' V prvem delu pregleda delovanja organizacij emigrantov iz Julijske

krajine v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno, ki je izel v prejnji
tevilki "Zgodovinskega, asopisa, smo zajeli .as do kongresa Zveze jugo
slovanskih emigrantov iz Julijske krajine, ki je bil 24. septembra 1933 v
Ljubljani. Tokrat pa bomo sledili razvoju Zveze vse do njenega razpusta
leta 1940.1
*...

Pred kongresom je bila 23. septembra zveer v prostorih drutva Branibor v elemburgovi ulici v Ljubljani seja zveznega direktorija z edino
toko dnevnega reda: pretresom dnevnega reda emigrantskega kongresa.
Drugi redni (oziroma tretji) kongres Zveze je bil v veliki dvorani
Delavske zbornice. 2 . Delegate so na poti v Ljubljano ovirale hude poplave.
Ob zaetku kongresa so poslali pozdravne telegrame b a n u Maruiu, ljub
ljanskemu u p a n u Pucu ter kralju. Pozdrave so poslali tudi senatorjema
Trinajstiu in Gregorinu, ki sta bila verjetno dva izmed tistih, n a katere
so se obraali predstavniki Zveze,- e zlasti ok.
Kongres je pooblastil oka, naj polje pozdrave italijanskim antifaistinim emigrantom v Parizu in Nemcem iz June Tirolske v Avstriji. Kon
gres so pozdravili zastopnik Narodne obrane v Beogradu Ernest Vargazon,
zastopnik nekdanjih italijanskih politinih zapornikov Drago Krasna in za
stopnik Jugoslovanske Matice Ivan Stari'.'
Uvodni pregled o mednarodnem poloaju in stanju v Julijski krajini je
imel po obiaju ok. 1 Pohvalil je zanimanje jugoslovanskega tiska, posebej
e onega iz Ljubljane in Zagreba za'dogodke v Julijski krajini. Dalje je
naglasil, da je italijansko nasilje nad naim narodom v Julijski krajini
splono znano, v obrambo obeh manjin pa se ni dvignil noben avtorita
tiven k in 'meroda j en glas, e izvzamemo nekaj manifestacij, kot je t o bil
npr. zadnji katoliki kongres n a Dunaju. Napadel je tudi manjinski kon
gres v Bernu, ki po njegovem m n e n j u ' n e slui niemur, eprav bi moral
zbrati vse podrobnosti o trpljenju Slovanov v Italiji. 3
' Obravnaval je vpraanje manjin v Evropi in naglasil, da n a tem pod
roju vladata krivica in nemorala, ker so le nekatere drave prisiljene, da
spotujejo pravice narodnih manjin znotraj svojih meja, druge drave pa
dejstva, da za njih t a k e obveze ne veljajo, ne smatrajo za e vejo moralno
obvezo, da bi spotovale pravice-teh manjin, temve menijo, da morejo te
pravice brezobzirno teptati, ok je imel v mislih, da Italija ni bila pogod
beno obvezana spotovati pravice narodnih manjin, kraljevina Jugoslavija
pa je, kot vemo, t a k e obveznosti glede italijanske manjine sprejela.
1
' Razprava je drugi del nekoliko skrenega teksta magistrske naloge, ki jo je avtor obranil na PZE
/. zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani 16. 5. 1978 pred komisijo: dr. Metod Miku, dr. Milica
Kacin-Wohinz, dr. Mir Stiplovek.
2
Istra 1933, t. 39, str. 1, 3, 4.
3
Gradivo za tudijo dr. Milice Kacin-Wohinz iz rimskih arhivov.

68

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

ok je ocenil, da se stanje v Julijski krajini slaba, da naraa pritisk

na narodno duhovino, da pa je najbolj alostno, da slovenska duhovina
in narod ne dobita zaite tam, kjer bi jo z vso pravico smela priakovati
in zahtevati. Nasprotno, visoki cerkveni dostojanstveniki, tako oni v Ju
lijski krajini z nevrednim naslednikom naega velikega Sedeja na elu,
kakor oni v Vatikanu, kakor da so se postavili v slubo faizma in njegove
nekranske, nekulturne in nemoralne nasilne raznarodovalne politike.
To je bil prvi javni napad Zveze na vatikansko politiko.
Navaja tudi ekonomski in davni pritisk' na Slovence in Hrvate v Ju
lijski krajini ter ugotavlja, da ima problem le-te vse znake prvorazrednega
mednarodnega vpraanja, jadranski problem pa naj bi bil poleg henikofrancoskih 'odnosov eden najvanejih in najdelikatnejih problemov Evro
pe, od katerih naj bi bil odvisen tudi mir na tej celini.
'* ''
Ko razlenjuje jadranski problem, smatra, da je ta nastal, ko so se pre
bujajoi se juni Slovani postavili po robu italijanskemu ekspanzionizmu
na Balkanu. Italijani zato uporabljajo vsa sredstva, da onemogoijo za.
vsako ceno bodoo jugoslovansko velesilo, da ovirajo razvoj Jugoslavije in
skuajo z najbolj brezobzirnimi sredstvi Jugoslovane razbiti in razdeliti.
Posebno v zadnjem letu so bile take italijanske akcije usmerjene proti
celovitosti Jugoslavije in so imele vso"moralno in materialno podporo zu
nanjih prijateljev, so se pa ponesreile. Mussolini se je ndejal,"da bo
mogel izrabiti notranje spore med posameznimi junoslovanskimi plemeni
in grupami za svoje razbijake namene. Njegova politika na Balkanu je'p
okovih* besedah doivela popoln -poiorri. ok je glede stanja v Jugoslaviji
dejal, da notranji spori med nami e niso izravnani in preteklo bo e pre
cej asa, preden bo mogoe uskladiti interese in miselnosti raznih jugoslo
vanskih grup in plemen, ki so ivela skozi stoletja pod-razlinimi vplivi in
interesnimi sferami. Ti spori pa o nai in nae je vpraanje, kako si bomo
na-znotraj uredili hio.
<
ok meni, da gre pri reevanju jadranskega problema pravzaprav za
bodonost Balkana, kajti Juli j ska. kraj ina spada po svojem geografskem in
etnografskem, ekonomskem in stratekem poloaju k Balkanu in ne k Ita
liji. Tudi zgodovina Julijske krajine'podkrepljuje to pripadnost. Ista argu
mentacija velja na podlagi zdravega razuma in domae logike za Zadar in
Lastovo.
1

'j

Brez vsakih ovinistinih in iredentistinih primesi naj bi bilo mogoe

priti do zakljuka, da je trajna pomiritev med Italijani in junimi Slovani
mogoa le, e potegnejo zapadno,od Soe pravino mejo med obema dra
vama in e se Italija odree vsem svojim posestim in aspiracijam vzhodno
od te rte. Samo na tej osnovi bi bilo mono trajno in iskreno prijateljstvo
med obema, dravama.
oku je iz tega razvidna vsa absurdnost italijanskih aspiraci j na jugo
slovansko Dalmacijo. Opozoril pa je, da Italijanom sicer primanjkuje do
brih argumentov, lotili pa so se bune kampanje, s katero so med neobveeno svetovno javnostjo dosegli doloene uspehe. Napak bi bilo misliti, da
so na njihovi, strani (in na strani Madarov, ki izvajajo podobno propa
gandno akcijo) le-njihovi politini somiljeniki ali pa podkupljenci. Mnogi
ljudje v svetu, zlasti v Angliji, so na njihovi strani, ker niso tono infor
mirani. Mo italijanske propagande je v njeni sistematinosti, ilavosti in
individualnosti, saj se za vsako dravo"' za vsako orientacijo pogledov po
sluujejo drugih argumentov.

A. VOVKO: PRIMORSKI EMIGRANTI 1931940

69

ok ponavlja e vekrat izraeno misel, da emigrantska propaganda v

tujini za pravice manjin v Julijski krajini e zdale ne dosega italijanske,
zato je vpraanje Julijske krajine stopilo v. ozadje, kot da je e reeno, ne
obstojei problem italijanske Dalmacije pa je postal svetovni problem.
Danes moremo ugotoviti, da bi se mogla italijanski bolj ali manj uspe
no postaviti po rbu le uradna jugoslovanska propaganda, ki,pa jeni'bilo,
tako da emigranti s svojimi omejenimi (predvsem finannimi).monostmi
res niso mogli kaj posebnega dosei na tem podroju,* vsaj'v evropskih raz
merah ne. . . . , . - , .
, . , ..
. - , , . . . , : , . , ,J ,.'.. i
' P P pregledu mednarodnega poloaja je ok govoril.e o delovanju Zve
ze, y.-f preteklem. letu. Spet je obravnaval socialna ivpraanj a emigrantov,
ponovil, da ob prihodu v Jugoslavijo niso dobili ne moralne ne materialne
pomoi. Velike so bile teave ob njihovem zaposlovanju in pridobivanju
jugoslovanskega dravljanstva, prav tako ni bilo mogoe dosei olajav gle
de plaevanja davkov in administrativnih taks, eprav je to e skoraj uspe
lo. Predlogi emigrantov pa so bili.na koncu odbiti zaradi splonega eko
nomskega,stanja v, dravi. . t v .
4 .V
.1
Tudi tokrat je, ok zelo pazil,,da ni-niti z besedo direktno kritiziral
jugoslovanske zunanje politike glede manjin v Julijski krajini, hkrati pa
je odlono branil Jugoslavijo pred rovarjenjem italijanske politike. Ob tem
je pokazal veliko poznavanj e zunanjepolitinega stanja, kar prav tako kae
na njegove zveze z jugoslovanskimi oblastmi, tudi z zunanjim ministrstvom.'
Seveda pomen.Julijske krajine in jugoslovansko-italijanskih odnosov<ne
koliko pretirava._.i . . ,,
......
.:!<
__,
Opaziti moremo, da ne omenja ve revizionizma,, postavlja pa e neko
liko zakrito iredentistino reitev vpraanja Julijske krajine. Kot e nekaj
prej postavlja bodoojnejo med Italijo, in Jugoslavijo na Soo in s tem bi
seveda Julijska krajina pripadla.Jugoslaviji. V okovih besedah se izraa
kot e prej centralistina jugoslovanska politika.
Tako. kot ni kritiziral jugoslovanske zunanje politike, pa-je imel ok
vedno pripombe glede skrbi jugoslovanskih oblasti za izboljanje socialnega
poloaja emigrantov.'Teko socialno stanje so naglaali tudi drugi pred
stavniki Zveze:
.....
.... . t
/
-Tajnik Zveze -je v svojem poroilu govoril o delovanju ojega vodstva.
Naglasil je, da so na kongresu v Beogradu ugotovili, da so bili v prvem ob
dobju vsi odseki mrtvorojeni otroci in:Zvezin direktorij ni mogel popol
noma izvrevati svojih funkcij. V obdobju po tem kongresu pa j mogoe
ugotoviti intenzivno delovanje direktorija in odsekov. Naglasil je, da zveni
morebiti ironino, da je vodstvo Zveze najmanj uspelo v socialni akciji,
v katero je vloilo najve truda, to pa zato, ker je za tako akcijo med emi
granti potrebno veliko denarja.
-<
Vodstvo je bilo v stalni zvezi z odseki, ki jih je smatralo za svoj sestavni
del. Osebne zveze vodstva z emigrantskimi organizacijami niso bile tako
tesne, kot bi jih vodstvo elelo in kot bi bilo potrebno. Vzrok naj bi bil
v veliki razkropljenosti emigrantskih drutev po vsej dravi, velika odda
ljenost med njimi- ter prezaposlenost Zvezinega predsednika in ostalih
lanov. '
- . '-i
.: .
.tevilo v Zvezo vlanjenih drutev je narastlo od 27 na 33, tevilo
lanov pa je bilo v glavnem stabilno. Vodstvo razpravlja o ustanovitvi e
sedmih drutev: dveh v Srbiji, treh v Dalmaciji in dveh drugje.
Celotno delovanje emigracije naj bi glede na prejnje leto pokazalo
velik napredek, posebno kar se tie sistematinosti in enotnosti dela, poli-

70

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

tiene dejavnosti, propagandnega dela in statistike, pomanjkljiva pa je bila

socialna akcija in skrb za nezaposlene emigrante, prav tako odnosi med
posameznimi drutvi in vodstvom. Emigracija ni dovolj podprla svojega
glasila Istre. V naslednji zimi' naj bi e emigracija borila e z vejimi
teavami: .
.
J
Tokrat so vsa drutva poslala svoja'poroila, iz katerih je bilo raz
vidno, da. je postalo delo v organizacijah enotneje in sistematine j e.
K temu najdbi poleg navodil vodstva Zveze in odsekov najve pripomoglo
glasilo Istra. Ugotovili so, da je med drutvi opaziti nekaj razhajanj, med
naj agilne j irni-pa so pohvalili ljubljanski Tabor in Soo Matico ter
Klub primorskih akademikov, mariborski Nanos, Orjem iz Trbovelj
ter Istri iz Zagreba in Novega Sada:
Naelniki posameznih odsekov so podali poroila o delovanju v pretek
lem letu. Naelnik gospodarsko-finannega odseka eljko Viintin je po
roal o dejavnosti akcijskega odbora za kolonizacijo, ki je deloval na treh
podrojih. V Virovitici je naselil tri druine s 14 lani, trideset siromanih
emigrantskih druin je koloniziral v Duanovcu pri Dojranu. Odbor ima na
razpolago zemlje za dvajset druin v koloniji Poljurci pri Gevgeliji. Prikazal
j e e ostalo delo gospodarsko-finanne narave in predlagal ustanovitev lo
enega kolonizacijskega in finannega odseka.

Naelnik na beograjskem kongresu ustanovljenega organizacij sko-propagandnega odseka Zveze je povedal, da je ta odsek poslal svoje zaupnike
v vsa vaneja sredia emigracije. Monosti, da bi-prilo do skupne seje
odseka in zaupnikov, sicer ni bilo, vendar pa se je odsek na zaupnike obra 1
al za razne nasvete in pojasnila. Imel je 18 rednih in eno izredno sejo.
Zastavil si je program dela in ga v veliki meri tudi uresniil.4
Tako je 14. maja pripravil celodnevni idejni teaj, ki se ga je udeleilo
nekaj manj kot trideset emigrantskih drutev s priblino sto lani. Odsek
je dal pobudo za organizacijo emigrantskega tabora, ki ga je organiziralo
drutvo Krn v rnomlju, do podobnih taborov v Kranju in Mariboru pa
ni prilo.
Ob zletu Sokola v Ljubljani je dal odsek pobudo sokolskemu drutvu
Zagreb III, naj v okviru tega zleta priredi sveano akademijo. Drutvo se
je povabilu odzvalo, pri akademiji pa sta sodelovala tudi Tabor in Klub
korokih Slovencev iz Ljubljane. Ob tej priliki pa ni bilo mogoe izvesti
predvidene razstave tiska o vpraanju Julijske krajine.
Na omenjenem sokolskem zletu je odsek razdelil med otroke iz junih
delov drave 500 izvodov mladinske* revije Kresnice, ki jih je darovala
Mladinska matica iz Ljubljane in sicer tevilko, v kateri je sestavek o Ju
lijski krajini.
.
Odsek je zaloil in tiskal propagandno brouro Sokolstvo v Julijski
krajini in na Korokem v eini, v poljini pa je ni mogel zaradi teh
ninih ovir. Broure so brezplano delili ekim gostom. Odsek je Kres
nice in broure opremil z besedilom, ki spominja na nae- zasunjene
kraje. Broure so poslali drutvom in zainteresiranim posameznikom, pre
ko 1600 od 3000 natisnjenih izvodov pa je lo na ekoslovako.
Odsek je zael pripravljati alni teden ob obletnici Bazovice, kar pa je
postalo brezpredmetno zaradi sklepa direktorija o 12. decembru kot alnem
dnevu, med emigrantskimi drutvi pa je organiziral tudi anketo o skupnem
znaku in praporu Zveze, prizadeval pa si-je tudi za emigrantsko himno.
Zbiral je naronike in oglase za Istro. Na koncu je naelnik odseka ugoIstra 1933, t. 36, str. 6.

A. VOVKO: PRIMORSKI EMIGRANTI 19331940

71

tovil, da je bilo sodelovanje z emigrantskimi drutvi dobro in v splono za

dovoljstvo, razen v nekaj izjemnih primerih. Drutva, ki jim ni do sode
lovanja, naj k temu pozoveta direktorij oziroma kongres.
Poroilo o delu statistinega odseka je podal naelnik Lujo Juri iz
Novega Sada. Po njegovem je uspeh odseka le delen, tako uspehe kot ne
uspehe pa gre pripisati posameznim drutvom. Omenil je, da je dal pobudo
za popis vseh. emigrantov v Jugoslaviji list Istra. Zadeva je stekla ele na
beograjskem kongresu, ko so na predlog novosadske Istre osnovali sta
tistini odsek (tu se moti, saj je o njem govora e v statutu Zveze), ki so
ga, dodelili temu drutvu z nalogo, naj ugotovi tono tevilo emigrantov iz
Istre, Trsta in Gorice v Jugoslaviji, poleg tega pa e njihovo poklicno ser
stavo, bivalia in razloge, zakaj so odli iz Julijske krajine. Statistika bi
imela tudi politien znaaj. Odsek je poslal okronico vsem emigrantskim
drutvom z navodili glede popisovanja. Odziv je bil slab, zlasti v zaetku.
Teave so nastale zaradi nezaupanja emigrantov in nemarnosti, ki naj
bi izvirala iz nerazumevanja. Rok za popis so podaljali in popis razdelili
v etape. Popisali naj bi emigrante, organizirane v drutvih in tiste izven
njih. Od 34 zveznih organizacij se je popisu odzvalo 23, neke so svojo dol
nost izvrile delno, neke v celoti. Do kongresa so popisali 5817 emigrantov,
kar je po Jurievem mnenju zelo malo od skupnega tevila 6070.000. Vse
to pa so izvrili v zadnjih nekaj mesecih. Pohvalil je Istro iz Osijeka, ki
je poslala podatke trikrat, kot tudi Istro iz Slavonskega Broda, ki jih je
poslala tirikrat. Opozoril je devet drutev, ki e niso poslala podatkov, da
je popis uspela akcija, njeni rezultati pa naj bi koristili emigrantom.
Zanimivo je podrobneje pogledati to poroilo. Juri ni bil zadovoljen
s tem, da je odsek popisal skoraj 6000 v emigrantska drutva vlanjenih
emigrantov, e pa to primerjamo z drugim podatkom, da gre pri tem za
druinske poglavarje, potem bi to zajelo skoraj polovico vseh emigrantov,
ob tem pa smo e ugotovili, da se jih. je precej asimiliralo v jugoslovansko
okolje. Prav tako je zanimivo naglasiti, da je bilo: neka j emigrantov strah
popisovanja. Verjetno so se bali, da bi- mogli priti ti podatki v roke fai
stinim oblastem, ki bi si takih podatkov e kako elele. Tega so se zavedali
emigranti sami, saj so ob razpustu Zveze in drutev uniili skoraj vse
svoje, dokumente. Tako so verjetno konali tudi podatki o popisu skoraj,
6.000 emigrantov, ki bi mogli dati bodoim raziskovalcem e kako drago
cene podatke. To je toliko bolj alostno, ker so podatki o tem, kako skrbno
so zbirali dokumente.

' .
Blagajniko poroilo je pokazalo, da ima Zveza minimalna denarna
sredstva, kar slabo vpliva na njeno delo. Blagajnik je tudi povedal, da neka
drutva ne izpolnjujejo finannih obveznosti, po katerih naj bi dala za
vsakega lana po dinar, ti pa bi plaevali tudi drutveno lanarino. Omenil
je taka drutva Klub primork, Jadran, Soo, kot tudi dejstvo, da fi
nanno ministrstvo Zvezi ne da sredstev, ki jih je odobril parlament.
Staremu vodstvu Zveze so na predlog dr.Rama izglasovali zaupnico.
Popoldne so prili na kongres e delegati nekaterih drutev, ki prej zaradi
poplav niso mogli priti. V imenu korokih Slovencev je kongres pozdravil
dr. Fellacher.
Koordinacijski odbor je sestavil listo kandidatov za novo vodstvo, ki
jo je kongres v celoti sprejel. Za predsednika je bil kot vedno izvoljen
dr. ok, poleg njega pa e: prvi podpredsednik: dr. Ivo Raem (Zagreb),
drugi podpredsednik: Anton Gorjup (Celje), tajnik: Anton Mladen (Berto
Rejc) (Beograd), blagajnik: Josip Mohorovii (Beograd), lani direkto-

72

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

rija: Franc Gorki (Ljubljana), Saa trekelj (Ljubljana), Franjo Cvei

(Slavonski Brod), organizacij sko-propagandni odsek: Viktor Horvatin (na
elnik), Zdenko Merm olj a, Vekoslav Valentini (vsi Ljubljana), statistini
odsek: Lujo Jurii (naelnik), dr.Predan, Ljubotina (vsi Novi Sad), pu
blicistini odsek: Ivan Stari (naelnik), Ive Mihovilovi, Bla Zuccon, Ante
Rojni (vsi Zagreb), gospodarsko-finanni odsek : dr. Miran Kajin (nael
nik), dr. Ivo Raem, Marko Ivi (vsi Zagreb), kolonizacijski odsek: eljko
Viintin-(naelnik), Ivan Stari, Matko Zlatic (vsi Zagreb), socialni odsek:
Anton Luznik (naelnik) (Celje), Josip Lazari (Zagreb), Lasi in dr. Slav
ko Fornazari (Maribor), nadzorni odbor: Ivan Trinajsti (Beograd);
dr. Joef Bergo (Maribor) in Andrej Tomai.
Kot je predlagal naelnik gospodarsko-finannega odseka, so iz njega
izvzeli kolonizacijsko dejavnost in ustanovili nov odsek. Tako gospodarski
kot kolonizacijski odsek sta bila predvsem v rokah zagrebkih predstav--^
nikov emigrantov. Ti so bili e posebej zainteresirani za kolonizacijo zaradi
emigrantov iz predvsem agrarne Istre. Tokrat je prvi opaziti,J da je imel
en predstavnik emigracije po ve funkcij v vodstvu Zveze, kar bi kazalo,
da se je zmanjalo tevilo emigrantov, pripravljenih prevzeti take funkcije.
Kot e omenjeno, so se dogovorili za lanarino dinar na vsakega vpisanega
lana drutev letno.
''' '
-Kongres je nato razpravljal predlogih posameznih'drutev,'najprej
tistih, ki so prispeli pravoasno. Drago Pahor je" v imenu trboveljskega
Orjema predlagal, naj bi imela vsa emigrantska drutva enotne izkaz
nice. Delegati so se njim v glavnem strinjali in predlog sprejeli ter za
dolili direktorij, naj izbere najustrezneji formular in po monosti Uvede
nove izkaznice v zaetku novega leta. Tega predloga pa Zveza ' ni ures
niila.
'
'Podobno je bilo tudi s predlogom Istre iz Slavonskega Broda, ki je
predlagalo, naj bi osnovali gospodarsko-kreditno podjetje na zadruni bazi,
ki bi pomagalo kolonistom in brezposelnim delavcem. Hkrati je v Zagrebu
bilo e vse pripravljeno za osnovanje Jadranske hranilnice. Kongres je
sprejel zakljuek, da vso zadevo prepusti gospodarsko-finannemu odseku.
Kot smo opazili, so bili taki predlogi pogosti in nedvomno utemeljeni, saj
bi gospodarska mo dala emigrantom vejo teo, vendar pa ti niso mogli
nikoli zbrati dovolj finannih sredstev za izpeljavo svojih zamisli. '
Glede kraja bodoega kongresa so predlagali Slavonski Brod, Celje,
Maribor, kongres pa je bil mnenja, naj o tem odloi direktorij. Istra iz
Novega Sada je sproila problem nesoglasij v posameznih emigrantskih
srediih. V diskusiji je veina delegatov poudarila, da je treba nesoglasja
premagati in imeti pred omi konne cilje, kaj konkretnejega pa ni mo
goe razbrati.
Sledili so predlogi, ki jih drutva niso predloila v doloenem roku.
Propagandni- odsek je predloil skupno emigrantsko geslo, znak in zastavo:
Zastava naj bi imela modro dno, upodobljeno Istro, Trst, Goriko, del'Koroke in Kranjske ter sonce (ki bi simboliziralo Jugoslavijo), ki poilja
arke, ok je bil mnenja, da morajo svoje mnenje o tem povedati vsa dru
tva in jih poslati zveznemu vodstvu, ki naj bi reilo zadevo. Spet so na
glasili znano stalie, naj se lani emigrantskih organizacij ne meajo v
dnevno jugoslovansko politiko, povsod pa naj skuajo ohraniti ugled ;poloaja, ki ga zavzemajo.
'Okongresu v Ljubljani poroa Ponedeljski Slovenec. Govori o zbo
rovanju naih emigrantov, ki so zborovali ves as disciplinirano in aplav-

A. VOVKO: PRIMORSKI EMIGRANTI 19331940

73

dirali govornikom, ki so jih navduevali za- velike cilje emigrantske Zve

ze. Omenjena je tudi solidarnost s poplavljenci v Sloveniji, kot tudi, da
je ok poroal o delovanju zdruenih evropskih manjin,.ki pa ni prineslo
vidnil^ rezultatov, zlasti ne za rojake pod Italijo. Naglaeni so tudi napori
zveznega vodstva, da bi pri vseh pogajanjih zaradi jadranskega sporazuma
upotevali tudi vpraanje sonarodnjakov v Julijski krajini.5
O tem kongresu poroa tudi Jutro. Naglasa, da je ok izrazil soutje
z rtvami poplav, posebej viharne ovacije in priznanje pa je el za svoj
politini referat o Mussolini j evi politiki's prikazom mednarodnih odnosov.
Naglaeno je, da je kongres potekal brez trenj v najlepi slogi.6
i

"\

'

'

II.

' ' '

. . . .

- O skrbi za zbiranje'dokumentov," o kateri je e bilo govora, pria tudi

odloitev Zveze, da osnuje svoj arhiv,'v katerem bi bili vsi dokumenti
emigrantske noveje zgodovine, zbirati so mislili podatke o preganjanjih
v Julijski krajini, ne za zgodovino emigrantskih organizacij.7 Tudi tu se
pojavljata e vekrat zastavljeni vpraanji: ali je prilo do uresniitve te
zamisli in e je,- kje je ta material ohranjen, e soi ga kaj zbrali, potem je
najbr kot veina drugega gradiva unien. Po danes; znanih podatkih do
uresniitve te zamisli ni prilo.
S takim.arhivom bi mogli vedno dokumentirano,in jasno pokazati pred
jugoslovansko in mednarodno javnostjo vse-nasilje nad Slovenci-in Hrvati
v Julijski krajini, sluil na U bi emigrantski propagandi in bil bi dragocen
za bodoe rodove in zgodovinarje: .Zveza se je odloila zbrati in sistema
tino urediti ves material, ki je trenutno pri posameznikih. Dala bi ustrez
na navodila in jih redno objavljala v listu Istri.
Pozvala je vse emigrante, ki imajo dokumente italijanskih oblasti
o tem, kako se je delala pripadnikom manjinskih organizacij ali posamez
nikom koda ali krivica: dekrete,, odloke, sodbe, naj jih takoj poljejo v
originalu ali v. overovljenem prepisu vodstvu Zveze. Prav tako naj po
iljajo ukore, uiteljem, premestitve, teh, ker so z otroki peli ali se z njimi
pogovarjali v naem jeziku, ali ker otrok niso poslali na italijanska vo
jaka pokopalia.
Dalje pozivajo vse emigrante, ki so jih preganjale ali zaprle italijanske
policijske in. sodne oblasti, posebni'tribunal, komisija za opomin in konfinacijo, vse, ki- so bili v zaporu, konfinaciji in vse tiste, ki so jih preganjale
italijanske oblasti ali faisti, da poljejo prijavo o tem Zvezi v Beograd
ter oznaijo razlog preganjanja, postopek, rezultat postopka in konne do
kumente sodbe, asopisne lanke in dokumente o zaporu.,
Lta 1933 je ljubljansko emigrantsko drutvo Tator zaprosilo dvor
za denarno pomo. Gradili so namre zavetie za begunce iz Julijske kra
jine, v katerem bi ti v prvih dneh bivanja v Jugoslaviji dobili streho nad
glavo. Predsednik Zveze ok je 30. 9. 1933 podprl pronjo Tabora. Naglasil je, da to drutvo deluje na kulturnem in socialnem polju, kjer vri
nadvse'blagotvorni vpliv, ki je preet z velikim patriotizmom in globoko
vdanostjo do njegovega velianstva kralja. Svojo pronjo je ponovil 10. 10..
istega leta, naslovil pa j o" je na Milana Antica, ministra dvora. V pronji
navaja, da hoe Tabor s svojim delovanjem in prenoiem za begunce
' Ponedeljski Slovenec 1933. t. 39 (25. 9.).
Jutro 933, t. 225 (26. 9.).
7
Istra 1933, t. 40.

74

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 . 1

prepreiti, da bi ti prili pod vpliv anacionalnih elementov in bodo ohra

njeni za nae velike cilje. Obe pronji sta zanimiv primer e vekrat ome
njenih intervencij Zveze, zanimivi pa so tudi argumenti, s katerimi skua
ok dosei pomo. Uprava dvora se je potem pozanimala pri banski upravi
dravske banovine in pri policiji o lanih vodstva Tabora ter o namenih
drutva. Policija ji je poslala karakteristike odbora Tabora. Dvor je nato
odobril pomo 5000 din.8
Prva pomembna manifestacija po ljubljanskem kongresu je bila ob
obletnici rapallskega sporazuma.9 Ta dah je direktorij doloil za alni dan
za vsa emigrantska drutva, kot smo e omenili. Komemoracije so bile po
vsej dravi, najve odmevov pa je zbudila tista, ki je bila 12. novembra 1933
v Beogradu. Priredili so jo ob petih popoldne na Univerzi. Zael jo je pred
sednik drutva Istra, Trst, Gorica v Beogradu A. Radikon, govoril pa je
dr. ok. Ta govor je izzval precej odmevov in napadov faistinega tiska,
ok je namre oznail faizem kot naj nepravine j i, najbrezobzirneji in
najsramotneji sistem, kar jih je znanih v zgodovini. Njegova glavna in
edina argumenta sta egoizem in nasilje. Faizem je sinteza brezpravja in
demoralizacije. Sam rapallski sporazum je bil nasilje, ker Jugoslavija ni
prostovoljno prepustila Julijske krajine, ampak samo zaradi takratnih oko
liin, ki so ji narekovale tako zaasno reitev, e manj pa je tako reitev
priznal jugoslovanski narod.
e bi Italija postopala s Slovenci in Hrvati znotraj njenih meja pra
vino in poteno, bi e mogli pomisliti, naj obdri Julijsko krajino. Toda
trinajst let njene vladavine nam dokazuje, da je Italija izgubila vsako mo
ralno pravico, da dri te pokrajine v svojih rokah. Tukaj ok ponovno in
v ostreji obliki izraa misel, ki jo je razvijal v lanku v Boini tevilki
Istre 1932.

.
i
Reitev naj bi bila, nadaljuje ok, le ena: Julijska krajina naj se od
cepi od Italije in pripoji Jugoslaviji, kamor spada. Rekli bodo, da je to
iredentizem. To je resnica, ampak pravini in poteni iredentizem je najplemeniteji in najmoneji, ker je najmoralneje gibanje nekega naroda
ali dela tega naroda. Mi smo izraziti revizionisti... Le nekaj asa po.ljub
ljanskem kongresu se tu spet pojavlja revizionizem, poleg tega pa prvi
tudi iredentizem.
ok se zavzema za revizijo rapallskega sporazuma, ker je nepravien
in sklenjen ob italijanskem pritisku. Na narod v Julijski krajini ve, da
je iz enega tekega vestoletnega suenjstva, vendar suenjstva, ki ga je
bilo mo prenaati, zapadel v mnogo tejo, nekulturnejo in sramotnejo
sunost, to pa ne samo v narodnem, ampak tudi v ekonomskem pogledu,
ok polemizira s pisanjem trakega Il Piccola in trdi, da je v Julijski
krajini nepopisna beda, ki se kae v dejstvu, da se je iz nje od konca vojne
do tega trenutka izselilo'preko 100.000 Jugoslovanov, mnogo sicer iz na
rodno-politinih razlogov, veina pa s trebuhom za kruhom.
ok pri vseh napadih na Italijo zelo pazi, da ne bi napadel tudi jugo
slovanskih oblasti zaradi njihove politike do Italije. Gotovo se je zavedal,
kako malo so se zanimali (ali upali zanimati) ti vladni krogi za manjini
v Italiji, vendar pa je gotovo vedel, da z napadi ne bi ni spremenil, razen
tega, da bi postal vpraljiv obstoj Zveze, e tako so jugoslovanske oblasti
budno pazile na delovanje emigrantov in plenile list Istro ob njenih
ostrejih napadih na Italijo. Ob stalnem italijanskem pritisku so morale
s

Arhiv IZDG, fotokopije Arhiva Jugoslavije

" Istra, 1933, t. 46, str. 3.

Beograd, Fond dvora

A. VOVKO: PRIMORSKI EMIGRANTI 19331940

75

od asa do asa pokazati dobro voljo. Za vodstvo Zveze v tekem med

narodnem in notranjepolitinem poloaju ter neugodnih socialnih prilikah
veine emigrantov je bilo potrebno veliko diplomatske spretnosti njenih
voditeljev, ki so morali pozorno spremljati vse politine premike, tako ju
goslovanske kot italijanske in druge in po njih uravnavati svojo delavnost,
prav tako pa jih izrabljati sebi v prid. Tak tipien primer je revizionistino
gibanje v Evropi, kot tudi govor o novem jadranskem sporazumu. Ugo
toviti pa moremo, da.so si predstavniki Zveze glede Italije mnogo dovo
lili, vsaj besedni napadena faizem so bili izredno ostri. Kot smo e omenili
in je. razvidno tudi iz zgoraj omenjenega, so jugoslovanske oblasti obasno
dopuale tudi teje napade na Italijo. Torej sosv doloeni meri uporabljale
Zvezo kot protiute italijanski propagandi za Dalmacijo.
Po koncu komemoracij se je 19. novembra v Zagrebu sestal direktorij
Zveze.10 Ker je celotni italijanski tisk po navodilih faistine vlade na
padel dr. oka, je tedaj direktorij izrazil popolno soglasje z njegovimi iz
javami na prireditvi v Beogradu, zlasti z njegovim odrekanjem pravice
italijanski faistini vladi, da upravlja nad jugoslovanskim narodom v
Julijski krajini. Prav tako podpira okove zahteve po reviziji rappalske po
godbe ter ugotavlja, da je kampanja faistinega tiska nehote koristila
zatiranim Slovencem in Hrvatom v Julijski krajini, ker je opozorila sve
tovno javnost na ta problem. Emigracija iz Julijske krajine v Jugoslaviji
upa, da bo tudi v bodoe faistini tisk zvesto in pazljivo spremljal vsako
protestno prireditev emigrantskih organizacij ter s svojim napadanjem
delal propagando za nao stvar.
* Predsednik ok je naglasil razveseljiv porast emigrantskega gibanja
v kratkem'obdobju od zadnjega kongresa,1 kar se odraa tudi v delovanju
vodstva in odsekov. Direktorij je prouil potek Rapallskega dne po vsej
Jugoslaviji in ugotovil, da so vs emigrantske organizacije disciplinirano
izpolnile navodila-oblasti. Ta je omejila spominske sveanosti na zaprte
prostore in v meje resnih predavanj in akademij brez kakrnihkoli glas
nejih protestov^ proti vodilnim faistinim osebnostim, ki so krive zatiranja
v Julijski krajini. Emigracija je prav tako potrpeljivo prenesla popolno
omejitev poroanja v asopisju. Stotine rapallskih prireditev je potekalo v
najlepem redu in dostojanstvenem protestu proti faistinemu nasilju
v Julijski krajini.
- ,
Zastopniki odsekov so podali svoja poroila. Organizacijsko-propagandni odsek je izrpno poroal o organizaciji rapallskega dneva, tako
o komemoraciji na ljubljanski univerzi, kjer naj bi zastopniki posameznih
klubov li delno iz okvira prireditve in deloma izvajali programska stalia
svojih klubov, vendar pa to ni krivda odseka. Pripravljanje spominskega
dne je zajelo skoraj vso dejavnost odseka v mesecu dni. V zvezi tem so
poslali 600 okronic, v naprej pa se bo odsek bavil z izdelavo enotne legi
timacije za vse emigrantske organizacije in s propagandnim delom za list
Istra.
Statistini odsek naj bi do konca leta izvedel vsaj statistiko organizi
ranih emigrantov, kar pa je zelo zamudno. V velikih centrih, kot na primer
v Zagrebu, so se tako' e poznale koristi emigrantskega statistinega dela.
Emigrantske organizacije imajo za razne, tudi uradne zahteve, na razpo
lago podatke o emigrantih in informacije o tm, kje jih je mogoe dobiti.
lan drutva Soa-Matica, ki je bil navzo kot lan direktorija, je
dejal, da tudi. v tej organizaciji, ki edina e ni zaela s statistinim delom,
111

Istra 1933, t. 48,' str. 3.

76

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 " 1979 1

prodira preprianje o koristnosti takega dela in se razbijajo neutemeljeni

pomisleki o kakem drugem in ne zgolj emigrantsko-politiriem znaaju : te
statistike. .
.
.
'
Publicistini odsek je opravil prevode nekaterih del antifaistine li
terature, pripravu pa naj bi podobno brouro, kot je Nai onstran meje
in to v srbohrvaini. Na pobudo emigracije iz Novega Sada so razpravljali
o vpraanju emigrantskih koledarjev, ire kmeke in delavske plasti so
bile navajene na veje koledarje Danice, Mohorjeve drube in Go
rike matice, zato bi bilo treba v prihodnjem
letu poleg e obstojeega
epnega koledarka Soe (za leto 1933 *jel izel kot Emigrant) izdelati
nart za ljudski druinski koledar. Izvedba tega narta naj brbila povezana
z uspehom in razirjenostjo Soe. Uresniili so jo, ko je konec leta
1934
zael izhajati Jadranski koledar.
. .
" : '
Predsednik Zveze je odgovoril na vpraanje nekih lanov direktorija,
da emigrantsko vodstvo in organizacije nimajo nobene zveze z anonimno
brouro Vigilansa, ki je izla 1932 v Splitu in napada. Pija XI. zaradi po
puanja faistinim oblastem. Organizirana emigracija se pri svojih be
sedah ne skriva za anonimnostjo, ampak je javno v Istri, na zborovanjih
in kongresih igosala nerazumljivo popuanje.Vatikana faistinemu na
silju na cerkvenem podroju v Julijski krajini.
. ..* .
.
. ,'
Socialni odsek je pripravil okronice o tevilnem stanju brezposelnih
emigrantov, prav tako pa tudi pregled delovanja-poklicnih delomrzneev.
imprej skua ugotoviti minimalne proraune akcije za glavne centre preko
zime. Zvezni upravi bo mogoe storiti potrebne ukrepe le>na podlagi-to
nega stanja brezposelnih emigrantov v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu; Sua
ku in drugje. ...
. ,. . '. ...
, ,,v
,,,
.,0
,. Direktorij je sklenil, naj bodo /enotnem kolonizacijskem odseku.za
stopani delegati vseh dosedanjih delujoih kolonizacijskih akcij. Naelnik
je nakazal bodoe delo odseka.
V gospodarsko-finanni odsek so namesto naelnika dr. Kajina, *ki so
ga slubeno premestili v Skopje, kooptirali novega lana Boa Seihelia, na
naslednji seji pa si bo odsek nanovo razdelil funkcije in zartal delovanje.
Vodstvo Zveze je naglasilo, d podpira vsako narodrio-obrambno delo
in zastopa naelo, da se delo nobene od takih obstojeih organizacij ne sme
prenehati, ampak "se mora e okrepiti in osredotoiti.
Direktorij naglasa, da je^ hvaleen za delo,rki ga opravljata zastopnika
manjin iz Julijske krajine na manjinskih kongresih. S svojo navzonostjo
na vodilnih mestih moreta informirati o poloaju naih manjin v Italiji,
organizirana emigracija iz'julijske krajine pa gleda na njuno delo s simpa-'
tijo in priznanjem, seveda pa objektivno kritizira delovanje in smeri manj
inskega kongresa kot takega.
Gre za e omenjena dr. Vilfana in dr. Besednjaka. Taka izjava je bila
potrebna po napadih na Manjinski kongres na kongresu Zveze v Ljub
ljani. Organizirana emgracija iz Julijske krajine je propagirala radikalnej
e naine reitve manjinskih vpraanj kot Manjinski kongres, ki se je
zavzemal za izboljanje pravic manjin s sprejetjem ustrezne notranje za
konodaje v matinih dravah. Kot smo videli, je Zveza odrekala Italiji
pravico vladati nad Julijsko.krajino in se zavzemala zaJredentizem pri
kljuitev k,Jugoslaviji.
'
Zvezin direktorij je poudaril, da reuje vse predlo'ge drutev, ki jih ni
mogel reiti kongres v Ljubljani. Naglasi! je uporabo imena Julijska kra-

A. VOVKO: PRIMORSKI EMIGRANTI 19331940

77

j ina in pozdravil novo glasilo emigrantov v Juni Ameriki Novi'list, ki

je zael izhajati namesto Slovenskega.tednika.
>' : ... ,
. J
... .
Vodstvo Zveze je dalo na znanje vsem emigrantom, ki se nanj obra
ajo za pojasnilo, intervencije ali ele pismen odgovor, naj v svojih pismih
priloe pisemsko znamko-za odgovor, ker zaradi tekih finannih razmer
Zveza ne more ve kriti strokov tevilne korespondence.11
V Boini tevilki Istre leta 1933 je ok spet prikazal delovanje Zve
ze in drutev.12 Ponovil je koristi ustanovitve Zveze in razpravljal o od
nosu do domaega prebivalstva v Jugoslaviji. Poudaril je pomen tabora v
rnomlju ter kongresa v Ljubljani, omenil napade faistinega tiska, e
zlastiob zadnjih komemoracijah.' Izjavil je, da s e n e bi oziral na te napade,
e bi se nanaali samo nanj kot posameznika^ ker*'pa so hoteli prizadeti
emigrantske organizacije in vse emigrantsko gibanje, je treba nanje reagi
rati. Ne bo jim sledil v plohi kletev in sramotilnih besed, ki so vreden izliv
2000. letne civilizacije. Sam bo kt sin jugoslovanskega naroda ostal v iz
javah skromen in spodoben.
Posebej je-naglasil, d' emigranti nimajo ni prti Italijanom in italijanskemu narodu, ampak so nasprotniki leitalijankih zatiralcev in jim je
vzgled boj italijanskega naroda v preteklem stoletju. Omenil je, da so o
faizmu in faistih sodbe v svetu deljene, da pa faizem ne bo mogel nikoli
izbrisati iz sebe madea postopanja z nao manjino pod Italijo. Naglasu
je, da se zaveda skromnosti emigrantskih sil, zmaga pa bo naa, ker je
pravica'na-nai strani. Naglasa'eljo po zmagi pravice nad krivico po
mirni poti." Morda bo'"prizadevanj e faizma za mirno revizijo krivinih mej
prineslo pravino reitev tudi naega problema: Ako so faisti s temi pri
zadevanji mislili iskreno in poteno, potem je zmaga pravce v smislu, zaeljenem od na", neizbena, e pa bi jim bila formula mirni reviziji, ki
so jo vrgli v svet in ki pod njihovo egido e danes vodijo vkljub vsem ostalim pokretom celo vrsto drav v Evropi, samo hinavska in farizejska diplomatska intriga, potem si'mi iz vsega srca elimo, da bi konna zmaga pra
vice'pogodila hinavce'iri farizeje;
Statistini odsek je nadaljeval s prizadevanji, da bi preprial emigrant
ska drutva o vanosti zbiranja statistinih podatkov, da bi mogli z njimi
javno nastopiti in vsem pokazati,' koliko je emigrantov.13 Prav ti stalni po
zivi kaejo,'da vsaj pri nekaterih 1 drutvih ni bilo pravega navduenja za
popisovanje, asi so danes taki, da bi nas vsaki as mogli najti nepriprav
ljene. Vsako'zavlaevanje bi bilo usodno. Prv okronica odseka v spora
zumu z direktorijem zahteva'od vseh emigrantskih organizacij, da do 31.
decembra 1933 brezpogojno popiejo vse svoje lane, ki jih e niso. Organi
zacije 'naj nemudoma in najkasneje do 15. januarja 1934 oddajo ve stati
stini material, ki se nanaa na njihove lane. Vse organizacije naj bi do
tega roka popisale imve emigrantov nelanov. Vse popisne pole naj izpol
nijo imbolj natanno in vse rubrike, odseku pa sporoijo, e imajo e sta
tistine pole. Odsek dalje poziva drutva, naj mu v roku osmih dni po pre
jemu okronice potrdijo njen prejem z opombo, da'so vzela vsebino na zna
nje. V istem roku naj poljejo tevilko svojih' lanov z dne 24. 9. 1933 in
30. 11. 1933, pospeijo pa naj dela pri popisovanju in brezpogojno postopajo
v smislu okronice. Sam poziv je izredno oster in zavzet, skoraj brez pri
mere v delovanju Zveze.
Istra, 1933, t. 48, str. 5.
Istra, 1933, t. 50, str. 2.
Istra, 1933, t. 50, str. 25.

78

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 . 1

Aktiven je bil tudi na novo ustanovljeni kolonizacijski odsek s sedeem

v Zagrebu.14 Zadal si je nalogo, da najde za emigrante-poljedelce monosti
za preivljanje v Jugoslaviji. Odsekov odbor se je na prvi seji raziril in
nael .v vseh vanejih mestih odbornike in sodelavce, ki naj bi mu poma
gali pri delu. Ker je bilo do sedaj e ve akcij za kolonizacijo in mnogi niso
vedeli, kam naj se obrnejo po informacije, bo za to skrbel zvezni odsek za
kolonizacijo, lani drutev, vlanjenih v Zvezi naj bi informacije o kolo
nizaciji v kratkem dobili pri svojih drutvih, kdor pa hoe informacije pi
smeno, naj priloi znamko za odgovor; Odsek je sklenil imprej ustanoviti
stalen urad za naseljevanje, prav tako pa bi nujno morali ustanoviti emi
grantsko denarno zadrugo, ki bi bila naseljencem-v veliko pomo in korist.
Da bi vsaj najpotrebnejim naseljencem v vardarski banovini, ki e niso
niesar pridelali, omogoili kako pomo, poziva odsek drutva in emigrante,
naj poljejo prispevke zanje.
. .
.->...
Vsem, ki se zanimajo za naselitev pa kolonizacijski odsek sporoa, da ni
dovolj, e dobijo od drave samo zemljo, potrebna so tudi sredstva za biva^
lie, za prehrano do prvih pridelkov, za ivi in mrtvi inventar. 15 Naseljenci
naj se naseljujejo samo v vejih skupinah ter skupaj nastopajo. Korist
nost takega naseljevanja najbolj potrjuje beg z zemlje onih, ki so se na
selili posamino. Trenutno ni na razpolago dobre zemlje,.kar je je bilo; je
e davno razdeljena. Zemljo bi bilo treba kriti, tako da bi moral imeti n a r
sel j enee sredstva za preivljanje, dokler ne pripravi zemlje. Nekateri doma
ini hoejo prodati zemljo in obstajajo narti, -da bi jo odkupili. Ko bodo
zaeli zemljo odkupovati, bo tudi odsek zaprosil za del teh zemlji. Poslal
bo formularje in obrazce za pronje tistim, ki bi se hoteli naseliti. Te pro
nje bo zbral v svoji pisarni in jih poslal pristojnim oblastem, vse to takrat,
ko bo na razpolago dobro zemljie. Pri tem pa naj zainteresirani nikar ne
raunajo na kako hitro naselitev.

, ,
O problemu kolonizacije je imel predavanje dr. Miran Kajin na sestan r
ku mladinske sekcije zagrebkega drutva Istra 28. januarja 1934/Natan
no je prikazal stanje v Makedoniji in monosti ter teave kolonizacije.16
Propagandni odsek Zveze s sedeem v Ljubljani je razposlal vsem
drutvom okronico, v kateri jih poziva, naj od 4. do 11. februarja organi
zirajo Teden emigrantskega tiska in izvajajo akcije v korist lista Istre.
17
Ponovno so naglasili njegov pomen za emigrante, tako organizirane kot
neorganizirane, vpliv na domae prebivalstvo-v Jugoslaviji in manjini v
Julijski krajini. List je edina zveza med emigranti in med brati v suno r
sti, razgalja postopanje faistine Italije pred svetom in v ideolokem
pogledu ustvarja enotno miljenje vseh emigrantov. Istro je treba nare
diti monejo in borbenejo, zato jo je treba podpreti, izboljati slabe ma
terialne prilke, ki ogroajo njen obstoj. V tednu tiska naj vsako drutvo
izbere ljudi, ki bodo skuali pridobiti imve naronikov, Istra pa naj da
vse informacije in nasvete, da bo akcija kar najbolj uspela, ker je ivljenj
skega pomena za vso emigracijo. Okronico so datirali z 24. januarjem 1934.
List Istra je res dal nasvete, naj na sestankih govorijo o listu,.naj
zano zbirati nove naronike ter poljejo njihov popis in vsaj en obrok
naronine. V vsakem drutvu naj odbor ali doloena oseba opravlja admi
nistrativne posle za list, zbira naronike, izterjuje naronine in razpeuje
14
Istra, 1934, t. 1, str. 5. O emigrantih-kolonistih glej: Branko Rusi, Vilko Novak, Slovenci
Bistrenici
v Makedoniji, Traditiones I I , Ljubljana 1973, str. 177202.
15
Istra, 1934, t. 4, str. 6.
16
Istra, 1934, t. 4.
" Istra, 1934, t. 5, str. 67.

A. VOVKO: PRIMORSKI EMIGRANTI 19331940

79

list. Istra pripominja, da ne potrebuje milosti, ampak daje za to naro

nino dobro urejen in zanimiv list.
..'
, ':>
Zveza je hotela prevzeti vlogo edinega razsodnika upravienosti in
posredovalca proenj primorskih emigrantov. Tako je vodstvo Zveze na
slovilo pisarni dvora 24. januarja 1934 pismo, v katerem najprej ugotavlja,
da se emigranti vse pogosteje obraajo na dvor, kot tudi, da ima Zveza
pregled nad emigranti in se nanjo obraajo zunanje, notranje ministrstvo
in uprava mesta Beograda po potrebne informacije, da ne bi dobili pomoi
emigranti, ki tega ne zasluijo in niso niti v nacionalnem pogledu na me
stu. Da bi prepreili kaj takega tudi pri dvoru, prosi Zveza pisarno dvora,
naj se ob takih primerih obrne na Zvezo, ki bo dala objektivne informa
cije o vseh emigrantih iz Julijske krajine.18
Nova seja direktorija je bila 18. februarja 1934 v prostorih organizacije
Branibor v Ljubljani. Zvezni predsednik ok se je najprej spomnil novih
rtev nasilja v Julijski krajini. Kar se tie navodil emigrantom glede pro
testov ob takih dogodkih, naj bi vodstvo akalo na nadaljnji razvoj dogod
kov, e potrebujejo posamezna emigrantska drutva navodila za delovanje
v javnosti ob tem, naj se obrnejo na vodstvo.19
Spet je ponovil zavzeto delovanje za reitev vpraanja emigrantske
brezposelnosti, prav tako pa naglasu delovanje faistinih oblasti proti emi
grantskim organizacijam. Drutva so s posebno okronico obvestili, naj pa
zijo, da ta nasprotnik ne bi kodoval emigrantskim interesom. Ker so bila
drutva odprta, so morali emigranti zelo paziti na vrinjene ovaduhe v itali
janski slubi.
- ,
v
ok, ki je vekrat obiskal Bolgarijo, je sproil tudi vpraanje o monosti
seznanjanja bolgarske javnosti z vpraanjem Julijske krajine. Zvezni direk
torij je pozdravil jugoslovnsko-bolgarsko zblievanje ter naglasu, da je
pred vojno na narod v Julijski krajini prednjail v jugoslovanski misel
nosti, zdaj pa naj M'emigranti zastopali idejo im ojega sodelovanja in
soitja z brati Bolgari.
Zvezni direktorij je ponovno apeliral na vsa emigrantska drutva, naj
zbirajo vse dokumente o nasilju in preganjanjih v Julijski krajini v pretek
losti in sedanjosti. Emigracija naj bi imprej pokazala javnosti svoje napo
re in rtve, ki jih je imel na narod za graditev jugoslovanske drave.
Treba bo zabeleiti vse prostovoljce iz Julijske krajine na solunski fronti,
v Dobrudi, v Pivkovem oddelku na italijanski fronti, pa tudi drugje. Na
glasili so, da je znala italijanska iredenta na vse mogoe naine propagi
rati svoje dosti manje rtve prostovoljcev za Italijo ter pozivajo jugoslo
vanske prostovoljce, naj se oglasijo pri organizacijsko-propagandnem od
seku v Ljubljani s potrebnimi podatki o svojem prostovoljskem delovanju.
Glede izkaznic direktorij sporoa, da bi bilo treba tiskati vejo koliino
enotnih, zato pa je treba imeti na razpolago veja denarna sredstva. To
naj bi bila glavna ovira, da izkaznic do sedaj e niso natisnili, vsa emigrant
ska drutva, ki so brez izkaznic, pa naj bi poakala na te nove.
Iz poroil posameznih odsekov je bilo lepo razvidno naraanje aktiv
nosti in uspehov skoraj vseh. Socialni odsek je zbral podatke o brezposel
nih in nainu ter koliini razdeljevanja podpore v posameznih emigrant
skih centrih. Na podlagi statistinega materiala, ki bi ga poslala posamezna
drutva socialnemu odseku, bi bilo mogoe voditi tono evidenco o emigrantih-delomrzneih, ki lovijo podpore. Nabrane vsote podpor bi mogli razde18

Arhiv IZDG, fotokopije Arhiva Jugoslavije Beograd, Fond dvora.

" Istra 1934, t. 9, str. 5.

80

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 : 1979 . 1

liti v sorazmerju s tevilom in potrebami'brezposelnih emigrantov po posa

meznih emigrantskih centrih.
Odsek se je obrnil na banske uprave v dravi s pronjo za podpore za
emigrante, ki bivajo v njihovih banovinah. Banski svet dravske banovine
je 9. februarja odobril v ta namen 100.000 din. Ob tej prilonosti navajajo
govor banskega svetnika Ivana Tavarja, ki se je zavzel za pomo emigran
tom z besedami, naj se jih ne obravnava kot tujca, ampak kot brte in
sestre.
'
Poroilo finannega odseka je pokazalo vse nepremostljive teave go
spodarske krize, ki so skoraj popolnoma zavrle vsako delovanje finannega
odseka, ki je imel nalogo podpirati razne socialne in finanne akcije emi
gracije.
Statistini odsek je nadaljeval z delom in zbiral statistini material o
organizirani emigraciji. Za te podatke podaljuje rok zbiranja do konca
junija 1934. V teku pa naj bi bila akcija, da bi zbrali statistini material
o emigraciji, ki je pribeala preko meje do poostritve faistinega terorja
leta 1929 naprej.
Naelnik publicistinega odseka, ki je bil istoasno tudi lan konzorcija
lista Istre, je razloil narte o izdajanju epnega koledarka Soa in
vejega emigrantskega almanaha v obliki druinskega koledarja po nizki
ceni, tako da bi bil dostopen vsaki emigrantski druini. Za razne propa
gandne broure o Julijski krajini je e pripravljen rokopis za srbski del
drave, besedilo za hrvaki del pa bo pripravil publicistini odsek sam. N
sokolskih zletih v Zagrebu in Varavi bodo razirjali propagandno litera
turo v poljskem in bolgarskem" jeziku.
" Organizacij sko-propagandni odsek je pripravil nart za uvedbo enotnih
legitimacij, bil pa je v stikih ob ustanavljanju novih emigrantskih drutev.
V kolikor so mu dopuala sredstva, je skrbel za poivljanje ibkejih orga^
nizacij, izdajal je navodila glede odnosov emigrantov do domaega prebi
valstva, e zlasti v Sloveniji. Organiziral je emigrantski tiskovni teden ter
zainteresiral ljubljansko radijsko postajo za problem Julijske krajine, e
bi bila zagotovljena potrebna sredstva, bi mogel s precejnjim kadrom pre
davateljev, s katerimi razpolaga, organizirati cikluse predavanj v ibkejih
emigrantskih organizacijah na deeli in med drutvi domaih prebivalcev.
Podpredsednik Raem je poroal o pripravah Sokola III v Zagrebu, ki
naj bi ob sok'olskem zlet'v tem kraju pripravil akademijo o Julijski krajini, kot je bilo to v Ljubljani.
Obravnavali so zastoj kolonizacijske akcije v Makedoniji, ker pristojne
oblasti v Beogradu ne razpolagajo z zadostnimi krediti, da bi izdale brezplane vozovnice za prevoz imetja kolonistov in zgraditev potrebnih biva
li. Zato je priliv novih druin kolonistov omejen na najnijo mero in na
daljuje se le akcija za izboljanje e obstojeih naselbin, e bodo spet na
razpolago brezplane vozovnice, bo la komisija lanov emigrantskih orga
nizacij iz Slovenije na ogled obstojeih naselij v Makedoniji in bo poroala
o stanju.
Za konec so namesto brezpravnega naroda v'Julij ski krajini sprejeli
protest proti faistinim volitvam, ki bodo konec marca v Julijski krajini,
e volitve leta 1929 so bile po mnenju vodstva le karikatura volitev, te
korporativne volitve pa so le obiajen akt faistinega terorja nad voljo
manjin ter zato emigracija ne bo priznala nikakrnega izida teh volitev.
Skozi vso sejo direktorija se vlee rdea nit pomanjkanja finannih
sredstev, zaradi esar je bil vedno na nitki obstoj lista Istra. Ponovni

A. VOVKO: PRIMORSKI EMIGRANTI 19331940

81

pozivi statistinega odseka kaejo na nezanimanje emigrantov, prav tako

.moremo po ponavljanju akcije za izdajo emigrantskih izkaznic sklepati na
neuspeno akcijo. Mnogih dobrih zamisli Zveza ni mogla, izpeljati do kon
ca. Zanimivo je naglaanje kolonizirani a v Makedoniji, ki pa je v oeh
tamkajnjega prebivalstva pomenilo izvajanje velikosrbske politike. Hkrati
z izboljanjem jugoslovansko-bolgarskih odnosov skua.vodstvo Zveze tudi
pri Bolgarih propagirati svoja stalia. Zanimivo; je, da je Zveza za pro
pagando predvsem uporabljala shode Sokola.
'
Dr. ok je dal s svojim govorom iri okvir letni skupini drutva
Istra, .Trst, Gorica; v Beogradu, ki je bila 25. marca 1934.20 Govoril je o
spletkah Italije proti Jugoslaviji. Italija ni le sovranik manjin v Julijski
krajini, ampak .vse Jugoslavije, ok je izrazil preprianje^ da v Jugoslaviji
ne more ve biti politikov, ki bi verjel, da je z Italijo mono korektno in
koristno sodelovanje. Po vseh dogodkih posebno zadnjih let naj bi tudi naj
veji optimisti izgubili vsako osnovo za svoje preprianje. (Kasneja jugo
slovanska politika, posebno sporazum Stojadinovi-Ciano, je pokazala, da
ni imel prav).
. . .
. ,
, Spet se je dotaknil vpraanja Bolgarov, brez katerih po njegovem ni
mono popolno jugoslovansko edinstvo. Izrazil"je upanje v dan, ko bodo
vsi Slovani na Balkanu zdrueni v eno dravo, takrat pa bo dan Svobode
tudi naemu narodu v Istri, Trstu in Goriki. .
Socialni odsek Zveze je zael ukrepati glede pomoi, ki jo je emigran
tom dodelila dravska banovina.21 Opozorii je vsa drutva, ki so bila potreb
na podpore, naj .ustanovijo socialne odseke, e jih e nimajo, ker da bo
socialni odsek Zvz nakazoval podpore samo socialnim odsekom posa
meznih drutev. , , J
.'.
Na prvi poziv o prijavljanju brezposelnih emigrantov .je bilo dovolj pri
jav, potem pa je zadeva zaspala in odsek prosi drutva, naj vsaka dva me
seca, po potrebi pa tudi : e vekrat poljejo izkaze, kajti podpore bodo v
prvi .vrsti dobili tisti, tki so aktivni. Bilo bi dobro, e bi v prijavah javljali
..tudi podjetja, ki potrebujejo delavce. Odsek bo" laje posredoval za delo, e
bo vedel, na koga naj se obrne. Po vseh teh pozltivih ob razdeljevanju pod
pore moremo sklepati, da socialni odsek ni imel dosti prakse v zvezi z nje
nim razdeljeyanjem, saj sistem e ni bil izdelan torej so bile tovrstne
akcij zel redke, e e ru bila ta kar,"prva. ^
Zveza je posredovala za uitelje-emigrante, da bi jih prevedli v stal
no in definitivno dravno slubo. Odloki o prevedbi e niso bili podpisani
zaradi teav in.varevanja v dravnem proraunu. Okoli 25 uiteljev emi
grantov ,v slabo plaani pogodbeni slubi je vloilo pronje za stalnost, ker
pa niso dobili odgovora in so, bili tudi finanno prizadeti, saj so bili stalni
uitelji bolje plaani, so se obrnili na. Zvezo za posredovanje. Ta je in
tervenirala pri osrednjih prosvetnih oblasteh, odloki za.prevedbo v.stalno
slubo sodili sicer e "pripravljeni, manjkal'jele podpis ministra. Ko^bbdo
odloki podpisani, bo vodstvo Zveze t objavilo s pomojo Istre. Vodstvo
tudi naglasa, da ne zanemarja drugih uiteljskih alitev, 'predvsem naj bi
e zanimalo za. uitelje-emigrante, ki e ve let akajo na nastavitev vsaj
kot'knkraktualci ali dnevniarji.22 , , / .
''r
'' ' "
23
.^
Direktorij
se
je
spet
sestal
na
sejo
17.
junija
1934
v
Zagrebu.
Na
za
(
etku so spet obravnavali nove primere faistinega nasilja in naglasili, da
Istra,
Istra,
" Istra,
u
Istra,
21

1934, t. 15, str. 6.

1934, t. 15, str. 6.
1934, t. 19, str. 6.
1934, t. 24, str. 5.

82

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

morajo zaradi njih biti e neizprosneji boj proti faizmu, lani direktorija
so poroali o odmevih na preganjanje duhovnikov v Julijski krajini med
emigracijo. Vsa organizirana emigracija je prisiljena k vse ostrejim obli
kam odpora proti raznarodovalni politiki faizma in vijih cerkvenih obla
sti. Posamezne emigrantske organizacije bodo obvestili o protestnem delo
vanju emigracije. Ta bo dala v konkretni obliki izraza nerazpoloenju glede
glede take politike, emigrantsko vodstvo pa naglasa, da bodo pazljivo za
sledovali ves nadaljnji razvoj dogodkov na cerkvenem podroju. :
Organizirana emigracija, smatra, da ima vsak emigrant pravico in dol
nost, da po svojih monostih deluje za reevanje emigrantskih problemov
in vpraanj Julijske krajine, zato ponovno naglasa naelo, da se more v
organiziranem emigrantskem gibanju in njegovem vodstvu udejstvovati
vsak emigrant, ne glede na razlino politino pripadnost za asa svobod
nega delovanja raznih politinih grupacij v Julijski krajini. Emigrantsko
vodstvo ugotavlja, da je sedanji sestav politinih sil v emigrantskem gi
banju le posledica vejega dinamizma in udejstvovanja teh sil v emigraciji
in ne kakega monopola ali pa vsiljevanja. Vsaki novi sili, eljni udejstvo
vanja, ki se je s svojim delom v Julijski krajini pokazala zasluna za slo
vensko in hrvako manjino, so vrata na steaj odprta, takov-emigrant;
skem gibanju kot v njegovem vodstvu.
Direktorij je naglasil, da z veseljem ugotavlja, da organizirana emi
gracija iz Julijske krajine ni ve osamljena v svojem boju za reevanje
problema Julijske krajine. Ugotavlja, da so v zadnjem asu izstopali z in
tenzivnim propagiranjem naela o samoodlobi jugoslovanske manjine
v Julijski krajini italijanski marksisti tretje internacionale:' Gre seveda
za zavito poimenovanje KPI, pa tudi za aluzijo na Trojno izjavo jugo
slovanske, italijanske in avstrijske partije. Dalje navaja vodstvo Zveze,
da se je v zadnjih mesecih pojavila tudi avtonomistina liga za avtonomijo
Julijske krajine, ki skua priti iz okvira sedanjih antifaistinih grupacij,
ki so Slovencem in Hrvatom- v Julijski krajini ponujale kulturno avtono
mijo. Ta liga naj bi imela vse pogoje, da bi zajela italijansko meanstvo
malih obalnih mest Istre in Trsta. Kaj ve podatkov o tej Ligi pri Zvezi
ni najti.

'

Kot vidimo, so na seji spet obravnavali problem preganjanja sloven

skih in hrvakih duhovnikov, prav tako velja naglasiti, kako direktorij za
trjuje, da v Zvezi nima izkljunega monopola ena politina struja, ampak
vabi tudi druge. Komu je ta poziv namenjen, moremo le ugibati. Poleg e
omenjenega stalia nadstrankarstva kot celote, ne pa posameznih emi
grantov ter aluzije na Izjavo treh partij velja podrtati vneto zatrjevanje
vodstva Zveze o enotnosti emigracije iz Julijske krajine. Ta se je res
v tem obdobju kazala vsaj na zunaj, eprav vemo, da so bila nasprotja
vedno prisotna, tako osebna, kot med starimi in mladimi.
Direktorij naglasa, da gre organizirana emigracija v Jugoslavijo brez
kompromisno po svoji poti popolne osvoboditve Julijske krajine izpod jarma
vsakrne italijanske suverenosti, sodeluje pa v vsakem resninem boju
proti faizmu in sedanjemu nainu uprave v Julijski krajini. Pojav in raz
voj raznih gibanj za bolj,ali manj svoboden in samostojen razvoj Julijske
krajine in naraajoe nezadovoljstvo prav vseh ljudskih mas v tej deeli
oznanja blinje vrenje in nasilno iskanje novega ivljenja nae zemlje.
To naj bi bilo opozorilo za vso emigracijo, da naredi iz svojih organizacij
e trdneje oroje za uresniitev njenega .programa za popolno osvoboditev
Julijske krajine.

A. VOVKO: PRIMORSKI EMIGRANTI 19331940

83

Naglasu je, da dvigajo zarotnike akcije Italije-proti Jugoslaviji (pod

pora separatistom, zlasti ustaem), posebno pa proti najvijemu faktorju
drave . proti kralju v emigraciji val protesta, ki"pa v svojem discipli
niranem zadranju napram vsaki prepovedi javne in vidne oblike protesta
ne more razumeti, da se mora mole preiti preko raznih nainov f aistovske
podtalne gverille proti Jugoslaviji. Tokrat le opazimo'rahel kritien namig
do jugoslovanske politike.
Po besedah" vodstva jugoslovanske emigracije (iz Julijske krajine)
kljub tekim prilikam ni zadela vrsta razkolov in prepirov, ki so obiajna
usoda vseh emigrantskih gibanj. Organizirana emigracija naj bi bila slej
ko prej enotna okoli smernic programa in ciljev svoje borbe. Pojavljajo se
le manja nesoglasja v emigrantskih centrih in'spet izginjajo. V Ljubljani
se je. spet zaelo mirno sodelovanje, vsaki emigrantski organizaciji je.do
pueno, da izvaja svoj program po enotnih smernicah skupnega gibanja.
Maribor je zlasti na podroju medsebojne socialne pomoi pokazal; da mo
rajo vsa nasprotja med organizacijami izginiti, kadar gre za skupne inte
rese emigracije kot celote. Vsa organizirana emigracija sedaj obsoja tre
nutni razvoj borbe v zagrebkih organizacijah, kjer gre za osebna naspro
tovanja. Sicer pa po besedah direktorija zagrebka emigracija kae z de
lom svojih ustanov resno voljo do uspenega sodelovanja, je pa v svojih
organizacijah paralizirana zaradi brezplodnih'sporov. Celotna emigracija
naj bi pozvala zagrebke kroge, naj se spravijo in tako izognejo nujnim
sankcijam.
,
. .,
,
Ugotovili so, da so se pojavile nove emigrantske organizacije v Tivtu,
Dubrovniku, Splitu, nekoliko prej pa na Suaku. V glavnem so konane
dolgotrajne formalnosti glede priznanja pravil .in. obstoja drutev. Ker je
celotna emigracija zelo zainteresirana, da se emigrantsko gibanje v Dal
maciji uspeno razvija, naj vsi pomagajo tem novim drutvom ob morju.
Tudi-emigrantsko drutvo iz Murske Sobote je-pristopilo k Zvezi.
'Znova so naglasili pomanjkanje sredstev. Zvezin predsednik je pri
kazal poskuse, da bi" dobili ta potrebna finanna sredstva, vendar pa s o n a
pristojnih mestih z enako'vztrajnostjo odbijali te poskuse," e da teke
gospodarske razmere tega ne dopuajo. ' ' ^
Ugotovili so, da so zaele banske uprave s.svojimi, podrejenimi organi
zbirati statistine podatke o emigraciji ne glede ha dejstvo,, da so- nekateri
emigranti e uredili svoje vpraanje dravljanske pripadnosti..,Kr bi bilo
v velikih centrih celo dravnemu aparatu .teko zbrati ustrezne podatke,
poziva direktorij vsa emigrantska drutva, da podprejo oblast pri tem dlu
in sama ob tej prilonosti izpopolnjujejo lastno..emigrantsko statistiko
v svojih okoliih, za kar. bodo od statistinega odseka dobili .vsa potrebna
navodila.
'
" " . . . .
,
Zaasno so ustavili akcije propagandno-organizacijskega odseka, lo je
za izdajo legitimacij, za katero e vemo, kako se je konala in za broure
v. srbsko-hrvakem jeziku. Vzrok naj bi bilo dejstvo, da ni bilo potrebnih
sredstev za vsaj delno kritje tiskarskih strokov.
-Uspeneje deluje socialni odsek, ki se skupaj z zveznim vodstvom bori,
da bi vsa industrijska podjetja v dravi smatrala delavce-emigrante ob
njihovem sprejemu na delo in kasneji stalni zaposlitvi za domae in ne
za inozemce, za katere veljajo teji pogoji glede sprejema na delo. Mini
strstvo za socialno politiko je pokazalo razumevanje in obljubilo svojo po-

84

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 . 1979 1

mo zlasti pri oblikovanju tozadevnih ministrskih odredb o zaposlitvi tuje

delovne sile. . _
, ' - _
Ministrstvo za kmetijstvo je zaradi finannih teav skoraj popolnoma
ustavilo vse gmotne olajave in podpore, ki so z zakonom doloene za na
seljence v junih krajih drave. Zvezni direktorij je sklenil, da se smejo
v juni Srbiji Makedoniji naseliti samo tisti, ki imajo zadostna sred
stva, da bi lahko nekaj let vzdrali brez tuje pomoi, dokler jih njihovo
posestvo ne bo moglo preivljati. Vsa emigrantska drutva zato odsvetujejo
naselitev vsem onim, ki nimajo zadosti kmetijskega'inventar j a in" sredstev
za prvih pet let.
Kot primer delovanja kolonizacijskega odseka velja navesti njegovo
obvestilo, da je v bliini Gevgelije na razpolago zemlja za kakih petnajst
naseljencev, ki je dobra, podnebje "prijetno in z zdravo studennico. Zem
ljia je mo odplaevati ve let po ugodni ceni, drava pa daje gradbeni
les za zidavo. Tisti, ki bi se hoteli naseliti, naj imajo nekaj zaetnega ka
pitala, da si nabavijo ivino in drug inventar. V Gevgeliji je e nekaj go
rikih vrtnarjev. Interesenti, ki bi se eleli naseliti,*naj se javijo kolonizacijskemu odseku drutva Istra y Zagrebu.24
. '
Zanimivo bi bilo spremljati te kolonizacijske poskuse ter.usodo emi
grantov v Makedoniji, kot tudi odnos med njimi, in domaim prebivalstvom.
Ker so po tbesedah direktorija nastala v nekaterih banovinah, zlasti
v savski in dravski ivahneja politina gibanja (gre za gibanja proti srb
ski centralistini politiki v Sloveniji in Hrvaki), ta ponavlja e znane
smernice, naj bi se emigranti kot taki ne meali v notranjepolitine raz
mere "Jugoslavije in naj kot celota ne pristopajo h kateremkoli izmed teh
gibanj 1 ali strank; Vsak emigrant pa kot JugoslovanV naj bo jugoslovanski
dravljan ali ne, ne sme biti prikrajan za pravico svobodnega udjstvovanja v kateremkoli dovoljenem gibanju. Prednost pa nrajo emigranti
dati problemom in mislim za nereeno Julijsko krajino. '
Direktorij Zveze je po pooblastilu prejnjega kongresa odloil, da bo
njen naslednji kongres v Mariboru. Ker bo 2. septembra 1934 15-letnica
najstarejega emigrantskega drutva Jadran, bo kongres v okviru teh
proslav, ki jih bo omenjeno drutvo pripravilo v sodelovanju z drutvom
Nanos in ostalimi narodnimi organizacijami v Mariboru. Javno kon
gresno zborovanje bo 2. septembra dopoldne, pretresi poroil in volitve no
vega direktorija pa bodo popoldne. Reeno je bilo tudi, da bo naslednja seja
direktorija v zaetku avgusta v Zagrebu.
'"'
Ljubljansko drutvo Tabor je skupaj s koevskim Orjemom in
Zvezo emigrantskih organizacij pripravilo 15. julija 1934 emigrantski ta
bor v Grosupljem na- travniku pri Praporah, za katerega je znailna iz
redna ostrina govornikov.25
ok je obravnaval Mussolinijevo zunanjo politiko in naglasil njegov
poraz na Balkanu, e zlasti pa spremembo politike Bolgarije. Spet je govoril
o zedinjenju z Bolgari: In ko pride do popolnega ujedinjenja z Bolgari,
ta as gotovo ni dale, bo zasijala prava srea Jugoslovanom.
Spet je naglasil iredentistino vlogo emigrantov, ki jo tokrat prvi
povezuje z revolucionarno. Poudaril j, da so emigranti dobri Jugoslovani,
kar dokazuje nae ivljenje tu, e bolj pa boj naih tam preko, ki zaradi
svoje narodne zavesti dnevno umirajo. Povedal pa je, da emigranti v Ju. Istra, 1934, t. 19. str. 8.
Istra, 1934, t. 28, str. 5.
Ivo Juvani: .Stalie. KPI do slovenskega narodnega vpraanja v razdobju med obema vojnama
(tipkopis) str. 129.
'
'
'.
'
* ''
25

A. VOVKO: PRIMORSKI EMIGRANTI 19331940

85

goslaviji niso bili deleni one ljubezni, ki so jo priakovali in poudaril, da

se nai interesi, oziroma interesi naih,bratov tu, etudi smo eno, vendar
stoodstotno ne krijejo. e emigranti svojih ciljev ne bodo mogli dosei
z mirnimi sredstvi, pade v sluaju druganih reitev odgovornost na onega,
ki sili na narod tam preko in nas emigrante, da se teh sredstev poslu
imo.
"' / ^
" " ,
". '
Tokrat nakae ok. poleg do tega\trenutka vekrat omenjene reitve
Julijske kraj ine na miren nain tudi .drugano^ reitev, eprav je natanno
ne formulira. Zato pa'jasno'pove, da e interesi prebivalstva (in morebiti
tudi oblasti^ Jugoslavije in' emigracije iz Julijske krajine popolnoma ne
ujemajo. Njegove iredntisticn zaiteve* postajajo vedno jasneje.
( Za njim je govoril Lavo ermelj. Naglasil je,, da je bil poig Narodnega
doma v Trstu na memento, Beli orel y -Trogiru pa na cilj in program.
(V Trogiru so na mestu unienih benekih levov postavili podobo starojugoslovanskega belega orla). Poig Narodnega doma spominja,na vse na
silje v Julijski krajini, program emigracije pa naj bi bil-Beli orel .namesto
benekega leva in italijanske trikolore'.'Na ciij',je jasen: popolna odcepitev
Julijske krajine od Italije in prikljuitev'Jugoslaviji... Ne smemo zaupati
niti italijanskim popularcem, niti komunistom, niti Vatikanu, ki v boju za
raznarodovanje naega ljudstva faistom tako dobro pomaga, ne moremo
se r zadovoljiti z' nikakno avtonomijo, ampak moramo delati za popolno
osvoboditev. ermelj naglasa, da bi bilo treb, s takimi' mislimi preeti vse
domae prebivalstvo Jugoslavije,'ker so emigranti z njimi enakovredni.
Potem ne bo dolgo, ko se bo povsod tam, kjer se danes opiri na nai zem
lji faistini snop belil beli jugoslovanski orel.
ermelj je na tem mestu e izraziteje od oka naglasil iredentistini
program prikljuitve .Juh j ske:'kraj ine k Jugoslaviji.
. . . ' . , .,""
^ J Govoril je tudi Ivah Rudolf,"ki je naglasil, da imamo dogmo: na Trst,
Gorico, Reko, Pulj ... Na boj je naperjen proti Italijanom. Proti vsakemu
Italijanu, ne samo faistu. Ni nimamo priakovati od njih. Ugotovili smo,
da ne maramo avtonomije ... Zato pa mi Vsi, ki smo tu, oroju, ki gre zoper
nas, ^postavimo nasproti enako oroje, drimo se izreka: knjiga in puka!
Tu gre za znano faistino geslo Libro e moschetto. Ob tj e kar pre
napeti izjavi pa velja naglasiti, da je imelo vodstvo Zveze le manj ostre
poglede, naglaalo je namre, da je proti faistom, ne pa proti vsem Ita
lijanom. Prav tako pa velja pripomniti, da Rudolf ni bil v vodstvu Zveze,
ampak predstavnik Branibora.
Odmev na tabor y Grosupljem je bil veji, v tujini kot t v Jugoslaviji.
Reagirali so zlasti znani Gayda v Giornale d'Italia in antifaisti.26
- Direktorij je svojo sejo pred mariborskim kongresom napovedal za
5. avgust v Zagrebu na sedeu lista Istra v Masarykovi ulici.27 Objavili so
dnevni red, kot navadno: poroilo predsednika Zveze o zunanji in no
tranji politini situaciji, poloaju emigracije, poroila posameznih odsekov
in predloitev nartov za naslednje leto, predkongresne' p/iprave in razno.
Sejo so sklicali e ob 8. uri zaradi sokolske sveanosti v Zagrebu. Reeno je
bilo, da bo seja kraja zaradi marije" koliine snovi. Morda je to razlog, da
o njenem poteku ni bilo> ni objavljenega.
Pred kongresom v'Mariboru so kt obiajno doloili rok, do katerega
naj bi drutva predloila svoje predloge in sicer do 19. avgusta.28 Drutva
naj bi pripravila tudi 40 prepisov predlogov, ki bi jih zvezni predsednik po26

"

Intervju z Bertom Rejcem 10. 8. 1976.

Istra, 1934, t. 29, str. 6.

86

' ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

slal vsem vlanjenim drutvom d 25. avgusta. O predlogih, ki bi prili

kasneje, bi razpravljali na kongresu samo z odobritvijo 2/3 veine kon
gresnih delegatov. Razpravljali bi le o tistih vpraanjih, ki o njih na prej
njih kongresih e niso in ne o tistih, o katerih so se e izrazili.29
'
Pred kongresom Zveze je bila za soboto 1. septembra napovedana
proslava Jadrana s slovestno akademijo v Unionu, ob 20. uri, za 2. sep
tember pa ob 8. uri v franikanski cerkvi maa za primorske rtve, ki bi jo
daroval Jakob Sokli iz Slovenj gradca. Za 9.15 so predvidevali sprejem
udeleencev kongresa na glavnem kolodvoru in povorko po mestnih,ulicah.
Ob 10. uri naj bi bil zaetek kongresa? po kongresu pa polaganje venca na
grob generala Maistra, ob 15. uri p velika vrtna veselica Jadrana na
letnem telovadiu Sokola. Drutvo Nanos je tudi sporoilo, kako bo for
miralo povorko.
Tako skrbno in na iroko niso pripravljali nobenega dru
gega kongresa.30
V uvodniku ob mariborskem kongresu je bilo v zelo optimistinem tonu
govora o tem, koliko pomeni Zveza in da - bo ez leto dni e moneja.
Prav tako je bilo zapisano, naj bi o novi obliki organiziranja govorili v Celju
leta 1931, ko so se zbrali predstavniki vseh drutev na neki sveanosti in
spotoma navrgli idejo o novi skupni organizaciji. Takrat naj bi bili neka
teri v Celju skeptini, celo posmehljivi, danes pa so lani Zveze in so
uvideli, da je potrebna. Naglasili so reprezentativno vlogo Zveze in spom
nili, da 31je veliko dela, ki ga ni mogoe ujeti v suhoparno shemo kongresnih
poroil.
.
Dalje je reeno, da bi bilo treba ve pozornosti posvetiti politino-idejnemu razievanju in vzpostavitvi linije, ki bi kar najbolj ustrezala emi
grantskemu politinemu problemu. Ne sme priti do naglih reitev, ki bi bile
nevarneje od morebitne idejne neloginosti in protislovja, kot je sedaj
primer.
Naglaeno" je' bilo, da je treba postopati z najvejo razumnostjo, e
stanje e ni zrelo za reitve, ki bi bile objektivno dobre in sprejemljive za
vso emigracijo, naj se take reitve^ odgodijo. Emigrantska organizacija je
mona, ne pa toliko, da bi mogla prenesti notranje spore in razhajanja
glede naelne linije.
.

I I L

Tretji redni kongres Zveze, ki je bil v Mariboru 2. septembra 1934,

je pomenil vrh delovanja te organizacije in je bil njena najveja mani
festacija, prav
tako-pa je bil od vsega njenega delovanja deleen najve
jega odmeva.32 '
. . .

"' Kraja kongresa-niso izbrali sluajno. Vsi kongresi so bili v krajih, kjer
je bilo precej emigrantov. V Mariboru in okolici jih je bilo kar okoli 15.000.
Kongres so vkljuili v druge emigrantske prireditve. V soboto 1. septembra
je bil zveer v dvorani Uniona jubilejni koncert Jadrana, po koncertu
pa je do druge ure zjutraj zasedal direktorij, ki se je pripravljal na zase
danje kongresa. Maribor je sveano sprejel emigrante, na postaji so stalno
sprejemno slubo opravljali lani drutva Nanos.

Istra. 1934; t. 31. str. 4.

'
29
Gradivo za tudijo dr. Milice Kacin-Wohinz iz rimskih arhivov.
10
Istra, 1934, t. 34, str. 1.
" Istra 1934, t. 34, str. 1.
" Istra, 1934. t. 35, str. 26 (tevilka je bila zaplenjena).

A. VOVKO: PRIMORSKI EMIGRANTI 19331940

87

Sam dan kongresa je bil deeven, kar pa ni motilo emigrantskih mani

festacij. Zjutraj ob osmih je bila v franikanski cerkvi maa. Pel je zbor
Jadran, velik odmev pa je imela Soklieva pridiga in po Mickiewiczu pri
rejene emigrantske litanije. Nato so na postaji sveano sprejeli delegate
kongresa in goste. Sprejema se je udeleil tudi mariborski upan dr. Lipoid,
ki je pozdravil navzoe'skupaj's predsednikom Nanosa Kraljem. Razvila
se je sveana povorka z zastavo, v njej je el upan z "dr. okom in pred
stavniki drutev,"narodne noe, delegati, gosti, pripadniki drutev Jadran
in Nanos, zastopniki Kluba* korokih Slovencev, Sokolske upe, Ipaveve upe, Maistrovih borcev, Narodne obrane," Jadranske strae, Na
rodne strokovne zveze, Slovenskega enskega drutva in drugih. Na uli
cah je bil palir meanov, okraene pa so bile z zastavami.
, Kongres je bil ,v dvorani Uniona. V pozdravnem govoru je ok na
glasu prisotnost mnoice rodoljubov iz neemigrantskih vrst kot znak, da,
se zaenja emigrantsko gibanje razvijati in ga zaenja razumevati tudi
najiri sloj domaega prebivalstva. Borba za pravice Julijske krajine nam
re zadeva ves jugoslovanski narod. Zavrnil je oitke, da se skuajo emi
granti loevati od. ostalega prebivalstva,' k ustanavljajo posebne emigrantske organizacije. Med Slovenci in Hrvati iz Istre, Trsta, Gorice in med Slovenci in Hrvati iz svobodne Jugoslavije, kakor tudi med Slovenci iz Koroke ni nobene razlike. Naglasu je, da je zvezni direktorij namenoma izbral
za prizorie kongresa Maribor kot simbol dela jugoslovanskega ozemlja,
ki so ga reile modrost, kuraa in elezna roka legendarnega slovenskega
heroja naega nepozabnega generala Maistra. Pozdravil je Trst in Celovec
in zaelel,' dal Bog tudi Trstu in Celovcu doakati imprej svojega generala
Maistra, da bi tudi Istri, Trstu, Gorici in nai lepi Koroki imprej zasijali
dnevi'svobode v okviru velike in mone svobodne Jugoslavije.
Iz izpostavljene toke domovine so poslali telegram kralju Aleksan
dru, vladarju tudi Jugoslovanov izven meja dravnega ozemlja. Kongres
je pozdravil tudi mariborski upan, ki je naglasil, da nam nihe ne more
vzeti pravice, da skrbimo za brate preko meje. Prav tako je protestiral, da
so nekateri hoteli oklevetati kongres, e da so ga sklicali z namenom, da
pripravi napad na neko sosednjo dravo.
Poleg Lipolda so pozdravili kongres e dr. Milo Vauhnik v imenu Na
rodne obrane, dr. Goriek v imenu Sokolstva, dr. Janko Pire v imenu Zve
ze kulturnih drutev, dr. Dolar v imenu Maistrovih -borcev in dr. Rapotec
v imenu Jadranske strae.
Emigranti so poslali brzojavke nemkim emigrantom iz June Tirolske,
s katerimi jih je vezala ista usoda, in italijanskim antifaistom, katerih
borbo so s simpatijami spremljali.
Tudi tokrat je imel ok referat o poloaju manjin v Italiji. Naglasil
je nadaljnje slabanje poloaja, kot tudi dejstvo,- da dotlej, dokler je na
vladi sedanji italijanski reim, ni izgledov za izboljanje stanja narodnih
manjin v Julijski krajini. Omenil je, da tudi morebitno izboljanje odno
sov med Italijo in Malo Antanto ne bi izboljalo tega poloaja, kot se ni
izboljal poloaj: Junih Tirolcev kljub prijateljstvu med Italijo in faistizirano Avstrijo. Juni Tirolci so dobili le mravo odredbo o nemkem
privatnem pouku, ok je pri oceni stanja v Julijski krajini govoril o od
miranju luk Trsta, Pulja in Reke ter Tria, razkroju in stalnem naza
dovanju industrije, o odrivanju slovenskih in hrvakih delavcev od javnih
in zasebnih slub. Vse to je pognalo pripadnike manjin v emigracijo v
Juno Ameriko in Zapadno Evropo, pa tudi v Jugoslavijo. Razbili so delav-

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 . 1979 . 1

stvo, zbrano okrog narodnih delavskih organizacij, faizem je uniil sred

nji sloj, zdaj izginja delavski razred, ostali so le kmetje in od izobraenstva
le duhovina. Faizem zdaj sistematino uniuje manjinsko kmeko po
sest.
'
"
Podrtal je, da v narodnem pogledu Slovenci in Hrvati v Julijski kra-:
jim niso izgubili niti ene vasi, pripadniki manjin pa se asimilirajo v mestih
in njihovih periferijah, koda naj bi bila ob tem relativno majhna, ker so
pripadnike manjin e itak v veliki veini eliminirali iz mest. Borba za
nacionalno osvoboditev mora iti roko v roki z borbo za socialno osvoboditev
jugoslovanskega ljudstva v Italiji.
Pripadniki manjin v Julijski krajini so svoji emigraciji v Jugoslaviji
oitali, da je premalo borbena in da celo dopua, da se nekateri narodno
kompromitirani ljudje iz Julijske krajine nemoteno gibljejo v Jugoslaviji.
Od emigracije priakujejo ve naporov za reevanje in pojasnjevanje nji
hovega problema pred jugoslovansko in svetovno javnostjo, kot jih je sedaj.
Borbas faizmom je napravila nae'ljudi nekompromisne in neuakane.
ok znova naglasa, da je Italija s svojim dosedanjim postopanjem
z avtohtonim jugoslovanskim prebivalstvom v Julijski krajini izgubila
vsako moralno pravico, da e dalje dri to pokrajino. Edini moralni-in lo
gini zakljuek iz tega stanja bi bil, da namesto sedanje nepravilne in ne
pravine meje med. Jugoslavijo in Italijo potegnejo novo, pravino in po
teno mejo zapadno od Soe po etnografski meji med.slovenskim in latin
skim rodom. Poziva predstavnike* emigracije, ki naj J bi,bili tudi legitimni
predstavniki Slovencev, in Hrvatov iz Julijske krajine, naj to> izjavijo pred
vsem svetom.
*' '

t
Ne priznavamo krivine in vsiljene nam dananje dravne meje, med
Jugoslavijo in Italijo. Zahtevamo, da se ta krivina meja v interesu javne
morale, pravice in loveanstva revidira in popravi ter da se vrne Jugo
slaviji vsa ona jugoslovanska zemlja, ki ji je bila z Rapallsko pogodbo od
vzeta . . . Prisegamo v svojem imenu, v imenu vseh 600.000 Jugoslovanov iz
Istre, Trsta in Gorice, v imenu naih otrok, vnukov in njih naslednikov,
da bomo to pravico zastopali in zahtevali veno z vsemi 'sredstvi in proti
vsem uzurpator jem. Tako nam Bog pomagaj!
,Ta deklaracija ima e obliko prisege. Tukaj .opazimo zanimivo novost
v staliih Zveze. Emigrantje naj bi bili legitimni predstavniki Slovencev
in Hrvatov v Italiji, ker ti niso svobodni in ne morejo sami zastopati; svojih
koristi, e prej smo opazili, da so lani direktorija namesto zasunjenih
bratov v Julijski krajini protestirali proti faistinemu nasilju, tokrat pa
je ta misel jasno povedana.
. .
j
ok znova poudarja, da zadeva problem Julijske krajine globoko v
dravne in nacionalne interese kraljevine Jugoslavije, kot tudi, da zelo
vpliva na mednarodne odnose med Jugoslavijo in Italijo. Svari, da je Ju
lijska krajina za Italijo prva etapa njihove imperialistine politike, ki naj
bi privedla do konnega cilja: obnovitve rimskega imperija. Stopnice na
tej poti bi bile Dalmacija, Albanija, Grija in Bolgarija, sledilo bi razbitje
Jugoslavije, ki bi ji popolnoma odvzeli slovenske kraje in jih razdelili
z Avstrijci in Madari. Iz ostanka Jugoslavije bi nato naredili samostojne
drave-Srbijo, rno goro, Hrvako. Italijani bi te dravice drali v stalnem
medsebojnem sovratvu in napetosti. Pravi in konni cilj Italije pa je za
gospodariti nad vsem Sredozemljem. Pri tem mora Italija raunati s Fran
cijo in Anglijo. Ker aspirira na francosko sredozemsko posest, vidi v-njej

A. VOVKO: PRIMORSKI EMIGRANTI 19331940

89

glavnega nasprotnika. Do Anglije naj bi vodila tradicionalno politiko pri

jateljstva, saj tudi tej ne bi bila ve premona Francija v Sredozemlju.
ok nadaljuje, da bi bil predpogoj za italijansko politiko v Sredozemlju,
da bi imela proste roke na Jadranu, da bi bil ta njen mare nostrum. Zato
je videla prej najvejega sovranika v Avstro-Ogrski in se z njim spopadla.
Ni pa mogla vedeti,-da bo na avstrijskih ruevinah nastala velika Jugo
slavija. Proti njej je Italija e ves as vojne in na mirovni konferenci
vodila ogoreno borbo, zdaj pa si stalno prizadeva, da bi jo razbila. Ena
glavnih nalog italijanske'zunanje politike je, da dobi v svojo posest tudi
vzhodno obalo jadranskega morja in napravi iz njega italijansko jezero.
Nasproti tej pa stoji jugoslovanska teza, naj bo Jadran svoboden za
vse, predvsem za narode ob njegovih obalah. Jugoslovanska teza je potena,
moralna in etina, kr sloni na bojem in naravnem pravu, italijanska p
nasilna, nepravina in nemoralna.
'
Problem Julijske krajine j e t r e b a smatrati za vaen svetoven problem.
Zaradi vseh teh okoliin ter povezanosti jadranskih in sredozemskih in
teresov je razumljiva zveza med Jugoslavijo in'Francijo.
'
Italijanska politika na Balkanu in v Podonavju je po okovih besedah
izpeljava osnovne italijanske imperialistine politike.' Jugoslovansko sta
lie pa je znanoi: Balkan balkanskim dravam, kar je logino, naravno
in poteno. Italijanska zaita'njenih interesov velesile pa predstavlja le
vmeavanje v balkanske posle v preprianju, da balkanski narodi niso do
volj zreli in jih je mogoe nahujskati enega na drugega. Take spletke ve
lesil naj bi ' onemogoila vedno'veja zrelost balkanskih narodov, kot tudi
medsebojna solidarnost. Glede Podonavja naj bi veljalo podobno: Podonavje podonavskim narodom.

: Ponovno in tokrat e posebno ostro je ok napadel -vatikansko politiko
in Vatikanu oital, da je na vsej rti popustil faistini vladi. Naglasil je,
da ne misli govoriti o katoliki veri in o Cerkvi kot-verski ustanovi. Govoril
bo o katoliki Cerkvi kot o politini konstituciji in o njeni cerkveni
politiki v Julijski krajini. V tem pogledu ima tolike in teke pritobe.
Boj Slovencev in Hrvatov proti faistinemu nasilju ni nael podpore in
zaite pri ustreznih cerkvenih krogih. Svoje obtobe je ok podkrepil z dej
stvom, da so skoraj vsi pripadniki narodnih manjin v Julijski krajini
katoliani, vdani katoliki Cerkvi in njenim najvijim avtoritetam e nad
tiso let. Kljub temu pa cerkvena oblast ni zaitila ne vernikov ne svojih
duhovnikov Slovanov visokimi cerkvenimi dostojanstveniki na elu.
Cerkev je z moleim pristankom celo podprla faistino nasilje, ok
navaja neimenovanega cerkvenega dostojanstvenika, ki je izjavil, da bodo
ob sedanjem obnaanju Vatikana Slovani v Julijski krajini v petih letih
izgubili v Cerkvi vse pravice z moleim pristankom Svetega sedea. Do
stojanstvenik naj bi bil mnenja, da je Vatikan na vsej rti popustil itali
janski vladi, ok izvaja dalje, da so manjinske naravne pravice' plailno
sredstvo, s katerim plauje Vatikan svoje politine obveze do faizma.
Ob tem omenja borbo cerkvenih oblasti proti slovenskemu in hrva
kemu jeziku v cerkvah, konfinacijo semenikih profesorjev v Gorici, gro
nje podeelski duhovini, namestitve balilskih kaplanov, prepoved sloven
skih pridig v Beneki Sloveniji, ovinistino nastopanje Sirottija in ajina,
gonjo proti kofu Fogarju, pri emer naglasi, d ni znano, e ga je Vatikan
zaitil. Navaja, da je Vatikan na mesto pokojnega naega nacionalnega
heroja dr. Sedeja imenoval italijanskega kofa, tako da je vseh pet kofov
v Julijski krajini zdaj Italijanov.

90

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

Odnosi ljudstva do visoke duhovine zaradi vsega tega sedaj postajajo

hladni in ne zaostajajo dosti za onim razpoloenjem, ki ga ljudje utijo do
faistinih oblasti, e se bo nadaljevala taka politika bo to povzroilo postopno\ ugasnitev vsakega verskega ivljenja in popolno razcepitev med
narodnima manjinama in najvijo rimsko cerkveno hierarhijo, ok ne iz
kljuuje, da si narod ne bo priel iskati novih potov, kako bi bolje zaitil
svoje prirodne pravice nego to dela Sveta stolica v Rimu.
Ob koncu ok poziva na narod v Julijski krajini, naj vztraja in se
upre faizmu in rimski vladi, pa tudi italijanskim kofom in najvijim
cerkvenim hierarhom, apelira pa na katoliko duhovino v Jugoslaviji, naj
stori svojo dolnost.33
Nato so na predlog oka enoglasno sprejeli resolucijo proti vatikanski
politiki, na predlog Josipa Mohoria pa apel na jugoslovansko javno mne
nje o italijanski politiki.
V protestni resoluciji so ponovljena stalia, ki jih je izrekel ok. Re
eno je, da so prilike, do katerih je pripeljala sedanja verska politika,
postale za na narod neznosne in da bodo pripadniki slovanskih manjin
izgubili vse svoje cerkvene in naravne pravice, e se stanje ne spremeni.
Vseh pet kofij v Julijski krajini, kjer je slovanska veina, je v rokah Ita
lijanov. Iz cerkva sistematino meejo vsako sled slovenine, petje, verska
vzgoja, podeljevanje zakramentov je v italijanini, slovensko duhovino
preganjajo, premeajo, zapirajo in konfinirajo, Vatikan pa sedi prekrianih rok in se zavija, v tiino. Tako nastaja vtis,-da tiho odobrava zloinske
ukrepe.faistinih oblasti. Emigrantski kongres ugotavlja, da je jugoslo
vanski narod v Julijski krajini z duhovniki na elu ogoren in razoaran
zaradi takega zadranja rimske kurije in postaja postopoma preprian
o sporazumnem delovanju najvijih dravnih in cerkvenih oblasti v Julijski
krajini. To nezadovoljstvo bi morali pristojni vatikanski krogi upotevati,
popuanje pred politinimi zahtevami italijanske uradne politike bi moglo
imeti nezaeljene in daljnosene posledice za interese katolike Cerkve v
Julijski krajini.
Kongres emigrantov kot najbolj pozvan direktni predstavnik naega
naroda v podjarmljenih krajih, ki tolmai intimne obutke jugoslovanskega
prebivalstva in njegove duhovine v Julijski krajini, protestira pred vso
svetovno javnostjo proti sedanji vatikanski politiki, ki gre za tem, da svete
in naravne pravice naega naroda spremeni v plailno sredstvo, s katerimi
Sveta stolica regulira svoje politine obveze proti faizmu.
V apelu na jugoslovansko javno mnenje se emigrantje iz Trsta, Go
rike in Istre ponovno proglaajo za direktne in pozvane predstavnike Slo
vencev in Hrvatov v Julijski krajini in kot taki protestirajo proti zverinstvom rne faistine reakcije. Opozarjajo na stopnjevanje nasilja, na
sistematino uporabo zahrbtnih umorov, ki jih je faistini reim dvignil
na stopnjo sistema, potem ko je preizkusil odiozno inscenacijo1 politinih
monstre procesov. Kongres ponavlja, da je vpraanje manjin v Julijski
krajini splono nacionalno vpraanje vsega jugoslovanskega naroda, ne
samo vpraanje ponosa in asti, ampak tudi njegove samoobrambe in
dravne samostojnosti. Faistina Italija se ni omejila samo na unievanje
dvanajstine jugoslovanskega naroda ampak je razvila peklensko kam
panjo proti samemu obstanku jugoslovanske drave. Italija je v svoji
33

Naj na tem mestu opozorimo na sicer znano dejstvo, da so jugoslovanski katoliki kofje z za
grebkim nadkofom dr. Ante Bauerjem na elu za 19. marec 1931 odredili v vseh jugoslovanskih kato
likih cerkvah javne molitve za versko svobodo Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini. Prim. L. Cermcli:
Med prvim in drugim trakim procesom, Ljubljana 1972, str. 70.

A. VOVKO: PRIMORSKI EMIGRANTI 19331940

91

mrnji proti naemu narodu presegla Abul-Hamidovo Turijo in najmraneje podvige rno-olte monarhije. Italija je po svetovni vojni povzroila
vse mahinacije zunanje politine narave proti Jugoslaviji. Kongres emi
grantov smatra za svojo dolnost, da na to opozori jugoslovansko javnost
in vso Evropo v interesu naega obstanka in toliko potrebnega miru v
Evropi.
.
.
.
.
.
.
Po opoldanskem odmoru se je kongres nadaljeval popoldne v Narod
nem domu s.tajnikim poroilom Antona Mladena (Berta Rejca). Ta je
uvodoma naglasil.da so emigrantski odseki, ki so si jih zamislili kot organe,
ki naj bi razbremenili zvezni direktorij, po zaetnih teavah le zaiveli, po
sebno, v zadnjih dveh letih. Najbolj delaven je bil organizacijsko-propgandni odsek. Z decentralizacijo'delovanja so odseki e precej dosegli, e
posebno tirje najbolj aktivni, vendar pa na zveznem vodstvu lei e
ogromno breme intervencij'in politinega dela/v prestolnici.
Vodstvo Zveze' je bilo tudi v,tem letu pod stalnim pritiskom interven
cijskega dela. Neprestano naj bi intervenirali pri vseh resorjih centralnih
oblasti, rezultati pa niso bili v sorazmerju napori. Za vsako neznatno zadevico'je bilo treba'vloiti neprimerno ve naporov kot v preteklih letih,
vse to zaradi poslabanega gospodarskega poloaja. Izkazalo se je, da so se
v zvezi s temi pronjami naglo poveali negativni odgovori, posebno pri
zadevah, ki bi pomenile kakrnokoli obremenitev dravnega prorauna.
V poroilu je naglaeno, da si je vodstvo prizadevalo za interese po
sameznih emigrantov, vejo skrb pa je posvealo kolektivnim interesom
emigracije. Poiljali so celo povoden] raznih spomenic, imeli pa so tudi
vsakodnevne stike predsednika. Zveze z najvijimi predstavniki dravne
uprave, uporabljali pa so tudi zveze in vplive tevilnih in resninih pri
jateljev emigracije v Beogradu!
Prizadevanja zveznega vodstva so e od ustanovitve osredotoena na
neka temeljna emigrantska vpraanja, kot so izenaitev emigrantov v vseh
pravicah z domaim prebivalstvom, zmanjanje ali po monosti odprava
taks za pridobitev jugoslovanskega dravljanstva, priznanje slubenih let
iz Julijske krajine, odprava taks za dovoljenje bivanja, odredbe o izena
evanju delavcev, vpraanje kreditov in olajav za kolonizacijo emigrantov.
Ker skoraj vse te zahteve terjajo dravne proraunske postavke, za
dene vsaka taka akcija na ponovno nerazumevanje in odbijanje, tako da
je treba spet in spet ponavljati intervencije, tako s spomenicami, stiki
zveznega predsednika, z vplivi e omenjenih prijateljev emigracije. Iz
taj nikovega poroila moremo vsaj delno rekonstruirati mehanizem inter
vencij Zveze.
.'.... ;.
Poleg take materialne skrbi za emigrante je zvezno vodstvo izvrevalo
predvsem svojo glavno nalogo: obveanja o problemu Julijske krajine in
propagando v tem smislu med vsemi politinimi - krogi v prestolnici in
dravi. Tajnik je kongres obvestil o pismenih in osebnih stikih s politinimi
krogi izven Jugoslavije, zlasti z italijanskimi antifaistinimi " v Franciji.
tevilo emigrantskih drutev je od prejnjega kongresa narastlo za pet
in jih je sedaj 38. S tem je mrea emigrantskih drutev skoraj v popolnosti
vzpostavljena po vsej dravi. Obstoji le e monost za ustanovitev kakih
treh ali tirih drutev. V junih predelih drave so emigrantska drutva
v krajih, kjer ni zadostnega tevila emigrantov, ustanovila svoje podru
nice. Za razliko od podrunic Soe v Sloveniji, ki so samostojna drutva,
so te podrunice popolnoma odvisne od matinih drutev v vsakem pogledu.

92

ZGODOVINSKI ASOPIS 33:. 1979 1

iS

tevilo lanov v drutvih je ostalo v glavnem isto, narastel je l dele

brezposelnih in siromanih lanov, ki so oproeni plaevanja lanarine,
tako da so se dohodki drutev zmanjali, poveale pa so se potrebe zlasti
na socialnem podroju, ki pri veini drutev zajema najveji del dejavnosti.
V zadnjih dveh letih ni bilo posebno velikega priliva novih emigrantov,
povealo pa se je tevilo brezposelnih emigrantov, e zaradi same socialne
akcije so emigrantska drutva opraviila svoj obstoj.
i
Tajnik je izjavil, da so izginili ali se zelo omilili spori med posameznimi
emigrantskimi drutvi, ki pa naj bi bili'majhni v primerjavi s spori v dru
gih organizacijah. K temu naj bi pripomogli list Istra, delo organizacijsko-propagandnega odseka in vzgledi monejih emigrantskih organizacij.
Navaja tudi, da je opaziti, da ni ve borbenih emigrantskih gibanj, ki so
nastala, ko je v letih od 1928 do 1931 emigrirala mladina, ki je bila eprej
organizirana v Julijski krajini in je*s seboj'prinesla^ nepomirljiv in do
skrajnosti borben duh. Tako je vzniknila vrsta organizacij Orjem, po
njihovi razpustitvi pa drugih organizacij,'-ki so" bile nekaj asa zbrane y
Omladinskem svetu. Zadnji dve leti pa prihaja preko meje zelo malo
mladih, ti pa so zrastli v razkrajajocem vzduju faistinega reima in se
jim to pozna v nezadostni izobrazbi. Tako mladinsko emigrantsko gibanje
ni dobilo novih ivljenjskih sil. Glavni dosedanji nosilci tega gibanja so
obutili vso teo emigrantskega udejstvovanja kot tudi teo skrbi za iv
ljenjski obstanek. Tako naj bi se pripadnikom emigrantskega mladinskega
gibanja polegel polet in skoraj' ni ve pravih^ mladinskih organizacij,
ampak so po veini l enotna, izenaena emigrantska drutva.?4
Obseg dela v emigrantskih organizacijah naraa, delo pa sloni'na ra
mah redkih seb, ki to naraajoe delo vse teje zmagujejo in je treba
k del v Zvei, odsekih in drutvih nujno pritegniti nove sile.
' .
Ob zakljuku je tajnik naglasil, da pomeni vsaka nova zima za n emi
grantsko organizacijo teak problem, borbo proti bedi brezposelnih, vsako
novo leto faistinega gospostva nad Julijsko krajino pa pomeni nove rtve
in kopienje novih politinih, gospodarskih iri socialnih problemov,'katerih
reitev bo morala dosei tudi emigracija. Prilivti je treba novega duha",
novega ognja v due peajoih in dvomljivcev.
'"
Iz blagajnikega poroila, ki ga je prav tak podal Anton Mladen, je
r>
bilo kot po navadi-razvidno slabo finanno stanje Zveze.
' "
Sledila so poroila o delu odsekov. Anton Gor j up iz Celja je podal po
roilo o delu socialnega odseka, katerega prva naloga je bila zbiranje po
datkov za statistiko brezposelnih emigrantov: Sodelovala so vsa drutva, le
tista iz Subotice, Beograda, in Lakega naj ne bi kazala zanimanja. N
poziv odseka banovinam za finanno ipomo, je tako pomo dravska bano
vina takoj poslala, druge pa so jo obljubile, razen treh, ki niso obljubile
niesar. Podpore bodo delili po statutu, ki ga je odobril direktorij na seji
17. junija. Za to jesen pripravlja odsek nabiralno akcijo. Gorjup je apeliral,
naj ostane odsek v Celju, dokler ne dokona nartovane naloge.
Na kritiko socialnega odseka na kongresu, da emigrantsko drutvo
Orjem Lako ne kae zanimanja za akcije odseka, se je oglasil predsednik
drutva Marij Bratu. Pravi, da je na kongresu molal ob kritiki, ker bi
moral povedati vse neprilike in neprijetnosti, s katerimi se je moralo boriti
drutvo v preteklem letu. Ker pa so kritiko objavili v: Istri, je moral re
agirati in tako izjavlja, da-Orjem v Lakem, etudi ni predloil odseku
34
S tem naj bi po besedah Lada Boia skuali likvidirati emigrantsko mladinsko gibanje.
Lado Boi: Po primorskih emigrantskih kolovoziv, Primorski dnevnik. Trst, 1976, t. 177, str. 6.

Prim.

A. VOVKO: PRIMORSKI EMIGRANTI 19331940

93

v Celju podatkov o brezposelnih lanih, vri na socialnem polju svojo dol

nost. JMjegove intervencije in intervencije lanov drutvenega odbora so
omogoile mnogim lanom'> drutva zaposlitev.
Naelnik..kolonizacijskega odseka Viintin je povedal, da so v Dua
novcu na Dojranu sezidali 30 hi in naselili 21 druin, v Poljurcu pri Gevgeliji pa tri druine. Odsek je obema kolonijama poslal denarno pomo,
pomagal, pa je. tudi z intervencijami v Skopju. Od tam so dobili kolonisti
pomo v denarju in zdravilih. Med drugim je omenil tudi to, da so kolonisti
iz
Poljurca poslali na zagrebki trg zgodnji fiol.,V Bistrenicinaj bi bil po
loaj e najbolji. Viintin je ponovil, da je uspena kolonizacija zaradi
velikih strokov nemogoa brez dravne podpore in kontrole birokratskega
aparata. Vrvei s tem je ok razloil nekatere, teave kolonizacije, ; zlasti
ko jih povzroa birokracija, ki po nepotrebnem nadleguje naseljence.
, Franc Gorki je poudaril,skupno delo organizacij sko-propagandnega
odseka s korokimi. Slovenci,in naglasil, da je koroko vpraanje enako
vano, kot primorsko. .Odsek, je poslal vsem emigrantskim drutvom preda
vanje o,korokem. plebiscitu, pripravil je rapallski dan in razposlal 600
predavanj, v Ljubljani pa je pripravil velik zbor. Pomagal je pri osnovanju
novih drutev ,v Karlovcu, Tivtu, Dubrovniku, Breicah, Krkem. Priprav
ljalni odbori bodoih drutev Ldelu jej o v Kragujevcu in Banja Luki. V Litiji
so drutvo razpustili. Odsek je razpoiljal okronice z .opozorili na vanost
tiska in e posebej Istre. Samo drutvo. Nanos v Mariboru je zbralo 50
naronikov, drutvo Istra, Trst, Gorica v Karlovcu pa 36. ^
Naelnik statistinega odseka Lu j o Jurii je ugotovil, da veina dru
tev ne kae: posebnega interesa-za statistiko.,V tem letu je odsek,prejel
63 novih popisnih pol s 556 druinskimi lani, skupaj .torej podatke za 1019
oseb.
.

-, . ,
V debati je bilo. precej govora o emigraciji. Mariborski podupan Golouh35 je naglasii, da bi bilo treba vpraanje emigracije postaviti pred par
lament, ker, je ( to splono dravno vpraanje. Takoj, ko kaka drava sprejme
politine emigrante, prevzema tudi obveze za njihovo materialno oskrbo.
Med predlogi drutev je bilo govora o nabavljanju narodnih no, o tem,
da bi prenehaii s sprejemanjem, neemigrantov v emigrantska drutva, ker
naj bi bil s tem ogroen obstoj jugoslovanskih organizacij, npr. Branibora, k i s o mnogo pomagale emigrantom,ter o enotnih emigrantskih zna
kih, ki bi olajevali prepoznavanje.
., .^Nasprotno pa je drutvo Nanos predlagalo, naj bi vkljuevali doma
ine v emigrantska drutva kot goste, ki naj* bi plaevali lanarino, ne
bi pa imeli ne aktivne, ne pasivne volilne pravice, kot tudi, naj list Istra
javno oigosa renegate in izkorievalce pripadnikov manjin v Julijski
K
krajini. '
'
' '""
, V debati so -spet naglasili pomen lista Istre, uspeh ermeljeve knjige
Nai.onstran meje in pomen emigrantske propagande med osnovnoolsko
mladino.;Nato c Je dr. Bergo v poroilu, nadzornega odbora predlagal razrenico in pohvalo direktoriju. Delegati so to sprejeli s ; ploskanjem. Nato
so izvolili novo vodstvo:'predsednik: dr. ok, podpfedsednika: Ivan Stari in
dr. Ivan Raem, tajnik: Anton Mladen, blagajnik: Josip Mohori, odborniki:
Franc Gorki (Ljubljana), dr. Lojze Berce (Ljubljana), Marin Kralj (Ma
ribor) iri Mirko Kori, organizacijsko-propagandni odsek: Ivo Virijevec
(naelnik), Ante Gerbec, Alojz Figar, Albin Podvri (Ljubljana), statistini
Znani socialdemokratski politik Rudolf Golouh, prim, njegovo knjigo Pol stoletja spominov
I96ft
.
p
Ljubljanam 1966.

94

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 - 1979

odsek: Lujo Jurii (naelnik), Eugen Praelj, Zvonimir Buri (Novi Sad),
socialni odsek: Josip Rakovek (naelnik), Adolf Reja, Adolf Rustja, Ru
dolf Golouh, dr. Fornazari (Maribor), kolonizacijski odsek: eljko Viintin
(naelnik), Mate Zlatic, F r a n Baf (Zagreb), finanno-ekonomski odsek:
dr. Miran Kajin (naelnik), dr. Goljevek, F r a n Buie (Zagreb), publici
stini odsek: Lavo ermelj (naelnik), Anton.Gerbec (Ljubljana), dr. Bran
ko Veron (Maribor), Matko Rojni (Zagreb), nadzorni odbor: Josip Cvijan, Andrej Tomai, Edo Cvei (Slavonski Brod).
Kongres je sklenil, naj direktorij izbere kraj naslednjega kongresa, in
rei vse drutvene predloge ter polje reitve vsem organizacijam. Kot za
nimivost navedimo e, da je direktoriju za mariborski kongres uspelo izposlovati 50 %-popust n a eleznici; pogajali so se sicer celo za 75 %, toda to
jim ni uspelo.

.
~ '
Mariborski kongres je predstavljal viek-in prelomnico v delovanju
Zveze. Na njem je priel najizraziteje i n najglasneje n a dan revizionistino-iredentistini koncept Zveze za reitev vpraanja Julijske krajine,
najglasneje obsodba faistinega reima v'Italiji in vatikanske politike do
manjin v Italiji. Kot smo videli, se vse to ne pojavlja na kongresu prvi,
ampak je zorelo vse od ustanovitve Zveze in gotovo e pred rijo'. Prav tako
je imel kongres svoj pomen kot emigrantska manifestacija in manifestacija
povezave emigrantov in domainov. >

'
Ponedeljski Slovenec tedaj poroa o kongresu v Mariboru ter na
glasa okove besede, da emigrantsko gibanje ni rovarjenje proti tujim
dravam, je pa miljeno kot najtesneje sodelovanje primorskega, ivlja in
domaega jugoslovanskega prebivalstva za svobodo odsekane jugoslovanske
veje v Julijski krajini. 3 6 ""
'

Jutro poroa o mariborskem kongresu 3. septembra. Pie, da j e k l e vetnika k a m p a n j a avstrijskega in italijanskega tiska* posebej podgala
odlono borbenost Maistrovega Maribora, edinega svobodnega mejnika slo
venske zemlje izmed tirih (Celovec, Maribor, Gorica; T r s t ) . Ni ne ome
njajo iredentizma in revizionizma, reeno je le, da je g. Mohori ostro za
vrnil kampanjo dunajskega Reichsposta in rimskega tiska, ki sta hotela
prikazati kongres kot zbor narodno-socialistinih avstrijskih beguncev in
kot demonstracijo proti severni jugoslovanski sosedi. 37
Tudi Delavska politika je poroala o mariborskem kongresu: Navaja,
da je kongres obravnaval vpraanje jugoslovanskih narodnih manjin iz
sosednjih drav, posebno jugoslovanske n a r o d n e manjine v Italiji. Kon
gres je sklenil poslati pozdrav italijanski antifaistini koncentraciji v Pa
rizu in predstavnitvu nemke manjine v Juni Tirolski.
Dalje je reeno: Ako je'kongres utrdil zborovalce v'preprianju, da je
reitev narodnih manjin mogoa le v povratku k demokraciji in premaganju nacionalnega ovinizma ter faizma, nadalje da morajo biti emigranti
prav radi tega poborniki svobode, nacionalne strpnosti, demokracije in od
loni nasprotniki vsakega poskusa, zanesti faistino kugo v kakrnikoli
obliki v nao dravo, je dosegel brez dvoma velik uspeh.
Ta uspeh pa b e'popolneji, ako se je posreilo'g. dr. Gorieku s svo
jim pozdravnim govorom dopovedati zborovalcem, d a Jugoslavija ne pozna
emigrantov, a m p a k Jugoslovane, ki imajo, im postanejo dravljani, enake
dolnosti in pravice. 3 8 " * ' '"
*
Ponedeljski Slovenec. 1934, t. 36, (3. 9.).
17
Jutro, 1934, (3. 9.).
38
Delavska politika, 1934, 70, (5. 9.).

A. VOVKO: PRIMORSKI EMIGRANTI 19331940

95

Odmev na mariborski kongres je zaslediti tudi v Delu, skupnem gla

silu KP Italije in KP Jugoslavije.39 Objavljena je izjava slovensko-hrvake
komunistine federacije Julijske krajine (sami dosledno piejo Julijske
Beneije) o mariborskem kongresu. Slovenski in hrvaki komunisti iz Ju
lijske Beneije potrjujejo e enkrat popolno odobritev in sprejem principov,
Izjave treh partij in se izrekajo za pravico samoodlobe slovenskega na
roda do loitve od imperialistinih drav Jugoslavije, Italije in Avstrije, ki
ta narod danes zatirajo, obenem pa zahtevajo' pravico do samoodlobe za
vse narode in manjine, ki prebivajo na slovenskem jezikovnem ozemlju.
Diskusije in sklepi mariborskega kongresa so po mnenju federacije bili v
odkritem nasprotju z.dananjimi in bodoimi interesi Slovencev in Hrvatov
v Julijski Beneiji.
;
i Dalje je reeno, da voditelji slovensko-hrvake primorske emigracije,
ki so kapitulirali pred italijanskim imperializmom, danes dajejo vdanostne
izjave srbski diktaturi, ki s slinim orojem kot imperializem in faizem
v Italiji tlai narode, ki jih je Jugoslavija podjarmila. Mariborski kongres
naj bi bil orodje notranje in zunanje politike beograjskega imperializma.
Dejstvo, da so emigranti s kongresa poslali pozdrav kralju Aleksandru in
italijanskim demokratom kae, da so voditelji nacionalistine emigracije
namenjeni trgovati s svobodo Slovencev in Hrvatov. Postavili naj bi se v
slubo nasprotnih interesov Beograda in Rima.
V izjavi je dalje reeno, da ni mogoe osvoboditi Slovencev in Hrvatov
v Julijski Beneiji brez boja za vzpostavitev delavsko-kmeke vlade v tej
pokrajini na elu s slovenskim in hrvakim proletariatom, zaveznikom ita
lijanskega delavstva.. Narodne svobode v Julijski Beneiji-ni mogoe dosei
brez agrarne reforme, brez, izbrisa dolgov in davkov ubonim kmetom.
Prav tako ni mogoe pridobiti si narodne svobode brez vsakodnevne
borbe v tovarnah in vaseh proti tekemu ipoloaju delavcev in kmetov, brez
vsakdanjega boja za delne narodne zahteve (pravice do govorjenja, itanja,
petja v narodnem jeziku, pravice do slovenskih in hrvakih ol itd.).
Slovenski in hrvaki komunisti iz Julijske Beneije se zaradi tega bore
proti vsem takozvanim narodnim strankam, ki zanikajo vsakodnevni boj
irokih mas, ki se stavijo na razpolago beograjskemu imperializmu in ita
lijanskim demokratom, ki hoejo obdrati Slovence in Hrvate v sponah,
obenem pa izjavljajo, da so se pripravljeni pridruiti vsaki stranki ali nacionalno-revolucionarnemu gibanju, ki se bori za popolno osvoboditev Slo
vencev in Hrvatov y Julijski Beneiji. Izjavo konujejo s parolami: Dol
s sramotnimi in krvavimi diktaturami Belgrada in Rima, ivela osvoboditev
in zedinjenje Slovencev in Hrvatov, ivela nacionalna revolucija Slovencev
in Hrvatov Julijske Beneije pod vodstvom proletariata in v tesni zvezi
z revolucionarnim proletariatom Italije, ivela delavsko : kmeka vlada.
Posebno ostro je na mariborski kongres reagiral Giornale d'Italia, ki
je objavil prevod ustreznega poroila Istre z naslovom: Nuovi gravis
simi documenti della provocazione serba (Novi najresneji dokumenti
srbske provokacije). V svojih lankih skuajo kompromitirati uradne ju
goslovanske kroge, da so sodelovali pri kongresu, e zlasti srbske vojake
kroge.' Jugoslovanske oblasti so zaplenile tako tevilko Istre, ki poroa
s kongresa, kot ono, ki navaja italijansko reakcijo.40
Napad na kongres je priel tudi z druge strani. Antifaistini list Giu
stizia e libert govori o slovanskem iredentizmu in oita oku, da je
Delo, 1934, t. 1011, str. 10.
Istra, 1934, t. 38, str. 1.

96

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1 '

zapustil demokratske pozicije in pozicije pravega antifaizma ter mu hudi

izbiro ali z jugoslovanskimi nacionalisti ali z antifaisti.41
IV.
Mariborski kongres je pomenil viek delovanja Zveze jugoslovanskih
emigrantov iz Julijske krajine, z njim pa se je konalo obdobje njene
rasti. Velik padec delovanja Zveze moremo e zlasti ugotoviti iz pisanja
lista Istra, ki so ga v obdobju po letu 1934 jugoslovanske oblasti-zelo po
gosto plenile. V listu ni ve obsenih poroil o delu direktorija, dejavnosti
odsekov, ne ve znailnih okovih intervjujev. Znotraj Zveze je vse bolj
prihajalo do izraza trenje med staro strujo na elu s okom in vodstvom
Zveze, ki sta vedno bolj zapirala svoje delovanje pred pogledi veine emi
grantov in med mlado strujo, ki je predstavljala vedno bolj mono opo
zicijo proti oku. Ta mlada napredna struja, ki je bila sicer prisotna tudi
obdobju do leta 1934, <e zlasti v Omladinskem svetu in. nekaterih emi
grantskih drutvih, kot sta bila to npr. ljubljanski Tabor in Mlada
Soa, je zdaj prihajala vedno bolj do izraza. Na padec delovanja Zveze
so ti spori znotraj emigracije nedvomno mono vplivali, prav tako pa tudi
veji pritisk jugoslovanskih oblasti, ki je bil posledica njihove politike pri
blievanja Italiji.
' Mladi so zahtevali jasnejo idejno zasnovo Zveze, e zlasti pa so
napadali centralistino jugoslovansko usmerjenost starih. Zavraali so
jugoslovanski iredentizem in videli reitev manjinskega vpraanja v" na
rodni samoodlobi. Mladi emigranti na Hrvakem so se zaeli razglaati
za del hrvakega naroda, podobno pa je bilo tudi v Sloveniji. Istra je
mladim odstopala vedno ve prostora, imeli so stalno omladinsko rubriko.
Pri starih in mladih torej ni lo za obiajen boj generacij, ampak pred
vsem za spopad idej.
"
.
V tem obdobju se je e okrepila vloga lista Istre, ki je v dobi etiopske
in panske vojne pod urednitvom mladih Ive Mihovilovia (do 1936) in
Toneta Peruka izraala napredno in protifaistino usmeritev. Oji' krog
vodstva na elu s okom je e vedno zagovarjal jugoslovanski centralizem
kot garancijo" za obstoj mone drave Jugoslavije, h kateri naj bi se v smi
slu klasinega iredentizma prikljuila Julijska krajina. Mladi pa so gle
dali na reitev vpraanja Julijske krajine v lui pravice do samoodlobe
in zaeli povezovati vpraanje reitve tega vpraanja z vpraanjem reitve
42
narodnega vpraanja v Jugoslaviji.
'"',.
Zunanje delovanje Zveze je bilo kot e reeno zelo okrnjeno. Pritisk
jugoslovanskih oblasti se je med drugim poznal tudi v zmanjanju drav
nih subvencij. Po letu 1934 sta bila le dva kongresa' Zveze in to leta 1936
v Zagrebu in 1937 v Slavonskem brodu. Ve jih jugoslovanske oblasti niso
dovolile, pa tudi okova struja sama se jih je bala, k e r b i na njih lahko
izgubila vodstvo Zveze.
,
Da so oblasti kongres leta 1935 prepovedale, je mogoe sklepati iz raz
glasa vodstva Zveze pred zagrebkim kongresom, v katerem je reeno, da
je tokrat notranje ministrstvo dalo svoje naelno dovoljenje za ta kon
gres.43
. . C i
11

Istra, 1934, t. 43, str. 3.

Tone Peruko, Slovensko primorje in Istra, Beograd 1953, str. 163164.
Istra, 1935, t. 33, str. 3.
42

A. VOVKO: PRIMORSKI EMIGRANTI 19331940

97

Na kongres so se resno pripravljali, saj so vsa drutva pozvali, naj

poleg rednih statistinih poroil poljejo tudi svoje elje in pripombe glede
sprememb statuta Odboru za reformo pravilnika v Ljubljani, ki so ga
sestavljali dr. ermelj, dr. Slavko Fornazari, dr. Josip Dekleva, dr. Branko
Veron in Ivan Vinjevec. Predloge naj bi poslali do 20. avgusta, ker naj
bi do konca avgusta komisija zaela z delom.
;
, 'Istra je 2. oktobra 1936 objavila komentar pred kongresom.44 Reeno
j, da po mariborskem kongresu emigracija ni, naredila kakega, monejega
skupnega korakai da bi se slial njen glas. Za to ni bilo prilike, prav tako
pa kaj takega ni bilo mogoe iz nekih formalnih razlogov. Znotraj emi
gracije naj bi se zaeli kazati znaki vrenja. Prilike so bile ugodne za tiho
cielo na publicistinem in propagandnem polju, priliv novih beguncev AbeT
sinev pa je postavil socialno vpraanje na prvo mesto.. Ti Abesinci naj
bi bili eden glavnih vzrokov za spore predvsem y drutvih v zahodnem, delu
drave, Tam sta.se'pojavili dve razlini struji, od katerih je ena postavljala
socialni problem pred politinega, druga pa naprej vztrajala na prvenstveno
politinih problemih^ Abesinka vojna je po mnenju Istre pojaala poli
tina stremljenja emigracij, saj je del priakoval, da je to zaetek konca
faistine Italije, Abesinci, pa so povzroili, da je konni cilj borba za
politino in ekonomsko osvoboditev Julijske krajine, priel v drugi plan,
ker naj bi veino svojih sil morali posvetiti reitvi problema novih in starih
brezposelnih emigrantov. Kot uspeha .pa navaja uvodnik izid ermeljeve
knjige: Life and Death Struggle of a National Minority in ustanovitev
agencije, ki,v nemini in francoini izdaja biltene o stanju manjin v
Italiji.
. . . .
Pisec uvodnika je preprian, da bosta prili na kongresu do izraza obe
struji, do hujega zaostrovanja pa naj ne bi prilo, ker mora emigracija
kot celota vzporedno delovati na politinem in socialnem podroju.
Kongres je bil 4. oktobra 1936 v Zagrebu.45 Po nekaj polemikah je po
poroilu v Istri kongres priel do.skupne platforme in sporazumno reil
sporna vpraanja. Po drugih podatkih ;pa je ok poskrbel, da so bili na
kongresu v veini njegovi pristai. Kongres je bil v dvorani Obrtne zbor
nice, prisotnih pa je bilo 60delegatov z 78 polnomoji. e v soboto 3. okto
bra je bila predkonferenca, na kateri so do pol dveh ponoi skuali uskla
diti stalia.
. . . ' . . . t
okovo poroilo je v Istri podano zelo skopo, reeno je le, da je pri
kazal razloge, zaradi katerih ni bilo kongresa prejnje leto, ni pa niso na
vedeni. O njih je mogoe sklepati le iz dodatnega pojasnila, da so tudi za
zagrebki kongres postavljene neke omejitve, torej naj bi lo za pritisk
oblasti, ok navaja, da naj bi nekateri v zadnjem asu ugovarjali ideoloki
plati gibanja. Omenja nevarnost vojne, in meni, da bi v takem primeru
najbolj trpel tisti narod, za katerega se emigranti borijo in ki je veliko
trpel v zadnji vojni. Od emigrantov ne zavisi, ali bo prilo do = vojne, mo
rajo pa biti pripravljeni, da jih dogodki ne bodo presenetili, kot so jih leta
1918, kajti ob morebitnih konferencah mora Evropa, vedeti za vpraanje
Julijske krajine. Konal je s stalno ugotovitvijo, da od faistine vlade ni
mogoe priakovati izboljanja stanja v Julijski krajini.
Iz poroila ni razen ponovitve znanega stalia stroge nevtralnosti emi
grantov, ob politinih trenjih v Jugoslaviji mogoe ugotoviti nobenih dru
gih politinih stali, ok se je zadral ob socialnih problemih, govoril o
44
43

Istra, 1936, t. 40, sir. 1.

Istra, 1936, t. 41, str. 12.

98

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 . 1979 1

dobri volji in delu, pa tudi o neuspehih, za katere pa naj ne bi bilo krivo

zvezno vodstvo, ki je po njegovih besedah naredilo vse, kar je moglo. Na
glasu pa je potrebo po konkretni in dobronamerni kritiki.
L Zveza je tak sodelovala pri sprejetju uredbe o zaposlovanju, ko so
zahtevali poseben obzir d delavcev iz Julijske krajine. Uredba ni bila
ustrezna, ker so bile vmes razne teave, kot tudi mednarodne konvencije.
Grozila je nevarnost, da bi emigrantje v dravnih tovarnah, ki niso imeli
jugoslovanskega dravljanstva, izgubili delo. Naglasu je nujnost postavitve
azilov za emigrante, omenil ermeljevo knjigo in biltene za inozemstvo,
kolonizacijo in teave uprave Zveze zaradi tevilnih proenj zasebnikov,
ki jih e vedno poiljajo direktno, eprav je vodstvo vekrat opozorilo, da
jih je treba poiljati preko emigrantskih drutev. Z novim pravilnikom bi
dosegli vejo decentralizacijo uprave organizacije, tako da bi odgovorili ria
kritike, ki so menile, da bi bito' delo laje, e ne bi bilo vodstvo tako centra
lizirano, ok omenja, da je dravni svet odloil, da se uradnikom leta slube
v sedanji Julijski krajini priznajo za grupo in napredovanje, pravni odsek
Zveze pa se bori tudi za priznanje teh let za pokojnino.
V debati je prilo med drugim do izraza stremljenje, da bi se emigrant
je pribliali domaemu prebivalstvu in ne bi ve poeli stvari, ki ne bi bile
simpatine veini Jugoslovanov; pri teh naj bi si pridobili im veje simpa
tije. Bili pa so tudi kritini glasovi, da so pomoi deleni samo tisti emi
granti, ki imajo dobre zveze z dvorom, kot tudi oitki oku, da zapravlja
denar in osebno bogati.46
. V poroilu o delovanju drutev je prikazano, da so v petih letih od 16
narastla na 39, zdaj pa se je tevilo ustalilo. Obstojea drutva so zdaj imela
60 odsekov in postajala v oeh javnosti vedno bolj zastopniki emigrantskih
mas. Tei se k izenaenju emigrantov z domaini glede osnovnih pravic,
nekatera drutva imajo e toliko upravnega dela, da ga ne zmorejo brez
plaane administracije. Drutva imajo poseben pomen zaradi svoje socialne
akcije, zaradi katere je popolnoma upravien obstoj enotnega emigrantske
ga gibanja. Pojavil se je dodatni problem Abesincev, e zlasti v zimskih
mesecih, vendar pa so vsaj v. vejih centrih uspeli reiti problem njihove
prehrane kljub izrpanim fondom, ni pa bilo organizirane akcije za pomo,
uradne socialne ustanove niso imele razumevanja, e najve so storili od
bori Jugoslovanske Matice v Splitu, Zagrebu in Ljubljani. Poroilo navaja,
da je lo ob zaetku delovanja Zveze za socialne akcije nekaj 10.000 din,
v prejnjem letu pa preko 600.000. Nekateri emigranti so zlorabljali to po
mo, ki je bila predvsem v hrani, nekaj prenoevanja, nemogoe pa je bilo
vse potrebne preskrbeti z obleko. Treba je nadaljevati z gradnjo zaveti,
poleg e obstojeega Taborovega e na Suaku, Jesenicah, v Zagrebu,
Mariboru, Karlovcu, Slavonskem Brodu.
Zaradi politinih razmer se je teie dela v drutvih premaknilo n
kulturno-prosvetno polje, ker vedno bolj odpadajo manifestacije politi
nega znaaja. Kot na mariborskem kongresu so ugotovili, da upada delo
vanje mladinskih odsekov, ker je teko vkljuevati otroke emigrantov v
delo drutev, prav tako pa ni ve priliva mladih iz Julijske krajine. Tu gre
bolj za mlade v pomenu fizine starosti, ne mlade struje. Dalje so ugoto
vili, da je premajhen stik emigrantskih drutev z domaimi organizacijami,
ter da so spori v Taboru Ljubljana, Istri Zagreb in Istri Novi Sad
precej zavirali njihovo uspeno delovanje. Meddrutvene spore naj bi zgla
dili, obstojijo pa e med drutvoma v Mariboru.
Gradivo za .tudijo dr. Milice Kacin-Wohinz iz rimskih

arhivov.

A. VOVKO: PRIMORSKI EMIGRANTI 19331940

99

Na koncu so poudarili, da bi bil teak udarec za. emigracij o, e ne bi

ve bilo emigrantskih drutev. Posebno bi bili prizadeti brezposelni emi
granti, ( ki bi bili tako prepueni nezainteresiranosti uradnih socialnih
ustanov. Ob vseh vsiljenih omejitvah delovanja so bila ta drutva edina
sredia zanimanja, dela in propagande za nao zasunjeno zemljo.
Izvolili_so novo vodstvo: predsednik: dr. ok, podpredsedniki: Juraj
Mirkovi, dr. Ante Frli, dr. Joe Dekleva, tajnik:. Ante Ivea, blagajnik:
Zvonimir Blai,, odborniki: Marjan Ferleti, Franc Gorki, Marin Kralj,"
Marjan Janko, Josip Rakovek, Matko Rojni in Tone Peruko, ki je po
novih pravilih Zveze postal kot urednik njenega glasila lan zveznega
vodstva, nadzorni odbor: predsednik Ivan Stari, ing. Ante Rui, Miho Kirac, naelniki odsekov: publicistini :'Lavo ermelj, socialni: Anton Mladen,
statistini: Fran Buie, organizacijsko-propagandni: Ivo Vinjevec, koloni
zacijski: Lojze Peric, pravni: Albin Radikon. Naelnikom oddelkov je dal
kongres pravico, da naknadno izberejo svoje lane, astno sodie : dr. Ivo
Milic, dr. Branko Vron, dr. Sreko Zuglia.
Kot vidimo iz seznama, se je tevilo podpredsednikov povealo na tri,
prav tako je veje tevilo odbornikov.47 Nastal je hov pravni odsek, prav
tako pa tudi astno, sodie. Sicer pa je v sestavi direktorija novost, da je
postal lan vodstva Zveze urednik Istre, kar poudarja pomen tega lista.
Edini znak aktivnosti Zveze pred naslednjim kongresom je bila reso
lucija predsednikov emigrantskih drutev in lanov direktorija Zveze iz
dravske banovine, ki so jo sprejeli na konferenci v Ljubljani 8. avgusta
1937.48
V tej resoluciji je reeno, da tako Zveza kot tudi emigrantska drutva
e dalje ostajajo na nadstrankarskem staliu in,se v nobenem primeru
ne vmeujejo v( spore strankarsko-politihega znaaja. Naglasa, da, se
ogromna veina emigrantov kljub tekim razmeram v svobodni domovini
obnaa ne le korektno, ampak pohvalno. Emigrantov naj ne bi smatrali
v Jugoslaviji za goste, ampak naj bi uivali iste pravice, eprav nimajo vsi
jugoslovanskega dravljanstva, e to so, potem imajo pravico in dolnost,
da se uveljavljajo v politinem ivljenju, za kar pa emigrantska Zveza
odklanja vsako odgovornost. Zato so neutemeljeni oitki na podlagi deja
nja nekaterih emigrantskih posameznikov, ki povzroajo nestrpnost in so
vratvo proti primorskim Slovencem, pri emer se pozablja, da tvorijo ti
tretjino slovenskega naroda in zasluijo zaradi svojega poloaja najveje
soustvovanje in ljubezen.
:--'..
Dalje pozivajo slovensko javnost in asopisje, naj se vzdrijo kakrne
koli neutemeljene geste proti emigrantom, prav tako pa tudi posploevanja.
Pozivajo vso slovensko in jugoslovansko javnost, naj zastavi vse sile za omi
litev usode, naih neosvobojenih bratov, ki tvorijo predstrao za ohrani
tev svobode e svobodnih lanov naega naroda. Podpisani so ok, Juraj
Mirkovi in Anton Mladen.
. . . . "
Peti redni kongres Zveze je bil 31. oktobra 1937 v Slavonskem Brodu,
na njem pa so obravnavali vsa organizacijska vpraanja in socialne proble
me emigracije.49 Drugih vesti ni, objavljeno-je e zadnje izvoljeno vodstvo
Zveze: predsednik: ok, podpredsedniki: Juraj Mirkovi (Beograd), Ante
Ivea (Zagreb), Josip Dekleva (Ljubljana), blagajnik: Zvonko Blai (Beo Tretji podpredsednik Zveze je postal dr. Joe Dekleva, nekdanji predsednik Zveze mladinskih
organizacij na Trakem, ki je po letih zapora in konfinacije v Italiji leta 1934 priel v Jugoslavijo.
Prim. Lado Boi: Po primorskih emigrantskih kolovozih. Primorski dnevnik, Trst, 1976, t. 177,
str. 6.
Istra, 1937, t. 36, str. 2.
Istra, 1937, t. 44, str. 1.

100

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1-

grad), tajnik dr.Mihovil Bramante (Beograd), odborniki: Fran Gorki

(Ljubljana), prof. Lojze Bizjak (Maribor), Duan Tumpi (Zagreb), Miho
Kirac (Sarajevo), Mijo Kos (Slavonski Brod),'dr. Sreko Mikuleti (Celje),
Tone Peruko, publicistini odsek: dr. Lavo ermelj (Ljubljana), pravni:
Albin Radikon (Beograd), organizacijsko-propagandni: dr. Branko Vron
(Ljubljana), statistini: dr.AnteFrli (Zagreb), ekonomski: Rudolf Golouh
(Maribor), socialni: ing. Ante Rui (Beograd), nadzorni odbor: Josip Mav
ric (predsednik, Beograd), Ivan Debel j uh (Zagreb), Marino Kralj (Mari
bor), astno sodie: dr. Martin Kluni (Osijek), Fran Bai (Zagreb), dr. Ivo
Mogorovi (Zagreb).
Objavah so le poroilo o delovanju lista Istre, ki je bilo predloeno
kongresu. V njem je naglaen njen pomen kot glasila za objavo novic iz
Julijske krajine, kot tudi njena vloga pri informiranju jugoslovanske in
ire javnosti o tem. e dejstvo, da vsi drugi asopisi iz nje rpajo vesti
iz Julijske krajine, upraviuje njen obstoj.50
Na tem kongresu je hotelo vodstvo Zveze s okom na elu dosei po
trditev svoje linije in obsodbo odkritega politinega angairanja napred
nega dela emigracije in lista Istra glede'panske dravljanske vojne ter
obsodbo stalia zagrebke Istre in Istrskega akademskega kluba ob
odkritju spomenika Evgenu Kumiiu v Zagrebu, ko je t a klub poloil na
spomenik venec s hrvako zastavo.51. Veina delegatov se je izrekla za antifaistino linijo in odobravala postopek akademikov. Sprejeli so parolo, da
se morajo emigranti iz Julijske krajine boriti proti faizmu,' kjerkoli se
pojavi.
_.
. ,
.
...
- Kot smo ze omenili, v naslednjih letih ni bilo ve kongresov Zveze.
Teie delovanja emigracije so prenesli v emigrantska drutva, v katerih
je prevzemala pobudo mlada struja. Ta drutva so skupaj z listom Istro
ostro napadala zblievanje Jugoslavije in Italije, e posebej pa sporazum
Stojadinovi-Ciano. Jugoslovanska oblast je na te proteste reagirala med
drugim ta.ko, da je januarja 1938 razpustila Klub primorskih akademi
kov.52 Istra je pozorno in s simpatijami spremljala boj Etiopcev proti
Italijanom, pri tem pa je bila kar preve optimistina in je napovedovala
italijanski poraz. Spremljala je tudi dravljansko vojno v paniji, njene
simpatije pa so bile seveda na republikanski strani. . , ., , . _;
f
Do odkritega spopada naprednih tokov v emigraciji z okovo strujo
v vodstvu Zveze je prilo po sporazumu Cvetkovi-Maek. Vodstvo je
udarilo po Istri, kjer je urednika Peruka-zamenjal" nekdanji urednik
Ernest Radeti, ob emer je splahnela prejnja napredna politina angai
ranost.
Zagrebko drutvo Istra je na obnem zboru 19. marca 1939 zahtevalo,
naj se emigracija vkljui v gibanje slovenskega imhrvakega naroda, Zve
za pa naj poie stike z narodnimi manjinami v svetu, ki se borijo za
svojo osvoboditev na demokratini osnovi. Opozicija proti vodstvu Zveze
jev-Zagrebu ustanovila Delovni odbor, v Ljubljani pa Mladinski.svet.
V Zagrebu so ustanovili Zvezo istrskih drutev iz Hrvake, izdelali pa so
e nart za ustanovitev dveh zvez, ene v Sloveniji, druge pa v Srbiji, vse
pa naj bi bile zdruene v osrednjo zvezo. Na sestankih 5. novembra v Celju
50

Delegat ljubljanskega Tabora Lado Boi je predlagal sprejem resolucije, v kateri je bilo reeno,
da je primorsko vpraanje svetovno, mednarodno in da ga bo treba reevati v svetovnem merilu in s
pravico primorskih ljudi do samoodlobe. Veina delegatov je resolucijo zavrnila.
Prim. Lado Boi: Po p r i m o r s k i h . . . Primorski dnevnik, Trst, 1976, t. 181, str. 4.
51
Tone Peruko: Slovensko primorje in Istra, Beograd 1953, str. 164165.
52
Lavo Cermelj: Med prvim in drugim trakim procesom, Ljubljana 1972, str. 9394.

A. VOVKO: PRIMORSKI EMIGRANTI 19331940

101

in 26. novembra v Ljubljani (oboje leta 1939) so skuali predstavniki mla

de struje najti izhod iz krize Zveze. Bili so mnenja, da je treba sklicati
kongres in Zvezo "reorganizirati. Sklenili so ustanoviti posebno revijo
Nasip, e pred tem je 18! novembra Istrska zalonika zadruga v Za
grebu zaela izdajati Istraski glas. Ta list je dobil od Novega leta 1940
posebno stran v slovenini z naslovom Primorski glas. List je izhajal
dvakrat meseno in haglaal, da je glasilo opozicije proti vodstvu Zveze
v Beogradu, glasilo Zveze istrskih drutev ria Hrvakem in novega gibaT
nja med istrskimi Hrvati in primorskimi Slovenci: . . . ;-.
Poleg te;loitve duhov je treba omeniti tudi poskuse pomiritve'obeh
struj, pri' emer je bila zlasti aktivna novosadska Istra, ki j pred tem
tudi prestajala notranje spore;' kot tudi zdruevanje 'nekaterih emigrant
skih ,drutev,'tako e omenjene Istre 'z**Orjmom iz istega kraja ter
mariborskih^ Jadrana in Nanosa proti koncu obstoja Zveze.53
' Septembra'1940 je jugoslovanska vlada po dolgotrajnem pritisku itali
janskih oblasti razpustila Zvezo in vsa v njej vlanjena drutva, "ne pa
Sedejevih druin, oka so e prej na'zahtevo nemkega poslanika konfinirali v Arandjelovcu, dolgoletni zvezni tajnik-Berto Rejec pa se je moral
umakniti v ilegalo, ker je za njim policija izdala tiralico. Prepoved Zveze
je pospeil govor dr.Lava ermelja v Podutiku, na prvo nedeljo'v septem
bru, ko je drutvo Tabor iz Ljubljane priredilo komemoracijo v spomin
Bazovikih rtev.54 Prenehala je izhajati tudi Istra; ki. jo,je leta 1940 vod
stvo Zveze kupilo od konzorcija, ki jo je do takrat izdajal.
Na koncu velja poudariti, da je bilo delovanje Zveze Jugoslovanskih
emigrantov iz Julijske krajine v celoti gledano pozitivno. V prvi vrsti mo
ramo podrtati njeno protifaistino usmerjenost, in borbo za pravino re
itev vpraanja Julijske krajine, kljub temu pa si je vodstvo Zveze to
reitev predstavljajo kot prikljuitev tega ozemlja k stari Jugoslaviji. Naslanjanje stare struje v Zvezi na centralistino jugoslovansko dravo
in naglaanje jugoslovanstva moremo delno razloiti kot izraz tradicionalne
jugoslovanske .usmeritve Slovencev in Hrvatov iz Julijske krajine, deloma
kot izraz preprianja, da je mona jugoslovanska drava edino upanje za
slovensko, in hrvako manjino v Italiji. Seveda pa je lo pri tem tudi za
isto taktine 'poteze, saj'bi si, Zveza s kakno drugano politiko e bolj
zagrenila ivljenje v Jugoslaviji. Kljub neprestanim .italijanskim pritiskom
so jugoslovanske oblasti tako do leta 1940 v veji ali manji meri dopuale
delovanje emigrantskih organizacij.
Poleg politinega velja opozoriti tudi na druge oblike delovanja Zveze.
Emigrantom, ki so pribeali v Jugoslavijo, je pomagala po svojih moeh,
pri emer moramo upotevati, da so bila to leta svetovne gospodarske krize.
Delovala je tudi na publicistinem, propagandnem in kulturnem podroju
ter si prizadevala seznanjati jugoslovansko in iro javnost z razmerami v
Julijski krajini.

51
54

Tone Peruko: Slovensko primorje in Istra, Beograd 1953, str. 165166.

Lavo Cermelj: Med prvim in drugim trakim procesom, Ljubljana 1972, str. 9097.

102

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 ~1979 I

-'

'Riassunto

'*'

L'ATTIVIT DELLA LEGA EMIGRATI JUGOSLAVI DELLA VENEZIA

GIULIA NEGLI ANNI 19331940
Una rassegna degli sviluppi della questione degli emigrati sloveni e croati riparati dall'Italia in Jugoslavia nel periodo fra le due guerre mondiali gi stata
trattata a parte. E cos pure abbiamo gi presentato l'evoluzione delle due principali loro organizzazioni, l'Orjem e la Lega emigrati jugoslavi della Venezia
Giulia (Zveza jugoslovanskih emigrantov iz Julijske Krajine) dalla, loro fondazione nel 1931 al congresso lubianese del 1933.
'
Qui si vuole presentare una rassegna dell'attivit della Lega dalla istituzione
al suo scioglimento (1940). Il congresso di Ljubljana e pi ancora quello di Maribor
sono all'insegna della netta prevalenza della concezione irredentista di una soluzione" della questione giuliana con l'annessione di queste terre alla Jugoslavia.
Soluzione caldeggiata dalla' corrente d e i ; 'vecchi con alla testa ' il presidente
dell'organizzazione dott. Ivan Marija ok. Dopo il congresso marburghese, che
segn l'apice dell'attivit della Lega, si and sempre pi affermando la corrente
progressista dei giovani favorevoli a una soluzione della questione delle minoranze slovena croata in Italia ispirata i principio dell'autodeterminazione delle
popolazioni. Gli attriti ins'orti fra le due correnti ostacolarono non poco l'attivit
della Lega ma in senso franante a g ' p u r e la politica delle autorit jugoslave
mirante a un riavvicinamento all'Italia. Espressione di tale politica, fu tra l'altro
l'accordo Stojadinovi, Ciano nonch lo scioglimento, nel 1940, della Lega
e delle organizzazioni di emigrati che le facevano capo.,.
Nella rassegna ci soffermiamo sui gi citati congressi di Ljubljana e Maribor
nonch su q u e l l i ' d i . Zagabria (1936) e Slavonski Brod (1937), l'ultimo convocato
dalla Lega. Viene trattata inoltre l'attivit del direttorio e delle sue sezioni,
attivit dopo il 1934 in, forte regresso. L'Istra (Istria),-l'organo della Lega che
fino'a quell'anno riferisce ampiamente sull'attivit, degli' organismi .dell'associazione; successivamente non ne scrive quasi pi. Proprio l'Istra, specie per merito
dei redattori Ive Mihovilovi e Tone Peruek, s'era dimostrata particolarmente
sensibile alle istanze dei giovani.
.
.
'- '
* Peculiare del periodo successivo a h 1934 il maggior afflusso degli emigrati in
seguito all'aggressione .italiana all'Etiopia. Gli sloveni e croati sfuggiti con l'esilio
al servizio nell'esercito italiano furono detti abissini. Col loro arrivo si acuirono
peraltro ulteriormente le condizioni sociali degli emigrati. Sulla scorta della' letteratura in oggetto sono illustrati gli sforzi dei giovani
volti a trasformare le strutture della Lega da articolarsi, nei loro intenti, in
unit dislocate in Croazia, Slovenia e Serbia nonch il loro impegno nel campo
dell'attivit pubblicistica. Per un'ulteriore disamina del periodo in oggetto le future
ricerche dovrebbero avvalersi di nuove fonti di cui non poche; a quanto ci risulta,
sono'reperibili negli archivi romani. '
'

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1 . 103126

Sir William
<

1Q3

Deakin

BRITANCI, JUGOSLOVANI IN AVSTRIJA

(1943 maj 1945)
UVOD

Ta razprava se omejuje predvsem na prikaz razlinih britanskih reagi

ranj, ki so sledila zapovrstnim izjavam in akcijam jugoslovanskega, prav
zaprav slovenskega vodstva, glede prihodnjih ozemeljskih zahtev po tistih
podrojih v Avstriji in Koroki, kjer ivi slovensko prebivalstvo in katera
Jugoslovani po "plebiscitu leta 1920 ob asu Saint Germainske pogodbe niso
uspeli "dobiti.
" 7
V prvih obdobjih britansko-jugoslovanskih odnosov v Sloveniji so oboji
doloili sploni vzorec za sodelovanje, na podlagi katerega naj bi se odvijale
skupne akcije proti silam Osi v okviru obojestransko sprejetih splonih
dogovorov. Odprava prvih britanskih misij v Slovenijo je pomenila geo
grafsko raziritev obstojeih sporazumov, na osnovi katerih bi Tito spre
jemal misije, dodeljene njegovim enotam, da bi sprejemale oskrbo po
zrani poti najprej iz afrikih in nato italijanskih opori, krepile jugoslo
vansko vojako mo za boj proti okupatorju, vsklajale sabotane operacije
in zbirale vojake informacije o sovranih silah v zasedeni Jugoslaviji.
Konni cilj tega sodelovanja je bil, da se zgradi jugoslovanska narodno-,
osvobodilna vojska kot uinkovit vojaki instrument, ki bi nenehno napadal
in e mogoe uniil nemke armade na Balkanu, potem ko se bodo le-te
neizogibno umikale proti severu k mejam Reicha po bliajoem se porazu
v Italiji in na ruski jugovzhodni fronti.
Slovensko ozemlje je imelo za zahodne zaveznike e poseben strateki
pomen kot kriie glavnih eleznikih zvez iz Nemije in Srednje Evrope
v Italijo in na Jadran po eni strani, po drugi strani pa skozi Madarsko
na jugovzhod/ Pri nartovanju kakrnihkoli operacij proti nemki jugo
vzhodni armadni skupini je bila prekinitev teh zvez ivljenjskega pomena.
Potem ko je prilo do vojakih odloitev v Italiji, pa je bil nadzor nad za
hodnimi eleznikimi zvezami bistvenega pomena pri zaveznikemu plani
ranju zadnjih etap vojne.
'
'
Prvo podrobno poroilo o razmerah v Sloveniji, ki je bila pod nadzor
stvom partizanov, in priporoila glede bodoega britanskega sodelovanja
je napisal poleti 1944 eden izmed vijih tabnih astnikov brigadirja Macleana podpolkovnik Peter Moore, ki si je bil pridobil kct aktivni inenirski
astnik izreden sloves v puavskem vojskovanju. V tem dokumentu je v
potankosti prikazal vojako mo partizanskih formacij v Sloveniji in po
sebej priporoil zaveznikom, ' naj poveajo letalske poiljke. Ocenil je tudi
pomen prihodnje vojake aktivnosti enot narodnoosvobodilne vojske Slo
venije na tem strateko ivljenjsko pomembnem podroju.1'
WO 204/7311. Poroilo o vojakem poloaju v Sloveniji (5. avgust 1944).

104

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 . 1979 1

Podpolkovnika Moora-a ni prevzela le borbenost slovenskih enot, tem

ve tudi pripravljenost njihovega vodstva za sodelovanje, eprav mu niso
bili znani nobeni bodoi narti, ki bi mogli vsebovati britanske operacije
proti Nemcem na teh podrojih, vsklajene z napredovanjem zaveznikov
v severno Italijo in od. tam v Srednjo Evropo (kamor vodi pot preko slo
venskega ozemlja), je menil, da bi bilo zaveznikim armadam v Italiji
v veliko'pomo posebno v primeru izkrcanja v Istri e bi z letalskimi
poiljkami okrepili slovenske enote. Izdelal je podrobna strokovna pripo
roila, ki naj bi jih upotevali v primeru take operacije. Sklenil je: Pri
lonosti za bodoe sodelovanje jugoslovanske NOV z zavezniki so verjetno
veje v Sloveniji kot kjerkoli v Jugoslaviji. Po drugi strani pa je uspenost
takega sodelovanja odvisna od tega, e bomo v celoti izkoristili prednost,
da jih oskrbimo s potrebno opremo in tako okrepimo njihov poloaj. Le
tako bo lahko zajamena njihova svoboda premikov v kasnejem asu.
Brigadir Maclean je v svojem spremnem pismu glavnemu tabu zavez
nikih sil takole komentiral Moore-ovo poroilo: Kot kae, bi bil najbolji
prispevek, ki bi ga lahko dale partizanske sile v Sloveniji ob umiku nem
kih sil iz Italije preko jugoslovanske meje ta, da bi v kar najvejem mo
nem obsegu preganjale sovranika in da bi mu, e le mogoe, prepreile,da bi si utrdil poloaje na naravnih obrambnih mejah. V kakni meri bo
partizanom to uspelo, je odvisno od tega, kako hitro bodo napredovale za
veznike armade in v kaknem stanju bodo nemke sile, ko bodo zapuale
Italijo.
,
..,->..
Septembra 1944 je Balkan Air Force (balkanska letalska sila) v sode
lovanju z jugoslovansko NOV izvedla izredno uspeno operacijo po vsej
Jugoslaviji proti celotnemu cestnemu in eleznikemu omreju ter drugim
ivljenjsko pomembnim komunikacijskim tokam ' (ifra. Ratweek). Ta
operacija je pomenila vrhunec vojakega sodelovanja med Britanci in ju
goslovansko NOV v okviru prvotne zamisli, da bodo Britanci podpirali po
membne gverilske operacije proti Nemcem, ki jim je pretil umik z bal
kanske fronte.
.
Z'-..---:.Operacije Clowder
Priznanje britanskih vojakih oblasti, da je jugoslovanska NOV igrala
pomembno vlogo, ker je nenehno zadrevala in napadala znatno tevilo
nemkih sil (do septembra 1943 tudi italijanskih) 'v Jugoslaviji, je odkrilo
tudi novo monost:" britanske misije, ki so bile vrsto nastanjene na neka
terih podrojih osvobojenih ozemelj, bi lahko pridobile Tita za. sodelovanj e
pri posebnih operacijah na ozemljih onkraj meja Jugoslavije, katera;,so
zasedle.sile Osi. Poveljstvo'nad skupnimi operacijami na jugoslovanskem
ozemlju je bil prevzel brigadir Maclean, ki je bil v neposredni zvezi z mini
strskim predsednikom Churchillom ; za takne specialne operacije pa,bi bila
odgovorna SOE London. (Special Operations Executive prava^za spe
cialne operacije). '',.
..'"*,
Prvi tak poskus so;napravili avgusta 1943, ko se je' major Basil Da
vidson s padalom spustil^v Bosno. Nart te operacije je bil, da' vzpostavi
zveze in poskua stopiti v stik z odpornikimi elementi na.Madarskem.
Podobne operacije naj bi poskuali izvesti tudi onkraj bolgarske, meje. Ob
koncu let 1943'jsO London zasnovala e bolj zahteven . nart, l ki/nj
bi ga izvedii pod poveljstvom glavnega taba zaveznikih sil. Poskusili naj
bi namre navezati podobne stike v Avstriji, tako preko britanskih misij,
ki naj bi prekoraile avstrijsko mejo naravnost iz severne Italije, kakor

W. DEAKIN: BRITANCI, JUGOSLOVANI IN AVSTRIJA

105

tudi misij, ki bi s Titovim privoljenjem in z aktivnim ' sodelovanjem slo

venskega poveljstva prehajale v Avstrijo preko Karavank in Drave.
V zaetku decembra je izkueni-aktivni astnik podpolkovnik Peter
Wilkinson pristal na nekem letaliu v Bosni. Splona navodila SOE Lon
don so bila, naj proui monosti organiziranja zveze z Avstrijo, pri emer
bi. bilo v zaetku neobhodno potrebno sodelovanje slovenskega vodstva?
Britanci so upali, da bi potem, ko bi vzpostavili stike z odpornikimi ele
menti v Avstriji, lahko zgradili neodvisno britansko organizacijo v tej de
eli, (ifrirano ime te skupine-misij je bilo Clowder!)2
- Poroilo polkovnika-Wilkinsona o tej raziskovalni misiji je vzorno, saj
s pronicljivim opaanjem prikazuje naravo in mentaiiteto slovenskega par
tizanskega gibanja. Slovenski voditelji so hitro ocenili neposredne koristi
svojega sodelovanja pri nartih misije, Clowder, da bi prodrla v Avstrijo.
Spoznali so,(da bi lahko za protiuslugo zahtevali letalske poiljke oroja in
opreme. S temi poiljkami bi okrepili enote na avstrijski meji in tako iz
peljali lastne narte, da bi se povezali,s podobno misleimi odpornikimi
elementi, oziroma.da bi zlasti vzpodbudili vojako novaenje med slovensko
manjino v sami Koroki.
...-
> t Njihov namen^je bil tudi poiskati zveze s slehernimi elementi avstrij
ske komunistine partije iri odpornikimi skupinami, ki bi jih lahko opo
gumili za akcije. Upali so, da bodo v povezavi s taknimi avstrijskimi sku
pinami lahko ustvarili varna zatoia ne le za slovenske sabotane sku
pine severno od Drave, ampak tudi za pripadnike politine organizacije
v' sami Avstriji.
.
v.
.
. . .
1
'V zaetkuleta 1944 je slovensko vodstvo izjavilo britanskim astnikom,
da ima stike avstrijskim osvobodilnim komitejem v Celovcu, v katerem
so vkljuene vse politine stranke (po vzorcu slovenske osvobodilne fronte
Oesterreichische Freiheits Front) in ki ima svoje centre v Gradcu in na
Dunaju.'Kaknih trdnih dokazov za to pa ni bilo. .
Kazalo" je, da se strategij a. slovenskega glavnega taba udovito sklada
z direktivami misije Clowder. Britanske skupine bodo lahko uporabljale
slovenske kurirske zveze, podpirale slovenske sabotane akcije proti Nem
cem na avstrijskem ozemlju in sodelovale s Slovenci pri izgradnji odpora
v Avstriji.
"
'
. . .
_
To naj bi bila klasina operacija SOE, drzna in negotova, tvegana, ker
so prodirali na ozemlje, ki so ga zasedale sile Osi, ne da bi prej imeli ka
krnekoli zanesljive obveevalne podatke'o obstoju lokalnih odpornikih
skupin. Kazalo je, da so "od. partizanov nadzorovana"oporia v Sloveniji
ugodno razmeena za takne operacije. Poskuali so e bili tudi izvesti
sline akcijV zvezi z Madarsko in Bolgarijo.
Slovenski glavni tab je bil v*zaetku pripravljen sodelovati pri takni
dejavnosti pod pogojem, da bodo Britanci po zrani .poti oskrbeli z orojem
tite skupine, ki so se pripravljale, da prino prodirati v. Avstrijo, ali pa
so se e udejstvovale onkraj avstrijske meje.
Pri pripravah na te akcije sta obe strani pripisovali velik pomen voja
kemu nartovanju po preizkuenih gverilskih naelih.
Wilkinson je zapisal v svojem poroilu: Sedaj, ko partizani vedo, kaj
hoemo, poskuajo prilagoditi svoje vojako nartovanje tako, da bi ustre
gli naim potrebam. Dodal je: Resnina vrednost Slovenije, kar zadeva
Ta razprava ne obravnava misij v teh operacijah, ki so imele svoje baze v Italiji.

106

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

SOE je, da je oporie, od koder je mogoe prodreti v Avstrijo (in od tam'

v Srednjo Evropo) ter v severnovzhodno Italijo.3
Za takno operacijo je bilo nujno potrebno Titovo privoljenje.
Wilkinson- je tudi naglasu, da- organizacijska struktura osvobodilnega'
gibanja dobro deluje. Slovenija je prav zaradi svojih izkuenj politino
mostie v Srednji Evropi. Te izkunje tudi pojasnjujejo, zakaj politina
pomembnost slovenskega upora presega njegov vojaki pomen. Predvsem'
pa je Wilkinson jasnovidno opaal, da je bilo vojako sodelovanje sloven^
skih sil v akcijah proti eleznikim komunikacijam mono le, e so zavez
niki podpirali njihove politine cilje. V tem je tudi bistvo poznejega po
loma vsakega sodelovanja.
Britanska poroila o slovenskih operacijah na avstrijski meji
' in na Korokem (december 1943 september 1944)

'

Wilkinson je pri slovenskem glavnem tabu izvedel, da je jeseni 194'2

prva skupina enajstih partizanov odla proti severu (s Primorske), da bi
organizirala odpor na Korokem.4
V zaetku leta 1943 se je na severnih pobojih Karavank formiral prvi
partizanski odred. Ob koncu leta ga je obiskal neki britanski astnik 5 ta
poroal, da teje ta odred, znan kot zahodni koroki odred,6 okoli 120 mo.
Ta skupina je pritegnila nemko pozornost in v naslednjih mesecih so bile
zveze z njo prekinjene.
Ob prihodu misije Clowder se je slovenski glavni tab izredno trudil,
da bi obnovil zveze s tem odredom. Poleti 1944 ga je obiskal neki britanski
astnik in poroal, da je odred (ki je tel okoli 40 mo) v slabem stanju,
toda na novo ustanovljeni tab je dvignil moralo in uinkovitost. Odredu
so poslali tri padalske poiljke oroja in razstreliva in avgusta je tel e
preko 200 mo in ena.7 Ti so izvedli manje akcije na gorskih prelazih
Ljubelj in Jezersko in elezniki progi med Borovi jem in Bistrico.
Neka druga skupina, znana kot vzhodni koroki odred, je bila osnovana
pomladi 1944, da bi osvobodila elezno Kplo, rno in Jezersko, e junija
je ta odred tel okoli 250 mo. Julija in avgusta se je odredu pridruflo
po kaknih 200 novincev. Ko so dobili 17 letalskih poiljk oroja,' je njihovo'
tevilo naraslo na 700.
Ta odreda sta bila oddaljena od slovenskega glavnega taba pet kurir
skih dni, zato se je le-ta odloil, da ustanovi poseben tab tab KGO
(koroka grupa odredov) pod neposrednim nadzorstvom etrte cone (ta-,
jerska). Ta je bil pristojen za vse zadeve, razen za operacije severno od
Drave, ki so bile v neposredni pristojnosti glavnega taba Slovenije.9
Glavna naloga je bila, da bi v izredno nevarnih pogojih vzpostavili
varne kurirske zveze z Avstrijo. Vse do septembra so kurirje, ki so sicer
varno zapustili breg reke, brez izjeme polovili na nasprotnem bregu ali pa
ko so poskuali najti partizane v zaledju.
. 34 P O 371/44255, R 7125/8928/92, 27. julij 1944.

Wilkinsonovo poroilo. Priloga.

5
Domnevno major Hesketh Pritchard, ki se je bil pridruil Wilkinsonu v Sloveniji.
, , t , ^ , k , n o v memorandum Slovenske zahteve do Koroke, 19191945 (Britanska ambasada, Beorad),
FO 371/48026.
.
.
.
=>
J WO 204/1954. Zapis o jugoslovanski partizanski aktivnosti na Korokem. Ime britanskega ast
nika je v kopiji PRO izbrisano. Interni podatki jasno kaejo, da je to podpolkovnik Charles Williers, ki
je nasledil
podpolkovnika Wilkinsona kot vodja misije Clowder.
8
Ibid.
' Ibid. Williers je preivel tri mesece v tem tabu KGO, ki je dejansko tvoril neodvisno skupino
pod vodstvom tirih izkuenih astnikov Gaper, Ciril, Primoi in Bogo.

W. DEAKIN: BRITANCI, JUGOSLOVANI IN AVSTRIJA

107

-Septembra 1944 je skupini izurjenih kurirjev uspelo stopiti v stik z ju

nijsko skupino [tela je 15 mo, ki so se nastanili okrog Svinje (Sau Alp)]
in vzpostaviti redno kurirsko zvezo.
V zaetku oktobra sta major Hesketh Pritchard in neki radiotelegrafist
prestopila Dravo s priblino 100 momi, ki jim'je poveljeval1 nekdanji po
veljnik vzhodnega korokega odreda Mirko. Prispeli so na podroje pla
nine Svinje. Ta operacija, opravljena v tesnem sodelovanju s slovenskim
partizanskim poveljstvom, je bila osnovna naloga misije Clowder. Bila je
drzen in tvegan poskus, da bi obdrali primerno oporie za prihodnje tajne
operacije v Avstrijo (operacija.Trigger).
Kljub prizadevanjem spretnih in izkuenih voditeljev zaetnega upora
na Primorskem polkovnika Luke (Leskovek) in Primoa (Ale Be
bler), ki sta poleti 1944 odla v etrto cono'(tajerska), da bi neposredno
prevzela vodstvo operacij na Korokem so propadli vsi poskusi, da bi
osvobodili posamezna podroja severno od Drave ali da bi mobilizirali
ogrodje avstrijske organizacije.
Celotna zamisel o infiltraciji, skupin, posameznih agentov in kurirjev
se. je v primeru. Avstrije izkazala kot neustrezna.. Zanjo niso veljale slo
venske izkunje na^bivem italijanskem ozemlju, na Primorskem in v Istri,
kjer je bil slovenski, odpor moan, italijanska dravna oblast pa demora
lizirana..

'
:
Britanci so s padali spustili v Slovenijo ali k svojim misijam v severo
vzhodno Italijo e ve astnikov, povezanih s to sestavljeno avstrijsko ope
racijo. Izvedli so vrsto drznih in tveganih poskusov, da bi prodrli v Avstrijo.
Toda v tej deeli ni bilo zaznati nobenega odpora in tako britanski kot slo
venski upi so splahneli. Ponovno in korenito so pretehtali vrsto poskusov,
da. bi osnovali1 vsaj eno vrsto oporie severno od Drave. Slovenci so sep-i
tembra prenehali z vsemi takimi poskusi in astniki tamkajnje misije
Clowder so priporoili isto odloitev glavnemu tabu zaveznikih sil in
Londonu."
'. v =: . i
, Sredi septembra so ukinili tab KGO in pridruili oba odreda z avstrij
skega ozemlja enotam etrte cone. Le severno od Drave je e ostala sku
pina na Svinji s Heskethom Pritchardom.
'
Ta britanski astnik se je oitno hotel prebiti proti severu na lastno
pest brez sodelovanja Slovencev. Nekega dne v decembru so ga Nemci ubili
v okoliinah, ki niso bile isto jasne. Ta tragedija je napravila konec vsem
britanskim poskusom, da bi s posebnimi operacijami preko slovenske meje
prodrli v Avstrijo. Ena od dejanskih posledic tega junakega, a ponesree
nega podviga je bila,' da so postali britanski astniki, ki so bili povezani
z operacijo Clowder, prvi vir informacij o slovenskih namerah glede
konnih ozemeljskih zahtev do tistih podroij v Avstriji in na Korokem,
kjer je naseljeno v veini slovensko prebivalstvo. Njihova.poroila so pri
hajala v London in Caserto vse leto 1944.
'*
.. r Proti koncu leta 1943 je na primer eden izmed astnikov misije Clow
der, ki je bil dodeljen slovenskemu Glavnemu tabu, poroal, da je izel
zemljevid, ki prikazuje jezikovno mejo. . ~
Jeseni 1944 je neki britanski astnik (domnevno Villirs) v slovenskem
glavnem tabu razpravljal z Vidmarjem, Vilfanom in Kardeljem o slovenskih ozemeljskih zahtevah in definiral podroje Koroke kot priblien tri
kotnik z osnovnico na italijansko-jugoslovansko-avstrijski meji od pod
roja Trbia do Dravograda. Vzhodno stranico tvori Labodska dolina, nato
pa poteka meja do toke, ki lei priblino 15 milj severno od Velikovca. Ta

108

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979

toka oznauje vrh trikotnika. Zahodno "stranico trikotnika je'teje''dolo

iti: Od Trbia poteka skozi Podkloter, obide Beljak, se nadaljuje-med
Osojskim in Vrbskim jezerom, napravi zanko okrog Celovca (ugotovljeno
je, da je v Trnji vasi severno od Celovca,10 prebivalstvo slovensko) in se
zakljui spet v vrhu severno od Velikovca. *'
'
ic

- ' i

* .

, Britanci in slovenske zahteve na Korokem

- a---*,
Titov govor 12.septembra 1944

"

'

< .,.

Prvo javno proglasitev slovenskih "zahtev do Koroke je bilo'"sliati

12. septembra 1944, ko je na Visu govoril'maral Tito ob obletniciiiistanovitve prve dalmatinske brigade:
V : J ' - ',. 'i
"
. r '-: T .
: * Ob tej priliki je izjavil: Danes se"blia ura, ko bo treba govoriti o'me
jah nae drave. Mi o tem v vsej tej vojni nismo nikoli govorili,-toda zdaj
moram vendarle spregovoriti nekaj besed. Nae ljudstvo se je borilo za
svojo svobodo, za svojo neodvisnost, za boljo' in srenejo'bodonost; toda
bori se tudi za osvoboditev tistih naih bratov'iki so desetletja vzdihovali
pod tujim jarmom. S to vojno morajo - biti* nai bratje vlstri, ha; Primor
skem in na Korokem osvobojeni in tudi'bodo osvobojeni'(Tak'o'je!) in
iveli bodo svobodni v svoji domovini skupno s1 svojimi brati. To je elja
nas vseh, to pa je tudi elja vseh njih. Mi tujega noemo a svojega, n
damo.

-'

"

. .

'

Moral sem se dotakniti'tega,' ker smo ves ta as bili preskromni v^teh

vpraanjih. Med vso to vojno nismo o njih govorili, toda nai sosedj''na
drugi strani govore o tem kar preve in spletajo razline kombinacije. Ape
lirajo na nao velikodunost, zaradi katere bi morali nae brate e dalje
pustiti pod tujcem. Popravo krivic versajske, rapallske in drugih pogodb,
ki jo zahtevamo mi, nekateri 'vi sosednjih dravah, in sicer v dravah, ki
so se e nedavno bojevale z nami, ki so nao dravo napadle, katerih
armade so ruile nae vasi in mesta ter ubijale tisoe in tisoe sinov nae
domovine, imajo za nekak imperializem, za nekaj, kar bi ez nekoliko let
zopet moglo izzvati vojno. Zaradi tega menijo, da bi morali mi!e kar na
prej pustiti nae brate pod tujevim jarmom. To sem rekel, ker vem, da
mislite prav tako kot jaz. (Tako je!) v
. '
'
Svobodna Jugoslavija je 4. oktobra po : radiu objavila brzojavko iz
Vrhovnega taba skupine korokih partizanov, v kateri se zahvaljuje Titu:
Odlono ste zastavili vpraanje Koroke.. Obi j ubili ste, da se bo Koroka
zedinila z demokratino federativno Jugoslavijo.
.
.oe. J
^ i..
Nekaj dni pozneje je Svobodna Avstrija ruska radijska postaja
izjavila, da avstrijsko ljudstvo podpira upravienost jugoslovanske zahteve
do ozemlja na Korokem.
.
. ,
. as, ki ga je Tito izbral za svoj govor, je bil pomemben. Prejnji mesec
se je pogovarjal s Churchillom in britanskim poveljstvom v Italiji. Skrbelo
ga je, kako bi se v prihodnje'mogli razvijati anglo-jugoslovanski.odnosi
v politinem in vojakem pogledu. V politinem, kako dale bodo li Bri
tanci, da bi mimo sporazuma Tito ubai skuali vsiljevati monarhijo
Narodnemu komiteju osvoboditve. V vojakem pogledu pa se; je pojavilo
vpraanje monega anglo-amerikega izkrcanja v Istri (na Titov predlog).
Toda implikacije takne'operacije so predpostavljale, jugoslovansko pri
voljenje in seveda sodelovanje, hkrati pa so sproile osrednjo dilemo, ali
10
Citirano v PIC (Political Intelligence Centre) memorandum (brez datuma), Jugoslovanske aspi
racije na ozemlje, ki je pripadalo Avstriji pred letom 1938, str. 3 v posesti avtorja.*
'

W. DEAKIN: BRITANCI, JUGOSLOVANI IN AVSTRIJA

109

bodo zavezniki sprejeli obstojeo slovensko upravno nadzorstvo nad nek

danjim italijanskim ozemljem v Julijski krajini in Istri torej na pod
rojih, ki bi jih neizogibno-zasedla anglo-amerika vojska kot tudi slo
vensko nadzorstvo, nad prometnimi zvezami v Avstrijo. Pri tem pa se je
pojavil e koljiv in povsem notranji problem, in sicer do kakne mere
bi.e zgolj prisotnost anglo-amerikih sil prizadela politini vzpon in nad
zorstvo komunistine partije y sami Sloveniji in e.zavezniki morda ni
majo kakne skrite namere, da bi se vmeavali v prihodnjo ureditev JugOr
slavije kot celote.
_;
.,...;..
Tito si ni mogel privoiti tveganja, da bi kakorkoli oslabil slovensko
narodno stvar v zvezi z ozemeljskimi zahtevami do Italije in Avstrije. No
tranja mo slovenskega partizanskega gibanja je bila vsesplona ljudska
podpora zahtevam za zgodovinsko Slovenijo, okrnjeno leta 1920.
,y
Polkovnik Wilkinson je to'zavzemanje udovito opisal'v"svojem poro
ilu11 Vojni cilji Slovenije so dvojni:' prvi in predvsem hoejo vzpostaviti
svobodno demokratino Slovenijo,' ki bi se raztezala od Trsta do Karavank
in ki bi'zajela vse ljudi, ki'govorijo slovensko... Drugi, eiijo pomagati
ustvariti'svobodno federativno Jugoslavijo,'v kateri bi ta osvobojena in
poveana Slovenija igrala svojo vlogo, ne da bi se pri tem bala prevlade
srbske vojake oligarhije '. ".*. Slovenski partizani so preoblikovali svoj upor,
ki je bil priel kot boj za obstanek, v narodno kriarsko vojno.
" : Slovenci so bili poleg Hrvatov edina narodnostna skupina, ki je postav
ljala zahteve po ozemljih preko meja Jugoslavije iz leta 1941.12
Titov poloaj in njegova avtoriteta kot bodoega voditelja federativne
Jugoslavije; v kateri'bo prikljuena" nova'Slovenija, sta zahtevala trdno,
enoglasno in splono podporo-takih zahtev. Vojaki razgovori z Britanci
v Italiji so dali Titu pobudo za njegov govor 12. septembra, v katerem je
nael vpraanje Slovenije in Koroke hkrati 'vpraatijem nekdanjega
italijanskega ozemlja.
*
'
\'
Besedilo tega govora je takoj pritegnilo pozornost britanskih oblasti,
ki so bile z operacijo Clowder vpletene v koroko zadevo, kalior tudi bri
tanskih politinih oblasti v Italiji, ki so budno spremljale iri beleile te
operacije, eprav so natanno analizirale dogodke v Jugoslaviji in na Bal
kanu, so vendar dotlej gledale nanje zgolj kot na ene od poskusnih vaj
v tajnem vojskovanju v zasedeni Evropi. ' . ' , ' .
5. oktobra je (predstavnik Foreiga Office-a (Britansko zunanje mini
strstvo) v Bariju, zadolen za poroanje stalnemu ministru pri Glavnem
tabu zaveznikih sil gospodu Macmillan-u delu zranih sil na Balkanu
in Balkan Air Force in o delu Macleanove misije, poroal takole: 13 SO e
nekaj mesecev vzdruje misijo v Jugoslaviji in Sloveniji z namenom, da bi
vzpostavila stike z monimi odpornikimi elementi v Avstriji. Vojni mi
nister v slovenski partizanski vladi general Luka14 je prejnji teden obiskal
to podroje, da bi z britanskimi astniki te misije n kraju samem raz
pravljal o monostih prekoraitve Drave. Napravili so nart, po katerem
bi postavili mone partizanske ete severno od reke in prekinili glavne
FO'371/44255, op. cit.
Makedonsko vpraanje predstavlja poseben problem, ki s tem ni povezan.
" G. Philip Broad (Telegram iz Barija v Caserto t. 277, FO 371/44264/16049).
"> Luka je Leskoek, ki je skupaj z Aleem Beblerjem organiziral prvi slovenski upor na Primor
skem. Ta dva moa sta bila operativna poveljnika v slovenskem vodstvu. V tem asu sta se osredotoiia
na operacije na Koroko preko Drave in si prizadevala, da bi Britanci e naprej poiljali oskrbo v to
podroje.
12

110

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

eleznike zveze, ki vodijo iz Slovenije v Avstrijo. Da bi takno nalogo

lahko izvedli, bi potrebovali priblino 70 letalskih poiljk, da bi z njimi
opremili nove partizanske enote. Z vojakega'gledia so prednosti tak
nega narta oitne, vendar gre tudi za pomemben politini vidik. Maral
Tito je v svojem govoru 12. septembra izjavil, da morajo biti po vojni'do
loeni predeli Koroke jugoslovanski. Morda je pa to nenadno navduenje
slovenskih partizanov, da bi razirili svojo vojako in politino dejavnost
severno od Drave, povzroila elja, da bi oboroili slovensko manjino v
Avstriji in da bi ob prenehanju sovranosti postavili zaveznike pred fait
accompli. Bil bi hvaleen za navodila.
Temu poroilu je sledilo drugo, ki je posredovalo zelo zanimiv in odkrit
komentar slovenskega vodstva:15 General Luka je pooblastil britanskega
astnika, poveljnika misije, naj sporoi njegovo uradno zagotovilo, da par
tizani severno od Drave ne bodo agitirali za revizijo meje ali kako drugae
prejudicirali avstrijski odpor s spornimi vpraanji. On izjavlja, da je Titov
govor edina direktiva, ki jo imajo o tem vpraanju, in da naj interpretacija
tega vpraanja v praksi in doloitev meje poakata do mirovne konfe
rence.
,'
'
13. oktobra je Foreign Office odgovoril na svarilno sporoilo iz,Casert'e
(preko Barija), datirano s 5. oktobrom.16 Politini vidik tega predloga", je
v doloeni meri pomemben. Preden bi pa ravnoduno sprejeli na znanje
dejstvo, da so se mone slovenske partizanske sile utrdile severno od Dra
ve, bi eleli zagotovilo, da so.vojake prednosti zelo pomembne. Prav go
tovo si ne elimo sooiti se s fait accompli . . . Pogovori med junim
oddelkom Foreign Office-a in SOE (London) glede teh zapletov dejansko
niso bili ve aktualni, e preden so se sploh zaeli. Toda njihova vsebina
je morda zgodovinsko zanimiva, ker povzema SOE zamisel teh operacij, ki
so jih bili nedavno opustili. Sir Orme Sargent... eli sedaj, naj ocenimo
slovensko partizansko dejavnost juno od Drave, t. j . v predelu Koroke, ki
lei med Dravo in Karavankami. Septembrsko poroilo SOE, ki je priloeno
(ni dosegljivo), kae, da se je britanskim astnikom posreilo organizirati
oboroene partizanske enote na tem podroju. Vpraanje je, e si to elimo.
Kajti sooili se bomo s prav takno teavo, kot smo se, ko smo dovolili SOE,
da organizira partizansko dejavnost severno od Drave. Kar zadeva juni
oddelek, bi morali brez pomislekov povedati SOE, da mora prenehati s svojo
dejavnostjo, saj se je, kot lahko vidimo, izkazala kaj malo uspena pri iz
ganjanju Nemcev iz Jugoslavije in pri napadih na njihove komunikacije.
Uradni zapis oddelka, 16. oktobra 1944: O tem sem govoril s polkovni
kom Thornleyem iz SOE. Stanje je naslednje: nemki odsek SOE ima na
logo, da organizira in opremlja slovenske partizane v predelu Koroke med
reko Dravo in Karavankami. Brez materialne pomoi s strani SOE bi bili
partizani nedvomno prej ali slej prisiljeni umakniti se. Po drugi strani pa
je pri prodiranju v Avstrijo SOE odvisna od dobre volje in pomoi sloven
skih partizanov. V tem je prava vrednost njenih zvez s partizani, e Bri
tanci zapravijo njihovo dobro voljo, bodo nedvomno prisiljeni umakniti
svoje astnike z june Koroke in tako bo zanje ta pot v Avstrijo zaprta.
Seveda bi se dalo razpravljati o tem, da je delo SOE z Avstrijo na tem pod
roju razmeroma malo vredno. Jaz dvomim, da bi mogli SOE pripraviti do
tega, da bi sprejela to mnenje, saj tudi sam nisem preprian, da je res
15
16
17

Bari v Caserto t. 299, 10. oktober 1944.

FO v Caserto, 13. oktober 1944 (FO 371/44265/R/16968).
70 zaveznikih padalskih poiljk slovenski etrti coni.

W. DEAKIN: BRITANCI, JUGOSLOVANI IN AVSTRIJA

111

tako. To je edini neposredni stik z Avstrijo, ki ga imamo. Dalje, verjetno

je, da bodo partizani, e nameravajo napredovati v to podroje, to storili
ob zlomu Avstrije. Zato ni tako zelo pomembno, e se sedaj nahajajo na
podrojih reke Drave ali ne. To pa ne velja v enaki meri za primer prodora
severno od Drave, ki' bi ga bilo, po mojem mnenju mnogo teje obravnavati,
e bi se izkazalo, da hoejo partizani tam ostati.18
Pravzaprav je ironija, da se je vpraanje Koroke nenadoma vrinilo
v angleko-jugoslovanske odnose. Javni proglas slovenskih zahtev je a
sovno sovpadel z neuspehom, da bi partizani postavili zaveznike pred gve
rilski fait accompli onkraj avstrijske meje. Taki tajni izpadi so bili od
visni od obstoja vsaj majhnih osvobojenih podroij, kar pa, je bilo spet
odvisno od obstoja nekaj lokalnih avstrijskih (za razliko od slovenskih ko
rokih) odpornikih elementov. Teh pa ni bilo.
Slovensko poveljstvo se je zato znalo v dilemi, ki bo pozneje zavzemala
vse veje in vznemirljiveje razsenosti.
Zasedbo omenjenih predelov slovenske Koroke preden bi vpraanje
postalo predmet mednarodnega pomena in razprave bi bilo mogoe iz
vesti le z veliko vojako operacijo v rednem stilu. (Bilo bi dragoceno, e bi
imeli kakne zapise pogovorov v slovenskem glavnem tabu o tem odloil
nem mesecu oktobru 1944).:
'
e bi se lotili takne zgodnje operacije s slovenskimi sredstvi, bi morali
Anglo-Americani'mono poveati letalske poiljke oroja in opreme.
Ameriki astnik (polkovnik Lindsay), ki je predstavljal Macleanovo
misijo pri tabu slovenske etrte cone (tajerska), ki je nadzirala operacije
na Korokem, je hitro ocenil novi poloaj. Poroal je Macleanu, da je po
Titovem'govru 12. septembra, v katerem je on doloil'nekatere specifine
zahteve narodnoosvobodilnega gibanja za povojno revizijo jugoslovanskih
meja, partizanska organizacija v Sloveniji priela lokalno kampanjo, s ka
tero zahteva vrnitev slovenske Koroke Slovencem... Na tajerskem par
tizani sedaj novaijo po tiri do pettiso novincev na mesec. Zaradi po
manjkanja oroja se* le malo teh novincev lahko vkljui v enote etrte
cone, zato jih veinoma poiljajo proti jugu... v podroje operacij VII. kor
pusa . : . Verjetno jih nameravajo oboroiti z nemkim orojem v primeru
kapitulacije nemke vojske in jih potem uporabiti za zasedbo ozemlja na
Korokem (tajerskem) onkraj jugoslovanske meje, ki ga zahtevajo parti
zani . . . Ugotovljeno je, da so bili obveevalni podatki o sovranikovi moi,
ki jih je posredovalo partizansko poveljstvo, obiajno pretirani. Menim, da
j bila ta tenja k pretiravanju morda vasih premiljena, da bi partizani
pri misiji upraviili svoje zahteve po letalski pomoi ali po dodatni oskrbi.
Poskusom misije, da bi namestili svoje predstavnike pri raznih operativnih
enotah, da bi preverjali obveevalna poroila o sovranikih, so partizani
nedavno ugovarjali in tudi niso dovolili lanom misije, da bi odhajali iz
njihovega taba. Tako ravnanje so poskuali opraviiti, e da morajo za
veznikemu osebju zagotoviti varnost. Odnosi misije s partizani so bili va
sih teavni... Pravijo, da so pri takem ravnanju vedno po sredi komisarji,
kar smo lahko priakovali. Mnenje majorja Lindsay-a je, da so zavzeli tako
sprevreno stalie, da bi misiji pokazali, da zavezniki niso nadzorna sila
v deeli.19
Medtem je slovensko poveljstvo temeljito spremenilo svojo taktiko in
strategijo v zvezi z Avstrijo. Prieli so nartovati mono vsesplono invazijo
" FO 371/44265. Beleke junega oddelka.
" Broad (Bari) Macmillanu (Caserta), 21. oktober 1944 (FO/44266).

112

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 . 1

z oporiem v svoji etrti coni (tajerska) in priakovali, da bodo Britanci

za takno konno operacijo poveali svojo pomo zaledju.
-1
Britanski in ameriki astniki, ki so delali v Sloveniji (Clowder
Flotsam (pri slovenskem glavnem tabu), ISLD (Interservice Liaison De
partment), OSS (Office od Strategic Services) in drugi; so prili do podob
nih pogledov. Prvotna taktika, da bi prodrli.v Avstrijo, je izpodletela, tak
jugoslovanska kot britanska. Pokazalo se je, da ni bilo nobenega sledu o
kakrnemkoli avstrijskem odporu, na osnovi- katerega bi lahko pokrenili
bodisi kakno akcijo proti tamkajnjim nemkim garnizij am ali pa obveevalne operacije za v prihodnje.
''.
Medtem ko so Slovenci priakovali, da bo prilo do pomembne .vojake
operacije, ki bi v nekem nedoloenem trenutku bila koordinirana z,obema
zahodnima zaveznikoma (ali z Rusi), so se"Britanci odloili, da odpokliejo
svoje misije, doloene za operacije v Avstrijo, in jih dajo na razpolago
glavnemu tabu zaveznikih sil, dokler ne bi britansko cono konno zasedle
redne britanske sile.

,
Poprejnje sodelovanje med partizanskim poveljstvom in britanskimi
(in amerikimi) misijami se je odtlej nenadoma mono poslabalo. Slovenci
so z nezaupanjem gledali na obstoj skupin na svojem ozemlju, za katere so
menili, da so pretirano tevilne in da so odvisne'od loenih in nekoordini
ranih zaveznikih slub z nejasnimi navodili.
Istoasno pa je kazalo, da je slovenski glavni tab priakoval znatno
britansko podporo, da bi razvil svoje enote juno od avstrijske meje in jih
uporabil za svoje politine cilje v nasprotju z anglo-ameriko politiko, kar
zadeva strukturo neodvisne povojne Avstrije.
..v.>;
Osvoboditev Beograda 20. oktobra je imela mone psiholoke posledice
na vsem ozemlju, ki je bilo v partizanskih rokah.20 Britanske misije za
zvezo so opazile nekatere takojnje razvoje dogodkov.
.. i' ,
1) Trditev, da so komunistine oblasti prevzele notranje nadzorstvo:
Polkovnik Moore se je oktobra vrnil v Slovenijo, da bi ponovno ocenil
politino in vojako vzduje in da bi dal priporoila glavnemu tabu zavez
nikih sil (preko svojega poveljnika brigadirja Macleana) glede stratekih
dogodkov na italijanski fronti. Njegovo poroilo je na splono v dramati
nem nasprotju tako po tonu kakor po oceni s poroilom, ki ga je bil pred
loil poleti 1944.21 S padcem Beograda je nastala zelo velika sprememba
v narodno osvobodilnem gibanju v Sloveniji. Komunistina partija, katere
vpliv je vselej prevladoval v Osvobodilni fronti, je sedaj prevzela popolno
nadzorstvo... Ni razloga, da bi dvomili, o sposobnosti partizanov, da bodo
dokonno prevzeli oblast in vladali Sloveniji,- ko bodo Nemci odli. Bela
garda se bo pa skoraj gotovo borila naprej ob prikriti nemki pomoi.
2) Slovenske sile,so se osredotoile na to, da.bi obdrale vojaki polo
aj na ozemlju pod svojim nadzorstvom. Skupna borba ob britanski pomoi
proti nemkim okupacijskim garnizijam in komunikacijskim zvezam je
nehala.
.,_.!,.
Moore je ugotovil, da je Glavni tab Slovenije zlasti nekomunikativen .. ,22 v pogledu bodoih operacij. Slovenci so izgubili zanimanje, za bor
bo proti Nemcem kot takim in hranijo svoje sile za: zavzetje Ljubljane,.za2(1

V lej razpravi so ti vtisi omejeni na Slovenijo.

.
t
FO 371/48811 R 5717/6/92 datirano s 14. februarjem 1945.' More je bil v Sloveniji od 16. oktobra
1944 do
3.
februarja
1945.
.
.
.
.
.
22
3. januarja 1945 je Moore brzojavu Macleanovi misiji: Prosim, obvestite nas, e je oitna ne
pripravljenost, da bi zaeli ofenzivo in akcijo proti Nemcem, omejena le na Slovenijo ali pa se ta kae
tudi drugod po Jugoslaviji. Tudi o razvoju politinega vzduja predvsem na Hrvakem. Tudi,- e se
majhna nasprotovanja, ki so jasno vidna pri IX. korpusu in etrti coni, pojavljajo e kje drugje.
21

W. DEAKIN: BRITANCI, JUGOSLOVANI IN AVSTRIJA

sedbo Trsta in. vse, severovzhodne Italije vse do Tagliamenta, ki naj bi jim
dovolil fait accompli na mirovni konferenci;..zasedbo Celovca in Beljaka.
Moore je priporoal, naj bi se a) letalske poiljke Sloveniji omejile na
hrano, obleko, vzdrevanje municije, potrebne za obstojee oroje ter na
pomo prebivalstvu; b) tevilo anglo-amerikih misij naj ,bi se znialo na
minimum.23 Slovenija je prispevala veliasten,dele, toda sedaj je prenehala^biti koristna za vojne napore, postala je.breme.
Slovenes avstrijski bataljon in avstrijska osvobodilna fronta
'
Slovensko vodstvo je opustilo partizanske operacije s svojega ha avstrij
sko ozemlje in zaelo razvijati mono politino dejavnost na lastnih tleh,
da bi vplivalo na razvoj dogodkov onstran severne meje.
Na te ukrepe je nedvomno vplival jugoslovanski neuspeh ob plebiscitu
leta-1920, da-bi zagotovili prikljuitev slovensko govoreih podroij v Avstrijinovi dravi, pa'tudi strah,- da bi se takno ponianje ponovilo. Glavna
in ustvi preeta rrioc'slovnskega partizanskega gibanja je bila v tm, da
je'izraalo eljo po uresniitvi Zedinjene Slovenije, ki bi nastala po priklju
itvi zgodovinske iredente Julijske Krajine, Istre in slovenske Koroke
k matini Sloveniji po letu 1919.
'
Zavzeto so se politino in vojako pripravljali, da bi okrepili slovenske
zahteve do Avstrije in tako prehiteli kakrnokoli medzavezniko povojno
ureditev. V kolikni meri so jih pri tem- podpirali Rusi, ni jasno, zato bo
potrebno to vpraanje e prouevati.
' N a slovenskem ozemlju je bil 4."novembra ustanovljen avstrijski bata
ljon, ki je deloval pod slovenskim .poveljstvom. To je potrdila brzojavka, ki
so jo poslali 21. decembra iz Barija v London. Ta avstrijska enota je pod
poveljstvom etrte cone jugoslovanske NOV in ; je odgovorna za operacije
v severozahodni Jugoslaviji, na Korokem in tajerskem.24
" Juni oddelek Foreign Officea je 11. januarja takole komentiral to vest:
V zvezi s predlogom, naj bi SO spodbujala partizansko dejavnost, je bilo
govora o morebitnem politinem zapletu zaradi delovanja jugoslovanske
NOV na avstrijskih tleh. e je v Jugoslaviji dovolj Avstrijcev, da bi lahko
tvorili uinkovito borbeno enoto, ni prav rti presenetljivo, e se taka bri
gada (sic) formira v sklopu jugoslovanske NOV.
Neki drugi zapis-pa opozarja, da gre za prikrite teritorialne tenje in
vest takole komentira: Da, zelo je pomembno. Kakor v Italiji bodo morali
Britanci razistiti
zmedo tildi na tajerskem hVKorokem: Upam,'da bomo
prepreili, r da25 bi SOE pomagala (Slovencem)rda bi se nastanili v teh dveh
pokrajinah.
.
Ta uden komentar kae na nenavadne odnose med Foreign Of ficeom
in SOE! Prvotne-operacije Clowder so nedvomno tdi pomagale Sloven
cem na Korokem, toda z njimi o prenehali e*v pozni jeseni 1944.'leta.
Britanski astnik pri slovenskem glavnem tabu (major Pearsj je po
zneje poroal, da je ta bataljon prvotno tel okrog' 120" mo, v bojih pa se je
njihovo tevilo zmanjalo' na priblino 60. Vse kae, da ga niso okrepili,
govorice o'ustanovitvi novega bataljona pa nio potrjene.26 Nadaljnje no
vince -<riianje tevilo avstrijskih in nemkih dezerterjevj so porazdelili po
. ' ' . .

23

I:J

'

-..

. - % !

Ta priporoila je podprl glavni tab zaveznikih sil.

24
FO 371/48808, brzojavka iz Barija t. 234 (Deakin), 21. decembra 1944.
25
FO 371/48808.
WO 202/?4fV'JenO V b e o g r a j s k e m t i s k u i n Ponatisnjeno v Sloveniji (brzojavka Flotsam, 23. marca 1945,

\
114

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 . 1

slovenskih enotah. Oitno je partizanska politika taka, da na veliko piejo

in govorijo o tem bataljonu, hkrati pa dobro pazijo na njegov obseg in
sestav.27

Ustanovitev tega avstrijskega bataljona do neke mere dokazuje, da so

obstajale vezi med slovenskim poveljstvom in nekimi~preostanki avstrijske
komunistine organizacije. O obstoju avstrijske osvobodilne fronte je" jav
nost izvedela v zaetku 1944. leta, radijske oddaje Svobodne Jugoslavije pa
so objavile, da je ta organizacija v stiku z jugoslovansko NOV. O teh stikih
Britanci niso dosti vedeli, ugibali pa so, e ni v ruskem interesu, da spod
bujajo slovensko zanimanje za bodoi politini ustroj Avstrije.
Ob prihodu ruskih et na slovensko ozemlje ete so bile na bojnem
pohodu od Budimpete proti Dunaju so sproili premiljeno propagandno
kampanjo, ki naj bi obvestila javnost, da ima avstrijska osvobodilna fronta
zveze po.vsej Avstriji in da so v njej vkljuene vse stranke.
,
Tako imenovani Pokrajinski komite za Koroko in tajersko je 22.
marca 1945 obiskal avstrijski bataljon v slovenski etrti coni in se nato vr
nil v Avstrijo. Pred odhodom je ta komite izroil britanski misiji (FlotT
sam) pismo, naslovljeno na britansko vlado, v katerem trdi, da je bila
FF (sterreichische Freiheits Front) ustanovljena e 1938.', leta in da jo
sestavljajo domoljubi vseh strank. Ta dopis je prispel v Foreign Office v
aprilu.28
' ~
, Major Pears je poroal: Generalu Kvedru sem zastavil uradno vpra
anje vojake misije, kakne odpornike sile predstavlja ta komite. Na to
vpraanje, kot kae, ni dobil odgovora. Pears je tudi omenil, da ima neki
avstrijski astnik, ki dela za sovjetsko misijo pri slovenskem glavnem tabu
v rnomlju, radiotelegrafsko zvezo z neko postajo v Avstriji.29
Tedaj tevilna ruska vojaka misija v Sloveniji je imela najbr podob
ne direktive kot britanska, t.j. zbiranje obveevalnih podatkov o sovra
niku in sodelovanje,s Slovenci pri napadih na eleznike prometne zveze.
Ruski viji astniki so svojim britanskim kolegom posredovali zelo stvarne
poglede na partizansko vojako zmogljivost in na pomanjkljivosti (Poro
ilo podpolkovnika Moora, 1. februarja 1945), na podlagi katerih je mono
sklepati, da Rusi niso raunali na uinkovito vojako pomo jugoslovanske
NOV pri svojih operacijah na avstrijsko ozemlje in v Srednjo Evropo. Nji
hova analiza zmogljivosti jugoslovanske NOV, o kateri so od asa do asa
previdno razpravljali, se je, kot kae, ujemala z analizo njihovih britanskih
kolegov.
Polkovnik Moore je napisal v svojem poroilu: Rusi niso poslali nobe
ne pomoi e od zaetka decembra. Morda je temu krivo vreme. Zaradi
resnih zaprek (nemke istke) v etrti coni pa ni verjetno, da bi lahko par
tizani s silo zavzeli Celovec in Beljak brez ruske pomoi ali da bi prepriali
nemko prebivalstvo na tem ozemlju, da bi sprejelo njihovo oblast. Poroajo
o velikem poveanju Avstrijcem namenjene partizanske propagande in o
ustanovitvi avstrijskega bataljona.30
'
.;. < '
Temu avstrijskemu bataljonu je dejansko poveljeval prekaljeni kamunist in tesen sodelavec Tita in Kardelja iz asov Kominterne Fran Honner,
ki je prispel na partizansko ozemlje proti koncu 1944. leta. Britanci so to
zvedeli od Bruna Kreiskega. Ta je bil tedaj v izgnanstvu v tockholmu, kjer
je povedal nekemu britanskemu uradniku, da je bil 18 mesecev zaprt sku27

WO 202/297 A poroilo Flotsam (major W. S. Pears) 15. marca 1945.

Elizabeth Barker, Austria, 1945, str. 125.
WO 202/297 A.
*> ibid. (WO 202/276).
28

W. DEAKIN: BRITANCI, JUGOSLOVANI AVSTRIJA

s Honrierjem. Zelo iga je cenil in elel je vzpostaviti zvezo z njim.31

Kreiskv je brkone imel v mislih osnovanje jedra zaasne* avstrijske uprave
na jugoslovanskih tleh, ki bi si mogla zagotoviti vsaj zaasno priznanje
tako zahodnih ! zaveznikov kakor tudi Rusov. Honner je oitno imel nepo
sredno tih podporo Moskve ter tesne stike z jugoslovanskim vodstvom,
e ni lo le za' prizadevanja", da bi dali avstrijski vsestrankarski fronti videz
dejanskega obstoja v zgodnjem in kritinem obdobju, bi utegnili imeti od
Rusov podpirani komunistini osvobodilni komiteji nalogo priti v Avstrijo
neposredno a sovjetsko armado, e preden bi formalno zael veljati conski
sporazum o tristranski vojaki zasedbi, in predvsem" vzpostaviti slovensko
upravo v spornih mejnih predelih. '
' f
''"*
Britanski veleposlanik v Beogradu je poroal: Po neuspelih (sloven
skih) vojakih poskusih; da bi prodrli preko Drave na* tajersko in Koroko,
so okrepili"svojo politino propagando in podtalne vezi z avstrijsko komu
nistino partijo: Ustanovitev avstrijskega' bataljona v'okviru partizanske
vojske'spada tudi v ta program. 'Glede avstrijske meje priakujem na
vodila... 32
- . . ' ' . . ,i

Obstoj OFF na slovenskem ozemlju kot politine1 razliice te vojake
(in komunistine) formacije s-posebnimi lastnimi zvezami v Avstrijo daje
misliti, da so resnino obstajali narti za prav takno tajno organizacijo.
Neki memorandum britanskega veleposlanitva v Beogradu vsebuje
povzetek analize OFF glede na sporno vpraanje bodoe avstrijske meje: 33
Ta organizacija je oitno jedro avstrijskega.odpornikega gibanja in pred
stavlja vse avstrijske, demokratine elemente, ki imajo za cilj osvoboditev
te deele. Ni pa mogoe jasno opredeliti, v kolikni meri nadzira delo OFF
slovenska osvobodilna fronta, niti kakni so v podrobnosti odnosi med slo
vensko komunistino partijo in avstrijskimi komunisti z OFF. Nekatera
poroila nakazujejo, da so lani OFF poveini koroki Slovenci, da pa imajo
vodilno vlogo v njej komunisti pod neposrednim nadzorstvom komunistine
partije Slovenije. eprav je le malo otipljivih dokazov, se dozdeva, da
ima OFF le ibke zveze z odpornikim gibanjem v sami Avstriji. Po vsej
verjetnosti bo bodoa vloga OFF postaviti osvobodilne komiteje na Koro
kem v trenutku splonega razsula in organizirati plebiscit v prid priklju
itve k Sloveniji,' e, preden bi imeli veliki zavezniki as posredovati. Pri
tem bo odloilnega pomena, kakno stalie bodo zavzeli Rusi in uprava
na Dunaju, ki j bodo oni nadzorovali.
t ,
Iskanje reitve
- Do zmanjanja neposredne britanske udelebe v Sloveniji na raven
vzdrevanja opreme za obstojee'vojake sile je prilo delno tudi zaradi
tega, ker so zavezniki povsem "opustili nart, da bi se konec leta (1944)34
izkrcali v Istri z italijanskih opori.
-<*Anglo-amerika strategija naj bi se v bodoe po porazu nemke vojske
v Italiji osredotoila na vzpostavitev komunikacij preko .Trsta do Dunaja.
Feldmaral Alexander se je odloil, da se bo osebno poskual sporazumeti
s Titom glede te operacije in ga pridobiti za vsesplono sodelovanje v kon
nem obdobju.vojne.,
.
. . .
31

Elizabeth Barker, Austria, str. 125 (citat iz FO 371/46593).

FO 371/48811 R 6430, Stevensonova depea t. 32 (Beograd), 29. marca 1945. Foreign Office ver
jetno 33ni poslal odgovora, ker so Rusi odklonili skupno izjavo.
FO 371/48826, Deakinov memorandum, op. cit., 28. aprila 1945.
34
Glej mojo razpravo Transjadranske operacije.
12

116

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 t

Nemci so si v kratkem toda vznemirljivem obdobju prizadevali, da bi

si utrdili poslednje poloaje na ozkem pasu ozemlja, ki so ga e'drali
v oblasti, to je med italijansko mejo in med razpadajoo fronto, na Mad r
arskem. Zaradi tega so zaeli z lokalnimi istkami na strateko bistveno
pomembni etrti coni, ki je obvladovala alpske prelaze v Avstrijo. Videti
je^ da so Nemci dosegli svoj neposredni namen v severni Sloveniji s tem,
da so razprili partizansko vojsko in zavzeli vsa podroja, ki bi jim lahko
sluila kot varna zimska oporia. Poloaj je za partizane kritien.35
;
3. januarja je Maclean poroal .takole: 36 Tito potrjuje, da preivljajo
partizani v Sloveniji hude ase. Nemci Jih z velikim tevilom et poskuajo
pregnati s tega ozemlja. Nemci so si prizadevali, .da bi se obdrali na-rti
Blatno jezeroZagrebSenj, ki se nato obrne proti Ljubljani in poteka
po gorovju vzporedno z avstrijsko mejo. To linijo;bo zelo. teko prebiti.
Rusko prodiranje se je zaustavilo pri Budimpeti (kot angloamerikot pri
Bologni in na jadranski fronti) in oboji, Rusi kot Jugoslovani, so imeli
hude izgube v Sremu. Tito je dejal Macleanu, da upa, da bodo Rusi, kakor
hitro bo padla Budimpeta, prodirali v smeri MariborDunaj, kar.bi zelo
pospeilo dokonno osvoboditev Jugoslavije. :
'
u < t "
Nujno je bilo.treba upotevati preteo nevarnost, da bi Nemci zgradili
fronto med anglo-amerikimi poloaji v severni Italiji in med ruskimi v
Podonavju. Pomanjkanje vsakrne strateke koordinacije med*velikimi za
vezniki je e zamotalo e tako zmedeno prizorie.'
> L.
-
' Taka je bila vojaka klima, k se je Alexander sestal s Titom v Beo
gradu. Ob tej prilonosti je hotel razpravi jati'tudi" s Tolbuhinom?
" "
Na beograjski konferenci je Alexander kategorino"izjavil, da" ne na
merava zaeti kakne obsene vojake'operacije na jugoslovanskem 'ozem
lju.' Vendar je odlono'poudaril, da je v "skupno korist obeh voditeljev, da
s sporazumeta o osnovanju opori RAF' (Royal Air Force ^'Kraljevske
letalske sile) v severozahodni Jugoslaviji, da bi tako uinkoviteje*napadali
umikajoe se Nemce. "
^
.^
37
Na tem sestanku (21. februarja 1945) je Tito pojasnil, da upa, da bo
lahko dal zaveznikom na razpolago vojsko 200.000 mo, ki bi se borila zunaj
jugoslovanskih meja. Menil je, da bi to bilo najbolj koristno v avstrijskih
gorah, kjer naj bi si po njegovi sodbi Nemci utrdila poloaje. Predlagal je
tudi, naj bi mu dovolili zasesti del Avstrije po porazu Nemije? Tito je
potem izjavil, da bo potreboval 100.000 kompletov obleke in 10.000 kamio
nov za tako vojako silo. Bil je e zaprosil Ameriane za to opremo, toda
odgovorili so mu, da se mora v tej zadevi obrniti na Alexandra. Le-ta ni
komentiral predloga glede Avstrije, rekel pa je, da bi bilo mogoe dobiti
nekaj bencina, hrane in obleke,.kamionov pa da primanjkuje tudi njegovi
vojski..Svojemu.tabu .bo naroil, naj,proui Titovo pronjo. Alexander je
vpraai Tita, kakno opremo je dobil od Rusov in dobil odgovor, da do
sedaj hrano, municijo, topove in 800 kamionov.
.
;
.
Med pogovori s Titom je Alexander oitno menil, da ni^njegdva stvar,
da bi komentiral Titov predlog glede sodelovanja pri kakrnihkoli'zavez
nikih operacijah v Avstriji. Njegovo vpraanje o ruski pomoi pa-je-bilo
rahlo ironino, saj je hotel rei, da bi bilo samo posebi, umevno, da bi bili
Jugoslovani le pomone ruske ete, e bi prili v Avstrijo.. Al exander; pred
loga ni vzel resno, niti mu ni pripisoval nobene praktine vrednosti.
35

ibid. Brzojavka iz Barija t. 8 neifrirana, 17. januarja 1945.

:
FO 371/4880
371/48808, Macmisova brzojavka t. 9,
" 3.
' januarja
'
- 1945.
'""
CAB/80/93.
'80/

W. DEAKIN: BRITANCI, JUGOSLOVANI IN AVSTRIJA

L n Alexander je 1. marca kosil v Caserti s predstavnikom Foreign Of ficea

H.W. Makom, ki je.bil doloen za delo v britanski sekciji bodoe kontrolne
komisije za Avstrijo. Ta je v osebnem pismu z dne 6. marca poroal Oli
verju Harveyu o nekaterih problemih, ki jih. je nael Alexander, pojavili
p so se na njegovih sestankih s Titom in Tolbuhinom. 3 !
._ Maral Tito je izjavil, da bi rad sodeloval pri zasedbi'Avstrije'in da je
pripravljen dati feldmaraluna razpolago in pod njegovo poveljstvo 200.000
vojakov. Maral Tito je e pripomnil, da nima nikakrnih aspiracij do
Avstrije, da pa zahteva pas" ozemlja na jugu. (oitno J e imel v mislih ce
lovko podroje), ki po pravici pripada Jugoslaviji. Feldmaral Alexander
y pogovoru s Titom ni komentiral teh,pripomb. Na moje vpraanje je od
vrnil, da o tem ni poroal v London, da pa nima ni proti, e o.tem ob
vestim Foreign Office. . . . . , , . . .
Feldmaral Alexander je rekel,.da je bil njegov.pogovor s.Titom zelo
uspeen. Tito da je.odloen mo, s; katerim-bi se:dalo sodelovati; vendar
vzbuja povsem doloen vtis, da je njegov gospodar Moskva in da se ravna,
po njenih navodilih.
:;.,, ,_.*'...,. .........
. .' '
Medtem ko je t bU feldmaral .Alexander, v Beogradu, je obiskal tam
1
kajnjega .ruskega gneraia"in izrazil eljo, da bi rad_ obiskal ^Tolbuhina.
Ruki general je odvrnil,'d bo moral o tem .'poroati y Moskvo, nakar mu
je feldmaral d j ai,, da ne bo'mogel'dolgo akati. Posledica tega je bila, da
je prispel ugoden odgovor e v 24 "urah. Do, obiska je prilo'nedale od
Budimpeter
' * '" '" l i
" " ' "'
^Feldmaral se ni pogovarjal o Avstriji niti o kakni drugi specifini
zadevi. Maralu Tolbuhih*je/dejal,"d"meni^da je skrajni'as, da naveeta
osebne stike in prijateljske' odnose., '. Feldmaral .Alexander je opazil,'da
maral presenetljivo malo ve o,tem, kaj se dogaja zunaj neposrednega pri
zoria njegovih vojakih operacij, pri'katerih je sedaj seveda v defenzivi.
Feldmaral Alexander ga je^ izrpno seznanil. z dogajanjem" n zahodni
fronti. Tolbuhinu je bilo to povsem novo. Vse kae, da Moskva ne daje sov
jetskim vojakiirr' poveljnikom na fronti nikakrnih splonih informacij
o vojakem poloaju v celoti.
Potem' ko so v Foreign Officeu dobili zapisnike beograjskih sestankov,
so verjetno razpravljali o implikacijah Titovega predloga, da bi dal na raz
polago vojsko 200.000 mo,' ki bi' se borila' v Avstriji, in v tej zvezi tudi
o sklepu, da poljejo dodatno vojako pomo Titu: Glede slednje Foreign
Office ni nael politine piati te 'zadeve, kr j, kot kae, akal na Al'exandrovo odloitev o tem.
' ' Neki uradni zapisf (nepodpisan) z dne*12. marca navaja predlog, da bi
bilo koristno ipreuiti Titovo ponudbo, medtem ko akajo na Alexandrovo
odloitev. Mislim, da feldmaral Alexander tej ponudbi najbr ne pripi
suje posebnega vojakega'pomena. Verjetno mu bomo sporoili, da imamo
mone politine pomisleke proti sprejemu te ponudbe/Najbr bomo imeli
e dovolj* neprilik z jugoslovanskimi silami v Julijski krajini ter z iregularnimi slovenskimi formacijami v celovkem podroju, zato ni treba, da bi
si nakopali e dodatne teave s tem, da bi pomagali100.000 vojakom redne
jugoslovanske vojske priti v avstrijske gore. Tudi'iz politinih razlg"v
lahko nasprotujemo-naelu, da bi- uporabili jugoslovansko vojsko za ree
vanje avstrijskih zadev. Glede zasedbe Avstrije po porazu Nemije j bil,
kakor mi je znano, na pobudo sovjetske vlade doseen sploni sporazum,
38
M

FO 371/48810. Harvey je bil vrilec dolnosti pomonika dravnega sekretarja v Foreign Officeu.
FO 371/48811, R 5477 (Napisal ga je verjetno Mr./Sir John/ Addis, 12. marca 1945.

lig

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

da ne bomo povabili nobene od manjih zaveznikih drav k sodelovanju

s tremi velesilami pri zasedbi Avstrije; Titova, zahteva v tej zvezi bo zato
zlahka zavrnjena.
,
. . .
. . *
Nikakor ne elimo, da bi Jugoslovani zasedli kaken del Avstrije, po
tem ko se bo le-ta predala. Vpraanje^ali- naj jim pomagamo pri oskrbi
vojske, da bi se borila proti Nemcem v avstrijskih gorah, pa je bolj zaple
teno. Vsekakor bi se pozneje znali v neprijetnem poloaju, e bi imeli
mnogo Jugoslovanov po vsej Avstriji. Teko bi jih spravili ven in nedvomno
bi bili ovira avstrijski osvoboditvi. Razen tega bi irili ruski in komunistini
vpliv, kamorkoli bi prili. Po drugi strani pa, e si bodo Nemci res po
skuali utrditi poslednje obrambne poloaje v avstrijskih in bavarskih
planinah, bi bilo najbolje, da jim postavimo nasproti im vejo vojsko. In
e nam maral Tito pri tem lahko uinkovito pomaga, potem govori veliko
razlogov za to, da mu damo vso mono pomo. Moje mnenje je, da bi
moral biti na glavni cilj imprej dobiti vojno. In e maral Tito resnino
lahko prispeva k .temu cilju, potem bi se mu splaalo pomagati in tvegati
ne glede na nevenosti, ki bodo verjetno sledile.40
Vse kae, da sta bila po februarskih razgovorih feldmaraf Alexander
in Tito mnenja, da bi lahko dosegla zadovoljiv vojaki sporazum glede upo
rabe Trsta in prometnih zvez do Dunaja, e bi o tem sama odloala.
*
Vpraanje Avstrije in jugoslovanskih namer na Korokem je spadalo
v skupno pristojnost zaveznikih vlad. Titova ponudba Britancem, da' bi
z vojsko 200.000 mo prispeval k zlomu poslednjih nemkih poloajev na
avstrijski alpski meji, ni bila ponudba za neposredno sodelovanje pri skup
ni angleko-jugoslovanski vojaki operaciji. (Verjetno bi jo bili upotevali,
e bi bila povezana s sporazumom, ki bi ga dosegli s Titom glede izkrcanja
anglo-amerikih et z ene na drugo obalo Jadrana.)
Tito je dejansko prosil za opremo za jugoslovansko vojsko v severni
Jugoslaviji, da bi napredovala na Koroko samostojno ali pa skupaj z rusko
in bolgarsko vojsko. Ko je Alexander po beograjskih pogovorih poroal
v London, ni omenil Titovega predloga glede Avstrije. To so v Foreign
Officeu opazili. V asu, ko so menili, da je obseg dejanskega jugoslovan
skega vojakega prispevka ob podpori britanskega letalstva in komandosov bistvenega pomena za unievanje nemkih armad, e preden bi
dosegle italijansko in avstrijsko mejo z Jugoslavijo, se je pokazala ne
skladnost med vojakim in politinim pristopom k vpraanju, alf naj za
vezniki e nadalje oskrbujejo jugoslovansko narodnoosvobodilno vojsko.
Alexander je 29. marca sporoil vojnemu ministrstvu listo Titovih za
htev po topovih, tankih in hrani za operacije na sektorju GospiBiha,
ki naj bi se zaele 20. marca.41 Juni oddelek je to sporoilo osupnilo, ker
ni omenjalo drugih Titovih zahtev po oskrbi jugoslovanske vojske za in
vazijo in zasedbo Avstrije.42
' *: ..
Vojno ministrstvo je Alexandra prosilo, naj zadevo pojasni.-Alexander
je 2. aprila z obratno poto sporoil naslednje: Edine operacije, o katerih
sem razpravljal s Titom, so bile: 1) morebitno zavezniko zavzetje Malega
Loinja; 2) sodelovanje marala Tita pri izgonu nemkih sil iz Jugoslavije,
za kar je zahteval mojo pomo v obliki letalske podpore in ivea za etrto
jugoslovansko armado.43 . 40

Ibid. Beleka z dne 14. marca; podpisan J. Troutbeck.

FO 371/48811, R 6178.
Ibid., 2. aprila 1945.
41

Ibid.

...

'

\*.,. -

_ _ _ _

W. DEAKIN: BRITANCI, JUGOSLOVANI IN AVSTRIJA

419

Alexander je 10. aprila brzojavil, da Tito nujno zahteva dnevne obroke

ivea za svojih 60.000 vojakov, ki so v ofenzivi vzdol jadranske obale.
Po beograjskih razgovorih jim je poslal e 1,000.000 dnevnih obrokov
hrane. Zaradi vzdrevanja potrebnih zalog hrane v Italiji, in zaradi
zelo velikih obveznosti, ki jih imam, ni bilo mogoe poslati e nadaljnje
oskrbe.
Gre pa e za drugo plat te zadeve. Dele Jugoslovanov je zelo koristen
in njihove operacije na balkanski fronti povzroajo veliko skrbi vrhovnemu
(nemkemu) poveljniku,za jugozahod zaradi poloaja v njegovem zaledju
na zgornjem Jadranu. Nedavni premiki nemkih et na to podroje bi
stveno pomagajo mojemu boju y Italiji. Razen tega pa, e se bom moral
pogajati s Titom glede Julijske krajine, bom laje dobil, kar bom elel, od
hvalenega Tita (Tega pa ni s rnilom napisana Ednva opazka' na
robu), ki bo imel do mene obveznosti zaradi pomoi, ki sem mu jo dal.44 -^
Avstrija ni bila omenjena.
<v
Britanski tabni naelniki, so odgovorili: Glede na politini znaaj
tega vpraanja, se bodo o reitvi problema Julijske krajine pogajali na
ravni vlade, vi pa boste morali zato le izvrevati njene odloitve. Foreign
Office si zaradi politinih razlogov ne bo prizadeval, da se te poiljke
oskrbe dajo na voljo Titu.
Dvomili so, e so Titovi napori, da bi pomagal vai bitki dovolj po
membni, da bi mu lahko upravieno poveali pomo. Neradi sprejemamo
to dodatno, obveznost, e pa se vam riz operativnih razlogov zdi vsekakor
potrebno, lahko ugodite ttej posebni pronji, jvendar bi morali Titu pojas-niti, da je to zadnji.
[ ,- Alexander je'30. aprila sporoil: Hvala za va nasvet... Tita sem ob
vestil, da mu*na alost ne morem priskrbeti dodatne pomoi.45
To prievanje, ki dokazuje, da Alexander namenoma ni reagiral na
Titov predlog, da J bi mogli uporabiti jugoslovanske, ete v borbi proti Nem
cem v Avstriji, je treba neposredno-povezati: 1) s pomanjkanjem vsakr
nega stratekega posvetovanja med anglo-amerikimi in ruskimi poveljstvi
na najviji ravni v zvezi s konnimi vojakimi operacijami na zahodni in
vzhodni fronti in 2) z nereenim vpraanjem tristranske zasedbe Avstrije.
Kar zadeva (1), je prilo le do kratke izmenjave mnenj med britan
skimi in ruskimi voditelji na moskovski konferenci oktobra 1944. leta. Med
moskovsko konferenco je na vojakem sestanku 16. oktobra Stalin izjavil,
da Rusi ne nameravajo v Jugoslaviji prodirati na zahod dlje od Beograda.
Raji bi si segli v roke z vojaki generala Alexandra v Avstriji. Churchill
je odvrnil* da se s tem strinja. Rusi bodo kmalu v Budimpeti, ne more
pa rei, kdaj bo general Alexander prispel na Dunaj, eprav bo prodiral,
kakor hitro bo mogel.46
Alexander se je dobro zavedal, da bodo Rusi prispeli do Dunaja mnogo
prej kot pa njegove ete. (Mesto so zasedli" 13. aprila.) Rusko poveljstvo se
je oitno osredotoilo prav na ta cilj, ne le iz vojakih' razlogov. Stalin je
pokazal svoj znailni smisel za humor, ko je februarja na Jalti predlagal
Churchillu, naj bi nekaj britanskih divizij iz Italije premestili v Jugoslavijo
in na Madarsko.47
- i
Alexander naj bi se pri svoji vojaki akciji omejil le na organiziranje
anglo-amerikega napredovanja iz severovzhodne Italije, v Avstrijo in to
Tel. FX 58101, 10. aprila 1945.
FO 371/48811, 30. aprila 1945.
47 PREM 3/434/3.
Citirala Elizabeth Barker, op. cit., str. 149.

120

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 -.1979 1

'

s Titovim sodelovanjem ali brez. Vendar naj bi mu le v skrajnem primeru

zagrozil z orojem.
- '
'*
.
Z razvojem dogodkov v Avstriji-in z nadaljnjimi zapletljaji v tej zvei
se bo treba sooiti, ko pride as za to.
Kar zadeva (2), so se Rusi na diplomatski ravni oitno upirali, da bi
pristali na kaken delovni dogovor v primeru zaveznike zasedbe Avstrije,
kaj ele na' zaasen sporazum o bodoi ureditvi deele.
Poloaj je bil naslednji:
1
a) Moskovska deklaracija glede Avstrije (19. oktober 1943) je sprejela
naelo neodvisne drave brez kakrnihkoli pripomb o bodoih mejah.
b) Sovjetski predstavniki o dosledno oteevali razprave o bodoih me
jah in o izvajanju sporazumno sprejetega naela o delitvi na ameriko,
britansko in rusko okupacijsko cono. Rusi so bili trdno odloeni, da zase
dejo 'Avstrijo brez vsakrnih poprejnjih pomembnejih obveznosti do
Anglo-amerianov. Skrbno in objektivno bo treba e preuiti, ali je bil res
nini motiv za njihovo ravnanje osnovati strateko oporie'zoper anglo;
ameriko prodiranje v Srednjo Evropo in razbiti veliko koalicijo ob kon
nem rzsulu Richa. '
<-,
,
_-,
i'
~
' V c) V Jalti so Britanci v zvezi z Avstrijo predloili memorandum in
predlagali, naj bi obvestili Tita, da bodo velesile vztrajale pri spotovanju
avstrijskih meja iz leta 1937. To naj bi prepreilo sleherno takojnjo in
enostransko jugoslovansko zasedbo spornih podroij na Korokem. '
Britanski predlog je podal Eden 10. februarja leta 1945. e bodo spre
jeti'britanski predlogi glede okupacijskih con v Avstriji, bo spadala jugo
slovansko-avstrijska meja po vsej dolini pod britansko'pristojnost.'To bi
nas utegnilo zaplesti v teave z Jugoslavijo, kajti eprav jugoslovanska
vlada doslej e ni zaprosila za j nobeno spremembo tajerskega dela te meje,
je e predloila zahteve po Celovcu in tistih delih Koroke, ki jih niso
uspeli dobiti ob plebiscitu leta 1919. Morda bo potrebna akcija, da bi se
uprli jugoslovanskim prizadevanjem po uveljavljanju teh zahtev in da bi
prisilili k umiku jugoslovanske partizane, ki bi utegnili v teku operacij
prodreti dale na Koroko in vzpostaviti nadzorstvo nad njo. Za vlado Nje
govega Velianstva ne bi bilo priporoljivo, da bi sama prevzela odgovor
nost za tako akcijo. Po naih izkunjah v Griji ne bi smeli dopustiti, da
bi se britanske ete zapletle v oboroen spopad z zaveznikimi partizani.
Zato upamo, da se bodo tri velesile sporazumele ohraniti avstrijsko-jugoslovanske meje iz 1.1937 vse do konne teritorialne ureditve in o skupnih
ukrepih, ki bi zagotovili, da bo Jugoslavija to mejo obdrala in spotovala.
Zato predlagamo, da bi se na sedanji konferenci sporazumeli:
a) da se do konnega mirovnega sporazuma obnovi avstrijsko-jugoslovanska meja iz leta 1937;
b) da je nedotakljivost te meje v skupnem interesu treh velesil in da
bosta ZSSRin ZDA podprli vsako akcijo, ki se bo zdela vladi Njegovega
Velianstva primerna, da se ohrani nedotakljivost te meje;
c) da tri velesile skupno obvestijo jugoslovansko vlado o odloitvah
navedenih pod a) in b) in zahtevajo, da se jugoslovanska vlada obvee, da
bo to mejo ohranila.48
' .
i
Amerika in sovjetska delegacija sta privolili, da bosta prouili t a do
kument in da bosta kasneje sporoili svoje poglede. Amerikanci so so
glaali, Sovjeti pa sploh niso odgovorili.
48

Foreign Relations of the United States. The Conferences of Malta and Jalta, str. 887.

W. DEAKIN: BRITANCI, JUGOSLOVANI IN AVSTRIJA

121

; Eden je 8. marca poslal britanskemu veleposlaniku'v Moskvi kopijo te

note in dodala Prosim pozvedite, e se g. Molotov strinja z mojimi predlogi
in e je voljan, da nemudoma poljemo skupno obvestilo jugoslovanski
vladi.49 Kae, da na to ni bilo nobenega odziva. '
i Rusi so po svojih kanalih najbr sporoili Titu, da niso dali svojega
soglasja v zvezi s temi zahtevami. Tako se tudi britanska vlada ni utila
upravieno, da bi po jaltskih pogovorih dala Titu enostransko izjavo. Toda
uradno britansko stalie je bilo jasno: z vsemi ureditvami meja je treba
poakati do mirovne konference; do tedaj pa bodo imeli za avstrijske meje
tiste iz leta 1937.

: " ' .
'
; udno je, da-v,Foreign Office-u, kot kae, niso izdelali nobene tudije
jugoslovanskih zahtevah na Korokem in d tudi Tito ni posredoval britanski ali ameriki vladi nobene izjave, v kateri bi obrazloil svoje zahteve.
Edini raziskovalni memorandum, ki je priel^ na svetlo, je bil napisan februarja 1944.50 (Ni jasno, kakne so bile pobude za njegov osnutek.)51
..i Ta memorandum je zanimiv zato, ker le-ponavlja britansko-stalie iz
let 1920',in izraa zaskrbljenost za bodoi-ivljenjski obstoj avstrijske
drave, ne upoteva pa nikakrne ponovne prouitve jugoslovanskih inte
resov, e da ureditve iz leta 1920 ni potrebno spreminjati. To'listino so
predloili evropski svetovalni komisiji (8. maja 1944) skupaj s poroilom
dravnega ministra, (gospoda Richarda Lawa) ; ki pa. spi oh ne omenja jugo
slovanskih zahtev.- ,
i.
i
, r
'

Konec na Korokem
Potem ko so Rusi 13. aprila zasedli Dunaj in vzpostavili nadzorstvo nad
vzhodno Avstrijo, zahodni zavezniki v Beogradu pa sploh, niso uradno po
svarili Jugoslovanov pred vojako akcijo severno od avstrijske meje, je bilo
mogoe priakovati premik jugoslovanskih et ob tihem sovjetskem odo
bravanju. ,
. . ,
,
,,,-.->
Sekretar slovenske komunistine partije Kidri je v rnomlju (sloven
ski glavni tab) v svojem govoru zahteval Trst, Gorico in Celovec. Dejal je,
da je izpolnitev teh zahtev sedaj zagotovljena z rusko podporo.52
Britanski veleposlanik v Beogradu je 5. maja brzojavil:53 Zavezniki
astnika pri etrti coni poroajo, da je etrta jugoslovanska divizija (5.000
mo) dobila ukaz, da krene v Avstrijo in zavzame Celovec.
Ta premik j Alexander priakoval e od januarja (operacija Free
born). V Italiji se je 2. maja vdala nemka armadna skupina C (Kessel
ring) in britanskemu petemu korpusu pod poveljstvom 8. armade je pri
padla naloga, da zasede britansko cono Avstrije (tajersko in Koroko;
Rusi so prvo dejansko e zasedli), glede katere so se e poprej sporazumeli.
Predhodnice 6. oklepne divizije so prestopile avstrijsko mejo pri Trbiu
in prispele v Celovec 7. maja, tri ure preden so vanj prispele sprednje enote
jugoslovanske 14. divizije.54
Iz Caserte so 9. maja obvestili Foreign Office, da se je osma armada
vrsto nastanila v Celovcu in Beljaku, Jugoslovani pa v mnogih vaseh
onstran avstrijske meje vzdol reke (Drave) okrog Borovelj.55
50 FO 371/48811. FO brzojavka 1129 Moskvi, 8. marca 1945.
Glej prilogo k tej razpravi.
Verjetno zgodnja poroila Clowderjeve misije.
52
FO 371/48813 R 8002. Tajno poroilo britanskega astnika na koroki meji.
53
Ibid. R: 7964. Brzojavka t. 594.
54
Ta tudija ne zajema dogodkov naslednjih dni in politinih vidikov kratke jugoslovanske za
sedbe nekaterih predelov v juni Koroki.
'
.
FO 371/48813, R 8128. Za pozneje jugoslovansko utrjevanje na Korokem glej prilogo k tej raz
pravi.
51

!22

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979

Na ta premik jugoslovanskih et v Avstrijo, ki je sledil konfrontaciji

v Trstu, so v Londonu reagirali in se hitro odloili za enostransko ukre
panje.
'^ '-'
Sir Orme Sargent je 9. maja poslal ministrskemu predsedniku naslednji
dopis: Rusi niso kljub tevilnim opominom nikoli odgovorili na predlog,
ki smo ga podali na krimski konferenci, da bi bilo potrebno poslati Titu
skupno sporoilo v zvezi z avstrijsko mejo iz leta 1937. Zato je jasno, da pri
obravnavanju sedanjega vdora jugoslovanskih il na Koroko ne moremo
priakovati od njih' nobene pomoi. Ker je dogovorjeno, da je Koroka v
britanski okupacijski coni Avstrije, je neposredno v naem interesu,' da
zagotovimo umik teh jugoslovanskih sil. Mislim, da bi morali o tem takoj
obvestiti Tita, ne da bi akali na posvetovanje z Amerikanci ali z Rusi.'56
Stevensonu so 10. maja poslali v Beograd naslednja navodila: 57 Skup
na zasedba Avstrije po britanskih," amerikih in rukih silah v okviru "nje
nih meja iz 1.1937 je eden izmed ukrepov, "potrebnih za izpolnitev doloila
moskovske deklaracije z dne 1. novembra 19431 leta" o ponovni vzpostavitvi
svobodne in neodvisne Avstrije. V britanski okupacijski coni je'ozemlje, ki
meji na avstrijsko-jugoslovansko mejo iz II1937. "Britanske ete so vstopile
v Avstrijo in sedaj zavzemajo poloaje v conah, ki so jih zasedle. Vlada
Njegovega Velianstva je dolna zahtevati, da'se vse jugoslovanske sile, ki
so sedaj v Avstriji, nemudoma umaknejo in da jugoslovanska vlada spo
tuje mejo iz 1.1937 kot zaasno mejo med Avstrijo in Jugoslavijo vse do
mirovne pogodbe, ko bodo meje dokonno urejene.58
Stevenson je izroil britansko noto Titu 13. maja. Jugoslovani so odgo
vorili naslednjega dne, niso pa li tako dale, da bi odklonili zahteve za
umik teh et, temve so zaprosili, naj jim dovolijo ostati tam pod britan
skim poveljstvom.
- Stevenson je 17. maja poslal drugo noto, v kateri je to pronjo odbil.
Dva dni pozneje je dobil zagotovilo, da je bil izdan ukaz za umik jugoslo
vanske vojske iz Avstrije.
. f ".
Alexander je 24. maja sporoil, da je jugoslovanska evakuacija ozem-;
lja, ki ga je zasedel V. korpus, sedaj e skoraj konana.
Kje in v kaknem tevilu so bile zbrane jugoslovanske ete 19. maja,
ko je Tito dejal Stevensonu, da je izdal ukaz za umik, je opisano v nasled
njem zapisu iz urada naelnika taba v glavnem tabu zaveznikih sil, ki je
bil sestavljen tistega dne.
'
'
Zapis o jugoslovanski vojski v Avstriji59
Zbiranje jugoslovanskih et na Korokem,se nadaljuje. Zadnje tri dni
se v vse vejem tevilu premikajo od jugoslovanske meje proti severu. Red
ne formacije prve, tretje in etrte jugoslovanske armade, ki so opravile svo
jo nalogo, potem ko se je predala nemka vojska armadne skupine E, so
se sedaj premaknile dalje,,da. bi okrepile iregularne partizanske, enote,-ki
so poprej delovale na podroju ob jugoslovansko-koroki meji. Vse do po
droja CelovecVelikovecDravograd so se od 16. maja premaknile e na
ss FO 371/48813. Odgovor ministrskega predsednika in zapis o odloitvi, ki jo je sprejel, e nista
odkrita.
. . .
P'' _, 57
Predsednik Truman je poslal 14. maja Churchillu osebno obvestilo, da se Amerikanci pridruu
jejo tej demari.

.
58
FO 371/48813, R 8128. FO brzojavka t. 546 v Beograd.

5
WO 204/1524. Glavni tab zaveznikih sil G2. 19. maj (podpisan general Airey). Vse kaze. da so
18. maja vojaki jugoslovanske tretje armade samo prestopili mejo.

W. DEAKIN: BRITANCI, JUGOSLOVANI IN AVSTRIJA

123

slednje divizije: 5. divijzija prve armade ter 12.,- 16. ,in 51-. divizija tretje
armade.*^
. . . . . . .
'Skupaj z iregulamimi partizanskimi enotami 14. divizije, ki so e na
ozemlju med Celovcem in Velikovcem, je s temi divizijami na jugovzhod
nem Korokem e ve kot, 16.000 jugoslovanskih vojakov.
Glavnina tretje, prve in druge armade, ki teje skupno 125.000 mo, je
sedaj razmeena vzdol glavne rte VaradinZagrebLjubljana, odkoder
lahko polje naprej nadaljnje mone sile v Avstrijo. Poroajo, da se tudi
dve diviziji etrte armade pomikata iz Ljubljane proti severozahodu v smeri
proti Beljaku, tretja divizija pa, ki ima eskadron nemkih tankov, je zbra
na med Ljubljano in avstrijsko mejo. Dejstvo, da so jugozahodno od Celov
ca vzpostavili tab predhodnice etrte armade, daje misliti, da nameravajo
morda Jugoslovani zbrati na Korokem e ve redne vojske.
Poroali so tudi, da se bolgarske ete na obmoju WolfsbergDravograd
umikajo na Madarsko in da je maral Tolbuhin privolil,, da,bo izroil to
podroje pod jugoslovansko nadzorstvo. Teh poroil Rusi e niso potrdili,
toda e se izkaejo za resnina, bodo Jugoslovani, ki so zbrali mone ete
na podroju med Varadinom in Zagrebom, rie le resno ogroali bok britan
skega petega korpusa, ampak r utegnejo izkoristiti bolgarski umik za raziri
tev svojega zasedenega,podroja e na jugovzhodno tajersko.
Ton tega dokumenta daje misliti, da je glavni tab zaveznikih sil dom
neval, da se pripravlja uresnievanje nekaknega koordiniranega jugoslo
vanskega narta za odpor proti britanskim in amerikim silam hkrati v Ju
lijski Krajini in v Avstriji in to nedvomnotz rusko privolitvijo.
tabni memorandum prejnjega dne (18. maja), namenjen naelniku
generaltaba glavnega taba zaveznike vojske (generalu Gammellu), po
sreduje obutek kritine napetosti. 60
V primeru, da bi se zaele sovranosti za izgon sil. marala Tita s tr
akega ozemlja in iz june Avstrije, bo treba upotevati dejstvo, da ni
mogoe loiti operacij okrog Trsta od operacij v juni Avstriji. To po
meni, da mora biti peti korpus v Avstriji, e preden.se zane operacija v Ju
lijski Krajini, pripravljen zaeti ofenzivo v juni Avstriji in da mora na
tem ozemlju raunati na vse mone dogodke (podrtal avtor).
S priporoilom, ki ga omenja Airey v zgornjem memorandumu, da bi
Jugoslovanom zaasno dodelili'del ruske zasedbene cone, bi se verjetno stri
njali tudi Britanci.
>-.-.
: Neki zapis glavnega taba zaveznikih sil (oddelek G-3) z dne 18. maja
govori b tem, d je ob Morganovem obisku Beograda 8. maja Tito izjavil,
da je sproil vpraanje, da bi zavezniki prepustili del Avstrije Jugoslovanom. . .-.-Dodal je, da se Rusi s tem predlogom strinjajo, od vlade ZDA pa ni
dobil nobenega odgovora. ...Na osnovi tega najbr lahko, sklepam o, da so
Rusi e privolili, da Jugoslovani zasedejo del Avstrije, e Tito tega podro
ja ne zahteva z namenom, da bi ga prikljuil Jugoslaviji, mi ne bi ugovar
jali. Najbolj primeren del Avstrije bi bila Gradianska, ki so jo, kakor nam
je znano, Rusi na vsak nain hoteli zasesti, sedaj pa jo utegnejo prepustiti
Jugoslovanom, da jo zasedejo pod njihovim (ruskim) poveljstvom. Gradi
anska lei ob avstrijskih vzhodnih mejah in je dostopna iz Jugoslavije.61
.'Nobeni dokazi nio prili na dan o tem, da bi bili Rusi sporoili AngloAmerianom, da so .pripravljeni sprejeti tako reitev/'"
60
61

WO 204/621. Memorandum za naelnika generaltaba glavnega taba zaveznikih sil, 18. maja 1945.
WO 204/1524.

124

ZGODOVINSKI ASOPIS 33* . 1979 ' 1

;

Titova odloitev (19. maja), da umaknesvoje sile iz Avstrije, je verjet

no v zvezi z nekim sklepom, ki so mu ga Rusi sporoili, da ne podpirajo
splonega vojakega spopada.'
"'<-:-'' '
"
. ;>;..- -i
Zaradi pomanjkanja dokumentarnega" gradiva in ker Rusi niso hoteli
sporoiti svojih stali Londonu oz. Washingtons ostajajo namere sovjet
ske vlade v tej krizi nepojasnjene. >
', .
v
, ..

Priloga'

. "'

. -, / " "

.AVSTRIJSKE MEJE

' ".< ^"-

1) '4434/19436 tudija raziskovalnega oddelka Foreign Officea " .

"
J
;
U 2331/32/70, 17. februarja 1944
- -

' - <^
...
c ,
1...
Avstrijsko-jugoslovanska m e j a . . . jugoslovanske;zahteve
.,- ; . Jugoslovanski govorniki so zahtevali, 6 2 da j e ' t r e b a po tej Vojni jugoslovansko
mej o premakniti proti severu tako, da bi zajela veino celovke kotline in e pas
ozemlja v sirim 510 milj, ki lei med njo in r e k o Muro.
Mone reitve. Najprimerneje je, e obravnavamo-mejo v . d v e h odsekih,, to sta
karavanski odsek in odsek vzhodno odtod.
... - ,

Karavanki odsek

:.

.._!

. =

" . i

..-

,"... i

o . j u o i - : ..:.. i. . .'!;/>.

.u'

Ni verjetno; da bi predlagali- spremembo tega odseka v "jugoslovansko kodo!

H-oim problem je usoda celovke kotline. Strateko in ekonomsko * te meje sploh ne
gre spreminjati. Visoke Karavanke ustvarjajo najboljo mono strateko mejo in
vse gospodarske vezi te kotline vodijo do ozemlja, ki, j e nedvomno avstrijsko. J u
goslovanskim etninim zahtevam, ki jih je v r g f plebiscit 1920. leta, nikakor ni
v prid, da se j e , o d . t e d a j evilo slovensko govoreega prebivalstva e zmanjalo.
i-

. J \ * , .

..

Vzhodni odsek ,
, ,
,.-,
T ^ ,
Kae, da ni razloga, da bi dali Jugoslovanom nadaljnje koncesije na tem ob
moju. Zadnja ureditev je bila povsem v prid njihovim etninim zahtevam. D e
jansko obstojajo tri alternative: pustiti mejo, kakrna je; spremeniti jo na odseku
Mure rahlo v prid Avstriji, tako da bi jo od rene struge premaknili na rto, ki
bi potekala po nizkem grievju juno od reke; ali pa dodati tej drugi varianti e
dolini Drave in Mee, t a k o da bi potekala meja vzdol Pohorja. Glavni razlog, da
obdrimo status quo, je v tem, da bi vsaka njegova sprememba zbujala vtis; da je
v prid sovraniku in na kodo zaveznika. Meja, ki je bila v veljavi med obema voj
nama, je strateko in etnino upraviena, razen morda tam, kjer poteka vzdol
Mure. Maribor je mesto, kjer se- govori nemko. Tu se kriata tudi avstrijski elez
niki progi, od katerih pelje ena ob Dravi, druga pa na sever proti Gradcu. Pred
1919. letom je bila veina mariborskega eleznikega- prometa usmerjena proti
severu v Avstrijo. Toda neposredno zaledje Maribora in njegovi viri vina, sadja,
lesa in itaric so v Jugoslaviji. Meja vzdol Mure je odrezala prebivalce juno od
reke od njihovih tri v Cmureku in Radgoni. e bi e bila zaelena kakna spre
memba, potem bi lahko prouili prestavitev meje ob Muri v smeri proti jugu. Ko
bi bili 1920. leta izvedli plebiscit v Meiki in Dravski dolini, bi se bili ljudje tam
morda odloili za Avstrijo. Ker pa sta dolini od tedaj vkljueni v. Jugoslavijo, se
je verjetno njihova naklonjenost do Avstrije odtlej zmanjala, zaradi nedavnega
slabega ravnanja Nemcev s Slovenci pa se je e bolj ohladila. T a k o kot kae, ni
nobenega pravega razloga, da bi upotevali kakne.koncesije'Avstriji,' ki bi prese
gale okvir zgoraj omenjene monosti. Zaradi odnosov, ki vladajo med nemko in
slovensko govoreimi prebivalci povzroilo jih je zatiranje Slovencev v Nemiji
in naseljevanje nemkih.priseljencev na slovenska podroja bi ne bilo pripo
roljivo zatei se k plebiscitom kjerkoli vzdol te meje.
62

Ni znano, kakno poroilo je prispelo v Foreign Office februarja 1944.

"^

4I

W. DEAKIN: BRITANCI, JUGOSLOVANI IN AVSTRIJA

2) Beleke Junega oddelka

125

''".'aV 2. februarja ? 1944 : . . Avstrijsko-jugoslovanska meja " ' .,..'.

4 Tukaj se mrariip odloiti, ali bomo ohranili sedanjo mejo ali pa bomo ustregli
jugoslovanskim zahtevam'po ozemlju severno od t meje, oziroma avstrijski zahte
vi po ozemlju juno od nje. Jugoslavija je ena od lanic Zdruenih narodov, zato
ne moremo pustiti vnemar njenih elja. Jugoslovanske zahteve 1919. leta 'so bile,
kot kae, zelo enostranske, zato naj-bi, upotevajo svojo zaveznico, ne podprli
njenih skrajnih zahtev, ko bomo reevali to zadevo. Raji bomo prisodili stvar
njej v prid, ko pride do vpraanja, ali bi ji vzeli ozemlje, ki lei znotraj njenih
predvojnih meja. Zato predlagam, naj bi vsekakor obdrali po vsej dolini Kara
vank sedanjo mejo, ki je, kakor vse kae, najprimerneja razmejitvena rta na
tem podroju. Zahodno od nje bi lahko zagovarjali premaknitev avstrijske meje
do visokih gora juno od reke Drave, odkoder bi potekala spet juno> od Maribora,
se nato obrnila proti severovzhodu ter se juno od Radgone pridruila sedanji meji.
O prihodnosti podroja, ki lei med to morebitno rto in med sedanjo mejo Me
ika dolina, zgornja Dravska dolina in ozemlje okrog Maribora bi lahko odlo
il plebiscit, vendar ( bi bil^v^oitnem nasprotju z 22. odstavkom razprave razisko
valnega oddelka Foreign Of ficea, ki'govori o tem, da je iz splonih" politinih raz
logov zaeleno, da damo prednost nai zaveznici Jugoslaviji. Sedanja meja bo n e
dvomno dobra reitev, eprav nikakor ne bi bilo. priporoi j ivo, da bi sprejeli do^
konno'odloitev glede skrajnega zahodnega dela, kjer bi lahko v prid Avstrrfe
njeno mejo pomaknili nekoliko naprej, tako da bi prila oba bregova Mure pod
isto teritorialno oblast.
- II i

IV '

- - : ;i t

..SI

sM -

. ., '

r .

-t :) 10. februar. 1944... e naj ne bo povsem ugodeno jugoslovanskim zahtevam

v.Italiji, potem ne bi smeli nikjer, popravljati meja v korist Avstrije na kodo J u
goslavije.
}' c) 5. mare'c 1944. Zaradi sklenitve premirja bo potrebno definirati, kaj je
Avstrija." To" razpravo bi poslali 1 Siru W. Strangu 6 3 naslednjimi priporoili: a) za
potrebe premirja pomeni | Avstrija
"Avstrijo iz 1937Meta;' b) nikakor ne izkljuujemo'.da bi Avstriji pozneje 1 vrnili i) Trbi in ii) J u n o Tirolsko.
d)-16. maj 1944. Definicij a. Avstrije je nujno-potrebna,-da se bo lahko nadalje^
vala priprava,nartov za-civilno upravo v Avstriji in da bi SCAEF (vrhovni po
veljnik zaveznikih evropskih sil) vedel, znotraj katerega podroja bodo veljale
njegove direktive za Avstrijo.-.. Predlagamo, naj ne bi p izgonu Nemcev iz Italije avtomatino vzpostavili-italijanske uprave in sodne oblasti na dveh obmojih,
ki sta t bili odvzeti Avstriji
1919. l e t a . . . Trbiko p o d r o j e . . . j e manj pomembno,
toda tudi v tem primeru 1 bi'bilo-, kot kae, potrebno, d a ' s e zaradi njegovih zgodo
vinskih in gospodarskih vezi!z'Avstrijo in zaradi spornih jugoslovanskih,zahtev ne
bi odloili tukaj in sedaj, ali naj ostane to'obmoje di Italije.
'','"..'"'
!
3)' Nart Vojnega kabinet'za' premirje in Povojni komite
'
'
(APW/44/ 16, &Ymaj 1944)
. . '
- '
Avstrijske meje. Memorandum dravnega ministra 'Richarda Lawa'..V deklaraciji, objavljeni po moskovski*konferenci (oktobra 1943. leta) so vlade Zdruenega
kraljevstva, ZDA in Sovjetov, izrazile svojo namero, da, vzpostavijo svobodno in
neodvisno; Avstrijo. Da bi ta namen imprej uresniile, bo treba ob razsulu Nem
ije kar najhitreje od nje odcepiti Avstrijo in ji pri pogojih predaje priznati do
loene ugodnosti. Zategadelj j e nujno, da se z ameriko in sovjetsko vlado dome
nimo z a : u g o d n o definicijo Avstrije. Najbolja reitev bi nedvomno bila, e bi e
v zaetku obnovili meje iz 1919. leta. Med njimi je ve ; spornih podroij, med kat e r i m i j e najbolj pomembna Juna Tirolska, zato bo pozneje,morda potrebno spre
meniti meje. Predlagamo, da bi s to razpravo (12331/22/70 t zgoraj) seznanili tudi
Sira W. Strang, da bi mu sluila kot vodilo pri vs'akrnih razpravah o avstrijskih
mejah pri EAC (Evropski svetovalni komisiji). Nadalje mu je treba naroiti, naj
poda naslednje predloge:
."
_ v'')
If
a ) - d b i morali za takojnja izvajanja pogojev predaje r de'finirati Avstrijo kot
Avstrijo iz 1937. leta,
;..;'.' -.

b) d ne izkljuujemo,, da bi Avstriji pozneje vrnili i) J u n o Tirolsko;

ii)Trbi in ozemlje okrog tega mesta, ki so ju odstopili Italiji 1919. leta,
63

Britanski predstavnik v Evropski svetovalni komisiji!

Ji

>UI

.f

-JI

126

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979

c) da bo treba za dokonno razporeditev teh ozemelj sicer poakati do konne

mirovne ureditve, medtem pa je zaeleno, naj ne bi v teh podrojih ponovno vzpo
stavili italijanske uprave in sodstva v asu izgona Nemcev iz Italije, ampak naj bi
jih namesto tega postavili pod neko obliko zaveznike uprave vse do konne od
loitve o njihovi prihodnosti.
(Opombam Koroka ni niti omenjena.)
Prevedli

Aleksa

Kotnik-Miku

in Dana

Blaganje

Zusammenfassung
DIE BRITEN, JUGOSLAWEN UND STERREICH (1943 MAI 1945)

'

''

'.,

Das Referat begrenzt sich vor allem auf die Reaktion der Briten auf die von
Slowenen gestellten territorialen Forderungen in Zusammenhang mit Krnten.
Die Alliierten hatten ein besonderes strategisches Interesse an Slowenien als einem
bedeutenden Knotenpunkt von Eisenbahn- une Straenverbindungen zwischen
Deutschland bzw. Mitteleuropa und Italien bzw. dem Balkan. Der Oberleutnant
Peter Wilkinson hat fr die S.O.E. die Mission Clowder vorbereitet, mit der Auf
gabe, nach sterreich vorzudringen, und hat auch selbst m e h r e r e Monate in' Slo
wenien verbracht.
Im weiteren fhrt der Verfasser an, was den Briten ber die Ttigkeit slowe
nischer Partisanen an der sterreichischen Grenze und in K r n t e n im Zeitabschnitt
von Dezember 1943 bis September 1944 bekannt war. Dem Major Heskeht P r i chard ist es Anfang Oktober 1944 gelungen, an das nrdliche Drave-Ufer zu kom
men, doch w u r d e er im Dezember desselben Jahres unter noch nicht geklrten
Umstnden von den Deutschen gettet. Die Briten haben die von Tito a m 12. Sep
tember 1944 auf der Insel Vis gehaltene Rede sorgfltig analysiert, wo u n t e r
anderem auch die Befreiung und der Anschlu Krntens an Jugoslawien ange
kndigt wurden. Sie meinten, es wre nicht in ihrem Interesse, die geplanten
Operationen slowenischer Partisanen in K r n t e n zu untersttzen.
Die ursprngliche Taktik sowohl der Briten als auch der Jugoslawen, die fr
den Vorsto nach sterreich geplant war, hat keinen Erfolg gebracht. Danach ver
schlechterte sich die Zusammenarbeit zwischen den Missionen der Alliierten und
den Partisanen kommandos zusehends. Die Briten haben beschlossen, ihre fr die
Operationen in sterreich bestimmten Missionen zurckziehen. Sie hatten nmlich
keine Zeichen eines sterreichischen Widerstandes feststellen knnen, auf dem sie
entweder Aktionen gegen deutsche Garnisonen oder Aufklrungsoperationen be
grnden wrden. Alle erreichbaren Angaben ber die Grndung eines sterreichi
schen Freiheitsfront wurden von den Briten sorgfltig analysiert.
Whrend der Gesprche in Belgrad im Februar 1945 hat sich Marschall Tito
dem Feldmarschall Alexander gegenber bereit erklrt, die Alliierten mit 200.000
Kmpfern in den Alpen sterreichs zu untersttzen, wo ein letzter ' Widerstand
der Deutschen zu erwarten war. Alexander hat diesen Vorschlag nicht kommen
tiert, whrend das Foreign Office entschlossen dagegen war, weil sich durch die
Partisanen auch der russische und kommunistische Einflu verbreiten wrde.
Das angloamerikanische und russische Kommando berieten berhaupt nicht mit
einander ber die Strategie militrischer Schluaktionen in Europa. Die Russen
strebten entschlossen die Besetzung sterreichs an, ohne wesentliche' vorherige
Verpflichtungen den Angloamerikanern gegeben zu haben. Anthony Eden schlug
auf Jalta vor, die drei Gromchte sollten darauf beharren, die sterreichischen
Grenzen aus dem J a h r 1937 zu respektieren, doch sind die Russen auf die bri
tischen Vorschlge berhaupt nicht eingegangen.
Abschlieend werden britische militrische und diplomatische Dokumente
angefhrt ber die Umstnde, u n t e r denen die jugoslawischen Truppen im Mai
1945 nach sterreich vorgestoen waren, sich aber spter auf die Forderung der
Alliierten zurckgezogen haben. Im Anhang wird ein Referat vom Foreign Office
Research Department ber sterreichische Grenzen widergegeben.

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 . 1 . 127143

.-=..'

Duan

127

Biber

JUGOSLOVANSKA IN BRITANSKA POLITIKA O KOROKEM

::
VPRAANJU 19411945
;\
"Uvod
;' < Ni lahka naloga : v kar najbolj zgoeni, sintetini obliki pregledno po
dati y naslovu^ navedeno, problematiko, zlasti'e^e je to mogoe pojasniti
samo v irem kontekstu "jugoslovanskih in slovenskih vojnih ciljev ter
dolgorone strateke orientacije, v sklopu britanske politike napram Sovjetski'zvezi vobe.-napram Jugoslaviji in Avstriji pa e posebej. Upotevati je
potrebno'problematiko zahodnih meja Jugoslavije glede Julijske krajine in
Trsta, vendar tudi obutljivi mednarodni "poloaj Jugoslavije v letih 1944
1945 itd. Pisec tga referata je ria znanstvenem posvetovanju Jugoslavija
v konni etapi druge svetovne vojne v Beogradu dne 9. decembra 1975. leta
v daljem referatu poroal b temi Britansko-jugoslovanski nesporazumi
glede Koroke in se pri tem oprl' skoraj izkljuno na britanske vire.1
Pisec se je sporazumel z britanskim referentom prof. Sir William om
Deakinomda bo priujoi referat zato predvsem zasnovan na jugoslovan
skih virih z navajanjem, nekaterih kljunih problemov,-ki so se pojavljali
v jugoslovansko-britanskih odnosih 19411945. leta:
a) vpraanje jugoslovansko-avstrijske meje in vojnih ciljev;
'
b) ^1^18 sodelovanje pri poskusih penetracije v Av-'
strijo, in
,,
. . . .
c) sodelovanje in nesporazumi komunistinih partij Jugoslavije in Av
strije.,; ;
,
'
,
-.
\
Viri in literatura
Jugoslovanski viri za to tematiko so sicer precej tevilni, vendar so
razmeeni v raznih arhivih in arhivskih fondih. Zelo malo pa je temeljnih
virov, potrebnih za rekonstrukcijo in analizo politinih aspektov vse te
problematike. Poroila raznih komitejev komunistine partije Slovenije v
zvezi s Koroko in Avstrijo 'so ohranjena v arhivu centralnega komiteja
Zveze komunistov Slovenije in v arhivu Intituta za zgodovino delavskega
gibanja v Ljubljani, kjer s o n a voljo tudi razna vojna poroila posameznih
tabov raznih enot, oz. partizanski .tisk. V arhivu Predsedstva Zveze komu
nistov Jugoslavije v Beogradu so dosegljivi najpomembneji partijski do
kumenti v fotokopijah ali v izvirniku. V arhivu CK ZK Slovenije gradivo e
urejajo in je, podobno kot v sovjetskih arhivih, na voljo le posredno preko
izbire arhivistov. V arhivu Predsedstva CK ZKJ v Beogradu pa raziskovalci
e lahko sami pregledujejo kartoteko z regestami in izbirajo sami ustrezne
dokumente. Nekateri dokumenti so seveda, tako kot sicer povsod po svetu,
e vedno v tekoi registraturi in samo izjemoma dosegljivi s posebnim do
voljenjem.
Ta
referati s
Ljubljana,
njem letu

referat je bil objavljen v 4. tevilki Zgodovinskega asopisat 1978, knjiga z vsemi

tega posvetovanja pa je v pripravi za tisk. V zborniku Osvoboditev Slovenije 1945,
1977, 237257 je objavljen referat istega pisca Mednarodni poloaj Jugoslavije v zad
druge svetovne vojne in daje iri okvir za razumevanje nae tematike.

128

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

Za nao temo so zanimivi nekateri fragmenti iz delno ohranjene in do

segljive zbirke radijskih depe med Kominterno in CK KPJ, ki jo hrani
arhiv Predsedstva CK ZKJ. Nedavno tega so na voljo v tem arhivu tudi
nekatera poroila jugoslovanske vojne misije v Moskvi, vendar samo v kseroks kopijah in brez navedbe, kjer so ohranjeni izvirniki. Ti dokumenti vse
bujejo za nao temo zgolj tehnine podatkerKae, da so bila najbolj po
membna vpraanja odnosov s komunistino partijo Avstrije, oz. s Komin
terno po njeni razpustitvi, "obravnavana po takoimenbvni'specialni liniji,
torej v sodelovanju s sovjetsko obveevalno slubo in z vso mono konspi
racijo.2 V zgodovinskem arhivu RSNZ SR Slovenije pisec ni s tem v zvezi
svoj as 1976. leta, ko je zbiral gradivo za zaveznike misije, nael nobenih
pomembnih virov iz prve roke, marve zgolj povojne elaborate. Iz ustnih
virov.je znano, d a j e ostalo ohranjenih nekaj tiso dokumentov t varnostne
in obveevalne slube VOS, ki pa e niso urejeni, oz.'na voljo znanstveni
javnosti'. '
..-'i ^ ' - ' . . . . ' '..' _ , ; ; ' o ; . J
Diplomatski arhiv zveznega sekretariata zunanjih zadev v Beogradu, je
ele nedavno uredil tisti del arhiva jugoslovanske kraljevske ibegunske vla
de, ki ga je zadnji predsednik te,vlade in nato,zunanji.minister zaasne
vlade Demokratine federativne Jugoslavije dr. Ivan ubai pripeljal s sei
boj iz Londona in v kolikor je ostal ohranjen-na j enem mestu. Vendar pa
bo raziskovalec kljune diplomatske dokumente, ki so jih izmenjale'vlade
kraljevine Jugoslavije in Zdruenega kraljestva, laje in ;prej:.nael v bri
tanskem kot pa v jugoslovanskem arhivu.
.,.,-..
,
Public Record Office v Londonu hrani zelo tevilne ali samo delno
dosegljive vire, pomembne za nao temo. Za razumevanje irega-1 okvira
so potrebni takoimenovani Churchill Papers v skupini PREM 3;" oz. gene
ralna korespondenca Foreign Officea F 0 371. V zelo bogatem fondu 37. bri
tanske vojne misije v Jugoslaviji (WO 202, fascikli 128521) je mo1 najti
mnoge zelo pomembne detalje, prav tako tudi v fondu zaveznikega glav
nega stanu na Sredozemlju (WO 204 Allied Forces Headquarters), v oseb
nem arhivu feldmarala Alexandra (WO 214) itd. Britanska tajna obvee
valna sluba (Secret Intelligence Service S. I. S.) in uprava za specialne
operacije (Special Operations Executive S. O. E.) seveda ne dajejo svojih
arhivov na vpogled javnosti. Kljub temu pa je iz raznih britanskih vojakih
in diplomatskih dokumentov (WO in FO) mogoe razbrati marsikaj o de
javnosti obeh teh organizacij, e to njih seveda ne kompromitira.
''
Toda e danes, eprav tee e sedmo leto, odkar so odprli arhive za _yse
obdobje druge svetovne vojne, se vekrat zgodi, d se posamezni fascikfiJiz
registrature War Officea, v naelu in po podatkih iz ustreznih popisnikov
odprti in dosegljivi, nenadoma znajdejo v rabi pri nekem" skrivnostnem
gospodu Atkinu v oddelku, kjer so nastali (department of the origin).
Tako je bilo npr. s fasciklom taba za specialne operacije v zaveznikem
glavnem stanu na Sredozemlju (WO 204, file 2012) HQ Special Oprations!
Austria, 8.446.45), ki ga je pzabljivi raunalnik e odkril na ustreznem
mestu in tudi naroil. Seveda bi lahko iskali ustrezne dokumente tudi v
fondih, kot so komite - naelnikov tabov (Chiefs of Staff Committee ~
CAB 88) ali zaveznike nadzorne komisije za Avstrijo itd: Verjetno pa bi
nali le dvojnike temeljnih dokumentov in'odkrili kako znailno podrob
nost.
' ''-
2
P r i m . M e t o d M i k u , T r o j n a (dvojna) i n t e r n a c i o n a l i s t i n a a k c i j a - C K K P S (CK K P J )
h a K o r o k e m m e d N O B od k o n c a 1943 dalje, Zgodovinski
asopis, XXIV, zv. 34, L j u b l j a n a , 1970,
267268.

D. BIBER: KOROKO VPRAANJE 19411945

129

Monumentalna zbirka partizanskih dokumentov Zbornik dokumentov

in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, oz. Zbor
nik ' dokumenata i podataka o narodnoosvobodilakom ratu naroda Jugo slavije al nima ustreznega in zanesljivega predmetnega oz. tematskega
kazala. Za politine aspekte nae teme je komaj mono najti kak podatek
v tem zborniku. Vrh tega so nekateri dokumenti le delno objavljeni, znaki
za izpuanje, npr. tri pike v oglatem oklepaju, pa al niso vselej navedeni.
Ohranjen partizanski tisk in razni letaki so primerneji za prouevanje
tehnike in razirjenosti partizanske propagande kot pa politinih aspektov
nae tematike, eprav je.tudi tu mo najti nekaj faktorskih podatkov.3
Documents on the Carinthian Question, Beograd 1948 vsebujejo izbrane
dokumente iz diplomatske korespondence med jugoslovansko in zaveznikimi'vladami v aprilu in maju 1945. leta v zvezi s vpraanjem jugoslovanske
vojake zasedbe dela avstrijskega ozemlja. Ameriki diplomatski dokumenti,"objavljeni v Foreign Relations of the United States. The Conferences at
Malta and Yalta, Washington, D. C. 1955 se.dotikajo tudi vpraanja avstrij
sko-jugoslovanske meje in predvidenih okupacijskih con.
Memorandum vlade Federativne Narodne Republike Jugoslavije o slovenakoj Korukoj, prograninim delovima tajerske Gradianskim Hr
vatima, Beograd 1947 ter uradna publikacija Slovenaka Koruka i Gradi
anski Hrvati, Beograd 1947 sta objavljena tudi v tujih jezikih. Razni me
morandumi koroke deelne vlade iz 1945. leta so bili tiskani za interno
rabo in poslani britanskim okupacijskim oblastem. Podobno je tudi z ustrez
nimi britanskimi oz. jugoslovanskimi memorandumi. 4
Akademik Fran Z w i t t e r je napisal pomembno razpravo Priprave
Znanstvenega intituta za reevanje mejnih vpraanj po vojni, objavljeno
v Osvoboditev Slovenije 1945 (referati z znanstvenega posvetovanja v Ljub
ljani 22. in 23. decembra 1975), Ljubljana, 1977, str. 258267 z zelo bogato
bibliografijo, navedeno v opombah. Dr.'Tone Z o r n je v istem zborniku
(str. 277291) objavil razpravo Koroko vpraanje maja 1945.
Dr. Metod M i k u je vekrat na-raznih mestih pisal o partizanski de
javnosti na Korokem v svoji veliki studiji Pregled zgodovine narodno osvo
bodilne borbe v Sloveniji, IV, Ljubljana, 9601973. Zelo vestno je isti
pisec zbral in predstavil (zbral sem in uredil samo meni dosegljivo arhivsko gradivo) najpomembneje partijske in druge .dokumente o medpartijslih odnosih v "zvezi z Avstrijo v svoji razpravi Trojna (dvojna) internaibnalistina akcija CK KPS (CK KPJ) na Korokem med NOB od konca
1943 dalje, Zgodovinski asopis, XXIV, 34, Ljubljana, 1970, 247-^272. Ne
davno opravljene raziskave posebej za priujoi referat o pokazale, da tudi
danes ni dosegljivo nikakrno novo in pomembneje arhivsko gradivo.^merijeni razpravi dr. M. Mikua je mo dodati samo nekatere podrobnosti ali
postaviti nova vpraanja.
V obseni sintetini studiji Zdravko K l a n j e k in drugi, Narodno
osvobodilna vojna na Slovenskem 19411945, Ljubljana, 1976 (1157 str.) je
mogoe na osnovi vse pomembne slovenske literature in raznih virov dobiti
zgoen pregled partizanskih vojnih operacij na Korokem, Koroki zbor
nik, Ljubljana, 1946, uredniki Bogo G r a f e n a u e r, Lojze U d e , Maks V e s e 1 k o in zbornik Koroka v borbi, Celovec, 1951 slonita na tedaj doseglji3

Ljudska
pravica, Naa vojska, Slovenski
poroevalec,
Novice, Delo, itd.
4
Public Record Office, L o n d o n (dalje P R O ) , F O 371/46682, C 7159, 7488, 8605, 9758/6837/3; F O
371/48899, R 19557/445/92; F O 371/48926, R 17242/2395/92 itd. A v t o r se z a h v a l j u j e za d o v o l j e n j e u p o
r a b l j a t i crown c o p y r i g h t d o k u m e n t o v .

1 3 0

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 . 1

vih virih. Doslej e nimamo monografske tudije o Koroki v asu druge

svetovne vojne.
Na tem mestu ne bomo posebej navajali razprav o problematiki izjave
komunistinih partij Italije, Jugoslavije in Avstrije 1934. leta o slovenskem
narodnem vpraanju, o Anschlussu, nemki penetraciji v Slovenijo, o nem
ki raznarodovalni politiki, o nacionalnem vpraanju, itd., ki so jih napisali
med drugimi dr. Metod M i k u , dr. Janko P1 e t e r s k i, dr. Tone F e r e n c,
dr. Duan B i b e r itd., eprav so ta dela zanimiva in pomembna za razu
mevanje kasnejega dogajanja med drugo svetovno vojno.
;
Dragovan e p i le mimogrede omenil tudi vpraanje jugoslovanskoavstrijske meje v razpravi Velika Britanija i pitanje revizije jugoslovan
sko-talijanske granice 1941, Zgodovinski asopis, XXX, 12, Ljubljana,
1976, str. 4777, objavljeni tudi v: asopis za suvremenu povijest, I, Zagreb,
1975', str. 121140, objavil pa je v anglekem jeziku v prilogi besedilo
moranduma slovenske ljudske stranke o slovenskih ozemeljskih zahtevah
z dne 1. maja 1941 kot tudi memorandum jugoslovanske kraljevske begun
ske vlade z dne 27. decembra 1941. leta.
Sir Llewellyn W o o d w a r d , British Foreign Policy in the Second
World War, II, III, London, 1971 zelo zgoeno pie o britanski politiki v
zvezi z Avstrijo (II, 18990, 2223, 463, 594), oz. o avstrijsko-jugoslovanski
meji (III, 3679, 374), verjetno pa bo mo najti e kaka druga britanska
dela v zvezi s to tematiko.

A. Vpraanje jugoslovansko-avstrijske meje in vojni cilji

Na korokem plebiscitu 10. oktobra 1920, kot je znano, e pri glasovanju
v prvi coni A ni bila doseena veina glasov, potrebnih za prikljuitev Ko
roke k Jugoslaviji. Vendar pa so v delu slovenske javnosti e ostale ilu
zije, da bi v primeru Anschlussa, tj. prikljuitve Avstrije k Nemiji, lahko
znova naeli koroko vpraanje, ker se pri plebiscitu ni glasovalo za veliko
Nemijo in Tretji Reich, marve samo za Avstrijo. Slovenski emigranti
s Korokega so brez uspeha predlagali ministrskemu predsedniku dr. Mi
lanu Stojadinoviu, naj njegova vlada po Anschlussu zahteva prikljuitev
slovenske Koroke k Jugoslaviji. Nastanek velike Nemije je bil znak za
sploni alarm ne samo v Sloveniji, kjer je prevladala bojazen, da je to samo
prvi korak k uresnienju nemkega mostu na Jadran. Odgovor na vse to
so bile tudi akcije za obrambo severne meje, ki so jih na pobudo komu
nistine partije Jugoslavije oz. Slovenije vodili akcijski odbori.5
Po sklenitvi pakta Hitler-Stalin, po vsem videzu sode na pobudo in
po direktivah Kominterne, res ni ve sledu o kaki javni dejavnosti teh
akcijskih odborov. Vpraanje meje kot obrambe pred prodirajoim nem
kim imperializmom in faizmom je vendarle e kako pritegovalo pozornost
raznih slovenskih politinih krogov, celo tistih, ki so kasneje, pristopili
k Trojnemu paktu. 6
5
Duan B i b e r , Nacizem in Nemci v Jugoslaviji, 19331941, Ljubljana, 1966, 93166. Prim.
PRO, 6 FO 371/22313, R 2116/137/3; FO 371/22317, R 2583/137/3.
Kominterna je 1. junija 1940. leta med drugim dala naslednje navodilo: Razvijanje i
rokog masovnog pokreta pod parolom nezavisnosti naroda Jugoslavije i prava na nacionalno
samoopredeljenje i uzajamno pomaganje protiv svakog nasilja. Ali ne parola odbrane granice.
Podobni so tudi sklepi Eksekutivnega komiteja Kominterne z dne 15. septembra 1940. leta:
Istina, Partija ne postavlja parolu odbrane granica dananje jugoslovenske dravne tvore
vine . . . Arhiv Predsedstva CKZKJ (dalje ACKZKJ), fond Kominterne (dalje Kl), 1940, ne
registrirano gradivo.

D. BIBER: KOROKO VPRAANJE 19411945

Znano je e, da je britanska vlada na pobudo jugoslovanskega posla

nika v Moskvi dr. Milana Gavrilovia, z namenom vplivati na Hrvate (Slo
venci sploh niso bili omenjeni), prepreiti pristop Jugoslavije k Trojnemu
paktu in po monosti pahniti jo v vojno, preko svojega poslanika v Beo
gradu Ronalda Campbella u s t n o najavila tako knezu Pavlu kot kasneje
tudi predsedniku puistine vlade generalu Duanu Simoviu, da bo blago
hotno podprla jugoslovanske zahteve za revizijo jugoslovansko-italijanske
meje. Potemtakem monost, revizije avstrijsko-jugoslovanske meje tedaj
sploh ni bila omenjena, niti se o tem ni razpravljalo. Isto velja tudi za po
gajanja med Stalinom in Edenom 16. decembra 1941. Stalin je tedaj med
drugim predlagal sklenitev tajne pogodbe.'o obnovi Jugoslavije in njeni
raziritvi na raun Italije ter o restavraciji Avstrije kot neodvisne drave.7
. Foreign Office je ocehiir da dr. Miha Krek ni bil'seznanjen s^tem bri
tanskim korakom glede revizije jugoslovansko-italijanske meje.8 Vendar pa
je prvi Memorandum o slovenskih ozemeljskih zahtevah v asu vzposta
vitve novih meja jugoslovanske drave datiran e s 1. majem 1941 v Jeru
zalemu nasedeukraljevske jugoslovanske vlade. Dejansko je to bil me
morandum slovenske ljudske stranke, ki so ga, kot meni prof. dr. Dragovan
epi, v naglici sestavili dr. Miha Krek, dr. Alojzij Kuhar, Franc Snoj in
Franc Gabrovek. Vendar e upotevamo, da je ta memorandum bil na
pisan, celo natiskan ter oddan v angleini nepolna dva tedna po pobegu
kraljevske jugoslovanske vlade preko Aten, Krete, in Egipta do Palestine,
lahko upravieno sklepamo, da se. je na tem delalo e p r e d nemkim
napadom na Jugoslavijo.9
Dr. Alojzij Kuhar je 31. julija 1941 s Trinidada pisal Antonu Zakrajku
v New York. Pojasnjeval je,-zakaj je potrebna akcija v Zdruenih dravah
Amerike in med drugim zapisal: Svet ve tako malo o Slovencih . . . Pojem
.slovensko ozemlje' in .slovenski narod' je e vedno potrebno formulirati.
Mi bomo morali to hitro storiti, dokler vojna e traja. Na mirovni konfe
renci bo prepozno. To je nae veliko pripravljalno delo... Do Bele hie
mora sei odmev ponavljanja te glavne zahteve: konna in dokonna zdru
itev slovenskega ozemlja, ne glede na to kakna bo nova demokratina
ureditev v Evropi.10
'
'
Toda predstavniki slovenske liberalne'stranke so britanskemu diplo
matskemu predstavniku v Palestini jasno dali vedeti, da se ne strinjajo
v celoti z novimi mejami, ki zajemajo, kot pravijo, okraje, ki etnino niso
slovenski. Vendar ni bilo posebej zabeleeno, da nasprotujejo novi meji
napram Avstriji, ki naj bi bila celo na Visokih in Nizkih Turah. Omenili
pa so, da bi bila Soa bolj pravina linija napram Italiji kot pa Tagliamento. 11
'
'
Medtem ko je dr. Alojzij Kuhar, katoliki duhovnik, zunanjepolitini
urednik Slovenca in vodilni slovenski klerikalni politik postavljal taken
maksimalni program zedinjene Slovenije, pa je njegov brat Lovro Kuhar,
znan kot pisatelj pod psevdonimom Preihov Voranc in blinji Titov so
delavec v Parizu, 1942. leta napisal brouro O slovenskih mejah. Lovro
Kuhar je v tej brouri, ki jo je izdala agitacijsko propagandna komisija
7
E l i s a b e t h B a r k e r , British
Policy in South-East
E u r o p e in the Second
World
War,
L o n d o n , 1976, 8788; D r a g o v a n e p i , Velika B r i t a n i j a i p i t a n j e revizije j u g o s l a v e n s k o - t a l i j a n s k e g r a n i c e 1941, Zgodovinski
asopis,
XXX, zv. 12. L j u b l j a n a , 1976, 4777; P R O , P R E M
3/394/3,
W. P . (42), 8.
8
P R O , F O 371/30221, R 10174/162/92. P r i m . D . S e p i , n. d.. 61.
a1 0 D. e p i , n . d., 5659.
PRO, F O 371/30219, R 8157/162/92.
11
D. e p i , n. d., 58; PRO, F O 371/30240, R 7539/960/92.

!32

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

pri centralnem komiteju komunistine partije Slovenije, ostro-nastopil

proti zgodovinskim mejam kot v bistvu imperialistini paroli: Tujega
noem svojega ne dam, je zapisal na koncu Lovro Kuhar. Kasneje je
to geslo v Titovem govoru dne 12. septembra 1944. leta na Visu postalo
splono znano. Lovro Kuhar je zahteval tisto ozemlje, ki je bilo v,dobi
imperializma nasilno raznarodeno, vkljuno z mesti kot jezikovnimi otoki
na Korokem, Celovcem in Gosposvetskim poljem.12
Izvrni odbor Osvobodilne fronte je v svojem sporoilu z dne 1. de
cembra 1942. leta ob prvem zasedanju Protifaistinega sveta! narodne
osvoboditve (AVNOJ) v Bihau posebej poudaril, da bo v novo Jugoslavijo
vstopila SVOBODNA IN ZDRUENA SLOVENIJA od Trsta do pilja,, od
Kolpe do Celovca.13
'
Morda, je e najlae spoznati tedanjo politiko komunistine partije
Slovenije v pismu, ki ga je Edvard Kardelj 14. decembra 1942. leta poslal
Titu:
Vpraanje meje je za nas tako aktualno, kot verjetno ni niti za angle
ki imperij. Gre za popolnoma specifino slovensko obutljivost v tem po
gledu, ki smo jo dolgo poizkuali obiti s splonimi naelnimi izjavami, toda
sedaj postaja to vse manj mono. Slovenci, ki so e 1000 let razcepljeni,
namre utijo, da se sedaj odloa o tem, da konno stara parola o Zdru
eni Sloveniji postane resnica. Zato se stalno postavljajo med mnoicami
vpraanja: Toda v katerih mejah? Reakcija poizkua prav v temvprar
anju med mnoicami najbolj diskreditirati nao partijo. Skoraj polovica
vseh klevet zadeva odnos nae partije nasproti .mejam'. S tem poizkuajo
dokazati, da je na patriotizem samo v besedah, da pa v resnici v imenu
,proletarskega internacionalizma' prodajamo dele slovenske zemlje Nem
cem in Italijanom, je pisal Edvard Kardelj.
"Pojasnil je, da je v etapi narodnoosvobodilne vojne potrebno ta
vpraanja postavljati tako, kakor se postavljajo v okviru kapitalizma,"
medtem ko v socializmu vpraanje mest kot jezikovnih otokov sploh ne bi
bilo pomembno. ... v naem boju, ali bolje v naih .vojnih ciljih' smo
jasno sprejeli zahtevo za prikljuitev celotne Primorske s Trstom kot avto
nomnim mestom in Koroke s Celovcem, e tega ne bi e sedaj povsem*
jasno storili, bi dali oroje v roke mihailovievcem, ki v svoji ilegalni lite
14
raturi zahtevajo vse mogoe.
;
Dr. Miha Krek je dejansko v Londonu vodil sistematino akcijo in se
obraal na najrazlineje kroge, tako npr. na urednika londonskega Timesa MacDonalda. Memorandum kraljevske jugoslovanske vlade v Lon
donu z dne 27. decembra 1941. leta je po mnenju prof.dr.Dragovana.se15
pia prvi tak slubeni vladni memorandum. Toda iz beleke v Foreign
Officeu je razvidno, da je bil tudi e omenjeni memorandum slovenske
ljudske stranke z dne 1. maja 1941. leta, ki se sicer ni podpisala, le sprejet
kot uradno vladno sporoilo.16
. -..
12
Prim. Fran Z w i t t e r , Priprave Znanstvenega intituta za reevanje mejnih vpraanj
po vojni,
Osuoboditeu Slovenije 1945. Ljubljana. 1977. 261.
13
Jesen 1942. Korespondenca Edvarda Kardelja in Borisa Kidria, Ljubljana, 1963, 488-^490.'
H
Jesen 1942. 558559. Izvirnik v Zbornik dokumenata i podataka o narodnooslobodilakom
ratu naroda Jugoslavije, II. 7, Nr. 24. str. 8586. Slovenski prevod ni povsem ustrezen. V izvir
niku je reeno: Ako mi to ne bi uinili ve sada potpuno jasno, dali bi u ruke oruje mihailovievcima . . .. V Jesen 1942, 559 pa je reeno: e tega ne bi storili, je e sedaj popolnoma
jasno, da bi dali oroje v roke mihailovievcem . . ..
' D. S e p i e , n. d., 6263. Avtor citira po dokumentu iz Diplomatskega arhiva Zveznega
sekretariata zunanjih zadev. Dokument je mo najti v PRO, FO 371/33446, R 35/35/92. Sir Orme
Sargent je dejal jugoslovanskemu kraljevskemu poslaniku, da Foreign Office ne bo uradno
odgovoril.
'" PRO. FO 371/30240. R 7539/960/92. beleka na str. 279 z dne 1. 8. 1941.

D. BIBER: KOROKO VPRAANJE 19411945

133

Bojazen pred monimi tajnimi transakcijami med Veliko Britanijo in

Italijo po vzorcu londonskega pakta iz 1915. leta z namenom, da se Italija
umakne-iz vojne ob strani Nemije, je navdihovala mnoge Krekove akcije.
Krek je zaman,nenehno moledoval, naj se britanska vlada javno distan
cira od londonskega pakta in javno podpre vsaj nekatere slovenske oze
meljske zahteve.17 Dr. Miha Krek je vzporedno z e omenjenim vladnim
memorandumom z dne 27. decembra 1940. leta v posebnem pismu, naslov
ljenem na britanskega ambasadorja Georgea Rendela z dne 10. januarja
1942, podrobneje pojasnil nekatere slovenske ozemeljske zahteve glede se
verne meje. To. pot ni ve vztrajal pri meji na Visokih Turah, marve je
zatrjeval: Te nae"zahteve glede Avstrije oziroma Nemije slone v glav
nem na zahtevah, ki jih je Jugoslavija postavila e 1919. leta na mirovni
konferenci.1?
Ambasador G. Rendei je 12. marca 1942 v nekem pismu pripomnil: Kot
vse kae, sistematino unievanje Slovencev stalno napreduje in e se bo
vojna nadaljevala"e dve ali tri leta, morda sploh ne bo nobenih Slovencev
ve, da bi jim dodelili katerokoli posebno.podroje, ko bomo sklepali
o mir. P. L. Rose pa je zapisal, potem ko se je seznanil z mnenjem prof.
Laffana: Slovenske zahteve so divj in politino pretirane. 19
Prof. Laf fah je marca 1942. leta kritino in natanno, analiziral vsebino
Krekovega pisma in ozemeljske zahteve. Ta britanski ekspert seveda ni
poznal navodil dr. Antona Koroca in dr. Milana Stojadinovia slovenski
narodnostni manjini na Korokem, naj.glasuje za potrditev Ahschlussa.
Pripomnil je:'Kae, da j mlaja generacija Slovencev sprejela nacistine
ideje. Slovenski okraji so bili prominentni v neuspeli nacistini vstaji 1934.
leta in so celo v vejem tevilu glasovali za Anschluss 1938. leta kot pa
v ostali Koroki... Predlagano mejo... kot kae... ne opraviuje noben
argument razen arheolokega.20 Prof. Laffan je tako odstopil celo od mne
nja v Memorandumu o mejah evropskih konfederacij in transferu nem
kih populacij,*ki "ga je pripravila inozemska raziskovalna in tiskovna
sluba v Balliol Collegeu v Oxfordu dne 20. februarja 1942. leta. eprav ni
bila predlagana* nobena sprememba jugoslovansko-avstrijske meje, je bilo
vendar ugotovljeno:
Jugoslavija bi etnografsko e vedno lahko zahtevala del bazena (Ce
lovki bazen) in mrda bi'ozek trak na junem robu celo dal prednost jugoslovanski suverenosti. Vendar pa gospodarstvo in strategija zahtevata, da
ne pride do nobene spremembe ali pa da se prikljui celotni bazen.21 V neki
drugi taki analizi,'ki jo je prof. Laffan 13. maja 1942. leta poslal naelniku
junega oddelka v Foreign Officeu Howrdu, je J dana pesimistina pro
gnoza:
' ;
V
Manjajoi se ostanek teh Slovencev je vztrajal v siloviti borbi za svoj
kolektivni obstanek, toda kae, da mu je usojeno izumreti, razen e ne bodo
nastali povsem novi odnosi med obnovljenima dravama Avstrije in Jugo
slavije.22.^ vseh kasnejih britanskih memorandumih 1 in analizah se v
17

P R O , F O 371/33470; R 5976, 6386,' 6161/178/92; F O 371/37630, R 2038/246/92. D. s e p i e , n. d.,

61; F O 371/30219, R 8179, 8287/160/92; F O 371/33446, R 1764,-2633/35/92. F o r e i g n Office j e 12. m a j a 1942
s a m o p o t r d i l , d a ne b o p r e v z e l n i k a k r n i h o b v e z n o s t i , k i bi p r i z a d e l e j u g o s l o v a n s k e i n t e r e s e ,
n e d a bi-se p r e j p o s v e t o v a l z ' j u g o s l o v a n s k o vlado. (FO 371/33446, R 2864/35/92). V a i d e - m e m o i r e
za .kraljevsko j u g o s l o v a n s k o v e l e p o s l a n i t v o v L o n d o n u z d n e 19.,' 11. 1942 j e sir O r m e S r g e n t
p o u d a r i l , da j e n a a p o l i t i k a e v e d n o ta, d a n e r a z p r a v l j a m o n i t i se v asu v o j n e n e o b v e
z u j e m o v n o b e n e m o z e m e l j s k e m v p r a a n j u , k a t e r a b o p o t r e b n o p r o u i t i i n j i h r e e v a t i ob m i
r o v n i 1 8ureditvi. (FO 371/33446, R 7984/35/92).
.
P R O , F O 371/33446, R 391, R 2633/35/92.
>9 P R O , F O 371/33446, R 1764/35/92.
20
P R O , F O 371/33446, R 1580/35/92.
z
' P R O , F O 371/33148, R 6150/646/92.
22
P R O , F O 371/33498, R 3425/3425/92.

134

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

glavnem odklanjajo jugoslovanske zahteve glede Avstrije oziroma Koroke,

ne glede na to ali jih je postavljala begunska kraljevska vlada ali pa mar
al Tito. Namesto tega je bila predvidena zamenjava nemke manjine
v Sloveniji za slovensko manjino v Avstriji in zaradi gospodarskih raz
logov je bil priporoen celo popravek meje v korist Avstrije v Slovenskih
goricatrjuno od reke Mure.23
Dr. Miha Krek je na pomlad 1943. leta sprio spopadov med srbskimi
in hrvatskimi ministri v begunski vladi zael dvomiti, e bo skupno jugo
slovansko dravo splori mogoe obnoviti. Ambasador G. Rendei je 4. marca
1943. leta zabeleil Krekovo razmiljanje: ...e Jugoslavija razpade, bi
Slovenija lahko formirala enoto v neki novi politino-ekonomski skupini,
ki bi slonela na in bila zaledje pristaniema f Trsta in R e k e . . . V tej shemi
bi seveda bila vkljuena vrnitev Sloveniji slovenskih okrajev Italije in Ko
roke in po monosti dodelitev celotne Istre Slovencem.24
Medtem ko je dr. Krek maja 1943. leta preprieval ambasadorja G. Rendela, da se bo v pogojih sodobne vojne efektivna obramba Slovenije, celo
kot dela ire enote, vselej pokazala kot nemogoa ter da je bodonost
Slovenije mono zajamiti samo s politinimi in ekonomskimi, nikakor pa
ne z vojakimi sredstvi,25 je bilo na seji pokrajinskega komiteja KP Slo
venije za Koroko dne 12. maja 1943. leta v pozdravu izvrnemu odboru
Osvobodilne fronte poudarjeno, da se s tem vsa slovenska Koroka for
malno pridruuje borbi slovenskega naroda za osvoboditev in zdruitev
v svobodni in zedinjeni Sloveniji. V pozdravu, poslanem Titu, j e bilo re
eno, da je prav Tito.vlil slovenskemu narodu na Korokem novo vero
v konno zmago in zdruitev z ostalo Slovenijo v novi demokratini. Jugo
slaviji.26
.
Posebna komisija pri izvrnem odboru Osvobodilne fronte je koncem
1941. in v zaetku 1942. leta zaela prouevati vpraanje bodoih meja.
V komisiji so bili politiki in znani strokovnjaki, zgodovinarji in geografi.
Niso se ohranili nikakrni pisani viri o delu te komisije. Prof. dr. Fran
Zwitter je v zaetku oktobra 1943. leta ob soglasju Edvarda Kardelja ,dal
pobudo za nadaljnje prouevanje teh vpraanj in je kasneje postal rav
natelj Znanstvenega intituta, te vsekakor enkratne znanstvene ustanove
med vsemi odpornikimi gibanji v Evropi. Zwittrov elaborat Problem bo
doih slovenskih meja, namenjen za interno razpravo, je branil naelo, da
je mono Koroko razdeliti na osnovi ve ali manj stare etnine meje iz
sredine devetnajstega stoletja, zavraal ipa je subjektivni kriterij in ple
biscit. Predvidena je bila izselitev povsem nemkega prebivalstva iz Slo
venije, ne pa tudi iz Koroke, kar je e prej med obiskom Znanstvenega
intituta napovedal za vso Jugoslavijo Rodoljub olakovi.
Dr. Fran Zwitter je za zaveznike napisal tudi dva elaborata o slovenski
manjini v Italiji in na Korokem; z vsemi potrebnimi informacijami, venr
dar brez oznaenih ozemeljskih zahtev. Britanska misij a. j e namre e fe
bruarja 1944. leta od Edvarda Kardelja zahtevala in tudi dobila, informacije
o teh manjinah. Na osnovi rezultatov diskusijskega sestanka z dne 9. sep
tembra 1944. leta je nastal nov Zwittrov elaborat Meje Jugoslavije. A. Meje
slovenskega ozemlja. V drugi polovici 1944. leta je bilo v Znanstvenem ina
P R O , F O 371/33446, R 2986/35/92: F O 371/37174, R 808/369/67 (1943): F O 371/48926, R 17242 '
2395/92 i t d . V r e d n o bi bilo r a z i s k a t i , e so se t a k e i d e j e o h r a n i l e t u d i e k a s n e j e , n p r . 1946 in
naprej.
P R O , F O 371/37630, R 2038/246/92.
2

5 P R O , F O 371/37630, R

26

Arhiv

Intituta

4737/246/92.

za zgodovino

delavskega

gibanja

v Ljubljani

( d a l j A I Z D G ) , f. 650.

D. BIBER: KOROKO VPRAANJE 19411945

135

titutu napisanih okrog dvajset raznih elaboratov o mejnih in manjinskih

vpraanjih ob sodelovanju ve avtorjev. Jugoslovanske ozemeljske zahteve
napram Avstriji, predloene konferenci namestnikov zunanjih ministrov
v Londonu 1947. leta so bile v bistvu iste kot tiste zahteve, ki so bile for
mulirane e septembra 1944. leta. Na tem mestu se seveda ne moremo spu
ati v podrobnosti in se moramo zadovoljiti z ugotovitvijo, da je, z manj
imi korekturami seveda, bila zahtevana prikljuitev slovenskega etni
nega ozemlja.27

Sredi 1944. leta je nastala takoimenovana Koroka deklaracija. V

imenu politine, kulturne in gospodarske organizacije korokih Slovencev
je deklaracija zahtevala naravno mejo na Visokih in Nizkih Turah, kot
vojno.reparacijo pa celo tudi tajersko, vse z namenom, da se nemtvo
v Avstriji preusmeri iz jugovzhodne imperialistine v srednjeevropsko nem
ko orientacijo.28 V literaturi e ni znano, kdo je sestavil to deklaracijo, e
je oziroma kako je bila sprejeta, ter e je sploh kroila v irem krogu ali
v javnosti.
Edvard Kardelj je v svojem pismu z dne 5. februarja 1944. leta v imenu
centralnih komitejev komunistine partije Jugoslavije in Slovenije zahte
val od pokrajinskega komiteja KPS za Koroko, naj se med mnoice ne
vnaa razprava o prikljuitvi Koroke k Sloveniji. Menil je, da je napano
govoriti o avstrijski narodnostni manjini na Korokem. Potrebno je bilo
dogovoriti se z vodstvom avstrijskega protifaistinega gibanja o skupni
borbi 'proti Hitlerju, nikakor pa ne o nacionalnem vpraanju in razmejitvi.
Ozemeljske zahteve do imperialistine Avstrije bodo vsekakor veje od za
htev napram ljudski in demokratini ;Avstriji. Poudarjati je bilo treba v
prvi vrsti protifaistini, ne pa samo nacionalni moment, ker bi sicer lahko
prilo do loitve kmetov' od delavcev. Delavci so bili namre precej nemko
usmerjeni.29
'
Sekretar pokrajinskega komiteja KPS za Koroko Duan Pirjvec-Ahac
je v svojem odgovoru sicer priznal napake, pojasnil pa je, da je komite
samo izvajal direktive, ki jih je dobil od sekretarja CK KPS. Ni bilo slu
ajno, e je bila tako ostro poudarjena pripadnost slovenske Koroke Ju
goslaviji. Pokazalo se je, da mnoice na Korokem e niso pripravljene za
borbo, vendarle pa so elele prikljuitev k Jugoslaviji in so v partizanih
30
videle nove Maistrove borce. Dane so bile jasne partijske direktive, da se
v kontaktnem komiteju s predstavniki komunistine partije Avstrije ne
31
sme naenjati razprava o mejah.
Znanemu Titovemu govoru na otoku Visu z dne 12. septembra 1944.
leta, kjer je bila omenjena tudi osvoboditev bratov na Korokem,32 je sle
1
dila velika propagandna kampanja z jasno in odkrito zahtevo: Celovec
kot center korokega dela Slovenije pripada zedinjeni Sloveniji in fede
rativni Jugoslaviji. Hkrati pa so se znatno poslabali odnosi s komuni
stino partijo-Avstrije.33 ef zaveznike misije na tajerskem pri tabu
etrte operativne cone ameriki major Franklin Lindsay je poroal o kra
jevni kampanji. Na mitingih in s plakati je bila zahtevana vrnitev sloven27
F. Z w i t t e r , n. d.. Osvoboditev Slovenije 1945, Ljubljana, 1977. 258276. Morda bo mo
goe 2najti
te elaborate v fondu 37. vojne misije v PRO, WO 202.
8
M. M i k u , n. d., Zgodovinski asopis, 266; AIZDG, f. 649. Miku ne omenja zahteve za
prikljuitev tajerske. Zgodovinar Vlado Habjan je piscu tega referata dejal, da je resolucijo oz.
deklaracijo
napisal Tone op na Dunaju.
29
M. M i k u , n. d., Zgodovinski asopis, 254257.
20
prav
tam, 259.
31
AIZDG, f. 649, pokrajinski komite KPS za Koroko, 24. 3. 1944.
22
Josip B r o z - T i t o , Vojna djela, I, 19411945, Beograd, 1961, 278279.
22
Arhiv Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, (dalje ACKZKS), t. 4418.

136

ZGODOVINSKI ASOPIS 33

1979 . 1

ske Koroke. Major Lindsay je domneval, da je bila partizanska mobili

zacija- rekrutov po tiri ali pet tiso meseno preraunana na zasedbo
Koroke, saj za nove rekrute ni bilo na voljo dovolj oroja.34
Misija Cuckold je pred koncem' vojne 28. aprila 1945. leta sporoila
s tajerskega: Nobena natanna izjava ni bila d a n a . . . vsa Koroka in
tajerska sta resnino slovenski... skoraj gotovo sta vkljuena Beljak in
Celovec.35 Podobno je poroal tudi britanski major Pears, akreditiran 'v
Glavnem tabu NOV in PO Slovenije v poroilu z dne 15. aprila 1945.36
Veliko pozornost je vzbudil govor, ki ga je Boris Kidri imel 16. aprila
1945. leta v rnomlju na mitingu ob proslavi podpisa pogodbe o prijatelj
stvu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Kidri je dejal, da je izpolnitev
zahtev za prikljuitev Primorske s Trstom in Gorico ter Koroke s Celov
cem sedaj zajamena s sovjetsko podporo.37 e je to res ali ne, je bila maja
1945. leta razburljiva dilema, verjetno ne samo za Britance!

B. Jugoslovansko-britansko
sodelovanje pri poskusih penetracije v Avstrijo
Franc Leskoek-Luka je v imenu centralnega komiteja KPS 15. julija
1943 obvestil pokrajinski komite KPS za Koroko, da je v Glavni tab NOV.
in PO Slovenije prispela britanska vojna misija, e bi taki oficirji pristali
tudi pri vas, jih sprejmite, nudite jm vse ugodnosti, toda bodite proti njim
oprezni z izjavami.,Nudite jim vse, kar je v skladu z nao linijo in osvobo
dilno borbo, je naroal F. Leskoek.3-"- )1 .
,- ,
Kae da so tako kot mnogi partizani tudi prvi britanski oficirji odli
na Koroko preko Primorske in tamkajnjega taba IX. korpusa. Podpol-.
kovnik Peter Wilkinson, partizanom znan samo kot Peter, in major Hesketh
Prichard, ki se je predstavljal kot Alfgar Cahusac, sta vodila takoimenova-.
no Clowder misijo.1 Ta posebna misija je v okviru uprave za specialne
operacije (S. O. E.) poskuala prodreti v Avstrijo in e naprej v Srednjo
Evropo.39

s
;
i '
Peter Wilkinson je v daljem poroilu med drugim zapisal o slovenskih'
partizanih: Kar zadeva stalie Slovencev napram zaveznikom, oni slepo
(in skoraj patoloko) obudujejo ZSSR (zlasti sovjetsko1 armado), malce
hladno spotujejo Veliko Britanijo (zlasti njene demokratske parlamentar-*
ne institucije) in se ne menijo, kar meji e na prezir, za Amerikance. (...)
Ruski vpliv se bo morda pokazal kot pomemben, e bo po vojni znova oivel
ruski imperializem. Ne smemo pozabiti, da se Velika Slovenija razteza od
Trsta na zahodu do Beljaka in Ceiovca na severu in poleg ehoslovake
nudi Rusiji njen najpomembneji prehod na zahod.40
Tito je e 18. novembra 1943 obvestil Glavni tab Hrvatske o prihodu
podpolkovnika Wilkinson in je 1. januarja 1944 dovolil, da j lahko svoje
ljudi poilja v Avstrijo.41 Razbrali smo, da bi CLOWDER partizane uporabil samo kot odskono desko za penetracijo v Srednjo Evropo. (...) Bojimo

P R O , F O 371/44265, R 17554/8/92.
35
P R O , WO 202/318.
36
P R O . WO 202/309.
37
P
R O , F O 371/48813, R 8002/6/92.
38
A C K Z K S , t. 1295.
39
P R O . F O 371/44255, R 7125/8/92, W i l k i n s o n o v M e m o r a n d u m o vstaji
27. 4. 4U
1944. P r i m , v WO 202/212 beleko m a j o r j a K l u g m a n a z d n e 26. 9. 1944.
prav tam.
>:

v Sloveniji

z dne

D. BIBER: KOROKO VPRAANJE 19411945

137

se, da bodo partizani ugovarjali, da jih uprabljamo kot pasivno orodje za

dejavnosti, ki jih oni ne, ponavljam ne nadzorujejo, je 13. februarja 1944
predvideval tedaj e podpolkovnik F. W. Deakin.42 Pokazalo se je, da je bilo
to predvidevanje pravilno, kar npr. lahko razberemo iz pisma Mitje Ribii
a, ki ga je 27. junija 1944 pisal Viktorju Avblju-Rudiju, tedaj namestniku
politinega komisarja Glavnega taba NOV .in PO Slovenije. Z Anglei je
vedno veji kri, ker se.za Avstrijo le preve zanimajo. (...) Zelo teko bo
vse te ljudi kontrolirati, e bodo misije e vedno prihajale. Cahusac hoe na
vsak nain v Avstrijo. (...) Poiljati ga danes preko, se pravi, poslati ga
v smrt, ker je fant dolg in neroden in bo zaglavil v prvi gostilni, kjer b.o
prespal.43
Edvard Kardelj je v e omenjenem pismu z dne 5. februarja 1944 po
sebej poudaril, da je naloga pokrajinskega komiteja KPS za Koroko, da
organizira im iro obveevalno slubo v Avstriji, ker bodo ti podatki po
trebni tudi zaveznikom.44 Zato je britanski major William Jones lahko spo
roil po radiu 10. februarja 1944, da je Glavni tab NOV in PO Slovenije
voljan sodelovati tudi pri poiljanju partizanskih obveevalnih skupin v
Rim, na Dunaj in kamorkoli bLvi predlagali (...) Partizani imajo angleko
govoree osebje in operatorje, ki bi se vkljuili v sedanjo britansko obve
evalno mreo. Partizani nam- bodo posodili celotno propagandno' organi
zacijo za penetracijo v Avstrijo,-Nemijo in Italijo.45
Peter Wilkinson je 27. aprila 1944 takole ocenil zaetek tega sodelova
nja: e upotevamo njihove monosti, potem informacije, ki so jih parti
zani dobili iz Avstrije, zelo razoarajo veinoma politini oblati in komu
nistina propaganda. Toda poteno je treba rei, da sedaj, ko vedo, .kaj mi
hoemo, partizani poskuajo razviti svojo organizacijo, da bi ustregli naim
zahtevam.46
. _
Podpolkovnik F. W. Deakin pa je,12. februarja 1944. leta med drugim
v .zvezi z JonesO'Vim sporoilom predlagal: Dostaviti radijske postaje in
preko slovenskih partizanov razviti njihovo mreo, kot so predlagali, v so
delovanju z ISLD (Intelligence Service Liasion Department oddelek za
zvezo obveevalne slube op. pis.) in OSS (Office of Strategic Services
urad stratekih slub, amerika obveevalna sluba, op. pis.)47 Glavni tab
NOV in PO Slovenije je ukazal, naj se misiji Clowder nudi vsa pomo. Ven
dar pa je bilo potrebno paziti, da bi je ne izkoriali sovrani elementi.48
Isti tab je 23. junija 1944 ukazal tabu koroke grupe odredov, naj zavez
nikim obveevalnim centrom dajejo samo podatke vojakega, znaaja,
v nobenem primeru pa'ne politinih informacij ali izjav. Glavni tab je
poudaril, da ne sme nihe nepoklicanih imeti vpogled v delovanje partizan
49
ske obveevalne slube.
Ameriki major F.Lindsay je ocenil, da so zaveznike misije pri tabu
etrte operativne cone uspele zbrati samo 10 % potencialno dosegljivih in
formacij. Major Lindsay je bil preprian, eprav so ga preprievali, da nima
prav, da so v tem asu partizani vzdrevali redne zveze z mesti kot so Be
ljak, Celovec, Gradec in Dunaj. Partizani so predlagali, naj zavezniki polje
jo vso mono pomo za prehod preko reke Drave. Lindsay pa; je zahteve
41

Zbornik,
I I , 11, t. 52, s t r . 90; t. 173, s t r . 318.
P R O , WO 202/361.
43
A
I
Z
D
G
,
f.
16/6.
44
A C K Z K J , C K K P J 1944/42.
4

5 PRO, WO

202/361.

k o t o p . 39.
47
P R O , WO 202/361.
48
Zbornik,
VI, 10, t. 101, str. 206.
49
p r a v t a m , VI, 14, t. 76, str. 326328.

138

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 . 1979 . 1

podpiral, toda Foreign Office in politini komite Balkan Air Force'sta po

znanem Titovem govoru na Visu zavzela odklonilno stalie.50 Major Hesketh
Prichard; znan pod psevdonimom Alfgar Cahusac, je sredi oktobra. 1944 le
uspel priti preko Drave.51 Toda njegovi predpostavljeni so z njini zgubili
vsako zvezo in sled po 3. decembru 1944.52
,
Britanci so nameravali formirati avstrijski "odpor" neodvisno od par
tizanov. Pokazalo se je, da to ni mono in vse so odloili do konc marca
1945. leta. Vse kar je prilo v potev, je bilo formiranje majhnih tajnih
skupin z radijskimi zvezami... koristen vir informacij obveevalnega zna
aja. Misija, ki je skuala prodreti v jugozahodno Koroko in na vzhodno
Tirolsko preko italijanskega ozemlja, je imela podobne izkunje. ... skle
nili smo, da ni nobene nadaljnje vrednosti v vzpodbujanju oboroenega
"odpora" znotraj Avstrije, je menil podpolkovnik Peter Wilkinson. Dodal
je: Vjuni Koroki so e bili vzpostavljeni'tesni odnosi s lani slovenske
manjine in enotami Jugoslovanske armade narodne osvoboditve, ki operi
rajo v mejnih okrajih. Za misijo Clowder so'potem nartovali samo e
posebne naloge za as zaveznike okupacije Avstrije ter poiljanje scialndemokratskih skupin v Gradec, e prej je bil namre vzpostavljen kontakt
z zanesljivimi kransko socialnimi in socialnodemokratskimi elementi v
Avstriji.53 V uradni zgodovini taba z specialne operacije v zaveznikem
glavnem tabu je ugotovljeno, da zavezniki napori za organiziranje odpor
nikega gibanja v Avstriji niso rodili sadov.54
V zvezi s slovensko aktivnostjo v Avstriji (koroki) se izogibamo sle
hernemu kontaktu s slovenskimi partizani na tem podroju in jim ne po
iljamo niesar po zraku, razen obasnih "tolailnih" poiljk majhnega ob
sega, je bilo ugotovljeno 21. marca 1945. leta.55 Morda bo neko mogoe kaj
ve povedati o dejavnosti misije Clowder, kadar bo pokojni gospod Atkin
dovolil za javno rabo tiste dokumente, ki jih trenutno e rabi, oz. kadar
in e bodo dostopni arhivi partizanske Varnostno-obveevalne slube in
OZNE.
i

C. Sodelovanje in nesoglasja med KP Jugoslavije

(Slovenije) in KP Avstrije
Tito je e v prvem letu narodnoosvobodilne vojne posvetil pozornost
vzpostavljanju stikov z avstrijskimi komunisti. V eni Titovih depe, posla
nih Kominterni, 29. aprila 1942. leta, zvemo, da lahko jugoslovanski parti
zani odpravijo avstrijske tovarie preko partizanskih odredov, ali z,vla
kom v Avstrijo in jih oskrbijo z vsemi potrebnimi ponarejenimi doku
menti. 56 Ni znano, e je Kominterna odgovorila na ta predlog. Ko so do Tita
prile vesti, da Britanci skuajo v Italiji organizirati socialistino stranko,
je v depei z dne 2. decembra 1942. leta sporoil Kominterni, da bi lahko
organiziral, da nekatere znane italijanske tovarie prepelje v Italijo. Tito
je menil, da bi Ercoli (tj. Palmiro Togliatti) vsekakor moral oditi v Italijo.57
Maral Tito je npr. 5. januarja 1944 dal navodilo Glavnemu tabu NOV in
PO Slovenije, naj posveti posebno pozornost manjim partizanskim enotam,
50

53

PRO, FO 371/48811, R 5715/6/92; WO 202/309.

AIZDG, f. 16/III/6.
PRO, WO 204/1954.

5
a

5'

PRO, WO
PRO, WO
ACKZKJ,
ACKZKJ,

51
52

prav tam.

204/2030 B.
204/2000.
CKKPJ-KI 1942/83.
CKKPJ-KI 1942/290.

D. BIBER: KOROKO VPRAANJE 19411945

139

ki naj bi iz tajerske prodirale proti Dravi in vzpostavile zvezo Avstrijci;

Na zahodu je bilo potrebno navezati stike z italijanskimi partizanskimi
enotami in razvijati medsebojno zaupanje in vzajemno delovanje.58
Na Korokem so bili konec 1943. leta navezani prvi stiki med sloven
skimi in avstrijskimi komunisti. V CK in PK KP Slovenije so si dolgo asa
belili glavo z vpraanjem, e so to res pravi komunisti, lani komunistine
partije Avstrije ali pa agenti provokatorji, ki jih je podtaknila Gestapo.
Slovenski komunisti so se konec novembra 1943. leta prvikrat sestali z Andreasom, ki se je predstavil kot sekretar pokrajinskega-komiteja KP Avstri
je.59 Na osnovi navodil sekretarja CK KPS so tedaj sklenili, da KP Avstrije
prepusti svoje organizacije na slovenskem Korokem in da se organizirajo
izkljuno organizacije KPS. Nesporno naj bi Celovec pripadal Sloveniji, o
Beljaku,pa bi e razpravljali. Landeskomitee der sterreichischen Freiheits
front fr Krnten (deelni komite avstrijske osvobodilne fronte za Koro
ko) naj bi se osnoval. KP Slovenije bo podpirala ustanovitev samostojnih
avstrijskih partizanskih enot. Prvi rekruti.naj bi prili iz Beljaka, kontakt
ni komite pa bo.skrbel za koordinacijo dela obeh partij.
Toda e na drugem sestanku 20. januarja 1944.-leta so nastale teave
v zvezi's temi sklepi, zlasti-glede izroanja avstrijskih organizacij KP Av
strije. Zato je pokrajinski komite KPS za1 Koroko predlagal CK KPS, naj
se ob posredovanju Kominterne pojasni in rei vpraanje, katera partija je
pristojna na Korokem/Vendar pa so nemke ete e 28. januarja 1944. leta
napadle sede pokrajinskega komiteja KPS za Koroko in zaplenile ves par
tijski arhiv. V e omenjenem pismu z dne 5. februarja 1945. leta je Edvard
Kardelj kritiziral delo PK KPS za Koroko. Potrebno je bilo vzdrevati se
lekcij o nacionalnem vpraanju, organizirati. samostojne avstrijske enote,
ki naj bi im dlje ostale pod poveljstvom-slovenskih partizanskih tabov,
dokler se drugod po Avstriji ne" bi razvilo protifaistino gibanje. Linija
komunistine partije Avstrije bo morala biti snovanje neodvsne ljudske in
demokratine Avstrije, tesno povezane z narodi Jugoslavije, oprte na Sov
jetsko zvezo.
Ne da bi se spuali.v zanimive podrobnosti naslednjih sestankov, ne
sporazumov in medsebojnih oitkov, moramo ugotoviti, da je Andreas bil v
60
zaetku maja 1944. leta aretiran. Edvard Kardelj pa je 6. maja 1944. leta
z depeo obvestil Franca Leskoka-Luko, da se Kominterna, zlasti e Kplenigg, zanima, kakne so monosti zvez z Avstrijo. Najbolje bi bilo narav
nost obvestiti deda, tj. Kominterno, zlasti e bi bilo mogoe tovarie, ki bi
61
prili v Slovenijo, povezati s CK KP Avstrije. Franz Honner, ugledni lan
CK PK Avstrije, je e z dvema tovariema sreno prispel na sede CK KP
Jugoslavije. Ded, oz. tedaj uradno e razpuena Kominterna, je 30. ju
nija 1944. leta sporoil Edvardu Kardelju, naj Honnerju in njegovima
spremljevalcema nudijo vso potrebno pomo pri izvrevanju njihove nalo
ge. Ti so potem odli v Slovenijo na osvobojeno ozemlje v Belo krajino.82
Direktiva depea iz Moskve je poudarjala, da meje ne smejo biti sporno
vpraanje. KP Avstrije je v naelu za zdruitev slovenskih pokrajin v bo58

Josip B r o z - T i t o , n. d., Vojna djela, I, 213.

5 Jesen 1942, 19, AIZDG, f. 649, beleke v nemini s podpisom Alois, brez datuma. Alois
zatrjuje, da je Konrad Pucher bil skrit za psevdonimom Andreas in sumi, da je bil v nemki
slubi.6 0 M. M i k u , n. d., Zgodovinski asopis, 267271.
M. M i k u , prav tam. Prim. M. M i k u , Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe
v Sloveniji, IV, Ljubljana, 1973, 109, 110, 180, 666668. Prim. Stephen C 1 i s s o 1 d , Yugoslavia and
the Soviet Union, 19391973, London, 1975, 30.
5 2 ACKZKJ, CKKPJ 1944/171. Prim. M. M i k u , Pregled, IV, 565.
M. M i k u , Pregled, IV, 266268.

140

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

doi jugoslovanski dravi, tj. s Slovenijo, je .18. julija 1944. leta v nemini
!
pisal Andrej Francu Leskoku-Luki.63
Edvard Kardelj je 3. septembra 1944. leta obvestil marala Tita o svo
jem pogovoru s Franzom Honnerjem, ki ga je Tito poznal e poprej in se je
z njim sestal e 1940. leta v Zagrebu. Ded je sporoil, naj bi mesto, drugih
zasedli del Avstrije. Sporoil mi je, da mu je Ded rekel, da ZSSR ne bo iz
pustila iz rok Avstrije, ker mora leta biti zveza med Jugoslavijo in eko.
V sami Avstriji e ni resnega gibanja. Maral Tito je 5. septembra po ra
dijskih zvezah sporoil Edvardu Kardelju, naj se ponovno pogovori s Hon
nerjem o im prejnji zasedbi dela Avstrije, t. j . Koroke. 15. septembra pa
je sprio nartovanega odhoda v Sovjetsko zvezo naroil, naj Kardelj im
prej pride v Vrhovni tab in uredi vse potrebno glede Istre, Slovenskega
Primorja in Koroke, da bi se izognili preseneenjem.64
7
Winston Churchill se je tiste dni resno ukvarjal z idejo izkrcanja in
prodora skozi ljubljanska vrata in je 4. septembra 1944. leta sporoil med
drugim generalu Wilsonu: Nujno je letos zavzeti Trst in Istro. V Churchillovi beleki z dne 9. septembra 1944. leta beremo: Monost amfibijskega izkrcanja iz Ancone ali Benetk e jih zavzamemo v Istro je na
zelo visokem mestu v mojih mislih. S temi sredstvi bi lahko, razirili nao
fronto napredovanja v Avstrijo in Madarsko, ki bi imeli,na voljo prista
nia v Reki in Trstu.65
Glavni tab NOV in PO Slovenije je 25. maja 1944. leta dal naslednjo
direktivo: Vaa naloga: za vsako ceno pomagati razvoju-partizanstva v
Avstriji pod vodstvom Avstrijcev samih. Teiti je treba za tem, da bodo raz
vili partizansko gibanje po celi Avstriji. Pokrajinski komite KPS za>Ko
roko je e 16. januarja 1944. leta dal navodilo, da je potrebno revolucionirati avstrijsko narodnostno manjino na Korokem in med nemkimi
vojaki, zlasti med Avstrijci, vzpodbujati in razvijati protifaistino delo
vanje.66
Avstrijski bataljon je bil ustanovljen 24. novembra 1944. leta v Beli
krajini na slovenskem osvobojenem ozemlju v soglasju z Vrhovnim tabom
NOV in PO Jugoslavije. Franz Honner se je strinjal, da Avstrijci vstopijo
v slovensko narodnoosvobodilno vojsko. Avstrijci naj bi se zbirali v zbirnih
taboriih na tajerskem in v Beli krajini, iz Sovjetske zveze pa so z letali:
prepeljali nemke vojne ujetnike avstrijskega porekla. V spisku borcev tega
avstrijskega bataljona najdemo tudi mnoge slovenske priimke..
Avangard Kampfgruppe Steiermark s komandantom Ferdinandom se
je s padali spustila iz sovjetskih letal e junija 1944. leta v Belo krajino.
Oktobra 1944. leta se je ta skupina podala preko Drave, vendar se je br
spet vrnila preko nekdanje avstrijsko-jugoslovanske meje' na tajersko,
ele aprila 1945. leta je ta enota narasla na 500 mo. Avstrijski bataljon s
je medtem bojeval v Sloveniji v neposredni bliini osvobojenega ozemlja.6'
Rusi in Britanci so torej uporabljali enaka sredstva, ko so med nem
kimi vojnimi ujetniki rekrutirali prostovoljce, da bi preko njih uresniili
svoje politine cilje. Ded je v zaetku februarja 1945. leta dal navodilo,
"> A C K Z K S . b r e z reg. t.
.
,
, n ^ ^ ? K Z K S ' f - 6 9 ' t - 1 6 3 4 5 ; A r h i v Vojnoistorijskog i n s t i t u t a , B e o g r a d , k. 26, reg. t. 10-9/13
in 10-16/13.
,
es
P R O , P R E M 3/275/2.
,
ra
A I Z D G , f. 649.
" M. M i k u , Pregled, IV, 665668; isti, n. d.. Zgodovinski
asopis, 268271. D u a n P l e n c a , Meunarodni
odnosi Jugoslavije
u toku drugog svjetskog
rata, B e o g r a d , 1962, 360362 n a p a k
d a t i r a u s t a n o v i t e v a v s t r i j s k e g a b a t a l j o n a s k o n c e m j a n u a r j a 1945. P r i m . W a l t e r
Wachs,
Kampfgruppe
Steiermark,
Wien, 1968.

D. BIBER: KOROKO VPRAANJE 19411945

141

naj se partijski'punkt na Dunaju preko zvez KP Slovenije povee s Franzom Honnerjem. Ni znano, e je bilo to navodilo uresnieno. Ob umiku
jugoslovanskih enot iz Koroke je avstrijski bataljon veinoma ostal tam.
Baje so Britanci, kot se je tedaj poroalo, temu bataljonu priznali status
avstrijskih partizanov.68 . '
^Slovenski1 partijski funkcionar Duan Pirjevec-Ahac je bil hudo ua
ljen neposredno pred koncem druge svetovne vojne zaradi pisma nekega
avstrijskega partijskega'funkcionarja, zlasti zaradi stavka ... werden wir
auch ih Zukunft alle Bestrebungen der KPS; soweit sie sich auf der Linie
der III. Internationale bewegen... untersttzen. V svojem odgovoru je
Ahac samo vpraal, e je komunistina partija Avstrije vsaj sedaj, ko je
Rdea armada luaj dale, zmona organizirati eno samo, samcato parti
zansko eto.69
.
Britanci so vsekakor skuali spremljati tudi ta aspekt politine in vo
jake problematike v Sloveniji. Med lani sovjetske vojne misije, ki je ele
konec februarja s pomojo Britancev prila v Vrhovni tab k maralu Titu,
so opazili dva dobro znana avstrijska komunista. Sklepali so, da sta od
la v Hrvatsko.70

Sir Orme Sargent, stalni dravni podsekretar v Foreign Officeu, je

23. aprila 1945. leta pisal med drugim generalu Hollisu, potem ko je pro
uil dolgo poroilo polkovnika Petra Moorea po njegovi vrnitvi iz Slovenije:
To poroilo vzbuja zelo cinino razmiljanje, da sploh( ne bi bilo nepri
kladno, e bi se dogodki razvijali tako, 'da bi Tita' zaasno zadralo naspro
tovanje ustaev in bele garde okrog,'recimo Ljubljane in Zagreba, medtem
pa bi bilo zaveznikim silam omogoeno, da,iz Italije sorazmerno mirno
zasedejo Julijsko krajino in Koroko.71 Polkovnik P. Moore je v tem poro
ilu zapisal tudi naslednje: Partizanske oblasti z intenzivno nenaklonje
nostjo in sumi gledajo na Britanijo in se boje,.da'bi mogli nasprotovati
njihovim 'ozemeljskim zahtevam ali da bi poskuali prisiliti jih, da vodijo
zmernejo notranjo politiko. Toda to bo sasoma verjetno minilo.72
Britanski veleposlanik v Beogradu Ralph Skrine Stevenson p, j e 10.
nia ja 1945. leta, ko so se e vedno bile ogorene bitke v Sloveniji, eprav je
druga svetovna vojna uradno bila e konana s'kapitulacijo Tretjega
Reicha, brzoj avil v, London: ...jugoslovanske pretenzije bode brezmejne.
Treba jih je krotiti sedaj ali pa bomo videli .narodnoosvobodilne odbore'
ne samo na italijanskem ozemlju dale na zahod od Soe, marve tudi v
juni Avstriji.73 To ni bilo osamljeno mnenje. Mi noemo, da bi po kapi
tulaciji Jugoslovani zasedli kak del Avstrije... oni bodo tudi irili ruski in
komunistini vpliv, kamorkoli bodo prili, beremo v uradni beleki Foreign
Offica 14.'marca 1945. leta.74
', ,
_"Sporoite mi, kaj delate z zbiranjem sil proti tej moskovski poasti,
katere krak je Tito, je predsednik britanske vlade : Winston Churchill
7. maja 1945. leta spraeval feldmarala Alexandra.75 Nae trupe so do
segle'Celovec''tri ure pred Jugoslovani, je 9. maja 1945. leta sporoil ko68

ACKZKS, f. 69. t. 16345.

prav tam.
PRO, WO 204/2011.
71
PRO, F O 371/48812, R 7247/6/92.
72
PRO, F O 371/48813, R 8004/6/92.
73
PRO, F O 371/48814, R 8199/6/92.
74
PRO,
F O 371/48811, R 5477/8/92.
75
PRO, F O 371/48814, R 8153/6/92.

63

142

ZGODOVINSKI CASOFIS 33 1979 . 1

mandant osme armade. V depei,Harolda Macmillana itamo: so za tri ure

prekosile Jugoslovane v Celovcu.76
;
Ti citati naj ilustrirajo atmosfero v asu zmagovitega konca druge sve
tovne vojne. Razvoj dogodkov nam je v najkrajih potezah e* znan iz
ustrezne literature." Britansko zoperstavljanje jugoslovanskim zahtevam
in slovenskim nacionalnim aspiracijam je bilo vsekakor pogojeno s teda
njimi odnosi sil znotraj velike protihi tierj evske-koalicije. Vendar pa to ni
primarnega pomena. V prironiku o Jugoslaviji, ki ga je raziskovalni od
delek britanskega zunanjega ministrstva (Foreign Office Research Depart
ment) pripravil e 20. januarja 1944. leta, beremo tudi naslednje o avstrijsko-jugoslovanski meji:
. . . . . . . /..
Jugoslovanski voditelji, vkljuno z maralom Titom, so.e od aprila
1941. leta zahtevali, naj se Jugoslavija raziri tako, da bi vkljuila vse slo
vensko govoree elemente severno od te meje. (...) Taka zahteva ni upra
viena z etninimi, ekonomskimi ali- stratekimi razlogi. Posledica bi bila
prikljuitev k Jugoslaviji prebivalstva, ki je veinoma nemko in ga od
ostale Jugoslavije dele visoke gore.78
>
~; , .
Stari ideal zedinjene Slovenije, zastavljen e 1848. leta, je bil uresnien
samo za nekaj dni, potem ko je poila zadnja partizanska puka. Zakaj?
Je to bilo res potrebno? To more in mora biti samo e predmet akademskih
razprav.
Zusammenfassung.
JUGOSLAWISCHE UND BRITISCHE POLITIK, DIE KRNTNER FRAGE
BETREFFEND, 19411945'
Das Referat wurde fr die Gesprche am runden Tisch geschrieben, die zwi
schen britischen und jugoslawischen Historikern in Kupari bei Dubrovnik vom
19. bis zum 21. September 1978 stattfanden. Der Verfasser stellt die Problematik
der jugoslawisch-sterreichischen Grenze und "die Kriegsziele sowohl der Volks-"
befreiungsbewegung als auch ihrer Gegner synthetisch dar; er schreibt ber die
jugoslawisch-britische Zusammenarbeit bei ihrem Versuch, nach sterreich vor
zudringen und ber die Zusammenarbeit und Miverstndnisse, zu denen es zwi
schen der kommunistischen Partei sterreichs und Jugoslawiens kam. Im einleit
enden Kapitel wird eine bersicht ber einheimische und fremde Quellen gegeben
sowie auch eine Beschreibung der wichtigsten, in Jugoslawien und im Ausland
vorzufindenden Literatur.
Die britische Regierung hat auf die Anregung des jugoslawischen Botschafters
in Moskau, Dr. Milan Gavrilovi, mit der Absicht, den Zutritt Jugoslawiens zur
Achse zu verhindern, mndlich ihre Bereitschaft angedeutet, Jugoslawiens For
derungen Italien gegenber hinsichtlich Istriens wohlwollend zu bercksichtigen.
Krnten wurde damals berhaupt nicht erwhnt. Vertreter der slowenischen
Volkspartei haben nach der Kapitulation Jugoslawiens maximale Forderungen
gestellt, was die Grenzen auf den Hohen Tauern betrifft. Lovro K u h a r hat im
Namen der Kommunistischen Partei Sloweniens Anfang 1942 einen Standpunkt
eingenommen, der durch Titos Rede 1944 allgemein bekannt wurde: Das Fremde
wollen wir nicht, das Unsere geben wir nicht. Das freie und vereinte Slowenien
wurde in der Mitteilung des Vollzugsausschusses der Befreiungsfront 1942 als
Kriegsziel bezeichnet. Die Frage der Grenzen wurde von einer besonderen Kom
mission beim Vollzugsausschu der Befreiungsfront schon im J a h r 1941 errtert,
spter dann im J a h r 1944 noch von einem Wissenschaftlichen Institut unter der
Leitung von Prof. Dr. Fran Zwitter, der selbst mehrere Studien und Abhand
lungen darber geschrieben hat.
,
78

P R O , F O 371/48813, R 8128/6/92.
77
L l e w e l l y n W o o d w a r d , British
Foreign Policy
in the Second
World War, Vol. I I I ,
London, 1971, 367369, 374. P r i m . D. B i b e r , B r i t a n s k o - j u g o s l o v a n s k i n e s p o r a z u m i o k r o g K o
r o k e v p r e j n j i tevilki Zgodovinskega
asopisa.
78
P R O , F O 371/37174, R 808/369/67.

D. BIBER: KOROKO VPRAANJE 19411945

I43

Britische Fchleute im Research Department Foreign Office lehnten alle slo

wenischen und jugoslawischen Forderungen in Zusammenhang mit K r n t e n kon
sequent ab, ungeachtet dessen, ob sie von Marschall Tito oder von der kniglichen
Exilregierung gestellt wurden. Anfangs w u r d e ein Austausch der slowenischen
Minderheit in K r n t e n gegen die deutsche Minderheit in Slowenien geplant, und
noch im J a h r 1945 eine solche Korrektur der Grenze zugunsten sterreichs er
wogen, da Jugoslawien die Apaka kotlina (Abstaller Becken) verlieren wrde.
Slowenische Partisanen u n d britische Fachleute der S.O.E. Executive fr
SpezialOperationen n a h m e n anfangs am Planen und der Durchfhrung der Plne
fr den Vorsto nach sterreich im Rahmen der Mission Clowder teil. Es hat
sich jedoch herausgestellt, da es in sterreich keine Widerstandsbewegung aus
den Reihen der sterreicher selbst gab, und nach September 1944 w u r d e n P a r t i
sanenoperationen in sterreich aus politischen G r n d e n nicht mehr von den Allii
erten untersttzt.
'
Ende 1943 w u r d e n erste Verbindungen zwischen slowenischen und sterreichi
schen Kommunisten in K r n t e n aufgenommen. Es war jedoch nicht vllig klar, ob
vielleicht hier nicht feindliche Agenten unterschoben worden waren. Edvard Kar
delj hat genaue Anweisungen gegeben, welche politische Richtlinie die Kommuni
stische Partei Sloweniens in Krnten einhalten sollte, wie die Zusammenarbeit
mit der Kommunistischen Partei sterreichs verlaufen sollte, u m eine selbstndige
antifaschistische Bewegung anzuregen. Mitte 1944 hat sich diesen Aktionen auch
die aufgelste Kominterne angeschlossen, was auch die Absicht des Mitglieds des
Zentralkomitees der K P sterreichs Franz Honner war, der in das befreite Gebiet
in Slowenien kam. Am 24. November 1944 w u r d e in Bela Krajina ein besonderes
sterreichisches Bataillon gegrndet. Sowohl die Russen als auch die Briten hatten
unter deutschen Gefangenen Freiwillige rekrutiert und sie nach sterreich ge
schickt.
Das alte aus dem J a h r 1848 stammende Ideal vom vereinten Slowenien wurde
n u r fr wenige Tage realisiert, nachdem der letzte Schu aus einem Partisanen
gewehr gefallen war. Das ist jedoch n u r ein Gegenstand akademischer Abhand
lungen und wird es auch bleiben.

Institut za historiju radnikog pokreta Hrvatske, YU-41000

Opatika 10, izdaja e deseto leto
ASOPIS ZA SUVREMENU

Zagreb,

POVIJEST

asopis v tematsko zaokroenih tevilkah obravnava izbrana poglavja

iz noveje hrvake in jugoslovanske zgodovine.'
Za slovenske bralce sta med zadnjimi tevilkami e posebej zanimivi
1/1975 in 1/1977, ki objavljata razprave, dokumente in bibliografiji o za
hodni oziroma severni jugoslovanski meji, o odnosih Jugoslavije z Itali
jo oziroma Avstrijo ter o poloaju naih manjin v teh dveh dravah.

144

ZGODOVINSKI'ASOPIS 33 1979 1

KRONIKA
a s o p i s za s l o v e n s k o krajevno zgodovino
Sekcija za krajevno zgodovino Zgodovinskega drutva za Slovenijo e
sedemindvajseto leto izdaja svoje glasilo Kroniko. Revija je ilu
strirana in poleg poljudno-znanstvenih prispevkov iz slovenske kra
jevne zgodovine pogosto objavlja tudi razprave in lanke, ki po svoji
problematiki presegajo ozke lokalne okvire. Kronika i m a namen po
pularizirati zgodovino in zato poroa o delu zgodovinskih ustanov in
objavlja ocene novih knjig, pomembnih za slovensko zgodovinopisje.
Kroniko je mo naroiti na sedeu njenega urednitva in uprave v
Ljubljani, Mestni trg 27/III. Letna naronina za tri tevilke znaa 160
dinarjev, posamezna tevilka velja 60 dinarjev.
Po izredno ugodnih cenah so na razpolago, tudi veinoma'vsi stareji
letniki revije: od 6/1958 do 23/1975 po 50 din, letnika 24/1976 in 25/1977
po 75 din.
V seriji Knjinica Kronike so doslej izle naslednje publikacije:
Milko Kos, SREDNJEVEKA LJUBLJANA, topografski opis mesta
in okolice. (1955), 96 strani. Cena: 20 dinarjev;
Igor Vrier, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMOJU L J U B L J A
NE (1956), 72 strani. Cena: 20 dinarjev;
Vlado Valeni, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957),
68 strani. Cena: 20 dinarjev;
Sergij Vilfan Josip ernivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE ME
STNE HIE (1958), 128 strani. Cena: 20 dinarjev;
Peter Vodopivec, LUKA KNAFELJ IN TIPENDISTI NJEGOVE
USTANOVE (1971), 104 strani. Cena: 30 dinarjev.

ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE

Revija z najdaljo tradicijo med slovensko zgodovinsko periodiko

(v letu 1979 izide e njen 50. letnik) objavlja prispevke, ki niso zani
mivi le za bralce iz severovzhodne Slovenije, saj posegajo tudi v iri
okvir slovenske zgodovine.
ZN izdaja Zgodovinsko drutvo v Mariboru s sodelovanjem maribor
ske univerze. Naroiti ga je ( mo pri Zalobi Obzorja, YU-62001 Maribor,
Partizanska 5. '
'i
...

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 . 1 . 145159

" -

-.

.-."-Pran

Z w i t t e r

i".

145

;v . .JI. -

W.'DIPLOMATSKI PROBLEM JUGOSLOVANSKO-AVSTRIJSKE.MEJE

,.j>, .. u i V DOBI DRUGE SVETOVNE VOJNE
Vf dneh-.od 19. do 2L. septembra 1978 je-biLv Kuparih pri Dubrovniku
drugi sestanek, jugoslovanskih^ in britanskih-strokovnjakov, z referati in
diskusijami o jugoslovansko-britanskih odnosih med\drugo svetovno .vojno.
Razpravljalo:se je o Srbiji,.Hrvatski,..Julijski,krajini in Trstu, p a tudi
o Albaniji, Griji in Bolgariji. Tu se hoem omejiti n a razpravo o jugo
slovansko;-avstrijskih odnosih, vpraanje,meja J n posebej Koroke. Ome
jujem se n a diplomatsko s t r a n ( vpraanj a in puam ob strani vojake
akcije in dogajanje n a samem terenu. Pri tem se naslanjam na tri referate,
ki so vsi; dostopni bralcem Zgodovinskega asopisa. Duan Biber je objavil
e v prejnji;tevilki Zgodovinskega asopisa svoj referat Britansko-jugo
slovanski nesporazumi okrog Koroke 19441945,^ki, je bil sicer podan e
na znanstvenem posvetovanju Jugoslavija v konni etapi druge, svetovne
vojne, v Beogradu 10.ril. decembra 1975, vendar je p a bil tOj eden od re
feratov, o katerih se je v Kuparih. diskutiralo. 1 Na samem sestanku s t a pa
bila referata sira Williama Deakina Britanci, Jugoslovani in Avstrija
(1943 maj 1945) in Duana Bibra Jugoslovanska in britanska politika
o korokem vpraanju 19411945, ki s t a objavljena v tej tevilki Zgodovinskegaj asopisa. 2 V referatih je mnogo-novih ugotovitev, predvsem n a
podlagi gradiva iz britanskih arhivov, ki so postali v zadnjih letih dostopni
za raziskovalce. Ob referatih * nimam skoraj nikakih pomislekov glede sa
m e g a ^ugotavljanj a dejstev. Ob formulaciji W. Deakina, da gre za jugoslo
vanske ozemeljske zahteve po podrojih v Avstriji in Koroki, kjer ivi slo
vensko prebivalstvo in jih Jugoslovani po plebiscitu leta 1920 v asu senermenske, pogodbe niso dobili (W. Deakin, B r i t a n c i . . . , str. 103), bi se dalo
seveda ; razlikovati med zahtevanim ozemljem,-ki je bilo priznano. Avstriji
e s samo;senermensko pogodbo in med ozemljem, ki ga je dobila s ple
biscitom/V britanskem Edenovem predlogu n a jaltski konferenci. 10. f e ;
bruarja 1945, kjer se govori o jugoslovanskih zahtevah po ozemlju; ki ga
Jugoslovani, niso uspeli dobiti ob plebiscitu leta 1919 (W. Deakin, Bri
t a n c i . . . , str. 120), je letnica plebiscita-seveda napana, kar je pa seveda
krivda Edena in ne Deakina, ki tekst le tono citira. Kar se tie nejasnih
Bibrovih izvajanj o vpraanju izselitve Nemcev (D. Biber, Jugoslovanska in
britanska politika ..., n.o.m., str. 134), jih je treba precizirati, v tem smislu,
da je R. olakovi pri obisku v Znanstvenem i n t i t u t u v zaetku leta 1944
sporoil, da je izselitev Nemcev iz Jugoslavije sklenjena stvar, d a je n a t o
1
Duan Biber, Britansko-jugoslovanski nesporazumi okrog Koroke 19441945 (odslej D. Biber, Britansko-jugoslovanski nesporazumi), ZC 32, 1978, str. 475489.
2
William Deakin, Britanci, Jugoslovani in Avstrija (1943 maj 1945) (odslej W. Deakin, Britan
ci . .), ZC 33, 1979, str. 103126; Duan Biber, Jugoslovanska in britanska politika o korokem vpra
anju 19411945 (odslej D. Biber, Jugoslovanska in britanska politika . : .), ZC 33, 1979, str. 127143.

146

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 . 1

v mojem prvem referatu in v prvi diskusiji v Semiu prevladalo naziranje,

da bi bilo potrebno izseliti nemko manjino iz slovenskega etninega
ozemlja na Korokem, da se je pa na drugem sestanku E.Kardelj izrazil
za izselitev tajerskih, ne pa tudi korokih Nemcev.3
Pri Bibrovih citatih bi si vasih eleli, da bi navedel tudi datume in ne
le signature posameznih dokumentov, ker se je poloaj tedaj zelo hitro
spreminjal. V celoti pa se v glavnem opiram na rezultate, do katerih sta
prila oba avtorja po dolgotrajnem tudiju virov, le redko opozarjam na e
druge vire, moja glavna naloga je pa, da opozarjam na probleme, ki so v
zvezi s temi rezultati.
Znano je, da moskovska deklaracija.i 1.1943 proklamira cilj obnovitve
neodvisne Avstrije, da pa ni ne govori o mejah bodoe Avstrije; avtorjema
je to seveda znano, W. Deakin pa to izrecno poudarja (W. Deakin, Bri
tanci .:.,- str. 120). Ne zdi se mi, odve, da to-omenim, ker. so se pozneje in
t tudi pri nas pojavljala mnenja,'da predvideva moskovska deklaracija
obnovitev Avstrije v mejah 1.1937, kar bi imelo seveda za posledico, da bi
meje Avstrije sploh ne bile predmet mednarodnih konferencam pogajanj
v letih po konani vojni.
*
Diplomatska borba okrog jugoslovansko-avstrijske meje ima v asu
druge'svetovne vojne in e nekaj' asa'pozneje formalno znaaj borbe za
okupacijske cone, v'katere naj bo razdeljena Avstrija po zlomu nacizma.
Razlikuje se med temi conami in med dokonno reitvijo vpraanja na mi
rovni konferenci ali ob sploni mirovni ureditvi. V e omenjenem britan
skem Edenovem predlogu v Jalti 10. februarja 1945 se govori o tem, da naj
bo jugoslovansko-avstrijska meja iz 1.1937 meja do dokonne teritorialne
ureditve,-do dokonne "mirovne ureditve (pending the final4 territorial
settlement; pending the final'peace'settlement). 4 Na samem sestanku zu
nanjih ministrov v Jalti 10.-februarja 1945 je predloil Eden tekst note
Jugoslaviji, Molotov^in Stettinius sta izjavila, da morata predlog e pretu
dirati, Stettinius pa je e izjavil, d gre paragraf b) na strani 2 preko razdobja okupacije in bi ga bilo potrebno preformulirati, kar je Eden sprejel;
naslednji dan 11. februarja sporoa Eden Molotovu, da je z ozirom na po
misleke amerike delegacije preformuliral toko a) (pa b!) in mu poilja
novo formulacijo, ki je pa izdajatelj teh dokumentov ni nael; e pa po
gledamo toko" b) v prvotnem Edenovem-predlogu, * ki govori'o nedotak
ljivosti te meje, vidimo, da ga je mogoe interpretirati v smislu veljavnosti
te meje tudi za kasneje razdobje in nas ta pomislek sam potrjuje v mnenju, da so tedaj hoteli stipulirati to mejo kot mejo d konne-mirovne-ureditve!5 Isto razlikovanje pride do izraza' v notah kritinega razdobja v maju
1945: britanska nota 12. maja zahteva umik jugoslovanskih et n mej
1937 kot zaasno mejo med Avstrijo in Jugoslavijo, dokler ne b mja dokonno doloena na mirovni konferenci; jugoslovanski odgovor 13. maja
izjavlja, da nae zahteve ne prejudicirajo odloitve mirovne konference;
amerika nota 15. maja se pridruuje britanskemu staliu, da naj Jugo' Fran Zwitter, Priprave Znanstvenega intituta za reevanje mejnih vpraanj po vojni, Osvoboditev
Slovenije, Lj. 1977, str. 264, 266, 268.
4
D. Biber, Britansko-jugoslovanski nesporazumi, .., str. 477 (da morajo meje ostati takne,
kakrne so, vse do mirovne pogodbe), str. 478 (O tem bi skupno obvestili jugoslovansko vlado in. od
nje zahtevali, naj sprejme obveznost, da bo spotovala zaasno mejo, kot je to bilo izrecno reeno).
W. Deakin, Britanci . . ., n.o.m., str. 120 (vse do konne teritorialne ureditve, do konnega mirovnega
sporazuma.
s
Toen slovenski prevod prvotnega Edenovega predloga VV. Deakin, Britanci . . ., n.o.m., str. 120
angleki original Foreign Relations of the United States, Diplomatic Papers, The Conferences at Malta
and Yalta 1945, Washington 1955, s u . 887 (odslej Foreign Relations . . .); ostali podatki Foreign Rela
tions . . ., str. 876, 881, 939. 964, 981.

F. ZWITTER: JUGOSLOVANSKO-AVSTRIJSKA MEJA

147

slavlja prizna mejo,1937 z Avstrijo do dokonne doloitve meja pri sploni

mirovni ureditvi; na istem staliu kakor odgovor britanski vladi stoji
jugoslovanski odgovor na ameriko noto 16. maja; britanski negativni od
govor -17. maja poudarja, da se jugoslovanska vlada- strinja s tem, da je
treba za vsako spremembo avstrijskih meja. akati, na konno odloitev pri
mirovni ureditvi, trdi pa, da bi okupacija ozemelj, ki jih jugoslovanska
vlada zahteva,, spremenila obstojee stanje na teh ozemljih, ki ga mora
britanska vlada ohraniti do mirovne ureditve; jugoslovanski odgovor na
britansko noto in: odgovor na ameriko noto od 19: maja, ki pristaja na
umik,jugoslovanskih et iz Koroke, pa protestira proti mnenju, da bi bila
prisotnost jugoslovanskihetprejudic za doloitev, meja med Jugoslavijo
in Avstrijo, in izjavlja tudi, da umik jugoslovanskih et ni' prejudi za
konno doloitev meje z Avstrijo, do katere bo prilo ha mirovni konfe
renci.6 Pomen razlikovanja med okupacijskimi conami in definitivno odlo
itvijo o mejah je v tem, da je bilo vpraanje mej med Jugoslavijo in
Avstrijo priznano kot odprto in da je bilo v naslednjih tirih letih predmet
tevilnih konferenc in mednarodnih-pogajanj..Popolnoma jasno pa je, da
je doloitev okupacijskih con v1 resnici zelo vplivala na odloitev o defini
tivni meji.-Ves as; vojne se diplomacija zanima za vpraanje bodoe jugoslovansko-avstrijske meje. Deakin je e kot prvi sekretar britanskega vele
poslanitva v Beogradu 28. aprila 1945 pisal, da bodo Slovenci verjetno brez
teav ali zamude reili vpraanje v svojo korist, e s Rusi ne bodo strinjali
s podporo britanskim in amerikim namenom, da ohranijo meje Avstrije
iz 1.1937 vsaj v asu vojake zasedbe.7 Vsa zgodovina ne le tega vpraanja,
ampak tudi vpraanj Julijske'krajine'"in drugih' evropskih vpraanj doka
zuje, kako velik vpliv-so imele ria mirovne pogodbe'in na pozneji razvoj
Evrope okupacijske cone, ki so nastale v asu zloma nacizma.
'
Kar se tie okupacijskih con v Avstriji, je pa sigurno, da so se tri vele
sile sporazumele, da naj imajo v^ Avstriji svoje okupacijske cone le te tri
velesile;''nek uradni nepodpisani zapis v foreign Offic-u od 12. marca 1945
trdi, 1 d je bil^ celo na pobudo sovjetske vlade doseen sporazum, da
ne bodo povabili nobene manje zaveznike drave k sodelovanju pri zasedbi Avstrije, in da je zato lahko odkloniti takno Titovo zahtevo (W. Deakin, ' Britanci...', str.' 17118); H. Macmillan, minister rezident za Sredozemlje, trdi maja 945,' da so se tiri velesile sporazumele, da bodo samo
one sodelovale' pri okupaciji Avstrije, medtem ko.glede Julijske krajine
takega sporazuma ni (D. Biber, Britansko-jugoslovanski nesporazumi...,
n.o.m., str. 481). Te trditve niso bile nikdar osporavane; edina sprememba,
do katere je prilo v asu med jaltsko konferenco in zlomom nacizma, je
bila v.tem, da so se tri velesile sporazumele, da naj pri okupaciji Avstrije
poleg njih sodeluje tudi Francija. Te ugotovitve pa ob vsej svoji pomemb
nosti e ne dajejo odgovora na vpraanje, kaj naj bi obsegale posamezne
okupacijske cone. V Edenovem predlogu na jaltski konferenci 10. februarja
1945 je stavek: e bodo sprejeti britanski predlogi glede okupacijskih con
v Avstriji, bo spadala jugoslovansko-avstrijska meja pa vsej svoji dolini
pod britansko pristojnost (If the British proposals for the allocation of
zones of occupation in Austria are approved, the whole length of the
D. Biber, Brilansku-junoslovanski nesporazumi, n.o.m., str. 480 (za nolo 12. maja). Document, on
the Carinthian Question, Ministry for Foreisn Affairs of the FPRY, Beograd 1948, str. 39 (britanska nota
12. maja), 41 (jue. odeovor 13. maja), 42 (amerika nota 15. maja), 44 (jug. odgovor ameriki vladi 16.
maja), 45 (britanski odgovor jug. vladi 17. maja), 4950 (jug. odgovor britanski vladi 19. maja), 5132
(jug. odgovor ameriki vladi 19. maja).
' D. Biber, Britansko-jugoslovanski nesporazumi, n.o.m., str. 488.

J48

ZGODOVINSKI.ASOPIS 33 1979 : I

Austro-Yugoslav frontier will be a British responsibility"; W. Dekin, Bri-,

tanci..., str. 120). Iz tega sledi, da je bil tak. britanski predlog e predloen,
da pa e ni bil sprejet.-V istem predlogu nadaljuje Eden, da. je priakovati
teave z Jugoslavijo, ki sicer e ni postavila zahtev do. tajerske,, pa'.pa'
glede Celovca in plebiscitne ' cone, Velika Britanija se pa'hoe izogniti "te
avam kakor v Griji in zato predlaga skupen korak treh velesil; s katerim
se obvesti'jugoslovanska vlada, da mora ~do\dokonne .mirovne ureditve
spotovati mejo iz leta 1937. Pristanek na'noto Jugoslaviji bi seveda-po-'
menil tudi tih pristanek na britanski-predlog, da naj-bo vse ozemlje ob
avstrijski meji z Jugoslavijo podroje britanske: okupacijske' cone.- !Zdru
ene drave Amerike in Sovjetska zveza so obljubile, da bodo predlog pre-tudirale, ZDA so ga'sprejele, SZ pa ni* odgovorila kljub1 britanski--urgnci
ime ; 10. maja-1945-.opozarja sir Orme Sargent Churchilla, .da'Sovjetska
zveza ni odgovorila na britanski predlog v Jalti (D. Biber, Britansko-jugoslovanski nesporazumi'..., n.o.m., str. 478,<.481 ; W.Deakin, Britanci-;.-?, n.o.m.,*
str. 120122).'e je sigurno, da v asu vojne-ni prilo do^skupnega- diplo
matskega koraka velesil pri jugoslovanski vladi in je potem v maju'1945
nastopala Velika Britanija samostojno,-^ naknadno so se j i-pa-pridruile e
Zdruene drave Amerike, ostane pa vendar; odprto-vpraanje, t e so-se
velesile interno dogovorile glede obsega okupacijskih-con. .W. Deakin-trdi,
da je bilo vpraanje zasedbe Avstrije nereeno, da so se.Rusi na-diplomat
ski ravni oitno upirali, da bi pristali na dogovor v primeru zaveznike
zasedbe Avstrije ali celo na zaasen sporazum o njeni-bodoi ureditvi, daso-oteevali razprave o bodoih mejah in bili trdno odloeni, da-zasedejo
Avstrijo,brez poprejnjih obveznosti *do Anglo-Amerianov .(W. Deakin, Bri
tanci...,. n.o.m., str. 120). Po kapitulaciji.Italije je postalo aktualno vpra
anje uprave zasedenih ozemelj in na moskovski konferenci1 oktobra 1943
je bila sklenjena ustanovitev Evropske posvetovalne komisije, (European
Advisory Commission), ki je imela sede v Londonu, v njej'sobil zastopane
Velika Britanija (Strang), ZDA, (Winand), SZ (Gusev) in od 1944f,tudi
Francija - (Massigli), in imela je nalogo razpravljati tudi o vpraanjih oku
pacije in'kontrole Avstrije. O njenem delu izvemo, da je timela prvo sejo.
14. 1 1944, da1" je zaela junija 1944"razpravljati o okupaciji in* kontroli'
Avstrije, razprava je pa zastajala, ker "se Amerikanci'niso'odloili, ali ho
ejo" imeti okupacijsko cono v Avstriji ali ne, po poroilu 31. L 1945 se bo
razprava'o aparatu kontrole v" Avstriji nadaljevala,, ko' bodo!prilanavodila za sovjetskega in francoskega predstavnika, in'spo'razum ni bil' pred
sovjtsko okupacijo Dunaja sredi aprila 1945.8"
,
^ i
, O okupacijskih conah v Avstriji se je pa tik pred jaltsko konferenco
razpravljalo na sestanku britanskega in amerikega zunanjega ministrana
Malti,- kjer je ; 1. februarja 1945 najprej Amerikanec Matthews izjavil, da
obstoji v splonem soglasje z izjemo con pri Dunaju. Nato je Eden izjavil,
da so Britanci glede dunajskega vpraanja za ameriko stalie proti ru
skemu, da pa on ni siguren, da bi v resnici obstajalo soglasje glede con
z! izjemo tega (t. j , dunajskega) vpraanja. Na isti seji.se. je-razpravljalo
o,avstrijsko-jugoslovanski meji in Eden je poroal, da bi bile po predlagam
ureditvi con (under the proposed, zone arrangement) britanske ete odgo
vorne za avstrijsko mejo z Jugoslavijo in da ni mogoe izkljuiti monosti,
da bo maral Tito elel zasesti del avstrijskega ozemlja, ki ga je zahtevala
Foreign Relations . . ., str. 110, op. 1; str. 507. Llewellyn Woodward, British Foreign Policy in the
Second World War, London 1962, str. L I I , LVIILVIII, 232, 246, 476477; drugo obseneje delo L.
Woodwarda pod istim naslovom I, str. LVIILVIH, 588 si.
,

F. ZWITTER: JUGOSLOVANSKO-AVSTRIJSKA MEJA

149

Jugoslavija; poloaj bi bil reen, e bi tri velike sile sporoile maralu Titu,
da bi morale ostati meje take, kakrne so, do mirovne pogodbe, v kateri
bodo reena vpraanja zahtev prizadetih strani. Stettinius se je strinjal
s to proceduro. Edenov predlog na jaltski konferenci je bil torej e nekaj
dni prej prediskutiran na Malti in zanj pridobljen naelni pristanek ZDA,
e,vedno se pa govori le o predlagani ureditvi con.9 O delitvi con pie tudi
dr. Tone orn in. trdi, da je bilo o.tem^ve nartov, od katerih je v zaetku
1945 obveljal tisti, po katerem obsega sovjetska,cona Spodnjo Avstrijo In
severno Gradiansko, amerikanska Zgornjo Avstrijo in Salzburko, fran
coska Vorarlberg in Tirolsko, britanska pa. Vzhodno Tirolsko, 'Koroko, ta
jersko in juno Gradiansko; ta britanski predlog-je bil sprejet z modifi
kacijo, da dobi Sovjetska zveza tudi Zgornjo Avstrijo severno od Donave
in vso Gradiansko,'odprto je pa ostalo vpraanje Dunaja.10 Te trditve bi
bilo potrebno kronoloko fiksirati (v zaetku 1945 e ni bilo odloeno, da
Francija sodeluje pri okupaciji Avstrije), predvsem bi bilo pa potrebno ugo
toviti, da gre in od kdaj gre v resnici jza : sporazum vseh velesil, tudi Sov-;
jetske zveze.
.
s, .
. ' . ^.
... ? . '
.. ' Trditvi, da sta bili Koroka in tajerska, t. j . ozemlje ob avstrijski meji,
sporazumno dodeljeni britanski okupacijski coni; se pojavljajo v-virih?
a ele v maju 1945 in to. izkljuno v britanskih virih. Sir Orme Sargent
pravi v e omenjenem opozorilu Churchillu 9. ali 10. maja 1945, da je do
govorjeno, da spada Koroka v "britansko, okupacijsko, cono-v Avstriji
(D. Biber, - Britansko^ jugoslovanski nesporazumi..., n.o.m., str. 481; W. Deakin,' Britanci...', n.o.m., str. 122). Nato* je v.britanski noti Jugoslaviji od
12. maja, kjer se zahteva umik,jugoslovanskih et iz Avstrije, stavek, da
britanska okupacijska cona vkljuuje ozemlje' krmeji na avstrijsko-jugo
slovansko mejo. Ko je t!o noto britanski veleposlanik 12. maja osebno izroil
maralu Titu, ga je ta vpraal, kakna je meja med britansko in sovjetsko
cono; veleposlanik Stevenson ni znal odgovoriti in je rekel samo, ,da je
podroje, odkoder bi se morale umakniti jugoslovanske ete, v britanski
coni (D. Biber, Britansko-jugoslovanski nesporazumi !.., str. 483). Stevenson
tudi Velebitu dne 26. maja ni znal odgovoriti na vpraanje, e je dokonno
potegnjena meja med sovjetsko in britansko cono v Avstriji'(D. Biber, prav
tam, str.487).' Obstoje e nekateri drugi dokumenti za to vpraanje: W.Deakin omenja, da je p kapitulaciji nemke armade y Italiji 2. maja pripadla
britanskemu 5. korpusu pod'poveljstvom 8. armade naloga, da zasede britansko cono, glede katere so se e prej sporazumeli, t. j . Koroko in tajersko, pri emer opozarja, da so tajersko e prej zasedli Rusi (W. Deakin,
Britanci..'., n.o.m., str. 121) ; general Keightley;je dobil navodilo, da naj
informira jugoslovanske vojake poveljnike v Avstriji med drugim o spo
razumu med zavezniki o razdelitvi okupacijskih con v Avstriji, pri emer
ne izvemo ni ve o tem sporazumu (.Biber, Britansko-jugoslovanski ne
sporazumi..., n.o.m., str. 485); veleposlanik Stevenson je bil 25. maja za
oabno informacijo obveen, da so sovjetske ete le zaasno na tajerskem,
ker so se v Evropski posvetovalni komisiji dogovorili, da bo tajerska, ne
pa Gradiansko, prila v britansko okupacijsko cono (D. Biber, prav tam,
str. 487). V vsem navedenem je poleg dragocenih informacij toliko nejas
nosti o tem, kdo, kdaj in v kakni obliki se je dogovoril o obsegu okupacij
skih con v obmejnih predelih Avstrije ali so pa Britanci enostavno pro-

Foreign Relations . . .. str. 499, 507.

T. Zorn, Koroko vpraanje maja 1945, Osvoboditev Slovenije, Lj. 1977, str. 279280.

150

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 . 1

glasili svoje predloge v Jalti za dogovorjeno reitev, da je za to vpraanje

potrebno e novo raziskavanje.
Kar se tie Jugoslavije, je po Titovem govoru na Visu 12. septembra
1944, po vseh vesteh Britancev iz Slovenije, pa tudi po Titovi izjavi Alexan
dra 21. februarja 1945, da zahteva pas ozemlja na jugu Avstrije (W. Deakin,
Britanci..., n.o.m., str. 117), jasno, da ima Jugoslavija teritorialne zahteve,
eprav tak predlog formalno e ni postavljen, ker to pa ni bil e as mi
rovnih konferenc. Kar se pa tie udelebe Jugoslavije pri okupaciji Avstrije,'
najdemo na"'enem mestu trditev, da Tito ni posredoval britanski ali ame
riki vladi nobene izjave, v kateri bi obrazloil svoje zahteve (W. Deakin,
Britanci..., n.o.m., str. 121). Kolikor se ta trditev ne nanaa na teritorialne
zahteve, ampak na udelebo pri okupaciji Avstrije, govori proti njej ve
mest v teh lankih, kjer se omenja, da je Jugoslavija zahtevala udelebo
pri okupaciji, da zahodne velesile na to nto niso odgovorile, da je pa dala
Sovjetska "zveza v bistvu pozitiven odgovor: maral Tito je izjavil 8. maja
1945 v razgovoru z generalom Morganom, da je Jugoslavija uradno zahtevala dodelitev okupacijske cone v Avstriji, zahodni zavezniki na to noto
niso odgovorili, Sovjetska zveza je pa dala pozitiven odgovor (D. Biber, Britansko-jugoslovanski nesporazumi.".., str. 482; v nejasni obliki W. Deakin,
Britanci..., n.o.m., str. 123) ; britanski veleposlanik y Beogradu Stevenson'
je ,v sporoilu, ki je zelo proti jugoslovansko, vendar mnenja, da bi bilo po
trebno imprej odgovoriti'na noto jugoslovanske vlade, s katero se zahteva'
dodelitev okupacijske cone v Avstriji Jugoslaviji, in sporoa, da je po( bri
tanskih obvestilih sovjetska vlada ponudila Jugoslaviji del-svoje okupa
cijske cone v Avstriji (D. Biber, Britansko-jugoslovanski nesporazumi...,
n.o.m., str. 482) ; feldmaral Alexander je 11. maja v poslanici maralu Titu,
kjer sicer, zahteva umik jugoslovanskih et iz Avstrije, vendar sporoil, da
je zahteval, od amerike in britanske vlade, da naj prouita Titovo zahtevo,
da se Jugoslaviji dodeli okupacijska cona v Avstriji (D. Biber, prav tam,
str. 481482) ; ko je veleposlanik Stevenson 12. maja maralu Titu osebno
izroil noto, s katero britanska vlada zahteva umik jugoslovanskih et iz
Avstrije, mu je Tito sporoil, da se sovjetska vlada strinja z dodelitvijo oku
pacijskega podroja jugoslovanski vojski y okviru sovjetske cone (D. Bibr,
prav tam, str. 483); jugoslovanska vlada je v svojem odgovoru na noto od
12. maja dne 14. maja izrazila obalovanje, da na svojo noto za dodelitev
okupacijske cone v Avstriji od 2. aprila 1945 (tu izvemo za datum note) ni
dobila odgovora razen od Sovjetske zveze (D. Biber, prav tam, str. 483). Vsi
ti podatki pa ostajajo deloma neizrpni in nejasni, ker avtorja nista,uporabljala jugoslovanske izdaje dokumentov o korokem vpraanju.11 V tej
izdaji je objavljena jugoslovanska nota od 2. aprila 1945 zaveznikom, ki se
sklicuje na jugoslovansko borbo in rtve, izraa pripravljenost za sodelo
vanje pri okupaciji in upravi sovranih ozemelj, predlaga pogajanja za do
loitev take jugoslovanske cone ter nain njene "okupacije in uprave in
s svoje strani predlaga, da bi bila za to najbolj primerna cona severno od
stare jugoslovansko-avstrijske meje med Italijo in Madarsko, ki bi vklju
evala zlasti provinco Koroko in to tem blj, ker ivi v teh pokrajinah
znatno tevilo jugoslovanskega prebivalstva.12 Sovjetski uradni odgovor na
jugoslovansko noto ni objavljen ali pristopen, spominjam se pa, da je v bi11
Documents on the Carinthian Question (odslej: Documents), Ministry for Foreign ' Affairs of the
FPRY. Beograd 1948. D. Biber, Britansko-jugoslovanski nesporazumi . . . . in W. Deakin, Britanci . . ., publikacije ne navajata; D. Biber, Jugoslovanska in britanska politika . . . . jo pa navaja v poglavju o virih
in literaturi, v kasnejem tekstu, kjer v glavnem ne govori ve o tem asu, je pa ne uporablja.
12
Documents . . ., str. 3738.
;.

F. ZWITTER: JUGOSLOVANSKO-AVSTRTTSKA MEJA

151

stvu tak kakor ga navajajo zgoraj navedeni viri: Sovjetska zveza je pri
pravljena pristati na jugoslovansko okupacijsko podroje v okviru sovjet
ske okupacijske cone v Avstriji, jugoslovanske ete bi pa bile tam pod
vrhovnim poveljstvom marala Tolbuhina.; Ta sovjetski odgovor ostaja v
mejah jaltskih in poznejih sklepov o okupacijskih conah v Avstriji samo
s strani treh oz. tirih velesil, glede praktine izvedbe je pa treba upote
vati, da so sovjetske ete tedaj e prodirale na tajersko. Jugoslovanski
odgovor na noto 12. maja, datiran s 13. majem in predan 14. maja, po
udarja, da so jugoslovanske ete prele mejo pri zasledovanju sovranika,
ki se ni pokoril pogojem kapitulacije, in predlaga; da'ete ostanejo pod
vrhovnim poveljstvom feldmaraia Alexandra, tako kakor bodo ostale v
sovjetski okupacijski coni pod vrhovnim poveljstvom marala Tolbuhina.13
Ta predlog na sebini bil nerealen, saj je bilo nekaj asa pozneje glede Ju
lijske krajine odloeno, da obstoji v okviru anglo-amerike A cone podroje
okupacije kontingenta jugoslovanskih et okrog Komna, ta kontingent je
pa bil tevilno omejen in pod vrhovno anglo-ameriko komando. Britan
ska reakcija na idejo jugoslovanskih et pod Alexandrovim poveljstvom je
bila negativna', kar je Churchill takoj sporoil Alexandru (D. Biber, Bfitansko-jugoslovanski nesporazumi..., n.o.m., str. 484). Drugana je bila v za
etku reakcija na vest o sovjetski ponudbi'Jugoslaviji; Stevenson misli, da
ni pomislekov, Macmillan misli, da morejo biti jugoslovanske ete v ruski
coni, ne pa ha Korokem, celo Churchill v zaetku ni proti jugoslovanski
udelebi pri okupaciji Avstrije v sovjetski' coni, kakor so tudi Belgijci" in
Nizozemci v Nemiji, in e nek zapis od 18. maja izraa mnenje, da bi Bri
tanci ne ugovarjali, e'tega ozemlja Jugoslovani ne bi nameravali priklju
iti Jugoslaviji; torta sir Orme Sargent je proti temu, ker imajo Jugoslovani
teritorialne zahteve, v tem primeru se bodo pojavili, e ehi in Poljaki, in
e 13. maja sporoi Foreign Office v Moskvo, da.je proti sodelovanju jugo
slovanskih et v sovjetski okupacijski coni (D. Biber,-Britansko-jugoslovanski nesporazumi..., str. 482, 484; W. Deakin, Britanci..., n.o.m., str. 123).
Uradni britanski odgovor na jugoslovansko noto od 13./14. maja, datiran
s 17. majem 1945, zelo ostro odklanja udelebo jugoslovanskih et v okupa
ciji britanske cone in e bolj jugoslovansko udelebo v upravi te cone, ker
bi to prejudiciralo reitev vpraanja meja in spremenilo obstojee stanje,
zahteva'imprejnji umik jugoslovanskih. et na mejo 1.1937, ne omenja
pa z nobeno'besedo jugoslovanske udelebe v. okupaciji sovjetske cone.
Odloilna jugoslovanska nota od 19. maja 1945 sporoa, da je bilo izdano
povelje za, umik jugoslovanskih et na predvojno mejo na podroju za
hodno od Dravograda (in the area West of Dravograd); to pomeni, da se
jugoslovanske ete umaknejo iz avstrijske Koroke, ne pa iz avstrijske.ta
jerske, ki je bila tedaj pod sovjetsko okupacijo in upravo. Uradni britanski
odgovor od 26. maja 1945 se samo zahvaljuje za umik jugoslovanskih et
z avstrijskega ozemlja,' na jug od sedanje avstrijske meje, ne omenja
pa z nobeno besedo pasusa o podroju zahodno od Dravograda; poslanik je
na to opozoril le ustno. Oividno- ima britanska, politika namen reiti to
vpraanje s sovjetsko vlado. Iz Bibrovih in Deakinovih ugotovitev je raz
vidno, da so se Britanci zanimali za poloaj na terenu, e 14. maja vedo
seveda, da so na podroju, ki ga imajo Britanci tehnino za svojo cono,
sovjetske in bolgarske ete, a bolgarske ete se e umikajo; po neprever
jeni vesti je Tolbuhin dovolil, da pridejo jugoslovanske ete v oni del Av13

Britanske note in jugoslovanski odgovori nanje, kakor tudi amerike note in jugoslovanski odgo
vori nanje iz razdobja med 12. in 26. majem 1945 so objavljene v Documents . . ., str. 3951.

ZGODOVINSKI ASOPIS 33

1979 . I

152
strije, ki so ga drale bolgarske ete; pri jugoslovanski noti 19. maja je bri
tanskim strokovnjakom sumljiva omejitev na zahod od Dravograda, ker
hoejo Jugoslovani pa ostati na junem tajerskem; 1 " 28. maja se poroa,
da so jugoslovanske ete v sovjetski coni juno od Gradca (D.~Biber, Bri
tansko-jugoslovanski nesporazumi..., n.o.m., str. 486, 487, 495; juno od
Drave je:pa lapsus na mesto juno od Gradca). Nek britanski zapis od
18. maja ugiba, da naj bi Jugoslovanom dodelili okupacijo Gradianske;
a drug zapis od 19. maja poroa, da se Bolgari umikajo iz podroja Wolfs
bergDravograd na Madarsko in da je po nepotrjenih vesteh Tolbuhin
pristal, da Jugoslovani razirijo svoje podroje (W. Deakin, .Britanci...,
n.o.m., str. 123). Sigurno je, da je v tem asu v okviru sovjetske okupacijske
cone na; avstrijskem tajerskem obstajala tudi jugoslovanska okupacijska
cona na podroju juno od Gradca in o tej coni se je takrat govorilo kot
o nekaki zastavi za jugoslovanske teritorialne zahteve. na Korokem. Ta
cona je pa. prenehala obstajati v zaetku julija 1945, ko je bila-izvedena
razmejitev.med britansko in sovjetsko okupacijsko cono v tem smislu, da
je avstrijska tajerska prila pod britansko okupacijo; ko so sovjetske in
jugoslovanske ete evakuirale avstrijsko tajersko in je bil s tem konec
jugoslovanske okupacije Avstrije. Nepojasnjena je pa e vsa zgodovina te
jugoslovanske okupacijske cone in nepojasnjeno tudi, kako je prilo do britansko-sovjetskega sporazuma in ali je bila Jugoslavija o tem konzultirana
ali vsaj.obveena.15 Evropska posvetovalna komisija pa obstoji e do potsdamske'konference in'L. Woodward pie, da so postali Rusi, po okupaciji
Dunaja mnogo bolj zahtevni in. da je prilo do konnega sporazuma ele po
ostrih zamenjavah mnenj (sharp exchanges) med Churchillom, Trumanom
in Stalinom.16 r.
; n .
.
' ' ' '
'
Vsa ta slika je seveda enostranska, ker sloni na britanskih in deloma
jugoslovanskih in amerikih-virih, medtem ko sovjetski : uradni dokumenti
niso dostopni. Pri tem mislim seveda na dravne in diplomatske dokumente,
ne na odnose med komunistinimi partijami Slovenije, Jugoslavije in Av
strije ter moskovsko centralo, ki so deloma e obdelani in ne spadajo v ta
okvir. O staliu SZ moremo nekaj sklepati iz e navedenega; iz Deakinove
navedbe, da je po Titovem govoru "na Visu radio Svobodna Avstrija, ki je
bil v sovjetskih rokah, izjavljal, d'avstrijsko ljudstvo podpira upravienost
jugoslovanske zahteve do ozemlja na Korokem (W. DeakiriH "'Britanci...,
n.o.m., str. 108), ne smemo sklepati preve; ostala mesta v Deakinovi raz
pravi o vpraanju jugoslovansko-sovjetskih odnosov v tem vpraanju pred
stavljajo le britanske domneve ali pa opozorila na vpraanja, ki jih bo
treba e prouevati (prav tam, str. 113, 121, 123124). Mislim pa, da bi se
avtorja vendar mogla dotakniti vpraanja korespondence med Renner jem
in Stalinom, ki spada asovno v okvir njunih izvajanj. O tem ' sta pisala med
Slovenci e J. Pleterski in T. Zorn in tu naj samo reproduciram in nekoliko
dopolnim njuna izvajanja. 17 'Karl Renner je ivel v Gloggnitzu, ki so ga
1. aprila 1945 zasedle sovjetske ete, in je nato zael sestavljati iz socialnih
demokratov, kranskih socialcev oz. ljudske stranke in komunistov"zaasno
Bibrovo opozorilo, da so bile tam ves as vojne,'pa ne velja, ker je gotovo miljen. ju^i del
avstrijske tajerske.
,.
. ...
r.,ij.:.,
i5 Na evakuacijo opozarja le Biber, Britansko-jugoslovanski n e s p o r a z u m i . . . , str. 489, v resumeju
svoje , r e a L p Woodward B r i t i s h foreign Policy in the Second World War, London 1962, str. 477 (kraja iz
daja tega dela, ki daje le zelo sumarno sliko, medtem ko si od obseneje izdaje pod istim naslovom,
projektirane na 5 knjig, izle ali bile vsaj meni dostopne le prve tri knjige (I.III London 19/uU/n,
ki tega vpraanja e ne obravnavajo. Prim, tudi Foreign Relations . . ., n.o.m., str. Ill), op. 1.
17
J. P. ( = Janko Pleterski), Dokument iz evropske zgodovine, Rennerjevo pismo Stalinu, Nasi razeledi 14. I. 1956. T. Zorn, Koroko vpraanje maja 1945, n.o.m., str. 281.

F. ZWITTER: JUGOSLOVANSKO-AVSTRUSKA MEJA

153

vlado, ki jo je 27. aprila 1945 de facto priznal Tolbuhin, SZ je pa preko te

vlade hotela dobiti odloujo vpliv v vsej Avstriji. Zahodne vlade so to vlado
priznale ele 20. oktobra 1945, ko je bila dopolnjena z novimi lani. Poraz
komunistov pri.avstrijskih novembrskih volitvah leta 1945 je pa dokazal, da
je bila historina vloga te vlade v tem, da je vsa Avstrija prela v zahodni
tabor. Renner je pa prej 15. aprila 1945 napisal Stalinu pismo, objavljeno
v nemini v reviji KPA.Weg und Ziel decembra 1955, v slovenini pa de
loma od Pleterskega, kjer govori med drugim o nevarnosti izgube ozemlja
pri obraunavanju s sosedi,- pri' emer je seveda miljena Koroka. Stalin
je odgovoril s pismom, objavljenim v prevodu pri Pleterskem, kjer zago
tavlja integriteto Avstrije. -Vesti tem pismu-so se pojavile v avstrijskem
tisku e pred volitvami, kopijo tega pisma je pa dobilo tedaj jugoslovansko
ministrstvo za zunanje zadeve iz Moskve. V asu konflikta z informbirojem
in po sovjetskem pristanku na meje* Avstrije v obsegu 1.1937 dne 20. junija
1949 je pa prilo do jugoslovanske note in nato do sovjetske note v avgustu
1949, kjer se z jugoslovanske strani oita Stalinovo pismo,* s sovjetske pa
daje interpretacija, da ni lo za teritorialno integriteto Avstrije, ampak za
njeno ohranitev proti britanskemu nartu podonavske monarhije in proti
slovanskim, tudi jugoslovanskim nacionalistinim"nartom razkosanja Av
strije med njene sosede. Mislim,.da je pravilna interpretacija o teritorialni
integriteti. Na drugi strani je pa res, da se SZ pri konferencah o jugoslovansko-avstrijski meji v naslednjih letih ni utila vezano zaradi "Stalino
vega pisma in da je iprav temu pripisovati, da je ostalo to vpraanje odprto
do 1.1949 kljub staliu zahodhiH"velesil, ki so se ves as zavzemale za av
strijske meje iz 1. 1937. Res pa je, da je lo sovjetski politiki ob koncu vojne
predvsem za vpliv na vso Avstrijo, iniciativa o vpraanju meje je-pa pri
hajala izkljuno le od Slovencev in Jugoslavije.
' Jasno je, da je kljub uradnemu zagotavljanju, da gre v asu vojne samo
za doloitev okupacijskih con in da bo vpraanje meja odloeno ele na
povojnih konferencah oz. sploni mirovni ureditvi, in kljub uradnemu sta
liu zlasti Velike Britanije in Zedinjenih drav Amerike, da v asu vojne
ne sprejmejo nikakih obvez glede teritorialnih sprememb, vpraanje bo-r
doih meja e med vojno zanimalo diplomate in njihove.eksperte. To sta
v svojih razpravah deloma upotevala e D. Biber in W. Deakin. Pri tem je"
potrebno upotevati tudi vpraanje jugoslovansko-italijanske meje v nje
govi prvi fazi, ker so ta vpraanja povezana med seboj in obstoje podob
nosti, a tudi razlike. Primorsko vpraanje v prvi fazi je v svoji tudiji v
glavnem e obdelal Dragovan epi.18 Prva iniciativa je prila od jugoslo
vanskega poslanika v Moskvi Milana Gavrilovia, ki je to sporoil britan
skemu poslaniku v Moskvi Crippsu, in Eden je nato v situaciji, ko je bila
Velika Britanija sama v vojni, Italija e tudi v vojni z njo, Jugoslavija pa
na viku dileme o pristopu ali nepristopu k trojnemu paktu, pooblastil bri
tanskega poslanika v Beogradu Campbella za izjavo knezu Pavlu, da Ve
lika Britanija tudira s simpatijo vpraanje revizije jugoslovanske meje
z Italijo v Istri in na otokih vse do Gorice in da bi bila pripravljena po
staviti in zagovarjati to vpraanje na mirovni konferenci; ta sklep je odo
bril britanski kabinet 3. marca 1941 in Campbell je bil pooblaen 22. marca
18

Dragovan Sepie, Velika Britanija i pitanje revizije jugoslavensko-talijanske granice 1941, ZC XXX,
1976, str. 4777 (v prilogah so objavljeni v originalu mnenje britanskih ekspertov, verjetno prof. Laffana,
iz februarja 1941, spomenica Slovenske ljudske stranke od 1. maja 1941 in spomenica jugoslovanske
emigrantske vlade od 27. decembra 1941); isti lanek objavlja Sepie tudi v asopisu za suvremenu po
vijest VII, I, Zagreb 1975, str. 121139, vendar pa brez prilog; sumarno govori o tem tudi D. Biber,
Jugoslovanska in britanska politika . . ., n.o.m., str. 131.

154

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 . 1979 . 1

ponoviti to obljubo eventualnim voditeljem dravnega udara. 19 Po govoru

predsednika jugoslovanske emigrantske vlade generala Simovia na bri
tanskem radiu 27. junija 1941, kjer so omenjene jugoslovanske teritorialne
zahteve, med drugim tudi na Primorskem in.Korokem, je pa sledila reak
cija italijanskih protifaistinih politinih emigrantov v ZDA, ki jih' je
podprla amerika vlada, in nato je sledila menjava not, pisem itd., kar
opisuje epi, konni rezultat je pa bila odloitev, da se naj o mejnih vpra
anjih javno ne razpravlja. Britanska vlada ni preklicala svoje izjave, tudi
v tajnih pogajanjih se zaradi tega ni hotela vezati glede metropolitanskih
meja Italije in v zvezi s tem je njen nart, da se naj na tem ozemlju, ki je
sporno, uvede po izgonu Nemcev zaveznika vojaka in ne italijanska upra
va, kar bi dalo seveda okupacijski sili monost, da v glavnem odloa o bo
doi usodi tega ozemlja.20 Njena izjava ima seveda zelo sploen znaaj in
teritorij ni preciziran. Isto velja tudi za znani Stalinov predlog Edenu na
razgovoru v Moskvi 16. decembra 1941: Jugoslavija naj bo obnovljena in
naj dobi italijanske otoke ob svoji obali in doloena obalna mesta na Ja
dranu, obnovljena naj bo tudi Avstrija kot neodvisna drava in eventualno
naj postane tudi Bavarska neodvisna drava; Eden je odgovoril le, da je
britanska vlada naklonjena obnovitvi neodvisne Avstrije.21 Jasen odgovor
na vpraanje, kako si je britanska vlada predstavljala.izvritev svoje ob
ljube, predstavlja pa interni elaborat, ki ga je Foreign Office zahteval, od
Foreign Research and Press Service-a pri Balliol College-u v Oxfordu, ela
borat, ki je datiran 5. februarja 1941 in bil, predan 7. februarja 1941, torej
pred vladno izjavo, njegov avtor je bil verjetno prof. Laffan, izdal ga je pa
epi v prilogi svoje razprave. Jugoslavija naj bi dobila Zadar, Reko, otoke
ob vzhodni obali Jadrana, Istro vzhodno od Rae, Notranjsko, meja naj bi
potekala od Rae do tanjela tako, da bi. pustila na italijanski strani elez
niko progo TrsttanjelGorica, severno od Gorice naj bi pa zavila na
staro, me j o med Avstro-Ogrsko in Italijo. Italija naj bi'torej'ohranila Go
rico, Trst in vso zahodno obalo Istre od Trsta do Pule, pa tudi centralno
Istro kljub doloenemu omahovanju glede Pazina in Buzeta, meja bi bila
v bistvu Wilsonva rta s spremembo v korist Jugoslavije za severno Go
riko. Potreba za revizijo meje se utemeljuje z' etnografskim momentom,
sklicujo se na avstrijsko tetje leta 1910, priznava se pa", d je ta moment
korigiran zaradi gospodarskih in stratekih argumentov v korist Italije^
omenja pa tudi, da je italijanska kultura vija.'Predvideva j e tudi zamenjava prebivalstva, kar tedaj pomeni, da se slovensko in hrvatsko oziroma
italijansko prebivalstvo preseli na svojo stran nove dravne meje, preselitev je prostovoljna, vendar pa tisti, ki ostane, ne uiva nikakih manjinskih pravic. S tem elaboratom se je strinjal P. L. Rose v Foreign Office-u
in vlada je nato dala svojo izjavo, seveda le v zgoraj omenjeni sploni obliki brez bolj konkretnih navedb. Jasno je, da se ta nart zelo bistveno raz
likuje ne samo od tistega, kar je Jugoslavija pozneje zahtevala, ampak tudi
od tistega, kar je pozneje dobila, in tudi tedaj ne moremo govoriti o kaki
posebni naklonjenosti Velike Britanije do jugoslovanskih teenj.
Problem jugoslovansko-avstrijske meje je seveda bistveno drugaen,
saj tu npr. ni bilo nikake izjave kake tuje drave, vendar pa ta ekskurz
'
" Prim, tudi L. Woodward, British Foreign Policy in the Second World War I, London 1970, str.
532, 542.
L. Woodward, British Foreign Policy in the Second World War, I I , London 1971, str. 234, 463;
D. Biber, Mednarodni poloaj Jugoslavije v zadnjem letu druge svetovne vojne, Osvoboditev Slovenije
1945, Lj. 1977, str. 248249.
21
L. Woodward, British Foreign Policy in the Second World War, I I , London 1971, str. 222223.

F. ZWITTER: JUGOSLOVANSKO-AVSTRIJSKA MEJA

155

v vpraanje jugoslovanske-italijanske meje ni bil odve in to zaradi po

znavanja splone atmosfere in-zato, ker so se z obema problemoma bavili
v glavnem isti ljudje in iste institucije. Prvi korak glede vseh meja Slo
venije, tudi severnih, predstavlja spomenica iz Jeruzalema 1. maja 1941, ki
je stvarno delo politikov iz vrst Slovenske ljudske stranke, ki so odli ob
zlomu stare Jugoslavije, britanska vlada jo je. pa pojmovala kot vladno spo
menico, obenem pa imela vtis, da njen glavni predstavnik minister Krek
ne pozna angleke vladne izjave. V tej spomenici .se zahteva proti Italiji
meja na Tagliamentu, proti Avstriji vsa Koroka in tajerska do Wildona,
proti Madarski pa meja po Krki do njenega izliva y Dravo. Ta spomenica,
ki je s svojimi zahtevami vzbudila odpor tudi pri nekaterih slovenskih po
litinih emigrantih, je, brez dvoma ve kodovala kakor pa koristila. Nato
je sledila spomenica jugoslovanske emigrantske vlade od 27. decembra 1941,
ki poudarja bolj etnini princip, ostaja pa nejasna glede zahtev v Furlaniji
in na Korokem.22 Kakor je ugotovil e D. Biber, je dala britanska vlada
na te spomenice in na dopise in intervencije dx. Kreka le sledee uradne
odgovore:, sir Orme Sargent je izjavil jugoslovanskemu kr. poslaniku, da
Foreign Office na memorandum od 27. XII. 1941 uradno ne bo odgovoril
(D. Biber, Jugoslovanska in britanska politika ..., n.o.m., str. 132, op. 15) ;
Foreign Office je 12. maja 1942 potrdil, da ne bo prevzel nobenih obveznosti,
ki bi prizadele jugoslovanske interese, ne da bi se prej posvetoval z jugo
slovansko vlado, v aide-mmoiru 12. novembra, 1942 je pa Sir Orme Sargent
sporoil poslanitvu, da v asu vojne ne razpravlja in se ne obvezuje v no
benem teritorialnem vpraanju, to je treba prouiti in reevati ob mirovni
ureditvi (D. Biber, prav tam, str. 133, op. 17). Bolj zanimiva so mnenja bri
tanskih ekspertov in diplomatov v prvi polovici 1.1942, ki jih je deloma
obravnaval e D. Biber (Jugoslovanska in britanska politika..., n.o.m., str.
133134). Ambasador pri kr. jugoslovanski vladi Rendei pie 12. marca 1942
v nekem pismu, da unievanje Slovencev stalno napreduje in da, po dveh
ali treh letih ne bo ve nobenih Slovencev, da bi jim dali kako ozemlje.
P. L. Rose se je seznanil z mnenjem prof. Laf fana in pie, da so zahteve
Slovencev divje in politino pretirane. Prof. Laffan pie marca 1942 (ob pi
smu dr. Kreka Bruce Lockhartuhmed drugim, da se zdi, da mlaja gene
racija korokih Slovencev prevzema nacistine ideje, da so bili slovenski
okraji prominentni v nacistini vstaji na Korokem 1.1934 in da so 1.1938
glasovali za Anschluss v sorazmerno vejem tevilu kakor pa ostali okraji;
k tej zadnji trditvi D. Biber pripominja, da Laffan ni poznal.navodila Stojadinovia in Koroca korokim Slovencem, da naj glasujejo za Anschluss,
ker bi se sicer po nepotrebnem izpostavljali nacistinim preganjanjem.
Memorandum o mejah evropskih konfederacij in transferu nemkih popu
lacij, sestavljen od inozemske raziskovalne in tiskovne slube v Balliol
College-u v Oxfordu, sicer priznava, da je juni del Celovke kotline slo
venski in da bi bil verjetno majhen rob na jugu celo za Jugoslavijo, proti
temu pa govore gospodarski in strateki momenti, sicer bi bilo pa potrebno
prikljuiti vso kotlino. Laffan priznava 13. maja 1942 naelniku Junega
oddelka Foreign Office-a Howardu, da so se Slovenci sicer silovito borili,
a da kae, da jim je usojeno izumreti, e ne bo prilo do isto novih od
nosov med obnovljenima Avstrijo in Jugoslavijo. V celoti pa Biber pie, da
Britanci odklanjajo jugoslovanske zahteve, bodisi da prihajajo od kraljev
ske vlade ali od marala Tita, da se zavzemajo za zamenjavo prebivalstva
" Obe spomenici je objavil in komentiral e Dr. Sepi v svoji e citirani tudiji. Prim, tudi D. Bihcr,
Jugoslovanska in britanska politika . . ., str. 131 si.

156

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

ircelo z mejno korekturo v korist Avstrije b'Muri. K tem ugotovitvam

dr.Bibra naj dodam nekaj dopolnil na podlagi kopij nekaterih izbranih
dokumentov, ki mi jih je pfeskrbel dr. Biber ih e mu zanje zahvaljujem;1
dokumentacija ni izrpna, vendar pa zajema bistvene stvari.23 e omenjeni
memorandumi povedo e s svojim naslovom, da gre za tedanje britanske
narte konfederacij drav med Nemijo in Italijo ha eni strani in Sovjetsko
zvezo na drugI strani, ki so bili pozneje opueni zaradi odpora Sovjetske
zveze, in pa za spremembe meja in transfere milijonov nemkega, pre
bivalstva. Kar se pa tie naega vpraanja, stoje memorandumi* kljub e
omenjeni koncesiji Jugoslovanom na staliu,"da naj iz stratekih negospo
darskih razlogov in zaradi plebiscita ostane meja iz lt 1920'1939 in', to
tudi v primeru, da ostane Avstrija del Nemije; Maribor se oznauje kt
nemko mesto, vendar naj pa ostane meja tudi'v tajerskem sektorju nespremenjena. Kar se pa tie jugoslovansko-italijanske meje', se razlikujejo
tri variante; po prvi varianti naj bi la meja po Rai; po drugi varianti naj
bi Italija ohranila Gorico z zvezo s Trstom, sam Trst in vso zahodno obalo
Istre do Pule, izvrila'naj bi e p a zamenjava prebivalstva p po tretji vari
anti najdbi Italija ohranila "le svoje ozemljepred. 1918 in p*'jugozahodni
del Goriko-Gradianske, vendar bi pa ta varianta prila v potev le, e bi
Jugoslavija spadala pod kako severno konfederacijo. Laf fan v'svoji'-polemiki z dr. Krekom spretno izrablja slabosti nasprotnikaT brani tetje 1910
in sploh avstroogrsko upravo, znailna je pa njegova polemika prti etnini'meji, kakor o Britanci oividno imenovali drugo varianto v memo
randumih; oita ji upravieno, da loi mesta od'podeelja, a njegova r-'
itev je, da naj se podeelje rtvuje mestom v smislu njegovega e omenjenega memoranduma od 5. II. 1941. Glede Koroke se 6plr'-na S'Wambaugh in M. Wutteja, brani plebiscit, priznava, da so narodno zavedno koroki Slovenci za Jugoslavijo, a to je le del majhne manjine, 'proti temu
govore geografski in ekonomski razlogi, za to pa le' arheoloki argumenti;'
Njegova e omenjena trditev, da prevzema mlaja generacija korokih Slovencev nacistine ideje, je absurdna, saj more biti "nacist le slovenski re
negat, prav tako pa tudi trditev, da so bili slovenski kraji prominentni v
nacistini vstaji 1.1934.24 Glede tajerske odklanja vsako korekturo v korist
Jugoslavije. Elaborat The Yugoslavs of Austria v glavnem le ponavlja
prejnje elaborate. Laffanov elaborat za Howarda poleg e omenjenega
trdi po nemkih avtorjih, da je pri Slovencih moan provincialnl patrioti
zem, da je nacionalna zavest najbolj razvita pri kranjskih Slovencih, manj
pa pri tajercih in Korocih, in da se koroki dialekt razlikuje od kranj
skega. Znailno pa je, da za Maribor in s tem-povezano zgornjo Dravsko in
Meiko dolino obirno brez zavzemanja stali navaja argumente obeh
strani iz 1.1919, in da se posebej ustavlja ob vpraanju spremembe meje
ob Muri iz gospodarskih razlogov v tem smislu, da bi se meja premaknila
na razvodje med Muro in Dravo v korist Avstrije. Britanski eksperti
omenjajo germanizacijo, kar je zanje bolj argument v kodo Slovencev,
omenjajo tudi nemki politini pritisk, vendar le bolj za dobo prve avstrij
ske republike, ne pa po vseh posledicah za etnino stanje in narodno za Memoranda on Frontiers of European Confederations and the Transfer German Populations,
February 20, 1942, Foreign Research and' Press Service, Balliol College, Oxford, PRO FO 371/33448, K
6150/646/67. - Comment upon a Letter proposing revision of the Slovene frontiers^of: Yugoslavia . M a r c h
20, Foreign Research and Press Service, Balliol College, Oxford, PRO FO 371/33446 R.1580/35 92 (avtor
skoraj gStovo Laffan). - The Yugoslavs of Austria, PRO, .FO 371/33446 B.2986/3V92 May 1, 1942. The Austro-Yugoslav Frantier, Laffan Howardu, 13. V. 1942, PRO, FO 371/33498, R 3425/92
Prim, karto v brouri Fran Zwitter, To destroy Nazism or to reward it? An Aspect ot the question of Slovene Carinthia, Beograd 1947, str. 22.

F. ZWITTER: JUGOSLOVANSKO-AVSTRIJSKA MEJA

I57

vest. Kar se ;tie. vpraanja, ali se je za te eksperte po odloitvah iz let 1919

in 1920 e* kaj spremenilo, omenja le avtor elaborata The Yugoslavs of
Austria beno, da je vsa Koroka krepko nacistina; sicer pa moi nacizma
pri severnih sosedih Slovenije ne omenja nihe: Kar se pa tie vojne dobe,
imamq,poleg cininih izjav, da bodo Slovenci itak izginili, e Laffanovo iz
enaevanje postopanja s tajerskimi Nemci v stari Jugoslaviji s postopa
njem nacistov, njegovo, omembo o preselitvi Koevarjev v kot med Savo in
Sotlo, pri emer se,ne vpraa, kaj je bilo s prejnjimi prebivalci, in omem
bo avtorja elaborata The Yugoslavs of Austria, da je bil.na Korokem ime
novan komisar za manjinska vpraanja, da rei ta vpraanja, rezultati so
pa neznani in jih avtor oividno ni znal uganiti. Nihe pa ne omenja par
tizanov, ker avtorji o tem morda tedaj res niso imeli informacij, kar pa
vendar dokazuj e.^da so e vsa ta britanska stalia formirala v asu, ko
njihovi avtorji e niso mogli predvideti, kakna bo bodoa Jugoslavija.
V zaetku leta 1944 postanejo britanski eksperti za ta vpraanja spet
bolj aktivni. D. Biber omenja.v svoji prvi t razpravi le spomenico W. Deakina iz,Beograda 28. IV. 1945,ikjer se trdi, da ni dokazov za obstoj veine
v. korist Slovencev na- spornem ozemlju, da bodo pa Slovenci'verj etno re
ili vpraanje v, svojo korist, e se ne bodo Rusi pridruili britanskemu in
amerikemu staliu, (\a ohranijo mejo iz 1.1937 .vsaj za as vojake oku
pacije, in pa, analizo od 4. oktobra 1945, ki je-proti plebiscitu, odklanja pa
tudi jugoslovanske zahteve z ekonomskimi in stratekimi argumenti in pa
z majhnim tevilom pristaev teh zahtev, in je celo za : korekturo meje ob
Muri-v korist Avstrije (Biber, Britansko-jugoslovanski nesporazumi...,
n.o.m.,ystr. 488), W. Deakin omenja samo, da je bihzadnji britanski memo
randum o tem vpraanju pred kritinim 945 napisan februarja 1944
in da ta memorandum le ponavlja britansko stalie iz leta 1920 in je mne
nja, da ni treba na tem ni spreminjati; zanimivo pa je, da je bil ta memo
randum, predloen 8. maja.1944 Evropski posvetovalni komisiji, in e upo
tevamo e,-da se v zadnji od Deakinovih prilog'omenja sir W.Strang, ki
ga poznamo kot britanskega'jzastopnika v_tej komisiji; se zdi, da bi bilo za
nae vpraanje koristno pretudirati zgodovino te'komisije; zelo. vani so
pa fragmenti dokumentov,, ki jih W. Deakin objavlja kot prilogo svoje tu
dije (W. Deakin, Britanci..., str." 122123;-in 124126). V. svoji drugi tu
diji D: Biber opozarja na memorandum 20. januarja. 1944 in na predloge po
korekturi meje na Muri v korist Avstrije (Jugoslovanska in britanska po
litika..., n.o.m., str. 133134, op. 23).
eu.
.,>...>
:,.;Kronoloko se je treba najprej dotakniti memoranduma od 20. januarja
1944 25 y memorandumu se trdi, da so kranjski Slovenci nacionalno zavedni,
tajerski manj, koroki e manj. Kakor v drugih britanskih dokumentih se
podatki o tetjih, volitvah in olah iz avstro-ogrske dobe sprejemajo brez
vsake kritike in kritine osvetlitve, le ponekod se izraajo pomisleki glede
tetij na,Korokem v dobi prve avstrijske republike, jugoslovanske stati
stike se z izjemo enega mesta nikjer ne omenjajo, prav tako se seveda ni
kjer ne omenja, naa literatura, eprav je,. literatura e tedaj osvetlila,
npr. vpraanje nemtva mest na Slovenskem tajerskem v'avstroogrski in
26
kasneji dobi. Glede zahodnega sektorja meje stoji memorandum na sta
liu, da naj ostane meja na Karavankah nespremenjena in'sicer zaradi
23
The Austro-Yugoslav Frontier.(with map), Research Department,, Foreign Office, 20th January 1944,
PRO, FO 371/37174. Memorandum z istini nasl.nom od 4. oktobra 1945, PRO, FO 371/48926, R 17242/2395/92.
ima v glavnem identien tekst, nekaj mest je spremenjenih z;ozirom na nove dogodke in novo situacijo.
Zahvaljujem
se dr. Bibru za kopijo obeh dokumentov.
2
' T P r i m . Fr. Zwitter, Nemci n Slovenskem, Sodobnost VI, Lj. 1938.

'

158

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

ekonomskih in stratekih razlogov in zaradi plebiscita. Glede Maribora,

Dravske doline nad Mariborom in z njo povezane Meike doline memo
randum omahuje, navajajo se gospodarski argumenti za eno in drugo stran,v etninem oziru se na podlagi avstrijskega tetja iz leta 1910, ki je za me
morandum edino merodajno, oznauje to ozemlje kot nacionalno meano,
trdi se, da so Nemci tu gospodarsko in kulturno vodilni, vendar se pa kon
no ne predlaga sprememba meje. Pa pa se iz gospodarskih razlogov pred
laga sprememba meje ob Muri nad Radgono v korist Avstrije, tako da'bi
la -meja po razvodju med Muro in Dravo. Omnj se nacistino prega
njanje Slovencev po 1.1941, vendar e pa z manjim akcentom trdi tudi, da
so bili Nemci preganjani v stari Jugoslaviji. Jugoslovanski voditelji od apri
la 1941 vkljuno z maralom Titom zahtevajo spremembo meje v korist
Jugoslavije, vendar pa to ni upravieno, ker so vmes visoke gore in ker bi
zajeli preve Nemcev. Kar se pa tie manjin in odnosov med dravama, se
predlaga, da se naj Nemci v Sloveniji, ki jih je 1931 bilo okrog 30.000, ne
pozabi se pa omeniti, da je po 1941 njihovo tevilo zelo narastlo, izselijo
v Avstrijo, koroki Slovenci, ki jih je tudi okrog 30.000, pa v Jugoslavijo;
najbolje bi pa bilo, da bi Jugoslavija in Avstrija vstopili v Vzhodnoevrop
sko federacijo in se tam ekonomsko dopolnjevali. Kar se, tie fragmentov
dokumentov, ki jih je objavil W.Deakin, stoji tudija od 17. februarja na
staliu, da naj ostane meja na Karavankah, med drugim tudi zato, ker se
je tevilo Slovencev po 1920 e zmanjalo; pri vzhodnem odseku pa omenja
tri variante, med katerimi govori za status quo tudi to, da ne gre favori
zirati sovranika na kodo zaveznika; tudija se izraa vendar za spre
membo ob Muri, ni pa pravega razloga za spremembo pri Mariboru!, v-zgor
nji Dravski in v Meiki dolini. Beleka Junega odseka od 2.* februarja
1944 hoe tudi upotevati zaveznitvo Jugoslavije, stori pa to na ta nain,
da predlaga za1 zahodni sektor ohranitev meje na Karavankah, a vzhodni
sektor pa odklanja varianto z Mariborom, zgornjo Dravsko in Meiko do
lino na podlagi sklepa, da je treba dati prednost Jugoslaviji, pua pa od
prto monost spremembe meje ob Muri. Druga beleka istega foruma
od 10. februarja 1944 stoji na staliu, da se ne sme spremeniti meja v ko
rist Avstrije, e ne bo povsem ugodeno'jugoslovanskim zahtevam v Ita
liji. Ostali trije fragmenti, od katerih izhajata* prva dva od'istega fo
ruma, se ne tiejo direktno naega vpraanja, opa zanimivi'iz drugih raz
logov. Prvi od 3. marca 1944 poudarja, da treba definirati Avstrijo, in pred
laga, da naj to pomeni Avstrijo iz leta 1937," kar pa ne izkljuuje, da ne bi
Avstriji pozneje predali Trbi in Juno Tirolsko. Drugi fragment od 16. ma
ja 1944 svetuje, da naj bi v teh dveh podrojih po izgonu Nemcev ne vzpo
stavili takoj italijanske uprave, vendar naj bi pa zaradi spornih jugoslo
vanskih zahtev za Trbi ne odloili takoj; ali naj e ostane del Italije. Nart
Vojnega kabineta za premirje in Povojnega kabineta od 8. maja 1944 pa
pri avstrijskih mejah .Koroke sploh ne omenja, za najbolj pomembno
sporno podroje pa oznauje Juno Tirolsko in predlaga, da naj bi se tam
in v Trbiu in njegovi okolici ne vzpostavila italijanska, ampak neke vrste
zaveznika uprava, vse do konne odloitve o njihovi1 pripadnosti. V e
omenjeni novi redakciji memoranduma od 20. januarja 1944, ki nosi datum
4. oktobra 1945, nas nekatere spremembe v zvezi znovim poloajem tu ne
zanimajo, omejimo se le na nekaj opozoril: na mestu predloga o zamenjavi
manjin stoji konstatacija, da se je nemka manjina izselila iz Slovenije,
za koroke Slovence se pa predlaga samo, da se morejo izseliti, e to elijo;
ne govori se ve o Vzhodnoevropski federaciji, ampak samo o tem, da se

F. ZWITTER: JUGOSLOVANSKO-AVSTRIJSKA MEJA

159

mora zagotoviti svoboden tranzit iz ekoslovake preko Avstrije in Jugo

slavije v Trst; e vedno se pa predlaga korektura meje na Muri v korist
Avstrije.
Konstantnost britanske politike v tem vpraanju nas vede k vpraanju
vzrokov te politike.-Britanci so brez dvoma vedeli, da obstoji partizansko
gibanje pri korokih Slovencih, eprav ni bilo tako mono kakor npr. pri
primorskih Slovencih, vedeli pa tudi, da pri nemkih Avstrijcih takega
omembe vrednega gibanja ni (Deakin, Britanci..., n.o.m., str. 106, 107, 111;
Biber, Jugoslovanska in britanska politika ..., n.o.m., str. 138). Kadar so to
zahtevali politini interesi, je bilo kreno ne samo naelo, da se o* terito
rialnih vpraanjih ne odloa med vojno, ampak ele pri mirovni ureditvi,
ampak tudi naelo atlantske listine, da ne sme biti nobenih teritorialnih
sprememb brez svobodno izraene volje prizadetih narodov, in prilo je do
transferov milijonov prebivalstva. Tu nastane vpraanje, zakaj t so se
vpraanja jugoslovansko-avstrijske meje, pa tudi jugoslovansko-italijanske
meje obravnavala na isto drugaen nain. Nova drubena ureditev in zu
nanjepolitina orientacija Jugoslavije je imela svoj pomen, vendar pa to ni
prvoten motiv, ker so ta britanska stalia obstajala e prej. Tu bi mogli
morda nekaj pojasniti osebni stiki z emigranti iz drav, ki bi hotele ohra
niti ali celo okrepiti svoj poloaj. Vpraanje je pa globlje in to bi moralo
zanimati historike.
S konnim fiksiranjem okupacijskih con se konuje prvo razdobje di
plomatskega problema jugoslovansko-avstrijske meje. Drugo razdobje je
trajalo do odloitve tirih velesil 20. junija 1949 in ga v diplomaciji ozna
uje predvsem boj za reitev vpraanja meja; na koncu je obveljal sklep,
da naj ostanejo meje iz leta 1937 nespremenjene, problem odstopa kakega
jugoslovanskega ozemlja v tem asu diplomatsko ni bil postavljen, na me
sto idej o zamenjavi prebivalstva pa stopi vsaj naelni sklep, da je treba
zaititi nacionalne pravice slovenske in hrvatske manjine v Avstriji. Tret
je razdobje traja do avstrijske dravne pogodbe 1.1955 in ga diplomatsko
oznauje boj za fiksiranje teh manjinskih pravic v dravni pogodbi. Po
dravni pogodbi pa nastane vpraanje uresnienja teh manjinskih pravic,
ki spada kot mednarodna obveznost tudi na podroje meddravnih odnosov,
in to vpraanje je odprto e danes.
Rsum
LA PROBLME DIPLOMATIQUE DE LA FRONTIRE ENTRE
LA YOUGOSLAVIE ET L'AUTRICHE PENDANT LA DEUXIME
GUERRE MONDIALE
La dclaration de Moscou en octobre 1943 a proclam comme but de guerre le
rtablissement d'une Autriche indpendante, mais elle n'a dit rien sur les frontires de cet Etat. Cette question se pose au temps de la Confrence de Yalta et
encore en mai 1945 comme une question des zones d'occupation en Autriche au
moment de la chute du nacisme; on distingue entre les zones d'occupation et entre
la dcision sur les frontires la confrence de la paix resp. lors de l'organisation
gnrale de la paix; en vrit, cependant, les zones d'occupation ont une trs grande importance pour la solution des questions de frontires. On est d'accord que les
trois grandes puissances et plus tard aussi la France ont seules le droit d'avoir
des zones d'occupation. Quant aux territoires de ces zones, il existe une proposition
britannique d'aprs laquelle la Carinthie et la Styrie, provinces la frontire
yougoslave, appartiendraient la zone britannique; de cette faon, on empcherait
l'occupation yougoslave de ces provinces; or, il n'y a pas de preuve que cette p r o position serait accepte par les autres grandes puissances, y compris l'Union sovitique, avant la crise de mai 1945; la proposition britannique d'une note commu-

160

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

ne des grandes puissances, qui demanderait de la Yougoslavie de respecter la fron-:

tire de 1937 comme une frontire des zones, n'a pas reu la rponse de l'Union
sovitique. La Yougoslavie a demand le 2 avril 1945 la participation l'occupation
de l'Autriche; cette demande n'a reu de rponse que de la part de l'Union Sovitique qui tait prte d'accorder la Yougoslavie u n territoire dans le cadre de
la zone sovitique, sous le commandement dumarchal Tolbuhin. En mai 1945, la
Grande Bretagne et les Etats Unis seules demandent l'vacuation des troupes y o u goslaves de la Carinthie. La Yougoslavie propose d'abord de maintenir ses troupes
en Carinthie sous le commandement du marchal Alexandre. Cette proposition est
refuse et alors les troupes yougoslaves vacuent la Carinthie. A ce moment, l
Sty rie est occupe par les troupes sovitiques et sur le territoire de leur zone'il
existe quelque temps une sous-zone yougoslave. Aprs les ngociations sur 'lesquelles on ne connat pas encore les dtails, les troupes sovitiques et.yougoslaves
vacuent en juillet 1945 la Styrie qui devient partie de la zone britannique.
'
L'Union Sovitique n'a pas d'initiative dans cette question et il y a mme une
lettre de Stalin Renner que parle de l'intgrit de l'Autriche; nanmoins, l'Union
Sovitique soutient les demandes yougoslaves et pour cette raison la question de
la frontire reste ouverte jusqu' l'anne 1949. D e . l ' a u t r e ct, les experts et les
diplomates britanniques s'occupent de la question de la frontire austro-yougoslave, souleve d'abord par le gouvernement yougoslave en exilj "dj en 1942,' c'est---'
dire un moment o l'on ne povait pas prvoir le rgime yougoslave d'aprs la
guerre; leur attitude envers les demandes yougoslaves est absolument'ngative, ils
s'occupent mme des territoires que la Yougoslavie pourrait cder. l'Autriche, e t
de l'change des Slovnes de Carinthie contre les Allemands de la Slovnie.

'

ft

In-.

Intitut za narodnostna vpraanja, YU-61000 Ljubljana, Cankarjeva 5/II,

tel.: (061) 25 204 in 21 631 izdaja revijo
RAZPRAVE IN GRADIVO

Doslej je izlo osem tevilk RiG v estih zvezkih. Prispevki v reviji

obravnavajo novejo zgodovino in sodobno problematiko poloaja islo-.
venskih manjin v sosednjih dravah, kakor, tudi razvoj .mednarodnih
odnosov doma in v svetu. V tisku sta dve novi tevilki revije.
Poleg revije izdaja intitut tudi samostojne publikacije, ki prinaajo
obseneje prikaze in prevode v tuje- jezike.
Naroila in informacije na intitutskem naslovu.

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 . 1979 . J

jgj

KONGRESI IN SIMPOZIJI

OKROGLI MIZI JUGOSLOVANSKIH IN BRITANSKIH ZGODOVINARJEV

V LONDONU 1976. IN V KUP ARIH 1978. LETA
Jugoslovanski in britanski zgodovinarji so se doslej e dvakrat sreali in raz
pravljali; prvi od 25. do 27. novembra 1976. leta v Imperial War Museum (Imperijalnem vojnem muzeju) v Londonu, drugi pa v vojnem hotelu v Kuparih pri
Dubrovniku v dneh od 19. do,21; septembra 1978. Pobudo za taka sreanja okrogle
mize oz. kolokvije je dal, e. 1973: leta predsednik britanskega komiteja za zgo
dovino druge svetovne vojne, upokojeni profesor oxfordske univerze, nekdanji
rektor St. Antony's kolida v.Oxfordu Sir William Deakin. Za organizacijo prvega
sreanja je poskrbel britanski, drugega pa jugoslovanski komite za zgodovino
druge svetovne vojne (ob finanni in organizacijski pomoi Intituta za sodobno
zgodovino v Beogradu) pod predsedstvom dr. Jovana Marjanovia; univerzitetnega
profesorja na filozofski fakulteti v Beogradu.
.'
Za razliko od drugih takih sreanj zgodovinarjev so bili (z redkimi izjemami)'
referati razdeljeni v naprej. Referenti so praviloma v pet minutah navedli glavne
teze, nakar se je takoj razvila ivahna razprava.' O vsaki temi sta britanski in
jugoslovanski referent z raznih zornih kotov, na osnovi razlinih virov, osvetlila
sporne toke. Ob.sreanju v Londonu je bil delovni jezik izkljuno angleki, zato
so se jugoslovanski udeleenci v Kuparih ob odlinem simultanem' prevajanju
lahko mnogo bolj razgovorih. al so doslej- samo britanski organizatorji uspeli
(e.1977. leta) pretipkati 300 strani besedila razprave, posnete na magnetofon. Raz
prava v Kuparih pa e ve kot pol leta aka' na pridne roke in sredstva, da bi bila
dostopna tudi na papirju.
. . . ' _ .
al se doslej v Veliki Britaniji e ni nael zalonik, ki bi bil voljan tvegati
denar za objavo referatov in razprave na prvi'okrogli mizi v Londonu. Intitut za
sodobno zgodovino v Beogradu in njegov direktor dr. P e r o Damjanovi sta poka
zala naelno pripravljenost za objavo gradiva in po monosti tudi razprav z obeh
sreanj. Zadnje ase pa kae ve zanimanja v tej smeri zaloba Globus iz Za
greba.
'
Razpravam v Londonu so prisostvovali in vekrat v njih tudi sami sodelovali
razni britanski strokovnjaki,, ki so bili med drugo svetovno vojno n a kljunih
mestih v zvezi z Jugoslavijo v raznih britanskih ustanovah, predvsem v Upravi
za specialne operacije (S.O.E. Special Oprations Executive), Upravi za-poli
tino vojskovanje (P.W.E. Political Warfare Executive), zunanjem ministrstvu
(Foreign Office), vojnem ministrstvu (War Office), oz. v raziskovalnem oddelku
zunanjega ministrstva (FORD Foreign Office Research Department). Med njimi
so bili prof. W. J. M. Mackenzie, pisec e neobjavljene u r a d n e zgodovine S.O.E.;
Bickham Sweet-Escott, lan taba S.O.E. v Londonu; Sir Peter Garran,. 1941. leta
tretji sekretar britanskega poslanitva v Beogradu in kasneje v diplomatski slubi,
upokojen kot ambasador v ^Parizu; Sir Ronald Syme, podpredsednik kraljevske
britanske akademije, znani zgodovinar antike, 1941. leta pa atae za tisk v Beo
gradu; Sir Terrence Garvey, nekdanji britanski ambasador v Beogradu, Moskvi
in drugod; J. M. Ede, direktor Public Record Officea; g. Ronald Wheatley, ef od
delka za dokumentacijo v Foreign Officeu; Group Captain Edward Haslam, nael
nik zgodovinskega oddelka v ministrstvu letalstva in mnogi drugi.

Prisotnost in udeleba v razpravah tudi takih strokovnjakov kae, da je v

Veliki Britaniji v razliko od razmer drugod, (tudi pri nas) zgodovinski aspekt
aktualnih politinih vpraanj mnogo bolj prisoten. Kae pa, da so britanski zgo
dovinarji in drugi strokovnjaki bili bolj ivahni v dialogih' v Londonu kot pa v
Kuparih, da pa so jugoslovanski strokovnjaki bili bolj radodarni z izjavami na
domaem terenu in v domaem jeziku! Medtem ko je v Londonu bilo pet jugo
slovanskih zgodovinarjev in po okrog dvajset razlinih udeleencev vsake seje, je
bilo v Kuparih osem britanskih gostov in kljub finannim teavam nad tirideset
udeleencev; mnogi od t e h ' s o modro molali!
**
>

162

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 . 1979 . 1

Razumljivo je, da je v priujoem poroilu mogoe samo povrno omeniti

raznotero problematiko in razpravo, ki bi zajela dve obseni knjigi, se omejiti
samo na nekatere vtise. Znanstvena javnost in znanstvena kritika bo lahko dala
svojo besedo ele, ko (e in kadar) bo vse to objavljeno.
Prva tema na okrogli mizi v Londonu je bila Britansko-jugoslovanski odnosi
19391941. Predvideni jugoslovanski referent dr. Bogdan Krizman, profesor Prav
ne fakultete v Zagrebu, je sprio zadranosti al odpovedal sodelovanje, niti ni
poslal napovedanega referata. Dr. Vuk Vinaver, znanstveni svetnik Intituta za
sodobno zgodovino v Beogradu, je bil povabljen takoreko v zadnjem hipu, ven
dar je raji nadaljeval raziskave v Public Record Officeu v Londonu, njegova od
sotnost pa je bila opraviena z boleznijo. Prof. Phyllis Auty, tedaj ef zgodovin
skega oddelka na univerzi Simon Fraser v Vancouveru v britanski Columbiji v
Kanadi, .je le priletela preko amerikega kontinenta in oceana ter pripravila re
ferat Nekateri aspekti anglo-jugoslovanskih
odnosov. Knez namestnik
Pavle in
Britanci
( 1 9 3 9 1 9 4 1 ) . . . .
Njen zelo zanimivi referat je v glavnem slonel na podatkih, ki jih je nekdanji
knez namestnik Pavle Karaorevi v letih 19721975 v tirih pogovorih dal prof.
Phyllis Auty. Od 42 opomb se jih k a r 29 sklicuje na te pogovore, mnogo manj pa
na britanske diplomatske dokumente, medtem ko so med avtorji navedeni zgolj
Ljubo Boban, Elisabeth Barker in Jacob Hoptner.
Prof. Auty je menila, da so bili dolgoroni cilji kneza Pavla' istovetni z b r i
tanskimi, to je poraz Hitlerja in Mussolinija. Knez Pavle j zatrjeval, da je bil
dolan kot namestnik izroiti kralju Petru vso kraljevino Jugoslavijo, ne pa samo
kak njen del; zato je vztrajal in veroval, da bo lahko dravo ohranil nevtralno
v drugi svetovni vojni, podobno kot je t o uspelo Turiji, eprav to verjetno sploh
ni bilOi mono. Po oceni P. Autyjeve je bil knez Pavle bolj za Britance kot pa so
bili Britanci za kneza Pavla. Britanci niso bili v stanju nuditi kakrnokoli vojako
pomo Jugoslaviji, eprav so jo pozivali v vojno. Pavlov obisk pri Hitlerju v Berchtesgadenu je sledil mnogim pritiskom in oceni, da bodo sicer nemke ete vko
rakale v Jugoslavijo. Knez ni imel za seboj nobene baze; niti monih Srbov. Vse
do svoje smrti je naivno veroval, da Maek ni nikoli imel nikakrnih pogajanj
z Nemci. ef kneeve obveevalne slube je, bil zaveden, e ne celo kupljen od
Britancev. Knez Pavle sam ni nikdar ukazal prislukovati komunikacijskim zve
zam britanskega poslanitva v Beogradu.
, V. ivahni razpravi je bila .v dveh urah na iroko osvetljena politika, ki je
vodila do podpisa trojnega pakta. Pisec tega poroila je opozoril, da je e kralj
Aleksander dal pobudo> za usmeritev jugoslovanske zunanje politike k Nemiji, da
bi se tako zavaroval pred Mussolinijem. Menil je, da je spomin vekrat nezanes
ljiv, zlasti pri poskusih opravievanja lastne politike, da pa je nedvomno knez
Pavle bil probritanski in da si je, dokler je le mogel, prizadeval ohraniti nevtral
nost. Elisabeth Barker je menila, da se je knez Pavle zelo zameril Britancem, ker
je pritiskal n a g r k e g a kralja Jurija, naj sklene separatni mir in naj ne pusti bri
tanskih et v deelo. V tej smeri je kneza vzpodbujal tudi Hitler.
Bickham Sweet-Escott je ugovarjal, da ni fair trditi, da so bili Britanci pri-;
pravljeni- boriti se vse do zadnjega Jugoslovana, in je menil, da je knez Pavle
mislil samo na Jugoslavijo. Hitlerju bi skoraj uspelo priti do Perzijskega zaliva.
S.O.E. ni imela druge izbire, kot da na vse mone naine podpre dravni udar.
Taka so bila tudi navodila, ki jih je osebno dal Winston Churchill. Prof: dr. Hugh
Seton-Watson je opozoril, da so Srbi sicer v prvi svetovni vojni izgubili etrtino
prebivalstva, so pa kljub temu, za razliko od Hrvatov, pokazali borbenost. Hitler
ni samo izsiljeval Jugoslavijo z italijansko nevarnostjo, marve je hotel dravo
obdrati kot celoto v svojem taboru. Prof. dr. H. Ston-Watson je bil 1941. leta silovito sovrano razpoloen proti knezu Pavlu. Nihe tudi-danes ne misli braniti
kneza Pavla. Velja pa poskusiti, da se upotevajo in analizirajo tedanja razmi
ljanja.
B. Sweet-Escott je nael hipotezo: m a r bi Hitler ne priel v skunjavo, da se
odree napadu na Jugoslavijo, e bi se Britanci utrdili pri prelazu Monastir
v'Griji. Tudi Elisabeth Barker se je vpraevala, e v vojakem pogledu vojni pu
marca 1941. leta ni slednji bolj koristil, kot kodoval Hitlerju. Prof. dr. Jovan
Marjanovi.je opozoril na nekatere faktografske napake. Zanimal se je, e se je
res knez Pavle incognito mudil v Londonu februarja 1941, kar mu je svoj as za
trjeval e pokojni jugoslovanski poslanik v Londonu Subboti. Stephen Clissold je
opozarjal, da je bil knez Pavle pretirano naiven glede Hitlerja; da ne gre za reha
bilitacijo, pa pa za ponovno oceno kneeve politike. Prof. dr. J. Marjanovi j
dejal, da ni nikjer nael nacistinih nartov za razdelitev Jugoslavije in da se je

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 . 1979 . 1

163

Hitler za to odloil ele po vojnem puu, eprav mnogi jugoslovanski zgodovinarji

in morda e bolj politiki govore obratno. Sir Ronald Syme se je zanimal za reagi
ranje v Jugoslaviji v zvezi z delitvijo Transilvanije 1940. leta in monostjo spojitve
jugozahodne Transilvanije z Banatom in Vojvodino. Dr. Duan Biber je opozoril
s tem v zvezi na ideje vodstva Kulturbnde, toneje J a n k a Seppa za ustanovitev
nekakne Donaustaat ali Prinz Eugen Staat
Prof. Hugh Seton-Watson je poudaril, da so Madari zahtevali vso Transilva
nijo, dobili pa so le polovico. Hitler je tako lahko pritiskal i na Romunijo i na
Madarsko. Madarsko-jugoslovanski sporazum je vsekakor bil dvoumen. Elisa
beth Barker je menila, da bi bil argument v korist kneza Pavla, e je pred p r i
stopom k trojnemu paktu res vedel za nartovani nemki napad na- Sovjetsko
zvezo Barbarossa. Mar niso Britanci ele po vojnem puu v Beogradu dokonno
sklepali, da bo Hitler napadel v tej smeri? Bickham SweetrEscott pa je poudaril,
da konec januarja 1941, ko so vse t o nartovali v Londonu, ni nihe omenjal Barbarosse. Prof. Phyllis Auty je pribila, da so v Jugoslaviji vsekakor raunali s Hit
lerjevim napadom na Sovjetsko zvezo, eprav niso vedeli za toen datum.
, Dr. Duan Biber je opozoril na delovanje jugoslovanskega vojnega ataeja v
Berlinu Vladimirja Vauhnika, ki je v Beograd poroal o 15. maju 1941 kot monem
d a t u m u nemkega napada. O vsem tem so nacisti zvedeli preko svojih agentov v
jugoslovanskem generaltabu. O teh nartih je tudi Hitler sam govoril knezu
Pavlu v Berchtesgadenu, za kar so britanski in ameriki. diplomati zvedeli ele
30. marca,1941. leta.-Vsekakor pa je knez Pavle, kot je razvidno iz dnevnika von
Hassella, razmiljal o monosti zdruitve Nemije in Anglije v primeru vojne
s Sovjetsko zvezo!
'
,
.
- Razvnela se je razprava, zakaj knez Pavle ni obvestil Britancev o svoji poti
v Berchtesgaden, niti ne o vesteh o namerovanem Hitlerjevem napadu na Sovjet
sko zvezo. Dr. Duan Biber je navedel vrsto primerov, kako se je knez Pavle bal
vsemogonosti, nemke , obveevalne slube in", tega ni skrival britanskim in
amerikim diplomatom. Sir Terrence Garvey pa se je zanimal, k a k o je pravzaprav
prilo do razdelitve Jugoslavije, e. je Hitler skual poprej pogoltniti Jugoslavijo
kot celoto?
_,
Prof. Phyllis Auty je slednji v daljem odgovoru na razpravo najprej po
udarila, da je ogromna naloga kolacionirati gradivo kneza Pavla z gradivom bri
tanskega, nemkega in drugega porekla v obravnavanem obdobju. P o njenem
mnenju je knez Pavle videl glavno nevarnost za Jugoslavijo v predvidevanju, da
se Hrvati in Slovenci v primeru napada bodisi z italijanske ali nemke strani, ne
bodo borili in da bo Jugoslavija razpadla. Tako dr. Maek kot slovenski ministri
so zatrjevali, da bodo Slovenci in Hrvati unieni, m e d t e m ko bi Srbi v hribih
vodili gverilsko vojno. Dr. Maek je vsekakor precenjeval Sporazum iz 1939. leta,
zavedal pa se je, da bo Jugoslavija razpadla v primeru napada.
Hitler j e res pritiskal na kneza Pavla v Berchtesgadenu glede Grije. e knez
Pavle ni obvestil Britancev, da je zvedel za nemke narte za napad na Sovjetsko
zvezo, je razlog v tem, da je hotel barantati s Hitlerjem. elel se je izogniti nem
kemu tranzitu skozi Jugoslavijo in obveznosti, da ji vojako priskoi na pomo.
Turija je res bila v kljunem poloaju, ni-pa bil moen sporazum med njo in
Jugoslavijo. Ni res, da bi knez Pavle med drugo svetovno vojno skrivaj, obiskal
London. To si je po mnenju kneza Pavla izmislil dr. Ivan ubai.
Mi skuamo uravnoteiti selektivne spomine z gradivom, polnim predsodkov,
zapisanim v vroici asa, s takratnimi ustvi. Vidite, ne eno, ne drugo e ni zgo
dovina. Mi moramo vse to kolacionirati in to je, menim, zastraujoe teka na
loga, je dejala prof. P. Auty. Ni se strinjala z mnenjem, da bi vsi politiki delali
za Jugoslavijo. Mnogi so imeli v mislih predvsem Hrvatsko, Srbijo ali. celo samo
Slovenijo ali Makedonijo! Knez Pavle res ni bil politino ambiciozen, vendar ni
jasno odgovoril na vpraanje, kaj bi storil ob polnoletnosti kralja Petra II. Knez
je preziral generala Simovia. O njem je mislil isto kot Churchill tri tedne po
Simovievem prihodu v London. Zato je tudi napak ocenil poloaj in odel v Slo
venijo, emur je sledil vojni pu.
Druga tema na londonski okrogli mizi je bila Britanska udeleba v dravnem
udaru 27. marca 1941. leta. Referata sta pripravila Elisabeth Barker in dr. Duan
Biber. Elisabeth Barker je med drugo svetovno vojno delala v upravi za politino
vojskovanje (PWE) v Foreign Officeu. V referatu z 102 opombami je mnogo po
drobneje obdelala problematiko kot v svoji knjigi British Policy in South-East
Europe in the Second World War, London, 1976, izili tudi v hrvatskem prevodu
1978. leta v Zagrebu pri zalobi Globus. Temeljito je uporabila tudi zbirke virov,
vrsto novih britanskih dokumentov in seveda tudi glavno literaturo:-

164

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 ' 1979 1

Dve vpraanji ostajata odprti: kolikno odgovornost nosijo Britanci' za drav

ni udar; ali bi brez njih lahko oz. sploh moglo priti do tega? Kakna vojaka,
politina opraviila so imeli Britanci, ko so delovali za dravni udar?
Kakor, so Britanci pretiravali v oceni srbske vojne sposobnosti, tako so tudi
mnogi Srbi imeli pretirane ideje o britanski moi v tistem asu, o moi in vse
vednosti britanske obveevalne slube. Pomemben zgodovinski dejavnik je bila
srbska tradicija politinih zarot v vojski in patriotskih organizacij kot rna
roka in Narodna odbrana. Britanci so vse preve teili k temu, da posameznike
ali organizacije ocenjujejo kot pro- ali anti-britansk, ne da bi se pri t e m ozirali
na notranje srbske borbe za oblast. Zato so do skrajnosti poenostavljali perspek
tive dravnega u d a r a in njegove verjetne posledice. Na nevtralno Jugoslavijo so e
od zaetka vojne gledali kot na mono zaveznico, zlasti v stratekem in gospodar
skem pogledu. Posebna misija tajne britanske organizacije, ki jo je vodil general
Sir John Shea, je e konec 1939. leta predlagala, naj se britanski oficirji dodelijo
k nartovanim jugoslovanskim gverilskim oddelkom.
'"
Po porazu Francije so Britanci brez uspeha skuali spreti Sovjetsko - zvezo
z Nemijo, nato pa so vzpodbujali odpor proti nemkim zahtevam na Balkanu.
Vendar so vse do druge polovice marca 1941. leta podpirali kneza Pavla v upanju,
da ga bodo navedli k odporu proti nemkim zahteyam.'
E. Barkerj va je podrobno opisala razne zveze"<Britancev in tudi denarno podporo, ki so jo dobivali predstavniki srbske zemljoradnike stranke,-zveze z Na
rodno odbrano, Srpskim k u l t u r n i m klubom, pa tudi z oficirji v jugoslovanski voj
ski. Te naloge so imeli tako britanski ataeji vojske, letalstva in mornarice, kot
tudi S.O.E. e julija 1940 je poslanik R. Campbell poroal o nartih za dravni
udar, ki so ga pripravljali doloeni elementi, nezadovoljni s politiko vlade. George
Taylor, viji oficir v S.O.E., je januarja 1941. leta priel v Beograd z nalogo, da
izvede operacije na Balkanu. Vendar vse do 18. marca 1941. leta hi to pomenilo
pripraviti dravni udar, vsaj v Jugoslaviji n e ! Kae pa; da je e od januarja 1941.
leta Winston Churchill zavzel odklonilno stalie n a p r a m knezu Pavlu.
, E. Barker je nato zelo natanno, toda ne razvleeno, marve v bistvenih po
drobnostih, analizirala dosegljive vire o britanski udelebi v dravnem 'udaru
27. marca 1941. leta, dvome in reperkusije. Od 21. marca;1941. leta dalje so Bri
tanci vsekakor eleli in skuali dosei dravni udar in nosijo zato doloeno odgo
vornost. Ker niso imeli primernih sil v Griji, niti niso mogli priskrbeti oroja, so
le teko mogli kritizirati Simovievo vlado, ki je oklevala in si ni drznila niesar
ukreniti.
'
f

V uvodni besedi je Elisabeth Barker navedla e vrsto novih zanimivih n a drobnosti. Tako je npr. zadnji britanski poslanik v 'Beogradu Sir Ronald Campbell
v letih 19391941 v. svojem pismu oznail dravni udar marca 1941. leta kot spon
tani izraz opozicije proti politiki, ki je privedla Jugoslavijo v nemki tabor, bri
tansko araniranje dravnega udara pa oznail kot irelevantno. Vendar je E. Barkerjeva dopustila monost, da so e kje javnosti nedostopni dokumenti, ki bi lahko
dokazali, da j e bil britanski letalski atae Group Captain Hugh Macdonald e kako
vpleten v dravni udar. Prav tako ni bilo mogoe najti dokazov za teorijo, da je
njegov pomonik Mapplebeck pri tem imel pomembno vlogo. Res pa je general
Bora Mirkovi, ki se pojavlja v britanskih dokumentih pod ifro JK, dajal dolo
ene, eprav ne vselej tone podatke britanskemu letalskemu ataeju. Vse kae,
da je bil general Duan Simovi skrajno nerealen in preve optimistien v svoji
oceni vojakih monosti, eprav je napravil enako dober vtis tako na amerikega
polkovnika Donovana januarja 1941, kot tudi; kasneje na Macdonalda.
General Mirkovi je kasneje v Kairu povedal, da je bilo kar petnajst zarot
proti knezu Pavlu in le dve nista bili naperjeni tudi proti kneevemu ivljenju.
Verjetno knez Pavle zato tudi ni resno jemal opozoril, da se pripravlja dravni
udar. General Mirkovi je bil e bolj zmeden in pretirano optimistien v primer
javi s Simoviem. Upal je, da se bo Sovjetska zveza pridruila Jugoslaviji, da bo
celo Mussolini obrnil hrbet Nemiji in se postavil na stran Jugoslavije. Prav tako
so bila povsem nestvarna tudi britanska priakovanja o vlogi, ki naj bi-jo Jugo
slavija odigrala po dravnem udaru.
V retrospektivi je lahko razbrati, da so tako organizatorji dravnega udara
kot tudi britanski obveevalni.oblastni organi, zelo verjetno pa tudi Churchill in
Eden, iveli v nekaknem sanjskem svetu. Jugoslovanski organizatorji pua so se
hitro sooili s trdo resninostjo; Britanci nekoliko poasneje in obe strani sta si
opomogli od nekakne-skupne ali deljene intoksikacije, je dejala'E. Barker.
Pisec tega poroila je v svojem referatu predvsem opozoril na tiste britanske
dokumente in probleme, ki v sicer natannem-referatu E. Barkerjevei niso prili

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 - 1

165

do izraza, vse to pa dopolnil z dosegljivimi jugoslovanskimi viri. Menil je, da bo

natanen odgovor na vpraanje o britanski udelebi v dravnem udaru 27. marca
1941. leta mogoe dati ele, ko bodo na voljo znanstveni javnosti tudi tisti doku
menti, ki so e zadrani v tekoi registraturi. Tako-npr. je od 238 listov poroil
misije 20 dostopnih zgolj 37. Anthony Eden bi skoraj, e sprejel oceno tedanje
jugoslovanske vlade. Menil je, da .poloaj niti ni tako slab, e Jugoslavija ne bo
dovolila tranzita nemkim etam in sama ne bo sodelovala v vojni. V tem pri
meru bi veljalo k a r se da podcenjevati pomen njenega pristopa k trojnemu paktu
in Jugoslavijo e naprej drati v igri. Winston-Churchill je potem dal zeleno lu
za pu, ker je menil, da je bistveno na kakrenkoli nain e Jugoslavijo pahniti
v vojn, ne pa dobiti nekaj dni ve ali manj na solunski fronti.
Nemki prodor na Balkan je Churchill predvidel v pogovoru s poslanikom
Subbotiem e septembra 1939. leta, ko vojna na Poljskem e ni bila konana.
eprav so bili Britanci e pred zaetkom druge svetovne vojne zelo skeptini -v
ocenah sposobnosti vojske kraljevine Jugoslavije in njenega konservativnega ofi
cirskega zbora, so le upali, da bo kasneje prik> r do, uspenega gverilskega'voj
skovanja. Ne samo Britanci, tudi Nemci so 1941. leta precenjevali vojako mo
Jugoslavije. Hitler sam je, kot je 6. aprila 1941. leta izjavil n a internem sestanku
Goebbels, raunal, da bo vsa operacija' ha Balkanu trajala okrog dva meseca.
Pritrditi velja oceni E. Barkerj eve, d a ' j e nova Simovieva vlada praktino
nadaljevala politiko kneza Pavla brez vsakrne spremembe. Ni res,. da bi knez
Pavle po pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu ukazal demobilizacijo, marve
ravno nasprotno. Naelnik generaltaba armijski general Petar Koi je 26. marca
1941. leta podpisal osnutek ukaza za mobilizacijo in ga poslal ministru vojske in
mornarice generalu P e t r u Peiu..Naslednjega dne je novi minister general Bogo
ljub Ili ta ukaz sam podpisal, glede'na izvreni pu pa datum. 3. april zamenjal
s i . aprilom. Pomembno je prievanje Sira Petra Garrana, da so proglas Srpskega
kulturnega kluba (ki ga Pregled zgodovine ZKJ napak pripisuje K P J ) tiskali v
kleti britanskega poslanitva. Odprto pa ostaja vpraanje, koliko je za pu vedela
in pri tem sodelovala sovjetska obveevalna sluba.
V razpravi je Sir Alexander Glen, ki j deloval "v Beogradu'za raun S.O.E.,
menil, da atae Macdohald ni imel" bistvenega vpliva:'Saj kot sam pozna Jugoslo
vane, si ti ne dajo vplivati na svoje sklepe. Edward Haslam je po uradni biografiji
Macdonalda sklepal, da ni bila kaka izredna osebnost. Sir Peter Garran je dvomil,
e bo mogoe najti'kaj novega v e zadranih vojakih dokumentih. Zatrjeval je,
da "so Britanci sicer vroe eleli pu, da pa niso bili vanj vmeani. Pa pa je Sir
Peter Garran sam- sodeloval pri ukrepih Cvetkovieve vlade za izroitev dr. Mi
lana Stojadinovia Britancem. Sir Alexander Glen je spet menil, da ni dovolj pri
la do izraza vloga, ki jo je1 imel vojni atae Charlie Clarke, ki j e bil v tesnih zve
zah z arkom Popoviem. Profesor Phyllis Auty je opozorila, da v nekaterih pri
merih ni mogla ve najti dokumentov, ki jih ; je prej videla v arhivih.
Bickham Sweet-Escott je povedal, da je George Taylor, naelnik taba S.O.E.,
skupaj s Toniom Mastersonbm poslal brzojavko takoj po puu s svojo lastno ifro.
Sweet-Escott je moral ob petih zjutraj vstati in osebno deifrirati v Londonu p r e
jeto sporoilo. Ni udnega, e je potem tisto jutro Winston Churchill estital
ministru Daltonu k uspehu vojnega pua'.
Dr. Duan Biber je opozoril, da so nacisti'e v svoji beli knjigi t. 7 objavili
poroilo nemkega poslanika v Beogradu, Viktorja von Hrena z dne 26. marca
1941, da je britanski letalski atae Macdonald obiskal generala Duana Simovia
in da se pripravlja pu. Toda ta dokument je verjetno ponaredek, saj ga v uradni
zbirki Akten zur deutschen auswrtigen Politik ni najti. Simovi je oitno upal,
da bo ohranil mir, saj je nakazal monost Edenoveg obiska ez dva ali tri me
sece. Neuradni sovjetski predlog Simoviu kasneje v Sarajevu, naj se Jugoslavija
prikljui Sovjetski zvezi, morda l e ' n i iz trte zvit. Upotevati velja paralelo, ko je
Churchill predlagal Franciji prikljuitev in zdruitev z Veliko Britanijo,.da bi se
tako lahko vojna nadaljevala tudi s francoskimi pomorskimi. in drugimi silami.
Opozoril je e" na vrsto zanimivih podrobnosti o delovanju dopisnika Associated
Press Louisa A. Matzholda, ki je dejansko deloval za Dienststelle Ribbentrop.
Prof. dr.' Jovan Marjanovi je ob svojih raziskavah o Drai Mihailoviu po
virih druge roke priel do sklepaj da je po tradicijah rne roke bila e prej
vzpostavljena zelo konspirativna tajna organizacija oficirjev in civilistov. Vodilni
sovjetski obveevalec je bil tedaj Mustafa Golubi, nekdaj prv tako lan rne
roke. Nobena tajna ni, da sta Stalin in Sovjetska zveza marca 1941. leta bila za
i n t e r e s i r a n a / d a Hitlerja in Nemijo napotita na Balkan, da ne bi el na vzhod.
Tako so resnini interesi tako Sovjetske zveze kot Velike Britanije v primeru

166

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 - 1979 . I

Jugoslavije bili istovetni, ukrepali pa sta vsaka za sebe neodvisno druga od druge:
Vojni pu je stvar jugoslovanskega ljudstva, niso ga organizirali niti Britanci, niti
Sovjeti, pa pa so pu Britanci podpirali in bili v. zvezi s to tajno organizacijo.
Nato se je razvnela razprava o osebah, ki so bile v zvezi z Britanci. onovi
je sam dal idejo za pu, kot pie Julian Amery v svojih spominih. Odprto je ostalo
vpraanje, kakne narave so bili britanski stiki z Drao Mihailoviem pred nem
kim napadom na Jugoslavijo. Sir Alexander Glen je sicer povedal, da se je z Mi
hailoviem v tem asu vekrat sreal, dejal pa je, da so njune razprave bile zgolj
filozofskega znaaja, brez kakrnih koli napovedi pua. Stephen Clissold je po
vedal, kak so Britanci v Zagrebu razdeljevali tajne protinemke asopise ob
pomoi,majhne neodvisne demokratske stranke, v glavnem iz vrst Srbov iz Hrvat
ske, obenem p se povezovali s probritahskimi elementi v Hrvatski seljaki stran
ki, medtem ko je ing. August Kouti bil, kot so tedaj menili, na elu pronemkih
elementov. '
,
.
Prof. dr. Hugh Seton-Watson je v dalji razpravi razvil zanimivo teorijo. Vojni
pu marca 1941. leta res ni mnogo prispeval k britanskemu vojnemu naporu in je
za Jugoslavijo pomenil razpad, e ne bi bilo pua, bi Nemci verjetno li preko
Bolgarije v Grijo in bi le zaasno spotovali jamstva, ki so jih dali knezu Pavlu
za nekakno nevtralnost Jugoslavije. Kasneje bi poveali svoj pritisk in knez Pavle
bi e bolj klonil kot poprej. Brez dvoma bi v Jugoslaviji pod. nemkim 1 nadzor
stvom prilo do odpora in na elu bi prav gotovo bila komunistina partija. Toda
sooila bi se s konsolidirano nemko mojo in s e vedno uinkovitim dravnim
represivnim aparatom. Jugoslovanski komunisti bi ne bili v ni boljem poloaju
kot bolgarski komunisti. Slednji bi sovjetska armada prodrla v Jugoslavijo tako
kot v Bolgarijo, Madarsko in Romunijo. Komunistina partija bi prila na oblast,
morda bi v vladi bile celo iste, ali vsaj mnoge iste osebe kot sicer. Toda Sovjetska
zveza bi jih ustoliila na oblasti in ta vlada bi e danes bila pod sovjetsko domi
nacijo.
. ,
. .
Moj argument je, da ti, ki so izvedli dravni udar 27. marca, tega niso pred
videvali in s tem, kar so storili, niso reili Jugoslavije pred Nemci. Niso pomagali
britanskemu vojnemu naporu. Toda reili so Jugoslavijo pred sovjetsko rusko do
minacijo, j e , m e n i l prof. H. Seton-Watson ob splonem,smehu navzoih.
Naproen za komentar je pisec tega poroila dejal, da je t a teorija osupljiva,
vendar je bilo doslej e ve politinih interpretacij o koristih in posledicah tega
vojnega pua. General Duan Simovi je bil prvi, ki je za Vidov dan 1941. leta
preko B.B.C, izjavil, da je pu odloil napad na Sovjetsko zvezo. V jeku bitke za
Moskvo m u je preko posrednikov odgovarjal general Milan Nedi v asopisu Ob
nova in ga zasmehoval. Hitler je res 27. marca 1941 napovedal, da bo zaradi ope
racij proti Jugoslaviji odloen napad na Sovjetsko zvezo. Toda to je svojemu adjutantu dejal e na predveer pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu, ko je bil-v
nartu samo napad na Grijo in pua ni priakoval. Martin van Creveld je z ana
lizo vojnih dnevnikov nemkih divizij in korpusov dokazal, da so sprio naglega
zloma Jugoslavije mnoge nemke enote prile na izhodine poloaje za napad na
Sovjetsko zvezo celo prej, kot so sprva nartovali. Nemke ete so namre tedaj
lahko uporabile tudi eleznice preko jugoslovanskega ozemlja. Naelnik britan
skega imperialnega taba j e sredi decembra 1941. leta svetoval Churchillu, naj proti
svojim kritikom iz vrst novozelandske vlade uporabi prav argument, da sta bri
tanska akcija v Griji in pu v Jugoslaviji odloila nemki napad na Sovjetsko
zvezo. General Haider pa je kasneje na niirenberkem procesu zatrjeval, da sprio
spomladanskega deevja in razmoenih tal ni bilo mo prej kreniti s tanki. Skrat
ka, politiki vselej iejo politine interpretacije kot opraviilo za izjalovljene
narte. .
Tretja tema je bila namenjena Drai Mihailoviu. Prof. dr. J. Marjanovi
je
svoj referat Protibritanska
stalia in vedenje Drae Mihailovia e objavil v
Jugoslovenskom istorijskom asopisu, 1976, t. 12, str. 129142. Referent se je oprl
predvsem na etnike vire in se namenoma izognil njihovi interpretaciji. Menil je,
da Mihailovi ni sluajno prepustil majorja Hudsona'njegovi usodi, v asu od der
cembra 1941. leta do konca marca 1942. leta ter se ga je hotel znebiti s pomojo
Nemcev. Majorja Athertona je etniki major Ostoji ocenjeval celo kot slabega
od Hudsona, trgovca s lovekimi ivljenji, ki je iskal pomo pri komunistih.
Mihailovi je oktobra 1942 vztrajal, da bi le on sam ne pa britanske misije vzdr
eval stik po radiu z Egiptom. Besno je reagiral na omenjanje partizanov v od
dajah radia London, tj. B.B.C. Ukazal je celo, naj ne posluajo ve oddaj B.B.C.,
kadar.se bo oglasil Harrison, marve samo amerike radijske'oddaje.

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 . 1

l7

t Sredi 1943. leta se je e povealo Mihailovievo nerazpoloenje proti Veliki

Britaniji. Ukazal je, naj poostrijo nadzorstvo nad britanskimi misijami in obve
evalci, ki so skuali prodreti V Romunijo.
Po prihodu-generala Armstronga v Mihailoviev tab so se etniko-britanski
odnosi e poslabali. Po kapitulaciji Italije je Mihailovi oznail radio London kot
ustako-komunistino ustanovo in skual izolirati britanske oficirje v njihovih
stikih s etniki in s prebivalstvom. Zahteval je, naj vzdrujejo samo vojake stike
in prepreijo vsako vmeavanje v notranje zadeve in sleherne zasebne stike. Prof.
dr. J. Marjanovi je navedel celo vrsto zaupnih Mihailovievih navodil, kako naj
ravnajo s posameznimi britanskimi oficirji, skrivaj natresejo sladkor v bencin in
tako prepreijo delovanje elektrinih generatorjev in radijskih zvez itd. Nemci, pa
tudi Italijani, so uspeno nadzorovali etnike radijske zveze. Nemci so zlasti od
jeseni 1943. leta vedno manj gledali na Mihailovia kot na britanskega eksponenta
ter vedno bolj iskali monosti za sodelovanje v borbi proti partizanom. Menili so,
da zanje britanski oficirji za zvezo pri etnikih ne predstavljajo neposredne ne
varnosti.
Britanci so doslej molali o protibritanskih staliih in postopkih Drae Mi
hailovia, posamezniki pa so-v svojih lankih in knjigah bolj skuali opraviiti kot
pa razloiti njegovo vedenje. Zanimivo bi bilo vedeti, e in v kaknem obsegu je
bila obveena amerika obveevalna sluba O.S.S., (Office of Strategic. Services
urad stratekih "slub) o protibritanskih staliih Drae Mihailovia. Zakaj je
O.S.S. moralno in politino podpirala etnike celo, e v drugi polovici 1944. leta, da
je moral sam Churchill intervenirati pri Rooseveltu? ,
Mihailovi je vse do zadnjega dne druge-svetovne vojne veroval, da je n e
izogiben, spopad med zavezniki in Sovjetsko zvezo. Ni jasno, kako je glede na na
vedena dejstva nameraval mobilizirati borce na britanski strani.
Prof. dr. Richard Kindersley z univerze v Oxfordu (St. Antony's College) se
je omejil na kraji diskusijski prispevek. Potreben bi bil poseben referat, ne sicer
obvezno Protietnika stalia Britancev, pa pa ,bolj ali manj koherenten oris
razvoja britanskih pogledov na Mihailovia in etniko gibanje. Doslej so res vsi
smatrali, da je Mihailovi v osnovi bil probritanski. To pa je verjetno bil bolj vtis
glede na dejstvo, da Mihailovi hi sprejel kapitulacije 1941. leta. Vendar bi trenja
med njim in britanskimi zveznimi oficirji veljalo bolj pripisati nenavadnim oko
liinam in morda osebnim neskladnostim kot pa nekemu osnovnemu protibritanskemu ustvovanju.
Potem ko je povzel osnovne Mihailovieve oitke na raun Britancev (trgovci
s lovekim mesom; Srbe tretirajo kot rnce; skuajo nas prelisiiti, toda mi jim
bomo dali lekcijo; britanski zvezni oficirji so obveevalni agenti, ne pa pravi vo
jaki in ne dre besede; vmeavajo se v notranje zadeve, dajejo prednost komu
nistom itd.) se je prof. dr. Richard Kindersley vpraal, koliko t o res presenea.
Navedel je obsene citate iz spominov, ki jih je objavil Rootham (Misfire). Toda
prav gotovo bi bil tudi Rootham preseneen in celo okiran z Mihailovievimi n a
vodili, naj sabotirajo britanske radijske zveze, in z, dejstvom, da je ethiki voditelj
postavil britansko in nemko propagando na isto raven. .Viri, ki jih je navedel
prof. dr. J. Marjanovi, so izredno dragoceni za osvetlitev Mihailovieve psiholo
gije. Kaejo, da je Mihailovi bil primitiven, poln predsodkov, politino neustrezen,
kr je tudi privedlo do njegove pogube.
Vsekakor lahko sprejmemo razlago prof. Marjanovia, zakaj Nemci niso iz
r
vedli nobenih posebnih akcij proti britanskim misijam pri Mihailoviu. Morda bi
se morali vpraati tudi, e so take akcije podvzemali proti britanskim misijam, ki
so bile pri partizanih?
Marsikateri viri e niso dostopni, npr. takoimenovana serija PLOZ telegramov,
ki jih je Hudson poslal'po Baileyevem prihodu v Mihailoviev tab. Zato e vedno
ni mogoe zgodovinsko pojasniti britanski sklep,' da se odreejo Mihailoviu. Hud
son, Bailey in Armstrong res niso napisali svojih spominov. Razlog je v tem, da
oni niso ljudje s pisateljsko ilico. Vpraanja o Amerikricih so pomembna, vendar
nanje ne more sam odgovoriti. Ne bi bilo popolno preseneenje, e bi se Ameri
kanci, ali vsaj nekateri Amerikanci odloili, da bolje opravijo posel, pri katerem
Britanci oitno nio uspeli, u d n o je, da so Mihailovieva protibritanska ustva
jedva prila do izraza v njegovem prievanju na sodnem procesu. Takrat so se
jugoslovanski odnosi z Britanci poslabali in to Mihailoviu ne bi moglo kodovati,
marve bi m u morda celo koristilo.
.
Prof. P. Auty je menila, da se je Draa Mihailovi olal v francoskih vojakih
olah in da je zato potencialno bil morda e zelo zgodaj sovrano razpoloen do
Britancev. Sir William Deakin je opozoril, da je Hudsonov telegram, naj Britanci

168

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

ne poljejo nobene oskrbe Mihailoviu sprio zaetkov dravljanske vojne v Srbiji,

priel v roke Mihailoviu. Vendar je naslednjega dne S.O.E. odvrgla s padali te
poiljke in tu je zaetek zgodbe o Mihailovievem staliu do Britancev. Prof. P.
Auty je ugovarjala, da je, sode po Hudsonovih lastnih izjavah, Mihailovi bil
besen na Hudsona, ker je bil ta najprej sprejet pri. Titu. B. Sweet-Escott pa je ta
detalj ocenil samo kot del njunih nesporazumov.
Sir William Deakin je povedal, kako je polna dva dni temeljito razpravljal
s Hudsonom, potem ko se je ta 1944. leta iz Jugoslavije evakuiral v Italijo. Teda]
je v doloenih t r e n u t k i h bil za Mihailovia, drugi pa spet proti, ko je zrcalil
Mihailovievo stalie do njega samega. Prof. Deakin je memi, da je malo ver
jetno, da bi se Mihailovi ukvarjal z idejo, da Hudsona izda Nemcem. London je
tako energino reagiral na Mihailovievo protibritansko tirado v Lipovem konec
februarja 1943. leta, ker so prav tedaj Britanci poskuali prepriati sovjetsko vlado,
naj z njimi sodeluje pri podpori Mihailoviu.
Zanimivo bi bilo vedeti, kaj je Tito vedel o britanskih misijah p r i Mihailo
viu in obratno Mihailovi o britanskih misijah pri partizanih. V vojnem asu so
britanski zvezni oficirji morali o tem molati, uvati tajnosti. Toda britanski am
basador Rendei je kralju P e t r u povedal, da je britanska misija odla k partizanom
in verjetno je o tem Mihailovi med aprilom in junijem 1943. leta bil obveen.
Vsekakor pa so poroila britanskih zveznih .oficirjev iz raznih cetmskin tabov
mnogo bolj obsojala Mihailovia, kot pa posamezni citati, navedeni y referatu
prof. Marjanovia. Raziskati je potrebno, v kaknem obsegu so britanske oblasti,
S O E , Foreign Office itd. upotevale ta poroila pri dokonnem sklepu, ali na)
prelomijo z Mihailoviem ali ne. Eden od razlogov, zakaj Nemci niso ujeli britan
skih oficirjev pri partizanih, je bila uinkovitost partizanskega spremstva m
patrol.
, .. ,
.
.
.i
Prof dr. J. Marjanove je opozoril, da je Hudson imel ein kapetana, ko je p r i
el h polkovniku iz generaltabske ole Drai Mihailoviu in ni udnega ni, ce je
bil polkovnik zato' zelo nezaupljiv. Za srbsko mentaliteto je tak postopek nespre
jemljiv V tevilnih pogovorih, morda skupaj ve kot tiriindvajset ur, je Hudson
zatrjeval prof. Marjanoviu, da je skual prepriati tako Mihailovia kot Tita, .naj
se ne bojujeta med seboj. Konec novembra 1941. leta ni el iskat svojo radijsko
postajo, marve je ob zaetku nemke ofenzive skual prepriati Tita, naj se ne
bori proti etnikom.
. . .
Mihailovi je bil besen na Hudsona zaradi teh njegovih akcij in poskusov.
Toda Mihailovi se je kasneje prepiral tudi z Baileyem, z Armstrongom, z vsakim
efom misije. To ni bilo sluajno, kar je razvidno tudi iz mnogih pisem, ohra
njenih v arhivu Vojnozgodovinskega intituta v Beogradu. Zelo udno je, aa
Nemci niso bombardirali letali in ovirali evakuacije britanskih misij, eprav'so
dobro vedeli, v katerih etnikih tabih so te misije. Delali pa so ofenzivne akcije
proti partizanskim enotam in skuali ujeti tako partizanske tabe kot britanske
misije pri njih.
*
.
.
. ... .
u .,.'
Sir William Deakin je iz osebnih izkuenj navajal, kako zaskrbljeni so DUI
Britanci, da bi etniki britanske oficirje lahko izroili Nemcem, e bi priel ukaz
za evakuacijo. Iz tajnih virov je bilo namre e tedaj znano, da so t bili nekateri
Mihailovievi poveljniki v stikih z Nemci. Toda do tega ni prilo v nobenem pri
meru in etniki poveljniki so se pri evakuaciji britanskih oficirjev vedli zelo
lojalno. Britanci so izgubili samo enega oficirja, ki si je pri doskoku s padalom
est mesecev prej zlomil kolk. Ker ga ni bilo mogoe evakuirati, so se Britanci
pogajali in sporazumeli z Nemci, da so ti poskrbeli zanj kot za vojnega ujetnika.
Prof dr J Marjanovi je opozoril, da so mnogi srbski mladinci med in po prvi
svetovni, vojni tudirali v Franciji, da je inteligenca v,Srbiji in zlasti v Beogradu
bila profrancoska in da so v tistem asu kroile mnoge zgodbe o britanskem impe
rializmu. Zato so mnogi spisi o probritanskem razpoloenju srbske inteligence in
srbskega naroda v 1941. letu zelo pretiram. Sir Ronald Syme se je strinjal, da je
francoska armada vsekakor imela velik ugled v Jugoslaviji, saj ga je tedaj uivala
tudi v Londonu in Moskvi.
,.

Pisec teh vrstic pa je menil, da ni lo toliko za pro ali protibritanska stalia

v smislu nacije, marve v smislu spopada med razlinimi stratekimi ali taktinimi
motivi. Britanci so tedaj skuali dosei izvedbo doloenih akcij, s imer se Mi
hailovi ni strinjal. Tito pa se je tedaj povsem strinjal z britanskimi eljami glede
doloenih akcij, vendar je prav tako sumniil Britance, da skuajo partizansko
vojako dejavnost izkoristiti za svoje sebine namene, da imajo svoje lastne po
litine namene.
'

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 t

Stephen Clissold je opozoril na uradno britansko oceno partizanskega stalia

napram Britancem iz konca 1943. leta. Menili so, da ele partizani dobiti kar n a j
ve vojake in druge pomoi od Britancev, da hoejo prepreiti vsako vmeavanje
v svoje notranje zadeve. Lahko bi rekli, da velja to tudi za etnike. Toda Mihailovi ni in ni nikoli bil voditelj odpora.
:=
Naa velika napaka je bila, da smo na Mihailovia gledali kot na voditelja
odpora in na etnike kot na aktivno odporniko gibanje, m e d t e m ko so seveda
Tito in partizani to bili. To tudi pojasnjuje, zakaj smo se slednji od Mihailovia
obrnili k Titu in zakaj smo lahko sodelovali s partizani, kljub vsem mogoim za
drkom in predsodkom na obeh straneh, je dejal Stephen Clissold.
Elisabeth Barker je' pripomnila, da so Britanci, kolikor se spominja, v asu
Mihailovievega izpada proti Britancem v vasi Lipovo skuali dobiti rusko pomo
pri svojih nartih, da vzpostavijo stike s partizani. Tedaj ni bilo v nartu, da Ruse
pridobijo za podporo Mihailoviu. Poroila britanskih zveznih oficirjev iz etnikih tabov so vsekakor imela velik vpliv na Douglasa Howarda, efa junega od
delka v Foreign Officeu. Teko je razumeti, kako je Bailey lahko ostal tak opti
mist, eprav se je Mihailovi vedel tako neljubeznivo. e manj, da so v Londonu
vselej razlikovali .med etniko kolaboracijo z Italijani in kolaboracijo z Nemci.
Prvo so sprejemali, drugo odklanjali, kot da so to dve moralno povsem razline
stvari.
.
Prof. dr. Hugh Seton-Watson je menil, da je imenovanje Mihailovia za voj
nega ministra v kraljevski jugoslovanski vladi verjetno bilo bolj pomembno po
posledicah, kot si to obiajno predstavljamo. Mihailovi je menil, da je res pred
stavnik suverene v l a d e ' i n se vedel legalistino. Tudi prof. P. Auty se je strinjala
s tako oceno in dodala, kar je manj znano, da je Mihailovi le redkokdaj bil t r e
zen, kar je morda, bilo. zanj povsem normalno. Prof. dr. R. Kindersley pa se je
vpraeval ali ne bi glede na tedanje okoliine skoraj sleherni na Mihailovievem
mestu bil protibritanski? Razumljivo je potemtakem, da so pri Mihailoviu v zelo
primitivni in. grobi obliki prile do izraza njegove poprejnje ivljenjske izkunje
o francosko-britanskih razlikah.
Sir William Deakin je pripomnil, da ni ni udnega, e je Bailey bil optimi
stien, saj so v Londonu zelo oklevali, da bi kakorkoli spremenili svojo politiko
napram Mihailoviu. Fitzroy Maclean je bil poslan k Titu, Armstrong pa istoasno
k Mihailoviu. Britanski oficirji so vasih imeli neverjetna navodila. Deakin je
dobil ukaz, naj sprejme italijansko kapitulacijo. Tita je skoraj zadela kap od za
udenja, kako naj bi en sam samcat britanski oficir odkorakal in opravil posel
s tremi italijanskimi divizijami. Podobna navodila je imel tudi Bailey, ki je bil
ustveno in strastno prosrbski in etnikega sodelovanja z Italijani ni tel v zlo.
Antikomunizem je imel vodilno vlogo pri Mihailovievi udelebi na okupatorski
strani v borbi proti partizanom v etrti ofenzivi.
Prof. dr. Jovan Marjanovi je dejal, da je prvi dokument o sodelovanju Mihailovievih sil z nemkimi enotami, ki ga je mo najti v nemkih arhivih, spo
razum med Lukaeviem in komandantom Jugovzhoda maralom von Weichsom
iz novembra 1943. leta, torej pred partizanskim prodorom v Srbijo, kjer so tedaj
bile le majhne partizanske enote. Navedel je e vrsto drugih takih sporazumov.
O kolaboraciji z Nediem v tem asu so poroali tudi britanski zvezni oficirji.
Ronald Wheatley pa je menil, da so to bili zgolj vojaki sporazumi omejene ve
ljavnosti in trajanja, brez politine vsebine. Prof. dr. J. Marjanovi je pritrdil, toda
dodal, da so taki lokalni sporazumi bili vse od 1941 pa do konca vojne. Mihailovi
res ni zaupal Nemcem, toda od njih je dobival oroje in municijo. In obratno,
Nemci niso zaupali Mihailoviu, dajali pa so mu oroje in municijo za borbo proti
partizanom.
Dr. Duan Biber je opozoril s tem v zvezi na Neubacherjeve narte za vzpo
stavitev Velike Srbije, zdruitev Mihailovievih etnikov, Ljotievih prostovoljcev
in Nedievih dravnih.stra v srbsko vojsko, ki naj bi se zoperstavila sovjetskemu
prodoru in partizanom. Nedi je tedaj izjavljal, da je Mihailovi voljan celo svoje
otroke dati za talce, da ne bo izstrelil nobenega, naboja proti Nemcem. Vendar
Hitler ni privolil, ker ni zaupal Srbom. Nedvomno je .bila razlika med britansko
in ameriko politiko v tem asu. Neubacher je to opazil in predlagal, naj Nemci
preko svojih kanalov v amerikih asnikih napadejo Britance, ki da, n e u m n i kot
so, podpirajo komuniste. Britanci res v zaetku niso mogli uporabiti svojih naj
bolj tajnih virov (Ultra) za razkrinkanje etnike kolaboracije. Toda Churchill
je tedaj zahteval, naj mu Deakin polje fotografijo, kako etniki vodja v drubi
italijanskega generala proslavlja svoje odlikovanje in napredovanje.

170

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 . 1979 . 1

Elisabeth Barker je analizirala slinosti in razlike v britanskih odnosih z ge

neralom de Gaulleom in Mihailoviem. Tudi e bi Britanci tedaj vedeli za vsa
sedaj navedena tajna protibritanska navodila, to ne bi nujno spremenilo tedanje
britanske- politike n a p r a m Mihailoviu. Prof. dr. J. Marjanovi je navedel izjavo
etnikega kapetana Nedia jeseni 1944. leta Nemcem, kako so etniki izgubili vse
zaupanje do Angleev, ker so jih ti izdali in poiljajo oroje in municijo Titovim
bandam. Polkovnik Vojmir Kljakovi je poudaril, da britanska politika ekvidistance n a p r a m Titu in Mihailoviu traja samo od septembra do novembra 1943.
leta. Teheranska konferenca in naslednja v Kairu sta konali tako politiko.
Prof. dr. Hugh Seton-Watson je povedal, da so na Blinjem vzhodu najprej
zvedeli, da Baevi sodeluje z Nemci, skratka da so Mihailoviu podrejeni etniki komandanti sodelovali z Nemci, vendar brez Mihailovieve vednosti. Prof.
dr. Jovan Marjanovi je energino ugovarjal in navedel vrsto dokumentov,, kako
je prilo do e znanega sestanka med Nemci in Drao Mihailoviem v Divcih
11. novembra 1941. leta. Draa Mihailovi se je 27. oktobra 1941. leta sestal in spo
razumel s Titom, naslednjega dne 28. oktobra pa j e preko svojih podrejenih ofi
cirjev kapetanu Abwehra in univ. profesorju Josefu Matlu ponudil sodelovanje
v borbi proti komunistom v Srbiji!
Kot zadnji, eprav e naslednjega dne, se je v debati oglasil e Sir Alexander
Glen. Zatrjeval je, da v svojih stikih z Drao Mihailoviem pred vojnim puem
1941. leta ni nikdar zapazil nikakrnih protibritanskih stali, marve vero v
zmago zahodnih demokracij. Velika Britanija je vodila svetovno vojno, konvoje
v severno Rusijo od sredine 1941. do konca 1942. leta je itilo komaj devet letal
Catalina! e bi bil jaz Mihailovi, e bi bil Tito, e bi bil etriiki ali partizanski
poveljnik in ne bi videl nobenega letala na nebu, nobenih prihajajoih poiljk
pomoi, bi tudi jaz v bojem imenu bil protibritanski!
etrta tema Britansko-jugoslovauski odnosi in Kominterna je vzbudila i
vahno razpravo navzoih. Britanski referent Stephen Clissold se je v svojih iz
vajanjih oprl na dokumente in svoj uvodni kritini in argumentirani esej, ki ga
je leto poprej (1975) objavil v Londonu v knjigi z naslovom Yugoslavia and the
Soviet Union, 19391973. Kominterno je ocenil kot organ sovjetske vlade, ne pa
kot avtonomno telo. Postavil je vpraanje, e je sovjetska vlada 1941. leta smatrala
razkosanje Jugoslavije kot nepreklicno? Moskva je stalno poudarjala potrebo
o enotni fronti z nekomunistinimi strankami in izogibanje dogmatini komuni
stini liniji. Britanci so tedaj, kot j e menil S. Clissold, le malo vedeli o K P J . Me
nili so, da Tito kot komunist deluje v imenu Kominterne, katere splona linija
pred invazijo Sovjetske zveze je bila, da je vojna imperialistina, da se med seboj
bojujejo enako slabe imperialistine sile. Sovjetska linija v zaetku je bila ta, da
so Britancem zanikali, da sploh kaj vedo in da imajo stike s Titom in s partizani.
Kae, da je Tito res dobil od Kominterne navodila jeseni 1941. leta, naj ponudi
poveljstvo Drai Mihailoviu. Verjetno pa je to navodilo izpolnil na nain, da je
bilo povsem jasno, da Mihailovi tega ne bo sprejel.
Vsaj del dokaznega gradiva' o etniki kolaboraciji z okupatorjem, ki ga je
Tito posredoval Kominterni, je sovjetska vlada posredovala tudi begunski kraljev
ski jugoslovanski vladi. Toda zakaj so Rusi nekaj asa dvomili o teh dokazih? Mar
so res imeli svoje obveevalce v etnikem glavnem stanu in preko njih dobivali
poroila o trockistini usmeritvi partizanskih voditeljev?
Clissold se je vpraeval, e se morda danes ne pretirava z ocenami o neod
visnosti K P J napram Moskvi v tistem asu. Polkovnik Vojmir Kljakovi pa je
o tem zapisal: Trditve o nekakni ,slepi pokornosti' CK K P J so prav tako ne
osnovane, kot so neosnovane trditve, da se je CK K P J a priori upiral Kominterni.
Po Clissoldovi ocni je Kominterna v zaetku stalno opozarjala partizane, naj
ne straijo preve Angleev s pretiranim razkrinkavanjem svoje komunistine
narave. Ko pa so partizani razvili svoje odnose z Britanci, je Moskva spremenila
poudarke, ker jo je oitno zaelo skrbeti, da so ti odnosi preve .tesni. Zato so
zaeli vzpodbujati sumnienja o resninih britanskih namerah. Ker so Britanci
y zaetku podpirali etnike, je razumljivo to dajalo hrane partizanskim sumnienjem, v skladu s starim kominternovskim stereotipom o pokvarjenih imperiali
stinih silah. Prav tako stereotipne poglede so imeli tudi Britanci, da so komunisti
zgolj subverzivni agenti.
Polkovnik Vojmir Kljakovi je v svojem referatu, razdeljenem ele prvega
dne,*dal vrsto novih ocen sicer znanega gradiva. Povzemal je e objavljeno lite
raturo, vasih pa sicer e objavljene vire. Pri tem je depee med Kominterno in
CK K P J navajal po prvotnih signaturah v arhivu CK K P J in ne po novih, ki ve
ljajo e ve kot deset let. Pomembna in zanimiva je bila zato predvsem interpre-

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 . 1979 . 1

171

tcija, oz. analizah Menil je, da je sovjetska prekinitev diplomatskih odnosov z emigrantsko vlado po razpadu Jugoslavije pomembneja od istoasne prekinitve teh
odnosov z Belgijo, Norveko in Grijo. Ta sklep je bil zelo blizu priznanja novo
nastalega poloaja, t o ' j e razpada Jugoslavije, kar se je odraalo tudi v Kominterni. Obstajajo jasne indikacije, da je Kominterna bil pobudnik ideje, da se od
Bolgarije prikljueno ozemlje Makedonije podredi komunistini partiji Bolgarije.
K P J ni priznavala razkosanja Jugoslavije. Vse za Jugoslavijo zainteresirane vele
sile so imele 'skupni interes samo na obnovi Jugoslavije in borbi proti Osi, raz
hajale pa so se v pogledih na njeno povojno drubeno ureditev. Kominterna je
bila blailni element,' ki si je prizadevala vskladiti delovanje K P J . z interesi
sovjetske vlade v danem politinem t r e n u t k u :
'
Razlike med CK K P J iri Kominterno so se simptomatino pokazale skoraj iz
kljuno ob politinih vpraanjih, ki so posredno ali naravnost zadevala politiko
britanske vlade glede Jugoslavije, npr. konflikt glede stali n a p r a m kralju in be
gunski vladi, etnikom kot eksponentom te vlade, molk radia London o parti
zanih. Tako Tito ni uresniil svojega namena 1941. leta, da formira Komitet na
rodne osvoboditve kot nekakno'osrednjo vlado in je novembra 1941. leta sklenil,
da povsem ne unii Mihailovievih sil. Prilo j do novih, e znanih nesporazumov
glede proletarskih brigad in prvega zasedanja AVNOJ, trenj glede molka v Moskvi
o etniki izdaji, vzpostavitve diplomatskih odnosov med ZSSR in begunsko : jugo
slovansko vlado na ravni veleposlanitev. >'<,

Polkovnik Kljakovi smatra, da je opustitev formiranja vlade na prvem za
sedanju AVNOJ v Bihau'novembra 1942. leta bila bolj koncesija sovjetski vladi
kot pa Kominterni, da pa je to bila zadnja veja koncesija CK K P J . Kominterna
je nato' nenadoma popustila in dovolila, da so bili sklepi tega zasedanja v celoti
objavljeni preko radijske postaje Svobodna Jugoslavija. Sovjetski
komisariat
zunanjih zadev je potem prvi zelo taktno opozoril britansko 1 in jugoslovansko
begunsko vlado na etniko sodelovanje z okupatorjem. Pred prihodom britanske
misije v Vrhovni tab je' Tito 24. maja 1943. leta predlagal, naj rdea armada
imprej polje svoje predstavnike, k a r pa se je zgodilo ele devet mesecev ka
sneje.
-

i
Polkovnik Vojmir Kljakovi je v svojem uvodnem razglabljanju poudaril, da
je elel prikazati, kako si je Tito prizadeval za neodvisno politiko v notranjih in
mednarodnih zadevah. Na mnoga bistvena vpraanja o odnosih v trikotniku Zdru
eno kraljestvoSovjetska zvezaJugoslavija pa ni mogoe odgovoriti, saj so sov
jetski arhivi e vedno zaprti.
Profesor Phyllis Auty je povedala,' da ji je Tito n a njeno izrecno vpraanje
potrdil, da je dobil iz Moskve ukaz, naj svoje sile stavi pod poveljstvo Drae Mihailovia in da je bil pripravljen to storiti. e bi se to zgodilo, seveda ne bi sluil
pod Mihailovievim poveljstvom, marve bi imel druge dolnosti. Bickham SweetEscott se j e zanimal, zakaj Foreign Office 1942. leta ni informiral S.O.E. o obstoju
partizanov. Opozoril je kot n a pomembno dejstvo, da je Winston Churchill svoj
as bil glavni pobudnik intervencijske vojne proti boljevikom v dvajsetih letih.
Sir William Deakin je govoril o radijskih zvezah majorja Hudsona in po
udaril, da so ele februarja 1943. leta dobili od njega okrog sto telegramov v takoimenovani PLOZ seriji in nekaj podatkov o Titu. Radijska postaja Svobodna
Jugoslavija je le redkdokdaj omenjala Tita po imenu. Prestreena in deifrirana
nemka radijska sporoila so bila izrednega pomena za nartovanje operacije, da
bi ugotovili, kdo je res Tito. Nemci niso bili na podrojih, kjer so bile misije pri
Mihailoviu. Nekaj podatkov o Titu in partizanih pa je prilo tudi iz Stockholma,
sloneih na lankih, ki jih je objavljal vedski komunistini tisk. Vendar so te
podatke v Foreign Officeu'ohranili zase in jih v praksi ignorirali.
Prof. F. W. Deakin je menil, da je mona razlaga tega molka tudi v poskusih,
da se Britanci sporazumejo z Rusi o sodelovanju v Jugoslaviji, recimo, da vsilijo
(eprav je to bilo Vsaj leto dni e prepozno) nekakno premirje med Mihailoviem
in partizani. Dokler ta pogajanja marca ali aprila 1943. niso dokonno propadla,
Britanci niso bili zainteresirani za Tita. Sovjetski veleposlanik v Londonu Majski
je bil v jeseni 1941. leta v zaetku resnino naklonjen ideji o britansko-sovjetskem
sodelovanju v zvezi z odpornikim gibanjem v Jugoslaviji.
Prof. dr.'Richard Kindersley je opozoril na poskuse, da Britanci in Rusi' e
septembra 1941. leta poljejo skupno misijo v Jugoslavijo. Toda temu je naspro
tovala kraljevska jugoslovanska-vlada preko S.O.E., iz esar so Rusi sklepali, da
skuajo Britanci in kraljevska jugoslovanska vlada izkljuiti njihov vpliv iz Bal
kana.
'
. t. .

172

ZGODOVINSKI ASOPIS 33. 1979 . 1

Prof. dr. Jovan Marjanovi je kot predsedujoi poudaril, da Tito od sredine

septembra 1941. do konca januarja 1942. leta sploh ni imel radijskih zvez z Mo
skvo, verjetno zaradi spremembe ifre.

'i
Elisabeth Barker je naela vpraanje, kakno je v resnici bilo sovjetsko sta
lie n a p r a m Drai Mihailoviu koncem 1943. leta? Mar niso Rusi celo e tedaj
menili, da ima Mihailovi le doloen pomen? Prof. Phyllis Auty je menila, da se
Britanci kot Rusi, iz razlinih razlogov, dolgo niso odloili, koga naj podpro,
Mihailovia ali Tita? Oboji so predvidevali, da bo po vojni skupna kraljevska
jugoslovanska vlada in da bo njihova stran prevladala. Po njeni teoriji ni nujno,
da so bili Rusi tedaj zavezani n a p r a m Titu in so lahko imeli koga drugega na ledu,
morda Rankovia, da bi potem, tako kot v ekoslovaki, prevzeli oblast. Prof.
dr. Hugh Seton-Watson pa je.poudaril, da to ni,bilo mono,zato, ker je partizansko
gibanje triumfiralo na osnovi svojih lastnih sil! Menil je, da je.sovjetska''vlada
imela mnogo informacij o Titu in partizanski dejavnosti v asu, ko Britanci niso
razpolagali sploh z nikakrnimi informacijami. Teh niso posredovali preprosto
zaradi vgrajene institucionalizirane manije tajnosti v celotnem sovjetskem si
stemu, ne pa zaradi kakih mranih razlogov. Britanska napaka pa je spet bila
v tem, da so Rusom povedali skoraj vse.
. ,
.>.,(.Na Deakinovo vpraanje je prof. dr. J. Marjanovi pojasnil, da so radijski stiki
med Titom in Kominterno obstojali tudi po njeni razpustitvi. Sir William Deakin
je menil, da so se Rusi verjetno bolj iz obveevalnih kot pa iz politinih razlogov
peali z mislijo, da poljejo svojo misijo k Drai Mihailoviu. Pritrdil pa je E. Barkerjevi, da bi to seveda imelo tudi politine posledice. -Vojaki poveljnik sovjetske
misije v pogovoru z Deakinom kasneje po vojni ni zanikal te teorije.
Razprava je stekla tudi o vpraanju (E. Barker), zakaj. Rusi-niso dobivali-ve
informacij o Jugoslaviji preko Bolgarije. Toda e 1941. leta so Rusi t a m izgubili
94 svojih ljudi (F. W. Deakin). Dr. Duan Biber je omenil primer sovjetskega
obveevalca, bivega carskega polkovnika in^kasneje partizanskega generala, Fjodora Manina, ki so ga Rusi hoteli poslati k Drai Mihailoviu. Mahin je potem
iz Vrhovnega taba poroal preko radijske zveze s Kominterno o etnikem sode
lovanju z okupatorji. Podrobno j govoril o Athertonovi misiji, poskusu navezave
stikov preko Moskve in svarilih iz Moskve, naj se partizani varujejo pred britanskimi misijami, naj jim ne odkrivajo nikakrnih,tajn, o Titovih dolgo asa brez
uspenih prizadevanjih, da bi prila tudi sovjetska misija. Prik> je celo svarilo,
da Nemci poskuajo ubiti Tita s pomojo britanskih, oficirjev, akreditiranih pri
Vrhovnem tabu. Po vojni se je izkazalo, da je Abwehr tedaj- res nartoval atentat
na Tita. Ubiti talci v britanskih uniformah bi bili spueni s padalom in na Tita
naslovljen paket z eksplozivom naj bi eksplodiral.
Sir William Deakin je menil, da je osrednje vpraanje vse razprave o tej temi
prav vpraanje Athertonove misije in Titove interpretacije le-te. Vse do prihoda
druge misije Tito ni verjel trditvam Athertona, da njegova radijska oddajna po
staja ni delovala. Prof. P. Auty se j e vpraevala, zakaj Atherton geografsko ni od
el v smeri proti Mihailoviu, prof. dr. J. Marjanovi pa pojasnil, da je iskal stik
s etnikimi oficirji za zvezo. Prof. F. W. Deakin je pripomnil, da je Atherton v
Bosni skual zbrati neodvisno etniko skupino, ki bi bila morda celo sovrana
napram Mihailoviu. Prof. dr. J. Marjanovi je opozoril, da je Moskva imela tudi
druge kanale informacij in ne le Titove telegrame. Ni znano, kakne informacije
so poiljali sovjetski agenti, npr. Atanasov. Bickham Sweet-Escott je pripovedoval
o delovanju brigadnega generala Hilla, ki je predstavljarS.O.E. v Sovjetski zvezi,
vendar ni od Rusov dobil nobenih informacij. V prvi sve-tovni vojni je general
Hill bil v obveevalni misiji v Bolgariji. Prof. dr. Richard Kindersley pa je ome
nil, da je imel vtis, da je general Hill v sodelovanju z Rusi poiljal agente v Nernr
ijo. To po trditvah B. Sweet-Escotta ni uspelo. Polkovnik Neave-Hill-je po spo
minu "navajal, da so s pomojo S.O.E. Rusi poslali svoje agente v Belgijo. Sir Wil
liam Deakin pa, da se je general Hill zavzemal za skupno angleko-rusko misijo,
ki bi jo poslali k partizanom v Jugoslavijo.
,
i
Nerazjanjeno je sprio pomanjkanja virov ostalo' vpraanje, e je v zaetku
vstaje v Srbiji 1941. leta bila kakna partizanska zveza s sovjetskim poslanitvom
v Sofiji, e so Rusi res tedaj - poslali svoje letalo, in e so potniki zmrznili med
poletom. Polkovnik Vojmir Kljakovi, je v zakljunem izvajanju opozoril, da je
Tito ob najavljenem prihodu britanske misije v, Vrhovni tab 24. maja 1943., leta
zahteval, naj tudi rdea armada polje svoje predstavnike. Po t e m je mogoe
videti, da je Titova politika v tistem asu. bila e n a k a ' n a p r a m Vzhodu kot n a p r a m
Zahodu, Veliki Britaniji in Sovjetski zvezi, je sklepal polkovnik V. Kljakovi.

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

173

Peta tema je zajela vpraanja britansko-jugoslovanskega pomorskega, voja

kega in letalskega sodelovanja na Jadranu v letih 1943 do 1945. Jugoslovanski
referent je bil kapetan bojnega broda v pokoju dr. Jovan Vasiljevi, vendar je v
tirih opombah navajal zgolj britanske vire, oz. literaturo. Na kratko je orisal
ustanovitev in razvoj partizanske mornarice in glavne faze bitk na J a d r a n u . P a r
tizanska mornarica, sestavljena iz ribikih ladij razlinih velikosti ni presegla
skupno 80 ton oz. nosilnosti enega samega britanskega ruilca. Toda borbena spo
sobnost te mornarice je znatno presegala sicernje predstave. Tesno sodelovanje
med posadkami in prebivalstvom, oz. borbenimi enotami na kopnem; obstoj in
delovanje britanske mornarice na J a d r a n u ; britanska premo v zraku od maja
1944. dalje; neranljivost teh majhnih ladij pred napadi s torpedi, vse to je pri
spevalo in omogoilo tako borbeno sposobnost partizanske mornarice, da je od sep
tembra 1943. leta dalje uniila ali zajela 52 sovranih ladij in pokodovala 63.
Sovranik je uniil 43 partizanskih ladij; 16 jih je bilo izgubljenih zaradi min,
slabega vremena in slino, 7 ladij -pa je bilo potopljenih v nepriakovanih spo
padih z britanskimi ladjami oz. letali. Posebno se je izkazala tudi 26 divizija kakih
6000 borcev, ki so branili Vis in izvrili vrsto napadov v bliini tega otoka. Naj
uspeneji je bil napad na Korulo 19. aprila 1944. leta, kjer je bilo zajetih ve
kot tiristo sovranih vojakov. Nesporazumi med partizani in zavezniki proti
koncu vojne; so nastali zaradi razlinih politinih interesov in aspiracij obeh
strani.
;

i
j\
- Komandir R. C. Burton je poroal o britanskem mornarikem vojskovanju 1 na
Jadranu. Od junija 1940. do septembra 1943. leta so severno od Otranta lahko ope
rirale le britanske podmornice. Po sklenitvi premirja z Italijo so z opori na ita
lijanski obali in z Visa plule v razne bojne akcije tudi ostale britanske ladje. Naj
prej so ruilci odhajali v patrole, veinoma ob italijanski, manj ob dalmatinski
obali. Oktobra 1943 so bili na Koruli s partizani izmenjani prvi zvezni oficirji.
Torpedni olni, premalo tevilni in, preslabo oboroeni, niso mogli nadzorovati teh
podroij brez podpore ruilcev. Kasneje so jih okrepili motorni olni, oboroeni
s topovi. Podpirali so partizanske pomorske operacije, obstreljevali sovrane po
loaje in pomagali pri evakuaciji otokov ob nemki ofenzivi konec 1943. leta. Od
srede februarja 1944. leta je operiralo e tirideset obalnih plovnih enot in enajst
ruilcev, kasneje pa e mnoge specializirane amfibije. Komplikacije v britanskopartizanskem sodelovanju so nastale proti koncu 1944. leta. Vendar je februarja
1945. leta bil podpisan pomorski sporazum in ofenzivne operacije so se nadaljevale
vse do sovranikovega umika z jugoslovanske obale. Britanski istilci min so oi
stili pomorske poti med Dubrovnikom, Splitom, ibenikom in Zadrom, posebne
skupine pa so pomagale pri ienju pristani. V marcu 1945. leta je bilo samo
v Zadru estdeset britanskih trgovskih ladij, ki so raztovarjale svoj tovor. Med
1. januarjem in 30. aprilom 1944 so britanska letala in vojne ladje potopile ali za
jele najmanj 85 sovranih ladij na Jadranu, za varnost Visa pa so od februarja
1944. leta dalje skrbeli ruilci, ki so patruljirali med otokom in kopnim.
R. C. Burton se ni strinjal z -, mnenjem dr. Vasiljevia, da je britansko-partizansko pomorsko sodelovanje na J a d r a n u bilo koristno zgolj, do jeseni 1944. leta,
da pa je kasneje prisotnost zaveznikih sil na J a d r a n u predstavljala bolj gronjo
teritorialni integriteti in suverenosti Jugoslavije kot pa pomo.. Menil je, da bi
brez britanske pomoi pri ienju m i n in obnovi jadranskih pristani bilo zelo
otekoeno partizansko prodiranje proti severu.
Podpolkovnik B.Neave-Hill
je poudaril v svojem referatu, da je potrebno vso
kampanjo na J a d r a n u postaviti v kontekst vojne kot celote, od Pacifika do Atlan
tika, od Arktike do Indijskega oceana. Francozi so e 1939. leta pritiskali na Bri
tance, naj se angairajo na Balkanu, formirajo balkanski blok. Toda Britanci niso
imeli na voljo dovolj, oroja, letal, .ladij itd. in ni udnega, e so ele 1943. leta
lahko pomagali partizanom.
.
(
Zavezniki interes je bil, da se Nemci zadre kolikor je mogoe juno.v J u
goslaviji ali da bodo.unieni, preden bi se lahko umaknili na sever. Partizanski
cilji so bili drugani: pognati Nemce iz svoje deele in prepreiti prihod zavezni
kom, razen Rusom in Bolgarom." Bali so se vpliva, ki bi ga prihod britanskih sil\
imel n nekomunistino veino prebivalstva. Partizani so zahtevali pismeno jam
stvo, preden so dovolili zaveznikim silam izkrcanje na Peljeac.
Referent je dal zelo natanen pregled raznih skupnih operacij zaveznikih
Land Forces Adriatic in partizanskih enot, od prvega vejega britanskega napada
na otok olto v marcu .1944. leta do skupnih operacij na Hvaru, Mljetu, Brau itd.
Tito ni odobril narta; da Britanci napadejo sovrano garnizijo na otokih Murter
in Korula, temve je dal prednost napadu na Bra. ele ko je britanski poveljnik

174

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 . I

podpisal pismeno izjavo, da ne nartuje stalne britanske okupacije, so britanske

enote lahko 15. septembra 1944. leta napadle nemke utrdbe in oporia na P e
ljecu. Od 30. oktobra do 23. novembra 1944 so Britanci v takoimenovani Floyd
Force z artilerijo pomagali partizanom, toda iz politinih razlogov je to sodelovanje
potem prenehalo. Do nartovanega skupnega nastopa pri Mostarju ni prilo in
aprila 1945 so bile britanske izvidnike patrole v Istri celo aretirane.
V svojih lastnih operacijah na J a d r a n u so Britanci imeli 70 mrtvih, 360 ra
njenih in 55 pogreanih, ujeli pa so 1200 sovranih vojakov, vendar med njimi le
60 Nemcev. Najpomembneja pa je po referentovi oceni bila britanska pomo pri
zaiti Visa.
Sir P e t e r Hayman je takoj ugovarjal referentu. Poudaril je, da so partizani
zelo uspeno sodelovali v operaciji Ratweek"; katere cilj je bil prav v tem, da se
im ve Nemcev unii ali ujame v Jugoslaviji. Tudi pomo civilnemu prebivalstvu
v Dalmaciji ni prila tako pozno.
..-..'.<

' ,
Group Captain Edward Haslam je v svojem referatu dal pregled glavnih ope
racij britanskega kraljevskega letalstva (RAF) nad Jugoslavijo v letih 19411945;
Govoril je o prvih poiljkah pomoi od maja 1942, tako da so do junija 1943 etniki
dobili 23 ton oskrbe, partizani pa dotlej zgolj'6 ton. V zaetku so bili na voljo v te
n a m e n e zgolj tiri letala tipa Liberator, marca 1943 pa e 14 letal tipa Halifax, ki
so poletela z opori v Egiptu in v zahodni puavi proti Balkanu, \v glavnem
Jugoslaviji. Do septembra 1943. leta so etniki dobili e 118 ton, partizani pa le
71 ton zaveznike pomoi. Junija 1944 je bila formirana posebna Balkan Air Force
z nalogo operirati v podrojih onstran Jadrana.
Po umiku britanskih misij v zaetku 1944. leta seveda ni ve prihajala pomo
etnikom. Od februarja 1944 do aprila 1945 so Britanci poiljali po zraku priblino
1200 ton pomoi meseno, najve v novembru 1944. leta. Pristajali in poletali &o
na 36 pristajalnih letalskih stezah v Jugoslaviji, evakuirali partizanske ranjence
in pri vseh teh operacijah 19411945 leta izgubili zgolj 18 letal. Od 11.632 poletov
jih je 8640 bilo uspenih. V Jugoslavijo je bilo z letali prepeljanih 2500, iz nje pa
evakuiranih okrog 19.000 oseb. V posebni prilogi je Edward Haslam opisal tudi
operacijo Dunn, to je evakuacijo 2041 beguncev (od tega 723 otrok) iz Bele kra
jine 25. in 26. marca 1945. leta na nujno pronjo marala Tita.
Referent je posebej poudaril pomen Visa kot oporia za letalske in druge
operacije, predvsem za operacije lovskih letal. Vpraeval pa se je, kakna je bila
dejansko vloga sovjetskih letal in letalcev pri evakuaciji Tita po nemkem de
santu na Drvar.
Sir Alexander Glen je v razpravi opozoril n a u s p e n e akcije zaveznikih letal
v zaetku 1944. leta, ko so ponoi v nizkem letu spuala mine v Donavo. Promet
se je na reki zmanjal za estdeset do sedemdeset odstotkov, kajti magnetske mine
raznih kombinacij so bile zelo uinkovite. Admiral Morgan Giles je ob splonem
smehu povedal, kako je dobil k r a t k o Glenovo brzojavko: Vzpostavil stike z Rusi.
Mnogo pijae, nakar tirinajst dni ni bilo o njem ne duha ne sluha.
Na Haslamovo vpraanje, koliko pomoi so partizanom poslali p zraku Rusi,
je pisec tega poroila omenil, da je splone ruske podatke o tem navajal Duan
Plena. Ni na voljo jugoslovanskih virov s popolnim pregledom zaveznike in sov
jetske pomoi. Le za Slovenijo je v Intitutu za zgodovino delavskega gibanja
ohranjena vrsta poroil. V vojnozgodovinskem intitutu v Beogradu ni ve kot
osem dokumentov o sovjetskih misijah.
Admiral Morgan-Giles je v ivem-diskusijskem prispevku navedel vrsto za
nimivih nadrobnosti in svojih vtisov. Vasih se pozablja, da je bil Vis odskona
deska za napredovanje na vzhodnem delu J a d r a n a v primeru, e bi zaveznike'
armade v' Italiji Nemci povsem zaustavili. Britanci so s patrolnimi ladjami skuali
prestrei nemka ifrirana radijska sporoila in se vasih po pomoti spopadli tudi
med seboj. Da bi se izognili spopadom s partizanskimi ladjami, so bili partizanski
astniki dodeljeni britanskim patrolnim ladjam. S toplino se je spominjal, kaken
vtis so nanj napravile partizanske pesmi, moje in dekleta na Visu. Zdelo se mu
je, da je priel na glasbeno prireditev, ne pa v vojno cono.
V zaetku tudi sam ni vedel mnogo o Titu. Nekateri so govorili, da je Tito
ime za sovjetski komite, drugi, da sploh ne obstoja, tretji spet, da je Tito tajno
ime lepe plavolaske. Maral Tito je na Vis prispel iz Barija z britanskim ruilcem
HMS Blackmore, ki je jedva pristal v majhni viki luki.'Britanci so potem Tita
povabili, naj si ogleda pomorsko bombardiranje na tem ruilcu. Tito je sprva elel,
da temu prisostvuje tudi ruski general, kar pa so Britanci odklonili. Slednji je
Tito vpraal, e gre za uradno ali neuradno bombardiranje in potem le sprejel
vabilo. Toda dva Rusa sta v zadnjem trenutku le skoila na krov. Komandanta

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 . 1

175

britanske-garnizije n a Visu. generala Toma Churchilla'je naslednjega dne povabil

ruski general. Popili so mnogo vodke. Prevajalec je e bil pod mizo, ko je ruski
general vpraal, m a r se ni maral Tito prejnjega dne sestal s predstavniki kralja
Petra? Izredno sumnienje ves as!
Admiral Morgan-Giles je posebej pohvalil partizansko obveevalno slubo.
Admiral e m i je Britancem, dajal izredno pomembne in koristne obveevalne
podatke. Tudi Sir Peter H a y m a n se je pridruil tej oceni. Opozoril je na izreden
pomen sodelovanja jugoslovanskih partizanov pri operaciji Ratweek septembra
1944. leta, t j . pri unievanju prometnih zvez,, potrebnih za umik Nemcev iz Grije
in z Balkana. Sir Peter H a y m a n se je z zadovoljstvom spominjal svojega povoj
nega diplomatskega slubovanja v Beogradu, napisal pa je tudi zgodovino Balkan
Air Force.
Razvnela se je e razprava, koliko sovranih divizij in kdaj so te bile v Jugo
slaviji med drugo svetovno vojno, kako in zakaj je propadel britanski nart u r e
sniitve sporazuma fifty-fifty v Jugoslaviji. Ideja je bila, da bi Britanci vebali
in oskrbovali jugoslovanske letalske in pomorske, Rusi pa kopnene vojake sile.
Sir William Deakin je opisal svoje sreanje v Egiptu s poveljnikom sovjetske
vojne misije generalom Kornjejevom in njegova sumnienja. Zgodovinsko je ne
reeno vpraanje, kakni so resnino bili cilji sovjetskih vojnih misij v Jugoslaviji.
Polkovnik Neave-Hill je imel vtis, da si Rusi tedaj niso bili isto na jasnem o na
ravi odnosov med maralom Titom in Britanci.
Dr. Jovan Vasiljevi in Sir Trrence Garvey sta se zapletla v razpravo, koliko
je bilo praktinih, koliko pa politinih t e a v ' p r i partizahsko-britahskem pomor
skem sodelovanju. Dr. J. Vasiljevi je navedel, da po oktobru 1944 ni bilo ve pri
merov, da bi Britanci potopili kako partizansko ladjo. Dogajalo pa se je, da so
v e oienih predelih partizanske ladje naletele na mine in se potopile.
Sir William Deakin je sproil vpraanje, esa in zakaj so partizani sumniili
Britance. Prof. dr. Jovan Marjanovi je opozoril na odmev britanske intervencije
v Griji in na izredno negativen vtis ob prihodu McDowellove misije v tab Drae
Mihailovia. Pritrdil je hipotezi, da je delovanje britanskih kopnenih sil na J a
dranu (Land Forces Adriatic) bilo ocenjeno kot strateki nart za prodor v Jugo
slavijo ter ustolienje kralja Petra in kraljevske jugoslovanske vlade. Partizanska
obveevalna sluba se je e prej dokopala do podatkov o sporazumu fifty-fifty.
Zaasno je bila ustavljena tudi zaveznika pomo jeseni 1944. leta.
Dr. Duan Biber je opozoril, da je bilo kljuno vpraanje e ves as vojne, ne
ele 1944. leta, e se bodo zavezniki izkrcali v Jugoslaviji in intervenirali v jugo
slovanskih notranjih zadevah. Na sestanku s Churchillom in drugimi avgusta 1944.
leta je maral Tito zavzel jasno stalie o sodelovanju v primeru zaveznikega
izkrcanja v Istri in prodora skozi Slovenijo proti Avstriji. Prihod McDowellove
misije k Drai Mihailoviu je do skrajnosti potenciral partizanska sumnienja,
prav tako poroila o povezovanju zaveznikih vojakov iz Floyd Force s krajevnimi
reakcionarnimi elementi v Dubrovniku in okolici. V razpravi je bilo poudarjeno
(prof. dr. Richard Kindersley), da je isti nesmisel sporazum fifty-fifty tolmaiti
kot ozemeljsko delitev Jugoslavije.
Peta in zadnja tema okrogle mize v Londonu je bilo delovanje britanskih misij
v Makedoniji. Jugoslovanski referent je bil univ. profesor dr. Dano Zografski bri
tanski pa prof. William Deakin. V britanskem referatu je bil govor o delovanju
britanskih misij na tem podroju od aprila 1943. leta do sredine 1944. leta. Glavni
cilj misij, tako pri etnikih ali kasneje pri partizanih, je bil sabotirati glavne
eleznike prometne zveze skozi Srbijo in Makedonijo do Grije ter uniiti neka
tere rudnike, zlasti Allatini mines. Ta rudnik kroma je bil ivljenjskega pomena
za nemko proizvodnjo oroja ( 5 0 % vsega kroma so dobivali iz Jugoslavije). Po
slovodja te britanske firme Morgan je na slepo skoil s padalom. Njegova usoda,
potem ko so ga ujeli Bolgari, ni znana. Konec novembra 1943. leta je bilo sklenjeno,
da se k partizanom v Srbijo poljejo britanske misije. Mihailovi namre ni do
pual nikakrnih sabotanih operacij na podrojih pod svojo nominalno kontrolo.
Oviral je tudi zbiranje in neposredno sporoanje podatkov o eleznikih trans
portih, eprav je to bilo izrednega pomena za zaveznike.
Major Sehmer pri etnikem vojvodi uriu (ki je kasneje prestopil k parti
zanom) na pomlad 1943. leta ni kaj prida opravil. Zato so Britanci sklenili po
slati svoje lastne sabotane skupine, ki naj bi delovale same, ne glede na Mihailovieve ukaze. Tragina je bila usoda majorja Selbya, ki je avgusta 1943. leta,
razoaran nad etniko neaktivnostjo, sklenil poiskati prvo partizansko enoto na
Jastrebcu. Bil je izdan, izroen Gestapu in ubit v zaporu v Beogradu. Major Dutfmore je novembra 1943. leta priel k partizanom v Srbijo na Kozjak. Opazil je.

176

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

da partizani niso kazali nobenega sovratva n a p r a m navadnim vojakom v etnikih vrstah. Po dobljenih bitkah se je vekrat tudi ve kot polovica etnikov pri
druila partizanom. Poroal je tudi, da Makedonci ele avtonomijo, kot kae v novi
federalni Jugoslaviji. Niso zaupali Srbom in bili so v skrbeh, da Rusi ne bodo po
vojni podprli bolgarskih aspiracij na vzhodno Makedonijo.
Britanci so poslali dve svoji misiji k partizanom z nalogo, da se p r e b i j e t a ' v
Bolgarijo. Storili so to istoasno s podobnimi napori Rusov, ko je v Vrhovni tab
priel bolgarski general Atanasov z isto nalogo Kominterne. Sir William. Deakin
je Atanasova spoznal e 1943. leta in zmotno menil tedaj, da je Makedonec. P o
drobneje je opisal tudi sestavo, delovanje in probleme britanskih misij, ki so pri
le v Makedonijo v 1944. letu.
Prof. dr. Dano Zografski je govoril o teavah z viri, saj se le redkokdaj v njih
omenjajo zaveznike misije. Tudi n i ustrezne britanske literature, britanskih
arhivov pa ni preueval. Deakinov referat je ocenil kot zelo pomemben prispevek.
Prihod britanskih misij v Makedonijo je pomenil priznanje makedonskega pri
spevka k splonim ciljem protihitlerjevske koalicije. Pri zakljunih operacijah za
osvoboditev Makedonije so britanske misije poskuale prepriati Nemce, naj se
predajo. Po novembru 1944. leta ni bilo ve potrebno, da bi zaveznike misije obstoiale in delovale v Vardarski Makedoniji. Vendar referent ni navedel-oz. anaf
liziral politinih razlogov za tako oceno in tedanjo prakso.
Donald Macdonald je sam bil v britanski misiji pri drugi makedonski brigadi.
Prispel je 3. januarja 1944. leta z eskadrilo estih letal. Eno letalo je sovranik
al sestrelil. ez pol ure je e sledil nemki napad. Ves tovor je bil izgubljen:
Krvave sledi so ostajale v snegu za dvema partizankama, obutima zgolj v gumi
jaste opanke. Ves februar so zastonj v gorah akali na zavezniko pomo, ki je
prila ele marca. Aprila 1944 so jih e mnogo bolj kot prej Nemci preganjali Bol
gari. Poslali so celo divizijo proti skupini petdeset ali estdeset partizanov. Imeli
so mnogo izkuenj v boju proti partizanom, poznali so teren in ga vsega preesali;
David Karmel je povedal vrsto zanimivih tehninih podrobnosti nainu
vzdrevanja zvez in kako je preko Albanije priel do Ohridskega jezera. Bickham
Sweet-Escott je povedal, da je od marca do septembra 1944. leta v S.O.E. odgo
varjal za operacije v Bolgariji, njegov pomonik pa je bil prof. dr. Hugh SetonWatson. Naloga S.O.E. je bila, da se povee z domovinsko fronto v Bolgariji. Na
Deakinovo vpraanje je prof. dr. Jovan Marjanovi pojasnil, da ni nael nikakr
nih jugoslovanskih virov, kaj so jugoslovanski partizani menili o britanskih na
merah v zvezi z Bolgarijo. Sir William Deakin je po britanskih virih sklepal, da
Svetozar Vukmanovi-Tempo ni imel nobenih sumnienj glede britanskih namer,
da prodro v Bolgarijo. Obe misiji sta namre uivali vso Tempovo pomo. Tudi
Donald Macdonald je ohranil Tempa v najboljem spominu,' prav tako kot Sir
Peter Hayman. Prof. dr. Richard Kindersley je menil, da je Tempo sicer bil OT
kiran ob spoznanju, v kaknem obsegu Britanci nadzirajo grke gverilce,, da pa
to nikakor ni vplivalo na njegov dober odnos do britanskih misij v Makedoniji.
Polkovnik Vojmir Kljakovi je dejal, da ni e jasno, zakaj so tedaj Britanci
pa tudi sovjetska vlada nasprotovali zdruitvi Bolgarije in Jugoslavije v fe
deracijo ali konfederacijo. Elisabeth Barker je pojasnila, da so Britanci bili od
loeni ohraniti nedotaknjeno grko ozemlje, po katerem bi sicer skuala posei
taka federacija. Jasno so sporoili Moskvi, da tega ne ele.

Pozornost je vzbudilo tudi v razpravi nepojasnjeno vpraanje, e in v kakni

smeri so jugoslovanski partizani sumniili delovanje britanskih misij v Albaniji
in na Kosovu. Polkovnik Vojmir Kljakovi je opozoril na zmedo, ki nastaja ob
itanju dokumentov, ki jih je pred leti o Albaniji objavil dr. Vladimir Dedijer.
Po nalogu jugoslovanskega zunanjega ministrstva je e pred drugo svetovno vojno
dr. Ivo Andri naredil nart za razdelitev Albanije med Jugoslavijo in Grijo. Ita
lijanski okupatorji so bili kasneje za veliko Albanijo, komunistina partija Jugo
slavije pa za obnovo Jugoslavije, pri emer bi Albanci na Kosovu imeli enake
pravice kot vsi drugi narodi v Jugoslaviji.
, t ,
...b ,
V generalni razpravi zadnjega dne je Stephen Clissold govoril o aktivnosti
britanskega konzulata v Zagrebu, ki je v letih 19391941 zelo raziril svojo de
javnost v borbi proti nemkemu vplivu in vplivu frankovcev. Britanci so inter
nirali dr. Branka Jelia in tako prepreili, da bi postal Paveliev namestnik v
NDH. Prav tako niso posvetili nobene pozornosti predlogom domobranskega pol
kovnika Ivana Babica, ki je 1944. leta priletel v Bari iz Zagreba: S- Clissold je
nakazal nekaj vpraanj, ki jih je sam potem obirneje obdelal v svojem referatu
za drugo okroglo mizo v Kuparih.

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 . 1

177

Prof. dr. Jovan Marjanovi je posebej poudaril, da,HSS n r nikoli imela kakih
oboroenih odredov v drugi svetovni vojni, ki bi se bojevali kot nekak zelen kader
ali slino. HSS je zaela izgubljati svoj vpliv med mnoicami, potem ko je
dr. Vladko* Maek postal podpredsednik v Cvetkovievi vladi! Elisabeth Barker je
povedala, da so vesti o zelenem - kadru v Hrvatski prile preko vice, S.O.E. v
Kairu pa je te e potencirala v mnenju, da bo tako lae dobila dovoljenje, da po
lje misije na Hrvatsko. HSS je imela svoje obveevalce v Istanbulu in Kairu.
Dr. Duan Biber j osvetlil ozadje aretacije dr. Branka Jelia. Britanci so to
storili na zahtevo Cvetkovia iz Beograda,v' nadi, da bodo lahko tako vplivali na
politiko kneza Pavla. Prof. R. Seton-Watson je ob zartanju meja NDH menil, da
bi morda lahko izkoristili Jelievo razoaranje nad izgubo Dalmacije in Jelia
sprli s Paveliem. Polkovnik Babici je sprva ponujal sodelovanje tudi partizanom.
Tito je od zaveznikov zahteval, naj Babica aretirajo kot vojnega zloinca. Dr. Ivan
ubai se je nameraval sestati z Babiem, potem ko je prevzel mandat za sestavo
begunske vlade. Sir William Deakin je povedal vrsto zanimivih podrobnosti, kako
so Amerikanci najprej priprli Babica, ki je priletel z letalom Messerschmit. Mi
steriozno je, kako je Babic priel iz vojakega zapora in nenadoma postal ugledna
oseba v emigrantskih krogih HSS v Kairu in Londonu. Britanci so dobro vedeli,
zakaj so rekrutirali komuniste, kanadske Hrvate in jih poslali,k partizanom na
Hrvatsko za navezavo stikov, vsekakor ne z HSS ali z nekaknim zelenim kadrom.
Kenneth Duke, eden izmed urednikov angleke izdaje'nemkih diplomatskih
dokumentov (Documents on G e r m a n Foreign Policy) je nael vpraanje, dr. Duan
Biber pa pojasnil, koliko in kako je vpraanje Soluna vplivalo na odloitev Cvetkovieve vlade za pristop Jugoslavije k trojnemu paktu. Prof. Phyllis Auty je po
vedala, da je knez Pavle sprejel nemko ponudbo Soluna zato, ker je vojska na
t e m insistirala. General Simovi je e tik pred odhodom kneza Pavla prosil, naj
stori vse, k a r more, da bi v Griji zaitil jugoslovanske interese glede Soluna.
Elisabeth Barker je pripomnila," da je tudi Eden zelo pritiskal na kneza Pavla, naj
Jugoslavija morebitno nemko zasedbo' Soluna vrednoti kot nemko agresijo na
Jugoslavijo. Glede tega sta e knez Pavle in Maek razhajala. Sir Ronald Syme
je opozoril na velik vpliv Francije na kraljevsko, jugoslovansko vojsko. Menil je,
da so Britanci imeli morda pet ali est vplivnih virov informacij na dvoru in v
zunanjem ministrstvu,' skoraj nikakrnih zvez z inteligenco, univerzitetnimi pro
fesorji. Tudi British Council tedaj ni imel "nikakrnega posebnega ugleda v Jugo
slaviji.
,
i ,
. . . . . - , .
. .
....
V Dr. Jovan Vasiljevi je poudaril, da so sicer mnogi jugoslovanski mornariki
oficirji bili probritanski (prvi -jugoslovanski ruilec Dubrovnik je bil narejen v
anglekih ladjedelnicah), vendar sta le dva torpedna olna, ena podmornica, n e
kaj hidroavionov in letal preli na britansko, stran p kapitulaciji Jugoslavije.
Dr. Duan Biber je govoril o "dejavnosti jugoslovanskega vojnega ataeja v Londonu generala Radovia in obisku g e n e r a l a ' P e t r a ' P e i c a , v Veliki Britaniji na
predveer druge svetovne vojne, o britanskih naporih za raziritev vpliva v J u
goslaviji, zlasti po premirju med Francijo in Nemijo 1940..leta. Ronald Wheatley
je podrobno razglabljal o tem, e in za koliko asa je vojni pu marca 1941. leta
odloil Hitlerjev napad na Sovjetsko 'zvezo. Menil je, da je pu vsekakor vplival,
da pa je ta odlog bil le kraji," kot se vasin misli. Edward Haslam je opozoril, da
so Nemci v desetih dneh premestili esto svojih' letal s kanala, Sicilije, in Severne
Afrike, potrebnih za napad na Jugoslavijo.
;
.
d , ,,
' Polkovnika Neave-Hill in Vojmir Kljakovi ter kapetan bojnega broda dr. J o
van Vasiljevi so v razpravi osvetlili vrsto stratekih in taktinih vpraanj voje
vanja na Jadranu, o tem kako in zakaj partizani niso i m e l i ' k o m p a s o v ' n a svojih
ladjah, niti vojakih zemljevidov. Prof. dr. Jovan Marjanovi pa j e ' opozoril, da
so prvi partizani bili Srbi in, ne Hrvati, da je" vse do polovice 1943; leta bilo 46 %
partizanov srbske narodnosti', ostalih pa drugih narodnosti. Od druge polovice
1943. leta se je vedno" ve Hrvatov pridruilo partizanom in ob koncu vojne so ti
bili na Hrvatskem v veini'.'Z vojake plati je bil doseen'odlien rezultat partizansko-britanskega vojakega, sodelovanja,, kljub medsebojnim sumnienjem in
incidentom. ivahna razprava' se je razvnela tudi okrog vpraanja politinih im
plikacij in sumnienj okrog zahtev za britansko oporie v : Zadru in ekspedicijo
tridesettiso zaveznikih vojakov' v Dalmacijo.
' ....
Prof. Phyllis Auty je menila', da sta Tito in Churchill vsekakor sumniila
drug drugega glede nartov o Trstu. Pritrdila je dr. D. Bibru, da je feldmaral
Alexander nartoval mono, operacijo izkrcanja na vzhodni obali Jadrana, da je
popravljanje jadranskih" pristani bilo miljeno samo kot maskiranje za kasneje
izkrcanje. Sir William Dekin je analiziral implikacije in sumnierija l p Alexan-

178

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979

drvem obisku v Beogradu februarja 1945. leta. Razjasniti bo treba, kot bi to sam
imenoval, mit o britanskih namerah izkrcanja na Balkanu, odsotnost sleherne
koordinacije strategije med sovjetskimi in britanskimi armadami. Dr. Duan Biber
je opozoril, Sir William Deakin pa ugovarjal, da je Molotov tolmail fifty-fifty
tako, da bodo Anglei imeli ve vpliva na jadranski obali, Rusi pa v centru in
notranjosti Jugoslavije.
Prof. dr. Hugh Seton-Watson se je vpraeval, koliko ni na politino nezanes
ljive elemente v Jugoslaviji morda vplivalo dejstvo, da so mnogi partizani nosili
britanske uniforme. Raziskati bi veljalo morebitne razlike v odnosih med britan
skimi oficirji in krajevnimi jugoslovanskimi poveljniki. Elisabeth Barker je vpra
ala, e so na jugoslovanski strani kake statistike, koliko Nemcev je bilo ubitih
v Jugoslaviji od jeseni 1944. leta glede na trditve, da je itak glavna skrb parti
zanov veljala likvidaciji etnikov. Prof. dr. Jovan Marjanovi je poudaril, da ni
bilo mogoe boriti se samo proti Nemcem, ne pa hkrati tudi proti partizanskim
nasprotnikom, ki so bili pomeani z Nemci! Prof. dr. Hugh Seton-Watson je menil,
da je v tistem asu v primerjavi z velikimi bitkami na Madarskem in okrog
Dunaja fronta v Jugoslaviji bila relativno mirna. Edward Haslam je podrobneje
razpravljal o moi in nemoi britanskega letalstva, da v zaetku ob pomanjkanju
opori in letal velikega akcijskega radija operira nad Jugoslavijo. Prof. dr. Jovan
Marjanovi je pojasnil, da so prva sovjetska letala za pomo Jugoslaviji poletala
iz zahodne Ukrajine. Polkovnik Neave-Hill je pripomnil; da amerika in britan
ska letala niso smela poletati s sovjetskih letali.
*
'
Preostali as razprave so udeleenci v Londonu porabili za pogovor o temah,
o katerih naj bi razpravljali na prihodnjem sreanju v Jugoslaviji. Doseen je bil
naelni, dogovor, da se referati posamezno ne bodo objavljali; V znameniti resta
vraciji Caf Royal na Regent Streetu blizu Piccadilly Circusa so na slavnostnem
kosilu bile izmenjane "kratke zdravice. Sir William-Deakin je s toplimi besedami
nazdravil maralu Titu. Sedaj e pokojni ambasador SFRJ v Londonu general
Bogdan Oreanin je udeleence okrogle mize povabil tudi na sprejem v ast
Dneva republike.
Druga okrogla miza v Kuparih 1978. leta je privabila mnogo ve udeleencev.
Britanski referenti so zelo skrbno pripravili svoje referate in jih brez izjeme pra
voasno dostavili jugoslovanskemu komiteju. Toda zaradi poitnic distribucija ni
stekla kot bi morala. Britanski kolegi, tudi tisti, ki niso poklicni zgodovinarji, so
vse referate skrbno opremili s kritinim znanstvenim aparatom. Jugoslovanski
referenti so se veinoma zadovoljili s tezami' in so le redki med njimi navajali
znanstveni aparat. Prof. Todor Simovski iz Skopja iz previdnosti sploh ni pred
loil opomb. To se zadnje ase e vekrat dogaja in dopua ne ravno vzpodbudne
vtise o etiki in spotovanju naporov, oz. rezultatov znanstvenega dela drugih.
Prva tema na posvetovanju v Kuparih je bila Britanija, Hrvatska in HSS.
Referenta sta bila Stephen Clissold in akademik, univ. prof. dr. Ljubo Boban. Ste-'
phen Clissold je tri mesece poprej predloil 35 gosto tipkanih strani obsegajo
referat s 145 opombami. Ugotovil je, da so angleki zgodovinarji doslej posveali
mnogo manj pozornosti Hrvatski v primerjavi s Srbijo, ko so razpravljali o njuni
vlogi v drugi svetovni vojni. Prvi cilj britanske politike je bil pospeevati no
tranjo kohezijo in prijateljsko nevtralnost jugoslovanske drave v prvem kriti
nem obdobju druge svetovne vojne. Britanski poslanik v Beogradu Ronald Camp
bell je, razumljivo, bolj poudarjal srbske poglede,, konzul T. Rapp v Zagrebu pa
hrvatske. Do aprila 1941 so Britanci vzdrevali stike predvsem z voditelji HSS in
osebami kot je bil kipar Ivan Metrovi. Ti voditelji so, kae tako, verovali, da
interesom Hrvatske najbolje sluijo tako, da imajo zveze z vsemi stranmi, oz.
tabori. Nekateri vplivni voditelji HSS so vzdrevali zveze tudi s frankovci, za
druge pa je bilo znano, da imajo leviarske simpatije. Dr. Juraj Krnjevi je npr.
e pred sklenitvijo Sporazuma v imenu dr. V. Maka spraeval, e bi Velika
Britanija bila voljna dati jamstva tudi za neodvisno Hrvatsko.
Po zaetku druge svetovne vojne je britanski konzulat v Zagrebu dobil rang
generalnega konzulata. Od treh uslubencev 1936. leta jih je v zaetku 1941. leta
bilo e ve kot tirideset, z novimi oddelki, ki so pokrivali dejavnost S.O.E., mi
nistrstva za gospodarsko vojskovanje, MI6, (Military Intelligence 6) itd. Tiskovni
oddelek je poskrbel tudi za organiziranje in irjenje ilegalnega tiska, naperjenega
proti Nemiji. Geoffrey Frodsham iz British, Cornicila je bil, kot so domnevali,
rtev gestapovskih ihorilcev, sumnien, da je organiziral obveevalno in sabotano dejavnost. 4. 2. 1941 je eksplodirala bomba v angleki italnici.
Aretacija dr. Branka Jelia v Gibraltarju je bila verjetno najbolj uinkovit
britanski ukrep proti separatistinim dejavnostim.-Kae, da ob pripravah za pu

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

179

Britanci niso ve raunali s Hrvati. V izgnanstvu v Londonu so se po razpadu

Jugoslavije znali Krnjevi, Subai, utej, Juki in Biani. Dr. Krnjevic je v
imenu dr Maka 14. avgusta 1941. leta. zatrjeval Anthony Edenu, da Hrvatska
ostaia demokraiska in da bo nadaljeval politiko nesosedov z vsiljenim Pavehevim reimom. Tako so hrvatski politiki v izgnanstvu poskuali navezati svoje
lastne neposredne kanale komunikacij z britansko vlado. Grof Peter Pejacevic,
poslanik NDH v Madridu, je preko britanske ambasade v Lisboni ponudil obve
evalne podatke iz italijanskih in nemkih virov, e bi Britanci po vojni zago
tovili neodvisnost Hrvatske od italijanskega gospostva. Toda ta predlog je f o
reign Office odklonil.
.
.,
,
Srbski politiki v Londonu so obtoevali generala Duana Simovica, predsed
nika begunske vlade, da je povsem v rokah Hrvatov. Simovi sam pa je, na zgra
anje Edena, predlagal, naj bi Britanci bombardirali Zagreb, potem ko so prile,
verjetno z nemkim sodelovanjem, vesti o ustakih pokolih. Hrvatski begunski
politiki so irili mit-o zelenem kadru na Hrvatskem, ki naj bi se upiral oku
patorju. O tem je poroal tudi tisk, nastala je prava zmeda t u d i v internih oce
n a h britanskih ustanov. HSS pa je imela ve elez v ognju pri Britancih, Nem
cih, Mihailoviu in pri partizanih, pri tem pa si je seveda opekla, prste Jedro
zgodnjega partizanskega gibanja na Hrvatskem so tvorih Srbi, ki so pred usta
kim nasiljem zbeali v gozdove.
, , , . , ' ,
i-t-i V/rS Clissold je politiko HSS ocenil kot v bistvu enako kot je bila politika Mihailovia ali celo Nedia z edino razliko, da se partizanom niso hoteli aktivno
zoperstavljati. Orisal je poskuse Tomaia, Zenona Adamia in Jancikovica, da
vzpostavijo stike z Britanci. Navajal je razne britanske ocene oz. analize stanja in
politike HSS. Maek je s svojo stalno pasivnostjo izvril politini samomor in
HSS je prenehala biti izraz kmekega duha. Podrobno je opisal britansko reagi
ranje na prihod dr. Koutia v partizane, delovanje Randolpha Churchilla na
Hrvatskem in misijo domobranskega polkovnika Ivana Babica Zanimivo je, da je
na priporoila monsignorja Montinija (kasnejega papea Pavla VI) prof. Krunoslav Draganovi z zagrebke univerze februarja 1944 obiskal britansko ambasado
v Vatikanu in ji izroil m e m o r a n d u m o elji za lastno.hrvatsko dravnostjo Vrsto
stikov so predstavniki HSS navezali tudi v vici. Po opisu in ocem zarote VokicLorkovi in memoranduma ustake vlade dr. Nikole Mandia in drugih z zahtevo
po zavezniki intervenciji na Hrvatskem je S. Clissold opozoril.na sklep zavezni
kega glavnega stana, da naj britanske trupe .ne sprejmejo predaje in naj izroce
jugoslovanskim silam ustae, domobrance, etnike in slovenske belogardiste.
Akademik in univerzitetni profesor dr. Ljubo Boban je vsekakor se pred pi
sanjem svojega referata razpolagal s Clissoldovim referatom. Sledil je delno n j e :
govi periodizaciji in se predvsem opiral na britanske vire, ki pa jih v opombah m
navajal Pravzaprav je Bobanov referat sintetizirana politina ocena v naslovu
obseene problematike. Prvo obdobje postavlja dr. L. Boban v as 19391941, drugo
do pomladi 1943 in tretje do konca druge svetovne vojne. Jugoslovanska nevtral
nost proti koncu prvega obdobja ni ve zadovoljevala niti britanske niti interese
osi, v praksi pa je Jugoslavija svojo politiko nevtralnosti izvajala bolj v korist sil
osi. Vodstvo HSS je upalo, da bo s politiko koncesij ublailo pritisk Nemije in
Italije. Kratkorono je britanska politika tedaj obla HSS kot nezanesljiv faktor,
HSS pa je dolgorono raunala z Veliko Britanijo.
Po razpadu kraljevine Jugoslavije je ele bitka pri El Alamemu vzpodbudila
britansko zanimanje za Jugoslavijo in zlasti za Hrvatsko, vse v zvezi z nartova
nim vpadom v Italijo. Ustai e po nekaj mesecih niso bih vec sposobni r e k r u tirati nove pristae iz vrst HSS. Britanska propaganda je v zaetku skoraj ide
alizirala pasivni odpor HSS, dolgo asa pa sploh ni upotevala Makove izjave
z dne 10. aprila 1941, ko je pozval'svoje-pristae, naj sodelujejo z novimi ustakimi oblastmi. Britanci so bili zaskrbljeni zaradi, srbsko-hrvatskih sporov v be
gunski kraljevski vladi in so skuali vzpostaviti nekakno sodelovanje med HSS
in Drao Mihailoviem.
,
... -
,
Na pomlad 1943. leta je strateki pomen Hrvatske narastel v zaveznikem
planiranju, zlasti po kapitulaciji Italije. Britanci so naveza h stike s partizani m
se prepriali, da HSS ne podpira in ne eli podpirati .aktivni odpor. Proces dezin
tegracije HSS se je tedaj e pospeil. Britanci so na tihem upa h .ia bo del lanov
HSS ki so se pridruili osvobodilnemu gibanju, v povojnem obdobju lahko pred
stavljal protiute komunistinemu gibanju. Dr. Ivan ubaic.kot bivi ban bano
vine Hrvatske ni bil sluajno izbran za mandatarja zadnje emigrantskeJ-lade.
Voditelji HSS so eleli dosei ve, kot pa je britanska politika, lahko zagotovila.
Priakovali so zavezniko izkrcanje na vzhodni obali Jadrana, ustai pa so me-

180

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

njali svojo politiko in zaeli v HSS gledati monega partnerja. Skupina MaekKouti .je po eni strani vodila pogajanja z narodnoosvobodilnim gibanjem, po
drugi pa se zapletala v skupne kombinacije z ustakimi disidenti in v narte, kako
bi dobili pomo zahodnih zaveznikov. Referent je opisal tudi oscilacije v politiki
Magovca, ki se je pridruil partizanom. V zadnjem stadiju vojne je vodstvo HSS
iskalo podpore pri Veliki Britaniji in e bolj. pri Zdruenih dravah. Amerike, da
bi prevzelo nadzorstvo nad domobranci, oblo narodnoosvobodilno gibanje in si
zagotovilo soliden poloaj v povojnem obdobju.
a l e ni na voljo prepis razprave v Kuparih. Zato se bo treba omejiti zgolj
na kratek pregled predloenih referatov.
Druga tema je bila posveena vpraanju Trsta, Istre in Slovenskega Primorja.
Polkovnik Uro Kosti je nedavno doktoriral na beograjski univerzi z disertacijo
o ofenzivnih operacijah etrte armade, objavljeno 1978. leta v Beogradu pod n a
slovom: Osloboenje Istre, Slovenakog primorja i Trsta 1945; ofanzive jugoslovenske 4. armije. Njegov referat na 23 straneh z 19 opombami je pravzaprav
delno odlomek, delno povzetek iz tega dela, pisan predvsem z vojako-stratekih
vidikov; brez poznavanja irega mednarodnega poloaja oz. osnovne literature
in problematike italijansko-jugoslovanske meje.
Referent je omenjal sklepe o prikljuitvi t e h delov k Jugoslaviji 1943. leta
in pogovore med maralom Titom, Winstonom Churchillom, feldmaralom Ale
xandrom, generalom Wilsonom in drugimi avgusta 1944. leta v Italiji, k a r je v
literaturi sicer e znano, kot tudi Titov govor na Visu: Tujega noemo, svojega
ne damo, sreanje TitoAlexander v Beogradu februarja 1945. leta itd. Na k r a t
ko je prikazal zaetek in potek ofenzive etrte armade od Like do Trsta, z reko
in trako operacijo. Razmeroma precej prostora je posvetil politinim pritiskom
britanske vlade, da bi zadrala vojako zavezniko pomo etrti armadi, esar, kot
je menil, tedaj nista uvidela ne tab'etrte armade, niti generaltab jugoslovanske
armade. P r i tem se je oprl na zbirko dokumentov iz Public Record Officea, ki jih
je svoj as pisec tega poroila odstopil Vojnozgodovinskemu intitutu; vendar v
opombah ni omenjal v zvezi to tematiko e objavljenih razprav istega pisca.
Britanski referent Sir David Hunt je svoj as sluboval v glavnem stanu za
veznikih'sil v Italiji pod poveljstvom feldmarala Alexandra. Njegov referat je
bil sicer kraji kot jugoslovanski, toda zasnovan na tevilnejih virih. Pomen in
vrednost tega referata je predvsem v tem, da je osebnost feldmarala Alexandra
mnogo bolje osvetljena, tako tudi narava njegovih stikov z maralom Titom in
njegova ocena pomena in vrednosti partizanskega (ne samo jugoslovanskega) vo
jevanja za zaveznike itd. Zato je ob koncu vojne feldmaral Alexander bil tudi
osebno prizadet ob nevarnosti, da se njegove ete spopadejo z zmagovito jugoslo
vansko armado.
Tudi Sir David Hunt je podrobneje opisal pogovore med Titovim bivanjem
v Caserti avgusta 1944. leta, vendar je povzel tudi razprave v Jalti in v Atenah
pred beograjskim sestankom TitoAlexander. Zadral se je na glavni zavezniki
ofenzivi v Italiji, ki se je zaela 9. aprila 1945. leta ter citiral prejeta navodila in
odgovore feldmarala Alexandra v zvezi z napredovanjem proti Trstu in srea
njem z jugoslovansko armado, bistvo korespondence med Alexandrom in Titom
oz. Churchillom, potek in rezultate misije generala Morgana v Beogradu. Pri tem
se je oprl predvsem na tri fascikle feldmarala Alexandra v zvezi Jugoslavijo,
ni pa raziskoval ustreznih belek in diplomatskih dokumentov Foreign. Officea, oz.
ministrskega predsednika Winstona Churchilla. Referent je pokazal izreden smisel
za sintetiziranje in povzemanje bistvenega, vnesel p a je tudi vrsto osebnih reminiscenc in lucidnih zapaanj.

!
Tretja tema je zadevala vpraanje zaveznikega izkrcavanja na Balkan 1939
1945. Med udeleence je bil razdeljen referat Mit o zaveznikem izkrcanju na
Balkan med drugo svetovno vojno (s posebnim ozirom na Jugoslavijo), ki ga je
prof. F. W. D. Deakin e imel na konferenci julija 1973 v Londonu. To sreanje je
organiziral zgodovinski oddelek School of Slavonic and East European Studies
londonske univerze, referat pa je objavljen v: British Policy Towards Wartime
Resistance in Yugoslavia and Greece, edited by Phyllis Auty and Richard Clogg,
London, 1975, 93116. Za sreanje v Kuparih je prof. William Deakin zbral in u r e
dil njemu dosegljive vire in jih kronoloko in tematsko razporedil pod naslovom
Transjadranske
operacije (1944) s 63 opombami. Namenoma se je, kot je trdil,
izognil komentarju in analizi. Ta nj bi se pokazala v razpravi med udeleenci
okrogle mize.
'
,
Britanski referent je pisal o nartih za izgradnjo zaveznikega mostia v Dal
maciji, kar je Tito predlagal generalu Wilsonu e 20. novembra 1943. leta, ter

ZGODOVINSKI ASOPIS 33.-.1979 1

formiranju posebne enote letal za pomo Jugoslaviji Balkan Air Force. Opisal,
vendar pa je kljub obratni napovedi le analiziral sreanje TitoWilson oz. Tito
Churchill v Caserti. Poudaril je, da je do razprav o monem zaveznikem izkr
canju v Istri prilo na Titovo pobudo, prav tako tudi o monostih za vzpostavitev
mostia na J a d r a n u . Menil je, da je Tito s tem elel v naprej uveljaviti slovenske
ozemeljske zahteve,napram Italiji. General Wilson pred svojim sreanjem z mar
alom Titom ni dobil nobenih navodil, niti ni Foreign Office imel asa pripraviti
0 tem vpraanju m e m o r a n d u m s potrebno politino analizo.
1
Winston Churchill je na" sestanku z' Rooseveltom v Quebecu v Kanadi od 12.
do 16. septembra 1944 nael tudi vpraanje zaveznikega izkrcanja v Istri, vendar
ni dobil podpore za svoje ideje za prodor skozi ljubljanska vrata. Referent je
navajal vrsto novih in zanimivih podrobnosti. Vpraeval se je, e je Stalin infor
miral Tita o sklepih tega sestanka, ki so m u jih sporoili v povzetku zavezniki
sami. Mar je Stalin na skrivaj povabil Tita v Moskvo ali pa j e . t o bila obratno
Titova pobuda?
. Winston Churchill je nameraval razpravljati s Stalinom tudi o zadnjem sta
diju vojakih operacij v Italiji, vkljuno z mono istrsko operacijo. Zato se je na
poti v Moskvo o t e m pogovarjal v Neaplju. Tdaj je bilo predlagano, naj se izdela
nart za amfibijsko operacijo v Istri, ki bi morda bila kombinirana s prodorom
ob dalmatinski obali. V Moskvi zavezniki, poveljniki niso razpravljali o Istri
s svojimi sovjetskimi kolegi. Rusbniso pokazali zanimanja-za britanske poskuse,
da bi koordinirali vojake narte v.' jugovzhodni in srednji Evropi.-Tako general
Wilson kot feldmaral Alexander sta postala- zelo skeptina o monosti izvedbe
operacij preko J a d r a n a v Dalmaciji ali Reki in Trstu. Okrog vpraanja opori
v Dalmaciji se je razvnelo sumnienje ob.raznih incidentih, pa tudi korespondenca
med maralom Titom, generalom Wilsonom in slednji e Churchillom. V do
datku je referent opozoril e n a poroila britanskih misij iz Istre pa tudi iz Slo
venije o teavah in omejitvah gibanja misij po Titovem odhodu v Moskvo konec
septembra in oktobra 1944. leta.

-...
Edward Haslam je v krajem komentarju priloil tiskani zapisnik pogovorov
TitoAlexander februarja 1945. leta v Beogradu, podrobneje pa je rekonstruiral
stalia generala Wilsona in probleme okrog* sporazuma o britanskem oporiu
v Zadru, sidriih iri pomorskih oporiih, letalskih oporiih itd: Navajal in opi
sal je tudi problematiko v 1945. letu, vse do aretacije britanske patrole v raskem
kanalu v Istri 14. aprila 1945. lta. Haslam je zakljuil, da so zavezniki vojaki
voditelji v Italiji 1944/1945 posveali ve pozornosti vojakim operacijam in mo
nostim taktine prednosti kot pa dolgoronemu stratekemu nartovanju. Politine
prilonosti in prednosti so postajale vedno pomembneje za motivacijo pri izvedbi
ali opuanju'vojakih akcij.
Polkovnik Vojmir Kljakovi se je, v svojem referatu z 52 opombami oprl pred
vsem na literaturo in n a v e i n o m a e objavljene vire/ Tega al m bilo zaslediti
v britanskih referatih o tej temi. Referent je elel predvsem pokazati, kdaj in kako
je vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja v Jugoslaviji zaelo'sklepati da se na
meravajo zavezniki izkrcati na Balkanu, oz. n a naih tleh; kakne so bile objek
tivne monosti za zavezniko izkrcanje do kapitulacije Italije; kakne nacrte in
namene zlasti v zvezi z Istro so imeli Britanci vse do konca vojne. Referent je
citiral Titovo pismo 8. aprila 1942. leta, naslovljeno na CK K P Hrvatske (prvi ga
je objavil S. Clissold v Whirlwind 1949. let) in ga ocenil kot prvo znano hipo
tezo CK K P J o n a m e r a v a n e m britanskem izkrcanju n a jugoslovansko obalo v asu,
ko bo Italija presedlala k zaveznikom. Tito je avgusta 1942. leta brez uspeha-po
skual zvedeti preko Moskve, e zavezniki morda nameravajo odpreti drugo fronto
na Balkanu.
.
..
. ,
,
Churchillove ideje spomladi 1943. leta o poiljanju oroja v jadranska pri
stania, komandosov in agentov je referent povezal z vpraanjem, e ni od tega
dalje samo e korak' do intervencije? Prihod britanske misije v Vrhovni stab je
ublail trenutna sumnienja o blinjem izkrcanju zaveznikov. Tito je Moskvi spo
roil oktobra 1943. leta, da je generalu M a c l e a m r n a njegovo vpraanje zavezniko
izkrcanje v Jugoslavijo oznail kot nezaeljeno. Tito je e sporoil, da je priprav
ljen s silo se zoperstaviti izkrcanju,.za katero ne bi dal svojega soglasja. Referent
je menil, da' so ameriki viri zelo pomembni v iskanju resnice, kakni so bih bri
tanski nameni n a p r a m jugovzhodni Evropi.. Ni se mogoe izogniti politinim
implikacijam nartov za mostobran na vzhodni obali Jadrana. Skoda je le, da
referent ni konsultiral vsaj tistih britanskih virov, ki so dosegljivi v Vojnozgodovinskem intitutu, in jih kritino primerjal z literaturo. .

182

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

O poloaju v Srbiji 1944. leta je z jugoslovanske strani referiral univ. prof.

dr. Jovan M'arjanovi, z britanske pa Elisabeth Barker in Ronald Whetley. Prof,
dr. J. Marjanovi je v eno avtorsko polo obsegajoem referatu brez kritinega
znanstvenega aparata, toda s spiskom, izbrane literature, navrgel nekaj vpraanj
za razpravo. Npr. igava je bila Srbija v tem. asu? Zakaj so Britanci imeli na-:
pane pojme, da veina prebivalstva v Srbiji podpira monarhijo, da je borba par
tizanov samo stvar Hrvatov, da so Srbi po vstaji 1941. leta spremenili svoja sta
lia? Referent je menil, da je osnovna napaka v tem, da analitiki niso dovolj opa
zili dejstva, da je srbski kmet med dvema svetovnima vojnama bil nezadovoljen
s svojim poloajem sprio velike zadolenosti in visokih davkov, nizkih cen k m e
tijskih pridelkov.
Pri etnikih so v britanskih misijah v velikem odstotku bili poslovni ljudje,
ki so morda bili neposredno zainteresirani za posamezna podjetja, medtem ko je
v grki sekciji S.O.E. bilo precej univerzitetnih kadrov. Prav gotovo so bile v bri
tanskih krogih struje, ki so e 1944. leta elele, da v Srbiji zmaga monarhija. Ne
kateri britanski organi so s etniki vzdrevali stike tudi po odpoklicu britanskih
misij iz Mihailovievega taba. Zakaj so . Topalovi, A. Pribievi in Belaji
lahko prili in delovali v Italiji poleti 1944. leta in kasneje? Mar res Britanci niso
ni vedeli o radijskih zvezah, ki jih je po odhodu misij vzdreval Mihailovi?
Sporazum fifty-fifty med Stalinom in Churchillom je referent postavil v
kontekst vseh razlinih ugibanj o teritorialni delitvi, vplivnih sferah, poudaril pa
je, da se pri tem ne more izogniti razpravi o poloaju v Srbiji v tistem asu. Me
nil je, da bo potrebno bolje raziskati in obdelati vpraanje enotne fronte Nemci-Nedi-Ljoti-Mihailovi. Vsi pismeni nemko-etniki sporazumi o skupni borbi
proti partizanom, sklenjeni konec 1943. leta v Srbiji, so ostali v veljavi tudi 1944.
leta. Zakaj Britanci niso n i k d a r javno protestirali proti zbiranju vseh t e h sil pod
nemkim vodstvom? Ni udnega, e so partizani dvomili v zahodne zaveznike,
k emur je e prispeval prihod amerike misije podpolkovnika Mcdowella v tab
Drae Mihailovia. Mihailovi je po odhodu britanskih misij videl doloene anse
pri Amerikancih. Zato je zael zbirati zaveznike letalce, ki so se s padali reili
iz sestreljenih letal. Zakaj je McDowellova misija prila prav konec avgusta 1944.
leta in ali je imela tudi doloene politine naloge? Nesmisel je, da bi prila sprejet
nemko kapitulacijo. Toda odkod McDowellu podatki, ki jih je posredoval Mihailoviu, e da rdea armada ne bo prekoraila mej Jugoslavije? e so zavezniki
s etnikega ozemlja v Srbiji res evakuirali okrog 450 ljudi, so partizani le reili
okrog 2000 zaveznikih letalcev, torej skoraj petkrat ve kot etniki.- ,
^
Koristno bi bilo vedeti, kaj so Britanci poroali iz Srbije 1944. leta, analizi
rati britansko propagando v tistem asu, ki je osvoboditev Srbije prikazovala bolj
kot posledico prodora rdee armade, zamolala pa je borbe partizanskih enot. Kako
ocenjujejo Britanci sodelovanje bolgarskih et pri osvobajanju Srbije, kako je
na britansko-jugoslovanske odnose vplival Titov sporazum s poveljstvom rdee
armade o njenem prihodu v Jugoslavijo? Zakaj se Basil Davidson ni uspel prebiti
v Madarsko itd. itd.
Elisabeth Barker je v izredno zgoenem, sintetiziranem referatu ve kot t r e h
avtorskih pol z obsenim znanstvenim aparatom s 101 opombo povzela celo vrsto
doslej neznanih poroil britanskih zveznih oficirjev v Srbiji iz fonda 37. misije,
pa tudi dokumente iz generalne korespondence Foreign Officea, fondov ministr
skega predsednika Winstona Churchilla in te dopolnila s podatki iz spominov
Milovana ilasa, del Vladimirja Dedijera, Walterja Robertsa in Joa Tomasevicha.
Poskuala je, kot je sama zapisala, na kratko odgovoriti na tiri vpraanja:
1. vpliv Srbije na britansko politiko n a p r a m Jugoslaviji v 1944. letu;
2. relativna mo etnikov in partizanov v Srbiji, kot so jo videli Britanci;
3. kolikna je odgovornost Britancev, da se je Srbija zbrala okrog narodno
osvobodilnega gibanja;
4. kaj je povzroilo sumnienja in ohladitev britansko-partizanskih odnosov
jeseni 1944. leta?
i
Anthony Eden, Foreign Office in mnogi britanski zvezni oficirji pri etnikih
v Srbiji so konec 1943. leta menili, da je veina Srbov monarhistina, antikomunistina in proti Titu, da Mihailovi e vedno ima prevladujo vpliv. Nekateri
sodelavci S.O.E. v Kairu in Londonu so bili t r m a s t o za Mihailovia. 2. novembra
1943 je major H. B. Dugmore bil infilitriran kot prvi k partizanom v srednji in
vzhodni Srbiji, sledili pa so e drugi. Kritina poroila so prihajala tudi od misij
pri etnikih tabih o delovanju etnikov, ki so kolaboracijo z okupatorjem sku
ali kar se da skrbno prikriti.

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 '1979

183

Partizani v Srbiji so sprejemali v svoje vrste etnike, ki so prisegli, da se

bodo borili. Tudi major John Henniker-Major, ki je priel v Srbijo aprila 1944.
leta, je opazil, da je med tamkajnjimi partizani manj ogorenosti n a p r a m et
nikom kot drugod, vkljuno s Tempom in Stamboliem. Britanski zvezni oficirji
niso opazili posebne vidne politine dejavnosti, rdeih zvezd; vasih sta na zidu
visela celo drug ob drugem Titov in kraljev portret.. Poleti 1944. leta nasilno mo
bilizirani Srbi so iz etnikih vrst ob prvi prilonosti prebegnili k partizanom.
Alexander Glen-je npr. 2. avgusta 1944. leta poroal, da so etniki vodje brez
obzirni politini gangsterji, ki skuajo za vsako ceno obdrati Srbijo v svojih
rokah.
'.
'
Britanski oficirji so sprva imeli zelo dobre odnose s Petrom Stamboliem in
Svetozarjem Vukmanoviem-Tempom. Toda julija 1944. leta po prihodu Koe P o povia in sovjetske misije pod-poveljstvom generala Gorkova so bili odnosi po
stavljeni na kruto, formalno osnovo.

' - . r
Barkerjeva je podrobno obdelala, kako so britanski oficirji poroali o raz
logih za nezaupanje med Britanci in srbskimi partizani. Partizanski voditelji so
bili prepriani, da Britanci e vedno e l e v s i l i t i Jugoslaviji monarhistini re^im
ali vsaj odcepiti promonarhistino Srbijo od titoistine, prosovjetske Hrvatske in
Slovenije. Britanci so si bili na jasnem, da' je neizogiben Titov prihod na oblast.
Zato so skuali postaviti politino protiute, komunistini partiji, in to so videli
v Srbih z monarhistinimi ustvi. P r i sporazumu fifty-fifty Britanci niso stre
meli za geografsko delitvijo Jugoslavije : in.odcepitev Srbije. Ni znano, e so Rusi
v asu nemkega desanta-na Drvar jugoslovanske voditelje svarili, e da Britanci
konspirirajo proti njim skupaj .z Nemci, kar so trdili po vojni. V tistem asu pa
so Britanci sumniili etnike, da so Nemcem izdali, kje je Tito. Kazalo je, da so
med Amerikanci proetniki elementi. Churchill je osebno protestiral pri Rooseveltu zaradi odpoiljanja McDowellove misije k Drai Mihailoviu, igar pred
stavniki so prileteli v Italijo z amerikimi letali. Po drugi strani pa sta britanska
obveevalna oficirja (prvi je bil najbolj a k t i v e n ' v Srbiji, ' drugi pa je zbiral in
kolacioniral informacije o. etniki kolaboraciji) pomembnega ranga oba bila lana
komunistine partije Velike Britanije.i -> .
Skratka, v britanskem referatu je bilo mono : najti marsikak, eprav ne vse
lej povsem nedvoumen odgovor na vpraanja, ki jih je zastavljal prof. dr. J. Marjanovi.
.
Ronald Wheatley je na nemkih virih, al zgolj na diplomatskih, n pa tudi
vojakih dokumentih, rekonstruiral stalia Auswrtiges Amta n a p r a m Srbiji in
Mihailoviu v 1944. letu. Navajal je v 43 opombah- dokumente s signaturami serialov ob mikrofilmanju teh v Whadon Hallu kmalu po konani drugi svetovni
vojni. Na istih virih, toda brez navajanja znanstvenega aparata je 1973. leta napisal
svoj referat tudi prof. dr. Jovan Marjanovi, objavljen-v The Third Reich and
Yugoslavia 19331945, Beograd, 1977, str. 486501'. R. Wheatley je skrbno zbral
tudi ustrezno literaturo, objavljene vire, spomine itd. Dokumentiral je Mihailovievo sodelovanje z Nemci v 1944. letu; Neubacher jeva prizadevanja za novo po
litiko n a p r a m Srbiji z ustanovitvijo velike srbske federacije (Srbija, rna gora,
Sandak), Nedieva stalia in akcije. Ribbentrop je edino v Bolgariji videl po
memben vojaki faktor. Nedi se je ^sporazumel* z Mihailoviem. Neubacher in
feldmaral Weichs sta oba. podpirala n a r t - o . zdruit vi vseh protikomunistinih sil
v Srbiji. Toda Hitler je bil proti ustanovitvi kombinirane 50.000 lanske srbske
armade in je menil, da je celo bolje, e ostane doloena komunistina nevarnost.
etnike je bilo treba oboroiti s potrebnim orojem in municijo in jih uporabljati
proti komunistom v manjih taktinih okvirih.
"t
. Prof: Hugh Seton-Watson
in Elisabeth Barker > sta skupaj ' napisala izredno
zgoen referat tirih avtorskih pol Britanija in odnosi med balkanskimi odpor
nikimi gibanji z namenom osvetliti britanska stalia napram sodelovanju od
pornikih gibanj v Jugoslaviji, Albaniji, Griji in Bolgariji. Pri t e m sta skuala
razlikovati med sedaj zgodovinarjem vidnimi dejstvi in situacijo, o . k a k r n i so v
najbolji veri poroali britanski oficirji. Osnovna britanska politina stalia .v
devetnajstem stoletju in njihov razvoj do konca druge svetovne vojne so dana
v pregnantni historinih retrospektivi. Za na so zelo zanimivi podatki, kako so bjli
Britanci obveeni in kako so ocenjevali albansko-jugoslovanske odnose. Ime Miladin Popovi se, kot je doslej mono videti, prvi pojavlja v britanskih dokumen
tih ele novembra 1944., leta. Niso pa vedeli za Duana Mugoo, niti za Tempov
obisk v Albaniji poleti 1943. leta, za globoka nesoglasja v: komunistini partiji
Albanije. Tako vsaj niso bili obtoeni za vmeavanje v notranje partijske zadeve.
Precej pozornosti posvea referat tudi Kosovu kot najbolj resnem preizkusnem

!34

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 '1979 1

kamnu za sodelovanje med K P Jugoslavije in Albanije. Britanci so dobivali na

sprotujoa si poroila o pogledih obeh partij glede bodonosti Kosova. Ni niso
vedeli za navodila, ki sta jih dala Tempo in Miladin Popovi albanskim voditeljem,
naj prepreijo britansko, vmeavanje v albanske zadeve. Zanimivi so podatki in
analize britanskih ocen o nartih za balkansko federacijo ali spojitev Jugoslavije
in Albanije, o odnosih med albanskimi partizani in Makedonci ter o britanski poli
tiki n a p r a m albansko-jugoslovanskim odnosom.
V poglavju o Griji sta e avtorja omejila na vpraanje egejske Makedonije.
Poudarila sta, da' ni natannih podatkov o,tevilu makedonskih Slovanov, ki so
iveli v Griji aprila 1941. leta. Pozimi 19441945 leta se je britanska vlada bala
jugoslovanske intervencije v severni Griji. Na seji 11. decembra 1944. leta je vlada
sklenila,- da bo vztrajala na tem, d a Makedonija znotraj bodoe federalne Jugo
slavije ne bo prikljuila ali zahtevala nobenega ozemlja od Bolgarije ali Grije
z utemeljitvijo, da so ta ozemlja makedonska. Amerika in sovjetska vlada sta
bila oi tem takoj, jugoslovanska in bolgarska vlada pa teden dni kasneje ob
veene.
.
'
'
Bolgarijo in- njen poloaj v Hitlerjevi Evropi sta referenta opisala kot kar
najbolj komforten. Bolgari so takoreko brez strela prevzeli nadzorstvo nad Ma
kedonijo in Traci j o. Bolgarski komunisti so se okuili z euforijo velikobolgarske
ekspanzije, kot kaejo njihovi poskusi polastiti se vodstva komunistine organi
zacije v Makedoniji. Res pa je, da j e represivni aparat bolgarske drave bil morda
najbolj uinkovit toda tudi najbolj brutalen na Balkanu. Britanski poskusi vzpo
staviti zvezo z Bolgarijo preko Albanije An Jugoslavije niso bili posebno uspeni;
V sklepih j e med drugim reeno, da je Mihailovieva identifikacija z velikosrbsko ideologijo bil eden s izmed razlogov, da so Britanci 1izgubili zaupanje vanj.
Bali so se imperialistine junoslovanske ekspanzije na jug v kodo Grije, e bi
se uresniila jugoslovansko-bolgarska federacija, prav tako so.z nezaupanjem gle
dali na mono absorbiranje Albanije v Jugoslavijo in ekspanzijo Rusije. Kot za
nimivost velja omeniti, da je terju Atanasov, osebni predstavnik Dimitrova v
Vrhovnem tabu,.v svojih spominih zapisal,.da je nadaljeval z izgradnjo OZNE.
V referatu beremo: Atanasovih prizadevnih naporov, da bi obdaril OZNO z mo
drimi postopki NKVD oitno niso spremljali nikakrni pomembni uspehi v izbolj
anju bolgarskega odpornikega prizadevanja. V prestreenih- bolgarskih policij
skih poroilih je prof. Hugh Seton-Watson kot najbolj pomembne podvige bolgar
skih partizanov nael podatke o uspelih napadih na tovarne sira.
V razpravi o tem referatu je sodeloval akademik, prof. dr. Ali Hadri, prof.
Todor Simovski pa je z makedonske strani osvetlil vrsto vpraanj. al je bil nje
gov referat razdeljen.med udeleence ele v K u p a r i h in ga niti niso vsi mogli dor
biti. Zato ni mogoe o t e m kaj ve povedati n a t e m mestu.
Edward Haslam je napisal kraji, toda zelo dokumentiran referat o evakuaciji
ranjenih partizanov in civilistov iz Jugoslavije. S 36 improviziranih pristajalnih
stez, oz. letali so Britanci od junija 1944. leta do konca vojne po. zraku evaku
irali 11.941 ranjenih partizanov in 1352 zaveznikih letalcev. Sovjetska letala, sta
cionirana v Bariju, pa so od julija do decembra 1944 evakuirala 2100 ranjenih
partizanov. Konec julija 1944. leta je bilo v. Italiji na voljo 5700 postelj v bolni
nicah. V priloenem dokumentu o evakuaciji s Kuprekega polja po nemkem
desantu n a Drvar je razvidno, da so v noi od 3. na 4. junij 1944. leta, potem ko je
sovjetsko letalo DC-3 evakuiralo Tita in sodelavce, pristala e t r i ' i n naslednjo no
sedem amerikih letal istega tipa, ko so ob etrti uri zjutraj tik po vzletu zadnjega
letala Nemci napadli letalie z blinjih hribov.
Generalmajor, prof. Dore Dragic je obdelal isto tematiko po objavljenih virih
in literaturi, pisal pa je tudi o evakuaciji po morju. Jugoslovanski referent navaja
zgolj 26 letali in po Jai Romanu 12.732 ranjenih in bolnih po zraku evakuiranih
partizanov od junija 1944. leta do konca vojne. Podatki o letaliih y Sloveniji pa
niso bili povsem precizni.
i ,
' ""
Kot zadnje je tretjega dne na okrogli mizi v Kuparih p r i l o n a vrsto vpra
anje britansko-jugoslovanskih odnosov v zvezi s problematiko na obmejnem pod
roju med Jugoslavijo in Avstrijo, toneje koroko vpraanje. Referata, ki sta ju
pripravila Sir. William Deakin in dr. Duan Biber, objavlja Zgodovinski asopis.
Zato se ob t e m ne bomo zadrevali, razen ugotovitve, da so v razpravi sodelovali
akademik, zasluni profesor dr. Fran Zwitter, Elisabeth Barker in polkovnik Vojmir Kljakovi. koda je samo, da je t a tema bila zadnja na vrsti, za razpravo od
merjeni as polovien v primeri z drugimi temami in da so udeleenci sprio uspe
lega banketa in druabnega veera pozno v no v manjem tevilu kot sicer sle
dili razpravi.
*

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

~~ Slednji velja posebej omeniti, da se prof. H u g h Setor-Watson zaradi bolezni

al ni udeleil sreanja v Kuparih. Mesto njega je v zadnjem t r e n u t k u vskoil
prof. Richard Clogg,' strokovnjak j za grko zgodovino, najmlaji med britanskimi
gosti. Znani vojni zgodovinar in profesor na univerzi v Oxfordu v All Souls kolidu Michel Howard i n prof. Phyllis Auty, strokovnjakinja za zgodovino J u g o
slavije* v dvajsetem stoletju, sta prav t a k o pripotovala v K u p a r e in prispevala
k razpravi, eprav to. pot nista utegnila napisati posebnih referatov.
Zvezni odbor Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije je za bri
tanske, goste priredil zel uspel izlet na Sutjesko. Na vse so napravila izreden vtis
prizoria znamenite bitke, v kateri je bil ranjen maral Tito, od iste bombe pa
tudi prof. William. Deakin. Po prijetnem veeru v vojnem hotelu Omorika na
Tari je predsednik ZBNOVJ generalpolkovnik Kosta Nadj naslednjega dne v Beo
gradu sprejel britanske goste in se zadral z njimi v prisrnern-pogovoru. Kljub
nekaterim organizacijskim spodrsljajem (zel natrpan program, slaba zvona izo
lacija dvorane itd.) so britanski gostje ocenili sreanje v K u p a r i h kot izredno
uspeno in plodno, kot zaetek odprtega dialoga. Jugoslovanski zgodovinarji, va
jeni monologov na domaih sreanjih in ivahnejih razprav v kuloarih, so bili
zveine ugodno preseneeni s simpozijem, kjer je bilo teie na razpravi, ne pa
v preizkusu govornikih sposobnosti pri itanju referatov.
Duan

Biber

Zusammenfassung
GESPRCHE AM RUNDEN TISCH ZWISCHEN JUGOSLAWISCHEN
UND BRITISCHEN HISTORIKERN IN LONDON 1976 UND IN KUPARI 1978
Der Verfasser berichtet ber Gesprche am r u n d e n Tisch bzw. ber wissen
schaftliche Treffen von Historikern, die in der Zeit vom 25. bis zum 27. November
im Imperial War Museum in London und vom 19. bis zum 21. September 1978 im
Armeehotel in Kupari bei Dubrovnik stattfanden. Das erste Treffen w u r d e vom
britischen Komitee fr die Geschichte des zweiten Weltkrieges mit Prof. William
Deakin als dem Vorsitzenden vorbereitet, das zweite vom jugoslawischen Komitee
mit Prof. Dr. Jovan Marjanovi an der Spitze. Beide Symposien befaten sich mit
den jugoslawisch-britischen Beziehungen whrend des zweiten Weltkrieges. Re
ferate w u r d e n im voraus verteilt. Die Hauptaufmerksamkeit der Teilnehmer w a r
auf die Errterung von verschiedenen strittigen oder bisher noch nicht geklrten
Fragen gerichtet.
Der Bericht begrenzt sich nicht n u r auf die wichtigsten, in Referaten pr
sentierten Feststellungen und neuen Ergebnisse, er ist vielmehr bemht, die Dis
kussion a m r u n d e n Tisch in London mglichst genau zusammenzufassen. Vom
zweiten Gesprch am r u n d e n Tisch liegt bisher leider noch immer n u r eine Ton
bandaufnahme vor und kein schriftliches Protokoll.
Anllich des ersten Treffens in London w u r d e n folgende Themen behandelt
bzw. Referate folgender Referenten:
1. British-Yugoslav Relations (19391941), Prof. Phyllis uty
2. British Participation in the Coup D'Etat of March 27th, 1941, Dr. Duan Biber, Miss Elisabeth Barker
*
3. The case of Draa Mihailovi, Dr. Jovan Marjanovi, Dr. Richard Kindersley
4. British-Yugoslav Relations and the Comintern, Colonel Vojmir Kljakovic,
Mr. Stephen Clissold
'
. .
5. British-Yugoslav Naval, Military and Air Co-operation in the Adriatic
(19431945), Dr. Jovan Vasiljevi, Commander R. C. Burton, Lieutenant-Colonel
B. Neave-Hill, Group Captain E. Haslam
6. British Military Missions in Macedonia, Dr. Dano Zografski, Sir William
Deakin.
Anllich des zweiten Treffens in Kupari gab es folgende Themen und Refe
renten:
1. Britain, Croatia and the Croatian Peasant Party 19391945, Mr. Stephen
Clissold, Member of Yugoslav Academy Dr. Ljubo Boban
2. Istria, Trieste and Slovenian Littoral 19391945, Sir David Hunt, Dr. Uro
Kosti

186

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

3. The Question of Allied Landing on t h e Balkans 19391945, Sir William

Deakin, Group Captain E. Haslam, Colonel Vojmir Kljakovi
4. Serbia 1944, Miss Elisabeth Barker, Mr. Ronald Wheatley, Dr. J o v a n Mar
jano vie
5. British-Yugoslav Relations and Problems on t h e Territory of Yugoslavia
and Greece, Prof. H u g h Seton-Watson, Miss Elisabeth Barker, Mr. Todor Simovski
6. British-Yugoslavs and Carinthia, Sir William Deakin, Dr. Duan Biber
7. Medical Assistance t o the J A N L and Evacuation of Wounded from Yugo
slavia, Group Captain E. Haslam; Evacuation of t h e Sick and Wounded t o Italy,
Major General Prof. ore Dragic.
In London war die Arbeitssprache Englisch, w h r e n d in Kupari sowohl Re
ferenten als auch Diskutanten in ihrer eigenen Sprache sprechen konnten, weil
u m eine vorzgliche Simultanbersetzung gesorgt wurde. Es ist zu hoffen, da
Referate der beiden Treffen und Diskussionen auch in Buchform erscheinen wer
den.

SLOVENSKA MATICA, Ljubljana, Trg osvoboditve 7

r

in Zgodovinsko drutvo za Slovenijo sta pred nedavnim sklenila do

govor o sodelovanju, po k a t e r e m lahko lani Zgodovinskega drutva za
Slovenijo ob predloitvi potrjene lanske izkaznice v prostorih Slo
venske matice nabavljajo vse Matine publikacije po ugodneji ceni,
ki sicer velja le za r e d n e Matine lane
Iz bogatega izbora leposlovnih in razlinih strokovnih del opozarjamo
zlasti na nekaj knjig z zgodovinsko tematiko (zaloga nekaterih med
njimi bo v k r a t k e m asu pola!):
Slovenska matica 18641964 (zbornik)
Koroki plebiscit (zbornik)
J a n k o Pleterski: Prva odloitev Slovencev za Jugoslavijo (19141918)
Lavo ermelj: Med prvim in drugim trakim procesom
Marijan Britovek: Razkroj fevdalne agrarne s t r u k t u r e na Slovenskem
Vasilij Melik: Volitve na Slovenskem
Ivan Mohori: Zgodovina eleznic na Slovenskem
J a n k o Pleterski: Narodna in politina zavest na Korokem .,
Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike I.III.
Lavoslav ermelj: Spomini na moja traka leta
France Koblar: Moj obraun
,
Veno Pilon: Na robu
V zbirki za leto 1979 izide tudi e dolgo priakovano delo: F r a n c Petek
J a n k o Pleterski, Spomini korokega politika.
Slovenska matica pripravlja za prihodnja leta med drugim vrsto izdaj
temeljnih del slovenske historiografije in nekaterih najzanimivejih
slovenskih memoarnih del.
'

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

187

DESETO IN ENAJSTO ZASEDANJE JUGOSLOVANSKO-EKOSLOVAKE

.,
/
ZGODOVINSKE KOMISIJE
O delu ekoslovako-jugoslovanske: zgodovinske komisije, ki se je zaelo leta
1966, smo v Zgodovinskem asopisu e t r i k r a t poroali, nazadnje o devetem zase
danju, ki je bilouv-Brnu oktobra 1975 (glej letnik 26, 1972, str. 146147, 28, 1974,
str. 387390, 30, 1976, str. 351354).
Deseto zasedanje komisije je bilo v. d n e h 11.15. oktobra 1976 v Beogradu in
sicer v novi stavbi filozofske fakultete (Cika Ljubina ulica). Posveeno je bilo
drubi in zgodovini Slovanov od petega do desetega stoletja. Bohuslav
Chropovsky
(Bratislava) je govoril o Slovanih od petega do desetega stoletja v lui najnovej
ih znanstvenih dognanj, Bogo Grafenauer (Ljubljana) o Spodnji Panoniji in ka
rantenskem kraljestvu pred prihodom Madarov/ Peter Ratko (Bratislava) o po
litini in k u l t u r n i podobi Velike Moravske, Lubomir Havlik (Brno) o sodobnem
zgodovinopisju, ki raziskuje zgodovino Slovanov v asu od petega do desetega sto
letja, pri t e m pa je'posvetil posebno pozornost prikazovanju nastanka fevdalizma
in drave v buroazni in marksistini historiografiji. Sestavil je tudi izbrano bi
bliografijo o tej problematiki. Josip Lui (Zagreb) je razpravljal o drubeni u r e
ditvi dalmatinskih mest v enajstem stoletju. Gordana Marjanovi-Vujovi
je p r i
kazala razvoj mesta gostitelja zasedanja od zgodnjebizantinskega Singidunuma
do slovanskega Beograda. Izven okvira teme so posluali udeleenci e izredno
zanimivo informacijo' o pouku zgodovine jugovzhodne Evrope in posebej Jugosla
vije na ekoslovakih univerzah, ki jo je podal Josef Kolejka (Brno).
Zbrane udeleence zasedanja so pozdravili dekan filozofske fakultete, n a
mestnik direktorja Istorijskega instituta in direktor Arheolokega instituta, lani
komisije pa so bili sprejeti v odelenju istorijskih n a u k a Srpske akademije in pri
rektorju beograjske univerze. Zadnji dan so prireditelji organizirali znanstveno
ekskurzijo z ogledom zgodovinskih in umetnostnih spomenikov v vzhodnem delu
Srbije, zlasti velikega arheolokega najdia Gamzigrad pri Zajearu.
Enajsto zasedanje ekoslovako-jugoslovanske zgodovinske komisije je bilo
leto dni pozneje v dneh 19.23. septembra 1977 na ekoslovakem. Kraj zase
danja je bil to pot industrijsko sredie Tfinec n a ozemlju zgodovinske deele
lezije, natanneje reeno na ozemlju nekdanjega teinskega (kakor pravijo ehi)
oziroma cieszynskega (kakor pravijo Poljaki) vojvodstva. Vojvodski naslov so
nazadnje, v 19. stoletju, nosili in bili obenem lastniki obsenih industrijskih pod
jetij na tem ozemlju (tudi tfinecke elezarne) avstrijski nadvojvode in feldmarah
Kari, znan iz vojn s francosko republiko in Napoleonom, njegov sin Albrecht,
zmagovalec pri Custozi 1866, in Albrechtov neak Friedrich, nominalni avstrijski
vrhovni poveljnik v prvi svetovni vojni 19141916. Cieszynsko ozemlje je po prvi
svetovni vojni povzroalo hude spore med Poljsko in ekoslovako. Januarja
1919 je prilo celo do pravih bojev med obema vojskama. Nazadnje je arbitraa
poslanikov zaveznikih velesil (1920) reila spor v glavnem v ekoslovako korist,
saj je sprejela ekoslovake gospodarske in p r o m e t n e argumente in je veji del
teinskega ozemlja dodelila ekoslovaki. Leta 1938 je morala ekoslovaka v
miinchenskih dneh po poljskem ultimatu veino tega svojega ozemlja prepustiti
Poljski, po drugi svetovni vojni pa je bila vzpostavljena meja iz leta 1920. Trinec
lei par kilometrov od ekoslovako-poljske meje ob reki Ole, jugovzhodno od
ekega Tesina. Gospodarski razvoj Trinca se je zael leta 1839, ko je bila tukaj
postavljena prva visoka pe. Zelo velik pomen za nadaljnjo rast je imela leta 1871
zgrajena eleznika proga BohuminKoie. Leta 1930 je imel Tfinec 5000 prebi
valcev in je naslednje leto postal mesto. Danes teje 34.000 ljudi, med njimi 68 %
ehov, 23 % Poljakov in 7 % Slovakov. Podjetje Tfineck zelezrny V R S R daje
23 % ekoslovake produkcije eleza in jekla in ima 21.000 zaposlenih. Udeleenci
enajstega zasedanja ekoslovako-jugoslovanske zgodovinske komisije so si mogli
ogledati elezarno in njen muzej, ki kae razvoj kraja, podjetja in delavskega
gibanja. Predvidena znanstvena ekskurzija v'okolico j e al morala odpasti zaradi
izredno slabega vremena, ki je trajalo vse dni zasedanja.
Sopfireditlj zasedanja je bil Slezsky stav SAV (lezijski intitut ekoslo
vake akademije) v Opavi. Sestanki so bili v Kulturnem domu tfineckih elezarn.
Predmet obravnavanja v znanstvenem delu zasedanja je bila t o pot po dveletnem
presledku spet tema iz noveje, sodobne zgodovine: problematika krize in razpada
habsburke monarhije 19171918 s prikazom najnovejih rezultatov raziskavanj
jugoslovanskih in ekoslovakih zgodovinarjev tega podroja. V okviru te obirne
tematike smo razpravljali o sodelovanju med naimi narodi v asu prve svetovne

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

188

vojne, o njihovem boju za neodvisnost, o delavskem gibanju v t e m asu, o vplivu

oktobrske revolucije na nae narode in njihovo "revolucionarnost itd. Nekateri r e
ferati so obravnavali probleme na splono, drugi za posamezna podroja: eko,
Slovako, Hrvatsko, Vojvodino, Bosno in Hercegovino, Slovenijo, pa tudi za Srbijo
v mejah pred balkanskima vojnama (toplika vstaja). Pokrajini, v kateri smo bili,
ostravskemu industrijskemu podroju in njegovemu "delavskmuv gibanju v letih
19171918 je bil posveen poseben referat. Z referati in koreferati so nastopali ozi
roma so bili njihovi referati razmnoeni in razdeljeni med udeleence, eprav se
sami pisci zasedanja niso mogli udeleiti: Jurij Kriek, Jan
Galandauer,.Miroslav
Tejchman (Praga), Marin Hronsky, Milan Krajovi, Vaclav Pea (Bratislava),
Josef Vytiska (Opava), Nikola Petrovi, Ognjen Prea, Ranko Konar (Beograd),
Aleksandar
Forikovi, andor Mesaro (Novi Sad), Ibrahim Karabegovi
(Sara
jevo), Hrvoje Matkovi (Zagreb) in Janko Pleterski
(Ljubljana), ki je govoril
o vpraanju nacionalne in socialne revolucije na Slovenskem v letu 1918.
Poleg znanstvenega dela, ki so mu prisostvovali tudi manj ali bolj tevilni
zgodovinarji iz kraja zasedanja in njegove blinje ali tudi bolj oddaljene-okolice;
je imela komisija tako na zasedanju v Beogradu kot na zasedanju v . T f i n c u . i n terne. sestanke, n a katerih je, kakor vedno, razpravljala o naelnih in konkretnih
problemih sodelovanja ekoslovakih in ' jugoslovanskih zgodovinarjev ter pro
gramirala svoje bodoe delo.
. .
... .
._ -_, .. .- :'.-_
Na koncu tega poroila je omeniti e, da je;po zasedanju v-Tfincu zaradi od
hoda na novo slubeno mesto leta 1978 prenehal biti predsednik ekoslovake
sekcije komisije dr. Josef Koi. Njegov naslednik in s t e r m p "vrsti tretji predsednik'ekoslovakega dela komisije je postal dr. Vladislav St'astny. iz Brna;

";

' Vasilij' Mei i k

ANTHROPOS
asopis za sodelovanje humanistinih in naravoslovnih ved, za psiho
logijo in filozofijo
Izdaja ga Drutvo psihologov Slovenije, Slovensko filozofsko
in skupina druboslovnih delavcev

drutvo

Anthropos naroajte na naslov: Urednitvo asopisa Anthropos, 61000

Ljubljana, Akereva 12, ali po telefonu 061/22121, int. 30 naronino,
pa poiljajte na tekoi raun: "50100-678-46236. Letna naronina za po
! a
sameznike je 60 din, za delovne organizacije 100 din.
'
V zalogi so e kompleti letnikov od 1973 dalje.

,.'

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

189

OCENE I N POROILA

Atti e memorie della Deputazione di storia patria per le Marche, Nuova serie
anno 82 (1977),-Le Marche e l'Adriatico orientale: economia, societ, cultura
dal XIII secolo al primo ottocento, Atti del convegno'Senigallia, 1011 gennaio
1976, Ancona 1978, 450 strani.

Knjiga je plod mednarodnega znanstvenega sreanja 10. in 11. januarja 1976

v Senigaliji, ki je obravnavalo odnose med obalama J a d r a n a od 13. do 19. stoletja.
Prinaa prispevke osemnajstih referentov, od katerih je pet Jugoslovanov. Veina
v njej-objavljenih predavanj prikazuje razne vidike trgovskih in pomorskih po
vezav vzhodne'obale J a d r a n a in Mark od 14. do zaetka 19. stoletja (avtorji: Igna
cij Voje, Jean-Claude Hocquet, Ferdo Gestrin, Renzo Paci, Gilberto Piccinini, Da
nica Boi-Buani, Josip Luetic). Ostali prispevki odkrivajo izsledke preuevanj
razlinih podroij iz'zgodovine Mark od pravnega in upravnega (Antun Cvitani,
Giuseppina Giuliodori Gateila) do problemov naseljevanja in migracij prebival
stva z vzhodne obale J a d r a n a v Marke ter njihovega vkljuevanja v tamkajnje
gospodarsko in kulturno ivljenje (Mario Sensi, Joyce Lussu, Mario Natalucci,
Giovanni Annibaldi, Sergio Anselmi, Carlo Verducci); od zaokroene teme odnosov
med obalama se nekoliko oddaljujejo prispevki o arikonskih idih (Elyahu Ashtor), o goveji kugi v drugi polovici 18. stoletja v Markah (Werther Angelini), ka
kor tudi razprava o ustavi in upravi republike sedmih jonskih otokov v zaetku
19. stoletja (Dante Cecchi).
Antun Cvitani v svojem prikazu o doprinosu pravnikov iz Mark k obliko
v a n j u ' s t a t u t a r n i h zakonov Splita opozarja, da sta bila splitska; statuta iz 1240 in
iz 1312 osnovana v asu podestajev iz .Mark. Ob citatih iz t e h , i h kasnejega sta
tuta iz prve polovice 15. stoletja opisuje splitsko upravo v tem asu. Kot ugotavlja
na koncu svojega izvajanja tudi sam, bi bilo potrebno ob poglobljeni razlenitvi
statutov ugotoviti, kaj je v njih povzeto po znailnostih prava in uprave mest v
Markah; tega namre njegovo predavanje ne pokae.
Prispevek Giuseppine Giuliodori Gatella, Vzhodni J a d r a n v ankonski zako
nodaji srednjega veka omenja, da se je skuala Ankona zlasti ekonomsko zaititi
proti tujcem na sploh, pri emer ne moremo govoriti o . k a k e m protibalkanizmu.
Obseno predavanje Maria Sensija o bratovinah Slovanov v Markah je raz
deljeno v dva dela: prvi" prikazuje doseljevahje z Balkana in trgovske vezi obeh
obal, drugi pa ob sklicevanju na citate iz virov naloge in pomen bratovin. Avtor
dodaja tudi spisek bratovin Slovanov in Albancev v Markah v 15. stoletju.
Albanski naseljenci v Fermanti okrog srede 15. stoletja so tema obravnave
Joyce-a Lussuja. Opozarja na naselitveni val Slovanov in Albancev po upadu p r e
bivalstva na obravnavanem podroju zaradi kunih bolezni v 14. stoletju ter ome
nja zakonske odloke ter razline vloge in poloaje, v katerih sreamo kasneje
Albance. eprav v samem tekstu nekajkrat ilustrira svoje navedbe s citati, pa bi
avtor predavanju lahko dodal vsaj kakno opombo, kjer bi navedel konkretna
mesta citatov, e e ne tudi virov in literature za to podroje, ki bi bralca morda
zanimali.
Mario Natalucci predstavlja v svojem prispevku naselbine dalmatinskih, slo
vanskih in albanskih skupin na podroju Ankone v 15. in 16. stoletju. Albanske
kolonije obravnava loeno od dalmatinskih in slovanskih. Ob avtorjevi ugotovitvi,
da so bili Albanci v Ankoni nezaeleni za razliko od Dalmatincev, s katerimi se je
razvijalo sodelovanje, se bralcu odpira vpraanje tevilnosti ter.realnega poloaja
enih in drugih.
Giovanni Annibaldi pie o albanskih in slovanskih doseljencih na podroje
Jesija v 15. in 16. stoletju, obravnava njihov poloaj, poklice, naine vkljuevanja
v agrarno gospodarstvo, kar vse bogato ilustrira s citati iz virov.
- Sergio Anselmi predstavlja svoje raziskave v. zanimivem referatu Slovani in
Albanci v.poljedelstvu-Mark 14. in 15. stoletja. P o prikazu poteka naseljevanja m
vrst gospodarstva, v katere so se vkljuevali naseljenci z vzhodne obale Jadrana.

190

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

opie spreminjanje vloge novih prilekov in ilustrativno ob virih prikae njihovo

sodelovanje v agrarnem gospodarstvu Mark.
Prispevek Carla Verduccija obravnava razline plati ivljenja uencev ilir
skega kolegija v Fermu in prinaa seznam uencev, ki izvirajo z Balkana.
Debita notariae so predstavljala Ignaciju Vojetu vir za tudijo o trgovskih
zvezah med Dubrovnikom in Markami v 14. in 15. stoletju. Potem ko v prvem delu
prikae dubrovnike zveze (pogodbene in blagovne) navzven, spremlja razvoj
trgovskih zvez in znaaja tujcev v njih ob spremembah politinih razmer, pa v
drugem delu ob primerih iz virov govori o trgovskih drubah in njihovem znaaju.
O trgovini in ladjarstvu s poudarkom na vlogi pake soli in dubrovnike mor
narice govori Jean-Claude Hocquet. Opie, kaken pomen ima v Ankoni sol s Paga,
nihanja v proizvodnji ter druge dobavitelje soli za Ankono, pa tudi organizacijo
solne trgovine in cene robe in transporta, pri emer prikae nekatera leta e v t a
belah.
Ferdo Gestrin v j e d r n a t e m referatu o trgovini s koami v Marke V 15. in prvi
polovici 16. stoletja predstavlja pota ter prodajno mreo ko iz Balkanskega za
ledja v Marke, omenja vlogo dubrovnike trgovine pri tem, tehniko poslovanja in
dodaja tabele o zastopnitvu italijanskih trgovcev in trgovcev iz slovenskih pod
roij pri tovrstnih poslih.
V prispevku o trgovskem tekmovanju Ankone in Splita od 590 do' 1645 je
Renzo Paci prikazal spremembe in nihanje v razmerju sil obeh mest ter njunih
prometnih in trgovskih zvez.
'
-'
.,,)
Predavanje Gilberta Piccininija ob tevilnih citatih iz virov prikazuje razno
like dejavnosti in poloaj Giovannija Paluncija, ankonskega trgovca 17. stoletja,
ki je po izvoru iz Dubrovnika. Dodaja njegov rodovnik in tabelo kreditov, ki" jih
je dal v letih 1614 i n 1620.
' ' "
"
; ."
Danica Boi-Buani se je v svojem izvajanju Split in Marke v 18. stoletju
bolj kot pri analizi teh stikov zadrevala pri navedbah pogodb in-drugih virov
o tej problematiki.
ci '
Kratki prikaz Josipa Luetica o mornarjih iz Mark v dubrovniki '. trgovski
marini od 1797 do 1807 posreduje bralcu tudi seznam mornarjev iz Mark na trgov
skih jadrnicah v Dubrovniku v omenjenem obdobju.
'
', /'.
Eliyahu Ashtr v 'obseni tudiji o ankonskih idih opisuje njihovo raznoliko
dejavnost in pravni poloaj, kar dopolnjuje s poimenskimi navedbami oseb.. .
Werther Angelini v svojem prispevku o goveji kugi 1786 v M a r k a h prikazuje
stanje in probleme, ki so posledica kuge, pa tudi ukrepe oblasti v zvezi sLto bo
leznijo ivine.
Predavanje Danteja Cecchija o ustavi (1803) republike sedmih jonskih otokov
in njeni administraciji se po opisu okoliin in meddravnih odnosov v tem asu
posveti obseni razlenitvi ustave ter uprave in delitve oblasti v omenjeni r e p u
bliki.
. -,
Knjigo zakljuuje sklepni povzetek nekaterih misli Angela Venture ob znan
stvenem sreanju: opozarja na kompleksnost problema migracij, na povezavo
z ekonomsko problematiko, omenja potrebo raziskovanja sorodnosti in razlik med
obalama v ivljenju mest, kakor tudi praktinih medsebojnih vplivov in menjav
izkuenj.
Darja Miheli
J o h n V. A. F i n e , Jr., The Bosnian Church: A New Interpretation, A Study
of the Bosnian Church and Its Place in State and Society from t h e 13'h to t h e 15"1
Centuries, East European Quaterly, Distributed by Columbia University Press, 1975
(kot 10. knjiga v zbirki East European Monographs).
. .

J o h n V. A. Fine, mlaji, je izredni profesor zgodovine na Univerzi v Michiganu

v ZDA. Dvakrat je preivel po leto dni v Jugoslaviji, kjer se je spoznal s proble
matiko, ki jo v tem delu obravnava in bil deleen pri delu pomoi jugoslovanskih
zgodovinarjev, tako predvsem v Sarajevu, Beogradu in Dubrovniku.
Po uvodu je knjiga razdeljena na osem poglavij, od katerih n a m prvi dve
predstavita religijo v bosanski poljedelski drubi in pregled virov, ostalih est pa
zajema zgodovino Bosne od konca dvanajstega stoletja do konca petnajstega sto
letja, seveda z vidika problematike, ki jo izraa sam naslov knjige. Temu sledi
e obsena bibliografija in imensko t e r krajevno kazalo. Knjiga spregovori tudi
o vpraanju terminologije, ki je pri tej problematiki specifina in tako definira
uporabo terminov kot so npr. Bosanska cerkev, pataren, djed itd.

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

Glede n a to, da je o Crkvi bosanski bilo precej napisanega in je bilo izobli

kovanih ve teorij, od katerih sta prevladovale dve (da je Crkva bosanska bila
d u S i i l i n T a t o v povezavi z bSgomilstvom in pa, da je bila v bistvu pravo
slavna cerkev, ki je imela lastno hierarhijo), nam avtor podaja razvoj ^ proble
m a t i k e Vendar pa, kot pravi, se poizkua v svoji studiji razlikovati od drugih
r ^ c v tDO
t e m da razlinim pogledom na ta problem ne daje nobene prednosti
in
^ r p ^ v i e n m ' s ? a a i i I e ! 1 C d a j e V e b a uporabljati l e . v i ^
^ - e
saj ne
smemo Dozabiti da je bila Bosna zaostala in neizobraena (backward ana une
d S e d c o u n t r y ) ki ni mogla uporabljati ali prenaati katerokoli religiozno smer
na domaa a ^ ' d r u g V d e e l Tako naj bi uporabljali pri prouevanju tega proU e n S t e domae S t a ? a l i pa tuje, ki so specifini
^ ^ J ^ ^ J S ^ L
se nobeno' religiozno gibanje ne more razvijati iz vakuuma, avtor seveaa upoteva
o b s ' t a p r l v o s l l v n e cerkve duhovnitva ter s a m e ^ na ozem
lju Crkve bosanske, vendar pa poudarja, da vsa verska zgodovina v Bosni za
vzema prostor v kmekem okolju, ki pa razlikuje bosansko herezi o od ostalih
L k o npr. v juni Franciji in severni Italiji po tem, da so tu heretina^gibanja
bistveno urbana gibanja. Posveena je precejnja pozornost virom, njihovi vse
b n l i n njihovi vrednosti ki je odvisna od njihove avtentinosti oziroma iz kakne
sredine prihajajo ali pa t u d i kako s o d o sedaj interpretirani. _ Do sedaj napisano
n t e r a t o o t a seveda tudi vire avtor analizira v svojem lahko bi rekli drugem delu
knjige, kjer n a m poda razvoj zgodovine Crkve bosanske.
, .
.
,
.
Ob tem pa bi eleli opozoriti e na delo zagrebkega zgodovinarja profesorja
Jroslava idaka,
Studije o Crkvi bosanskoj i bogumilstvu (Sveuilina naklada
L t e r Zagreb 1975), kjer avtor, ki e preko tirideset let posvea
emu problemu
pozornostf ponovno objavlja petnajst razprav, ki so ? * * * j * r t * g S

1969 Razprave so, kot pie avtor, vse razen ene ohranile prvotno obliko, majhne
spremembe v vsebini pa so vse objanjene s kritinimi pripombami ki tudi be
leilo vso novo literaturo. Posebno pomemben pa je historiografski pregled lite
rature ki je iri kot je izraen v naslovu Problem Crkve bosanske u poratnoj
t S ^ S & l S ! ^ daje tako celoten ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^
bosanske K e r priujoi zapis noe in ne more biti ocena doktorske disertacije
amerikega zgodovinarja J o h n a V. A. Finea, mlajega, delo pa bi oceno zasluzilo
f zaradi tega, ker obravnava jugoslovansko problematiko o k a t e n i s t i c e da m
u jednom problemu u . jugoslovenskoj historiograf i n ^ tako izvanredno tesko
dobiti pouzdano historijsko svjedoanstvo kao u sluaju heretike Crkve bosan
ske (Petar Koruni, Prinosi Jaroslava s i d a k a problemu heretike Crkve bosan
ske i bogumilstva, Dometi 10, 1977; str. 49), in ker tudi delo nosi smeh naslov Bo
sanska cerkev: Nw interpretacija
(podrtal V S ) smo opozorili t u d i delo
Jaroslava idaka, k i je,izdano v istem letu kot delo J o h n a V. A. Finea in v katerem
paljivi italac'hioe'sintezu one nai (ibid., str. 70).
,

Vako

Simoniti

L e o p o l d S t e u r e r , Sdtirol 1919-1939; K a r l S t u h l p f a r r e r
Sd
tirol und der zweite Weltkrieg; Tagung fr Zeitgeschichte, 27. Mai 1977; Sudtiroler
Hochschlerschaft, Bozen 1977, 47 str.
V priujoi knjigi sta objavljena dv referata z zborovanja o sodobni zgodovini, ki je bilo v Boznu (Bolzano) 27. maja 1977.
Leopold Steurer je v svojem referatu Juna Tirolska 1919-1939 obravnaval
zgodovino te deele s tirih, v dosedanji historini literaturi o razvoju^Junotirol
skega vpraanja med obema svetovnima vojnama manj obravnavanih aspektov.
politinega razvoja v okviru junotirolske narodnostne skupine! v ^ a j s e t i h iri t r i
desetih l i t i h (oblikovanje dveh politinih taborov Deutscher Verband Sudtirol na
eni Vlkischer Kampfring Sdtirol na drugi s t r a n i ) ; junotirolskega problema
v zunanji in narodnostni politiki Weimarske republike in Tretjega^rajha; odnosa
Junih Tirolcev oziroma njihovega politinega vodstva do fas zrna in naciona soci
alizma; vloge junotirolskega vpraanja v-celotnem kompleksu "emsko-itahjanskih odnosov kot tudi v okviru mednarodne evropske politike med obema sve
tovnima vojnama.
,
. ... .
Nemke junotirolske stranke (liberalna in ljudska) so v demokratinemi ob
dobju Italije po prvi svetovni vojni ustanovile Nemko zvezo (Deutscher Verband),
?unotirolski socialisti pa so v tem obdobju delovali skupaj z itahjanskirn^ k, so
glasovali v italijanskem parlamentu kot edina stranka proti zakonu o prikljuitvi
June Tirolske k Italiji. Predstavniki Nemke zveze so, kar je zelo zanimivo, po-

192

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

zdravili zmago faizma v Italiji leta 1922. Proti politiki Nemke zveze, zlasti proti
politiki njenih voditeljev iz vrst velike buroazije, ki niso bili pripravljeni pod
rediti svojih gospodarskih koristi nacionalnim interesom Junih Tirolcev, so n a
stopili kritiki iz vrst tudentov, politiziranih skupin mladih ljudi in ljudi iz vrst
navadnega ljudstva, kot se izraa avtor. Le-ti so se leta 1928 zdruili v organi
zaciji Gau-Jugend-Ring, iz katere je leta 1933 nastala Vlkischer Kampfring
Sdtirol, nacionalno-socialistina organizacija, ki je do leta 1939 popolnoma p r e
vzela vodstvo podtalne dejavnosti v deeli.
-.
Weimarska republika je z vsemi silami t a k o moralno kot materialno pomagala
juno-tirolskim Nemcem v njihovem boju za narodnostne manjinske pravice,
podpirala pa je tudi njihove zahteve po samoodlobi. Junotirolsko vpraanje je
v okviru italijansko-nemkih odnosov postalo ponovno aktualno po Anschlussu
Avstrije leta 1938, ko je nemko-italijanska meja dosegla Brenner. Temu je kmalu
sledilo Berlinsko soglasje, ki je predvidelo izselitev juno-tirolskih Nemcev na
podroje Reicha. Leopold Steurer je govoril tudi o ekonomskih posledicah, ki bi
jih prinesla izselitev Junih Tirolcev. G r e za problematiko ponovne poselitve iz
praznjenega, zlasti planinskega prostora in povrnitve vrednosti premoenja (ne
preminin).
.
s i
Hitler je e v Mein Kampfu, kot tudi>v svoji brouri Die Sdtirolfrage und
das deutsche Bundnisproblem (1930) ugotovil, da ne bi nemka vlada, e bi bila
pod vodstvom NSDAP, nikoli postavila zahteve Italiji po reviziji dravne meje na
Brennerju zaradi potrebe po sodelovanju in prijateljstvu s faistino Italijo. To je
bilo potrjeno tudi leta 1931, ko so rtali iz uradnega programa NSDAP zahtevo p
reviziji te meje.
Karl Stuhlpfarrer je v svojem prispevku Juna Tirolska in druga 'svetovna
vojna obravnaval vpraanje opcij, glasovanja, o dravljanstvu Junih Tirolcev!
Le-tem so z Berlinskim soglasjem med nemkimi nacisti in italijanskimi faisti
dali dve monosti za reitev njihovega manjinskega vpraanja. Glasovali so lahko
za italijansko ali nemko dravljanstvo. Z glasovanjem za italijansko dravljanstvo
so se odloili, da bodo ostali v Italiji, s tem so se odrekli manjinski zaiti; z gla
sovanjem za nemko dravljanstvo pa so pristali na izselitev na ozemlje Reicha?
Ugotovil je, da je bil rezultat glasovanja'o dravljanstvu (84% za Nemijo, 14%
za Italijo) tudi rezultat dejstva, da je tistim Junim Tirolcem, ki bi ostali v Italiji,
grozila izselitev v juneje predele Italije. V svojem prispevku se je ukvarjal tudi'
z vpraanjem zapletenega postopka izselitve, zlasti tistih, ki so imeli nepreminine.
Zelo zanimivi so podatki o tem, kam naj bi izselili J u n e Tirole. Kari Stuhlpfarrer je ugotovil kot prvo monost izselitev Junih Tirolcev V Etiopijo, ki jo je
predvidel- Mussolini po napadu na to dravo. Hitler je po Berlinskem soglasju
predlagal najprej izselitev Junih Tirolcev ria Poljsko, nato v Alzaci j o ^ L o r n o ,
nato v Burgundijo in kot zadnjo monost, tik pred zlomom Italije, na Krini.
Preseljevanje Junih Tirolcev je bilo po zlomu Italije, septembra 1943, konano in je zajelo eno tretjino populacije, ki se je ob opcijah odloila za Nemijo.
Za slovenske zgodovinarje je zanimivo dejstvo, da so opcije in nato izselitve zajele
tudi prebivalstvo Kanalske doline, ki je bilo poveini slovenskega izvora in ki so
ga izselili na Koroko.
. .
P o zlomu Italije so Nemci ob pomoi nemkega prebivalstva June Tirolske
uspeli razoroiti italijanske divizije.
Juna Tirolska je sicer formalno ostala del
Mussolinijeve socialne republike, 1 vendar je bila podrejena gauliterju Petru H o ferju, ki je bil direktno podrejen Hitlerju. Italijani niso imeli nobene vloge na tem
podroju, t a k o da bi si Nemci lahko v primeru zmage v drugi svetovni vojni takoj
prikljuili Juno Tirolsko.
'

Janez Stergar,
1978, strani 62.

Matja,Klemeni

Oris zgodovine Poitnike zveze Slovenije.

. .

Ljubljana

Povod za snovanje revolucionarnih organizacij med bosanskimi, srednjeolci

(je) dal Ivan Endlicher iz Ljubljane,- gimnazijski eksternist in predsednik tako
imenovane Jugoslovanske poitnike zveze. Odlomek iz poroila avstrijskih pre
iskovalcev v zvezi s sarajevskim atentatom o vodji ene izmed organizacij, ki so
predmet avtorjevih raziskovanj, je najbolji odgovor na vpraanje o smotrnosti
in potrebi tovrstnega dela. Sam naslov in tudi dejstvo, da je bila knjiica izdana
ob_85-letnici organizacije, bi. lahko marsikoga hitro zavedla. Upotevati pa je treba
drutveni zakon iz leta 1867, ki je prepovedoval dejavnost mladinskih politinih

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

193

drutev. Zato o tovrstni dejavnosti slovenske, zlasti akademske mladine zvemo

lahko le preko tudija delovanja njihovih nepolitinih organizacij: literarnih,
telovadnih, ferialnih in drugih. Vpliv politinega dogajanja na Slovenskem na
mladinska poitnika'drutva potrjuje tudi dejstvo, da so ta do zaetka strankar
skega ivljenja enotna, potem pa se delijo na ve drutev z razlinimi politinimi
patroni. t: ' .
/i
Zametke organiziranega turizma slovenske mladine vidi Stergar v slovenskih
akademskih drutvih v obeh glavnih univerzitetnih centrih, v katerih so tudirali
Slovenci. Prava ferialna drutva so nastala, po nekaj neuspelih poizkusih, v za
etku devetdesetih let prejnjega stoletja. Kmalu so postala vodilna tista, v ka
terih so odloali pristai mladinskega narodn-radikalnega gibanja. Njim je bil
turizem ena izmed oblik vsebine: pospeevanje vsestranskega materialnega in
duhovnega razvoja Slovencev t e r narodnoobrambni boj. Nekaj let pozneje so m n o
gi sprejeli revolucionarno jugoslovansko idejo, zato-so iz njihovih vrst izli prvi
politini zaporniki ob zaetku prve svetovne vojne.' Za poitniko gibanje po prvi
vojni velja osnovna znailnost, da njegov pomen/ z izjemo pri Slovencih izven
kraljevine, ni v sorazmerju s predhodnim. Ferijalni savez j e kljub ugodnostim a
potovanja, ki so bile veje kot dananje, zgubljal na pomenu, ker j e vse bolj p r e
hajal; pod neposredno kontrolo reima. Vendar so bile nekatere organizacije FS
zelo napredne. Tako je bilo delovanje podrunice Poitnike zveze na ptujski gi
mnaziji. Po vojni je bila' Poitnika zveza razmeroma kasno obnovljena. Leta 1954
se je odprla tudi kmeki in delavski mladini.
Pregledne tudije o razvoju slovenske mladinske poitnike dejavnosti doslej
e nismo imeli. Toliko bolj moramo pohvaliti Stergarjevo delo, ki ga j e sam avtor
imenoval oris, e da 'bo potrebnega e nekaj asa in dela, da bomo lahko nali
in pregledali vire, ki bodo lahko osvetlili e manjkajoe strani iz razvoja poit
nike zveze. Pohvalno moramo omeniti tudi zdaj e osemletno n a r t n o razisko
vanje zgodovine mladinskega poitnikega gibanja v Komisiji za raziskave pri
Izvrnem odboru Poitnike-zveze Slovenije. Pozitivni rezultati so e pred nami.
Opozoriti pa moramo, da bi bilo s tovrstnimi raziskavami nujno ne samo nada
ljevati ampak t u d i pohiteti, ker arhivsko gradivo ponekod e kartirajo (Gradec).
Pomembnost mladinskega gibanja v letih pred zlomom dvojne monarhije je bila
ugotovljena t u d i na zadnjem mariborskem zborovanju slovenskih zgodovinar j ev.
Zanimivo je, da je v dobrih zadnjih sto letih slovenska mladina v vseh kljunih
momentih odigrala eno izmed odloilnih.vlog: leta 1848, ob zlomu rnoolte mo
narhije, v NOB. Zato so taka in podobna dela nujno potrebna.
,,,

Stane

Granda

Slovenski visokoolci v boju za narodno osvoboditev in socializem, Ljubljana

1977, 217 strani.
'
Univerzitetna konferenca ZKS v Ljubljani je ob 40-letnici ustanovnega kon
gresa K P S in Titovih jubilejev izdala zbornik' o n a p r e d n e m tudentskem gibanju.
Zbornik je izel kot deveti zvezek dokumentacije UK ZKS v Ljubljani. Vsebuje
gradivo o n a p r e d n e m tudentskem gibanju od leta 1919. dalje. V veliki veini je
bilo e objavljeno v razlinih asopisih, revijah in zbornikih. Podoba je, da je
uredniki odbor zbral vse, kar je bilo napisanega. Gradivo v zborniku je razde
ljeno na tri razdobja. Za prvo razdobje, ki obsega as do okupacije Jugoslavije,
je kraji sestavek napisal Slavko Kremenek: Podlaga-tega sestavka je njegova
knjiga Slovensko' tudentsko gibanje 19191941, Ljubljana, 1972. Razen tega se
stavka in dveh krajih prispevkov M. Lutka so objavljeni spomini "udeleencev
naprednega tudentskega gibanja: D. Kermavnerja, I. Krefta, M. Goria, L. e n t jurc, J. Vilfana, S." Kraigherja; E. Muser,' P. aucerja (prvi objavljeni), V. K r i
vica, J/ Vipotnika, razgovor z J. Brilejem in spomini univerzitetnega vratarja
T. Habeta. Za drugo razdobje, razdobje, v asu faistine okupacije, je uvodni pri
spevek napisala A. Benedeti. Razen omenjenega prispevka so objavljeni spomini
. Kraigher, B. Jurce, I. Matka; D. Bravniarja, M. Osredkarja, B. Grabnarja in
J. ike. Za razdobje socialistine graditve so spominske zapise prispevali (ne
kateri) sekretarji UK ZKS: R. Simoneti, S. Marki, J. Vrhunc in G. Stani. V zbor
niku je objavljen tudi slavnostni govor sekretarja komiteja UK ZKS prof. dr. Iz
toka Winklerja ria osrednji proslavi ljubljanske univerze ob 40-letnici ustanovnega
kongresa K P S in Titovih jubilejev.
Ludvik

Carni

l g 4

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 I

Nikola Milovanovi,
453 in 463 strani.

Generali izdaje III. Sloboda Beograd, 1977,

Ime avtorja; Nikole Milovanovia je jugoslovanskim bralcem e precej znano,

saj so bile knjige Vojni pu i 27. m a r t 1941, Od marseljskog atentata do trojnog
pakta, Kraljev izaslanik u redovima Udbe in Kroz tajni arhiv Udbe med njimi
lepo sprejete. e bi hoteli poiskati skupen imenovalec vseh njegovih del, vkljuno
z Generali izdaje, bi lahko rekli, da so to> glavne znailnosti jugoslovanske zgo
dovine polpretekle dobe nekako od smrti kralja Aleksandra, in to predvsem t e m n e
plati te zgodovine, se' pravi protiljudska politika buroazmh vrhov, kapitulantstvo, izdaja, kolaboracionizem, kontrarevolucija itd. Teie njegovih prikazov je
zato seveda na obdobju druge svetovne vojne oziroma narodnoosvobodilnega boja,
sega pa delno tudi e v leta po vojni. Na t o njegovo tematiko je verjetno odlo
ilno vplivalo dejstvo, da j e bil avtor dolga leta uslubenec naih varnostnih orga
nov in se je torej pokUcno ukvarjal z zatiranjem raznih protinarodnih sil, tako
po vojni kot tudi e med vojno.
.-,
Milovanovievo delo n i m a ambicij znanstvenega dela, eprav bi to lahko bilo.
To je predvsem publicistika v najboljem pomenu besede, hkrati p a meanica tudi
drugih zvrsti pisanja. Ta prievalska knjiga n i opremljena z nobenim znanstve
nim aparatom, n navaja nobene literature in n e kontrolnih podatkov. Jasno pa
je, da je avtor uporabljal obilno arhivsko gradivo, ki pa je al p r i nas zelo n e
enakomerno ohranjeno. Zaradi omenjenih dejstev povprenemu bralcu ni jasno,
kje se dokumenti nahajajo, ali so bili e objavljeni, ali je bila njihova vsebina
e znana ali n e itd. Dandanes lahko e reemo, da je bila vsebina t e knjige na nek
nain in v glavnem e znana, vendar pa lahko vseeno trdimo, da imamo pred
sabo originalno branje. Zasluga za t o tii v nainu, kako je avtor to vsebino pri
kazal, kako jo je metodoloko oblikoval. Nosilci t e m oziroma poglavij so glavni
vodje kontrarevolucije, v tem okviru pa so potem prikazane razline veje, smeri
in problematika te izdaje, ki je rdea nit knjige. Lahko reemo, da j e to delo v
precejnji meri povzetek, pa tudi dopolnitev vseh dosedanjih avtorjevih objav,
eprav tudi na njegovi ravni ne zaobjema vse geografije jugoslovanske kontra
revolucije. V glavnem se v knjigi skoraj niesar ne bere o balistih, crnogorskih
federalistih, makedonski kontrarevoluciji, slovenski beli gardi m o muslimanskih
kolaboracionistih, niti ne o Ljotiu itd.
. .
.
Omeniti gre tudi to, da se Milovanovi po nepotrebnem ne zadruje pri po
drobnem opisovanju organizacije ali akcijskega delovanja posameznih skupin m
organizacij, pa pa se osredotoa in ustavlja na bistvenih dogodkih, procesih, do
kumentih in dokazih, skratka v tistih sferah dogodkov in oseb, kjer se je odloalo
in kjer se je bistvo najoitneje in najhitreje pokazalo.
Avtorjevi generali, ki poimenujejo posamezna poglavja so: Pavle Karaorevi, Milan Nedi, Ante Paveli, Draa Mihailovi, Lev Rupnik ter e Ministri
v emigraciji. Prvi Milo vano vicu predstavlja poosebljen j e zgreene notranje in zu
nanje politike vladajoe garniture predaprilske Jugoslavije. Ta politika ni izra
ala osnovnih. teenj jugoslovanskih narodov ter je dravo gnala v objem fai
stinega tabora, k a r je konno pripeljalo do pristopa k Trojnemu paktu. Pri tem
avtor ni pozabil omeniti nezrelih poskusov faizacije jugoslovanske drube, npr.
delovanje Stojadinovia. Vsa ta politika je po svojih nosilcih, usmerjenosti in p o :
sledicah nujno postala predzgodovina izdajstva in kontrarevolucije v dobi na
rodnoosvobodilnega boja. To avtor izrecno poudarja in nasploh to politiko kot ce
loto ocenjuje kot izdajalsko. Seveda pa je treba upotevati, da si je kraljevina
Jugoslavija le prizadevala ohraniti svojo neodvisnost, in to tudi glede na odnose
s faistinimi dravami in ob priliki pogajanj za pristop k Trojnemu paktu. Vpra
anje je seveda koliko je bilo v tej politiki naelnosti in skrbi za nacionalne in
terese Teko je v mednarodnih odnosih loiti med normalno diplomatsko dejav
nostjo ter oportunizmom na visoki ravni in izdajo. Avtor bi pri tem imel laje
stalie ko bi najprej ovrednotil notranjo politiko Pavla in Stojadinovia ter bi
nato bolj izrazito izstopilo bistvo zunanje po znani formuli, da je zunanja politika
le nadaljevanje notranje. Pisec pa se je pri vsem tem vzdral poskusa neke sin
teze tega dogajanja in je zaradi znaaja svojega pisanja storil prav. Pribliujemo
pa se razjasnitvi teh vpraanj, v precejnji m e r i po zaslugi raziskovanj dr. Du
ana Bibra.
., .,
.

Osrednja t r i poglavja so posveena Nedicu, Pavehcu in Mihailovicu. b t v a n ,

ki jih avtor opisuje, so bile ve ali manj e znane z izjemo vloge srbskega kvizlinga Nedia in nekaterih podatkov okrog osrednje figure jugoslovanske kontra
revolucije generala Mihailovia. Ta trditev velja predvsem za slovenskega bralca,

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979

195

kajti nimamo natannega pregleda nad srbsko strokovno literaturo. Avtor nas pri
Nediu uvaja z njegovo aretacijo t e r samomorom leta 1946 ter nato nadaljuje
z opisom osvobojene Srbije pod nemkim protektoratom. Podobno se pri P a veliu najprej seznanimo z atentatom nanj v Buenos Airesu t e r njegovo smrtjo
v-paniji leta 1959. Sledi k r a t e k opis zgodovine ustakega gibanja pred vojno,
prevzem oblasti po razpadu Jugoslavije, terorja v.NDH, pri emer po zanimivosti
izstopajo momenti kot so vloga Abwehra, pu Voki-Lorkovi, dvoumna vloga
HSS in Maka, stiki s e t n i k i i t d . t P r i tem je avtorju treba priznati, da je po svo
jih moeh izkoristil razpololjive v i r e . t e r . v s e to izdajalsko dogajanje postavil v
doloen mednarodni okvir. To velja seveda e posebej za poglavje o Mihailovicu,
saj je bil to sploh mednarodni p r o b l e m . p r v e vrste. Tu n a m avtor postree tudi
s svojimi, lastnimi spomini na razgovore z izdajalskim generalom in njegovimi so
delavci. Dobro je obdelan problem zaveznikih misij pri Mihailovicu, pri emer
lahko sledimo prevladi realne politike pri Churchillu oziroma pri Britancih, esar
ni mogoe rei v taki meri- za Ameriane. Nekaj zvemo t u d i o nastanku etnike
organizacije, njenih spremembah, ciljih in ideologiji. Vse t o n a m predoi veliko
zaroto oziroma smo pria poskusu,. k a k o vlei za nos svetovno javnost na raun
narodnoosvobodilnega gibanja, ki se je resnino borilo proti okupatorjem.
Slednje je v neposredni zvezi s poglavjem o ministrih v emigraciji, ali na
tanneje o emigrantski vladi. Avtor t u sledi dogajanjem z vlado od 27. marca 1941
naprej, odhodu oz. begu v tujino, nestalnosti v notranjih trenjih v vladi, sporo
med Hrvati in Srbi, teavam s kraljem, glavno pa je seveda politika te vlade do
dogajanja v domovini, konkretno, podpiranje Mihailovia proti narodnoosvobodil
nemu gibanju ter stalno prizadevanje pri zaveznikih za to podporo. Vse to je bral
cem ve ali manj e znano, zato se ob t e m n e bi dlje zadrevali. Pozitivna stran
tega poglavja je predvsem v tem, da podaja t u d i pregled delovanja kraljeve Jugo
slavije v ostalih centrih mednarodne politike. V glavnem je t u lo za obveevalno
in propagandno dejavnost, ki se je odvijala konkretno v Carigradu, Ankari, Ber
nu, Vatikanu, Washingtonu in Rimu.
Slovenski general izdaje je seveda Lev Rupnik. P r i t e m poglavju, ki je iz
recno posveeno kontrarevoluciji v Sloveniji, je kot sodelavec naveden Duan Zeljeznov. Pri t e m ni jasno, v koliki meri je slednji avtor poglavja, v celoti ah le
deloma. Vsekakor pa je t a del knjige sestavljen veliko bolj enostavno kot drugi.
V glavnem se je avtor- naslanjal na zapisnik s procesa proti Rupniku ter na izjavo,
ki jo je general napisal v zaporu. Torej niesar novega. Drugae pa j e v knjigi
e nekaj kratkih razdelkov, ki govore o Sloveniji in slovenskih problemih kot
npr o beli gardi kot edini opori ' etnikega gibanja v Sloveniji, o pismu Zivkovia Kramerjevim prijateljem, o Mihi Kreku v emigraciji ter predvsem o m a
jorju Karlu Novaku, Mihailovievem k o m a n d a n t u za Slovenijo, ki je vzdreval
tudi obveevalne zveze z1 emigracijo' itd.
Kljub nesporni kvaliteti knjige kot celote ne moremo biti zadovoljni z na
inom, kako obravnava slovenske probleme: To ne velja za koliinsko plat p r i
kazovanja, temve za kakovostno. Pri vsem t e m j e simptomatino, da je tiskarski
krat najbolj radoiv ravno pri slovenskih imenih. Opaziti je t u d i nekaj stvarnih
napak kot to, da je Anton Koroec u m r l leta 1939, prava cvetka pri t e m pa je
navedba, da je Marko Natlaen ob koncu vojne skupaj s kvizlingi in okupatorji
pobegnil iz drave!
Boris Mlakar
Slovenci v Italiji po drugi svetovni vojni. Ljubljana
660 + XV strani.

Koper Trst 1975,

V poastitev tridesete obletnice osvoboditve in zmage nad faizmom je iz

dala Cankarjeva zaloba iz Ljubljane skupaj s asopisnozalonikim podjetjem
Primorski tisk iz Kopra in Zalonitvom trakega tiska iz Trsta obseen zbornik
Slovenci v Italiji po drugi svetovni vojni, ki zajema 660 + XV strani raznih lan
kov, razprav, analiz in dokumentov, ki skuajo osvetliti z zgodovinskega, gospo
darskega, pravnega, socialnega in drugih vidikov poloaj nae narodne manjine
v Italiji predvsem v obdobju po drugi svetovni vojni.
Zbornik, ki se nam predstavlja v razkoni opremi, je nedvomno pomembna
publikacija, saj vsebuje mnogo dragocenih podatkov in misli. K sodelovanju je
uredniki odbor pritegnil najvidneje strokovnjake s podroij, ki jih ta knjiga ob
ravnava, in sicer z obeh strani meje.

196

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

Poleg uvodne besede Mitje Ribiia in predgovora urednikega odbora (Janko

Jeri, Gorazd Kuej, Vladimir Klemeni, Svetozar Poli), se zbornik deli na dva
dela: na lanke, razprave in prikaze o ivljenju, in bitju Slovencev v Italiji in na
dokumentacijsko gradivo.
....
eprav zbornik zajema predvsem najnoveje razdobje, je bilo potrebno za
radi vsebinske zaokroenosti in boljega razumevanja problematike o slovenski
manjini posei asovno tudi nazaj v stareja obdobja.
Tako prvi dve razpravi J.. Jeri ja osvetljujeta temeljne prvine narodnostnega
poloaja v Primorju do leta 1954 iri genezo reevanja vpraanja nae zahodne meje
do leta 1954.
,,.,'
'' - Zaradi posebnega poloaja Slovencev v Beneki Sloveniji in Kanalski dolini
so v knjigo vkljuene tudi razprave o poloaju Slovencev na t e h dveh podrojih
(F. Zwitter, B. Grafenauer, V. Melik), ki z razlago poseejo dale nazaj v zgo
dovino.
"
.
'
Primorski rojak L. ermelj, dober poznavalec razmer in zgodovine Slovencev
v l t a l i j i , je prispeval lanek Traka, gorika - in videmska pokrajina (statistika
in imenoslovje). lanek je ponatis knjiice Trako ozemlje t e r Gorika in Vi
demska pokrajina, upotevane pa so nekatere manje spremembe' pri imenih
seli v Beneki Sloveniji.
. A. Jager je podala historiat slovenskega olstva v Italiji in ga asovno razpela
v dobo od faistinega pohoda n a slovensko kulturo in omiko do leta 1973.
V. Klemeni je v zborniku objavil dva prispevka Italijansko prebivalstvo na
narodnostno meanem ozemlju na Koperskem v SR Sloveniji t e r Slovenska in
italijanska manjina v lui urbanizacije in odprte jugoslovansko-italijanske dr
avne meje. S. Poli podaja v svojem sestavku pregled poloaja narodnostnih
manjin v Jugoslaviji t e r e posebej, v SR Sloveniji. Zelo zanimiv in tehten p r i
spevek, ki pripomore k boljemu poznavanju vloge, ki jo je igral jugoslovanskoitalijanski meani odbolr, je objavil I. Murko pod naslovom Dvajset zasedanj jugoslovansko-italijanskega meanega odbora. Avtor razprave Predlogi za pravno
ureditev poloaja Slovencev v Italiji K. ikovi kritino razpravlja o dokumen
tih, ki predlagajo doloene zakonske reitve pravnega poloaja Slovencev v okviru
italijanske dravne ureditve. Delno o isti temi, vendar razirjeno tudi na p r o
bleme francoske in nemke manjine razpravlja G. Kuej. v svojem prispevku.
Tu je e razprava D. Drukovia Posrednika vloga narodnostnih skupnosti,
kjer opredeljuje vlogo narodnih manjin na narodno meanih ozemljih. Objavljeni
sta tudi dve anketi Sodobnosti, ki sta bili izpeljani z namenom, da bi se zdruila
mnenja vidnejih predstavnikov naih rojakov v Italiji ter nekaterih poznavalcev
teh problemov pri nas. Ob zakljuku vsebinskega dela sta lanka B. Raceta in.
J. Jerija, ki prikazujeta nastope slovenskih in jugoslovanskih udeleencev ter nji
hov dele in doprinos na mednarodnem sreanju o manjinah v Trstu.

; Dokumentacijski del zbornika prinaa sistematino zbrano pomembnejo do

kumentacijo od besedila posebnega statuta preko zakonskih .predlogov za zaito
slovenske manjine do raznih peticij, poslanih najvijim predstavnikom italijan
ske drave.
.
' . -,
' ' . . . .
Prav ob .zakljuku zbornika' so e angleki povzetki lankov, ivljenjepisi
avtorjev in njihove bibliografije (upotevana so predvsem dela, ki se nanaajo na
manjinsko problematiko), kar n a m dokazuje, da je zbornik namenjen tudi med
narodni javnosti.
Povedati je treba, da so lanki in razprave v glavnem sistematino, vsebinsko
in asovno razporejeni ponatisi e objavljenih del, kar pa ne zmanjuje vrednosti
zbornika, v k a t e r e m so na t a nain zbrani zanimivi izsledki, ki so bili raztreseni
po raznih knjigah, strokovnih revijah itd. Tko sistematino in dokumentirano
delo naj bi sluilo prouevalcem pa tudi uveljavljanju Slovencev v Italiji v smeri
uresnienja njihovih zahtev po vsebinski in formalni enakopravnosti.
<
\
*
. . . .

" . '
Metka Gomba

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 1

197

POROILO GLAVNEGA UREDNIKA

, V asu od zadnje seje izdajateljskega sveta 11. februarja 1977 do danes je iz
lo 6 tevilk Zgodovinskega asopisa v 4 zvezkih na 814 straneh. Tik pred izidom
je 3. tevilka letnika 1978, pa tudi 4. tevilka je e v tiskarni. Tako torej moremo
rei, da asopis po zaslugi tehninega urednika in seveda piscev v bistvu redno
izhaja. Kae pa tudi, da se je obnesel sistem trikratnega izhajanja na leto, ki smo
ga uvedli z letnikom 1977 (prej smo izhajali dvakrat letno). Prvih 30 letnikov Z
je imelo povpreno po 323 strani, najobseneji pa je bil 5. letnik s 512 stranmi.
Z 31. letnikom (1977) smo dosegli novo najvije tevilo strani na letnik: 596 (in
24 strani prilog). Od objavljenih razprav (v 4 zvezkih, ki so ta as izli) jih 10
obravnava as do srede 18. stoletja, 19 pa pozneji as, od tega 2 obdobje od srede
18. stoletja do srede 19. stoletja, 7 obdobje od srede 19. stoletja do prve svetovne
vojne,.4 as med obema vojnama, 4 narodnoosvobodilno borbo, 2 pa as po osvo
boditvi. Mnogo od t e h razprav se ukvarja z gospodarsko zgodovino, ve jih je po
sveeno migracijam in stikom z drugimi deelami, precej je preglednih in sint-'
tinih lankov, ki imajo zato e poseben pomen. Manj j e morebiti zadovoljiva raz-'
poreditev razprav po pokrajinah, ki jih opisujejo. Manji dele tajerske je n e
dvomno v zvezi z izhajanjem mariborskega asopisa za zgodovino in narodopisje,'
manji dele Prekmurja," Istre in Beneke Slovenije pa je vsekakor precej povezan
s stanjem v naem zgodovinopisju. Dve^razpravi
obravnavata vpraanje olstva in
metodike pouka.
, '
.'".'"''
,"'_"""'"
.,
Dovolj smo lahko zadovoljni tudi.s poroili, o zborovanjih in simpozij ih,, ki so
objavljena. precej tekoe. Poleg tradicionalnih objav tujih historinih publikacij
y naih knjinicah in domaih < zgodovinskih publikacij smo v tem asu objavilie'pregled bibliografije za slovensko zgodovino po osvoboditvi in pregled biblio-i
grafije Luikih Srbov. Glede glavne tekoe bibliografije slovenske zgodovine je
bilo' sklenjeno, da bo odslej Zgodovinski asopis objavljal tudi bibliografijo
o NOB in o obdobju po osvoboditvi, da bo tako kompletna. Bibliografija v,,tem'
obsegu je v delu za leta 19731977, n i p e zakljuena. ibka.toka urednike
politike'ostajajo slejkoprej-ocene. Tu imamo'sicer vrsto portvovalnih piscev, ni
m a m o - p a ' n a r t n e politike. To je seveda krivda glavnega ' urednika, ki bi mogel
v svoje opraviilo navajati preobremenjenost, p tudi posledica okoliine, da smo
prav zaradi ocen uredniki odbor' letnikom 1977 pomnoili z novim lanom, k i ' p a
se zaradi drugih obveznosti v teh' dvh letih (razen v zaetku) nikakor ni mogel
posvetiti t e m u poslu.
Razen novih letnikov smo v letih 1977 in 1978 izdali t u d i ponatis prvega (1947)
in sedemnajstega (1963) letnika, dveh izmed desetih letnikov, 1 ki so e poli.
Ljubljana, 27. niarca 1979
''
"
'
"
,.. ,'
V asili j Meli k

OBVESTILA O DELOVANJU ZGODOVINSKEGA DRUTVA. ZA SLOVENIJO

IN O IZHAJANJU ZGODOVINSKEGA ASOPISA
1. S prejnjo tevilko Zgodovinskega asopisa je bil zakljuen dvaintrideseti
letnik revije. S svojimi 530 paginiranimi stranmi in 26 stranmi prilog je to drugi
najobseneji dosedanji letnik. Obseg je znatno veji od predvidenega. Zaradi tega
in zaradi podraitve tiskarskih uslug so preko finannega narta porastli tudi iz
datki za izdajanje revije. Dodatni izdatek je predstavljal prepotrebni ponatis Z
1963. Pa pa so se dotacije proti priakovanjem le malenkostno dvignile. Tako
kaejo tevilke o poslovanju na znaten primanjkljaj. Veino primanjkljaja bo
treba poraunati iz sredstev za letnik 1979, ki zato sicer ne bo manj obseen od
letnika 1978, pa pa tevilo strani revije kljub tematskim zvezkom ne bo bistveno
poskoilo (oziroma bo to mogoe le ob pridobitvi dodatnih namenskih sredstev).

198

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 I

Del preostalega primanjkljaja bo po obiaju potrebno pokriti iz zaostale naro

nine, ki se bo e natekla v drutveno blagajno. Zato naj ponovimo tudi tu pronjo,
naj drutveni lani-naroniki Z pravoasno poravnavajo svoje finanne obvez
nosti. Nekaj sredstev priteka tudi od prodaje starejih letnikov nae revije in
s tem omogoa nadaljnje ponatiskovanje razprodanih zvezkov.
Za primerjavo v finannem poroilu
navajamo t u d i tevilke lanskoletnega

obrauna.
'
.
'*
DOHODKI
Dotacija Raziskovalne skupnosti Slovenije
Dotacija Izobraevalne skupnosti Slovenije
Naronina
,
Prodaja tekoih tevilk in stare zaloge
SKUPAJ
IZDATKI
Tiskarski stroki
,
Avtorski honorarji
Uredniki honorarji
Stroki urednitva in uprave
Stroki ponatisa
, :,
SKUPAJ

Letnik 1978
din
-364.000
32.700
188.785

-.. 26.884

Letnik 1977
din
344.000
35.000
140.760
43.365

612.369

563.125

395.672
247.727
,24.773
32.005
39.900
740.077

329.670
183.109
18.311
55.192
0
586.282

2. Izid Z 4/1978 in t e tevilke se je zavlekel ez vsa predvidevanja tudi za

radi tega, ker je tiskarna Slovenija s tevilko 4/1978 prela od knjigotiska na
offsetno tehniko. Glede na zagotovila, ki jih imamo s strani tiskarne, bo lahko
tevilka 2/1979 izla v zaetku novembra, tevilka 3/1979 okoli Novega leta, 4/1979
pa spomladi prihodnjega leta. Gradivo za obe prihodnji tevilki je namre vei
noma e v tiskarni, veji del Z 2/1979 je tudi e postavljen.
Poleg e napovedanega teksta Lojzeta deta o Jesenikem trikotniku po prvi
svetovni vojni bosta tevilki vsebovali predvsem referate z mariborskega zborovanja, ki so jih za tisk pripravili dr. Janko,Pleterski, dr. Vasilij Melik, dr. Avgutin Malle, dr. Karel ikovi, prof. Branko Marui, mag. Boris Gomba, dr. Bogo
Grafenauer, dr. Franc Rozman, prof. tefan Trojar, dr. Joe Maek, dr. Iskra V.
urkina, diskusiji dr. Elia Apiha, prof. Janeza Stergarja idr. V prvi prihodnji te
vilki bo objavljena tudi bibliografija novih tujih publikacij v osrednjih ljubljan
skih knjinicah za leto 1978, v drugi pa bibliografija novih slovenskih zgodovinskih
del za leto 1978.
*
. .
V glavnem je opravljena e tudi redakcija za Z 4/1979, ki bo posveen pred
vsem spomladanskemu komemorativnemu drutvenemu sestanku, ob tiridesetlet
n i izida Speransovega dela in ob smrti tov. Edvarda Kardelja; osnovne referate
so prispevali kot je znano dr. J a n k o Pleterski, France Filipi, dr. Bogo Gra
fenauer in 'dr. Metod Miku. Avtorji zakljuujejo tudi redakcijo slovenske zgodo
vinske bibliografije za as 19731977. Urednitvo pripravlja tudi prigodne prikaze
ivljenjskega dela nekaterih v zadnjem asu u m r l i h slovenskih zgodovinarjev
(dr. Josip Mal, dr. Ernest Turk, prof. Bogo Teply) in nekaterih letonjih jubi
lantov (dr. France kerl, dr. Lavo ermelj, dr. Viktor Koroec, dr. Ivo Juvani,
dr. Metod Miku). Seveda v prihodnjih tevilkah n e bodo izostale rubrike s po
roanjem o zgodovinarskih znanstvenih sestankih in z ocenami novih zgodovino
pisnih del.
' ,
' " ' , ' '
3. Pred poitnicami se je 22. 6. 1979 sestal odbor Zgodovinskega drutva za
Slovenijo v oji sestavi in sprejel n e k a t e r e sklepe v zvezi s tekoo drutveno de
javnostjo ter s pripravami n a ljubljansko zborovanje in na ustanovitev ljubljan
skega zgodovinskega drutva. Sprejeta je bila pobuda, naj bi v asu svetovnega
zgodovinarskega kongresa (leta 1980 v Bukareti) za drutvene lane organizirali
enotedensko ekskurzijo v Romunijo, podobno kot je to bilo leta 1970 ob moskov
skem kongresu. Predpogoj je seveda dovolj veliko tevilo,interesentov. Ko bodo
znane podrobnosti, bomo o ekskurziji lane e obvestili. ,i '
Kot predstavnico Zgodovinskega drutva za, Slovenijo v izdajateljskem svetu
Zgodovinskega asopisa je odbor za nadaljnji dve leti potrdil P r o ?- D a r j o Miheli. Zaradi odhoda na drugo delovno mesto je konec j u n i j a Marjana Centrih

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 . 1

199

prenehala opravljati posle upravnice revije. Zaradi tudijskih obveznosti je prav

tako odloil m a n d a t drugega drutvenega blagajnika mag. Boris Mlakar. Tako bo
do nadaljnjega obe nalogi opravljal prof. Franci Matii.
4. Za 9. junij je primorsko zgodovinsko drutvo t u d i druge slovenske zgodo
vinarje povabilo na svojo ekskurzijo v Cerkno. Zaradi-razmeroma poznega vabila
in nekoliko neprikladnega datuma je bilo prijavljencev v Ljubljani t a k o malo,
da osrednje drutvo ni pripravilo skupnega prevoza.
5. Sekcija za sodobno zgodovino Zgodovinskega d r u t v a za Slovenijo je 28. ju
nija 1979 pripravila predavanje profesorja n a fakulteti za politine vede v Trstu
dr. Darka Bratine z naslovom, Uporabnost sociologije v zgodovinopisju. P o p r e
davanju se je razvila ivahna razprava med prisotnimi zgodovinarji in sociologi.
6. Vse lane, ki bi bili pripravljeni podpreti prizadevanja za finanno sani
ranje Z s posredovanjem komercialnih oglasov, obveamo, da veljajo v letniku
1979 naslednjej cene: celostranski oglas 5.000-din,, polstfanski oglas 3.000 din in
etrtstranski oglas 1.800 din. Za vekratne objave odobrava uprava revije nije
cene.
7. lanom Zgodovinskega drutva za Slovenijo s p o r a v n a n i m i tekoimi dru
tvenimi obveznostmi omogoamo, da si po ugodneji ceni nabavijo knjigo Zgo
dovina Slovencev, ki jo je pred nedavnim izdala Cankarjeva zaloba iz Ljubljane.
V prosti prodaji velja knjiga 990 din, preko drutva pa znaa njena cena 850 din.
Interesenti naj vsaj v tirinajstih dneh po prejemu te tevilke Zgodovinskega a
sopisa naroijo knjigo n a drutvenem sedeu in vplaajo omenjeno vsoto na na
iro raun 50101-678-49040 ali osebno v drutveni blagajni.
Janez Stergar

Na sedeu Zgodovinskega drutva za Slovenijo (PZE za zgodovino F i

lozofske fakultete, 61000 Ljubljana, Akereva 12/1., tel.: 22-121 int. 209)
lahko naroite e veino letnikov predhodnika Zgodovinskega asopi
se revije Glasnik Muzejskega drutva za Slovenijo. V Glasniku
je objavljena vrsta razprav, ki so e.danes ohranile svojo znanstveno
vrednost. Vsem ljubiteljem zgodovinskega branja, posebej pa e razi
skovalcem nae zgodovine zato priporoamo, da si omislijo komplet do
stopnih tevilk Glasnika Muzejskega drutva za Slovenijo (GMDS).

Cene so razprodaj ne in so za posamezne tevilke naslednje:

GMDS
GMDS
GMDS
GMDS
GMDS
GMDS
GMDS
GMDS
GMDS
GMDS
GMDS
GMDS
GMDS

1/1919-20 5 din
2-3/1921-22 20 din
4-6/1923-25 2 din
7-8/1926-27 5 din
9/1928 razprodan
10/1929 razprodan
11/1930 50 din
12/1931 razprodan
13/1932 razprodan
14/1933 30 din
15/1934 30 din
16/1935, t. 1-2 30 din
16/1935, t. 3-4 20 din

GMDS
GMDS
GMDS
GMDS
GMDS
GMDS
GMDS
GMDS
GMDS
GMDS
GMDS
GMDS

17/1936 10 din
18/1937, t. 1-2 10 din
18/1937, t. 3-4 10 din
19/1938, t. 1-2 10 din
19/1938, t. 3-4 10 din
20/1939 20 din
21/1940 10 din
22/1941, t. 1-2 10 din
22/1941, t. 3-4 5 din
23/1942 20 din
24/1943 8 din
25-26/1944-45 6 din

Kazalo k zgodovinskim publikacijam Muzejskega drutva za Slovenijo

velja 10 dinarjev.
lani Zgodovinskega drutva za Slovenijo in pokrajinskih zgodovinskih
drutev imajo na navedene cene 25-odstotni popust, tudentje pa
50-odstotni popust.

200

ZGODOVINSKI ASOPIS 33 1979 . 1

JUGOSLOVENSKI ISTORIJSKI ASOPIS

Glasilo Zveze drutev zgodovinarjev Jugoslavije

' "'

'

Osrednja jugoslovanska historina revija izhaja v tirih tevilkah letno

in objavlja prispevke v vseh jugoslovanskih jezikih.
Naroila: Karnedijeva 2, Potanski fah 545, YU-1101 Beograd.Na istem naslovu sprejemajo tudi naroila za vse tri tujejezine jugo
slovanske povojne zgodovinske bibliografije (1945-55, 1955-65, 1965-75).

Komisija za ekonomsko zgodovino Jugoslavije pri Zvezi drutev zgodo

vinarjev Jugoslavije je doslej izdala tri tevilke specializirane revije
ACTA HISTORICO-OECONOMICA IUGOSLAVIAE
Interesente vabimo,, da jo naroijo pri kolski knjigi, 41000 Zagreb,
Masarykova 28.
?.,; t
.
V kratkem izide prihodnja tevilka revije, ki' bo posveena zgodovini
prometa v jugoslovanskih pokrajinah in bo objavila gradivo ljubljan
ske okrogle mize jugoslovanskih ekonomskih zgodovinarjev. .

- .1 , :

:4

-t

Komisija za ekonomsko zgodovino Jugoslavije ZDZJ in redakcija revije

Acta historico-oeconomica Iugoslaviae sta za svetovni kongres gospo
darskih zgodovinarjev leta 1978 v Edinburgu izdali publikacijo BIBLIOGRAPHIA HISTORICO-OECONOMICA IUGOSLAVIAE

Bibliografija je prvo tovrstno delo pri nas in so pri njeni izdelavi so

delovali gospodarski zgodovinarji vseh naih republik in pokrajin. Ob
sega 232 strani in prinaa tudi prevode naslovov lankov v angleino.
Naklada je omejena, za ceno 200 dinarjev pa je knjigo mo naroiti na
sedeu Zgodovinskega drutva za Slovenijo, 61000 Ljubljana, Akereva
12, tel.: (061) 22-121 int. 209.
r

'

Recenzijo publikacije bomo objavili v eni izmed prihodnjih tevilk

Zgodovinskega asopisa.
,

 e j. >

tu u a* tu
>*?
O tfeC
::0 ce
>*

* E

--

<

SoS l .
c

o,
s.oN > g E
p u

a > aS

co

- ~

*o

**
p
C >

'u

S H o c-o

Ss
- MU -

Ep g SS g

-'
3

SJS S

.2
e g S ^ >
o
o-cSo^
rt-G , ra
>- J} .
ce^^

^*
(

'E g g

rt

S.

2-8> 5

ON"

U l e C
> g S ? C u

2S
'Eis

2-sS S.35OJ=

e 2 S o o Ti .S
{ S a-a
<u

u.

S3

ca
c
ce

5 .'

Xt

>

^ ^ > -: c

>
>
.M

s"

SE

</)>

rt

^ w T ' S ' H b i . w"rt

3
^
X) so-^ S
o . E*?:^
- " c ^:
^

-^
^>*

DO
U
^

SS

J2

ug-a-S.S, -SES

EU

a .

_
3
S

- 3

j.S
a>
TJ*r

>>;

S a

_;

D Q>

"

'

_ SI-

NO;.* 0
+j c e * 4 u O

.DCS

f5

rt

1 - ^ . in u
ON > C
^
-i rt s

s u E -o ^-^ >
3---S gsS e <

S"rt
o

E O >
<>2 o

g 2 '

II

o
e
O

too

5^^liS.1i-?o8

>>
E..-'.s, 2-o
-sa
11ISf.8i

tu 00
a

Ni-J

-o
><

SSSE^H-m
3^
'S--
o . 8 S
- -Sox
^
p
j g -o-rthgo-f:

s; c

.Ox

;
s
^|1

o-M

DO

?-.
v -, E i** 3 : ^ * H . s 1 o
=> S 5 o

(U

?*

S rt

jiC

2 jO-L. trt *

S=-rt

seS's.E s?

lfrt"-l?i

OS t

^ o

3 (U
Ji
(ti C
N u

g ' s o <u i - - g

2 -&
o* O T 3 S o : ?
*-*
& o ' C.2,

-^ c

s^s>

So

R h u s- i^-o -
DW)

a m 1 > 'g

>

60

CDU

N g
<^

a
o

5 o

fM

^Q
3

>
O

1 e

O c CLO (---3 a, CTs

S N
U L-

C3TJ (U o e

*3 <- - .
CNO

rO

*>

ac
- U

CA

^1-1

o := > a M o . 2 ,
r o -;5 > _ c
rL u <u o u

o
.
Oj=

'",|>
2. - H J2 S I S

"(

DO

' Z 1 1 - > O n OJ X>

--s0

"

o S-o *
*H.
o
EA _o
> 2<3-
Ki

ft"
o r

-,

"S >

CXcetH(5.v-rt

Usuo
(S 3 r ^ >

c4 trt

+*

J* M

T J

J ^

M u

-*

33

>

> e o. .
o E? ta
c-is
TJ
trt <urto 2
& TJ - r

H S b C | c 1 2 H

Ju

eft

Ooo
35;

if
!>
sa
S >
2 _

a
5

-aglEJScSgg
_ C
,e
2 rt
"S. r
O

5fi5
3

>

o g o o "'S c
rt>EOgrti

si
5 d 11^1-1 - I I I
> trt

2 E

S3
o

a ^

So

u O O M > _- O a) : tOTJ N T rtJ

>.-.^
3 cei; ^
S
^

GUlna's ^
o p^rt ji> o o

OTO N

1
re S'
rt-=---o0
3_.-~<
3 rt o =r
M w
o 3 -- rt en-, c

** i

&l -

g - iE
" s - - S,

S""" S

|rt="> 3.S ;!

s
>

* rt < 3

3 n c : &
3
3 S" oo g o
p a w'"Ora ;

3
13
X

3 I.

S"?

ir

"

34 o

i "
"
fLo^grt

o
o

rggg-Ort

rt

~-

-ao- . 3 m Ss.a
.-ao
_o

>

z
o

o"

< t - . -Vrti 3

Sfgirp- -gs-
M >3.rt f * S a

r e

SaSS-el'
3

K."

10

3 2. <*

?-" S-^S" ?
r*

g-0

3-?|^^

2 . rt J O D - p g C 3
m
a _ o s w ^

. . ir

Sqn> ^-

'

Crt
O

-<

O
vag

m
3

11

en ni

" o w o " i^S S .

o g . 3g a E

3- ^ - n>rt*3.3-;

rs: *"
_j

) a<
n

IffS.-

< ^ 4

-SEaS.-

OBS

o
n
v>

S.
5"

o
1

<

C
O

*<< 3

"-

S m !."'(/> "
2 3 o s 2 '
rt^SrtS.
^*^
- S ^.3 -i J $
- r e rt - 3-rt rt g .

iS*
C rt

^ 4?art
3^3 3

?"

ara
o

as-- -1
rt <-*
< D*
I

"--

g c s i;
2 , 3 13 rt -

H
"T

5"
-s

.-'
3
W 2n S "

iT

r5

Z
, o

J2.D

tra
3 4D

3n
go
c

CM

4
3

o S

A . rt

NO

j ,

<a
C

e"

rt

.^ . a ^ ^. fra

<

- "a.

rt
3 0
* rt
3

* So5" i a -

<
p

o.

> 81?" S _.f 3.

c'
2

S-==S3-gSl5'^

gA

en
O
!

rt 9 a" S"S= <e 5

rt ;

- i .

WS

n S -

tk)

' 0

en
o"

?'S

o "
3-0
rt c

~l ^^

Ss?"I- g-- se5 " s fta lrt*'"

a t ili i!a,P

a*

o "
a< 3 go*

O
rt 1 3
0-3

= O 3 Ig rt 3 o - rt
3^,5-OTW33'l/)rt

a 3 - 3 - =

s*

o a

33

< o

J K'O =rg.

< S ' a S n ^o.

o"

-S-SSa^o-gE ,
3

? 5? < ?

a n a n 3.435 g . g H

o Cd tu o3

O rt rt

3-

"

l a s s ' s S-Er?

g- 3 tr < _ e
9 : "L - '
Ort
V o,;g<B
3
s s <
ffl
S3-- S o i : 5 3
grt

>

assigns,

-r^o
re

SEo E

i E ' " " 3 ;

^ i-i

g s " g s g-P -

rt
G rt=.rt
. n w O < rt W 0 Q

D-S a

rtjro

^*rert
-n 5\2
rtoq
3-g-

g a*
DISS'S- -3
3 ^ 3 a o
3 rt w ^ o ST3
S
3 rt &* (

S o rt

<
S
^Ss?---j*
r tg^SSoSo
S S o Sso
O rt ^o"

S.

>
c
E

rt O 3 " 0 4

2. n S g-

^ ^ 3 ?;

*e ? s,
rt
3. ">

04

"s?10,- 2

rt

'

rt

-*

""* E S? 8

ffisS" s
_ OQ

-5

n ' - " n ^
C
O

o
k
(vi
^0
r^

S0.3'

a &

S 3 . . 3 - 3

fc. S

OQ

a^ g1

s >
r.

s.

8lopoS$g|i
^ a s 3 , c s -o
_;-'3

niT3 .

^o

-^^
3*^S " 3

3 _.rt

Sc
occoS^
05 a a 3 3 3 s-T! S'a.
r T ( t O - 3 3 ? D

z
o

ZU

3.2

o "

st-o

'T.
.g
_-"5-'

2~3TJ

u
a
3

=.

25
s o
S
e 9

<u o > " - . " C

ra

-i-i c u

5 u 'S*' e
>s>y> = u . 5 ~

i.

.,
<U
5- C

3 Si-

- > = -o

. t . rt e -

i bD--T? ^

8"-

u
g
u M3-e 9 u

*
0 - 3' S
C

S i ) 5

i.

O ( C

5 S K c -'5 I 5

"-

^ o C

. o

l S 3 O* C '
s: t- O
;

= - 2

_ f

2 -E

c v

S
P^-3
i- 1
.1<

o c

' P f -

C r 1 *-

SS

Q
3

e,.H~>20

sS.s
S x 3

- u "Xi

p-loJSc^
Pu
s>.'s35l3
1 0 . . l i

8 3 0-O-2

"3 . 5 !
o _ o t;
> . c c-C i. : 3

! _ 5 'C
- i_ G cg S

S5 { ?
S

i ,

\~

_ ~ c

'=S

- J = =^

5?

U 0

-I"
oo.c

'
ss

Saw <=sj=se.ti

t h

;.f^ii:s';i-

Ils

C E C ) > o . J u h - ^
o
o .te - s > , - a _ 4 3
c u o c o ^

::1"1?^

0 I - I >i-0 "

s- " * . s S-,, ?>.

.-S>rS . r t - c u uD

u s %> S o ^ S

: _) e & S S J

>
S>__2

g ^ O.S < U J :
55 ^ 9*"

o
u
O'.i

s 35&a g | | | 2

'S s t^. orta

JS'ES .sS-S
-a
si
'5-3
y -e,.

"" 2B2 m mS o o s a e
S 5) c^<|-

o
Z

_ u

, <u

Q.

Ji

O *^ 4> 1. -*

iS v

3 o
.rtJ>

' t. g h
t o j :
3 "
<N.! 3 W
.1.2
._
j _ i r;

S*

:
t; 3 0-"JSC5

o
Q
3

Ht!

S-J

Q
3

T J - S - -
^.SP*3 c
o-9._
S S c3
?

c > S S

ti

"-li.

3
o

3 _ p.ab S -

H I

C/3 J ?

3
Sf2W

s"

s c=
. M- -2 "=
S -s S
M) = )-- g'S H-o c !" S
e

-" c p

c ,-'" ^1

_r

rtv

TI

sH,
rt.

g,c S,rt-xiT)
^SrO^S^oJej

SD

u
< C
<u

- u
" o

IS.
m |

"5b

rti

a
sos o e ' 2 *
S c c s k 3
hep

a - > O u r t 3 c ^ - 2 i - C ?
lc

->_
rt
(
Sls

*-

l^^l

-s

><

11

-S.10

ASO.-.--

1 S

* " T ) Ort5 - -

**>

n S
' i C C U
o C T;
. r " t ;

\-

e 5

ON

-5 >'<_)
< but. <u
' C > "

S c e -._; "'S 2 - ,
WW
u

Uc

5^

'O

'-'is1

m
S5<052=^-^

"I
et

S oo

Sii

S? 3

o o

CA T i
O

^> a

g t-> o "

sls-5la-si

' Q.OT - ! 3>T3

a a

< 3

o 3 S.3 w S

B o
23

s
fiSi
o

CL-- 3 rt 3 ft,

So

i&o

S.?
Bi

s ir? S I
O.tl>r3*
-

g. ga. "s? s. s a

sas

u < _ =r3- re
0^
D. S.S < r t
co3
Cf

j _ 3

- s.

- ^
_.3n

O ET. ?

5-n 3
S3.
e g . B o - B 2 - 8-3
re c;3 . g

^3S'S-S?S3No

g3e

rt

" rt g O

2f =.rt EL sr .
- rt p, ^ O

I
ju w _ *

>
<

2a

'

R*

a w. C O a -* O
N3<g
^

2,
rT

O
s*rN < S-^.O
(l'l-i
s* 2.
o; o

o c
t - . 3 *1

<s;ar-B's<gs?-

C
o

3- -
3^
S.SS.'ggSKg
5n<o o a S _ - a

rt
.
K:
3*
C
n

n-s-</3- 13 S-2".

3 B )

L^

o
o

3 3 C.

s
r

< c G*3 x o o < 2

2.N

trt<*l"Ow.-*o<-0.ni
"'S S = T i c S
o "

(<--0 1

5^-c.rt ? rt
3SB^SM. S
- 3 <
S?. K",, i o c
. o S.3.TT t ^ 3

5.(&3.-->.

a 1 S.
3

&

c
w

*
-

< *F
s
en

o s i g l i *&*

o S
re* _ 3-.*-. S o
3, C/l < o
re ZZ 3 3 E n -u "O
w *1

a s S j - c '
3>
-N
s < S'a f
tTQ f - u
s

o
r,E N
<
r &)
B3

en

f^
a
C^
3 n o o c p g ' s
n_

n 3 3/o o"otra

^;g
~<_.3 3 S:
7 ft)U IB
o *&
et; g 3
rtd.fi)
-rt _ O C 3 WOQ f t
^
. H.<<
? 'CL o.<: S S "-=-S ' B
^.^ 2. O O g-ln
*S:
g - re B 0.3 Ho 3
S . - 3 3 a-s-^S?
&S.2 c
o -"> S
"o 3 a < r_ _
- ^ 3 3(Dj
-00
T" o rs ft)
T Pfo
n -r?

3
M

se
o

H 2.

TO

s?

SS
S2

-^

O"

3/3

NJ

I.

< (/

C
o
T.

c
o

Zgodovinski asopis, Ljubljana, 33, 1979, tevilka 1, strani 1200