Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Seminarska naloga

ASINHRONSKI MOTOR
ANALIZA STROJA V DOMENI KONNIH ELEMENTOV IN PRIMERJAVA REZULTATOV SIMULACIJE Z
MERITVAMI

Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani

Dean Peternelj
Mentor: prof. dr. Damijan Miljavec
Ljubljana, julij 2011

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Kazalo
Uvod

Naloga in cilj

Model stroja

Metoda Konnih Elementov

Celoten model

Magnetostatika

Magnetodinamika

Tranzientna analiza

Potek izgradnje stroja

Geometrija

Materiali in regije

Mrea

Mehanski parametri

Elektrino vezje

10

Stator

10

Rotor

11

Doloitev elezovih izgub

13

Rezultati simulacij in analiza

14

Magnetodinamika

14

Preizkus prostega teka

16

Navorni preizkus

20

Bremenski preizkus

25

Preizkus optimalne napetosti

27

Tranzientna analiza
Zakljuek

29
31

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Uvod
V dananjih asih mora proizvajalec v kratkem asu izdelati in dobaviti izdelek (stroj), ki mora
ustrezati strogim zahtevam in predpisom. V preteklosti se je stroje nartovalo na podlagi
analitinih in izkustvenih metod, ki so bile osnova za izgradnjo vejih fizinih prototipov, katerim
je sledilo veliko popravljanja in modifikacij. Danes bi bil tak pristop drag, zamuden in pa
nesmiseln, saj nam zmogljiva raunalnika tehnologija omogoa razvoj strojev na hitreji in
ceneji nain. Namesto, da stroj projektiramo na principu analitinih in izkustvenih metod, raje
uporabimo razline programske pakete, ki nam omogoajo izjemno natanno simulacijo stroja
na podlagi numerinih modelov. Eno taknih orodij bo uporabljeno za to seminarsko nalogo.
Zanimalo nas bo, kako se model stroja v simulaciji ujema s fizinim izdelkom. Problema se bomo
lotili v obratni smeri, kot se ga inenirji lotijo v realnem svetu. Dobili bomo namre fizini izdelek
asinhronskega stroja, na podlagi tega bomo zgradili numerini model in nato naredili primerjavo.

Naloga in cilj
Potrebno je simulirati e izdelan asinhronski motor in primerjati rezultate simulacije z meritvami
e izdelanega stroja. Pri tem mora biti odstopanje med rezultati simulacije in meritvami v
sprejemljivih mejah.
Cilj naloge je, da se pokae:
do kako velikih odstopanj lahko pride med simulacijo in izdelanim strojem
kaj lahko zanemarimo (e lahko) in bistveno ne poveamo odstopanj
kakna je obutljivost odstopanj glede na analitino izraunane parametre

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Model stroja
Metoda Konnih Elementov
Motor bomo simulirali v programskem paketu, ki deluje na principu metode konnih
elementov FEM (Finite Element Method). Metoda v grobem deluje tako, da geometrijo
motorja razdelimo na mreo tok (= mreo neznank) in definiramo robne pogoje. Vsaka
toka na mrei predstavlja neznanko raunane koliine, npr. magnetni pretok, robni pogoj
pa predstavlja znano vrednost , ki jo moramo navesti, da se lahko sistem enab rei. Za
robni pogoj velikokrat doloimo, da je v okolici stroja enak 0. Iz mree neznank, robnih
pogojev in snovnih lastnosti ter dodatnih parametrov se na podlagi maxwellovih enab
sestavi matrika neznank. Reitev predstavlja funkcijo magnetnega pretoka od prostorskih
koordinat in pa tudi odvisnost od drugih veliin, kot sta npr. slip in pa as.

Celoten model
Sestavljen je pravzaprav iz dveh delov, en del predstavlja poljski model, to je tisti del, ki
deluje v sklopu metode konnih elementov, in vezni model, katerega predstavlja zunanje
elektrino vezje prikljueno na FEM model.

Slika 1: Model analize stroja

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Poljski model oz. FEM zajema e tri, med seboj neodvisne vrste simulacij. To so magnetostatini, magneto-dinamini in tranzientni nain izrauna elektromagnetnih koliin.

Magnetostatika
V tem nainu simulacije so vse koliine konstantne, imamo statine razmere. Tokovi so
enosmerni, prav tako magnetna polja.

Magnetodinamika
Namenjena je za harmonine, asovno neodvisne veliine (program v tem primeru rauna z
efektivnimi vrednostmi, zato asovna neodvisnost) in za stacionarne razmere stroja. To je
nain, katerega bomo uporabljali najve, saj je v primerjavi s tranzientnim nainom dosti
hitreji in zadovoljivo natanen.

Tranzientna analiza
V tem nainu se uvede e odvisnost koliin od asa. Zmore vse kar lahko simuliramo v
magneto-dinamiki, s tem da imamo tukaj e monost opazovanja prehodnih pojavov. Ta
nain najbolje opisuje dejanske razmere v stroju, je natanen, ampak zelo zamuden.
Uporabili ga bomo za simulacijo steka motorja.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Potek izgradnje stroja

Stroj bomo obravnavali v 2D (dveh dimenzijah). Sprva bi priakovali, da v program enostavno
vnesemo 3D strukturo stroja, vendar pa to ni potrebno. e si ogledamo jedro motorja (Slika 2),
vidimo, da ima vzdol pogonske gredi homogeno zgradbo. Zaradi tega ga lahko geometrijsko
opiemo kot produkt 2D geometrije (Slika 3) in pa globine jedra. Dele geometrije (glave
statorskih navitij in kratkostina obroa), ki so izven jedra in jih tako ne moremo opisati v 2D,
bomo obravnavali drugae. Opiemo jih s pomojo elektrinih parametrov (stresana
induktivnost glav navitji, induktivnost segmenta kratkostinega obroa...), katere izraunamo
analitino. Elektrine parametre nato vkljuimo v elektrino vezje (Slika 7, Slika 5). Jedro stroja
torej obravnavamo v domeni konnih elementov FEM (poljski model), vse ostalo pa opiemo z
elektrinimi elementi (vezni model).
e bi se odloili za 3D obravnavo problema, bi bila ta pot bolj zamudna. Imeli bi opravka z
daljim asom izgradnje geometrije stroja, najve bi se pa poznalo na asu, ki ga raunalnik
potrebuje za reitev problema. Je pa res, da bi s tako obravnavo tudi veliko pridobili, najve na
natannosti rezultatov. Zavedati se je potrebno, da smo v 2D nainu v obravnavo vkljuili
parametre, ki so doloeni z analitinimi obrazci, pri katerih zna biti odstopanje od prave
vrednosti veliine tudi to 30% ali ve.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Geometrija
Najprej definiramo geometrijo. Vnesemo dimenzije jedra stroja, to je dimenzije rotorja in
statorja, praktino gledano, nariemo jedro stroja gledano s strani motorja (Slika 2). Podamo
tudi globino jedra stroja. Definirati je potrebno samo jedra motorja, saj so razmere
simetrine, s tem pa veliko pridobimo na asu izgradnje stroja, najve pa na asu, ki ga
program potrebuje za reitev problema.

statorsko
elezno
jedro

glava
statorskega
navitja

rotorsko
elezno
kratkostini
jedro
obro

pogonska
gred

Slika 2: Asinhronski motor. Zeleno obarvana regija predstavlja obmoje zajeto v

FEM

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Materiali in regije
Definiramo e regije, kjer vsaki doloimo tip in material. Kot tip regije je miljeno ali gre za
navitje (Coil conductor), za masiven prevoden material (Solid conductor) , za magnetilni
material (Magnetic non conducting region) ali zrano reo (Air gap). Regije so na sliki
oznaene vsaka s svojo barvo, pri tem je:
temno modra: magnetilni material, lamelirana ploevina
svetlo modra: zrana rea
rdea in rumena: statorsko bakreno navitje s pozitivno smerjo navijanja
zelena: statorsko bakreno navitje z negativno smerjo navijanja
lila: rotorske palice iz masivnega aluminija

Slika 3: Geometrija in regije jedra stroja

Pri magnetilnih materialih je glavni podatek magnetilna karakteristika (odvisnost gostotne

magnetnega pretoka B od magnetne poljske jakosti H), ki je navadno podana tabelarino iz
opravljenih meritev. Za ta projekt je bil uporabljen material M330-35A, ki je bil uvoen iz
standardne knjinice materialov programskega paketa.
Regijam, kjer so prisotna navitja (na Slika 3 rdee, zeleno in rumeno obarvana obmoja),
podamo e tevilo ovojev.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Mrea
Potrebno je generirati mreo neznank, ki jo zahteva metoda konnih elementov. Hoemo,
da je mrea najbolj gosta v zrani rei in njeni blinji okolici, in redka na zunanjih robovih
statorja. Razlog tega je, da na rezultate simulacije najbolj vplivajo razmere na obmoju
zrane ree, med tem ko dogajanje v na robu statorja nima velike tee. Naeloma bi lahko
po celi geometriji napravili gosto mreo, vendar to nima smisla, saj bi tako izjemno podaljali
as raunanja, rezultati bi pa bili praktino enaki tistim z optimizirano mreo. Da pa povemo
programu kje naj naredi veliko in kje majhno gostoto tok, pa moramo tokam, ki definirajo
geometrijo (Slika 3) doloiti vrednosti utei. Tako bomo tokam geometrije, ki leijo na
zrani rei in v njeni blinji okolici doloili utei z vejo numerino vrednostjo, kot pa tistim,
ki leijo na robu statorja. Rezultat je samodejno generirana mrea neznank (Slika 4).

Slika 4: K geometriji in regijam jedra dodana mrea neznank

Mehanski parametri
Programu je potrebno e navesti, kateri deli so fiksni in kateri so mobilni. Pri tem seveda
rotor definiramo kot mobilni del, stator pa kot stojei. Posebno vrsto rotacije dodelimo tudi
zrani rei, razlog tega je samo v hitrejem izraunu. Vrtljivim delom lahko doloimo
naslednje lastnosti:
V primeru magneto-dinamine analize slip, in zaetno hitrost ali vsiljeno hitrost e
gre za tranzientno analizo.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Elektrino vezje
Sestavljeno je iz dveh delov; iz statorskega dela (Slika 7) in rotorskega dela (kratkostina kletka,
na Slika 7 je to blok s simbolom veverice, celotno vezje rotorja pa lahko vidimo na Slika 5).

Stator
Obravnavani stroj je vezan v vezavo zvezda,
statorskem vezju.

zato bomo v isti vezavi vezali elemente v

Statorski elementi :

statorske stresane induktivnost glav Lg1, Lg2, Lg3

statorske ohmske upornosti navitij Rs1, Rs2, Rs3

statorske induktivnosti Ls1, Ls2, Ls3

napetostni viri ( fazno zamaknjeni za 120 elektrinih stopinj) U1 ,U2, U3

U1

Ls1, R1

Lg1

U2

Ls2, R2

Lg2

U3

Ls3, R3

Lg3

Slika 7: Elektrino vezje statorja

Slika 6: Kratkostina kletka in na

njej oznaen segment

kratkostinega obroa

Slika 5: Elektrino vezje kratkostine kletke

10

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Pri tem so statorske induktivnosti Ls1, Ls2, Ls3vkljuene (izraunane) s strani FEM, sami pa moramo
podati e informacijo o napajalnih napetostih U1 ,U2, U3. Preostanejo nam e stresane induktivnost
glav navitji Lg1, Lg2, Lg3 in statorske ohmske upornosti navitij Rs1, Rs2, Rs. Stresane induktivnosti
glav izraunamo iz analitinih formul, ohmske upornosti navitij pa imamo podane e iz meritev.
Potrebno se je zavedati, da statorske induktivnosti Ls1,

Ls2, Ls3

ne predstavljajo samo magnetilnih

(medsebojnih) induktivnosti med statorjem in rotorjem. e gledamo induktivnost ene faze, npr. Ls1, ta

induktivnost zajema magnetilno induktivnost in vse stresane induktivnosti, razen stresane

induktivnosti glave navitja, ki je FEM model ne zajema.

Rotor
Opiemo ga tako, da kratkostino kletko na im bolj naraven nain nadomestimo z elektrinimi elementi.
To pomeni, da vsako rotorsko palico predstavimo z induktivnostjo in ohmsko upornostjo, enako
napravimo s segmenti kratkostinih obroov, ki med seboj povezujejo palice (Slika 6).
Rotorski elementi:

stresana induktivnost M-tega segmenta na rotorskem kratkostinem obrou LavM

ohmska upornost M-tega segmenta na rotorskem kratkostinem obrou RavM

ohmska upornost in induktivnost M-te palice Rm

Ohmske upornosti in induktivnosti palic so e vkljuene v poljskem modelu (FEM). Podati pa moramo
podatke ohmske upornosti in induktivnosti segmenta kratkostinega obroa (Slika 6, Slika 5). Slednje
izraunamo iz analitinih obrazcev.

11

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Analitini izraun parametrov
stresana induktivnost glave navitja Lg na statorju

Lg = l (pp q)

b0

Enaba 1

h1
permeabilnost praznega prostora
Z ... tevilo ovojev na fazo

h2

l ... globina utora oz. globina stroja

pp ... tevilo polovih parov
q ... tevilo utorov na pol in fazo
korelacijska faktorja

b
Slika 8: Statorski utor
Pri tem sta korelacijska faktorja in odvisna od oblike utora (Slika 8). Prvi (Enaba 2)
nanaa na del utora, ki je zapolnjen z zrakom (modra barva na Slika 8), drugi (Enaba 3) pa
na del utora, v katerem je navitje (rdea barva na Slika 8).
h1/(b+b0)

Enaba 2

h2/(3b)

Enaba 3

stresana induktivnost segmenta kratkostinega obroa Lav

c
Lav = 0.46 log(2.35 D0sr / (2c+d))

Enaba 4

D0srsrednji diameter kratkostinega obroa

cirina kratostinega obroa

D0s r

d ... viina kratkostinega obroa

Slika 9: Prerez kratkostinega

obroa

12

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

upornost segmenta kratkostinega obroa Rav

Rav = Al l0 / (c d)

Enaba 5

Al ... specifina upornost aluminija

l0 ... dolina segmenta kratkostinega obroa med sosednjima palicama

Doloitev izgub v elezu

Izgube v elezu se raunajo na drugaen nain, kot bi sprva priakovali. Ko zaenemo
simulacijo in ko se ta kona, rezultati nimajo vsebovanih izgub v elezu. To pa pomeni, da
dobimo manji magnetilni tok, manje izgube v bakru na statorju, manjo energijo stresanja
polja na statorju, bolji izkoristek in podobno. Popravek naredimo tako, da programu, po
tem, ko je e reil problem, naknadno podamo koeficiente za izraun izgub v elezu. Preko
teh koeficientov program doloi celotno izgubno mo v stroju iz katere nato sami
preraunamo nove vrednosti tokov, moi... Koeficiente raunamo po enabi 6.

Enaba 6
dP ... povprena gostota moi v prostoru
kh ... koeficient histereznih izgub
ke ... koeficient dodatnih izgub
... specifina prevodnost materiala
d ... debelina lamele
f ... frekvenca
Bm ... amplitudna vrednost gostote magnetnega polja
Pri tem prvi len predstavlja histerezne, drugi vrtine, zadnji pa dodatne izgube v elezu.
Doloiti moramo pravzaprav samo koeficienta kh in ke, specifino prevodnost in pa
izgubno mo P pri B = 1 T in B = 1.5 T nam poda proizvajalec.

13

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Rezultati simulacij in analiza

Magnetodinamika
V tem nainu simulacije so bili opravljeni tirje preizkusi. To so:
Navorni preizkus (Torques test)
Bremenski preizkus (Load test)
Preizkus prostega teka (No load test)
Preizkus optimalne napetosti (Optimal voltage test)
Na vseh grafih sta po dve krivulji. Modra krivulja z oznako Xm pomeni v praksi merjeno koliino
na stroju (m meritev), kjer je X ta koliina. Rdea krivulja z oznako Ys pomeni v programskem
paketu simulirano koliino (s simulacija), kjer je Y ta koliina.

Slika 10: Silnice magnetnega polja pri nazivnem obratovanju

14

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Slika 11: Gostota toka pri nazivnem obratovanju. V palicah kratkostine kletke je viden skin
efekt.

15

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Preizkus prostega teka

Motor prikljuimo na napajalno napetost, pri tem ga ne obremenimo. Stroj se sinhrono vrti
skupaj z vrtilnim magnetnim poljem, torej tee v sinhronizmu. Spreminjamo napajalno
napetost U in pri tem opazujemo, kako se spreminjajo ostale veliine. Pri tem preizkusu nas
predvsem zanima odvisnost izgub v bakru Pba in izgub v elezu Pe od napetosti.

Statorski elektrini tok

9
8
7

I [A]

6
5

Im

Is

2
1
0
80

180

280

380

480

U [V]

Graf 1: Odvisnost statorskega elektrinega toka I od napajalne napetosti U (Im meritve, Is

simulacija)

Faktor delavnosti
0,8
FD [/]

0,6
0,4

FDm

0,2

FDs

80

180

280

380

480

U [V]

Graf 2: Odvisnost faktorja delavnosti FD od napajalne napetosti U (Fdm meritve, FDs

simulacija)

16

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Izgube v elezu
300
250
Pe [W]

200
150

Pem

100

Pes

50
0
80

180

280

380

480

U [V]

Graf 3: Odvisnost izgub v elezu Pe od napajalne napetosti U (Pem meritve, Pes

simulacija)

Vhodna mo
1200

Pvh [W]

1000
800
600

Pvhm

400

Pvhs

200
0
80

180

280

380

480

U [V]

Graf 4: Odvisnost vhodne moi Pvh od napajalne napetosti U (Pvhm meritve, Pvhs
simulacija)

17

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Pba [W]

Izgube v bakru
1000
900
800
700
600
500
400
300
200
100
0

Pbam
Pbas

80

180

280

380

480

U [W]

Graf 5: Odvisnost izgub v bakru Pba od napajalne napetosti U (Pbam meritve, Pbas
simulacija)
Opazi se, da pride pri napetostih, ki so vije od nazivne medfazne napetosti (Un = 400V), do vejih
odstopanj opazovanih koliin. e pogledamo fazni statorski elektrini tok I (Graf 1), ta mono skoi v
obmoju nad nazivno napetostjo Un. Vzrok tega bomo poiskali s pomojo elektrinega nadomestnega
vezja za asinhronski stroj za eno fazo (Slika 12).

Slika 12: Elektrino nadomestno vezje asinhronskega stroja

18

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Najprej si poglejmo, kaj pomenijo elektrini elementi v nadomestni shemi (Slika 12).

U1 na stator prikljuena napajalna fazna napetost

I1 rotorski fazni tok
I2 statorski reducirani fazni tok
I0 magnetilni tok
R1 statorska upornost navitja ene faze
X1 statorska stresana reaktanca ene faze
X2 reducirana rotorska reaktanca ene faze

Xm glavna magnetilna reaktanca

Rfe upornost zaradi elezovih izgub
R2 reducirana rotorska upornost
s - slip
(1-s)*R2/s delovna mehanska mo na bremenu

Motor deluje v sinhronizmu, kjer je slip enak ni. e pogledamo na nadomestnem vezju (Slika 12)
element (1-s)*R2/s, ta predstavlja pri tem slipu neskonno upornost, zato skozenj ne bo tekel noben tok.
To pa pomeni, da tok ne tee tudi skozi elementa R2 in X2. Ostane nam torej paralelna vezava
elementov Xm in Rfe, zaporedno vezano z R1 in X1. Zapiimo enabo za celotno impedanco Z (Enaba 7).
Enaba 7
In e za tok I1 skozi fazno vejo (Enaba 8):
Enaba 8
Ker je X1 << Xm (X1 ~5% Xm), R1 << Xm (R1 ~6% Xm) in Rfe >> Xm (Xm ~5% Rfe), lahko enabo 8
poenostavimo v:
Enaba 9
Za prevelik magnetilni tok I pri nazivni napetosti Un je torej kriva premajhna magnetilna induktivnost Lm.
Induktivnost je po definiciji snovno geometrina lastnost, torej je odvisna od snovi in geometrijske
zgradbe. Predpostavimo, da napake v geometriji nismo storili, torej da se upotevana geometrija
natanno ujemo s pravim strojem, sploh pa debelina zrane ree in tevilo ovojev, ki zelo vplivata na
magnetilno induktivnost Lm motorja. Izkljuujemo tudi monost veje numerine napake zaradi
preredke mree. Simulacija je bila opravljena pri razlinih gostotah mree in rezultati so se razlikovali k
vejemu na prvem decimalnem mestu. Tudi izkustveno gledano bi morala uporabljena mrea
zadostovati.
19

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

e vzrok ni v geometriji, je lahko samo e zaradi snovi. Uporabili smo material, ki je bil na voljo v
standardni knjinici materialov, tako da se B-H karakteristika uporabljenega materiala glede na rezultate
dosti razlikuje od pravega.

Navorni preizkus
Motor obremenjujemo praktino od sinhronizma (slip je enak ni) pa skoraj do zavore (slip skoraj enak
ena). Pri tem je napajalna napetost konstantna. Opravili bomo dva navorna preizkusa, enega pri nazivni
medfazni napetosti Un = 400V, in drugega pri medfazni napetosti U = 330V.

Navorni preizkus pri nazivni napetosti Un = 400V

I [A]

Tok
20
18
16
14
12
10
8
6
4
2
0

Im
Is

0,2

0,4

0,6

0,8

s [/]

Graf 6: Odvisnost faznega toka I od slipa s (Im meritve, Is simulacija)

20

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Navor
35
30

M [Nm]

25
20
15

Mm

10

Ms

5
0
0

0,2

0,4

0,6

0,8

s [/]

Graf 7: Odvisnost navora M od slipa s (Mm meritve, Ms simulacija)

21

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Navorni preizkus pri napetosti U = 330V

Tok
15

I [A]

10
Im

Is
0
0

0,2

0,4

0,6

0,8

s [/]

Graf 8: Odvisnost toka I od slipa s (Im meritve, Is simulacija)

Izhodna mo
2500
Pizh [W]

2000
1500
1000

Pizhm

500

Pizhs

0
0

0,2

0,4

0,6

0,8

s [/]

Graf 9: Odvisnost toka izhodne moi Pizh od slipa s (Pizhm meritve, Pizhs simulacija)

Navor
20

M [Nm]

15
10

Mm

Ms

0
0

0,2

0,4

0,6

0,8

1,2

s [/]

Graf 10: Odvisnost navora M od slipa s (Mm meritve, Ms simulacija)

22

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Vhodna mo
6000

Pvh [W]

5000
4000
3000

Pvhm

2000

Pvhs

1000

0
0

0,2

0,4

0,6

0,8

s [/]

Graf 11: Odvisnost vhodne moi Pvh od slipa s (Pvhm meritve, Pvhs simulacija)

Faktor delavnosti
1

FD [/]

0,8
0,6
0,4

FDm

0,2

FDs

0
0

0,2

0,4

0,6

0,8

s [/]
GO
LO

Graf 12: Odvisnost faktorja delavnosti FD od slipa s (FDm meritve, FDs simulacija)

Izkoristek
1
0,8
Izk [/]

0,6
0,4
0,2
ni,
l ja
b
u
Lj
av 0
erz

iv
Un

ae
ta z
e
t
ul
Fak

0,2

iko
hn
e
t
tro
l ek

Izkm

Izks

0,4

0,6

0,8

1,2

s [/]

Graf 13: Odvisnost izkoristka Izk od slipa s (Izkm meritve, Izks simulacija)

23

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Izgubna mo
6000
5000
Pizg [W]

4000
3000

Pizgm

2000

Pizgs

1000
0
0

0,2

0,4

0,6

0,8

1,2

s [/]

Graf 14: Odvisnost izgubne moi Pizg od slipa s (Pizgm meritve, Pizgs simulacija)

24

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Bremenski preizkus
Podobno kot pri navornemu preizkusu, le da tukaj opazujemo odvisnost koliin od navora,
namesto od slipa. Razlika je tudi v razponu slipnih vrednosti. Ta preizkus jih zajema praktino
od sinhronizma (s je skoraj 0), pa do vrednosti slipa 10 %.

Tok
6
5
I [A]

4
3

Im

Is

1
0
0

10

12

14

16

M [Nm]

Graf 15: Odvisnost toka I od navora M (Im meritve, Is simulacija)

Vhodna mo
3500
3000

Pvh [W]

2500
2000
1500

Pvhm

1000

Pvhs

500
0
0

10

15

M [Nm]

Graf 16: Odvisnost vhodne moi Pvh od navora M (Pvhm meritve, Pvhs simulacija)

25

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Izhodna mo
2500
Pizh [W]

2000
1500
1000

Pizhm

500

Pizhs

0
0

10

15

M [Nm]

Graf 17: Odvisnost izgubne moi Pizg od navora M (Pizhm meritve, Pizhs simulacija)

FD [/]

Faktor delavnosti
1
0,8
0,6
0,4
0,2
0

FDm

FDs
0

10

15

M [Nm]

Graf 18: Odvisnost faktorja delavnosti FD od navora M (FDm meritve, FDs simulacija)

Vrtilna hitrost

n [obr/min]

1500
1450
nm

1400

ns
1350
0

10

15

M [Nm]

Graf 19: Odvisnost vrtilne hitrosti n od navora M (nm meritve, ns simulacija)

26

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Preizkus optimalne napetosti

S tem preizkusom v praksi ugotavljamo, ali ima stroj pravo tevilo navojev. e je temu tako,
bo pri nazivni napetosti, torej pri napetosti za katero je stroj grajen, optimalno deloval. To
pa pomeni, da bo takrat deloval z najboljim izkoristkom.
Preizkus izvedemo tako, da na izhodu stroja vzdrujemo konstantno nazivno obremenitev,
pri tem pa spreminjamo napetost in opazujemo veliine. V simulaciji je bil ta preizkus, zaradi
hitreje in laje izvedbe, opravljen drugae. Namesto vsiljene konstantne nazivne mehanske
moi na gredi, so bile meritve v simulaciji opravljene pri takih slipih, pri katerih je pri
doloeni napetosti mehanska obremenitev nazivna. Vrednosti parov slipa in pripadajoe
obremenitev dobimo iz podanih meritev motorja. V teoriji bi po tej metodi morali dobiti v
simulaciji enako mehansko mo na gredi kot pri meritvi, vendar zaradi napak priakovano
pride do odstopanj.

I [A]

Fazni tok
6
5,5
5
4,5
4
3,5
3

Im
Is
300

350

400

450

500

U [V]

Graf 20: Odvisnost toka I od napajalne napetosti U (Im meritve, Is simulacija)

Vhodna mo

Pvh [W]

2400
2200
Pvhm

2000

Pvhs

1800
300

350

400

450

500

U [V]

Graf 21: Odvisnost toka I od napajalne napetosti U (Pvhm meritve, Pvhs simulacija)

27

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Izhodna mo

Pizh [W]

1900
1700
1500

Pizhm

1300

Pizhs
300

350

400

450

500

U [V]

Graf 22: Odvisnost izhodne moi Pizh od napajalne napetosti U (Pizhm meritve, Pizhs
simulacija)

Izgubna mo

Pizg [W]

700
600
500

Pizgm

400

Pizgs

300
300

350

400

450

500

U [V]

Graf 23: Odvisnost izgubne moi Pizg od napajalne napetosti U (Pizgm meritve, Pizgs
simulacija)

Izkoristek

Izk [/]

0,85

0,8
0,75

Izkm

0,7

Izks

0,65
300

350

400

450

500

U [V]

Graf 24: Odvisnost izkoristka Izk od napajalne napetosti U (Izkm meritve, Izks simulacija)

28

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Tranzientna analiza
Ogledali si bomo asovni potek navora, statorskega toka in vrtilne hitrosti pri steku neobremenjenega
stroja. Primerjava z meritvami tukaj ni mona, saj nimamo na razpolago podatkov o dinaminem
delovanju motorja.

Fazni tokovi
40

30
20

I [A]

10
0

Ia

-10

Ib

-20

Ic

-30
-40
0

0,05

0,1

0,15

0,2

0,25

t [s]

Graf 25: Odvisnost faznih tokov Ia, Ib, Ic od asa t

Vrtilna hitrost
1800
1600

n [obr/min]

1400
1200
1000
800

600
400

200
0
0

0,05

0,1

0,15

0,2

0,25

t [s]

Graf 26: Odvisnost vrtilne hitrosti n od asa t

29

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Navor
60
50
40

M [Nm]

30
20
10

0
-10
-20
-30
0

0,05

0,1

0,15

0,2

0,25

t [s]

Graf 27: Odvisnost navora M od asa t

Tok I v palicah kratkostine kletke

3000
2500

2000
1500

I [A]

1000
500

I1

I2

-500

I3

-1000
-1500

-2000
-2500
0

0,05

0,1

0,15

0,2

0,25

t [s]

Graf 28: Odvisnost rotorskih tokov I1, I2 in I3 v kratkostini kletki, v treh sosednjih palicah

30

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Zakljuek
Rezultati simulacij se dokaj zadovoljivo pokrivajo z meritvami, e najbolje v obmoju nazivnih vrednosti.
Res je, da je pri doloenih preizkusih prilo do malo vejih odstopanj, vendar se je potrebno zavedati, da
je bilo kar nekaj vhodnih elektrinih parametrov (stresane induktivnosti, upornosti...) za simulacijo,
izraunanih analitino po obrazcih, ki so bolj izkustvene narave pa tudi B-H karakteristika se izven
nazivne obratovalne toke nekoliko razlikuje od prave.
Izkazalo se je tudi, da kljub temu, da analitino izraunani parametri veinoma predstavljajo manjinski
dele v stroju (njihove vrednosti so majhne v primerjavi s tistimi, ki jih zajema FEM), izjemno vplivajo na
lastnosti stroja, torej jim lahko pripiemo lastnost visoke obutljivosti. In e je bila pri izraunih teh
obutljivih parametrov narejena veja napaka (kot je bilo e omenjeno imajo lahko analitino obrazci
tudi do 30% ali ve odstopanja od dejanskih vrednosti), po tem lahko priakujemo tudi veja odstopanja
na rezultatih.
Natannost rezultatov bi lahko izboljali tako, da bi v program v 3D vnesli geometrijo celotnega stroja in
bi se tako izognili analitinim izraunom, ki predstavljajo glavni vzrok odstopanj.

31

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Uporabljena literatura:
[1] Damijan Miljavec, Peter Jereb ; Elektrini stroji - temeljna znanja
*2+ Peter Jereb, Damijan Miljavec ; Vezna teorija elektrinih strojev

32