Biografija za avtorot Adam Smit

Adam Smit e roden na 5 Juni 1723g.vo

Kirkaldi([kotska) vo semejstvo na srednoimotni
roditeli. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto
i spored nekoi biografi bil mo{ne rabotliv,imal
dobra memorija i ~ital so golema qubov.
[koluvaweto go prodol`il na Glazgov kolexot a
podocna na Oksfordskiot Univerzitet. Po odredeno
vreme bil izbran za univerzitetski nastavnik po
logika i moralna filozofija na Glazgovskiot
Univerzitet. Vo periodot 1762-1764 bil vicerektor,vo tekot na 1762 se steknal so doktorat od
oblasta na pravoto a vo 1787g.stanal i rektor na
Glazgov-Kolexot. Na 36g.go izdal deloto Teorija na
moralnite ~uvstva vo koe glavna ideja e tezata
deka altruizmot e alfa i omega vo moralniot svet
na lu|eto. Na edno patuvawe vo Francija se
zapoznal so fiziokratskoto u~ewe i li~no so
negovite najpoznati privrzanici. Vo London ja
napi{al Istra`uvawe na prirodata i pri~inite za
bogatstvoto na narodite ili skrateno Bogatstvoto
na narodite. Vo 1773 stanal ~len na poznatoto
Kralsko dru{tvo koe vo toa vreme va`elo za
angliska akademija na naukite. Vo 1778 bil
nazna~en za komesar za danoci vo [kotska so
sedi{te vo Edinburg i tamu ostanal do krajot na
svojot `ivot. Za vreme na prestojot vo Edinburg
podgotvil nekolku izdanija na Bogatstvoto na
narodite i zapo~nal so pi{uvawe na edno delo od
oblasta na pravoto. Me|utoa smrtta go spre~ila da
go napi{e i da ja zavr{i planiranata trilogija da
objavi po edno delo od oblasta na
moralot,ekonomijata i pravoto. Smit umrel na 31
Juli 1790 godina.

Deloto Bogatstvoto na narodite se sostoi od 5 knigi

ko{to se objaveni vo 2 toma. Vo prvata kniga
avtorot gi izu~uva slednive pra{awa : podelbata
na trudot,faktorite na produktivnosta na trudot i
raspredelbata na dohodot me|u trite toga{ni klasi.
Predmet na izu~uvawe vo vtorata kniga se
kapitalot,plasiraweto na kapitalot vo razni
stopanski dejnosti i dr. Vo tretata kniga Smit se
osvrnuva na na ekonomskata politika so koja se
podr`uval razvojot na doma{nata
industrija,zemjodelstvoto,manufakturata i
trgovijata. Vo ~etvrtata kniga vrz
merkatilizmot,fiziokratizmot i liberalizmot. I na
krajot vo petatta kniga se razgledani razni
finansiski pra{awa. Bogatstvoto na narodite e plod
na edna dolgogodi{na i makotrpna rabota od
strana na Smit. Negovo glavno na~elo vo vrska so
ekonomijata bil egoizmot na lu|eto koj posebno se
istaknuval vo uslovi na ekonomski liberalizam.
Spored Smit godi{niot trud {to sekoj narod go
obezbeduva e vsu{nost nivniot sopstven fondi toj e
sostaven od proizvodi kupeni od drugi narodi.
Bogatstvoto odnapred e usloveno od dve razli~ni
okolnosti.Prvata e ~ovekovata ve{tina i umeewe
za trgovija,a pak vtorata: po~vata klimata i
goleminata na teritorijata na koja {to toj treba da
ostvari nekakvo zarabotuvawe. Smit isto taka pravi
i diferencijacija pome|u divite love~ki narodi i
civilizacijata davaj}i primer za nivnata siroma{nost
i prinudenosta taa navidum da se olesni so
ubivawe na bolnite ili stari ~lenovi na toa pleme.
Predmet na Smitova obrabotka vo prviot del se
pri~inite za podobruvawe na rabotnite sili na
trudot i redot vo koj proizvodot na trudot prirodno
se raspredeluva me|u razli~nite sloevi i stale`i od
lu|eto vo op{testvoto. Narodite {to se prili~no
naprednati vo pogled na ve{tinata,umeeweto i
rasuduvaweto koi gi primenuvaat pri rabotata se
rakovodele od mo{ne razli~ni planovi pri op{toto

vodewe i upravuvawe so trudot. Isto taka spored

Smit politikata ne nekoi narodi ja pottiknuvala
rabotlivosta na lu|eto od selata,dodeka pak na
nekoi rabotlivosta na gradovite. Od propa|aweto na
Rimskoto carstvo evropskata politika bila pove}e
nakloneta kon ve{tinite kon manufakturite i
trgovijata,zna~i kon dejnosta na gradovite odo{to
na zemjodelstvoto,dejnosta na seloto. Taka se
javile mnogu teorii povrzani tokmu so ovaa
problematika koja opfa}ala {irok vremenski period.
Istite tie teorii vlijaele vrz misleweto na mnogu
nau~nici kako i vrz javnoto upravuvawe na
vladetelite na suverenite dr`avi. Predmet na prvite
~etiri nigi e da razjasnat vo {to se sostoel dohodot
na golemoto mnozinstvo od lu|eto ili kakva bila
prirodata na na onie fondovi {to vo razli~ni
vremiwa i narodi ja pokrivale nivnata godi{na
potro{uva~ka.Smit isto taka se zadr`uva i na
prihodot na vladetelite i dr`avite,deka od rashodite
na vladetelite treba da se podmirat pridonesite za
celoto op{testvo, i na~inot na koj treba i ostanatite
da pridonesuvaat za podmiruvawe na rashodite.
Deloto zapo~nuva so Za podelbata na trudot a
prodol`uva so ponatamo{ni razgrani~uvawa i
pri~inite za negovata podelba. Sekako Smit
nezaborava da go odredi i mestoto na parite vo
negovoto delo i bi mo`ele da ka`eme deka toj na
ovaa tema posvetuva duri nekolku
glavi,zapo~nuvaj}i so nivnoto
poteklo,prodol`uvaj}i so nivnata cena,deka tie ja
odreduvaat realnata vrednost na daden proizvod.
Toj posvetuva i posebna rasprava za vrednosta na
srebroto i menuvaweto na negovata vrednost niz
vekovite.