Gregor, Neva 11.

maj 2010

Prijatelji dragi...

Hakuna Matata pomeni v svahiliju življenje brez

skrbi in tako ga trenutno poskušava živeti tudi
midva tu v Tanzaniji. Neva dodaja svoj
komentar in pravi, da ga ona tako živi že ves čas
najinega potovanja.... :) po vzhodni Afriki. Uf
blagor njej kajti z mano ni čisto popolnoma tako
:)

Temperature se tu v Mwanzi na obrežju

ogromnega Viktorijinega jezera gibljejo nekje
okrog 26 do 28C in deževna doba se počasi
poslavlja.

A pogovori in zanimanje za vremenske razmere so tu v Afriki po dosedanjih najinih

izkušnjah predvsem tema nas Evropejcev in ostalih zahodnjakov.

Midva pa se zdaj veselo pripravljava na odhod v

Serengeti in spust v krater Ngorongoro. Sto
tisoč glave črede živali v tem času pričenjajo z
migracijo proti severu v kenijska savanska
prostranstva. Verjameva, da bova njihovo
selitev spremljala čim bližje.

Pa da ne bom več razpletal o vremenu in

živalskih pričakovanjih, naj preidem na bolj
konkretne stvari, ki jih Afrika ponuja poleg vse
svoje raznolikosti, pisanosti, pestrosti pokrajin,
ljudi, običajev, verovanj, kulinarike, kulture,
glasbe…. tudi izjemno posebne oblike prevoznih sredstev, katera so pritegnila mojo
pozornost. Zato sem pripravil majhen in vsaj zame nadvse zanimiv izbor vzhodno
afriških prevoznih sredstev. Vse te oblike sva
na svoji poti srečevala in opazovala ter jih
namerno in nenamerno fotografirala. Nekaj
teh sva tudi sama preizkusila :) Osle pa
velikokrat izigravava kar sama, saj imava za
moj okus pretežko prtljago ( vsak po 15 kg), v
Sudanu pa sva za povrhu dobila še nekaj daril,
sicer ne najbolj uporabnih, a srčno podarjenih.

Prevozi so v teh predelih Afrike zelo pestri in

zanimivi. Predvsem pa se vsako prevozno
sredstvo vsaj 156 % izkoristi. Ljudje so glede
tega na vso moč inventivni. Izkoristijo vsak
najmanjši prostorček, kar pa seveda ni vedno
ravno udobno...predvsem ne za razvajene
evropske zadnjice.

Moram pa poudariti in izraziti občudovanje, da na najinem potovanju nisva imela s

točnostjo odhodov in prevozov v glavnem
nobenih zamud.

Generalno so problem ceste, če jih z ozirom

na njihovo razmajanost, razsutost,
preluknjanost, prašnost, vrtoglavost in
neskončnost lahko tako sploh imenujem.
Praviva jim kar »dancing« roads. Seveda pa
so glavne regionalne ceste že asfaltirane, a so kljub temu polne manjših in večjih
lukenj ter ostalih dodatkov. Glavni vzrok temu je seveda ne vzdrževanje, ki pa je vse
afriški simptom in problem na vseh nivojih kjerkoli že, vsaj v državah, ki sva jih do
sedaj obiskala.
Sprva sva načrtovala nakup osla, ki bi nama prenašal prtljago, midva pa bi se ob njem
lepo sprehajala in občudovala pokrajino. Hmmm, to ni bilo ravno izvedljivo zaradi
številnih razlogov…. Sicer se cene oslov
vrtijo tako v Etiopiji kot tudi v Sudanu tam
okrog 50 € na osla, odvisno od velikosti in
starosti posameznega primerka. Cene kamel
so precej višje..., kvaliteto pa se preizkusa z
jahanjem, gledanjem v zobe ter na kakšen
način se žival spusti in dvigne s tal. Kako se
kupuje avtomobile, ne bom razlagal, ker imate več ali manj vsi dolgoletne izkušnje, le
da je tu barantanje bistveno dolgotrajnejše. Čas pač tu ni tako pomembna
komponenta.

Asanti, asanti
z objemi in dobrimi mislimi
Gregor, Neva