Scribd Logo
Upload

Welcome to Scribd!

  • Zakaj Je Pes Človekov Najboljši Prijatelj? in Zakaj Ne Opica?

    Uploaded by

    Teaching Slovene
    27 views8 pages
    popular science article (in Slovene), Delo, 2011 Why the dog is human's best friend and why isn't it a monkey? text by: Maja Pan, photo: Reuters

    Original Title

    Zakaj je pes človekov najboljši prijatelj? In zakaj ne opica?

    Copyright

    © © All Rights Reserved

    Available Formats

    PDF or read online from Scribd

    Did you find this document useful?

    Is this content inappropriate?

    Report this Document
    popular science article (in Slovene), Delo, 2011 Why the dog is human's best friend and why isn't it a monkey? text by: Maja Pan, photo: Reuters

    Copyright:

    © All Rights Reserved
    Download as PDF or read online from Scribd
    Flag for inappropriate content
    27 views8 pages

    Zakaj Je Pes Človekov Najboljši Prijatelj? in Zakaj Ne Opica?

    Uploaded by

    Teaching Slovene
    popular science article (in Slovene), Delo, 2011 Why the dog is human's best friend and why isn't it a monkey? text by: Maja Pan, photo: Reuters

    Copyright:

    © All Rights Reserved
    Download as PDF or read online from Scribd
    Flag for inappropriate content
    of 8
    Pes pazi, miga z repkom, vstane, leze, da tacko. Zna Se marsikaj. Zakaj? Gensko je cloveku bolj podobna opica, a najboljsi prijatelj je pes. Madzarski znanstveniki iscejo odgovore na vprasanja, povezana z odnosom med psom in Clovekom. Od kod pasje socialne vescine? Bi jih lahko imele tudi lisice? enue wen ane diy eves a huts? Ko- ik je sta va pes Ki slany vagy fid? Je fantek ali punéha’ boste si- Sell Budimpet.Kéoe sma psa in sje # s0j0 Ijin ali abien- cem kdaj sprehajal do- mala jek po tran Evrop, lshko velo: ‘at ugane a ga bodo mimoidod neznan- ci spratevali ko ga bodo ogovrl. O spre Iijevaleev paoy se navadno priéakje, da ‘kot iz trebuha dajejo odgovore, lahko tudi prvi osebi, Tako sem sama znala redi tizen- ketté, preden sem se nauéila po madzarsko Stet do deset in preden sem ana to zap Sat Taenkentépoment vans nail je bilo namree bol pomembno zat povedat to kakor kaj drugega. V Budimpedti je zani- ‘ivo, dase lastiki psov med sebojskora} ‘obvezno poadravjajo, ka 2a ju brezime- nitnega spremstva ne vel, Dejstvo je, dav ‘Budimpedtio psih dansko vedo nekaj e- sar vérugih delih sveta Se ne vemo. Prav na Madéarskem so bili pioniji to- vvstnega reziskovanja, Leta 1994 je bil na ‘Universi tvs Lorénd (ELTE) ustanoven vi raziskovalni oddelek za etologjo, na keaterem se posveéajo raziskovanja evolu- ciiskih in etoledkih temeljev v odnosu psa in Gloveka, Kasneje so temu pionirskermu ‘oddet,katerega pobudnik in nosilecje il profesor Vilmos Csényi sledili novi oddelki ‘na drugih univerzah po Evropi in Severni Amerik.>V tistem éasu se na podrogju raz skovanja kognici, druzbenega vedenja ali ‘sebnosti psa ni dogajalo prav nit je zat il 2dajEnji predstojnik oddelka 2 etologi- jo na ELTE, profesor Adim Mikl6si. “Tako jebilo do leta 1998, koje skupina v Nem ‘rao tako zatelaraziskovati komunikaci- jo med psom in Glovekom. Oboji smo leta 1998 objavili prve prispevke-« (0d Canis lupus do Canis familiaris Danes vemo, da je Alovekov najbidt Hive- i genetski sorodnii skupina petih velkih ‘opie, primatoy, kl ima s lovedko vrstoiden- titnih 96-98 odstotkov genetskega zapisa (po nekaterih podatkih pa kar 99,4 odstot- ka), NaSe nablizje sorodnice tore, morda ‘presenetlivo, nisotiste, skaterimi si evro- ‘ameriSki kulturidelimo vsakdan; mizo, po- steljo, preditek, zabavo, rekreacijo in vse, kar se spodobi delitiz dobrimi sorodniki ali priate Vevro-ameritki kulturi so madi Narnevoloh Kink vBuciepet ivajo Primera raziskavo med pasiniin lovetkimi ‘motgan blitnjik logenetsko precej oddaljeni, ven: {ar zelo dobro udomageni volkovi. »Opice 0 zanimive za raziskovanje, sj eo zelo bli- 2unatim prednikom izpred 6 miljonov let, Kijub tem je znjimt te2ko dela, av tako jik.v wletnistvu ni mogoce naravno preuée- Vali, Poleg tedav 2 njlhove dobrobitjo so tu ‘tdi veil strofki, povezani, denimo, z na. stanitvijov Zivalskih vrtovih Za razliko od pic psov ne prouujemo v ujetnstva, Psi 4ivjosvobodno' pri svoj loveskih drusi- rah. Znanstveniki fz New Yorks, Rima, Bu- dimpeste, gorovja Nove Gvineje ali polpu- ave v Aftild jh lahko prowtujejo na enak ‘ain. Morda nam genetsko nis tako blizu, vvendar z nami delijo dologene slapne po- teze« je pojasnil splosne prednosti raisko- vanjapsov profesor Miklds in vrazmisieka na temo prevlade raziskav psov v primerja- viz opicami dod, priznati moram, zame ‘rece presenedjvo, nostalgiéno opafanje: sP3iso ena naiih poslednj vezi znaravo.« Eden od odioéiinin pogojev pri komple- ksnem odnosu psa in Coveka je vsekakor ‘dinkovitost komanikaeie med dvema raz: lienima vrstama,Za azo od opic je psom Diidina Gloveku omogoéila dolgotrajen stk in prilagoditev na Glovesko sporazumeval- no vedenje ter tako poglobitevravni komt nikacie. Zahvaljujoé enemu od preihfasci- nantnih rezultatovraziskovalnegatima Mi- ‘lési, Topi, Csinyi iz eta 2004, ko jim je tuspelo eksperimentalno dokazati, kako to, aso psi tako dobri pri razbiranju Sloveko- vih gest, so dodatne raziskave pokazale, da znajo psi uporabljat razliéne oblike dove: kovega pokaznega vedenjasv teh poskusih sopprek élovekovega kazanja sprstom psi hi {ro ugotovill, pod katerim od dveh lonékov je shrit zalogs. Poieg toga se psi odzivajo {ud na manj obitaine geste, denimoz nogo ali usmerjanje s pogledor, uporabljsjo pa ‘udi poljubne znake. Ceravno se komu to ne zi ni€ posebnega, je pomenljvo, da so ‘se pri istih poskusih tako opice kot volkovi ‘odrezal izrazito slab. ©6 Pojav navezanosti na oveka se Se posebej hitro razvije pri zavetiskih psih, kar lahko pojasnimo tudi s prikrajSanostjo za éloveski stik. Volkovi so, denimo, dober pokazatelj ‘tega, ken razvoj social veSein so na- redili psi. § poskasi vzgaianja mladickov volkov in psov je druga ekipa razsiovalcey (Gas, Gyori, Miki6s, Virinyi, Kubinyi, To- pil, Csényi) lta 2005 znenstveno dokazala, {a so volkovi primerjalno dosti slabe soc alzabiln. Slabo se odzivajo na glasovne sti- ‘mule. Volk, ki je bil od malega vagajan kot es, v fesn bliZni loveka, se zlepa ni ho- tel usesti ali uleéina ukaz, Gee, le za nek} sekund, Pray tako volkoviniso uporabljall sicer pomembnega ofesnega stika, eraved So tipi¢no umikali pogled ter niso sledili pPokaznim znamenjem. Da o nerazumljivo- sti voléega zavijanja v nasprorjuz lajeFem nitine govorimo. V pasjem lajedu so odkri- li irok spekter akustiénih parametrov, od frelevence, tonalitete do ritmignost, ii so moéno odvisni od konteksta, »Pi veji vo alizacij psov vprimerjaviz volkovije zani- rivo, da je ta najverjetneje rezultatnjihove kohabitacijesélovekom. Med udomaeitvijo smo liudje morda dajai prednost psom, ki 80 proizvajali ve in raznovrstneje glasove. Deloma je morta tako zato, ke Covel laije razume pasjo vokalizacjo kakor make vi- zualne komunikacije« Da gre ¥ tem primers za inrazito po- ‘membne, vendarle pa skupne pridobitve, PPostane jasneje, Ce upoStevamo opazanja senor v2 4, Miklésij: »Dejansko ima vokalizacija sesalcev in psov veliko skupnih in splosnih potez, neodvisnih od vrste, ki jo proutu ‘mo, tad od eloveka. Ce smo jez, zniZamo las in pospesimo govorjenje. Psi stonio {sto, kadar lajajo agresivno. Zato ni tetko zamati Custyene naravnanostiv ozadju vo- Jealizacje psov« Ne nazadnie je treba ome- nit, da so psi seveda dovzetni tdi za Glove- {jek poleg pokaznih se odivajo tudina ‘besedna zamena. 1 zaéethu raziskovanja nismo vedeli, v ‘katero smer nas bo zaneslo, Razmisliti smo ‘moral tdi, kako metodolosko razrediti do- lodene probleme. Danes se tozditrivialnoy« Je povedal profesor Miklisi, Vaemimo za primer fenomen navezanost; Seprav gre ri navezanosti za nekaterim izkustveno dobro poznano destvo, je kar precejinja ‘mojstrovina ¥ tem, s kakino metodologiio toéimbolje dokazati. Metoda, kisojoizvor- ‘no uporabili za preizkuSanje navezanosti pri éloveskih miladii, je pr psih pokazala, a jezelo podobno tudirazmerjemed psom ter skrbnikom. Gre za tako imenovani po- skus ¢uj situacie (S87 ~ Strange Situation ‘Test, pri katerem se primerja vedenje psa 4 tujea in do skebnilea. Zgol v prisotnosti ‘njca psa mine vesele do igre, ko pa se po- javi njegov skrbnik, ga intenzivno pozd liajo, Kar se, v primerjaviz volkovi, kaze ‘zmahanjem z repom in neposrednimi po- sled, ki pri volkovih popolnoma umanjka- jo. Miklésiostaja kritigen do predhodnika tudi v dojemanju splosnega poloZaja psov do Hud: sSprva so na pse gledali v konte \kstu primerjavez majnimi otroki. Po mo- jem mneniu so psi psi. Posebni so zat, ker 0 se pridrufili Goveskim dnuzbam in s0 'y tem pogledu izjemno uspeini. Da jim je to uspelo, so moral doseéi ogromne spre- nembe, zaradi katerih so res nekoliko po- ddobni Gloveskim mladigem. Vendar s0 se _zmeraj psi Pri razvoju sposobnosti hitre navezano- ‘tio kateri je teklo nemalo poskusoy, ima ‘odlotilen pomen dotik, ki je, po izsiedkih olotenit raziskay, pri vepostavliana vza- jemne naveranosti Se pomembnefSiod hra- ne in drugih posrednih spodbud. Dotik je Cosrednjeya pomena za pospefeno napredo- ‘vanje navezanosti, 2a zmonost iazanja navezanosti tudi do drugih skupin dlove- ‘ih posameznikov ter zatrajnost tovrstnih stikev vse Zivljenje. Obstajajo znanstveni ddokazi, da igra navezanost pomembno vio- go pri nastanku in pojavu zapletenega sis tema posebnega medsebojnega sporazume- ‘anja, saj omogoéa razvo} socialnih vestin sporazumevanja ter usklajensh sodeloval- nih. dejavnosti- med psom in élovekom. ‘Volk, verejen povsem enako kakor pes, ne Ffoogina Marta Gisc pripraia psitka Walter: jana stkanje magnetno resonance. ae znatnega zanimanja za skrbnila, prov tako ga njegova odsotnost ne prizadene,Se- prav skrbnika dobro loijo od drugih tudi Tr tega labko sklepamo, da niti dotik niti ‘navezanost na skrbnika sama po sebi nista ‘zadosina, temwveé pre) nujna dejavnika pri ‘uspeéni udomadiv, Pojav navezanosti na Zloveka se Se pose: be) hitro rave pi zvetiih psih, kar lah ko pojasnimo tudi s prikrajianostjo za do velld stk. Pes ima zaradi svojega nagnjenja ‘oziroma, kakor smo vide, pridobiene ve ‘ine, da gleda Cloveka v obraz in spremija njegove izraze, precej veo maénost uéenja ‘loveskih poter in znaéiinost.$ poskas je bilo dokzzano, da psi uporablajo tehniko sbranja obrazae, pri Kater shipnim pogle- dom sledijo od leve do desne strani obraza ter si tako ustvarjoinformacio, ki je zara- i dokazane Clovekove specifke, da Gusiev ne izraéamo simetritno niti enako toéno nna obeh straneh cbraza, naravnost fasc- nantna (Hare in Tomasello 2005). Ker psi te tehnike ne uporabljajo pri komunikaciji 2 drugimi psi, ostalimizivalmi ali predme- ti,temivet samo pri jude, sklepamo, da gre = 12 izjemno sposobnost razbiranja éloveko- vih Custev, ki pse postavla v znatno pred- nost pred drugimi Zivalmi v domnevnem priboénigkem prerivanju okol lovekovega prestola. Ne glede na ugibanja o izvoru otinosa ‘med psom in Glovekom je dejstvo, da so psi cevolvirali, da bi lahko prediveli v dloveko- ‘vem socialnem okolju. Ce so morda v 23+ {Zetia po svoji ibis osajaliblizu Cloveskih bivali, podobno kakor danes golobiv me- stih, se je kasneje lovelka popalacia vple- tla dejavneje,‘povabila se v svoja domo- vanj ter jh selekeionirala na tste, s kate- imi je bilo naflaje sobivati« je povedal dr. Millsi Jasno je, dae bila za pse odlodiina Prednost sposobnost izkazovanja dolote- nih soci ve8Ein, skaterimi so se posto- ‘poma vse bolje neverbalno sporazumevalis ‘Govekom ter mu tako, ne pozabimo, pred- ‘ysem bolje korstl. Ena od sposobnost, ki je poleg gestikulacifshega sporazamevanja verjetno kijuena, je navezanost. Da Hiudje razvijemo navezanost do psoy, je iz psiho- Joke literature dodobra poznano dejstvo, _pravtako, da pasji mladigi kao velit: ‘nimanje in privlatnost do judi. Sele pred ‘kratkim se je izkazalo, da tudi odrasli psi razvijeo naveranost na skrimike. Pomen ‘medvrstne navezanost je v dejstvu, da fe- Prev med psom in dlovekom ni vrojenega ‘yedenjskega vzorca, kakor, denimo, na rav- ‘i odnosov med isto vrsto, med volkom in volkom, ravno ta drusbena vestina funkci- onira kot nekakéno ozadje, ki omogota ra vo) ostaih drusbenih vestin peo. Drobniraztogi za velike razlike Poleg znatnih morfoloskih razik med psom jn yolkom ter ralik vezanih na nagine pre- Ihranjevanja, so vedeniske, osebnostne ter kognicijske lastnostpsov vendatle prevla- ujote v nizw vepostavlianja evolutivnih Joénicz volkom. Nekateriznanstveniki ute ‘meljujeo razvoj pasjh udomatitventh spo- sobnostiz nafinom prebranjevanja. Tako je na primer raziskovalka Kerstin Lindblad- ‘Toh iz Uppsale na Svedskem pripsih odkei- la gene, kiso se ob udomatitvi spremenil. ‘rd, da so ti deli posameznega gena veza- nina spremembe v mozganih ter na pasjo sposobnost presnove Skroba. Vsekakor 89 rezultati glede sposobnosti presnove skro- ba in razgradnje sladkorjev proces, ki je tudi pri éloveia potekal veporedno, vezano na poljedesko revolucio in spremembe v prehrambnih vaorcih pri tedaj fe ne tako starih pijtejl, psa in Cloveku, Raziskave razvoja Stevilnih udomatitve- ‘nih danostioziroma prilagoditey pri psu razkrivajo Se dodatne izrazte sposobnosti 2a skupno reSevanje problemov in sodelo- vanje z ostalimi Glovetkimi ani njegove skupine (omenjena raziskava leta 2003, sioet pa je potekalo de veé loenih primer: jalnih raziskav psa in volka do leta 2009, Mikisi in ostali) Sploino idejo teh razi- skav bi lahko stra v Koncept ‘sociane kompetence, drudbene veitine. Miklési je ponudil opredelitev: »0 visoko razvitih

    You might also like