IPPC v Sloveniji IPPC in Slovenia

Integrated
Pollution
Prevention
Control

Naravi je treba zaupati

Izbrane fotograje nas opominjajo, da je naravi treba zaupati.
V svojih stratekih nartih ima reitve vseh pereih okoljskih
vpraanj. Seveda pa je horizont teh reitev za vsa iva bitja enak,
nam tako ljubo prednjaenje pa zgolj domiljija.
Nature must be trusted
The selected photographs remind us that we should trust nature.
In its strategic plans, nature holds the solution to all burning environmental issues. The horizon of all these solutions is, of course,
the same for all living beings and our beloved position at the top
of the tree is a mere imagination.
Iztok Geister

Fit media
2008

IPPC

Integrated
Pollution
Prevention
Control

IPPC v Sloveniji IPPC in Slovenia

Vsebina
Content

Dr. Joe Roth

Izvajanje Direktive IPPC v EU in Sloveniji

The Implementation of the IPPC Directive in the EU and Slovenia

11

Dr. Duan Plut

Globalni trendi v okolju in odgovornost Slovenije

Global Environmental Trends and the Responsibility of Slovenia

16

Janja Leban

Pridobivanje okoljskih dovoljenj v gospodarstvu

Companies Wonder about the Measures of the Inspection Services

22

mag. Vilma Fece

Sistemski pristop k celovitemu prepreevanju in nadzoru onesnaevanja v Gorenju, d.d.

A Systematic Approach to Integrated Pollution Prevention and Control at Gorenje d.d.

29

Dr. Luka Kajfe-Bogataj

Odnos do okolja je kazalnik stopnje civiliziranosti drave

The attitude towards the environment indicates to what extent a country is civilised

IPPC

71

Joe Volfand

35

Primeri dobrih praks

36
38
39
40
42
44
45
46
47
48
49
50

Cinkarna, d.d.
CM Celje, d.d.
Energetika Celje, d. o. o.
EPI Spektrum, d.o.o.
ERICo, d.o.o.
E-net okolje, d.o.o.
ETI Elektroelement, d.d.
Esotech, d.d.
Gabriel As, d.o.o.
Gorenje, d.d.
Impol LLT, d.o.o.
Helios Group

lovek lahko odlaa, a as ne

Man can procrastinate, but time cannot

51
52
53
54
56
58
60
62
63
64
66

IVD, p.o.
Krka, d.d
Mitol, d.d.
Lafarge Cement, d.d.
Pocinkovalnica, d.o.o.
Revoz, d.d.
Salonit Anhovo, d.d.
Simbio, d.o.o.
tore Steel, d.o.o.
Talum, d.d.
Termoelektrarna otanj, d.o.o.

The Black-winged Stilt, with its stilt-like legs, adapts to the varying
depth of water, which is of vital importance for cohabitation
in a cultivated landscape such as saltpans.

IPPC

Polojnik se s svojimi kot hodulje visokimi nogami prilagaja spreminjajoi se

globini vode, kar je za sobivanje v kultivirani pokrajini,
kakrna so soline, ivljenjskega pomena.

Izvajanje Direktive IPPC v EU in Sloveniji

Dr. Joe Roth,

Urad za varstvo okolja in narave,
Agencija RS za okolje
Joe Roth, PhD.,
Environment and Nature Protection Oce,
Environmental Agency of the Republic of Slovenia

The Implementation of the IPPC Directive in the EU and Slovenia

Abstract

Povzetek

After being in force for 11 years, the European

Commission decided on a revision of the IPPC
Directive. The new Directive is supposed to
combine the seven currently valid Directives
from the eld of industrial emissions, thus decreasing the administrative burden, improving
the eciency of the legislation and attaining
the goals of the Commissions Thematic Strategies: a high level of environmental protection
and better public health. In Slovenia, as in most
EU member states, the implementation of the
Directive is delayed, especially with regard to
the issuing of IPPC environmental permits. The
main reason is the delayed transposition of the
Directive into Slovenian law. The other reasons
relate to the states shortage of personnel and
the extensive and often dicult situation with
the installation managers. The issuing of the
IPPC environmental permits is certainly one of
the most demanding and extensive administrative procedures in the eld of environmental
protection in the history of our country. Since
the implementation of this project can substantially inuence the development and competitiveness of the Slovenian economy, the state is
dealing with it gradually and thoroughly.

Evropska Komisija se je odloila za revizijo

Direktive IPPC, ki je veljala enajst let. Nova
direktiva naj bi zdruila sedem trenutno veljavnih direktiv o industrijskih emisijah in s tem
zmanjala upravne obremenitve, izboljala
uinkovitost zakonodaje, doseganje ciljev Tematskih strategij Komisije, visoko stopnjo varstva okolja in bolje zdravje ljudi. V Sloveniji in
veini drav lanic uveljavljanje direktive zamuja predvsem pri izdajanju okoljskih dovoljenj
IPPC. Glavni razlog za to je pozen prenos direktive v na pravni red. Drugi razlogi so povezani
s pomanjkanjem kadrov v dravi ter obsenimi
in dostikrat teavnimi razmerami upravljavcev
naprav. Izdajanje okoljskih dovoljenj IPPC je zagotovo eden najzahtevnejih in najobsenejih
upravnih postopkov za varovanje okolja v nai
zgodovini. Ker ima lahko izvedba tega projekta
kljune vplive na razvoj in konkurennost slovenskega gospodarstva, se ga je drava lotila
postopno in temeljito.

IPPC

Keywords: environmental protection, integrated pollution prevention and control,

IPPC, best available technology, BAT, environmental permits

Kljune besede: varstvo okolja, celovito

prepreevanje in nadzor onesnaevanja,
IPPC, najbolje razpololjive tehnike, BAT,
okoljska dovoljenja

Uvod

Proces revizije direktive in pomanjkljivosti veljavne zakonodaje

Direktiva o celovitem prepreevanju in nadzoru onesnaevanja (CPNO ali s tujko Integrated Pollution Prevention and Control, s kratico
IPPC) velja e enajst let. Ob njenem sprejetju je
bilo utiti precej navduenja nad tem, da bodo
celovita okoljska dovoljenja, s pogoji na podlagi uporabe najboljih razpololjivih tehnik (s
kratico NRT), usmerjena v odpravljanje vzrokov
industrijskega onesnaevanja, predstavljala
primerno orodje za doseganje okoljskih politik za moderno, tehnoloko napredno Evropsko skupnost, ki eli na tem podroju postati
vodilna svetovna sila. V enajstih letih izvajanja
je direktiva spodbudila precejen napredek
v doseganju enotnih okoljskih standardov in
tehnolokih praks po Evropi in je v praksi dokazala realne monosti za hkratni tehnoloko-industrijski razvoj, poveanje konkurennosti evropskega gospodarstva in reevanje okoljskih
problemov. Evropska Komisija (v nadaljevanju:
Komisija) ugotavlja, da sta njena osnovna usmeritev in vodilo direktive uvajanje najboljih
razpololjivih tehnik dobra podlaga za razvoj
nove generacije okoljske zakonodaje v naslednjem desetletju.

Evropska komisija se je ob koncu leta 2005 odzvala na pozive drav lanic, Evropskega parlamenta
in zainteresirane javnosti k 'bolji pravni ureditvi' (better regulation), ki bi zagotovila vejo okoljsko
in strokovno uinkovitost in se odloila za revizijo zakonodaje o industrijskih emisijah.
Namen revizije je bil oceniti obseg, v katerem bi lahko poveali uinkovitost direktive, in njeno
skladnost in komplementarnost z drugimi direktivami, ki urejajo industrijske emisije ter uinkovitost
trnih instrumentov v tem kontekstu. Potekala je v obliki obsenih tudij in stalnih, strukturiranih
posvetovanj z zainteresiranimi stranmi. Vzpostavljena sta bila tudi svetovalna skupina strokovnjakov in internetno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi (potekalo je med 17. aprilom in 18. junijem 2007). Ve informacij o tem procesu je na voljo na spletni strani CIRCA (CIRCA).
Ob zaetku revizije leta 2005 je Komisija objavila prvo poroilo o Direktivi IPPC, ki vsebuje tudi:
1. Akcijski nart, s katerim je elela zagotoviti proaktivno spremljanje in podporo implementacije Direktive IPPC in
2. Analizo monosti, s katero je elela ugotoviti specine probleme v zvezi z izvajanjem direktive in poiskati monosti za izboljave.

Obsena Analiza monosti je pokazala tiri pomanjkljivosti pri izvajanju direktive:

1. Nezadostna uporaba in uveljavljanje najboljih razpololjivih tehnik (NRT).
Medtem ko so se v zadnjih desetih letih industrijske emisije sicer zmanjevale, je ostal njihov
vpliv na okolje e zmeraj velik, zato jih je treba e naprej zmanjevati. Najveje industrijske
naprave (obrati) e vedno prispevajo precejen dele k celotnim emisijam kljunih zranih
onesnaeval (na primer 83 % veplovega dioksida SO2, 34 % duikovih oksidov NOx, 43 %
emisij praha in 55 % emisij hlapnih organskih spojin (VOC)). Iz teh analiz je razvidno, da brez
nadaljnjih zmanjanj emisij iz obratov IPPC ne bo mogoe dosei pozitivnih uinkov na zdravje
in okolje, ki naj bi jih zagotovili cilji iz Tematske strategije o onesnaevanju zraka (Air Pollution Thematic Strategy). Prav tako ne bo mogoe odpraviti neenakih konkurennih pogojev v
dravah lanicah.
Poleg tega so tudije, ki jih je izvedla Komisija, pokazale, da je problematina kakovost e
izdanih dovoljenj, e posebno v povezavi z uveljavljanjem NRT. Med dovoljenji za dejavnosti

IPPC

V okviru Akcijskega narta so se do konca leta 2007 izvajali mnogi ukrepi in tudije, za (i) zagotovitev popolnega prenosa direktive, (ii) izboljanje spremljanja napredka pri njenem izvajanju,
(iii) preverjanje skladnosti prenosa direktive v nacionalne zakonodaje, (iv) za dokonanje prve
generacije referennih dokumentov (BREF-ov) in zaetek njihove revizije, (v) za dodatna pojasnila
nekaterih pravnih vpraanj direktive, prav tako pa tudi za (vi) oceno monosti za racionalizacijo
obstojee zakonodaje o industrijskih emisijah v okviru bolje ureditve ter uporabo drugih mogoih
trnih instrumentov.

(sektorje), za katere so bili e pred nekaj leti sprejeti referenni dokumenti z NRT, in tistimi,
za katere so bili sprejeti ele nedavno, ni bilo nobene vidne razlike. Poleg tega je analiza projeciranih emisij in politik drav lanic iz Tematske strategije o onesnaevanju zraka pokazala,
da je polna uveljavitev NRT za velike kurilne naprave predvidena ele do leta 2020.
2. Omejitve, povezane z uveljavljanjem direktive in okoljskimi izboljavami, kar zmanjuje varovanje okolja, in spodbujanje okoljskih inovacij.
3. Odvene upravne obremenitve, ki jih povzroata kompleksnost in nekonsistentnost
posameznih delov trenutno veljavnih pravnih okvirov.
4. Nezadosten obseg in nejasne zahteve trenutno veljavne direktive, ki lahko ovirajo doseganje
ciljev Tematskih strategij Komisije.
Kot problem so se pokazale tudi omejitve uporabe eksibilnejih instrumentov, kot so na primer
sistemi trgovanja z emisijami NOx in SO2.

Izboljanje politik EU na podroju industrijskih emisij

Po dveletnem revizijskem procesu je Komisija 21. decembra 2007 predlagala sveenj zakonodaje
za izboljanje politik EU na podroju industrijskih emisij. Sveenj je sestavljen iz naslednjih dokumentov: (i) predloga nove Direktive o industrijskih emisijah (Predlog direktive, 2007), (ii) sporoila
Komisije z naslovom ''Na poti k bolji politiki o industrijskih emisijah'' (sporoilo, 2007) ter (iii) Ocene
uinka (Ocena, 2007) in Povzetka ocene uinka (Povzetek ocene, 2007).
Predlog je namenjen prenovi in preoblikovanju sedmih obstojeih direktiv s podroja industrijskih
emisij v eno samo direktivo, ki bo razumljiveji in pregledneji pravni instrument. Komisija je na
podlagi natanne Ocene uinka predlagala sveenj ukrepov za spopadanje s problematinimi
podroji, o katerih meni, da bodo sasoma pripomogli k izboljanju stanja.
V tem okviru sta predvideni dve kljuni pobudi: (i) revizija zdajnje zakonodaje o industrijskih emisijah s poenostavitvami, pojasnitvami in poveano uinkovitostjo ter (ii) okrepitev Akcijskega narta
Komisije o izvajanju direktive.

Kamnoseke
mojstrovine
nastajajo tudi
v grobih rokah
divjine, ki je na
morskem obreju
e posebno
ustvarjalna.
Masterpieces
are hewn by the
hands of wild
nature, which
is particularly
creative on the
coastline.

IPPC

Revizija zakonodaje
Iz Ocene uinka v okviru te pobude je razvidno, da ugotovljenih problemov ni mogoe reevati
brez spremembe zakonodaje. Zato se predlog Komisije osredotoa na prej omenjene tiri pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v postopku revizije.
Prvi, Komisija predlaga zdruitev sedmih obstojeih pravnih aktov o industrijskih emisijah v
enega samega, s imer se bosta izboljali jasnost in skladnost za drave lanice in za upravljavce.
Zmanjala se bodo nepotrebna upravna bremena, saj bodo razline zahteve po izdajanju dovoljenj
in poroanju, ki so se ponavljale v ve direktivah, zdaj poenotene v eni zdrueni direktivi.
Drugi, nova direktiva bo izboljala in razjasnila koncept NRT, s imer bo izboljana njegova enotna
uporaba. Odloitve, s katerimi bi pogoji v dovoljenjih odstopali od NRT, bodo mogoe le izjemoma
in bodo morale biti utemeljene in dokumentirane. Poleg tega direktiva zaostruje trenutne najnije
mejne emisijske vrednosti za velike kurilne naprave, da bi zagotovila emisijska zmanjanja, potrebna za doseganje ciljev Tematske strategije o onesnaevanju zraka.
Tretji, predlog uvaja minimalne zahteve za izvajanje okoljskih inpekcij naprav, redno revizijo
pogojev v izdanih dovoljenjih ter poroanje o skladnosti emisij in varstva tal. Dodane so tudi spodbude za razvoj in promocijo okoljsko prijaznih tehnologij.
etrti, obseg zakonodaje je razirjen, vkljuuje dodatne dejavnosti, kot so kurilne naprave med
20 in 50 MW, proizvodnjo vezanih plo iz lesa in obdelavo lesa. Predlog Komisije pojasnjuje tudi
obseg nekaterih dejavnosti, ki so e v veljavni direktivi, kot sta na primer predelava odpadkov in
proizvodnja hrane.
eprav ni vkljueno v zakonodajni predlog, je jasno, da bo Komisija na osnovi izkuenj, pridobljenih
z izvajanjem evropske trgovalne sheme z ogljikovim dioksidom, nadaljevala razvoj potencialnih
pravil za trgovanje z NOx in SO2 na podroju celotne Evropske unije.

Komisija predlaga
zdruitev sedmih
obstojeih pravnih
aktov o industrijskih
emisijah v enega
samega, s imer se
bosta izboljali jasnost in skladnost za
drave lanice in za
upravljavce.

Novi Akcijski nart 20082010 za izvajanje zakonodaje

Problem pri izvajanju direktive je tudi ta, da

veina drav lanic zamuja pri njenem izvajanju. Konni rok za polno skladnost vseh
naprav IPPC z direktivo je bil 30. oktober
2007.

Nova direktiva bo spodbujala razvoj in uporabo inovativnih tehnologij.

V Oceni uinka, izvedeni med revizijo Direktive IPPC in s tem povezane zakonodaje, so ovrednoteni
vplivi predlaganega svenja ukrepov. Iz te ocene je razvidno, da so koristi predlaganih ukrepov za
okolje in zdravje ljudi precejnje. Veja uporaba NRT bi lahko na primer veliko pripomogla k zapiranju (za 30 do 70 %) obstojee vrzeli med izhodiem za SO2 in NOx v letu 2020 ter cilji iz Tematske strategije o onesnaevanju zraka. e samo v sektorju velikih kurilnih naprav bi tako nastale neto
koristi za okolje v viini 728 milijard evrov. Koristi predlogov so veliko veje od gospodarskega
uinka, ki bi ga lahko dosegli brez sprememb (za faktor 3 do 14). Poleg tega priakujejo pozitivne
uinke v povezavi z drugimi tematskimi strategijami, ki jih ni mogoe kvanticirati, na primer uinki
na tla, vodo in odpadke.
Predlog nove direktive bo pripomogel tudi k bolji ureditvi in poenostavitvi zakonodaje. Poleg
tega je priakovati, da bo ta zdruitev razlinih zakonodajnih aktov v eno samo direktivo zmanjala
neto upravne stroke za 105255 milijonov evrov na leto.
Ocena uinka glede veje uporabe NRT ali drugih predlaganih izboljav ni ugotovila vejih
dolgoronih kodljivih uinkov na konkurennost, socialna podroja ali gospodarsko rast. Iz analize je razvidno, da bi enotneja uporaba NRT pripomogla k ustvarjanju enakopravnejih pogojev in
zmanjanju izkrivljenosti konkurence v Evropski uniji v industrijskih sektorjih, ki jih ureja Direktiva
IPPC. Nova direktiva bo spodbujala razvoj in uporabo inovativnih tehnologij.
Z novo direktivo eli Komisija izboljati uspenost in uinkovitost zakonodaje z visoko stopnjo varovanja okolja, zmanjanjem upravnih obremenitev in hkrati im vejim zmanjanjem izkrivljenosti
konkurence v Evropski uniji, da se ne bi ogrozil konkurenni poloaj evropske industrije. Po eni
strani eli Komisija zmanjati eksibilnost drav lanic pri izdajanju dovoljenj, po drugi strani pa
poveati transparentnost pri doloanju dopustnih mejnih vrednosti in pogojev, opredeljenih v dovoljenjih, in omogoiti bolje spremljanje izvajanja direktive. elja Komisije je tudi, da bi drave
lanice ''prenovile'' dovoljenja vsaki, ko bi bili revidirani referenni dokumenti BREF in da bi
drave lanice vsaj enkrat letno izvajale inpekcijske preglede obratovanja naprav IPPC. Komisija
nartuje, da bi nova direktiva zaivela in zaela veljati do leta 2012.

IPPC

Ker revidirana zakonodaja e nekaj let ne bo postala veljavna, bo morala Komisija zagotoviti, da
bodo drave lanice zdajnjo zakonodajo izvajale kar najdosledneje, pri emer bo uporabila novi
Akcijski nart. V skladu s predlogom o prenovi in preoblikovanju vse obstojee zakonodaje, povezane z industrijskimi emisijami v novo samostojno direktivo, se novi Akcijski nart za implementacijo zakonodaje o industrijskih emisijah (20082010) ne nanaa samo na Direktivo IPPC, ampak tudi
na direktive o emisijah iz velikih kurilnih napravah (LCP), od seiganja odpadkov (WI), o omejevanju
emisij hlapnih organskih snovi (VOC) in treh direktiv o proizvodnji titanovega dioksida (TiO2).
Novi Akcijski nart ima naslednjih pet prioritet:
1. zagotovitev popolnega prenosa zakonodaje o industrijskih emisijah,
2. podpora dravam lanicam pri odpravljanju nepotrebnih upravnih obremenitev,
3. podpora dravam lanicam pri izvajanju zakonodaje,
4. izboljanje spremljanja in preverjanja skladnosti uporabe zakonodaje o industrijskih emisijah,
5. izboljanje zbiranja podatkov za pregled referennih dokumentov NRT in moneje povezave
z okvirnim programom za raziskave.
Komisija namerava raziskati tudi uporabo trnih instrumentov, ki so skladni z IPPC, na primer sistema trgovanja z emisijami NOx in SO2, hkrati pa bo preuila monost razvoja pravnega instrumenta,
ki bo doloal pravila na tem podroju na ravni Evropske unije. Ta proces bo obsegal popolno analizo monosti, vkljuno z obsegom in dodelitvijo pravic do emisij. Preuili bodo tudi potencialne
neposredne in posredne uinke za gospodarske sektorje, vse skupaj pa bo temeljilo na izkunjah
pri trgovanju z emisijami toplogrednih plinov.

IPPC

Izkunje z izdajanjem dovoljenj IPPC

Komisija je v tudijah izvajanja direktive v
okviru Akcijskih nartov ugotovila, da mnoge
drave lanice ne izvajajo direktive skladno z
njenim prvotnim namenom. V prej omenjenem
postopku revizije izvajanja direktive so pregledali tudi omejen vzorec e izdanih dovoljenj
(med katerimi ni bilo slovenskih) ter ugotovili,
da odgovorni organi v dovoljenjih predpisujejo
preve eksibilne pogoje in dopustne vrednosti, ki niso skladne z vrednostmi, dosegljivimi z
uporabo NRT, in obiajno nimajo za to ustrezne
argumentacije. tudije ugotavljajo, da bodo
imele drave lanice, e ne bodo primerno uveljavljale NRT, velike teave pri doseganju ciljev
Tematske strategije o onesnaevanju zraka.
Problem pri izvajanju direktive je tudi ta, da
veina drav lanic zamuja pri njenem izvajanju. Konni rok za polno skladnost vseh naprav
IPPC z direktivo je bil 30. oktober 2007. Kljub
dobremu napredku v zadnjem letu je po podatkih ob koncu leta 2007 uspelo ujeti ta rok le
redkim dravam lanicam poleg starih lanic
(Nemije, Francije, Velike Britanije) je to uspelo
e nekaterim novinkam (Madarski, Litvi, Latviji, Malti, Romuniji in Slovaki). Druge drave
lanice zmerno (imajo od 50 do 90 % izdanih
dovoljenj) oziroma precej zamujajo (imajo
manj kot 50 % izdanih dovoljenj).
Slovenija je s svojimi okoli 30 % izdanih dovoljenj zadnja v tej drugi skupini, skupaj z Italijo, panijo, Portugalsko in Grijo. Komisija se
je pri tako slabem izvajanju direktive odloila,
da bo po 30. aprilu 2008, torej est mesecev po
konnem roku za polno uveljavitev direktive,
od vseh drav lanic, ki pri tem zamujajo, zahtevala dodatna pojasnila. e z njimi ne bo zadovoljna, lahko postopek nadaljuje na sodiu
tako, da sproi tako imenovani postopek za
ugotavljanje kritev pravnega reda Evropske
unije (t. i. postopek infringment). e sodie
v tem postopku razsodi, da drava lanica kri
pravni red, lahko sodie od drave lanice zahteva imprejnjo izpolnitev razsodbe. Slovenija si bo prizadevala im prej izpolniti zahteve
direktive in se tako izogniti 'rnemu scenariju'
obsodbi in plailu kazni. e bi prilo do tega,
bo to cena, ki jo bo drava plaala za 'politino'
zamudo pri uvajanju direktive na eni strani in za
postopen, a kakovosten prehod v obratovanje

z okoljskimi dovoljenji ter varovanje interesov

svojega gospodarstva na drugi strani.

Razlogi za zamudo v Sloveniji

Glede naina izdajanja dovoljenj IPPC omogoa
direktiva dravam lanicam dva osnovna
pristopa oziroma kombinacijo obeh, in sicer:
specini pristop od primera do primera (t. i.
case-by-case) in pristop splono zavezujoih
predpisov (t. i. general binding rules). Slovenija
je po vzoru nemke zakonodaje e v preteklosti
uporabljala pristop splono zavezujoih
predpisov, zato je ta pristop uporabila tudi
pri izdajanju dovoljenj IPPC, kar je zahtevalo
obirno prilagajanje mnoice obstojeih
predpisov. Zato je Ministrstvo za okolje in
prostor v zadnjem letu (2007) spremenilo in
posodobilo okoli 60 obstojeih predpisov,
ki prenaajo emisijske nivoje in tehnoloke
ukrepe NRT iz referennih dokumentov (BREF) v
slovenski pravni red. Ta proces se nadaljuje tudi
v letu 2008 s predpisi o ravnanju z odpadki in
imisijami hrupa, priakujejo se e posodobitve
predpisov o izvajanju monitoringa emisij v
zrak ter drugih predpisov, ki jih je e treba
posodobiti.
V Sloveniji nimamo uradnega postopka,
ki bi doloal, da mora drava ob revizijah
referennih dokumentov opraviti revizijo ustreznih predpisov, vendar o tem v dravni upravi vlada neko splono soglasje. Uvedba takega avtomatinega uradnega postopka v na
pravni red je tudi priporoilo tudije o uporabi
splonih zavezujoih predpisov pri izvajanju
Direktive IPPC, ki jo je izvedla Komisija v letu
2007 (Assessment, 2007).
Glavni razlog za zamude pri uveljavljanju direktive v Sloveniji je, da smo v primerjavi z drugimi
dravami lanicami zelo pozno sprejeli v svoj
pravni red predpise (20042007), ki urejajo
to podroje postopek prilagoditve predpisov pa, kot smo omenili zgoraj, e ni konan.
Drava s temi spremembami uvaja zahteve o
NRT v svoj pravni red im bolj eksibilno tudi
zato, da bi s tem industriji omogoila im laji
prehod na stroje pogoje obratovanja.
To seveda pomembno vpliva tudi na dinamiko
izdajanja dovoljenj, saj te spremembe zahtevajo takojnje prilagoditve v upravnih postopkih:
treba je na novo ugotoviti, kakne posledice

imajo te spremembe na zahteve v dovoljenjih

in pogosto je treba stranke upravljavce pozvati k dodatnim dopolnitvam vlog, spreminjati
e pripravljene osnutke dovoljenj in navsezadnje zagotavljati enakopravno obravnavo
strank, e posebno v istih panogah.
Pomemben razlog, ki vpliva na poasni tempo
obravnav, so tudi na splono pomanjkljivo
pripravljene vloge, kar je delno povezano s
pogostim spreminjanjem stali glede zahtev,
ki naj bi jih upravljavci izpolnjevali in so posledica omenjenega spreminjanja predpisov.
Delno pa gre tudi za taktiziranje upravljavcev,
ki pogosto nejasno podajajo dejstva o stanju
svoje naprave. Tako se dogaja, da ele v ugotovitvenem postopku izdaje okoljskega dovoljenja pridejo na dan dejanska dejstva o 'pozabljenih' in 'na-novo odkritih nepomembnih'
odtokih, iztokih in izpustih, kotlih, majhnih in
srednjih kurilnih napravah, mlinih, silosih ipd.,
o katerih vsa leta njihovega obstoja drava in
pooblaenec za izvajanje meritev nista vedela
niesar. Takih 'pomot' je relativno veliko, kar
kae, da sistem nadzora nad dejanskim stanjem
na terenu v praksi pogosto ni deloval.
Kae pa tudi prakso in odnos do pravnega reda
in izvajanj predpisov v Sloveniji, saj je na strani
drave in upravljavcev naprav veljalo neko
preprianje, da je probleme mogoe odlagati
v prihodnost, ko ''se bodo te stvari e uredile
v postopku izdajanja dovoljenj IPPC''. Agencija
RS za okolje kot organ, pristojen za izdajanje teh
dovoljenj in vodenje postopkov v zvezi z njimi,
se je tako znala v poloaju, ko razreuje ''zgodovinske'', odloene, nereene probleme preteklega ohlapnega dojemanja pravne drave,
kar ji jemlje veliko asa in zahteva precej upravne spretnosti in inovativnosti. Kljub temu
se je Agencija razreevanja teh zadev in ugotavljanja dejanskega stanja lotila temeljito, kar
seveda povzroa dodatne zastoje pri postopkih
izdajanja dovoljenj.
Zelo motee je tudi dejstvo, da veliko upravljavcev med samim postopkom izdaje dovoljenj nartuje razne posege in raziritve ter
spreminja prvotne zahtevke, zato se pogosto
pokae potreba po zdruevanju postopka
izdaje okoljskega dovoljenja s postopkom pridobivanja okoljskega soglasja, kar e dodatno
oteuje postopke.

Direktiva IPPC naj bi zagotovila:

1.
2.
3.

4.

integriran, celovit pristop pristojnih organov k izdajanju dovoljenj,

bolj uravnoteeno poslovno okolje po
Evropi,
usmerjanje investicij v okolju prijazne
tehnologije (z uporabo najboljih razpololjivih tehnik NRT) in
sodelovanje med industrijskimi zdruenji,
nevladnimi strokovnimi organizacijami in
predstavniki vlad pri izmenjavi informacij
o najboljih razpololjivih tehnikah (referenni dokumenti o NRT BREF).

Zaradi vseh teh razlogov skoraj noben postopek ne tee rutinsko, ampak gre za bolj ali manj
unikatne in zapletene postopke, ki jih po pravilu zakonodaja ne pokrije dobro (ali pa dvoumno in
nejasno) in jih je treba na novo pravno tolmaiti in razreiti.
Ob tem je pomembno tudi dejstvo, da je veina vlog za pridobitev dovoljenja IPPC prispela na
Agencijo za okolje ele v oktobru 2006, torej ob koncu predpisanega roka. Zakon o varstvu okolja
je predvidel, da je rok za izdajo dovoljenja est mesecev od prejema popolne vloge in da morajo
vsi upravljavci obstojeih naprav pridobiti dovoljenje do konca oktobra 2007. Ker gre za izredno
zahtevne upravne postopke, ki v povpreju trajajo najmanj est mesecev, je jasno, da bi za izdajo
vseh dovoljenj v tako kratkem asovnem obdobju enega leta potrebovali ogromno uradnikov.
Tako kljub poznemu prenosu in raznim teavam pri izvajanju direktive ostaja dejstvo, da drava
za reevanje te zagate ni pravoasno poskrbela za zadostno kadrovsko okrepitev. Zato je Agencija
za okolje pri teh postopkih vkljuila kar najve svojih uradnikov iz drugih postopkov in nalog, dodatno pa je izkoristila tudi pomo zunanjih okoljskih strokovnjakov, ki pa v opisanih kompleksnih
postopkih lahko pomagajo samo omejeno, saj morajo na koncu upravne reitve za kompleksne
tehnine in pravne probleme poiskati dravni uradniki in pravniki.

Sklep

Zaradi ve razlogov skoraj noben postopek

ne tee rutinsko, ampak gre za bolj ali manj
unikatne in zapletene postopke, ki jih po
pravilu zakonodaja ne pokrije dobro (ali pa
dvoumno in nejasno) in jih je treba na novo
pravno tolmaiti in razreiti.

Literatura:

CIRCA, spletna stran http://circa.europa.eu/Public/irc/env/ippc_rev/library

Predlog Direktive, Predlog Direktive o industrijskih emisijah (celovito prepreevanje in

nadzorovanje onesnaevanja) (prenovitev) COM(2007)844 kon.

Sporoilo, Sporoila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomskosocialnemu odboru in Odboru regij z naslovom ''Na poti k bolji politiki o industrijskih emisijah''
COM (2007)843 kon.

Ocena, Delovni dokument slub Komisije, Ocena uinka, priloga predloga direktive Evropskega
parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (celovito prepreevanje in nadzorovanje
onesnaevanja) SEC(2007)1679 kon.

Povzetek Ocene, Delovni dokument slub Komisije, Povzetek ocene uinka, priloene predlogu
direktive Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (celovito prepreevanje in
nadzorovanje onesnaevanja) SEC(2007)1682 kon.

Assessment, Assessment of the use of general binding rules for implementation of the IPPC
directive, Final report, Service contract No ENV.C.4/SER/2006/0035, 29.11.2007 (dostopno
na spletnem naslovu: http://circa.europa.eu/Public/irc/env/ippc_rev/library?l=/general_
binding/nal_report/nal_reportdoc/_EN_1.0_&a=d

Slovenija je s svojimi okoli 30 % izdanih dovoljenj zadnja v drugi skupini, skupaj z Italijo,
panijo, Portugalsko in Grijo.

IPPC

Okolje ni samo eno kljunih razvojnih vpraanj za podjetja, ampak tudi za drave in njihova gospodarstva. Uvajanja in izvajanja Direktive IPPC se je naa drava lotila z veliko zamudo, precej
'neintegralno', s prijemi kriznega menedmenta: ozkimi, kratkoronimi pravno-normativnimi in
kadrovsko-organizacijskimi reitvami. V dani situaciji bi bilo seveda najslabe zaeti spreminjati sistem ''sredi dirke''. Dejstvo pa je, da iri razmislek o izboljanju sistema izdajanja okoljskih dovoljenj
in nove reitve pravne in organizacijske dravno upravo in politiko neko v prihodnosti neizogibno akajo. Dobro bi bilo, e bi si tudi Slovenija neko v prihodnosti omislila revizijo oziroma t. i.
boljo pravno ureditev (better regulation), s katero bi uskladili, integrirali in, upajmo, poenostavili
upravne postopke izdajanja dovoljenj IPPC.

10

IPPC

Nasad rnega bora v naroju spontane vegetacije.

Peresasta bodalica se v vroih pomladnih dneh igrivo kodra.

An Austrian pine plantation surrounded by spontaneous vegetation.

The Stipa eriocaulis curls up playfully on hot summer days.

Abstract

Razsenosti okoljske globalizacije

The planet-wide scope of the consequences of

environmental constraints are causing a multilayered environmental globalisation and the
continuation of current global trends poses a
danger for the future of humankind and the
worlds economy. The countries of the world,
including Slovenia, are facing the demanding
challenge of adapting their economy and the
entire material exploitation of the global ecosystem.

Svet je v zadnjih desetletjih dvajsetega stoletja postal resnino globalen, saj je vse ve
med seboj povezanih dejavnosti lovetva
prisotnih na celotnem planetu. Globalizacija
oznauje rast tevilnih medregionalnih in planetarnih povezav in tokov ter spremembe, ki
jih povzroajo (Miheli Pulsipher in Pulsipher,
2002.) Okoljska (ekoloka) globalizacija pa
pomeni skupni vpliv razlinih gospodarskih,
infrastrukturnih, prebivalstvenih, socialnih in
drugih drubenih procesov na globalno sestavo in delovanje (storitve) geosfere, na njeno
preoblikovanje. Medsebojne povezave med
lovetvom in geografskim okoljem so postajale vse intenzivneje, prilo je do njihove evolucije od lokalne prek regionalne do globalne
razsenosti (Plut, 2006).
Globalni trendi, zlasti zmanjevanje zalog neobnovljivih naravnih virov, preseganje stopnje naravnega obnavljanja pri rabi nekaterih
obnovljivih naravnih virov, izginjanje naravnih
habitatov, regionalno ezmerno onesnaeno
okolje v tevilnih obmojih sveta ter prvi
znaki preseganja globalnih (planetarnih)
samoistilnih zmogljivosti (npr. tanjanje ozonske plasti, podnebne spremembe) so temeljne
posledice eksponentnega naraanja pritiskov
vse vejega tevila materialno zahtevnega,
potronikega svetovnega prebivalstva na
planetarni ekosistem. Naraanje svetovnega

Keywords: environmental globalisation, environmental constraints, sustainable development, Slovenia.

Povzetek
Zaradi planetarnih razsenosti posledic okoljskih pritiskov se pojavlja veplastna okoljska
globalizacija, nadaljevanje globalnih trendov
ogroa prihodnost lovetva in svetovnega
gospodarstva. Drave sveta, vkljuno s Slovenijo, so pred zahtevnim izzivom prilagajanja
gospodarstva, celotne materialne dejavnosti
zmogljivosti globalnega ekosistema.
Kljune besede: okoljska globalizacija,
okoljski pritiski, trajnostno sonaravni razvoj,
Slovenija.

IPPC

Global Environmental Trends and the Responsibility of Slovenia

Dr. Duan Plut, Oddelek za geograjo,

Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Duan Plut, PhD., Department of Geography,
Faculty of Arts, University of Ljubljana

11

Globalni trendi v okolju in odgovornost Slovenije

prebivalstva in hkrati naraanje porabe naravnih virov na prebivalca sta kljuna vzvoda za globalno poveevanje okoljskih pritiskov. V dravah razvoja se poveuje tevilo prebivalcev in hkrati
pospeeno naraa sicer nizka, trenutno e globalno sprejemljiva raven porabe naravnih virov
na prebivalca. Gospodarsko razvite drave so v obdobju stabilizacije prebivalstva, e naprej pa
postopoma naraata izredno visoka poraba naravnih virov in e zlasti poraba energije.
lovetvo se dejansko postopoma pribliuje zgornjim mejam nosilnosti planeta. Eden od sintezno
zasnovanih kazalnikov, ki izhajajo iz ire pojmovane nosilnosti okolja, so ekoloki (okoljski) odtisi (stopinje, sledi). Izraunavanje ekolokega odtisa temelji na setevanju povrin, potrebnih za
proizvodnjo hrane in vlaken, za absorpcijo odpadnih snovi, ki so posledica rabe energije in povrin,
namenjenih raznovrstni infrastrukturi (Vintar Mally, 2006). Strokovnjaki ocenjujejo, da z zdajnjimi
tehnologijami in povpreno ravnijo potronje tevilo svetovnega prebivalstva vsaj za petino presega bioproduktivnost planeta. Tako je leta 2003 povpreni ekoloki odtis znaal 2,23 globalne
ha, biokapaciteta planeta pa je bila 1,78. V gospodarsko razvitih dravah je leta 2003 povpreni
ekoloki odtis bil 6,4 gha na prebivalca, v Sloveniji pa 3,4 gha na prebivalca. Povprena poraba
naravnih virov in pritiski na okolje so v najrazvitejih dravah za ve kot trikrat presegali planetarno
biozmogljivost okolja, v primeru take ravni porabe povprenega Zemljana bi torej potrebovali vsaj
tri nove Zemlje.
Po mnenju britanskega ekonomista Sterna (2006) globalnost podnebnih sprememb zahteva
takojen globalni odgovor, mednarodno sodelovanje vseh drav. Znanstvena dognanja kaejo
poveevanje resnih, nepovrnljivih posledic pri vztrajanju na obstojeem razvojno-energetskem
vzorcu, ki lahko s povratnimi loki ogrozi tudi svetovno gospodarstvo. Regionalni, dravni in svetovni odzivi na podnebne spremembe so trenutno sredini lakmusov papir (ne)pripravljenosti
lovetva na prehod v obdobje organizacije materialnega ivljenja v okviru nosilnosti okolja.
Politika in gospodarstvo se torej spoprijemata z veliko odgovornostjo, saj je ogroena globalna
varnost, eksistenni pogoji preivetja prihodnjih generacij. V 21. stoletju se ne morejo in ne smejo
nadaljevati globalni okoljski trendi 20. stoletja. Vse drave sveta, vkljuno s Slovenijo, se morajo realno spoprijeti z omejeno nosilnostjo okolja, saj ji je treba trajno prilagoditi gospodarsko in celotno
materialno dejavnost. Gospodarski sistem je samo sestavina planetarnega ekosistema, torej mora
svetovno gospodarstvo svoje delovanje prilagoditi zmogljivosti, nosilnosti okolja.

12

IPPC

Slovenija, okoljska globalizacija in njena planetarna odgovornost

Slovenija je kot delek svetovnega ekosistema pod trajnim vplivom posledic posegov lovetva v
naravno okolje. Okoljska globalizacija je tudi za Slovenijo v ospredje postavila naelo planetarne
in medgeneracijske okoljske odgovornosti, torej trajno globalno sprejemljivost obsega porabe
naravnih virov in obremenjevanja na prebivalca. Slovenijo oznauje stabilizacija prebivalstva in
prebivalstvenih pritiskov na okolje, a na prebivalca ezmerna poraba naravnih virov in ustvarjanje
razlinih oblik obremenjevanja okolja in prostora. Glede na velikost ozemlja in tevilo prebivalcev prispeva relativno velik, planetarno nadpovpreen dele. Zaradi velike odvisnosti od uvoene
surovinske in energetske podlage, globalnega onesnaevanja in podnebnih sprememb mora
postati aktivneji soudeleenec svetovnih okoljskih, razvojnih in drugih procesov. lanstvo v
okoljsko ozaveeni EZ prinaa Sloveniji potrebo in obvezo sistematinega vkljuevanja okoljskih
nael v gospodarstvo (npr. z IPPC) in nain organizacije vsakdanjega ivljenja. Tudi ozemeljsko in
prebivalstveno majhna Slovenija kot organski del planetarnega ekosistema in svetovne skupnosti
je pred veplastno, zelo teavno nalogo. Kot gospodarsko razviteja drava sveta (okoli 30. mesta), ki na prebivalca potroi prevelike koliine naravnih virov in zato proizvaja globalno ezmerne
koliine emisij, odpadne vode in odpadkov, je prihodnjim generacijam moralno dolna zagotoviti
monost preivetja in napredka.
Kljub doloenim pozitivnim premikom pri zmanjevanju nekaterih pritiskov na okolje in izboljanju
kakovosti nekaterih sestavin okolja (npr. zraka) so z vidika planetarnih pritiskov na okolje na prebivalca podatki za Slovenijo neugodni in z vidika koncepta planetarne pravinosti in ocene nosilnosti

Povprena poraba naravnih virov in pritiski

na okolje so v najrazvitejih dravah za ve
kot trikrat presegali planetarno biozmogljivost okolja, v primeru take ravni porabe
povprenega Zemljana bi torej potrebovali
vsaj tri nove Zemlje.

V Sloveniji je bil povpreni ekoloki odtis na

prebivalca okoli 2-krat nad planetarno zmogljivostjo okolja.

Trajnostno sonaravni model gospodarskega razvoja primeren za planet in

Slovenijo
Trajnostno sonaravni razvoj naj bi prihodnjim
generacijam zapual enako ali po monosti
poveano zalogo okoljskega (naravnega),
gospodarskega (zinega) in lovekega ter
drubenega kapitala. Startna toka dobrega
upravljanja z okoljem je torej prepoznavanje
strokov pokodb okolja in koristi dobrega upravljanja okolja in njegovega uvajanja v proces odloanja (Markandya in drugi, 2002).
Trg naj zagotovi uinkovito alokacijo, drubene
institucije pa sonaravno rabo okoljskih virov in
pravinejo (regionalno, socialno) porazdelitev blagostanja. Brown (2006) opozarja, da
je sonaravni napredek odvisen od trajnega
prenavljanja svetovne ekonomije, prehoda od
rabe fosilnih goriv, prevlade rabe avtomobila

IPPC

The Alpine marmot takes some time

off for reflection, in spite of the short
springtime at high altitudes.

dejavno sovplivala na dosledno udejanjanje

ambicioznega podnebno-energetskega narta EU in sprejem operativnega globalnega
dogovora o zmanjevanju emisij toplogrednih
plinov.
Pregled trendov stanja biotske in pokrajinske
raznovrstnosti Slovenije kae, da je prisotno
zmanjevanje biotske raznovrstnosti. Naravo
ogroajo naravne ujme (potresi, podori, plazovi, poplave, viharji, poari zaradi udara
strele, bioloke invazije in epidemije) in posegi
loveka (onesnaevanje okolja, poar, vojno
opustoenje, unievanje naravnega vegetacijskega pokrova, iztrebljanje vrst, spremembe
rabe zemljia, kultiviranje divjine, vnos tujih
vrst).
Poenostavljanje pokrajine zaradi izginjanja
naravnih struktur in kulturnih elementov v
pokrajini zmanjuje pokrajinsko pestrost.
Procesi pozidave zemlji (irjenje naselij, prometnic itd.), zaraanja kmetijskih zemlji in
mozaine kulturne pokrajine, poveanje rabe
zemlji in naravnih virov za potrebe turizma
in rekreacije bistveno zmanjujejo pokrajinsko
in s tem tudi biotsko pestrost slovenskih pokrajin. tevilo ogroenih vrst v zadnjih desetletjih
raste, ogroeno je okoli 10 % vseh praprotnic
in semenk ter 56 % vretenarjev (sesalci, ptii,
plazilci, dvoivke, ribe) (Strategija ohranjanja
biotske , 2002).

13

Alpski svizec si kljub kratki visokogorski pomladi vzame as za razmislek.

planeta bistveno previsoki. V letu 2050 bi bili

namre planetarni pritiski svetovnega prebivalstva ob ravni pritiskov na okolje prebivalca
Slovenije leta 1997 za 2,54-krat veji. Poraba
naravnih virov in obremenjevanje okolja na
prebivalca Slovenije je torej za okoli 3-krat nad
trajno sprejemljivo ravnijo za celoten planet, ki
bi omogoala ohranjanje pogojev za zdravo in
varno ivljenje naslednjih generacij. V Sloveniji
je bil povpreni ekoloki odtis na prebivalca
okoli 2-krat nad planetarno zmogljivostjo okolja. Torej bi bilo treba kljune okoljske pritiske
(bivanja in dela) na okolje bistveno zmanjati.
V Sloveniji je poraba energije na enoto ustvarjenega dohodka 2-krat nad povprejem
EZ, tudi emisije toplogrednih plinov na prebivalca Slovenije so dvakrat nad svetovnim
povprejem in le nekoliko pod povprejem
EU. Razen zmanjevanja emisij toplogrednih
plinov pa je nemudoma treba zaeti z ukrepi
prilagajanja na podnebne spremembe v vseh
sektorjih, vkljuno z gospodarskim.
eprav je Slovenija po osamosvojitvi nekatere
okoljske pritiske zmanjala, je trenutno e zelo
dale od uresniitve Kjotskega cilja o 8-odstotnem zmanjanju emisij toplogrednih plinov do
leta 2012 glede na izhodino leto 1986. Podatki Agencije za okolje namre opozarjajo, da
se v obdobju 19862004 izpusti toplogrednih
plinov niso zmanjali, predvsem po letu 1999
so se celo precej poveali (Kazalci okolja 2005).
V obdobju 19862004 so se prometne emisije
podvojile, zlasti zaradi skokovitega naraanja
emisij osebnih vozil. Torej za stanje okolja ni
odgovorna le drava, k okoljskim pritiskom
prispeva ve ali manj vsak od nas, stanje okolja
je torej tudi nae osebno ogledalo.
Upajmo, da bo prenovljeni Operativni program
zmanjevanja toplogrednih plinov v praksi le
uinkoviteji, umestno pa bi bilo upotevati
tudi konkretne predloge Plana B za Slovenijo
(2007), katerega prvo zasnovo so skrbno pripravile nevladne okoljske organizacije. Njihovo
kljuno priporoilo, razen nujnosti prilagajanja
na podnebne spremembe, je, da se poraba
energije im prej stabilizira, okoljsko primerna
raba regionalnih mozaikov obnovljivih virov
energije pa nameni izkljuno nadomeanju
rabe fosilnih goriv, ne pa kritju vedno novih
potreb po energiji. Priakujemo, da bo Slovenija

14

IPPC

k obnovljivim virom, raznovrstnemu prometnemu sistemu, reciklai, najbolj piel vir pa je

as. Narava tiktaka. Ali se bomo pravoasno
odzvali na vse pogosteja in groba opozorila
narave? Globalnost in intenzivnost okoljskih
problemov, soodvisnost razvoja in nosilnosti
okolja zahteva takojnje, lokalne in globalne
odgovore, ki ne morejo biti preslikava preteklih. Geografski prostor je dobil novo, okoljsko,
bolje ekosistemsko dimenzijo katere tudi
gospodarstvo ne sme spregledati.
Tako kot trajnostni sonaravni razvoj trajno
ni mogo brez okoljskih/ekolokih omejitev
in drugane razdelitve bogastva, tako trajno tudi ni mogo zdajnji nain globalizacije
s poglabljanjem socialnoekonomskih razlik
in vejimi okoljskimi pritiski. Potreben je
premik od preteno antropocentrinega,
ekonomistinega
pojmovanja
pomena
geografskega okolja, ki ni (ve) samo arena
gospodarstva in bivalno okolje loveka, ima
tudi ekosistemski, varovalni pomen, njegova
kakovost in delovanje je pomembno za trajno
ohranjanje eksistennih pogojev za loveko in
tudi za druge vrste. Dokazana velika trdoivost
in prilagodljivost sodobnega kapitalizma
(neoliberalne pa tudi keynesijanske inaice)
se je torej znala na globalnem in lokalnem
okoljskem polju, pred novim, zelo zahtevnim
sonaravnim izzivom.
V obdobju 20102020 bo morala okoljsko
odgovorneja Slovenija priakovani gospodarski napredek in dvig blagostanja dosei ob
hkratnemu zmanjanju socialnih in regionalnih
razlik, uinkoviteji rabi naravnega (okoljskega)

kapitala, ohranjanju narave in dvigu kakovosti bivalnega okolja. Temeljna polja reevanja
problemov okolja bodo:

gospodarno ravnanje z odpadki,

izboljanje kakovosti vodnih virov,

obvladovanje prometnih in suburbanizacijskih okoljskih pritiskov,

zmanjanje pritiskov intenzivnega kmetijstva v prodnih ravninah s talno vodo,

zmanjanje ezmerne emisije toplogrednih plinov najmanj za 20 % do leta 2020,

zmanjevanje porabe naravnih virov (in

energije) na prebivalca,

ohranjanje biotske ter pokrajinske raznolikosti ter poveanje zavarovanih obmoij

na 2030 % do leta 2020.
Zaradi geografske raznovrstnosti in gozdnatosti
ima ozemlje Slovenije e vedno nadpovpreno
intenzivne in raznovrstne ekosistemske storitve
ter biotsko raznovrstnost. Slovenija ima veji
precejen potencial obnovljivih naravnih virov
(zlasti vodni viri, biomasa, tudi sonna in geotermalna energija), veliko zmogljivost gozdnih
in delno kmetijskih ekosistemov glede opravljanja ekolokih storitev, e vedno dokaj ugodno
razmerje med pozidanimi, kmetijskimi in gozdnimi zemljii ter splono stabilizacijo tevila
in s tem gostote prebivalcev. Ob predpostavki
skladnejega regionalnega in prostorskega razvoja ter stabilizacije porabe surovin in energije
kljub pereimi okoljskimi problemi in globalno
relativno gosti poselitvi e vedno lahko gospodarstvo in bivanje organizira razvojno in varovalno optimalno, globalno in lokalno okoljsko
sprejemljivo.

Najbolj piel vir je as. Narava tiktaka.

Literatura:
Brown L., 2006, Plan B 2.0 Rescuing a Planet
Under Stress and a Civilisation in Trouble, Earth
Policy Institute, New York.
Kazalci okolja 2005, 2006, Agencija RS za okolje,
Ministrstvo za okolje in prostor RS, Ljubljana.
Markandya, A., Harou, P., Bellu, L., Cistulli, V.
2002, Environmental Economics for Sustainable
Growth, Cheltenham.
Miheli Pulsipher L., Pulsipher A., 2002, World
Regional Geography, Freeman, New York.
Plan B za Slovenijo pobuda za trajnostni
razvoj (povzetek), 2007, Umanotera, Ljubljana.
Plut D., 2006, Mesta in sonaravni razvoj,
Razprave FF, Ljubljana.
Stern N., 2006, The Economisc of Climate
Change, British Govenment, London.
Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v
Sloveniji, 2002, Ministrstvo za okolje in prostor
RS, Ljubljana.
Vintar Mally, K., 2006. Okoljevarstvena in
socialnoekonomska protislovja drav v razvoju
(doktorska disertacija), Oddelek za geograjo,
Filozofska fakulteta, Ljubljana.

15

IPPC

Deevnino movirje, ki se napaja s podnebno vodo, obdaja s otnim mahom in ajem poraslo obreje.
Rainwater marshlands supplied with precipitation are surrounded by banks covered with peat moss and sedge.

Pridobivanje okoljskih dovoljenj v gospodarstvu

Companies Wonder about the Measures of the Inspection Services

Abstract
31 October 2007 was the deadline for installations that could cause large-scale environmental pollutions to obtain a special permit. The
requirement for such an environmental permit originated in the IPPC Directive adopted
in 1996. In Slovenia, activities aimed at adapting to the requirements of the Directive and
obtaining the environmental permit began in
1999, even before EU accession. These activities additionally strengthened after 2004 when
the Environment Protection Act was adopted,
setting the legal basis for the implementation
of the requirements stipulated by the IPPC Directive. During this time, companies had to implement technological changes, align with best
available techniques (BAT) and prepare extensive documents attesting to their compliance
with the environmental specications. The
IPPC project is a demanding one, both for the
companies and the state authorities, and it will
not come to an end with the issuing of the IPPC
permit. It is a process requiring constant improvement of technological procedures, which
can be followed by the issuing modied or new
permits. An additional demand for companies
liable to the IPPC is environmental liability, the
responsibility for the prevention and remedying of environmental damage, which will be
the subject of discussions and implementation
in the future.

16

IPPC

Keywords: environmental permits, BAT, IPPC,

environmental liability.

Janja Leban,
Gospodarska zbornica Slovenije
Janja Leban,
Chamber of Commerce and Industry of
Slovenia

Povzetek
Z 31. oktobrom 2007 se je iztekel rok, do katerega bi morale obstojee naprave, ki lahko
povzroijo onesnaevanje okolja vejega obsega, pridobiti okoljsko dovoljenje. Zahteva
za pridobitev okoljskega dovoljenja izhaja
iz Direktive IPPC, ki je bila sprejeta 1996; v
Sloveniji so se aktivnosti za prilagoditev zahtevam direktive in pridobitev okoljskega dovoljenja zaele leta 1999, e pred vstopom v
EU. Okrepile so se po letu 2004, ko je bil sprejet zakon o varstvu okolja, ki je podal pravne
podlage za uveljavitev zahtev, ki jih narekuje
Direktiva IPPC. V tem asu so morala podjetja
uvesti tehnoloke spremembe, se uskladiti z
najboljimi razpololjivimi tehnikami (BAT) in
pripraviti zelo obseno dokumentacijo, s katero izkazujejo skladnost z okoljskimi zahtevami.
Projekt IPPC je zelo zahteven za podjetja in
dravne organe in se z izdajo okoljskega dovoljenja ne bo konal. Gre za proces, ki zahteva
stalno izboljevanje tehnolokih postopkov, ki
mu lahko sledi izdaja spremenjenih ali novih
dovoljenj; dodatna, nova zahteva za zavezance
IPPC je tudi okoljska odgovornost, odgovornost
za prepreevanje in sanacijo okoljske kode, ki
bo predmet razprav in implementacije v prihodnjih letih.
Kljune besede: okoljska dovoljenja, BAT,
IPPC, okoljska odgovornost.

Pomen direktive za gospodarstvo

Direktiva IPPC je za industrijski sektor ena od kljunih direktiv EU na podroju okolja. Nanaa se
na veje potencialne vire industrijskega onesnaevanja. Zahteva celovit pristop, prepreevanje
prenosa onesnaevanja iz enega medija v drugega in doseganje visoke stopnje varstva okolja kot
celote z uvajanjem najboljih razpololjivih tehnik oziroma koncepta BAT. Uvaja celovita asovno
omejena okoljska dovoljenja, ki so pogoj za opravljanje dejavnosti.
Za industrijo so zelo pomembna, saj brez teh dovoljenj podjetja ne bodo mogla opravljati svoje
dejavnosti. Pri izdaji dovoljenj je treba upotevati vplive na zrak, vodo, tla, nastajanje odpadkov,
rabo surovin, energetsko uinkovitost, hrup, prepreevanje nesre, tveganja itd. Gre za krovno direktivo, ki zahteva celovito obvladovanje okolja v podjetjih, stalno spremljanje vplivov na okolje in
nenehno izboljevanje. Njeno izvajanje dejansko pomeni upotevanje in izvajanje drugih direktiv
EU o okolju (zrak, voda, odpadki, hrup, nevarne snovi ).
S takimi informacijami smo e leta 1999 opozarjali podjetja na nujnost prilagoditve zahtevam BAT;
v praksi pa se to uresniuje letos, devet let pozneje, z izdajo ali zavrnitvijo okoljskega dovoljenja;
slednji, zavrnitvi dovoljenja, sledi zahteva po prenehanju obratovanja naprave. Ob tem se postavlja
vpraanje, koliko bo takih primerov!
Koliko je sploh zavezancev IPPC in kako pomembni so za slovensko gospodarstvo? Podatki o
tevilu zavezancev so se spreminjali, od zaetnih ocen malo ez 100 podjetij, pozneje okoli 200
podjetij, do zadnjih podatkov, ko naj bi lo za 166 podjetij. Gre za zelo pomembne dejavnosti,
od energetike, kemijske industrije, proizvodnje papirja, proizvodnje kovin, kovinskih izdelkov in
nekovin do kmetijstva in proizvodnje ivil in tudi odlaganja odpadkov. tevilno gledano podjetij
ni prav veliko, zelo pomembna pa so, e se vrednotijo z vidika tevila zaposlenih in prihodkov, ki
jih ustvarijo.
Ko govorimo o Direktivi IPPC in vejih virih onesnaevanja, marsikdo pomisli, da gre samo za velika
podjetja. Vendar ni tako. Med IPPC zavezanci so tudi srednja, mala in mikropodjetja. Med 166 zavezanci je 30 srednjih, 23 malih in 15 mikropodjetij. Ni pomembna velikost podjetja, odloujoi sta
dejavnost oziroma aktivnost, ki jo opravljajo, in zmogljivost naprav.

17

IPPC

In kako je s kadri? Prilagajanje IPPC je zahteven proces; zahteva multidisciplinaren in timski pristop,
sodelovanje tevilnih strokovnjakov, poleg oseb, odgovornih za podroje okolja, e strokovnjake za
energetiko, razvoj in nance oziroma investicije. V mnogih podjetjih je bil to precejen problem.

Pogled v preteklost
Priprave na implementacijo direktive so se zaele pred devetimi leti, ko se je pristopilo k pogajalskemu procesu za vstop v EU. Sledilo je obdobje seznanjanja podjetij z zahtevami, uvajanja tehnolokih
sprememb, priprave dokumentacije. Gre za izjemno zahteven, veleten proces; priprave na pridobitev dovoljenj lahko razdelimo na ve obdobij; na as priprav na vstop v EU, priprav in sprejema
ustrezne zakonodaje, priprave dokumentacije in pridobitve dovoljenja. Soasno, v celotnem obdobju, so podjetja izvajala tehnoloke spremembe, ki se izkazujejo zlasti z vlaganji v zmanjevanje
emisij v zrak, vode, ravnanje z odpadki in poveanje energetske uinkovitosti. tevilna podjetja so
v tem obdobju spoznala tudi prednosti sistematinega pristopa k obvladovanju okolja, s sistemi
ravnanja z okoljem so obvladovala okolje in z njim povezane stroke.
Priprave na pogajanja za vstop v EU v letih 19992004
Direktiva IPPC je bila do srede 1999 v industriji bolj malo znana. V asu priprav na pogajanja z EU
leta 1999 se je v aktivnosti za pripravo podjetij na izvajanje direktive vkljuila tudi Gospodarska
zbornica Slovenije. V sodelovanju s panonimi zdruenji in Ministrstvom za okolje in prostor je
organizirala ve delavnic, na katerih je predstavnike podjetij seznanjala z obveznostmi iz direktive.
Izvedla je anketo v podjetjih, organizirala razgovore z njimi, zbirala informacije o monostih uveljavitve zahtev direktive, zato da bi ugotovila tevilo zavezancev in ocenila sposobnost prilagoditve
obstojeih podjetij zahtevam direktive do konca oktobra 2007. Sodelovala je tudi pri pripravi pogajalskih izhodi.
Po dotedanjih ocenah je bilo v Sloveniji 108 zavezancev IPPC; 93 podjetij (86%) naj bi uskladilo
delovanje z zahtevami direktive do konca oktobra 2007, 15 (14%) podjetij pa v obdobju 2007
2011. Zaradi zahtevnosti problematike, predvsem pa materialnih monosti, je Slovenija za nekatere naprave podala zahtevo za prehodno obdobje tirih let glede na zahtevo direktive, kar pomeni,
da bi bila direktiva v celoti uveljavljena najpozneje do konca oktobra 2011.
V sodelovanju s strokovnim odborom za okoljsko problematiko pri zdruenju celulozne in papirne
industrije je bila opravljena prva podrobneja raziskava o stanju v panogi v primerjavi s slovensko zakonodajo in zahtevami BAT. Oblikovane so bile tudi druge strokovne skupine, s katerimi je
zbornica elela spodbuditi povezovanje podjetij in njihovo pravoasno pripravo na uresnievanje
zahtev direktive.
Sprejem zakona o varstvu okolja in uredbe IPPC v letih 20032004
Zbornica se je aktivno vkljuila v obravnavo predloga novega zakona o varstvu okolja, katerega
bistvena novost je bila okoljsko dovoljenje, ki bi ga morali pridobiti upravljavci naprav, v katerih se
izvaja dejavnost, ki lahko povzroi onesnaevanje okolja vejega obsega (naprave IPPC), upravljavci
naprav oziroma dejavnosti, ki povzroajo emisije v zrak, vode ali tla, za katere so predpisane mejne
vrednosti in dejavnosti ravnanja z odpadki ter upravljavci obratov, v katerih so prisotne nevarne
snovi ali pa bi te v primeru veje nesree lahko nastale (naprave Seveso). Zakon o varstvu okolja je
zavezo za pridobitev dovoljenj raziril e na naprave, ki ne spadajo med naprave IPPC. Zbornica si
je e v pripravljalni fazi zakona prizadevala za uveljavitev pripomb iz gospodarstva. Z uskladitvijo
pripomb je pripomogla k jasnosti dolob, kar naj bi olajalo izvajanje zakona v praksi.

18

IPPC

Na podlagi Zakona o varstvu okolja (2004) je bila nekaj mesecev pozneje sprejeta tudi uredba o
vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzroajo onesnaevanje okolja vejega obsega (Uredba IPPC,
2004).
V tem asu so med Ministrstvom za okolje in prostor, Agencijo RS za okolje in podjetji potekali
razgovori, na osnovi katerih so podjetja pripravljala programe prilagoditve zahtevam IPPC.

Na jesen pordeli
ruj oblazinja
predrto krako
skalovje in
meha njegovo
robatost.
The common
smoke tree,
which turns
all red in the
autumn, seems
like a soft
cushion upon
the hard rocks of
Karst, softening
its coarse
character.

Zahtevneji kot v drugih dravah lanicah so

se izkazali tudi predpisi s podroja monitoringa emisij, zlasti emisij v zrak. Ob tem se lahko
vpraamo, zakaj sprejemati stroje predpise
od tistih, ki jih imajo druge lanice EU, tudi
tiste, ki imajo e dolgo okoljsko tradicijo.

Zbornica je organizirala tudi ve posvetov na

temo dovoljenj, upravnih postopkov in zahtev EU, energetske uinkovitosti, hladilnih
sistemov, ekonomike in okoljskih dovoljenj v
doloenih panogah (na primer v kmetijstvu);
na nekaterih od teh posvetov so sodelovali tudi
tuji strokovnjaki in predstavili izkunje drugih
lanic EU (Velike Britanije, Nemije, Belgije).

V sodelovanju s podjetji je zbornica zaznala tudi

nekatere probleme in odprta vpraanja, povezana zlasti z zakonodajo. Podala je pobude za
njeno spremembo (na primer glede proizvodnje papirja). Reitve, ki jih je predlagala, so se
nato uveljavile tudi pri drugih panonih predpisih.
Podjetja so se zelo pozitivno odzivala na vse aktivnosti, ki jih je organizirala zbornica; 31. oktobra 2006 pa je bil rok, do katerega so morali
upravljavci obstojeih naprav oddati vloge za
pridobitev dovoljenj.
Sledilo je obdobje sprememb predpisov, ki
so vplivali tudi na naprave IPPC; jesen 2006 in
leto 2007 so zaznamovale tevilne spremembe
predpisov, zlasti glede emisij v zrak, vode in
ravnanja z odpadki.
V razprave o osnutkih predpisov so se vkljuevali tudi predstavniki gospodarstva. Aktivno
so sodelovali na sreanjih, ki jih je organizirala
zbornica in s tem omogoila izmenjavo mnenj,
prepoznavanje morebitnih problemov v gospodarstvu in oblikovanje stali oziroma
pobud za spremembo predlaganih reitev. Gre
za ve kot 60 predpisov, med katerimi bi izpostavili zlasti predpise o:

emisijah snovi pri odvajanju odpadnih

voda iz posameznih naprav oziroma dejavnosti (proizvodnje papirja, kartona in
lepenke, proizvodnje kovinskih izdelkov,
livarn barvnih kovin, naprav za proizvodnjo eleza in jekla, barvnih kovin, stekla
in steklenih izdelkov, iz posameznih dejavnosti ivilske industrije, kemijske industrije, komunalnih istilnih naprav ),

emisijah snovi v zrak iz posameznih naprav

oziroma dejavnosti (livarn sive litine, zlitin
z elezom in jekla, naprav za vroe pocinkanje, malih in srednjih kurilnih naprav,

IPPC

V tem asu je zbornica pripravila tevilne delavnice kot pomo podjetjem za pripravo prijav, ki so jo morali zavezanci oddati aprila 2005,
tematske delavnice na temo priprave gnojilnih nartov, vodovarstvenih pasov, energetske
uinkovitosti, problematike hladilnih sistemov
in sistemov ravnanja z okoljem. Temu so sledila
e panona sreanja za pripravo vloge za pridobitev dovoljenj, v okviru katerih so se podjetja povezovala in izmenjavala mnenja, znanja
in izkunje. V okviru teh povezovanj so se v
sodelovanju z Agencijo RS za okolje in Ministrstvom za okolje in prostor razreevala tudi
odprta vpraanja.

Slovenska industrija se je vkljuevala v izmenjavo informacij za oblikovanje vsebine dokumentov BREF, na primer o povrinski obdelavi
kovin in kemijski industriji (anorganske kemikalije); neposredno je sodelovala tudi v nekaterih
tehninih delovnih skupinah za pripravo dokumentov BREF (ivilskopredelovalna industrija).

19

Priprava prijav in vlog za pridobitev dovoljenj,

sodelovanje pri obravnavi novih predpisov v
letih 20052007
Zakon o varstvu okolja in Uredba IPPC sta
doloila zahteve glede vsebine vloge, ki jo je
bilo treba predloiti za pridobitev dovoljenja.
Iz njih je bilo razvidno, da bosta priprava vloge
in celoten upravni postopek zelo zahtevna. Da
bi postopek priprave potrebne dokumentacije
in izdaje dovoljenj potekal im bolj nemoteno,
sta marca 2005 Ministrstvo za okolje in prostor
in GZS sklenila dogovor o izvajanju aktivnosti
za izdajo okoljskih dovoljenj upravljavcem
obstojeih naprav, v okviru katerega je bila
predvidena postopnost priprave in vlaganja
vlog. Z dogovorom se je zbornica zavezala, da
bo svojim lanom ponudila strokovno pomo,
z ministrstvom pa naj bi skrbela za redno izmenjavo informacij in razreevanje odprtih
vpraanj, zlasti v povezavi z razlago referennih
dokumentov o najboljih razpololjivih tehnikah (BREF) in s potekom izdaje dovoljenj.
Dogovor je veljal do konca leta 2007; predvidene so bile strokovne delavnice, predstavitve
dobrih praks, medsebojna izmenjava informacij ...

naprav za proizvodnjo aluminija, naprav

za pridobivanje svinca in zlitin iz sekundarnih surovin, naprav za pripravo asfaltnih zmesi, naprav za proizvodnjo cementa, keramike in openih izdelkov, livarn
aluminija in magnezija, hlapnih organskih
spojin v zrak zaradi uporabe organskih
topil),
odlaganju odpadkov na odlagaliih,
ravnanju s posameznimi vrstami odpadkov (odpadno embalao, odpadno
elektrino in elektronsko opremo ).

V okviru strokovnih razprav je bila na primer

izpostavljena problematika doloenih parametrov, mejnih emisijskih vrednosti, rokov za
uskladitev s predpisanimi vrednostmi, problematika izgradnje istilnih naprav oziroma
prikljuitve na javno kanalizacijo, problematika
obsega monitoringa emisij v vode in zrak ter
vrednotenja emisij.
Dovoljenja se postopoma izdajajo, v roku do
31. oktobra 2007 je bilo obravnavanih nekaj
ez 40 vlog. Ker izdaja dovoljenj zamuja, se porajajo tudi nekatera odprta vpraanja.

Odprta vpraanja

20

IPPC

Novi predpisi so zahtevali prilagajanje spremenjenim zahtevam, v nekaterih primerih takoj, brez prehodnih rokov; slednje se je pozneje izkazalo kot izjemno pomembno. Nekatera
podjetja, ki so bila ob oddaji vloge skladna s
predpisanimi mejnimi emisijskimi vrednostmi,
so zaradi poznejih sprememb predpisov in zaostrenih zahtev vrednosti presegala; da bi lahko
pridobila dovoljenje, bi se morala nemudoma
prilagoditi spremenjenim zahtevam. V nekaterih primerih je bila neskladnost z novimi zahtevami e razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja.
Vpraanje je le, koliko bo e takih primerov!

Podjetja se spraujejo, kako bodo ukrepali

inpekcijski organi, e podjetje dovoljenje e
ni pridobilo, e zlasti kadar gre za obrate, ki ne
spadajo hkrati med naprave IPPC.

Zakaj sprejemati stroje predpise od tistih, ki

jih imajo druge lanice EU, tudi tiste, ki imajo
e dolgo okoljsko tradicijo?

Zahtevneji kot v drugih dravah lanicah so

se izkazali tudi predpisi s podroja monitoringa emisij, zlasti emisij v zrak. Ob tem se lahko
vpraamo, zakaj sprejemati stroje predpise od
tistih, ki jih imajo druge lanice EU, tudi tiste, ki
imajo e dolgo okoljsko tradicijo.
V zadnjem asu je bilo izpostavljeno vpraanje
podjetij, ki so zamudila rok za vloitev vlog,
so jih pa predloila pred rokom za pridobitev
dovoljenja. Takih primerov zakon ni predvidel
in jih tudi ni uredil. Kot problematino se je izkazalo tudi tolmaenje zakona v primerih, ko je
podjetje vlogo pravoasno oddalo, okoljskega
dovoljenja pa e ni prejelo. Kako bodo ukrepale
inpekcijske slube?
Ob tem se je pojavilo e vpraanje okoljskih
dovoljenj za obrate lokacije ki zaradi
skladienja, uporabe in nastajanja nevarnih
snovi in kemikalij predstavljajo vir manjega
ali vejega tveganja za okolje. Tudi zanje je
bil doloen rok 31. oktobra 2007, ko bi morala
pridobiti okoljsko dovoljenje; vendar izdaja
dovoljenj tudi na tem podroju zamuja. Zakonodaja tega problema ni uredila; podjetja se
spraujejo, kako bodo ukrepali inpekcijski organi, e podjetje dovoljenje e ni pridobilo, e
zlasti kadar gre za obrate, ki ne spadajo hkrati
med naprave IPPC.
Dosedanje izkunje kaejo, da so okoljska dovoljenja izjemno zahteven projekt za podjetja
in dravno upravo. Pridobitev dovoljenja IPPC
zahteva vlaganja v posodobitev naprav, uvajanje najboljih razpololjivih tehnik in pripravo izjemno zahtevne dokumentacije. Zaradi
spreminjajoe se zakonodaje se je bilo treba
tem zahtevam sproti prilagajati z vidika emisijskih vrednosti in dokumentacije. Na podlagi
vloge, preverjanja dokumentacije, morebitnih
dopolnitev in ugotavljanja dejanskega stanja
Agencija RS za okolje odloi o izdaji ali zavr-

nitvi dovoljenja. Podjetja nestrpno priakujejo

odloitev agencije in izdajo dovoljenj.

Pogled v prihodnost
eprav je bil 31. oktober 2007 izjemno pomemben mejnik, se s tem rokom aktivnosti nikakor
niso konale; nadaljujejo se v skladu s stalnim
spremljanjem in prilagajanjem BAT in tudi drugim zahtevam zakonodaje. e letos, do konca
leta 2008, so napovedane nove obveznosti,
ki jih je v zvezi s kakovostjo zunanjega zraka
opredelila uredba o emisiji snovi v zrak iz nepreminih virov onesnaevanja, ki je bila sprejeta lani. Napovedane so tudi spremembe Direktive IPPC, ki nakazujejo, da se bodo zaostrile
mejne emisijske vrednosti, zlasti za emisije
duikovih oksidov, zdruile se bodo zahteve Direktive IPPC, direktive o hlapnih organskih snoveh (Direktiva VOC), direktive o velikih kurilnih
napravah, seigalnicah odpadkov in proizvodnji TiO2, zniali se bodo pragovi, ki opredeljujejo, kdaj spada naprava med naprave IPPC,
in raziril obseg naprav, ki bodo spadale pod
direktivo, poteka pa e revizija dokumentov
BREF.
Nove obveznosti se napovedujejo tudi v zvezi
z okoljsko odgovornostjo, ki jo je opredelila
Direktiva 2004/35/ES o okoljski odgovornosti
v zvezi s prepreevanjem in sanacijo okoljske
kode in na tej podlagi predlog sprememb
zakona o varstvu okolja, ki je v postopku sprejemanja. Med dejavnosti, ki so odgovorne
za prepreevanje neposredne nevarnosti za
nastanek okoljske kode in za prepreevanje
oziroma sanacijo okoljske kode, spadajo tudi
naprave, ki lahko povzroijo onesnaevanje
okolja vejega obsega.
Vsem tem vsebinam se bomo morali posveati
v prihodnje kolesje se vrti naprej, zgodba
IPPC se nadaljuje.

21

The endemic Kojnika Iris (Iris sibirica ssp. erirrhiza),

which grows on meadows in rocky soil, is the sister of
the Siberian Iris growing on marshy grasslands.

IPPC

Kojnike perunike s kamnitih travnikov

so dvojice sibirskih perunik z movirnatih travnikov.

Sistemski pristop k celovitemu prepreevanju

in nadzoru onesnaevanja v Gorenju, d.d.

A Systematic Approach to Integrated Pollution Prevention and Control at Gorenje d.d.

Abstract
It is beyond doubt that the legislation in the
eld of integrated pollution prevention and
control (IPPC) has thoroughly changed the eld
of environmental protection and has set clear
goals and indicated the path to a comprehensive regulation of environmental protection in
the whole of the EU. The requirements for the
industrial sector arising from this legislation
demand a comprehensive, professional and
well-coordinated process of environmental
changes in both the industrial sector and the
state administration. Companies that have not
prepared for the implementation of this legislation in due time and with due responsibility
will not be able to meet all the requirements
overnight and, in a very short time, the implementation will cause a nancial burden to their
operation. Due to the complexity of implementing this legislation, we at Gorenje chose a
project-based approach, using our own knowledge and, above all, within the reasonable tenyear period.

22

IPPC

Keywords: environmental protection, environmental legislation, best available technology, EMAS.

Povzetek
Nobenega dvoma ni, da je zakonodaja o celovitem prepreevanju in nadzoru onesnaevanja
(IPPC) temeljito prevetrila podroje varstva
okolja, postavila zelo jasne cilje in nakazala poti
k celoviti ureditvi varstva okolja v celotni EU.
Obveze za industrijski sektor, ki izhajajo iz te
zakonodaje, so zahtevale strokoven, celovit in
dobro koordiniran proces okoljskih sprememb
v industrijskem sektorju in dravni upravi. Podjetja, ki se niso pravoasno in z vso odgovornostjo pripravila na implementacijo te zakonodaje, ne bodo mogla zadostiti vsem zahtevam ez
no, predvsem pa bo implementacija nanno
oteila njihovo poslovanje v kratkem asovnem
obdobju. Zaradi zahtevnosti implementacije
omenjene zakonodaje smo se v Gorenju lotili tega vpraanja projektno, z lastnim znanjem, predvsem pa v razumnem desetletnem
asovnem obdobju.
Kljune besede: varstvo okolja, okoljska zakonodaja, najbolje razpololjive tehnike,
EMAS.

mag. Vilma Fece,

Gorenje, d.d., Velenje
Vilma Fece, MSc,
Gorenje d.d., Velenje

Osnovna dejavnost drube Gorenje, d.d., je

proizvodnja in prodaja velikih gospodinjskih
aparatov. Proizvodna podjetja v okviru matine
drube so:

2.
3.
4.

Program Hladilno-zamrzovalni aparati:

hladilniki, zamrzovalne omare, kombinirani aparati.
Program Kuhalni aparati: tedilniki na
elektriko in plin, peice, kuhalia.
Program Pralno-pomivalni aparati: pralni
stroji, suilniki perila, pantry kuhinje.
Program MEKOM: metalne in plastine
komponente.

Osnovni proizvodni procesi so:

razrez ploevine,

preoblikovanje in dodelava,

povrinska zaita (galvaniziranje, lakiranje, emajliranje),

preoblikovanje termoplastov s tehnologijo

brizganja, ekstrudiranja in vakuumiranja,

vakuumiranje in polnjenje hladilnih sistemov,

izoliranje s poliuretansko peno,

montaa.
Programi, ki so zavezani pridobitvi celovitega
okoljskega dovoljenja, se izvajajo na eni lokaciji
v Velenju. V drubi je okoli 5500 zaposlenih, od
tega skoraj 5000 v Velenju.
Varstvo okolja je za celotno Gorenje, d.d., organizirano in vodeno centralno v samostojnem
podroju Varstvo okolja ter varnost in zdravje
pri delu, in ima svetovalno, nadzorno, razvojno in operativno vlogo v matini hii Gorenja,
d.d., in v celotni Skupini Gorenje. Projekt implementacije Direktive IPPC so vodile imenovane
osebe v tem oddelku ob pomoi zaposlenih,
predvsem iz procesov povrinske obdelave ter
energetike.

IPPC

Vizija in poslanstvo Gorenja je izdelava izvirnih,

tehnino dovrenih, vrhunsko oblikovanih ter
uporabnikom in okolju prijaznih izdelkov za prijeten dom. Osredotoeni smo v poveanje zadovoljstva potronikov, ob tem pa na drubeno
odgovoren nain ustvarjamo vrednost za lastnike, zaposlene in druge delenike podjetja.
Varstvo okolja, v skladu z naeli trajnostnega
razvoja, je v Gorenju pomemben del drubene
odgovornosti in je vkljueno v vsa nartovanja
in odloitve. Po naelu trajnostnega razvoja
obsega okoljsko poslovanje celoten ivljenjski
ciklus proizvoda: od razvoja, izdelave, uporabe
in ravnanja z njim po izteku ivljenjske dobe.
Stalnica okoljskega poslovanja je uvajanje
istejih tehnologij, ki imajo poleg okoljskega
vpliva tudi pomemben vpliv na dvig produktivnosti, obenem pa omogoajo veji prihodek
in s tem socialno varnost v podjetju. V Skupini
Gorenje je poleg matinega podjetja Gorenje,
d.d., e 63 odvisnih drub, od tega 46 v tujini.
Samo dve podjetji v Skupini Gorenje sta zavezanca za pridobitev celovitega okoljskega dovoljenja, v skladu z zahtevami Direktive IPPC,
in sicer proizvodnja gospodinjskih aparatov v
Gorenju, d.d., na lokaciji v Velenju, ter proizvodnja keraminih ploic v podjetju Gorenje, NO,
na lokaciji v martnem ob Paki. V nadaljevanju
bo prikazan pristop k implementaciji Direktive
IPPC v podjetju Gorenje, d.d..

1.

23

Predstavitev Gorenja, d.d.

Zahteve Direktive IPPC v Gorenju, d.d.

Druba Gorenje, d.d., na lokaciji v Velenju, je
v skladu z Uredbo o vrsti dejavnosti naprav,
ki lahko povzroajo onesnaevanje okolja
vejega obsega, uvrena med obstojee
naprave, in sicer v dejavnost 2.6 naprava za
povrinsko obdelavo kovin in plastinih materialov z uporabo elektrolitskih ali keminih
postopkov v delovnih kadeh s prostornino ve
kot 30 kubinih metrov. V Gorenju, d.d., uporabljamo tri razline postopke povrinske obdelave kovin:

galvaniziranje (ena linija za dekorativno

kromanje),

lakiranje (tiri linije za predobdelavo

ploevine pred lakiranjem),

emajliranje (ena linija za predobdelavo

pred emajliranjem).

24

IPPC

Vse navedene tehnologije povzroajo nastajanje odpadnih tehnolokih voda, ki se istijo v

skupni notranji zikalno-kemijski istilni napravi
obravnavane drube. Povezovalno vlogo med
vsemi tehnologijami povrinske zaite ima
tudi skupno skladie nevarnih snovi, skupna
energetska postaja, poenotena komunalna
infrastruktura, logistini procesi in sistemi
skladienja vhodnih surovin ter konnih proizvodov. V podjetju se je ob zaetku izvajanja projekta implementacije Direktive IPPC porajalo
vpraanje, kaj je naprava IPPC, kaj je industrijski kompleks torej je bilo treba ugotoviti, ali
je treba prijaviti eno ali ve povezanih naprav.
Prav tako je obstajalo vpraanje, ali je Gorenje,
d.d., zaradi skladienja in uporabe nekaterih
materialov tudi zavezanec za obrat manjega
tveganja po zahtevah Direktive SEVESO.
Zaradi predstavljenih tehnolokih postopkov ter povezav v industrijskem kompleksu
v Velenju je bila sprejeta odloitev v soglasju
z odgovornimi osebami za implementacijo
Direktive IPPC na MOP in ARSO, da Gorenje,
d.d., v vlogi opredeli napravo IPPC A1(naprava
iz Priloge 1 Uredbe in z njo na istem kraju
neposredno tehnino povezane dejavnosti).
Z vidika priprave dokumentacije v drubi, obsega vloge ter pripadajoih prilog je bila zaradi
velikosti drube Gorenje, d.d., to nedvomno
pravilna odloitev. Tak pristop je omogoal

vejo transparentnost med posameznimi napravami in podnapravami, saj smo v Gorenju,d.

d., v vlogi celotno lokacijo razdelili na 31 naprav
in 184 podnaprav. Tako bo bodoe poslovanje
Gorenja, d.d., na lokaciji v Velenju, opredeljeno
v enem celovitem okoljskem dovoljenju.
Pri pripravi potrebne dokumentacije za oddajo vloge smo poleg zahtev Direktive IPPC
upotevali tudi zahteve vertikalnega BREF-a za
povrinsko obdelavo kovin in plastike, in serijo
horizontalnih BREF-ov, kot so na primer hladilni sistemi, sistemi monitoringa, ekonomski in
krini uinki, emisije pri skladienju surovin
ali naravnih surovin in energetska uinkovitost.
Prav tako pa je bilo treba upotevati vso
pripadajoo okoljsko zakonodajo Republike
Slovenije.

Sistemski pristop k implementaciji zahtev Direktive IPPC

Poenoten sistem varstva okolja v drubi Gorenje, d.d., sega e v leto 1975 s postavitvijo
lastne istilne naprave za obdelavo tehnolokih
odpadnih voda ter formiranja samostojnega
okoljskega oddelka leta 1985. Ena prvih nalog
tega oddelka je bila povezana s spremljanjem
okoljske zakonodaje v dravi in drugih lanicah
v Evropi. Zato v Gorenju nismo bili preseneeni,
ko smo na zaetku devetdesetih let zasledili
prvi osnutek Direktive IPPC. e hitri pregled
tega osnutka je nakazoval resnost podanih zahtev, e zlasti pa jasno zartano pot po uvedbi
istejih tehnologij v celotno evropsko industrijo. Gorenje, d.d., je imelo v tem obdobju
najvejo galvano s petimi galvanskimi linijami,
najvejo postrojenje za emajliranje in pet linij za
lakiranje v Sloveniji. Treba je poudariti tudi to,
da industrijski kompleks Gorenje lei neposredno ob hudournikem vodotoku Paka in da
se vsa leta izpuajo preiene tehnoloke
odpadne vode neposredno v ta vodotok, ki
ima sorazmerno nizek srednji letni pretok. Ker
zakonodaja IPPC zelo omejuje okoljske vplive
na posamezni lokaciji, smo se e takrat zavedali nujnosti dolgorone odloitev o razvoju
povrinskih obdelav na celotnem industrijskem
kompleksu. Zato smo izdelali temeljit posnetek
stanja varstva okolja v Gorenju na lokaciji v Velenju in pripravili desetletni investicijski plan

Gorenje je formiralo samostojni okoljski

oddelek e leta 1985.

The Carniolan Primrose (Primula carniolica) only grows on Slovenian territory, in an area some 70 kilometres
long and 25 kilometres wide on the
eastern rim of the Dinaric Alps.

V prvi polovici leta 2001 smo zgradili nov

galvanski obrat z najsodobnejo tehnologijo
dekorativnega kromanja, ki se uporablja e
danes.

V obdobju najintenzivnejega posodabljanja

tehnolokih procesov v Gorenju, d.d., in uvajanja istejih tehnologij smo v septembru leta
2000 doiveli velik poar v obratu galvana, ki je
dodobra zamajal poslovanje podjetja in celo
njegovega obstoja. e danes smo prepriani,
da ima pomembno vlogo za obvladljiv vpliv
emisij v okolje ob poaru prav sprememba
tehnolokega postopka kromanja s popolno opustitvijo cianidnih preparatov. Med
ienjem pogoria smo takoj zaeli izdelovati

Do leta 1996 smo v sklopu planiranih investicij mono poudarjali zmanjevanje vplivov
na okolje, zlasti glede porabe vode, obremenitve odpadnih voda v istilni napravi z
razlinimi polutanti ter njihove koliine, emisije organskih topil in nastajanja nevarnih odpadkov. Ugotovili smo, da za nadaljnje
zmanjevanje vseh vrst okoljskih obremenitev,
e zlasti pa v lui dolgoronega planiranja,
potrebujemo primerno orodje, ki bo zajemalo
vse vplive na okolje v celotnem Gorenju, d.d.
Zato smo se odloili za uvedbo sistema ravnanja z okoljem v skladu z zahtevami standarda
ISO 14001. Kljub obilici statistinih podatkov o
okoljskem delovanju drube iz preteklih let
smo kot referenno leto za primerjavo dosekov
na podroju varstva okolja izbrali leto 1997
(pred ciklusom investiranja v tehnologije
lakiranja). Tako smo prvi postavili merljive
okvirne cilje za obdobje 19982003 in merljive
izvedbene cilje za leto 1998. Nae delo je bilo v
tem obdobju usmerjeno predvsem k obvladovanju porabe energentov (elektrina energija, zemeljski plin, komprimiran zrak, voda),
zmanjevanju emisij v zrak (organska topila,
prah), zmanjevanju koncentracij niklja v
tehnolokih odpadnih vodah ter zmanjevanju
nastajanja vseh vrst odpadkov. Za doseganje

IPPC

Kranjski jegli je razirjen le na ozemlju

Slovenije, v priblino 70 km dolgem
in 25 km irokem pasu na severnem
obrobju Dinarskega gorovja.

Velik tehnoloki izziv so za vse strokovne

sodelavce v Gorenju predstavljale obstojee
tehnologije lakiranja, vkljuno s pripadajoimi
predobdelavami. Zaradi velikosti teh linij in
njihovega tevila smo leta 1996 izdelali idejni nart zamenjave tehnologije klasinega
lakiranja na osnovi organskih topil z alternativnimi postopki. Kot okoljsko in ekonomsko
najbolj optimalna tehnologija se je pokazala
uporaba lakov v prahu, ki je omogoala tudi
posodobitev predobdelav ploevine, ob ustrezni kakovosti polizdelkov. Tako smo v obdobju treh let, zaeli smo leta 1998, zamenjali
vse obstojee lakirnice s tehnologijo lakiranja v
prahu, vkljuno z novimi predobdelavami, ki so
vsebovale postopke za reciklao delovnih kopeli (podaljevanje ivljenjske dobe delovnih
kopeli, izloanje olj, sistemi za varevanje z
vodo ). Leta 2000 smo tako ta ciklus konali
z novo lakirnico v novi tovarni hladilne tehnike.
V tem obdobju je prav tako potekal intenziven
investicijski ciklus v krone sisteme za hlajenje
strojev in naprav.

idejni in nato investicijski elaborat za novi obrat

galvana. Pred strokovne in odgovorne osebe
v Gorenju je bila postavljena velika dilema o
nadaljnjem obsegu dejavnosti galvaniziranja,
e zlasti zaradi poznavanja takratnih zahtev zakonodaje IPPC. Sprejeta je bila odloitev, da se
v Gorenju postavi samo nova linija kromanja,
cinkanje in nikljanje polizdelkov pa se, tam, kjer
je mogoe, nadomesti z alternatinvnimi materiali in postopki oziroma ie storitev na trgu.
K sodelovanju smo povabili sedem potencialnih dobaviteljev tehnologije in materialov iz
Evrope in Gorenje je podalo jasno zahtevo po
projektiranju takega tehnolokega postopka,
ki bo zadovoljil takrat znane najbolje tehnike galvaniziranja. Zanimivo je bilo to, da kar
tirje ponudniki galvanske tehnologije niso
poznali zahtev Direktive IPPC. V prvi polovici
leta 2001 smo zgradili nov galvanski obrat z
najsodobnejo tehnologijo dekorativnega kromanja, ki se uporablja e danes.

25

posodobitve tehnolokih postopkov. Tako smo

leta 1994, e v obdobju razprav o Direktivi IPPC,
nadomestili cianidno in kislo bakrenje z dvojnim nikljanjem na liniji kromanja, kar nam je
omogoalo leta 1996 (ob izidu Direktive IPPC)
postavitev vakuumskega uparjalnika in elektrolizne celice za ponovno pridobivanje niklja
iz izpirnih vod. To galvansko linijo smo nato v
letu 1997 nadgradili e s postavitvijo vakuumskega uparjalnika za ponovno pridobivanja
kroma iz izpirnih vod. Druge linije galvaniziranja (cinkanje, nikljanje) so v tem obdobju ostale
nespremenjene, saj je bila njihova posodobitev
planirana za obdobje 2001.

26

IPPC

letnih ciljev so bila planirana investicijska vlaganja, ki so bila e predhodno predstavljena.

Leta 2004 smo sistem ISO 14001 nadgradili s
sistemom, ki ga predpisuje evropska uredba
EMAS, in v tem letu uspeno opravili vse presoje ter bili vpisani kot prvo slovensko podjetje v
evropski register EMAS. Zakaj smo se pravzaprav odloili za uvedbo zahtevnega sistema
EMAS? Zaradi jasnih zahtev implementacije Direktive IPPC po uvedbi najboljih razpololjivih
tehnik. Ob popolni skladnosti z zahtevami
okoljske zakonodaje je bilo orodje EMAS za
Gorenje, d.d., najlaji sistemski pristop k
nartovanju in obvladovanju vseh podrojih
varstva okolja. Pomembna je tudi zahteva
EMAS o izdaji javno dostopne Okoljske izjave in
s tem prostovoljne odloitve, da podjetje javno
objavi svoje okoljske bilance in vse pomembne
okoljske vplive delovanja. Prepriani smo, da je
sistem EMAS najprimerneje vodilo za stalno
okoljsko poslovanje v skladu z zahtevami zakonodaje, kot ga tudi opredeljuje Direktiva
IPPC.
Z razvojem zavedanja zakonodaje IPPC, e
zlasti pa z nastajajoimi in sprejetimi dokumenti BREF, smo spremljali razvojne doseke
na podroju procesov emajliranja. Tehnologije
emajliranja so bile z vidika implementacije direktive dolgo nejasne, saj le nekaj podjetij v EU
uporablja take tehnoloke postopke. Zato smo
z veliko previdnostjo nartovali posodobitve
teh procesov in prvo spremembo naredili leta
2000 s postavitvijo linije za nanos laka v prahu.
Najve preglavic nam je zaradi vidika oblikovanja zelo zahtevnih polizdelkov in njihove zahteve po visoki kakovosti predstavljal postopek
predobdelave ploevine pred nanosom emajla.

ele leta 2006 so vse raziskave v nove materiale

in tehnoloke reitve omogoale posodobitev
procesa predobdelave pred emajliranjem s
popolno opustitvijo postopka keminega nikljanja. ele s to investicijo je Gorenju v ve kot
desetletnem investicijskem ciklusu uspelo v
celoti zadovoljiti vse okoljske zahteve za implementacijo zakonodaje IPPC.
Z vlaganjem v posodabljanje tehnolokih
procesov in drugimi ukrepi je Gorenju v obdobju od leta 19982007 uspelo :

zmanjati koliine nevarnih odpadkov za

72,9 % na izdelek,

zmanjati koliino deponiranih odpadkov

za 72,8 % na izdelek,

zmanjati porabo vode za 80,4 % na

izdelek,

zmanjati porabo toplotne energije za

58,6 % na izdelek in

zmanjati porabo plina za 39,4 % na

izdelek.
Vzpostavljen sistem ravnanja z okoljem po
ISO 14001 in EMAS, izpolnjevanje zastavljenih
ciljev in programov varstva okolja pa Gorenju
prinaajo poleg okoljskih tudi velike ekonomske uinke.
Vsa ta prizadevanja se odraajo pozitivno tudi
na socialnem podroju. Pri zaposlenih se dviga
zavest o okoljskem poslovanju, zavedanje o
varovanju okolja prenaajo v svoje vsakdanje
druinsko ivljenje in s tem irijo okoljsko
zavedanje. Z uvajanjem istejih tehnologij se
je dvignila produktivnost, kar omogoa podjetju veji prihodek in s tem socialno varnost
zaposlenih.

Namesto sklepa
Gorenje je v rokih, kot je zahtevala okoljska
zakonodaja, podalo vlogo za pridobitev celovitega okoljskega dovoljenja. Vloga je bila
zaradi velikosti in obsega delovanja Gorenja
zelo obsena v strokovnem in papirnem
obsegu. Zakonodajalec je nao vlogo sprejel,
jo pregledal in podal zahtevek za dopolnitev.
Gorenje je v roku dopolnilo svojo vlogo, zato
priakujemo, da bomo celovito okoljsko dovoljenje prejeli do sredine letonjega leta.
Celovito okoljsko dovoljenje je za Gorenje le
temelj, ki bo opredeljeval vse okoljske aktivnosti v naslednjem desetletnem obdobju. Zaradi
hitrega razvoja stanja tehnike in materialov na
podroju kovinskopredelovalne industrije
priakujemo v naslednjih letih zelo dinamino
poslovanje z nenehnim prilagajanjem novim
okoljskim zahtevam. Ker je Gorenje med svoje
vrednote uvrstilo poten, odprt in lojalen odnos
do vseh zainteresiranih javnosti, si bomo tudi v
prihodnje prizadevali ohraniti in nadgrajevati
sistemski pristop obvladovanja na podroju
varstva okolja, kot ga zahteva EMAS. Implementacija Direktive IPPC nima konca, saj je kot
zgodba, ki ji je mogoe nenehno dodajati nove
motive.

Leta 2004 smo sistem ISO 14001 nadgradili

s sistemom, ki ga predpisuje evropska uredba EMAS, in v tem letu uspeno opravili vse
presoje ter bili vpisani kot prvo slovensko
podjetje v evropski register EMAS.

krlatec je pri nas redka gnezdilka krakopoljskih grmi. S prezimovanja na indijskem podkontinentu se vrne ele konec maja in
avgusta e zapusti nae kraje.

27

IPPC

The Common Rose finch is a rare bird nesting in the shrubbery

of the Karstic polje. It returns from its wintering on the Indian
subcontinent only at the end of May, and leaves our shores in
August.

Povirna movirja so dragoceni kotiki divjine,

dokler ostajajo nedotaknjeni.

28

IPPC

Fens are precious, secluded parts of the wilderness,

for as long as they remain untouched by humans.

Odnos do okolja je kazalnik stopnje

civiliziranosti drave

Dr. Luka Kajfe-Bogataj,

Biotehnika fakulteta, Univerza v Ljubljani
Dr Luka Kajfe-Bogataj,
Biotechnical Faculty, University of Ljubljana

The attitude towards the environment indicates to what extent

a country is civilised

Summary

Povzetek

We are witnessing a number of global processes and phenomena in demography, way of

life and economic growth, which are accompanied by geopolitical changes, an increasing
competitiveness for natural resources, changes
in technology and especially changes to the climate. Boosting these changes could endanger
entire ecosystems and even the existence of
civilisation as we know it. In the 21st century,
we cannot aord to pursue the environmental
trends that have marked the past century. It is
therefore essential to introduce systematic approaches for the resolution of environmental
issues by stimulating sustainable production
and consumption. Helping to achieve this goal
is, among other tools, the IPPC environmental
licence, which we are too slow to introduce in
Slovenia although it is of key importance for
the sustainable development of Slovenia in the
decades to come.

Pria smo tevilnim globalnim procesom in

pojavom v demograji, nainu ivljenja, gospodarski rasti, ki jih spremljajo geopolitine
spremembe, vse veja tekmovalnost za naravne vire, tehnoloke spremembe in e zlasti
podnebne spremembe. Pospeevanje teh
sprememb lahko ogrozi ekosisteme in celo obstoj nae civilizacije. V 21. stoletju si ne moremo
ve privoiti nadaljevanja podobnih okoljskih
trendov, kot so vladali v prejnjem stoletju.
Zato je nujno uvajanje sistematinih pristopov
za reevanje okoljskih problemov s spodbujanjem trajnostne proizvodnje in potronje. Tak
instrument je tudi okoljsko dovoljenje IPPC, ki
ga v Sloveniji prepoasi uveljavljamo, eprav je
nujno za trajnosten razvoj Slovenije v prihodnjih desetletjih.
Kljune besede: globalne spremembe,
trajnostni razvoj, podnebne spremembe,
okoljsko dovoljenje, Slovenija.

29

IPPC

Keywords: global change, sustainable development, climate change, environmental

licence, Slovenia.

Uvod
ivimo v 21. stoletju, stoletju globalnih sprememb na planetu. Na as oznaujejo tevilni procesi
in pojavi, kot so hitra rast prebivalstva, naraajoa mobilnost, gospodarska rast, geopolitine spremembe in nova zaveznitva, razmah globalizacije, trgovine, vse veja tekmovalnost za naravne
vire, urbanizacija, velike spremembe rabe tal, tehnoloke spremembe in e zlasti podnebne spremembe.
Na planetu ivi estkrat ve ljudi kot leta 1800 in povpreno danes vsak Zemljan porabi vsaj petkrat
ve energije kot pred dvesto leti. Zemljan je danes, e je merilo globalni bruto proizvod, tudi sedemnajstkrat bogateji in kar tisokrat mobilneji kot v asu Preernovega rojstva. Napovedi za prihodnost so podobne: do leta 2050 bo Zemljanov e 60 odstotkov ve kot danes. e bogateji bomo
kot danes, saj se bo bruto proizvod poveal za tri- do tirikrat. eprav e danes povpreen Zemljan
prevozi okrog 40 kilometrov na dan, se bo tudi naa mobilnost poveala e za tri- do tirikrat. Za to
bomo potrebovali e ve energije, po predvidevanjih od 1,5 do 2,5-krat ve.
Svet se je v zadnjih dveh stoletjih e znael v velikih krizah. Konale so se z velikimi politinimi
nestabilnostmi, ki so povzroale vojne ali totalitarizem. Tako kot gospodarska rast v 19. stoletju ni
upotevala velikih soasnih socialnih sprememb, se v 20. stoletju ni ozirala na hitre okoljske spremembe. Te so danes dobile globalne razsenosti in lahko ogrozijo celo obstoj nae civilizacije. V
21. stoletju si planet kot celota ne more ve privoiti nadaljevanja podobnih okoljski trendov, kot
so vladali v prejnjem stoletju.

18.
st.

19.st.

20.st.

Gronja

Gronja
Gospodarska
rast

Gospodarska
rast

Hitre socialne
spremembe

Politina
nestabilnost

Gospodarski
razvoj

Hitre okoljske
spremembe

Politina
nestabilnost

Socialne
razmere
Javna vlaganja

Javna vlaganja
1750

1850
Polom

1950
Totalitarizem
komunizem/faizem

30

IPPC

Slika 1: Trajnostni razvoj lahko ohrani napredek gospodarskega razvoja

Danes al vsa globalizacija in gospodarski razvoj sveta e vedno slonita na poceni in prikladnih
fosilnih energijskih sistemih. Pria smo internacionalizaciji znanosti in tehnologij ter vsiljevanju
svetovne ekonomije, temeljee na kapitalu in neoliberalizmu. Logina posledica je naraajoe
izkorianje javnih dobrin od ekosistemov, naravnih virov, genetskega materiala in drugih javnih
dobrin. Izkorianje javnih dobrin e zlasti spodbuja zapoved nenehne ekonomske rasti. Ta pa

Polom

Enaindvajseto stoletje zahteva okolju prijazno

gospodarstvo.

jasno temelji na vkljuevanju vedno vejega tevila ljudi v globalno ekonomijo s promocijo in reklamo naraajoe potronje na prebivalca. Doslej je bilo potronitvo omejeno na razviti del sveta,
a zdaj je vanj vse bolj vkljueno e pet milijard novih ljudi iz relativno revnih drav s hitro rastoim
gospodarstvom. To pa ogroa globalno varnost in eksistenne razmere za preivetje prihodnjih
generacij. Drave kar noejo razumeti omejene nosilnosti okolja in se premalo posveajo resnim
ukrepom za prilagoditev gospodarskega razvoja zmogljivosti okolja.

Okolju prijazno gospodarstvo

alostno pa je, da ima Slovenija dodeljeno le

eno sprievalo EMAS in smo skupaj z Romuni
na repu evropske lestvice.

Ampak na podlagi esa lahko neko podjetje dokae, da je njegovo poslovanje res do okolja prijazno? Biti do okolja prijazno podjetje v resnici ni lahka naloga. Zahteva znanje, prave kadre, voljo
in seveda tudi denar. V Sloveniji je veliko podjetij, ki dobro poslujejo, in denar zanje ne bi smel
biti problem. Veje teave pomeni pomanjkanje primernih kadrov, ki bi se v podjetju dolgorono
usmerjali in dodatno izobraevali na podroju ekologije. Zanesljivo pa je najveji problem premalo
volje ali pa kar okoljska brezbrinost. In to pri istih ljudeh, ki imajo polna usta poslovne odlinosti.

Trajnostni
razvoj

Ohranjanje
okolja

2050?
?

Pravi dokazi so preprosti. Najprej mora podjetje uvesti sistem za ravnanje z okoljem. To pomeni,
da njegovo poslovanje zagotavlja vse pomembne vidike okoljskega ravnanja: od izrabe surovin
in energije, vodenja tehnolokih procesov, do zahtev glede uporabe proizvodov, in da ima jasno
analizirano svoje zmanjevanje negativnih vplivov na okolje, npr. v zadnjih petih letih. V birokratskem jeziku gre torej za pet komponent opredelitev okoljske politike, okoljsko planiranje, uvajanje in delovanje sistema, preverjanje in izvedbo korektivnih ukrepov ter vodstvene preglede.
Pomembneja instrumenta ravnanja z okoljem sta sistema ISO 14001 in Shema za okoljsko vodenje
in presojo (EMAS The Eco Management and Audit Scheme (http://europa.eu.int/comm/environment/emas/index_en.htm). O kaki okoljski odlinosti torej ne moremo govoriti, e podjetje e
ni registrirano po ISO 14001. K srei imamo kar dosti takih podjetij. alostno pa je, da ima Slovenija
dodeljeno le eno sprievalo EMAS in smo skupaj z Romuni na repu evropske lestvice.
So pa e drugi kazalniki, na primer priznanja, za katera bi se moralo podjetje nartno potegovati,
na primer priznanje za energetsko uinkovito podjetje, energetsko uinkovit projekt, za isto proizvodnjo, okolju prijazno podjetje, okoljski izdelek leta, mednarodno okoljsko partnerstvo, ekoprot, odgovorno ravnanje ter okolju prijazen postopek ipd. Certikati in nagrade predstavljajo dve
razlini ravni 'okoljske zrelosti' organizacije: certikati osnovno raven in nagrade vijo raven.
V Evropski uniji obstaja tudi cela vrsta drugih prostovoljnih okoljskih sporazumov, h katerim
lahko pristopijo podjetja. Kot primer navedimo dva taka sporazuma, ki sta povezana z energetsko
uinkovitostjo podjetij. To sta GreenLight (uinkovita raba svetil) in MotorChallenge (energetska
uinkovitosti pri elektromotornih pogonih in orodjih), ki se izvajata pod okriljem Evropske komisije,

IPPC

Gospodarski
razvoj

31

21.st.

A po drugi strani so vsaj v civilni drubi razmiljanja o trajnostnem razvoju v zadnjem desetletju
vse glasneja. Ohranjanje okolja namre predstavlja podlago za nadaljnji gospodarski razvoj.
Enaindvajseto stoletje zahteva okolju prijazno gospodarstvo. To pomeni uvajanje sistematinega
pristopa za nartno reevanje okoljskih problemov s spodbujanjem trajnostne proizvodnje in
potronje, vkljuevanjem proizvodnje okolju prijaznih izdelkov, okolju prijaznejega ravnanja ter
obveanja javnosti o negativnih vplivih gospodarskih in javnih subjektov na okolje. Besedna zveza
okolju prijazno postaja pogosta v javnem in poslovnem svetu, a pogosto razlinim ljudem e
vedno pomeni zelo razlino. e zlasti, e je povezana s podjetji. Kaj naj pomeni okolju prijazno
podjetje? Teoretino gledano je tako tisto podjetje, ki se zavzema za trajnostni razvoj. To pomeni,
da modro izkoria naravne vire, e zlasti obnovljive vire energije, da ne onesnauje okolja, skrbno
nadzira sevanja in hrup, zmanjuje koliino odpadkov, skrbi za bioloko raznolikost, razumno rabi
prostor in modro izkoria znanje in tehnologije.

Direktorata za energijo in transport. Nacionalna

kontaktna toka pri nas je na IJS/Center za energetsko uinkovitost, ki posameznim podjetjem
ponuja ustrezno pomo pri izvajanju partnerstva. Praksa v Evropi in svetu je pokazala, da so
dolgorono najuinkoviteji prav prostovoljni
sporazumi, saj so samostimulativni, niso omejevalni in kaejo jasno opredelitev podjetja oziroma zaveze vodstva.

Pomen Direktive IPPC za trajnostni razvoj Slovenije

32

IPPC

In ko takole sanjamo o okolju prijaznih podjetjih, ne moremo mimo dejstva, da je pri nas
e veliko podjetij, ki ne izpolnjujejo niti osnovnih zahtev do okolja, kaj ele, da bi bila
okolju prijazna. Mislimo seveda na evropsko
Direktivo IPPC. V Sloveniji je ve kot 170 gospodarskih drub, ki morajo v skladu z Uredbo
o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzroajo
onesnaevanje okolja vejega obsega (Direktiva IPPC) pridobiti okoljsko dovoljenje. To so
razna energetska podjetja, podjetja za proizvodnjo in predelavo kovin, kemina industrija,
obrati za proizvodnjo vlaknatih materialov,
papirja in lepenke, obrati za predhodno obdelavo vlaken ali tkanin, strojenje ko, klavnice in
e drugi. Do konca maja 2008 je bilo izdanih
le 75 odlob in e to veina z zamudo (ARSO,
2008). Po Direktivi IPPC onesnaevanje pomeni
neposredno ali posredno vnaanje snovi, vibracij, toplote ali hrupa v zrak, vodo ali tla; je
posledica lovekove dejavnosti in lahko koduje
zdravju ljudi ali kakovosti okolja, se kae v
pokodovanju materialne lastnine ali okoduje
ali posega v javne dobrine in druge zakonite
naine uporabe okolja. Najpomembneje pri
tej deniciji je prav prepreevanje poseganja
podjetij v javne dobrine vode, zrak in rodovitna tla ki pripadajo vsem in ki so bistvene
za nao kakovost ivljenja. Za razvoj Slovenije
je torej razumevanje in izvajanje Direktive IPPC
kljuen korak na dolgi poti k trajnostnemu raz-

voju, e zlasti ker trenutni kazalniki stanja v pri

nas niso spodbudni (UMAR, 2008).
Med splonimi naeli Direktive IPPC sta dve
e posebno pomembni za Slovenijo, saj sta
povezani tudi s podnebnimi spremembami.
To sta energijska uinkovitost podjetij in
uresnievanje zahteve po im manj odpadkih v
proizvodnem procesu oziroma po regeneraciji
odpadkov ali, e to tehnino in ekonomsko ni
mogoe, taki odstranitvi odpadkov, ki ne vpliva
na okolje oziroma kar najmanj vpliva nanj. To
daje Direktivi IPPC e veji pomen, saj je prav
blaenje podnebnih sprememb v ospredju
ciljev moderne drube in seveda tudi Slovenije. Prav izboljanje energetske uinkovitosti
lahko bistveno zmanja rabo fosilne energije
in tako znia emisije toplogrednih plinov (IPCC,
2007). Primerno ravnanje z odpadki, ki so lahko
tudi vir toplogrednih plinov, reuje mnoge
lokalne probleme onesnaenja v Sloveniji.
Za zmanjanje negativnih vplivov na okolje
so uvedeni razlini ekonomski instrumenti,
kot je uvedba okoljskih dajatev po naelu
onesnaevalec plaa. Zaradi vseh teh argumentov upamo, da bo v Sloveniji im manj kazni za onesnaevalce in da bo im bolj zaivel
instrument, ki onesnaevalce spodbuja k
zmanjanju onesnaevanja okolja z oprostitvijo
ali zmanjanjem dajatev zaradi vlaganja v sredstva, ki varujejo okolje.

Sklep
Odnos podjetja do okolja, reevanje okoljskih
vpraanj in preseganje zahtev okoljske zakonodaje je vsekakor pot do okoljske odlinosti
podjetij. V teoriji bi morali biti za okolju prijazno podjetje zainteresirani vsi: lastniki, ki
priakujejo varno nalobo v podjetje in rast
svojega premoenja; zaposleni, ki priakujejo
bolje dohodke in monost osebnega razvoja,
izobraevanja, napredovanja; trni udeleenci,
dobavitelji, kupci in odjemalci; nanni

udeleenci in tudi javne nance in javno nanciranje. In zakaj? Predvsem zato, ker okolju prijazna podjetja zagotavljajo varneje ivljenje,
vijo kakovost ivljenja in veji ugled podjetja.
To pa pomeni tudi nanno korist podjetje
lahko donosneje prodaja izdelke oziroma
storitve. In kaj je lahko za dolgoroni gospodarski razvoj Slovenije pomembneje?
Naj konam z mislijo, da odnos do okolja in
e posebno okolju prijazno ne sme prerasti
v plehko frazo. Angairan odnos podjetja do
okolja namre kae e veliko ve kakne vrednote prevladujejo v nekem drubenem okolju,
raven sposobnosti, spotovanja, odgovornosti ali kar civiliziranost oziroma kulturo neke
drave ali drube.

Za razvoj Slovenije je torej razumevanje in izvajanje Direktive IPPC kljuen korak na dolgi
poti k trajnostnemu razvoju, e zlasti ker trenutni kazalniki stanja v pri nas niso spodbudni
(UMAR, 2008).

Literatura

ARSO, 2008. Spletna stran ''IPPC Celovito

prepreevanje in nadzor onesnaevanja''
http://okolje.arso.gov.si/ippc/

IJS, 2008. Institut Joef Stefan Center

za energetsko uinkovitost (CEU) http://
www.rcp.ijs.si/ceu/

IPCC, 2007: Technical Summary. In: Climate

Change 2007: Mitigation. Contribution
of Working Group III to the Fourth
Assessment Report. Cambridge University
Press, Cambridge, 93 p.

UMAR, 2008. Ekonomsko ogledalo. Januar

2008.

IPPC

Climate is the ultimate untouched

domain of nature; we should
therefore abandon in advance any
attempt at controlling it. We should
not buy into fabrications saying
that it puts us in danger.

33

Podnebje je zadnja nedotaknjena

domena narave, zato se vnaprej odpovejmo vsakrnemu poskusu, da
bi z njim upravljali. Ne nasedajmo
izmiljotinam, da nas ogroa.

34

IPPC

V krakih vrtaah se bohotijo divje potonike.

In Karstic sinkholes, peonies abound.

35

IPPC

Primeri dobrih praks

Cinkarna,
Metalurko-kemina industrija Celje, d.d.
Naslov:
Kidrieva 26,
3001 Celje
Telefon centrala:
+386 3 42 76 000
Telefaks uprava:
+386 3 42 76 106
E-naslov:
info@cinkarna.si
Spletna stran:
www.cinkarna.si
Raka z mladiki na iztoku oiene odpadne vode

Cinkarna in IPPC

36

IPPC

lovek s svojim obstojem vpliva na okolje.

Cinkarna Celje d.d. se tega zaveda, zato vseskozi vlaga v sodobno proizvodnjo, v okoljsko
sprejemljive naine dela, v istilne naprave in
na tak nain zmanjuje svoje vplive na okolje.
Ravnanje z okoljem ter varnostjo in zdravjem
zaposlenih je sestavni del upravljanja Cinkarne
Celje. S tem zagotavlja vzdrni (trajnostni) razvoj drube na vseh njenih lokacijah in na vseh
tistih podrojih, kjer nastopajo nai izdelki in
storitve. Naa glavna dejavnost je proizvodnja
in predelava kemikalij ter metalurka predelava
cinka. Pri tem upotevamo temeljna naela odgovornega ravnanja na podroju okolja, varnosti in zdravja.
Svoj doprinos k zmanjevanju vplivov na okolje
in usklajenost z zakonodajo elimo nadgraditi s celovitim okoljevarstvenim dovoljenjem. V skladu z Direktivo IPPC je Cinkarna s
svojo raznolikostjo proizvodnje poleg drugih
naprav IPPC zavezanec v petih dejavnostih, kar
je prava posebnost v Sloveniji. S pripravo vloge smo prieli leta 2005. Pri tem je sodelovalo
veliko tevilo strokovnih sodelavcev iz podjetja in je do sedaj doivela dve dopolnitvi.
Priakujemo, da bo v letonjem letu izdano celovito okoljevarstveno dovoljenje.
V zadnjih sedmih letih smo za okoljske investicije in posodobitev proizvodnje namenili skupno dobrih 25 mio evrov:
ienje razklopnih plinov (360.000 ),
tristopenjsko ienje dimnih plinov iz kalcinacije (1.970.000 ),
mokro ienje dimnih plinov iz tehnolokega postopka predsuenje (320.000 ),

namestitev protipranih ltrov na tehnolokem postopku mletje rude (271.000 ),

namestitev protipranih ltrov nad silosi
za rudo na tehnolokem postopku predmeanje (100.000 ),
namestitev protipranega ltra na mlinu za
mletje kalcinata (145.000 ),
mokro ienje dimnih plinov iz tehnolokega postopka suenje (320.000 ),
protiprani ltri na tehnolokem postopku
mikronizacija (370.000 ),
odsesovanje prahu iz pakirnice (50.000 ),
nevtralizacija kislih odplak (4.720.000 ),
veplova kislina optimizacija konverzije
SO2 v SO3 (2.550.000 ),
suho zapolnjevanje sadre (17,6 milijona ).

Cinkarna se je e leta 1999 odloila za spremembo odlaganja sadre, ki nastaja kot odpadek pri proizvodnji titanovega dioksida v
ekoloko prijazneji in varneji nain suhega
zapolnjevanja. Polnomono gradbeno dovoljenje smo dobili ele 1. 8. 2006, prieli z izgradnjo objektov in jih dokonali marca 2008.
Projekt suhega zapolnjevanja sadre je dobil dovoljenje za poskusno obratovanje 27. 2. 2008.
Proces nameravamo voditi tako, da bomo
letno proizvedli in suho vgradili preko pol milijona m3 oete sadre. Od tega dobro polovico iz
redne proizvodnje, preostali del pa bomo razen
v najhladnejem obdobju rpali in osuevali iz
obstojee deponije. Na ta nain bomo rekultivirali sedanje mokro odlagalie in ga vrnili
okolju za uporabo brez omejitev.
Naa nenehna skrb je, da im manj odpadkov odlagamo na odlagaliih. Zato izvajamo

doloene ukrepe e na zaetku procesov, da

do odpadkov sploh ne pride. Primer je projekt proizvodnje bele sadre CEGIPS, ki se
uporablja kot nadomestek naravne sadre v
gradbenitvu. Za rdeo sadro pa pridobivamo
ustrezne tehnine standarde, ki dokazujejo
uporabnost le te za zapolnjevanje, za gradnjo
protipoplavnih nasipov, uporabo v kmetijstvu,
gradbenitvu e pa do odpadkov pride,
skrbimo za ustrezno loevanje in ponovno koristno uporabo.
e od leta 1999 je Cinkarna lanica kemijske
gumarske industrije pri GZS. Na osnovi poroil,
ki jih letno pripravlja, ima pravico do uporabe
logotipa Responsible Care, kar dokazuje zavezanost k odgovornemu ravnanju z okoljem. To
je nadzorovanje uinkov, ki jih vkljuuje monitoring emisij snovi v okolje (emisije snovi v zrak,
emisije snovi v vode).

Obrat za ltracijo sadre in zaetek suhega odlaganja

Emisije SOx v Cinkarni primerjalno z evropsko zakonodajo in BREF dokumentom

Podatki kaejo, da je Cinkarna Celje v letu 2006,
potem ko smo izvedli e ekoloko sanacijo razklopa, drastino zmanjala izpuste veplovih
spojin na tono titanovega dioksida.

SOx Cinkarna (kg/t TiO2)

Council Directive 92/112/EEC (kg SOx /t TiO2)
BREF (povpreje proizvajalcev TiO2) kg SOx /t TiO2

Dosedanja usmeritev in narti v razvoj ter rast

podjetja kot tudi pridobitev okoljevarstvenega
dovoljenja so naravnani na obvladovanje vplivov na okolje, ekoloko nesporno proizvodnjo,
uporabo najboljih razpololjivih tehnik in ustrezen odnos do zainteresiranih strank.
Pripravila: Bernarda Podgorek Kova

leto

Emisije prahu na nekaj lokacijah iz proizvodnje TiO2 v primerjavi z zakonodajo v EU in Sloveniji

Tristopenjsko ienje dimnih plinov iz kalcinacije

prah - mletje rude (mg/Nm3)

prah - kalcinacija (mg/Nm3)

prah - mletje kalcinata (mg/Nm3)

prah - mikronizacija (mg/Nm3)

prah - EU in SLO zakonodaja (mg/Nm3)

V modrem stolpcu so podatki o viini emisij, ki

jih EU e dovoljuje, podatki za Cinkarno Celje
pa kaejo, da dosegamo desetino do tretjino
dovoljenih vrednosti.

leto

Rezultati loenega zbiranja

tevilo odvozov komunalnih odpadkov

stroki ravnanja v EUR (x100)

koliina v t

koliina loeno zbranih frakcij v t

leto

Stroki za odlaganje komunalnih odpadkov so

se kljub dvigu cen ravnanja v petih letih zniali
na raun manje koliine odpadkov za 78%.
Koliino zbranih loenih frakcij se je v 4 letih
poveala za 60 %.

37

IPPC

CM Celje, d. d. Ceste mostovi Celje,

druba za nizke in visoke gradnje
Naslov:
Telefon:
Telefaks:
E-naslov:
Spletna stran:

Sistem ravnanja z inertnimi gradbenimi

odpadki

38

IPPC

Odpadki, nastali zaradi lovekovih dejavnosti,

predstavljajo zelo zahteven in vse bolj obvezujo problem varstva okolja. Ravnanje z
odpadki je tako uvreno med prednostne naloge okoljske politike Slovenije in zajema zbiranje, prevaanje, predelavo in odstranjevanje
odpadkov, vkljuno s kontrolo tega ravnanja.
Osnovni slovenski podzakonski akt za urejanje
odpadkov je Uredba o ravnanju z odpadki
(Uradni list RS, t. 34/2008).
Dejavnosti drube CM Celje, d.d., se po
standardni klasikaciji dejavnosti uvrajo v
gradbenitvo. Z razmahom gradbene dejavnosti v Sloveniji so koliine gradbenih odpadkov dosegle etrtino vseh nastalih odpadkov
v slovenskem prostoru (priblino 1,5 mio ton/
leto). Z uresnievanjem nacionalnega programa gradnje avtocest, razvoja eleznic, obnove
magistralnih in regionalnih cest ter z novim investicijskim ciklusom je mogoe priakovati e
poveanje koliin gradbenih odpadkov (http://

Zbiranje in predelava inertnih gradbenih odpadkov

Lava 42, 3000 Celje

+386 3 42 66 100
+386 3 42 66 306
info@cm-celje.si
www.cm-celje.si

www.stat.si/doc/statinf/27-SI-063-0601.pdf,
9. 1. 2006).
V drubi CM Celje, d.d., imamo ustrezno dovoljenje za ravnanje z inertnimi gradbenimi
odpadki v savinjski in koroki regiji.
CM Celje, d.d., razpolaga s centralnim zbirnim
centrom inertnih gradbenih odpadkov v kamnolomu Velika Pireica in tehnologijami za
predelavo in reciklao betonov, malt, opeke
in asfaltov. V okviru Skupine CM Celje, d.d., je
VOC Celje, d.d., prav tako pridobil dovoljenje
za zbiranje in predelavo inertnih gradbenih
odpadkov na estih lokacijah (Latkova vas v
obini Prebold, Velenje, Slovenske Konjice,
entjur, Lesino v obini Kozje, Podplat v obini
Rogaka Slatina).

Dejavnost
Podroje nizke gradnje
Podroje mostovi, viadukti, visoke gradnje
Proizvodnja izdelkov in gradbenih
materialov
Sistem ravnanja z inertnimi (nenevarnimi)
gradbenimi odpadki
Storitve

(2006) ter v tretjem 18.629,46 ton (2007), kar

kae, da je bila odloitev drube CM Celje,
d.d. o vzpostavitvi sistema ravnanja z odpadki
pravilna. Ob doslednem izpolnjevanju zakonskih zahtev ter veji ozaveenosti v Sloveniji
priakujemo stalno rast zbranih koliin inertnih
gradbenih odpadkov v naslednjih letih.

Rezultati vzpostavljenega sistema ravnanja z

inertnimi gradbenimi odpadki
Zbrane koliine inertnih gradbenih odpadkov
v centralnem zbirnem centru kamnolom Velika Pireica so v prvem letu delovanja dosegle
23.484 ton (2005) in v drugem 36.287,61 ton

Zbirni centri za inertne gradbene odpadke

Kamnolom Velika Pireica

ENERGETIKA CELJE JAVNO PODJETJE, d. o. o.

Naslov:
Smrekarjeva ulica 1, 3000 Celje
Telefon:
+386 3 425 33 00
Telefaks:
+386 3 425 33 60
E-naslov:
info@energetika-ce.si
Spletna stran:
www.energetika-ce.si
Modra tevilka:
080 15 90

Javno podjetje Energetika Celje d.o.o. opravlja

dejavnosti skladne z odlokom o ustanovitvi, ki
ga je sprejel Obinski svet Mestne obine Celje
31. 6. 1995. Podjetje opravlja dejavnost kot
gospodarska javna sluba in je prvo v Sloveniji
pridobilo okoljevarstveno dovoljenje.
Osnovni dejavnosti Energetike Celje sta distribucija zemeljskega plina po plinovodnem
omreju in oskrba s toploto.
Pomemben projekt za Energetiko Celje je izgradnja Toplarne Celje, ki sodi v II. fazo Regionalnega centra za ravnanje z odpadki (R-CERO
Celje). Investitor projekta je Mestna obina
Celje, sonancirata ga Evropska unija iz kohezijskega sklada in Republika Slovenija.
Vlada RS je marca 2008 e izdala odlobo o
doloitvi koncesionarja za izvajanje obvezne
dravne gospodarske javne slube seiganja
komunalnih odpadkov na obmoju obin Savinjske regije. Po sklenitvi koncesijske pogodbe
bo za dobo petnajstih let koncesionar Energetika Celje, javno podjetje, d. o. o.

39

Ve informacij o Toplarni Celje najdete na strani www.rcero-celje.si

IPPC

Z izgradnjo Toplarne Celje uresniujemo okolju prijazneje visoko zastavljene evropske standarde.
V preteklosti so se gradile seigalnice, danes pa govorimo o postopkih termine obdelave v popolnoma drugani obliki.
Med cilji termine obdelave komunalnih odpadkov v Toplarni Celje so:
izpolnjevanje strogih zahtev glede vsebnosti biorazgradljivega ogljika v odloenih odpadkih
na odlagaliu nenevarnih odpadkov
odstranjevanje in seiganje blata iz Centralne istilne naprave Celje
izkorianje pridobljene energije za pokrivanje dela energetskih potreb v Celju
doseen neto prihranek fosilnega goriva
zmanjana koliina toplogrednih plinov in celokupnega organskega ogljika

Informacijski sistem Orbita

40

IPPC

Uinkovito orodje za spremljanje in poroanje o vplivih zavezancev

IPPC na okolje
Zakonodaja nalaga zavezancem IPPC redno spremljanje in poroanje
o vplivu njihove dejavnosti na okolje. Z Zakonom o varstvu okolja in
podzakonskimi predpisi sta doloena tako pogostost in obseg spremljanja vplivov na okolje (monitoring) kot tudi oblika poroanja pristojnim
dravnim organom. Za to pooblaeni zavezanci IPPC lahko izvajajo meritve emisij in pripravljajo poroila sami, v veini primerov pa to zanje
izvajajo pooblaeni zunanji izvajalci. Tako zavezanci IPPC nimajo enotne
evidence in pregleda nad svojimi viri in njihovimi emisijami.
Podjetje Epi Spektrum d.o.o. je razvilo dva modula informacijskega sistema Orbita, ki omogoata upravljanje s podatki o virih emisij, njihovih
emisijah v koliinskem, krajevnem, asovnem in prostorskem smislu.
Podatki se lahko nanaajo na vse vrste emisij, kot so vode, zrak, hrup in
odpadki.
V modulu informacijskega sistema OrbitaEMIS so zdrueni vsi podatki o
emisijskih objektih (viri, naprave, izpusti), njihove tehnoloke, tehnine
in obratovalne znailnosti in podatki o njihovih emisijah. Vsi emisijski objekti zavezanca so organizirani v drevesni strukturi (zavezanec -> vir ->
naprava - > izpust). Za vsak emisijski objekt je mono spremljati njegove
tehnoloke, obratovalne in emisijske lastnosti. Mono je prilagodljivo

izraunavanje emisij, uvoz podatkov iz preglednic ter izvoz v lastne ali

vnaprej pripravljene oblike (npr. obrazci MOP).
Enako pomemben kot koliinski in asovni je tudi prostorski vidik obremenjevanja okolja. V modulu informacijskega sistema OrbitaPROSTOR
so viri emisij in podatki o njihovih emisijah prikazani na ustreznih prostorskih podlagah. V modul je vkljuen GIS pregledovalnik, ki omogoa prilagodljive barvne in simbolne nastavitve ter preproste prostorske analize
podatkov. Ravno tako je mono aktivno prikazovanje podatkov modelnih izraunov o vplivu dejavnosti zavezanca IPPC na okolje.
Poroanje o emisijah predstavlja za zavezance in izvajalce monitoringa veliko dodatno obremenitev, pri kateri je zaradi prepisovanja podatkov velika tudi monost napak. Pri zavezancih, ki so sami pooblaeni
za izvajanje meritev in spremljajo meritve z informacijskim sistemom
OrbitaLIMS, je moen uvoz podatkov monitoringa v obrazce ARSO za
letna poroila. Zavezanci z zunanjimi izvajalci lahko podatke meritev v
informacijski sistem uvozijo in nato upravljajo z njimi kot s podatki lastnega monitoringa. Ravno tako lahko tudi pooblaeni izvajalci meritev z
IS Orbita spremljajo svoje delo na tem podroju in pripravljajo poroila
za ve zavezancev.
Informacijski sistem Orbita potrebuje za svoje delovanje podatkovni
strenik s prostorskimi podlagami, podatki o virih in emisijah ter delovne
postaje za upravljanje in prikazovanje podatkov, pripravo izpisov, poroil
ipd.

www.epi-spektrum.si
37.556,00EUR
SI91816777
1998
9

Podatki o emisijskih objektih

(OrbitaEMIS)

Podatki o obremenitvi okolja

(OrbitaPROSTOR)

Podatki o meritvah emisij

(OrbitaLIMS)

Mesena, letna poroila

(OrbitaPOROILA)

IPPC

Strossmayerjeva ulica 11, 2000 Maribor

+386 2 234 3060
+386 2 234 3066
info@epi-spektrum.si

Spletna stran:
Osnovni kapital:
Davna tevilka:
Leto ustanovitve:
tevilo zaposlenih:

41

EPI SPEKTRUM d.o.o.

Naslov:
Telefon:
Telefaks:
E-naslov:

ERICo, intitut za ekoloke raziskave, d.o.o.

Naslov:
Koroka 58, 3320 Velenje
Telefon:
+386 3 898 19 30
Telefaks:
+386 3 898 19 42
E-naslov:
erico@erico.si
Spletna stran:
www.erico.si
Leto ustanovitve:
1992
Lastnika struktura:
Gorenje, d.d. (51 %), Termoelektrarna otanj,
p. o. (26 %), Premogovnik Velenje, d. d. (23 %)
tevilo zaposlenih:
58
Leta 1987 so na tedanjem Rudarsko elektroenergetskem kombinatu v Velenju ustanovili ekoloko
skupino, katere strokovnjaki so zaeli spremljati kakovost okolja v aleki dolini. Leta 1992 so
ekoloko skupino preoblikovali v zavod ERICo Velenje. Od takrat se je obseg njegovega dela iril,
prav tako poznavanje metod. To je bil temelj kadrovske in prostorske iritve intituta. Med prvimi
intituti v Sloveniji smo pridobili certikat po standardu ISO 9001 in akreditirali zikalno kemijski
laboratorij po SIST EN ISO/IEC 17025 (SA, reg. t. LP-018). Leta 2008 v stavbah skupne povrine okrog
1700 m2 dela 58 ljudi. ERICo d.o.o. vodi okoljske raziskave in projekte po vsej Sloveniji, sodeluje z
evropskimi raziskovalnimi institucijami in se uveljavlja na triih drav JV Evrope (projekti izvedeni
v BIH, Makedoniji, rni Gori). ERICo Velenje ima svojo raziskovalno skupino, registrirano pri ARRS.
Vkljuen je v Slovenski ekoloki grozd in v Slovensko tehnoloko platformo za vode. Pridobil je
vrsto pooblastil Ministrstva za okolje in prostor za opravljanje analiz in monitoringov ter pripravo
tudij, poroil in raziskav.
Leto 2007 je bilo za intitut ERICo d.o.o. prelomno, saj je postal del poslovnega sistema Gorenje.
ERICo d.o.o. je v 51 odstotni lasti koncerna Gorenje, Termoelektrarna otanj ima 26, Premogovnik
Velenje pa 23 odstotni dele. Ob tem se je intitut preoblikoval iz zavoda v d.o.o. lanstvo v
poslovnem sistemu za ERICO d.o.o. odpira nove poslovne izzive in omogoa e tesneje povezovanje
z industrijo, za katero so e doslej najve delali. Glavna razvojna prilonost je povezovanje storitev
in trnih moi v podroju Ekologija. Visoka raven znanja, kakovost storitev, hitra izvedba, celovitost
ponudbe reevanja okoljskih problemov naronikov ter konkurenna cena so prednosti intituta
ERICo d.o.o. Ve kot tretjino kapacitet usmerja v ekoloke storitve in raziskave na podroju energetike, vse intenzivneje pa se poveuje dele storitev in raziskav za druge naronike.

42

IPPC

Vzorenje plinov med poskusom vtiskanja

CO2 direktno v sloj premoga
(foto: PV Projektiva OSNT, 2008)

Glavne dejavnosti ERICa Velenje, Intituta za

ekoloke raziskave so :
svetovanje pri okoljskih vpraanjih podjetij, ustanov in lokalnih skupnosti
svetovanje pri pripravi vlog posameznih
podjetij za pridobitev celovitega okoljskega dovoljenja za naprave, ki lahko povzroajo onesnaevanje okolja vejega obsega
(IPPC zavezanci)
ocene odpadkov, narti ravnanja z odpadki
celovita poroila o vplivih na okolje
poroila o stanju okolja
lokalni programi varstva okolja
sanacijski programi
tudije ranljivosti okolja ter primernosti
okolja za razline dejavnosti
izdelava katastrov onesnaevanja in
onesnaevalcev
celoviti ekoloki monitoringi, tudi na odlagaliih odpadkov
meritve emisij v zrak
monitoringi onesnaenosti tal
monitoringi odpadnih voda
monitoringi podzemnih voda
spremljanje kakovosti stojeih in tekoih
povrinskih voda (jezera, reke, akumulacije)
izobraevanje in promocija na podroju
varstva okolja ter trajnostnega razvoja
temeljne, aplikativne in razvojne raziskave
javnomnenjske analize
usluge na podroju geografskih informacijskih sistemov
laboratorijske storitve (zikalne, kemijske
in bioloke analize vode, tal, aerosolov,
plinov, ore, favne, ivil, itd.)

okoli 12.000 vzorcev letno

okoli 60.000 analiz letno
ve kot 12.000 udeleencev izobraevalnih programov letno
30 lastnih publikacij
34 izvirnih znanstvenih lankov (prvi avtorji)
ve kot 1500 vpisanih referenc v Kooperativnem online bibliografskem sistemu (COBISS)
med naimi naroniki so slovenske termoelektrarne, slovenske hidroelektrarne, komunalna
podjetja, lokalne skupnosti, ministrstva, velika in majhna podjetja, izobraevalne ustanove in
posamezniki

Pomembneje reference:
Raziskave na podroju istih tehnologij uporabe premoga (ERICo vkljuen v FP6-2005-Energy-4;
partner v projektu MOVECBM (Monitoring and verication CO2 storage and ECBM in Poland). V
sklopu projektov istih tehnologij uporabe premoga potekajo raziskave na podroju izkorianja
metana iz sloja od leta 2001 in na podroju skladienja od leta 2003. V letu 2005 je bil izveden
poskus vtiskanja CO2 v krovnino. V zaetku leta 2008 smo skupaj s Premogovnikom Velenje
izvedli raziskave propustnosti CO2 razlinih geolokih plasti. Glede na te rezultate in geoloko
sestavo pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje bomo ugotovili, ali na tem podroju
obstaja lokacija, ki bi bila primerna za skladienje ogljikovega dioksida.
tudije umestitve HE na srednji Savi - okoljski del; Predinvesticijsko tehnino-prostorska
dokumentacija za umestitev HE na srednji Savi, Opredelitev habitatnih tipov in biodiverzitete
ter sprejemljivosti gradnje predvidenih HE na srednji Savi, okoljski monitoringi med gradnjo HE
Blanca in HE Krko.
Kompleksna in celovita doloitev stanja okolja v razlinih - zaradi antropogene aktivnosti mono
obremenjenih okoljih: Primerjalna tudija onesnaenosti okolja v Zgornji Meiki dolini med
stanji v letih 1989 in 2001, Onesnaenost okolja in naravni viri kot omejitveni faktor in dejavnik
razvoja v Zasavju: modelni pristop, Doloitev vpliva vojakega poligona na okolje kot modelna
tudija za varovanje in sanacijo okolja na obmojih delovanja Slovenske vojske, Doloitev vpliva
vojakega poligona Krivolak na okolje z namenom njegove ekoloke sanacije.
Bioindikacija in biomonitoring onesnaenosti okolja liaji, glive, makroti, tobak, detelja, ribe,
srnjad, ebele, smreke..(Biomonitoringi na vplivnem obmoju TE od leta 1987).
Vpliv cest in prometa na prostoivee ivali, s poudarkom na reevanju problematike trkov vozil
z divjadjo.
Lokalne agende, programi varstva okolja, sanacijski programi (Sanacijski program Vode obine
Velenje, Sanacijski program TLA obine Velenje,.).

43

IPPC

Terenske meritve - Vzorenje vode na poligonu Krivolak

(foto: P. Druks Gajek, 2007)

ni vse_
vse_eno

Podjetje E-NET OKOLJE d.o.o.

je v Sloveniji na podroju
varstva okolja pri obratovanju

Ste e pridobili okoljevarstveno dovoljenje

za naprave, ki lahko povzroajo onesnaevanje okolja vejega obsega (IPPC)?

44

E-NET OKOLJE d.o.o.

Linhartova cesta 13, 1000 Ljubljana
t 01 2321 360 f 01 2321 361 e info@e-net-okolje.si
www.e-net-okolje.si

IPPC

Morda e nartujete nov poseg, za katerega boste morali pridobiti novo IPPC okoljevarstveno dovoljenje? Ali morate za nameravani poseg izdelati tudi poroilo o vplivih
na okolje?

IPPC naprav gotovo najbolj

prepoznavno podjetje, ki
nudi tako storitve izdelave
dokumentacije, ki sestavlja
vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, in druge
okoljske dokumentacije, kot
tudi svetovanje v zvezi z vsemi
vpraanji in dilemami s tega

e bo va poseg vkljueval gradnjo, ali veste,

kako bi se lotili obveznosti v zvezi z gradbenimi odpadki?

podroja.

Je vaa IPPC naprava na vodovarstvenem

obmoju?

treh letih izdelali veje tevilo

Morda elite pridobiti vodne pravice?

Je vae podjetje tudi obrat tveganja?

Nameravate zgraditi ali prenoviti skladie

nevarnih snovi?

Potrebujete pomo pri doloitvi korakov in

zahtev postopkov, ki jih morate izvesti za
pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja,
okoljevarstvenega soglasja, vodnega soglasja,
gradbenega in uporabnega dovoljenja?
Vas zanima obseg vplivnega obmoja?

Ali lahko priakujete stranske udeleence

v vaem postopku?

Pri vsem tem vam nudimo

strokovno pomo.

Za IPPC zavezance smo v zadnjih

IPPC prijav in IPPC vlog ter
uspeno svetovali tevilnim
podjetjem.
Kot eksperti za podroje varstva
okolja pri izvajanju industrijskih
dejavnosti smo za Agencijo
RS za okolje obdelali veje
tevilo vlog za pridobitev IPPC
okoljevarstvenega dovoljenja ter
izdelali dokonne osnutke IPPC
okoljevarstvenih dovoljenj za
IPPC zavezance iz vseh podroij
IPPC dejavnosti: energetika,
proizvodnja in predelava
kovin, nekovinska in mineralna
industrija, kemina industrija,
ravnanje z odpadki in druge
dejavnosti.
db

ETI Elektroelement d.d.

Naslov:
Obrezija 5,
1411 Izlake
Telefon:
+386 3 56 57 570
Telefaks:
+386 3 56 74 077
E-naslov:
eti@eti.si
Spletna stran:
www.eti.si
Leto ustanovitve:
1950

Pridobitev okoljskega dovoljenja IPPC je le

naslednji korak, ki si ga je ETI zartal e pred
desetletji. S tem dovoljenjem smo se v naem
podjetju seznanili leta 2002. Glavne usmeritve
sta nam podali GZS in pozneje ARSO. Ker je lo
za vefazni proces, smo celotno dokumentacijo za pridobitev IPPC OVD oddali ele v juliju
2006, za lokacijo v Kamniku pa oktobra istega
leta. Ob koncu avgusta lani je ETI d.d. pridobil
okoljsko dovoljenje za lokacijo v Izlakah, skladno z Direktivo IPPC okoljsko dovoljenje IPPC
ki se nanaa na dejavnost izdelave keraminih
izdelkov, obravnava pa tudi druge dejavnosti
drube na tej lokaciji. Izdano je bilo za dobo
deset let. Enako dovoljenje priakujemo letos
tudi v Kamniku.
Matija Gomilar, Ani Razpotnik

IPPC

Zmanjevanju onesnaevanja ETI e dolgo posvea veliko pozornosti. Zaetki organiziranega

delovanja v ekologiji segajo v osemdeseta leta prejnjega stoletja, ko smo ugotovili onesnaevanje
voda in zaeli prve nartovane dejavnosti za izboljanje stanja. Zgodnje dejavnosti so bile usmerjene predvsem v reevanje teav na samih virih onesnaevanja, torej napravah za pripravo in predelavo tehnine keramike. Pri tem je lo veinoma za ponovno uporabo tehnolokih odpadkov
in odplak, kar se je izkazalo za zelo uspeno, saj smo e takrat onesnaevanje zmanjali koliinsko
tudi za sedemkrat. Po pridobitvi certikata sistema ravnanja z okoljem po standardih ISO 14001
v letu 2000 smo na podroju varstva okolja zaeli vpeljevati sistemske in kompleksneje reitve.
Sadovi takega pristopa so pripeljali do zaprtja galvane in gradnje dananje nove sodobne istilne
naprave ETI, ki je obremenitev (suspendirani delci, KPK, BPK ) potoka Medija zmanjala za ve kot
90 odstotkov.
istilna naprava ETI je pravzaprav le del sistema, s katerim istimo komunalne in tehnoloke odpadne vode, vsake v svojem podsistemu, konno ienje pa je skupno. Glede na to, da smo precej
specien proizvajalec tehnine keramike, smo morali nekatere znane reitve povezovati zelo inovativno, da smo dobili elene rezultate. Tako je sistem ETI za ienje tehnolokih odpadnih voda
preteno proizvod naega lastnega znanja, na katerega smo zelo ponosni. Hkrati pa je iv sistem,
ki se mora nenehno razvijati in posodabljati, se prilagajati novim zahtevam proizvodnje in poostrenim zakonskim predpisom. Tako bomo letos spet namenili precejen del sredstev prav ponovni
raziritvi dela tega sistema ter poveanju njegove zanesljivosti. Poleg tega smo v preteklem letu
uredili tudi oskrbo s pitno in poarno vodo, saj na vodovod ustreza vsem normam HACCP (je
torej na nivoju javnih vodovodov), vsem standardom ustreza tudi na poarni vodovod, bistven za
zagotavljanje vode za gaenje.
Za zmanjevanje onesnaevanja zraka je ETI glavni premik storil e prej, e ob koncu sedemdesetih let prejnjega stoletja. Takrat smo namre preli s tradicionalnih goriv na zemeljski plin.
Pozneje, v devetdesetih letih, pa vse tja do leta 2005, smo z novo tehnologijo obnovili vse pei in

suilnice, zato smo bistveno zmanjali emisije

prahu in prihranili precej energije. Edina naprava, ki e ne ustreza strojim zahtevam IPPC,
je odpraevalna naprava pri starejem izmed
obeh suilno-razprilnih stolpov, kljub temu pa
trenutno e ustreza zakonskim zahtevam. Prav
ta predstavlja najvejo ekoloko investicijo v
tem letu za Eti. Vanj bomo vgradili suhi lter,
kakren je tudi v novem suilno-razprilnem
stolpu in ki sledi smernici NRT (najbolje
razpololjive tehnologije). S tem bomo dosegli
e najmanj trikrat manje koliine in koncentracije praenja kot do zdaj.
Od leta 2004 smo dosegli tudi upadanje
specine porabe energije (TJ/prihodki v mio
evrov eprav so zaradi dviga cen stroki v tem
obdobju narasli), zaradi istilne naprave smo
obutno zmanjali tudi celotno porabo vode. V
letu 2006 se je poraba vode glede na leto 2005
zmanjala za ve kot 10 odstotkov in koliina
odpadnega keraminega mulja za okoli 70
odstotkov.

45

ETI Elektroelement je v slovenskih domovih in industriji prisoten e ve kot pol stoletja. V tem asu
smo se iz majhne tovarne keramike razvili v vodilnega svetovnega proizvajalca reitev za stanovanjske, poslovne in industrijske intalacije, distribucijo elektrine energije za nizko in srednjo napetost ter monostno elektroniko in polprevodnike. Proizvajamo tudi izdelke tehnine keramike,
orodja in naprave ter izdelke iz plastike in tehnine gume.
Podjetje veliko investira v razvoj in spodbuja inovativnost vseh zaposlenih. Nai strokovnjaki
nadgrajujejo izkunje prve generacije s sodobnimi dognanji, drugi zaposleni pa s svojim znanjem
in bogatimi izkunjami skrbijo za zadovoljstvo vseh uporabnikov izdelkov ETI.
V letu 2008 koncern ETI v dvanajstih podjetjih po Evropi zaposluje e ve kot dva tiso ljudi, svoje
izdelke pa prodaja v ve kot estdesetih dravah sveta. Kljub mednarodni dimenziji se v ETI-ju
zavedamo svoje odgovornosti, saj je nae podjetje najveje v lokalni skupnosti, zato vlaga v njen
razvoj in blagostanje. Skrbimo tudi za svoje okolje in smo eno prvih slovenskih podjetij, ki je pridobilo okoljsko dovoljenje IPPC. Seveda pa je to le zadnji veji mejnik, ki mono vpliva na izvajanje
ukrepov za varstvo okolja v nai drubi.

ENERGETIKA

EKOLOGIJA

OPIS DELOVANJA
BIOPLINSKE NAPRAVE

GLAVNE KOMPONENTE
BIOPLINSKE NAPRAVE

ZNAILNOSTI
BIOPLINSKE NAPRAVE

V predstavljeni bioplinski napravi

poteka postopek bioloke razgradnje, temelje na termofilnem
procesu, ki je hitreji in uinkoviteji, vendar z vidika vodenja
zahtevneji od mezofilnega.

sprejem trdnih organskih

odpadkov
polni transporter za trdne
organske odpadke
magnetni separator
drobilnik za trdne odpadke
mealna posoda
sprejem tekoih odpadkov
hidrolizni rezervoar
higienizacijski rezervoarji
digestor
zadrevalni rezervoar
kogeneracijske enote
bakla
elektro oprema in rpalke
oprema sistema vodenja

proizvodnja zelene energije

Celoten sistem je raunalniko

voden in nadzorovan. Zaradi
boljega obvladovanja je opremljen tudi z aplikacijo za on-line
prenos alarmov in procesne slike
po ethernetu ter GSM/GPRS
omrejih.
Skupna dnevna proizvodnja bioplina je dobrih 5000 m3, z vsebnostjo metana cca. 67%.

46

IPPC

w w w. e s o t e c h . s i

ekoloko sprejemljivo obdelan

organski odpadek
sodobna in zanesljiva oprema
optimalni obratovalni in
vzdrevalni stroki
posredno zmanjanje emisije
toplogrednih plinov

ESOTECH, druba za razvoj in izvajanje ekolokih in energetskih projektov, d.d.

Preloka cesta 1, 3320 Velenje, SI - Slovenija, EU
T: +386 3 8994 500
E: info@esotech.si
F: +386 3 8994 503

slika 1

slika 3

slika 2

slika 4

Dejavnost podjetja:
proizvodi iz aluminija 70 %,
storitev povrinske obdelave aluminija 28 %,
drugo 2 %.

GABRIJEL AS IPPC zavezanec

Proizvodnja poleg mehanske obdelave vkljuuje enoto povrinske obdelave z dvema linijama za anodno oksidacijo aluminija, ki se skupaj
uvrata med naprave za povrinsko obdelavo
kovin in plastinih mas z uporabo elektrolitskih
ali keminih postopkov v delovnih kadeh s prostornino ve kot 30 m3 (kadi za izpiranje niso
vtete) (2.6).
Poslovno-proizvodni objekt z napravami je
bil zgrajen leta 2004. Pri nartovanju linij za
povrinsko obdelavo so bile upotevane
najnoveje zahteve glede varovanja okolja
in vpeljane najbolje razpololjive tehnike za
to tehnologijo. Postavljena moderna istilna
naprava za odpadne tehnoloke vode.
V obdobju priprave vloge smo skladno z
navodili pregledali vsa podroja delovanja ter
ugotovili skladnost z zakonskimi zahtevami
in najboljimi razpololjivimi tehnikami v dokumentu BREF za povrinsko obdelavo (STM).
Priporoila v BREF-ih in zakonske monosti smo
izkoristili kot prilonosti za izboljave.
Nai kupci cenijo prizadevanja za varstvo okolja.
Poslovni razultati in vedno nove povezave z velikimi naroniki po svetu in doma upraviujejo
stroke, potrebne za to podroje.
IPPC kot prilonost za dokazovanje skladnosti z zakonodajo, NRT
skladnost z zakonskimi predpisi o okolju
(emisije v zrak in vode, hrup, EMS, odpadki
in odpadna embalaa), varnosti in zdravju
pri delu, poarni varnosti,
skladnost z najboljimi razpololjivimi tehnikami NRT (best available techniques),
okoljski management (certiciran sistem
vodenja kakovosti in ravnanja z okoljem
ISO 9001 in ISO 14001 marec 2007).

IPPC kot prilonost za izboljave

dokumenti BREF (NRT in dobre prakse) nove ideje za izboljave,
IPPC ISO 14001 ( irjenje okoljske zavesti
med zaposlenimi),
ozaveanje in izobraevanje zaposlenih
(dobro gospodarjenje good housekeeping,
ravnanje z odpadki, pripravljenost in odziv
na izredne razmere poarne vaje, delo z
nevarnimi kemikalijami ..),
ureditev ekolokih otokov,
uinkovita raba kemikalij (regeneracija kopeli za anodizacijo in s tem zmanjana poraba kemikalije, zamenjava dobavitelja za
kljune kemikalije zmanjanje zalog),
zmanjanje nabora parametrov v odpadni
vodi (nanni prihranek v povezavi z monitoringom odpadne vode),
sodelovanje z Javnim komunalnim podjetjem Grosuplje pri iskanju ustrezne reitve
za odvajanje odpadne tehnoloke vode,
spoznavanje in vkljuevanje temeljnjih nael programa odgovornega ravnanja (Responsible Care),
pooblaenka za varstvo okolja stalna skrb
za izvajanje programov in aktivnosti v zvezi
z varstvom okolja,
celostni pristop celovito okoljevarstveno
dovoljenje,
okoljevarstveno dovoljenje potrditev nae drubene odgovornosti do naravnega
okolja, zaposlenih, kupcev in drugih partnerjev ter oje lokalne skupnosti in irega
drubenega okolja.

IPPC

Smo mlado podjetje, specializirano za proizvodnjo zahtevnih aluminijastih (Al) komponent

s poudarkom na dizajnu. V naem podjetju
proizvajalcem pomagamo najti inovativne reitve pri obdelavi aluminija pri proizvodnji
polizdelkov in povrinski obdelavi aluminija.
Zaradi inovativnih pristopov naim kupcem ob
izjemni kakovosti zniamo stroke proizvodnje
in odpravljamo skrbi, ki jih imajo zaradi motenj v
proizvodnji, nestalne kakovosti, nepravoasnih
dobav in podobnega. Med nae pomembneje
izdelke spadajo Al komponente za linijo malih
gospodinjskih aparatov oblikovanih v F.A. Porsche Design za BSH Hini aparati d.o.o. (slika
1,2) in Al komponente za linijo velikih gospodinjskih aparatov oblikovanih v Pininfarina Extra za GORENJE d.d. (slika 3,4).

Dolenjska cesta 421, 1291 kojica

Pod jelami 7, 1290 Grosuplje
+386 1 781 07 50
+386 1 781 07 80
info@gabrijel.com
www.gabrijel.com

47

INNOVATION LEADER IN ALUMINIUM TREATMENT

GABRIJEL AS d.o.o.
Naslov:
PE:
Telefon:
Telefaks:
E-naslov:
Spletna stran:

Gorenje, d.d.
Naslov:
Telefon:
Telefaks:
E-naslov:
Spletna stran:

Sistemski pristop k celovitemu prepreevanju in nadzoru

onesnaevanja v Gorenju, d.d.
Varstvo okolja je v skladu z naeli trajnostnega razvoja v Gorenju pomemben del drubene odgovornosti, vkljueno je v vsa nartovanja in
odloitve. Po naelu trajnostnega razvoja obsega okoljsko poslovanje celoten ivljenjski ciklus proizvoda: od razvoja, izdelave, uporabe in ravnanja z njim po izteku ivljenjske dobe.
Z vlaganjem v posodabljanje tehnolokih procesov in drugimi ukrepi je
Gorenju v obdobju od leta 1998 do 2007 uspelo :

zmanjati koliine nevarnih odpadkov za 72,9 odstotka na izdelek,

zmanjati koliino deponiranih odpadkov za 72,8 odstotka na

izdelek,

zmanjati porabo vode za 80,4 odstotka na izdelek,

zmanjati porabo toplotne energije za 58,6 odstotka na izdelek in

zmanjati porabo plina za 39,4 odstotka na izdelek.

Vzpostavljeni sistem ravnanja z okoljem po ISO 14001 in EMAS zahteva
izpolnjevanje postavljenih ciljev in programov varstva okolja v Gorenju.
Zato je stalnica okoljskega poslovanja uvajanje istejih tehnologij, ki ne
vplivajo samo na okolje, ampak tudi dvigujejo produktivnost, obenem pa
omogoajo veji prihodek in s tem socialno varnost v podjetju.

Pralna grupa z zadnjo steno

48

IPPC

Ker je Gorenje med svoje vrednote uvrstilo poten, odprt in lojalen odnos
do vseh zainteresiranih javnosti, si bomo tudi v prihodnje prizadevali, da
bi obdrali sistemski pristop obvladovanja na podroju varstva okolja,
kot ga zahteva EMAS, in ga nadgrajevali.

Kontrola PSS

Partizanska 12, 3503 Velenje

+386 3 899 10 00
+386 3 899 28 00
info@gorenje.si
www.gorenje.com

Impol LLT, d.o.o.

Naslov:
Telefon:
Telefaks:
E-naslov:
Spletna stran:

Dejavnost drube
Druba Impol LLT, d.o.o., je ena izmed drub skupine Impol. Osnovna dejavnost drube je litje bram (blokov), drogov in litih trakov iz aluminija
in njegovih zlitin. Proizvodna zmogljivost naprave je 375 ton na dan, od
tega v Livarni bram in drogov 255 ton na dan, v Livarni litih trakov pa 120
ton na dan.

Impol LLT in okolje

V drubi Impol smo v letu 2000 pridobili certikat ISO 14001. Prizadevamo si za nenehno zmanjevanje vplivov na okolje, ki so posledica naega
zdajnjega in preteklega delovanja. Pri nartovanju novih dejavnosti izbiramo tehnine reitve, ki so tudi ekoloko uinkovite. Pri razvoju novih
zlitin za svoje proizvode omejujemo vsebnost elementov, ki kodujejo
loveku in okolju.
Vemo, da je premiljeno ravnanje z naravo edina prava pot, ki zagotavlja
zadovoljstvo zaposlenih, kupcev in ire javnosti.

Partizanska 38, 2310 Slovenska Bistrica

+386 2 845 3100
+386 2 818 1219
info@impol.si
www.impol.si

Poleg tega uvajamo tudi druge ukrepe za dokazovanje skladnosti z zahtevami dokumentov BREF. Pri izbiri novih naprav sledimo zahtevam po
veanju energetske uinkovitosti in zmanjevanju emisij toplogrednih
plinov.

Narti
V letu 2008 nartujemo ureditev skladia za surovino za Impol LLT, ki je
v razsutem stanju. Razirjeno pokrito skladie bo zmanjalo nevarnost
onesnaenja tal in posredno vodotoka, soasno pa bo tudi manj hrupa
v okolju.
Tehnoloko opremo nadomeamo s sodobnejo, ki omogoa uporabo
najboljih razpololjivih tehnik in prepreuje negativne uinke na okolje.

Tehnoloki procesi
Osnova procesov v drubi Impol LLT, d.o.o., je pretaljevanje povratnih
surovin, ki nastajajo pri procesu predelave v drubah skupine Impol, z
delnima dodatkoma primarne surovine (okoli 25 %) in eksterne sekundarne surovine (okoli 20 %).
Tehnoloki proces v livarni bram in drogov je sestavljen iz taljenja, ki se
izvaja v plinskih in elektroindukcijskih peeh, in litja iz plinskih pei v
polkontinuirne livne stroje.
Industrijska cona Impol in ltrirna naprava za odpadni zrak iz livarne

Pomembneji okoljski vidiki

49

Pri taljenju in litju nastajajo emisije prahu v zrak. Za uskladitev z okoljskimi zahtevami in pridobitev okoljskega dovoljenja smo izvedli sanacijski program za zmanjanje emisij prahu, v katerem je na cilj zmanjati
emisije prahu na koncentracijo 3mg/m3n. Program smo zaeli izvajati e
v letu 2005. Avgusta 2007 je zaela poskusno obratovati ltrirna naprava
za odpadni zrak iz livarne bram in drogov.

IPPC

Livni stroji uporabljajo za hlajenje odlitkov tehnoloko vodo. Zmanjanje

porabe vode smo dosegli z uporabo obtonega hladilnega sistema. S
sveo vodo nadomeamo le izgube zaradi izparevanja.

50
IPPC

IVD, Intitut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor p.o.

Naslov:
Valvasorjeva ulica 73, 2000 Maribor
Telefon:
+386 2 421 60 10
Telefaks:
+386 2 421 60 60
E-naslov:
info@ivd.si
Spletna stran:
www.ivd.si

Varstva okolja ne prepuamo nakljuju!

Akreditirane metode za meritve emisij snovi v zrak:

IVD Maribor p.o. je ena najvejih in najstarejih institucij na podroju varstva okolja, varnosti in zdravja pri delu, poarne varnosti, varnosti strojev
in naprav ter usposabljanja v Sloveniji. Na cilj je postati vodilna organizacija po strokovnosti, kakovosti in obsegu dela.

(podrobneji obseg akreditacije (LP-053): http://www.sa.gov.si)

Vrhunski strokovnjaki, sodobna merilna oprema, celovitost ponudbe in

akreditirani postopki zagotavljajo strankam zanesljiv poslovni odnos, neodvisnost in nepristranskost ter kakovostno izvedbo storitev.

Meritev hitrosti in volumenskega pretoka plinskih tokov v odvodnikih

Doloanje vsebnosti vode v odvodnikih
Doloevanje majhnih masnih koncentracij prahu z rono metodo
Rono doloanje masne koncentracije trdnih delcev
Rono doloanje masne koncentracije veplovega dioksida - referenna metoda
Rono doloanje masne koncentracije klora
Rona metoda doloevanja HCl v odvodnikih
Vzorenje in doloevanje vsebnosti plinskih oridov
Doloevanje O2, SO2, NO, NO2, in CO z avtomatskim merilnim sistemom
Doloevanje masne koncentracije celotnega organskega ogljika pri
nizki koncentraciji odpadnih plinov
Doloevanje masne koncentracije celotnega organskega ogljika pri
uporabi topil
Rono doloanje formaldehida po AHMT proceduri
Rona metoda za doloevanje celotnega ivega srebra
Doloitev celotnega As, Cd, Cr, Co, Cu, Mn, Ni, Pb, Sb, Tl in V
Meritev veplovodika
Doloanje masne koncentracije PCDD/PCDF in dioksinov kot PCB 1. del: Vzorenje PCDD/PCDF
Doloanje plinske in trdne faze policiklinih aromatskih ogljikovodikov 1. del: Vzorenje
Doloanje emisije anorganskih vlaken s pomojo raster elektronskega mikroskopa
Doloitev bazinih duikovih spojin
Doloitev nizke masne koncentracije prahu avtomatski merilni sistem

51

(Parametri: HCl, SO2, Hg-plinski, voda, PAH)

IPPC

Sodelovanje na primerjalnih meritvah v INERIS-u v Franciji

Krka, d. d., Novo mesto

Naslov:
Telefon:
Telefaks:
E-naslov:
Spletna stran:

Krka v vrhu evropskih generinih podjetij

52

IPPC

Krka se uvra v vrh generinih farmacevtskih podjetij v vzhodni, srednji

in zahodni Evropi. Svoje izdelke prodaja v ve kot 70 dravah od Vladivostoka do Lizbone. Mednarodno prisotnost ob tevilnih podjetjih in
predstavnitvih v tujini utrjuje tudi z izgradnjo lastnih proizvodno-distribucijskih centrov po svetu. Tako e proizvaja v tovarnah v Ruski federaciji,
na Poljskem, Hrvakem in v Nemiji.
Njena glavna dejavnost je proizvodnja farmacevtskih izdelkov. Najve
izdela zdravil za humano rabo, od katerih je najveji dele, 81 %, zdravil
na recept. Z 11 % jim sledijo izdelki za samozdravljenje in z 1 % kozmetini
izdelki. Krka izdeluje tudi veterinarske izdelke, ki predstavljajo 3 % celotne
prodaje. Svojo ponudbo pa Krka dopolnjuje z zdravilikoturistinimi
storitvami Term Krka, ki predstavljajo 4-odstotni dele od prodaje.
Krka posebno pozornost namenja razvoju, saj se le tako lahko postavlja
ob bok mednarodnim podjetjem in je uspena kljub hudi konkurenci na
svetovnih triih. Dejavna je predvsem v razvoju generinih farmacevtskih izdelkov z dodano vrednostjo, ki so plod lastnega znanja. Vsi Krkini
farmacevtski izdelki so visoko kakovostni, varni in uinkoviti. Krka jih tri
pod lastnimi blagovnimi znamkami, kar zagotavlja njihovo trenjsko
prednost in prepoznavnost na generinem triu. Svoji iroki paleti
izdelkov nenehno dodaja nove in z njimi vstopa na nova terapevtska
podroja.
Krkina strateka usmeritev in cilji vkljuujejo stalen razvoj podjetja,
osredotoenje na kljune trge, predvsem evropske in srednjeazijske,
nenehen razvoj farmacevtske in kemijske dejavnosti, utrjevanje prepoznavnosti in javnega ugleda podjetja, ponudbo novih izdelkov, irjenje
marketinko-prodajne mree in skrb za okolje.

marjeka cesta 6, 8501 Novo mesto

+386 7 331 21 11
+386 7 332 15 37
info@krka.biz
http://www.krka.si

Varovanje okolja v skladu z IPPC zahtevami

Varovanje okolja se je v Krki nenehno razvijalo in doivljalo sistematine
spremembe, zato pomeni izvajanje zahtev v skladu z direktivo IPPC le
dodatno nadgradnjo obstojeega sistema. V skladu z zahtevami Uredbe
o vrsti dejavnosti, ki lahko povzroajo onesnaevanje okolja vejega obsega (direktiva IPPC), je Krka preverila in potrdila skladnost tehnologij z
najboljimi razpololjivimi tehnikami (Best Available Technique BAT).
Sedanje stanje, ki se odraa v celovitem obravnavanju tega podroja,
je posledica dolgoletnega intenzivnega vkljuevanja varovanja okolja
v vse segmente njihovega poslovanja. Kratkoroni in dolgoroni cilji
varovanja okolja so usmerjeni k vzpodbujanju sonaravnega razvoja,
ohranjanju zdravega okolja za ivljenje ljudi kot tudi ohranjanju biotske
raznovrstnosti. To pomeni, da bodo v Krki tudi v prihodnje odgovorno
ravnali z naravnimi dobrinami, stalno zmanjevali emisije v okolje ter
glede okoljskih vpraanj dejavno sodelovali z ojim in irim drubenim
okoljem.
Okoljsko politiko je Krka v interni akt Poslovnik kakovosti vkljuila e
ob uvedbi standarda ISO 14001 leta 2001. S celovitim pristopom k varovanju okolja, z realizacijo okoljskih ciljev in programov, s podporo
najvijega vodstva in vseh zaposlenih dosegajo trajnostno izboljevanje
stanja okolja. S sistematino skrbjo za okolje so pripomogli, da se kakovost reke Krke v zadnjih 10 letih nenehno izboljuje.
Trajnostni koncept varovanja okolja, kot ga narekuje okoljski standard,
upotevajo tudi pri odpadkih, hrupu, emisijah v zrak Krka si
prizadeva, da z izobraevanjem, informiranjem in osveanjem vpliva na
zaposlene tako, da je delovanje vsakega posameznika v prid varovanju
okolja. Vkljuuje se tudi v ira prizadevanja za isto in zdravo okolje ter
sodeluje z razlinimi izobraevalnimi ustanovami. Obasno pripravlja
sreanja s krajani in informacije, pridobljene na teh sreanjih, upoteva
pri pripravi okoljskih ciljev in programov.
V zadnjih petih letih je Krka v varovanje okolja (tekoi stroki in nalobe)
vloila ve kot 23 milijonov EUR. Vrednost nalob v posameznem letu
niha glede na obseg projektov na podroju varovanja okolja. Glede na
celovit pristop k varovanju okolja in dolgoletna, sistematina vlaganja v
to podroje Krka ocenjuje, da zahteve IPPC direktive v celoti izpolnjuje
in da bo v skladu z dinamiko podeljevanj s strani ARSO dovoljenje tudi
pridobila.

53

IPPC

Lafarge Cement d.d.

Naslov:
Telefon:
Telefaks:
E-naslov:
Spletna stran:

Gradimo partnerstvo z okoljem

Cementarno imamo v Trbovljah e 131 let.
Bogata tradicija in napori naih oetov, ki so
nenehno tehnoloko posodabljali proizvodnjo, so omogoili razvoj tovarne, da je lahko
zadostila vedno vejemu povpraevanju po
cementu skozi leta, in tudi preivetje podjetja v
asih, ko kupcev ni bilo na pretek. Ob doseenih
elenih ciljih pa je cementarna pustila tudi rane
pretekle proizvodnje na okolju.
V devetdesetih letih prejnjega stoletja, ko se
je ira skupnost vedno bolj zavedala lastnih
vplivov na okolje in njihovih posledic, smo tudi
v cementarni zaeli s prvimi poskusi prestrukturiranja proizvodnje v smeri okoljske sprejemljivosti. S prikljuitvijo skupini Lafarge leta 2002
pa so se nam odprle nove monosti: dobili smo
dostop do novih tehnologij in znanja, s kateri-

mi smo bistveno izboljali odnos do okolja in

dvignili kakovost ivljenja v lokalni skupnosti. V
zadnjih nekaj letih si namre e posebej prizadevamo izboljati okoljevarstvene parametre,
zato z uvajanjem najsodobnejih tehnologij in
ukrepov sodelujemo pri omejevanju vplivov na
podnebne spremembe ter s tem varujemo naravo in ljudi. Dobro se zavedamo svoje okoljske
in drubene odgovornosti, zato iz dneva v
dan razvijamo izdelke in reitve, ki zagotavljajo delovanje nae proizvodnje v simbiozi z
okoljem.
Agencija RS za okolje je sredi maja 2008 drubi
Lafarge Cement izdala okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave po standardih, ki
jih zahteva direktiva IPPC.

54

IPPC

V zadnjih 6 letih se je v Lafarge Cement Trbovlje investiralo 30 mio , od tega ve kot 18 mio
neposredno v ekologijo:
2002

Avtomatizacija (1. del), zamenjava gorilca

4,375 mio

2003

Avtomatizacija (2. del), analizatorji emisij

0,855 mio

2004

Modikacija EF in dozirani sistem za znievanje SO2 emisij s

hidrirnim apnom

0,095 mio

2005

Modikacija vodnega stolpa, zaprtje klinker hale (1. faza)

0,700 mio

2006

Odveplevalna naprava, modikacija EF, ureditev okolice,

zaprtje klinker hale (2. faza)

9,600 mio

2007

Dokonanje odveplevalne naprave, NOx reduktor,

zaprtje klinker hale (3. faza)

2,100 mio

skupaj

Kolodvorska cesta 5, 1420 Trbovlje

+386 3 565 23 00
+386 3 565 24 40
info@lafarge.si
www.lafarge.si

18 mio

Lafarge Cement

Lafarge Cement ponoi

izpust (mg/m3)

Emisije prahu
prah

70
60
50
40
30
20
10
0

zakonska meja za cementarne

zakonska meja za soseigalnice

2002

2003

2004

2005
leto

2006

2007

2008

Vodni stolp

izpust (mg/m3)

Emisije SO2
SO2

1400
1200
1000
800
600
400
200
0

zakonska meja za cementarne

po zagonu
istilne naprave

zakonska meja za soseigalnice

2002

2003

2004

2005
leto

2006

2007

2008

Odveplevalna naprava

NOx

zakonska meja za cementarne

po zagonu
istilne
naprave

zakonska meja za soseigalnice

2002

2003

2004

2005
leto

2006

2007

2008

Naprava za znievanje duikovih oksidov

IPPC

1400
1200
1000
800
600
400
200
0

55

izpust (mg/m3)

Emisije NOx

Vroe pocinkanje in okolje

w w w. p o c i n kova l n i c a . s i
Naa storitev trajna reitev

Pocinkovalnica, d. o. o.
Beigrajska cesta 6 | 3000 Celje | Slovenia
p: +386 (0)3 426 32 33 | f: +386 (0)3 426 32 32

56

IPPC

e: pocinkovalnica@maksim.si

Vroe pocinkanje ima v Celju dolgoletno tradicijo. S to dejavnostjo so se ukvarjali e v stari

Westnovi tovarni in pozneje v tovarni Emo.
Danes to tradicijo zelo uspeno nadaljuje
Pocinkovalnica Celje. Pocinkovalnica d.o.o.
deluje v okviru skupine Maksim in je po svoji
dejavnosti poznana v Sloveniji in tudi izven
nje. e pred leti je Pocinkovalnica izvajala svojo
dejavnost v stari Emovi tovarni, leta 2006 pa
je zrasla nova, sodobna in po vseh merilih ustrezna tovarna. Gre za sodoben objekt, ki velja
za enega najmodernejih v Evropi in se lahko
po kvaliteti storitve kosa s konkurennimi pocinkovalnicami po Evropi. Elementi, pocinkani
v Celju, se nahajajo na objektih po celem svetu,
kar dokazuje, da stranke zaupajo v kvaliteto
vroega pocinkanja v Pocinkovalnici d.o.o.
Pocinkovalnica Celje je eno redkih podjetij
v tej brani, ki ve kot zadovoljuje stroge
okoljevarstvene predpise. Nae podjetje je
med peico slovenskih podjetij, ki imajo
okoljevarstveno dovoljenje.
Z IPPC okoljevarstvenim dovoljenjem (OVD)
za obrate, ki lahko povzroajo onesnaevanje
okolja vejega obsega, kot pogoju za obratovanje, smo se v naem podjetju seznanili
e v letu 2003. Takrat se pravzaprav e nismo
zavedali razsenosti tega projekta.

Pocinkovalnica, d.o.o.
Naslov:
Telefon:
Telefaks:
E-naslov:
Spletna stran:

Kako smo dobili okoljevarstveno dovoljenje?

Prednosti nalobe:

V podjetju sem odgovorna za varovanje okolja, zato sem se udeleila kar

nekaj predstavitev, ki so jih na to tematiko organizirali na GZS v Ljubljani,
in tako pridobivala vedno nove in nove informacije o postopku za
pridobitev OVD. Prve informacije so bile bolj splone narave, vendar pa
so za pravo usmeritev poskrbeli na ARSO, saj so nam e kmalu pripravili
smernice, kako pripraviti vlogo. Samo pridobivanje dovoljenja je bilo
razdeljeno na ve faz oz. etap. Navodila za izdelavo so nam prenaali
postopno, po posameznih fazah.
Istoasno pa smo se v podjetju, zaradi vedno strojih zahtev okoljevarstva,
odloali o prenovi obstojeega obrata Pocinkovalnice. Prav poznavanje
IPPC zahtev je imelo najveji vpliv, da se je lastnik odloil, da zgradi
popolnoma nov objekt, v katerem bo naprava, ki bo zadostila strogim
okoljevarstvenim zahtevam. e pri pridobivanju dokumentacije za gradnjo je bila naprava obravnavana kot obrat, ki lahko povzroi onesnaevanje okolja vejega obsega. Veino podatkov za pripravo vloge za OVD
smo tako rpali iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja,
kar nam je v veliki meri olajalo kasneje delo in izpolnjevanje rokov za
oddajo posameznih delov vlog. Smo pa imeli teave pri navajanju koliin
porab surovin, repromateriala, nastajanju odpadkov, saj smo poznali le
teoretine vrednosti, ki jih je navajal proizvajalec opreme. Aprila 2005
je bil postavljen rok za oddajo prvega dela vloge, oktobra 2005 pa smo
pridobili gradbeno dovoljenje in prieli z gradnjo novega obrata. Ekipa,
ki je delala na projektu Pocinkovalnica, je bila usklajena, vsak je imel svoje
naloge in roke. Junija 2006 smo prieli s poskusnim obratovanjem v novi
napravi. Kompletno dokumentacijo za pridobitev OVD smo oddali e
julija 2006. Okoljevarstveno dovoljenje smo prejeli novembra 2007. Pri
izdaji dovoljenja je izdajatelj zelo podrobno prouil uporabo najbolje
razpololjive tehnologije, vpliv dejavnosti na onesnaevanje okolja,
prepreitev nastajanja odpadkov oziroma ravnanje z njimi, predelavo v
najveji moni meri in okolju primerno odstranitev, uinkovito uporabo
energije, izvajanje ustreznih ukrepov za prepreevanje nesre in omejevanje njihovih posledic, ob dokonnem prenehanju dejavnosti pa
izvedbo potrebnih ukrepov za vzpostavitev prvotnega stanja okolja.

Beigrajska cesta 6, 3000 Celje

+386 3 426 32 33
+386 3 426 32 32
pocinkovalnica@maksim.si
www.pocinkovalnica.si

Med najveje prednosti novega obrata tejemo zaprt tokokrog vode.

Obrat Pocinkovalnica nima odpadnih tehnolokih voda.
Predobdelava kovinskih konstrukcij se izvaja v popolnoma zaprti
komori, iz katere se s pomojo podtlaka sesajo hlapi v mokri istilec
zraka, ki isti kislinske hlape. Pri tem nastaja koncentrat kisline, ki se
pri doloeni koncentraciji spusti nazaj v delovno kislinsko kopel.
Cinkova kad je pokrita s komoro, ki ima avtomatska vrata na elnih
straneh, skozi katera vstopajo in izstopajo obdelovanci v komoro.
Ko poteka proces cinkanja, je komora zaprta. Pri postopku cinkanja
nastajajo dimi, ki jih odsesavamo v lterno napravo, kjer poteka suha
ltracija.
Tovarna se odlikuje po celovitem sistemu korienja energije. Dimni
plini za ogrevanje cinkovega kotla so vodeni preko toplotnega
izmenjevalca, katerega voda greje kadi za predobdelavo. Dimni plini
gredo nato e po talnih kanalih in pomagajo pri gretju suilnice.
Ogreta hladilna voda preko cevi greje vodo, namenjeno ogrevanju tal
v proizvodnji.

V OVD so navedeni pogoji za obratovanje za obdobje do 31. 12. 2010 ter

e nekoliko stroji pogoji od 1. 1. 2011. Rezultati meritev, ki smo jih izvajali
v asu poskusnega obratovanja, so pokazali, da bo obrat Pocinkovalnica
brez teav obratoval tudi po 1. 1. 2011 in tako zadostil zelo strogim
zahtevam za varovanje okolja.

57

IPPC

Hugo Ograjenek in Petra Potonik

Revoz d.d.
Naslov:
Telefon:
Zeleni telefon:
Telefaks:
E-naslov:
Spletna stran:

Revoz ustrezno obvladuje vplive na okolje

58

IPPC

Revoz je prejel certikat ISO14001 e leta 1999,

obnovil pa ga je leta 2002 in 2005. Tovarna, ki se
zajeda v samo osrje mesta, je svoje delovanje
v okolju oprla na obseen plan izobraevanja
in vkljuevanja vseh zaposlenih. Je ena od Renaultovih tovarn, ki belei najmanji vpliv na
okolje, saj so njeni kazalci za porabo vode na
izdelano vozilo, za porabo energije in koliino
nevarnih odpadkov med najnijimi v Skupini
Renault.

Najnoveji model, ki ga i
naslednje kriterije:

2
Belokranjska cesta 4, 8000 Novo mesto

+386 7 3315 000

+386 7 3315 677

ovrednotiti.
+386 7 3314 597
revoz-info@renault.com
www.revoz.si

Renault se je v okviru Zaveze Renault 2009 obvezal, da bo poveal prodajo vozil z manj izpusti CO2
ter poveal ponudbo vozil na bio goriva. V tem okviru je za svoja vozila, ki izpolnjujejo doloene
okoljske kriterije, uveljavil oznako eco2.
Najnoveji model, ki ga izdelujemo v Revozu, renault twingo, se ponaa z oznako eco2, saj izpolnjuje naslednje kriterije:
tovarna, v kateri ga izdelujemo, ima certikat ISO 14001;
izpusti CO2 ne presegajo 140g/km;
vsaj 5 % plastinih delov je iz recikliranih snovi:
vsaj 95 % vozila je po izteku njegove ivljenjske dobe
mogoe reciklirati ali energetsko ovrednotiti.

Spodmoli krakega roba potrjujejo stari

rek, da kaplja ne izdolbe kamna z mojo,
temve z neprestanim polzenjem.

59

IPPC

Rock shelters underneath the edge of the

Karst Plateau confirm the old saying that
a drop of water does not carve stone by
way of its power, but rather by constant
falling.

SALONIT ANHOVO, gradbeni materiali, d.d

Naslov:
Anhovo 1, 5210 Deskle
Telefon:
+386 5 39 21 000
Telefaks:
+386 5 39 21 700
E-naslov:
salonit@salonit.si
Spletna stran:
www.salonit.si

Dovoljenje IPPC za cementarno

Skrb za okolje in loveka je prioritetni in kljuni
cilj poslovne politike Salonita Anhovo, ki se
uresniuje tudi z implementacijo Direktive
IPPC. Naprava IPPC v cementarni je rotacijska
pe za proizvodnjo klinkerja, obravnavajo pa
se tudi vse z njo povezane druge tehnine dejavnosti celotne linije za proizvodnjo cementa.
Direktiva s konceptom najboljih razpololjivih
tehnik narekuje pospeen tehnoloki in
ekoloki razvoj. Osnovni cilj srednjeronega
nalobenega programa Salonita Anhovo 2003
2008 v tehnoloke in ekoloke izboljave je taka
posodobitev procesov, da bodo konkurenni
in primerljivi s sodobnimi evropskimi cementarnami in usklajeni z najboljimi razpololjivimi
tehnikami. Najpomembneje posodobitve, ki
so e preteno realizirane, so:
Nova sodobna hala za skladienje in doziranje surovin in premoga (2005): bistvena
tehnoloka izboljava skladienja in doziranja
surovin in premoga, z ekolokega vidika pa
bistven prispevek k zmanjanju praenja iz
odprtih deponij in transporta.

60

IPPC

Nova mlinica premoga (2005): naprava, ki

omogoa enakomerneje doziranje in uporabo vejega delea petrolkoksa in premoga.
Za okolje pomeni manjo obremenitev zaradi
transportov.
Zamenjava elektroltra pei z vreastim
(2006): omogoa delovanje brez izpadov elektroltra, ki so bili v prejnjem sistemu veja
motnja in so pomenili zaasno zapraenje
okolja, motee predvsem za prebivalce v okoli-

ci. Novi vreasti lter pomeni tudi precejnje

zmanjanje emisij snovi v zrak.
Sanacijski program za zmanjanje hrupa in
praenja (konan ob koncu leta 2006): bistveno
znianje ravni hrupa predvsem z izvedbo protihrupne zaite stavbe mlinice cementa in prvimi fazami posodobitve pei.
Posodobitev mlinice cementa (2006):
sodobneji, energetsko in v pogledu zmogljivosti uinkoviteji sistem, ki med drugim
omogoa tudi uinkoviteji nadzor nad emisijami, bistven okoljski uinek pa je zmanjanje
hrupa.

Rotacijska pe za proizvodnjo klinkerja z novim reetkastim

hladilnikom

Posodobitev linije pei (prvi dve fazi do 2007):

ena vejih 3-faznih investicij v sistem rotacijske
pei, ki je e vkljuevala zamenjavo satelitskega hladilnika z energetsko uinkovitejim
reetkastim hladilnikom. Investicija pomeni monost za poveanje proizvodnje, z
ekolokega vidika pa zmanjanje emisij in dodatno znianje hrupa. Tretja faza posodobitve
se bo nadaljevala v naslednjem investicijskem
ciklu.
Sanacija breine reke Soe (2006): pomembna
predvsem za ureditev okolice in zaite breine
pred erozijami.
Posodobljena merilna mrea za spremljanje
imisij prahu PM10 oziroma kakovosti zraka v
okolju (2006): tri nove sodobne merilne postaje, usklajene z merilnim protokolom Agencije
RS za okolje, omogoajo stalno spremljanje kakovosti zraka v okolici ter primerjave z drugimi
kraji po Sloveniji. V letu 2008 je bila merilna
mrea Salonita Anhovo vkljuena v poroanje

Pogled na rotacijsko pe za proizvodnjo klinkerja in nov hladilnik

pei IPPC naprava

Panoramski pogled na
cementarno Salonita Anhovo

Agencije RS za okolje kot dopolnilna mrea. Podatki se objavljajo v

mesenem biltenu agencije.
Postopki pridobivanja dovoljenja IPPC so se v Salonitu Anhovo, d.d.,
zaeli e v letu 2004 s pripravo programa prilagajanja, nadaljevali s prijavo v aprilu 2005 in vlogo v letu 2006. Vloga je med samim postopkom
doivela nekatere dopolnitve, med drugim tudi zaradi nekaterih sprememb same zakonodaje. V pripravo vloge je bil neposredno vkljuen
obseen tim strokovnih sodelavcev drube. Druba Salonit Anhovo je
sodelovala tudi v projektu Twinning Ministrstva za okolje in prostor kot
eno od tirih slovenskih vzornih podjetij, na podlagi tega projekta so se
pripravljale pilotne vloge po vzoru nekaterih evropskih drav (Nemija,
Belgija). Pilotno dovoljenje je bilo izdelano po bavarskem vzoru avgusta
2006. Tudi uradno vlogo je Salonit Anhovo oddal med prvimi, v marcu
2006. Dovoljenje IPPC je bilo izdano 19. septembra 2007, kar nas uvra
med podjetja, ki jim je uspelo med prvimi pridobiti to dovoljenje.

Stavba mlinice cementa s protihrupno zaito in silosi cementa

Soasno z dovoljenjem IPPC je Salonit Anhovo pridobil tudi okoljsko

soglasje za izvedbo nartovanih investicij v naslednjem obdobju, predvsem povezanih s posodobitvijo pei in novimi skladinimi kapacitetami (silosi) za cemente. Navedene investicije bodo omogoile dodatno
zmanjevanje vplivov na okolje, izboljanje energetske uinkovitosti,
lokacijsko poenotenje proizvodne dejavnosti in obratovanje pei z vejo
kapaciteto.
Integralno dovoljenje IPPC ima za podjetje zelo velik pomen, saj obravnava vse vidike delovanja proizvodne dejavnosti in njenih vplivov na okolje.
Usmeritev v tehnoloko posodabljanje in investiranje v skladu z naeli
najboljih razpololjivih tehnik pomeni usmeritev v dolgorono trajnostno zmanjevanje vplivov na okolje. Rezultate teh prizadevanj eli druba
Salonit Anhovo deliti predvsem s svojim neposrednim okoljem in z vsemi
zaposlenimi.

61

Nova hala surovin in premoga pogled s strani breine reke Soe

IPPC

mag. Tanja Ljubi Mlakar

Ivan Vidi
Peter Korenjak

Simbio, druba za ravnanje z odpadki, d. o. o.

Naslov:
Teharska cesta 49, 3000 Celje
Telefon:
+ 386 3 425 64 00
Telefaks:
+ 386 3 425 64 12
E-naslov:
info@simbio.si
Spletna stran:
www.simbio.si

Osnovne dejavnosti podjetja Simbio, d. o. o. (nekdaj Javne naprave, JP,

d.o.o.), so ravnanje s komunalnimi odpadki in njihov odvoz, odvoz fekalij
in ienje javnih povrin. V simbiozi z okoljem, kot se glasi na nov
slogan, smo v podjetju med nosilci izvedbenih del za enega najvejih
okoljskih projektov v Sloveniji. Gre za precedenni slovenski projekt
celostnega ravnanja z odpadki.

R-CERO Celje, Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje

Stara odlagalia komunalnih odpadkov v regiji niso ustrezala Direktivi
Evropske unije o odlagaliih odpadkov. Zato se je 24 obin v Savinjski
regiji odloilo za skupni projekt izgradnje Regijskega centra za ravnanje
z odpadki v dveh fazah. Z izgradnjo centra bo za skoraj 250 tiso
prebivalcev v regiji reeno odlaganje komunalnih odpadkov za naslednjih
trideset do petdeset let. Za objekte R-CERO Celje je evropski Kohezijski
sklad odobril skoraj 30 milijonov evrov sredstev. Razliko do vrednosti
konne investicije krijejo sodelujoe obine in Republika Slovenija.
Regionalni center za ravnanje z odpadki v Celju obsega naslednje objekte
in opremo:
- sprejemni objekt s tehtnico,
- zbirni center,
- zaprto kompostarno za biogene/zelene odpadke,
- sortirnico loeno zbranih frakcij,
- demontao in vmesno skladie kosovnih odpadkov ter vmesno
skladie nevarnih odpadkov,
- novo odlagalie preostanka odpadkov,
- objekt z mehansko-bioloko obdelavo odpadkov,
- Toplarno Celje.

R-CERO Celje, sodobni center za ravnanje z odpadki v Bukovlaku

62

IPPC

Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje je obseen projekt, ki ga

realiziramo v dveh fazah. Prva faza je zajemala gradnjo ve objektov in
tehnolokih postopkov ter novo odlagalie za preostanek odpadkov
v Bukovlaku. V drugi fazi pa nastajajo objekti mehansko-bioloke
obdelave odpadkov ter Toplarna Celje.
Informacije o R-CERO Celje so dostopne
tudi na spletni strani www.rcero-celje.si
Ta projekt prispeva k zmanjevanju ekonomskih in socialnih razlik med dravljani Evropske unije.

tore Steel, podjetje za proizvodnjo jekel, d. o. o.

Naslov:
elezarska c. 3, 3220 tore
Telefon:
+ 386 3 78 05 100
Telefaks:
+ 386 3 78 05 383
E-naslov:
info@store-steel.si
Spletna stran:
www.store-steel.si

TORE STEEL za trajnostni razvoj

Osnovna dejavnost podjetja tore Steel je obnova, ponovna uporaba
in recikliranje jekla. Z razvojem novih jekel z izboljanimi lastnostmi
zniujemo teo vozil in porabo goriv, kar posredno vpliva na zmanjanje
obremenitev okolja.
Podjetje tore Steel, kot zavezanec IPPC direktive, v okviru procesa proizvodnje in obdelave jekla sledi zahtevam referennih dokumentov.
Okoljske aktivnosti vodimo z interdisciplinarnim pristopom. Z okoljskimi
programi skrbimo za uinkovito rabo energije in surovin, reciklao stranskih proizvodov, loevanje odpadkov na izvoru ter uporabo najboljih
razpololjivih tehnologij in procesov, ki zmanjujejo vplive proizvodnje
in obdelave jekla na naravno in bivalno okolje.

63

IPPC

Sistem ravnanja z okoljem ISO 14001 je podjetje vzpostavilo in certiciralo v letu 2007, s imer je bil storjen nov korak na poti k celovitemu in
sistemskemu zagotavljanju obvladovanja okoljskih vidikov, povezanih z
dejavnostjo in proizvodi podjetja. V zadnjem petletnem obdobju smo za
okoljske nalobe v istilne naprave namenili povpreno letno 1% prihodkov. V enakem obdobju smo zmanjali specine porabe virov: za 10%
zemeljski plin, za 14% industrijske vode, za 18% metalurke elektrine
energije. V emisijsko trgovanje smo vkljueni zaradi e doseene visoke
stopnje znievanja emisij.

TALUM, Tovarna aluminija, d. d., Kidrievo

Naslov:
Tovarnika cesta 10, 2325 Kidrievo
Telefon centrala:
+386 2 7995 100
Telefon uprava:
+386 2 7995 102
Telefaks:
+386 2 7995 103
E-naslov:
guest@talum.si
Spletna stran:
www.talum.si
Leto ustanovitve:
1954
ifra dejavnosti:
24.420 - Proizvodnja aluminija

Oblikovanje podobe Taluma kot proizvajalca kovine prihodnosti

Po letu 1983, ko so stekle priprave za realizacijo
projekta modernizacije proizvodnje primarnega aluminija MPPAl, ki je bil zastavljen v dveh
fazah, lahko govorimo o zaetku oblikovanja
nove podobe in rasti moderne tovarne.

19841989:
realizacija 1. faze projekta MPPAl, ki je
vkljuevala tehnoloko prenovo in ekoloko
sanacijo z vidika onesnaevanja okolja najbolj
kritinih delov proizvodnje, in to:
izgradnjo nove elektrolize C s proizvodno
zmogljivostjo 40.000 ton aluminija letno
z moderno tehnologijo in ustreznim sistemom ienja plinov,
rekonstrukcijo elektroliznih pei v elektrolizi
B z uvedbo tehnologije predpeenih anod
in s poveanjem proizvodnje te elektrolize
na 35.000 ton aluminija letno, kar je pomenilo tudi z vidika varstva okolja pomemben
napredek glede na prejnje stanje,
izgradnjo objektov za proizvodnjo anodnih
blokov s sistemom ienja plinov,
izgradnjo nove livarnike hale, livarne 3, z
novim proizvodnim programom;

64

IPPC

19891992:
nadaljevanje ekoloke sanacije:
ustavitev elektrolize A leta 1991,
ustavitev proizvodnje glinice leta 1991 in
popolna preusmeritev na uvoz glinice za
potrebe elektroliz B in C,
zaetek sanacije odlagali pepela in
rdeega blata z ozelenitvijo,
preimenovanje TGA v Talum leta 1992, kar

je bilo znamenje velikih sprememb; del objektov in naprav, kjer se je prej proizvajala
glinica, je dobil novo namembnost s proizvodnjo ekoloko istih proizvodov (zeoliti,
vodno steklo, specialne glinice) in se je oblikoval v novo podjetje Silkem;

19921996:
obdobje novih projektov:
ukinjanje proizvodnje ekonomsko manj
donosnih proizvodov (hlebkov, lite ice,
litega irokega traku),
zagon proizvodnje homogeniziranih aluminijevih drogov z zmogljivostjo 50.000 ton
letno,
ustavitev stare kotlovnice leta 1994 in zagon plinskih kotlov kot nadomestitev proizvodnje pare v starih kotlih, kurjenih s premogom,
21. novembra 1996 zruitev od dale vidnega tovarnikega dimnika, ki je bil simbol
obdobja, zaznamovanega z velikimi emisijami v okolje;

19961999:

Drogovi

Livarske zlitine

organizacijske in lastninske spremembe, pridobitev certikata kakovosti ISO 9001;

19992002:
pridobitev okoljskega certikata ISO 14001,
realizacija 2. faze projekta MPPAl z razlinimi
posodobitvami:
izgradnjo druge polovice elektrolize C z
zmogljivostjo 40.000 ton aluminija letno in
potrebnih pomonih objektov,
dograditvijo in modernizacijo objektov za
proizvodnjo anodnih blokov z dograditvijo

Ozki in iroki trak

Projekt MPPAl se je konal tako, da je blagovna

proizvodnja Taluma dosegla 155.000 ton letno,
za kar je bilo porabljenih 117.000 ton proizvedenega aluminija na leto iz elektroliz B in C,
preostalo pa je dopolnjeval pretaljeni, tudi odpadni aluminij. Talum je tako v primerjavi s TGA
in letom 1984 skoraj za 3,5-krat poveal blagovno proizvodnjo, a ne le s "taljenjem" glinice.

20022007:
obdobje raziritve obvladovanja kakovosti in
drugih aktivnosti na razline naine:
z zaetkom polnega obratovanja razirjene
proizvodnje v elektrolizi C in zaprtega sistema hladilnih vod,
s pridobitvijo certikata ISO/TS 16949 za
podroje avtomobilske industrije in certikata ISO/IEC 17025 za podroje laboratorijskega preskuanja,
z zaustavitvijo proizvodnje bram in plati,
z doseeno proizvodnjo 155.000 ton aluminijskih proizvodov na leto,
z vstopom v mednarodno trgovalno shemo s toplogrednimi plini za obdobje 2005
2007,
z namestitvijo protihrupnih panelov za
zmanjanje hrupa v okolico iz transformatorjev elektrolize C,
z zagotovitvijo dodatnih pokritih in nepokritih skladi za odpadni aluminij v okviru
poveevanja pretaljeva-nja odpadnega aluminija z razirjenimi livarnikimi zmogljivostmi,
z ureditvijo drugih objektov drube Talum
(upravna stavba, sanitarna),
z modernizacijo l ivarne 1 in z uvajanjem nove
tehnologije ulivanja zahtevnih proizvodov,

z oddajo vloge za pridobitev integralnega

okoljskega dovoljenja (IPPC) konec leta
2006 in
s pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja
t. 35407-130/2006 z dne 29. 11. 2007.

Talum je s pridobljenim okoljevarstvenim

dovoljenjem izpolnil okoljske zahteve kot IPPC-zavezanec in preveril svoje naprave, ki
izpolnjujejo tudi najstroje zahteve po principu
najboljih razpololjivih tehnologij (BAT). V
posameznih izrekih dovoljenja so doloene
specine zahteve do leta 2010 in pozneje.
Leto 1984,
t/leto
Proizvodnja glinice
Proizvodnja aluminija
Vhod surovin skupaj:
proizvodnja glinice
proizvodnja aluminija
Odpadki skupaj:
rdee blato
pepel
odpadne katode
lindra
drugi odpadki
Vhod + izhod skupaj
Emisije v zrak:
prah
plinski uoridi
SO2
ekvivalenti CO2
katran

Dovoljenje za Talum je posebej oblikovano, saj

je bilo prvi izdano za tiri dejavnosti skupaj z
vsemi tehnoloko povezanimi napravami, in
sicer za:
obratovanje naprav za izdelavo anod,
obratovanje livarne sive litine v sestavljalnici
anod,
obratovanje naprav za proizvodnjo
aluminija z elektroliznim postopkom,
obratovanje naprav za taljenje aluminija v
livarnah.
Primerjava porabe surovin in emisij v zrak pred
obdobjem tehnolokih sprememb in v obdobju
po njih je prikazana v tabeli.

100.000
46.000
567.000
535.000
32.000
274.000
200.000
70.000
3.000
1.000

987.000

Leta od 2003 do
2007,
t/leto

155.000
360.000

360.000
7.500

3.000
3.000
1.500
522.500

Razlika,
t/leto

+ 109.000 (236 % ve)

207.000 (36 % manj)

+ 328.000
-266.500 (97 % manj)

0
+ 2.000
+ 1.500
-464.500 (47 % manj)

8.000
390
8.000
576.000
90

4.600
180
1.035
354.000
45

3.400 (43 % manj)

210 (54 % manj)
6.965 (87 % manj)
222 (39 % manj)
45 (50 % manj)

Dne 21. 12. 2007 je bila ustavljena proizvodnja

primarnega aluminija v elektrolizi B. Posledica
tega je, da so emisije snovi v zrak e dodatno
zmanjane, in sicer pri emisijah celotnega
prahu za 85 %, pri plinskih uoridih za 75 % in
ekvivalentih CO2 za 25 %.

Rondelice/rondele

Izparilne ploe

IPPC

ustreznih istilnih naprav,

izgradnjo nove livarne zlitin z ustreznimi
istilnimi napravami,
dograditvijo in modernizacijo livarne 3 za
pretaljevanje odpadnega aluminija,
modernizacijo proizvodnje rondelic in izparilnikov in dograditvijo ustreznih istilnih
naprav,
izgradnjo sistema kroenja tehnoloke
hladilne vode,
dogradnjo in posodobitvijo pomonih objektov ter ureditvijo okolice objektov.

65

Prispevek Termoelektrarne otanj k celovitemu prepreevanju in nadzorovanju

onesnaevanja
Na dnu aleke doline stoji najveji slovenski elektroenergetski objekt, Termoelektrarna otanj
(TE). Ker je dolina klimatsko relativno zaprta, z zimskimi temperaturnimi inverzijami, so bili
negativni okoljski vplivi v preteklosti potencirani. Z dograjevanjem novih blokov v sedemdesetih
letih prejnjega stoletja sta bili nosilnost in samoistilna sposobnost naravnega okolja preseeni.
Leta 1993 se je v kotlih otanjske elektrarne zaradi pomanjkanja elektrine energije porabilo
ve kot 5 milijonov ton premoga in rezultat tega je bilo rekordnih 4.500 GWh elektrine energije.
Posledice tako intenzivne proizvodnje so bile akutne pokodbe gozdov na vzpetem kotlinskem
obodu, vode so bile mono onesnaene, koncentracije onesnaeval v zraku pa so dale presegale
dovoljene vrednosti. Zaradi natetega smo v TE leta 1977 zaeli pripravljati ekoloki sanacijski
program (ESP).
ESP ni bil omejen zgolj na onesnaevanje zraka (podprogram: ienje dimnih plinov), ampak je
bil zasnovan celovito. V njegovem sklopu so bili e: ekoloki informacijski sistem, rekonstrukcija
elektroltrov, rekonstrukcija odpepeljevanja in transporta pepela ter lindre. Sanacijski program
smo zaeli uresnievati takoj po njegovem sprejetju, cilje pa smo sproti dopolnjevali.
Prvi korak uresnievanja sanacijskega programa je bil ekoloki informacijski sistem (EIS). V sklopu
EIS deluje danes osem stalnih imisijskih merilnih postaj (otanj, Topolica, Zavodnje, Graka gora,
Velenje, Veliki vrh, kale in Pesje), eno obasno (mobilno) merilno mesto in emisijski monitoring
na vseh elektrarnikih blokih. Z EIS redno spremljamo in nadziramo vpliv TE na okolje. Na vseh

imisijskih postajah spremljamo meteo-roloke

parametre in koncentracije SO2 v zraku. V
Zavodnjah in kalah merimo e koncentracije
NOx in NO2, ozon (O3) pa spremljamo v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji, trdne
delce PM 10 pa v kalah in Pesju. Tem on-line
meritvam se pridruujejo e koncentracije
pranih usedlin in kakovost padavin, ki jih
merimo na vseh merilnih mestih in na deponiji
premoga. Emisijski monitoring v elektrarni
obsega stalne meritve koncentracij SO2, NOx,
CO in skupnega prahu na vseh blokih (od
1997). Obasno v dimnih plinih merimo tudi
koncentracije SO3, HCl in HF, PCDD/F, TOC, N2O,
PAO in teke kovine. Meritve so dopolnjene e
z vrsto bio-monitoringov in raziskav, ki smo
jih naroili pri razlinih izvajalcih. Spremljamo
vsebnost vepla v iglicah smreke, vsebnost
tekih kovin v razlinih rastlinah, kromosomske
aberacije, kalivost semen smreke in vrsto
drugih parametrov.

5m

40m

pH

Grakon 1: Alkalnost Velenjskega jezera do zaprtja krogotoka transportne vode (1994) in po

njem.

IPPC

66

leto

Termoelektrarna otanj d.o.o.

Naslov:
Cesta Lole Ribarja 18, 3325 otanj
Telefon centrala:
+386 3 8993 100
Telefon uprava:
+386 3 8993 200
Telefaks:
+386 3 8993 485
E-naslov:
info@te-sostanj.si
Spletna stran:
www.te-sostanj.si

Onesnaevanje okolja iz elektrarne se je zaelo zmanjevati po letu 1983.

Zaetek obratovanja Nuklearne elektrarne Krko je omogoil znianje
proizvodnje v TE. Prvi tehnini sanacijski ukrep pa je bilo aditivno
razveplanje dimnih plinov v vseh kotlih. Pri tem postopku smo v kotle
vpihavali no zmleti kalcijev karbonat, ki reagira z veplovim dioksidom,
s imer se je zmanjala vsebnost vepla v dimnih plinih do 30 %.

V grakonu 2 so prikazane emisije SO2 iz otanjske elektrarne. Izstopata

zmanjanji v letih 1995 (istilna naprava IV. bloka) in 2001 (istilna
naprava V. bloka).
Izgradnja naprav za razveplanje dimnih plinov je s spremenjenim
nainom transporta stranskih produktov omogoila tudi predelavo
pepela in sadre v gradbeni proizvod Stabilizat TE, ki se ga koristno
uporabljamo pri sanaciji ugreznin Premogovnika Velenje.

Transportna voda za pepel je do leta 1994 mono onesnaevala

Velenjsko jezero in Pako, voda v Velenjskem jezeru in Paki je bila visoko
alkalna, s pH vrednostjo ve kot 12, zato smo sistem predelali v zaprti
krogotok. Transportno vodo na podroju sanacije ugreznin zbiramo
in rpamo nazaj v elektrarno, kjer jo ponovno uporabimo za transport
pepela. S tem ukrepom se je praktino prenehalo mono onesnaevanje
Velenjskega jezera in Pake, obenem pa se je zelo zmanjala tudi poraba
vode v elektrarni. Le-ta je leta 1983 e presegala 21 milijonov m3, kasneje
pa se je skoraj prepolovila.

Z rekonstrukcijo kurilnega sistema v letu 1992 smo v TE najprej zmanjali

vsebnost duikovih oksidov v dimnih plinih pod 350 mg/m3. Kasneje se
je pokazalo, da so posledice taknega obratovanja pokodbe kotlov.
Vsebnost kisika v dimnih plinih je bilo nujno ponovno poveati, tako da
so se poveale tudi koncentracije NOx, vendar pa smo jih v nadaljevanju
z novo regulacijo ohranili pod 500 mg/m3. Ob natetih ukrepih smo
rekonstruirali elektroltre obeh najvejih blokov. istilno napravo IV.
bloka smo prilagodili za ienje dimnih plinov manjih blokov, kar sprva
v sanacijskem programu ni bilo predvideno. Emisije iz dimnika manjih
treh blokov so najbolj negativno vplivale na juno vzpeto obrobje

Naslednje zmanjanje okoljskih pritiskov je bila izgradnja naprav za

razveplanje dimnih plinov na IV. in V. bloku elektrarne. Naprave delujejo
po tehnologiji mokrega kalcitnega postopka in izloijo ve kot 95 % SO2
iz dimnih plinov. V februarju 1995 smo dali v obratovanje napravo na
bloku IV, v letu 2000 pa e napravo na bloku V in s tem izpolnili enega
najpomembnejih ciljev sanacijskega programa.

Grakon 2: Emisije SO2 iz TE (1980-2006) Baza podatkov TE

IPPC

67

leto

aleke doline nad otanjem. Uspenost tega posega dokazujejo zniane

imisijske vrednosti na merilnem mestu Veliki vrh po letu 2003.
Stareji trije bloki TE so tehnoloko zastareli, zato bosta dva prenehala
obratovati, eden e leta 2008. Nadomeamo jih s plinskima enotama po
42 MW. Ob manjem onesnaevanju imata plinski turbini bolji izkoristek
od starih blokov, poleg tega pa se bo izboljal izkoristek blokov IV. in V.,
saj bomo s turbinskimi izpunimi plini dogrevali kotlovsko napajalno
vodo. Prva plinska enota poskusno obratuje od maja, druga pa bo zaela
obratovati oktobra.
Tudi razvoj TE je v celoti zasnovan na naelih, ki jih doloa IPPC direktiva
- v smeri celovitega prepreevanja in nadzorovanja onesnaevanja.
Kot edina dolgorono pravilna in ekoloko, ekonomsko ter socialno
upraviena reitev se je pokazala gradnja novega VI. bloka, ki bo okolje
obutno manj obremenjeval kot obstojee postrojenje. Koncentracije
NOx in SO2 in prahu bodo e nije kot sedaj. Naprava bo letno porabila
slabe 3 milijone ton premoga in v zrak spustila priblino 3,7 milijonov ton
toplogrednega CO2. Prvi govorimo o zmanjanju emisije CO2 na enoto
proizvedene elektrine energije. Leta 2006 smo na vsako gigavatno uro

Termoelektrarna otanj

Grakon 3: Povprena emisija CO2 blokov I do V v primerjavi z emisijo

bodoega bloka VI. (v t/GWh)
(GWh) v zrak spustili 1.200 t CO2, emisija bloka VI pa bo 850 t CO2/GWh.
S pridobivanjem elektrine energije v VI. bloku TE bi v dvajsetih letih
prihranili 20 milijonov ton premoga oziroma koliino, ki zadoa za skoraj
sedemletno obratovanje novega bloka s polno zmogljivostjo. Seveda
bo ob tem aleka dolina e naprej pridobivala toploto za ogrevanje
stanovanjskih, industrijskih in drugih objektov in s tem ohranjala dobro
kakovost prizemnega zraka.

Ob tem je treba poudariti, da bo nova enota v celoti pripravljena tudi

na zajemanje CO2, kar nas lahko v prihodnosti, ko bodo tehnologije tudi
praktino dostopne, uvrsti med proizvajalce z najmanjimi emisijami.

68

IPPC

Na pragu dnevne svetlobe je v

krakem podzemlju domovanje
netopirjev.

69

IPPC

At the threshhold of daylight,

in the Karstic underground, we
find the habitat of bats.

Izredno bogato ivljenjsko okolje

movirskih rastlin in ivali se v krakem
kalu ohranja zavoljo pae.

70

IPPC

The extremely varied habitat of marsh

flora and fauna is preserved in Karstic
pools thanks to pasturing.

Zakaj strokovna publikacija IPPC v Sloveniji?

Zgodilo se je e, a je ostalo skoraj neopaeno. Manja druba, ki ni pridobila integralnega okoljevarstvenega dovoljenja, je zaprla svoja vrata. Nekaj
delavcev je ostalo na cesti. Agencija RS za okolje je dvakrat obravnavala
njeno vlogo za pridobitev okoljskega dovoljenja in jo obakrat zavrnila. Kaj
se bo torej zgodilo s tistimi obrati oziroma tovarnami, ki jim bo Agencija
RS za okolje zavrnila vlogo za pridobitev okoljskega dovoljenja ali pa jo
bodo sami umaknili? Republika inpektorica za okolje je na to vpraanje
odgovorila nedvoumno, eprav ne tudi konkretno. e vlogo upravni organ zavre ali zavrne, po Zakonu o varstvu okolja podjetje ni pridobilo
okoljskega dovoljenja. e tega nima, ne sme delovati. Inpektorat prepove nadaljnje obratovanje. V Sloveniji je zdaj, v juniju 2008, v postopku
pet podjetij.
Izvajanje Direktive IPPC v Sloveniji, podobno je v Evropi, zelo zamuja.
Zato je Bruselj spomladi 2008 deveterici lanic, med njimi Sloveniji, poslal opozorilo, ker niso izdale novih ali obnovljenih dovoljenj za skupno
ve kot devet tiso industrijskih obratov. V Sloveniji tisti, ki so vkljueni
v postopek za pridobitev okoljskega dovoljenja IPPC, navajajo razline
vzroke za hude zamude. Na dravni ravni krivijo za to pozen prenos direktive v slovenski pravni red in slabo kadrovsko pripravljenost na, kot
pravi dr. Joe Roth, enega najzahtevnejih in najobsenejih upravnih
postopkov na podroju varstva okolja v nai zgodovini. Veliko teav je
na hrbtih upravljavcev naprav vejega ali manjega tveganja za okolje.
uti jih ARSO in e bolj jih utijo v podjetjih. Marsikje so prepriani, da
je slovenska okoljska zakonodaja zahtevneja od povprene evropske.
Izvajanje Direktive IPPC pa bo ponekod usodno vplivalo na razvoj in
konkurennost slovenskih podjetij. Gospodarstveniki pravijo, da v Evropski uniji drave ne prikrivajo ve zelo razlinih implementacij okoljske zakonodaje. Na globalni ravni se okoljska zrelost drav e bolj oddaljuje od
evropskih usmeritev. Poslovno okolje na svetovnem trgu torej ne postaja
bolj uravnoteeno. Nasprotno. Okoljsko odgovorneja podjetja in drave
potiska v manj konkurenen poloaj.
Direktiva o celovitem prepreevanju in nadzoru onesnaevanja, s kratico
IPPC, velja e enajst let. Toliko asa, da se je Evropska komisija odloila
za revizijo. Med drugim tudi zato, ker je vpraljiva kakovost e izdanih

dovoljenj. Slovenija, ki se sicer lahko pohvali z nekaterimi doseki v skrbi

za okolje, je pri Direktivi IPPC zamudila prilonost za celoviteji pogovor o
tem, kaj je trajnostna proizvodnja, kaj trajnostna potronja in kako naj prihodnji razvoj Slovenije premiljeno ie sozvoje med okoljsko zrelostjo
podjetji, njihovo konkurennostjo in monostjo uspenega poslovanja.
A to ni, kot kae, prijetna tema. Sluba Vlade RS za razvoj ni dovolila
strokovnemu sodelavcu, ki je bil pripravljen napisati prispevek o tem,
kako Svet za trajnostni razvoj presoja in spodbuja izvajanje Direktive
IPPC, sodelovati pri publikaciji. Toda prav izvajanje Direktive IPPC razgalja okoljska nelagodja v podjetjih in v dravi. In povsem jasno postavlja
vpraanje, kakne so poti do okoljske odlinosti podjetij in kakne do
okoljske odlinosti drave. Ni povsem zanemarljivo, na primer, da ima v
Sloveniji doslej le eno podjetje sprievalo EMAS.
Za poslovno ivljenje podjetij so naprave vejega ali manjega tveganja
za okolje tudi ekonomski izziv. tevilke, koliko podjetja vlagajo v okolje
oziroma v odpravljanje poprejnje prevelike brezbrinosti do okolja, so
osupljive. Nihe jih ne more spregledati. V Sloveniji se med menederji
nedvomno poglablja zavedanje o tem, da je ohranjanje okolja temelj za
nadaljnji gospodarski razvoj. Za vijo kakovost ivljenja, za zdravje ljudi.
Hvalevredno je, morda celo tipino, da so izid publikacije IPPC v Sloveniji
izkljuno omogoila podjetja, ki so bila pripravljena javnosti predstaviti
svoje okoljske napore. V razdelku Primeri dobrih praks sodelujejo tudi
podjetja, ki sicer niso zavezana k pridobitvi okoljevarstvenega dovoljenja.
Strokovna publikacija IPPC v Sloveniji je torej ve kot le informacija, kaj se
dogaja z izvajanjem Direktive IPPC v Sloveniji. Kajti direktiva ivljenjsko
posega v ekonomsko srce in razvoj gospodarskih drub, med katerimi jih
je kar nekaj med stebri sicer zdravega slovenskega gospodarstva. Zdi se,
kot da je to spregledano. Ne more pa biti spregledano, da je publikacija
ve kot strokovno opozorilo, kje je na poti h okoljski odlinosti drava, in
da zelo nazorno dokazuje, da je slovensko gospodarstvo sredi notranje
okoljske revolucije. Da se vse bolj zaveda, kako je najbolj piel vir zdajnje
civilizacije resnino as. Strokovna publikacija IPPC v Sloveniji dokumentirano pokae, koliko razlogov je, da se nam narava vsak dan bolj
upira, in kako sicer lovek lahko odlaa, a as ne.

IPPC

Man can procrastinate, but time cannot

Joe Volfand,
urednik / editor

71

lovek lahko odlaa, a as ne

IPPC v Sloveniji
Zaloba:
Za zalobo:
Urednik:
Lektura:
Prevod:
Oblikovanje:
Fotograje:
Podpisi k fotograjam:
Tisk:
Junij 2008

Uredniki odbor:

Fit media d.o.o.

mag. Vanesa anji
Joe Volfand
Damjana Brai
Alkemist
Metka Vehovar Piano, Inspiro d.o.o.
Iztok Geister, arhivi podjetij
Iztok Geister
Eurograf d.o.o.

dr. Luka Kajfe Bogataj,

Vilma Fece,
dr. Marko Homak,
Janja Leban,
Tanja Ljubi Mlakar,
dr. Duan Plut,
dr. Joe Roth,
mag. Mateja Alja Roi,
Joe Volfand.

CIP - Kataloni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana
504.06(497.4)
658:504.06(497.4)
006.44:504.06

72

IPPC

IPPC v Sloveniji / [urednik Joe Volfand ; prevod Alkemist ;

fotograje Iztok Geister, arhivi podjetij]. - Celje : Fit Media,
2008
ISBN 978-961-6283-30-4
1. Volfand, Joe
239615488

Fit media je agencija za trne komunikacije in razvojne projekte,

specializirana s podroja okolja. S podjetji in lokalnimi skupnostmi sodelujemo pri kreiranju komunikacijskih strategij in orodij za
doseganje ciljev, povezanih z okoljem. Strateka okoljska vpraanja odpiramo v specializirani strokovni reviji Embalaa - Okolje
- Logistika. Z razvojnimi projekti okoljske izzive spreminjamo v
podjetnike prilonosti.

www.fitmedia.si