PRIPOROČILA ZA RAČUNALNIŠKO KONFIGURACIJO ZA DELO S PRO|ENGINEERJEM

Procesor (CPU)...........................................................................................................................................2
Pomnilnik (RAM) .........................................................................................................................................2
Matična plošča (motherboard) ....................................................................................................................4
Grafična kartica...........................................................................................................................................4
Trdi disk ......................................................................................................................................................5
Napajalnik ...................................................................................................................................................6
Ohišje..........................................................................................................................................................6
Operacijski sistem.......................................................................................................................................7
Konfiguracija 1: modeliranje kosov in delo z sestavi do 1000 kosov ..........................................................8
Konfiguracija 2: modeliranje kosov in delo z velikimi sestavi (do 10000 kosov in več)...............................8
Konfiguracija 1 ............................................................................................................................................8
Konfiguracija 2 ............................................................................................................................................8
Prenosniki (notebook) .................................................................................................................................8
Dodatek 1: Kako izkoristiti 4GB pomnilnika v Windows XP 32-bit? ............................................................9
Dodatek 2: Dodatne informacije na internetu..............................................................................................9

PRIPOROČILA ZA RAČUNALNIŠKO KONFIGURACIJO ZA DELO S PRO|ENGINEERJEM, VERZIJA 1.1 1

Procesor (CPU)
Priporočeno: Intel Core2Duo, serija 8xxx, npr. C2D 8200, C2D 8400, možno tudi Intel Xeon serija 51xx
Alternativa: AMD Athlon64 X2, npr. AMD Athlon 64 6000+ X2, AMD Athlon 64 6400+ X2

Razlaga:
Intel je s serijo Core2Duo naredil velik korak naprej glede na Pentium 4, tako glede hitrosti predvsem
matematičnih izračunov (kjer je imel AMD prej prednost) kot glede segrevanja in porabe, zato predstavlja
trenutno optimalno izbiro procesorja za delo s Pro/Engineer-jem. Ti procesorji imajo v enem ohišju dve
procesorski jedri, kar praktično pomeni kot bi imeli računalnik z dvema procesorjema. Ker Pro/Engineer
trenutno ne zna izkoriščati več kot en procesor naenkrat, dejanske potrebe po dvojedrnem procesorju iz
stališča Pro/Engineer-ja sicer ni, vendar na ta način Pro/Engineer pri zahtevnejših opravilih dobi na voljo
celo jedro, pri tem pa je drugo jedro na voljo za ostale procese in sistem ostane odziven. Na trgu so na
voljo tudi štirijedrniki (Core2Quad npr. C2Q 6600, C2Q 9300), vendar je nakup takega procesorja s
stališča Pro/Engineer-ja neracionalen, ker jih ne zna izkoristiti. V prihodnosti se bo to verjetno
spremenilo, vendar je izdelava takega Pro/Engineer-ja, ki bo znal hkrati izkoriščati dve ali več jeder,
precej zahtevna naloga, ki še ne bo tako kmalu izvedena.
Intel Xeon so v osnovi procesorji, namenjeni strežnikom, vendar se dobro
obnesejo tudi v delovnih postajah. V Pro/Engineer-ju kake posebne
pohitritve glede na procesorje Core ne prinesejo.
PTC je pred kratkim izdal CAM orodje Pro/Toolmaker, ki pa zna hkrati
uporabiti več procesorskih jeder, zato je izdelava CNC programov s
Pro/Toolmakerjem na večjedrnih procesorjih bistveno hitrejša. V Audaxu
imamo v ta namen računalnik, ki uporablja štirijedrni procesor Intel
Core2Quad Q6600. Pohitritve so do trikratne v primerjavi z enojedrnim
procesorjem. Štirikratnih pohitritev ne dosežemo zato, ker se nekaterih
procesov ne da razdeliti med vsa jedra.

Slika 1: Procesor Intel Core2Duo

Pomnilnik (RAM)
Priporočeno:
za 32-bit Windows XP/2003/Vista: 2GB, maksimalno 4GB (s stikalom /3GB)
za 64-bit Windows XP/2003/Vista: 4GB, za delo z velikimi sestavi 8GB
Za največjo hitrost priporočam pomnilnik, ki dela sinhrono z hitrostjo vodila procesorja (FSB), npr.
procesor Intel Core2Duo 6700 ima frekvenco vodila 1066MHz, zato se priporoča pomnilnik DDR2
1066MHz oz. PC-8500, vendar razlike tudi s počasnejšim pomnilnikom niso velike, razlika v ceni pa je
kar znatna

Razlaga:
Pomnilnik je poleg procesorja in grafične kartice lahko glavni razlog za počasno delo z Pro/Engineer-
jem. Sistemi Windows poleg fizičnega pomnilnika uporabljajo tudi t.i. virtualni pomnilnik. Slednji je kar
velika datoteka na disku (swap file), ki služi kot pomoč fizičnemu pomnilniku, ko je le-ta polno zaseden.
Ko začne operacijski sistem vsebino fizičnega pomnilnika prepisovati v virtualni, torej na disk, se hitrost
dela silno upočasni (delo z diskom je lahko tudi 100x počasnejše, kot delo z fizičnim pomnilnikom). Če
se nam to pogosto dogaja, je smiselno razmisliti o razširitvi pomnilnika. Pri tem pa hitro naletimo na meje
običajnega 32-bitnega operacijskega sistema Windows XP/2003/Vista. »Bitnost«, torej npr. 32-bitni
sistem v praksi pomeni, koliko pomnilnika lahko sistem uporabi (na samo hitrost delovanja »bitnost« ne
vpliva prav veliko). Za 32-bitne sisteme je ta meja pri 4GB, v praksi pa se izkaže, da lahko 32-bitni
sistem za aplikacije uporabi le 2GB pomnilnika, preostaneh pa uporabi jedro operacijskega sistema
(kernel). Pri tem naletimo tudi na drugo omejitev, tokrat osnovnih plošč (motherboard), da nam od 4GB
pomnilnika običajno prepoznajo le 3.5GB, pogosto še manj. Ostalo se porabi za naslovni prostor
grafične in razširitvenih kartic na vodilu PCI-Express. Tako imajo v najboljšem primeru Windowsi na voljo
3-3.5 GB pomilnika ob instaliranih 4GB. Kot rečeno, nekaj porabi jedro, ostalo je na voljo za aplikacije.

To razmerje lahko spremenimo z stikalom /3GB v datoteki boot.ini, s katerim damo aplikacijam na voljo
do 3GB pomnilnika na račun pomnilnika za jedro (za več informacij glej Dodatek 1).
PRIPOROČILA ZA RAČUNALNIŠKO KONFIGURACIJO ZA DELO S PRO|ENGINEERJEM, VERZIJA 1.1 2
Mejo pomnilnika pri 2 oz. 3GB lahko pri delu z velikimi sestavi v Pro/Engineer-ju hitro presežemo. Če
Pro/Engineer-ju zmanjka pomnilnika, se sesuje, pri tem pa običajno v datoteko std.out izpiše sporočilo,
da je zmanjkalo pomnilnika. Za ugotavljanje težav s pomnilnikom je smiselno spremljati njegovo porabo
v Task Managerju/Upravljalnik opravil, ki kaže sprotno porabo pomnilnika (Slika 2). Pomembni sta opciji
Commit Charge-Peak, ki kaže največjo porabo pomnilnika in Physical Memory-Total, ki kaže količino
fizičnega pomnilnika. Če poraba preseže količino fizičnega, je prišlo do prelaganja vsebine na disk (to se
dejansko zgodi že malo prej) in precejšnje upočasnitve delovanja sistema in Pro/Engineer-ja, ko pa se
poraba približa 2GB, pa kmalu sledi sesutje Pro/Engineer-ja (pri uporabi stikala /3GB se to zgodi malo
kasneje, običajno pri porabi 2.2-2.6 GB, odvisno od računalnika).
Če imamo torej težave z pomanjkanjem pomnilnika, je edina rešitev prehod na 64-bitne Windows
XP/2003/Vista. Tu je zgornja omejitev količine pomnilnika bolj teoretične narave, kajti na voljo imamo
lahko kar 16 exabytov (16 milijard GB), od tega Windows XP 64-bit trenutno podpira do 128GB
pomilnika. Te količine še zlepa ne bomo presegli, tako da bo nekaj časa mir ☺. 64-bitni Windows-i
prepoznajo ves pomnilnik, ki ga imamo, skupaj z virtualnim. Seveda pa moramo na tak sistem naložiti
tudi 64-bitni Pro/Engineer, ki zna ves pomnilnik tudi izkoristiti (32-bitni Pro/Engineer zna izkoristiti največ
4GB pomnilnika, a kot smo videli, mu ga toliko 32-bitni Windows-i ne znajo dodeliti). 64-bitni
Pro/Engineer je na voljo brezplačno za vse stranke z aktivnih vzdrževanjem. Delo z njim je popolnoma
enako delu z 32-bitnim, vse datoteke so popolnoma izmenljive. Praktično uporabnik ne opazi, da dela z
64-bitnim Pro/Engineer-jem, razen seveda tega, da mu ne zmanjka pomnilnika. Normalno deluje tudi
licenčni strežnik FlexNet.
Je pa potrebno poudariti, da prehod na 64-bitne Windows XP ne prinese nobene prednosti, če nam
pomnilnika ne zmanjkuje. Hitrost dela v Pro/Engineerju ni prav nič večja. Prav tako nima smisla
namestitev 64-bitnega sistema na računalnike z manj kot 4 GB pomnilnika. Če imate za vaše delo s
Pro/Engineerjem 2GB pomnilnika dovolj, potem ostanite na 32-bitnem sistemu. Nekateri 32-bitni
programi imajo lahko težave, če jih poganjamo na 64-bitnem sistemu, prav tako ni podprta vsa strojna
oprema (predvsem nekateri ploterji).

Slika 2: Poraba pomnilnika v Windows XP

PRIPOROČILA ZA RAČUNALNIŠKO KONFIGURACIJO ZA DELO S PRO|ENGINEERJEM, VERZIJA 1.1 3

Matična plošča (motherboard)
Priporočeno: sistemski nabor Intel 975X, X38, nVidia nForce 650i, 680i za procesorje Core2, Intel
5000X za procesorje Xeon
Alternativa: nVidia nForce 570, 590 ali 680 za AMD Athlon 64

Razlaga:
Osnova vsake matične plošče je sistemski nabor. Sistemski nabor izberemo glede na izbrani procesor.
Za procesorje Core je bil do sedaj primeren nabor Intel 975X, pred kratkim pa je Intel izdal nov nabor za
delovne postaje, X38. Pri matični plošči pazimo še na število razširitvenih mest PCI Express, ki jih
potrebujemo (bodimo pozorni na oznako SLI ali Crossfire, to pomeni, da lahko v računalnik vstavimo dve
grafični kartici, ki potem obdelujeta sliko paralelno, zmogljivost se tako poveča skoraj za 2x), število
razširitvenih mest za pomnilnik (vsaj štiri, to omogoča velikost pomnilnika do 8GB) in dober hladilni
sistem sistemskega nabora.

Slika 3: Matična plošča ASUS P5E WS PRO

Grafična kartica
Priporočeno: nVidia Quadro FX, npr. FX570, FX1700, FX 3700, FX 4600, ...
Alternativa: ATI FireGL, npr. FireGL V5600, V7600, ...

Razlaga:
Najprej razjasnimo razliko med grafičnimi karticamo za igranje igric in običajno delo ter grafičnimi
karticami za CAD/CAM in ostale profesionalne aplikacije. V prvo skupino, torej med kartice za igre,
spadajo kartice nVidia GeForce in ATI Radeon. Nemenjene so običajnemu delu, gledanju filmov in
igranju iger in so za ta namen tudi optimirane. V drugo skupino, torej med kartice za profesionalne
aplikacije, spadajo kartice nVidia Quadro FX in ATI FireGL. Slednje (kartice druge skupine) so dražje,
vendar ni razlika le v ceni. Te kartice so optimirane za delovanje CAD (in drugih podobnih) programov in
podpirajo naprednje fukcionalnosti, kot so veliko število hkrati odprtih pospešenih OpenGL oken,
mehčanje wireframe robov, hardverske luči itd. Poleg tega so tudi certificirane pri proizvajalcih
programske opreme, ki na ta način potrdijo združljivost kartice z njihovo programsko opremo.
Najbolje se za delo s Pro/Engineer-jem obnesejo kartice nVidia Quadro. Z njimi imamo tudi največ
izkušenj. Za modeliranje običajnih kosov in izdelavo manjših sestavom običajno zadostuje že najcenejša
izmed kartic Quadro, FX 570. Za izdelavo bolj kompleksnih kosov in srednje velikih sestavov, tja do 1000
kosov običajno zadostuje kartica FX 1700. Za večje sestave pa priporočam eno izmed močnejših kartic,
recimo FX 3700, FX 4600 ali FX 5600.
ATI FireGL so certificirane za delo z Pro/Engineer-jem, vendar so pri nas precej redke in zato nimamo
dovolj izkušenj, kako se obnesejo.
Pro/Engineer načelno deluje tudi s karticami GeForce, vendar je delovanje slabše, ni podpore
proizvajalcev kartice in programske opreme v primeru težav, glavna omejitev pa je ponavadi število
hkrati odprtih oken z modeli ali sestavi. Pri karticah GeForce je to 3-4, pri Quadro pa je omejitev le v
količini pomnilnika (z 128 MB pomnilnika okoli 15 oken).
PRIPOROČILA ZA RAČUNALNIŠKO KONFIGURACIJO ZA DELO S PRO|ENGINEERJEM, VERZIJA 1.1 4

Slika 4: Grafična kartica nVidia
Quadro FX 4600
tudi cenovno dovolj ugodni monitorji velikosti 24 palcev in ločljivosti 1920x1200, ki so prav tako zelo
primerni za delo s Pro/Engineerjem.
Kartic ATI Radeon ne priporočamo za delo s
Pro/Engineer-jem, predvsem zaradi slabih izkušenj z
njimi v preteklosti. Sicer za njih veljajo enake omejitve
kot za kartice GeForce.
Operacijski sistem Windows Vista ima grafični sistem
OpenGL, ki ga uporablja Pro/Engineer, okoli 50%
počasnejši, kot Windows XP, zato zaenkrat uporabo
Viste odsvetujemo, dokler Microsoft ne reši težav (glej
poglavje Operacijski sistem).
Še nekaj besed o monitorjih. Načelno je za Pro/Engineer
primeren vsak monitor, ki podpira ločljivost vsaj
1280x1024 točk. Manj ne priporočam. Trenutno je
najboljša izbira LCD monitor velikosti 22 palcev in
ločljivosti 1600x1200 točk. Pred kratkim so se pojavili

Trdi disk
Priporočeno: za hitro delo s Pro/Engineer-jem priporočamo najhitrejši trdi disk na vodilu SATA, to je
Western Digital Raptor X 150 GB
Alternativa: Katerikoli trdi disk na vodilu SATA, npr. Seagate, Western Digital, Hitachi, Samsung, ...

Razlaga:
Trdi disk na delo s Pro/Engineer-jem ne vpliva toliko, kot prej omenjene komponente. Načelno zadostuje
poljubni trdi disk, vendar priporočamo vodilo SATA. Trdi disk vpliva le na hitrost zagona Pro/Engineer-ja
in potem na hitrost shranjevanja. Precejšna razlika pa nastane, če računalniku zmanjka fizičnega
pomnilnika (RAM). Takrat operacijski sistem kot pomnilnik začne uporabljati trdi disk, hitrost dela se
precej zmanjša, nanjo pa precej vpliva tudi hitrost diska. Seveda v tem primeru predlagam raje
nadgradnjo količine pomnilnika in ne nakup hitrejšega diska ☺. Za maksimalno hitro delo s Pro/Enginer-
jem so na voljo SATA diski, ki se vrtijo z 10000 obr/min, to so diski WD Raptor X, sicer običajno
zadostujejo navadni SATA diski z hitrostjo vrtenja 7200 obr/min. Priporočam pa nakup diskov, ki imajo
16 MB predpomnilnika (cache). Na voljo so še hitrejši diski SAS (SCSI), ki se vrtijo z 15000 obr/min,
vendar so namenjeni za večuporabniško delo v strežnikih in v enouporabniškem okolju ne prinesejo
bistvenih pohitritev delovanja glede na diske Raptor X, so pa še precej dražji.
Pri izbiri diska Raptor X svetujem vgradnjo v ohišje, ki ima možnost dušenja vibracij trdih diskov (hard
disk suspension), sicer se precejšne vibracije diska prenašajo na ohišje, kar je zelo moteče.
Za večjo varnost večina novih sistemskih naborov podpira delovanje dveh ali več diskov v konfiguraciji
RAID, torej v t.i. »fault tolerant« konfiguraciji, ki je odporna na napake, kot je odpoved diska. Za delovne
postaje je najbolj uporabna konfiguracija RAID1, to je zrcaljenje diskov. Potrebujemo dva (najbolje
enaka) diska, ki jih namestimo kot polje RAID1. V operacijskem sistemu oba diska vidimo kot en disk.
Tudi velikost polja je enaka velikosti enega diska. Vse zapisovanje na disk se vrši na oba diska hkrati,
vsebina obeh diskov je enaka in se zrcali v realnem času. Če en disk odpove, sistem normalno deluje
naprej z drugega diska, medtem pa imamo čas, da pokvarjeni disk nadomestimo z novim. Ko to storimo,
se vsebina samodejno prezrcali na nov disk. Hitrost pisanja na polje RAID1 je praktično enaka hitrosti
enega diska, branje pa je običajno hitrejše.

Slika 5: Trdi disk WD Raptor X

PRIPOROČILA ZA RAČUNALNIŠKO KONFIGURACIJO ZA DELO S PRO|ENGINEERJEM, VERZIJA 1.1 5

Napajalnik
Priporočeno: kvalitetni napajalnik s vsaj 400W, npr. Seasonic, Cooler Master, Corsair, Enermax, Tagan,
Levicom, ...

Razlaga:
Napajalnik je najmanj poznana, vendar bistvena komponenta
za stabilno delovanje računalnika. Sodobne komponente, npr.
procesor in grafična kartica, zahtevajo stabilno napetostno
linijo, ki jo lahko zagotovijo le kvalitetni in dobro hlajeni
napajalniki. Mnogo »sesutij« Pro/Engineer-ja ali drugih
zahtevnih programov pogosto povzročijo slabi napajaniki, ki
pod obremenitvijo niso več sposobni zagotavljati stabilne
napetosti. Pri tem običajno preklinjamo program, pogosto pa je
vzrok slaba strojna oprema.
Torej, moje priporočilo je, da pri izbiri napajalnika ne
»šparamo«.

Slika 6: Odličen napajalnik Corsair HX 520

Ohišje
Priporočeno: dobro prezračeno ohišje z aktivnih hlajenjem trdih diskov, npr. Antec P182, Cooler Master
Stacker, itd.

Razlaga:
Sodobne komponente, predvsem procesor in grafična kartice, oddajajo precej toplote, ki jo je potrebno
čim hitreje odvesti iz ohišja. Za to ponavadi skrbijo ventilatorju na prednji in zadnji strani ohišja. Ker so
ventilatorji večjih premerov bolj učinkoviti, svetujem izbiro ohišja, kjer za pretok skrbijo 120mm
ventilatorji, ki so poleg 80mm in 92mm standarni v svetu PC računalnikov. Optimalno ohišje ima na
prednji strani vsaj en 120mm ventilator, ki vpihuje zunanji zrak v ohišje. Najbolje je, da so takoj za njim
trdi diski, ki so na ta način aktivno hlajeni, hkrati pa k proizvedeni toploti v ohišju prispevajo minimalno.
Tudi na zadnji strani naj za izpihovanje toplega zraka iz ohišja skrbi vsaj en 120mm ventilator, pomaga
pa mu tudi ventilator v napajalniku. Boljša ohišja imajo izhodni ventilator tudi na zgornji stranici ohišja.
Priporočam tudi, da ima reža, skozi katero ventilator spredaj vleče v ohišje svež zrak, protiprašni filter.
Prah, ki se nabere v notranjosti, lahko povzroči pregrevanje hladilnikov procesorja in grafične kartice, ker
se nabere na režah hladilnih reber in blokira zračni tok skozi njih. To ima za posledico pregrevanje in
nestabilno delovanje celega sistema. Protiprašni filter redno čistimo, pogostost je odvisna od prašnosti
delovnega okolja, ker skozi debelo zaprašen filter ventilator ne bo potegnil kaj dosti zraka in smo spet na
istem.
Dobro ohišje vpliva tudi na glasnost sistema. Z ohišjem, ki podpira 120mm ventilatorje in vzmetenje trdih
diskov, lahko dosežemo nižjo glasnost sistema in s tem prijetnejšo uporabo.

Slika 7: Eno najboljših ohišij, Antec P182

PRIPOROČILA ZA RAČUNALNIŠKO KONFIGURACIJO ZA DELO S PRO|ENGINEERJEM, VERZIJA 1.1 6

Operacijski sistem
Priporočeno: Microsoft Windows XP Professional, Microsoft Windows XP Professional x64 Edition
Alternativa: Micosoft Windows Vista Bussiness ali Ultimate, Red Hat Enterprise Linux Workstation 3.2*,
Sun Solaris 10

*... Pro/Engineer Wildfire 4 ne podpira več operacisjkega sistema Linux

Razlaga: Trenutno lahko pri nas kupimo nov računalnik PC s tremi operacijskimi sistemi. Večina
proizvajalcev ponuja Microsoft Windows XP in Vista, nekateri pa tudi Linux. Trenutno je priporočen
operacijski sistem za PC računalnike Windows XP in Windows XP x64 (64-bitna različica Windows XP).
Pri Windows Visti sta trenutno dve težavi. Prva težava je licenčni strežnik FlexNet, ki skrbi za
podeljevanje licenc Pro/Engineer-ja delovnim postajam. Licenčni strežnik na Windows Visti še ne deluje,
lahko pa je Windows Vista odjemalec licence, če je strežnik nameščen drugod. Ker je strežnik FlexNet
delo zunanjega podjetja Macrovision, PTC ne more neposredno vplivati, kdaj bo licenčni strežnik
prenešen na Windows Visto, vendar bo glede na obljube podjetja Macrovision prenos izveden kmalu ☺.
Druga težava je povezana s hitrostjo grafične knjižnice OpenGL na Windows Visti. Pro/Engineer, tako
kot večina CAD/CAM programske opreme na trgu, za izris zaslona uporablja grafično knjižnico OpenGL.
Microsoft OpenGL v sistemu Windows XP podpira neposredno, v Windows Visti pa grafične knjižnice
OpenGL ne podpira več neposredno, pač pa preko klicev druge grafične knjižnice Direct3D. Ker gre za
dodatno pretvorbo grafičnih ukazov za izris zaslona, je zato izris bistveno počasnejši kot v Windows XP.
Upočasnitev je od programa do programa različna, v Pro/Enginner-ju je upočasnitev okoli 50% glede na
Windows XP, merjeno s programom Ocus Bechmark 5 (glej Dodatek 2). Kako bo nastala situacija
rešena, zaenkrat še ni jasno. Dodatno je delovanje na Windows Visti počasnejše še zaradi naprednega
uporabniškega okolja Aero in dodatnih funkcij, kot je vgrajena zaščita okolja Windows Defender in
sprotno indeksiranje datotek. Sicer deluje Pro/Engineer Wildfire 3 na sistemu Windows Vista brez težav,
le počasneje.
Nekateri prizvajalci računalnikov ne omogočajo več nakupa Windows XP ob novem računalniku. Tem
Microsoft ponuja t.i. »downgrade«, torej lahko z nakupom Windows Viste dobimo še brezplačno licenco
za Windows XP. Ta ponudba velja do avgusta 2008, velja pa le za verziji Windows Vista Bussiness in
Premium. To storitev ponujajo nekateri izdelovalci računalnikov pri nas, lahko pa do Windows XP
pridemo tudi sami tako, da pokličemo Microsoft Podporo in povprašamo glede »downgrade-a« z
Windows Viste na Windows XP. Potrebovali bomo originalni račun, ki potrjuje nakup Windows Vista.
Z verzijo Wildfire 4 bo PTC opustil podporo za operacijski sistem Linux. Kljub hitrejšemu in bolj
stabilnemu delovanju v primerjavi z Windows XP, je bilo zanimanje premajhno, zato je opustitev podpore
logičen korak.
Operacijski sistem Solaris deluje na računalnikih proizvajalca Sun. Gre za zelo hiter in stabilen sistem, ki
pa je v naših krajih večinoma nepoznan.

PRIPOROČILA ZA RAČUNALNIŠKO KONFIGURACIJO ZA DELO S PRO|ENGINEERJEM, VERZIJA 1.1 7

 PRIMER: DVE PRIPOROČENI KONFIGURACIJI

Konfiguracija 1: modeliranje kosov in delo z sestavi do 1000 kosov

Procesor: Intel Core2Duo E8200

Pomnilnik: 4GB, DDR2, PC6400 ali PC8500, npr. 4x1GB Crucial Ballistix DDR2 PC2-8500,
TeamGroup Xtreem DDR2 2x2GB 800MHz,
Matična plošča: Sistemski nabor Intel 975X ali P35, npr. Asus P5WDG2 WS Pro, Asus P5K WS
Grafična kartica: nVidia Quadro FX 1700
Trdi disk: SATA 16MB cache, npr. Western Digital Caviar SE16 320 GB, Seagate Barracuda
7200.10 320 GB
Napajalnik: Enermax ELT Liberty 400W, Seasonic S12II 430W
Ohišje: Antec P182
Sistem: Windows XP 32-bitni, Windows XP 64-bitni
Monitor Samsung 214T, 22", 1600x1200

Konfiguracija 2: modeliranje kosov in delo z velikimi sestavi (do 10000 kosov in več)

Procesor: Intel Core2Duo E8500

Pomnilnik: 8GB, DDR2, PC6400, npr. Geil Black Dragon 4x2GB 800MHz, Team Group Xtreem
DDR2 4x2GB 800MHz
Matična plošča: Sistemski nabor Intel X38, npr. Asus P5E WS Professional
Grafična kartica: nVidia Quadro FX 4600
Trdi disk: Western Digital Raptor X 150 GB
Napajalnik: Corsair HX 620W, Seasonic M12 600W
Ohišje: Antec P182, CoolerMaster Stacker STC-T01
Sistem: Windows XP 64-bitni
Monitor Samsung 244T, 24", 1920x1200

Alternativa gornjim konfiguracijam so pripravljene delovne postaje, npr:

Konfiguracija 1
Delovna postaja HP xw4600, konfigurirana podobno kot Konfiguracija 1

Konfiguracija 2
Delovna postaja HP xw8400, konfigurirana podobno kot Konfiguracija 2

Prenosniki (notebook)
Prenosniki so običajno že vnaprej konfigurirani, zato lahko hardverske komponente izbiramo le omejeno.
Splošne smernice so: dovolj zmogljiv procesor (npr. Core2Duo T 7500), vsaj 2 GB pomnilnika ali več,
grafična kartica nVidia Quadro FX Mobile ali ATI Mobility FireGL. Za lažje delo priporočam velikost
zaslona 17".
Nekaj prenosnikov, primernih za delo s Pro/Engineerjem:
• HP Compaq 8710w Mobile Workstation (17" zaslon)
• HP Compaq 8510w Mobile Workstation (15" zaslon)
• Dell Precision M6300 Mobile Workstation (17" zaslon)
• Dell Precision M4300 Mobile Workstation (15" zaslon)
• Fujitsu-Siemens Celsius H Mobile Workstation (15" zaslon)

Tomaž Jeras, Audax d.o.o. V Ljubljani, 24.4.2008

PRIPOROČILA ZA RAČUNALNIŠKO KONFIGURACIJO ZA DELO S PRO|ENGINEERJEM, VERZIJA 1.1 8
Dodatek 1: Kako izkoristiti 4GB pomnilnika v Windows XP 32-bit?

Pozor, sledeči postopek spreminja pomembno datoteko, ki je nujno potrebna za zagon operacijskega
sistema Windows. Postopka se lotite le, če imate z konfiguriranjem sistema Windows dovolj izkušenj. V
nasprotnem primeru prosite kakega računalniškega strokovnjaka, da stori za vas. Nepravilno
spreminjanje datoteke boot.ini lahko povzroči, da se operacijski sistem ne naloži več!
Kot sem poudaril že v poglavju Pomnilnik, se vseh 4 GB pomnilnika v 32-bitnih Windows XP ne da
izkoristiti. Del pomnilnika porabi grafična in druge PCI in PCI Express kartice kot naslovni prostor. V
najboljšem primeru Windowsi prepoznajo okrog 3,5 GB pomnilnika, pogosto pa še manj. Operacijski
sistem razdeli pomnilnik tako, da je 2GB na voljo za uporabniške programe, preostanek pa za operacijski
sistem (predvsem za jedro-kernel). To razmerje lahko sprememenimo tako, da več rezerviramo za
uporabniške programe in pustimo manj za jedro. To lahko v določenih primerih vodi k manjši stabilnosti
sistema. vendar so moje izkušnje pozitivne in se težave redko pojavijo. Za izkoristek tako pridobljenega
pomninlnika morajo biti programi pravilno prevedeni (IMAGE_FILE_LARGE_ADDRESS_AWARE bit).
Pro/Engineer Wildfire 2 in Wildfire 3 sta pravilno prevedena in znata izkoristiti razširjeni pomnilnik.
Razdelitev pomnilnika izvedemo tako, da popravimo datoteko boot.ini, ki se nahaja na korenskem (root)
imeniku zagonskega (boot) diska, običajno je to disk C: (datoteka boot.ini ima vklopljene atribute
ReadOnly in Hidden, prvi preprečuje popravljanje vsebine, drugi pa datoteko skrije; oba atributa moramo
najprej odstraniti sicer datoteke ne bo mogoče popravljati). Najbolje je, da si naredimo dvojno zagonsko
konfiguracijo, eno z in eno brez razširitve uporabniškega pomnilnika. Konfiguraciji tudi različno
poimenujno, da jih bomo pri zagonu lahko ločili po imenu. Tako imamo možnost zagona v nerazširjenem
načinu, če naletimo na težave.
Razširjeni način vklopimo tako, da v na koncu zagonske vrstice datoteke boot.ini dodamo stikalo /3GB.
Najbolje je, da obstoječo zagonsko vrstico kopiramo v novo vrstico in tej novi vrstici dodamo to stikalo.
Na ta način omogočimo uporabniškim programom, da lahko uporabijo do 3GB pomnilnika, ostalo pa
porabi jedro. Pri tem je priporočeno, da dodamo še stikalo USERVA=2900, ki malo poveča pomnilnik,
namenjen jedru in na ta način poveča stabilnost sistema.
Po popravljanju datoteki spet vklopite atribute ReadOnly in Hidden in ponovno zaženite sistem. Na
začetku se sedaj pojavita dve zagonski konfiguraciji. Izberemo razširjeni način. Po uspešnem zagonu
naložimo Pro/Engineer in preverimo, da vse deluje pravilno. Če je vse v redu, si razširjeno konfiguracijo
nastavimo kot privzeto.
Spodaj je primer datoteke boot.ini, ki ji je dodana razširjena konfiguracija pomnilnika. Pozor, to je
datoteka, ki naj služi le za primer in ni primerna za neposredno uporabo. Datoteko boot.ini naredi
operacijski sistem pri namestitvi in je odvisna od hardverske konfiguracije sistema. Zato spodnji primer
NI PRIMEREN za neposrednjo uporabo (Copy-Paste).
********* primer datoteke boot.ini z dodano razširjeno konfiguracijo pomnilnika **********
[boot loader]
timeout=5
default=multi(0)disk(0)rdisk(0)partition(1)\WINDOWS
[operating systems]
multi(0)disk(0)rdisk(0)partition(1)\WINDOWS="Windows XP Pro" /fastdetect /NoExecute=OptIn
multi(0)disk(0)rdisk(0)partition(1)\WINDOWS=" Windows XP Pro 3GB" /fastdetect /NoExecute=OptIn /3GB /USERVA=2900
******************************************************************************************

Dodatek 2: Dodatne informacije na internetu

• Testiranje hitrosti Pro/Engineer-ja Ocus Benchmark 5:

32-bitna verzija: http://www.proesite.com/cgi-bin/ocusb5.cgi
64-bitna verzija: http://www.proesite.com/cgi-bin/ocusb5.cgi?64bit=1

• Dokumenti na Microsoft KB glede razširjenega pomnilnika na 32-bitnih Windows XP:

http://support.microsoft.com/kb/297812/en-us
http://support.microsoft.com/kb/317526/
http://support.microsoft.com/kb/833721/en-us
http://support.microsoft.com/kb/294418/en-us

PRIPOROČILA ZA RAČUNALNIŠKO KONFIGURACIJO ZA DELO S PRO|ENGINEERJEM, VERZIJA 1.1 9