V nedeljo, 12.

decembra 2010,
imamo državljanke in državljani na referendumu možnost zamenjati
veljavni slab zakon o Radioteleviziji Slovenija z novim, boljšim zakonom.
Izkoristimo to priložnost, udeležimo se referenduma in glasujmo ,
saj si zaslužimo dober program.

www.rtvjezakon.si
ZAKAJ VELJA BISTVENE IZBOLJŠAVE
NA REFERENDUMU BITI ZA? NOVEGA ZAKONA
NEODVISNA RTV,
Majda Širca, ministrica za kulturo Miša Molk, varuhinja pravic gledalcev in
brez vpliva političnih strank in vsakokratne vlade
»Danes je televizija povsod po svetu najbolj vplivna šola, največji kulturni javni poslušalcev
Politične stranke po novem zakonu ne imenujejo več
zavod in najodmevnejši informacijski portal. Televizija je dobesedno zakon, »Gledalke in gledalci
svojih predstavnikov v Svet RTVS. Kar 10 od 17 članov
kot bi rekli mladi. In zato je zelo pomembno, da je zakon, ki ureja nacionalno smo s tem, ko vsak
Sveta je imenovanih neposredno, s strani civilne
javno televizijo in radio, premišljen, preudaren in sodoben. Veljavni zakon to mesec prispevamo za
družbe. Predsednik Republike imenuje enega člana
ni: vse prehitro je nastal in vse preveč škode je naredil. Zato smo se lotili novega nacionalno televizi-
na predlog verskih skupnosti in enega na predlog
– in po dveh letih preudarnega premisleka in številnih razprav je pripravljen jo, svojevrstni kupci,
organizacij s področja uresničevanja temeljnih
na preizkus časa. Ne le vroče referendumske sedanjosti, ampak tudi skupne potrošniki programov.
človekovih pravic in svoboščin. Državni zbor imenuje
prihodnosti: odgovarja na tehnološke izzive časa, upošteva najboljše evropske Zato upravičeno zahte-
pet članov na predlog nevladnih organizacij z vseh
prakse in priporočila, zavezuje upravo k odgovornemu poslovanju, predvsem pa vamo kar največ za svoj
področij družbenega življenja.
nam, gledalkam in gledalcem, poslušalkam in poslušalcem, prinaša jasne obete denar. Nočemo kupova-
kakovostnejšega in bogatejšega programa. Z novimi tematskimi informativnimi, ti blaga v akciji z dvo-
DOBER PROGRAM mljivim rokom uporabe,
športnimi in izobraževalnimi programi, s posluhom za vse naše državljanke
za vse starosti in zahtevnosti gledalk in gledalcev
in državljane in z jasno zavezo za dostopen javni servis prinaša zakon boljšo ampak zahtevamo
Novi zakon prinaša nove tematske športne in prvovrstno blago.
televizijo in radio. Zato velja na referendumu biti ZA!«
informativne programe ter na spored vrača Od risanke v pravem terminu do preverjenih in-
zanemarjene kulturne, umetniške, informativne, formacij v pravem trenutku, od lastne igrane pro-
Kdo je kriv za slab star zakon? Kako pa je nastajal nov, boljši zakon? dokumentarne in izobraževalne vsebine. Vsem dukcije do vrhunske zabave. Samo tak javni servis
Pred petimi leti ga je, kot se je pohvalil sam, »v eni noči Novi zakon je nastajal skoraj dve leti v posvetovanju družbenim manjšinam v slovenskem jeziku omogoča bo opravljal svoje poslanstvo in bil vreden svojih
in z vsemi slovničnimi napakami vred« spisal tedanji z vodilnimi slovenskimi strokovnjaki s pravnega in z informacije, da se lahko aktivno vključijo v slovenski gledalcev in gledalk.«
in sedanji poslanec Slovenske demokratske stranke medijskega področja. V obsežni javni razpravi je bil narodni prostor kot enakovredni državljani, ki
Branko Grims. In se mu je tudi poznalo – saj je stari usklajevan tudi s sindikati na RTVS in z opozicijskimi plačujejo RTV prispevek.
zakon v nasprotju z vsemi tedanjimi velikimi obljubami strankami. Zakon je po vseh treh obravnavah rednega
prinesel neusmiljeno politizacijo programa, kadrovske postopka potrdil Državni zbor in nato še Državni svet. SODOBEN JAVNI SERVIS,
čistke, razprodajo premoženja TV Slovenija, bistveno dostopen vsem državljanom Republike Slovenije
poslabšanje programa in posledično povzročil velik Dr. Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora RTVS ostaja v celoti javna ustanova v lasti Republike
padec gledanosti in poslušanosti. Slovenije. Vsi sedanji in novi programi so javni. Zakon
»Vse od časov uvaja nove storitve javnega servisa na področju novih
prvih civilno- tehnologij, ki bodo brez dodatnih stroškov dostopni
Zakaj moramo torej na referendum? družbenih vsem državljanom, tudi tistim, ki nimajo kabelskega
Zato, da vsem tistim, ki vztrajajo pri veljavnosti gibanj v omrežja ali internetne televizije.
»Grimsovega« zakona, zgovorno povemo: zgodnjih
• da nismo zadovoljni s trenutnimi programi radia in osemdesetih BOLJŠE GOSPODARJENJE
televizije Slovenije; letih prejšnje- Milan Kučan, prvi predsednik RS
z denarjem plačnikov RTV prispevka
• da nas jezi zloraba demokratičnih procesov za ga stoletja je »Izjemno cenim, da novi zakon o RTV priznava pra-
RTV prispevek se lahko porabi zgolj za izvajanje javne
ohranjanje avtoritarnih rešitev; nacionalna vice vsem prebivalcem Slovenije. Vem, kaj pomeni
službe. V primeru presežkov javnih sredstev zakon
• da hočemo sodoben, tehnološko razvit in televizija hkrati spodbujevalec družbenih sprememb in dedku, da lahko skupaj z vnučki ob nedeljah ko-
prvič določa, da se prispevek vrne vsem plačnikom
državljansko odgovoren javeni servis; zastavek konkretnih političnih bojev. Z novim zakonom mentira dober otroški program. Zavedam pa se tudi
RTV prispevka. Tržna dejavnost je z novim zakonom spoštovanja, ki ga med našimi nekdanjimi sodrža-
• da zahtevamo zanesljive informacije, kvalitetno se prvič odpirajo realne možnosti, da slovenska družba natančno opredeljena. Vsi presežki se vračajo v javne
zabavo in sodobno izobraževanje; vljani iz Jugoslavije uživa Slovenija kot država, ki
dobi tako televizijo, kot si jo zasluži: kritično, odgovorno, programe, nagrade zaposlenim pa so strogo omejene živi in uveljavlja bogastvo različnih kultur.«
• da si zaslužimo dober program! neodvisno in odprto za prihodnje skupne izzive.« in bistveno nižje kot doslej.

6. člen 15. člen

(obveznosti javne službe glede vsebin, programov in storitev) (načelo finančne preglednosti)
(3) Uprava enkrat letno, do konca meseca ali izobraževalnih vsebin RTV Slovenija, ki ga predloži v (7) RTV prispevek, sredstva iz državnega proračuna ter dru- (8) RTV Slovenija ne sme iz sredstev, pridobljenih za
marca za preteklo leto, pripravi poročilo o potrditev Svetu. Če Svet poročila zaradi nezagotovljene- ga javna sredstva in prihodki iz naslova opravljanja javne opravljanje javne službe, financirati komercialnih de-
zagotavljanju večinskega deleža kulturnih, ga večinskega deleža ne potrdi, začne postopek za razre- službe se lahko porabijo samo za opravljanje javne službe.  javnosti.
umetniških, informativnih, dokumentarnih šitev članov Uprave.
KAJ PRAVI STROKA?
Dr. Slavko Splichal,
Katedra za medijske in komunikacijske študije, Fakulteta za
družbene vede, Univerza v Ljubljani
»Najdragocenejši prispevek novega zakona je preprosto ta, da
odpravlja stare zakonske rešitve, ki so iz RTV Slovenija naredile orodje
politike. (…) Avtonomije seveda zakon sam ne more zagotoviti, a
problem prejšnjega zakona je bil, da jo je celo preprečeval. Glede na
vse, kar se je v zadnjih letih zgodilo, ni mogoče pričakovati, da bi njeno
vračanje iz dnevne politike v območje javnosti potekalo zelo hitro. Zato
bo največ odvisno od radijskih in televizijskih ustvarjalcev, predvsem
novinarjev in urednikov.« (Delo, 11. november 2010)
Dr. Sandra Bašić-Hrvatin,
predstojnica Oddelka za medijske študije Fakultete za humanistične
študije Koper, Univerza na Primorskem
»Če želite rešiti edino institucijo, ki še dela v javnem interesu na
medijskem področju, morate glasovati za ta zakon. Če tega ne naredite,
bo ta institucija izgubljena. V enem letu se lahko namreč ta institucija
popolnoma razkroji in potem ne bo niti enega medija več, ki bi delal
v javnem interesu. Kar pričakujem jaz, je stvar poguma – generalni
direktor Televizije Slovenija naj v osrednjem TV Dnevniku pozove
gledalce in poslušalce na referendum, naj glasujejo za zakon. To je edini
način, da rešimo to institucijo.«
(Odpiranja, Koper, 25. november 2010)
Dr. Rajko Pirnat,
dekan Pravne fakultete, Univerza v Ljubljani
»Zakon zelo jasno določa, da je edini lastnik država. Vedeti moramo,
da obstaja medijski trg, in tudi če imamo institucijo, ki izvaja javno
službo, to še ne pomeni, da ta ne nastopa na trgu. Zato moramo RTV
usposobiti za konkurenčno nastopanje na trgu. Če hočemo dober
javni servis, mora biti konkurenčen, in tega se ne sme doseči s cenenimi
oddajami.« (Delo, 26. november 2010)
Dr. Marko Milosavljevič,
Katedra za novinarstvo, FDV, Univerza v Ljubljani
»Volilci in volilke bi si morali postaviti preprosto vprašanje: Ali so
zadovoljni z RTV Slovenija in njenimi programi, kakršni so v zadnjem
času? Če niso, je najboljši način, da to povedo tako, da na referendumu
podprejo novi zakon. Ta je bistveno bolj demokratičen, omogoča boljšo
preglednost poslovanja, vzpostavlja večjo odgovornost vodstva in
pogoje za modernizacijo. RTV Slovenija potrebuje tak zakon za svoj
razvoj.«
NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA IN
NAJBOLJŠI ODGOVORI
RTV refren: dum dum!
Dr. Jože Vogrinc, Oddelek za sociologijo kulture
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
»Slavko Splichal, brez dvoma mednarodno
najbolj priznan medijski teoretik v Sloveniji - in ni
sodeloval pri pripravi zakona -, je jasno povedal,
da določila novega zakona o sestavi in načinu
imenovanja obeh svetov bolje varujejo interes
javnosti od določil v starem zakonu.
To je natančno in razumljivo ekspertno mnenje,
ki se nanaša na besedilo zakona in ni motivirano
s služenjem vladi ali opoziciji. Motivirano je z
interesom državljanov Slovenije, ki potrebujejo
neodvisno in kakovostno javno radiotelevizijo.
Pri presoji volivcev, ali naj pridejo na volišče in kako
naj glasujejo, je bistveno, da poiščejo lakmusov
papir svoje pameti in se vprašajo nekaj očitnih
vprašanj v zvezi z RTV Slovenija, pa se bodo lažje
odločili.
Ali ste zadovoljni z informativnim in zabavnim
programom RTV Slovenija v zadnjih štirih letih? Ali
je ta po Grimsu bolj ali manj kakovosten kot prej?
Ali se zdaj bolje ali slabše znajdete v slovenskem in
v svetovnem dogajanju? Ali gledate več TVS in bolj
z veseljem? Ali, če že to ne, vsaj večkrat prisluhnete
radijskim programom? Ali se vam zdi, da je
program zdaj tak, da zadovoljuje več različnih
kulturnih okusov kakor prej? Ali vam ponuja
dostop do seznanjenosti z več žgočimi družbenimi
vprašanji kakor prej in počne to bolj strokovno,
se pravi, z manj uslužnosti do vladajočih idej, s
širšim intelektualnim posluhom in z več socialnega
čuta? (...) Verjamete vnaprej ali mislite s svojo
glavo? Zaupate na slepo ali zaupate delu, znanju,
temeljiti pripravi in izčrpni razpravi?«
(Mladina, 26. november 2010)
 akšna pravna oseba je pravzaprav RTVS po novem zakonu?
K
Po novem zakonu je RTVS samostojna pravna oseba javnega prava, ima poseben kulturni in nacionalni pomen,
ravna se po zakonodaji, ki velja za zavode, le odgovornost vodilnih je zaostrena po zakonodaji, ki velja za
gospodarske družbe. Edini ustanovitelj in lastnik RTVS ostaja Republika Slovenija.
 do bo imenoval člane Sveta RTVS?
K
Člane bodo imenovali neposredno Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Nacionalni svet za kulturo,
Center nevladnih organizacij Slovenije (mreža nevladnih organizacij, katere namen je krepiti NVO v Sloveniji, si
prizadevati za njihov razvoj, povezovanje in sodelovanje ter doseganje pomembnejšega položaja v družbi), Zveza
društvenih organizacij Slovenije (združuje 15 organizacij in 13.000 društev), Rektorska konferenca (Univerze v
Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Univerza na Primorskem), italijanska in madžarska samoupravna
narodna skupnost ter tri člane zaposleni na RTVS. Predsednik Republike imenuje enega člana na predlog verskih
skupnosti in enega na predlog organizacij s področja uresničevanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
Državni zbor imenuje pet članov na predlog nevladnih organizacij z vseh področij družbenega življenja. Državni
zbor izvede javni poziv, organizira javno predstavitev kandidatov in pridobi mnenja strokovne javnosti.
Se z uvedbo novega zakona spreminja položaj zaposlenih na RTVS?
Ne, vse pogodbe o delu ostanejo v veljavi. Zakon pa odpira možnost, da se vodstvo in zaposleni dogovorijo za
nove kolektivne pogodbe. Spremembe so torej možne le ob soglasju zaposlenih.
 atere varovalke preprečujejo, da si ne bodo vodilni
K
(ponovno) delili milijonskih nagrad?
Vsi presežki iz tržnih dejavnosti se vračajo v
nekomercialni program. Šele potem, ko so vsi računi
plačani, se lahko do skupno 10 % presežka iz tržnih
dejavnosti nameni nagradam za vse zaposlene in
vodstvo. Za leto 2009 to pomeni, da je za vse nagrade na
voljo nekaj manj kot 9.000 evrov.
 ako bo z manjšinskimi programi na RTVS?
K
Zakon utrjuje obveznost RTVS, da pripravlja programske
vsebine za vse državljanke in državljane Slovenije. S tem
omogoča določeno raven zagotavljanja pravic narodnih
skupnosti s programskimi vsebinami, ki jih je možno
ustvarjati v sedanjih okvirih brez dodatnih stroškov.
 do je zahteval referendum in zakaj?
K
Če je bila zahteva po razpisu referenduma pred petimi Sašo Hribar, avtor
leti edini možni način javne razprave o zakonu, ki ga »Ko sem vprašal naše »presvetlo« vodstvo RTV
je spisal poslanec Grims v eni noči, tedaj je tokratni
Slovenija (Igorja Pirkoviča), zakaj je naša oddaja
referendum poskus poslancev SDS, SNS in poslanca na sporedu šele okoli polnoči, sem dobil neverjeten
Andreja Magajna, da zaustavijo sprejem zakona, ki je po
odgovor: ‘Zato, ker so gledalci te oddaje do takrat
široki javni razpravi šel skozi vse tri obravnave rednega
še na njivi’. Upam, da po novem zakonu o RTV
postopka Državnega zbora in bil nato potrjen še na
Slovenija gledalcem ne bo treba do tako poznih ur
Državnem svetu.
vztrajati na polju.«

16. člen 29. člen

(finančna pravila) (varuh pravic gledalcev, poslušalcev in uporabnikov storitev RTV Slovenija)

(2) Če letni znesek nadomestila, zbranega v
preteklem letu, za več kot deset odstotkov
presega skupne stroške iz naslova opravlja-
nja javne službe v preteklem letu, se prese-
žek nad desetimi odstotki skupnih stroškov
iz naslova opravljanja javne službe v preteklem letu od-
šteje pri višini zneska RTV prispevka za naslednje obve-
znosti plačnikov RTV prispevka, in sicer v enakem odstot-
ku od mesečnega zneska prispevka na vsakega plačnika
RTV prispevka, do vračila celotnega zneska presežka.
(1) Svet na podlagi javnega razpisa imenuje varuha pravic
gledalcev, poslušalcev in uporabnikov storitev RTV Slo-
venija. Za varuha je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje
pogoje, določene za imenovanje članov Sveta v 20. členu
tega zakona.
(2) Varuh obravnava pritožbe in predloge gledalcev,
poslušalcev in uporabnikov storitev RTV Slovenija in
dvakrat na leto pripravi poročilo varuha, ki ga predloži
v razpravo Svetu. Svet mora obravnavati prejeto poro-
čilo na prvi seji po prejemu poročila. 
ZVEZDE SO NAKLONJENE SPREMEMBAM NA BOLJE
Dušan Jovanović, Dr. Renata Salecl, znanstvenica leta po izboru bralk in
dramatik in gledališki bralcev Jane
režiser
»Sedanja RTVS je vse preveč koketirala s komercialno
»Novi zakon o RTV je do- ponudbo, zapostavljala kulturo, znanost in tudi manjšin-
ber in ga velja na referen- sko populacijo. Javne RTV po svetu - še posebej v Evropi - si
dumu podpreti. Televizija prizadevajo, da delujejo neodvisno od političnih in drugih
je prepomemben medij, interesov in da pred javnostjo ne skrivajo, kako se porablja
da bi jo prepustili politič- denar občank in občanov. Prepričana sem, da zakon, ki
nim neumnostim in abo- ga je potrebno 12. decembra podpreti, omogoča samo-
tni zabavi. Prave drame stojno, sodobno in pošteno delovanje tega pomembnega
so danes drugje: kam gre medija. Televizijski in radijski sprejemnik je tako rekoč v
ta svet in kako preživeti? vsakem domu, zato pomembno oblikuje naše vrednote in
Zato potrebujemo resne, spoznanja. Če v naše domove vstopajo polresnice, histe-
brezkompromisne medi- rizirani pogledi in pomanjkljive vsebine, so naša obzorja Milan Dekleva, književnik
je, na čelu z nacionalnim manj odprta in široka. Ne želim, da nas povozi čas, da
Branko Djurić Djuro, igralec in režiser »Javna RTV bi morala razvijati svoje žanre, ki so bili in
radiom in televizijo.« zamre tehnološki in duhovni razvoj. Verjamem, da se
bodo drugačni od tistih na komercialnih televizijah in
»Brez dobre televizije ni prave vizije. Zaslužimo si dobro marsikdo jezi, zakaj mora odločati o zakonu na referen-
radijskih postajah. Skrbeti bi morala za programe, ki se
zabavo in resne filme, zato podpiram novi zakon. dumu, sploh v času, ko je drugih vprašanj več kot dovolj.
tičejo kulture in znanja vseh nas, ne pa tekmovati v zaba-
Pozdrav iz Budimpešte.« A če se bomo prepustili temu občutku, bodo drugi odločili
vljaštvu, kjer je bilo vnaprej jasno, da bo poražena. Vedno
namesto nas.”
Dr. Slavoj Žižek, manj pozornosti in denarja smo namenjali izvirnemu
filozof kulturnemu, igranemu in dokumentarnemu programu,
»Pred leti je Janez mladinskim in otroškim oddajam, slovenski umetniški in
Janša med govorom znanstveni ustvarjalnosti ter izobraževalnim oddajam.«
pozval gledalce, naj (Mladina, 3. december 2010)
vstanejo tudi doma
Vlado Kreslin, pesnik in pevec
pred televizijskimi
sprejemniki. »Če novi zakon o RTV prinese več prostora za malo bolj
Danes bi bilo res Jurij Gustinčič, novinar pogumno glasbo in malo bolj harmonično družbo, sem
dobro vstati – a takoj za.«
»Ker sem novinar, mi je vsaka nova ureditev, še zlasti pa
zato, da gremo
zakon, če je neizogiben, sprejemljiv v tisti meri, ki bi mi zago-
na referendum in Janez Stanovnik, predsednik Zveze združenj borcev za
tovila večjo sproščenost in svobodo izražanja. Predlagani za-
podpremo zakon, ki vrednote NOB Slovenije
kon ima prednost pred vsem tistim, kar smo poznali in morali
ne bo spravil politiko sprejeti, ker obljublja mojemu poklicu, da ne bo nosil pečata »Resno pričakujemo, da bo novi zakon o RTV omogočil
proč od televizije, uradništva. Napoveduje tudi spremembe v sestavi sveta izboljšanje programa in povečanje verodostojnosti
ampak bo ponudil RTV, ki nas ne bodo spominjale na porazni način delovanja informacij in komentarjev ter s tem povrnitev zaupanja
več take politike, ki programskega sveta  z dosedanjim zakonom, sprejetim pred Zoran Jankovič, župan Mestne občine Ljubljana
v ta izredno pomemben javni medij. Ta ne sme biti v
bo z gledalci ravnala petimi leti z najmanjšo, enoodstotno večino. Noben doku- »Sprašujem se, ali bo televizija znala izkoristiti vse tiste rokah vsakokratne strankarske politike, pač pa kvaliteten,
kot z zrelimi ljudmi, ment nikoli seveda sam zase še ne pomeni napredka, toda priložnosti, ki jih prinaša novi zakon. In odgovarjam: sodoben javni servis z dobrim programom za vse starosti
ki sami odločijo, kdaj osnutek novega zakona omogoča boj za dvig kakovosti in bo, če jo bo vodila neodvisna, profesionalna in predana in zahtevnosti gledalcev in poslušalcev ter neodvisen in
bodo vstali.« večjo širino, ki bo morebiti pripeljala nazaj sposobne,  ekipa – in če bo vodstvo znalo spodbujati prav vsakega od objektiven informator o stvarnih razmerah v naši družbi in
razočarane novinarje in strokovnjake. Stojimo pred možno- sodelavcev v tej veliki hiši.« svetu.«
stjo razcveta, ki si ga naša domovina zasluži.«

34. člen 57. člen

(odgovornost članov organov vodenja in nadzora)
(1) Člani Sveta, Uprave in Nadzornega sveta so dolžni
delovati v skladu s standardi skrbnosti in odgovorno-
sti, ki veljajo za člane organov vodenja ali nadzora v
delniških družbah. Člani Uprave in Nadzornega sveta
za svoje delo odgovarjajo v skladu s pravili, ki urejajo
odgovornost članov organov vodenja oziroma nadzo-
ra v delniških družbah.
(položaj zaposlenih ob preoblikovanju)
Zaslužimo si boljši program!
(3) Ob uveljavitvi tega zakona zaposleni na
RTV Slovenija ostanejo na delovnih mestih, Zato se podporniki zakona dobimo s predsedniki in predsednico koalicijskih
na katerih so bili na dan uveljavitve tega strank na zaključni javni tribuni
zakona, njihove pogodbe o zaposlitvi pa v četrtek, 9. decembra 2010, ob 17. uri
ostanejo v veljavi. O spremembah pogodb
o zaposlitvi Uprava z reprezentativnimi sin-
v Centru kulture Španski borci v Ljubljani!
dikati RTV Slovenija vodi socialni dialog.
 Karl Erjavec,
predsednik DeSUS
»V stranki DeSUS smo pod-
prli novi zakon o RTV, ker si
želimo boljšega programa.
Naše mnenje je, da bo novi
zakon zagotovil programsko
neodvisnost javne televizije
od politike.«
Borut Pahor, Katarina Kresal,
predsednik Socialnih predsednica Liberalne
demokratov demokracije Slovenije
»Zakon, ki ga je pripravilo »Največ, kar lahko RTV stori
ministrstvo za kulturo, je za slovensko družbo, je, da ji
eden od reformnih zakonov, ponudi kakovostne, kritične
ki smo si jih zadali za cilj. in z argumenti podprte vpo-
Gre za bistven premik na glede v realnost. Največ, kar
področju avtonomije in lahko politika stori ob tem, je,
samoomejevanja.« da ji ta prostor prepusti in ji
ga prizna.«
Gregor Golobič,
predsednik stranke Zares –
Nova politika
»Televizija prehaja v digital-
no dobo in to ne prinaša le
novih naprav, prinaša tudi
velike možnosti vsebinskega
razvoja javnega servisa na
področju radiodifuzije.«

Spoštovani državljani in državljanke,

v nedeljo, 12. decembra 2010, bomo na referendumu odgovarjali na vprašanje:
»Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-2), EPA 1067-V,
ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 20. oktobra 2010?«
Če so vas naši argumenti prepričali in si želite boljši radio in televizijo, bodite !

Naročniki: DeSUS, Kersnikova 6, Socialni demokrati, Levstikova 15, Liberalna demokracija Slovenije, Slovenska 27, Zares-Nova politika, Župančičeva 8, Ljubljana.
www.rtvjezakon.si Fotografije: Borut Peterlin, Denis Sarkič, arhiv. Tisk Tiskarna SET, naklada 465.000 izvodov, december 2010.