Mojot stav za pri~inite i ekspanzijata na transnacionalniot kriminal i me|unarodniot

terorizam

Modernoto vreme i modernoto `iveewe sekojdnevno ne soo~uvaat so novi realnosti i novi

problemi. Svetot odsekoga{ ne izgledal vaka. Kako {to evoluiralo op{tesvoto so `elba za
podobar `ivot, taka so nego se razvivale i golem broj na nus pojavi. Spored mene se
zapo~nuva od neograni~enite ~ovekovi `elbi i ograni~enite resursi. Potragata po novi
alternativni resursi koi bi pridonele za zadovoluvawe na neograni~enite ~ovekovi `elbi,
doveduva do situacija vo koja edno op{testvo nemo`e da funkcionira aftarhi~no pa od
tuka se javuva potrebata od me|usebna komunikacija na op{testvata na najrazli~ni nivoa.
Osnovno sredstvo i dvigatel vo celata taa komunikacija se finansiite. Poznata e izrekata
deka parite go vrtat svetot. Tragata po parite ke ne dovede do mnogu vistini.
Transnacionalniot kriminal i me|unarodniot terorizam koi {to pretstavuvaat гlavobolka za
golem broj na dr`avnici {irum svetot e edna od tie vistini.
Bez ogled na toa {to site se soglasuvaat deka terorizmot i me|unarodniot kriminal se
opasna op{testvena pojava, prisutna vo razli~ni formi niz istorijata na ~ove~koto
op{testvo, seu{te ne se izgradeni ili koordinirani zaedni~ki stavovi po ova pra{awe.
Nema univerzalno prifatena definicija za me|unarodnoit terorizam. Duri i vo ramkite na
edna zemja postoi komfuzija okolu definicijata na terorizmot. Vladata na SAD go
definira kako prete`no politi~ki motivirano nasilstvo izvr{eno od strana na subnacionalni
grupi ili tajni agenti, koi obi~no se nameneti da vlijaat vrz javnosta. Od druga strana FBI
koristi razli~na forma vo definiraweto na terorizmot: terorizmot e upotreba na seriozno
nasilstvo protiv lica ili imot, ili zakana od upotreba na nasilstvo za da se zapla{i ili prisili
Vladata, javnosta ili koja bilo druga sfera vo op{testvoto, so cel da se promoviraat
politi~kite, socijalnite ili ideol{kite celi. A pak spored Kofi Anan, generalniot sekretar na
ON terorizmot po svojata priroda e napad vrz osnovnite principi na pravoto, redot,
~ovekovite prava i miroqubivoto razre{uvawe na konflikti, site principi na koi se bazira
sistemot na ON. Mnogu ~esto konceptot na terorizam se zamenuva so poimot na teror, ili
obratno, pa poradi toa potrebno e da se napravi razlika pome|u niv. I dvata poimi
pretstavuvaat oblici na nasilstvo primenuvano od strana na mali grupi. Konceptot na
terorot e povrzan so odredeni grupi na vlasta koi sakaat preku nasilni~ki metodi da ja
zadr`at istata, a konceptot na terorizam e povrzan so grupi koi imaat za cel promena na
vlasta po nedemokratski pat. Vo dvata slu~ai za `al `rtvi se civilite. Vo grupata na
krivi~ni dela, identifikuvani kako del od me|unarodnote krivi~ni dela, glavno se
zlostorstva na Me|unarodniot krivi~en sud vo soglasnost so soglasnost so ~len 5 od
Statusot za voeni zlostorstva, zlostorstva protiv ~ove{tvoto, genocit i agresija.
Teroristi~kite grupi se definiraat kako grupi koi prakticiraat ili koi imaat zna~ajni
podgrupi koi prakticiraat terorizam. Eden od nedostatocite na vakvata tradicionalna
definicija e nejziniot fokus na grupite i nejziniot ekskluzivitet na individualnite
teroristi~ki aktivnosti- filozofski no ne i organizaciono povrzani so bilo kakva grupa- koi
vo posledno vreme porasnaa vo frekventnosta i vidlivosta.
Po definicija globalizacijata pretstavuva proces na otvarawe na op{testvata i nivno
povrzuvawe na ekonomski , politi~ki i kulturen plan.
 Ova samo po sebe podrazbira deka dr`avite sekojdnevno komuniciraat megu sebe na
najrazli~ni nivoa. Celata ovaa komunikacija modernoto op{testvo ja objasnuva preku
procesot na globalizacija. No ova e samo ednata strana od procesot na globalizacija t.s.
svetlata , a koja e drugata temnata strana na globalizacijata?

Denes vo svetot se pojavija golem broj na antiglobalizaciski dvi`enja koi gi emancipiraat

nisko razvienite zemji za {tetata od vakviot proces i aludiraat do visoko razvienite zemji i
nivnata svest. No spored mene ova ne e se. Temnata strana na globalizacijata e mnogu
potemna od eksplotira~kata ambicija na transnacionalnite kompanii, taa se odslikuva vo
aktite i delata na transnacionalniot kriminal i me|unarodniot terorizam. Otvarajki gi
granicite za polesno dvi`ewe na naselenieto nie istovremeno pravime pat za dvi`ewe na
kriminalot.Taka se {to zapo~nuva vo edna dr`ava vodeno od `elbata za pove}e se {iri
kako zarazna bolest nasekade niz svetot. Formite na me|unaroden kriminal sekojdnevno
se zgolemuvaat. ^ovekoviot um voden od `elba za brzo i lesno zbogatuvawe pronao|a
najrazli~ni kriminalni dejstvija so vrtoglava brzina. Trgovijata so lu|e, so ~ovekovi
organi, narko trgovijata, trgovijata so oru`je i sli~no se samo del od nizata na kriminalni
aktivnosti koi sekojdnevno cirkuliraat niz svetot kako {to krvta cirkulira vo `iviot
organizam. Plodot od vakviot kriminal naj~esto zavr{uva vo sponzorirawe na me|
unaroden terorizam. Zna~i linkot pome|u me|unarodniot kriminal i me|unarodniot
terorizam se povtorno parite. Za razlika od me|unarodniot kriminal, me|unarodniot
terorizam naj~esto e zadoen od nekakva ideja. Postojat nekolku motivi koi se naj~esto
dvigatel na razli~ni teroristi~ki dejstvija a toa se nacionalnata ideja, borbata za separacija,
religioznata ideja i sl. Idejata od koja treperi ~ove{tvoto denes e onaa na teroristi~kata
grupa alkaeda koja propagira sudir na civilizacii i podelba na svetot na istok i zapad.
Zapadnata civilizacija koja po~iva na liberalnata teorija, demokratijata i ~ovekovite prava
nemo`e da najde razbirawe za isto~nata civilizacija, odnosno za bliskiot istok koj e
naj~esto od islamska veroispoved i so totalitarni ureduvawa vo koi va`i {erijatot kako
pravo. Vakviot sudir na civilizacii povtorno e vrzan za procesot na globalizacija bidej}i
preku nea zapadnite op{testva doa|aat vo dopir so isto~nite zemji i spored niv
apsurdnosta na nivnite sistemi. Prisustvoto na nafta, zlato i drugi surovini atraktivni za
kapitalisti~kite sistemi sploteni so eftinata rabotna sila, mnogu ~esto gi pravi atraktiven
plen za visoko razvienite zemji. Erata na kolonijalizmot zavr{i pred mnogu godini,
formalno pravno stana minato vo novite me|unarodni pravila i normi, no vo realnosta taa
prodol`i da `ivee vo edna poinakva forma i so poinakvi pravila. Pri~ina za ova povtorno
se parite i `elbata za mo}. No denes borbata protiv vakviot odnos na kapitalisti~kite zemji
dobi novi dimenzii. Se pojavija mnogubrojni teroristi~ki grupi ~ija ideja se hrani tokmu
od vakviot odnos na zapadnite zamji. Mo}ta na me|unarodniot terorizam e tokmu vo toa
{to e me|unaroden dejstvuva nasekade, dejstvuva od sekade, i {to e najstra{no koga ke ja
po~ustvuva{ nivnata kazna nema{ komu da mu vrati{. Svedoci sme na stra{nite nastani
koi sekojdnevno go {okiraat svetot so brojot na nevinite ~ove~ki `rtvi koi sekojdnevno
ginat vo teroristi~ki napadi. Teroristi~kite grupi nemaat hierarhija. Tie dejstvuvaat vo
sistem na mre`a preku koj mo}ta se distribuira od razli~ni centri takanare~eni teroristi~ki
kelii. Naj~esto operativcite, bomba{ite samoubijci i sli~no nikoga{ ne gi zapoznale
svoite lideri. Tie se vodat od ideologijata koja kelijata ja propagira. Tokmu ovde izvira
mo}ta na me|unarodniot terorizam. Dovolno e samo da se rodi ideja. Blagodarenie na
globalizacijata i nejzinita propagatori kako mediumite i internetot taa vo sekunda go
pominuva cel svet nekolku pati. Taka ~ovek koj {to polesno podlegnuva pod tu|i vlijanija
mo`e mnogu lesno da stane `rtva na teroristi~kata ideologija, a lu|eto okolu nego negovi
`rtvi. Sepak spored mene terorizmot i na ovoj na~in }e ima{e pomal impakt vo svetski
ramki dokolku ne be{e finansiran od parite isprani od me|unarodniot kriminal.
Organizatorite na teroristi~kite napadi nemaat za cel da pregovataat so Vlasta bidejki
nivnite barawa se tolku apstaktni i te{ko izvodlivi {to na Vladite }e im treba vol{ebno
stap~e za da bidat izvr{eni. Po napadot na Wujork i Va{ington, Madrid i
London, me|unarodniot terorizam po~na da dobiva drug tretman kako pome|u nau~nata
javnost taka i pome|u politi~kite krugovi. Sega ~ove{tvoto treba da se bori so novite
predizvici. Teroristi~kite idei stanuvaat se po apstraktni a nivnite dela se po konkretni.
Bu{ovata administracija se obiduva{e da se bori so terorizmot preku svojot ignorantski
odnos kon islamskiot svet i objavuvaweto na vojna na sekoj koj ke mu se najde{e na pat.
Sepak takvata politika ne pridonese kon podobruvawe na ovoj plan tuku naprotiv se slu~i
sprotivnoto. Me|unarodniot kriminal i terorizam go do`iveea svojot vrv. Vo momentov na
scena stapuva edna druga politika koja ima poinakov tretman kon ovoj problem. Toa e
politikata na Obama koj smeta deka za da se spre~i terorizmot vo svetot potrebno e pred
se da se razbere sprotivnata strana i motivite koi doveduvaat do nedoazbirawe koe e
pri~ina za tenzi~nata atmosfera pome|u istokot i zapadot. Seu{te e `iva idejata deka
isto~niot svet mo`e da se demokratizira na na~in koj {to ke bide blizok i razbirliv za
obi~niot narod tamu. No realnosta povtorno ni raska`uva edna poinakva prikazna vo
vrska so ova.

Spored gore navedenoto mo`e da zaklu~ime deka pri~inite za razvojot i ekspanzijata na

transnacionalniot kriminal i me|unarodniot terorizam gi nao|ame vo pove}e segmenti na
op{testvoto. Svoj udel imaat kako globalizacijata, taka i finansiskite sredstva koi
istovremeno pretstavuvaat link pome|u kriminalot i terorizmot. @elbata za bogatstvo i
mo} e prisutna kaj sekoj ~ovek, no ne sekoj ima mo`nost da u`iva vo toa. Poradi ovoj
fakt, me”u lu|eto, se pove}e e prisutna `elbata za brzo i lesno obogatuvawe. Toa e
vozmo`no edinstveno dokolku dobiete loto ili pak se zanimavate so kriminalni dejstvija.
Ova vtoroto e mnogu poverojatno. Blagodarenie na globalizacijata koja pravi pat pome|u
op{testvata, i ja olesnuva sekojdnevnata komunikacija na lu|eto {irum svetot, kriminalot
isto taka |i koristi ovie beneficii i stanuva transnacionalen. Najlesen na~in da se isperat
vaka spe~alenite pari e preku finansirawe na teroristi~kite grupi {irum svetot. Za `al ova
se slu~uva nasekade i postojano bidej}i na~inite za rzo obogatuvawe sekojdnevno se
zgolemuvaat, a brojot na teroristi~kite kelii {irum svetot raste pravoproporcijalno so niv.
Svetot pravi napori da se bori so vakvata sostojba no rezultatite od tie napori treba da
po~ekame za da gi osetime.