NASLOVNICE E-POSTA notranja - KT 8/11/06 12:59 PM Page 6

F IZIKA
U~ni na~rt

FIZIKA

PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA ZA FIZIKO

dr. Mitja Kregar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, predsednik
mag. Seta Oblak, Zavod RS za šolstvo, strokovna tajnica
dr. Milan Brumen, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Vesna Harej, OŠ Dravlje, Ljubljana
mag. Iztok Kukman, Škofijska gimnazija, Ljubljana
Andrej Lobnik, Gimnazija Be`igrad, Ljubljana
Vinko Logaj, OŠ Gradec, Litija

Izdala in zalo`ila Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo

Za ministrstvo dr. Slavko Gaber

Za zavod Alojz Pluško

Uredila Zvonka Labernik, Dušan Flere

Jezikovni pregled Vesna Halu`an
Oblikovanje TANDAR
Prelom BS Jabolko
Tisk Ko~evski tisk d.d., Ko~evje

Drugi natis

Ljubljana, 2003

CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

371.214.1:53

SU^NI na~rt : program osnovnošolskega izobra`evanja. Fizika \

[[pripravila] Predmetna kurikularna komisija za fiziko Mitja Kregar
… et al.]. - 2. natis. - Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo,
znanost in šport : Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2003

ISBN 961-234-308-X (Zavod Republike Slovenije za šolstvo)

1. Kregar, Mitja
122769664

Sprejeto na 25. seji Podro~ne kurikularne komisije za osnovno šolo, dne 7. 4. 1998.
Sprejeto na 26. seji Nacionalnega kurikularnega sveta, dne 30. 10. 1998.
Sprejeto na 21. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobra`evanje, dne 12. 11. 1998.
Kazalo
1 Opredelitev predmeta ........................................................................................................ 6

2 Splošni cilji predmeta ........................................................................................................ 7

3 Operativni cilji predmeta ................................................................................................... 8

3.1 Osmi razred .................................................................................................................... 10

3.2 Deveti razred .................................................................................................................. 26

4 Didakti~na priporo~ila ..................................................................................................... 34

 5
UVOD

U~ni na~rt za fiziko v osmem in devetem razredu osnovne šole je nadgradnja naravoslovnih
vsebin iz ni`jih razredov, ki vsebujejo elemente fizike. Na ta na~in je mo`no ugoditi `elji po
zmanjšanju obsega u~nih vsebin in upoštevati predpostavko, da za velik del u~encev za-
klju~ek osnovne šole pomeni konec splošnega izobra`evanja.

Na podlagi analize odgovorov vprašalnika, ki so ga u~iteljice in u~itelji izpolnjevali na študij-

skih skupinah, in po pregledu angleškega in mad`arskega u~nega na~rta, je prevladalo mne-
nje, da bo komisija pri pripravi u~nega na~rta izhajala iz obstoje~ih u~nih ciljev in delovnih
gradiv. Ta gradiva so nastajala v ve~jih delovnih skupinah in so bila v praksi `e preizkušena.

V prenovljenem u~nem na~rtu ni samostojnega poglavja Merjenje, ampak naj bi vsebine,

ki so predvidene v tem poglavju, obravnavali v sklopu ostalih vsebin. V u~nem na~rtu
je posebej predvideno eksperimentalno delo.

Vrstni red obravnave posameznih u~nih vsebin ni natan~no predpisan, s ~imer u~ni na~rt daje
u~itelju mo`nost izbire. Ker pa je deveti razred zasnovan na nekoliko zahtevnejših vsebinah, je
ta mo`nost omejena znotraj enega razreda.

Da bi fizika v osnovni šoli postala zanimivejša, usmerjena v reševanje problemov iz vsakdanje-

ga `ivljenja in privla~nejša, hkrati pa bi omogo~ala tudi u~no diferenciacijo, so v u~nem na~rtu
vklju~ene tudi izbirne vsebine. Te vsebine u~itelji samostojno izbirajo.

U~ni na~rt naj vodi u~itelje v pouk, zasnovan na poskusih in opazovanju ter pojasnjevanju in
razlagi poti, ki vodijo do temeljnih fizikalnih zakonov. Na ta na~in bodo u~enci dosegli potreb-
na znanja in za~utili vezi, ki vodijo od znanosti do kulture in do materialnih dobrin.
6
1 OPREDELITEV PREDMETA

Pouk fizike v osnovni šoli razvija sposobnost za preu~evanje naravnih pojavov s podro~ja fizi-
ke, tako da u~enci spoznajo ter usvojijo jezik in metode, ki se uporabljajo pri preu~evanju fi-
zikalnih pojavov, in se seznanijo s preprostimi fizikalnimi pojmi, ki povzemajo naše vedenje
o materialnem svetu. U~enci se seznanijo tudi z va`nejšimi tehni~nimi pridobitvami, ki imajo
svoj izvor v fiziki. Na temelju dejavnosti in z eksperimentalnim delom usvajajo nova spozna-
nja in pridobivajo ustrezne predstave o povezanosti naravnih pojavov.

Z uvedbo naravoslovnih vsebin s podro~ja fizike v ni`je razrede osnovne šole dobiva fizika v
osmem in devetem razredu nov pomen, ker prevzema tudi funkcijo nadgradnje pridobljenih
izkušenj in spretnosti.

Zaradi aktivnega in odgovornega vklju~evanja vsakega posameznika v nadaljnji razvoj dru`be

postavlja fizika v ospredje višje miselne procese s poudarkom na razumevanju in vrednotenju
sedanjosti, spodbuja u~ence k raziskovanju in razlaganju fizikalnih pojavov v okolju, nudi
u~encem prilo`nost, da pridobijo znanje, razumevanje, vrednote, stališ~a, zavzetost in spret-
nosti, potrebne za varstvo in izboljšanje okolja, in v pouk vnaša tudi cilje s podro~ja okoljske
vzgoje.
 7
2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA

Pri pouku fizike u~enci:

1. sistemati~no spoznavajo pomen eksperimenta pri spoznavanju in preverjanju fizikalnih za-

konitosti, tako da
• na~rtujejo in izvajajo preproste raziskave in poskuse, analizirajo rezultate poskusov in obli-
kujejo sintezo;
• uporabljajo strokovno literaturo in druge vire za pridobivanje eksperimentalnih podatkov;
• se u~ijo kvantitativnega dela.

2. spoznavajo nepogrešljivost fizikalnega znanja pri obvladovanju narave in funkcioniranju

celokupne ~loveške aktivnosti, tako da
• povezujejo fizikalno znanje in razumevanje z vsakdanjimi izkušnjami;
• spoznavajo pomembne tehnološke aplikacije fizikalnih zakonov;
• spoznavajo pozitivni in negativni vpliv tega znanja na kakovost `ivljenja in na okolico.

3. spoznavajo naravo fizikalnega mišljenja in njegovo vpetost v razvoj splošne kulture, tako da
• spoznavajo pomembnost povezovanja eksperimentalnega znanja s teoreti~nim, analiti~-
nim in sinteti~nim razmišljanjem;
• spoznavajo zgodovinske in socialne u~inke razvoja naravoslovja nasploh in fizike še po-
sebej.

4. si privzgajajo spoštljiv odnos do celokupne narave in zavest o neizogibni soodvisnosti po-

sameznika in dru`be z obdajajo~im ga svetom ter njihove soodgovornosti za obstoj `ivljenja
na Zemlji.
8
3 OPERATIVNI CILJI PREDMETA

OSMI RAZRED

Ob koncu osmega razreda u~enci:

• pri razlagi fizikalnih pojavov uporabljajo v ni`jih razredih pridobljene izkušnje in spretnosti,
• ustrezno uporabljajo fizikalne koli~ine,
• iš~ejo, zbirajo, opremljajo, predstavljajo informacije s podro~ja fizike.

Na podlagi apliciranja fizike:

• ugotavljajo, kako so fizikalna dognanja v zgodovinskih okoliš~inah vplivala na spremembe
`ivljenjskih razmer.

Na podro~ju sporazumevanja:
• uporabljajo simbole in ugotavljajo, zakaj so fizika in matemati~ni simboli uporabni,
• uporabljajo matemati~ne dogovore.

Na podro~ju eksperimentiranja:
• uporabljajo temeljne fizikalne merilnike in ~utilnike,
• predstavljajo rezultate poskusov in raziskav,
• se navajajo na skupinsko reševanje problemov,
• širijo besediš~e in izra`anje v strokovnem jeziku.

DEVETI RAZRED

Ob koncu devetega razreda u~enci:

• z razumevanjem razlagajo pojave v naravi in svoji okolici,
• izra`ajo ene fizikalne koli~ine z drugimi.

Na podlagi apliciranja fizike:

• z razumevanjem in razmišljanjem uporabljajo temeljne fizikalne zakone v prid boljši kakovo-
sti `ivljenja,
• z razumevanjem uporabljajo fizikalna dognanja za ohranjanje ~lovekovega zdravja in teh-
nološki razvoj,
• upoštevajo pomembnost dokazov in ustvarjalnih misli v razvoju znanstvenih teorij.
 9
Na podro~ju sporazumevanja:
• uporabljajo mednarodni merski sistem,
• predstavljajo ideje in rezultate z uporabo diagramov, grafov in razpredelnic.
 3.1 Osm i raz re d
V s e b i n e z o p e ra t i v i z a c ij o c i lj e v, d ej av n o st m i u če n c e v, d i d a k t i č n i m i
p r i po r oč i li , m e d pre dme t nim i p ovez avam i in č asovno op redel i t vij o z a 8. ra zred
10
V osmem razredu je razporejenih 47 ur od 70 ur. Ostale ure so namenjene ponavljanju, preverjanju, ocenjevanju, izbirnim vsebinam, ki jih
izbere učitelj ter naravoslovnim aktivnostim. Ob posameznem poglavju je zapisano število ur, namenjeno obravnavi tega poglavja. Pri ciljih
je temeljno znanje označeno spolkrepkim tiskom, izbirne vsebine pa s poševnim tiskom.

PREDLAGANE ŠT. UR CILJ DEJAVNOST SPECIALNODIDAKTI^NA MEDPREDMETNE

VSEBINE U~enec: U~eneci: PRIPORO^ILA POVEZAVE
UVOD V FIZIKO 2 • Spozna pojem fizike in njeno upora- • Ugotavljajo vzroke za • U~itelj predstavi pred-
bo v znanosti, tehniki in medicini. izide poskusov. met in z demonstracijo
• Opazuje preproste fizikalne poskuse. poskusov pri u~encih
• Seznani se z metodami in oblikami vzbudi zanimanje za
dela pri fiziki. predmet.

O SILAH 10 • Našteje nekaj sil, ki jih prepozna po • Ugotavljajo spremem- • U~enci v skupinah
OPIS SILE u~inkih. be oblike ali gibanja gnetejo, upogibajo,
• Našteje nekaj sil, ki spremenijo opazovanih teles med vle~ejo razli~ne mate-
telesu obliko. delovanjem sile in po riale.
• Našteje nekaj sil, ki povzro~ijo njem. Uporabijo raz-
spremembo gibanja, delujejo ob li~na telesa, magnete,
dotiku in izvirajo iz vidnega telesa. vozi~ke, `ogice ...

• Razlikuje med silami, ki delujejo • Z naelektrenim ravni- • U~ence opozorimo,

ob dotiku, in silami, ki delujejo na
daljavo.
• Zna izbrati ene in druge sile.
lom se pribli`ajo curku da so pozornejši pri
vode. Z magnetom poskusih z magneti,
spravijo `elezno kro- naelektrenimi telesi
glico v gibanje. Vle~ejo in pri metu teles.
ali potiskajo vozi~ek
po vodoravni podlagi.
Z mize spuš~ajo razne
`ogice. Opazijo razliko
med delovanjem sil na
daljavo in na dotik.
 • Lo~i pro`na telesa od nepro`nih. • Primerjajo pro`nost raz-
li~nih snovi, na primer:
guma, jeklo, vosek, pla-
stelin ...

MERJENJE SIL • Definira enakost dveh sil, ki delujeta • Z vzmetjo, kakršne • Pri delu z vzmetmi • tehnika in
na opazovano telo. uporabljajo športniki za opozorimo u~ence tehnologija
• Ve, da enaki sili povzro~ita enak krepitev mišic, poiš~ejo na varnost. Za pre- (umerjanje
raztezek danega telesa. v razredu vsaj dva skušanje enakosti vzmeti)
u~enca, ki vzmet enako dveh sil izberemo • športna vzgoja
raztegneta. Na pro`no pro`na telesa, da
vija~no vzmet obešajo lahko preizkušanje
enake ute`i in primerja- na izbranem telesu
jo raztezke vzmeti. ve~krat ponovimo.

• Prepozna med dvema silama ve~jo • Primerjajo dve sili z • Za tako delo si mo-
silo. vle~enjem vrvi in ugoto- ramo izbrati dovolj
• Na konkretnem zgledu prepozna vijo, katera je ve~ja. Z velik prostor. Pri-
med dvema silama ve~jo silo. obešanjem razli~nih meren za take vaje je
ute`i na vija~no vzmet tudi hodnik.
primerjajo raztezke
vzmeti in ugotovijo, ka-
tera od sil je ve~ja.

• Poiš~e dani sili nasprotno enako • Opazujejo vrv, ki jo • Izberemo si dovolj

silo. vle~eta dva u~enca z velik prostor.
enakima silama v nas-
protni smeri. Nasprotni
sili grafi~no ponazorijo.

• Ugotovi, ali je telo v ravnovesju • Izvajajo razli~ne vaje in • Razrešujejo pro-

ali ne. ugotovijo, da telo miru- blemske naloge,
je ali pa se giblje enako- delajo poskuse v
merno, ~e nanj delujeta skupinah.
dve nasprotno enaki sili.
11
 • Opredeli enoto za silo.
• Pozna dogovor o enoti za silo in zna
iz znane mase telesa dolo~iti te`o
telesa.
• Natan~no opredeli te`o in njen zapis.
• Ve, da je raztezek vzmeti odvisen od
sile. Odvisnost raztezka ponazori na
grafu.
• Iz narisanega grafa zna od~itati ne-
znane vrednosti.
• Iz danih podatkov zna narisati graf.
• Predstavi silo z usmerjeno daljico v
izbranem merilu.
• Zna silo predstaviti z usmerjeno da-
ljico.
SEŠTEVANJE • Dolo~i rezultanto vzporednih sil gra-
VZPOREDNIH SIL fi~no in ra~unsko, ~e sta dani sili
usmerjeni v isto smer in ~e sta dani
sili usmerjeni v nasprotno smer.
• Matemati~no izrazi pogoj za ravno-
vesje sil.
• Opredeli enoto 1N kot
silo, s katero Zemlja
privla~i 100-gramsko
ute`.
12
• Ugotovijo, kako se • Delo v skupinah. • matematika
dol`ina vzmeti spremi- (risanje in
nja, ~e nanjo obešamo branje grafov)
razli~no te`ke ute`i. Me-
ritve vnašajo v razpre-
delnico in narišejo graf.
• Iz grafa ali preglednice
sklepajo o odvisnosti
sile in raztezka.
• Predstavijo silo kot
usmerjeno daljico, kjer
je dol`ina daljice mera
za velikost sile, smer
daljice pa se ujema s
smerjo sile.
• Opazujejo spremembe
pro`nega telesa, ~e
nanj delujeta dve vzpo-
redni sili ali ~e ti dve si-
li nadomestimo z eno
samo.
• Primerjajo u~inke sil, • matematika
opazujejo telo in zapiše- (ena~be)
jo pogoj za ravnovesje.
NEVZPOREDNE • Nevzporedni sili nadomesti z eno sa-
SILE mo silo-rezultanto, kadar imata dani
sili skupno prijemališ~e.
• Opazujejo in merijo veli-
kost rezultante, ~e sili
nista vzporedni. Ugotav-
ljajo razliko med sešte-
vanjem vzporednih in
nevzporednih sil.

• Lo~i rezultanto sil od komponent ter • Narišejo in opišejo

lo~i med sestavljanjem in razstavlja- razlike.
njem sil.

• Razstavi dano silo na komponenti. • Grafi~no razstavijo silo

in uporabijo ustrezno
merilo.

• Pove, da je velikost komponent pri • Ob razli~nih primerih

razstavljanju dane sile odvisna od merijo velikost kompo-
njihove smeri. nent in ugotovijo odvis-
nost velikosti kompo-
nente od smeri.

• Imenuje sile, ki delujejo na mirujo~e te- • Grafi~no razstavijo silo

lo na klancu, in opredeli njihovo smer. te`e na klancu.

• Grafi~no dolo~i velikost sil, ki deluje- • Uporabijo ustezno meri-

jo na telo na klancu. lo in dolo~ijo velikost sil.

• Razlo`i preproste primere razstavlja-

nja in sestavljanja sil po slikah.

ZAKON O • Pove, da telesa u~inkujejo drugo na • Opazujejo gibanje fan- • Izberemo si vodo-
VZAJEMNEM drugo vzajemno. tov na kotalkah. Svoja ravna tla in dovolj
U^INKU predvidevanja primerja- velik prostor.
jo z rezultati poskusa.

• Razlo`i preproste primere vzajemne- • Izvedejo nekaj prepro- • Samostojno delajo

ga delovanja sil. stih poskusov in po- v skupinah.
ro~ajo o rezultatih.
13
 • Lo~i zakon o vzajemnem u~inku od • Opozorimo u~ence, da
zakona o ravnovesju. se zakon o vzajemnem
u~inku nanaša na dve
telesi, zakon o ravno-
vesju sil pa na eno telo.
PORAZDELITEV SIL • Lo~i to~kovno, ploskovno ter prostor- • Iš~ejo sile, ki so to~kov-
sko porazdeljene sile. no, ploskovno ali pro-
storsko porazdeljene,
podatke vnašajo v ta-
belo in poro~ajo.
• Pove, da trenje in upor vplivata na • Ob razli~nih poskusih
gibanje. ugotovijo, da je trenje
sila, ki zavira medse-
bojno gibanje, in da pri
gibanju teles skozi
teko~ino nastane upor.
• Pove nekaj primerov, ko na telo vpli- • Zbirajo podatke iz raz-
vata trenje in upor. li~nih virov. Izdelajo
padalo.
• Pove, od ~esa sta odvisna trenje in • Samostojno ugotovijo,
upor. od ~esa je odvisna sila
trenja. Rezultate meri-
tev zapisujejo v pre-
glednico in poro~ajo o
svojih ugotovitvah.
• Opredeli pojem te`iš~a. • Izdelujejo like razli~nih
• Ve, da iz te`iš~a narišemo rezultan- oblik, rišejo te`iš~nice
to sil, s katerimi Zemlja privla~i po- in dolo~ajo te`iš~e.
samezne dele telesa.
14
• Delo v skupinah.
• Za demonstracijo • tehnika in
lahko uporabimo kla- tehnologija
de z razli~nimi sti~ni- (koristnost in
mi ploskvami ter te- škodljivost
lesa enakih mas in trenja)
razli~nih oblik.
• Samostojno delo z
besedilom.
• Spreminjajo le po
eno spremenljivko
in ugotavljajo, kako
je sila trenja odvis-
na od nje.
• Like izdelajo iz kar- • matematika
tona. (risanje te`iš~-
nic in dolo~anje
te`iš~a)
GOSTOTA IN 4 • Pozna in našteje enote za prostorni- • Izberejo telesa enakih • Vaje naj izvajajo s
SPECIFI^NA TEƒA no. prostornin ali enakih homogenimi telesi.
• Pozna predpone in po predponah do- mas in jih razvrš~ajo po
lo~i pretvornike in izpelje decimalne gostoti. Podatke vpisu-
merske enote. jejo v preglednico.
• Opredeli maso snovi, navede merske
enote zanjo in priprave za merjenje.
• Opredeli gostoto in mersko enoto zanjo.
• Zna razvrstiti homogena telesa ena-
kih prostornin po gostoti.
• Zna razvrstiti homogena telesa ena-
kih mas po gostoti.
• Pozna enoto za gostoto.
• Razlo~uje homogena in nehomogena
telesa.

• Izra~una gostoto snovi iz mase in vo- • Dolo~ijo prostornino in • Prostornino merijo • matematika
lumna. maso nekaterih teles in z uporabo merilne- (merjenje
• Zna uporabiti zapis: ρ = m\N. izra~unajo njihovo go- ga valja. prostornine)
stoto. Izra~une primera-
jo s podatki v razpre-
delnici.

• Navede enoto za specifi~no te`o • Iz dane razpredelnice

N\m3 in specifi~no te`o izra~una iz gostot sestavijo razpre-
dane te`e in prostornine. delnico specifi~nih te`.
• Zna uporabiti zapis: σ = Fg \ V.
• Zna iz dane gostote zapisati speci-
fi~no te`o.
TLAK IN VZGON 10
O TLAKU • Našteje enote za ploš~ino in navede • Dolo~ijo ploš~ino klopi, • Rezultat smiselno • matematika
njihove pretvornike. drevesnega lista ali sto- zaokro/ijo. (zaokro`evanje)
pala.
15
 • Opredeli tlak kot koli~nik sile in plos- • S poskusi ugotovijo • Delo v dvojicah.
kve, na katero je sila pravokotna.
• Opiše odnos med tlakom, silo in
ploskvijo.
odnos med tlakom in
silo ter odnos med tla-
kom in ploskvijo. Upo-
• Spreminjajo le po
eno spremenljivko
in ugotavljajo med-
16
rabijo plastelin, telesa sebojni odnos.
enakih mas in razli~nih
sti~nih ploskev, telesa
razli~nih mas in enakih
sti~nih ploskev. Opazu-
jejo odtise v plastelinu
in o ugotovitvah po-
ro~ajo. Izra~unajo tlak
• Uporabi enoto N\m2 = Pa, 1 bar=105 Pa. pod svojimi stopali.
• Enoto N\m2 poimenuje kot Pa.

• Izra~una tlak iz sile in ploskve in zna • Izra~unajo tlak pod raz- • Potrebne podatke
uporabiti zapis p = F\S. li~nimi ploskvami opeke. za izra~un tlaka
• Izra~una tlak, ~e so podatki v narav- izmerijo.
nih številih in osnovnih enotah.
• Na preprostih primerih pojasni odvis-
nost tlaka od sile in ploskve.

TLAK V TEKO^INAH • Opredeli teko~ine in lo~i kapljevine

in pline po njihovih lastnostih.

• Pove, da so sile zaradi tlaka v miru- • S poskusi doka`ejo, da • biologija (krvni

jo~i teko~ini pravokotne na vsako sila teko~ine pritiska na tlak, vdih in
ploskev. vse stene posode. Upo- izdih, umetno
rabimo plasti~ne brizge dihanje)
ali napihnjen balon.
 • Pove, da se tlak, ki ga povzro~i sila
na mirujo~o teko~ino, prenese po
vsej teko~ini.
• Pojasni odvisnost sile od velikosti
ploskve pri enakem tlaku teko~ine.
• Pove, da je tlak v teko~ini odvisen od
globine in specifi~ne te`e teko~ine,
neodvisen pa od oblike posode.
• Ve, da se tlak v teko~ini spreminja z
globino in da je odvisen od vrste te-
ko~ine.
• Pove, da je tlak v isti globini v vseh
smereh enak.
• Izra~una tlak v teko~ini (na razli~ni
globini) z upoštevanjem tlaka ob gla-
dini. Zna uporabiti zapis p = σh.
• Prepozna manometer in barometer in
ve, kje ju uporabiti.
ZRA^NI TLAK • Pove, da zrak povzro~a tlak.
• S poskusi doka`ejo, da
se tlak prenese po vsej
teko~ini. Izdelajo lahko
razli~ne priprave, s kate-
rimi lahko sile pove~amo
(hidravli~ne stiskalnice,
hidravli~ne zavore, hi-
dravli~ne ~rpalke).
• Z merilnikom tlaka na • Poskrbimo, da je v
pro`no ko`ico se pre- plastenki z luknji-
pri~ajo, da tlak naraš~a z cami ves ~as enaka
globino. Opazujejo obli- koli~ina vode.
ko curka iztekajo~e vode
na razli~nih globinah.
• Ob preprostih poskusih
ugotovijo, da je tlak ne-
odvisen od smeri in da
je odvisen od vrste te-
ko~ine.
• Izvedejo poskuse, s ka- • Za preproste po- • biologija
terimi poka`ejo, da skuse uporabimo (poškodbe ušes
je zaradi te`e zraka v enostavne pripo- zaradi neizena-
ozra~ju tlak. mo~ke. ~enega tlaka)
17
 • Spozna onesna`evanje zraka in ne- • Z opazovanjem spoznajo • Ogled ~istilne na-
katere mo`ne na~ine zmanjševanja
onesna`evanja.
glavne onesna`evalce
okolja. Navedejo, kaj
lahko sami storimo za
prave. Tema je pri-
merna za naravo-
slovni dan.
18
ohranjanje ~istega zraka.

• Spozna plasti atmosfere. • geografija

• Spozna fizikalne lastnosti zraka (tem- • Ugotovijo, da se • Primeren je daljši • naravoslovje in

peratura zraka, vlaga v zraku, giba- ozra~je neprestano pre- ~as opazovanja. tehnologija
nje zraka, oblaki in padavine). mika in da gibanje in Tema je primerna
spremembe v troposfe- za projektno delo.
ri vplivajo na vreme. Izdelava preproste
vremenske posta-
je. Sodelovanje z
meteorologi.
• Pove, kolikšen je normalni zra~ni
tlak.

VZGON • Razlo`i silo vzgona kot rezultanto sil

teko~ine, ki deluje na potopljeno telo.
• Ve, da je vzgon sila, s katero deluje
teko~ina na potopljeno telo.
• Z enim od mo`nih na-
~inov ugotovijo, da
telo navidezno izgubi
nekaj te`e, ko ga poto-
pimo v teko~ino.

• Ve, da je sila vzgona enaka te`i • Z merjenjem prostorni-

izpodrinjene teko~ine, in pozna ne izpodrinjene teko-
njeno smer. ~ine ugotovijo, da je
vzgon nasprotno enak
te`i izpodrinjene teko-
~ine.
 • Lo~i, v kakšnih okoliš~inah telo pla- • Telesa znanih gostot • Delo v skupinah.
va, lebdi in potone, in zna to oprede- spuš~ajo v razli~ne kap-
liti v primerjavi gostot. Ijevine in primerjajo go-
stoto telesa z gosto-
to kapljevine. Grafi~no
dolo~ijo, kdaj sta sila
te`e in sila vzgona v
ravnovesju.

• V preprostih primerih izra~una silo

vzgona.

• Prepozna areometer kot pripravo za • Izdelajo preprost areo-

merjenje gostote kapljevin. meter.

DELO IN ENERGIJA 14 • Iš~ejo podatke o raz-

li~nih virih energije.
ENERGIJA IN RAZ- • Spozna razli~ne vire energije.
LI^NI ENERGIJSKI • Merijo temperaturo vo-
VIRI • Spozna, da je sonce glavni vir energije. de v beli in ~rni posodi
na soncu. Opazujejo in
komentirajo poskus s
son~no celico. Komenti-
rajo uporabo son~nih
• Spozna, da so nekateri viri obnovljivi kolektorjev.
in nekateri ne.
• Razlikujejo sile, ki
POJMA DELO IN • Izra~una delo iz sile in poti, kadar je opravljajo delo, od tis-
ENERGIJA sila vzporedna s potjo. tih, ki ne opravljajo dela.
• Ve, da je delo odvisno od sile in poti.
• Izra~una delo, kadar je sila vzpored-
na s potjo.
• Opiše zvezo med delom, silo in potjo.
• Zna uporabiti zapis A=Fs.

• Opredeli joule kot enoto za delo.

19
 • Med silami, ki delujejo na gibajo~e
telo, izbere tiste sile oziroma kompo-
nente sil, ki opravljajo delo. 20
• Navede primere, ko sila ne opravlja • Opišejo primere, ko je
dela. Ve, da sila, ki deluje pravokot- sila pravokotna na pot
no na smer gibanja, ne opravlja dela. in ne opravlja dela.

• Pove, da je za opravljanje dela potreb- • Spoznajo, da energija ni

na energija. potrebna samo za pre-
mikanje re~i, ampak da
tudi mnogi drugi proce-
si potekajo le ob stal-
nem dotoku energije.

• Opredeli delo kot enega od na~inov

izmenjave energije z okolico.

• Uporablja joule kot enoto za delo.

KINETI^NA IN • Opredeli pojave, pri katerih se telesu • Na podlagi izkušenj

POTENCIALNA spremeni kineti~na energija. opredeli zvezo med ma-
ENERGIJA • Ve, da je kineti~na energija poveza- so in kineti~no energijo
na z gibanjem. ter zvezo med hitrostjo
• Pove, da je sprememba kineti~ne in kineti~no energijo.
energije povezana s spremembo hi- Hitrost opredeli kot se-
trosti. stavljeno koli~ino.

• Pove, da je kineti~na energija odvis-

na od mase in hitrosti.

• Pove izrek o kineti~ni energiji in upo-

rabi zapis A = ∆Wk za toga telesa.
• Opiše primere, za katere velja izrek
o kineti~ni energiji.

• Našteje telesa in pojave, pri katerih

se spremeni potencialna energija.
• Zna ugotoviti pove~anje in zmanjša-
nje potencialne energije.
 • Pove, da je sprememba potencialne • tehnika in
energije odvisna od višinske razlike tehnologija
med za~etno in kon~no lego telesa.

DELO Z ORODJI • Razlo`i uporabo orodja z izrekom o • Ob preprostih primerih

kineti~ni in potencialni energiji.
spoznajo, da dane
spremembe energije tu-
di z orodji ne moremo
dose~i z manj dela, kot
~e bi delali brez orodja.

• Ve, da so klanec, škripec in vzvod • Sestavijo preprosta • Na primeru vzvoda

enostavna orodja. orodja, merijo sile in
poti, ra~unajo opravIje-
no delo in primerjajo
rezultate.
naj u~enci prou~ijo
tudi ravnovesni po-
goj. Strmino klanca
spreminjamo in pri
klancu upošteva-
mo trenje. ^e ima-
mo pri škripcu lah-
ke ute`i, moramo k
te`i ute`i dodati
te`o škripca, kjer je
potrebno.

• Opiše zakonitosti, ki veljajo za oprav- • Ob zgledih ugotovijo, da

ljanje dela z orodji. z orodji lahko spremeni-
mo silo, ki opravlja delo.

• Ugotovi, da z uporabo orodja dela ne • Iz prejšnih poskusov

zmanjšamo, ampak samo spreminja- ugotovijo razmerje med
mo razmerje med silo in potjo. silo in potjo pri posa-
meznem orodju.

PROƒNOSTNA IN • Našteje telesa in pojave, pri katerih • Izdelajo samohodni • Navodila za izdela-
NOTRANJA se spremeni pro`nostna energija. kimpe`, vrtiljak in škat- vo so v zbirki Vese-
ENERGIJA lica povrni se. lje z znanostjo –
gibanje.
21
 • Pove, da je notranja energija lastnost
telesa, kineti~na in potencialna ener-
gija pa izra`ata relacije z okolico.
• Našteje primere, ko z delom pove-
~amo notranjo energijo.
ENERGIJSKI ZAKON • Pove, da se energija pretvarja iz ene
oblike v drugo in da se celotna ener-
gija v zaprtem sistemu ohranja.
• Pove, da se notranja energija te`ko
pretvarja v druge oblike energije.
• Opiše primere pretvarjanja energije.
• Pozna energijski zakon.
• Zna uporabiti ena~bo A = ³W
TEMPERATURA • Opredeli temperaturo kot eno izmed
koli~in, ki opisujejo stanje opazova-
nega telesa.
• Spozna Celzijevo skalo in zna pre-
tvarjati iz Kelvinove v Celzijevo ska-
lo in obratno. Opredeli osnovno
enoto za temperaturo kelvin.
• Opiše termometer kot napravo za
merjenje temperature.
• Pove, da se s temperaturo spremi-
nja prostornina opazovanega telesa.
22
• Upogibajo nepro`na te- • Na voljo imajo do-
lesa, drgnejo `ico, trejo volj nepro`nih te-
dvoje teles drugo ob les, npr. plastelin ...
drugo ...
• tehnika in tehno-
logija (segreva-
nje strojev)
• Pretvarjanje energije
opišejo na primerih pa-
danja teles (`ogic), nit-
nega nihala in vozi~ka,
ki je prek škripca napet
z ute`jo.
• Razlikujejo med tempe-
raturo in toploto.
• Merijo temperaturo.
• Opazujejo in merijo
spremembo prostornine.
 • Pove, da se s temperaturo spreminja • Opazujejo raztezke
dol`ina pali~astih teles. teles.

• Pojasni delovanje bimetalnega traku

in opiše njegovo uporabo.

• Našteje vrsto termometrov in opiše

njihovo uporabnost.

MOLEKULARNA • Našteje nekaj lastnosti opazovanega

SLIKA SNOVI telesa.
• Pove, da so lastnosti snovi posledica
razli~ne notranje zgradbe snovi.
• Pove, da so snovi sestavljene iz ato-
mov in molekul.
• Pove, da se molekule nenehno
gibljejo.
• Pove, da med molekulami v trdnih te-
lesih delujejo privla~ne sile.
• Pojasni tlak plina kot posledico trkov
molekul ob stene.
• Pojasni spremembo tlaka plina, ~e se
pri stalni prostornini pove~a tempe-
ratura ali masa plina.

DELO, NOTRANJA 7
ENERGIJA IN
TOPLOTA

SEGREVANJE TE- • Pove, da z delom lahko dose`emo • Segrevajo bakreno vre-

LES Z DELOM ALI enako spremembo notranje energije teno z dovajanjem dela
TOPLOTO kot z dovajanjem toplote. (Joulov poskus).
23
 • Pove, da toplota prehaja s telesa
z višjo temperaturo na telo z ni`jo
temperaturo.
• Našteje primere, ko telo prejema ali
oddaja toploto.
• Ve, da se notranja energija telesu
pove~a, ~e toploto prejme, in da se
mu zmanjša, ~e toploto odda.
MERJENJE TOPLOTE • Opredeli joule kot enoto za toploto.
• Opredeli specifi~no toploto in enoto
zanjo: J\kg K
• Izrazi spremembo notranje energije
s prejeto ali z oddano toploto.
• Ve, od ~esa je odvisna mno`ina
toplote, ki je potrebna za spremem-
bo notranje energije opazovanega
telesa.
• Izra~una prejeto ali oddano toploto
po zapisu Q = mc³T.
• Spozna energijski zakon v razširjeni
obliki: A + Q = ³W
MO^ IN TOPLOTNI • Zna zapisati ena~bi za mo~ in toplot-
TOK ni tok.
• Spoznajo, da toplota • Pri segrevanju vo- • zdravstvena
te~e od toplejšega k
hladnejšemu telesu.
Merijo temperaturo me-
de z grelci velja biti
še posebno pozo-
ren.
vzgoja
24
šanice hladne in tople
vode.
• Segrevajo vodo s potop- • Grelnik vse toplote
nim grelnikom in v ta- ne odda vodi, ne-
belo zapisujejo ~asovni kaj toplote prejme
potek spreminjanja tudi zrak.
temperature pri enako-
mernem segrevanju vo-
de (mešanice vode in
ledu). Narišejo graf, ki
prikazuje spreminjanje
temperature v odvisno-
sti od ~asa.
• S poskusi spoznajo po-
men obleke, izolacij-
skih materialov. Iz zgle-
dov iz vsakdanjega `iv-
ljenja spoznajo zvezo
med mo~jo in ~asom, v
katerem telo opravi ne-
ko delo.
TALJENE IN IZPA- • Pove, da je taljenje in izparevanje po- • Primerno za nara-
REVANJE, ZMRZO- vezano s spremembo notranje ener- voslovni dan.
VANJEIN gije pri konstantni temperaturi.
ZGOŠ^EVANJE
• Grafi~no prika`e spremembo tempe-
rature med tališ~em in odvisnosti od
~asa.

• Poimenuje temperaturne to~ke in

procese, povezane s spremembo
agregatnega stanja.

• Izra~una spremembo notranje ener-

gije pri taljenju in izparevanju iz po-
datkov v tabeli.

• Pove, da so spremembe temperatu-

re, agregatnega stanja in kemijske
zgradbe snovi povezane s spremem-
bo notranje energije.
25
 3 . 2 D e ve t i ra z r e d
3 . 2 V s e b i n e z o p e ra t i v i z a c ij o c i lj e v, d ej av n o st m i u če n c e v, d i d a k t i č n i m i 26
p r i po r oč i li , m e d pr edm etnimi povez avam i in č asovno op redel i t vij o z a 9. razred
V devetem razredu je razporejenih 49 ur od 64 ur. Ostale ure so namenjene ponavljanju, preverjanju, ocenjevanju, izbirnim vsebinam, ko jih izbere
učitelj ter naravoslovnim aktivnostim. Ob posameznem poglavju je zapisano število ur, namenjeno obravnavi tega poglavja. Pri ciljih je temeljno
znanje označeno s polkrepkim tiskom, izbirne vsebine pa s poševnim tiskom.
PREDLAGANE ŠT. UR CILJ DEJAVNOST SPECIALNODIDAKTI^NA MEDPREDMETNE
VSEBINE U~enec: U~eneci: PRIPORO^ILA POVEZAVE
GIBANJE 13
OPISOVANJE • Razlikuje med gibanjem in miro- • Iz vsakdanjega `ivljenja • U~enci delajo v
GIBANJA vanjem opazovanega telesa gle- poiš~ejo primere za dvojicah.
de na okolico. gibanje teles in opišejo.
• Lo~i premo in krivo gibanje. kako se njihova lega
spreminja glede na
telesa v okolici.

ENAKOMERNO • Opredeli hitrost kot koli~nik poti
GIBANJE in ~asa.
• Zna izra~unati hitrost.
• Zna uporabiti zapis v = s\t.
• Izpelje zvezo med enotama m\s
in km\h.
• Grafi~no prika`e odvisnost hitro-
sti od ~asa in odvisnost poti od
~asa in graf razlo`i.
• Opazujejo gibanje vozi~- • Uporaba vozi~ka na
ka na elektri~ni pogon elektri~ni pogon.
po vodoravni podlagi. Delo v manjših skupi-
nah.
• Izmerijo pot in ~as. • matematka
Narišejo graf. Izdelajo (risanje grafov)
histogram.

NEENAKOMERNO • Lo~i enakomerno in neenakomer- • V razpredelnico vpišejo • Delo v dvojicah.

GIBANJE no gibanje. primere iz vsakdanjega
• Izbere med naštetimi primeri `ivljenja za enakomer-
enako- merno in neenakomerno no in enakomerno
gibanje. pospešeno gibanje.
ENAKOMERNO • Izvedejo poskus s kota- • Za kroglice uporabijo
POSPEŠENO • Pri enakomerno pospešenem ljenjem kroglice po nag- frnikule. Delajo v maj-
GIBANJE gibanju pozna pojme kon~na Vk, njeni podlagi, pri ~emer hnih skupinah.
za~etna Vz in povpre~na hitrost. v enakih ~asovnih inter-
valih ozna~ijo na
 • Opredeli pospešek kot koli~nik spre- podlagi polo`aj kroglice. • Uporabijo zbirko
membe hitrosti in ~asa, v katerem Izvedejo poskus z vo- za gibanje.
je ta sprememba nastala, in navede zi~kom, brna~em in pa- • U~ence opozorimo
enoto zanj. pirnatim trakom. na natan~nost pri
Zna izra~unati pospešek a = Œ v\Œ t. Izdelajo histogram. delu.

• Izra~una pot pri enakomerno pospe-

šenem gibanju. s = vz t + at\2.
• Zna izra~unati pot, ~e je vz = o:
s = at2/2, s = v t.

• Pove, da je pospešek pri padanju • Opazujejo poskus z br- • U~ence opozorimo

pribli`no 10 m\s2. na~em in papirnim tra- na odstopanje me-
kom pri padanju krogIi- ritev od dejanske
ce. Izdelajo histogram. vrednosti.
Izra~unajo pospešek pri
padanju.
SILA IN POSPEŠEK • Razlikuje vrsto gibanj glede na rezul-
tanto zunanjih sil. (Premo in krivo gi-
banje, kro`enje.)

• Zna narisati vse zunanje sile, ki delu- • Rišejo zunanje sile, ki • Individualno delo.
jejo na opazovano telo, in dolo~iti re- delujejo na opazovano U~itelj nariše u~en-
zultanto. telo, in narišejo rezuI- cem telesa v danih
tanto. Ugotovijo vrsto situacijah.
gibanja glede na rezul-
tanto zunanjih sil.

• Pozna zvezo med vsoto zunanjih sil, • S pomo~jo zbirke za gi-

maso in pospeškom FR = ma. banje in z zapisova- • Dolo~imo pot pri • matematika
njem meritev v tabelo poskusu in damo (premo in
ugotovijo zvezo med natan~na navodila obratno soraz-
vsoto vseh zunanjih sil, za delo. merje)
maso in pospeškom.
Uspešnejši u~enci
• Pove, da je 1 N sila, ki da masi 1 kg izra~unajo silo trenja.
pospešek 1 m/s2.
27
 • Zna izra~unati kineti~no energijo
Wk = mv2/2.
• Izra~una delo, ki je potrebno za
spremembo potencialne energije,
28
po zapisu A = mgŒh.

KROƒENJE • Spozna kro`enje kot krivo gibanje in • Opišejo primere • Potrebna je pozor- • tehnika in
razume pojme frekvenca kro`enja, kro`enja iz vsakdanje- nost pri izbiri tehnologija
obhodni ~as, obodna hitrost in cen· ga `iv/jenja. kro`e~ih teles za (obdelovalni
tripetalna sila. Opazujejo stroboskop- poskus (nevarnost stroji)
• Zna zapisati zvezo med obodno hit- sko merjenje frekvence. nesre~e). •
rastjo in frekvenco.

VESOLJE 5

ZGODOVINSKI • Pozna zgodovinski razvoj astronomi- • V razli~ni literaturi po- • U~encem predhod- geografija
PREGLED je in nekatere znane astronome. iš~ejo podatke o znan- no naro~imo litera·
Pove, da med dvema telesoma deluje stvenih dognanjih v turo in jih usmeri-
privla~na sila. zvezi z vesoljem, na- mo v iskanje.
• Pove, da se telesa gibljejo okoli Son- stankom planetov,
ca po elipsah. Zemlje in aktualnih od-
kritjih.
VESOLJE IN • Razlikuje pojme planet, komet, mete-
OSON^JE, SONCE or, zvezda, galaksija in našteje
IN PLANETI bli`nje planete.
• Opredeli svetlobno leto.

ZVEZDE • Pove, da so razdalje do zvezd zelo • Opazujejo zvezde, • Tema je primerna

razli~ne. ozvezdja in galaksije. za naravoslovni
dan.
• Imenuje glavna ozvezdja in pove, da
se njihove lege med letom spremi-
njajo glede na uro opazovanja in
letni ~as.
ELEKTRI^NI TOK 8
IN ELEKTRI^NI
NABOJ

ELEKTRI^NI KROG • Našteje izvire, prevodnike, izolatorje, • Sestavijo elektri~ni • Uporabimo raz- • tehnika in
porabnike in ve, da z njimi sestavimo krog z uporabo `arnice, li~ne sestavljanke tehnologija
elektri~ni krog. varovalke, stikala. (EVP, Elektrik ... )
Pozna izvire elektri~nega toka in jih
našteje.
Lo~i prevodnike, izolatorje in porab-
nike.
• Uporablja dogovorjena znamenja za
risanje posameznih delov elektri~-
nega kroga.

MERJENJE ELEK- • Našteje u~inke elektri~nega toka in • Opazujejo segrevanje

TRI^NEGA TOKA pozna preproste primere rabe. cekas `ice, skozi katero
te~e elektri~ni tok. Našte-
jejo primere uporabe.

• Našteje u~inke elektri~nega toka, ki • Izvedejo poskus z mag- • Poskus izvedejo v • kemija (elektro-
so odvisni od smeri toka. netno iglo in `ico, po majhnih skupinah. liti)
• Pove, da je amper (A) enota za elek- kateri te~e elektri~ni tok.
tri~ni tok. Opazujejo elektrolizo z
• Pove, da je ampermeter (AM) meril- vodno raztopino modre
nik toka, in ve, da ga ve`emo zapo- galice.
redno s porabnikom.

ELEKTRI^NI NABOJ • Izra~una preto~eni naboj iz toka in • Merijo elektri~ni tok in

~asa in pozna enoto zanj. Zna upora- ~as.
biti zapis e = It.
• Pozna izrek o ohranitvi naboja.
29
NAPETOST IN 4
ELEKTRI^NO DELO

ELEKTRI^NA • Pozna napetost in enoto zanjo. • Merijo napetost na po-

30
NAPETOST Ve, da je napetost sposobnost gene- rabnikih pri razli~nih
ratorja, da lahko poganja elektri~ni vezavah.
tok. Ve, da je enota za napetost volt.
• Pove, da je merilnik napetosti volt-
meter, in ve, da ga v elektri~ni krog
ve`emo vzporedno s porabnikom.
Zna izmeriti napetost na generatorju
in na porabniku.

ELEKTRI^NO DELO • Pove, da z elektri~nim delom do-

IN ENERGIJSKI ZA- se`emo energijske spremembe.
KON Zna izra~unati porabo elektri~nega
dela.
• Izvedejo poskus s se- • Uporabimo grelce
• Ve, da lahko elektri~no delo merimo grevanjem vode s po- iz zbirke Kalorika.
in ra~unamo s spremembo notranje topnim grelcem, pri
energije: Ae = ³Wn. ~emer merijo elektri~ni
• Pozna energijski zakon v razširjeni tok, napetost, tempera-
obliki: ³W = Ae + Am + Q. turo vode in ~as po in-
• Pove, da je elektri~no delo sorazmer- tervalih. Meritve zapi-
no z napetostjo in s preto~enim na- sujejo v tabelo.
bojem. • Pri izra~unih u~en-
ci uporabijo svoje
• Ra~una elektri~no delo in elektri~no meritve.
mo~: Ae = eU; P = Ul; Ae = Ult;
Ae = Pt.
Ve, da je enota za mo~ vat (W).
• Zna zapisati energijski obra~un za
nekatere izvire.
ELEKTRI^NI UPOR 9
• Pozna Ohmov zakon • V elektri~nem krogu, v
OHMOV ZAKON IN Opredeli upor kot koli~nik med elek- katerem je vezan upor,
UPOR tri~no napetostjo in elektri~nim to- merijo elektri~ni tok in
kom R = U\l. spreminjajo elektri~no
• Pove, da je elektri~ni upor lastnost napetost.
upornikov. • Meritve vpisujejo v • matematika (ri-
razpredelnico. Narišejo sanje grafov)
• Pozna enoto za elektri~ni upor. graf I(U).

ZAPOREDNA • Lo~i vzporedno in zaporedno vezavo • Po shemi izdelajo raz- • Opozorimo jih na • tehnika in te-
VEZAVA elementov v krogu li~ne vezave zaporedno uporabo merilni- hnologija
vezanih porabnikov ter kov.
merijo elektri~ni tok in
napetost.
• Pozna vlogo varovalke.
• Pove, kaj je kratek stik.

• Pove, da ve~je število zaporedno ve-

zanih porabnikov zmanjša tok skoz- • Poiš~ejo primere iz
nje, ~e je izvir stalen. vsakdanjega `ivljenja.
• Pove, da skozi zaporedno vezane
elemente elektri~nega kroga te~e
enak tok:
I=I1=I2=...=In

• Izra~una skupni upor zaporedno ve-

ZAPOREDNA VEZA- zanih upornikov:
VA UPOROV R = R1+ R2+...+ Rn • Izmerijo napetost na
• Zna zaporedno vezati ve~ upornikov. zaporedno vezanih
• Ve, da je pri zaporedni vezavi na upor- uporih. Izra~unajo na-
niku z ve~jim uporom ve~ja napetost. domestni upor in
• Pozna zakonitosti delitve napetosti izra~un preverijo s po-
pri zaporedno vezanih upornikih: skusom.
U1:U2=R1:R2
31
VZPOREDNA • Pove, da je pri vzporedni vezavi tok • Po shemi izdelajo raz- • Opozorimo jih na • tehnika in
VEZAVA pred cepitvijo enak vsoti tokov v po-
sameznih vejah:
I = I1+ I2+...+ In
li~ne vezave zaporedno
vezanih porabnikov in
merijo elektri~ni tok ter
pravilne vezave me-
rilnikov.
tehnologija
32
• Pove, da se z ve~anjem števila vzpo- napetost.
redno vezanih porabnikov skupni tok
skoznje pove~uje.
VZPOREDNA
VEZAVA UPOROV • Izra~una skupni upor dveh ali ve~ • Izmerijo tok skozi vzpo-
enakih vzporedno vezanih upornikov. redno vezana upora.
Ve, da je skupni upor vzporedno ve- Izra~unajo nadomestni
zanih upornikov manjši od najmanj- upor in izra~un preveri-
šega: 1/R=1/R1+1/R2. jo s poskusom.
Pozna zakonitosti cepitve toka vzpo-
redno vezanih upornikih.
Ve, da skozi manjši upor te~e ve~ji
tok: I1: I2 = R2: R1.

UPOR ƒIC IN DRSNI • Pove, od ~esa je odvisen upor `ice. • Opazujejo poskus z
UPORNIK drsnim upornikom.

MIRUJO^I 5 • Zna opredeliti pojem ploš~atega

ELEKTRI^NI NABOJ kondenzatorja.
• Lo~i med naelektrenim in elektri~no
MIRUJO^I ELEK- nevtralnimi telesi.
TRI^NI NABOJ • Pove, da obstajata dve vrsti naboja.

• Pove, da med naelektrenimi telesi • Opazujejo poskuse z

delujejo privla~ne ali odbojne sile. elektrostati~nim gene-
ratorjem, stiroporno
kroglico in šopom pa-
pirnatih trakov.
• Pove, da je med naelektrenima tele- • Opazujejo poskus s
soma napetost, ki lahko po`ene tlivko med naelektreni-
elektri~ni tok. ma ploš~ama konden-
zatorja.
• Pozna elektrometer.
 • Razlo`i pojav influence.
• Pove, da je v okolici naelektrenega
telesa elektri~no polje.
• Pove, da na naelektreno telo v elek- • Opazujejo poskus z na-
tri~nem polju deluje elektri~na sila v elektreno kroglico med
smeri elektri~nih silnic. ploš~ama nabitega
kondenzatorja.
• Lo~i homogeno in nehomogeno elek- • Opazujejo poskus s pri-
tri~no polje. kazom elektri~nega po-
lja v modelu ploš~atega
kondenzatorja.
MAGNETNO POLJE 5
MAGNETNE SILE • Pove, da magnetna sila deluje na fe- • Izvedejo poskuse s traj-
romagnetne snovi. nimi magneti.
Ve, da ima vsak magnet dva pola.
Ve, da je tudi Zemlja magnet.
• Pove, da magnetna sila deluje na gi- • Opazujejo poskus v ka-
bajo~e se naelektrene delce. todni cevi s kri`em.
MAGNETNO POLJE
• Pove, da prostor, v katerem delujejo
magnetne sile, imenujemo magnet-
no polje.

• Ponazori magnetno polje z magnetni- • Izvedejo poskus z `e- • U~ence opozorimo

mi gostotnicami. leznimi opilki. na delo z opilki in
TULJAVA trajnim magnetom.
• Pozna tuljavo in pove, da je v njej in • Opazujejo poskus z
okoli nje magnetno polje, kadar te~e modelom tuljave in
po tuljavi elektri~ni tok. opilki.
Uporabijo tuljavo za iz-
delavo elektromagneta.
33
34
4 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

Vrstni red obravnave

Vrstni red obravnave posameznih poglavij in razvrstitev tem znotraj poglavij v posameznem
razredu za u~itelje ni obvezujo~. V u~nem na~rtu je nakazana zaporedje, kot smo ga vajeni v
preteklosti. U~itelji fizike sami razporedijo predpisano u~no snov v okviru ur, ki so na razpo-
lago.

Razporeditev ur po poglavjih

Ob naslovu posameznega poglavja je zapisano število ur, ki je namenjeno obravnavi tega po-
glavja in je u~itelju za orientacijo pri razporejanju ur ter pripravi njegovega letnega u~nega
na~rta. Zapisano število ur ni obvezujo~e. Nerazporejene ure v 8. in 9. razredu naj u~itelj na-
meni utrjevanju, ponavljanju, preverjanju in ocenjevanju.

Izbirne vsebine u~itelji vnesejo v svoje letne u~ne na~rte glede na zanimanje u~encev in usme-
ritev ter opremljenost šole. Lahko jih izvajajo tudi pri naravoslovnih aktivnostih. V u~nem
na~rtu je opisanih nekaj izbirnih vsebin. U~itelji imajo mo`nost izbire dodatnih tem tudi na tak
na~in, da povezujejo pouk fizike z vsakdanjim `ivljenjem. Take teme so npr.: promet, energi-
ja, ekologija, vreme, fizika v medicini, fizika in njena uporaba, zgodovinski razvoj fizikalnih za-
misli in njihov vpliv na dru`bo. Za te teme u~itelji sami izdelajo u~ni na~rt.

Podajanje učne snovi

Pouk fizike naj bo zasnovan na poskusih in opazovanju u~encev. U~enci bodo dosegli potreb-
na znanja in za~utili vezi med znanostjo, kulturo in materialnimi dobrinami, ~e bo pouk pote-
kal tako, da bodo v ospredju miselni procesi s poudarkom na razumevanju in vrednotenju,
raziskovanju in razlaganju fizikalnih pojavov v okolju.
 35
Priporočila za uporabo računalnika
Uporaba ra~unalnika mora prispevati k novi kakovosti pouka (merjenje s pomo~jo ra~unalni-
ka, obdelava meritev, interaktivnost, modeliranje, analiza, animacija ... ) in se ne sme izroditi
v golo projiciranje prosojnic.

Zavedati se moramo, da so (v ve~ini primerov) ra~unalniki le v ra~unalnici in da jo lahko

obiš~emo le malokrat. Tako je za uporabo programov pri pouku potrebna oprema za ra~unal-
niško projekcijo, ki jo moramo imeti stalno pripravljeno.

Ra~unalništvo je veja, ki se zelo hitro razvija, tako da je treba gledati navedene programe kot
priporo~ilo, ne pa kot obvezo; standardi in normativi zastarijo v treh mesecih. Programi, ki jih
trenutno ponuja Ro, pokrivajo celotno podro~je pou~evanja fizike. V vsakem programu najde-
mo vrsto odli~nih rešitev in seveda tudi kakšno nerodnost. Enako velja za druge programe, ki
jih najdemo na trgu.

Animirane skice – veliko kratkih programov za podporo in po`ivitev u~iteljeve razlage. Inter-
aktivno delo ni mo`no.
Albert – 45 okenskih simulacij, primernih za demonstracijo in samostojno delo u~encev.
Visual Physics – 7 simulacij, tonski generator in analiza zvoka. Program je primeren za de-
monstracijo in samostojno delo u~encev.
Edison – elektri~ni tokokrogi. Program je primeren za demonstracijo in samostojno delo u~en-
cev.
Interactive Physics – orodje za gradnjo simulacij. Program je primeren za demonstracijo in sa-
mostojno delo u~encev.
36
Uporaba ra~unalnika pri posameznih poglavjih:

PREDLAGANE VSEBINE RA^UNALNIK

UVOD V FIZIKO
O SILAH • Meritve s tehtnico (RS232) in ra~unalnikom.
• lnteractive Physics
TLAK IN VZGON
DELO IN ENERGIJA • Interactive Physics
MOLEKULARNA SLIKA SNOVI • Albert: Idealni plin
• Animirane skice: Toplota (316, 320)
DELO, NOTRANJA ENERGIJA
IN TOPLOTA • Albert: Prevajanje toplote
GIBANJE • Meritve: Zra~na proga z uporabo vmesnika,
• Animirane skice: Graf (201–206), Gibanje (215, 216)
• Interactive Physics
• Animirane skice: Graf (201–206),
Gibanje (217–221), Vektorji (207–209)
• lnteractive Physics: Cart
KRO@ENJE • Animirane skice: Graf (201–206),
Vektorji (210–213), Gibanje (222, 223)
• Visual Physics: Kro`enje
VESOLJE • Interactive Physics: Solar
• Albert: Keplerjevi zakoni
• Animirane skice Gravitacija in Coulombova sila
(32, 33, 34), Gravitacija (231–236)
• SkyMap
ELEKTRI^NI TOK
IN ELEKTRI^NI NABOJ • Edison
ELEKTRI^NI NABOJ • Edison
NAPETOST IN ELEKTRI^NO DELO
ELEKTRI^NO DELO
IN ENERGIJSKI ZAKON
ELEKTRI^NI UPOR • Edison
MIRUJO^I ELEKTRI^NI NABOJ • Animirane skice: Elektrika (372)
• Visual Physics: elektrostatika
• Albert: Elektrostati~ni dipol
• Albert: Influenca
MAGNETNO POLJE • Animirane skice: Elektrika (365, 370)
• Albert: Magnetno polje
 37
Preverjanje znanja
Pri fiziki preverjamo in ocenjujemo znanje na 3 mo`ne na~ine:

– ustno preverjanje in ocenjevanje;

– pisno preverjanje in ocenjevanje (po 1 pisna naloga na ocenjevaIno obdobje);
– preverjanje in ocenjevanje eksperimentalnih veš~in.
38
39
40