Univerza v Ljubljani

Pravna Fakulteta

DRUŽINA IN RAZMERJA
MED STARŠI IN OTROKI
PRIMER D2

Študentka Lucija Jazbec izjavljam, da sem avtor te

seminarske naloge. Zagotavljam, da sta tiskana in
elektronska verzija istovetni. Kot avtor dovoljujem objavo
tega dela v študijske namene Pravne fakultete Univerze v
Ljubljani.

Lucija Jazbec, skupina III

2
Kazalo
POVZETEK...........................................................................................................................................3
KLJUČNE BESEDE..............................................................................................................................3
UVOD....................................................................................................................................................4
POJEM DRUŽINE.............................................................................................................................4
RAZLIČNI POGLEDI NA DRUŽINO..............................................................................................4
FUNKCIONALISTIČNI POGLED................................................................................................4
KRITIČNI POGLEDI....................................................................................................................5
MARKSISTIČNI POGLEDI..........................................................................................................6
FEMINISTIČNI POGLEDI...........................................................................................................7
RAZMERJA MED STARŠI IN OTROKI.............................................................................................7
ZAKONSKA ZVEZA........................................................................................................................7
OTROKOVE PRAVICE....................................................................................................................8
Korist otroka...................................................................................................................................8
RAZPAD ZAKONSKE ZVEZE........................................................................................................9
Pravna plat razveze zakonske zveze...............................................................................................9
PRAKTIČNI PRIMER PRAVDNEGA POSTOPKA Z RAZVEZO ZAKONSKE ZVEZE,
DODELITVE OTROKA IN DOLOČITVE STIKOV..........................................................................10
ZAKLJUČEK.......................................................................................................................................11
LITERATURA.....................................................................................................................................12

3
POVZETEK

Družina je univerzalna družbena institucija, ki je neizbežen del človeške družbe in predstavlja

nekaj dobrega ne samo za posameznika, temveč tudi za družbo nasploh. Različne veje
sociologije imajo različne poglede na pojem družine.

Razmerja med starši in otroki ureja zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, otrokove
pravice pa konvencija o otrokovih pravicah.

Iz zakonske opredelitve je zakonska zveza z zakonom urejena življenjska skupnost moškega

in ženske. Sociologi glede na opažanja in statistiko opažajo ogrožanje institucije zakonske
zveze, saj se vse več zakoncev odloča za razvezo zakonske zveze.

Poznamo tri vrste razpada zakonske zveze. Ti so ločitev, razveza in prazna zakonska zveza.
Pravno poznamo dve vrsti razveze. Lahko jo vložita oba zakonca in tako sporazumno
prekineta zakon, lahko pa za to zaprosi eden od zakoncev zaradi nevzdržnosti v zakonski
zvezi.

Ne glede na stanje v družini, korist otroka je najpomembnejša, pa naj bo za čas trajanja

zakonske zveze ali ob njenem razpadu, ko pride do vprašanja skrbništva.

KLJUČNE BESEDE

 Različni sociološki pogledi na družino

 Zakonska zveza
 Otrokove pravice
 Razveza zakonske zveze
 Skrbništvo nad otrokom

4
UVOD

POJEM DRUŽINE

Družina je univerzalna družbena institucija, ki je neizbežen del človeške družbe in predstavlja

nekaj dobrega ne samo za posameznika, temveč tudi za družbo nasploh. Sestava družin se
med družbami razlikuje, vendar jo še vedno obravnavamo kot različice istega pojava. V
preteklosti je veljalo za naravno in normalno, da gospodinjstva temeljijo na družinah, v
sodobnem svetu pa se soočamo s propadom tradicionalnosti, saj so alternative kot so rasno
mešane in istospolne družine v družbi vse bolj pogoste.

RAZLIČNI POGLEDI NA DRUŽINO

FUNKCIONALISTIČNI POGLED

Utemeljitelja tega pogleda so George Peter Murdock, Talcott Parsons ter Brigitte in Peter
Berger. Na podlagi analize je Murdock dokazal štiri temeljne funkcije, ki jih opravlja družina
v vseh družbah, ki so seksualna, reproduktivna, ekonomska in vzgojna. Te funkcije so nujne
za obstoj družine, saj na primer že brez seksualne in reproduktivne funkcije ne bi bilo članov
družbe. Funkcije družine za družbo so neločljive od njenih funkcij za njene posamezne člane.
Za primer lahko vzamemo seksualno funkcijo. Ta naj bi bila vezana zgolj na zakonca in ne za
aktivnost zunaj zakonske zveze. To ne samo krepi družino, temveč tudi vzpostavlja družbeni
red, saj lahko zaradi popolne seksualne svobode pride do razdiralnih učinkov družbe. Na ta
način družina opravlja pomembne funkcije ne samo za posamezne člane, temveč za celotno
družbo.

Parsons se v svoji analizi osredotoča na družino v sodobni ameriški družbi. To je posplošil na

družine v vseh družbah, saj naj bi ameriška družina ohranjala dve osnovni in nezamenljivi
funkciji:

5
  primarna socializacija otrok,
 stabilizacija odraslih oseb v družbeni populaciji.

Primarna socializacija, ki se vrši v zgodnjem otroštvu, vključuje dva temeljna procesa, ki sta
ponotranjanje družbene kulture in strukturiranje osebnosti. Brez ponotranjanja kulture bi
družba prenehala obstajati, saj ne bi bilo več skupnih norm in vrednot, ki jo oblikujejo.

Stabilizacija odraslih osebnosti je nujna za ohranitev zakonske zveze in čustveni varnosti, ki

si jo nudita. S tem lažje prebrodita vsakodnevni stres, ki teži k destabilizaciji. .

Brigitte in Peter Berger Sta skušala biti objektivna v razpravi o družini, vendar se nato
opredelita bolj na stran tistih, ki zagovarjajo pozitivne vidike družinskega življenja. Po
njunem mnenju naj bi buržoazna družina zadovoljevala potrebe družbe in posameznikov. Ta
je bila osredotočena na otroka, imela je stroge moralne vrednote, poudarjala je ekonomski
uspeh in bila zelo religiozna. Ta tip družine temelji na obstoju zasebne lastnine in s tem na
neodvisnosti od drugih. Brez zasebne lastnine naj bi otrok težko razvil smisel odgovornosti za
druge.

KRITIČNI POGLEDI

V nasprotju z funkcionalistično teorijo pa nekateri raziskovalci menijo, da je lahko družina

disfunkcionalna tako za družbo, kot za njene člane. Te kritike so usmerjene predvsem proti
družini v zahodni industrijski družbi. Ta razmerja sta utemeljila Edmund Leach in R. D.
Laing.

Leach v svojih študijah predstavlja pesimistično stališče o družini v industrijski družbi.

Kritizira nuklearno družino1 in pravi, da je v veliki meri izolirana od sorodstva in širše
skupnosti, kar pa ni dobro, saj zaradi tega prihaja do zaostritve čustvenega stresa med
zakoncema ter starši in otroki. Nuklearna družina je preobremenjena, zahteve so prevelike, v
izolaciji pa družinski člani preveč zahtevajo in pričakujejo drug od drugega. Posledica pa je
konflikt. Napetost pa se ne izraža samo v družini, temveč se prenese na celotno družbo.

1
Nuklearno družino sestavljajo dve odrasli osebi v seksualnem razmerju oziroma vsaj ena odrasla
oseba, na drugi strani pa vsaj en biološki otrok oziroma posvojenec teh odraslih oseb.

6
Laing obravnava družino z vidika interakcij. Posamezniki oblikujejo zavezništva, privzemajo
različne strategije in izigravajo enega ali več posameznikov proti drugim v zapleteni taktični
igri. Interakcijske situacije razume kot škodljive in destruktivne.

Govori o družino kot o vezi. Najvišja skrb je recipročnost (vsak partner se ukvarja s tem kaj
drugi misli, čuto, dela). V okviru te vezi obstaja stalna zahteva po vzajemni skrbi in
pozornosti.

Laing tako kot Leach sklepa, da problemi v družini ustvarjajo probleme v družbi.

MARKSISTIČNI POGLEDI

Marksistične poglede sta utemeljila Friedrich Engels in Eli Zaretsky

Engels je privzel evolucijski pogled na družino, pri čemer je skušal ugotoviti njen izvor in
evolucijo skozi čas. Ta pristop je povezal z marksistično teorijo in po tem sklepal, da se je
družina spreminjala, kot se je spreminjal način proizvodnje. Engels meni, da so bila
proizvajalna sredstva v začetnih stopnjah človeške evolucije v lasti skupnosti in družina kot
taka ni obstajala. Za to dobo primitivnega komunizma je bila značilna promiskuiteta. Čeprav
so Engelsa zaradi teh razmišljanj kritizirali, to ni daleč od resnice, saj človekovi najbližji
sorodniki šimpanzi živijo v promiskuitetnih tvorbah. Tako naj bis e tudi zakonska zveza
razvila iz te tvorbe. Razvoj naj bi nadaljevala v poliginijo in na oncu vse do monogamne
nuklearne družine. Vsaka stopnja tega razvoj pa doživlja večje omejitve.

Zaretsky je iz marksističnega vidika analiziral novejši razvoj družine. Sklepa, da družina v

moderni kapitalistični družbi ustvarja utvaro, da je zasebno življenje precej ločeno od
ekonomskega, saj je bila družina pred zgodnjim devetnajstim stoletjem temeljna enota
proizvodnje. Šele z razvojem tovarn se je to ločilo. Večje možnosti za osebnostni razvoj daje
proletariatu, saj imajo manjši delovni čas. Vendar pa meni, da družina ne more zadovoljevati
psiholoških in osebnostnih potreb posameznikov. Edino pribežališče je v nasilni družbi. Poleg
tega pa družino Zaretsky obravnava kot pomembno oporo kapitalistični ekonomiji. Meni, da
je družina pomembna enota potrošnje.

7
FEMINISTIČNI POGLEDI

V zadnjih desetletjih je feminizem verjetno bolj vplival na preučevanje družine, kot kateri
koli drugi pristop k razumevanju družbe. Feministke so bile izjemno družbeno kritične in so
poudarjale škodljivosti družinskega življenja na ženske. V sociologijo so vpeljale nove
študije na področju družinskega življenja. Poudarjale so ekonomski prispevek k družbi, ki ga
predstavlja hišno delo v okviru družine. Pokazati hočejo, da imajo nekateri člani družine,
predvsem moški, večje koristi kot drugi.

RAZMERJA MED STARŠI IN OTROKI

Razmerje med starši in otroki nastane predvsem na naraven način: z rojstvom otroka; lahko pa
tudi na pravni način: s posvojitvijo tujega otroka. Za pravni položaj otroka ni pomembno, ali
je rojen v zakonski zvezi ali zunaj nje. Pravice in obveznosti otroka do staršev in drugih
sorodnikov ostanejo enake.

ZAKONSKA ZVEZA

Iz zakonske opredelitve je zakonska zveza z zakonom urejena življenjska skupnost moškega

in ženske. Bistvena je skupnost življenja, v katerem moški in ženska v medsebojnem razmerju
zadovoljujeta svoje potrebe, želje in zahteve. V skupnosti morata biti zakonca enakopravna
tako osebno, kot tudi premoženjsko. Zakonska zveza se sklene če so izpolnjeni trije pogoji, ki
so: osebi morata biti različnih spolov, soglašati morata o sklenitvi in ga izjaviti pred
pristojnim organom. S sklenitvijo zakonske zveze nastopijo tudi pravne posledice. Med te
štejemo: popolna poslovna sposobnost, skupni priimek, dolžnost skupnega življenja, dolžnost
vzajemnega spoštovanja in zaupanja, dolžnost preživljanje družine, pravica svobodne
odločitve o rojstvih otrok, prosta izbira dela in poklica,… .

8
Sociologi glede na opažanja in statistiko opažajo ogrožanje institucije zakonske zveze.
Sklepajo, da je vse manj priljubljena in da se tako vse več ljudi raje razvija razne alternative
skupnega življenja.

Robert Chester je pisal o spreminjanju starosti v kateri se sklene zakonska zveza. Ugotovil je,
da je najprej začela stopnja sklepanja zakonskih zvez upadati na Švedskem in Danskem med
osebami mlajšimi od trideset let. Trend se je nadaljeval v Veliki Britaniji, ZDA in Zahodni
Nemčij. Kmalu je bil upad zabeležen tudi v drugih Evropskih državah. Vendar pa pride do
sklepa, da se število porok drastično ne upada, ampak da se ljudje poročamo kasneje kot
včasih.

OTROKOVE PRAVICE

Otroci morajo po načelu ustave Republike Slovenije uživati posebno varstvo pred
izkoriščanjem in zlorabljanjem, ter skrb. Posebno državno varstvo uživajo zlasti otroci
mladoletniki, za katere starši ne skrbijo, ki jih nimajo ali so brez ustrezna starševske oskrbe.
Za te otroke zakon ureja možnost posvojitve, rejništva in skrbniškega varstva.

Pravice otrok so zbrane v konvenciji o otrokovih pravicah, katero je izdala Generalna

skupščina Združenih narodov, 20.11.1989.

Korist otroka
Starši morajo v okviru roditeljske pravice skrbeti za otrokove koristi. Ta nastopi pri odločanju
sodišča ob razvezi zakonske zveze otrokovih staršev o tem, komu bo zaupano varstvo in
vzgoja otroka. Otrokove koristi se kažejo v zdravi rasti, skladnem osebnostnem razvoju in v
usposobitvi za samostojno življenje in delo. Vendar pa moramo ob določanju otrokove koristi
biti pozorni na vse značilnosti otrokove osebnosti, okoliščine, razmere in pogoje v katerih živi
in se razvija. Otrokovem interesu pa se morajo podrediti tudi drugi interesi, zlasti interesi
njegovih staršev.

9
RAZPAD ZAKONSKE ZVEZE

Ogroženost sodobne zakonske zveze se kaže tudi v porastu razpadov zakonskih zvez.
Razpade zakonskih zvez lahko razdelimo v tri glavne kategorije.

 Razveza: formalno-pravna ukinitev zakonske zveze.

 Ločitev: fizična ločitev zakoncev, ki ne prebivata več skupaj.
 Prazne zakonske zveze: partnerja živita skupaj, ostaneta poročena, vendar je njuna
zveza le še formalnost.

V delu Ko se zakonska zveza konča Nicky Hart sklepa, da mora vsaka razlaga razpadov
zakonske zveze upoštevati naslednje dejavnike:

1. tiste, ki vplivajo na vrednotenje, pripisano zakonski zvezi,

2. tiste, ki vplivajo na stopnjo konflikta med partnerjema,
3. tiste, ki vplivajo na možnost posameznikov, da se umaknejo iz zakonske zveze.

Funkcionalisti dokazujejo, da izvira naraščanje razpadov zakonskih zvez iz dejstva, da je

zakonska zveza vse višje vrednotena. Prav tako menijo, da prilagajanje družine na zahteve
ekonomskega sistema, lahko povzroči napetosti v zakonskem razmerju.

William J. Goode dokazuje, da družina nosi večje socialno breme, ko je neodvisna, kot pa
enota v večji sorodstveni strukturi. Posledica tega je krhkost družine.

N. Dennis pa meni, da bo funkcionalna specializacija, ki je značilna za moderno družino,

vodila k vse pogostejšim razpadom zakonskih zvez. To pomeni, da ko ni več ljubezni, ni več
veliko razlogov da bi ostala skupaj.

Pravna plat razveze zakonske zveze

Sporazumna razveza omogoča zakoncema, da se na human, dostojanstven način razvežeta.
Sodišče razlogov tako ne raziskuje, more se pa prepričati, da sta se zakonca res sporazumela o
razvezi, da sporazum izraža pravo voljo obeh zakoncev, ter da sta volji enega in drugega
svobodni.

Sodišče je dolžno poskrbeti, da se ob sporazumni razvezi primerno zavarujejo koristi otrok

razvezujočih se staršev. Sodišče tako ne more razvezati zakoncev, če ni urejeno področje

10
skrbi za njune otroke. Sporazum o razmerju do otrok mora sodišče oceniti s stališča koristi
otrok, ob tem pa je dolžno zahtevati mnenje socialnega varstva.

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pozna samo en razlog za razvezo in to je

nevzdržnost. Če je zveza iz katerega koli vzroka nevzdržna, sme eden od zakoncev s tožbo
zahtevati razvezo. Vprašanje krivde se sploh ne postavlja, sodišče je ne ugotavlja, ampak
mora v postopku samo ugotoviti vzroke nevzdržnosti. Pri tem je odločilnega pomena ocena,
ki pove koliko zakonska zveza odstopa od idealne zakonske zveze iz zakona o zakonski zvezi
in družinskih razmerjih.

V razmerju zakoncev do skupnih otrok nastaneta ob razvezi dve vprašanji:

 pri kom bodo po razvezi živeli v varstvu in vzgoji,

 kako bo breme preživljanja otrok v prihodnje razdeljeno med staršema.

Če se zakonca ne sporazumeta o teh dveh vprašanjih, mora sodišče ukrepati.

Otrokova korist sovpada z namenom roditeljske pravice: omogočanje pogojev za zdravo rast,
skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo.

PRAKTIČNI PRIMER PRAVDNEGA POSTOPKA Z RAZVEZO ZAKONSKE

ZVEZE, DODELITVE OTROKA IN DOLOČITVE STIKOV

Dan nam je praktični primer razveze zakonske zveze. V tem primeru pride do sodbe, zaradi
skrbništva nad mladoletnim sinom.

Oče je v tem primeru tožnik, ki zahteva popolno skrbništvo nad sinom. To zahteva predvsem
zato, ker naj bi bilo življenjsko okolje, če bi živel z materjo, neugodno, saj jo obtožuje
alkoholizma, pretiranega potrošništva, agresivnosti in neurejenosti. Tožnik je poudarjal te
okoliščine, hkrati pa je tudi izpostavil dejstvo, da otrok hoče živeti pri njem, ter da odklanja
mater. Vendar pa je bilo po zaslišanju toženke jasno, da so se spori začeli zaradi tega, ker mož
ni prekinil stika z bivšo partnerko, s katero ima tudi mladoletnega otroka. Tožnik je nad
toženko ves čas izvajal pritisk.

Zaradi obtožb tožnika, so za mnenje o stanju toženke vprašali izvedenko s področja klinične
psihologije, ki je ovrgla obtožbe.

11
Ker je zakonsko določeno, da v takih postopkih svoje mnenje poda tudi center za socialno
delo, je to tudi storilo. Ocenili so, da sta oba starša primerna za vzgojo in varstvo
mladoletnika. Ocenili so tudi, da je otrok navezan na oba starša, ter da je otrok izrazil željo da
bi rad ostal doma. Center za socialno delo je podalo mnenje, naj bo otrok zaupan v vzgojo in
varstvo materi v okolje, kjer je živel do sedaj, oče pa naj ima pogoste stike z otrokom.

Očetu je bilo tudi očitano, da je delal v škodo otroku, ker ni spoštoval tega, da je mati skrbi za
dobrobit otroka. Tako tožnik ni spoštoval začasne odredbe o deljenem skrbništvu.

Po oceni izvedenk iz centra za socialno delo in psihologinje je za zdrav in sladen otrokov

razvoj primerna komplementarnost osebnostnih lastnosti način življenja obeh staršev. Vendar
pa ima otrok pri materi stalne življenjske pogoje, ki so že delovale uspešno.

Vse obtožbe tožnika, do toženke so bile ovržene. Otrok je bil zaupan v materino oskrbo,
določilo pa je pogoste stike med očetom in otrokom.

ZAKLJUČEK

Število ločitev v razvitem svetu narašča in tudi v Sloveniji postaja ta pojav skoraj vsakdanja
izkušnja. Po statističnih podatkih razpade že vsaka tretja zakonska zveza, zato nehote
postajamo do tega problema vse manj občutljivi. Vendar za družino predstavlja ločitev zelo
stresno in bolečo preizkušnjo, v kateri ne ostane nihče neprizadet. Zlasti otroci doživljajo
velike čustvene težave in stiske, saj se morajo soočiti z izgubo varnosti in ljubezni.  Pri
premagovanju teh težav so nam v pomoč zavodi, kot je na primer center za socialno delo.

12
LITERATURA

 Haralambos, Michael in Holborn, Martin (2005) Sociologija: teme in pogledi,

Ljubljana: DZS
 Zupančič, Karel (1999) Družinsko pravo, Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije

13