Semenarna Ljubljana d.d., Slovenija http://www.semenarna.si/index.php?

nid=86

domov | kontakt

O podjetju Blagovne znamke Za strokovno javnost Novinarsko središče Kadri

Strokovne informacije

Laboratorij

Pridelava semena

Dodelava semena

Pakiranje semena
SEMENARNA Ljubljana, d.d.
Selekcijsko-poskusni Dolenjska c. 242
center Ptuj 1000 Ljubljana, Slovenija
Kakšna mineralna gnojila potrebuje slovenski kmet za gnojenje tel.: +386 (0)1 475 9200
Revija Sejalec s fosforjem in kalijem? fax: +386 (0)1 427 3538
Janez SUŠIN, univ. dipl. inž. agr., Kmetijski inštitut Slovenije info@semenarna.si
Izbrani članki
Uvod

Pri oblikovanju gnojilnih načrtov se kmetje srečujejo z več težavami, med katere
sodi tudi neustrezna sestava mineralnih gnojil. Pri tem mislimo zlasti na dejstvo,
da kmetje z dostopnimi mineralnimi gnojili pogosto ne morejo v celoti zadostiti
potreb rastlin po hranilih

Ko govorimo o neustrezni sestavi mineralnih gnojil, mislimo zlasti na neustrezno

razmerje med dušikom (N), fosforjem (P2O5) in kalijem (K2O) v sestavljenih
NPK gnojilih. Dobra lastnost teh gnojil je sicer, da vsebujejo vsa tri glavna
rastlinska hranila, slaba lastnost pa, da z odmerkom NPK gnojila težko
zadostimo potrebam rastlin po vseh treh hranilih hkrati. Pri gnojenju z NPK
gnojili moramo namreč usklajevati vsa tri hranila, kar je v praksi pogosto
težavno. Navedimo primer: kmetijske rastline potrebujejo več kalija kot fosforja.
Poljščine tako v povprečju potrebujejo dvakrat več, vrtnine pa tudi do petkrat
več kalija od fosforja. Če imamo za take kmetijske rastline na razpolago zgolj
NPK gnojila z ne dovolj širokim razmerjem med fosforjem in kalijem (primer:
NPK 15-15-15, 7-20-30, 8-26-26 ipd.), je potrebe teh rastlin po obeh hranilih
naenkrat nemogoče pokriti. Če se namreč v takih primerih ravnamo po fosforju,
rastline premalo pognojimo s kalijem, če pa se ravnamo po kaliju, pa rastline
preveč pognojimo s fosforjem. In prav to v praksi najpogosteje storimo, zaradi
česar je fosforja v tleh pogosto preveč.
Navedene težave bi v praksi lahko rešili tako, da bi proizvajalci mineralnih gnojil
kmetom ponudili enostavna kalijeva in fosforna gnojila, torej gnojila, ki
vsebujejo samo kalij ali fosfor. V tem primeru bi lahko kmet z vsakim gnojilom
posebej natančno pokril zahteve gnojilnih načrtov, saj bi vsako hranilo odmeril
posebej. A takih mineralnih gnojil je na tržišču še vedno zelo malo, vzroka pa
sta predvsem dva: industrija mineralnih gnojil taka gnojila proizvaja zelo redko,
zraven tega pa so tudi dražja od sestavljenih mineralnih gnojil. Zato večina
kmetov še vedno kupuje sestavljena mineralna gnojila in se ob tem sooča z
navedenimi težavami.

Kmetijska stroka se neustrezne sestave mineralnih gnojil na slovenskem tržišču

dobro zaveda. Tudi zaradi tega smo leta 2005 na Kmetijskem inštitutu Slovenije
v sodelovanju s Petrokemijo d.d. iz Hrvaške in Kmetijsko gozdarsko zbornico
Slovenije začeli izvajati sistematični nadzor rodovitnosti tal v Sloveniji.
Raziskava ima dva cilja: (1) ugotoviti stopnjo rodovitnosti tal v Sloveniji glede
na rabo in prostorsko razporeditev kmetijskih tal ter (2) na podlagi ugotovljene
stopnje rodovitnosti pripraviti predlog optimalne sestave mineralnih gnojil, s
katerimi bi lahko slovenski kmet v največji možni meri uresničil gnojilne načrte.

V prispevku so predstavljeni rezultati navedene raziskave iz leta 2005 in 2006.

Predstavljeni so podatki o založenosti zgornjega sloja kmetijskih tal s fosforjem
in kalijem, na podlagi tega pa smo skušali odgovoriti tudi na vprašanje, kakšna
bi morala biti sestava mineralnih gnojil v Sloveniji glede na ugotovljeno stanje

1 od 5 17.05.08 10:59
Semenarna Ljubljana d.d., Slovenija http://www.semenarna.si/index.php?nid=86

oskrbljenosti kmetijskih tal s fosforjem in kalijem.

Metode dela

Leta 2005 in 2006 smo v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije

odvzeli 4.000 vzorcev tal (vsako leto 2.000). Vzorce smo odvzeli iz vseh osmih
Kmetijsko gozdarskih zavodov (KGZ) ter iz devetih različnih vrst rabe tal. Pri
vzorčenju smo skušali upoštevati enakomerno razporeditev vzorcev glede na
obseg kmetijskih zemljišč med in znotraj KGZ (Preglednica 1).

Vzorce tal so lokalni kmetijski svetovalci odvzeli iz globine 0–20 cm oziroma

0–6 cm na travinju (trajni travniki, pašniki in planinski pašniki). Vzorčenje smo
izvedli jeseni po spravilu pridelkov, torej v času, ki je tudi sicer priporočljiv za
ugotavljanje rodovitnosti tal. Vzorce smo analizirali na stopnjo kislosti (pH),
rastlinam lahko dostopni fosfor, kalij in magnezij ter na vsebnost organske
snovi. V prispevku so predstavljeni rezultati analiz fosforja in kalija.

Rezultate analiz fosforja in kalija smo vrednotili na podlagi petih razredov (A, B,
C, D in E). Optimalna oskrbljenost tal s hranilom je dosežena v C razredu. V
tem primeru je treba gnojiti s toliko hranili, kolikor jih odnesemo z njive s
pridelkom. Navedeni količini hranil pravimo odvzem hranil s pridelkom. O
pomanjkanju hranil v tleh govorimo v primeru A ali B razreda. A razred pomeni
hudo pomanjkanje, B razred pa zmerno pomanjkanje hranila v tleh. V obeh
primerih je rastline treba gnojiti z odmerkom, ki presega odvzem hranil s
pridelkom, saj je treba pomanjkanje hranil v tleh nadoknaditi. Kadar je hranil v
tleh preveč, govorimo o čezmerni (D razred) ali ekstremni (E razred)
oskrbljenosti tal. V obeh primerih je treba gnojenje zmanjšati, in sicer za
polovico glede na predvideni odvzem v primeru D razreda, ali pa v celoti do
naslednje analize tal v primeru E razreda (Preglednica 2).

Na podlagi rezultatov analiz smo sestavili gnojilne načrte, ki so bili prilagojeni

povprečnemu odvzemu fosforja in kalija za posamezno rabo tal. Na podlagi
tega smo za vsak vzorec tal izračunali razmerje med odmerkom fosforja in
kalija (P2O5 : K2O) ter ga nato razvrstili v 11 predlaganih vrst mineralnih gnojil,
ki so se med seboj razlikovala glede na razmerje med P2O5 in K2O
(Preglednica 3).

Poudarimo naj, da oznaka »PK gnojilo« za potrebe te raziskave pomeni zgolj

okrajšavo za mineralno gnojilo z navedenim razmerjem med P2O5 in K2O in ne
PK gnojilo v klasičnem pomenu besede, torej gnojilo, ki vsebuje P in K v
razmerju, ki je sicer navedeno (v %).

2 od 5 17.05.08 10:59
Semenarna Ljubljana d.d., Slovenija http://www.semenarna.si/index.php?nid=86

Rezultati

Fosfor in kalij v zgornjem sloju kmetijskih tal

Založenost zgornjega sloja kmetijskih tal s fosforjem in kalijem je v Sloveniji v

veliki meri odvisna od rabe tal, ki posledično pogojuje tudi način gnojenja. Ob
tem je treba podariti, da je raznolikost podatkov znotraj posameznih rab tal kljub
temu velika, kar ob veliki raznolikosti kmetijskega prostora v Sloveniji glede na
podnebne razmere, talne lastnosti in načine pridelave ne preseneča.

Raznolikost podatkov je izrazitejša v primeru fosforja. Oskrbljenost tal s

fosforjem lahko tako v grobem razdelimo v tri skupine. Prvo skupino sestavljajo
travinje (pašniki, planinski pašniki in trajni travniki) in oljčni nasadi, ki so v
povprečju preslabo založeni s fosforjem. Pašniki, planinski pašniki in trajni
travniki so najpogosteje siromašno oskrbljeni s fosforjem (A razred), v oljčnih
nasadih pa je najpogosteje ugotovljena srednja stopnja oskrbljenosti s
fosforjem (B razred). Drugo skupino sestavljajo sadovnjaki in njive s
poljščinami, kjer je povprečna oskrbljenost tal s fosforjem optimalna,
porazdelitev med A in E razred pa še najbolj enakomerna. V tej skupini
prevladujejo A, B in C stopnje oskrbljenosti s fosforjem. V tretjo skupino
uvrščamo vinograde ter predvsem hmeljne nasade in njive z zelenjavo. Za to
skupino je značilna prezaloženost tal s fosforjem, kar pomeni, da gnojenje takih
zemljišč večinoma ni potrebno oziroma je treba gnojenje s fosforjem precej
omejiti. To zlasti velja za njive z zelenjavo in hmeljne nasade, ki so v povprečju
dva do trikrat preveč založene s fosforjem (Preglednica 4).

Tudi v primeru kalija lahko kmetijska tla v Sloveniji razdelimo v tri skupine. Prvo
skupino ponovno sestavljajo pašniki, planinski pašniki in trajni travniki, ki so
najslabše založeni s kalijem, čeprav je stanje boljše kot pri fosforju. Povprečna
založenost teh tal je namreč na spodnji meji optimalnih vrednosti, kljub temu pa
smo pomanjkanje kalija na travinju še vedno ugotovili v dobrih 60 % vzorcev.
Vzrok za boljše stanje gre iskati v dejstvu, da se na travinju pogosto uporabljajo
živinska gnojila (zlasti gnojevka in gnojnica), ki so pomemben vir kalija. Drugo
skupino sestavljajo njive s poljščinami, sadovnjaki, vinogradi ter oljčni in hmeljni
nasadi, kjer je povprečna oskrbljenost tal s kalijem optimalna, primeri hudega
pomanjkanja (A razred) ali presežkov (E razred) pa so redki. Na teh zemljiščih
prevladujeta optimalna založenost (C razred) in zmerno pomanjkanje kalija v
tleh (B razred). Največ kalija smo ugotovili na njivah z zelenjavo, kjer je bil kar
vsak četrti vzorec (25 %) ekstremno (E razred) založen s kalijem (Preglednica
5).

Kakšna mineralna gnojila potrebujemo za gnojenje s fosforjem in kalijem?

Na podlagi analiz 4.000 vzorcev tal smo ugotovili, da v 6 % primerov gnojenje
kmetijskih tal s P in K sploh ni potrebno, saj je raven obeh hranil v tleh
previsoka (E razred). V ostalih 94 % primerih bi bilo treba gnojiti s P ali K, pri
čemer bi v 79 % primerih potrebovali PK gnojilo, v 15 % pa enostavno P ali K
gnojilo (Slika 1).

3 od 5 17.05.08 10:59
Semenarna Ljubljana d.d., Slovenija http://www.semenarna.si/index.php?nid=86

Slika 1: Potrebna struktura mineralnih gnojil v Sloveniji za gnojenje kmetijskih tal

s fosforjem in kalijem

Če podrobneje preučimo zgolj potrebno strukturo PK gnojil, ugotovimo, da bi v

veliki večini primerov (84 %) potrebovali PK gnojila, ki vsebujejo več kalija kot
fosforja. Od teh gnojil bi največ (53 %) potrebovali takih, kjer bi bilo kalija za pol
ali enkrat več od fosforja (PK 10-15 in PK 10-20). Pomemben delež bi morala
predstavljati tudi PK gnojila s še širšim razmerjem med kalijem in fosforjem (PK
10-25 do PK 10-40+), saj bi takih gnojil potrebovali 30 %. PK gnojil z enakim
razmerjem med P in K (PK 10-10) bi potrebovali zgolj 13 %, še mnogo manj pa
PK gnojil, ki bi vsebovala več fosforja in kalija (PK 15-10 in PK 20-10). Takih
gnojil bi potrebovali zgolj 4 % (Slika 2).

Slika 2: Potrebna sestava PK gnojil v Sloveniji

Kakšna naj bo koncentracija dušika v NPK gnojilih?

V prejšnjem poglavju smo skušali odgovoriti na vprašanje, kakšna sestavljena

mineralna gnojila glede na razmerje med fosforjem in kalijem bi potreboval naš
kmet. Ob tem pa se samo po sebi postavlja vprašanje, kakšna naj bo
koncentracija dušika v teh gnojilih, saj vemo, da večina sestavljenih mineralnih
gnojil v Sloveniji poleg P in K vsebuje tudi N. Odgovor na to vprašanje je zelo
enostaven: koncentracija dušika v NPK gnojilih naj bo čim manjša. Zakaj? NPK
gnojila v praksi uporabljamo zlasti spomladi pred setvijo ali ob začetku rasti ter
jeseni pred setvijo ozimin. V teh primerih je priporočljivo, da je vnos N čim
manjši, saj so potrebe rastlin v začetnih fazah rasti zelo majhne, zaradi česar
veliki odmerki N niso potrebni. Zaradi tega je bolje, da je koncentracija N v NPK
gnojilih čim manjša, saj nas to dejstvo ne moti pri siceršnjem odmerjanju
gnojenja s fosforjem in kalijem, kar je tudi sicer glavni namen pred setvenega
gnojenja. Morebitni prenizki odmerek N ob setvi pa lahko nadoknadimo z
uporabo enostavnih dušikovih gnojil (KAN, sečnina ipd.), ki jih na slovenskem
tržišču ne primanjkuje. Zaradi navedenega predlagamo, da naj bo koncentracija
N v NPK gnojilih čim manjša, po možnosti na nivoju okoli 5 %.

Sklepne ugotovitve

4 od 5 17.05.08 10:59
Semenarna Ljubljana d.d., Slovenija http://www.semenarna.si/index.php?nid=86

Kmetijska tla v Sloveniji so različno založena s fosforjem in kalijem. V veliki

meri je to odvisno od rabe tal. Takšno stanje povzroča različne potrebe rastlin
po P in K ter posledično tudi po mineralnih gnojilih. Rezultati predstavljene
raziskave so potrdili že znano mnenje kmetijske stroke, ki ugotavlja, da je v
Sloveniji trenutno dostopni sortiment NPK gnojil večinoma v nasprotju z
dejanskimi potrebami rastlin ter stanjem založenosti tal s P in K. V Sloveniji bi
zato potrebovali bistveno širši nabor PK mineralnih gnojil, kot je trenutno na
razpolago. Izkazalo se je, da je najbolj pogosto uporabljeno mineralno gnojilo v
Sloveniji NPK 15-15-15 v zelo redkih primerih primerno za uporabo, saj bi z njim
v samo 13 % primerov lahko pokrili potrebe rastlin po P in K hkrati. V Sloveniji
bi zlasti potrebovali PK gnojila s širšim razmerjem med P in K, kot so recimo PK
10-15, PK 10-20, PK 10-30 itd., medtem ko PK gnojil s poudarkom na P
praktično skoraj ne potrebujemo. Poleg tega bo v nadaljevanju raziskave, ki še
poteka, treba predstavljeno strukturo PK gnojil prilagoditi tudi uporabi živinskih
gnojil, saj v Sloveniji z živinskimi gnojili vnesemo v tla kar veliko hranil. V
primeru dušika je vnos z mineralnimi in živinskimi gnojili praktično enak.
Predvidevamo, da bi se z upoštevanjem hranil tudi iz živinskih gnojil zmanjšale
zlasti potrebe po gnojenju s kalijem v obliki mineralnih gnojil, saj so živinska
gnojila predvsem vir kalija. To pa bi prineslo tudi rahlo spremembo predlagane
strukture PK gnojil v korist fosforja.

© Semenarna Ljubljana, d.d., Dolenjska c. 242, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel.: +386 (0)1 475 9200, Faks: +386 (0)1 427 3538, e-pošta: info@semenarna.si

[ Pravno obvestilo ]

5 od 5 17.05.08 10:59