SLA\ANA STAMENKOVA

ZA VIII ODDELENIE ZA OSNOVNO OSUMGODI[NO OBRAZOVANIE

SKOPJE, 2010

Izdava~:

Ministerstvo za obrazovanie i nauka na Republika Makedonija ul. Mito Haxi Vasilev Jasmin bb. - Skopje

Recenzenti: Lenka Cvetanoska - pretsedatel Elka No~eva - ~len Dauti Idrizi - ~len

So re{enie na Ministerot za obrazovanie i nauka na Republika Makedonija br. 22-2261/109 od 21.04.2010 ovoj u~ebnik se odobruva za upotreba.

Kako da ja koristi{ ovaa kniga
Ovaa kniga treba da ja koristi{ za vreme na ~asot, no i doma za da se potseti{ za toa {to e raboteno ili da pronajde{ podatoci koi ti se potrebni vo sekojdnevniot `ivot. Vo sor`inite na ovaa kniga }e gi pronajde{ site potrebni informacii za potekloto i evolutivniot razvoj na ~ovekot, za gradbata i funkciite na ~ovekoviot organizam, nasleduvaweto i ekologijata, a toa se sodr`ini od slo`enata biolo{ka disciplina: biologija na ~ovekot. So znaewata od biologijata na ~ovekot podobro }e se spravuva{ so razli~nite problemi vo svojot razvoj i odr`uvaweto na zdrav `ivot. Za polesno da ja koristi{ ovaa kniga, taa e podelena vo glavi. Na po~etnata stranica na sekoja glava se nao|a broj i slika koja e povrzana so sodr`inite {to }e gi u~i{ i glavnata misla {to e razrabotena vo taa glava. Na istata strana se nao|aat celite na toa {to }e go u~i{ i novite poimi koi treba da gi razbere{. Sekoja glava sodr`i nekolku sodr`ini (lekcii) spored nastavnata programa, koi se ozna~eni so broj. Na krajot od sekoja sodr`ina se nao|aat upatstva za pove}e istra`uvawa i ve`bi za da go primeni{ toa {to si go nau~il. Isto taka, tuka }e gi najde{ pra{awata i zada~i so koi }e mo`e{ da go proveruva{ svoeto znaewe (da prepoznava{, sporeduva{, razlikuva{, objasnuva{, klasificira{, naveduva{, opi{uva{ i kriti~ki da razmisluva{). Kon nekoi od sodr`inite e preiklu~en i dodatok vo koj se nao|aat primeri za toa, kako zna~ewata od biologijata na ~ovekot se koristat vo sekojdnevniot `ivot na sekoj ~ovek ili na ~ovekovoto op{testvo. Na krajot na u~ebnikot }e go pronajde{ re~nikot. Toj gi sodr`i site novi klu~ni zborovi koi se koristat vo sodr`inite i nivni najkusi, to~ni objasnuvawa i definicii. Re~nikot }e ti treba pri brzite prebaruvawa. Ti posakuvam uspeh i napreduvawe vo u~eweto. od Avtorot

GLAVA 1

^OVEKOT KAKO DEL OD @IVIOT SVET

Ti mu pripa|a{ na evolutivno najsovr{eniot vid organizmi na Zemjata – na vidot Homo sapiens. T oa zna~i deka si od vidot mudar (umen) ~ovek. Tvoeto telo e najsovr{ena `iva tvorba vo biosferata. Ti planira{, razmisluva{, zboruva{, u~i{, pameti{, ~ita{ i pi{uva{, gradi{, tvori{, pe e{, slika{, istra`uva{ ... Ova se aktivnosti za koi si samo ti sposoben, za razlika od site drugi `ivi organizmi. Ova se tvoite prednosti nad drugite `ivotni, za razumno da ja koristi{ biosferata za razvitok na civilizacijata. Zatoa, bidi odgovoren i razumen. Bidi milozliv kon drugite su{testva. Koristi gi, no ne gi zloupotrebuvaj. Odnesuvaj se odgovorno i kon ne`ivata sredina. Vnimavaj, ~ovekot e vo opasnost edinstveno koga negovite dela se nerazumni.

Poimi {to }e gi izu~uva{ vo ovaa glava - ~ovekolik majmun - predci na ~ovekot - ~ove~ki rast - ~ove~ka populacija.

Izu~uvaj}i gi sodr`inite }e mo`e{ - da gi nabrojuva{ osobinite na ispraveniot i mudriot ~ovek - da gi sporeduva{ pri~inite i posledicite na porastot na ~ove~kata populacija - da gi objasnuva{ posledicite od nekontroliraniot porast na ~ove~kata populacija.

5

SODR@INA 1

MESTOTO NA ^OVEKOT VO @IVIOT SVET

Prirodata gi vklu~uva {umata, potokot, elenot, vozduhot. Celata planeta Zemja i drugite nebeski tela i celata Vselena se priroda. Vo Vselenata, na{ata planeta e posebna, bidej}i na nea se razvil `ivot. Nie ne poznavame druga planeta na koja se razlikuvaat `iva i ne`iva priroda. Otkako na Zemjata postoi `ivotot, `ivite organizmi u~estvuvaat vo oblikuvaweto na biosferata, koja e del na na{ata planeta. Toa vlijanie na `ivite organizmi vrz Zemjata zapo~nalo so razvitokot na rastenijata, koi go proizveduvaat slobodniot kislorod, i sozdavaat organski materii od neorganskite. Razvitokot na rastenijata go ovozmo`il razvitokot na `ivotnite, koi go koristat kislorodot za razgraduvawe na organskata hrana (di{eweto). Prvite `ivi organizmi, ednokleto~nite bile mnogu ednostavno izgradeni. Najverojatno Sl.1 pominalo mnogu dolgo vreme pred od niv da se razvijat pove}ekleto~nite organizmi. Od niv, natamu evoluirale mnogu slo`eno izgradenite rastitelni i `ivotinski grupi. (Sl. 2) Najslo`eno izgradeni `ivotni vo `iviot svet gi grupirame vo ‘rbetnicite. Tie imaat zaedni~ki gradbeni osobini. Site imaat vnatre {en skelet, {to e izgraden od ‘rskavi~ni ili koskeni delovi. Kaj site, vo skeletot, centralen del zazema ‘rbetniot stolb, na koj se povrzani ~erepot i dva para krajnici. Vo ‘rbetniot stolb e smesten ‘rbetniot mozok, koj se nadovrzuva vo mozokot koj
Sl. 2

6

Sl.3

e smesten vo ~erepot. Hranata i vozduhot navleguvaat vo teloto preku zaedni~ki kanal, koj potoa se razdeluva vo kanal za digestija (razgraduvawe na hranata) i kanal za di{ewe (vo belite drobovi). Site ‘rbetnici imaat srce, crn drob, bubrezi itn. ‘Rbetnicite se mnogubrojna grupa `ivotni, koi pokraj op{tite sli~nosti, imaat i svoi posebni karakteristiki. Zatoa gi delime vo pet klasi: ribi, vodozemci, vle~ugi, ptici i cica~i. (Sl. 3) Najslo`eno se izgradeni `ivotnite od klasata cica~i. T se ‘rbetnicite ~ija ko`a e obrastena so vlakno oa i imaat postojana telesna temperatura. Nivnite mladi se razvivaat vo teloto na majkata, vo specijalen organ – matka. Po ra|aweto, mladite izvesen period cicaat mleko {to go izla~uvaat mle~nite `lezdi na majkata. Me|u cica~ite najdobro e razviena grupata primati. Vo ovaa grupa gi grupirame polumajmunite, majmunite, ~ovekolikite majmuni i ~ovekot. Primatite se najsovr{eno gradeni organizmi koi go dostignale najvisokiot stepen na razum me|u site drugi `ivi organizmi na Zemjata. Verojatno ti e poznato deka, osven ~ovekot i nekoi drugi `ivotni upotrebuvaat orudija, no edinstveno ~ovekot mo`e i znae kako da gi napravi. Pritoa, ~ovekot razvil ogromno podra~je na svojata dejnost – tehnikata (tehne = umeewe). Rabotata mu ovozmo`ila na ~ovekot, so pomo{ na svoite alatki, aparati i ma{ini, da go osvoi celiot svet. T ja oj naselil celata planeta, se spu{til vo najgolemite morski dlabo~ini, se iska~il na najvisokite vrvovi, se vivnal vo vozduhot, vo Vselenata. Kako {to ja osvojuval prirodata, ~ovekot zapo~nal da ja menuva. Pokraj visoko razvieniot um i silnite ~uvstva (emocii), ~ovekot go razvil govorot. Mnogu od `ivotnite me|usebe komuniciraat na razni na~ini, no samo ~ovek na ~ovek mo`e preku govor da mu gi soop{ti svoite misli i ~uvstva i da mu gi prenese svoite iskustva. Taka mo`e da se prenesuvaat iskustvata od prethodnite generacii na potomcite, so {to se zabrzuva razvitokot na civilizacijata. 7

Na nekoi od pra{awata za potekloto na ~ovekot ne e mo`no ednostavno da se odgovori. ^ovekot e op{testveno su{testvo, koe se razvilo i se usovr{uvalo kako del od prirodata i pri toa izgradilo sopstvena civilizacija. Biolo{koto poteklo na ~ovekot se sogleduva vo negovata telesna gradba, kako i vo reakciite na negoviot organizam i vo mnogu detali od negovoto odnesuvawe. Od site drugi organizmi, ~ovekot se razlikuva so povisokiot stepen na razumot i ~uvstvata, so duhovniot `ivot, so sposobnosta za govor i za rabota i so nekoi od svoite Sl. 4 dejnosti: umetnosta i naukata, koi zaedno gi narekuvame – kultura. (Sl. 4) Za `al, i pokraj svojot razum i ~uvstvitelnost, ~ovekot pravi i nerazumni raboti, kon drugite lu|e, kon drugite organizmi i kon prirodata. ^ovekot vo golemi razmeri, zabrzano ja menuva i ja degradira prirodata. Pritoa, toj ne vnimava na svojata povrzanost i zavisnost od prirodata. Sekoja peda na uni{tena priroda, vsu{nost e peda na uni{ten prostor za `iveewe na ~ovekot.

Aktivnosti: A. Diskusija za mestoto na ~ovekot vo prirodata Razmisli i vklu~i se vo diskusija na tema: Dali ~ovekot ja degradira prirodata zatoa {to znae/ne znae dovolno za prirodata i za samiot sebe - ~ovekot kako del od prirodata?

Proveri go svoeto znaewe: 1 . So pomo{ na u~ebnikot od minatata godina, povtori ja podelbata na `ivotinskoto carstvo. Potseti se na imiwata na site pogolemi grupi `ivotni. 2. Objasni za{to gradbata na organite kaj ~ovekot ja sporeduvame so gradbata na organite kaj razli~ni ‘rbetnici (cica~i)? 3. Navedi gi najva`nite osobini na ~ovekot spored koi, toj se razlikuva od drugite `ivotni.

8

Prvite lu|e, koi bile pripadnici na rodot ~ovek – (Homo) i `iveele pred okolu 2 milioni godini na Zemjata, bile mnogu razli~ni od dene{nite lu|e. Treba da ima{ predvid, deka i `ivotnite od toa vreme mnogu se razlikuvale od dene{nite. (Sl. 1)

SODR@INA 2

EVOLUCIJA NA ^OVEKOT I PORAST NA POPULACIJATA

Sl.1

Lu|eto najverojatno otsekoga{ si gi postavuvale pra{awata, kako nastanale na Zemjata, koga nastanale i kako izgledale. Vo tekot na izminatite 100 godini, koristej}i go nau~niot metod {to e baziran na nabquduvawe i eksperiment, nau~nicite se obidele da odgovorat na ovie pra{awa. Pred toa, site kulturi imale svoi veruvawa i mitovi za po~etokot na `ivotot i nastanokot na ~ovekot na Zemjata. Nie ne mo`eme to~no da znaeme {to se slu~uvalo pred pove}e milioni godini, no {to pove}e dokazi }e sobereme, toa poto~ni }e bidat na{ite soznanija. Naukata {to go izu~uva nastanuvaweto i evolucijata na ~ovekot se narekuva antropologija. Antropolozite gi koristat znaewata od pove}e prirodni i op{testveni nauki i nivni disciplini. Od biolo{kite disciplini, nau~nicite gi koristat: evolucijata, anatomijata, genetikata, sistematikata i dr. Natamu, tie gi koristat podatocite od fizikata (merewata), hemijata (hemiski analizi na ostatocite), istorijata (orientacija vo vremeto), sociologijata (podatoci za na~inot na `iveeweto na ~ove~kite zaednici) itn. Poteklo i faktori na evolucijata na ~ovekot Nau~nicite denes go zastapuvaat misleweto deka evolucijata na ~ovekot zapo~nala pred pove}e milioni godini. Se smeta deka toga{ od nekoga{niot zaedni~ki predok, zapo~nale svoja oddelna evolucija dve grupi: dene{nata grupa na antropoidite ~ovekolikite majmuni i hominidite - ~ove~kite pretci.

9

{impanzo

orangutan Sl. 2

gorilo

Od evolutivnata nasoka na antropoidite se razvile dene{nite ~ovekoliki majmuni: {impanzoto od tropska Afrika, orangutanot od {umite na Borneo i Sumatra (Indonezija) i goriloto od {umite na tropska Afrika. (Sl. 2) Hominidite, pod dejstvo na faktorite na `ivotnata sredina, se zdobile so novi osobini t.e. ja sledele svojata evolutivna linija, {to vodi kon dene{niot ~ovek. Se misli deka, ~ovekolikite predci bile `iteli na {umite, no so nastapuvaweto na ledeno doba, {umite naedna{ bile uni{teni. Hominidite pre`iveale, blagodarenie na prisposobuvawata kon novite `iveali{ta, koi sega se pretvorile vo otvoreni trevesti prostori. U slovite za `ivot vo niv bile pote{ki, kako vo odnos na ishranata, taka i za za{tita od neprijatelite. Tie bile prinudeni da vodat poostra borba za opstanok, pri {to kaj niv se javile pove}e va`ni prisposobuvawa, koi gi narekuvame faktori na evolucijata na ~ovekot. Za da opstane, ~ovekoviot predok moral da go ispravi teloto i da se dvi`i na zadnite noze, da zapo~ne da gi koristi prednite noze koi sega se pretvorile vo race. Ovie promeni bile prosledeni so brz razvitok na centralniot nerven sistem – mozokot. Hominidot `iveel vo golema grupa, ~ij opstanok zavisel od toa kako zaemno komuniciraat ~lenovite. Prvata komunikacija, najverojatno, bila so neartikulirani krici, no potoa zapo~nale da se oblikuvaat povrzani zvukovi, od koi se formirale zborovi i se pojavil govorot, ~ie zna~ewe go razbirale hominidite. Tie morale da zapo~nat da koristat alatki i oru`je, pred se za odbrana, za {to se usovr{uvale racete. (Sl.3. )

Sl. 3 Stapki na ~ovekovite pretci i nivniot kow od pred 3.8 milioni godini

10

Stadiumi vo evolucijata na ~ovekot Spored golem broj okameneti ostatoci (fosili) i niza antropolo{ki istra`uvawa, denes se misli deka evolutivniot pat na ~ovekot se odvival preku 3 glavni stadiumi, vo koi se grupirani site fosilni ostatoci na odamna izumrenite ~ovekovi predci. (Sl.1. ) 1. Australopitekus (ju`en majmun) e prviot stepen na evolucijata na ~ovekot (hominizacijata). Negovi ostatoci, glavno ~erepi, se najdeni vo Ju`na Afrika. Volumenot na mozokot mu iznesuval okolu 485 cm3. ^erepot na australopitekusot e so nisko i koso ~elo i isturena dolna vilica. Toj bil ispraven, no mo`el ograni~eno da se dvi`i, zatoa {to stapalata seu{te ne mu bile prisposobeni za dolgi dvi`ewa po po~va.

Australopitek

Sl. 2 Ostatoci od "Lusi# Australopitek

Ispraven ~ovek

2. Ispraveniot ~ovek (Homo errectus), `iveel pred 700.000 – 300.000 godini. Vo ovoj vid bile vklu~eni pove}e rasi koi `iveele na ostrovot Java, kaj Peking, kaj Hajdelberg vo G ermanija, vo Maroko vo Severna Afrika i drugi mesta. Kaj nego evolucijata e naprednata. T imal volumen na mozokot od 900 cm3 i bil visok oj kolku sovremeniot ~ovek. @iveel vo plemenska zaednica vo koja bila va`na socijalnata i familijarnata povrzanost na ~lenovite. Nau~nicite mislat deka, za da opstane, ispraveniot ~ovek lovel vo grupa, sobiral hrana i se za{tituval od neprijateli. Toj se selel i osvojuval novi `iveali{ta i go koristel ognot. 3. Fosilen mudar ~ovek (Homo sapiens “fossillis”) `iveel pred okolu 150.000- 5.000 godini vo Afrika, Evropa i Azija. I od nego se 3 razvieni nekolku rasi: vo Francija, [panija, kako i vo G ermanija. Na rasata od G ermanija (Neandrtalecot) i pripa|a i Krapinskiot ~ovek, ~ii fosilni ostatoci se pronajdeni vo Krapina, vo Hrvatsko Zagorje. Ovoj ~ovek ima osobini {to se tipi~ni za rodot Homo so volumen na mozokot od 1400 cm3. T ve}e koristel oru`ja i alatki od kamen, oj koska i rogovi, vo forma na sekira, no`, {ilo, kopje i drugo. T oj gi slikal crte`ite po yidovite na svoite `iveali{ta, vo pe{terite vo [panija i Francija, {to zboruva za ra|aweto na ~ove~kata kultura. (Sl. 3 i 4).

Fosilen mudar ~ovek

Neandertalec Sl. 1

11

Sl. 3 Pe{terska umetnost

Verojatno, ti e poznato, deka i vo dene{niot ~ove~ki vid, Homo sapiens ima nekolku rasi spored bojata na ko`ata: Sl. 4 Scena od lov bela (indo-evropska), crvena (indijanska), `olta (kavkasko-mongolska), crna (negroidna). Od biolo{ki aspekt, tie site mu pripa|aat na najsovr{eniot rod na plane tava, ~ove~kiot rod. Od istoriski i sociolo{ki aspekt, tie mozai~no ja nadopolnuvaat ~ove~kata civilizacija, zbogatuvaj}i ja so dostignuvawata na svoite kulturi: umetnosta, tradiciite, naukite, gradbite i drugite kreacii, za koi ne e sposoben nitu eden drug vid na Zemjata. (Sl.5. ) Porast na ~ove~kata populacija
Sl. 5

Najgolem problem na civilizacijata e brziot porast na naselenieto, koj kako posledici ima zgolemen nedostig na hrana, nedostig na surovini za industrijata koja go zgolemuva obemot, nedostig na upotrebliva voda i `ivoten prostor. Ova rezultira so zabrzano zagaduvawe na `ivotnata sr edina i so uni{tuvawe na prirodnite bogatstva (resursi) za mnogu dolg vremenski period vo idnina.
Broj na `iteli na Zemjata vo milijardi

Proveri go svoeto znaewe: 1. Koi znaewa im se potrebni na antropolozite za da go izu~uvaat potekloto i evolucijata na ~ovekot? 2. Navedi {to izu~uva antropologijata. 3. Opi{i go potekloto na ~ovekot i nabroj gi dene{nite antropoidi. 4. Navedi gi prisposobuvawata – faktorite na evolucijata na ~ovekot. 5. Opi{i go evolutivniot stadium na Australopitekusot. 6. Opi{i go evolutivniot stadium na ispraveniot ~ovek i negovite rasi. 7. Opi{i go evolutivniot napredok na fosilniot mudar ~ovek i negovite rasi. 8. Navedi gi dene{nite ~ove~ki rasi. 9. Objasni kako gi razbira{ razlikite me|u lu|eto od razli~ni rasi.

Godina

12

GLAVA 2

Poimi {to }e gi izu~uva{ vo ovaa glava: - kletka - kleto~ni organeli - kleto~na delba - tkivo - organski sistem.

GRADBA NA KLETKITE, TKIVATA I ORGANITE VO ^OVE^KIOT ORGANIZAM

Izu~uvaj}i gi sodr`inite, }e mo`e{: - da gi pr epoznava{ i imenuva{ na crte` organelite, tipovite na kletki, tkiva i organi - da gi naveduva{ i objas nuva{ funkciite na kleto~nite organeli, tkivata, organite i organskite sistemi - da sporeduva{, povrzuva{ i izlo`uva{ vrski me|u funkciite na organelite i me|u organite vo organizmot.

Bez ogled kako se ~uvstvuva{, ti si del od `ivata priroda. Tvoeto telo e izgradeno od kletki, tkiva, organi i organski sistemi. Spored gradbata i tvoite kletki spa|aat vo op{tiot model na `ivotinskata kletka. T {to gi ~ini razli~ni i im nalo`uva da oa funkcioniraat specifi~no, e nasledniot materijal – genite {to gi nosat vo svoeto jadro. Vo niv se kombinirani najdobrite osobini na ogromen broj generacii na tvoite predoci, na koi treba da im bide{ blagodaren za toa {to si.

13

SODR@INA 1

GRADBA I OSNOVNI @IVOTNI FUNKCII NA KLETKATA

Kletkite vo ~ove~koto telo se izgradeni spored op{tiot model na gradba na `ivotinskata kletka. @ivotinskata kletka e telce koe pretstavuva osnovna gradbena edinka na organizmot i nositel na `ivotot, bidej}i vo nea protekuvaat site `ivotni procesi (funkcii).

Sl.1

Na Sl. 1 e prika`an eden op{t model na `ivotinska kletka, {to }e ni poslu`i za da go opi{eme nejziniot sostav i osobinite.
jajce kletka jadro opa{ spermium

Forma i golemina na kletkata
epitelna kletka so trepki od du{nik jadro

citoplazma nervna kletka

trepki

epitelna kletka od obraz kleto~na obvivka jadro

prodol`etoci nasoka na impulsot Sl.2

citoplazma zavr{etoci

Po forma, kletki od koi e izgradeno ~ove~koto telo se razli~ni. Tie mo`e da bidat pravoagolni, plo~esti i cilindri~ni (epitelni kletki), izdol`eni (mus kulni kletki), yvezdesti (koskeni kletki), razgraneti (nervni kletki) i dr. Sl. 2. Nivnata gradba e uslov za specifi~nata funkcija {to ja vr{at. Po golemina, tie se so mikroskopski dimenzii.

14

Kleto~na obvivka (membrana) Kleto~nata obvivka e tenka i elasti~na. Taa ja odvojuva vnatre{nosta na kletkata od okolinata. Kaj `ivotnite, kletkite naj~esto se tesno pripoeni edni do drugi i vo nivnite obvivki postojat otvori – pori niz koi nivnite citoplazmi komuniciraat i gi razmenuvaat materiite. Kleto~nata obvivka e polupropustliva i selektivna, t.e. taa mo`e da gi odbira materiite {to }e vlezat vo vnatre{nosta na kletkata. Se smeta deka ova se izvr{uva so pomo{ na belkovinite {to vleguvaat vo sostav na obvivkata. Pokraj belkovinite, vo sostav na kleto~nata obvivka ima i slo`eni masti. Citoplazma Citoplazmata e gust voden rastvor na neorganski i organski materii (belkovini, masti, {e}eri). Taa e vo postojano kru`no dvi`ewe so {to vo site delovi na kletkata obezbeduva dovolno hranlivi materii i kislor od za izgradba na novi materii i otstranuvawe na nepotrebnite materii i jaglerod dioksidot. Vo nea se nao|aat organelite: jadroto, mitohondriite, rezervnata hrana i mnogu drugi koi se prika`ani na tabelata. Jadro Jadroto e najkrupna kleto~na struktura {to ja ima vo sekoja kletka. Obvitkano e so sopstvena tenka jadrena obvivka {to go oddeluva od citoplazmata. Vo nego se smesteni stap~estite telca - hromozomite, koi gi nosat genite, nositelite na naslednite poraki. Tie se nasleduvaat od roditelite, a se odnesuvaat na site osobini {to organizmot mo`e da gi razvie vo svojata `ivotna sredina. Vo genite se smesteni porakite - kontrolnite mehanizmi za upravuvawe so razli~nite `ivotni procesi koi se odvivaat vo kletkata. Bez jadroto, kletkata ne mo`e da pre`ivee. Pregled na organelite vo kletka, nivniot izgled i funkciite

15

Mitohondrii Mitohondriite se kleto~ni organeli vo koi se odviva di{eweto na kletkata razgraduvaweto na {e}erot vo prisustvo na kislorod. Kako produkti na razgradeniot {e}er se osloboduvaat: energijata, jaglerod dioksidot i vodata. Oslobodenata energija, kletkata ja koristi za site svoi `ivotni procesi (rastewe, delbi, razmena i sozdavawe na novi materii itn. . Sl.3. ) Najmnogu mitohondrii ima vo muskulnite i nervnite kletki, na koi im treba mnogu energija.

{e}er i kislorod

energija, jagleroddioksid i voda Sl.3

Delba na kletkata Mitoza Rasteweto, razvitokot, zazdravuvaweto na povredite i ranite na eden organizam, pa i na ~ove~kiot, se objasnuva so zgolemuvaweto na brojot na kletkite. Za taa cel, kletkite se razmno`uvaat, nivniot broj raste, t.e. kletkite se delat. Za nepre~enoto delewe na kletkite, potrebno e vo organizmot da se vospostavi i da se odr`uva postojana i mnogu skladna razmena na materiite so nadvore{nata sredina. Pritoa postojat razliki vo sozdavaweto na telesnite i na polovite kletki vo organizmot. Site telesni kletki se dobivaat so delba na kletkata {to e nare~ena mitoza. Pred delbata, kletkata-majka se podgotvuva taka, {to vo nejzinoto jadro se udvojuva brojot na hromozomite, te. naslednata materija. Kaj ~ovekot, site telesni kletki sodr`at po 46 hromozomi, ~ij broj pred delbata stanuva dvoen. Delbata na kletkata se odviva postapno i vo pove}e fazi. Pri delbata, hromozomite, te. naslednata materija ramnomerno se deli vo dvete novi kletki-}erki. Dvete novi kletki, kletki-}erki sodr`at pak po 46 hromozomi, t.e. ist broj kako vo kletkata – majka. Na ovoj na~in od epitelna kletka se sozdavaat pak epitelni kletki, od muskulna kletka – muskulni itn. Sl. 4
kletka - majka jadro hromozom

dve novi kletki - }erki sl. 4

16

Mejoza Kletkite vo polovite organi: jaj~nici i semenici se razmno`uvaat i dobivaat so drug tip na delba, mejoza. Mejozata e delba, vo koja od kletkata-majka koja sodr`i 46 hromozomi, se sozdavaat polovi kletki so prepoloven broj na hromozomi, po 23. Vsu{nost, namaluvaweto na brojot na hromozomite se slu~uva zatoa {to pri podgotovkata na kletkata – majka za delba, naslednata materija se udvojuva edna{, a potoa se deli dvapati. Mejozata e va`na, zatoa {to vo nea se sozdavaat polovite kletki so po 23 hromozomi. Pri oploduvaweto, ma{kata i `enskata polova kletka }e se spojat i brojot na hromozomite vo zigotot pak }e bide 46. Taka postojano se zapazuva istiot broj na hromozomite {to e karakteristi~en za vidot ~ovek, 46. Sl.5.

kletka - majka

sl. 5

Aktivnosti A. Mikroskopirawe na kletki 1 . Mikroskopiraj gotov preparat od ~ove~ki kletki od epitelot, prvo na malo, a potoa na golemo zgolemuvawe. 2. Razgledaj gi formata i goleminata na ovie kletki. 3. Nacrtaj go toa {to go gleda{ i ozna~i go crte`ot. 4. Dokolku nema{ mo`nost da mikroskopira{, sporeduvaweto napravi go so pomo{ na crte`i na epitelni kletki.

Proveri go svoeto znaewe 1 . Definiraj go poimot kletka. 2. Navedi gi osobinite na kleto~nata obvivka. 3. Opi{i ja citoplazmata na kletkata. 4. Navedi gi funkciite na jadroto. 5. Navedi ja funkcijata na mitohondriite. 6. Navedi gi imiwata na delbite na `ivotinskata (~ove~kata) kletka. 7. Opi{i kako se odviva mitozata i za{to e va`na. 8. Za{ti e va`na mejozata?

~etiri polovi kletki

17

SODR@INA 2

TKIVA, ORGANI I ORGANSKI SISTEMI

^ove~koto telo e izgradeno od nekolku milijardi kletki.Site kletki vo nego me|u sebe se razli~ni po gradba i po funkcija. Tie se diferencirani spored goleminata i formata i se specijalizirani spored funkcijata. Tkiva vo ~ove~kiot organizam Specijaliziranite kletki vo ~ove~kiot organizam se zdru`uvaat spored funkcijata. Kletkite koi imaat ista forma i golemina i izvr{uvaat ista funkcija, gradat tkivo (sl. 1).

epitelni kletki

mazni muskulni kletki

epitelno tkivo

mazno muskulno tkivo

krven sad Sl. 1 Kletki tkiva i organi vo yid na crevo du{nik

Taka se formirani site tkiva vo ~ove~koto telo: epitelnoto, svrznoto, nervnoto i muskulnoto. Istite tkiva gi izgraduvaat i telata na `ivotnite. Tkivata se povrzuvaat vo organi Kaj pove}eto `ivotni, vklu~uvaj}i go i ~ovekot, crn drob razli~ni tkiva se povrzuvaat vo organ. Eden organ ima slo`ena gradba i vr{i posebna funkcija. Nekoi od organite na ~ove~koto telo se prika`ani na sl. 2. Nekoi organi vr{at samo edna funkcija, kako srceto: da ja ispumpuva krvta vo teloto. Drugi organi, pak, vr{at pove}e funkcii. Taka e so bubrezite koi go osloboduvaat teloto od otrovnite otpadni materii i go kontroliraat koli~estvoto voda vo teloto. Organ so najgolem broj funkcii e crniot drob. Nervnite jazli i mozokot imaat upravuva~ka i kontrolna funkcija.
Sl. 2

beli drobovi srce rebra `eludnik bubreg

creva

18

Organite se grupiraat vo sistemi Vo eden organizam, razli~nite organi se povrzuvaat i izgraduvaat sistem na organi koj vr{i opredelena funkcija. Organite {to pripa|aat vo eden ist sistem ne mora da bidat smesteni eden do drug, a sepak funkcioniraat usoglaseno. Kako primer, }e go poso~ime sistemot na organite za digestija (varewe). T se sostoi od: usna praznina, zabi, jazik, oj goltka, hranoprovod, `eludnik, creva, crniot drob, pod`eludo~nata `lezda i dr. Negovata funkcija se sostoi vo razgraduvawe i vpivawe na hranata. Site ovie organi me|u sebe se prostorno oddale~eni. Nadvore{nata povr{ina na organizmot e pokriena so ko`a, a vnatre{nite povr{ini se pokrieni so ligavica. Ko`ata i ligavicata se izgradeni od epitelno tkivo. Kletkite na ova tkivo se smesteni tesno edna do druga, so {to ova tkivo vr{i za{tita na celoto telo. Osven toa, ko`ata u~estvuva i vo procesot na primawe drazbi i vo izla~uvaweto.

Epitelno tkivo

Skeletot e izgraden od koski. Koskite gi gradi potpornoto (svrznoto) tkivo od tipot koskeno i ‘rskavi~no tkivo. Vo ovie tkiva, kletkite izla~uvaat cvrsta me|ukleto~na materija, niz koja ne mo`at da se dvi`at materiite vo koskenoto tkivo. Hranlivite materii se prenesuvaat od kletka do kletka niz koskenite izrastoci, so koi se povrzani kletkite.
Koskeno tkivo Skelet

Muskulniot sistem e izgraden od napre~no-prugasto muskulno tkivo, koe glavno gi izgraduva silnite muskuli na teloto. Pod niv e maznoto muskulno tkivo na vnatre{nite organi. Srceto e izgradeno od posebno napre~no-prugasto muskulno tkivo so razgraneti vlakna – srcevo muskulno tkivo. Muskulnite kletki se vretenovidni {to go zgolemuva efektot na nivnoto skratuvawe.

Muskulno tkivo

Muskulen sistem

19

Krvotokot vo su{tina e sostaven od dva vida organi: krvni sadovi i srce. Krvta {to te~e niz krvnite sadovi e te~no svrzno tkivo. Vo sostavot na krvta, okolu 45% pripa|a na formiranite krvni elementi, a 55% na te~nata plazma.

Nervniot sistem e izgraden od nervno tkivo. Nervnite kletki se yvezdovidni i me|usebe se povrzani so izrastoci (kusi i dolgi). Od telata na nervnite kletki se izgradeni nervni jazli i mozokot, a od dolgite izrastoci se izgradeni nervite. Po nervite se prenesuvaat informaciite i naredbite. Usoglasenost na funkcioniraweto Podelba na trudot

Krvonosen sistem

Nervna kletka

Kaj ~ovekot kako i kaj `ivotnite, kako pove}ekleto~ni organizmi, postoi podelba na rabotata (funkciite) me|u razli~nite vidovi kletki. Podelba na funkciite ima i me|u razli~nite tkiva i organi. I pokraj specijalizacijata za opredelena funkcija, razli~nite kletki, tkiva i organi rabotat usoglaseno. Nerven sistem Nivnata usoglasenost e neophodna za besprekorna rabota na organizmot. U soglasuvaweto na funkciite i kontrolata, vo najgolema merka gi vr{i nervniot sistem.
Aktivnosti: A. Mikroskopirawe na muskulno tkivo 1. Mikroskopiraj gotovi preparati od napre~no-prugasto, mazno i srcevo muskulno tkivo. Voo~i gi razlikite. 2. Nacrtaj go toa {to go gleda{. Proveri go svoeto znaewe: 1 . Koi osobini gi dobiva kletkata so diferencijacijata? 2. Kolku funkcii vr{i diferencirana kletka? Kako se narekuva takvoto vr{ewe na funkciite? 3. Navedi ja definicijata za tkivo. 4. Nabroj gi tkivata vo ~ove~koto telo {to ti se poznati. 5. Navedi gi vidovite na svrznoto (potpornoto) tkivo. Spored koja osobina gi razlikuvame? 6. Koja osobina na muskulnite kletki e bitna za nivnata funkcija? 7. Objasni ja gradbata na nervnite kletki vo odnos na funkcijata na nervnoto tkivo. 8. Navedi organ {to vr{i samo edna funkcija i organ {to vr{i pove}e funkcii. 9. Koj organ vr{i najgolem broj funkcii? 10. Objasni na {to se dol`i podelbata na trudot me|u razli~nite vidovi kletki, tkiva i organi?

20

Biolo{kata osnova na ~ove~kiot organizam gi vklu~uva op{tite `ivotni procesi: ishrana, di{ewe, izla~uvawe, dvi`ewe, osetlivost, rastewe, razmno`uvawe. Ovie procesi se vr{at vo ~ove~koto telo, vo pousovr{eni organi i na poefikasni na~ini, otkolku kaj drugite organizmi. No, ~ovekot mo`e i mnogu pove}e: da zboruva, da u~i, ~ita i da pi{uva, da tvori, da sozdava umetni~ki dela i da gradi grandiozni gradbi, da se menuva sebesi i drugite organizmi. Kako se razvivaat ovie sposobnosti? Odgovorot na ova pra{awe pobaraj go izu~uvaj}i gi sodr`inite od ovaa glava, no i od literaturata za umetnosta, graditelstvoto, drugite prirodni nauki, koi zboruvaat za ~ove~kata civilizacija i kultura.

21

GLAVA 3

DVI@EWE

Poimi {to }e gi izu~uva{ vo ovoj oddel: - skelet - muskulatura - kontrakcii i dvi`ewa - zamor - odmor. Izu~uvaj}i gi sodr`inite, }e mo`e{: - da gi objasnuva{ so primeri vrskite me|u koskite i muskulite - da obrazlo`uva{ gradba na koska i muskul, zamor, deformiteti na ‘rbet - da modelira{ koordiniranost na dvi`ewe.

^ovekot se ra|a i `ivee vo postojano dvi`ewe. Fetusot se dvi`i i dodeka e vo teloto na majkata. Bebeto gi zapo~nuva svoite dvi`ewa prvo vo legnata polo`ba, potoa lazej}i so pomo{ na racete i nozete, a me|u prvata i vtorata godina od `ivotot, toa se ispravuva i se dvi`i ispraveno. ^ovekot, duri i koga e povreden ili bolen, se obiduva da se ispravi i da prodol`i da se dvi`i. T spa|a vo negoviot `ivoten stil. oa

22

SODR@INA 1
~erep

^ove~ki skelet
Vo sostav na sistemot za dvi`ewe vleguvaat dva sistema: skeletniot sistem i muskulniot sistem. Tie funkcioniraat povrzano i usoglaseno vo akcijata – dvi`ewe.

ULOGA NA KOSKITE I MUSKULITE VO DVI@EWETO

ramenski pojas so koski na rakata

Skeletot e nepodvi`en del od sistemot za dvi`ewe ~ija podvi`nost ja obezbeduva muskulniot sistem. Kaj ~ovekot, skeletot e vnatre{en. Vo tek na embrionalniot razvitok, skeletot e izgraden od ‘rskavi~no tkivo, koe vo tek na razvitokot i rasteweto se zamenuva so koskeno tkivo. Vo teloto na ~ovekot, poradi polesno izu~uvawe, skeletot e podelen vo tri grupi: oskov skelet (~erep i ‘rbeten stolb), skelet na ramenskiot pojas (so koskite na racete) i skelet na karli~niot pojas (so koskite na nozete).
karli~en pojas so koski na nogata

Funkcii na ~ove~kiot skelet Zamisli se sebe bez nitu edna koska. Verojatno zamisluva{ eden kup od `ele na podot. Spored ovaa neprijatna zamisla, mo`e{ da zaklu~i{ deka skeletot ja obezbeduva cvrstinata i potporata na tvoeto telo. Osobeno va`ni za potporata na teloto se koskite vo ‘rbetniot stolb - pre{lenite i koskite vo nozete. Skeletot vr{i i nekolku drugi funkcii. karli~na koska Slobodnite dvi`ewa butna koska gi ovozmo`uvaat koskite na 'rbet racete i nozete i go pridvi`uvaat teloto vo prostorot. Koskite na ~erepot, na ‘rbetniot stolb i rebrata gi za{tituvaat mekite ~erep tkiva i organi {to se nao|aat vo niv. Koskite u~estvuvaat vo sozdavaweto na krvnite elementi: belite i crvenite krvni zrnca i krvnite plo~ki. (Sl.1. )
Sl. 1

23

Gradba i forma na koskite Skeletot e izgraden od koski i ‘rskavici. Koskite se izgradeni od `iva materija {to sodr`i `ivi yvezdovidni kletki. Koskenite kletki se opkru`eni so me|ukleto~na materija – matriks, {to samite ja sozdavaat. Matriksot e izgraden od neorganska materija – kalcium fosfat i organska materija, belkovinata kolagen. Koskenite kletki postojano se delat, poradi {to koskata raste i zarasnuvaat povredite i skr{enicite. (Sl.2)
pokosnica sun|eresto koskeno tkivo Sl. 2 Koskeno tkivo

koskena kletka matriks

koskena srcevina

zbieno koskeno tkivo

Sl. 3

vraten region

Koskata e odnadvor obvitkana so pokosnica, {to e izgradena od tenok plast koskeni kletki. Pod pokosnicata se nao|a zbieno (kompaktno) koskeno tkivo, a pod nego e sun|eresto koskeno tkivo. Kaj dolgite koski, vnatre{nosta e ispolneta so koskena srcevina, vo koja se sozdavaat krvnite elementi. Vo starosta, koskenata srcevina se zamenuva so masno tkivo, koe e neaktivno. Plo~estite koski aktivno gi sozdavaat krvnite elementi vo tek na celiot `ivot. Na povr{inata, sekoja koska ima mal otvor, {to vnatre prodol`uva so kanal~e. Niz otvorot, vo koskata navleguvaat krvnite sadovi za ishrana na koskenite kletki. Sl. 3 Skeletot e sostaven od koski so razli~na forma i golemina. a) Dolgite koski se vo racete i vo nozete. b) Kusite koski se vo sostav na dlankata, na prstite, stapaloto i ‘rbetniot stolb (pre{leni). Nekoi od niv imaat dosta nepravilna forma (pre{leni, koska na peticata i dr.) (Sl. ) 4 v) Plo~estite koski go gradat ~erepot, lopatkite, karli~nite koski, gradnata koska, rebrata. (Sl.5) Vtoriot va`en materijal vo skeletot e ‘rskavicata. Taa e mnogu pomek i poelasti~en materijal od koskite, bidej}i matriksot me|u kletkite vo ‘rskavicata e pote~en. ‘Rskavicata go gradi vrvot na nosot i u{nite {kolki. Isto taka, so ‘rskavica se poslani povr{inite na kraevite na koskite koi se podvi`no povrzani. Povr{inata na ‘rskavicata e mazna i lizgava, so {to se namaluva trieweto me|u koskite pri dvi`eweto.

graden region

slabinski region

krsen region opa{est region Sl. 4 'Rbeten stolb

Sl. 5 Koski na ~erepot 5. liceva 1. ~elna 6. temena 2. nosna 3. gorna vilica 7. slepoo~na 4. dolna vilica 8. tilna

24

Povrzuvawe na koskite Koskite vo skeletot se me|usebe povrzani vo sistem {to e stabilen pri miruvawe i pri dvi`ewe na teloto. Taa stabilnost se postignuva so pomo{ na razli~nite na~ini na povrzuvaweto na koskite. Nepodvi`no povrzuvawe ({ev) me|u koskite se ostvaruva so posredstvo na vlaknesto ili ‘rskavi~no svrzno tkivo. Na primer, so {ev se povrzani koskite na ~erepot. Sl. 6 Podvi`no povrzuvawe (zglob). Zglobot go gradat zadebeleni kraevi na koskite. Na ednata koska ima vdlabnuvawe - ~a{ka, a na drugata e ispap~uvawe – glava na zglobot. Glavata i ~a{kata se poslani so ‘rskavica i postojano se natopuvani so te~nost {to go namaluva trieweto me|u niv.
'rbeten mozok

ramena koska Sl. 6 obvivka ligamenti mrsen plast 'rskavi~en disk Sl. 7 Polupodvi`en zgolb

zglobna 'rskavica lakotna koska te~nost Sl. 8 Podvi`en zgolb- lakot

Polupodvi`en zglob. Za pogolema stabilnost, kaj nekoi zglobovi se vmetnati ‘rskavi~ni diskovi. Takov zglob e polupodvi`en zglob (me|u pre{lenite vo ‘rbetniot stolb - Sl. ). Celiot zglob 7 e zatvoren vo zglobna kapsula od svrzno tkivo, a odnadvor taa e zacvrstena so ligamenti i tetivi so koi zavr{uvaat i se pripojuvaat muskulite. Sl. 8
Proveri go svoeto znaewe: 1 . Od koe tkivo e izgraden embrionalniot skelet, a od koe skeletot kaj vozrasnite? 2. Kade se sozdava matriksot na koskite i od koi materii e izgraden? 3. Navedi gi funkciite na skeletot kaj ~ovekot. 4. Opi{i gradba na edna koska. 5. Navedi gi formite na koskite vo skeletot i primeri za sekoja od niv. 6. Opi{i ja ‘rskavicata i nejzinata funkcija. 7. Navedi primeri za nepodvi`no povrzuvawe na koskite. 8. Opi{i gradba na zglob. 9. Opi{i sostav na polupodvi`en zglob i navedi primer.

Aktivnosti: Ispituvawe na sostavot na koskata - demonstrirawe 1 . Potopete edna pomala koska (jagne~ka ili sviwska) vo ~a{a so hlorovodorodna kiselina. Poklopete ja ~a{ata i po~ekajte. 2. Nastavnikot so pinceta }e ja izvadi i }e ja izmie koskata i }e ja postavi na staklo. So pomo{ na druga pinceta doka`ete ja nejzinata elasti~nost. Objasnete kade se izgubile kalciumovite soli. 3. Nastavnikot neka zapali tenka mala koska. Otkako }e se oladi, stavete ja na drvena podloga. 4. Udrete ja koskata so ~ekan. Taa lesno se kr{i, bidej}i kolagenot izgorel, nema elasti~nost.

25

SODR@INA 2

Muskuli i dvi`ewe
Muskulniot sistem e podvi`niot (aktivniot) del od sistemot za dvi`ewe vo koj u~estvuva i skeletot. Muskulniot sistem e vo direktna vrska so nervniot sistem, od kogo gi prima naredbite za dvi`ewata. Osven toa, ovoj sistem e protkaen so krvni sadovi, koi so krvta mu obezbeduvaat hranlivi materii i kislorod, a gi otstranuvaat produktite na razmenata na materiite. T mora da se vr{i oa mnogu efikasno, zatoa {to pri dvi`eweto, vo muskulite hemiskata energija od hranata se pretvora vo mehani~ka energija, so koja se dvi`at organite i celoto telo.

GRADBA I FUNKCIJA NA MUSKULITE

Gradba i funkcionirawe na muskulite Muskulniot sistem e izgraden od muskuli, koi globalno gi delime vo tri grupi: skeletni muskuli, muskuli na vnatre{nite organi i muskul na srceto. Skeletnite muskuli go pridvi`uvaat teloto vo prostorot i se pricvrsteni za koskite. Za da se pridvi`i edna koska, potrebni se barem dva muskuli, poradi {to vo teloto ima dva pati pove}e muskuli od koski. Tkivoto na skeletnite muskuli mo`e{ da go razdeli{ na snop~iwa, a niv na dolgi tenki vlakna. Pod mikroskop, vo sekoe vlakno (kletka) mo`e{ da zabele`i{ pove}e jadra, kako i svetli i temni prugi, poradi {to ova tkivo e nare~eno napre~no– prugasto. Tie prugi poteknuvaat od posebniot raspored na belkovinite vo kletkata. Sl. 1 i 2. Skeletnite muskuli, naredbite za rabota gi dobivaat od mozokot i od ‘rbetniot mozok. Poradi toa, skeletniot muskul mo`e{ da go stegne{ i opu{ti{ koga saka{, t.e. pod vlijane na svojata muskul volja. Ovie muskuli mo`e{ da gi stegne{ brzo ili bavno.

krven sad obvivka na snopot muskulna obvivka citolazma

nerv napre~no - prugasto vlakno

Sl. 1 Presek na skeleten muskul

Sl. 2. Napre~no prugasto muskulno tkivo

26

Muskulite na vnatre{nite organi, osven srceto, se izgradeni od mazno muskulno tkivo koe sodr`i ednojadreni kletki. Pod mikroskop, vo niv nema prugi, bidej}i belkovinite vo niv se poinaku rasporedeni. Maznoto muskulno tkivo, naredbite za svoeto dejstvuvawe gi Sl. 3 Mazno muskulno tkivo dobiva od ‘rbetniot mozok i na niv ne mo`eme da deluvame so svojata volja. Ovie muskuli se stegaat ne{to pobavno od drugite tipovi. Muskulite na vnatre{nite organi gi ovozmo`uvaat pridvi`uvawata na organite vo teloto, krvnite sadovi, hranitelniot kanal i `ol~noto }ese. Sl.3. Srceviot muskul ja pumpa krvta niz celoto telo. Po gradba toj e napre~no- Sl. 4 Srcevo muskulno tkivo prugast, no funkcionira ne{to poinaku, bidej}i negovata rabota e kontrolirana na dva na~ini: samostojno i preku mozokot. Negovite kletki se razgraneti i povrzani me|u sebe. Samostojnoto skratuvawe na srceviot muskul se vr{i so pomo{ na dva jazli vo poseben del na srceto. Od niv se ispra}aat naredbi (drazbi) koi se {irat po celoto srce. Me|utoa, srceto prima narebi i od mozokot so nervite i taka go zabrzuva ili go zabavuva ritamot na negovoto stegawe i opu{tawe. Vrz rabotata na srceto ne mo`eme da vlijaeme so svojata volja. Sl. . 4 Po forma, muskulite mo`at da bidat: vretenasti (na rakata), lepezasti (slepoo~niot), spleskani (dijafragmata), kru`ni (okolu okoto), peresti (na nogata).

Sl. 5

Skeletnite muskuli se povrzani so koski
Muskulot e izgraden od vretenovidni muskulni kletki (vlakna). Muskulnite vlakna se grupirani vo snop~iwa koi se obvitkani so svoja obvivka. Pove}e snop~iwa se sobrani vo pogolem snop koj ima obvivka. Pove}e snopovi go izgraduvaat muskulot. Obvivkata na muskulot e od elasti~no svrzno tkivo i zavr{uva so cvrsta lentovidna tetiva. Cvrstinata na tetivata e va`na, zatoa {to taa ne smee da se skine, tuku treba da izdr`i golema sila. T etivata go pricvrstuva muskulot za koska, taka {to preminuva vo pokosnicata i zarasnuva so celata povr{ina na koskata. Ova e va`no, zatoa {to pri skratuvaweto na muskulot, silata se raspredeluva na golema povr{ina. So toa se namaluva optovaruvaweto na edinica povr{ina na koskata.

Ahilova tetiva na peticata Sl.6

27

Muskulot dosegnuva od edna do druga koska, pri {to, prvata mu slu`i kako potpora, a so svoeto skratuvawe toj ja pribli`uva (dvi`i) drugata koska ili ja oddale~uva. Osven toa, muskulite mo`at da bidat i slo`eni: dvoglav (bicepsot na nadlakticata), troglav (tricepsot na nadlakticata), konvergenten (G olemiot graden muskul), paralelen (Kroja~kiot na butot) itn. Sl. 5. Osobini na muskulot Muskulite rabotat, otkako }e dobijat naredba od mozokot ili od ‘rbetniot mozok preku nervite. Nervot ja prenesuva naredbata (drazbata) do muskulnata kletka, na koja muskulnata kletka }e odgovori. Sposobnosta na muskulot da odgovori na drazbata ja narekuvame nadrazlivost. Osven na drazbite od nervniot sistem, muskulot mo`e da odgovori i na poinakvi drazbi: kiselina, bockawe, elektri~na struja. Po pravilo, muskulot na drazbata odgovara so skratuvawe (kontrakcija), pri {to stanuva podebel. [tom prestane da dejstvuva drazbata, muskulot se opu{ta i ja dostignuva prvobitnata dol`ina i debelina. Muskulite mo`at da se skratuvaat, no ne se izdol`uvaat. Sepak, tie mo`at da gi istegnuvaat delovite na teloto, zatoa {to funkcioniraat vo parovi. Sekoj par sodr`i muskul-skratuva~ i muskul istegnuva~. Koga }e se stegne muskulot – skratuva~, koskata se pribli`uva i taka go svitkuva ili go navednuva delot od teloto. Pri toa, muskulot – istegnuva~ e opu{ten. Koga }e se opu{ti muskulot – skratuva~, se stega muskulot istegnuva~ i ja vra}a koskata vo prvobitnata polo`ba, so {to se ispravuva delot na teloto. Sl. 7. Za rabotata na muskulite treba energija

lopatka ramenska koska skratuva~ot (biceps) e stegnat

istegnuva~ot (triceps) e opu{ten

pale~na koska

tetivi

lakotna koska

skratuva~ot e opu{ten istegnuva~ot e stegnat

Sl. 7

Za muskulite, hrana pretstavuvaat {e}erite i masnotiite, bidej}i vo niv e skladirana energijata. No, za da si obezbedi{ energija od {e}erite, ne mora{ da jade{ slatka hrana. Vo tvoeto telo i skrobot (slo`eniot {e}er) od kompirot, lebot, orizot i p~enkarnicata, prvo se razgraduvaat do positni molekuli prost {e}er. Tie mali molekuli na prost {e}er vo muskulnite kletki se razgraduvaat do voda, jaglerod dioksid i energija. Pri ovoj proces se osloboduva golema koli~ina energija, za {to e potrebno i mnogu kislorod. Poradi toa ti di{e{ zabrzano pri posilna muskulna rabota. - Del od energijata {to se osloboduva pri razgraduvaweto na prostiot {e}er vo muskulite e vo vid na toplina. So taa toplina teloto ja odr`uva postojanata temperatura, me|u 36 i 37o S. Koga ti studi, ti zapo~nuva{ da se trese{ i taka so muskulnata rabota sozdava{ toplina. - Drugiot del od oslobodenata energija go koristat muskulite za kontrakcii. Dokolku ne se dvi`at, muskulite gi skladiraat hranata i energijata vo vid na slo`en {e}er – glikogen. Sl. 8

28

hr an a

ja gl er od

krv

di ok si d

e
vo da

gija ner

ki sl or od

muskulna kletka

Sl. 8
Aktivnosti: A. Ispitaj ja rabotata na muskulite vo par 1 . Stegni ja {akata na ednata raka vo tupanica, kako na sl. 6. 2. So prstite od drugata raka vnimatelno i so povremeno pritiskawe opipaj go predniot muskul na nadlakticata (bicepsot). T e ispap~en, oj napnat i skraten. 3. Povtori go toa so muskulot na zadnata strana na nadlakticata (tricepsot). T e istegnat. oj 4. Ispravi ja rakata i otvori ja {akata. Vo kakov oblik i sostojba se sega bicepsot i tricepsot na nadlakticata? B. Ispitaj ja rabotata na muskulite vo okoto Treba da znae{ deka crnkata vo okoto se {iri i se sobira so pomo{ na mazno muskulno tkivo, {to e so kru`na forma. 1 . Pogledaj go svoeto oko (crnkata) vo ogledalo, koga gleda{ kon izvor na svetlina. 2. Povtori go nabquduvaweto koga ne gleda{ kon izvorot na svetlina. 3. Sporedi gi tvoite zaklu~oci so Sl.8 od str. 100. ___ Proveri go svoeto znaewe: 1 . So koi organski sistemi e vo vrska muskulniot sistem pri funkcioniraweto? 2. Vo muskulite se vr{i pretvorawe na hemiskata energija od hranata vo drug tip na energija. Koja? 3. Navedi gi trite grupi muskuli vo ~ove~koto telo. 4. Opi{i ja gradbata na eden muskul. 5. Opi{i ja gradbata i funkcijata na tetivata. 6. Navedi gi dvete osnovni osobini na muskulot. 7. Opi{i kako muskulite rabotat vo par. 8. Opi{i ja gradbata na skeletnite muskuli, t.e. na napre~no-prugastoto muskulno tkivo. 9. Objasni kako muskulot obezbeduva energija za svojata rabota. 10. Objasni za kakvi potrebi se koristi energijata {to se osloboduva vo muskulite pri razgraduvawe na prostiot {e}er.

29

SODR@INA 3

NEGA, HIGIENA I DEFORMACII NA SISTEMOT ZA DVI@EWE

Ti si sega na vozrast koga tvoite koski rastat najbrzo i najmnogu. Sekoj den go nosi{ svojot prepolnet i te`ok u~ili{en ranec od doma do u~ili{te i obratno. So toa tvojot skelet e dopolnitelno optereten so nadvore{en teret. No, ne zaboravaj deka dodeka koskite rastat, ne sme e{ nepravilno da gi opter etuva{. Iskrivuvawe na rbetot kako na Sl. 1 e nare~eno skolioza. Isto taka, ti dolgo sedi{ na u~ili{te, kako i doma, dodeka ~ita{ i pi{uva{. Vnimavaj i sedi ispraveno za da spre~i{ podgrbavenost (kifoza). Sl. 2

Sl.1

PRAVILNO

NEPRAVILNO

SKOLIOZA

Sl.2

PRAVILNO

NEPRAVILNO

KIFOZA

Za pravilno razvivawe i rastewe na koskite, neophodna e i pravilna ishrana i dovolno koli~estvo hrana. Za organizmot hranata treba da sodr`i dovolno materii koi se potrebni za okoskuvaweto, rasteweto i razvitokot na skeletot i muskulaturata. Tvojata hrana treba da bide raznovidna. Osobeno treba da pie{ dovolno mleko ili da vnesuva{ mle~ni produkti (jogurt, sirewe, kiselo mleko, puter i dr. . Vo niv se sodr`i mineralot kalcium, koj se vklu~uva vo ) sostavot na koskite, so pomo{ na vitaminot D. Vitaminot D se sozdava vo tvojata ko`a pod vlijanie na ultravioletovite zraci (pri son~aweto). Poradi negovata va`na uloga, kako za{tita od bolesta rahitis (omeknuvawe na koskite), na bebiwata im se dava vo vid na AD-kapki ili perli. Za sre}a, ovaa bolest denes e retka. 30

O{tetuvawa na koskite i zglobovite · Pri brzi promeni na polo`bata, zglobovite mnogu se opter etuvaat. Poradi toa, glavi~kata na ednata koska mo`e nakuso da izleze od ~a{kata na drugata. Pri toa, se zategnuva zglobnata kapsula zaedno so vrskite (ligamentite) i pak se vra}a vo prvobitnata polo`ba. Ko`ata na zglobot pomodruva, pod nea se javuva otok i vo zglobot se ~uvstvuva bolka. Ova o{tetuvawe se narekuva {inuvawe. Pri nekoi dvi`ewa, zglobnata kapsula i ligamentite se o{tetuvaat taka, {to glavata na koskata ne se vra}a vo ~a{kata od drugata koska. T e izmesoa tuvawe. Pokraj pomodruvaweto, otokot Sl.4 Rentgenska snimka Sl.3 Rentgenska snimka na i bolkata, tuka zglobot go menuva i na skr{ena koska izmesten prst oblikot. Sl.3. Pri pregolemi opteretuvawa, koskata mo`e i da se skr{i. T mo`e da ima razni formi: oa koskata da pukne, da se skr{i celosno ili da go o{teti i sosednoto tkivo. Ako skr{enata koska ja skinala ko`ata, toa e otvorena skr{enica. T oga{ bolkata se ~uvstvuva vo celiot del na teloto vo koj e skr{enicata i toj del ne mo`e da se dvi`i. (Sl.4) O{teteniot del na teloto prvo treba da se rastereti i da se onevozmo`i negovo dvi`ewe so pravilno potpirawe i pricvrstuvawe. Dokolku skr{enicata e otvorena, prvo se zgri`uva ranata, se vnimava na udobnoto smestuvawe na unesre}eniot, a potoa se povikuva stru~na zdravstvena pomo{. Me|utoa, ova mora pravilno da se izvede, zo{to vo sprotivno mo`e da se napravi pove}e {teta od korist. Kako naj~est deformitet (promena na formata) na nogata, kaj lu|eto se javuva ramnoto stapalo. Ramnoto stapalo e nepravilno optetereno i odeweto ne e dovolno elasti~no. Sl. 5. Poradi pravilno razvivawe na stapalata, ne smeeme da gi stegame vo tesni obuvki. Dokolku ~ovekot ima nepravilno formirani stapala, toj te{ko se dvi`i. Za dobro formirawe na stapaloto i muskulite na nozete, se prepora~uva ~ovekot da odi bos {to pove}e mo`e. Pogledaj ja sl.6, na koja e prika`ano kako nepravilno se rasporeduva telesnata te`ina vo nesoodvetna obuvka. Optereteni se tenkite no`ni prsti, namesto posilnata koska na peticata.
Sl.5 Ramno stapalo Sl.6

·

·

Gri`a za stapaloto

31

Gri`a za muskulite
Za rabota, na muskulite im e potrebno mnogu kislorod. Zatoa, pri fizi~ka rabota, ~ovekot di{e podlaboko i zabrzano. So toa se snabduvaat i drugite organi so pove}e kislorod. Od taa pri~ina, ve`baweto i sportuvaweto e zdravo za celiot organizam. Muskulite mo`at da se razbolat.

Sl. 1 Virus na poliomielitis

Naj~esta op{ta bolest na muskulite e spazam (gr~). Toa e nenadejna i nesvesna kontrakcija na muskulite, koja boli. Na primer, spazam na crevnite muskuli e nare~en preplet na crevata. Atrofija e o{tetuvawe t.e. namaluvawe na muskulite koga dolgo ne rabotat, na primer, pri skr{enica na koskite na noga ili raka. Me|u muskulnite bolesti e opasnata detska paraliza (poliomielitis). Ovaa bolest ja predizvikuva virus koj gi napa|a delovite na nervite niz koi stignuva drazbata do muskulite. Zatoa nekoi od muskulite ja gubat sposobnosta za kontrakcija, nepodvi`ni se. Ovaa bolest ne se lekuva. No, nema mesto za panika. Ti i tvoite drugari ste vakcinirani protiv ovaa bolest.
Za zamena na zglobovite se koristat specijalni materijali koi se dovolno cvrsti i izdr`livi podolgo vreme, bez da se menuvaat (da se ronat, da korodiraat i sl.) pod dejstvo na telesnite te~nosti. Denes ve{ta~kite zglobovi se kreiraat so pomo{ na kompjuteri, {to e pobrzo i poevtino. Proveri go svoeto znaewe: 1 . Dali za sistemot za dvi`ewe e popogodno nosewe na torba ili ranec? Objasni za{to? 2. Obrazlo`i za{to treba da pie{ mleko i da se ishranuva{ so dovolno mle~ni produkti. 3. Navedi go imeto na bolesta na koskite {to nastanuva zaradi nedostig na D vitaminot. 4. Opi{i go o{tetuvaweto na zglobot {inuvawe. 5. Opi{i go izmestuvaweto na zglobot. 6. Opi{i kako izgleda skr{enica na koskata. 7. Navedi go imeto na naj~estiot deformitet na stapaloto. 8. Kako se vika naj~estata op{ta bolest na muskulite. Navedi primer za nea. 9. Koe o{tetuvawe na muskulite se narekuva atrofija? 10. Opi{i kakva bolest e detskata paraliza.

Dodatok Zamenuvawe na zglobovite Prvata zamena na zglobot vo kolkot e napravena pred 40 godini. Od toga{, ovaa operacija se vr{i vo skoro site pogolemi zdravstveni ustanovi vo site dr`avi. Kolkot i kolenoto se zglobovi koi denes mnogu uspe{no se zamenuvaat. Denes se vr{i i zamenuvawe na zglobovite na ramoto, laktot i vo dlankata, no ne tolku uspe{no. Aktivnosti:

A. Ispitaj go otisokot na tvoeto stapalo 1 . So vla`no stapalo, stapni na hartija od vesnik. 2. Sporedi go svojot otisok so slikite za pravilno i deformirano stapalo. 3. Ocrtaj go svojot otisok. Dokolku zabele`i{ nepravilnost, konsultiraj se so svojot lekar, koj }e te posovetuva kako da postapuva{. Lekari specijalisti za bolestite na sistemot za dvi`ewe se ortopedite. B. Istra`uvawe za rastewe na stapaloto 4. Vo paralelkata sekoj neka ja izmeri dol`inata na svojot otisok vo cm. 5. Napravete tabela so podatocite i grafikon. 6. Povtorete go mereweto na krajot na u~ebnata godina. kolku prose~no porasnalo stapaloto vo celiot klas? Dali porasnalo tvoeto stapalo? Kolku? 7. Napravete prikaz za va{eto istra`uvawe.

32

GLAVA 4

Poimi {to }e gi izu~uva{ vo ovoj oddel: - hrana, energetski i gradbeni vrednosti - digestija - enzimi - vitamini - usna praznina - `eludnik - crevo - crevni resi~ki - resorpcija - `lezdi vo digestijata

ISHRANA I DIGESTIJA

Izu~uvaj}i gi sodr`inite, }e mo`e{: - da gi prepoznava{ i imenuva{ organite od sistemot za digestija - da go objasnuva{ razlo`uvaweto na hranata - da povrzuva{ i izlo`uva{ za funkciite na organite od sistemot za digestija.

Hranata e gorivo za tvojot organizam. Vo nea e sodr`ana energijata {to e neophodnaza site `ivotni procesi, t.e. za odr`uvawe i obezbeduvawe na `ivotot. Za tvoeto pravilno rastewe i razvitok neophodno e da se hrani{ redovno, da vnesuva{ dovolno hrana i toa hrana koja }e bide dobro izbrana. Kako {to raste brojot na lu|eto na Zemjata, se pove}e se javuva nedostig na hrana vo mnogu regioni. Dolgotrajnata su{a ili vojna se naj~estite pri~ini za gladuvawe na milioni lu|e i za smrt na najmladite `iteli na na{ata planeta. Za `al, hranata kako i site drugi resursi ne se pravilno rasporedeni nasekade i pokraj naporite na me|unarodnite organizacii toa da se nadmine.

33

SODR@INA 1

HRANA I ZNA^EWE NA ISHRANATA ZA ORGANIZMOT

Jaglehidrati

Hranata {to ~ovekot treba da ja vnesuva vo svojot organizam, glavno poteknuva od rastenijata i od `ivotnite. Na organizmot, hranata mu treba za da gi zadovoli slednite potrebi: · slu`i kako gorivo, obezbeduvaj}i energija i toplina; · obezbeduva gradben materijal za rastewe; · ovozmo`uva zarasnuvawe na rani i o{tetuvawa na tkivata; · go odr`uva zdravjeto i pomaga vo borbata protiv bolestite. Hranlivi materii se: jaglehidrati ({e}eri), belkovini i masnotii. Hranata tr eba da sodr`i i vitamini, minerali i voda, koi nemaat hranliva vrednost, tuku se neophodni za normalen tek na site procesi vo organizmot.

Jaglehidratite se organski materii {to se izgradeni od jaglerod, vodorod i kislorod. Obi~no gi narekuvame {e}eri. Spored nivniot sostav, razlikuvame prosti i slo`eni {e}eri. Prosti {e}eri se: grozdoviot {e}er (glukoza) i ovo{niot {e}er koi gi ima vo ovo{jeto i vo medot. Mle~niot {e}er go ima vo mlekoto. Obi~en {e}er se dobiva od: {e}ernata trska, {e}ernata repa, javorot. G kupuvame kako pre~isten bel o {e}er. Sl.1.
Molekula na slo`en {e}er (skrob)

Sl. 1. Med

Slo`enite {e}eri se sostaveni od grozdoviot i ovo{niot {e}er. Slo`eni {e}eri se: Skrobot go ima vo rastitelnite kletki, te. vo `itnite zrna i vo kompirite. (Sl.2) Celulozata gi izgraduva yidovite na rastitelnite kletki. ^ove~kiot organizam ne mo`e da ja razgradi. Glikogenot se nao|a vo `ivotinskite organizmi, kako i vo ~ove~kiot organizam i pretstavuva rezervna materija, poradi {to e nare~en “`ivotinski skrob” .

glukoza

Sl. 2.

Jaglehidratite sodr`at hemiski vrski {to se bogati so energija. Vo kletkite, pri nivnoto razgraduvawe, se osloboduva golema koli~ina energija. Zatoa {e}erite se najzna~aen energetski izvor za organizmot. Sl. 3

Sl. 3. Hrana so jaglehidrati

34

Belkovini Belkovinite se soedinenija so golemi molekuli. Izgradeni se od jaglerod, vodorod i kislorod, kako i azot, fosfor i sulfur. Hranata bogata so belkovini od `ivotinsko poteklo e: meso, mleko, jajca i dr.

Sl. 1. Hrana bogata so belkovini

Rastitelnata hrana vo koja ima mnogu belkovini poteknuva od gravot i sojata. Sepak, belkovinite od rastenijata ~ovekot gi koristi pote{ko, poradi celuloznite yidovi vo kletkite. Belkovinite, glavno pretstavuvaat gradbeni materii za kletkite. Sepak, na{iot organizam ne mo`e direktno da gi koristi belkovinite vo forma kako {to gi vnesuvame so hranata. Zatoa, belkovinite prvo se razgraduvaat do nivnite gradbeni edinici, koi potoa se spojuvaat vo novi kombinacii - ~ove~ki belkovini. Sl. 2. Masni Materii

Sl. 2. Belkovinska molekula

Zaedni~koto ime na mastite i maslata e masni materii. Toa se soedinenija na jaglerodot, vodorodot i kislorodot, kako {to se i jaglehidratite, no vo drug soodnos. ^ove~kata hrana sodr`i masni materii od rastitelno poteklo – masla i masti od `ivotinsko poteklo: mast i puter. Masnite materii se dvojno pobogati so energija od jaglehidratite. Organizmot gi koristi za da dojde do energija, no masnotiite se razgraduvaat najte{ko od site hranlivi materii. Zatoa, vo organizmot pretstavuvaat rezervna hrana, koja se tro{i samo dokolku toj na raspolagawe nema jaglehidrati. Sl. 4. Dodatok Holesterol – {to e toa? Holesterolot e materija sli~na na masni materii, koja e sodr`ana vo mnogu vidovi hrana, vklu~uvaj}i go i `oltokot od jajceto i crniot drob. Normalno holesterolot e sostaven del od nekoi tkiva i ne e “lo{a materija, no stanuva {teten koga ” negovoto nivo vo krvta e visoko. T oga{ gi blokira krvnite sadovi i mo`e da predizvika srcevo zaboluvawe. Zatoa se prepora~uva, vo ishranata da se vnesuvaat pove}e rastitelni masla, kako i masti koi go namaluvaat nivoto na holesterolot. 35

Sl. 3. Hrana bogata so masti

Sl. 4. Molekula na mast

Vo razgraduvaweto na hranata u~estvuvaat enzimite Razgraduvaweto na hranlivite soedinenija protekuva vo kletenzimi kite vo organizmot. Hemiskite reakcii vo koi se izmenuvaat soedinenijata nadvor od organizmot, obi~no protekuvaat na visoki temperaturi. Potseti se kako se vari mlekoto, ili kako se vari kompirot i drugo. Vo ~ove~kiot organizam, telesnata gradbeni edinici temperatura e postojana, me|u 36 i golema molekula na hrana o 37 S. Poradi toa, za Sl. 4 Razgraduvawe na golemite molekuli razgraduvaweto na materiite ne go koristime pove}e zborot "varewe, tuku digestija (lat. = razgraduvawe, razdeluvawe), bidej}i ” ovoj proces se slu~uva pod razli~ni uslovi. Pred se, razgraduvaweto na soedinenijata na tolku niski temperaturi e mo`no, samo dokolku vo ovoj proces u~estvuvaat i enzimi. Sl. 4 Enzimite se slo`eni organski soedinenija, koi gi sozdava organizmot. Organizmot sozdava enzimi {to ovozmo`uvaat razgraduvawe na soedinenija, kako i enzimi koi ovozmo`uvaat spojuvawe na ednostavni soedinenija vo slo`eni. Vo dvata slu~ai, vo procesot u~estvuva i vodata. Sekoj enzim se povrzuva samo so eden vid soedinenie. Enzimite se sozdavaat vo site telesni kletki. Enzimite koi u~estvuvaat vo razgraduvaweto na hranlivite materii gi narekuvame digestivni enzimi. Digestivnite enzimi se sozdavaat vo digestivnite `lezdi. Digestivnite `lezdi gi izla~uvaat svoite sokovi so enzimi niz posebni kanal~iwa vo digestivniot (hranitelniot) kanal, koj e oblikuvan vo vid na organi za digestija.

enzim I molekula na skrob

enzim II molekuli na glukoza

prost {e}er

Sl. 5 Digestija na jaglehidrati

sitni kapki `ol~ka enzim I enzim II gradbeni edinici molekula na mast Sl. 7 Digestija na masti gradbeni edinici na masta golema masna kapka enzim I belkovinska pomali molekuli molekula Sl. 6 Digestija na belkovini

36

Minerali So zaedni~ko ime - minerali, gi imenuvame: natriumovata (gotvarskata) sol, solite na kalcium, solite na `elezoto, na jodot i drugi. Tie se neophodni za va`ni funkcii na organite (rabota na muskulite i `lezdite, prenesuvawe na drazbire niz nervite, sozdavawe na koskite, prenesuvawe na kislorodot i drugo).

Sl. 8 Zelen~uk i ovo{je - hrana bogata so minerali i vitamini

Vitamini Vitaminite se organski soedinenija koi vo mali koli~estva se neophodni vo ishranata na lu|eto. Tie samite nemaat energetska vrednost, no u~es tvuvaat vo ener getskite procesi. Ishrana bez koj i da e vitamin doveduva do te{ko zaboluvawe. Na visoki temperaturi ja gubat svojata aktivnost, poradi {to hranata koja gi sodr`i (zelen~ukot i ovo{jeto) treba da se jade sve`a. ]e spomeneme nekoi od niv.

Vitamin

A

se sodr`i vo hranata ribino maslo mle~ni produkti morkovi neglaziran oriz, trici i crno bra{no kvasec, crn drob

dejstvo zdravje na ko`ata vidot pri slabo svetlo go zasiluva kleto~noto di{ewe

efekt suva no beri na e mus

V kompleks S

D

limon i drugo sve`o elasti~na i jaka ko`a krv ovo{je, sve` zelen~uk ko`a (piperka, domat i drugo) z rah ribino maslo, jajca, okoskuvawe i sov mle~ni produkti se rastewe na sozdava vo ko`ata na zabite ~ovekot pri son~awe

37

Aktivnosti: A. Oddeli gi masnotiite od mlekoto Mlekoto e hranliva te~nost vo koj se sodr`ani site hranlivi materii vo soodnos koj za ~ovekot go pravi "idealna hrana". 1 . Sipaj mleko vo staklena ognootporna ~a{a. 2. Svari go i ostavi go da se oladi. 3. Na povr{inata se nasobira polesnata masnotija vo vid na kajmak. Kajmakot e masnotijata vo mlekoto. B. Oddeli gi belkovinite od mlekoto 1 . Od mlekoto od prethodniot obid, so la`i~ka vnimatelno otstrani go kajmakot. 2. Vo posnoto mleko nakapi limonov sok i me{aj go, se dodeka ne se sosiri. 3. Procedi go mlekoto niz inka so gaza vo druga ~a{a. Na gazata }e ostanat belkovinite – sireweto.

Proveri go svoeto znaewe: 1 . Za koi potrebi na organizmot slu`i hranata? Obrazlo`i gi. 2. Navedi hrana koja sodr`i najve}e: a) celuloza b) rastitelno maslo v) belkovini g) skrob 3. Objasni gi slednive iskazi: a) Decata koi se ishranuvaat so nedovolno belkovini, rastat pobavno. b) Jajcata se podobra hrana od lebot pri bodi – bildingot. 4. Sekoj od vidovite hrana na levata strana mo`e{ da go povrze{ so pove}e soodvetni zborovi na desnata. Povrzi gi. crn leb belkovini {e}er masnotii puter celuloza jajca vitamini zelka energija 5. Nekoi od bolestite – levo, se predizvikani od nedostig na edna ili pove}e materii, {to se navedeni vo desnata kolona. Povrzi gi. rahitis vitamin A anemija vitamin D beri-beri vitamin C skorbut vitamin B no}no slepilo vitamin B 6. Objasni gi iskazite: a) Zdravo e da jade{ morkov. b) Lu|eto koi se vo mnogu topla prostorija treba da primaat pove}e sol. v) Majkite treba da im davaat na decata sokovi od limon i portokal. g) Kaj starite lu|e koi `iveat sami, na kraj na zimata mo`e da se javi skorbut.

38

Sistemot za digestija se razvil od hranitelniot kanal kaj `ivotnite, od koj se formirale i se diferencirale organite za digestija. Vo sistemot za digestija se vr{i primawe, mehani~ko i hemisko razgraduvawe na hranata, kako i nejzino vpivawe (resorpcija).
nepce usna praznina jazik plunkovni `lezdi

SODR@INA 2

GRADBA NA ORGANITE (USTA, @ELUDNIK, CREVO), DIGESSTIJA NA HRANATA VO NIV I FUNKCIJA NA PANKREASOT I CRNIOT DROB
Digestigniot kanal e izdiferenciran na slednite delovi: usna praznina, goltka, hranoprovod, `eludnik i crevo so negovite delovi. Pridru`en e so digestivni `lezdi. Sl. 1. Usna praznina

kapa~e du{nik hranoprovod dijafragma `ol~no }ese `eludnik crn drob

slepo crevo

pravo crevo

Usnata praznina zapo~nuva so usni, od kade hranata vleguva vo teloto. Nejziniot vkus go prepoznavaat tenko crevo setiloto za vkus (na jazikot) i setiloto za miris (vo nosot). U snite i jazikot gi ispituvaat debelo crevo cvrstinata i toplinata na hranata. Potoa, zabite ja raskinuvaat i ja sitnat hranata. Jazikot ja potisnuva i prevrtuva. Plunkovnite `lezdi izla~uvaat plunka vo usnata Sl. 1 Digestiven sistem praznina, so koja hranata se natopuva, za polesno da se slizga niz digestivniot kanal. Vo plunkata se sodr`i enzim koj zapo~nuva da go razgraduva skrobot do prosti {e}eri.
pod`eludo~na `lezda

Zabi ^ovekot se ra|a bez zabi. Naj~esto me|u 4-9 mesec, kaj bebiwata izrasnuva prviot mle~en zab, a vo tretata godina, tie gi imaat site 20 mle~ni zabi. Okolu {estata godina, mle~nite zabi se zamenuvaat so postojani zabi. Niv gi ima vkupno 32. Sl. 2. Poradi razli~nite funkcii, zabite se razli~ni po oblik i vo sekoja polovina od gornata

seka~i pesjaci Sl. 2 Zabi

pretkatnici katnici umnici

39

ni{ki za pri~vrstuvawe
koren

i dolnata vilica, od sredinata kon kraevite se: seka~i 4 (2 gore i 2 dolu), emajl pesjaci 2 (1 gore i 1 dolu), pretkatnici 4 (2 gore i 2 dolu) i zabna koska katnici 6 (3 gore i 3 dolu). Poslednite zabna praznina katnici rastat najdocna, a nare~eni se umnici. `lebina Spored gradbata, site zabi se izgradeni od istite delovi: koronka, zaben koja e vidliva i koren, koj e vsaden vo cement vdlabnatinka vo vilicata. Odnadvor, koronkata e pokriena so zaben emajl, a korenot so zaben cement. Vo vnavili~na tre{nosta, zabot e izgraden od zabna koska koska, vo koja ima praznina i vena, arterija i nerv. Sl. 3.
Sl. 3 nerv i krvni sadovi

Goltka i hranoprovod

koronka

nosna praznina tvrdo nepce hrana meko nepce jazik kapa~e du{nik hranoprovod Sl. 4 Goltka i hranoprovod pri goltawe

Koga jazikot }e go potisne zalakot vo goltkata, nie go goltnuvame. G oltkata e raskrsnica na patot za hrana i patot za vozduh. Za da ne zaletne hranata vo du{nikot pri goltaweto, postoi kapa~e koe toga{ }e go zatvori du{nikot. No, dokolku zboruva{ dodeka jade{, mo`e da se zaletne hranata, ako kapa~eto na vreme ne go zatvori du{nikot. T oga{ se zaka{luva{ i ja vra}a{ hranata vo goltkata. Sl. . 4 Od goltkata, hranata navleguva vo hranoprovodot. Toa e muskulen kanal {to dopira do `eludnikot. Hranata niz nego se dvi`i so ritmi~ki stegawa i opu{tawa na muskulnite yidovi. Hranoprovodot ja napu{ta gradnata praznina, ja probiva muskulnata pregrada me|u gradniot ko{ i stoma~nata praznina - dijafragmata i vleguva vo stoma~nata praznina, t.e. vo `eludnikot. Sl.5. 40

hranoprovod

muskulite se stegaat

hranata se potisnuva

Sl. 5 Dvi`ewe na hranata niz hranoprovodot

@eludnik
hranoprovod

@eludnikot e pro{iren del na digestivniot kanal, koj na vlezot i izlezot ima kru`ni muskuli. So tie muskuli se regulira koli~inata na hranata koja e vo `eludnikot. Od `eludnikot vo crevoto ramnomerno se pu{taat, glavno ednakvi delovi od hranata. @eludnikot ima debeli muskulni yidovi, so ~ija kontrakcija, hranata ja gme~i i ja me{a. Yidovite na `eludnikot odnatr e imaat brojni `eludo~ni `lezdi, koi go izla~uvaat `eludo~niot sok. @eludo~niot sok pretstavuva voden rastvor na hlorovodorodna kiselina i enzim pepsin. Zna~i, vo `eludnikot sredinata e kisela, {to mu ovozmo`uva na `eludo~niot enzim da gi razgraduva belkovinite. Osven toa, kiselata sredina e nepovolna za mikroorganizmite {to pristignale so hranata i tie se uni{tuvaat. Sl. 6.

`eludnik dijafragma dvanaesetpale~no crevo

muskulni plastovi ligavica na `eludnikot

ligavica tenko crevo Sl. 6 @eludnik i dvanaesetpale~no crevo

Tenko crevo Na izlezot od `eludnikot se nao|a kru`en muskul koj postapno ispu{ta opredelena koli~ina hrana vo tenkoto crevo. Tenkoto crevo e dolgo okolu 6m i e izvitkano vo stoma~nata praznina. Branovidnite kontrakcii na muskulite vo yidot

epitel razgradenite jaglehidrati i belkovini vleguvaat vo krvnite kapilari razgradenite masti gi prima limfniot kapilar

crevni kapilari

limfen kapilar

granka od crevna arterija donesuva krv granka od vena {to iznesuva krv limfen sad a) gradba na crevnata resi~ka

krv od crevnata arterija

venata ja iznesuva krvta so hranata kon crnit drob limfata gi iznesuva masnite materii vo limfniot sistem b) resorpcija vo crevnata resi~ka

Sl. 7

41

na tenkoto crevo, ja vrtat i ja me{aat sodr`inata. So toa, hranitelnata sodr`ina doa|a vo dopir so crevnite digestivni sokovi (enzimi) i se razgraduva do molekuli. Vnatre{nosta na crevoto e izgradena od epitel koj e nabran i pretvoren vo mikroskopski sitni crevni resi~ki. Epitelot e proni`an so kapilarna mre`a. Resi~kite imaat sposobnost da gi vpivaat molekulite na hranata, koi potoa gi primaat krvnite i limfnite kapilari. So niv yidot na crevoto ja zgolemuva povr{inata so koja ja vpiva hranata – vr{i resorbcija. Vo tenkoto crevo protekuva najva`niot del od digestijata. Od nego, krvta so kapilarite ja vnesuva razlo`enata hrana prvo vo crniot drob. Tuka se zadr`uvaat nepotrebnite ili {tetnite materii, a potoa krvta so krvotokot gi raznesuva hranlivite materii niz celoto telo. Po dol`inata na tenkoto crevo razlikuvame: dvanaesetpale~no crevo i tenko crevo vo potesna smisla. Dvanaesetpale~no crevo
hranoprovod

Dvanaesetpale~noto crevo e dolgo 12-15 cm i e po~eten del od tenkoto crevo vo koe se razgraduvaat belkovinite, masnotiite i jaglehidratite. Vo nego se vlivaat digestivnite sokovi od dvete golemi digestivni `lezdi: crniot drob i pod`eludo~nata `lezda. - Crniot drob e smesten desno pod dijafragmata. Sozdava i izla~uva `ol~ka. @ol~kata e zelena, gor~liva te~nost, koja privremeno se skladira vo `ol~noto }ese, od kade se istisnuva vo dvanaesetpala~noto crevo. Pod dejstvo na `ol~kata, masnotiite se rasprsnuvaat na mnogu sitni kapki, vrz koi

crn drob

`ol~no }ese

`eludnik

pod`e lu `lezd do~na a

dvanaesetpale~no crevo Sl. 8

potoa dejstvuvaat enzimite i gi razgraduvaat do molekuli. Crniot drob e najgolemata `lezda vo ~ove~koto telo. Vr{i mnogubrojni va`ni funkcii, me|u koi se: pre~istuvawe na krvta, prerabotuvawe, skladirawe i izla~uvawe na materiite. Na primer, od nepotrebnite produkti, kletkite vo crniot drob sozdavaat `ol~ka. - Pod`eludo~nata `lezda se nao|a pod `eludnikot. Vo dvanaesetpale~noto crevo izla~uva nekolku enzimi. Tie enzimi gi razgraduvaat kapkite na masnotiite, delumno razgradenite belkovini i jaglehidratite. Debelo crevo Debeloto crevo e so pogolem dijametar od tenkoto i se nadovrzuva na nego. Zapo~nuva so slepoto crevo, kon koe e priklu~en crvovidniot izrastok, izgraden od limfno tkivo. Podlo`en e na vospalenija, koi se lekuvaat naj~esto so hiru{ko otstranuvawe. Vo po~etniot del na debeloto crevo se resorbira vodata so mineralite, a vo zavr{niot del se zadr`uva nesvarenata hrana, se do nejzinoto isfrlawe niz zadniot (analen) otvor.

42

Dodatok Gri`a za zabite Zabniot emajl e najcvrstata materija vo tvoeto telo. Toj sozdava odli~na za{titna pokrivka na zabite. No, toj lesno se uni{tuva so kiselina. Kiselinata predizvikuva rasipuvawe na zabite, a ja sozdavaat bakteriite. Sekoj od nas ima bakterii vo ustata, koi normalno ne se {tetni. No, koga na zabite }e se najde hrana {to sodr`i {e}er, bakteriite se hranat so nego i sozdavaat kiselina. Tie se mno`at i sozdavaat bakteriski naslagi na zabite. Kiselinata go razgraduva zabniot emajl. No, ako kiselinata go probie emajlot, rasipuvaweto na zabite odi brzo. Zabnata koska e mnogu pomeka od emajlot i kiselinata brzo ja razgraduva. Ovaa bolest se narekuva karies. Zabot boli i neophodna e intervencija na zabolekar. Otstranuvaweto na bakteriite se vr{i so miewe na zabite so ~etki~ka za zabi i pasta za zabi. Najdobri se pasti za zabi so fluorid. Isto taka, potrebni se redovni poseti na zabolekar, bidej}i zabite podobro se lekuvaat vo ranite fazi na kariesot.
karies

Nelekuvaniot karies mo`e da predizvika gnoewe. Vsu{nost okolu korenot na zabot, vo vilicata se sozdava gnojno }ese, koe e ispolneto so bakterii i beli krvni kletki, koi se borat. Gnojot e sostaven od `ivi i mrtvi beli krvni kletki i od bakterii. Dokolku ovaa sostojba ne se lekuva, bakteriite navleguvaat vo krvta, infekcijata se {iri i bolesta go zafa}a celiot organizam. Sega e neophodno lekuvawe so antibiotici.

bu{ewe i ~istewe

polnewe

popraven (plombiran zab)

Proveri go svoeto znaewe: 1 . Zo{to pogolemata dol`ina na crevoto e izvitkana? 2. Koj del od ~ove~koto crevo: a) ja vpiva vodata od nerazgradenata materija b) e mnogu kisel v) ja prima `ol~kata g) sodr`i sitni resi~ki 3. Objasni koi tvorbi ja vr{at resorbcijata na hranata. 4. Obrazlo`i, za{to zal~eto leb dobiva blag vkus, dokolku go xvaka{ podolgo vreme. 5. Opi{i gradba na zab. 6. Opi{i go goltaweto.

43

SODR@INA 3

Odr`uvaweto na tvoeto zdravje preku ishranata, mo`eme da go naso~ime kon vospostavuvaweto na zdrava ishrana i gri`a za organite za digestija. Zdrava ishrana Zdrava ishrana e termin koj go koristime da opi{eme izbran sostav i opredeleno koli~estvo hrana, {to ~ovekot treba sekojdnevno da go vnesuva vo svojot organizam, za da gi zadovoli svoite potrebi za energija i da go odr`uva zdravjeto. Zdravata ishrana vklu~uva raznovidna hrana {to gi sodr`i site materii {to na organizmot mu se neophodni. Toa zna~i, deka hranata mora da sodr`i 6 razli~ni materii: jaglehidrati (so celuloza), belkovini, masnotii, vitamini, minerali i voda. (Sl.1- 3). Lekarite imaat nekolku soveti za tvojata zdrava ishrana. Toa se: Ishranuvaj se so pomalku masti od `ivotinsko poteklo, t.e. zameni gi so rastitelni masla (maslo od son~ogled, od p~enka, puter od kikiritki, palmovo maslo i margarin, maslo od soja i dr.) . Taka, }e odbegne{ poka~uvawe na holesterolot vo krvta. Ishranuvaj se so pove}e hrana so celuloza. Celulozata e izgradena od isprepleteni ni{ki, koi na hranata i pomagaat da se dvi`i niz digestivniot kanal. Celuloznite vlakna ne dozvoluvaat da se pojavi zapek, koj mo`e da bide opasen za zdravjeto. Se smeta, deka so postojano vnesuvawe golemi koli~ini celulozni vlakna vo teloto, se namaluva holesterolot vo krvta i mo`e da se namali rizikot od rak (kancer) vo debeloto crevo. Ishranuvaj se so pomalku {e}er. Pre~isteniot bel {e}er (rafiniran {e}er), iako sodr`i mnogu energija, ne sodr`i korisni sostojki. Dokolku jade{ pr emnogu {e}er, }e predizvika{ rasipuvawe na zabite. So {e}erot se hranat i bakteriite vo ustata i sozdavaat kiselina i go predizvikuvaat naj~estoto zabno zaboluvawe – kariesot. Ishranuvaj se so pomalku sol. Presolenata hrana mo`e da predizvika vo organizmot poka~uvawe na krvniot pritisok, koj mo`e da go o{teti srceto. Na ~ovekot dnevno mu treba okolu 6g sol. Vo sekoja hrana se sodr`i gotvarskata sol (zelen~ukot i mesoto). T oa zna~i, deka na tvojata hrana treba da i dodava{ samo po prstofat sol na den i toa }e bide sosema dovolno za organizmot.

ZA[TITA OD ANOMALII I BOLESTI NA ORGANITE ZA DIGESTIJA

Sl. 1. Redovna ishrana

Sl. 2. Raznovidna hrana

44

Sl. 3.

Da se bide debel Sigurno si slu{nal deka lu|eto vo nekoi semejstva se debeli ili slabi. Debelite velat deka kaj niv debelinata e nasledna, gi obvinuvaat “krupnite koski ili nivnite “`lezdi No, debelinata ” ” . ne e nasledna, kako {to e bojata na o~ite. Naj~esto, postoi samo edna pri~ina zo{to nekoi lu|e se debeli – vnesuvawe pove}e hrana otkolku {to im treba. Sepak, te`inata zavisi i od aktivnosta na ~ovekot. Vitite lu|e naj~esto se mnogu poaktivni od debelite, t.e. ja tro{at energijata {to ja vnesuvaat Sl. 4. so hranata. Dokolku se dvi`i{ malku, jadi pomalku. Zo{to pre~i debelinata, osven {to sega{nite estetski merila baraat vito telo? Debelite lu|e imaat pove}e zdravstveni problemi: teloto im nosi ekstra teret, imaat pogolem rizik od artritis (vospalenie i o{tetuvawe na zglobovite), visok krven pritisok, od srcevi zaboluvawa, od bolesta dijabetes (poka~uvawe na nivo na {e}erot vo krvta), a i hirur{kite intervencii kaj niv se e so golem rizik. Sl. 4 Da se bide preterano vitok Obi~no e polesno da se zgolemi telesnata te`ina, otkolku da se namali, bidej}i naj~esto lu|eto u`ivaat koga jadat. Dokolku tvojata te`ina e pod taa {to ja posakuva{, toa e zatoa {to jade{ premalku za da mu obezbedi{ na organizmot dovolno energija. So normalno slabeewe r etko se stanuva preterano slab, no nekoi lu|e, osobeno na tvoja vozrast, mislej}i deka se debeli, opasno ja namaluvaat svojata telesna te`ina. Ovaa sostojba se narekuva anoreksija. Kaj ovie lu|e se javuva nedostig na vitamini, a ko`ata im e bleda i kako hartija. Ne se otporni kon infekciite, bidej}i se neuhraneti. Dokolku kaj
Sl. 5.

45

devoj~iwata, te`inata e pod normalnata za 11kg, zapira menstruacijata, a na teloto rastat pove}e vlakna. Bez lekarska pomo{, lu|eto so anoreksija mnogu te{ko mo`at povtorno da jadat dovolno i povtorno da ja dostignat normalnata te`ina na teloto. Sl.5. “Udarna dieta” Organizmot gi skladira jaglehidratite vo vid na glikogen vo muskulite i vo crniot drob. Glikogenot mnogu brzo se razgraduva i ja osloboduva energijata koja e potrebna. Po kus pe riod gladuvawe, prvi se tro{at rezervite na glikogenot vo teloto. “Udarnata dieta e takvo ” gladuvawe vo koe telesnata te`ina se namaluva so tro{ewe na glikogenot i isfrlawe na vodata od tkivata. No, taa dieta e vsu{nost nekorisna. [tom }e zapo~ne{ da jade{, glikogenot brzo se nadomestuva. Malku }e is~ezne od toa {to treba da go izgubi{ - masnite naslagi. Dokolku navistina saka{ da ostane{ vitok, treba da go nau~i{ i da go primenuva{ zdraviot na~in na ishrana. Vsu{nost, spored nekoi ispituvawa samo okolu 25% od lu|eto {to dr`ele dieta go menuvaat na~inot na ishrana i ostanuvaat viti. Sl. 6. Vnimatelno namaluvawe na te`inata Prepora~livo e pri namaluvawe na telesnata te`ina da se ispita i da se utvrdi “ gubitokot na energijata Toa ”. zna~i, sekoj treba da jade pomalku hrana, otkolku {to se negovite dnevni potrebi za energija. Vsu{nost, idealen na~in za namaluvawe te`ina e koga se kombiniraat ve`bi so mnogu umerena ishrana. 1 Ne jade{ dovolno 2 Idealna te`ina 3 ve`baj pove}e Debel si, si go 4 zagrozuva{ zdravjeto 5 Mnogu si debel ova e
Tvojata viso~ina vo cm

Test: dokolku naborot e podebel od 2,5 sm, predebel si.

Sl.6

Vnimavaj, jadi pomalku,

seriozno

Sl.7 Povle~i prava lnija me|u tvojata te`ina i viso~ina. To~kata kade tie se se~at }e ti ja ka`e tvojata sostojba Tvojata te`ina vo kg

46

Najdobro }e ja namali{ te`inata so na~inot “poleka no sigurno, {to bi zna~elo, ” namaluvawe na te`inata po 0,5kg nedelno. Najdobro e sam da se gri`i{ za svojata dieta. Kontrola na tvojot apetit Idealnoto koli~estvo hrana mora da gi zadovoluva dnevnite potrebi na tvoeto telo, {to vsu{nost e biolo{kiot mehanizam koj go kontrolira tvojot apetit. Nekoe vreme po jadeweto, {e}erot koj se raznesuva so krvta }e go primaat kletkite, a vo mozokot se ispra}aat poraki deka pak si gladen. Otkako }e jade{, `eludnikot e poln, a do mozokot se ispra}aat poraki da se zapre so jadeweto. Ti si sit. Pri podolgotrajno gladuvawe, teloto prvo gi koristi rezervite na glikogenot, a potoa masnite rezervi. Otkako i tie }e se istro{at, zapo~nuvaat da se koristat i belkovinite od muskulite, za da se obezbedi energija, poradi {to muskulite se uni{tuvaat. Vistinskata opasnost od gladuvaweto e gubeweto na belkovinite, bidej}i pri toa se namaluva otpornosta na organizmot kon infekcii, taka {to izgladnetite lu|e zaboluvaat od bolesti so smrtonosni posledici. G ubitokot na nad polovina od normalnata te`ina e smrtonosen.
Dodatok ^ir na `eludnikot Vo `eludo~niot sok se sodr`i hlorovodorodna kiselina koja uni{tuva najgolem broj bakterii koi stignuvaat so hranata. @eludo~niot yid izla~uva lepliva liga koja sozdava obloga na vnatre{nata povr{ina na yidot. Taa liga go za{tituva yidot od kiselinata. Kaj nekoi lu|e, `eludnikot sozdava premnogu kiselina so koja ligata ne mo`e zdrav `eludnik ~ir da se spravi. Kiselinata kaj niv go razjaduva yidot na `eludnikot i predizvikuva `eludo~en ~ir. ^ovekot ima mnogu silni bolki. Denes se znae deka ~irot go predizvikuva edna bakterija koja e otporna na kiselinata. Porano, pacientite so ~ir se lekuvale so lekovi cel `ivot ili bile operirani za da im se otstrani o{teteniot del od `eludnikot. Denes, lekuvaweto mnogu uspe{no se vr{i so antibiotici. Aktivnosti A. Napravi sopstvena lista na ishrana (dieta) 1 . Spored sopstvenata viso~ina, te`ina i aktivnosti, zaklu~uvaj za svojata “idealna” te`ina. Dali ima{ dovolna ili nedovolna te`ina? 2. Spored odgovorot na pra{aweto, sostavi lista na hrana, kako i jadewa za po tri obroci dnevno, za edna sedmica. 3. Prezentirajte gi listite na ishrana vo paralelkata. 3. Istakni ja listata na hrana vo svojata soba i obidi se da se pridr`uva{ do sopstvenite zaklu~oci. Proveri go svoeto znaewe: 1 . Objasni za{to vo ishranata treba da se sodr`i pomalku masti, a za{to treba celuloznata hrana? 2. Za{to vo ishranata treba da ima pomalku sol i pomalku {e}er? 3. Navedi gi rizicite po zdravjeto od pregolemata telesna te`ina? 4. Za{to ne e korisna “udarnata dieta”? 5. Objasni {to zna~i “vnimatelo namaluvawe na te`inata”. 6. Objasni kako se kontrolira apetitot vo organizmot.

47

GLAVA 5

CIRKULATOREN SISTEM

Poimi {to }e gi izu~uva{ vo ovoj oddel: - krvotok - krv - limfa - krvni sadovi - srce - puls - krven pritisok - krvavewe - koagulacija

Izu~uvaj}i gi sodr`inite }e mo`e{: - da gi raspoznava{, razlikuva{ i povrzuva{ organite od sistemot i nivnite funkcii; golem i mal krvotok; - da sporeduva{ osobini i funkcii na krvnite elementi, krvnite sadovi, srceto, krvta i limfata; - so usvoen redosled da gi opi{uva{ gradbata i procesite: srceva rabota, maliot i golemiot krvotok i koagulacijata na krvta.

Vo zapisite od starite vremiwa, lekarite tvrdele deka “srceto e sredi{te na `ivotot i na emociite Ova e delumno to~no, bidej}i denes znaeme deka pravilnoto ”. funkcionirawe na organite vo krvonosniot sistem e od `ivotna va`nost za sekoj ~ovek. Krvonosniot sistem e ogromen; koga bi se spoile site krvni sadovi vo eden, toj sad bi bil dolg pribli`no 10.000 km i so nego bi mo`ele 2,5 pati da ja obvitkame Zemjata okolu ekvatorot. Toa e navistina mo}en i efikasen transport koj funkcionira non-stop.

48

Prenesuvaweto na hranata i na gasovite vo teloto go vr{i krvonosniot sistem. Krvonosniot sistem kaj ~ovekot e izgraden od iljadnici krvni sadovi, koi ja prenesuvaat krvta. Dvi`eweto na krvta go ovozmo`uva rabotata na srceto. Krvta vo sebe nosi rastvoreni ili hemiski vrzani materii: hrana ili otpadni produkti i kislorod ili jaglerod dioksid. Krvta ne mo`e da dopre do site kletki, kade {to nejzinata funkcija ja prezema limfata. Krvta i limfata se narekuvaat so edno ime – telesni te~nosti. T zna~i deka vo sostav na krvonosniot oa sistem gi vbrojuvame: krvnite sadovi, krvta, limfata i srceto.

SODR@INA 1

KRV I LIMFA SOSTAV, OSOBINI I FUNKCII

Sostav i funkcii na krvta
Krvta e te~no svrzno tkivo. G usta e i lepliva i ima crvena boja. Vo ~ove~koto telo, prose~no ima okolu 5 l krv. Sostavena e od te~en del – plazma i krvni elementi: crveni krvni zrnca, beli krvni zrnca i krvni plo~ki. Funkcii na krvta se: · prenesuva materii (kislorod, hrana, otpadni materii, jaglerod dioksid) od eden del na teloto do drug; · pomaga pri odbrana od bolesti; · odr`uva postojani uslovi za rabota na kletkite. Plazma
a) b) Sl. 1. a) reducirana krv b) oksidirana krv

Krvnata plazma e te~niot del od krvta vo koja plivaat krvnite elementi. Sostavena e glavno od voda i mal procent na drugi materii: belkovini, grozdov {e}er (glukoza), soli, enzimi i dr. Taa go pretstavuva transportnoto sredstvo za krvnite elementi.

Krvni elementi i nivnite funkcii
Crveni krvni zrnca (eritrociti) Crvenite krvni zrnca – eritrocitite (gr~. eritros – crven, kitos – kletka), vo 1 mm 3 krv se zastapeni me|u 4- milioni. Nastanuvaat vo koskenata 5 srcevina od nediferencirani kletki, od koi se diferenciraat site krvni elementi. Koga }e stignat vo krvotokot, tie kletki gi gubat jadrata, so {to im se zgolemuva prostorot za vrzuvawe kislorod. Zna~i, kaj ~ovekot, zrelite eritrociti nemaat jadra. Sekoja sekunda se sozdavaat okolu 2 milioni eritrociti.

a)

b)

Sl. 2. a) krv b) krvna plazma

49

Ulogata na crvenite krvni zrnca e vo vrzuvaweto kislorod. Tie ja sodr`at belkovinata hemoglobin, koja pak sodr`i `elezo. Za `elezoto se vrzuva kislorodot, koga negovata koncentracija e visoka vo belite drobovi (pri vdi{uvawe). Vo tkivata kade {to koncentracijata na kislorodot e niska, `elezoto go otpu{ta kislor odot. Hemoglobinot e dobar prenesuva~ na kislorodot: vo belite drobovi go prima, a vo kletkite go otpu{ta. Eritrocitite ostanuvaat vo krvotokot do 120 dena, a potoa se raspa|aat. No, materiite od koi se izgradeni, se dragoceni za organizmot i toj povtorno gi upotrebuva: ostatocite na hemoglobinot gi koristi za boite na `ol~kata, a `elezoto za povtorna izgradba na hemoglobinot. Sostojbata, koga ~ovekot nema dovolno crveni krvni zrnca ili ima nisko nivo na hemoglobin e nare~ena anemija. Anemi~niot ~ovek e bled i ~uvstvuva op{ta slabost poradi nedostig na kislorod vo tkivata. Pri~inite za anemija mo`e da bidat nedostig na `elezo ili vitamini od grupata V vo ishranata, ili nekoe krvavewe. [to se slu~uva koga ~ovekot izgubi mnogu krv?

Sl. 3 Krvni elementi:

eritrocoti - crveni leukociti - violetovi trombociti - zeleni

Sl. 4 Eritrociti

Se slu~uva, nekoj vo soobra}ajna nesre}a da izgubi mnogu krv. Dokolku, toj gubitok iznesuva 2 l krv, `ivotot na ~ovekot e vo opasnost od dve pri~ini: - opa|a krvniot pritisok i se zabavuva krvotokot; - opa|a brojot na eritrocitite, so {to se namaluva snabduvaweto na kletkite i tkivata so kislorod. Od obemnoto iskrvavuvawe se mo`ni razli~ni posledici, no najopasna e taa {to mozokot ostanuva bez kislorod. Osobata e vo nesvesna sostojba i mo`e da umre dokolku krvaveweto ne se zapre vedna{ i ne se dade nova krv so postapka nare~ena transfuzija.

Sl. 5 Transfuzija

50

Beli krvni zrnca (leukociti) Leukocitite (gr~. leukos – bel) se najkrupni formirani elementi vo krvta. Zastapeni se so 5-10.000 vo 1mm3 krv. Nastanuvaat vo srcevinata na koskite, a sozrevaat vo gradnata `lezda i vo limfnite jazli. Imaat jadro i samostojno se dvi`at, {to im ovozmo`uva da ja izvr{uvaat svojata funkcija – da go branat organizmot pred tu|i materii ili telca. Leukocitite se razlikuvaat i spored gradba i spored funkcija: nekoi gi jadat tu|ite ~esti~ki ili gi razgraduvaat, a drugi proizveduvaat odbranbeni molekuli. Krvni plo~ki (trombociti) T se najmalite krvni elementi. Vo 1mm3 krv gi oa ima 200 - 300.000. Nivnata uloga e da u~estvuvaat vo zgrut~uvaweto na krvta (koagulacijata), so {to zapira krvaveweto. Krvarewe i zgrut~uvawe na krvta
Sl. 6 Leukociti

Koga }e se raskine ko`ata i }e se sozdade rana, vedna{ se aktiviraat trombocitite koi go sodr`an enzimot trombin. Trombinot dejstvuva na edna belkovina vo krvta, taka {to taa se pretvara vo ni{ki. Belkovinskite ni{ki se lepat me|u sebe i so krvnite elementi, so {to sozdavaat krven kola~ koj ja zatvara ranata i krvaveweto prestanuva. Ova e mnogu poednostaven opis na zgrut~uvaweto na krvta a) ranuvawe -koagulacijata. Vsu{nost, za da se slu~i ovoj proces, neophodni se mnogu materii. Nekoi od niv se nasledni, a nekoi gi vnesuvame so hranata. Nekoi lu|e ne ja nasledile osobinata da sozdavaat edna va`na belkovina, poznata kako faktor 8. Tie b) zgrut~uvawe ja nosat naslednata bolest hemofilija. Krvta kaj ovie lu|e se zgrut~uva mnogu dolgo vreme, taka {to i mala rani~ka kaj niv mo`e da predizvika golemi gubitoci krv. Krvta {to se ~uva vo v) Krven kola~ bolnicite za medicinski potrebi, mora da bide Sl. 7 Koagulacija pri ranuvawe Sl. 8 Krven kola~ za{titena od zgrut~uvawe. 51

Za taa cel i se dodavaat antikoagulansi, materii koi go popre~uvaat zgrut~uvaweto, kako {to e natrium citrat. O~igledno e, deka zgrut~uvaweto na krvta za organizmot e korisno koga toj }e se zdobie so rana. No, dokolku toa se slu~i vo krvnite sadovi, za organizmot e katastrofalno. Krvotokot sodr`i prirodni materii koi go spre~uvaat vnatr e{noto zgrut~uvawe na krvta. I pokraj toa, zgrut~uvaweto ponekoga{ se slu~uva vo arteriite i predizvikuva srcev udar. Toa obi~no e predizvikano od stesnuvawe na yidot na arterijata na koj se natalo`il holesterol. So toa mo`e da zapo~ne procesot na vnatre{noto zgrut~uvawe na krvta, nare~en tromboza. Sl. 9.

krven sad

krv

tromb Sl. 9 Krven sad so tromb

Limfa i limfni jazli
Limfata e me|ukleto~na te~nost {to se sozdava otkako plazmata }e premine od krvnite kapilari vo prostorot me|u kletkite. Taa gi sodr`i site materii od plazmata i leukocitite, koi otkako }e navlezat vo limfata se narekuvaat limfociti. Od limfata, kletkite gi primaat hranlivite materii, kislorodot i drugite potr ebni materii, a vo nea gi izla~uvaat produktite na svojata razmena na materiite. Ulogata na limfata e, zna~i, da posreduva pri razmenata na materiite me|u krvta i kletkite. Limfata ne mo`e da se vrati nazad vo krvnite kapilari, poradi toa {to vo niv krvniot pritisok e visok. Od tkivata, limfata se vra}a vo krvta po limfnite kapilari koi imaat ponizok pritisok od krvnite sadovi. Limfnite kapilari ja sobiraat limfata i ja nosat vo limfnite sadovi, od koi najgolem e gradniot limfovod. Limfata od nego se vliva vo venite, pred tie da se vleat vo srceto.

vena

graden limfovod

limfni jazli

limfni sadovi

Sl. 10 Limfni jazli i sadovi

52

Pred da se vleat vo venite, limfnite sadovi pominuvaat niz limfnite jazli. Toa se sitni organi koi vo grupi se rasporedeni niz teloto (vo vratot, pazuvite, preponite). Vo niv limfata se pro~istuva pred da se vlee vo krvta. Limfnite jazli se del od odbranata na teloto, bidej}i vo niv se razgraduvaat tu|ite telca, kako {to se mikroorganizmite. Osven toa, vo niv sozrevaat mladite beli krvni zrnca. Sl.11.

odvoden limfen sad krvni sadovi

pro~istuvawe na krvta

Aktivnosti A. Mikroskopirawe na preparat od krv 1 . Nastavnikot }e ti dade traen preparat od ~ove~ka krv. 2. Postavi go pod “malo”, a potoa pod “golemo” zgolemuvawe. 3. Dokolku preparatot e oboen, vo nego }e gi vidi{ crvenite i belite krvni zrnca. Spored koj sostaven del mo`e{ da gi razlikuva{? Krvnite plo~ki ne mo`e{ da gi vidi{, bidej}i za niv treba posebna podgotovka na preparatot.
dovoden limfen sad Sl. 11 Limfen jazel

Proveri go svoeto znaewe: 1. Spored koi osobini i funkcii gi razlikuvame belite i crvenite krvni zrnca (navedi 3). 2. Nau~nicite so istra`uvawe go ispituvale brojot na eritrocitite kaj lu|e koi `iveat na nadmorska viso~ina 0m i na 5860 m. Rezultatite se: nadmorska viso~ina 0m nadmorska viso~ina 5860 m 5.0 milioni vo mm3 krv 7,4 milioni vo mm3 krv

[to misli{, zo{to tie brojki se razli~ni? Pomo{: na pogolemi nadmorski viso~ini, vozduhot sodr`i pomalku kislorod. 3. Navedi dve pri~ini zo{to e opasno ako se izgubi nad 2 l krv. 4. Nabroi gi funkciite na: a. krvnata plazma b. eritrocitite v. leukocitite 5. Objasni zo{to lu|eto ~uvstvuvaat slabost koga vo ishranata nemaat dovolno `elezo. 6. Zo{to nema da iskrvavime koga }e se bocneme so igla?

53

SODR@INA 2

SRCE, KRVNI SADOVI (GRADBA I FUNKCIJA) I GOLEM I MAL KRVOTOK

Op{t plan na cirkulacijata
Organite so koi krvta te~e niz teloto go so~inuvaat krvonosniot sistem. Najva`niot organ vo krvonosniot sistem e srceto, koe e smesteno me|u belodrobnite krilja vo gradniot ko{. Sl. 1 Funkcijata na srceto e da ja pumpa krvta niz teloto. Drugiot del od krvonosniot sistem e sostaven od krvni sadovi, me|u koi razlikuvame: · Arterii se krvni sadovi koi ja iznesuvaat krvta od srceto i ja nosat kon site organi. Vo yidovite imaat
debel muskulen yid mal dijametar tenok muskulen yid golem dijametar

Sl. 2. Arterija

Sl. 3. Vena

·

sloj na mazno muskulno tkivo, poradi {to mo`at da se {irat i da se stesnuvaat. Sl. 2. Veni se krvni sadovi koi ja sobiraat krvta od organite i ja nosat vo srceto. Venite ne se tolku elasti~ni, zatoa {to slojot na maznoto muskulno tkivo kaj niv e mnogu
kon srceto

oksidirana krv reducirana krv Sl. 1.

krvta te~e kon srceto - klapite se otvoreni

krvta te`nee da se vrati no klapite se zatvoreni i go onevozmo`uvaat toa

Sl. 4 Klapi vo venite

54

kapilari arterija

vena

Sl.5.

·

potenok. G olemite veni imaat klapi vo vid na torbi~ki so koi se popre~uva vra}aweto na krvta vo niv.Sl.3. Kapilarite se mnogubrojni, mikroskopski tenki krvni sadovi koi gi povrzuvaat arteriite i venite vo organite (Sl. 5 i 6.). Koga krvta te~e niz kapilarite, od niv se ispu{taat kislorodot i drugite korisni materii i navleguvaat vo kletkite. Nepotrebnite materii izleguvaat od kletkite vo me|ukleto~nata te~nost i so limfnite sadovi se iznesuvaat od tkivata.

Vo na{eto telo funkcioniraat dva krvotoka
Mal (belodroben) krvotok Srceto kaj cica~ite i kaj ~ovekot, so nadol`na pregrada e podeleno na leva i desna polovina. Vo desnata polovina se sobira venskata (reducirana) krv, a vo levata protekuva oksidirana krv. Maliot krvotok gi opfa}a slednive delovi: Od desnata polovina na srceto se ispumpuva reduciranata krv (koja nosi jagler od dioksid) vo belodrobnite arterii, a od tamu vo belite drobovi, kade {to }e primi kislorod. Od belite dr obovi, niz belodrobnite veni, vo levata polovina od srceto se vra}a oksidiranata krv. Sl. 7.

55

Golem (telesen) krvotok Golemiot krvotok gi opfa}a slednive delovi: Od levata polovina na srceto, oksidiranata krv se vpumpuva vo najgolemata arterija aortata. So nejzinite granki – arteriite, krvta se nosi vo site organi i tkiva. Od site tkiva i organi so venite se sobira reduciranata krv i so dvete prazni veni se nosi vo desnata polovina na srceto. Srce Srceto e centralniot organ vo krvonosniot sistem. Smesteno e vo gradniot ko{ me|u dvete krilja na belite drobovi, nad dijafragmata. Obvitkano e so srcevo }ese koe ima za{titna uloga. Srceviot muskul e izgraden od razgraneti vlakna na napre~no-prugastoto muskulno tkivo. Vnatre{nosta mu e podelena so nadol`na pregrada na lev i desen del. Sekoj od niv, napre~no e podelen na pretkomora i komora. Me|u niv ima otvori, koi se zatvoraat so klapi, so {to se popre~uva vra}aweto na krvta, t.e. krvotokot e ednonaso~en.
gorna prazna vena

levo belodrobno krilo srce

dijafragma Sl.8

Nasoka na krvotokot vo srceto

· Reduciranata krv od teloto, preku dvete prazni veni ja polni desnata pretkomora. So nejzinoto stegawe, klapata se otvora i krvta se vpumpuva vo desnata komora. · Desnata komora se stega i krvta se vpumpuva vo desna klapa b e l o d r o b n i t e pretkomora arterii i se nosi vo klapa belite drobovi. Tamu go ispu{ta jadesna glerod dioksidot, a komora go prima kislorodot (se oksidira).
dolna prazna vena Sl.9

aorta belodrobna arterija (kon belite drobovi) belodrobni veni (od belite drobovi) klapa

leva komora

aorta

56

·

Od belite drobovi, oksidiranata krv, so pomo{ na belodrobnite veni se vliva vo levata pretkomora. Pri stegawe na levata pretkomora, se otvara klapata kon levata komora i krvta se vpumpuva vo levata komora. Od levata komora, krvta se pumpa vo najgolemata arterija – aortata.

a)

Rabota na srceto Rabotata na srceto se sostoi od neprekinati, ritmi~ni kontrakcii i opu{tawa na srceviot muskul, {to se slu{a kako biewe na srceto. Srcevata brzina iznesuva okolu 70 biewa vo minuta. Koga celiot srcev muskul e opu{ten, krvta od praznite veni gi polni pretkomorite. (a). Koga muskulot vo dvete pretkomori }e se kontrahira, vo komorite e opu{ten. Poradi toa, krvta se potisnuva niz klapite od pretkomorite vo komorite (b). Potoa, se stega muskulot vo komorite, a vo pretkomorite se opu{ta. Pri toa, krvta se potisnuva vo arteriite (t.e. aortata)(v). Natamu, ova pak se povtoruva i e nare~eno srcev ciklus – srceva revolucija. Sl. 10. Se dodeka srceto ~uka, toa predizvikuva bran na krven pritisok koj se prenesuva po dol`inata na golemite arterii. T bran na oj pritisok se narekuva puls. Dokolku, so prst ja pritisne{ arterijata pod ko`ata na zglobot na dlankata, }e go po~uvstvuva{ pulsot kako slabo biewe. Srcevi arterii Za da ja odr`i neprekinatata ritmi~na rabota, na srceviot muskul mu treba postojano dobro snabduvawe so kislorod i hrana. Toa go obezbeduvaat srcevite arterii koi se razgraneti vo srceviot muskul. Sl. 12 Srceto ne prima kislorod od krvta {to protekuva vo negovata vnatre{nost, poradi toa {to srceviot muskul e mnogu debel. Srceviot udar e predizvikan koga nekoja od srcevite arterii e blokirana.

b)

v)

Sl. 10

Sl. 11. Puls

Srcevi arterii

Sl. 12.

57

Kontrola na srceto
mozok

Postoi eden vpe~atliv fakt: dokolku srceto se izvadi od teloto, toa nekoe vreme prodol`uva samo da ~uka. So drugi zborovi, mehanizmot koj ja sozdava srcevata rabota e vo samoto srce. Rabotata na srceto (kontrakciite) ja predizvikuvaat slabi elektri~ni impulsi. Tie samostojno (avtonomno) se sozdavaat vo dva jazli od specijalno tkivo vo desnata pretkomora, a se ispra}aat niz celiot srcev muskul. Mestoto kade {to se sozdavaat impulsite se narekuva sozdava~ na impuls). Toj e povrzan so centarot za srcevata rabota vo mozokot, koj ja regulira brzinata na bieweto i volumenot na krvta {to se pumpa. Ponekoga{, impulsot ne se sozdava ispravno ili se blokira prenesuvaweto na impulsot niz srceviot muskul. Dokolku se

centar za kontrola na srceto nerv zabavuva~

sozdava~ na impuls nerv zabrzuva~ 'rbeten mozok srce Sl. 13 Kontrola na rabotata na srceto

slu~i toa, so hirur{ka intervencija, na ~ovekot mu se vgraduva ve{ta~ki pejsmejker. Toa e elektronska naprava koja se vgraduva pod ko`ata na gradniot ko{. T ispra}a elektronski drazbi oj koi predizvikuvaat kontrakcii na srceviot muskul. Sl.14.

Sl. 14 Ve{ta~ki pejsmejker

Aktivnosti A. Ispitaj go rabotniot efekt na srceto Srceto vr{i rabota dodeka ja pumpa krvta. Pri edno stegawe na komorite, toa ispumpuva 70 ml krv. 1 . Izmeri go svojot puls i presmetaj kolku krv ispumpuva srceto vo edna minuta, eden den i kolku vo tek na edna godina.

Proveri go svoeto znaewe: 1 . Opi{i ja razlikata vo funkciite i gradbata na arteriite i venite. 2. Opi{i go so pomo{ na {ema, maliot (belodrobniot) krvotok. 3. Objasni go nazivot na golemiot (telesniot) krvotok. 4. Opi{i go patot na krvta niz srceto. 5. Pri koja akcija na srceviot muskul se tro{i energija? 6. Opi{i go sozdavaweto na impulsot vo srceto.

58

Krvonosniot sistem e od posebna va`nost za organizmot. Zatoa e potrebno toj da se odr`uva vo dobra sostojba i da se steknat i odr`uvaat zdravi naviki vo odnesuvaweto na ~ovekot. Pravilnoto rabotewe na srceto, dobrata sprovodlivost na krvnite sadovi, kako i odr`uvawe na nivoata na materiite vo krvta i vo limfata, se odrazuvaat vrz op{toto zdravje na ~ovekot. Zdravite lu|e mora da se pogri`at za pravilna ishrana, ve`bawe, kako i da ne pu{at i da ne vnesuvaat mnogu alkohol. Lu|eto koi imaat problemi, treba da pobaraat pomo{ od svojot lekar. Bolesti na krvta

SODR@INA 3

O[TETUVAWA I ZA[TITA NA CIRKULATORNIOT SISTEM

Nekoi lu|e nemaat dovolno eritrociti vo krvta. Poradi toa, tie se bledi i imaat ~uvstvo na postojan zamor, poradi nedostig na kislorod vo nivnite tkiva i organi. Ovaa bolest e nare~ena anemija. Edna od naj~estite pri~ini za anemija e nedostig na `elezoto vo nivnata ishrana. @elezoto e potrebno za sozdavawe hemoglobin koj e vo sostav na eritrocitite. Leukemija e vid na rak (kancer) koj gi zafa}a belite krvni zrnca (leukocitite). Vo ovaa bolest, vo krvta se sodr`at mnogu pove}e leukociti od normalno, taka {to vo nea nema prostor za eritrocitite. Leukemijata mo`e da bide smrtonosna, no ~esto uspe{no se lekuva. AIDS (SIDA) e bolest {to isto taka, gi napa|a leukocitite. Predizvikana e od HIV virusot, koj se umno`uva vo niv i gi razgraduva. Toa zna~i deka organizmot go gubi odbranbeniot sistem i e neotporen kon napad na koj i da e mikroorganizam. Zabolenite od AIDS umiraat od nekoja druga infekcija predizvikana od mikroorganizmi.(Sl.1 i 2. Sidata (AIDS) e ) najte{koto virusno zaboluvawe Sl. 1 Bolen od SIDA Sl. 2 Virus na SIDA na odbranbeniot sistem, koj e te{ko o{teten i ve}e ne go za{tituva organizmot. Ovaa bolest zasileno se prou~uva od 1980 godina, no lek protiv nea se u{te ne e pronajden. Hemofilija e nasledna bolest, vo koja krvta ne se zgrut~uva normalno. Taa bolest sozdava razli~ni problemi, me|u koi e krvaveweto vo zglobovite, koe e mnogu bolno. Hemofilijata e nasledna bolest koja e povrzana so polot, bidej}i ma`ite zaboluvaat. Zabolenite treba postojano da primaat preparat koj se dobiva od krvta na zdravi lu|e. Hemofilijata ne mo`e da se izle~i.

Problemi so krvnite sadovi Problemite so krvnite sadovi se me|u naj~estite zdravstveni tegobi, osobeno kaj lu|eto so prekumerna telesna te`ina ili kaj nepodvi`nite. Kaj niv se javuvaat modrinki predizvikani od izleana krv od prsnati potko`ni kapilari. 59

· Pro{ireni veni se potko`ni pro{ireni veni, naj~esto na nozete. Pro{iruvaweto na venite e predizvikano so nepravilna rabota na klapite vo venite, poradi {to krvta ne te~e normalno. Krvta se sobira vo venite, namesto da te~e kon srceto, poradi {to yidovite na venite se pro{iruvaat. · Stvrdnuvawe na arteriite (arterioskleroza) e predizvikano so natalo`uvawe na holesterol vo nivnite yidovi. Poradi nivnoto stesnuvawe, krvniot pritisok vo niv e premnogu visok. Yidovite na takov krven yid se slabi i lesno prsnuvaat. Ako toa se slu~i vo srcevite arterii, mo`e da nastapi leva srceva arterija srcev udar. Dokolku se stvrdnat arteriite vo mozokot, nastapuva mozo~en udar. tromb vo · Trombozata e bolest predizvikana od zgrut~uvawe arterijata na krv. Zgrut~uvaweto na krvta vo krven sad vo vid na zrnce, nare~eno tromb, mo`e da bide opasno. Ako zatemnetata se stvori tromb i zatne va`en krven sad, kako {to zona ne e srcevata arterija, nastanuva srcev udar. Sl.3. funkcionira
Sl. 3. Srcev udar - infarkt

Krven pritisok - visok krven pritisok Pumpaweto na srceto, kombinirano so razgranuvaweto na arteriite vo arterii so se pomal dijametar, sozdava vo niv zna~itelen pritisok. Nie go narekuvame krven pritisok. Va`no e krvniot pritisok da bide razumno visok, so {to }e ovozmo`i dvi`ewe na krvta. Tvojot krven pritisok se menuva vo vrska so toa {to raboti{. Op{to, se {to predizvikuva pobrzo ~ukawe na srceto ili stesnuvawe na arteriite, mo`e da go poka~i krvniot pritisok. Na primer, lutinata, vozbuduvaweto i ve`baweto imaat takov efekt. Kaj nekoi lu|e, krvniot pritisok e postojano previsok. T sozdava dopolnitelno optovaruvawe na oa srceto. Krvniot pritisok mo`e da predizvika prsnuvawe na krvnite sadovi, osobeno kaj postarite lu|e. Kaj niv krvnite sadovi so godinite se oslabeni. Dokolku toa se slu~i vo mozokot, kletkite vo oblasta na prsnuvaweto na krvniot sad }e izumrat, {to rezultira so mozo~en udar. Bolniot so mozo~en udar mo`e da ostane delumno paraliziran i nesposoben jasno da zboruva. Ponekoga{ mozo~niot udar e smrtonosen. Mozo~en udar mo`e da bide predizvikan vo mozokot i od krven sad {to e blokiran so tromb zrnce od zgrut~ena krv. [to go predizvikuva visokiot krven pritisok? Toa u{te ne go znaeme sosema to~no, no lekarite go povrzuvaat so stresot i nervozite na `ivotot, so prekumernoto jadewe, pu{eweto i so pieweto premnogu Sl. 4. Merewe krven pritisok alkohol. Dokolku ~ovek ne se ~uvstvuva dobro, lekarot prvo }e mu go izmeri krvniot pritisok. Sl. 4. 60

[to predizvikuva srcev udar? Obi~no, kaj ~ovekot dolgo vreme pred srceviot udar, arteriite zapo~nuvaat da se stvrdnuvaat. Pri~inata za toa e holesterolot, materija sli~na na masnotiite, koja se natalo`ila na yidovite na nekoi od arteriite. Srcevite arterii se stesnuvaat i niz niv krvta zabaveno te~e. ^ovekot ne znae za ovie promeni, duri iako aktivno ve`ba. No, aorta naedna{ toj ~uvstvuva bockava bolka vo gradite i vo levoto ramo (angina) i se onesvestuva. Vo edna od srcevite premostuvawe arterii, se sozdal tromb – zrnce premostuvawe zgrut~ena krv. Arterijata e blokirana, a srceviot muskul srceva arterija srceva ostanuva bez kislorod i prestanuva arterija da bie. T e srcev udar. Momentalna zatnuvawe na oa pomo{ pri srcev udar e masa`a na srcevata arterija srceto i prenesuvawe do najbliskata ambulanta. Dokolku e o{teten mal del od srceviot muskul, bolniot brzo Sl.5 Srce so izvr{ena baj-pas operacija zakr epnuva. No, ako e zafaten pogolem del od srceto, toj umira. Za da se spre~i srceviot udar, dokolku lekarot utvrdi rizik, se vr{i operativen zafat nare~en baj-pas (premostuvawe, zaobikoluvawe), so koj bolkite se olesnuvaat, a `ivotot na ~ovekot normalno se odviva. Kako mo`eme sami da go predupredime i da go izbegneme srceviot udar? Za da go izbegneme stvrdnuvaweto na arteriite, treba da go odr`uvame holesterolot na nisko nivo. T se postignuva preku ishrana so rastitelni masla i so odbegnuvawe na pu{eweto. Sl. 5 oa Najva`na cel na organizmot, pokraj odr`uvaweto na biolo{kite osobini e, da ostane zdrav.
Dodatok Elektrokardiogrami (EKG) Elektrokardiogramite (EKG) se grafi~ki zapisi koi davaat informacii za na~inot na rabotata na srceto. Za da se napravi EKG, na ko`ata na gradniot ko{, blisku do srceto se postavuvaat elektrodi. Tie gi primaat elektri~nite signali od pejsmejkerot, kako {to se dvi`at niz srceviot muskul. EKG/A e od srce so normalna rabota. EKG/B e rabota na srce koe ~uka nepravilno. Kaj nego se javila fibrilacija (treperewe) koe e smrtonosno, ako navremeno ne se lekuva.

A

B 1 sekunda

61

Aktivnosti A. Ispitaj go vlijanieto na ve`baweto vrz brzinata na bieweto na srceto Koga pove}e ve`ba{, na tvoite muskuli im treba pove}e kislorod. Za da go obezbedi toa, srceto zapo~nuva zabrzano da bie. Srceto pobrzo ja vpumpuva krvta vo belite drobovi za da primi kislorod, a potoa muskulnite kletki go koristat kislorodot za energetski potrebi. 1 . Opu{ti se i ostani taka nekolku minuti. Najdi go svojot puls i presmetaj kolku pati ~uvstvuva{ biewe na pulsot vo 1 minuta. Zapi{i go rezultatot. 2. Seu{te bidi vo miruvawe, izmeri go pulsot u{te edna{ i zapi{i ja vrednosta vo tabelata. Presmetaj sredna vrednost na brzinata na pulsot. 3. Napravi nekolku ve`bi ili istr~aj nekoja pateka vo u~ili{niot dvor. 4. Otkako }e go zavr{i{ ve`baweto, izmeri ja brzinata na svojot puls. Zapi{i go rezultatot i sporedi go so srednata vrednost na pulsot vo miruvawe. 5. Zaklu~uvaj: Dali ja potvrduva{ hipotezata (iskazot) vo vovedniot del na ovaa aktivnost?

Proveri go svoeto znaewe: 1 . Anemija e bolest na krvta. Osven nedostigot na `elezoto, nedostigot na koi materii vo ishranata mo`e da ja predizvikaat? (Pogledaj: Ishrana). 2. Za{to hemofilijata e neizle~iva bolest? [to ja predizvikuva? 3. Opi{i ja bolesta tromboza. 4. Objasni kako holesterolot mo`e da predizvika srcev udar. 5. Obrazlo`i gi podgotovkite na krvnite sadovi za ve`bawe. 6. Navedi gi pri~inite i posledicite od visokiot krven pritisok.

62

Poimi {to }e gi izu~uva{ vo ovoj oddel: - imunobiolo{ka reakcija - krvni grupi - antigen – antitelo - imunitet - SIDA (AIDS) - vakcina - alergija - transfuzija - transplantacija.

GLAVA 6

IMUN SISTEM

Izu~uvaj}i gi sodr`inite, }e mo`e{: - da go razbira{ zna~eweto na poimite; - da objasnuva{ vidovi imunitet, transfuzija, transplantacija; - da opi{uva{ so to~en redosled reakcija antigen-antitelo, vospalenie – odbrana na organizmot.

Spored Svetskata zdravstvena organizacija koja e del na ON, definicija za zdravje e "sostojba na celosna fizi~ka, umstvena i socijalna blagosostojba" Ovaa definicija verojatno ti zvu~i idealno bidej}i gi opfa}a site aspekti na ~ove~kiot `ivot. Od biolo{ki aspekt bi rekle samo deka organizmot e zdrav koga `ivee usoglaseno so svojata sredina, nema povredi, nitu bolki ili naru{ena funkcija na nekoj negov del.

Leukocit protiv bakterii

63

SODR@INA 1

Krvni grupi i transfuzija
Krvta na sekoj ~ovek ja grupirame vo edna od ~etirite krvni grupi: A, V, AV i O. Tipot na krvnata grupa ne se menuva so tek na `ivotot, bidej}i se nasleduva od roditelite i spa|a vo naslednite osobini na organizmot. Bukvite A, V, AV i O ja ozna~uvaat belkovinata – krvniot antigen koja se nao|a na povr{inata na crvenite krvni zrnca (eritrocitite). Vo krvnata plazma se sodr`at belkovini - krvnite antitela koi ne stapuvaat vo reakcija so sopstveniot antigen. T e prika`ano vo tabelata. oa krvna grupa A V AV O antigen na eritrocitite A V AV nema antitela vo plazmata anti -V anti -A nema anti -A i anti -B

KRVNI GRUPI, IMUNOBIOLO[KI REAKCII

Vo krvta na lu|eto sekoga{ ne se kombinirani, na primer, antigenot A i antiteloto anti-A vo plazmata. Kaj sekoj od nas, krvnite antigeni na eritrocitite i krvnite antitela vo plazmata se usoglaseni, pa ne se slu~uvaat problemi.
Sl. 1 Ispituvawe na krvnata grupa krvna grupa A so antigen A krvna grupa V so antitela anti -A

Dokolku e potrebno nekomu da mu se dade tu|a krv so transfuzija, za da ne nastanat komplikacii, neophodno e da se ispitaat krvnite grupi na primatelot i na daritelot. Ako toa ne se stori i ako se izme{aat razli~ni krvni grupi, vo odbrana na organizmot stapuvaat krvnite antitela vo plazmata, protiv krvnite antigeni od tu|ata krv i krvta se zgrut~uva. Transfuzijata mo`e da se izvede samo me|u soodvetnite krvni grupi ili so krvna grupa O, koja mo`e da ja primat lu|e so koja i da e krvna grupa, bidej}i vo nea nema krvni antigeni. Zatoa krvnata grupa O se narekuva Sl. 2 Zgrut~ena krv - krven kola~ “idealen daritel”. 64

me{awe

eritrocitite se zalepeni Sl. 3 Zgrut~uvawe na krvta

Lu|e so krvna grupa AV mo`e da primaat krv od site drugi krvni grupi, bidej}i nivnata krv ne sodr`i krvni antitela. Taa krvna grupa e nare~ena “idealen primatel”. Drugo grupirawe na krvta se vr{i spor ed belkovinata (antigenot) Rh vo eritrocitite. Lu|eto {to go imaat antigenot se Rh+ (pozitivni), a tie {to go nemaat se Rh- (negativni). Inaku, imeto na belkovinata Rh e Rhezus (rezus), {to e ime na eden vid majmuni, kaj koi e otkriena. Dokolku pri transfuzijata se izme{a Rh+ so Rh- krv, nastanuva nejzino zgrut~uvawe.
Utvrduvaweto na krvnite grupi od AVO i Rh sistemot se vr{i so ednostavno testirawe na krvta. Dali eden ~ovek }e ima krv ARh+ ili ORh+ ili nekoja druga kombinacija, odlu~uva nasleduvaweto. Krvnata grupa se nasleduva so kombiniraweto na roditelskite geni za krvna grupa. Krvni grupi vo Evropa

A O V AV

42,5% 37,0% 14,0% 6,5%

Rh+ Rh-

85% 15%

Transplantacija
Transplantacija e hirur{ka postapka so koja eden organ se zamenuva so drug. Ovaa postapka e mnogu slo`ena. Od svoeto iskustvo znae{ deka ako se prese~e{, ko`ata brzo se obnovuva, zazdravuva. Nekoi od tkivata, se obnovuvaat, no o{tetenite organi koi prestanale da rabotat, sami ne se obnovuvaat. Nekoi od na{ite organi se vo parovi (bubrezite, belite drobovi i dr.), taka {to lu|eto mo`at normalno da `iveat samo so eden od niv. Lu|eto mo`at da `iveat i so polovina od dol`inata na crevata i samo so polovina `eludnik. Sigurno si slu{nal za “presaduvaweto na organite – ” transplantacijata na bubreg ili srce. Ovoj zafat se prezema samo kaj pacient, kaj kogo nekoj organ funkcionira tolku lo{o, {to mu e zagrozen `ivotot. Za da se izvr{i zamena na organ, neophodni se brzi i temelni ispituvawa na bolniot ~ovek, kako i na daritelot na organot. Tie
Sl. 3. Denes se transplantiraat organite oboeni so crveno: 1. Ro`nica 2. Srce 3. Klapi vo srceto 4. Beli drobovi 5. Crn drob 6. Bubreg 7. Koska 8. Koskena srcevina 9. Kosa 10. Mozo~no tkivo (retalno) 11. Tenko crevo 12. Pod`eludo~na `lezda

65

ispituvawa se nare~eni tipizirawe na tkivoto, za da se pronajde geneti~ki sli~en daritel na organot. [to e geneti~kata sli~nost pogolema, pomali se mo`nostite za otfrlawe na organot. Bubregot naj~esto se zema od `iv daritel, bidej}i {ansite se visoki da ostanat vo `ivot i bolniot primatel i daritelot. Me|utoa, koga stanuva zbor za srceto koe treba da bide vgradeno od eden na drug ~ovek, o~igledno e deka se zema od ~ovek koj bil zdrav, no smrtno nastradal, na primer, vo soobra}ajna nesre}a. Otfrlawe na transplantiran organ Transplantiraniot organ za organizmot – primatel, pretstavuva tu|o telo, so tu|i belkovini. Poradi toa, leukocitite od tipot limfociti gi napa|aat negovite kletki. Otfrlaweto na transplantiraniot organ mo`e da bide lekuvano so lekovi za zapirawe ili zabavuvawe na otfrlaweto na organot. Za nesre}a, toa go ostava pacientot neza{titen kon mikroorganizmite.

Proveri go svoeto znaewe: 1 . Navedi gi imiwata na krvnite grupi. Za{to se taka imenuvani? 2. Kade se nao|a antigenot vo krvta? 3. Koga mo`e da se javat komplikacii me|u krvnite antigeni i antitela? 4. Kade se smesteni krvnite antitela? 5. Za{to krvnata grupa O e idealen daritel, a AV, idealen primatel? 6. Opi{i go grupiraweto na krvta spored Rh belkovinata. 7. Od {to zavisi krvnata grupa na krvta na eden ~ovek? Dali taa se menuva so starosta? Za{to?

66

Nadvore{na odbrana protiv bolestite
Zaraznite bolesti koi gi predizvikuvaat mikroorganizmite imaat mnogubrojni pati{ta niz koi vleguvaat vo teloto. No, teloto razvilo svoi brojni nadvore{ni prepr eki so koi nastojuva da gi zapre napa|a~ite: · odbranbena pokrivka – ko`ata; · gusta liga koja se izla~uva vo di{nite pati{ta, a) koja gi popre~uva mikroorganizmite od vozduhot da navlezat vo belite drobovi. Del od ligata se iska{luva, a del se goltnuva. · Vo `eludo~niot sok, hlorovodorodnata kiselina gi ubiva mikroorganizmite {to stignuvaat so hranata ili so progoltanata liga. · Solzite koi postojano ja izmivaat povr{inata na o~ite dodeka trepkame.

SODR@INA 2

NARU[UVAWE I BOLESTI NA IMUNOBIOLO[KATA ZA[TITA

Vnatre{na odbrana protiv bolestite
Tvoeto telo ima mo}na odbrana koja bi trebalo da gi uni{ti onie mikroorganizmi koi se probile niz nadvore{nata odbrana. Vnatre{nata odbrana ja vklu~uva krvta preku procesite: fagocitozata, imuniot odgovor i koagulacijata (so koja se zatvoraat ranite). Vo odbranata protiv mikroorganizmite {to predizvikuvaat bolesti, organizmot gi vklu~uva belite krvni zrnca. Leukocitite gi uni{tuvaat napa|a~ite na dva na~ina: jadej}i gi (so fagocitoza) ili so imun odgovor. Sl.1 Fagocitoza Nekoi vidovi beli krvni zrnca (limfocitite) mo`e da ja napu{tat krvta i da se dvi`at niz tkivata, nasekade vo teloto. Otkako }e naidat na bakterii, se izvivaat okolu niv i gi zatvaraat vo svojata vnatre{nost. Procesot na vakvo “goltnuvawe ” na bakterijata e nare~en fagocitoza (gr~. fagei – jadam, kitos – kletka).
limfocit v) limfocit b)

Sl. 1

fagocit

67

fagocit

Otkako }e ja “goltne ” bakterijata, beloto krvno zrnce }e ja uni{ti i }e ja razgradi. Sl. 2 i 3. Mestoto kade {to toa se slu~uva e crveno, ote~eno i boli, toa e vospaleno. Od izumrenite beli krvni zrnca, bakteriite i razgradenite kletki, se sozdava gnoj.

bakterija

fagocitot ja opkru`uva bakterijata

bakterii

Sl.2 Leukocit i bakterii

... potoa ja razgraduva

Sl. 3 Fagocitoza

Imun odgovor Ponekoga{ so prstite mo`e{ da gi dopre{ limfnite jazli na vratot ili vo tvoeto pazuvo. Tie se malku zgolemeni koga se aktivni vo imuniot odgovor, t.e. kaj tebe e vo tek nekoe vospalenie. T oga{ treba da pobara{ lekarska pomo{. Imuniot odgovor e slo`en specifi~en proces (mehanizam) koj se aktivira vo momentot koga vo organizmot }e navle zat mikroorganizmi. Imuniot odgovor se naso~uva samo kon toj vid mikroorganizam koj navlegol vo teloto, te. toj e specifi~en. Imuniot odgovor se sostoi od: - aktivirawe na limfocitite da zapo~nat da sozdavaat specifi~ni antitela pr otiv antigenite na mikroorganizmot i - reakcija antigen – antitelo (imunobiolo{ka reakcija). Za{titata {to ja sozdavaat limfocitite so nivnite antitela e specifi~na i e nare~ena imunitet na organizmot kon eden mikroorganizam, te. edna zarazna bolest. Na povr{inata na mikroorganizmot postojat posebni belkovini – antigeni, so koi toj go napa|a teloto na ~ovekot i predizvikuva zarazna bolest. Spored tie antigeni (kako da se kalap!) limfocitite zapo~nuvaat da sozdavaat specifi~ni belkovini - antitela. Antitelata se povrzuvaat so antigenite pred da gi uni{tat i me|u niv se razviva reakcijata antigen – antitelo (imunobiolo{ka reakcija). (Sl.5) Taa mo`e da se odviva na razli~ni na~ini, vo koi pod dejstvo na antitelata, bakterijata:

virus na grip

gabi~ki {to predizvikuvaat bolest

Sl. 4

68

- se rasprsnuva ili - antiteloto ja podgotvuva bakterijata za fagocitoza ili - antiteloto i bakterijata zaedno se zgrut~uvaat, a potoa grut~eto }e bide fagocitirano. Za organizmot e va`no {to taka se onesposobuva napa|a~ot (mikroorganizmot). Vo ovaa reakcija stradaat i limfocitite. Novoroden~iwata dobivaat antitela od majkata so mlekoto i zatoa e va`no da go cicaat dodeka ne se osposobat za ishrana so cvrsta hrana. Antitelata od majkata, isto taka, go za{tituvaat antitelata gi embrionot dodeka toj e vo neutraliziraat nejzinoto telo. antigenite Zo{to nekoi bolesti se prele`uvaat samo edna{?

virusot nosi pove}e antigeni

virus

antigen

antitelo

antitelata gi napa|aat antigenite Sl. 5 Reakcija antigen - antitelo

Verojatno si boleduval od nekoja bolest (na primer, sipanici) za koja ti ka`ale deka otkako }e ja prele`i{ edna{, ve}e nema da mo`e da te zafati. Takvi se sipanicite. Ti si imun kon ovaa bolest. Imunitetot na organizmot (otpornosta) kon taa bolest mo`eme da go objasnime na sledniot na~in. Prviot napad na eden vid mikroorganizmi “gi u~i limfocitite kako da gi ” sozdavaat antitelata koi }e se borat protiv mikroorganizmot. [tom toa edna{ go “nau~ile, limfocitite }e go “zapametat i vo idnina pobrzo }e gi sozdavaat tie antitela. ” ” Ako dojde do vtor napad na istite mikroorganizmi, limfocitite se aktiviraat tolku brzo {to napa|a~ite }e bidat uni{teni pred da predizvikaat bolest. Poradi toa, ako edna{ ja prele`i{ zaraznata bolest, ti si za{titen od nea vo idnina. Sepak, toa nema da te za{titi od drugi bolesti. Ova e poradi toa, {to za sekoj mikroorganizam se sozdavaat posebni (specifi~ni) antitela koi ne dejstvuvaat protiv drugi mikroorganizmi. Vakcinacija Vakcini se materii (preparati) koi se proizve duvaat od mrtvi ili neaktivni mikroorganizmi. Tie go za{tituvaat organizmot od odredeni bolesti. Vakcinacija e postapka na imunizacija na organizmot so vnesuvawe na vakcina protiv odredena bolest. Se vr{i so potko`no injektirawe, grebnuvawe na ko`ata so perce

Sl.6 Vakcinacija

69

ili so la`i~ka preku usta. Sl.6.Otkako vakcinata koja sodr`i antigeni od eden vid mikroorganizam }e se vnese vo organizmot, limfocitite sozdavaat specifi~ni antitela. Toa sozdava imunitet protiv tie mikroorganizmi. Vakcinata e specifi~na za samo eden predizvikuva~. Na primer, vakcinata protiv difterija sozdava imunitet samo protiv taa bolest, no ne i protiv nekoja druga. Poradi toa, nau~nicite izrabotile razli~ni vakcini za za{tita na organizmot od razli~ni zarazni bolesti (difterija, tetanus, poliomielitis, zau{ki, tuberkuloza, razli~ni sipanici i dr. . ) Kaj nas, bebiwata zadol`itelno se vakciniraat od dvomese~na vozrast, spored programa za vakcinirawe. Potoa se vr{at povtorni vakcinacii na decata (na 3- godini i 5 na 10-14 godini), za da se obnovi imunosta na organizmot.

Dodatok Alergii Ponekoga{ organizmot sozdava antitela protiv materii koi obi~no ne se {tetni (polen, nekoj vid hrana, obleka, vlakna od ma~ka ili ku~e, doma{en prav i dr.). Taa r eakcija na organizmot e nare~ena alergija. Na primer, alergijata kon cvetniot polen predizvikuva te~ewe od nosot i o~ite. (Sl. ) Isto taka, lu|eto 7 razli~no reagiraat kon nekoi hranlivi materii (zelena salata, `oltok od jajce i dr.). Te{ko e to~no da se znae {to ja predizvikuva alergijata. Za taa cel se izraboteni testovi za alergija. (Sl.8)

Sl.7. Polenot mo`e da predizvika alergija

Sl.8. Testirawe za alergija

70

Aktivnosti A. Istra`uvawe na podatoci za vakcinaciite 1 . Sekoj u~enik treba da go donese svoeto karton~e za vakcinacija. 2. Na tablata od karton~iwata prepi{ete gi vakcinite protiv bolestite na leva strana. Nastavnikot }e vi gi objasni kratenkite. Na primer, DTEPER (zna~i: difterija, tetanus, pertuzis (golema ka{lica). 3. Na desnata strana zapi{ete go brojot na u~enicite koi se vakcinirani protiv sekoja od bolestite. Postapete taka i so revakcinaciite (povtornite vakcinirawa). 4. Na krajot presmetajte go procentot na vakcinirani u~enici protiv sekoja od bolestite vo karton~eto za vakcinacija. Ako poedini vrednosti bidat pod 100%, vnesete gi vo grafikoni, na milimetarska hartija. 5. Presmetajte go zbirniot (op{tiot) procent na vakcinacijata protiv site bolesti vo paralelkata.

Proveri go svoeto znaewe:
1 . Navedi gi organite i te~nostite za nadvore{na odbrana na organizmot. 2. Opi{i ja fagocitozata. 3. Koi procesi gi vklu~uva imuniot odgovor? 4. Definiraj go poimot imunitet. 5. Navedi gi trite na~ini na koi se odviva reakcijata antigenantitelo. 6. Za{to nekoi bolesti se prele`uvaat samo edna{? 7. Obrazlo`i ja va`nosta na vakcinacijata. 8. Kakva sostojba na organizmot e alergija? Dali si ti alergi~en na nekoja materija? Opi{i go svoeto iskustvo.

71

GLAVA 7
Treniraniot nurka~, bez aparat izdr`uva pod voda nad 13 minuti. Morskite cica~i, kako {to se kitovite, nurkaat so ~asovi. Sepak, tie izleguvaat na povr{inata da vdi{at vozduh. Za `ivotot na site organizmi e va`no di{eweto, vo koe kislorodot od `ivotnata sredina se prenesuva do kletkite. Jasno e deka ni treba samo ~ist nezagaden vozduh.

DI[EWE

Izu~uvaj}i gi sodr`inite, }e mo`e{: - da go objasnuva{ mehanizmot i regulacijata na di{eweto - da razlikuva{ belodrobno i kleto~no di{ewe - da modelira{ dvi`ewe na vozduhot niz di{nite pati{ta - da objasnuva{ sozdavawe na glas.

72

Poimi {to }e gi izu~uva{ vo ovoj oddel: - mehanizam na di{ewe; - organi za di{ewe: di{ni pati{ta, beli drobovi - pritisok na gasovite - dijafragma - regulacija na di{eweto - di{ni refleksi - reanimacija.

Di{eweto e proces na razmena na gasovite me|u tvoeto telo i vozduhot. Pri di{eweto teloto se obezbeduva so kislor od, a go otpu{ta jaglerod dioksidot. Od tabelata mo`e{ da vidi{ deka vozduhot koj se izdi{uva sodr`i pomalku kislorod i pove}e jaglerod dioksid, otkolku vozduhot koj se vdi{uva.

SODR@INA 1

DI[NI PATI[TA I RAZMENA NA GASOVITE VO BELITE DROBOVI

Sistem za di{ewe kaj ~ovekot
vozduh pri vdi{uvawe kislorod jaglerod dioksid azot 20,93 0,03 79,04 vozduh pri izdi{uvawe 16,4 4,1 79,5

Sistemot za di{ewe go trans portira vozduhot od atmosferata vo belite drobovi i obratno. Belite drobovi se glavnite organi na sistemot, bidej}i vo niv se vr{i razmenata na gasovite me|u organizmot i `ivotnata sredina.

bronhiola alveoli

Belite drobovi se izgradeni od dve belodrobni krilja (levo i desno), koi se smesteni vo gradniot ko{. G radniot ko{ e izgraden od gradna nosna praznina koska i od strana e zatvoren so rebra. Me|u rebrata usna praznina se me|urebrenite muskuli. goltka Dolnata strana na gradniot ko{, pod rebrata, e zatvorena so plo~est muskul vo forma na grklan svod – dijafragma. Taa ja oddeluva gradnata od du{nik stoma~nata praznina. Sl. 1 Belite drobovi se obvitkani so dva lista od svrzno tkivo. Ponekoga{, pri vospalenie belodrobno (plevritis) me|u listovite navleguva te~nost, vo koja krlo se razvivaat mikroorganizmi. Ostatokot od sistemot za di{ewe e sostaven bronhija od di{ni pati{ta niz koi vozduhot strui kon i od belite drobovi. Vo di{ni pati{ta gi vbrojuvame: srce nosot, goltkata, grklanot i du{nikot.
dijafragma Sl. 1 Sistem za di{ewe rebro

73

Nos Vnatre{nosta na nosnata praznina, so pregrada e nadol`no podelena. Sekoja od polovinite e podelena na pomali delovi so pregradi vo vid na {kolki. Celata vnatre{nost e poslana so epitelno tkivo so vlaknenca, koe izla~uva liga. Vakvata gradba na nosnata praznina sozdava dovolno dolg pat za vdi{eniot vozduh, za toj da se zatopli, navla`i i da se pro~isti od pravot i mikroorganizmite {to gi sodr`i. Pravot i mikrobite se prilepuvaat vo ligata i so pomo{ na vlaknencata se nosat kon goltkata. Goltka G oltkata e zaedni~ki muskulen organ na sistemite za di{ewe i za digestija, bidej}i vo nea se vkrstuvaat nivnite pati{ta. Nie ne mo`eme vo isto vreme da goltame i da di{ime. Koga goltame, di{niot pat se zatvara so malo ‘rskavi~no kapa~e i zalakot prodol`uva vo hranoprovodot. Koga di{ime, hranoprovodot e zatvoren, a otvoren e patot vo grklanot. No, se slu~uva ponekoga{, zalakot pogre{no da vleze vo di{niot pat, da zaletne i toga{ se zadu{uvame, se dodeka zalakot ne se iska{la i se vrati nazad vo goltkata. Grklan – sozdavawe glas
Pred da stigne vo du{nikot, vozduhot pominuva niz grklanot. Delot na grklanot koj e izgraden od ‘rskavi~ni plo~ki e nare~en grlo. Vo grloto se raspnati elasti~ni nabori – glasni `ici, kade {to se formira glasot. Vozdu{nata struja pri izdi{uvaweto gi zatresuva glasnite `ici, tie treperat i taka nastanuva glasot. · Glasnite `ici ja formiraat visinata na glasot, sli~no na `icite vo muzi~kite instrumenti: pokusite glasni `ici proizveduvaat visok glas, a podolgite – ponizok. Nie gi skusuvame i gi prodol`uvame so stegawe i popu{tawe na muskulite. Decata imaat pomalo grlo i pokusi glasni `ici, koi sozdavaat povisoki glasovi. Kaj vozrasnite ma`i grloto e pogolemo i sodr`i podolgi glasni `ici. Zatoa ma`ite imaat poniski glasovi od decata i od `enite.

· Ja~inata na glasot zavisi od ja~inata na vozdu{nata struja vo grklanot. Sekoj ~ovek ima posebna boja na glasot, po koja go prepoznavame. Taa zavisi od formata na grklanot i na usnata praznina. · Lu|eto go oblikuvaat glasot vo govor. Pri toa u~estvuvaat muskulite na usnata praznina, usnite i jazikot. Se razbira u~estvuva i mozokot. G ovorot se razvil kaj ~ovekot vo tekot na negovata evolucija i va`en e za zaemno razbirawe i komunikacija. Sl. 2 Du{nik i razgranuvawe vo belite drobovi Du{nikot e cevka, poslana so ‘rskavi~ni epitelni kletki koi imaat trepki. Izgraden e od ‘rskavi~ni prsteni koi go dr`at postojano otvoren patot za pominuvawe na vozduhot. Pravot i mikrobite koi gi nosi vozduhot od nosnata praznina so ligata se 74

di{ewe

glasni `ici

zvu~na puknatina

govorewe

Sl.2 Grklan i negov presek so glasni `ici

zalepuvaat na yidovite na du{nikot. Ovaa liga se isfrla so ka{lawe i du{nikot se pro~istuva. Vo gradniot ko{, du{nikot se deli vo dve kusi cevki koi se narekuvaat bronhii. Tie natamu se razgranuvaat na se pomali granki bronhioli. T razgranuvawe li~i oa na granki kaj drvo. Sl. 3. Sekoja bronhiola zavr{uva so kitka tenki vozdu{ni vre}i~ki – alveoli. Sekoe vre}i~e e opkru`eno so mre`a od krvni kapilari. Vo niv, dlaboko vo belite drobovi, se vr{i razmenata na gasovite.
'rskavi~ni poluprsteni bronhiola (vozduhot vleguva i izleguva) krvta krvta izleguva vleguva

Sl. 3. Razgranuvawe na vozdu{nite pati{ta

du{nik hranoprovod Sl. 4 Del od du{nik

alveola

kapilar

Aktivnosti:
Sl. 5 Alveoli

A. Ispitaj gi promenite na pritisokot i volumenot vo model na graden ko{ 1 . Spored {emata sklopete naprava – model na gradniot ko{. 2. Dali spu{taweto na dijafragmata u~estvuva vo polneweto na belodrobnite krilja so vozduh? Tie se sega napnati; kakvi se pritisokot i volumenot vo niv, vo odnos na prvobitnata sostojba koga vo niv nema{e vozduh? 3. Vrati ja gumata vo vdi{uvawe izdi{uvawe prvobotna polo`ba. Pogledaj go crte`ot. 4. So svoi zborovi objasni go obidot.
balon

Proveri go svoeto znaewe: 1 . Navedi za{to ovie razmisluvawa se to~ni: a) di{eweto niz nos e podobro od di{eweto niz usta; b) dlabokoto di{ewe e podobro od obi~noto (lesnoto); v) prestani da zboruva{ koga golta{; g) is~isti go nosot koga e poln. 2. Objasni gi slednive procesi vo vrska so di{eweto: proyevawe, brevtawe (brzo di{ewe), ka{lawe, izdi{uvawe (vozdivnuvawe), smeewe. 3. Na tabelata od sl. 1, dadeni se procentite na volumenite na kislorod i jaglerod dioksid vo vdi{eniot vozduh kaj lu|eto. a) Koj e vtoriot glaven gas vo vdi{eniot vozduh? Zo{to e o~ekuvano toj da bide tolku mnogu zastapen vo vozduhot koj se izdi{uva? b) Objasni kako e predizvikana promenata vo sostavot na vozduhot.

gumena membrana

B. Ispitaj go formiraweto na glasot 1 . Stavi gi prstite na grloto i izgovaraj nekoi glasovi (samoglaski). Opi{i {to ~uvstvuva{ so prstite. [to se slu~uva vo vnatre{nosta na grloto? [to misli{, na koi lu|e im koristi takvo “~uvstvuvawe” na govor?

75

SODR@INA 2

Mehanizam na di{nite dvi`ewa Di{eweto e aktivna fiziolo{ka rabota, vo koja u~estvuvaat rebrata so me|urebrenite muskuli, muskulite na gradniot ko{ i dijafragmata. Di{eweto se sostoi od vdi{uvawe i izdi{uvawe na vozduhot. Vdi{uvaweto e aktivno {irewe na gradniot ko{. So kontrakcija na me|urebrenite muskuli, rebrata se dvi`at nagore i nastrana, a gradnata koska se dvi`i napred. Dijafragmata se spu{ta nadolu. Rezultat na ovie dvi`ewa e – ra{iren graden ko{ i namalen pritisok vo nego, vo odnos na nadvore{niot vozduh. Zaradi razlikata vo pritisocite, vozduhot navleguva vo belite drobovi.
vozduhot izleguva

MEHANIZAM NA DI[EWETO

vozduhot navleguva

rebrata odat nagore

rebrata odat nadolu

dijafragmata se spu{ta

dijafragmata se kreva

Izdi{uvaweto pretstavuva obraten proces. Rebrata i gradnata koska se vra}aat vo prvobitnata polo`ba, a dijafragmata se povlekuva nagore. Tie gi pritiskaat belite drobovi. Volumenot na gradniot ko{ se namaluva, so {to se poka~uva pritisokot vo nego. Vozduhot zaedno so vodnata para izleguva od belite drobovi. Pri izdi{uvaweto muskulite se opu{taat i bidej}i ne vr{at rabota, ovoj del od procesot e nare~en pasiven.

Sl. 1 Di{ewe a) vdi{uvawe b) izdi{uvawe

Kaj ~ovekot vo miruvawe se ostvaruvaat 15-20 di{ni dvi`ewa vo edna minuta. Me|utoa, toa zavisi od vozrasta, telesnata aktivnost i temperaturata na sredinata. Di{eweto e zabrzano kaj mladi, pri zasilena aktivnost, kako i pri poniska nadvore{na temperatura. Sekoe zgolemuvawe na razgraduvaweto na hranlivite materii vo organizmot, doveduva do zgolemeno tro{ewe na kislorod i isfrlawe na jaglerod dioksid, t.e. do zabrzano di{ewe. Novoroden~eto nema vozduh vo belite drobovi pred da se rodi. Prviot vozduh go prima pri ra|aweto, so prvoto pla~ewe. Sl. 2. Kako se vr{i razmena na gasovite vo belite drobovi Razmenata na kislorodot i jaglerod dioksidot vo belite drobovi se narekuva belodrobno di{ewe. Alveolite, vo vnatre{nosta na belite drobovi se vo bliska vrska so krvnite kapilari, od koi gi deli samo mnogu 76

Sl. 2.

tenka membrana. Niz taa membrana se vr{i razmenata na gasovite. Vnatre{nata povr{ina vo alveolite e oblo`ena so tenok sloj te~nost (vla`na e), vo koja gasovite prvo se rastvaraat, a potoa pominuvaat niz membranata. Kislorodot od alveolite navleguva vo krvta vo kapilarite, a jaglerod dioksidot i vodnata para ja napu{taat krvta, navleguvaat vo alveolite, a od niv izleguvaat niz bronhiolite. Ova e mo`no zatoa {to vo alveolite e povisoka koncentracijata na kislorodot koj vr{i povisok pritisok, otkolku {to e vo krvta vo kapilarite. Ne zaboravi, krvta ide od tkivata i kletkite koi go potro{ile kislorodot. Zaradi toa, kislorodot navleguva od vnatre{nosta na alveolite vo krvta kade se vrzuva za `elezoto vo eritrocitite. So jaglerod dioksidot se krv so kislorod slu~uva obratno. Toj ja napu{ta (oksidirana) alveola krvta, kade {to dostignuva povisoka koncentracija i sozdava povisok pritisok otkolku {to e vo uh ozd alveolite. Od alveolite, jaglerod an v { vdi h dioksidot go napu{ta teloto so krv so jaglerod du oz dioksid izdi{uvawe. Sl.3. v an (reducirana) Vo sekoe belodrobno krilo i{ zd i ima okolu 150 milioni alveoli, koi zaedno so~inuvaat mnogu golema povr{ina za razmena na gasovite. Koga taa povr{ina bi se spokislorod ila, bi dostignala golemina na tejaglerod dioksid nisko igrali{te! Goleminata na kapilari povr{inata za razmena na gasovite e va`na, bidej}i taa treba da obezbedi ogromni koli~ini na Sl. 3 Razmena na gasovi vo belite drobovi (vo edna alveola) kislorod za celoto telo, t.e. za sekoja kletka vo teloto. Alveolite sekoga{ sodr`at po malku vozduh, duri i koga dlaboko }e izdi{ime. Dokolku vo niv ne bi ostanuval vozduhot, nivnite yidovi bi se zalepile. Povr{inata za razmena na gasovite bi se namalila tolku, {to bi do{lo do gu{ewe. Kleto~no di{ewe Od belite drobovi, oksidiranata krv se prenesuva vo srceto, od kade so aortata i nejzinite ogranoci se nosi vo tkivata i kletkite vo celoto telo. Vo kletkite se vr{i razgraduvawe na materiite pri {to kislorodot se tro{i. Koncentracijata na kislorodot vo kletkata e poniska, otkolku {to e vo krvta, zaradi {to kislorodot od krvta preminuva vo kletkata. Vo tek na razgraduvaweto na materiite se sozdava jaglerod dioksid i zatoa vo kletkite go ima pove}e, otkolku vo krvta. Jaglerod dioksidot preminuva od kletkite vo krvta. Razmenata na gasovite vo kletkite se narekuva kleto~no di{ewe. Vo kletkata, kleto~noto di{ewe se vr{i vo organelite mitohondrii. Sl. 4

77

alveola
si di ok d

ja gl er od

Belodrobno di{ewe Sl. 4

Kletki vo tkivoto - kleto~no di{ewe

[to se slu~uva so gasovite vo kletkata? So pomo{ na di{eweto, kletkite neprekinato dobivaat kislorod. Go upotrebuvaat za razgraduvawe na ednostavnite {e}eri na voda, jaglerod dioksid i energija. Vodata, organizmot ja koristi za rastvarawe na materiite i za drugi potrebi. Jaglerod dioksidot so krvta se iznesuva od kletkite i glavno se otstranuva od organizmot so izdi{uvawe. Energijata organizmot ja koristi vo procesite na rastewe i obnovuvawe, t.e. pri izgradba na novi materii, za dvi`ewe, zatopluvawe, kako i za drugite `ivotni procesi. Regulacija na di{eweto Nie di{ime bez prekin (koga sme budni i koga spieme!), bez da razmisluvame za toa. T se oa postignuva so rabota na edna grupa kletki vo mozokot koi postojano go kontroliraat di{eweto, koga organizmot e aktiven i koga spie. T e kontrolniot oa centar za di{ewe. Mozokot, zna~i, go zabrzuva di{eweto i go pravi podlaboko na primer, koga ve`bame. Toa e va`no, bidej}i pri ve`baweto, muskulite pote{ko rabotat i za toa im treba pove}e kislorod. Muskulite pri toa proizveduvaat pove}e jaglerod dioksid. T mora oj brzo da bide iznesen za da ne se

Sl. 5 Centar za di{ewe

78

jag le ro d

kapilar vo alveolata

di

ok

si

od or sl ki

ki sl or od

kapilar vo tkivoto

d

nasobere i da go zatrue tkivoto. Pri ve`baweto, kontrolniot centar vo mozokot prima informacii deka ima pove}e jaglerod dioksid vo krvotokot. T oj ispra}a poraki preku nervite do muskulite vo gradniot ko{, za da rabotat pobrzo.

Potrebna koli~ina vozduh vo litri na ~as pri: spiewe _____________________ 280 le`ewe ____________________ 400 stoewe _____________________ 450 odewe ______________________1000 vozewe velosiped ___________ 1400 plivawe ____________________2600 odewe po neramen teren _____ 3100 veslawe ____________________ 3600

Aktivnosti Proveri go svoeto znaewe: A. Ispitaj dali pri izdi{uvaweto vozduhot sodr`i jaglerod dioksid Voda vo koja e izme{ano malku gasena var, otkako }e se izbistri e varova voda. Koga vo nea }e se rastvori jaglerod dioksid, }e se zamati. 1 . Razlej vo 3 niski stakleni sadovi varova voda. 2. Edniot sad postavi go na polica vo hodnikot, vtoriot vo u~ilnicata, a vo tretiot so slamka izdi{uvaj vozduh. 3. Napravi tabela vo koja }e ja zapi{e{ sostojbata (mnogu matna, matna, bistra) od prvite dva sadovi po 24 h, kako i od tretiot sad, vedna{ po izdi{uvaweto vozduh. 4. Obrazlo`i go rezultatot. B. Poka`i deka vo organite za di{ewe sekoga{ se zadr`uva malku vozduh 1 . Naduvaj obi~en gumen balon i potoa ispu{ti go vozduhot od nego. 2. Povtori go toa nekolku pati. Razgledaj go prazniot balon. Dali e sosema prazen? 3. Kade, vo organite za di{ewe, se slu~uva ne{to sli~no? Za{to e toa korisno vo organite za di{ewe? 1 . Navedi koi se organi u~estvuvaat vo di{nite dvi`ewa. 2. Opi{i go mehanizmot na di{nite dvi`ewa. 3. Kade to~no se vr{i razmenata na gasovite? 4. Za{to e potrebno vo alveolite sekoga{ da ostanuva malku vozduh? 5. Opi{i go kleto~noto di{ewe. 6. Objasni ja nakuso razlikata me|u kleto~noto di{ewe i razmenata na gasovite. 7. Opi{i ja kontrolata na di{eweto. 8. Napraven e eden obid so edno mom~e vo koj se mereni volumenot na vozduhot koj go primal pri edno vdi{uvawe i brojot na di{ewata vo 1 minuta, vo miruvawe i po tr~awe. Ova se rezultatite: volumen vozduh pri vdi{uvawe vo miruvawe po tr~awe 450 cm3 1000 cm3 di{ewe vo 1 minuta 20 38

a) Presmetaj go vkupniot volumen na di{ewata vo 1 minuta, vo miruvawe i po tr~aweto b) Vdi{eniot vozduh sodr`i 20% kislorod, a izdi{eniot samo 16%. Pretpostavi deka ovie vrednosti se postojani i presmetaj go volumenot na kislorodot {to vo 1 minuta vleguva vo krvta pri miruvawe i po tr~aweto. v) Za{to vedna{ po tr~aweto, volumenot na kislorodot brzo porasnal?

79

SODR@INA 3

Pu{eweto i zdravjeto Pove}e lu|e umiraat od pu{ewe, otkolku od drugi pri~ini. So ispituvawe na zdravjeto na pu{a~i i nepu{a~i, koi se povtoruvani mnogu pati, utvrdeno e deka pu{eweto e povrzano so mnogu seriozni bolesti. Rakot na belite drobovi e bolest na pu{a~ite Utvrdeno e od strana na najgolemite svetski instituti za fiziologija, deka pu{eweto predizvikuva rak (kancer) na belite drobovi. Vsu{nost, doka`ano e so eksperimenti, deka vo ~adot na cigarite se sodr`ani materii koi predizvikuvaat rak. Toa e grupa hemiski soedinenija, koi so zaedni~ko ime se nare~eni “katran T ne zna~i deka sekoj {to ” oa . pu{i zaboluva od rak, tuku deka pu{a~ot polesno zaboluva. Najdobra za{tita e: ne zapo~nuvaj da pu{i{, ili ako ve}e si zapo~nal, prestani.

HIGIENA NA ORGANITE ZA DI[EWE I PREVENCIJA OD BOLESTITE

a)

b)

Sl. 1 Presek na belodrobno krilo od: a) pu{a~ so nasobran katran b) nepu{a~ (zdravo tkivo)

Ovoj grafikon ja poka`uva povrzanosta me|u brojot na ispu{enite cigari na den i rizikot od dobivawe rak na belite drobovi. h5 zna~i deka rizikot e pogolem pet pati. Drugi efekti od pu{eweto

porast na rizik od dobivawe rak na belite drobovi

Kaj pu{a~ite, malite ~esti~ki {to gi sodr`i ~adot od cigarata, se spu{taat po du{nikot i bronhiite. Tie sozdavaat pove}e liga, a trepkite od epitelot prestanuvaat da se dvi`at. Zaradi toa, ligata se sobira vo bronhiite i predizvikuva “pu{a~ko ka{lawe”. Ako bidat zarazeni bronhiite, ~ovekot }e se razboli od hroni~en bronhitis. Bronhitisot e vospalenie na bronhiite, a “hroni~no” zna~i deka bolesta trae, namesto da pomine. Dokolku ne se prestane so pu{eweto, ka{licata se za~estuva i se zasiluva, {to mo`e da gi o{teti ne`nite yidovi na alveolite vo belite drobovi i tie prsnuvaat. So toa se namaluva povr{inata za razmena na gasovite i ~ovekot }e ima kus zdiv. Ovaa sostojba se narekuva emfizem. Sl.3. 80

broj na cigari ispu{eni dnevno zdravi beli drobovi alveoli

beli drobovi so emfizem

Sl. 3

Iako pu{eweto glavno gi o{tetuva belite drobovi, toa mo`e da predizvika i rak na drugite organi: usta, goltka, hranoprovod i mo~niot meur. Pu{eweto se povrzuva i so ~irot na `eludnikot. Bremenite `eni koi pu{at, po~esto go pometnuvaat plodot, a majkite – pu{a~i po~esto ra|aat positni bebiwa. Pu{ewe i srcev udar Nau~nicite doka`ale deka kaj pu{a~ite po~esto se slu~uva srcev udar. Efektot od pu{eweto vrz srceto, glavno e od nikotinot. Ovaa materija navleguva vo krvotokot koga se vdi{uva ~ad od tutunot. Nikotinot e materija {to predizvikuva zavisnost, {to e edna od pri~inite za{to pu{a~ot te{ko se otka`uva od pu{eweto. Nikotinot mo`e da napravi pu{a~ot vremeno da se ~uvstvuva dobro, no toj e otrov. Dolgogodi{noto vnesuvawe nikotin preku pu{eweto, predizvikuva visok krven pritisok i poka~uvawe holesterol vo krvta. T oa e pri~ina za srcev udar. Astma Lu|eto koi stradaat od bolesta astma, obi~no se delumno osetlivi kon hemiski materii ili ~esti~ki vo vozduhot (polen, prav i dr. . Pomalite ogranoci na bronhiite ) vo yidovite imaat tenok muskulen plast, koj se kontrahira koga vo niv navleze vozduh so hemikalii ili ~esti~ki. Ogranokot se stesnuva. Posledica na toa e {to koncentracijata na jaglerod dioksidot raste, a se javuva nedostig od kislorod. Toa predizvikuva – gu{ewe. Kako pomo{ na bolnite od astma se koristat mali napravi vo koi e staveno hemisko sredstvo. Koga bolniot }e go vdi{i sredstvoto, muskulite vo di{nite pati{ta se opu{taat i di{eweto pak se vra}a na voobi~aenoto tempo. Sl. 4

Sl. 4 Bolen od astma

Dodatok
Ve{ta~koto di{ewe e prva od postapkite na reanimacijata (vra}awe vo `ivot) na povreden ili ranet ~ovek. Dokolku nekoj ~ovek e povreden ili ranet, negoviot mozok mo`e nakuso da zapre so rabotata, zaradi {to di{eweto zapira. Sepak, toj ~ovek mo`e da bide spasen so ve{ta~ko di{ewe. T mora da bide napraveno {to e mo`no pobrzo, bidej}i vo nedostig na kislorod, oa mozo~nite kletki izumiraat. Najdobriot metod na ve{ta~koto di{ewe e usta na usta, ili “bakne` na `ivotot”. Otkako povredeniot ~ovek }e se legne dolu, treba da mu vdi{uva{ vozduh vo ustata, kako {to e prika`ano na slikata. Kislorodot od tvojot izdi{an vozduh e dovolen, povredeniot da go vrati vo `ivot i toj pak da zapo~ne da di{i. Sekoj treba da bide podgotven da go primeni metodot usta na usta koga toa e potrebno. Me|utoa, vo nekoi soobra}ajni nesre}i, mozokot mo`e da bide o{teten tolku mnogu, {to povredeniot ne mo`e povtorno da zapo~ne da di{i. Vo toj slu~aj neophodno e povredeniot da bide prefrlen vo bolnica {to e mo`no pobrzo. Tamu }e bide priklu~en na ma{ina za di{ewe, so ~ija sila vozduhot se vpumpuva i ispumpuva od belite drobovi. 81

1. So ednata raka go stisnuva{ nosot na povredeniot, so {to glavata mu odi nazad, a so drugata raka ja turka{ dolnata vilica nadolu, za da mu se otvori ustata.

2. Zemi dlabok zdiv, otvori ja svojata usta i dopri gi usnite na povredeniot. Izdi{i vozduh vo ustata na povredeniot naedna{, no ne`no.

3. Kreni ja glavata i pogledi go gradniot ko{ na povredeniot. Dokolku si uspeal, }e vidi{ kako toj se podiga, so {to }e zapo~ne da navleguva vozduh vo belite drobovi. 4. Povtori gi ~ekorite 2 i 3, so ista brzina. Bojata na liceto na povredeniot }e po~ne da se vra}a i toj }e zapo~ne da di{i.

Aktivnosti A. Istra`uvajte go problemot so pu{eweto vo va{ata paralelka 1 . Organizirajte is tra`uvawe vo svojata paralelka. Napravete plan za rabota i odberete forma na prikaz. 2. Napravete kus pra{alnik da ispitate kolku u~enici pu{at, od koj pol se, kolku vreme, kako se ~uvstvuvaat i dr. 3. Organizirajte pre zentacija i diskusija.

Proveri go svoeto znaewe: 1 . Dvajca nau~nici, vo bolnica vr{ele ispituvawa na dve grupi pacienti od ist pol i ista vozrast. Pacientite od grupata A imale rak na beli drobovi, a od grupata B imale drugi bolesti. Nau~nicite gi utvrdile slednite podatoci za pacientite. % pacienti koi pu{ele nad 15 cigari dnevno Grupa A Grupa B 25% 13% % pacienti koi ne pu{ele

0,5% 4,5%

a) [to misli{ deka nau~nicite testirale (ispituvale) za da gi dobijat ovie rezultati? b) Grupata B e kontrolna grupa. Za{to bilo potrebno i tie da bidat ispituvani na ist na~in kako pu{a~ite od grupata A? v) [to mo`e{ da zaklu~i{ od podatocite vo tabelata? 2. Se tvrdi deka pu{eweto i rakot na belite drobovi verojatno se povrzani, ne zatoa {to pu{eweto go predizvikuva rakot, tuku zatoa {to pu{a~ite spa|aat me|u lu|eto koi dobile rak. Predlo`i istra`uvawe za da go potvrdi{ ovoj iskaz.

82

GLAVA 8
^ove~kiot organizam e dobro organiziran sistem koj postojano funkcionira: prima materii, gi razgraduva, sozdava novi materii i gi isfrla produktite koi mu se nepotrebni. Vo tek na celiot `ivot, organizmot ja odr`uva taa ramnote`a na primenite, potro{enite i isfrlenite materii. Dokolku ramnote`ata se izmesti, organizmot se razboluva. No, ako procesite mnogu se promenat i organizmot ne mo`e ve}e da gi kontrolira, nastanuva opasnost po `ivot.

IZLA^UVAWE

Poimi {to }e gi izu~uva{ vo ovoj oddel: - izla~uvawe - bubreg - osmoregulacija - mo~ka - ko`a - `lezdi so nadvore{no izla~uvawe - termoregulacija.

Izu~uvaj}i gi sodr`inite, }e mo`e{: - da objasnuva{ gradba i funkcii na bubregot i ko`ata - da gi modelira{ i pojasnuva{ procesite na izla~uvawe i funkciite na ko`ata - da go analizira{ izla~uvaweto kako regulator na solite, vodata, krvniot pritisok i telesnata temperatura.
Maneken pis (dete koe mokri) - vo Brisel e skulptura na dete koe mokrej}i izgasilo bomba i go spasilo svojot kvart.

83

SODR@INA 1

Funkcii na sistemot za izla~uvaweto Izla~uvaweto na nepotrebnite i {tetnite materii od organizmot go vr{at nekolku organi i sistemi: za digestija, za di{ewe, za izla~uvawe i ko`ata. Ve}e znae{ deka tvojot organizam se osloboduva od jaglerod dioksidot i del od vodnata para i od cvrstite nerazgradeni otpadni materii, preku sistemite za di{ewe i za digestija. Osnovnite funkcii na sistemot za izla~uvawe se: od krvta gi otstranuva {tetnite azotni soli vo vid na urea i mo~na kiselina koi se sozdavaat vo crniot drob od belkovinite;

ZNA^EWE NA IZLA^UVAWETO

dijafragma prazna vena rebra

lev bubreg

kora na bubregot srcevina desen bubreg

mo~ovod

muskulen sloj

masno tkivo ko`a

mo~en meur Sl. 1 Sistem za izla~uvawe

84

vr{i regulacija na koli~estvoto na solite i vodata vo krvta, niz yidovite na kanal~iwata. Obi~no pieme pove}e voda otkolku {to ni treba i potrebno e da se oslobodime od toj vi{ok. So ova se odr`uva koncentracijata na krvta.

Gradba na sistemot za izla~uvawe Sistemot za izla~uvawe e izgraden od 2 bubrezi, parnite mo~ovodi, mo~niot meur i mo~niot kanal. Glavnite organi na sistemot za izla~uvawe se bubrezite, vo koi se vr{i biolo{koto pro~istuvawe na krvta. Tie se parni, postaveni levo i desno od ‘rbetniot stolb. Ako gi stavi{ racete na kolkovite, bubrezite ti se pod palcite. Sistemot za izla~uvawe e prika`an na Sl. 1. Od sekoj bubreg izleguva po edno kanal~e – mo~ovod koj vodi vo mo~niot meur. Mo~niot meur e }esi~ka koj se nao|a vo dnoto na stoma~nata praznina. Negoviot yid e izgraden od muskulno tkivo i e rastegliv. Od mo~niot meur izleguva izvoden mo~en kanal. T se otvara na vrvot na poloviot organ kaj ma`ot, a kaj `enata e nad oj otvorot na rodnicata. Bubrezite sozdavaat i izla~uvaat te~nost – mo~ka (urina), koja sodr`i materii koi na teloto ne mu se potrebni. Mo~kata postojano se cedi niz mo~ovodite vo mo~niot meur koj se {iri, kako {to se polni so mo~kata. Kako se sozdava ureata i za{to e otrovna? Vo crniot drob, se razgraduvaat sostavnite delovi na belkovinite. Belkovinite sodr`at azot i prviot ~ekor vo nivnoto razgraduvawe e toj da se otstrani. Potoa azotot se pretvara vo amonjak, koj e mnogu otrovno soedinenie. Zaradi negovata {tetnost za organizmot, vo crniot drob amonjakot vedna{ se pretvara vo soedinenie urea, koja ne e tolku opasna. Drugite otrovni materii, me|u koi se i drogite, isto taka se razgraduvaat vo crniot drob i se pretvaraat vo neotrovni. Ovoj proces se narekuva detoksikacija (lat. toksin = otrov), ostranuvawe na otrovite i e od isklu~itelna va`nost za organizmot. Krvta i mo~kata imaat razli~en sostav Pogledaj ja tabelata. ]e vidi{ deka nekoi materii se pokoncentrirani vo mo~kata, otkolku vo krvta. Ovaa tabela gi sporeduva r elativnite koli~estvona materiite vo % koli~ini na pet razli~ni materii vo krvta i vo krv mo~ka mo~kata kaj ~ovekot. Koli~estvata na voda i sol vo voda mo~kata se menuvaat vo zavisnost od potrebite na 95 92 belkovini teloto. Na primer, ureata ja ima okolu 60 pati pove}e 0 7 prost {e}er 0 vo mo~kata, otkolku vo krvta. Pri~inata e, 0,1 sol 0,6 0,37 potrebata na organizmot da se pro~isti krvta vo urea 2 0,03 bubrezite, pri {to ureata se izvlekuva od krvta i se prefrla vo mo~kata. 85

Kako bubrezite go reguliraat koli~inata na voda vo krvta?
Voda/dnevno Volumen vo cm3 piewe hrana od razgraduvawe mo~ka izdi{en vozduh ko`a izmet 1200 1000 300 1500 350 500 350

Bubrezite ja reguliraat i koli~inata na vodata vo krvta. Dokolku naedna{ ispie{ pogolema koli~ina voda, taa preminuva od digestivniot kanal vo krvta, pri {to krvta se razreduva. Te~ej}i niz bubrezite, vi{okot na voda preminuva vo mo~kata. Vo ovoj slu~aj koli~inata na mo~kata e pogolemo i taa e porazredena.

primawe so:

isfrlawe so:

So regulirawe na koli~inata na voda {to se izla~uva so mo~kata, bubrezite ja odr`uvaat koncentracijata na krvta. Praznewe na mo~niot meur Prazneweto na mo~niot meur kaj bebeto e postojano, t.e. koga toj }e se napolni. Kaj pogolemo dete i kaj vozrasen ~ovek, toa e kontrolirano od mozokot i se slu~uva pod svesno vlijanie na voljata na ~ovekot. Povremeno, polniot mo~niot meur se prazni, so opu{tawe na kru`niot muskul koj go zatvara. Istovremeno se stegaat muskulite vo yidot na mo~niot meur, toj se prazni, a mo~kata se istisnuva niz mo~niot kanal. Dnevno, ~ovekot izla~uva okolu 1,5 l mo~ka.
izvoden mo~en kanal

odvodni kanali

Proveri go svoeto znaewe: 1 . Navedi gi sistemite {to u~estvuvaat vo izla~uvaweto na nepotrebnite i {tetnite materii. 2. Navedi gi materiite {to gi otstranuva sistemot za izla~uvawe. 3. Nabroj gi organite od koi e izgraden sistemot za izla~uvawe. 4. Opi{i go prazneweto na mo~niot meur – kaj bebeto i kaj vozrasen ~ovek. 5. Kako se sozdava ureata? 6. Kako bubrezite u~estvuvaat vo regulacijata na vodata vo krvta?

Sl. 2 Mo~en meur kaj `ena

86

Na nadol`en presek na bubreg, se zabele`uva: kapsula, tenka i cvrsta cipa kora na bubregot, izgradena od nefroni srcevina na bubregot, izgradena od kanal~iwa. Sl.1.
kora kapsula srcevina nefron sobirno cev~e izvitkano kanal~e

SODR@INA 2

GRADBA I FUNKCII NA BUBREG

mo~ovod

Nefronot e gradbena i funkcionalna edinica na bubregot. Vo sekoj bubreg ima po okolu 1 milion mikroskopski sitni telca - nefroni. Eden od niv e prika`an na sl. 2 Sekoj nefron sodr`i vre}i~ka - kapsula vo koja e smesten o klop~e kapilari (glomerul) (lat. = klop~e). Kapsulata prodol`uva so izvitkano kanal~e, a toa pak e povrzano so sobirno kanal~e {to se otvora bubre`nata ~a{ka. Site bubre`ni ~a{ki se otvoraat vo bubre`noto legen~e, a od nego poa|a mo~ovodot.
Sl. 1. Gradba na bubreg krvta izleguva krvta vleguva kapsula

Nefronot se snabduva so krv od granka na bubre`nata arterija. Arterijata e razgraneta vo kapilarna mre`a, nare~ena glomerul. Kapilarite izleguvaat od nefronot i pak formiraat krven sad koj go pridru`uva izvitkanoto kanal~e. Toj krven sad se vliva vo bubre`nata vena. Po dol`inata na nefronot se vr{i pro~istuvawe na krvta od otpadnite materii, sozdavawe na mo~kata i nejzino izla~uvawe. Za da go zapo~ne procesot na pro~istuvawe, krvta vo glomerulot e pod visok pritisok. T pritisok se sozdava zaradi toa {to oj krvnite sadovi {to ja iznesuvaat krvta se potesni od onie {to ja vnesuvaat. Pre~istuvaweto na krvta i sozdavaweto na mo~kata (urinata) zapo~nuva vo kapsulata, a prodol`uva po dol`inata na izvitkanoto kanal~e, od kade {to se isceduva vo sobirno kanal~e. Pri toa se slu~uvaat tri procesi na biolo{ka filtracija na krvta: filtracija, refiltracija i izla~uvawe na mo~kata.

kapilari (glomerul)

izvitkano kanal~e

mo~kata te~e kon sobirnoto cev~e Sl. 2. Gradba na nefron

87

od bubre`na arterija

Filtracija e proces na sozdavawe na primarnata mo~ka. Pritisokot ja tera krvta (te~nata plazma) niz yidovite na kapilarite od glomerulot, od kade taa se filtrira vo prostorot na kapsulata. Primarnata mo~ka sodr`i voda, soli, prost {e}er (glukoza) i urea. Krvnite elementi, kako i belkovinite se krupni i ostanuvaat vo kapilarite (vo krvta). Natamu, primarnata mo~ka prodol`uva da te~e niz izvitkanoto kanal~e. Refiltracija na primarnata mo~ka se vr{i po dol`inata na izvitkanoto kanal~e, {to e pridru`uvano od krven sad. So ovoj proces vo krvta se vra}a prostiot {e}er i pogolemi koli~estva voda i soli. Vo izvitkanoto kanal~e se sozdava definitivnata mo~ka, koja sodr`i: voda, mineralni soli, urea, mo~na kiselina i drugi nepotrebni materii. Izla~uvawe na mo~kata vo sobirno kanal~e, ~a{ka a potoa vo legen~eto na bubregot, od kade te~e vo mo~ovodite od dvata bubrega vo mo~niot meur. Od mo~niot meur, pod kontrola na mozokot, mo~kata se isfrla so pomo{ na mo~niot kanal vo nadvore{nata sredina.

3

1

2
glomerul kapsula na nefronot izvitkano kanal~e

4 5

kon bubre`na vena

6
1. Krvta te~e vo glomerulot niz bubre`nata arterija 2. Krvta se filtrira vo prazninata na kapsula; krvnite elementi i belkovinite se vra}aat vo krvta 3. Primarnata mo~ka go napu{ta glomerulot i te~e vo izvitkanoto kanal~e. 4. Korisnite materii se vra}aat (refiltriraat) vo krvta od kanal~eto. 5. Krvta te~e vo bubre`nata vena. 6. Mo~kata koja sodr`i nepotrebni materii te~e kon mo~ovodot i mo~niot meur. Sl. 3. Nefronot ja ~isti krvta i proizveduva urina

[to se slu~uva ako otka`at bubrezite? Dokolku otka`e eden bubreg, ne e stra{no, bidej}i mo`e da se `ivee so pomo{ na rabotata na drugiot bubreg. No, ako otka`at obata bubrega, koncentracijata na {tetnite materii postojano raste. Kaj bolniot se javuva truewe so otpadnite materii, zaradi {to mo`e da umre po skoro edna nedela. Napredokot na tehnologijata go ovozmo`il spasuvaweto na bolnite. Bolniot se priklu~uva na ve{ta~ki bubreg. Procesot na pro~istuvawe na krvta e nare~en dijaliza. Krvta od bolniot te~e niz ma{inata, kade se pro~istuva (se dijalizira), pred da se vrati vo teloto na bolniot. Sl. 4.
Sl. 4. Pacient na dijaliza

88

Drug na~in da se dejstvuva e, bubregot koj ne funkcionira da bide otstranet i na negovo mesto da se transplantira (presadi) drug, zdrav bubreg. Za vakvi operacii se koristi zdrav bubreg od blizok srodnik, ili od `rtva na te{ka nesre}a. Na operacijata i prethodat ispituvawa, vo koi prvo se tipizira tkivoto, za {to ve}e zboruvavme. Najgolemata opasnost demne od mo`nosta za otfrlawe na tu|iot bubreg. Za taa cel, so lekovi se namaluva imunitetot so {to se spr e~uva otfrlaweto. No, organizmot ostanuva bez odbrana i zatoa e zgolemen rizikot od drugi infektivni bolesti. Sl.5.

Sl. 5. Snimka na nefunkcionalni bubrezi (so gama kamera)

Proveri go svoeto znaewe: 1 . Koja od materiite vo kolonata A ja ima vo te~nostite vo kolonata B? A belkovini prost {e}er urea voda krvni elementi B krv {to vleguva vo bubregot krv {to izleguva od bubregot primarna mo~ka definitivna mo~ka

2. Kakov efekt, dokolku go ima, mo`e{ da o~ekuva{ da se pojavi vo koli~estvoto i sostavot na mo~kata, pri navedenite uslovi? a) jadewe mnogu solena hrana b) bawawe v) piewe mnogu pivo g) skokawe i igrawe naporni igri d) jadewe dve tabli ~okolada 3. Postoi tvrdewe deka na toplo vreme ~ovekot isfrla pomalku mo~ka, otkolku na studeno vreme. a) Opi{i eksperiment vo koj mo`e{ da proveri{ dali ova e vistinito. b) Ako tvrdeweto e vistinito, objasni go. 4. Koi materii gi otstranuva bubregot kako: a) organ za izla~uvawe b) organ za regulacija na koli~inata na voda.

89

SODR@INA 3

STRUKTURA I FUNKCII NA KO@ATA, NEGA I HIGIENA

Nadvore{nata pokrivka na teloto e organski sistem, koj e slo`eno izgraden. (Sl.1. Sostavena e od ko`a ) i nejzinite produkti: vlakna, nokti i `lezdi so nadvore{no izla~uvawe (potni, lojni, mle~ni). Vo ko`ata se smesteni kletki koi soddr`at pigment i setilni kletki koi gi primaat informaciite za dopir, bolka i toplina od nadvore{nata sredina. Ko`ata vr{i i razli~ni funkcii: obezbeduva za{tita na vnatre{nosta na teloto od mehani~ki, toplinski i hemiski povredi, kako i od ozra~uvawe i od navleguvawe na tu|i materii i mikroorganizmi;

vlakno Sl. 1

pora

prima informacii (drazbi) od nadvore{nata sredina so pomo{ na setilnite kletki; u~estvuva vo odr`uvawe na telesnata temperatura - termoregulacija; u~estvuva vo odr`uvawe na vodnata ramnote`a vo teloto (osmoregulacija). Gradba na ko`ata Ko`ata kaj ~ovekot e neprekinata za{titna obvivka koja na prirodnite otvori preminuva vo ligavica. Debela e od 1 do 4mm, a ima povr{ina od 1,5 – 2 m2. Sostavena e od 3 plasta: poko`ica, vistinska ko`a i potko`en plast.

epidermis

lojna `lezda

muskul na vlakno

krven sad masni kletki

koren na vlaknoto

Sl. 2

90

potko`en plast

me{ok na vlakno

dermis

epidermis

Epidermisot (poko`icata) e povr{inskiot plast, {to e sostaven od pove}e sloevi na plo~esti epidermalni kletki. Najgorniot plast kletki postojano izumiraat i se lupat, a se nadomestuvaat so delbi na epidermalnite kletki od podolniot sloj; Dermisot (vistinskata) ko`a e vnatre{niot plast. Vo nea se smesteni krvni sadovi, nervni vlakna, setilni kletki, `lezdi, korewa od vlakna i muskuli. Izgradena e od tenok sloj gusto svrzno tkivo, {to i ja dava elasti~nosta; Potko`en plast na ko`ata, sostaven od rastresito svrzno tkivo i masni kletki. Sl. 2. Ko`ata za{tituva od mikroorganizmi Plo~estite epitelni kletki vo poko`icata se naredeni tesno edna do druga. Tie sozdavaat celosna povr{ina niz koja ne mo`at da navlezat mikroorganizmite. Vakvata gradba ne gi propu{ta nitu te~nostite. Ko`ata za{tituva od mnogu silna svetlina Vo poko`icata se smesteni zrnca so temen ko`en pigment (boja). Lu|eto imaat vo ko`ata razli~ni koli~ini na pigment, zaradi {to imaat razli~en ten. Oboenata poko`ica propu{ta pomalku svetlosni zraci, so {to ja za{tituva vnatre{nosta. Sl.3 Za kletkite vo vnatre{nosta, osobeno se {tetni ultravioletovite (UV) zraci. Koga vo son~evata svetlina gi ima pove}e, ko`ata reagira taka {to sozdava pove}e pigmenti i potemnuva. Pod vlijanie na (UV zracite), vo ko`ata se sozdava i vitaminot D.

Sl. 3.

Ko`ata u~estvuva vo regulacija na telesnata temperatura Vo na{ata `ivotna sredina, temperaturata postojano se menuva, dodeka vo na{eto telo, taa e postojana i iznesuva 36,5oC. Vo odr`uvaweto na ovaa vrednost pomaga ko`ata. Za toa e va`en potko`niot masen plast koj ima uloga na toploten izolator.

91

Pri visoki nadvore{ni temperaturi, vo vistinskata ko`a (dermisot) se {irat mnogubrojnite krvni sadovi. Krvta koja te~e vo niv ja ispu{ta svojata toplina, a koga }e se oladi, se vra}a vo vnatre{nosta na organizmot i gi ladi tkivata. Pri niski temperaturi, krvnite sadovi se stesnuvaat. Niz niv brzo protekuva pomalo koli~estvo krv i ispu{ta malku toplina. Sl.4
nema potewe toplina ima potewe

vlaknata se nae`eni

valaknata se legnati

mrsen plast krvni sadovi toplina toplina toplina muskuli Sl. 4. a) Ko`ata reagira na stud b) Ko`ata reagira na toplina

mrsen plast

ra{ireni krvni sadovi

Potni `lezdi
Za ladewe na organizmot, mnogu e va`na potta, {to se sozdava vo potnite `lezdi. Nivnite izvodni kanal~iwa vo vistinskata ko`a se svitkani vo klop~iwa, a tie se opkru`eni so gusta kapilarna mre`a. Od krvta vo kapilarite, a od niv vo potnite `lezdi preminuvaat mnogu otpadni materii. Otpadnite materii od `lezdite se vklu~uvaat vo potta, koja po sostavot e sli~na na mo~kata, no e porazredena. Potta se iska~uva po izvodnoto kanal~e na `lezdata se do povr{inata na ko`ata, od kade isparuva. Dnevno, potnite `lezdi izla~uvaat okolu 500 ml pot. Za sekoe isparuvawe se tro{i toplina. Potta pri isparuvaweto ja tro{i telesnata toplina i taka go razladuva teloto. Pri povisoki nadvore{ni temperaturi, poteweto raste. Potnite `lezdi imaat zna~ajna uloga i pri izla~uvaweto. T eloto so potta izla~uva otpadni materii. Sepak, so poteweto ne mo`e da se nadomesti dejstvoto na bubrezite. Osven toa, potta ima kisela reakcija i na ko`ata i dava soodvetna kiselost, koja go popre~uva naseluvaweto i razmno`uvaweto na mikrobite na nea.

lojna `lezda

Lojni `lezdi Vo ko`ata se smesteni lojnite `lezdi. Tie izla~uvaat masna te~nost koja isto taka sodr`i i voda i soli. Smesteni se vo blizina na korenot na vlaknoto, pa nivnata izla~evina istekuva po vlaknoto. Zdravata ko`a sekoga{ e pokriena so tenok mrsen premaz koj ja obezbeduva nejzinata elasti~nost. Bez mrsniot premaz, ko`ata bi bila suva i bi pukala, a niz tie mesta bi navleguvale razli~ni {tetni materii ili mikroorganizmi. Sl.5
Sl. 5

92

Vlakna Epidermisot navleguva dlaboko vo vistinskata ko`a okolu me{okot na vlaknoto. Vo me{okot e korenot na vlaknoto i splet na kapilari. Vo korenot na vlaknoto se `ivite kletki, kade {to toa raste. Koga vo kletkite }e se nasobere ro`estata materija, tie kletki izumiraat i }e bidat potisnati nagore od novite koi se sozdavaat so delbi vo korenot na vlaknoto. Vidliviot del na vlaknoto e sostaven od izumrenite ro`esti kletki. Vo vrska so me{okot se nao|a mal muskul. Koga ni e studeno, muskulot se skratuva i go isprava vlaknoto. Taka, nae`enite vlakna go zadr`uvaat vozduhot, koj ima uloga na toploten izolator. Sl.6.
Nae`enite vlakna ja zadr`uvaat toplinata

kapilarite se stegnati

Legantite vlakna ja propu{taat toplinata

Kapilarite se pro{ireni, niz niv te~e pove}e krv i se ladi

mnogu studeno Sl. 6

mnogu toplo

Razli~nite delovi na ~ove~koto telo se pokrieni so vlakna so razli~na gustina i dol`ina. Vlakna nemame na dlankite, tabanite, stranite od prstite, usnite i na o~nite kapaci. Vlaknetosta spa|a vo polovi belezi, bidej}i vo pubertetot taa se zgolemuva na opredeleni mesta. Sl. 7.

Sl. 7. Mnogu zgolemeno vlakno

Nokti Noktite se za{titni, zadebeleni, ro`esti plastovi na epidermisot, vsadeni vo gornata strana od vrvot na prstot. Postojano rastat, a pri pogolema povreda se zamenuvaat. Sl. 8.
Sl. 8

93

Higiena na ko`ata Odr`uvaweto na higienata na ko`ata i nejzinite produkti (kosata i noktite) e osnoven uslov taa normalno da funkcionira. Ti znae{ deka za toa e dovolno postojano da se mie{ so sapun i {ampon, koi se soodvetni na tvojot tip na ko`a. Vo sprotivno postoi rizik od razli~ni ko`ni bolesti, koi glavno gi predizvikuvaat ko`nite gabi. Kosata i noktite treba postojano da se ~isti i uredno potse~eni.

Aktivnosti A. Mikroskopiraj preparat od ko`a 1 . Nastavnikot }e ti dade gotov preparat od presek na ~ove~ka ko`a. 2. Razgledaj go prvo pod malo zgolemuvawe, a potoa pod golemo. 3. Sporedi go toa {to go gleda{ so crte`ot vo tekstot, za polesno da gi prepoznae{ delovite. 4. Nacrtaj crte` na gradba na ko`ata i ozna~i go. B. Opredeli nega na tvojot tip ko`a Dokolku ne si siguren na koj tip ko`a mu pripa|a tvojata ko`a na liceto, mo`e{ da napravi{ ednostavna proverka. 1 . Podgotvi temna salfeta od hartija i so nea prebri{i gi obrazite (ko`ata na liceto ne treba da bide vla`na). Dokolku ima temni mrsni tragi, tvojata ko`a e “mrsna”. Dokolku ima mrsni tragi samo na ~eloto, nosot i bradata, ko`ata ti e “osetliva”. Dokolku nema mrsni tragi na salfetata, ko`ata ti e “suva”. 2. Spored proverkata, izberi si sredstva za or`uvawe na higienata na ko`ata.

Proveri go svoeto znaewe: 1 . Epidermisot (poko`icata) e edinstveno tkivo vo koe kletkite se tesno spoeni. Kakva pridobivka e toa za organizmot? 2. Najgustite kapilarni spletovi vo dermisot se okolu me{okot na vlaknoto i potnite `lezdi. Za{to? 3. Za{to mo`eme bez strav da ja skratuvame kosata? 4. Koga }e se vrati{ od zimna pro{etka vo topol dom, liceto ti se za`aruva. [to misli{, zo{to? 5. Za{to ne e prijatno vo poln avtobus so ispoteni lu|e? Pojasni. 6. Objasni za{to: a) poteweto pomaga da se razladi teloto, b) ~ovekot koj na topol den te{ko raboti, izla~uva pomalku mo~ka, a otkolku ~ovek koj ne raboti.

Dodatok Ko`ata se razlikuva kaj site lu|e, duri i kaj bliskite srodnici. T najdobro se gleda na vrvovite na prstite. G oa ornata povr{ina – epidermisot na vrvovite na prstite ne e ramen, tuku e nabrazden. Originalnosta na reljefot na ko`ata na prstite, otisokot se koristi za utvrduvawe na identitetot na lu|eto pri nesre}ite ili pri kriminalnite dejstva. T mo`e{ da go proveri{. Vtisni go oa pokazalecot od desnata raka vo sun|er na koj si nakapal mastilo. Potoa otisni go pokazalecot na hartija. Soberi otisoci od svoite sou~enici. Sporedi gi i voo~i gi osobenostite i razlikite.

94

GLAVA 9

NERVEN SISTEM REGULIRA^KI MEHANIZMI

Poimi {to }e gi izu~uva{ vo ovoj oddel: - nervna kletka - nervno tkivo - nervi - ganglii - ‘rbeten mozok - refleks - ~erepen mozok - usloven refleks - stres.

Pred o~ite leta patekata, u{ite go presr etnuvaat navivaweto. Racete so {irok zamav go se~at vozduhot, a nozete so ritmi~ni dvi`ewa im pomagaat. Site muskuli se vo akcija, za teloto elegantno i brzo da ja pretr~a patekata. Srceto bie, a belite drobovi lovat vozduh. Vo mozokot e samo edna `elba: “Da tr~am {to pobrzo!” Site delovi na teloto na atleti~arot se aktivni. Ako site pousoglaseno rabotat, atleti~arot pouspe{no }e pomine niz celta. Koj i kako gi usoglasuva?

Izu~uvaj}i gi sodr`inite }e mo`e{: - da opi{uva{ sostav i funkcija na organite od nervniot sistem - da sporeduva{ i povrzuva{ usloven i bezusloven refleks - da modelira{ i pojasnuva{ nerven pat na edna drazba, kako i stres sostojba na organizmot.

95

SODR@INA 1

GRADBA, DELOVI, ZNA^EWE NA NERVNIOT SISTEM I RBETNIOT MOZOK

Vo organizmot na ~ovekot ima pove}e mehanizmi za usoglasuvawe na rabotata na kletkite, tkivata, organite i celinata na organizmot. Me|u niv, najva`no e usoglasuvaweto {to go vr{i nervniot sistem. Negovite priemnici (receptori) gi raspoznavaat promenite vo nadvore{nata i vo vnatre{nata sredina. Informaciite za tie promeni, drazbite, se prenesuvaat preku nervite i se sobiraat vo nervnite centri. T uka se obrabotuvaat i se pretvaraat vo soodvetni naredbi koi se upatuvaat vo muskulite i vo drugite organi (efektorite). Ova e vsu{nopst delovite na nervniot sistem. Sl.1 Nervna kletka

~erepen mozok

mozo~en nerv

'rbeten mozok

Nervnata kletka – nevronot e osnovna funkcionalna edinka na nervniot sistem. Taa e sostavena od telo so organeli i nosi kusi i dolgi prodol`etoci. Kusite prodol`etoci se nare~eni dendriti, bidej}i se razgraneti kako drvo (gr~. dendron = drvo). Preku niv, nervnata kletka gi prima drazbite i vo teloto gi obrabotuva. Od teloto na klettelo na nevronot kata, drazbata se ispra}a preku dolgiot prodol`etok-nevritot, do druga nervna kletka, muskul ili `lezda. Sl. 2. dendriti
jadro

Kako se prenesuva drazbata? Drazbata, vsu{nost e slab elektri~en impuls (nerven impuls) koj patuva po dol`inata na prodol`etocite na nervnata kletka. Po prodol`etocite, nervnite impulsi se dvi`at vo edna nasoka: od dendritite kon teloto, a potoa po nevritot. Nervnite kletki me|usebe se dopiraat so prodol`etocite, taka {to sekoga{ nevritot se dopira so dendritite. Na mestoto na dopirot, drazbata se predava od prvata na vtorata nervna kletka. Sli~no se slu~uva koga drazbata treba da mu se prenese na nekoj muskul; toa se ostvaruva so dopir me|u nevritot i muskulna kletka. Sl. 3.
nevrit

stesnuvawe mrsna obvivka

'rbeten nerv

nerven zavr{etok

Sl.1

Sl.2 Gradba na nevron

96

telo na nevronot nevrit

Verojatno ti e ve}e jasno, deka edinstveno nervnite kletki ja imaat sposobnosta za nadrazlivost i sprovodlivost na nervniot impuls. Nervi

dendriti nasoka na prenos na drazbata

mesto na dopir

muskulno vlakno

Nervite se izgradeni od dolgite prodol`etoci (nevritite) na nervnite kletki, koi se zdru`eni vo dopir me|u kletkite snopovi. Vo eden snop, sekoj nevrit pretstavuva poseben pat za drazbite koi ne se me{aat pri prenesuvaweto. Nekoi nervi se obvitkani i so mrsna bela obvivka. Taa slu`i da go za{titi nervot, no i da go zabrza prenesuvaweto na drazbite. Nervite so obvivka obvivka mo`at da gi prenesuvaat drazbite so brzina nad 200 m/s. Nervite bez obvivka Sl. 4 Napre~en presek na nerv se pobavni. Ganglii Gangliite se izgradeni od masa nervni kletki koi se smesteni vo ‘rbetnite nervi, vo blizina na ‘rbetniot mozok. Vo niv se vr{i zasiluvawe i naso~uvawe na drazbata.

Sl. 3 Prensuvawe na drazbata

Plan na gradba i funkcii na nervniot sistem
Nervniot sistem kaj ~ovekot, kako i kaj drugite ‘rbetnici, se sostoi od dva dela: 1. Centralniot nerven sistem kaj ~ovekot e od cev~est tip. Go so~inuvaat: a) ‘rbeten mozok; b) ~erepen mozok (golem mozok, mozo~no steblo, mal mozok); 2. Periferen nerven sistem, {to e sostaven od: a) nervi i ganglii b) vegetativen (avtonomen) nerven sistem.

‘Rbeten mozok
‘Rbetniot mozok e smesten vo kanal {to go formiraat otvorite na pre{lenite vo ‘rbetniot stolb. Napred e povrzan so ~erepniot mozok, a zavr{uva vo vid na tenok konec. Od dvete strani na ‘rbetniot mozok izleguva 31 par ‘rbetni nervi za vnatre{nite organi. Vo nego 97

se smesteni pove}e centri za refleksi koi ja reguliraat rabotata na pove}eto organi, kako i `ivotno va`nite funkcii (za praznewe na mo~niot meur, praznewe na crevata, za di{ewe i dr. . Sl. 4. ) Refleks Najgolemiot broj aktivnosti na organizmot avtomatski se kontrolirani od nervniot sistem. Nie odgovarame na mnogu drazbi, bez da znaeme za niv. Vakvite aktivnosti se nare~eni refleksi. Na primer, ako slu~ajno dopre{ vrela ~inija, vedna{ }e ja trgne{ rakata. Ova e edno refleksno dvi`ewe (akcija). Sl. 5. Celiot refleks trae samo del od sekunda, {to gi poka`uva kolku brzo patuvaat porakite niz nervniot sistem. Ponekoga{, na drazbata odgovara nekoja `lezda. Zaedni~ko ime za tvorbata ili organot koj }e odgovori na drazbata koga za toa }e dobie poraka od nervniot sistem e izvr{itel (efektor). Priemnicite koi bea nadrazneti vo primerot, bea Sl. 4 Presek na 'rbeten mozok osetlivi kon temperatura i kon bolka. No, nie imame i drugi priemnici koi se osetlivi kon miris (nos), vkus (jazik), dopir (ko`a), svetlina (o~i) i zvuk (u{i). Refleksen lak
'rbeten mozok 1. receptor

2. setilen nerv 5.muskulot (efektor) odgovara 4.porakata ja nosi motoren nerv 3. vo 'rbetniot mozok se izdava naredba

Sl. 5 [ema na refleks (refleksen lak) vrela ~inija

Patot po koj se odviva eden refleks e nare~en refleksen lak. Refleksniot lak e sostaven od 5 delovi. Tie delovi se izgradeni od nervni kletki i nivnite prodol`etoci: receptorot e priemnik na drazbata (setilna kletka ili setilen organ); setilen nerv, koj ja prezema drazbata od receptorot i ja prenesuva vo del od mozokot – nerven centar; nerven centar, koj ja prima drazbata i ja prerabotuva vo naredba; motoren nerv, koj ja prima naredbata i ja prenesuva do efektorot (muskul ili `lezda) koj odgovara na drazbata. Muskulot odgovara na drazbata so kontrakcija, a `lezdata so izla~uvawe.

98

Vrodeni i zdobieni refleksi Dodeka si bil bebe, najgolemiot del od tvoeto odnesuvawe go kontrolirale vrodenite (bezuslovnite) refleksi (izla~uvawe plunka pri ishrana, goltawe, trepkawe, cicawe i dr.). Tie refleksi se nasledeni. Sl.6.

v) refleks na cicawe

b ) a) refleks na ~ekorewe refleks na stegawe Sl. 6

Refleksite mo`at i da se nau~at. Tie se nare~eni zdobieni (uslovni) refleksi, koi gi izu~il i opi{al ruskiot nau~nik Ivan Pavlov. Pavlov zabele`al deka gladnoto ku~e izla~uva plunka kako refleks, koga mu se dade hrana. Ku~eto ne u~elo kako da izla~uva plunka. Ovoj refleks e vroden, t.e. potpolno e avtomatski kaj site ku~iwa. Nau~nikot zabele`al, deka ku~eto isto taka izla~uvalo plunka koga na pladne prvo yvonelo yvon~eto, pred da ja vidi hranata. Ku~eto nau~ilo deka prvo }e poyvoni, a vedna{ potoa }e dobie hrana. Refleksot kaj nego se pro{iril (se uslovil so yvoneweto) i na primawe zvu~na drazba. Sl.7. Zdobieni refleksi se razvivaat i kaj mnogu drugi vidovi `ivotni, osobeno koga se vo vrska so ishranata. I kaj ~ovekot mnogu aktivnosti se vr{at so pomo{ na zdobieni (uslovni) refleksi.

odgovor e izla~uvawe plunka prva drazba

vtorata drazba e pridru`ena so yvonewe

pak se izla~uva plunka

treta drazba sega samo yvoni yvonoto Sl. 7 Zdobien (usloven) refleks

plunka se izla~uva iako nema hrana

99

Refleks na crnkata
a)

Crnkata (zenicata) e otvorot vo o~noto jabolko. Pod vlijanie na silna svetlina taa se stesnuva (se zatvora) so cel da gi za{titi setilnite kletki vo o~noto dno. Ovaa reakcija e vroden refleks koj se pro{iruva i so zatvarawe na o~nite kapa~iwa i so vrtewe na glavata od svetlinata. Ovie dve dvi`ewa se zdobien refleks. Sl.8
b)

Aktivnosti A. Ispitaj nekoi refleksi kaj ~ovekot Rabotete vo dvojki 1. Refleks na kolenoto Sedni na masa, taka {to nozete slobodno visat. So ~ekan~e (drveno gumeno) sou~enikot treba poleka da udri po tvoeto koleno, pod kapa~eto na kolenoto. [to se slu~uva? 2. Refleks na stapaloto Klekni na kolena na stol ili klupa i pu{ti gi stapalata slobodno da visat. Sou~enikot neka te udri ne mnogu silno vedna{ nad petata. [to }e se slu~i? 3. Refleks na trepkawe Otvori gi o~ite i gledaj pravo napred. Sou~enikot treba naedna{ da zamavne so otvorena raka pred tvoite o~i. [to se slu~uva? 4. Refleks na goltawe Goltni plunka vo ustata, a vedna{ potoa probaj da goltne{ pak. Dali e te{ko da pregolta{ vtor pat? Obidi se da go objasni{ ova. V. Izmeri go reakciskoto vreme Postavi plasti~en linijar vertikalno. Tvojot sou~enik treba da ja stavi svojata raka na dolniot kraj na linijarot i da se podgotvi da go fati. Utvrdi kolku padnal linijarot pred da go fati tvojot sou~enik. [to podolgo pa|a, toa }e bide podolgo reakciskoto vreme. Ispitaj dali reakciskoto vreme se menuva ako sou~enikot: a) zatvori edno oko b) go fa}a linijarot so drugata raka.

Sl. 8 a) stesneta crnka b) ra{irena crnka

Proveri go svoeto znaewe: 1 . Opi{i vo {to se razlikuva funkcionirawe na nervniot sistem i telefonskata mre`a. 2. Kompjuterot go prepoznava zborot ako e ot~ukan sekoga{ isto; ako prvata golema bukva ja zameni{ so mala, toj ve}e ne ja prepoznava. Kakvi problemi bi se javile kaj nas, koga na{iot nerven sistem bi rabotel kako kompjuter? 3. Vo vovedot e ras~leneta aktivnost na pliva~ot. Zapi{i gi podatocite {to mozokot gi dobiva istovremeno. 4. Koj refleks mo`e{ da go zabele`i{ koga }e se pogleda{ vo ogledalo, zavrteno kon svetlinata i od nea? 5. Opi{i go refleksot na kolenoto so pomo{ na crte`ot.

100

Vo sostav na ~erepniot mozok se negovite delovi: golemiot mozok, mozo~noto steblo i maliot mozok. ^erepniot mozok e izgraden od golema grupa nervni kletki {to e smestena vo koskeniot ~erep. Sl.1

SODR@INA 2

FUNKCIII NA ^EREPNIOT MOZOK I VEGETATIVNIOT NERVEN SISTEM

Sl.1 Golem (~erepen mozok) golem mozok

desna hemisfera

Golem mozok Golemiot mozok e izgraden od dve polovini – hemisferi, {to se povrzani hipofiza so mozo~nata greda. Izgraden e od nervni kletki. Telata na nervnite kletki i kusite prodol`etoci – dendritite koi ne se obvitkani so obvivka imaat mozo~no steblo siva boja i ja izgraduvaat sivata masa na mozokot. Sivata masa na mozokot e mal mozok smestena odnadvor i ja izgraduva korata 'rbeten mozok na golemiot mozok. Vo vnatre{nosta e belata masa {to e sostavena od nevriti, Sl.2 kaj koi belata boja e od mrsnata bela obvivka. Vo belata masa se smesteni sprovodnite pati{ta. Sl._2 Desnata hemisfera go kontrolira leviot del na teloto, a levata hemisfera – desniot. Sekoja hemisfera gi obrabotuva podatocite {to gi dobiva. Potoa, obrabotenite podatoci me|usebe gi razmenuvaat. So toa ostvaruvaat visoka efikasnost, bidej}i dvete hemisferi se ramnopravno anga`irani i aktivni. Sivata masa (korata) na golemiot mozok e mnogu nabrana, zaradi {to ima mnogu golema povr{ina. G olemata povr{ina na korata e evolutivna pridobivka na ~ovekot i mu ovozmo`uva mnogubrojni i mnogu slo`eni funkcii.

101

Kletkite vo korata na mozo- centri za centar za pi{uvawe razbirawe, kot funkcioniraat kako mozo~ni kreativnost, slo`eni dvi`ewa centri za dvi`ewe centri. Takvi centri se na primer: razmisluvawe centar za mislewe setilnite mozo~ni centri vo koi se obrabotuvaat podatocite od na{ite centar za vid setilni organi. Centrite za dvi`ewe gi usoglasuvaat uslovnite refleksni dvi`ewa. Centrite za povrzuvawe gi prerabotuvaat informaciite vo misli i vo odluki centar za za odnesuvaweto. Vo centrite za sluh i govor ~uvstva se sozdavaat ~uvstvata za strav, gri`a, radost, taga... Site pametewe mozo~ni centri gi skladiraat, t.e. gi Sl. 3 Mozo~ni centri pametat informaciite, {to ni ovozmo`uva u~ewe. Golemiot mozok, isto taka ja upravuva na{ata dejnost koja samite sme si ja zamislile. T e centar i na na{ata svest. oj Vo korata na golemiot mozok kaj ~ovekot se i nekoi mozo~ni centri koi kaj `ivotnite gi nema. Me|u niv e i centarot za govor. Porazvienata mozo~na kora na ~ovekot mu ovozmo`uva dejnosti za koi ne se sposobni `ivotnite, kako {to se na primer, umetnosta i naukite. Od golemiot mozok i od mozo~noto steblo izleguvaat 12 para mozo~ni nervi (mirisni, vidni, slu{ni, licevi i dr.). Mozo~noto steblo kontrolira razli~ni avtomatski procesi. - Gorniot del na stebloto e povrzan so `lezdite. Na primer, koga vo krvta ima premnogu jaglerod dioksid, go zabrzuva di{eweto i obratno, ako go ima premalku, go zabavuva. Ili, ako vo krvta ima premalku {e}er, sozdava ~uvstvo na glad, ako ima premnogu sol - ~uvstvo na `ed. Pri ladewe na teloto, ja nae`uva ko`ata i go pottiknuva treseweto, a pri pregrevawe na teloto – poteweto. Site ovie procesi se slu~uvaat bez da znae{ avtomatski. - Dolniot del od mozo~noto steblo avtomatski gi kontrolira di{eweto, srcevata rabota, {ireweto na krvnite sadovi i nekoi drugi aktivnosti koi imaat `ivotno zna~ewe za na{iot organizam. Zaradi toa, o{tetuvawata na ovoj del se smrtonosni. Maliot mozok e izgraden od leva i desna polovina – hemisfera. Vo nego se usoglasuvaat informacii od setilata i od muskulite, a potoa se ispra}aat vo golemiot mozok. Maliot mozok ne ispra}a naredbi do muskulite, tuku posredno se gri`i, dvi`ewata da bidat usoglaseni i precizni.
centri vo mozo~noto steblo

mozo~no steblo Sl. 4

mal mozok

102

Mozo~ni obvivki Mozokot i ‘rbetniot mozok se obvitkani so tri za{titni obvivki: nadvore{na - cvrsta obvivka, paja`inesta obvivka i meka obvivka koja nalegnuva na mozokot. Prostorot me|u obvivkite e ispolnet so mozo~na te~nost koja ima za{titna funkcija. Osven za{titata, vo mekata obvivka se i krvnite sadovi koi mu obezbeduvaat hrana i kislorod na mozokot, a gi iznesuvaat nepotrebnite materii od nego. Mozo~nata te~nost gi ispolnuva i mozo~nite praznini, kako i kanalot vo ‘rbetniot mozok.

Vegetativen nerven sistem
Funkcioniraweto na vnatre{nite organi go usoglasuvaat posebni nervni kletki vo ‘rbetniot mozok, vo mozo~noto steblo i vo nervnite ganglii. Tie nervni kletki so svoite izrastoci go izgraduvaat vegetativniot (avtonomniot) nerven sistem. Ovoj sistem gi kontrolira vrodenite refleksi, t.e. dejstvuva samostojno, bez vlijanie na tvojata volja. Rabotata na sekoj organ e upravuvana od dva sprotivni dela na avtonomniot nerven sistem: simpati~niot i parasimpati~niot del. Na primer, rabotata na srceto ja zabrzuva simpati~niot del, a ja zabavuva parasimpati~niot. Rabotata na digestivniot sistem e upravuvana obratno: simpati~niot del ja zabavuva. Koga }e se povrze dejstvoto na centralniot i na avtonomniot nerven sistem, drazbite od nadvore{nata sredina mo`at da vlijaat vrz vnatr e{nite organi. Na primer, koga si zagri`en, ne mo`e{ da jade{. Koordinacija
zabrzuvawe zabavuvawe

crnka beli drobovi srce

solzni `lezdi

`eleudnik crevo mo~en meur polovi `lezdi simpati~ni parasimpati~ni nervi nervi Sl. 5 Vegetativen nerven sistem

Refleksot vo koj ja trga{ rakata od vrelata plo~a e mnogu ednostaven. Kaj toj refleks se prima samo edna drazba i taa se ispra}a kako samo eden nerven impuls do ‘rbetniot mozok. Obi~no, pove}e receptori postojano ispra}aat mnogu impulsi do tvojot golem mozok i do ‘rbetniot mozok. Golemiot i ‘rbetniot mozok imaat zada~a da gi obedinuvaat site informacii koi doa|aat od razli~nite delovi od tvoeto telo i potoa da ispra}aat impulsi koi gi upravuvaat efektorite. Tie gi usoglasuvaat (koordiniraat) informaciite {to vo niv stignale.

103

Na primer, zamisli deka si ja doprel vrelata ~inija pred da ja trgne{ rakata. Isto taka, pred da ja trgne{ rakata, tvoite o~i ispratile impuls do mozokot deka na ~inijata e tvoeto omileno jadewe. Drug impuls na mozokot mu ka`uva deka si mnogu gladen. So toa, koga vo centralniot nerven sistem }e stigne impulsot za bolka, tamu ve}e }e bidat porakite za “hrana i “glad Centralniot nerven sistem }e gi odmeruva site tie informacii. Namesto ” ” . da isprati impuls do muskulite za brza kontrakcija, nervniot sistem mo`e na drugi muskuli da im naredi poleka da se kontrahiraat, vnimatelno da ja spu{tat ~inijata – ili }e gi izgori{ prstite. Mozo~en udar Mozo~niot udar e o{tetuvawe na mozokot predizvikano od tromb ili od krvavewe. Pri udar, nekoi bolni gubat oset i svesna kontrola vrz poedini delovi na teloto. Efektite od udarot zavisat od toa kolkav del od mozokot e o{teten i kolku seriozno e o{tetuvaweto. Parkinsonova bolest Kaj bolnite od Parkinsonova bolest nepravilno se izla~uva hemiska materija, me|u nervnite kletki vo delot od mozokot {to gi kontrolira dvi`ewata na teloto. Prvite signali na bolesta se tresewe na glavata i na racete. Ako bolesta napreduva, bolniot gubi sposobnost za ~itko pi{uvawe i za jasen govor. Vo poslednite 20 godini, vo mozokot na bolnite se transplantira zdravo mozo~no tkivo, {to poka`uva uspeh vo najgolemiot broj slu~ai.

Proveri gi svoite znaewa
1. Navedi gi sostavnite delovi na ~erepniot mozok. 2. Opi{i ja gradbata na golemiot mozok. 3. Navedi nekoi od mozo~nite centri vo korata na golemiot mozok. 4. Navedi gi centrite vo korata na golemiot mozok kaj ~ovekot, {to gi nema kaj drugite `ivotni. 5. Navedi nekoi od avtomatskite procesi koi gi kontrolira mozo~noto steblo. 6. Opi{i ja dejnosta na maliot mozok. 7. Navedi gi imiwata i funkciite na mozo~nite obvivki. 8. Opi{i ja funkcijata na avtonomniot nerven sistem i navedi gi imiwata na dvata negovi dela. 9. Navedi gi pri~inite za mozo~en udar i za Parkinsonovata bolest.

104

Nervniot sistem gi usoglasuva i gi kontrolira site `ivotni funkcii vo tekot na celiot `ivot na ~ovekot. Toj raboti neprekinato, tro{ej}i golemi koli~ini na kislorod i energija, zaradi {to e mnogu osetliv na nivniot nedostig.

SODR@INA 3

Odmor
So sekojdnevnite telesni aktivnosti ~ovekot go pottiknuva dejstvoto na site organski sistemi, me|u koi e i nervniot. Zatoa, na nervniot sistem po napornata rabota mu treba i dobar odmor. Najdobriot odmor, osobeno za mozokot, e spieweto. Za vreme na spieweto, vo site delovi na nervniot sistem se obnovuvaat energetskite rezervi, koi se potro{eni vo tekot na budnata sostojba.

NEGA I ZA[TITA NA NERVNIOT SISTEM OD FIZI^KI I HEMISKI AGENSI I STRES

Za vreme na spieweto, `ivotnite funkcii (srcevata rabota, di{eweto i dr. se pod kontrola ) pred se na mozo~noto steblo. Isto taka, za vreme na spieweto se odmaraat i site drugi organski sistemi. Na sekoj ~ovek mu e potrebno spiewe so razli~no traewe, no prose~no treba po 8 ~asa vo edno denono}ie. Isto kako {to e va`no no}noto spiewe, na nervniot sistem mu se va`ni i dnevnite po~inki. Tie treba da sleduvaat po dolgotrajni ili ponaporni aktivnosti. Najdobro vnimanie postignuva{ na po~etokot na edna umstvena aktivnost (prvite dvaesetina minuti), efikasnosta ti e najgolema, a potoa vnimanieto postapno opa|a. Po odmorot pome|u u~eweto, razmisluvaweto ili druga umstvena rabota, vedna{ zapo~nuva{ so obnovena koncentracija.

Najdobar odmor e spieweto

Potpira~ za glava vo avtomobil

105

Mehani~ki povredi na glavata i na rbetot
O{tetuvawata na `rbetniot mozok mo`at da ja prekinat srcevata rabota i di{eweto i taka da predizvikaat smrt. Naj~esto o{tetuvawe na delot na rbetniot mozok vedna{ nad spojot so ~erepot se slu~uva pri nenadeen silen udar na glavata od nazad. Do takvi udari doa|a pri soobra}ajnite nesre}i. Zatoa na sedi{tata vo avtomobilite se instalirani potpira~i za glavata. Pri silni sudari, tie potpira~i, pokraj vozdu{nite perni~iwa, odlu~uvaat za `ivotot. Pri vakvi povredi na `rbetot vo nesre}ni slu~ai, podobro e neobu~en ~ovek da ne pomaga, tuku vedna{ da pobara lekarska pomo{, za da ne se napravi pogolema {teta od korist. Pri sekojdnevnite silni i brzi dvi`ewa (rekr eacija so tr~awe, ka~uvawe, izvr{uvawe zada~i vo domot) e treba da se odbegnuvaat silni udari vo glavata i `rbetot, za da ne pretstavuvaat „slabi mesta“ vo natamo{niot `ivot. Li~nost vo stres

Stres
Stresot e kompleksna sostojba vo koja celiot organizam e izlo`en na golem emocionalen i fizi~ki napor. Stres mo`e da bide predizvikan od objektivni nadvore{ni pri~ini: premnogu niski nadvore{ni temperaturi, dolgotraen mnogu te`ok fizi~ki napor, dolgotrajno gladuvawe, vsu{nost, toa se uslovi koi go zagrozuvaat fizi~kiot opstanok. Stres predizvikuvaat i emocionalni pri~ini za koi se odgovorni lu|eto: u~estvo vo konflikti, negativni emocii (golema taga, omraza, dolgotraen strav, agresivnost, onepravdanost) i tn. Ovie pri~ini go zagrozuvaat integritetot na li~nosta. Pri sostojba na stres, nervniot sistem nastojuva da gi uramnote`i funkciite na organskite sistemi, osobeno na `lezdite i muskulite i zatoa tro{i mnogu energija i naj~esto, uspe{no se spravuva so stresnata sostojba. Otkako stresot }e pomine, ~ovekot se opu{ta, se ~uvstvuva isto{teno i brzo zaspiva, za organizmot da se odmori i da ja nadomesti potro{enata emocionalna i fizi~ka sila (energija). Posledicite od stresna situacija, vo zavisnost od pri~inite, ~ovekot najdobro gi otklonuva so omilena rekreacija, zdrava ishrana, opkru`uvawe so sakani lu|e i prestoj vo priroda. Dolgotrajnata izlo`enost na organizmot na stres mo`e da rezultira so negativni trajni mentalni ili fizi~ki posledici i toj zadol`itelno treba da bide stru~no i pravilno lekuvan. 106

Za{tita od hemiski agensi
Ako ~ovekot jade, pie ili pu{i nekoi hemiski materii - agensi (drogi, nikotin ili alkohol), tie go menuvaat na~inot na rabota na nervniot sistem, kako i rabotata na setilata. T oga{, pretstavite na ~ovekot za nadvore{nosta, kako i za svojata sostojba mo`e da bidat sosema promeneti i pogre{ni. Ovie hemiski materii se otrovni za organizmot. Koga ~esto se vnesuvaat, kaj ~ovekot se javuva zavisnost od nivnoto prisustvo vo organizmot. Tie predizvikuvaat opasni bolesti na zavisnost od alkohol, nikotin i drogi. Alkoholot e sedativ koj gi zabavuva najvisokite centri vo mozokot i ja namaluva ~ovekovata aktivnost. Koli~inata alkohol se meri vo edinici, pri {to 1 edinica iznesuva 10 sm3 (1 {i{e pivo, 1 ~a{a vino ili 1 ~a{ka liker). Koga ~ovekot pie, alkoholot odi vo krvotokot, vleguva vo kletkite i tamu se razgraduva, a razgraduvaweto na 1 edinica alkohol e bavno i trae okolu 1 ~as. Zatoa e zabraneto upravuvawe so avtomobil, dokolku ~ovekot piel. Sl. 4 i 5 Postojanoto piewe alkoholni pijaloci predizvikuva izmeneto razmisluvawe i odnesuvawe na ~ovekot, {to mo`e da mu na{teti, kako i na negoite bliski. Taka li~niot problem na alkoholi~arot stanuva semeen, socijalen, ekonomski, a ~esto i kriminogen. Hroni~nite alkoholi~ari imaat pokratok `ivoten vek za 10-12 godini od prose~niot, zatoa {to kaj niv te{ko se o{teteni: crniot drob, bubrezite i mozokot. Ednokratno piewe golema koli~ina alkohol mo`e da bide so smrtni posledici. Pu{eweto tutun e {tetno, zatoa {to toj sodr`i silen otrov – nikotin. Vo tutunskiot ~ad se sodr`at okolu 300 razli~ni otrovni materii, a nekoi od niv se kancerogeni (predizvikuvaat rak). T utunskiot ~ad go zagrozuva zdravjeto, gi stesnuva krvnite sadovi, predizvikuva ka{lawe i gu{ewe. Kaj pu{a~ite e po~est rak na belite drobovi, otkolku kaj nepu{a~ite. Pu{eweto predizvikuva negativni socijalni i ekonomski posledici. Doka`ano e deka bremenite `eni koi pu{at, ra|aat positni novoroden~iwa, a kaj niv se po~esti i spontanite abortusi, kako i smrtnosta na plodot. Decata ~esto stanuvaat pasivni pu{a~i, dokolku prestojuvaat vo dom vo koj roditelite pu{at. Kaj tie deca po~esto se javuvaat bolestite: bronhitis i alergii. Drogi se hemiski materii od rastitelno ili sinteti~ko poteklo, koi vo organizmot predizvikuvaat te{ki bolest na zavisnost. Tie vr{at promeni na raspolo`enieto, na svesta, na mentalnata aktivnost (ja zabrzuvaat ili ja zabavuvaat), kako i na psihi~kata sostojba. Drogite se otrovni za organizmot zatoa {to te{ko gi o{tetuvaat nervniot sistem, crniot drob, kako i site drugi organi. Tie lica {to zemaat drogi imaat zdravstveni, psiholo{ki, socijalni, zakonski i finansiski problemi.

Kako da se spre~at bolestite na zavisnost? • Sekoe dete i vozrasen treba da bide dobro informiran za opasnostite i rizicite od konsumiraweto na nikotinot, alkoholot i drogite. • Od ranata mladost, sekoja li~nost treba svesno da nastojuva da se orientira kon pozitivni naviki. • Sekoj treba da znae deka lekovite treba da se zemaat samo po preporaka na lekar. • Svoeto slobodno vreme sekoj ~ovek treba da go koristi za relaksacija i dru`ewe so zdravi li~nosti. • Mladiot ~ovek treba da sportuva ili da se rekreira vo prirodata, za da gi nadmine predizvicite i te{kotiite so koi se sre}ava.

107

GLAVA 10
Imame o~i da gledame, imame u{i da slu{ame; mirisame so nosot, vkusot go probuvame so jazikot; toploto, studenoto i dopirot gi raspoznavame so ko`ata. Most me|u nadvore{nata sredina i na{ite vnatre{ni do`ivuvawa se setilata. Se {to znaeme za na{iot svet, go znaeme od aktivnosta na na{ite setila. Tie gi otkrivaat site promeni okolu nas i gi pribiraat za da gi upotrebime. Ako setilata pribiraat pove}e to~ni informacii, na{iot organizam }e reagira pobrzo, posoodvetno, t.e. popodgotveno.

SETILA

Poimi {to }e gi izu~uva{ vo ovoj oddel: - setilo - setilo za vid - setilo za sluh - setila vo ko`ata.

Izu~uvaj}i gi sodr`inite, }e mo`e{: - da opi{uva{ gradba na setilata - da objasnuva{ funkcija na setilnite organi - da modelira{ so {ema i da pojasnuva{ primawe na razli~ni vidovi drazbi.

108

Zatvori gi dvete o~i i zamisli si kako bi bilo da SODR@INA 1 mora da `ive eme vo temnina. Tvoite o~i se me|u najva`nite setilni organi. Okoto kaj ~ovekot e od tipot na oko kako komora. Drazbata {to ja prima setiloto za vid e svetlinata, vo GRADBA I vid na svetlosni zraci. Sposobnosta da gi raspoznavame FUNKCIJA NA svetlosnite sliki ja narekuvame vid. Vsu{nost, osven SETILATA ZA svetlosnite sliki, nie ja gledame i nasokata na svetlinata, oblikot i bojata na osvetlenite raboti. VID, ZA[TITA I O~ite se smesteni vo o~nite vdlabnatini vo ~erepot, NEGA kade {to se dobro za{titeni. Odnapred gi za{tituvaat, pridru`nite delovi na okoto: ve|ite, koi ja prenaso~uvaat potta od ~eloto; ve|a o~nite kapa~iwa, koi go nosen popre~uvaat patot na kanal silnata svetlina ili koga o~ite se odmaraat. Isto o~o solzna kapa~e taka, tie gi {titat o~ite `lezda od mehani~ki o{tetuvawa i od isu{uvawe; trepki trepkite, na rabot na kapa~iwata, koi za{ti- 1. oko tuvaat od sitni ~esti~ki 2. viden nerv 3. centar za vid prav; vo mozokot solzni `lezdi, koi postojano izla~uvaat solzi. Sl. 1 Solzite go promivaat okoto, a so trepkaweto toa se ~isti od pravot. Potoa, Gradba na okoto solzite istekuvaat niz solzniot kanal vo nosot. Sl. 1
mre`nica sadovnica belovnica

ve|a kru`en muskul ro`nica {arenica crnka le|a

kos m uskul

viden nerv slepa damka `olta damka
kul mus kos

Sl. 2. Gradba na okoto

Vo o~nata vdlabnatina e smesteno o~noto jabolko i e prikrepeno so muskuli. So nivnite kontrakcii, o~noto jabolko mo`e da se dvi`i gore -dolu i levo-desno. Yidot na o~noto jabolko e izgraden od 3 sloja. 1. Nadvore{en sloj – belovnica cvrsta i neproyirna. Napred toa preminuva vo proyirna ro`nica. Ro`nicata odnadvor e presle~ena so tenka, proyirna obvivka – konjunktiva. Taa e postojano vla`na od solzite. Ponekoga{ se vospaluva – sostojba nare~ena konjunktivitis. Sl. 2 109

Sredniot sloj e sadovnicata koja sodr`i mnogu krvni sadovi i na okoto mu obezbeduva hrana i kislorod. Napred na sredinata e otvor – crnkata (zenicata), a okolu nea e {arenicata, koja mo`e da bide vo razli~na boja, od sina, kafena do crna. Vo ovoj sloj e i kru`niot muskul {to ja prikrepuva le}ata i ima uloga vo menuvaweto na nejziniot oblik. Le}ata e meka, providna i elasti~na. Zad le}ata, o~noto jabolko e ispolneto so pivtiesta masa – staklesto telo. 3. Vnatre{niot sloj e mre`nicata, koja vo zadniot del na okoto go nosi vidniot del, koj e izgraden od nekolku sloevi nervni kletki, pod koi se setilnite kletki za vid. Dendritite na ovie kletki imaat oblik na stap~iwa i ~un~iwa. Sl. 3 Vo vidniot del na mre`nicata e `olta damka vo koja e mesto na najjasen vid. Vo ovoj del e i slepata damka, koja ne e osetliva kon svetlinata. Na ova mesto, nervitite od setilnite nervni kletki se spojuvaat i go gradat vidniot nerv. Sl. 4. 2.

Sl. 3 Zgolemen del od mre`nicata

Kako gledame?
stap~iwa

Pominuvaj}i niz crnkata, le}ata i staklestoto telo, svetlinata stignuva do setilnite kletki za vid i gi nadraznuva. Po dol`inata na vidniot nerv se ispra}aat milioni nervni impulsi. Koga nabquduva{ jabolko, na primer i koga impulsite }e stignat vo vidniot centar vo mozokot, ti go gleda{ jabolkoto. Zna~i, nabquduvame so o~ite, a gledame so mozokot. Vo mr e`nicata ima dva vida setilni kletki.

svetlina

~un~iwa viden nerv slepa damka

Sl. 4 Gradba na mre`nica

Sl. 5 Belata son~eva svetlina e kombinacija na site boi od son~eviot spektar

- Stap~iwata se osetlivi kon koli~estvoto svetlina i go izvestuvaat mozokot deka do niv stignalo pove}e ili pomalku svetlina. Tie ispra}aat crno-bela slika. Osetlivi se na mnogu mali koli~estva svetlina i zatoa so niv dobro gledame vo samrak. - ^un~iwata se osetlivi kon posebnite delovi od Son~eviot spektar i na mozokot mu ispra}aat slika vo boja. Gi nadraznuva pogolemo koli~estvo svetlina, zaradi {to vo samrak ne gi gledame boite. Sl. 5

110

sadovnica

Kako nastanuva slika vo okoto Svetlosnite zraci se odbivaat od sekoja to~ka na osvetleniot pr edmet i se rasejuvaat na site strani. Do mre`nicata vo okoto stignuvaat samo tie, koi pominuvaat niz crnkata i le}ata, kade {to se prekr{uvaat i naso~uvaat kon mre`nicata. Bidej}i, svetlosnite zraci se dvi`at pravoliniski, zracite Sl. 6 odozgora pa|aat na dolniot del od mre`nicata, a zracite {to doa|aat od dolu pa|aat na gorniot del od mre`nicata. Zracite koi idat od desnata strana, pa|aat levo, a tie od levata strana, na desniot del od mre`nicata. Zaradi toa, na mre`nicata se formira zavrten i namalen lik na predmetot. Vo mozokot, likot na predmetot se isprava vo vistinskata polo`ba i golemina. Sl. 6. Dali gleda{ daleku ili blisku? Debelinata na le}ata e najva`na za prekr{uvawe na svetlosnite zraci. Tenkata le}a pomalku gi prekr{uva i zatoa se sobiraat vo to~ka {to e zad to~kata na jasniot vid. Debelata le}a gi prekr{uva pove}e i zatoa gi sobira vo to~ka {to e pred to~kata na jasniot vid. Od oddale~enite predmeti, vo okoto stasuvaat tesni snopovi na svetlosni zraci. Vo mre`nicata }e se soberat vo to~kata na jasniot vid, ako le}ata malku gi prekr{uva, t.e.
predmetot e daleku to~ka na jasniot vid predmetot e blisku to~ka na jasniot vid

kru`niot muskul e opu{ten i le}ata e spleskana Sl. 7

muskulot se stega i le}ata stanuva top~esta

ako e tenka. Od bliskite predmeti stignuvaat po{iroki snopovi zraci. Kru`niot muskul {to e prikrepen na rabot od le}ata }e ja stisne le}ata i taa }e se zadebeli. Podebelata le}a posilno gi prekr{uva zracite. Taka le}ata se prisposobuva (se akomodira) za gledawe na dale~ni i bliski predmeti. Sposobnosta na le}ata da se prisposobuva, so menuvawe na svojata debelina, se narekuva akomodacija. Sl. 7 gleda dale~ni predmeti Dalekuvidost i kratkovidost Kaj dalekuvidnoto oko, le}ata e mnogu tenka, pa ne gi sobira zracite od bliskite predmeti. Ovie lu|e gi gledaat dale~nite predmeti, jasno, a bliskite nejasno. Ovoj nedostatok na le}ata se isprava so o~ila koi imaat sobirni le}i (dvojno ispap~eni).
no ne i bliski

korekcija so sobirna le}a Sl. 8 Korekcija na dalekuvidost

111

Kaj kratkovidnoto oko, le}ata ne gi sobira pravilno zracite od dale~nite predmeti. Ovie lu|e jasno gi gledaat bliskite predmeti, a dale~nite im se nejasni. Kratkovidosta na le}ata se isprava so o~ila koi imaat rasturni le}i (dvojno vdlabnati). Sl.9

gleda bliski predmeti no ne i dale~ni korekcija so rasturna le}a

Trodimenzionalen vid

Sl. 9 Korekcija na kratkovidost

Ako gleda{ nadolu ka~en na stol, ti ja zabele`uva{ dlabo~inata na prostorot. So drugi zborovi, ti gleda{ vo tri dimenzii. Za vakov vid se potrebni dvete o~i. T se slu~uva oa zatoa {to sekoe oko gleda od drug agol na stolot. Vo mozokot se kombiniraat dvete sliki i sozdavaat eden trodimenzionalen pogled od stolot. Gledaweto so dvete o~i ni dava pocelosna slika od na{eto opkru`uvawe i ni pomaga da ja procenuvame oddale~enosta. Na primer, koga ja preminuva{ ulicata i zdogleduva{ na nea kola, ti otprilika znae{ kolku e taa oddale~ena od tebe. Sl. 10
Sl. 10

Problemi so o~ite
O{tetuvawe na ro`nicata, nastanuva koga vo okoto padne ostra ronka. Ronkata mo`e da ja izmijat solzite i zatoa e dobro da mi`i{ nekolku minuti dodeka okoto solzi. Dokolku o{tetuvaweto e poseriozno, ne prezemaj ni{to sam, tuku vedna{ pobaraj pomo{ od o~en lekar. Silen udar po tilot, mo`e da predizvika pomestuvawe na mre`nicata od o~noto dno i na nea nema da se sozdava slika. ^ovekot mo`e da oslepi. Treba vedna{ da se pobara lekarska pomo{. Slepilo za boi e nasledna bolest, koja e po~esta kaj ma`ite. Vo nivnata mre`nica ponekoga{ nema ~un~iwa za nekoi boi. Naj~esto e slepilo za crvena i zelena boja, a poretko za sina i `olta. Za sre}a potpolno slepilo za boi, kaj lu|eto e retko. Lu|eto koi se delumno slepi za boi bi imale problemi vo nekoi profesii vo koi bi im bilo potrebno razlikuvawe na boite. Zamatuvawe na o~nata le}a predizvikuva propu{tawe vo okoto premalku zraci. Vidot e mnogu slab, a mo`no e ~ovekot i da oslepi. Denes uspe{no se vr{at operacii za zamena na zamatenata le}a. Stareewe na okoto se javuva so godinite, zatoa {to kru`niot muskul okolu le}ata ja gubi elasti~nosta. Muskulot ne mo`e da ja stegne le}ata za taa da se zadebeli. Postarite lu|e jasno gledaat dale~ni predmeti, no ne i bliski. Kako pomo{ tie lu|e nosat o~ila so sobirni le}i (ispap~eni).

112

Aktivnosti A. Demonstrirawe na slepata damka 1 . Pogledni ja slikata; dr`i ja na okolu 10 cm od o~ite. 2. Zatvori go levoto oko i pogledaj ja ku}ata so desnoto oko. 3. Poleka dvi`i ja slikata podaleku od o~ite i za celo vreme dr`i go pogledot na desnoto oko na ku}ata. [to se slu~uva so duhot koga ja oddale~uva{ slikata? Kako go objasnuva{ ova? 4. Povtori go obidot so otvoreni o~i. [to se slu~uva sega? Kako ja objasnuva{ razlikata?

Proveri go svoeto znaewe: 1. Kakva e prednosta od gledawe so dve o~i, nad gledawe so edno oko? 2. Objasni gi slu~kite: a) Koga vleze{ vo kino sala dewe, otprvo ne mo`e{ da gi vidi{ sedi{tata, no postapno tie }e ti stanat vidlivi. b) Ako se obide{ da nabquduva{ edna svetla yvezda na no}noto nebo, podobro e da ne gleda{ direktno vo nea, tuku ponastrana od nea. v) Koga se stemnuva nave~er, ne mo`e{ da vidi{ koja boja se kolite na patot. 3. Napravi tabela na koja }e gi prika`e{ delovite na okoto i nivnite funkcii. 4. Opi{i dalekuvido oko so pomo{ na {emata vo tekstot. 5. Opi{i kusogledo oko so pomo{ na {emata vo tekstot.

B. Ispitaj kolku e dobar tvojot vid 1. Na eden bel list hartija nacrtaj dve paralelni linii, me|usebno razdale~eni 1 mm. Zalepi go listot na tablata ili na yid. 2. Postepeno odi nanazad, se dodeka dvete linii ne gi vidi{ kako edna. Zastani. Izmeri so metar kolku si oddale~en od listot so crte`ot. Sporedi go svoeto rastojanie so rastojanijata na drugite u~enici vo paralelkata. G. Opti~ki iluzii 1. Objasni {to gleda{. V. Gledawe boi 1. Razlgedaj gi slikite. 2. So zborovi objasni {to gleda{.

Dali se paralelni trite horizontalni linii? Proveri so linear.

Na slikata ima dve `eni, dali gi gleda{?

113

SODR@INA 2

GRADBA, FUNKCIJA I ZA[TITA NA SETILATA ZA SLUH I RAMNOTE@A

Dali znae{ kakva e potpolnata ti{ina? Malku lu|e toa go znaat. Zvucite se {irat postojano vo na{ata okolina, a na{ite u{i gi primaat. Sposobnosta da gi ~uvstvuvame zvucite ja narekuvame sluh. T deka slu{ame oa so u{ite, sekoj go znae. No, vo u{ite e smesten u{te eden organ, koj ovozmo`uva uramnote`uvawe na polo`bata na teloto vo prostorot – setiloto za ramnote`a.Uvoto gi prima vozdu{nite branovi kako drazba – zvuk.

Gradba i funkcija na setiloto za sluh
Patuvawe na zvukot niz uvoto U{ite se smesteni strani~no vo ~erepot. Vo gradbata na uvoto razlikuvame: nadvore{no, sredno i vnatre{no uvo. Nadvore{noto uvo e sostaveno od ‘rskavi~na u{na {kolka i nadvore{en u{en kanal. Zvukot go sobira i go naso~uva u{nata {kolka kon u{niot kanal. Vo nadvore{niot u{en kanal se nao|aat `lezdi koi sozdavaat u{na mast, na koja se zalepuvaat ~esti~ki prav od vozduhot. Kanalot go zatvara tenka raspnata cipa: tapan~e. Pri udarot na vozdu{nite branovi, tapan~eto zatreperuva. Srednoto uvo e pro{iruvawe, koe zapo~nuva so tri sitni kov~iwa od koi prvoto e povrzano so tapan~eto. Otkako tapan~eto zatreperuva koskite go prifa}aat i go zasiluvaat trepereweto. Poslednoto od kov~iwata e potpreno na ovalnoto prozor~e na pol`avot. Sl. 2
slu{ni kov~iwa polukru`ni kanal~iwa pol`av slu{en nerv

Sl. 1

u{na {kolka zvu~na branovi

tapan~e ovalno prozor~e

usna praznina nadvore{no uvo sredno uvo Sl. 2 vnatre{no uvo

zvu~na viqu{ka

1. - uvo 2. - slu{en nerv 3. - centar za sluh vo mozokot

114

Vnatre{noto uvo e kosken lavirint vo koj se smesteni ko`eni cevki, ispolneti so te~nost. Ednata od niv e spiralno svitkana i e nare~ena pol`av. Na nejziniot po~etok se nao|a torbesto pro{iruvawe od koe vodat 3 polukru`ni kanali vo koi e organot za ramnote`a. Vlezot za drazbata vo vnatre{noto uvo e nare~en ovalno prozor~e koe e zatvoreno so cipa. Setiloto za polukru`en kanal sluh e smesteno po dol`inata na pol`avot. Pol`avot nadol`no e podelen na tri hodnici. Polni se so te~nost. setilo za sluh Koga }e zatreperi poslednoto kov~e, ja zvu~ni branovi zatr esuva cipata na ovalnoto prozor~e. Taa goren ovalno hodnik ja branuva te~nosta vo prozor~e elasti~na membrana gorniot hodnik, zaradi {to dnoto na toj hodnik nalegnuva na setilnite sreden hodnik kletki. Sl. 3. setilni Branot na te~kletki nosta se smiruva koga se vra}a po dolniot hodpol`av nik. Od setilnite kletki koi ja primile drazbata se ispra}aat nerdolen hodnik vni impulsi do mozoovalno kot, do centarot za prozor~e slu{en nerv sluh. Slu{niot nerv go gradat nevritite na se Sl. 3 tilnite kletki. Mozokot gi analizira informaciite i ja pr epoznava viso~inata, ja~inata i bojata na zvukot. Kako raspoznavame od kade doa|a zvukot? Normalno koga }e slu{ne{ zvuk, ti znae{ od kade toj doa|a. T oa e zatoa {to ima{ dve u{i, po edno od sekoja strana na glavata. Pretpostavi deka zvukot go slu{a{ od desno. Zvu~nite branovi stignuvaat vo desnoto uvo nekolku delovi od sekundata pred levoto. Zatoa, nervnite impulsi od desnoto uvo se ispra}aat vo mozokot, malku pred tie od levoto. Taka mozokot znae deka zvukot doa|a od desno. Sl. . 4 Zvu~na skala – viso~ina na zvukot
Sl. 4 setilo za ramnote`a

Frekvencijata na zvukot se meri vo ciklusi vo sekunda ili herci (Hz). ^ove~koto uvo prepoznava frekvencii od 20 Hz (mnogu niski zvuci), do okolu 20.000 Hz (mnogu visoki zvuci). Ova se narekuva zvu~na skala. @ivotnite slu{aat povisoki tonovi od nas, a liljacite slu{aat duri do 100.000 Hz. 115

Mladite lu|e podobro gi slu{aat visokite tonovi, otkolku starite. Od zvu~nata skala prose~en ~ovek razlikuva okolu 2000 razli~ni zvuci, a muzi~arite, mnogu pove}e. Lu|eto najdobro gi razlikuvaat zvucite me|u 1000-4000 Hz od zvu~nata skala. Ja~ina na zvukot Ja~inata na zvukot se meri vo decibeli (dB). Najtivkiot zvuk {to ~ove~koto uvo mo`e da go slu{ne e nare~en prag na slu{aweto i ima vrednost od 0 dB. Zvukot od 120 dB e granica na bolkata, a posilnite zvuci od ovie gi o{tetuvaat u{ite i predizvikuvaat glavobolka. Prodol`enata bu~ava od 150 dB mo`e da predizvika trajna gluvost. Zaradi opasnostite od o{tetuvawa na sluhot, va`no e bu~avata da bide kontrolirana vo tvojata okolina. Ja~inata na zvukot nad 90 dB ne e dozvolena vo fabrikite. Me|utoa, vo sekojdnevniot `ivot nie slu{ame i posilni zvuci, {to se tretira kako zvu~no zagaduvawe na sredinata.

Gradba i funkcija na setiloto za ramnote`a
Vo uvoto e smesten i organot za ramnote`a Organot za ramnote`a e smesten vo vnatre{noto uvo nad osnovata na pol`avot. Smesten e vo trite polukru`ni kanali koi se ispolneti so te~nost. Vo nego se smesteni setilnite kletki koi se opkru`eni so `elatinska materija. Ramnote`a pri miruvawe Vo osnovata na organot za ramnote`a, vo `elatinskata materija nad setilnite kletki se varovnikovi kristal~iwa. Tie gi nadraznuvaat setilnite kletki i pri miruvawe na teloto, bidej}i vrz niv dejstvuva silata na Zemjinata te`a. So nivna pomo{ nie sekoga{ imame pr etstava za polo`bata na na{eto telo vo prostorot, na primer, {to e gore, a {to dolu.

Sl.5

116

Ramnote`a pri dvi`ewe Koga }e ja pridvi`ime glavata, vo kanalite te~nosta zapo~nuva da se dvi`i, zaradi {to se pridvi`uva i `elatinskata materija nad setilnite kletki. Taa gi nadraznuva kletkite i tie ispra}aat impulsi do maliot mozok. Polukru`nite kanali se postaveni me|u sebe pod prav agol, {to na maliot mozok mu ovozmo`uva da gi razbere site tri nasoki na dvi`ewe: gore -dolu, levo-desno i napred-nazad. So toa, maliot mozok go usoglasuva celoto telo za toa da ostane vo ramnote`a.

ramnote`a pri vrtewe glava levo desno ramnote`a pri dvi`ewe na glavata gore dole

[to predizvikuva gluvost?
Vo zavisnost od toa koj del od uvoto e zafaten, ima nekolku tipovi na gluvost. Mnogu lu|e poslabo slu{aat od vreme na vreme, zatoa {to nadvore{niot u{en kanal im se ispolnuva so u{na mast koja se stvrdnuva. Lekarot gi ~isti u{nite kanali, plaknej}i gi so topla voda. Silen udar od strana na glavata ili eksplozija mo`e da go probu{i u{noto tapan~e i da predizvika delumna ili potpolna gluvost. Obi~no, u{noto tapan~e se zale~uva mnogu brzo i sluhot se vra}a.

ramnote`a pri tresewe na glavata Sl. 6

Poseriozna gluvost mo`e da bide predizvikana od koskeno tkivo koe raste okolu poslednoto slu{no kov~e, vo srednoto uvo. Toa go popre~uva dvi`eweto na kov~eto. Bolesta mo`e da napreduva do trajna gluvost. Ovaa gluvost e nasledna i mo`e da se prenese vo semejstvoto. Sepak, sluhot na ~ovekot mo`e da se podobri so koristewe aparat~e za slu{awe, koe gi poja~uva zvu~nite branovi. Aparat~eto sodr`i mikrofon, baterija i slu{alka za uvo. Sl. . Toa 7 dobro nalegnuva zad u{nata {kolka. Ponekoga{, gluvosta e predizvikana so o{tetuvawe na pol`avot. Dokolku slu{a{ mnogu silen zvuk so opredelena visina dolgo vreme, zaradi silnite i dolgotrajni treperewa na te~nosta vo pol`avot, doa|a do o{tetuvawe na setilnite kletki koi ja primaat odredenata frekvencija. Toga{ nastapuva gluvost za toj zvuk. Nekoi pop-pea~i stanale gluvi na nekoi noti od ovaa pri~ina – o{tetuvawe na pol`avot. Za ovaa gluvost nema lek. Sl.8.

Sl. 7

Sl.8

117

Bakteriskite infekcii mo`e da predizvikaat o{tetuvawe na malite kov~iwa, vo pol`avot ili na slu{niot nerv. Lekarite gi lekuvaat so lekovi – antibiotici. Lu|eto ~esto ogluvuvaat koga stareat. T naj~esto se slu~uva zatoa {to slu{niot nerv ne oa mo`e da gi prenesuva nervnite impulsi do centarot za sluh vo mozokot. Dokolku ima{ kakvi i da e problemi so u{ite, nemoj sam da se le~i{, za da ne predizvika{ pogolema {teta. Pomo{ pobaraj od svojot lekar.

Aktivnosti A. Ispitajte go va{eto slu{awe Za ovoj obid e potreben nekoj izvor na zvuk, na primer, barem dve zvu~ni viqu{ki od kabinetot po fizika. 1 . Nastavnikot so udar }e ja aktivira povisokata zvu~na viqu{ka. Zvukot treba da bide mnogu tivok. 2. Site u~enici koi go slu{nale zvukot treba da krenat raka. Na tabla treba da go zabele`ite nivniot broj, kako i brojot na devoj~iwata i na mom~iwata. 3. Sega, nastavnikot }e ja aktivira zvu~nata viqu{ka {to emituva poniski tonovi. Zvukot treba da e mnogu tivok. 4. So krevawe raka, u~enicite koi go slu{nale zvukot go poka`uvaat toa. Na tabla zabele`ete go vkupniot broj, kako i brojot na devoj~iwata i na mom~iwata. 5. Proverete go tvrdeweto deka `enskite osobi gi slu{aat povisokite tonovi od ma{kite. Napravete grafikon od va{ite rezultati.

Proveri go svoeto znaewe: 1 . Opi{i ja funkcijata na u{noto tapan~e, setilnite kletki vo pol`avot i na slu{niot nerv. 2. Za da u`iva{ slu{aj}i stereomuzika, gi koristi{ dvete u{i. Kako mo`e{ da doka`e{ deka ova e to~no? 3. Petar go bolelo uvoto. Po pregledot lekarot pobaral toj da odi po crtata {to ja so~inuvaat plo~kite na podot. [to proveruval lekarot so ovoj obid? 4. Navedi gi mo`nite pri~ini za o{tetuvawe na uvoto ili gluvost. 5. Opi{i edno zaboluvawe na uvoto.

118

Setilata za miris i za vkus ti ovozmo`uvaat da ja odbere{ hranata koja saka{ da ja jade{. Ti ja ima{ sposobnosta da go ~uvstvuva{ mirisot i vkusot na materiite. Bez ogled dali tie se prijatni ili neprijatni. Mirisot i vkusot se hemiski drazbi, bidej}i se sozdavaat vo vid na molekuli hemiskite materii koi se oddeluvaat vo vozduhot (miris) ili se rastvoreni vo hranata (vkus).

SODR@INA 3

Setilo za miris

Setiloto za miris e vo vid na setilni kletki za miris koi se smesteni vo ligavicata na nosnata praznina. Tie gi primaat hemiskite drazbi od isparlivite materii koi vo nosot stignuvaat so vozduhot. No, mirisite stignuvaat i od usnata praznina, zatoa {to nosnata i usnata praznina se povrzani preku goltkata. Mirisnata drazba, otkako }e ja primat setilnite kletki, se pretvara vo Sl. 1 nerven impuls koj se ispra}a preku mirisniot nerv vo mozokot. Tamu se sozdava oset za prijaten – neprijaten ili silen – Sl. 2 slab miris. Verojatno, od svoeto iskustvo, znae{ deka setiloto za miris mo`e da se prisposobuva (adaptira). Po izvesno vreme pominato vo edna prostorija vo koja preovladuva eden miris, setiloto za miris ve}e nema da go registrira. Sl. 1 i 2

SETILA ZA MIRIS I VKUS, SETILA VO KO@ATA, FUNKCIJA I ZA[TITA

Setilo za vkus
Setiloto za vkus e smesteno na povr{inata na jazikot. Jazikot e setilni muskulen organ, na ~ija povr{ina se kletki za rasporedeni mnogubrojni setilni miris telca za vkus i vdlabnatinki ispolneti so plunka. Setilnite telca se izgradeni od setilni kletki za vkus. Hranata se natopuva so plunkata i gi rastvara materiite koi gi nadraznuvaat setilnite kletki za vkus. Na korenot na jazikot se setilnite telca za gor~livo, ponapred se za soleno i blago. Od dvete strani na jazikot se setilnite telca za kiselo. Sl. 3.
Sl. 3

usna setilo za dopir

setilo za vkus

119

kafeto e gor~livo

gor~livo

Setilnite kletki na jazikot raspoznavaat mnogu pove}e od ovie ~etiri osnovni vkusovi. Na primer, jagotkata e poinaku slatka od cre{ata, ili limonot e poinaku kisel od zeleno jabolko. Za site nijansi na vkusovite nie nemame izrazi, bidej}i gi ima pr emnogu. (Sl. 4 i 5.)

kiselo kiselo soleno blago blago soleno Sl.5 Mapa na vkusovite na jazikot

Sl. 4

Mozokot, vsu{nost ne dobiva informacija za hranata samo od setilnite kletki za vkus. Na raznovidnite vkusovi, mnogu im pomagaat setilnite kletki za miris. Vpro~em, nau~nicite se na mislewe deka setiloto za miris e duri 10.000 pati poizostreno od toa za vkus. Mozo~nite centri za miris i za vkus vo mozokot se smesteni blisku, zaradi {to te{ko se razlikuva {to se raspoznava so setiloto za vkus, a {to so toa za miris. Duri koga pri nastinka, ligata vo nosot gi prekrie setilnite kletki za miris, tie }e nemaat u~estvo vo vkusot. T oga{ velime deka “hranata nema nikakov vkus”. Osven toa, vo povr{inata na jazikot, vo yidot na usnata praznina i vo goltkata se smesteni telca za dopir koi ja raspoznavaat cvrstinata na hranata, kako i nervni zavr{etoci koi ja raspoznavaat temperaturata na hranata.

a) setilo za miris 1. - mirisni kletki vo nosot 2. - mirisen nerv 3. - centar za miris vo mozokot

b) setilo za vkus 1. - kletki za vkus 2. - nerv za vkus 3. - centar za vkus vo mozokot Sl. 6 dopir

Setila vo ko`ata
Pri sredbite, ti se pozdravuva{ so svojot drugar so rakuvawe. Dopirot na dvete race mo`e da bide mnogu “re~it”. Mo`e da bide slab ili tolku silen, da zaboli. Isto taka, mo`e da e topol ili studen, no ova obi~no go mislime vo prenosna smisla. Vsu{nost, so ko`ata navistina raspoznavame toplo i studeno. Vo ko`ata se smesteni setilni kletki za dopir (Sl. ), za bolka, za toplina i stud. 7

plastovi svrzno tkivo

nerv so obvivka

nerven zavr{etok

Sl. 7. Setilo za dopir

120

· Sposobnosta da gi raspoznavame goleminata, oblikot i karakterot na povr{inata na predmetite se dol`i na setiloto za dopir. Vo ko`ata se rasporedeni setilni telca i slobodni nervni zavr{etoci koi ja primaat mehani~kata drazba za dopir. Tie se ednostavno izgradeni. Pri dopirot se nadraznuvaat i po nervot go informiraat mozokot za toa. Najgusto se rasporedeni na vrvovite na prstite i usnite, a najretko na grbot. Sl.8 i 9. · Drugite oseti gi raspoznavaat ednostavnite nervni zavr{etoci. Nekoi od niv se osetlivi kon toplinata, a Sl. 8 drugi kon studot. Nervnite zavr{etoci za toplina se najgusto rasporedeni na usnite, no najosetlivi se obrazite i gornata strana na rakata. Zavr{etocite za studeno se najgusto rasporedeni vo ko`ata na strukot. · Priemnicite za bolka se smesteni vo ko`ata i vo vnatre{nosta na teloto, {to e mnogu va`no za organizmot. Ko`ata mo`e i da te svrbi. Toj oset go predizvikuvaat nekoi materii, iako vo ko`ata nemame priemnici za nego. Se misli deka za ovoj oset, drazbite gi primaat setilnite kletki za bolka. Najneprijaten oset {to se prima so ko`ata, kako i od vnatre{nite organi, e bolkata. Sepak neprijatnosta ne smee da se zameni so {tetnosta. Bolkata za nas e korisna, bidej}i Sl. 9 Slepite go nadomestuvaat vidot so dopir go predupreduva teloto za opasnost. Zaradi toa, koga po~uvstvuva{ bolka, vnimavaj i pobaraj pomo{. Za sekoj od ovie oseti vo ko`ata e va`no kolku e silna drazbata, brojot na receptorite koi se nadrazneti i dr. Pri ne`en dopir mo`e da po~uvstvuva{ skokotkawe, pri posilen dopir, ~uvstvuva{ pritisok, a pri najsilen, bolka. ^uvstvoto na toplina e prijatno, no pri mnogu visoka temperatura ~uvstvuva{ bolka. Isto taka, pri silen mraz ~uvstvuva{ bolka.
Aktivnosti A. Raspoznaj gi mirisite 1 . Izrabotete vo grupata plan za istra`uvawe vo koe }e go ispitate primaweto na ednostavnite i kombiniranite mirisi. B. Raspoznaj gi vkusovite 1 . Vo 4 ~a{i podgotvi rastvori na {e}er, gotvarska sol, ocet za salata i ~aj od pelin. 2. So pomo{ na 4 stap~iwa so pamuk na vrvot, koi se potopeni sekoe vo razli~en rastvor, nanesuvaj na jazikot na sou~enikot. 3. Koristi go crte`ot od tekstot. Me|u sekoja proba, toj treba da ja isplaknuva ustata so voda i da go bri{e jazikot so hartieno maram~e. 4. Rezultatite zapi{ete gi vo tabela. Razmenete gi naodite od svoeto ispituvawe so drugite sou~enici. Proveri go svoeto znaewe: 1 . Opi{i go setiloto za miris. 2. Opi{i go zaedni~koto u~estvo na setilata za miris i vkus pri izborot na hranata. 3. Navedi koi setilni kletki osven tie za miris i vkus se vklu~uvaat vo izborot na hranata. 4. Navedi gi setilata vo ko`ata i nivnoto zna~ewe. 5. Koga deteto ima poka~ena temperatura, majkata so usnite go dopira negovoto ~elo. Zo{to?

121

GLAVA 11
Organizmot na ~ovekot e sostaven od kombinacii na tkiva i organi. Sekoj od niv izvr{uva svoja funkcija koja e korisna za zdravjeto i opstanokot na celinata – organizmot. Tie zaedno rabotat usoglaseno (koordinirano). Usoglasuvaweto i regulacijata na funkciite go vr{at dva sistemi: nervniot sistem i sistemot na `lezdite {to izla~uvaat hormoni. Hormonite se raznesuvaat niz teloto so krvta, spored naredbite na nervniot sistem. Zna~i i me|u regulatorite postoi usoglasenost.

HORMONSKA REGULACIJA

Poimi {to }e gi izu~uva{ vo ovoj oddel: - hormoni - hormonska regulacija - `lezdi so vnatre{no la~ewe Izu~uvaj}i gi sodr`inite }e mo`e{: - da objasnuva{ i naveduva{ primeri za funkcii na `lezdite so vnatre{no la~ewe - da naveduva{ naru{uvawe na funkcijata na `lezdite - da modelira{ pat na izla~uvawe na eden hormon i negovoto dejstvo.

122

Opstanokot na ~ovekot vo sredinata vo koja `ivee e usloven so koordinirano reagirawe na negoviot organizam kon dejstvoto na raznovidni vnatre{ni i nadvore{ni vlijanija. Koordinacijata na funkciite na site gradbeni strukturi vo edinstvena celina se dol`i na dejstvoto na dva organski sistemi koi zaemno se dopolnuvaat. Toa se nervniot sistem i sistemot na `lezdi so vnatre{no la~ewe. Nervniot sistem gi prenesuva informaciite (nervnite impulsi) niz svoite gradbeni edinici (kletki, nervi, ganglii, mozok) do sekoj organ, t.e. ja vr{i nervnata regulacija.

SODR@INA 1

ULOGA NA @LEZDITE SO VNATRE[NO LA^EWE VO REGULACIJATA NA PROCESITE VO ORGANIZMOT

@lezdite so vnatre{no la~ewe svoite produkti (hormonite) gi izla~uvaat direktno vo krvta, a potoa so krvotokot tie se prenesuvaat do mestoto kade {to dejstvuvaat. Krvta i krvotokot imaat posredni~ka uloga t.e. uloga na prenesuva~ko sredstvo. Za razlika od niv, `lezdite so nadvore{no izla~uvawe (potni, mle~ni, lojni `lezdi) svoite produkti (potta, mlekoto, mrsni materii) gi izla~uvaat vo odvoden kanal, a so nego nadvor od teloto. Tie ne izla~uvaat hormoni. (pogledaj: ko`a) @lezdite so vnatre{no la~ewe se nao|aat vo razli~ni delovi od teloto i anatomski ne se povrzani, tuku pretstavuvaat funkcionalna celina. Sl.1

mozok hipofiza

{titna `lezda

nadbubre`na `lezda

pod`eludo~na `lezda

semenik

jaj~nik Sl. 1 @lezdi so vnatre{no la~ewe

123

Produktite na ovie `lezdi se hormonite, aktivni organski materii, koi gi reguliraat `ivotnite procesi, t.e. ja vr{at hormonskata regulacija vo organizmot. Osnovni osobini na hormonite se: - se sozdavaat vo kletka i se la~at i dejstvuvaat vo sosema mali koli~estva; - imaat specifi~no dejstvo samo vrz nekoi procesi ili vrz nekoi organi; - dejstvuvaat vrz oddale~eni organi, nadvor od svoite `lezdi. Spored glavnata funkcija {to ja vr{at nivnite hormoni, `lezdite so vnatre{no la~ewe gi grupirame vo tri grupi. 1. Hipofiza, `lezda koja go upravuva dejstvuvaweto na site drugi `lezdi so vnatre{no la~ewe. 2. [titna, pod`eludo~na i nadbubre`ni `lezdi, koi ja reguliraat razmenata na materiite vo organizmot. 3. Polovi `lezdi, koi go reguliraat poloviot razvitok, rasteweto i poloviot `ivot kaj ~ovekot.

Podmozo~na `lezda – hipofiza
Hipofizata (podmozo~nata `lezda) e mala `lezda, kolku zrno gra{ok, koja e pod mozokot vo osnovata na ~erepot. So mozo~noto steblo e povrzana so tenka vrvca niz koja pominuvaat krvnite sadovi i nervi.
Hipofizata dejstvuva vrz: izla~uvawe voda od bubrezite

rastewe

ra|awe

nadbubre`ni `lezdi

izla~uvawe mleko

jaj~nici {titna `lezda Sl. 2

semenici

Hipofizata proizveduva brojni hormoni koi go reguliraat dejstvoto na site drugi `lezdi so vnatre{no la~ewe. Vsu{nost preku svoite hormoni, hipofizata gi naso~uva drugite `lezdi da gi izla~uvaat svoite hormoni vo vistinsko vreme i vo potrebno koli~estvo. Hormonite na hipofizata, na toj na~in imaat vlijanie vrz kontrakciite na maznite muskuli vo matkata, izla~uvaweto na mlekoto od mle~nite `lezdi, funkcijata na bubrezite, Sl. 3 odr`uvaweto na vodnata ramnote`a vo teloto, kako i mnogu drugi. Me|u hormonite na hipofizata, zna~aen e hormonot za rastewe, koj go regulira rasteweto i razvitokot na teloto. Ako vo periodot na rastewe, ovoj hormon se izla~uva vo pogolemi koli~estva, }e predizvika nenormalno visok rast – gigantizam. Pri nedovolno izla~uvawe na hormonot za rastewe, se javuva xuxest rast. Sl.3

124

Od primerot voo~uva{ deka procesite vo teloto se odvivaat von kontrola, na {teta na organizmot i koga se izla~uva pove}e ili pomalku hormoni. Treba da razbere{ deka i psihi~kiot pritisok vlijae vrz hipofizata, preku nea i na drugite `lezdi so vnatre{no la~ewe, a potoa vrz organite. T e zaradi tesnata vrska oa me|u mozokot i hipofizata, {to go uslovuva nivnoto zaemno vlijanie.

[titna `lezda
[titnata `lezda ima forma na {tit. Smestena e vo grloto, zad grklanot. Sl. . 4 Na {titnata `lezda i treba jodot za nepre~eno sozdavawe na hormonite. Hemiskiot element jod go vnesuvame vo organizmot so vodata i so hranata. Jodot glavno se sodr`i vo morskata voda i vo kopnoto vo blizina na moriwata. Zaradi toa, vo morskata sol jodot go ima pove}e otkolku vo kamenata. Kaj nas, gotvarskata sol zadol`itelno treba da bide jodirana. Najpoznatiot hormon na {titnata `lezda e tiroksin (od lat. tireoidea = {titna `lezda). Tiroksinot vo kletkite go zabrzuva razgraduvaweto na nekoi hranlivi materii so u~estvo na kislorod, t.e. obezbeduvaweto na organizmot so energija. Organizmot ima razli~ni potrebi za energija, {to zavisi od negovata aktivnost, starosta, polot, ishranata, nadvore{nite temperaturni uslovi i drugo. Site ovie faktori dejstvuvaat i vrz funkcijata na {titnata `lezda. Pri nekoi zaboluvawa, mo`e da dojde do zgolemeno sozdavawe na tiroksin, pri {to se javuva zgolemena aktivnost, silen zamor i nervoza. Pri namalenoto sozdavawe na tiroksinot, opa|a razmenata na materiite, a ~ovekot ima zabaveni reakcii, ote~ena ko`a i dr. Sl. 5. Dokolku organizmot ne prima dovolno jod, {titnata `lezda se zgolemuva, za da obezbedi pove}e jod so zgolemuvaweto na svoeto tkivo. Zgolemenata {titna `lezda mo`e odnadvor da se zabele`i kako gu{a. Sl. 5. Para{titni `lezdi
Gu{avost Sl. 5

Sl. 4 [titna `lezda

Bazedova bolest

Toa se 2 mali `lezdi smesteni zad {titnata `lezda. Izla~uvaat hormon {to go regulira koli~estvoto na kalciumot i fosforot vo krvta i koskite.
Proveri go svoeto znaewe: 1 . Nervite i `lezdite so vnatre{no la~ewe go sproveduvaat prenesuvaweto na informaciite od eden del na teloto vo drug. Navedi gi razlikite me|u ovie dva sistemi. 2. Opi{i ja razlikata me|u `lezdite so nadvore{no i `lezdite so vnatre{no izla~uvawe. 3. Opi{i kade e smestena hipofizata i dali e va`no toa za nejzinata funkcija. 4. Objasni so fakti, dali se to~ni iskazite: a) Vo kraevi so postojano niski temperaturi, {titnata `lezda sozdava pove}e tiroksin. b) Vo kraevi so postojano visoki temperaturi, {titnata `lezda sozdava pomalku tiroksin. 5. Najdi podatoci za kraevi vo Makedonija vo koi vo vodata ima pomalku jod. Kako denes se spre~uva rastewe na gu{a?

125

SODR@INA 2

Pod`eludo~na `lezda
Pod`eludo~nata `lezda (pankreasot) e smestena vo gorniot del od stoma~nata praznina. Eden golem del od nejzinoto tkivo sozdava digestiven sok i niz kanal~e go izliva vo crevoto. Ovoj del na tkivoto e `lezda so nadvore{no izla~uvawe. No, vo tkivoto na ovaa `lezda se rasporedeni grupi kletki, kako ostrovca (lat. insula = ostrov), koi se `lezdi so vnatre{no la~ewe i proizveduvaat hormon - insulin. Insulinot se iznesuva so krvta, bidej}i ovie kletki nemaat svoi kanal~iwa.
`lezdi so nadvore{no izla~uvawe

FUNKCIJA I NARU[UVAWA NA PANKREASOT, NADBUBRE@NITE I POLOVITE @LEZDI

`ol~no kese

`lezdeni kletki digestiven sok kanal~e

dvanaesetpala~no crevo pod`eludo~na `lezda

krvni kapilari

Insulinot go namaluva koli~estvoto (nivoto) na grozdoviot {e}er (glukozata) vo krvta, te. go odr`uva postojano. T oa go postignuva na dva na~ina: · so zabrzuvawe na prenesuvaweto na {e}erot od krvta vo kletkite, kade {to se razgraduva; · so skladirawe na grozdoviot {e}er vo crniot drob i vo muskulite vo vid na glikogen, zaradi {to negovoto nivo vo krvta opa|a. Sl. 1. Ponekoga{ pod`eludo~nata `lezda ne sozdava dovolno insulin i vo organizmot nivoto na {e}erot vo krvta e visoko. Ovaa sostojba e nare~ena dijabetes ({e}erna bolest).

ostrovca Sl. 1 `lezdi so vnatre{no la~ewe

Nadbubre`ni `lezdi
Na vrvot na sekoj bubreg, koi le`at levo i desno od ‘rbetniot stolb, se nao|a po edna nadbubre`na `lezda. Na nejziniot presek se zabele`uva kora i srcevina, koi proizveduvaat razli~ni hormoni. · Srcevinata na nadbubre`nite `lezdi go proizveduva adrenalinot (lat. ad = od, ren = bubreg). Ovoj hormon go podgotvuva teloto za brza akcija so toa {to predizvukuva brzo

126

razgraduvawe na materiite koi se bogati so energija. Zna~i, funkcijata mu e – brzo snabduvawe na organizmot so energija, pri iznenadni telesni ili du{evni napori na primer, pri stresnite sostojbi. Pri brzoto ispu{tawe adrnealin vo krvta toj go zabrzuva srceto, gi zabrzuva kontrakciite na muskulite i mozokot e mnogu aktiven.

drazba

adrenalin

Sl. 2 Voobi~ena stresna situacija denes

la~ewe adrenalin

·

Korata na nadbubre`nite `lezdi sozdava pove}e hormoni – kortikoidi (lat. korteks = kora), koi ja reguliraat razmenata na nekoi materii (grozdoviot {e}er, kalium, natrium, voda), kako i odbranbenata sposobnost na teloto. Korata izla~uva i pomali koli~estva na polovi hormoni, koi imaat vlijanie vrz polovite osobini na ~ovekot.

Polovi `lezdi
T se edinstvenite `lezdi koi se razli~ni kaj ma`ite i kaj `enite. Funkcioniraat oa pod vlijanie na hipofizata. Kaj `enskite osobi, polovi `lezdi se dvata jaj~nici, koi se smesteni vo stoma~nata praznina. Kaj ma{kite osobi toa se semenicite koi se smesteni vo ko`eni vre}i~ki, nadvor od stoma~nata praznina. Polovite `lezdi se so nadvore{no i so vnatre{no la~ewe. Kako `lezdi so nadvore{no izla~uvawe tie sozdavaat polovi kletki (gameti) i gi izla~uvaat niz izvodni kanali: - jaj~nicite sozdavaat jajce – kletki; - semenicite sozdavaat spermatozoid. Kako `lezdi so vnatre{no la~ewe, jaj~nicite i semenicite sozdavaat polovi hormoni, koi se izla~uvaat direktno vo krvta: - Jaj~nicite gi sozdavaat `enskite polovi hormoni (estrogeni). @enskite polovi hormoni se sozdavaat vo mali koli~estva i vo korata na nadbubre`nite `lezdi kaj dvata pola kako i vo postelkata na embrionot vo bremenosta. - Semenicite sozdavaat eden ma{ki polov hormon (testasteron). Vo mali koli~estva ovoj hormon se izla~uva i vo korata na nadbubre`nite `lezdi i kaj ma`ite i kaj `enite. 127

Polovite hormoni vlijaat vrz oformuvaweto na nadvore{nite polovi belezi spored koi se razlikuvaat ma{kiot i `enskiot organizam: oblikot na skeletot, ja~inata na muskulite, na~inot na odewe, viso~inata na glasot, viso~ina na teloto, razvitokot na gradite i na polovite organi... Sl. 3. Dejstvoto na polovite hormoni e najizrazeno vo mladosta, koga go reguliraat poloviot razvitok, a kaj vozrasnite go reguliraat poloviot `ivot i procesite pri razmno`uvaweto.

mozok

hipofiza

hormoni na hipofizata

polovi `lezdi polovi hormoni

-

ma{ki polovi belezi ponizok glas Adamovo jabolko tesna karlica {iroki ramenici pogolema muskulna sila razvitok na polovite organi

-

`enski polovi belezi povisok glas {iroka karlica gradi pomala muskulna sila razvitok na polovite organi

Sl. 3

Hormonite ostanuvaat vo krvta nekoe vreme Za{to na teloto mu se potrebni dva na~ini za prenesuvawe na informaciite od eden del na teloto na drug? Odgovorot e, zatoa {to dvata imaat svoi prednosti. Dvata sistemi (nervniot i sistemot na `lezdite so vnatre{no la~ewe) sozdavaat razli~en vid na odgovor vo razli~ni situacii. Pri refleksot, so nervnata regulacija, informacijata se prenesuva mnogu brzo po nervite. Taa stignuva do efektorot, (izvr{itelot) i glavno predizvikuva direkten odgovor (reakcija). Toga{ se zavr{uva. Toa trae mnogu kuso vreme. Vo hormonalnata regulacija, informacijata se prenesuva mnogu pobavno, so krvta. Taa stignuva do cela niza izvr{iteli (efektori) niz celoto telo i predizvikuva dosta brz odgovor, no ne kako vo nervnata regulacija. No, za razlika od r efleksot, ovoj odgovor trae ne{to podolgo. Toa e zatoa {to hormonot (na primer, adrenalinot) ne dejstvuva direktno,
Sl. 4 Dve stresni situacii

128

tuku gi pottiknuva drugite organi da dejstvuvaat (na primer, srceto, muskulite, krvnite sadovi i dr.). Sepak, ~ovekot ne se ~uvstvuva ispla{eno ili napregnato postojano. Po kuso vreme, adrealinot se razgraduva. No, vo stres sostojbata, pri podolgotrajno dejstvo na vozbuda, se izla~uva pove}e adrenalin. Dolgotrajniot stres mo`e da bide opasen po `ivot.

Dodatok

Dijabetes Nekoi lu|e imaat previsoko koli~estvo na glukoza (grozdov {e}er, glukoza) vo krvta. Tie boleduvaat od dijabetes. Visokoto nivo na {e}erot vo krvta kaj niv predizvikuva isto{tenost i `ed. Tie nemaat apetit, im opa|a te`inata i duri mo`e da umrat. Nivnite bubrezi se obiduvaat da se oslobodat od vi{okot {e}er, taka {to go isfrlaat so mo~kata. T e eden od prvite znaci na bolesta – oa {e}er vo mo~kata. Pri~inata za dijabetot e vo faktot {to pod`eludo~nata `lezda ne sozdava hormon – insulin. Rezultat na toa e {to vo crniot drob ne se pretvara {e}erot vo glikogen, kako {to normalno se slu~uva. ^ovekot mo`e da ja nasledi ovaa bolest ili taa da se sozdade so godinite. Taa glavno ne mo`e da se izle~i, no mo`e da se kontrolira: so specijalna dieta koja sodr`i malku jaglehidrati; so pomo{ na tableti ili so injekcii so insulin. Sl. 5 Insulinot ne mo`e da se prima preku usta, bidej}i e belkovina i vo crevata se razgraduva. Zatoa toj mora da bide injektiran pod ko`ata. Lu|eto so dijabet toa sami go pravat. Sl.5. Pri toa najte{ko e da se opredeli to~nata doza, bidej}i ako se primi pove}e insulin, {e}erot vo krvta mo`e naedna{ da padne pod normalnoto nivo. T e prosledeno oa so potewe, slabost i treperewe. Lu|eto so dijabet gi poznavaat ovie znaci i toga{ zemaat 2-3 kocki {e}er ili bomboni, za da go vratat {e}erot na normalno nivo. So pravilna medicinska pomo{ lu|eto bolni od dijabet nau~uvaat kako da ja kontroliraat bolesta, kako da rabotat, da ve`baat i kako da vodat potpolno aktiven `ivot.

129

Aktivnosti A. Napravi tabela za `lezdite, hormonite i nivnite funkcii 1 . Vo svojata tetratka obidi se da napravi{ tabela, vo koja }e gi vnese{ podatocite za `leddite i hormonite (pogledni go primerot). 2. Tamu kade {to ne mo`e{ da popolni{, vo goren desen agol na kvadrat~eto zapi{i znak -. 3. Sega proveri vo tekstot i popolni ja celata tabela. Izbroi gi site znaci –. Dali si zadovolen od svoeto napreduvawe? (Dokolku ima{ polovina odgovori ili pomalku, }e treba so svoite sou~enici od grupata da razgovara{ za sodr`inite).

Proveri go svoeto znaewe: 1 . Vo pod`eludo~nata `lezda, del od tkivoto sozdava insulin, a drug del izla~uva digestiven sok. a) Koj del funkcionira kako `lezda so vnatre{no la~ewe? b) Kakva materija e insulinot i kakov efekt ima vo teloto? v) Kade se izla~uva digestivniot sok, a kade insulinot? 2. Zaokru`i gi to~nite odgovori. Insulinot: a) se izla~uva vo kanal~e b) se izla~uva vo krvta v) gi pottiknuva kletkite da ispu{tat {e}er vo krvta g) gi pottiknuva {e}erot od krvta da se razgraduva vo kletkite d) vlijae vrz {e}erot da se skladira vo vid na glikogen 3. Opi{i ja bolesta dijabetes. 4. Dali e opasno mnogu niskoto nivo na {e}er vo krvta? (Povrzi so kleto~noto di{ewe). 5. Koga so edna kusa re~enica bi go opi{uval dejstvoto na adrenalinot, {to bi ka`al? 6. Zamisli deka se nao|a{ vo golema opasnost (na primer, od luto ku~e) i treba da tr~a{ za da se spasi{. Adrenalinot e vo tvojata krv i strui niz teloto. a) Navedi gi receptorite (priemnicite) i efektorite (izvr{itelite) {to u~estvuvaat vo tvojata reakcija pred opasnosta. b) Vo tekstot se navedeni tri efekti od adrenalinot vrz nekoi od organite vo tvoeto telo. Objasni kako sekoj od tie organi i nivnite funkcii pod dejstvo na adrealinot }e ti pomognat da se spravi{ so opasnosta. 7. Navedi gi produktite na polovite `lezdi kako `lezdi so nadvore{no izla~uvawe. 8. Navedi gi produktite na polovite `lezdi kako `lezdi so vnatre{no izla~uvawe. 9. Navedi gi funkciite na polovite hormoni kaj mladite i kaj vozrasnite.

`lezda Hipofiza

hormon

funkcija

130

Razmno`uvaweto kaj ~ovekot ne e samo biolo{ka, tuku i sociolo{ka karakteristika. Povrzano e so zaedni~kiot `ivot na ma`ot i `enata (so qubovta), so ekonomskite uslovi, so planiraweto na semejstvoto, psihi~koto i fizi~koto zdravje i drugo. ^ovekot mora svesno da planira koga i so kolku deca }e go zbogatuva svoeto semejstvo. Ne samo zaradi sebe, tuku i zaradi ~ove~kiot vid na planetava. Ve}e sme okolu 6 milijardi. Dali prirodnite resursi }e dozvolat natamo{en porast na ~ove~kata populacija na Zemjata?

GLAVA 12

RAZMNO@UVAWE KAJ ^OVEKOT

Poimi {to }e gi izu~uva{ vo ovoj oddel: - polovost - polovi organi i produkti - polovi odnosi - planirawe na semejstvoto i kontracepcija - bremenost - embrionalen razvitok - polovi bolesti.

Izu~uvaj}i gi sodr`inite }e mo`e{: - da objasnuva{ osobenosti na polovosta i razvitokot kaj ~ovekot - da sporeduva{ funkcii na poloviot sistem i razvitokot - da modelira{ i objasnuva{ fazi vo razvitokot na ~ovekot - da analizira{ i zaklu~uva{ za potrebata od planirawe na semejstvoto.

131

SODR@INA 1

POLOVI ODLIKI KAJ ^OVEKOT, GRADBA I FUNKCIJA NA POLOVI ORGANI

Bebeto se ra|a so primarni polovi odliki (lat. primus = prv), a toa se vsu{nost polovite organi. Taka vedna{ se znae dali toa e ma{ko ili `ensko. Sekundarnite polovi odliki (lat. sekundum = vtor) se pojavuvaat vo periodot na polovoto sozrevawe – pubertetot. Kaj mom~iwata toa se t.n. ma{ki karakteristiki (rastewe na brada, musta}i, dlabok glas, porazviena muskulatura, potesni kolkovi i dr.). Kaj devoj~iwata se pojavuvaat `enski karakteristiki (rastewe na gradite – mle~nite `lezdi, pone`en glas, poslabo razviena muskulatura, po{iroki kolkovi i dr.).

Polovi organi
@enski polov sistem @enskite polovi organi se jaj~nicite, jajcevodite, matkata i rodnicata. Sl. 1 Polovite produkti, jajce-kletkite, se sozdavaat vo dvata jaj~nici. Na izlezot od sekoj jaj~nik se otvara po eden jajcevod. Yidovite na jajcevodot se muskulni i so nivna kontrakcija se predizvikuva ritmi~no branovidno dvi`ewe. Odnatre jajcevodot e poslan so kletki koi imaat trepki. Jajcevodite se otvaraat vo matka. Ovoj organ ima debeli muskulni yidovi i specijalno izgradena vnatre{na povr{ina. Matkata se otvara vo rodnica, tesen kanal koj se otvara vo nadvore{nosta.

jajcevod jaj~nik matka rodnica

Sl.1. @enski polovi organi

Sekoj mesec sozreva edna jajce kletka Koga }e se rodi `enskoto bebe, negovite jaj~nici ve}e sodr`at nekolku iljadi nezreli jajce-kletki. Koga toa }e stasa na vozrast od 12-14 godini, nekoi od tie jajce -kletki zapo~nuvaat da sozrevaat. Na sekoi 26-30 dena, edna od jajce-kletkite sozreva i se isfrla nadvor od jaj~nikot. Jajce-kletkata pa|a vo otvorot na jajcevodot. So branovidnite dvi`ewa na yidot na jajcevodot, kako i so trepereweto na trepkite na negovata vnatre{na povr{ina, jajce-kletkata mnogu bavno se dvi`i kon matkata. Menstrualen ciklus Jajce -kletkata prodol`uva bavno da se dvi`i vo matkata. Ako ne e oplodena taa `ivee samo okolu eden den, a potoa se razgraduva. Za vreme dodeka jajce-kletkata se ispu{tala od jaj~nikot, vo matkata se vr{ele podgotovki za slu~aj da se oplodi jajce -kletkata. Yidovite na matkata stanale debeli i sun|eresti, meki i ispolneti so krvni kapilari. No, ako ne se izvr{i oploduvawe, yidot na matkata bavno se raskinuva, se lupi i postapno istekuva niz rodnicata. Ovoj period trae od 3-6 dena i se narekuva menstruacija. Sl. 2. 132

1.

Vo jaj~nikot sozreva jajce-kletkata, yidot na matkata se zadebeluva i e sun|erast.

4.

Ako jajce-kletkata ne e oplodena, yidot na matkata se razgraduva i se lupi. Ostatocite od toa postapno se isfrlaat niz rodnicata.

2.

Jajce-kletkata se isfrla od jaj~nikot i vleguva vo jajcevodot. Oploduvaweto se slu~uva tuka.

3. Sl.2. Menstrualen ciklus

Jajce-kletkata se dvi`i kon matkata. Yidot na matkata e ispolnet so krv i podgotven da ja prifati jajce-kletkata, ako e oplodena. 1

Ma{ki polov sistem Ma{kite polovi organi se: semenici, semevodi, ma{ki polov organ i pridru`ni `lezdi.

2

3 Sl. 3 1. mo~en meur 8 2 i 3 pridru`ni `lezdi 4. semevod 5. semenik 6. ko`eno }ese 7 7. ma{ki polov organ 8. mo~ovod 5 6

4

133

Polovite produkti na ma{kite polovi organi se polovite kletki spermatozoidi, koi se sozdavaat vo dvata semenici. Semenicite se smesteni vo ko`eno }ese von stoma~nata praznina, {to go ovozmo`uva sozrevaweto na spermatozoidite, koe mora da se odviva na poniska temperatura od telesnata. Sekoj semenik e sostaven od stotici tenki izvitkani kanal~iwa vo koi se sozdavaat spermatozoidite. Site kanal~iwa se sobiraat vo eden Sl. 4 Presek niz semevod; spermiumite se vo vid na prsten semevod koj prvo se iska~uva nagore zad mo~niot meur. Tamu se spojuvaat leviot i desniot semevod so kanalot od mo~niot meur. Kanalot od mo~niot meur pominuva niz ma{kiot polov organ i se otvara vo nadvore{nosta. Sl. 4. Uloga na pridru`nite `lezdi Vo ma{kiot organizam, spermatozoidite postojano se sozdavaat vo ogromen broj. Dokolku ne se isfrlat od organizmot, tie se razgraduvaat vo kanal~iwata. Koga }e se sozdadat, nezrelite spermatozoidi se nepodvi`ni. Na patot od semenicite do kanalot na mo~niot meur, tie postapno sozrevaat i stanuvaat podvi`ni. Vo toa im pomagaat dve pridru`ni `lezdi, koi sozdavaat te~nosti so dovolno energija za dvi`ewe na spermatozoidite. Me{avinata na spermatozoidite i te~nostite od `lezdite se narekuva semena te~nost (sperma).

Polovi produkti
Jajce-kletka i spermatozoidi Jajce-kletkata e relativno golema top~esta kleto~na kletka. Toa e zaradi faktot {to vo membrana citoplazmata se sodr`ani hranlivi materii (`oltok) za ishrana na zigotot, dokolku dojde jadro so do oploduvawe. Jajce -kletkata sodr`i jadro so hromozomi 23 hromozomi, citoplazma, kleto~na membrana i `elatinozna obvivka. Taa ne se dvi`i citoplazma aktivno, tuku so pomo{ na kontrakciite i trepkite vo yidot na jajcevodot. Sl.5. Spermatozoidite se daleku positni od jajce kletkata i sodr`at glavi~ka i opa{. Vo Sl. 5 Jajce kletka 134
`elatinozna obvivka

glavi~ka jadro so hromozomi

glavi~kata e jadroto so gusto spakuvani 23 hromozomi. Spermatozoidite se dvi`at so zamavnuvawe na opa{ot. Pri edno isfrlawe, koli~estvoto na semenata te~nost iznesuva okolu 4 cm 3 , vo koe ima prose~no 200- 00 milioni 5 spermatozoidi. Sl. 6.

Oploduvawe
Kaj ~ove~kiot vid, kako i kaj site cica~i, oploduvaweto se slu~uva vo vnatr e{nosta na `enskiot organizam. Toa e nare~eno vnatre{no oploduvawe. Vo tekot na poloviot akt, so pomo{ na ma{kiot polov organ, vo rodnicata se vbrizguva semenata te~nost, koja navleguva vo matkata, a od tamu vo jajcevodite. Vo tek na ovoj proces do jajcevodite stignuvaat samo nekolku stotici spermatozoidi. Oploduvaweto se slu~uva vo eden od jajcevodite, vo koj se nao|a zrelata jajce-kletka. Sl. 7
1. Oploduvaweto e vo jacevodot

opa{ Sl. 6 spermatozoid

Dokolku vo eden od jajcevodite ima zrela jajce -kletka, spermatozoidite ja opkru`uvaat. Samo eden spermatozoid }e se spoi so jajce -kletkata. Vo nea navleguva niz kleto~nata membrana samo glavi~kata so jadroto na spermatozoidot. Potoa, kleto~nata membrana se menuva i ne propu{ta drugi spermatozoidi. Vo momentot koga }e se spojat jadroto na spermatozoidot i jadroto na jajcekletkata, nastanuva oploduvawe. Sl. 8

1. Spermiumite se dvi`at nagore

Glav~kata na eden spermatozoidot navleguva vo jace-kletkata Sl. 8

Spojuvawe na jadrata na spermatozoidot i na jajce-kletkata

Sl. 7 Patot na spermatozoidot do jajce kletkata

Proveri go svoeto znaewe: 1. Za{to e va`en golem broj na spermatozoidi vo semenata te~nost? 2. [to misli{, za{to se razli~ni po golemina jajce -kletkata i spermatozoidot? 3. Koga se sozdavaat primarnite, a koga sekundarnite polovi odliki? 4. Nabroi gi `enskite polovi organi i nivnite funkcii.

5. Opi{i go sozdavaweto na jajce -kletkata. 6. Navedi gi ma{kite polovi organi i nivnite funkcii. 7. Opi{i ja ulogata na pridru`nite `lezdi vo sozdavaweto semena te~nost. 8. Opi{i gi polovite produkti. 9. Opi{i go oploduvaweto.

135

SODR@INA 2

Bremenost i razvitok na embrionot
Po oploduvaweto, zigotot zapo~nuva da se deli i se sozdava malo top~e od kletki. T se dvi`i nadolu oa niz jajcevodot, stignuva vo matkata i se vgnezduva vo nejziniot mek yid. T se nare~uva implantacija. So oa toa zapo~nuva bremenosta na majkata. Sl. 1
top~e od kletki (embrion)

EMBRIONALEN RAZVITOK

zigot

zigot

embrionot se vgnezduva vo zidot od matkata Sl. 1 Implantacija

po prvata kleto~na delba

top~e od kletki

Maloto top~e od kletki e embrionot. Vo slednite nekolku nedeli, embrionot se zgolemuva i vo nego zapo~nuva da se diferenciraat razli~nite tkiva. Postapno, embrionot raste i zapo~nuva da nalikuva na male~ko ~ove~ko su{testvo. Sega go narekuvame fetus. Plodova voda

fetusot e vo plodova voda i prikrepen za placentata (11nedela)

Sl. 2

Paralelno so razvitokot na fetusot, vo matkata se sozdava edna obvivka, vo forma na torbi~ka ispolneta so te~nost. Kako {to raste fetusot, taka torbi~kata se {iri. Fetusot pliva vo te~nosta koja go za{tituva od udari ili o{tetuvawa. T e negovoto, “li~no oa ezerce, ili plodova voda. ” 136

Kako pre`ivuva fetusot? Vedna{ po vgnezduvaweto na embrionot vo yidot na matkata, toj zapo~nuva da se hrani od krvta na majkata, so pomo{ na edna nova struktura – placenta (postelka). Placentata se sozdava delumno od matkata, a delumno od embrionot. Toa e spleskan disk koj se vgraduva vo yidot na matkata. Od strana na fetusot vo sostav na placentata vleguvaat iljadnici tenki resi~ki. Od strana na matkata, placentata sodr`i prostor ispolnet so krv na majkata. Krvta na majkata vo ovoj prostor gi opkru`uva resi~kite. Vo r esi~kite se mnogubrojni krvni kapilari koi se spojuvaat vo papo~ni krvni sadovi koi se smes teni vo papo~nata

resi~ka so kapilari od fetusot

prostor so krv od matkata placenta

papo~na vrvca zid od matkata fetus

plodova voda

vrvca {to vodi do stoma~eto na fetusot. Sl.3 Fetus vo matka Sl.3. So pomo{ na resi~kite, fetusot od krvta na majkata vo placentata prima hrana i kislorod, a vo nea ispu{ta jaglerod dioksid i urea. G olemata povr{ina na resi~kite vo placentata, pomaga da se vr{i brza razmena na materiite me|u majkata i fetusot. Osven toa, fetusot od majkata dobiva i antitela koi gi ima vo nejzinata krv. T go za{tituva od zaraznite bolesti i otkako oa }e se rodi, dodeka ne zapo~ne da sozdava svoi antitela. Krvotocite na majkata i na fetusot se mnogu bliski, gi deli samo tenkiot yid na kapilarite, no tie nikoga{ ne se me{aat. Koga bi se slu~ilo me{awe, visokiot pritisok vo krvta na majkata bi gi raskinal krvnite sadovi na fetusot. Osven toa, ako fetusot ima razli~na krvna grupa (AVO, Rh) od majkata, pri me{aweto na krvta bi nastanala imuna reakcija so smrtni posledici za fetusot. Rastewe na fetusot Kon krajot na tretiot mesec, fetusot e potpolno oformen, se do prstite na racete i nozete. Toj raste i ja ispolnuva matkata, a taa se ra{iruva i yidovite i stanuvaat

rodnica

Sl.4

137

podebeli. Muskulite vo yidot na matkata se zasiluvaat i se podgotvuvaat za ra|aweto. Kako {to raste fetusot, toj stanuva poaktiven. Zapo~nuva da gi dvi`i ra~iwata i no`iwata, a kon krajot na ~etvrtiot mesec, majkata mo`e da gi po~uvstvuva tie dvi`ewa. Sl. 4. Gri`a za zdravjeto vo tek na bremenosta Vremeto me|u oploduvaweto i ra|aweto e vreme na bremenosta. T trae okolu 9 meseci oa (40 nedeli), vo koi teloto na majkata pominuva niz mnogu promeni. Dodeka fetusot raste vo matkata, krvonosniot sistem na majkata se prisposobuva kon zgolemenite potrebi za razmena na materiite. Srceto postapno ja zabrzuva svojata rabota, a so toa ispumpuva pove}e krv. Za vreme na bremenosta `enata dobiva na te`inata okolu 12,5 kg. Ovaa te`ina se dol`i na zgolemenata te`ina na matkata (od placentata, plodovata voda i fetusot). Zaradi obezbeduvawe na pogolemata telesna masa so krv, srceto mora da raboti pobrzo. Va`nost na ishranata i ve`baweto vo tek na bremenosta Sekoga{ e va`no da se jade zdrava i raznovidna hrana, no toa e posebno va`no za vreme na bremenosta. Zaradi razvitokot na koskite i krvta vo fetusot, potrebno e vo ishranata na majkata da ima kalcium i `elezo, kako i vitamini. Osnovnite hranlivi materii: jaglehidrati, belkovini i masti treba da bidat vo ramnote`a. Vo sprotivno, masata na teloto mnogu }e poraste {to }e predizvika zdravstveni problemi kaj majkata. Ve`baweto e isto taka va`no za odr`uvawe na pravilna rabota na belite drobovi i srceto. Zajaknuvaweto na muskulite e potrebno Sl. 5 zaradi nivnoto u~estvo pri ra|aweto. Prepora~livi se odmereni ve`bi (spored opteretuvawe i tempo), kako plivaweto. Neophodno e majkata da bide pod postojana kontrola na lekar. [to treba da odbegnuva bremenata `ena? Postojat nekolku raboti {to bremenata `ena tr eba da gi odbegnuva, so {to da go za{titi svoeto zdravje i zdravjeto na svoeto bebe.
Sl. 5

Pu{eweto cigari treba da prestane. ^adot od cigarite sodr`i mnogu {tetni materii, koi niz placentata odat vo krvta na fetusot. Decata na majkite pu{a~i se ra|aat so pomala te`ina i polesno zaboluvaat od zarazni bolesti. Alkoholot ne smee da se vnesuva vo organizmot za vreme na bremenosta. T lesno se oj prenesuva niz placentata vo krvta na fetusot. Alkoholot go o{tetuva mozokot na fetusot. Bebiwata od majki koi postojano piele se ra|aat seriozno bolni.

138

Da se odbegnuvaat ontakti so lu|eto koi se bolni od zarazni bolesti, osobeno od virusni zaboluvawa (sipanici, zau{ki, `oltica). Ova e potrebno osobeno dokolku majkata ne gi prele`ala ovie bolesti. Bidej}i, vo nejzinata krv za ovie bolesti nema antitela, fetusot ne e za{titen i mo`ni se o{tetuvawa. Da se odbegnuva zemawe na mnogu lekovi, koi mo`at da go o{tetat fetusot. Lekarite se mnogu pretpazlivi pri prepi{uvawe lekovi na bremenite `eni. Drogite te{ko go o{tetuvaat fetusot. Bebeto se ra|a so sklonost kon nekoja droga.

Proveri go svoeto znaewe: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Za{to e zna~ajna implantacijata na zigotot? Navedi gi funkciite na torbi~kata so plodovata voda. Opi{i ja gradbata na placentata na crte`. Koi funkcii gi vr{i i so koja embrionalna struktura e povrzana placentata? Za{to e va`na oddelenosta na krvotokot na majkata od toj na fetusot? Koi se osnovnite promeni vo rabotata na organite kaj bremenata `ena? Koi se materii treba da se sodr`at vo ishranata na bremenata `ena? Za{to e va`no ve`baweto? [to treba da odbegnuva bremenata `ena?

139

Ra|awe
SODR@INA 3
Kon krajot na bremenosta, bebeto se zavrtuva so glavata nadolu kon otvorot na matkata. Ra|aweto zapo~nuva so bavni ritmi~ki kontrakcii na silniot muskulen yid na matkata. Po nekoe vreme prsnuva torbi~kata i istekuva plodovata voda. Natamu kontrakciite se zabrzuvaat i stanuvaat posilni. Zaradi silnite kontrakcii zapo~nuva otvoraweto na matkata i bebeto }e bide turnato niz rodnicata, naj~esto napred so glavata.

RAZVITOK NA ^OVEKOT PO RA\AWETO

karlica

muskulite na matkata se kontrahiraat placenta papo~na vrvca rodnicata e pro{irena Sl. 1 Ra|awe

Koga bebeto }e izleze, zapo~nuva da di{i, a dokolku toa ne se slu~i, lekarot i sestrite go plesnuvaat po dolniot del na grbot, so {to toa vdi{uva vozduh. Papo~nata vrvca ve}e ne treba, se podvrzuva i se se~e, za da ne navlezat mikrobi niz otvorot. I placentata ve}e ne e potrebna, taa se isfrla niz rodnicata. Ra|aweto zavru{uva. Novoroden~eto naj~esto te`i nad 3 kg. Sl. 1 Ponekoga{ se javuvaat problemi Kaj nas, glavno, `enite gi ra|aat svoite bebiwa vo bolnica. Pove}eto bebiwa se ra|aat lesno, no ponekoga{ e neophodna pomo{. Za taa cel se koristi instrument kako golemi kle{ti, so koj se fa}a glavata na bebeto za da se izvle~e. Vo te{kite ra|awa se vr{i hiru{ki zafat, nare~en carski rez, vo koj se otvaraat stoma~niot yid i matkata za da se izvle~e bebeto. Ponekoga{ ra|aweto zapo~nuva pred da se navr{at devette meseci i bebeto se ra|a pred vreme. T e mnogu malo i ne`no, zaradi oa
Sl. 2 Inkubator

140

{to se stava vo inkubator. Vo ovoj aparat se reguliraat temperaturata, kislorodot i vla`nosta na vozduhot. Blagodarenie na ovoj aparat, bebiwata {to se rodeni so sedum meseci ili duri i pomalku, uspe{no pre`ivuvaat i se razvivaat. Sl. 2.

Gri`a za novorodenoto bebe
Ran razvitok na bebeto po ra|aweto Vo gradite na `enata se mle~nite `lezdi koi izla~uvaat mleko. Za vreme na bremenosta gradite se zgolemuvaat, a mle~nite `lezdi se podgotveni da sozdavaat mleko. Kuso vreme po ra|aweto, bebeto zapo~nuva da cica (vroden refleks). Toa gi pottiknuva gradite da go ispu{taat mlekoto i u{te da go sozdavaat. Vo prvite nekolku meseci mlekoto e edinstvenata hrana za bebiwata. Bebeto nema zabi za da xvaka cvrsta hrana. Dokolku bebeto nema dovolno mleko od majka mu, toa mora da se ishranuva so kravjo mleko od {i{ence so cucla. Sepak, najdobro e koga bebeto go cica mlekoto od majkata, bidej}i toa gi sodr`i site neophodni materii vo idealen soodnos i e so so odvetna temperatura. Mlekoto sodr`i antitela koi go za{tituvaat bebeto od zarazni bolesti i od alergii. Koga bebeto cica mleko od negovata majka, se sozdava najgolema bliskost me|u niv, {to e mnogu va`no za dvajcata i fizi~ki i emotivno. Sl.3.

Sl. 3

Sl. 4

Po nekolku meseci, majkata zapo~nuva da go hrani svoeto bebe so polucvrsta hrana i postapno toa se navikuva na normalna ishrana. Roditelite treba da se gri`at, nivnoto bebe da bide dobro zatopleno pri studeno vreme. Ova e potrebno, za{to bebiwata ne mo`at da ja reguliraat svojata telesna temperatura, kako vozrasnite. Sl. . 4 Ova se samo nekolku aspekti od raniot postembrionalen razvitok na ~ovekot. Osven roditelite, za bebeto se gri`at lekarite i sestrite vo specijalnite oddeli za bebiwa vo poliklinikite. Tamu, roditelite go nosat svoeto bebe na kontroli, se sovetuvaat so lekarite, a {est nedeli po ra|aweto bebeto zapo~nuva da gi prima vakcinite protiv zaraznite bolesti. Ova trae se do negovoto odewe na u~ili{te, kade gri`ata za negovoto zdravje, rastewe i razvitok ja prezema medicinskiot personal vo poliklinika za deca na u~ili{na vozrast.

Rastewe i razvitok kaj ~ovekot Vo rasteweto i razvitokot na ~ovekot po periodot po ra|aweto se ni`at periodite: detstvo, pubertet i ranata mladost. Vo niv postapno se slu~uvaat krupni promeni vo organizmot. Najzna~itelni promeni se slu~uvaat vo pubertetot, me|u 12-14 godina, koga pod vlijanie na hipofizata }e se aktiviraat polovite `lezdi. Toga{ zapo~nuvaat da se

141

pojavuvaat sekundarnite polovi odliki kaj devoj~iwata i kaj mom~iwata. Pokraj fizi~kite promeni, kaj niv se slu~uvaat i zna~ajni emotivni sozrevawa. Sl. 5. Ti se nao|a{ na kraj od ovoj period, i vleguva{ vo period na ranata mladost. Zatoa e potrebno dobro i to~no da bide{ informiran za svojata polovost.

Sl. 5 Ivana na 1, na 8, na 15 i na 21 godina

Polovosta kaj ~ovekot Ti ve}e znae{ deka polovosta kaj ~ovekot e povrzana prvo so negovata biolo{ka priroda, a potoa i so socijalnata, spored {to zna~itelno se razlikuvame od site drugi `ivotni, pa i od drugite cica~i. Kaj ~ovekot, biolo{kata strana na polovosta, koja ve}e ja izu~i, vo najgolem del e naso~ena i kanalizirana vo pravila za odnesuvawe me|u ma{kite i `enskite osobi. Za ~ovekot e mnogu va`no vospostavuvawe na emotivna vrska so partnerot - qubovta. Taa e prirodnata osnova za vospostavuvawe na normalen odnos koj }e bide emotivno i fizi~ki zdrav za dvata partneri. So drugi zborovi, me|u vozrasnite (a toa se site nad 18 godi{na vozrast), poloviot `ivot naj~esto e povrzan so planirawe na zaedni~ka idnina i na idnoto semejstvo. Poloviot `ivot na `enata i na ma`ot e mnogu slo`en. T e mnogu ~uvstvitelen oa del od zaedni~kiot `ivot, bidej}i e povrzan so najdlabokiot emotiven i fizi~ki `ivot – intimniot `ivot.
Proveri go svoeto znaewe: 1 . Koi strukturi ne mu se potrebni na bebeto po ra|aweto i se otfrlaat? 2. Za{to e va`no bebeto da se rodi so glavata napred? (Pomo{: ponekoga{ ra|aweto trae so ~asovi; {to e so di{eweto?) 3. Kako mu pomaga tehnikata na bebeto koe pred vreme }e se rodi? 4. Koga se koristi instrument pri ra|aweto, a koga carskiot rez? 5. Navedi gi prednostite na ishranata na bebeto so mlekoto od majkata. 6. Za{to e potrebno bebeto da bide dobro zatopleno?

142

Polovi odnosi

SODR@INA 4

Polovosta e edna od najmo}nite sili kaj site `ivotni, pa i ~ovekot ne e isklu~ok. @ivotnite sekoga{ pronao|aat partner koj e sloboden i koga ~uvstvuvaat POLOVI ODNOSI, nagon. Kaj lu|eto toa e poinaku – ili bi trebalo da bide. KONTRACEPCIJA Vo ~ove~koto op{testvo, poloviot nagon treba da bide kontroliran. I PLANIRAWE NA Poloviot nagon mo`e da bide odreden problem vo SEMEJSTVOTO tek na pubertetot, koga zapo~nuva da se javuva. Vozrasnite ~esto imaat soveti na taa tema, no naj~esto nikoj ne saka da gi soslu{a. Sepak, mnogu lu|e bi se soglasile deka polovite odnosi treba da bidat del od vrska koja se zasnovuva vrz zaemna qubov i gri`a. Ova zna~i deka ne treba da se pravi ni{to {to bi ja povredilo drugata li~nost i fizi~ki i emocionalno. Vakva vrska ima najdobri {ansi da bide stabilna i dolga, {to e celta na dobar brak. Planirawe na semejstvoto Edna od najva`nite odluki me|u ma`ot i `enata koi se vo brak e, kolku deca da imaat. Razumnite lu|e sakaat na sekoe dete da mu ja dadat potrebnata podr{ka i qubov. T zna~i da nemaat oa mnogu deca. Sl. 1. Zatoa bra~niot par saka da go planira ra|aweto na sekoe svoe dete i so toa go planira semejstvoto. Ova e nare~eno i kontrola na ra|aweto.
Sl. 1

Vo na{ata zemja postojat sovetuvali{ta za planirawe na semejstvoto, kade lu|eto mo`at da dobijat soveti za metodite so koi se kontrolira ra|aweto. Kontracepcija Metodite so koi se spre~uva za~nuvaweto (oploduvaweto) se nare~eni kontracepcija. Postojat pove}e metodi, no zasega e dovolno da gi poznava{ osnovnite. Prirodniot metod e so vozdr`uvawe od polovi odnosi vo periodite na plodnost kaj `enata. Drug metod e baziran vrz koristewe kontraceptivni sredstva. Primer e kondomot, koj pretstavuva gumena navlaka {to ja zadr`uva semenata te~nost. Ova e metod na fizi~ka prepreka. Vtor primer e koga `enata zema tabletki so koi se popre~uva sozrevaweto na jajce -kletkata. Sl.2. Planiraweto na semejstvoto e mnogu va`no, osobeno vo prenaselenite zemji kade {to ima nedostig od hrana. Sekoj bra~en par treba da re{i kolku deca mo`e da odgleda, so seta potrebna emotivna i materijalna gri`a. Potoa treba da odlu~i koi metodi za kontrola na za~nuvaweto }e gi koristi.
Sl. 2 Sredstva za kontracepcija

143

Prekinuvawe na bremenosta I pokraj mnogubrojnite dostapni metodi i sredstva za kontrola na ra|aweto, `enite mo`e da zabremenat i koga ne sakaat. Edinstveniot na~in da se odbegne ra|aweto e da se uni{ti embrionot. Vo site zemji, pa i kaj nas so zakon e regulirano pod koi uslovi toa mo`e da se napravi. Ova e poznato kako prekinuvawe na bremenosta ili vo sekojdnevniot jazik abortus (lat. = otfrlawe). T mora da bide izvr{eno vo soodvetna medicinska ustanova od lekar. oa Krajno e opasno i nelegalno toa da se napravi na drug na~in.

Polovi bolesti
Sekoja zarazna bolest mo`e da bide prenesena od edna na druga osoba preku polovi odnosi. Sepak, opredeleni bolesti se prenesuvaat posebno lesno po ovoj pat. T se polovite oa bolesti. Nekoi od polovite bolesti se lesni infekcii (zarazi) na polovite organi i obi~no se neprijatni, no ne se smrtonosni. Takvi se na primer, polovite bradavici, herpesot i infekcija na mo~niot kanal. Mnogu poseriozen e virusniot hepatit, koj go o{tetuva crniot drob i mo`e da bide krajno opasen. Mnogu od ovie bolesti mo`e da se prenesat i na drugi na~ini, osven so polov odnos. Nie tuka }e razgledame samo tri polovi bolesti (sifilis, gonorea i SIDA) koi naj~esto se prenesuvaat so polovite odnosi. Ti treba da bide{ dobro informiran za niv, za da go za{tituva{ svoeto zdravje, kako i zdravjeto na svoite bliski. Sifilisot e edna od najstarite polovi bolesti. Vo raniot stadium na ovaa bolest, se javuva vospalenie na polovite organi i osip na ko`ata na grbot. Ova brzo pominuva, no bakterijata ostanuva vo krvotokot. Ako ne se le~i, po mnogu godini, taa go napa|a mozokot i predizvikuva nervno rastrojstvo i slepilo. Ovaa bakterija mo`e da pomine i niz placentata, so {to majkata go zarazuva i bebeto. T mo`e da bide rodeno mrtvo ili kaj oa nego bolesta se razviva pokasno. Denes ovaa bolest se lekuva so antibiotikot penicilin, dokolku rano se po~ne so lekuvaweto. Gonorea e polova bolest, isto taka predizvikana od bakterija. Ranite znaci na bolesta se: izla~uvawe gusta te~nost od poloviot organ i pe~ewe pri mokreweto. Bakterijata mo`e da predizvika i bolki vo zglobovite. G onor eata predizvikuva sterilitet (nemo`nost da se imaat deca). Dokolku se zapo~ne so lekuvaweto vo ranite stadiumi na bolesta, taa uspe{no se lekuva so antibiotici.
Sl. 3. Bolen od sifilis

144

SIDA (AIDS) e nova bolest, otkriena vo 1980 godina vo Amerika. Poteknuva od Afrika, kade denes pretstavuva zna~aen zdravstven problem. Kratenkata SIDA zna~i sindrom na imuna deficiencija (nedostig). Bolesta e predizvikana od virusot nar e~en HIV (virus na nedostig od imunitet kaj ~ovekot). Virusot go napa|a imuniot sistem, zaradi {to odbranata na organizmot ne funkcionira. Zaradi toa, bolniot lesno se razboluva od vospalenie na belite drobovi (pnevmonija), kako i od nekoj vid na ko`en kancer (rak). Virusot go napa|a i mozokot. Bolesta zavr{uva so smrt na bolniot, naj~esto kako posledica na pnevmonija, so koja organizmot ne mo`e da se izbori. Sl. 4

Sl. 4 Gradba na HIV virusot

Treba da znae{ deka: · ^ovek mo`e da se razboli od SIDA, ako vo negovoto telo navleze krv ili druga te~nost od zabolen ~ovek. T mo`e da se slu~i preku polov odnos, so igla kaj zavisnicite od oa droga, ili preku transfuzija so zarazena krv. · SIDA ne mo`e da se prenese so rakuvawe, galewe, baknuvawe ili piewe od ista ~a{a so zarazen ~ovek. · Lu|eto mo`at da go nosat HIV virusot so godini, bez da imaat znaci na bolesta. Sepak, tie se nositeli na virusot i mo`at da go prenesat na drugi lu|e, a `enite mo`e da go prenesat na svoeto bebe niz placentata ili so svoeto mleko. · Koga HIV virusot }e navleze vo krvta na ~ovekot, belite krvni kletki po~nuvaat da sozdavaat antitela protiv nego. No, antitelata ne mo`at da go uni{tat virusot koj prikrieno se pro{iruva niz kletkite. Lekarite gi testiraat lu|eto za SIDA, preku ispituvawe dali imaat antitela protiv HIV virusot. Lu|eto {to vo svojata krv imaat antitela se HIV pozitivni. Sl. 5.

Sl. 5 Zgri`uvawe na bolnite od SIDA

· Denes ne postoi siguren lek, nitu efikasen na~in za lekuvawe od SIDA, tuku kombinacii na lekovi so koi virusot se dr`i pod kontrola. Nau~nicite od mnogu zemji naporno rabotat da sozdadat vakcina so koja bi se za{titile lu|eto od ovaa stra{na bolest.

145

Kako da se odbegnat polovite bolesti Edinstvena sigurna za{tita od polovite bolesti e koga dvata partneri se zdravi. O~igledno, e deka ova ne e lesno da se soznae na prv pogled, no barem e jasno deka vpu{tawe vo polovi odnosi so razli~ni lu|e e barawe nevolja. Koristeweto kondomi pomaga vo za{titata od site polovi bolesti, no sepak toa ne e celosna za{tita. Skoro site pogolemi bolnici vr{at ispituvawa na lu|eto za site polovi bolesti. Tie ispituvawa vklu~uvaat testovi za mo~ka i krv, a rezultatite se doverlivi. Isto taka, pri postoewe na polova bolest, lekarite go lekuvaat bolniot, kako i negoviot polov partner. So toa se spre~uva {ireweto na polovite bolesti me|u lu|eto.

Aktivnosti A.Pribirawe na to~ni fakti za SIDA Sekoj na u~ili{te treba da odnese po eden napis od vesnik ili spisanie. 1. Vo svojata grupa pr o~itajte go materijalot i oddelete gi to~nite fakti za ovaa bolest. Zapi{ete gi na par~e hartija. 2. Konsultirajte go nastavnikot za to~nosta na faktite. 3. Site grupi }e gi prezentiraat svoite rezultati. Ovaa rabota }e ti pomogne da bide{ to~no informiran za ovaa te{ka bolest. Otfrli gi site neto~ni tvrdewa kako nekorisni.

Proveri go svoeto znaewe: 1 . Sifilisot i gonoreata se opi{uvaat i kako “skrieni bolesti”. Zo{to? 2. Mo`e{ li da objasni{ za{to sifilisot lesno se lekuva, a SIDA ne? 3. Ako se otkrie vakcina protiv SIDA, toa nema da im koristi na lu|eto {to ve}e ja imaat ovaa bolest. Zo{to? (Kakva e funkcijata na vakcinite?) 4. Lu|eto koi umiraat od SIDA, ne gi ubiva samiot virus. Objasni go toa.

146

GLAVA 13

NASLEDNOST KAJ ^OVEKOT

Poimi {to }e gi izu~uva{ vo ovaa glava: - hromozomi - geni - kombinacii na nasledni faktori - mutageni faktori - mutacii - nasledni bolesti - sindromi.

Za na{ata idnina na Zemjata e va`no da nasleduvame samo pozitivni osobini od koi }e se podobruva vidot ~ovek, vo biolo{ka smisla. Toa zna~i da se nasleduvaat samo osobinite {to nema da go zagrozat opstanokot na vidot. Sepak, denes so pomo{ na efikasni lekovi, aparati i metodi, lu|eto so nasledni bolesti `iveat aktiven `ivot, odr`uvaj}i ja naslednata bolest pod kontrola. Dali ne ja negirame na toj na~in najva`nata cel na nasleduvaweto?

Izu~uvaj}i gi sodr`inite }e mo`e{: - da objasnuva{ so svoi zborovi: struktura na hromozom, mutacii, sindrom - da sporeduva{ i procenuva{ dejstvo na mutageni faktori.

147

SODR@INA 1

OSNOVA NA NASLEDUVAWETO: HROMOZOMI - GENI

Lu|eto me|u sebe se razli~ni. Vo edna grupa, eden e povisok od drugite. Drugiot ima razli~na ko`a ili boja na o~i. I vo edno semejstvo se zabele`uvaat razliki. Decata ~esto li~at pove}e na majkata ili na tatkoto. Tie mo`e da li~at i na dvata roditeli. Decata gi nasleduvaat osobinite od svoite roditeli, no ne gi nasleduvaat na primer, nosot ili bradata. Vsu{nost, decata gi nasleduvaat {ifriranite informacii – genite za poedinite osobini. Decata dobivaat po eden komplet {ifri (geni) od sekoj roditel i zaradi toa e mo`no da li~at na dvata roditeli.

Sl. 1 Sin, tatko, dedo i pradedo (4 generacii)

hromozomot sodr`i dve dolgi spakuvani ni{ki DNA

Hromozomi i geni
Gradba na hromozomite

Sl. 2 Hromozomi pod elektronski mikroskop

Vo jadroto na kletkata, {ifriranite nasledni poraki – genite, se smesteni vo stap~esti telca – hromozomi. Hromozomite imaat poseben hemiski sostav i gradba. Vidlivi se samo pod mikroskop koga kletkata e vo delba, bidej}i toga{ se skuseni i debeli. Sl. 2.
DNA e spiralno izvrtena

Sl. 3 Struktura na hromozom

Vo tek na delbata, hromozomite sodr`at dve paralelni ni{ki, a sekoja od niv e izgradena od gusto spiralno izvitkana ni{ka od jadrenata kiselina – DNA (dezoksi–ribo-nukleinska kiselina). Taa gi sodr`i {ifriranite nasledni poraki na edinkata, no i na vidot. Zatoa DNA pretstavuva vistinska molekula na `ivotot. Sl. 3

148

Sekoj gen sodr`i eden kus del od molekulata na jadrenata kiselina vo koj e zapi{ana edna poraka ({ifra), na primer za bojata na o~ite. Taa poraka mo`e da bide razli~na: za sina boja, zelena, kafena, …, no obvrzno ja ima vo jadrenata kiselina. Taka sekoj od nas ima gen za boja na o~ite, no toj sepak e poinakov. Ova va`i za site vidlivi i nevidlivi osobini na organizmot. Zatoa sme site me|u sebe razli~ni, a sekoj e nepovtorliv unikat vo genetska smisla. Broj na hromozomite Brojot na hromozomite vo kletkata e va`na osobina, bidej}i toj broj e tipi~en vo kletkite na site ~lenovi na eden vid. Kaj ~ovekot vo sekoja telesna kletka brojot na hromozomite e 46, {to gi nasledil od majkata (23) i od tatkoto (23). Sl. 4. Sl. 4 Hromozomi vo telesna kletka Isto taka, va`ni se i formata i goleminata na kaj ~ovekot hromozomite. Pri nivnoto izu~uvawe tie se podredeni spored golemina i forma, vo 23 parovi. Treba da voo~i{ deka vo sekoj par, hromozomite se sli~ni po forma i golemina, a vo posledniot par mo`e da bidat sli~ni ili razli~ni. T se polovite oa hromozomi (H – za `enskiot pol i Y – za ma{kiot pol), koi go opredeluvaat polot na ~ovekot, za razlika od drugite 22 para telesni hromozomi. Za{to hromozomite vo telesnite kletki se vo parovi, a vo polovite kletki ne? Po oploduvaweto, zigotot sodr`i vo jadroto 46 hromozomi, t.e. 23 para. Site kletki koi od nego nastanuvaat, a toa zna~i site kletki vo tvoeto telo, vo jadrata imaat isto tolku, po 46 hromozomi. Telesnite kletki se sozdavaat so mitoza, delba vo koja nivniot broj ostanuva paren i e ist kako vo kletkata – majka. Telesnite kletki se vo site tkiva i organi. (Vidi delba na kletka-mitoza). Vo polovite organi, so delbata mejoza se sozdavaat polovite kletki: jajcekletkata i spermatozoidite. Kaj niv brojot na hromozomite e prepoloven i iznesuva 23. Mejozata e delba na kletkite vo jaj~nicite i semenicite vo koi od telesna kletka so 46 hromozomi se dobivaat polovi kletki so 23 hromozomi.

Sl. 5. Polovi hromozomi

tatko

majka

telesna kletka

telesna kletka mejoza spermium oploduvawe mejoza

zigot

Oploduvaweto pak go vra}a tipi~niot broj na hromozomite 46, t.e. vo jadroto na zigotot se nao|aat 23 hromozomi od majkata i 23 hromozomi od tatkoto. Sl. 6

embrion

Sl. 6.

149

Genite isto taka funkcioniraat vo parovi Genite se nasledni {ifri koi se redosledno rasporedeni po dol`inata na hromozomot. Pri toa genot za sekoja osobina ima svoe to~no opredeleno mesto na hromozomot. Istoto mesto go zazema genot za istata osobina i na drugiot hromozom od istiot par. Sl. . 7 Zna~i, kako {to hromozomite se vo parovi, i genite se vo parovi i funkcioniraat zaedno t.e. zaedno reguliraat edna osobina, na primer bojata na o~ite. Polovi hromozomi
Devoj~iwata i mom~iwata se razli~ni, za {to postojat dve pri~ini: naslednata osnova vo polovite hromozomi i vlijanieto na sredinata. Vrodenite razliki se jasni fizi~ki razliki me|u ma{kiot i `enskiot pol (razli~na gradba na polovite organi). Ovie razliki lesno se objasnuvaat so aktivnosta na genite vo polovite hromozomi, koi kaj `enite se pretstaveni so kombinacijata HH, a kaj ma{ite so kombinacijata HY. Vlijanieto na sredinata kaj ~ovekot se sveduva na socijalni t.e. zdobieni razliki i se dol`i na vlijanijata na sredinata (semejstvo, prijateli, vo u~ili{te itn. po ra|aweto. Taka, devoj~iwata se oblekuvaat vo poinakva ) obleka, igraat so drugi igra~ki i drugo.
mesto na genot za boja na o~i ni{ka na hromozomot

eden hromozom Sl. 7 Par hromozomi

Mom~e ili devoj~e?
Vo semenicite kaj ma`ite se sozdavaat dva tipa spermatozoidi: spermatozoidi {to go sodr`at Y hromozomot i spermatozoidi {to go sodr`at H hromozomot. Vo jaj~nicite se sozdavaat sekoga{ samo jajce-kletki so H hromozom. Za vreme na oploduvaweto, sosema e slu~ajno dali jajce -kletkata }e bide oplodena so H-spermatozoidi ili so Y–spermatozoidi. [ansite se ednakvi. Ako jajce -kletkata bide oplodena so H-spermatozoid, zigotot sodr`i HH kombinacija, t.e. }e se razvie `ensko bebe. Ako oploduvaweto go izvr{i Y-spermatozoid, zigotot sodr`i HY- kombinacija za ma{ko bebe. Sl.8.
tatko majka

Proveri go svoeto znaewe: 1 . Pogledaj ja kletkata na crte`ot, a potoa odgovori na pra{awata; a) Kolku hromozomi ima vo jadroto? b) Kolku para hromozomi ima vo jadroto? Sl. 3 v) Ako kletkata se podeli so mitoza, kolku hromozomi }e ima sekoja od kletkite - }erki? g) Ako kletkata se podeli so mejoza, kolku hromozomi }e ima sekoja kletka - }erka t.e. polova kletka? 2. Kaj ~ovek kolku hromozomi ima vo jadro na: a) mozo~na kletka b) spermatozoid v) jajce-kletka vo matkata g) kletka na ko`ata d) oplodena jajce - kletka 3. Objasni go faktot, {to vo svetot se ra|a pribli`no ist broj `enski i ma{ki bebiwa.

telesna kletka

spermiumi nosat x ili y

jajce -kletki (site nosat h) zigotot e `enski Sl. 8 zigotot e ma{ki

150

Mutacii

SODR@INA 2

Odgleduva~ite na rastenijata i `ivotnite odamna zapazile deka ponekoga{ me|u potomcite se pojavuvaat edinki koi vo nekoja osobina zna~itelno se razlikuvaat od NASLEDNI drugite. Potomcite na ovie razli~ni edinki ja nasleduvaat BOLESTI, taa nova osobina. Taka kaj rastenijata toa se primeroci so MUTACII I crveni lisja (zelka, buka) ili so visnati granki (vrba) i dr. Kaj `ivotnite toa se `ivotni so mnogu kusi noze ili bez MUTAGENI opa{ (kusonoga ovca, pes, jazovi~ar, ma~ka bez opa{), ili FAKTORI pojava na nasledna bela boja (albino) kaj gluvcite, zajaci, majmuni, pingvini, kitovi. Tie site se mutirani formi (lat. mutare = se menuva). Kaj ~ovekot za mutacija se smeta prekubrojnost na prstite. Sl. 1. Mutaciite se nasledni promeni kaj rastenijata, kaj `ivotnite i kaj ~ovekot koi se pojavuvaat nenadejno i neo~ekuvano, a ne se posledica na kombinaciite na naslednite osobini. Koga edna{ }e se pojavi takva nova osobina, taa stanuva nasledna kaj potomcite. Mutaciite ponekoga{ mo`e da bidat nezna~itelni, a nekoga{ krupni. Isto taka, mo`at da bidat korisni, no i {tetni za nositelot i toj }e umre. Sl. 1 Mutacija: prekubrojni prsti Osnovata na sekoja mutacija e promena vo nasledniot komplet (hromozomi i geni). Promenata mo`e da zafati samo eden gen – genska mutacija. T e mala hemiska mutacija vo sostavot na oa genot, no mo`e da ima zna~itelen efekt vrz organizmot. Dokolku mutacijata se slu~i na hromozomite taa mo`e da ja zafati gradbata ili brojot na hromozomite. T oa se hromozomski mutacii. Za `al, kaj ~ovekot se sre}avaat so razli~ni posledici, od relativno lesni, do mnogu te{ki. Mutageni faktori Mutagenite faktori t.e. pr edizvikuva~ite za Sl. 2. Mutacija nedostig na pigment: albinizam naslednite promeni, mutaciite glavno se podredeni vo dve grupi: hemiski i fizi~ki. Od hemiskite mutageni faktori }e gi spomeneme manganovite soedinenija, peroksidot, benzolot, formaldehidot, fenolot, nekoi sostojki od ~adot itn. Fizi~kite mutageni faktori se razli~nite radioaktivni zra~ewa, rentgentskite zraci, kosmi~kite zraci, kako i zra~ewata od Zemjinoto jadro. Za mutageno se smeta i ultravioletovoto zra~ewe od Son~eviot spektar.
Sl. 3. Temnata bemka pri dolgo son~awe mo`e da stane rizik od rak

151

Efektite od dejstvoto na mutaciite kaj site `ivi organizmi, pa i kaj ~ovekot imaat nekoi zakonomernosti: - od site mutacii 99% se {tetni; - brojot na mutaciite raste so dozata na zra~eweto ili na hemikalijata i dozite se nasobiraat so vremeto; - mutaciite ne mora da se pojavat vedna{ vo prvata generacija potomci, tuku natamu, vo nekoja od slednite generacii.

Nasledni bolesti
Nasledni bolesti svrzani so polot
Sl. 4 Predolgoto son~awe mo`e da predizvika rak na ko`ata

Naslednite bolesti kaj ~ovekot koi se svrzani so polot se slepiloto za boi i hemofilijata. Za ovie bolesti e zaedni~ko toa, {to genite za ovie osobini se smesteni samo vo poloviot H hromozom. I dvete bolesti glavno se javuvaat samo kaj ma`ite. @enite se javuvaat kako prenositeli na ovie nasledni bolesti na svoite sinovi. Slepilo za boi e nasledna bolest vo koja `enata e prenositel na defekten gen {to e na H hromozomot. Kaj ma`ot, vo kombinacijata na polovite hromozomi - HY e samo eden H hromozom i ako toj go nosi defektniot gen, ~ovekot e slep za boi. Na Y hromozomot vakov gen ne se sodr`i. @enite se mnogu poretko slepi za boi, zatoa {to kaj niv polovata kombinacija e HH, pa ako na edniot H hromozom genot e defekten, drugiot ja prezema funkcijata. Poretko i kaj niv mo`e da se javat dva defektni geni, koga `enata e slepa za boi. Slepiloto za boi se javuva kaj okolu 5% ma`i i 1% `eni koi ne gi razlikuvaat crvenata i Sl. 5 zelenata boja, tuku gi gledaat kako siva. Ti ve}e testira{e so testot za razlikuvawe boi. Sl.5 Hemofilija e nasledna bolest vo koja krvaveweto mnogu bavno zapira, a se javuva od sli~na pri~ina kako i slepiloto za boi. T e bolest vo koja zaboluvaat ma`ite, a `enite oa se prenositeli. 152

G enot koj ja kontrolira koagulacijata na krvta, se nao|a na H hromozomot. Na Y hromozomot vakov gen ne se sodr`i. Vo kletkite na ma`ot bolen od hemofilija (XY), H hromozomot nosi defekten gen. Funkcijata na defektniot gen kaj `enata se nadomestuva so zdrav gen od drugiot H hromozom. Ako i na dvata H hromozomi se javat defektni geni, vakviot `enski embrion umira. Toa zna~i deka `eni bolni od hemofilija nema, a kaj `enite prenositeli krvavaweto normalno zapira. Nasledni bolesti so prekubrojni hromozomi (sindromi) Ponekoga{ pri nastanuvaweto na polovite kletki vo mejozata se slu~uva nepravilna podelba na hromozomite. Nekoi od niv ne se razdeluvaat, nekoi se dupliraat itn. Posledicite na nepravilnata kleto~na delba se zabele`uvaat otkako vakva polova kletka }e u~estvuva vo oploduvaweto. Zigotot, idnoto novo bebe nosi defektna genetska osnova. Ovie sostojbi, zaradi slo`enosta na posledicite se nare~eni sindromi. Tuka }e gi razgledame dva: Daunov sindrom i Klinefelterov sindrom (nare~eni spored nau~nicite koi gi izu~uvale i opi{ale). Daunov sindrom e kaj lu|e koi imaat eden telesen hromozom pove}e – toa e 21-viot hromozom. Kaj niv, namesto 2, ima 3 takvi hromozomi pa nivnite kletki namesto 46, sodr`at 47 hromozomi. Spored nau~nicite, rizikot za ovaa bolest raste so starosta na majkata (nad 40 godini). Bolesta e svrzana so namalena otpornost kon infekcii i namalena inteligencija. Sepak, so mnogu gri`a na semejstvoto, vakvoto dete dosta dobro se prisposobuva za normalen `ivot. Sl. 6 i 7. Klinefalterov sindrom se javuva samo kaj ma{ki osobi koi vo kletkite imaat prekubroen polov hromozom H, (XXY), pa namesto 46, imaat 47 hromozomi. Tie se natprose~no visoki i tenki. Tie ne se sposobni za normalen polov `ivot, zatoa {to im se zakr`laveni semenicite.
Proveri go svoeto znaewe: 1 . Navedi primeri za mutirani formi kaj rastenija, `ivotni i ~ovek. 2. Opi{i kako go razbira{ poimot mutacija. 3. Kolku od naslednata materija zafa}a genskata mutacija? 4. Navedi gi dvata vida hromozomski mutacii. 5. Navedi nekoi hemiski mutageni faktori. 6. Navedi gi zakonomernostite od dejstvoto na mutaciite. 7. Opi{i ja hemofilijata od genetski aspekt. 8. Opi{i gi sindromite kaj ~ovekot.

Sl. 6 Dete so Daunov sindrom

Namesto 2, tuka se 3 hromozomi br. 21 Sl. 7

153

GLAVA 14

MESTO I ULOGA NA ^OVEKOT VO BIOSFERATA

Biosferata e prepolna so raznovidni `iveali{ta. ^ovekot gi naseluva i gi koristi uslovite vo niv za da gi zadovoli potrebite na svojata populacija koja eksplozivno se zgolemuva. So toa ja zagr ozuva biosferata, no i sebe, kako nejzin del. No, ima nade`, bidej}i ~ovekot pripa|a na vidot Homo sapiens.

Poimi {to }e gi izu~uva{ vo ovaa glava: - biosfera - ekosistem - prirodni ekosistemi - ve{ta~ki ekosistemi - zagaduvawe na `ivotnata sredina - za{tita na `ivotnata sredina - obnovuvawe na resursite.

Izu~uvaj}i gi sodr`inite, }e mo`e{: - da gi objasnuva{ karakteristikite na lokalnata sredina i da naveduva{ primeri - da sporeduva{ zagaduvawe i mo`nosti za za{tita - da u~estvuva{ vo izrabotuvaweto planovi za ekolo{ko istra`uvawe i ekolo{ka akcija.

154

^ovekot kako del od `iviot svet ostvaruva postojana razmena na materiite i informaciite so `ivotnata sredina. Taa razmena ja vr{i so pomo{ na svoite organski sistemi. Toa zna~i deka biolo{kite strukturi i nivnite funkcii kaj ~ovekot ne se razlikuvaat od tie kaj drugite `ivi organizmi. Site vrski koi ~ovekot gi ostvaruva so svojata `ivotna sredina rezultiraat so poseben ekosistem: ~ovek i `iveali{teto. Tie vrski se bazirani pred se na potrebite na ~ovekot za vozduh, voda i po~va. T vsu{nost, oa vklu~uva ~ist vozduh, nezagadena voda za piewe i drugi potrebi i nezagadena po~va so te~en i cvrst otpad. Sl.1
Osven toa, ~ovekot e i organizirano socijalno su{testvo, zaradi {to vo odnosite so sredinata toj vnesuva nova dimenzija – svesno dejstvuvawe. Svesnoto dejstvuvawe pretstavuva tip na ekolo{ki odnosi koi se tipi~ni samo za ~ovekot kon sredinata. So drugi zborovi, ~ovekot svoite planovi vo odnos na uslovite vo sredinata gi ostvaruva so rabota. Vo zavisnost od obemot i traeweto na dejstvuvaweto, ~ovekot neodgovorno im se sprotivstavil na granicite na odr`livosta na uslovite i rezervite na prirodnite bogatstva. Toa uveruvawe deka prirodnite bogatstva se neiscrpni i deka so niv mo`e da se stopanisuva po sopstvena volja dovelo do te{ki posledici za golemi prostranstva na Zemjata.

SODR@INA 1

AKTIVNOSTI NA ^OVEKOT VO BIOSVERATA I ODR@LIV RAZVOJ

Sl. 1.

Aktivnosti so koi ~ovekot ja menuva `ivotnata sredina
Pojavata na svesnoto dejstvuvawe na ~ovekot bila presvrtnica vo istorijata na na{ata planeta. Relativno kusiot period vo koj `ovekot dejstvuva na Zemjata, obele`en e so krupno preobrazuvawe na prirodata. Vo ranata istorija na ~ovekot, toj bil vo mo`nost da predizvikuva samo lokalni promeni, t.e. da gi menuva uslovite samo vo neposrednata okolina. So toa ~ovekot ne se razlikuval od drugite `ivi vidovi koi isto taka gi menuvaat uslovite na `iveali{teto. Na primer, dabarot ja menuva reki~kata gradej}i brana, so {to se sozdava ezerce. No, ~ovekot ja ima sposobnosta ne samo da koristi alatki, tuku i da gi izrabotuva. So toa ~ovekot gi nadminal ramkite na lokalnite promeni i zapo~nal da gi menuva uslovite vo celi regioni, t.e. da go menuva liceto na Zemjata. Sl.2. So razvitokot na naukata i tehnologijata od 19 vek navamu, aktivnostite na ~ovekot se globaliziraat i ja zafa}aat celata biosfera. So svojata svesna aktivnost, ~ovekot navlegol vo promeni na geohemiskite odnosi. T sozdal ciklusi na novi materii koi se oj nadovrzale na postoe~kite prirodni ciklusi na materiite (voda, jaglerod dioksid, azot). So toa, ~ovekot stanal edinstven `iv vid {to e vo sostojba so svojata aktivnost da go zagrozi sistemot biosfera. 155

Su{tinata na zagrozuvaweto na biosferata se sostoi vo brziot porast na brojot na lu|eto, zaradi {to se potrebni se pogolemi koli~estva hrana, upotrebliva voda i prostor i se pogolemi koli~estva goriva i surovini za industrijata. Sl.2

Sl.1

Aktivnosti vo zemjodelstvoto Zemjodelstvoto e najizrazit primer za aktivnostite na ~ovekot vo prirodata. Od ekolo{ki aspekt, sozdavawe na kulturni posevi so `itni, ovo{ni, zelen~ukovi i industriski rastenija, pretstavuva uni{tuvawe na originalnite divi rastenija. So toa, od temel se menuvaat ekolo{kite uslovi na obrabotuvanite povr{ini. Zemjodelstvoto e mnogu stara dejnost,

Sl.2.

Sl.3.

156

so po~etoci od pred okolu 5.000 godini, vo koj period se obraboteni ogromni prostranstva i izmenuvan e likot na celi regioni. Sl. 3 Za da sozdade po~va za odgleduvawe na kulturnite posevi, ~ovekot prvo gi uni{tuval {umite so se~ewe i so namerno opo`aruvawe. Na tie prostori se pr omeneti klimatskite i hidrolo{kite uslovi, a is~eznal originalniot rastitelen i `ivotinski svet. Takva sudbina pretrpele ogromni regioni vo Evropa i Amerika. Glavnata posledica od uni{tuvaweto na {umite e uni{tuvaweto na plodnata po~va, koja se degradira i se raznesuva. Za potrebite na zemjodelstvoto, na golemi povr{ini se sproveduva i melioracija, so koja se isu{uvaat mo~uri{ta, a se navodnuvaat poliwata so kulturnite posevi. Sl. . 4 Isto taka, vo po~vata se vnesuvaat ogromni koli~estva ve{ta~ki |ubriwa so {to se zgolemuvaat prinosite od odgleduvanite kulturi. Paralelno so |ubreweto, po~vata se tretira so hemiski sredstva za uni{tuvawe na {tetnicite (insekticidi, pesticidi). Sl. 5. Spored toa, aktivnostite na ~ovekot vo zemjodelstvoto doveduvaat do promeni vo klimata, hidrologijata i sostavot na po~vata, kako i vo sostavot na originalnata rastitelna i `ivotinska zaednica na ogromni prostranstva na Zemjata. Aktivnosti vo industrijata Civilizacijata na sovremeniot ~ovek se zasnovuva vrz industrisko proizvodstvo. Za industrijata se potrebni nekolku prirodni resursi: organski surovini ili rudi, energetsko gorivo (jaglen, nafta, gas), voda (za ladewe, za procesot, za miewe) i dovolno sloboden prostor (za postr ojki, za proizvodite, za otpadot). Sl.6.

Sl.4

Sl. 5

Sl. 6.

157

Site ovie nabroeni resursi, industrijata gi zema od prirodata. Toa pretstavuva problem, bidej}i stanuva zbor za ogromni koli~estva koi postojano rastat. Industriskite postrojki se prefrlaat od regionite kade resursite se ve}e iscrpeni, vo regioni kade doprva toa }e se slu~i, no daleku pobrzo i poefikasno, bidej}i ~ovekot sozdava se pomo}ni ma{ini so koi zafa}a od prirodnite bogatstva. Sl. 7.

Sl. 7.

Modernata civilizacija e vo dvi`ewe, a za soobra}ajot trebaat pati{ta, vozila i goriva. Za izgradba na pati{tata se se~at {umi. So prevoznite sredstva se prenesuvaat rastenija, `ivotni i drugi organizmi koi stanuvaat {tetni vo novite `iveali{ta kade {to se prenamno`uvaat. Pogonskoto gorivo e fosilno, pa pokraj zagaduvaweto, so negovoto sogoruvawe se pr edizvikuvaat i {teti so negovata neodmerena eksploatacija. Sl. 8 i 9.

Sl. 8.

Sl. 9.

Aktivnosti vo naselbite Eden del od ~ove~kite naselbi se pretvorile megapolisi (gr~. mega = golem, polis – grad), so 10- 0 milioni `iteli. T prostor vo pove}eto e od asfalt, beton, staklo i `elezo. 3 oj Zaradi toa, izmeneti se klimatskite uslovi vo niv, t.e. temperaturata, sostav na vozduhot, 158

na po~vata, a izmeneti se i rastitelnata i `ivotinskata zaednica koi normalno go pridru`uvaat ~ovekot vo negovite naselbi (od doma{nite milenici, do {tetnicite: staorci, lebarki, ~ove~ki bolvi, vo{ki itn.).

Sl. 10 Megapolis - Va{ington

Aktivnosti: A. Ispitaj ja potro{uva~kata na struja 1 . Izraboti vo svojata grupa plan na istra`uvaweto. 2. Za{to e va`na strujata? Kako se dobiva i {to se tro{i pri toa? 3. Definiraj go obemot na istra`uvaweto (15 semejstva, u~ili{te), vremeto (1 nedela, 10 dena); kolku lu|e ja koristat, za da mo`e{ da presmeta{ potro{uva~ka po ~ovek na den. 4. Izraboti prikaz, so tabeli so podatoci i grafikoni i izvle~i zaklu~oci. Dali tie se povolni? Kolku ~ini strujata? Dali mo`e da se za{tedi?

Proveri go svoeto znaewe: 1. 2. 3. Koi potrebi ostvaruva ~ovekot vo vrskite so `iveali{teto? Za{to vrskite me|u ~ovekot i sredinata trgnale pogre{no? Objasni ja su{tinskata pri~ina zagrozuvaweto na biosferata od strana na ~ovekot. Obrazlo`i gi aktivnostite na ~ovekot vo zemjodelstvoto. Opi{i gi aktivnostite na ~ovekot vo industrijata i koi prirodni resursi taa gi iscrpuva. Opi{i gi aktivnostite na ~ovekot vo naselbite.

4. 5.

6.

159

SODR@INA 2

FIZI^KI I HEMISKI ZAGADUVAWA NA @IVOTNATA SREDINA

Preobemnite i dolgotrajnite aktivnosti na ~ovekot vo razli~nite poliwa doveduvaat do naru{uvawa na `ivotnata sredina. Tie glavno mo`at da se svedat vo dve grupi zagaduvawa: fizi~ki i hemiski. Pritoa se zagaduvaat vodata, po~vata i vozduhot.

Zagaduvawe na vodata
Vodata {to se nao|a vo prirodata, normalno sodr`i opredeleni koli~estva rastvoreni ili cvrsti materii. Tie materii se neophodni za `ivot i za opstanok na site `ivi organizmi. Sepak, vidot i koli~estvata na materiite vo vodata {to im se potrebni na razli~nite vidovi organizmi se razli~ni. Kako primer mo`e da poslu`i faktot, {to vo morskata voda ne mo`at da opstanat slatkovodnite organizmi i obratno, makar {to ima i isklu~oci. Vodata so izmenet sostav i koli~estvo na hemiskite materii e hemiski zagadena voda. Od fizi~kite izmeni, vodata mo`e da bide so povisoka temperatura (toplotno zagaduvawe) ili matna, poradi prisustvo na cvrsti ~esti~ki. Izvorite na zagaduvaweto na vodata se mnogubrojni: od procesite na gorewe, od razli~nite industriski dejnosti (hemiska industrija, obrabotka na rudi, nafta, proizvodstvo na metali, prehranbena industrija), od hemikaliite vo zemjodelstvoto i od naselbite (komunalno zagaduvawe). Sl. 1 Nekoi od ovie hemiski zagaduvawa se industris ki. Takvo zagaduvawe na vodata se slu~uva pri procesite na gorewe, kade se ispu{ta ~ad vo atmosferata, vo koj ima mnogu {tetni soedinenija: sulfur dioksid, pred se. So vrne`ite ovie {tetni i otrovni materii pak se vra}aat na povr{inata i gi zagaduvaat i po~vata i vodata. T se “kiselite oa do`dovi” koi go uni{-

Sl.1 Zagadena voda - Bombaj

Sl.2 ^adot e pri~ina za kiselite do`dovi

160

tuvaat rastitelniot i `ivotinskiot svet, predizvikuvaat korozija na metalite itn. Od fizi~kite zagaduvawa na vodata, naj~esto e toplotnoto zagaduvawe, pri {to tempe raturata na vodata raste. Toa se slu~uva so ispu{tawe na zagreana voda od industriskite postrojki do 80oS, kade vodata slu`i za da gi oladi. Vakvite brzi promeni obi~no gi uni{tuvaat originalnite rastitelni i `ivotinski vidovi. Naj~esto tie se zamenuvaat so nekoi mikroorganizmi koi se otporni na visoki temperaturi. Sl.3.

Sl.3. Toplotno zagaduvawe na vodata od hidroelektrana

Najte{ko fizi~ko zagaduvawe na vodata e so radioaktivni materii, zatoa {to e mnogu dolgotrajno. Ova zagaduvawe e opasno, zatoa {to so zagadenata voda se navodnuvaat posevite i se napojuva stokata, koi potoa ~ovekot gi vnesuva kako hrana. Celiot ekosistem vo koj e izvr{eno isfrlawe na radioaktivni materii, na primer, radioaktiven otpad, dolgo vreme }e bide zagaden preku sinxirite na ishranata. Sl. 4_

Zagaduvawe na po~vata
Zagaduvaweto na po~vata isto taka mo`e da bide hemisko i fizi~ko, no naj~esto e me{ano. Otpadocite vo po~vata se te~ni i cvrsti.

Sl.4. Industriski postrojki na radioaktiven pogon

161

So vnesuvawe na cvrst otpad po~vata se zagaduva: od komunalni dejnosti i od doma}instvata (grade`en materijal, otfrleni predmet, pepel), od industrijata (talozi, mil, hemikalii, pesok, celi bregovi od prerabotka na rudata itn. . Sl.6. ) Zagaduvawe na po~vata so natalo`uvawe od vozduhot se vr{i so {tetni materii koi gi nosi vozduhot. Ponekoga{ ovie materii se prenesuvaat so iljadnici kilometri daleku od izvorot na zagaduvaweto. Sepak, poopasni se neposrednite zagaduva~i, bidej}i vozduhot nad niv e prezasiten so {tetni materii (topilnica, termoelektrana, fabriki od hemiska industrija, industrija na cement i dr.) . Pokraj ~adot i pepelot, na povr{inata na po~vata i vo nea se natrupuvaat zagaduva~i koi se specifi~ni za proizvodstveniot proces. Na primer, vo okolinata na topilnica za olovo, vo po~vata se nao|a zna~itelno visoka sodr`ina na olovo i negovi pridru`ni elementi. Vo blizina na hemiska fabrika za pesticidi, po~vata gi sodr`i pesticidite. Zagaduvawe na po~vata so zagadena voda e proces koj mo`e da se nabquduva i vo obratna nasoka, t.e. ako po~vata e zagadena, vodata gi rastvara i gi nosi {tetnite materii. Po~vata se zagaduva i so “kiselite do`dovi ” koi se tipi~ni za visokoindustriskite oblasti. Tamu od ~adot na fabri~kite oxaci se sozdavaat otrovnite vrne`i so koi se uni{tuva `iviot svet i se zagaduvaat po~vata i vodata. Sl. . 7 Posebno e opasno koga za navodnuvawe se koristi voda vo koja sodr`inata na mineralni materii e visoka. T doveduva oa do “zasoluvawe na po~vata”, so {to taa stanuva neupotrebliva za zemjodelstvoto. Fizi~ko zagaduvawe na po~vata e rezultat na nejzinoto neposredno koristewe: obrabotka vo zemjodelstvoto, povr{insko otkopuvawe na ruda, jaglen, mermer i drugi minerali. Toa sozdava luzni na likot na edna oblast, koi obi~no ostanuvaat pove}e decenii. 162

Sl. 6.

Sl. 7.

Zagaduvawe na vozduhot
Vozduhot ne e vistinska `ivotna sredina, tuku sredina koja se vklopuva i se integrira i so po~venata i so vodnata `ivotna sredina. Vozduhot e prenesuva~ na site zagaduvawa me|u dvete `ivotni sredini na golemi rastojanija. Sepak ima nekoi ograni~uvawa vo zagaduva~ite {to toj gi prenesuva: dimenziite na ~esti~kite. O~igledno e deka vo vozduhot se ispu{taat samo mnogu sitni cvrsti ~esti~ki i te~ni kapki koi potoa toj gi prenesuva. Od vozduhot tie se istalo`uvaat na povr{inata na Zemjata, so veterot ili so vrne`ite. Izvorite na zagaduvaweto na vozduhot se isti so tie na vodata i po~vata: od goreweto, industrijata, od zemjodelstvoto i od naselbite na ~ovekot. Sl.8.

Sl. 8. Meksiko Siti

Za{tita na `ivotnata sredina
Najva`nata cel na site planirawa od oblasta na ekologijata e obnova i za{tita na prirodnata sredina vo celost. Pri toa, se potencira obnovata, zaradi faktot {to ogromni prostori na Zemjata se uni{teni do taa merka, {to za samoobnovuvawe ve}e ne mo`e da stane zbor. Duri otkako bi se izvr{ilo obnovuvawe na prirodnite tekovi na materijata i energijata, vo niv bi mo`elo da se pristapi kon za{titata. @ivotnata sredina sodr`i dva oddelni tipa prirodni bogatstva (resursi), koi ~ovekot mora planski da gi koristi i da gi za{tituva i {tedi. Resursi {to ne se obnovuvaat Rezervite na jaglen, nafta, gas, `elezni i drugi rudi se definitivno ograni~eni i koga tie }e se iscrpat, ~ovekot }e mora za niv da najde zamena ili da gi trpi posledicite. Ova se prirodnite bogatstva koi ne se obnovuvaat i niv e potrebna specijalnata za{tita. Za rudite treba da znaeme deka edinstven izlez, spored se, e recikliraweto (povtornata upotreba) na proizvodite. O~igledno e deka za fosilnite goriva tr eba da se bara dovolno efikasna zamena (solarna energija, energija na veterot, na plimata i osekata ili druga). Sl.9 i 10.
Sl. 10.

Sl. 9.

163

Resursi {to mo`e da se obnovat od godina vo godina ili od vek vo vek, se tie {to u~estvuvaat vo odr`uvaweto na prir odnata ramnote`a (po~va, voda, {umi, rastenija, `ivotni). (Sl.11.) Nivnata za{tita ne se sostoi samo vo ograni~enoto koristewe, tuku i vo opravdanosta na toa. Isto taka e va`no ovie bogatstva da se koristat samo tolku, kolku {to mo`e prirodata da go nadomesti iskoristenoto. T se narekuva oa granica na odr`livosta na po~vata, vodata ili `ivotnata zaednica. Ako koristeweto na resursot ja nadmine taa granica, resursot e nepovratno izguben. Na primer, po`arot ja nadminuva granicata na odr`livosta na {umata. Treba da znae{ deka nitu so eden zakon ili formalen dogovor, op{testvoto ne mo`e da gi za~uva prirodnite bogatstva. Neophodno e sekoj ~ovek da dade pridones kon zaedni~koto dobro i dobroto na idnite generacii. Odgovornosta za prirodata ja nosime site.
Aktivnosti A. Ispitajte ja potro{uva~kata na voda 1 . Napravete vo paralelkata plan za rabota za istra`uvaweto. 2. Izberete naslov na istra`uvaweto i na akcijata (zadol`enija, rokovi, evidentirawe na podatoci). 3. Izberete od kogo }e pobarate pomo{ (dokolku vi treba), osven od va{iot nastavnik. 4. Izvr{ete merewa i evidentirawa na podatocite. Vrz osnova na niv izrabotete grafi~ki prilog i kompleten prikaz na istra`uvaweto. B. Pokrenete akcija za {tedewe na vodata 1 . Izrabotete plan za akcija (zadol`enija, rokovi). 2. Izberete na~ini i metodi za informirawe vo u~ili{teto, kako i nekoj lokalen medium. 3. Pobarajte pomo{ od vozrasnite von u~ili{te, kako i dozvola od direktorot na u~ili{teto za javno prezentirawe na akcijata vo u~ili{teto.

Sl.11

Proveri go svoeto znaewe: 1 . Opi{i gi izvorite na zagaduvaweto na vodata. 2. Opi{i gi fizi~kite zagaduvawa na vodata. 3. Obrazlo`i go zagaduvaweto na po~vata. 4. Navedi gi aspektite na zagaduvaweto na vozduhot. 5. Kako bi mo`ele da gi za{titime resursite {to ne mo`at da se obnovuvaat? 6. Vo {to se sostoi osnovniot problem pri koristeweto na resursite {to mo`at da se obnovuvaat?

164

RE^NIK NA STRU^NI TERMINI SO OBJASNUVAWA NA ZNA^EWETO
-AAdrenalin e hormon na srcevinata na nadbubre‘nite ‘lezdi, koj go podgotvuva teloto za brza akcija Akomodacija e sposobnost na le}ata da ja menuva svojata debelina, so {to se prisposobuva kon razli~na razdale~ina na predmetite. Alveoli se ne‘ni vre}i~ki koi se opkru‘eni so mre‘a od krvni kapilari. Vo niv, dlaboko vo belite drobovi, se vr{i razmenata na gasovite. Anoreksija e bolest – posledica na prekumerno, dolgotrajno gladuvawe. Prosledena e so nedostig na vitamini vo organizmot, bleda ko‘a {to e kako hartija i namalena otpornost kon infekciite. Antropoidi se grupa {to gi opfa}a dene{nite ~ovekoliki majmuni: {impanzoto (Afrika), orangutanot (Indonezija) i goriloto (Afrika). Antropologija e nauka {to go izu~uva nastanuvaweto i evolucijata na ~ovekot. Artritis e vospalenie i o{tetuvawe na zglobovite, pri koe dvi‘ewata na zglobovite se bolni i te{ki. Astma e zaboluvawe pri koe bronhiite se stesnuvaat koga vo niv navleze vozduh so hemikalii ili ~esti~ki i se javuva gu{ewe. Atrofija e o{tetuvawe t.e. namaluvawe na muskulite koga dolgo ne rabotat, na primer, pri skr{enica na koskite na noga ili raka. Australopitekus (ju‘en majmun) e prviot stepen na evolucijata na ~ovekot (hominizacijata) od Ju‘na Afrika. Avtonomniot nerven sistem (vegetativniot nerven sistem) e izgraden od nervni kletki koi se vo ‘rbetniot mozok, vo mozo~noto steblo i vo nervnite ganglii. Ovoj sistem gi kontrolira vrodenite refleksi, t.e. dejstvuva samostojno. -B· Belata masa na mozokot e vo vnatre{nosta {to e sostavena od nevriti, kaj koi belata boja e od mrsnata bela obvivka. · Belite drobovi se izgradeni od dve belodrobni krilja (levo i desno), koi se smesteni vo gradniot ko{. · Belkovinite se soedinenija so golemi molekuli, koi se izgradeni od jaglerod, vodorod i kislorod, kako i azot, fosfor i sulfur. · Belodrobno di{ewe e razmena na kislorodot i jaglerod dioksidot vo belite drobovi. · Belovnica e cvrst i neproyiren nadvore{en sloj na okoto. Vo nejzin sostav se: proyirnata ro‘nica i konjunktivata. · Biolo{ka filtracija na krvta e pre~istuvawe na krvta vo bubrezite, {to se sostoi od slednite procesi: filtracija, refiltracija i izla~uvawe na mo~kata. · Bojata na glasot e osobina na glasot po koja go prepoznavame, a zavisi od formata na grklanot i na usnata praznina. · Bremenost e vremeto me|u oploduvaweto i ra|aweto i kaj ~ovekot trae okolu 9 meseci (40 nedeli). · Bronhitis e vospalenie na bronhiite. -V· Visinata na glasot zavisi od dol‘inata na glasnite ‘ici: pokusite glasni ‘ici proizveduvaat visok glas, a podolgite – ponizok. · Vitaminite se organski soedinenija koi samite nemaat energetska vrednost, no u~estvuvaat vo energetskite procesi, zaradi {to se neophodni vo ishranata. · Vnatre{noto uvo e kosken labirint vo koj se smesteni ko‘eni cevki, ispolneti so te~nost: setiloto za sluh i setiloto za ramnote‘a. · Vrodeni (bezuslovnite) refleksi se nasleduvaat (goltawe, trepkawe, cicawe i dr.).

·

·

·

·

·

· ·

·

·

·

·

165

-G· Gangliite se izgradeni od masa nervni kletki koi se smesteni vo ‘rbetnite nervi, vo blizina na ‘rbetniot mozok. Vo niv se vr{i zasiluvawe i naso~uvawe na drazbata. · Genite se {ifrirani nasledni poraki, se smesteni vo stap~esti telca – hromozomi, vo jadroto na kletkata. · Genska mutacija e nasledna mala hemiska mutacija vo sostav na genot. · Gigantizam e nenormalno visok rast, koga vo periodot na rastewe, tiroksinot se izla~uva vo pogolemi koli~estva. · Glikogenot jaglehidrat (“`ivotinski” slo`en {e}er) e rezervna materija {to ja ima vo `ivotinskite i vo ~ove~kite kletki. · Glomerul (lat. = klop~e) e kapilarna mre‘a od bubre‘nata arterija. · Gnojot e ‘oltenikava gusta smesa sostaven od ‘ivi i mrtvi beli krvni kletki , od bakterii od ostatoci od razorenoto tkivo. · Golemiot mozok e izgraden od nervni kletki so prodol‘etocite i e organiziran vo dve polovini – hemisferi, {to se povrzani so mozo~nata greda. · Goltkata e zaedni~ki muskulen organ na sistemite za di{ewe i za digestija, bidej}i vo nea se vkrstuvaat nivnite pati{ta. · Gonorea e zarazna polova bolest, vo koja ranite znaci se: izla~uvawe gusta te~nost od poloviot organ i pe~ewe pri mokreweto. · Govor (ili artikulacija na glasot) e aktivnost na muskulite na usnata praznina, usnite i jazikot, kako i mozokot. · Grklanot e izgraden od 'rskavi~ni prsteni i plo~ki i spa|a vo di{nite pati{ta. · Grloto e del od grklanot vo koj se raspnati elasti~ni nabori – glasni ‘ici, kade {to se formira glasot.

· Definitivna mo~ka sodr‘i: voda, mineralni soli, urea, mo~na kiselina i drugi nepotrebni materii. · Dermisot (vistinskata) ko‘a e vnatre{niot plast na ko‘ata. · Detoksikacija (lat. toksin = otrov) e proces na razgraduvawe na {tetni ili otrovni materii vo crniot drob. · Detska paraliza (poliomielitis) e bolest {to ja predizvikuva virus koj gi napa|a delovite na nervite niz koi stignuva drazbata do muskulite. · Di{eweto e proces na razmena na gasovite me|u teloto i vozduhot. · Di{ni pati{ta se: nosot, goltkata, grklanot i du{nikot. · Digestigniot kanal e izdiferenciran na slednite delovi: usna praznina, goltka, hranoprovod, ‘eludnik i crevo so negovite delovi. Pridru‘en e so digestivni ‘lezdi. · Dijabetes e bolest vo nivoto na glukozata vo krvta e poka~eno zaradi toa {to pod‘eludo~nata ‘lezda ne sozdava hormon – insulin. · Dijafragma e plo~est muskul, smesten pod rebrata {to ja ztvara dolnata strana na gradniot ko{. · Dijaliza e postapka na ve{ta~ko pro~istuvawe na krvta so pomo{ na ma{ina, pred da se vrati vo teloto na bolniot. · Drazba e slab elektri~en impuls (nerven impuls) koj ednonaso~no patuva po dol‘inata na prodol‘etocite na nervnata kletka. · Droga e bilo koja hemiska supstanca koja {to ja menuva rabotata na nervniot sistem i doveduva do negova nepravilna rabota ili o{tetuvawa. · Dvanaesetpale~noto crevo e dolgo 12-15 cm i e po~eten del od tenkoto crevo.

-D· Dalekuvidnoto oko ima mnogu tenka le}a, pa gi sobira zracite od dale~nite predmeti i jasno gi gleda. · Daunov sindrom e se javuva kaj lu|e koi imaat eden telesen hromozom pove}e – toa e 21-viot hromozom.

-E· Embrion e malo top~e od kletki {to nastanuva po oploduvaweto, otkako zigotot zapo~nuva da se deli i da raste. · Emfizem e o{tetuvawe na ne‘nite yidovi na alveolite vo belite drobovi koga tie prsnuvaat i ~ovekot ima kus zdiv.

166

· Enzimite se slo‘eni organski soedinenija, koi gi sozdava organizmot, a ovozmo‘uvaat razgraduvawe ili spojuvawe na soedinenijata vo kletkite. · Epidermisot (poko‘icata) e povr{inskiot plast na ko‘ata, {to e sostaven od pove}e sloevi na plo~esti epidermalni kletki. · Epitelno tkivo e povr{insko tkivo na koe se nao|a na povr{inata na ko‘ata i gi pokriva site vnatre{ni organi i praznini vo teloto na ‘ivotnite i na ~ovekot. · @eludnikot e pro{iren del na digestivniot kanal, koj na vlezot i izlezot ima kru‘ni muskuli. Vo nego zapo~nuva razgraduvaweto na belkovinite. · @eludo~en ~ir e bolest predizvikana od bakteriska aktivnost vo koja nastanalo razjaduvawe na yidot na ‘eludnikot, {to e prosledeno so mnogu silni bolki. · @eludo~niot sok pretstavuva voden rastvor na hlorovodorodna kiselina i enzim so koj zapo~nuva razgraduvaweto na belkovinite. · @enskite polovi hormoni se sozdavaat vo jaj~nicite, vo korata na nadbubre‘nite ‘lezdi kaj dvata pola kako i vo postelkata na embrionot vo bremenosta. · @enskite polovi organi se jaj~nicite, jajcevodite, matkata i rodnicata. · @lezdi so vnatre{no la~ewe se ‘lezdi koi svoite produkti (hormonite) gi izla~uvaat direktno vo krvta. · @oltata damka se nao|a vo okoto vo vidniot del na mre‘nicata i e mesto na najjasen vid. -ZZdobieni (uslovni) refleksi, se pro{ireni i uslo‘neti vrodeni refleksi so koi upravuva golemiot mozok. Gi izu~il i opi{al ruskiot nau~nik Ivan Pavlov. Zdravata hrana mora da sodr‘i 6 razli~ni materii: jaglehidrati (so celuloza), belkovini, masnotii, vitamini, minerali i voda. Zglob pretstavuva podvi‘no povrzuvawe me|u zadebeleni kraevi na koskite. Zigot e oplodena jajce-kletka, koja kaj ~ovekot go nosi karakteristi~niot broj hromozomi za ~ove~kiot vid – 46.

· Zvu~nata skala gi opfa}a frekvenciite na zvukot {to gi prepoznava ~ove~koto uvo, od 20 Hz (mnogu niski zvuci), do okolu 20.000 Hz (mnogu visoki zvuci). -I· Implantacija e vgnezduvawe na embrionot vo yidot na matkata. · Inkubator e aparat vo koj se neguvaat predvreme rodenite bebiwa. Vo aparatot se reguliraat temperaturata, kislorodot i vla‘nosta na vozduhot. · Insulinot e hormon na pod‘elude~nata ‘lezda koj go namaluva nivoto na glukozata vo krvta, te. go odr‘uva postojano. · Ispraveniot ~ovek (Homo errectus) e evolutiven predok na dene{niot ~ovek, ~ii rasi ‘iveele na ostrovot Java, kaj Peking, vo Germanija, vo Severna Afrika. · Izla~uvawe na nepotrebni i {tetni materii od organizmot go vr{at nekolku organi i sistemi: za digestija, za di{ewe, za izla~uvawe i ko‘ata. -J· Ja~inata na glasot zavisi od ja~inata na vozdu{nata struja vo grklanot. · Jadrenata kiselina – DNA (dezoksi–ribonukleinska kiselina) gi izgraduva ni{kite na hromozomite i gi sodr‘i {ifriranite nasledni poraki na edinkata, no i na vidot. · Jaglehidratite ({e}erite) se organski materii {to se izgradeni od jaglerod, vodorod i kislorod. Spored nivniot sostav, razlikuvame prosti i slo‘eni {e}eri. · Jaj~nicite se ‘enski polovi ‘lezdi koi gi sozdavaat ‘enskite polovi hormoni. · Jajce-kletkata sodr‘i jadro so 23 hromozomi, citoplazma, kleto~na membrana i ‘elatinozna obvivka. · Jazikot e muskulen organ vo usnata praznina koj ja potisnuva i prevrtuva hranata i u~estvuva vo govorot. Na negovata povr{ina se setilata za vkus i za toplina i bolka. -K· Karies e bolest (razgraduvawe) na zabnata koska, {to e predizvikana od bakteriska aktivnost.

·

·

· ·

167

· Kleto~no di{ewe e razmena na gasovite vo kletkite koe se vr{i vo organelite mitohondrii. · Klinefalterov sindrom se javuva samo kaj ma{ki osobi koi vo kletkite imaat prekubroen polov hromozom H. · Ko‘ata e neprekinata za{titna obvivka koja na prirodnite otvori preminuva vo ligavica. Sostavena e od 3 plasta: poko‘ica, vistinska ko‘a i potko‘en plast. · Ko‘en pigment e temna boja {to vo vid na zrnca e rasporedena vo epidermisot. · Kontracepcija gi opfa}a metodite so koi se spre~uva za~nuvaweto (oploduvaweto). · Kontraceptivni sredstva se razli~ni sredstva so koi se spre~uva oploduvaweto (kondom, tabletki) · Kontrakcija (skratuvawe) na jmuskulot e odgovor na muskulot na drazba, pri {to toj stanuva podebel. · Kortikoidi se hormoni na korata na nadbubre‘nite ‘lezdi koi ja reguliraat razmenata na nekoi materii. · Krapinskiot ~ovek, e evolutiven predok na ~ovekot, od vidot fosilen mudar ~ovek, koj ‘iveel vo Hrvatsko Zagorje. · Kratkovidnoto oko ima debela le}a koja gi sobira zracite samo od bliskite predmeti i jasno gi gleda. -M· Ma{ki polov hormon se sozdava vo semenicite, kako i vo korata na nadbubre‘nite ‘lezdi i kaj ma‘ite i kaj ‘enite. · Ma{kite polovi organi se semenici, semevodi, ma{ki polov organ i pridru‘ni ‘lezdi. · Maliot mozok e izgraden od leva i desna hemisfera, vo koi se centri za usoglasuvawe i precizirawe na dvi‘ewata. · Masnotii e zaedni~koto ime na mastite i maslata. Toa se soedinenija na jaglerodot, vodorodot i kislorodot, kako {to se i jaglerodnite hidrati, no vo drug soodnos. · Matriksot okolu koskenite kletki, sostaven e od neorganska materija - kalcium fosfat i organska materija, belkovinata kolagen.

· Megapolis (gr~. mega = golem, polis – grad) e ~ove~ka naselba vo koja ‘iveat 10-30 milioni ‘iteli. · Mejozata e delba na kletkata so koja se sozdavaat polovi kletki – gameti. Brojot na hromozomite vo polovite kletki e prepoloven vo odnos na toj vo kletkata-majka. · Melioracija, so koja se isu{uvaat mo~uri{ta, a se navodnuvaat poliwata so kulturnite posevi. · Menstruacija e krvavewe koe trae 3-6 dena na sekoi 28-30 denovi, a se javuva dokolku ne e izvr{eno oploduvawe, pri {to yidot na matkata bavno se raskinuva, se lupi i postapno istekuva niz rodnicata. · Mitohondriite se kleto~ni organeli vo koi se odviva di{eweto na kletkata razgraduvaweto na {e}erot vo prisustvo na kislorod. · Mitoza e delba na kletkata so koja se razmno‘uvaat site telesni kletki., vo koja brojot na hromozomite vo kletkata-majka i vo dvete kletki-}erki ostanuva ist. · Mozo~en udar e o{tetuvawe na mozokot predizvikano od tromb ili od krvavewe. · Mozo~na te~nost go ispolnuva prostorot me|u obvivkite kako i prazninite vo mozokot i ima za{titna funkcija. · Mozo~ni centri se na primer: setilnite mozo~ni centri, centrite za dvi‘ewe, centrite za razmisluvawe i za odnesuvawe, centrite za ~uvstva, centarot na svesta, centarot za govor. · Mozo~nite obvivki gi za{tituvaat mozokot i ‘rbetniot mozok i gi snabduvaat so hrana i kislorod; toa se: nadvore{na - cvrsta, paja`inesta i meka obvivka. · Mre‘nicata e vnatre{niot sloj na okoto, koja vidniot del, koj e izgraden od nekolku sloevi nervni kletki, pod koi se setilnite kletki za vid. · Muskulite na vnatre{nite organi, osven srceto, se izgradeni od mazno muskulno tkivo koe sodr‘i ednojadreni kletki. · Muskulniot sistem e podvi‘niot (aktivniot) del od sistemot za dvi‘ewe vo koj u~estvuva i skeletot. · Muskulnoto tkivo gi izgraduva organite, ovozmo‘uva nivno dvi‘ewe, kako i dvi‘ewe na celoto telo vo prostorot.

168

· Mutaciite se nasledni promeni kaj rastenijata, ‘ivotnite i ~ovekot koi se pojavuvaat nenadejno i neo~ekuvano, a ne se posledica na kombinaciite na naslednite osobini. · Mutageni faktori se predizvikuva~i na naslednite promeni, mutaciite. -NNadbubre‘nite ‘lezdi ja reguliraat razmenata na materiite vo organizmot, preku hormonite: adrenalin, kortikoidi i polovi hormoni. Nadrazlivosta na muskulot e sposobnosta na muskulot da odgovori na drazba. Nadvore{nata pokrivka na teloto e organski sistem, koj e sostaven e od ko‘a i nejzinite produkti: vlakna, nokti, ‘lezdi so nadvore{no izla~uvawe i setilni kletki. Nadvore{ni polovi belezi spored koi se razlikuvaat ma{kiot i ‘enskiot organizam se: oblikot na skeletot, ja~inata na muskulite, na~inot na odewe, viso~inata na glasot, viso~ina na teloto, razvitokot na gradite i na polovite organi. Nadvore{noto uvo e sostaveno od ‘rskavi~na u{na {kolka i nadvore{en u{en kanal. Nefronot e gradbena i funkcionalna edinica na bubregot, {to e izgraden od ~a{ka so klop~e kapilari. Nervite se izgradeni od dolgite prodol‘etoci (nevritite) na nervnata kletka, koi se zdru‘eni vo snopovi; gi sproveduvaat drazbite. Nervna kletka – nevron e osnovna funkcionalna edinka na nervniot sistem, {to e sostavena od telo so organeli i kusi i dolgi prodol‘etoci. Nervniot sistem e sostaven od priemnici (receptori), nervi, nervni centri, muskuli i ‘lezdi (efektorite). Nervnoto tkivo e izgradeno od nervni kletki i nivni prodol‘etoci. Toa sproveduva i analizira drazbi i ovozmo‘uva komunikacija me|u organite, kako i na celiot organizam so sredinata. Noktite se za{titni, zadebeleni, ro‘esti plastovi na epidermisot, vsadeni vo gornata strana od vrvot na prstot.

·

· ·

·

-O· Obvivkata na muskulot e od elasti~no svrzno tkivo i zavr{uva so cvrsta lentovidna tetiva. · Okoto kaj ~ovekot e od tipot na “oko kako komora”. · Oploduvaweto e proces koj nastanuva vo momentot koga }e se spojat jadroto na spermiumot i jadroto na jajce-kletkata. · Organ e izgraden od razli~ni tkiva i vr{i posebna funkcija. · Organot za ramnote‘a e smesten vo vnatre{noto uvo nad osnovata na pol‘avot, vo trite polukru‘ni kanali koi se ispolneti so te~nost · Osmoregulacija e proces na regulacija na koli~estvoto na solite i vodata vo krvta i odr‘uvawe na nejzinata koncentracijata. · Osmoza e preminuvawe na sitni molekuli (na primer, gotvarska sol) niz kleto~na membrana od mesto so povisoka, kon mesto so poniska koncentracija. · Otisok na prstite e reljef na epidermisot na vrvovite na prstite.

·

·

·

·

·

·

·

-P· Papo~nata vrvca e sostavena od papo~ni krvni sadovi {to vodat vo stoma~eto na fetusot. · Para{titni ‘lezdi se smesteni zad {titnata ‘lezda koi izla~uvaat hormon {to go regulira koli~estvoto na kalciumot i fosforot vo krvta i koskite. · Parkinsonova bolest nastanuva zaradi nepravilno se izla~uvawe na hemiska materija, me|u nervnite kletki vo delot od mozokot {to gi kontrolira dvi‘ewata na teloto. · Placentata e posebna za{titna tvorba kaj site placentalni cica~i i kaj ~ovekot. Toa e spleskan disk koj se sozdava vo yidot na matkata, od iljadnici tenki resi~ki i prostorot ispolnet so krv na majkata · Plodova voda e te~nost vo edna od embrionalnite obvivki na fetusot koja go za{tituva od udari ili o{tetuvawa. · Plunkovnite ‘lezdi izla~uvaat plunka vo usnata praznina, so koja hranata se natopuva i zapo~nuva razgraduvaweto na jaglehidratite ({e}erite).

169

· Pod‘eludo~na ‘lezda (pankreas) izla~uva enzimi za digestijata (nadvore{no izla~uvawe), kako i insulin – hormon koj go sni‘uva nivoto na glukozata vo krvta (vnatre{no la~ewe). · Pokosnica e nadvore{na obvivka na koskata, a izgradena e od tenok plast na zbieni koskeni kletki. · Polovi bolesti se bolesti koi naj~esto se prenesuvaat so polovi odnosi (sifilis, gonorea i SIDA). · Polovi produkti na ‘enskite polovi organi (jaj~nicite) se polovite kletki jajcekletkite. · Polovite ‘lezdi izla~uvaat ma{ki i ‘enski polovi hormoni (vnatre{no la~ewe), kako i ma{ki i ‘enski gameti (nadvore{no izla~uvawe). · Polovite hromozomi (HH – za ‘enskiot i HY– za ma{kiot pol), go opredeluvaat polot i polovite osobini na ~ovekot. · Polovite produkti na ma{kite polovi organi (semenici) se polovite kletki spermiumi. · Potko‘en plast na ko‘ata, sostaven od rastresito svrzno tkivo i masni kletki. · Potta e te~nost, produkt na pottnite ‘lezdi, koja sodr‘i otpadni materii i po sostav e sli~na na mo~kata, no e porazredena. · Prag na slu{aweto e najtivkiot zvuk {to ~ove~koto uvo mo‘e da go slu{ne i ima vrednost od 0 dB. · Primarnata mo~ka sodr‘i voda, soli, prost {e}er (glukoza) i urea. · Primati e ime na grupata na najsovr{eno izgradenite cica~i. Vo ovaa grupa gi grupirame polumajmunite, majmunite, ~ovekolikite majmuni i ~ovekot. -R· Ra|aweto e moment na zapo~nuvawe na ‘ivotot na novoroden~eto, a zapo~nuva so bavni ritmi~ki kontrakcii na silniot muskulen yid na matkata. · Rasteweto i razvitokot na ~ovekot po periodot po ra|aweto gi sodr‘at periodite: detstvo, pubertet i ranata mladost.

· ‘Rbetniot mozok e del od nervniot sistem, koj e smesten vo kanal {to go formiraat otvorite na pre{lenite vo ‘rbetniot stolb. · Reanimacija e postapka na vra}awe vo ‘ivot na povreden ili ranet ~ovek. · Refiltracija na primarnata mo~ka e proces na sozdavawe definitivna mo~ka. · Refleksniot lak e sostaven od receptor, setilen nerv, nerven centar, motoren nerv i efektor (muskul ili ‘lezda). · Resursi {to mo‘e da se obnovat od godina vo godina ili od vek vo vek, se tie {to u~estvuvaat vo odr‘uvaweto na prirodnata ramnote‘a (po~va, voda, {umi, rastenija, ‘ivotni). · Resursi {to ne se obnovuvaat se rezervite na jaglen, nafta, gas, ‘elezni i drugi rudi. -S· Sadovnicata e sredniot sloj na okoto koja sodr‘i mnogu krvni sadovi i na okoto mu obezbeduva hrana i kislorod. Napred na sredinata ima otvor – crnka (zenica), a okolu nea e {arenicata. · Sedativite se drogi koi go zabavuvaat mozokot i predizvikuvaat pospanost (alkoholot). · Sekundarnite polovi odliki (lat. sekundum = vtor) se pojavuvaat vo periodot na polovoto sozrevawe – pubertetot. Kaj mom~iwata toa se t.n. rastewe na brada, musta}i, dlabok glas, porazviena muskulatura, potesni kolkovi i dr. Kaj devoj~iwata se rastewe na gradite – mle~nite ‘lezdi, pone‘en glas, poslabo razviena muskulatura, po{iroki kolkovi i dr. · Semenata te~nost (spermata) e me{avinata na spermiumite i te~nostite od pridru‘nite ‘lezdite. · Semenicite se ma{ki polovi ‘lezdi vo koi se sozdava eden ma{ki polov hormon. · Setila vo ko‘ata se setila za dopir, za bolka, za toplina i studeno. · Setiloto za miris e vo vid na setilni kletki za miris koi se smesteni vo ligavicata na nosnata praznina. · Setiloto za vkus e smesteno na povr{inata na jazikot.

170

· SIDA (AIDS) e te{ka zarazana bolest. Kratenkata SIDA zna~i sindrom na imuna deficiencija (nedostig). Bolesta e predizvikana od virusot nare~en HIV (virus na nedostig od imunitet kaj ~ovekot). · Sifilisot e zarazna polova bolest koja zapo~nuva so vospalenie na polovite organi i osip na ko‘ata na grbot. · Simpati~niot i parasimpati~niot del na avtonomniot nerven sistem ja upravuvaat rabotata na sekoj organ na sprotiven na~in. · Sistem na organi go so~inuvaat razli~ni organi koi se povrzuvaat i usoglaseno vr{at opredelena funkcija. · Sistemot za di{ewe e izgraden od belite drobovi i di{nite pati{ta. · Siva masa na mozokot e izgradena od telata na nervnite kletki i dendritite koi ne se obvitkani so obvivka. Ja izgraduva korata na mozokot. · Skeletnite muskuli se izgradeni od napre~no-prugasto muskulno tkivo. Tie go pridvi‘uvaat teloto vo prostorot i se pricvrsteni za koskite. · Skeletot e nepodvi‘en del od sistemot za dvi‘ewe koj na teloto mu obezbeduva cvrstina i forma. · Slepata damka se nao|a vo okoto vo mre‘nicata i e mesto koe ne e osetlivo kon svetlinata. Na ova mesto, nervitite od setilnite nervni kletki se spojuvaat i go gradat vidniot nerv · Slepilo za boi e nasledna bolest na ma‘ite, vo koja ‘enata e prenositel na defekten gen {to e na H hromozomot. Vo mre‘nica na bolnite ne se sozdavaat ~un~iwa za nekoi boi (crvena, zelena). · Sluh e sposobnost da gi ~uvstvuvame zvucite. · Spermiumite kaj ~ovekot se podvi‘ni ma{ki gameti koi sodr‘at glavi~ka i opa{ i vo glavi~kata imaat jadro so 23 hromozomi. · Srceviot muskul po gradba e napre~noprugast, a negovata rabota e kontrolirana na dva na~ini: samostojno i preku mozokot. · Srednoto uvo e pro{iruvawe vo koe se tri sitni kov~iwa, od koi prvoto e povrzano so tapan~eto. · Stap~iwata se setilni kletki vo mre‘nicata na okoto koi se osetlivi kon

·

·

· ·

koli~estvoto svetlina i na mozokot mu ispra}aat crno-bela slika. Stimulantite se drogi koi go zabrzuvaat mozokot i go pravat ~ovekot da bide pobuden (kokain, kofein, nikotin). Stres sostojba nastanuva pri podolgotrajno dejstvo na vozbuda, koga se izla~uva pove}e adrealin. Svetlinata e drazba {to ja prima setiloto za vid, vo vid na svetlosni zraci. Svrznoto tkivo gi izgraduva i gi povrzuva tkivata i organite. Go ima vo pove}e formi: cvrsto - koski, elasti~no – ‘rskavica i te~no – krv i limfa. -TTelesnite hromozomi, gi opredeluvaat site osobini na ~ovekot, osven polovite. Tenkoto crevo e dolgo okolu 6m i e izvitkano vo stoma~nata praznina.. Termoregulacija e odr‘uvawe na telesnata temperatura vo {to u~estvuvaat pove}e organi: mozokot, ko‘ata, bubrezite, muskulite i dr. Tiroksin e najpoznatiot hormon na {titnata ‘lezda (od lat. tireoidea = {titna ‘lezda), koj vo kletkite go zabrzuva razgraduvaweto na nekoi hranlivi materii so u~estvo na kislorod. Tkivo e izgradeno od kletki koi imaat ista forma i golemina i izvr{uvaat ista funkcija. -FFetus li~i na male~ko ~ove~ko su{testvo, a nastanuva so postapno zgolemuvawe na embrionot vo koj zapo~nuva da se diferenciraat razli~nite tkiva. Filtracija na krvta vo nefronot e proces na sozdavawe na primarnata mo~ka. Fizi~ki mutageni faktori se razli~ni radioaktivni zra~ewa, rentgentskite zraci, kosmi~kite zraci, zra~ewa od Zemjinoto jadro i ultravioletovoto zra~ewe od Son~eviot spektar. Formirani (formativni) krvni elementi se belite (leukociti) i crvenite krvni zrnca (eritrociti) i krvnite plo~ki (tormbociti).

· · ·

·

·

·

· ·

·

171

· Fosilen mudar ~ovek (Homo sapiens “fossillis”) e eviolutiven predok na ~ovekot koj `iveel vo Afrika, vo Evropa (Francija, [panija i Germanija). -H· Halucinogenite se drogi koi predizvikuvaat kaj ~ovekot da gleda i slu{a ne{ta koi ne postojat – halucinacii (marihuana i LSD). · Hemiski mutageni faktori se manganovite soedinenija, peroksidot, benzolot, formaldehidot, fenolot, nekoi sostojki od ~adot itn. · Hemofilija e nasledna bolest od koja zaboluvaat ma‘ite, a ‘enite se prenositeli, vo koja krvaveweto mnogu bavno zapira. · Hipofiza (podmozo~na ‘lezda) e smestena vo osnovata na golemiot mozok i go upravuva dejstvuvaweto na site drugi ‘lezdi so vnatre{no la~ewe. · Holesterolot e materija sli~na na masnotiite, koja e sodr‘ana vo mnogu vidovi hrana, vklu~uvaj}i go i ‘oltokot od jajceto i crniot drob. · Hominidi e grupa (najsovr{enata evolutivna linija) na koja i pripa|a dene{niot ~ovek. · Homo sapiens e dene{niot ~ove~ki vid, koj ima nekolku rasi, spored bojata na ko‘ata: bela, crvena, ‘olta i crna. Me|u niv ne postojat biolo{ki razliki. · Hormoni se produkti na ‘lezdite so vnatre{no la~ewe. Toa se aktivni organski materii, koi gi reguliraat ‘ivotnite procesi. · Hranoprovodot e muskulen kanal {to so ritmi~ki dvi‘ewa hranata ja sproveduva do ‘eludnikot. · Hromozomi se stap~esti telca koi se smesteni vo jadroto na kletkata, koi gi nosat genite. Imaat poseben hemiski sostav i gradba. · Hromozomski mutacii se nasledni promeni {to ja zaf}aat gradbata ili brojot na hromozomite.

-C· Carski rez e hirur{ka postapka so koja pri te{kite ra|awa se vr{i otvarawe na stoma~niot yid i matkata za da se izvle~e bebeto. · Crevnite resi~ki se gusto poslani vo yidot na tenkoto crevo i gi vpivaat molekulite na hranata, te. vr{at resorbcija. -^· ^un~iwata setilni kletki vo mre‘nicata na okoto koi se osetlivi kon posebnite delovi od Son~eviot spektar i na mozokot mu ispra}aat slika vo boja. -X· Xuxest rast e nenormalno nizok rast koj se javuva vo periodot na rastewe, pri nedovolno izla~uvawe na hormonot za rastewe. -[· [titna ‘lezda e smestena vo grloto i so hormonot tiroksin ja zabrzuva razmenata na materiiite.

172

SODR@INA GLAVA 1 ^OVEKOT KAKO DEL OD @IVIOT SVET 1. Mestoto na ~ovekot vo `iviot svet 2. Evolucija na ~ovekot i porast na populacijata GLAVA 2 GRADBA NA KLETKITE, TKIVATA I ORGANITE VO ^OVEKOVIOT ORGANIZAM 1. G radba i osnovni `ivotni funkcii na kletkata 2. Tkiva, organi i organski sistemi GLAVA 3 DVI@EWE 1. Uloga na koskite i muskulite vo dvi`eweto 2. G radba i funkcija na muskulite 3. Nega, higiena i deformacii na sistemot za dvi`ewe GLAVA 4 ISHRANA I DIGESTIJA 1. Hrana i zna~ewe na ishranata za organizmot 2. G radba na organite (usta, `eludnik, crevo) i digestija na hranata vo niv 3. Za{tita od anomalii i bolesti na organite za digestija GLAVA 5 CIRKULATOREN SISTEM 1. Krv i limfa - sostav, osobini i funkcii 2. Srce, krvni sadovi (gradba i funkcija) i golem i mal krvotok 3. O{tetuvawe i za{tita na cirkulatorniot sistem GLAVA 6 IMUN SISTEM 1. Krvna grupa, imunobiolo{ki reakcii - antigen, antitelo, transfuzija... 2. Naru{uvawe i bolesti na imunobiolo{kata za{tita GLAVA 7 DI[EWE 1. Di{ni pati{ta i razmena na gasovite vo belite drobovi 2. Mehanizam na di{eweto, regulacija i formirawe na gas 3. Higiena na organite za di{ewe i prevencija od bolestite

173

GLAVA 8 IZLA^UVAWE 1. Zna~ewe na izla~uvaweto 2. G radba i funkcii na bubreg 3. Struktura, funkcija na ko`ata, nega i hgiena na organite za izla~uvawe GLAVA 9 NERVEN SISTEM - REGULIRA^KI MEHANIZMI 1. G radba i funkcija na setilata za vid, za{tita i nega 2. G radba, funkcija i za{tita na setiloto za sluh i ramnote`a 3. Setila za miris i vkus, setila vo ko`ata, funkcija i za{tita GLAVA 10 SETILA 1. G radba i funkcija na setilo za vid; O{tetuvawa i za{tita 2. G radba i funkcija na setilata za sluh i za ramnote‘a 3. Setila za miris i za vkus i setila vo ko`ata, funckii i za{tita GLAVA 11 HORMONSKA REGULACIJA 1. Uloga na `lezdite so vnatre{no la~ewe vo ragulacija na procesite vo organizmot 2. Funkcija i naru{uvawe na `lezdite GLAVA 12 RAZMNO@UVAWE KAJ ^OVEKOT 1. Polovi odliki kaj ~ovekot, gradba i funkcija na polovite organi 2. Embrionalen i postembrionalen razvitok 3. Razvitok na ~ovekot po ra|aweto 4. Polovi odnosi; kontracepcija i planirawe na semejstvoto GLAVA 13 NASLEDNOST KAJ ^OVEKOT 1. Osnova na nasleduvaweto, hromozomi - geni 2. Nasledni bolesti, mutacii i mutageni faktori GLAVA 14 MESTO I ULOGA NA ^OVEKOT VO BIOSFERATA 1. Aktivnosti na ~ovekot vo biosverata i odr`liv razvoj 2. Fizi~ki i hemiski zagaduvawa na `ivotnata sredina

174

Sla|ana Stamenkova Biologija za VIII oddelenie za osnovno osumgodi{no obrazovanie * Jazi~en lektor Aneta Josifovska * Kompjuterska podgotovka Martin Gievski * Podgotovska za pe~at - ureduvawe Martin Gievski * Pe~ati

* Tira`

CIP - Katalogizacija vo publikacijata Nacionalna i univerzitetska biblioteka "Kliment Ohridski" - Skopje

Sla|ana Stamenkova Biologija za VIII oddelenie za osnovno osumgodi{no obrazovanie / Sla|ana Stamenkova: Izdava~ka ku}a - 2010 god. 172 str (9) Ilustracija vo boja: 30 cm

ISBN Sla|ana Stamenkova (avtor) COBISS.MK-ID

175

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful