PRV PRIVATEN EVROPSKI UNIVERZITET

Stru~en trud po predmetot :Osnovi na menaxment

Tema:Teorii na motivacija

Izrabotil:Kocev Jovan 0114/09

Profesor:Dr-Lidija Naumovska
 Motivirawe

Motiviraweto e isto taka del od predmetot na menaxmentot.Toa vklu~uva poznavawe I

upravuvawe so mehanizmite na individualnata I grupnata motivacija .Motiviraweto ~esto se
izrazuva so zborovite:`elba, sakawe, cel, potrebi, pottiknuvawe I inicijativa. Motivot se definira
na razli~ni na~ini, kako na primer:Spored izvornoto zna~ewe, kako energi~en uslov,vnatre{na
sostojba.Motivacijata e od krajno zna~ewe za menaxerite, bidej}i nivnata uloga e podredenite da
bidat polni so energija vo ostvaruvawe na celite na organizacijata. Razbiraweto na pri~inite za
motivacija e glavno barawe za sekoj menaxer koj e anga`iran vo nadleduvawe na
vrabotenite.Motivacijata odreduva kolku energija I entuzijazam }e vklu~I rabotnikot za
realizirawe na nekoja rabota.

VIDOVI MOTIVI ( PRIMARNI I SEKUNDARNI)

Potrebite ili motivate mo`at da se podelat vo dve {iroki kategorii:primarni I sekundarni.

Primarnite motivi direktno proizleguvaat od fiziolo{kite potrebi na organizmot, go sledat
~ovekot niz dolgata negova evolucija , a se vo vrska so negovoto odr`uvawe I odr`uvaweto na
vrstata,se manifestiraat vo ona {to zna~I glad, `ed, spiewe,seks,izbegnuvawe bolka I
bezbednost . Po svojata priroda, tie se biolo{ki relativno stabilni I nivnoto vlijanie vrz
odnesuvaweto e o~igledno, poradi {to tie lesno se identifikuvaat.Spored kriteriumot na
biolo{kata funkcija,primarnite motive mo`at da se podelat na:

Pozitivni motivi, koi se rezultat na nedostig I predizvikuvaat barawe I tro{ewe na

potrebnite supstancii(glad,`ed)
 Negativnite motivi, koi se rezultat na prisustvo na {teten ili potencijalno {teten pottik
koj proizveduva begstvo ili napu{tawe(bolka, strav)
 Grupni motivi ili motivi za odr`uvawe na vidot, koi se rezultat na prirodata na
reproduktivniot system I proizveduvaat brak,deca, vospitno odnesuvawe.

Me|utoa , ~ovekot kako bio-socijalno su{testvo pod vlijanie na op{testvenite odnosi I

op{testveniot trud , svoite prirodni potrebi gi ,,socijaliziral” I usoglasil so odredeni
op{testveni normi I pravila I gi pot~inil na op{testvenite vrednosti.

Sekundarnite motivi, se psiholo{ki, koi se pod neposredna kontrola na samata li~nost I se

steknuvaat niz iskustvo I u~ewe, zna~ajno variraat vo zavisnost od kulturata I od samata
individual. Tie proizleguvaat od `elbata za mo}, postignuvawe,qubov,dr`ewe.Nivnoto
identifikuvawe I interpretacija e mnogu te{ka, bidej}I tie se mnogubrojni I se manifestiraat
na razli~ni na~ini.
Sigurnost -Spored Morgan I King, sigurnosta pretstavuva sposobnost da se zadr`I ona {to se
ima, da se bide siguren deka }e se tro{I ili koristi vo idnina isto kako vo minatoto. Obratno,
nesigurnosta pretstavuva strav deka”rabotite ne se trajni, ne se ve~ni,, I deka mo`e da se
zagubi ona {to vo momentot se poseduva.

Uspeh- Najgolem pridones vo istra`uvaweto na site aspekti na potrebata za uspeh dal David
macCleland. Spored nego, karakteristiki na profilot na mnogu uspe{na li~nost se slednite:

 Umeren rizik-Istra`uvawata poka`uvaat deka poneuspe{nite li~nosti prezemaat ili

visok ili nizok rizik, a uspe{nite li~nosti pred sebe postavuvaat realni, dosti`ni celi za
~ie realizirawe prezemaat umeren rizik.
 Neposredna povratna sprega -Lu|eto koi imaat poizrezena potreba za uspeh sakat da
zarabotat pari, no istite gi sfa}aat kako povratna reakcija ili merka za ona {to go
zavr{ile I realizirale.
 Preokupacija so zada~ata-[tom uspe{nata li~nost edna{ izbrala cel, taa poka`uva
tendencija da bide celosno preokupirana so zada~ata dodeka istata ne e kompletno I
uspe{no zavr{ena.

TEORII NA MOTIVACIJATA

Postojat pove}e teorii na motivacijata, no niedna od niv ne nudi univerzalno prifaten

priod vo objasnuvaweto na ~ovekovoto odnesuvawe.Sepak, osnovnoto razbirawe na
ovie teorii mo`e da bide korisno za menaxerite vo razvivaweto na misloven process
koj }e go void menaxerot da razvie sopstven concept za motivacija na lu|eto vo
nivnite pretprijatija.

Edna od mo`nite klasifikacii na teoriite na motivacija e :

 Sodr`inski teorii
 Procesni teorii
 Drugi teorii na motivacijata.

Sodr`inskite teorii na motivacija gi istaknuvaat potrebite koi gi motiviraat lu|eto.Vo

koe bilo vreme lu|eto imaat osnovni potrebi. Potreba e barawe ili neophodnost od
opstanok ili blagosostojba. Potrebata e neramnote`a li~nosta, koja so odredeno
dejstvo li~nosta zadovolat nekoi potrebi. Bidej}I lu|eto se razli~ni I nivnite potrebi se
razli~ni.

 Procesni teorii: se teorii koi objasnuvaat kako rabotnicite izbiraat akcii na

odnesuvawe, za da gi ostvarat svoite potrebi I da opredelat dali nivniot izbor
na akcii bil uspe{en.Najpoznati procesni teorii se: teorija na ednakvosta na
 Adams, teorijata na o~ekuvawata na Viktor Vroom, so modifikacii predlo`ena
od Porter-lawer , potoa modifikacija od Smith Cranns,I tretata predlo`ena od
Marvin Dunnette.
 Tretata grupa na teorii za motivacija se: teorijata na zasiluvawe, teorija na
zrelost, mnozinskata teorija, situciona teorija, monisti~ka I dr.O~igledno e
deka istra`uvawata za na~inot kako da se podigne profitot a rabotnicite da
ostanat zadovolni, se tema na mnogu nau~nici I prakti~ni istra`uva~i.

SODR@INSKI TEORII NA MOTIVACIJA

Klasi~na teorija na Frederik Tejlor

Vo ranite 1900 g. eden mlad ~ovek,po ime Frederih V.Tejlor, so svojata so

svojata rabota od obi~en rabotnik na ma{ina,do nadzornik, se iska~il do me|
unarodno poznat kako,,tatkoto na nau~niot menaxment”. So nego se
zapoznavme u{te vo prvata glava.Negovoto ime I negovite teorii za
~ovekovata motivacija,se klasi~ni.
Spored nego,ako energi~niot rabotnik,koj raboti naporno,vidi deka zarabotuva
ednakvo so mrzliviot rabotnik,toga{ toj gubi interes za rabotata.Re{enieto na
Tejlor e ednosstavno,dozvolete im na lu|eto {to rabotat naporno,da zarabotat
pove}E.
Tejlor za da go re{I ovoj problem vovel stoperka I platen system so premii na
par~E.Terjlor isto taka uvidel deka nejasno dadenite nalozi, predizvikuvaat
slabi u~inoci.Toj sekoja rabota ja razlo`uva na niza tempirani I testirani
dvi`ewa.[tom bile postaveni rabotni kvoti, stanalo mo`no da se
napravi”distinkcija” pome|u dobar I lo{ rabotnik vo proizvodstvoto.Tejlor, za
rabota nad kvotite opredelil nov system na nagraduvawe,I toa kolku pove}e
par~iwa }e proizvedat rabotnicite tolku podobro }e se platat. Toj vo golema
mera ja zgolemuva nagradata za visoka produktivnost.Pogolem broj rabotnici
bile vo sostojba duplo da gi zgolemat svoite primawa.Klasi~nata teorija na
motivacija pretpostavuva deka parite se najdobar motivator,kako I toa deka lu|
eto svesno go izbiraat onoj pat {to dava najdobri finansiski rezultati.No,silata
na parite kako motivator nikoga{ do kraj ne bila ustanovena kako celosen
argument.Nekoi menaxeri se soglasuvaat so Tejlor,deka seokoj ~ovek ima
svoja cena.Drugi ~uvstvuvaat deka iako parite mo`at da motiviraaat nekoi lu|
e, ima I takvi koi ne se izdignale nad silata na dolarot.Pogolem broj
istra`uvawa za motivacijata za pari ,poka`uvaat deka finansiskite pogodnosti
sigurno sozdavaat
Podobruvawe,osobeno za rabotite so ponizok sociolo{ki rang.No, parite ne
mo`at da bidat edinstven motivator, kako {to poka`uva primerot na golemite
filantropi. Nikoga{ ne mo`eme parite da gi prifatime kako edinstven
motivator,se dodeka postojat ~ovekoqubivi lu|e,koi bez sopstvena korist im
pomagaat na lu|eto,kako na pr.Albert [vajcer,koj se otka`al od sopstvenata
finansiska sigurnost po potraga po negovo li~no zadovolstvo.
Klasi~nata teorija na Tejlor za ~ovekovoto odnesuvawe I motivacija,se obide
vo parite da najde ednostavno re{enie.Parite se motivator,eden od
najzna~ajnite motivatori,no klasi~nata teorija ne uspeva da uka`e na drugi
zna~ajni pri~ini,{to ja zasegaat individualnata motivacija za rabota.

TEORIJA NA HIERARHIJA NA POTREBI

Tejlorovata filozofija e mo{ne ednostavna.Lu|eto mo`at da se nateraat na

rabota,ako im se dadat pove}e pari.Najgolem broj od nas nikoga{ ne sme se
izdignale tolku {to ne bi sakale pove}e pari,no ima moment koga
~uvstvuvame deka mora, vo sekojdnevnata rabota za `ivot, da se dobie ne{to
pove}e od redovnata plata.Tuka se vbrojuva Teorijata na hierarhija na potrebi
na ABRAHAM H.MASLOV,TEORIJA H I TEORIJA U,za koi ve}e
zboruvavme vo poglavjeto Menaxment teorii.
Sugestii za koristewe na motivacija za menaxerite od sredno menaxersko nivo
spored :D.T.HALL,K.E.Nougaim..

1.Za site menaxeri,so godini {to se vo kompanijata,potrebata za po~ituvawe I

uspeh se zgolemuva.
2.Menaxerite {to gi zadovolile visokite standardi na postignatoto,}e bidat
nagradeni so unapreduvawe ili poka~uvawe na platata ili so drugi kriteriumi
ili so drugi kriteriumi za uspeh.
3.Uspe{nite menaxeri postignuvaat mnogu, I zatoa im se davit
unapreduvawata,za da se napravi razlika od nivnite neuspe{ni kolegi.
4.Mo`ebi kako rezultat na pogolemoto zadovolstvo od uspehot I po~itta,
uspe{nite menaxeri stanuvaat poanga`irani vo svojata rabota.Do pettata
godina nivnata rabota e posu{testveena odkolku na nivnite neuspe{ni kolegi.
5.So pogolemoto rabotno anga`irawe,verojatno e deka menaxerite }e bidat
pouspe{ni vo izvr{uvawe na idnite zada~i.Taka, tie se opfateni so edna
nagorna spirala na uspeh.

SOVREMENI TEORII NA MOTIVACIJA

Teorija na pottik
Teorijata na pottikot ima bihejvioristi~ki pristap.Taa smeta deka pottikot go
uslovuva odnesuvaweto.Teoreti~arite na pottikot smetaaat deka odnesuvaweto
e pdedizvikano od okolinata.Teorijata na pottikot ja zanemaruva vnatre{nata
sostojba na ~ovekot I e koncetrirana samo na ona {to se slu~uva koga ~ovekot
prevzema akcija.Nema somne` deka pottikot ima golemo vlijanie vrz
odnesuvaweto, no malkumina nau~nici mo`e da se soglasat deka e toa I
edinstvenoto vlijanie.

Teorija na napliv I vnatre{na motivacija

Sostojba na apsolutna koncentracija koja se slu~uva koga se raboti nekoja
omilena aktivnost.Toga{ se gubite vo aktivnosta I go gubite osetot za
vreme.Atleti~arite ova go narekuvaat”da se bide vo zonata”.
Klu~niot element Na ~uvstvoto na napliv e deka negovata motivacija ne e
povrzan so postignuvawe na celi.Koga ~ovekot }e go po~uvstvuva naplivot,
toj e celosno vnatre{no motiviran.Vo tekot na ova aktivnost se pojavuva
ektremna koncentracija.Koga ~ovekot se navra}a na ova do`ivuvawe, toj e
preplaven so ~uvstva na zadovolstvo od toa iskustvo.
@elbata da se povtori ova do`ivuvawe e elementot koj ja prodol`uva
motivacijata.Uslovi koi mo`e da predizvikaat sostojba na napliv:
Zada~ata e polna so predizvici I bara visok stepen na ve{tini.Dokolku
zada~ata ima postavena cel I se dobiva povraten odgovor za ona {to e
raboteno.Zada~ata bara celosna koncentracija I kreaktivnost.Pove}e se
slu~uva na rabota odkolku doma(naplivot ne e povrzan so slobodnoto
vreme).Modelot na vnatre{nata motivacija,koj {to e opi{an od Ken Tomas, e
prodol`enie na konceptot za napliv.Toj gi identifikuva klu~nite elementi koi ja
kreiraat vnatre{nata motivacija kako:
Izbor:Sposobnosta da selektira{ rabotni zada~I koi za tebe imaat smisol da gi
realizira{ onaka kako {to smeta{ deka treba da se zavr{at.
Kompetencija:Uspehot {to go ~uvstvuva{ za realiziranite zada~I {to ti si gi
odbral.
Zna~ajnost:Mo`nosta da se raboti na zna~ajna zada~a koja ima va`nost vo
po{irok kontekst.
Progres:Da ~uvstvuva{ deka napreduva{ vo realiziraweto na celta.
Istra`uvawata so menaxerski personal demonstriraat deka ovie 4 komponenti
se mnogu povrzani za zgolemuvawe I na rabotnata satisfakcija I na
realizacijata.

INTEGRIRAWE NA SOVREMENITE TEORII ZA MOTIVACIJA

Teorijata na o~ekuvawe predviduva deka vraboteniot }E dade se od
sebe,dokolku smeta deka postoi silen odnos me|u trudot I
realizacijata,realizacijata I nagradata I zadovoluvawe na li~Nite celi.
Sekoj od ovie relacii se pod vlijanie na odredeni faktori.So cel trudot da vodi
kon dobra realizacija li~nosta mora da ja ima sposobnosta za realizacija I
procenkata na realizacijata mora da se do`ivuva kako objektivna I
fer.Posledniot sinxir vo ova teorija e odnosot me|u nagradata I celite.ERG
teorijata vo ovoj moment mo`e da se vklu~I so svoite tezi.Motivacijata }e bide
onolku golema kolku {to nagradata }e gi zadovoleni dominantnite potrebi koi
se konsistentni so celite na li~nosta.
Modelot gi vgraduva teoriite za dosstignuvaaweto,potrebata,pottikot I
ednakvosta.Onie koi se stremat kon uspeh se postojano motivirani se dodeka
rabotata im ovozmo`uva li~na odgovornost,povratni informacii I umereni
rizici.
Teorijata na pottik sogleduva deka nagradite na organizacijata ja pottiknuvaat
realizacijata na rabotnikot.Individualcite }e gi sporededuvaat
nagradite(rezultatite){to tie gi dobivaat vo odnos na drugite I nepravednosta
vo nagraduvaweto mo`e da vlijae vrz efektot {to se o~ekuva.
PREPOZNAVAWE NA INDIVIDUALNI RAZLIKI.Vrabotenite imaat
razli~Ni potrebi.Ne gi tretirajte site podednakvo.Duri I pominete vreme kolku
{to e potrebno za da sfatite {to e va`no za sekoj vraboten.Ova }e vi ovozmo`I
da gi individualizirate celite,stepenot na involviranost I nagraduvaweto vo
odnos na individualnite potrebi.