You are on page 1of 9

Dimitrij Beuermann

SEDEM KORAKOV OD NAČRTOVANJA DO


OCENJEVANJA

Razvoj dodatne izobraževalne ponudbe na


glasbeni šoli

POVZETEK

Glasbene šole mnogokrat ne uspejo vpisati vseh otrok, ki se želijo glasbeno


izobraževati, kajti število razpoložljivih vpisnih mest je večinoma premajhno.
Razvojna skupina za povezave na glasbenih šolah1 je pripravila in na posvetu o
viziji razvoja in poslanstva glasbenih šol v Sloveniji, letos v aprilu, predstavila izhodišča in
predloge za oblikovanje dodatne izobraževalne ponudbe glasbenih šol.

V članku je predstavljen oris dosedanjih dogovorov, ki so umeščeni v načrtovalni


okvir »Sedem korakov v projektu«; vsebina in zaporedje opisanih korakov pa sta
primerni za katerokoli področje šolskega dela. Projektna skupina lahko obsega
razred učencev, za katerega pripravimo razvojni načrt, seveda pa je obseg
sodelavcev lahko tudi mnogo večji: od šole kot celote in njenega letnega
razvojnega načrta do mreže šol – kot v opisanem primeru s področja glasbenega
izobraževanja.

Pomembno je poudariti, da je obvezni element projektnega načina načrtovanja


šolskega dela tudi zagotavljanje uspešnosti doseganja učnih ciljev vsakega
posameznega učenca. Učni načrti tako ne predstavljajo le samostojnega,
zaokroženega in najvišjega cilja ampak hkrati služijo tudi kot pomembno sredstvo
za doseganje šolskih projektnih ciljev.

1
Razvojno skupino sestavljajo: Maja Glavač, Alenka Jančar, Laura Medved Šemrov,
Patricija Pečar Kumar, Ela Skarlovnik in Toni Šemrov, vodi pa jo Ada Holcar.
SEDEM KORAKOV V PROJEKTU

Slika 1: Sedem korakov v projektu.

ODLOČITEV ZA PROJEKT: ZAKAJ?

Problemi se lahko pojavijo zaradi mnogih razlogov: so osebni, organizacijski ali pa


prihajajo iz okolja, sproži jih lahko članek v jutranjem časopisu, pojavijo se na
hospitaciji, v pogovoru, izoblikujejo se na okrogli mizi, včasih je kriv telefonski klic
ali navodilo z ministrstva.

Zanje je vendarle skupno naslednje zaporedje vprašanj, na katere je potrebno


odgovoriti z DA, če naj se problema oziroma projekta sploh lotimo:

• Kaj bi se moralo zgoditi, pa se ni; ali je pomembno?

• Ali lahko opišemo problem v enem stavku?

• Ali je problem potrebno rešiti?

• Ali imamo dovolj človeških in materialnih virov za uspešno reševanje


problema?

• Ali je mogoče kaj ukreniti?

Glasbene šole (kot že zapisano v uvodu) zaradi pomanjkanja razpoložljivih vpisnih


mest vsako leto odklonijo večje število otrok, ki se želijo igrati na ta ali oni
glasbeni instrument. Na posvetu o viziji in poslanstvu glasbenih šol, ki je potekal
letos v aprilu na Zavodu RS za šolstvo smo ocenili, da se je potrebno lotiti iskanja
rešitev, kajti tako lahko ohranimo stik z vsemi učenci, nekateri učitelji so že usposobljeni za to
delo, prav tako pa na posameznih šolah že potekajo sorodni programi – odlično prakso je mogoče
uporabiti za oblikovanje trajnih rešitev.

1. KORAK: ZBIRANJE IDEJ, PODATKOV, VIROV, OPISOV PROBLEMOV

Da bi lahko na prejšnja vprašanja odgovorili z DA, je mogoče uporabiti mnogo


tehnik za zbiranje in analizo podatkov. Našteti so nekateri primeri, izbira pa je
odvisna od vsakokratne situacije:

• petkrat K in Z (Kdo je udeležen? Kaj se dogaja? Kdaj se je zgodilo – kdaj


mora biti rešeno? Kje se je zgodilo? Kako je prišlo do tega? Zakaj se je
zgodilo?),

• možganska nevihta idej,

• seznam pomembnih reči ter

• vprašalniki.

Najpomembnejša vsebina prvega koraka, po odločitvi, da izvedemo projekt, je


zbiranje podatkov, idej, virov. Na posvetu smo za zbiranje idej uporabili predvsem
tehniko možganske nevihte2 in zbrali več kot petdeset različnih ciljev, ki naj bi jih
dosegali na novo razviti in ponujeni programi; najpomembnejši so navedeni v
naslednjem koraku.

2. KORAK: PRESOJA IN POVEZOVANJE IDEJ, REFLEKSIJA IZKUŠENJ

V drugem koraku se ideje, viri, zapisi, gradiva … povezujejo med sabo. Po


obdobju možganske nevihte pride čas, ko se ustreznejše in boljše ideje postavijo
na osrednje mesto idejne zasnove projekta. Analizo in presojo podpirajo urejeni
podatki: v tabelah, grafikonih ali histogramih … prav tako pa je na tej točki
pomemben tudi umetnostni pogled na svet: v kosu kamna je potrebno prepoznati
bodoči kip, izmed tipk na klavirju je potrebno pritisniti ravno prave ob pravem
času in izmed barv, ki jih lahko kupimo v vsaki trgovini, je potrebno postaviti
ravno prave na prava mesta, v ravno pravih količinah.

Ideje, zbrane v prejšnji fazi je mogoče razvrstiti po pomembnosti z orodjem


»pikokracija«, ki izhaja iz ostrakizma – črepinjske sodbe v Grčiji, kjer so zbrani
koščki črepinj določali smer nadaljnjih odločitev. Vsak udeleženec na posvetu je
prejel določeno število nalepk – pik – s katerimi je označil cilje iz poprejšnje
možganske nevihte, ki jih je štel za najbolj pomembne. Našteti so cilji, ki so se po
presoji udeležencev posveta izkazali za nabolj pomembne: uživanje v umetnosti,
poučevanje najmlajših otrok, z igro do znanja, ozaveščanje javnosti o pomenu
glasbenega izobraževanja in glasbene kulture, temeljita izobrazba za vedno bolj

2
Več o tej tehniki lahko najdete na spletnem naslovu »brainstorming«.
zahtevne glasbene poklice, ustvarjanje možnosti za širjenje in razvoj glasbene
šole, prepoznavnost v medijih, programi za nadarjene, odprtost programov za vse
otroke, različni programi za različne skupine, optimalen razvoj najbolj
talentiranih, uvedba novih programov, razvoj osebnosti otroka ter vzgajanje
delovnih navad – vztrajnosti.

Slika 2: Zapisi možganske nevihte in določanje pomembnosti posameznih


ciljev.

3. KORAK: OBLIKOVANJE, PREOBLIKOVANJE IN DOLOČANJE CILJEV

Ključni element te faze je vizija bodočega stanja ter odločitev: kaj bomo
spremenili in kako bomo to dosegli. Na sliki 1 je prehod v to področje označen s
temnejšo barvo, kajti v naslednjem območju delovanja se srečamo s
prenekaterim »trenutkom resnice« – mnogi cilji iz prejšnjih korakov se izkažejo za
nedosegljive in nasploh je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni ter vrag se še
najraje skriva v podrobnostih … Oglejmo si predloga ciljev vizije in poslanstva, ki
smo jih oblikovali na posvetu.

VIZIJA

Z ODGOVOROSTJO, DISCIPLINO IN DELAVNOSTJO,


Z VESELJEM IN NA ZABAVEN NAČIN

PRIDOBIVAMO ZNANJE IN

UŽIVAMO V UMETNOSTI.

POSLANSTVO

• Želimo si, da naši učenci uživajo v umetnosti in razvijajo ljubezen do glasbe.

• Prizadevamo si za celostni pristop pri razvoju otrokove osebnosti.

• Za različne učence pripravljamo različne programe:

o za najbolj talentirane, pa tudi za tiste z manj razvitimi sposobnostmi,

o za najmlajše,

o za starejše,

o za …

• Skrbimo za optimalen razvoj vseh učencev in privzgajamo delovne navade.

• Pripravljamo in uvajamo nove programe glasbenega izobraževanja.

• Povezujemo glasbene šole z okoljem.

• Skrbimo za ozaveščanje javnosti o pomenu glasbenega izobraževanja.

4. KORAK: RAZDELITEV ODGOVORNOSTI IN ORGANIZACIJA DELA

Orodje »Hiša projektov« je še posebej primerno za odgovarjanje na vprašanja:


kdo stori kaj, do kdaj, pa tudi zakaj, kje, kako in s koliko vloženimi sredstvi …
Nasploh to orodje:

• predstavlja uspešno sredstvo za razvijanje skupnega razumevanja


problemov v timih in celotni organizaciji;

• pomaga prepoznati nekatere uveljavljene predpostavke, ki se pozneje


izkažejo za nepravilne ter

• opredeli glavna problematična področja, ki jih je mogoče izboljšati s


sistematičnim delom.
Na tem mestu zapuščamo dogovore s posveta in se dotikamo nadaljnjega
načrtovanja za šolsko leto 2008/09. Na sliki 3 so s pomočjo »Hiše projektov«
zapisani dosedanji dogovori: preglednost omogoča dobro komunikacijo in še
posebej natančne dogovore.
Slika 3: Hiša projektov – razvoj novih programov na glasbeni šoli.
5. KORAK: USKLADITEV OPERATIVNIH CILJEV

Pri oblikovanju scenarija izvedbe oziroma akcijskega načrta je potrebno oblikovati


ustrezne kratkoročne cilje, uporabimo lahko akronim:

»V razburkanem morju dolgoročnih ciljev kratkoročna DORIS skrbi za SIDRO, ki je:

• specifično,

• izmerljivo,

• dosegljivo,

• realistično in

• omejeno s časom.«

Cilji morajo biti specifični, da vsi vemo, za kaj natančno gre. Če so izmerljivi,
bomo na koncu znali dokazati, da smo jih dosegli, že vmes pa bomo znali
presoditi, s kakšno hitrostjo se jim približujemo. Seveda (!) morajo biti cilji
dosegljivi, da si ob njih ne polomimo zob in ne obrusimo kolen ali komolcev. Tudi
čas je pomemben: le kakšen je kratkoročni cilj, ki naj bi ga dosegli tja enkrat v
desetih letih.

Na sliki 3 je spodnji del še neizpolnjen – udeleženci projekta, ki bodo zadolženi za


posamezna področja, si bodo sami (seveda v dogovoru s celotno skupino) izbrali
najbolj primerne načine za doseganje ciljev.

6. KORAK: POTOVANJE PROTI CILJU

KNOW HOW: procesna znanja.

Zagotavljanje sodelovanja in podpore notranjih in zunanjih udeležencev.

Spremljanje in preverjanje napredovanja.

Komunikacija z udeleženci in okoljem.

V tej točki so besede odveč: vse dogovorjeno je sedaj potrebno še uresničiti. Z


jasnimi cilji čez trnje do zvezd, porečemo. V idealnem primeru naj bi bilo
načrtovanja konec in vse dogovorjeno bi bilo potrebno le še izvesti.

Na posvetu so bila izpostavljena področja, ki bodo predvidoma zahtevala največjo


pozornost: usposobljenost učiteljev za delo z novimi skupinami, razviti bo
potrebno ustrezno metodiko, ki bo upoštevala različnost otrok v učni skupini
(načrtovali smo seminar, ki bo potekal jeseni na Glasbeni šoli Trbovlje), iskati bo
potrebno sredstva za izpeljavo načrta … Verjeti pa je vendar mogoče, da naj bi,
po predhodnem obdobju temeljitega načrtovanja, izvedba ne smela predstavljati
prevelikih težav.

7. KORAK: PRESOJA – ALI SMO DOSEGLI NAČRTOVANE CILJE?

Sedmi korak predstavlja čas za refleksijo, pregled uspehov, doseženega …


potrebno je presoditi o skladnosti posameznih elementov in celote. Če je konec
dober, je vse dobro; takrat je mogoče reči, da je projekt uspešno zaključen.

Na sliki 1 je tudi to področje označeno s temnejšo barvo. Vsaka sprememba,


dosežek oziroma novost vpliva tudi na druge povezane elemente: zaključna
presoja mora upoštevati tudi ta vidik.

Vidimo lahko, da je v zgoraj navedenih procesnih elementih obilo priložnosti za


ocenjevanje uspešnosti in kakovosti prispevka posameznih udeležencev, v našem
primeru Zveze slovenskih glasbenih šol, Zavoda za šolstvo, razvojne skupine,
ravnateljev in učiteljev glasbenih šol, pa seveda v povezavi s postavljenimi cilji
tudi uspeha vsakega posameznega učenca.

LITERATURA

• Beuermann D., Oblikovanje povezav med umetnostnimi predmeti in


šolskim razvojnim načrtom, Vzgoja in izobraževanje št. 1, ZRSŠ, 2001

• Brainstorming,
http://www.brainstorming.co.uk/tutorials/historyofbrainstorming.html
(26. 10. 2007)