Osebno

denar, varnost, cilji, nalobe t. 01, maj 2011

Izzivi 4 ivljenjska obdobja, 20 nujnih nalog Odloitve Ko tvegamo, e ni ne tvegamo

Fak zado tor leno

sti

Letn i neto priho dki

=
RAZUMNA ZADOLENOST

Finance me ne zanimajo
vni sno ni O e s me r i kto e X izdatk Fa stn no var erve rez

DOLGOVI
OCENA STANJA OSEBNIH FINANC

po

Fak koj tor rez ninsk e erv e X

Let n net i o pri ho dki

VARNOSTNA REZERVA

USTVARJANJE PRIHRANKOV

POKOJNINSKA REZERVA

Pravno obvestilo
Opozorilo vlagateljem: Druba NLB Skladi, upravljanje premoenja, d.o.o. (v nadaljevanju: NLB Skladi), upravlja krovni sklad NLB Skladi. Storitve trenja in prodaje investicijskih kuponov podskladov krovnega sklada NLB Skladi opravljata na podlagi pooblastila drube NLB Skladi tudi Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, in Banka Celje d.d. Podrobneji podatki in informacije o krovnem skladu oziroma posameznih podskladih krovnega sklada so vsebovani v prospektu krovnega sklada z vkljuenimi pravili upravljanja in v izvlekih prospekta podskladov. Pred pristopom vlagatelja k pravilom upravljanja krovnega sklada morajo druba NLB Skladi oziroma drugi osebi, ki sta pooblaeni za trenje in prodajo investicijskih kuponov podskladov, vlagatelju brezplano izroiti izvleek prospekta podsklada, na njegovo zahtevo pa morajo vlagatelju brezplano izroiti tudi prospekt krovnega sklada z vkljuenimi pravili upravljanja ter zadnja objavljena revidirano letno in polletno poroilo krovnega sklada. Izvleki prospekta podskladov, prospekt krovnega sklada z vkljuenimi pravili upravljanja, zadnja objavljena revidirano letno in polletno poroilo krovnega sklada ter druga gradiva, podatki in informacije o krovnem skladu oziroma posameznih podskladih krovnega sklada so vlagateljem dostopni na sedeu drube NLB Skladi na Trgu republike 3 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaenih vpisnih mestih Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, in Banke Celje d.d., med njihovim delovnim asom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. Druba NLB Skladi objavlja podatke o gibanju vrednosti enote premoenja posameznega podsklada vsak delovni dan v asniku Finance in na spletni strani www.nlbskladi.si. Zgodovinski podatki o donosih ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Donosnost nalobe v posamezni podsklad bo v najveji meri odvisna od prihodnjega splonega gibanja teajev vrednostnih papirjev na svetovnih kapitalskih trgih, v manji meri pa tudi od provizij in strokov posameznega podsklada ter uspenosti drube NLB Skladi pri upravljanju premoenja podsklada. Zaradi neugodnih gibanj teajev vrednostnih papirjev in valut obstaja monost, da vlagatelj med varevanjem ne dobi povrnjenih vseh sredstev, ki jih je vloil v investicijske kupone posameznega podsklada. Krovni sklad drube NLB Skladi ni banna storitev in ne prinaa zajamene ali garantirane donosnosti. Tako nalobe v posamezne podsklade krovnega sklada tudi niso vkljuene v sistem zajamenih vlog, ki velja za vloge fizinih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih raunih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajnikih zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah. Nae ocene so izdelane na podlagi javno dostopnih podatkov, za katere menimo, da so verodostojni, vendar pa za njihovo natannost in celovitost ne jamimo. Drubi NLB Skladi in NLB ne prevzemata odgovornosti za posledice odloitev, sprejetih na podlagi mnenj in informacij, ki jih vsebuje ta bilten. Omenjeni podatki v tem biltenu ne pomenijo priporoila za nakup ali prodajo katerihkoli vrednostnih papirjev, finannih nalob ali nalobenih skupin niti niso javna ponudba vrednostnih papirjev, ampak gre le za podatke in ocene, izdelane na podlagi javno dostopnih informacij, namenjene obveanju zainteresiranih strank. Drubi NLB Skladi in NLB sta in bosta sklepali posle z nekaterimi vrednostnimi papirji ali nalobenimi skupinami, ki so navedene v tem biltenu, in z drugimi vrednostnimi papirji. V te vrednostne papirje in nalobene skupine nalagajo tudi posamezni podskladi krovnega sklada NLB Skladi. Osebe, ki v tej publikaciji podajajo mnenja in komentarje glede dogodkov na kapitalskih trgih (in/ali z njimi povezane osebe), del osebnega premoenja neposredno ali posredno (prek investicijskih skladov) investirajo tudi v vrednostne papirje izdajateljev iz geografskih obmoij in/ali gospodarskih panog, v zvezi s katerimi podajajo mnenja. Nadzorna organa drube NLB Skladi oziroma NLB sta Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, Ljubljana, oziroma Banka Slovenije, Slovenska 35, Ljubljana. Priporoila izdajateljem niso bila razkrita. Z izdajatelji, ki so predmet priporoil in analiz, ni pomembnejih kapitalskih povezav in ni drugih pomembnih finannih interesov. To trno sporoilo je namenjeno obveanju strank o storitvah NLB d.d. v zvezi s finannimi instrumenti. Nalobe v finanne instrumente so tvegane. Informacije o storitvah NLB d.d., finannih instrumentih in z njimi povezanih tveganjih so na voljo v Splonih pogojih poslovanja s finannimi instrumenti NLB d.d., Ljubljana, ki so dostopni na spletni strani www.nlb.si in v poslovalnicah NLB d.d., kjer je mono skleniti poslovno razmerje za opravljanje investicijskih storitev. Storitve na podroju poslovanja s finannimi instrumenti NLB d.d. opravlja le na pobudo stranke. Zavarovalnica, ki tri in sklepa zavarovanje: NLB Vita, ivljenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana Zavarovanje trijo poslovne enote NLB d.d. in Banke Celje d.d. Banki pri tem nastopata kot zavarovalna posrednika ter za donose in izplaila glavnice ne jamita. ivljenjska zavarovanja niso depoziti in niso vkljuena v sistem zajamenih vlog. Pri nalobenih ivljenjskih zavarovanjih je donos odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskih skladov. Tveganje, da bi bil znesek izplaila ob zakljuku ivljenjskega zavarovanja niji od zneska vplaila, prevzema sklenitelj zavarovanja. V primeru nastanka zavarovalnega primera NLB Vita, ivljenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana jami za izplailo v viini zavarovalne vsote. V skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov vas obveamo, da lahko v NLB Poslovalnicah kadarkoli podpiete izjavo, da ne elite biti vkljueni v akcije neposrednega trenja. Uporabniki NLB Klika ali NLB Teledoma, pa nam lahko to sporoite tudi prek svoje telefonske oziroma spletne banke. V tem primeru bomo prepreili uporabo vaih osebnih podatkov za namene neposrednega trenja. Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, Trg republike 2, Ljubljana, vpisana v sodni register pri Okronem sodiu v Ljubljani, t. reg. vpisa: 1/25578/00, znesek osnovnega kapitala: 74.327.758,31 EUR, davna t.: 91132550. Tiskovina je informativne narave. Pridrujemo si pravico do sprememb. Za napake v tisku in morebitne skrite napake v zvezi s tiskom ne prevzemamo odgovornosti. Vsi uporabniki objavljeno vsebino uporabljajo na lastno odgovornost. Vabimo vas, da ob sklenitvi pogodbe v banki preverite veljavne pogoje in lastnosti storitve. NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana, maj 2011.

2 3

OSEBNO www.nlb.si

Razumljivo
Osebno, letnik 1/t. 1, maj 2011 Izdajatelj in nosilec avtorskih pravic: NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana, www.nlb.si Odgovorni urednik: mag. Robert Kleindienst Glavna urednica: mag. Varja Dolenc Izvrni urednik: mag. Nenad Seni Uredniki odbor: mag. Kruno Abramovi, mag. Gregor Bajraktarevi, Irena uk, Sanela Fejzi, Primo Inkret, MBA, mag. Alenka Meja Krassnig, Matja Mrva, Igor Savi, mag. Barbara Smolnikar, mag. Nataa Tomc Jovovi, mag. Lotti Natalija Zupani Vsebinska in oblikovna zasnova, izvrno urednitvo in produkcija: PM, poslovni mediji d.o.o., Dunajska c. 9, 1000 Ljubljana, www.p-m.si Fotografije: arhiv NLB, Zaklop, Barbara Zajc, Tomo Brejc, Peter Uhan, Shutterstock, Fotolia, Tina Kosec/STA Tisk: Tiskarna Schwarz, d.o.o. Naklada: 100.000 Datum natisa: 16. maj 2011 ISSN 2232-3368 Distribucija: Pota Slovenije

Finance me ne zanimajo

4 mag. Robert Kleindienst,

lan uprave NLB

Finanni klepet
Mag. Boo Jaovi, predsednik uprave NLB: Osebne finance so intimna stvar 6

Izzivi
Naj (ne)uresniena finanna prilonost Varujemo kot Nemci in Avstrijci 4 ivljenjska obdobja, 20 nujnih nalog Strokovnjaka pojasnjujeta: hrana in delnice Kako si zagotovim dodatno pokojnino? 8 9 10 12 13

Ni vse za vsakogar
Ne glede na to, ali se uvramo med bolj ali manj premone posameznike ali druine, nae osebne finance danes in jutri niso odvisne le od viine naih dohodkov in nae pridnosti pri varevanju. Odvisne so tudi od vrste drugih pomembnih odloitev. Se v asih nizkih splonih obrestnih mer zadolujemo s krediti s stalno ali spremenljivo obrestno mero? Prihranke razporejamo tako, da lahko priakujemo zadovoljivo donosnost, ne da bi prevzemali za nas prekomerno nalobeno tveganje? Smo ustrezno zavarovani? Imamo osebne finance dovolj pregledno organizirane? Znamo dovolj jasno loiti pomembne, a manj nujne strateke finanne cilje od nujnih kratkoronih? Za doseganje zelo oddaljenih stratekih finannih ciljev, kot je na primer dodatna pokojnina, zanemo varevati dovolj zgodaj? Razumemo pomen davkov in transakcijskih strokov za donosnost naih prihrankov? Se morda zadolujemo prek meje vzdrnosti? eprav se s temi pomembnimi vpraanji v ivljenju sreuje velika veina posameznikov, nam na olski sistem zadovoljivih znanj al tudi danes ne daje. In to v razmerah, ko je ponudba finannih produktov edalje bolj raznovrstna, izbira pa temu ustrezno zahtevneja. Veina finannih produktov je koristnih, a ne za vsakogar, pomembno pa je tudi, v kolikni meri. Tako je denimo kredit nadvse koristen produkt, a le do tiste meje, ko ga lahko brez vejih teav poplaamo. Za doloen tip strank in doseganje doloenih finannih ciljev so najustrezneja naloba delniki produkti, za druge pa banni depoziti. Ponudniki finannih produktov in reitev moramo pri izobraevanju in finannem ozaveanju prebivalstva odigrati vejo vlogo, kot smo jo doslej. Tudi zato, ker se bo to na koncu poplaalo tudi nam. Zadovoljne stranke, ki bodo s pomojo korektnega finannega nasveta kupile kakovosten produkt po svoji meri, bodo na dolgi rok prinesle ve koristi kot stranke, ki se zadolijo prekomerno ali v napani valuti, ali stranke, ki varujejo v zanje neustreznih varevalnih ali nalobenih produktih. elimo si, da v reviji Osebno, ki je danes prvi v vaih rokah, najdete informacije, ki vam bodo pomagale k sprejemanju za vas ustreznih finannih odloitev. Vabimo vas tudi, da se oglasite v eni izmed naih poslovalnic. S posvetom z enim od skoraj dva tiso predstavnikov poslovne mree NLB po vsej Sloveniji se boste prepriali, da je NLB e vedno strokovna in prijazna banka banka, usmerjena k stranki.

Varnost
Koliko denarja morate imeti pri sebi, da se poutite finanno varni? 12 x 70 % mesenega neto prihodka = varnostna rezerva Inflacija! V kaj naj vloim denar? Zavarujte sebe, zaitite blinje 14 15 16 17

Odloitve
Na koga se obiajno obrnete po nasvet za finanne odloitve? Banna poslovalnica veraj, danes, jutri Neko bi radi druino in hiko v gozdu Ko tvegamo, e ni ne tvegamo 18 19 20 21

NLB Nasvet na vaem iPadu Pripravlja se prva NLB predstavitev NLB Nasvet. Naloili jo boste lahko povsem brezplano. Na iPadu boste obiskali App Store in poiskali NLB Nasvet.

Komentar
Preve izbire, ve zadolevanja? 22

Razumljivo
Alenka Recelj in Andrej uin, NLB

e vas finance res ne zanimajo, vas lahko to e kako drago stane. Nazorno vam predstavljamo, zakaj se splaa dobro razumeti svoje osebne finance.

vni sno ni O se me atki r to e X izd Fak stn no var zerve re

VARNOSTNA REZERVA

Finance me ne zanimajo
Urejene osebne finance Uinkovito obvladujem porabo denarja. Z ustreznimi zavarovanji poskrbim za finanno zaito sebe in svojih najblijih. Oblikujem ustrezno varnostno rezervo. Varujem za pokojnino. Sistematino in nartno ustvarjam prihranke in plemenitim osebno premoenje. Zadolujem se do razumne ravni. Na priakovane spremembe v ivljenju se finanno pripravim.
Osebne finance obravnavajo pridobivanje, porabo in z njima povezano upravljanje denarnih sredstev posameznika. e jim ne namenimo dovolj pozornosti, lahko izberemo neustrezen nain varevanja, zaradi esar imamo teave pri doseganju svojih finannih ciljev in se po nepotrebnem izpostavljamo vejemu tveganju, kot bi bilo potrebno, ter si s tem ne nazadnje poslabamo celo kakovost ivljenja. Da bo upravljanje naega denarja im bolj uinkovito, ali povedano po domae, da si lahko kaj tudi privoimo in ivimo s im manj skrbmi, se moramo organizirati. Prvi korak na poti do varne finanne prihodnosti je vzpostavitev finannega arhiva. Spomin rad zavaja. Urejen finanni arhiv je bolje nadomestilo in odlina podlaga za finanno nartovanje. Omogoa namre preprost, a zanesljiv pregled finanne dokumentacije, kot so polonice, rauni, zavarovalne police, davne napovedi in podobno. Le tako lahko vemo, koliko denarja prejemamo in predvsem, kako in koliko ga porabimo. Ljudje namre radi precenjujemo prejemke in podcenjujemo izdatke. Za uinkovito obvladovanje osebnih financ pa je nujno, da porabimo manj denarja, kot ga zasluimo. Na kavico in finanni klepet v NLB Bankarno Na opovi 3 v Ljubljani bo junija zaela delovati NLB Bankarna. V njej bodo najbolj usposobljeni svetovalci za osebne finance, pa tudi italnica z novimi prironiki za osebne finance, brezplaen WiFi dostop in dostop do povsem nove iPad predstavitve NLB Nasvet za modro upravljanje osebnih financ ter tevilni dogodki. Vabljeni vsi, ki vas zanimajo osebne finance in kako jih uinkovito upravljati.

NEODPLAANI DOLGOVI

4 5

OSEBNO www.nlb.si

Finanni nasvet

Na novem NLB Spletnem podportalu financni-nasvet.nlb.si lahko preverite stanje vaih osebnih financ in si pred obiskom svetovalca za osebne finance pripravite simulacije stanja.

USTVARJANJE PRIHRANKOV

F pok aktor ojn reze inske rve X

POKOJNINSKA REZERVA

OCENA STANJA OSEBNIH FINANC

i r to st ak eno F l do za

i tn Le eto ki n od ih X pr

SREDNJERONI KREDITI

RAZUMNA ZADOLENOST
DOLGORONI KREDITI

LIMITI in KARTICE, ostali KRATKORONI KREDITI

Letn neto i prih odk i

Finanni klepet

mag. Boo Jaovi,

6 7 OSEBNO www.nlb.si
predsednik uprave NLB

Igor Savi, Primo Inkret

Ne teem hitro, zato pa redno, na dolgi rok, pravi predsednik uprave NLB, mag. Boo Jaovi. Takna je njegova naravnanost glede jutranjega teka, pa tudi glede upravljanja osebnih in institucionalnih financ.

Osebne finance so intimna stvar

Finanno svetovanje kot nova storitev NLB Finanni nasvet presega dosedanji klasini nain sodelovanja med banko in strankami. Kakni so osnovni razlogi za razvoj brezplane storitve strokovnega svetovanja, s katero banka pomaga pri upravljanju posameznikovih osebnih financ? Nedvomno gre za nov, drugaen pristop k vzpostavljanju odnosa med banko in stranko, za prehod na individualen odnos. Seveda pa moramo biti pri tem nevsiljivi, poznati pravo mero, saj so osebne finance intimna stvar. Marsikdo jih ne eli razkrivati ali se pogovarjati z banko o njih, saj si misli: To bom e jaz sam uredil. Vsem, ki bodo eleli, pa z naim strokovnim znanjem lahko pomagamo do celostnega pogleda na osebne finance in razumevanja odloitev, povezanih z njimi, ter njihovih posledic. Ponudimo jim lahko tudi vse potrebne izraune in simulacije. Dobro izobraena stranka je bolja in hkrati zahtevneja, naa odgovornost pa je, da vsakemu, ki eli, pri tem objektivno pomagamo. Kaj so urejene osebne finance? Status osebnih financ je zelo odvisen od ivljenjskega obdobja, v katerem smo. Ko si mlad, je verjetno kljuen stanovanjski kredit. Ko si v zrelem obdobju, ustvarja prihranke in bi jih rad im bolj donosno naloil, na jesen ivljenja pa jih izkoria. Tudi finanno stanje posameznikov je razlino in zaradi tega so tudi potrebe po ureditvi financ lahko razline. Sam na urejenost financ gledam predvsem dolgorono, z vidika celotnega ivljenjskega cikla, ne v smislu trenutnih potreb ali celo pekulacije. e se je posameznik z banko pripravljen posvetovati o svojih osebnih financah, potem mislim, da je naloga in tudi prilonost banke, da mu ponudi nasvet, pomaga razmiljati in glede na njene potrebe najde prave reitve ponudi mu produkte ali storitve, da lahko uresnii svoje cilje. Na katerem podroju osebnih financ delamo najve napak? e gledamo varevanje, smo Slovenci pretirano nagnjeni k prevzemanju prevelikih tveganj, razmiljamo o tem, kaj se najbolj splaa v tem trenutku. elja po hitrem zasluku je velika, ampak ne more na hitro zasluiti, to lahko morda le na loteriji. e pa hoe uravnoteeno varevati, se je treba prilagoditi ivljenjskemu ciklu: ko si mlad, lahko malo ve tvega in ima nekaj ve sredstev v delnicah, e jih seveda ne potrebuje za nakup stanovanja; ko si stareji, je treba tveganja zmanjati, prihranke pa preusmeriti v varne oblike nalob. e eli biti odlina banka, ki ima avantgardni poloaj na trgu, mora stranke informirati in izobraevati, da vedo, kakne monosti imajo, da bodo sploh lahko povpraevale po produktih. Na ta nain tudi iri spekter svojih storitev. V tem pogledu mora biti banka pred strankami, ne more samo posluati, kaj si elijo. In prav to odlikuje dobro banko, avantgardno banko v smislu ponudbe, banko, ki je korak pred tem, po emer povprauje povprena stranka. Junija se na opovi ulici v Ljubljani odpre NLB Bankarna, ki prinaa nov koncept poslovalnice, nov banni prostor. Kaj je botrovalo tej odloitvi? NLB Bankarna ima zame simbolino sporoilo, da se bannitvo, ki ga po navadi razumemo kot strogo in konzervativno dejavnost, kakrna ljudi na neki nain celo odbija ali pa spravlja v zadrego, spreminja. Banka se eli odpreti in pokazati, da so nae storitve tukaj zaradi vas. Osebne finance so nujen sopotnik vsakogar in lahko jih urejamo v prijetnem, bolj sproenem ambientu. Doslej se ni zdelo, da to sodi k bannitvu. S tem, ko bo banni prostor drugaen, bolj odprt, lahko razbremenimo stranko, da lae pove svoje elje in potrebe, da sprauje. Radi bi sliali nae stranke, ker tako lae in bolje ponudimo tudi kakovosten strokovni nasvet in strokovno vsebino, ki jo stranka res potrebuje. In kaj vas navduuje zunaj natrpanega delavnika, v trenutkih sprostitve? Brez dvoma nekaj zunaj finannega podroja (smeh), nekaj, kjer ni tevilk, kar pomaga sprostiti glavo in pognati kri po ilah port, kultura Teem, kolikor mi le uspe, 4 do 6 kilometrov trikrat na teden. Ne teem hitro, se pa trudim, da redno, na dolgi rok. (smeh)

Stranke so postale zahtevneje, ne

spraujejo samo, kolikna je obrestna mera, ampak elijo celostno storitev, od banke elijo ve.

Kateri je najbolji finanni nasvet, ki ste ga dobili? Zmernost, razmiljati na dolgi rok in razpriti prihranke, za trdno osnovo pa je bistveno, da ohranja njihovo realno vrednost. Kakna bo banka v prihodnosti? Banke bodo morale v im veji meri zadovoljevati potrebe strank. To pomeni, da banka nima samo nekega univerzalnega produkta, ki ga ponuja vsem, ampak ga mora prilagajati posameznikom. Potrebe, nagnjenja strank so zelo razlini in tudi banna ponudba se spreminja, postaja popolneja glede na te potrebe.

Izzivi
Od nas samih in tudi od okoliin je odvisno, ali bomo finanne prilonosti zaznali in izkoristili ali pa nam bodo spolzele iz rok. To je pomembno, saj nam lahko spremenijo kakovost ivljenja v zelo kratkem asu, njihov vpliv pa je lahko dolgoroen. Svoje izkunje nam je zaupalo pet oseb, ki so se s taknimi prilonostmi e sreale.

Naj (ne)uresniena finanna prilonost

Goran Jagodnik,
koarkar Uniona Olimpije

Mehmed,
inenir gradbenitva

Mirella Miki,
direktorica Sektorja trenja in prodaje pri NLB Viti

Marija,
upokojenka

Saa Capuder,
svetovalka za osebne finance, NLB Poslovalnica Kamnik

Moja najbolja naloba je bil nakup stanovanja. Kupil sem ga pred finanno krizo in e preden so cene nepreminin zaele rasti. To odloitev sem sprejel popolnoma samostojno, brez pomoi. Danes, v obdobju krize, pa so moje finanne prilonosti vezane na vlaganja v sklade, pri emer sprejemam in upotevam nasvete upravljavca skladov, v katere vlagam.

Ker nisva imela finannih monosti, da bi lahko opazila oziroma unovila kakne veje finanne prilonosti, je bil za naju s soprogo najveji uspeh v ivljenju nakup stanovanja v srediu Sarajeva. Ker sva po dui popotnika, pa za naju najvejo nalobo pomenijo najina tevilna potovanja, ki sicer ne zagotavljajo finanne rasti, zato pa toliko bolj duhovno.

Neuresnienih prilonosti je kar nekaj, a se vedno poskuam drati naela, da vsako prilonost, v kateri vidim izziv in pozitivne dolgorone ivljenjske uinke, tudi uresniim. Ena taknih mojih uresnienih prilonosti je zaposlitev na NLB Viti, ivljenjski zavarovalnici, ki mi je v veliko veselje in e veji izziv.

Ker se tako kot vsi tudi jaz zavedam resnosti sedanje finanne krize oziroma sem se negotovosti zavedala e prej, sem se pred slabimi desetimi leti odloila vlagati v tretji steber in varevati za primer bolezni in morebitnih nepredvidljivih okoliin.

Jeseni 2007 je bil oblikovan Balkanski sklad delnic. V tistem obdobju sem se udeleila strokovnega seminarja, na katerem nas je predavatelj opozoril, da so nalobe v tak sklad zelo tvegane. Kljub temu sem se odloila za to nalobo. Pri tem sem se opekla in kasneje izgubila veino svojega vloka. Tako sem sama izkusila, kaj pomeni tvegati in da so eksotine nalobe le peica izmed mnogih nalobenih prilonosti in da je treba svoje prihranke bolj razpriti.

stanovanje
8 9 OSEBNO www.nlb.si

stanovanje
Kupujete stanovanje?

zaposlitev

varevanje

delnice

Podrobneje informacije o NLB Stanovanjskem kreditu najdete na www.nlb.si/stanovanjskikredit. Posvetujete se lahko tudi s svetovalcem v vam najbliji NLB Poslovalnici.

Varujemo kot Nemci in Avstrijci

Slovenska gospodinjstva so v zadnjem desetletju v povpreju doivljala finanni razcvet, predvsem zaradi pridruitve drave Evropski uniji. Tako smo glede varevanja zelo podobni nemkim in avstrijskim gospodinjstvom. Podatki tudi kaejo, da se slovenski varevalci v zadnjih letih odloajo za razpritev svojega finannega premoenja in iejo alternativo varevanju v stvarnem premoenju v obliki nepreminine. V zadnjem desetletju je predvsem oitna rast sredstev v varevanju v vzajemnih skladih in varevalno-zavarovalnih produktih. dele neto varevanja v razpololjivem dohodku gospodinjstev, 2001-2010
V

772

14,00 12,00 10,00 8,00 6,00 4,00 2,00 0,00 -2,00 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Italija

POVPRENI ZNESEK V VZAJEMNIh SKLAdIh NA PREBIVALcA V SLOVENIJI

2008

2009
Avstrija

2010
Slovenija

POVPRENA POKOJNINA BO LETA 2025 ZNAALA PREdVIdOMA

Stanovanjski kredit s kombinirano obrestno mero

Ko najemamo kredit, se pogosto ne zavedamo vseh tveganj, ki smo jim kot kreditojemalci izpostavljeni, na primer obrestnemu, valutnemu in likvidnostnemu tveganju ter tveganju izgube imetja. Obrestnemu tveganju se lahko izognemo z najemom kredita z nespremenljivo obrestno mero, ki pa je v trenutku najema kredita praviloma vija od spremenljive obrestne mere. Tisti kreditojemalci, ki elijo zmanjati obrestno tveganje, hkrati pa se ne popolnoma odpovedati ugodni obrestni meri, imajo na izbiro NLB Stanovanjski kredit s kombinirano obrestno mero. Obrestna mera v tem primeru prvih pet let ostane nespremenjena, kar je edinstveno v Sloveniji. To pomeni, da prvih pet let lae nartujemo druge mesene izdatke, saj bo obveznost za poplailo kredita prvih pet let vsak mesec enaka. e ve. Omenjeni kredit na zaetku odplaevanja vkljuuje monost odloga odplaila do 12 mesecev. Mlaji od 45 let kredit lahko odplaujete do 30 let in si tako pri enaki meseni obveznosti zagotovite veji znesek kredita.

Zakaj raje obveznice v razlinih valutah

Obveznice drav, izraene v lokalnih valutah, so hitro rastoa alternativa klasinim finannim nalobam. Oznauje jih predvsem nizka stopnja povezanosti s klasinimi finannimi nalobami ter ugodno razmerje med donosnostjo in tveganjem. Obveznice, izraene v lokalnih valutah drav z vijimi stopnjami inflacije ter vijimi ravnmi nominalnih in realnih obrestnih mer, ponujajo visok tekoi donos, ki je bistveno viji od tistega, ki ga ponujajo obveznice istih izdajateljev, izdane v trdnih valutah. V skladu s to finanno teorijo bi se morale razlike med obrestnimi merami in posledino donosom obveznic posameznih drav izniiti s spremembo vrednosti valutnega para, tj. ko se pokrijeta pripadajoi obrestni meri, vendar pogosto ni tako. Podatki kaejo, da so vlagatelji s tovrstnimi nalobami v preteklosti dosegli relativno visoke donosnosti ob sprejemljivih stopnjah tveganja. Nalobeni produkt, ki sledi navedenim usmeritvam, je dostopen v okviru tipskih portfeljev storitve individualnega upravljanja premoenja v NLB FX valutni obvezniki portfelj.

NETO PLAE

48,8%
V SLOVENIJI JE dELE ZBRANE PREMIJE IVLJENJSKIh ZAVAROVANJ gLEdE NA cELOTNO ZBRANO PREMIJO

2,3 X

MANJI Od ENAKEgA dELEA V EU.

Izzivi
Alenka Recelj in Andrej uin, NLB

Kako upravljamo denar, je odvisno tudi od tega, katero ivljenjsko obdobje preivljamo. Spodaj postavljeni evlji prikazujejo ravno to, kaken je na ivljenjski slog in kaj so nai izzivi v posameznem obdobju ivljenja od zaetka osamosvajanja do asa, ko se poskuajo finanno osamosvojiti nai otroci.

20-letniki
Finanno se osamosvajate. Imate nizke prejemke. Kopiite dolgove. Razmiljate o ustvarjanju ivljenja v dvoje. Delate napake, ki vas lahko tudi drago stanejo. 1. Zapravite najve toliko, kot zasluite. 2. ivite karseda skromno. 3. Poskrbite za ustrezno nezgodno, invalidsko ali ivljenjsko zavarovanje. 4. Privoite si lahko bolj tvegane nalobe. 5. Doloite svoje finanne cilje in izdelajte nart za njihovo uresnievanje.

30-letniki
Imate velike finanne apetite. Ustvarjate druino oz. skupno gospodinjstvo. Vai prejemki so vse viji. Veliko porabite. Zelo ste obremenjeni zaradi dolgov. 1. Skrbno obvladujte porabo. 2. Vzdrujte razumno raven zadolenosti. 3. Oblikujte finanno varnostno rezervo. 4. Uredite potrebna zavarovanja. 5. Zanite varevati za pokojnino.

1.000,00
EZ 30 LET

Koliko bo Petra dobila ez 30 let?

Petra se je odloila naloiti tiso evrov. Izbrala je 30-letno nalobo, ki prinaa osem odstotkov na leto. Koliko denarja bo prejela ob koncu 30. leta, e se poleg glavnice obrestujejo tudi obresti?

Zakaj je treba zaeti varevati im prej?

Denar, ki ga prejmemo danes, je ve vreden kot tisti, ki ga bomo prejeli v prihodnosti. asovna vrednost denarja je torej tisto, zaradi esar se odloamo za varevanje in nalobe. Denar, ki ga imamo na voljo danes, lahko za nekaj asa naloimo, v tem obdobju pa nam

9.998,33

10 11

OSEBNO www.nlb.si

Moji izrauni

Izraunajte, kako lahko denar dela za vas, na financni-nasvet.nlb.si.

4
40-letniki

ivljenjska obdobja

20
50-letniki
Preverjate, ali ste e dosegli zastavljene cilje. Ste v pasti sendvi generacije: od vas so e vedno finanno odvisni otroci, hkrati pa vas v finannem smislu potrebujejo tudi stari. Finanno se umirjate. Pripravljate se na spremembo ivljenjskega sloga. Razmiljate o prenosu premoenja/dediini.

nujnih nalog

Finanno prosperirate ali stagnirate. Imate najvije prejemke v svojem ivljenju. Nepremininsko vpraanje ste najverjetneje reili. Razmiljate, kako plemenititi premoenje in optimizirati davke. Finanne cilje lae doseete.

1. e e niste, nujno zanite varevati za pokojnino. 2. Ustrezno upravljajte dolgove. 3. Preglejte svoje zavarovalne police: ste zavarovani za ustrezno zavarovalno vsoto, zavarovalne police krijejo ustrezna tveganja? 4. Ocenite dolgorono stanje osebnih financ. 5. Prilagodite nalobeno strategijo ali finanni nart doseganja elenih ciljev.

1. Prioriteta je pokojninsko varevanje. 2. Preverite ustreznost zneska varnostne rezerve. 3. Zmanjajte zadolenost na minimum. 4. Preglejte zavarovalne police in se dodatno zdravstveno zavarujte. 5. Premoenje prestrukturirajte v nalobe z manjim tveganjem, in e se le da, s fiksno donosnostjo.

prinese obresti. Torej, da bi lahko najbolje izkoristili asovno vrednost denarja in prednosti obrestovanja, moramo zaeti varevati im prej. asovna vrednost denarja je odvisna od stopnje donosa oz. obrestne mere, tevila obdobij varevanja oz. obrestovanja, sedanje vrednosti denarnih sredstev oz. zneska glavnice in od sedanje vrednosti rednih vplail oz. zneska rednih vplail.

Koliko denarja naj Matja nameni za vlaganje?

Koliko denarja mora Matja za nalobo, ki prinaa 10 odstotkov na leto, nameniti danes, da bi ez dve leti prejel 200 evrov?

165,29
EZ 2 LETI

200,29

Izzivi

Strokovnjaka pojasnjujeta: hrana in delnice

Bla Hribar,
cFA, vodja analiz, NLB Skladi

nem povpraevanju je pognala cene k viku. Svoje je k vijim cenam hrane dodalo tudi globalno gospodarsko okrevanje in posledino draja nafta. Slednja prek gnojil, goriva za kmetijske stroje in transportnih strokov mono vpliva tudi na konno strukturo cene hrane. Draja hrana bolj bremeni potronike razvijajoih se gospodarstev, saj ta namenijo veji del gospodinjskega prorauna za izdatke za hrano kot pa gospodinjstva razvitega sveta. Povpreno indijsko gospodinjstvo nameni za hrano priblino 25 odstotkov skupnega dohodka, povpreno ameriko pa manj kot 10. Med revnejimi sloji prebivalstva se posledino spontano sproijo protesti, ki so logino usmerjeni proti vladajoemu sloju. Tudi protesti v irem arabskem delu sveta izvirajo iz podraitev kruha. Nato se je za 20 amerikih dolarjev podrail sodek nafte, kar je sproilo analize ekonomistov o odpornosti ravno dobro zaetega gospodarskega okrevanja proti naftnim cenovnim okom. Da se cene delnic mono odzivajo na spremembo v priakovani gospodarski rasti, verjetno ni treba posebej poudarjati. Slaba letina in opazno draja hrana sta tako povzroili rahel upad vrednosti portfelja delnic, ki jih vsebuje globalno razpren delniki podsklad.

Kljuno sporoilo Povpreno indijsko gospodinjstvo nameni za hrano priblino 25 odstotkov skupnega dohodka, povpreno ameriko pa manj kot 10.

Kako gresta skupaj hrana in naloba v globalno razpren delniki podsklad? Na prvi pogled, pa tudi drugi, skorajda ne. Breme draje hrane namre najbolj obutijo revneji prebivalci naega planeta, kamor obiajno ne pritevamo niti finannikov niti vlagateljev na kapitalske trge. Zakaj so torej vzroki in posledice drage hrane tako pogosto tema pogovorov teh vlagateljev? ita so se od junija lani do marca letos podraila za skoraj 70 odstotkov. Razlogi za veliko rast cen osnovnih surovin za ivila so predvsem v lanskih naravnih katastrofah. Ruska sua ter kanadske in avstralske poplave so mono oklestile letino, vse natete drave pa se uvrajo med najveje svetovne izvoznice poljin. Manja ponudba ob nespremenje-

Duan uek,
Poslovni sektor investicijskega bannitva, NLB

preju za 10 do 15 odstotkov. V povpreju te surovine v proizvodnji pomenijo 35 odstotkov strokov, kar nadalje pomeni, da lahko priakujemo dvig cen ivil za okrog pet odstotkov. Prehrambna industrija zniuje stroke oglaevanja, zaradi esar bi morala svoje izdelke prodati naprej po priblino tri odstotke vijih cenah, da bi lahko ohranila mare na trenutnih ravneh. Delnice vejih evropskih prehrambnih podjetij kotirajo v povpreju pri 16-kratniku P/E to je razmerje med ceno delnice in dobikom na delnico , dividendna donosnost je dobre tri odstotke. Podobno dividendno donosnost imajo tudi amerika prehrambna podjetja, le da ta kotirajo pri povprenem P/E 14,5. Omenjena vrednotenja vkljuujejo priblino 10-odstotni diskont na celotno panogo hrane in pijae, kar je enako stanju v zadnjih petih letih. Podjetja imajo dobre bilance z nizko stopnjo zadolenosti, stroki izposojanja so trenutno nizki, zaradi esar bomo letos prie precejnjim prevzemnim aktivnostim.

Kljuno sporoilo Prehrambna industrija je zanimiva nalobena prilonost, predvsem zaradi poveanih prevzemnih aktivnosti, ki jih lahko priakujemo.

V zadnjem asu smo prie precejnjemu zvievanju cen hrane, zaradi esar je to ena izmed bolj aktualnih in pereih tem doma in v tujini. Priakovati je, da se bo taken trend nadaljeval tudi v prihodnje. K temu prispevajo predvsem tirje razlogi: ekonomska rast, (neugodno) vreme, politika (subvencije) in pekulanti. Predvideva se, da se bodo cene poljin, ki jih uporabljajo podjetja v prehrambni industriji, letos zviale v povVodnik za bolje investiranje

12 13

OSEBNO www.nlb.si

Brezplano se naroite na Nalobeni pregled, vodnik za bolje investiranje, ki ga izdajajo NLB Skladi in vsebuje informacije in znanja, ki so kljuni pri investiranju prihrankov v vzajemne sklade: www.nlbskladi.si/narocite-se-na-zanimivo-branje.

Kako si zagotovim dodatno pokojnino?

Matja je star 30 let in samski. Ker dobro zaslui, bi elel e zdaj poskrbeti za dodatnih 500 evrov pokojnine. Kakno premijo in kam naj vplaa vsak mesec, da bi dosegel ta cilj? Kaj pa njegov pet let mlaji sodelavec? Petra je stara 35 let. Glede na trenutne trende se boji, da njena pokojnina niti priblino ne bo zadoala za lagodno jesen ivljenja. Meseno lahko privaruje do 100 evrov, pri emer se k varevanju zaradi osebnih razlogov noe z niimer zavezati, boji pa se tudi nalobenega tveganja. Janez se je ravnokar upokojil. Del svojih sredstev bi rad vloil v individualno upravljanje. Odloil se je za kombinacijo delnikega in obveznikega portfelja. Kako naj si povea dele razpololjivih sredstev za sprotne potrebe?

Svetuje Natalija Preern, direktorica Sektorja razvoja, NLB Vita Dodatna sredstva za obdobje upokojitve si lahko Matja zagotovi s pokojninsko strategijo pri nalobenem ivljenjskem zavarovanju NLB Vita Izbrana. Ta mu e po poteku 10 let od zaetka zavarovanja omogoa obrono izplailo privarevanih sredstev. e eli Matja po upokojitvi 20 let prejemati 500 evrov dodatne pokojnine, mora do upokojitve, to je do starosti 65 let, privarevati 95.000 evrov. Matja bi to lahko dosegel pri meseni premiji v znesku 75 evrov, e upotevamo nevtralni scenarij rasti vrednosti enot investicijskih skladov in minimalne zavarovalne vsote. Za njegovega pet let mlajega sodelavca pa bi bilo ob enakih predpostavkah dovolj e 50 evrov mesene premije.

Svetuje Bla Brai, vodja Oddelka za trenje in prodajo, NLB Skladi Med vlagatelji v Sloveniji je pogosto razirjeno preprianje, da so vzajemni skladi tvegana naloba, kar je veinoma posledica tega, da so slovenski varevalci v preteklosti vlagali predvsem v izrazito tvegane delnike vzajemne sklade. Dobro razpren globalni delniki portfelj, ki ga vlagatelj dobi denimo z nalobo v podsklad NLB Skladi Svetovni razviti trgi delniki, je dale od tveganja eksotinih delnikih trgov, negotovost pa se dodatno pomembno zmanja z daljanjem ronosti varevanja in postopnim vstopanjem na trg. Za pokojninsko varevanje bi Petri priporoil postopno varevanje z NLB Skladi Varevalnim nartom +. Postopno varevanje Petre ne zavezuje k rednim nadaljnjim vplailom, naloba je izjemno likvidna denar ji bo nakazan najkasneje v estih delovnih dneh od zahtevka za izplailo. Poleg tega to postopno varevanje prinaa davne ugodnosti, saj so prehodi med podskladi krovnega sklada NLB Skladi neobdaveni.

Svetuje Duan uek, Poslovni sektor investicijskega bannitva, NLB Janezov primarni cilj po upokojitvi je ohranjanje realne vrednosti premoenja. S tem namenom je veino sredstev vloil v obvezniki in hibridni portfelj, manji del pa v portfelj delnic z visoko dividendno donosnostjo, ki pa je e vedno najbolj konservativni delniki portfelj v ponudbi individualnega upravljanja premoenja. Vstopnih strokov pri individualnem upravljanju ni, prav tako lahko brez strokov dodatno vplauje v prihodnje. Veji del razpololjivih sredstev za sprotne potrebe si lahko Janez zagotovi s etrtletnim izplaevanjem prejetih obresti in dividend, ki se sicer obiajno reinvestirajo. Za izplaevanje mu banka ne bo obraunala dodatnih strokov, Janez pa bo lahko v asu trajanja pogodbe v dogovoru z upravljavcem postopoma prilagajal strukturo premoenja. Za upravljanje sredstev in obveanje bo skrbel njegov osebni upravitelj premoenja, ki bo stranki vedno na voljo.

do najbolj primernega naina varevanja za dosego vaega finannega cilja boste najhitreje prili, e vam bo pomagal svetovalec v vam najbliji NLB Poslovalnici.

Posvetujte se!

Varnost
denar na bannem raunu nam vzbuja obutek finanne varnosti, saj so takoj dostopna in nam omogoajo zadovoljevanje kratkoronih potreb. Pet Slovencev pripoveduje, kako materializirajo finanno varnost.

Koliko denarja morate imeti pri roki, da se poutite finanno varni?

Andrej porn,
alpski smuar

Peter,
duhovnik

Boro Ristevski,
svetovalec za osebne finance, NLB Poslovalnica Poljanska cesta

Rok,
ekonomist

Patricija Pape,
vodja Oddelka za razvoj storitev, NLB

Naeloma imam v denarnici 50 ali 60 evrov, vedno pa imam s seboj tudi banno ali kreditno kartico, za vsak sluaj. Ko potujemo na tekmovanja in treninge v tujini, je zelo pomembno, da ima s seboj dovolj denarja, e se zgodi kaj nepredvidenega bolezen, pokodba in podobno. e grem pa samo na kavo, vzamem 20, 30 evrov, za na izlet pa kaknih 50 evrov in seveda banno kartico.

V denarnici dejansko potrebujem le znesek za malo veji nakup v trgovini s hrano in pa mogoe e za kakno parkirnino, kar pomeni priblino 50 evrov. Kar zadeva osebni raun, pa je v sedanjih negotovih asih zame pomembno, da imam prihranjene vsaj tiri mesene plae, ki so mi ob vsakem asu na razpolago, za primer izgube slube ali bolezni blinjih.

Ko stopim v trgovino, se najprej vpraam, koliko gotovine imam pri sebi. Ker pa imam ve plailnih kartic, to misel, al, zelo hitro odpiem, saj vem, da imam s pomojo kartic vedno na voljo dodatna sredstva. Pri tem vasih tudi nekontrolirano porabim ve, kot bi potreboval. V denarnici imam sicer toliko gotovine, da je dovolj za dnevno porabo, manje nakupe, kosilo in za kavo s prijatelji.

V denarnici dejansko ne potrebujem gotovine, da bi se poutil finanno varnega, je pa res, da moram za obutek varnosti imeti na kartici vsaj 100 do 200 evrov dostopnega denarja. Kar zadeva osebni raun dolgorono, pa mi za obutek varnosti zadoa 700 evrov, ker to pokriva moje mesene ivljenjske stroke in mi daje prilagoditveni as enega meseca ob morebitnih nepriakovanih spremembah.

Kot bannici se mi pogosto zgodi, da je moja denarnica bolj prazna kot polna, saj pri nakupih, e je le mogoe, plaujem s plailno kartico osebnega rauna ali kartico z odloenim plailom. Zaradi varnosti nikoli ne nosim s seboj veje koliine gotovine, vedno pa imam 10 do 15 evrov za kavo ali plailo parkirnine. Tudi na osebnem raunu vzdrujem minimalni obseg sredstev, saj ta raje poloim na bolje obrestovani varevalni raun, kjer lahko z njimi razpolagam po 7 dneh.

50-60 EUR
14 15 OSEBNO www.nlb.si

50 EUR
Kakno je vae stanje osebnih financ?

odvisno

100-200 EUR

10-15 EUR

Oceno stanja vaih osebnih financ lahko naredite na financni-nasvet.nlb.si, kjer najdete simulatorje, kalkulatorje in vpraalnike.

12 x 70 % mesenega neto prihodka = varnostna rezerva

Koliko denarne zaloge imate vsak mesec pred plao? Ali ste med tistimi, ki ivite od plae do plae? Niste edini, a za varnejo prihodnost moramo poskrbeti sami. In kot kaejo mnogi primeri, je to mogoe narediti. Varevanje za oblikovanje varnostne rezerve naj bo odslej tudi vaa prednostna naloga. Faktor varnostne rezerve izraa tveganost gospodinjstva in nam pove, koliko mesecev lahko preivimo ob morebitnem izpadu prihodka, e predpostavljamo, da z varnostno rezervo pokrijemo nae osnovne izdatke. Med osnovne mesene izdatke tejemo vse nujne ivljenjske izdatke in redne finanne izdatke, kamor sodijo varevanja, odplaila dolgov in zavarovanja. Priporoeni znesek varnostne rezerve je 12-kratnik 70 odstotkov mesenega neto prihodka. Varnostna rezerva naj bi omogoala kritje izdatkov gospodinjstva za dobo od treh do 24 mesecev. Razlika v mesecih izhaja iz razlik v tveganosti gospodinjstev.

810
NA TOLIKO LET SE V POVPREJU PONOVI REcESIJA.

V NLB JE ZAPOSLENIh

342
Varnost pri odplaevanju kredita kljub izgubi slube
Zaradi krize je veliko ljudi ostalo brez dela. Mnogi med njimi so e v asu zaposlitve najeli kredit. Zagotovo se spraujete, kako ga bodo zdaj lahko odplaali. ivljenje je nepredvidljivo, zato je prav, da se ob tako pomembni ivljenjski odloitvi pozanimamo tudi o tveganjih, ki jih prinaa najem kredita. Ob najemu kredita za obdobje, dalje od 24 mesecev, se lahko dodatno zavarujete za primer izgube zaposlitve iz poslovnih razlogov. Torej e ostanete brez slube in izpolnjujete zahtevane pogoje za odplailo kredita, odplaevanje tega za doloeno obdobje (do 12 obrokov) prevzame zavarovalnica. Za odplaane obroke zavarovalnica kasneje od vas ne bo uveljavljala vraila plail. Zavarovanje velja za celotno odplailno dobo kredita.

Zavarovanje kritinih bolezni

ivljenjsko zavarovanje zagotovo potrebujete, e je kdo od vaih blinjih finanno odvisen od vas. ivljenjsko zavarovanje pa je lahko tudi nain varevanja. Prednosti taknega zavarovanja so, da ga lahko prilagodite vaim potrebam in sami izberete dodatna zavarovalna kritja z ustrezno viino zavarovalne vsote. Tako prilagodljivo zavarovanje je na primer ivljenjsko zavarovanje NLB Vita Zanesljiva, pri katerem lahko izbirate med zavarovanjem za primer nezgodne smrti, popolne trajne invalidnosti in zavarovanjem za kritine bolezni. Zadnje vas zavaruje v primeru raka, srne kapi, moganske kapi, operacije koronarnih arterij in ledvine odpovedi. Zavarovalnica po prejetju medicinske dokumentacije izplaa upraviencu zavarovalnino v viini zavarovalne vsote za kritine bolezni, kritje ob tem ugasne, zavarovalna pogodba za ostala kritja pa velja e naprej.

STROKOVNJAKOV Z LIcENcO ZA PROdAJO NA POdROJU ZAVAROVALNITVA.

V NLB JE ZAPOSLENIh

290

STROKOVNJAKOV Z LIcENcO ZA PROdAJO VZAJEMNIh SKLAdOV.

Varnost
V preteklosti je ivljenje Slovencem vekrat zagrenila inflacija, saj je nae prihranke kljub varnosti e nekajkrat oklestila. Katere nalobe pa so primerne oziroma manj primerne v asu rastoe inflacije?

Inflacija! V kaj naj vloim denar?

Na kratek rok ni idealne nalobe, ki bi varovala pred visoko inflacijo. Za dolgoronega investitorja pa je z naskokom najbolja naloba v dobro razprene delnike vzajemne sklade oziroma v mednarodno razpren portfelj delnic. Zadnjih 200 let je pokazalo, da tudi e namenoma vzamemo najslaba 20-letna obdobja za delnike nalobe, e ni bilo obdobja, ki bi vlagatelju v delnike nalobe prineslo realno negativno donosnost. al ne moremo enako trditi za nalobe v zlato, obveznice, zakladne menice in dolgorone depozite. sticija brez denarnega toka pomeni izredno pekulativno nalobo, ki se obrestuje veinoma samo ob vejih svetovnih neravnovesjih oziroma ob vejih kratkoronih pekulativnih povpraevanjih, kar lahko vodi tudi v tako imenovane balone.

Simon Logar,
direktor Sektorja investicijskih skladov, NLB Skladi

Nalobe z variabilno obrestno mero

Relativno dobra zaita pred inflacijo so izrazito kratkoroni depoziti, saj je vsak naslednji depozit sklenjen po viji obrestni meri, ki odraa vija inflacijska priakovanja. Primerni so tudi dolgoroni depoziti z variabilno obre%"$!# stno mero, ki so vezani na referenno medbanno %"!!# obrestno mero (EURIBOR). !"$!#
%&(%(!!#

Nalobe s fiksno obrestno mero

V asu visoke inflacije oziroma vianj inflacijskih priakovanj se nalobe s fiksno obrestno mero, kot so dolgorone obveznice in dolgoroni depoziti, relativno slabo obnesejo. Nespremenljiva obrestna mera ob vedno viji inflaciji lahko namre vodi v realno negativno donosnost.

meznika. Tako bi se meseni obrok za stanovanjsko posojilo, vezano na estmeseni EURIBOR, pri 30-letnem posojilu poveal za priblino 50 odstotkov, e bi EURIBOR z 1,35 odstotka narasel na pet odstotkov, dele glavnice v mesenem obroku pa bi bil majhen, kot na primer kmalu po zaetku odplaevanja posojila.

dele celotnih prihodkov posojilojemalca in vrednosti nepreminine.

Napoved inflacije Inflacija v razvitem svetu./01/2%# bo v prihodnjih mesecih na medletni ravni e naraala, kar bo predvsem posledica vijih cen hrane, surovin in energije. Obstaja pa tveganje hitre umiritve inflacije v letu 2012, saj bo visoka stopnja brezposelnosti prepreevala nastanek inflacijsko-plane spirale, vije cene surovin pa bodo zadrevale rast povpraevanja po njih.
%&(%(%!# *(%(%!# )(%(!-#

Nakup nepreminine
Nakup nepreminine s posojilom s fiksno obrestno mero je lahko ena izmed zmagovalnih kombinacij v asu hitro rastoe inflacije. Zaradi inflacijsko-plane spirale plae rastejo, nepreminine se draijo, meseni obrok posojila pa obsega vedno manji
%&(%(!*# %&(%(!+# *(%(!*# *(%(!+# )(%(!$# )(%(!'# %&(%(!&# *(%(!)# )(%(!,#

Zlato
Zlato ne prinaa dividend niti obresti niti rent. Kot inve-

gibanje medletnih stopenj rasti inflacije v Evropski monetarni uniji (v odstotkih): 3,50
3,00 2,50 2,00 1,50 1,00 0,50 0,00
Dec 00
EMU

Dec 01

Dec 02

Dec 03

dec 04

dec 05

dec 06

dec 07

dec 08

dec 09 dec 10 feb 11

16 17

OSEBNO www.nlb.si

Kaken tip vlagatelja ste?

Svoj odnos do tveganja lahko preverite z vpraalnikom Profil vlagatelja na www.nlbskladi.si.

%&(%(!)#

Posojila

!"!!# Posojila, vezana na variabilno obrestno mero, so v inflacijskem okolju dodatno navidezno breme za posojilojemalce. Navidezno zato, ker se predvidoma z inflacijo dvigajo tudi prihodki posa)(%(!%#

*(%(!&#

Andreja Kandolf, NLB Vita

ivljenjsko zavarovanje zagotovo potrebujete, e imate blinje, ki so odvisni od vaih prihodkov partner, otroci, stari , e imate velike ali dolgorone finanne obveznosti ali e elite poskrbeti za lastno socialno varnost oziroma lepo prihodnost v tretjem ivljenjskem obdobju.

Zavarujte sebe, zaitite blinje

Ko ob pomoi svetovalca izberete vam ustrezno ivljenjsko zavarovanje, morate doloiti e primerno viino zavarovalne vsote. Ker je znesek, ki ga plaate za zavarovalno kritje, odvisen od viine zavarovalne vsote ter od vae starosti in spola, morate pri tem upotevati lastne cilje, povezane s finanno in socialno varnostjo. Tako je zavarovalna vsota v veini primerov enaka viini vaih prihodnjih finannih obveznosti neodplaana posojila, olanje otrok in izpadu dohodka za doloeno obdobje, ki bi ga utrpeli vai blinji v primeru vae smrti. Obdobje, ki ga morate pri tem izraunu upotevati, pa je odvisno od tega, koliko asa bi vai blinji potrebovali, da se osamosvojijo. na enote investicijskih skladov, ali univerzalno ivljenjsko zavarovanje, ki vam poleg zavarovanja ponuja zajamen donos na privarevana sredstva, pa je treba omeniti e davne prednosti teh zavarovanj. Po preteku 10 let ni treba plaati dohodnine, pod pogojem, da je lastnik zavarovanja ves as trajanja zavarovalne pogodbe tudi upravienec do izplaila iz sklenjenega zavarovanja. Enako se po trenutni davni zakonodaji po preteku omenjene dobe ne obrauna davek na zavarovalne posle.

Zakaj potrebujem ivljenjsko zavarovanje?

1. Potrebujejo ga moji najbliji.

2. e umrem, bodo lahko

Prednosti zavarovanja pri NLB Viti Ves as trajanja nalobenega ali univerzalnega ivljenjskega zavarovanja vam NLB Vita zagotavlja tudi likvidnost naloenih sredstev. To pomeni, da lahko vloena sredstva kadarkoli odkupite, kar z davnega vidika sicer ni najprimerneja odloitev. Kljub temu NLB Vita od vas ne bo zahtevala nobenega posebnega razloga. V finanni stiski pa lahko pod doloenimi pogoji izberete tudi delni odkup, obdobno mirovanje plaevanja premije in zavarovanje brez plaevanja premij. NLB Vita vam kot edina na slovenskem trgu ob smrti zavarovanca omogoa socialno in finanno varnost e takoj naslednji dan po sklenitvi nalobenega ali univerzalnega ivljenjskega zavarovanja.

Zavarovalno kritje
Bistvena prednost ivljenjskih zavarovanj je v zavarovalnem kritju. To omogoa, da ob smrti zavarovane osebe, skladno s splonimi pogoji, upravienec prejme dogovorjeno izplailo. Lastnik zavarovalne police lahko s sklenitvijo ivljenjskega zavarovanja upravienca doloi poljubno, izplaana sredstva ob smrti zavarovane osebe pa niso predmet dedovanja.

nadomestili izgubo mojih prihodkov.

3. Poskrbeli bodo lahko za izobraevanje mojih otrok.

Bistvena prednost ivljenjskih

zavarovanj je v zavarovalnem kritju.

Ne glede na vrednost police, ki je pri nalobenih ivljenjskih zavarovanjih odvisna od razmer na trgu, pa zavarovalnica jami izplailo dogovorjene zavarovalne vsote ob nastanku zavarovalnega primera, t. i. dogodka, od katerega nastanka je odvisno izplailo zavarovalne vsote.

4. Lahko bodo odplaali dolgove.

davne prednosti
e se odloite za nalobeno ivljenjsko zavarovanje, tj. ivljenjsko zavarovanje, ki je vezano

5. Lahko bodo plaali stroke pogreba in morebitne druge s tem povezane stroke.
Ste e ivljenjsko zavarovani?

ivljenjsko zavarovanje lahko sklenete v vseh NLB Poslovalnicah in Banke celje. Podrobne informacije o posameznih ivljenjskih zavarovanjih so na voljo na www.nlbvita.si.

Odloitve
Nae osebne finanne odloitve ne vplivajo le na nao prihodnost, temve tudi na prihodnost naih najblijih. Zaradi tee, ki jo prinaajo te odloitve, jih zelo redko sprejemamo sami. Zanimalo nas je, katere so tiste osebe, ki jim tako zaupamo, da na podlagi njihovih nasvetov sprejmemo tako pomembno odloitev.

Na koga se obiajno obrnete po nasvet za finanne odloitve?

Andrej Jerman,
alpski smuar

Davor,
samozaposlen

Sanja Ostrvica,
svetovalka za osebne finance, NLB Poslovalnica drska

Mia,
vodja programa

Joe uhel,
svetovalec za osebne finance, NLB Poslovalnica alec

Kar zadeva vlaganje sredstev, se po nasvet obrnem na brata in tako zdruim druinsko vez s poslovno, saj je zaposlen v podjetju, ki se primarno ukvarja z vlaganjem v sklade. e govorimo o vejih finannih odloitvah v smislu primarne varnosti in nakupa stanovanja, pa se vedno posvetujem s soprogo in odloitev sprejmeva soglasno.

Pri sprejemanju finannih odloitev se vedno najprej posvetujem z druino in na podlagi tega sprejmem dokonno odloitev. Ne glede na to, ali gre za pomembno ali relativno nepomembno odloitev, jo na koncu vedno sprejmem v dogovoru z druino, tudi takrat, ko se mogoe prej pogovorim s svetovalcem za osebne finance.

Pri najemanju kredita se po navadi obrnem na kreditnega referenta, ki mi zna svetovati ter vedno najde najboljo in seveda najugodnejo kombinacijo obrestne mere in drugih lastnosti kredita. Vem, da se bo maksimalno potrudil, pa eprav mogoe ne bo dosegel konkurenne obrestne mere. Seveda se o pomembnih odloitvah pogovorimo doma, vendar je debata v slubi tudi dobrodola, saj vsaki dobim podroben nasvet s podroij, ki jih sama ne pokrivam.

Pri sprejemanju finannih odloitev se vedno posvetujem z oetom in svojim bannim referentom, s katerim sva vzpostavila odnos, ki temelji na zaupanju. Ne glede na to, ali gre za manje, kratkorone ali vseobsene dolgorone odloitve, jih vedno sprejmem v dogovoru z njima.

Za zaetek poiem spletni forum, kjer se pogovarjajo o temi, ki me zanima (slabo in dobro), da si pridobim neko znanje oziroma ustvarim mnenje, ki ni nujno pravilno. Nato v banki poiem nekoga, ki je pristojen za to podroje, in se pogovorim e z njim. Forumi so super stvar, e eli pridobiti dodatno znanje, vendar zahtevajo samoiniciativo oziroma eljo po dodatnem znanju.

brat
18 19 OSEBNO www.nlb.si

druina
Naredite prvi korak!

sodelavci

oe

spletni forum

Ocena stanja je prvi korak k natanno urejenim osebnim financam. 200 izolanih in izkuenih svetovalcev za osebne finance v NLB Poslovalnicah vam lahko pomaga do uinkovitega upravljanja z osebnimi financami.

Banna poslovalnica veraj, danes, jutri

VERAJ transakcijska usmerjenost, im ve opravil za vsako zadevo posebno okence banni referent: resen, umirjen, distanciran

IZdAJATELJEV VREdNOSTNIh PAPIRJEV PO VSEM SVETU JE SKORAJ

DANES svetovalna usmerjenost elektronsko bannitvo svetovalec za osebne finance: prijazen in dostopen

600

TISO.

JUTRI Bankarna prostor za sproen finanni pogovor in prebiranje strokovne literature v prijetnem okolju svetovalec za osebne/druinske finance: oseben, dostopen, strokoven

SKLENJENIh POSLOV NA LJUBLJANSKI BORZI V cELOTNEM LETU 2010

Kje najdem uporabne informacije za nalobe?

Na trgu je na voljo zares veliko podatkov o finannih trgih: teajnice, prispevki in grafi. Pa imajo ti podatki za vlagatelja uporabno vrednost? Za veino al ne. V NLB Skladih zato na njihovi spletni strani objavljajo razline publikacije, ki naj bodo predvsem v pomo pri razumevanju borznih dogodkov. Splone teme iz sveta nalaganja prihrankov na finannih trgih in nasvete glede vlaganja v vzajemne sklade lahko najdete v Nalobenem pregledu Vodniku za bolje investiranje. e vas zanimajo tekoi borzni dogodki, jih na tedenski ravni popisujejo v publikaciji Borze v preteklem tednu. Analitski pregled izhaja dvakrat na leto in zdruuje poglobljena mnenja analitikov o borzah in gospodarstvu, medtem ko v publikaciji Strategi v zadregi avtorji podajajo osebni pogled na borzne dogodke in svetujejo o primernih odzivih nanje. Podrobneje informacije najdete na: www.nlbskladi.si/borze-in-strategija.

3 banni izrazi, ki jih ne razumem

INTERKALARNE OBRESTI so obresti, ki se obraunajo za as od zaetka rpanja kredita do zaetka odplaevanja kredita. Pri izraunu teh obresti se uporabi obrestna mera in nain izraunavanja, kot je definirano za osnovno storitev ali opredeljeno s pogodbo. Zapadejo na dan prenosa kredita v odplailo. EURIBOR ali po angleko Euro Interbank Offered Rate je medbanna referenna obrestna mera, po kateri so prvovrstne banke znotraj monetarne unije pripravljene dati depozit drugi prvovrstni banki za doloeno obdobje. Gre torej za obrestno mero, po kateri si najbolje banke v EU med seboj posojajo denar za doloeno obdobje in ki slui kot kazalnik najnije mone obrestne mere za kredite (krediti tako dobrih bank bodo namre zagotovo vrnjeni). RAZPOLOLJIVO STANJE NA OSEBNEM RAUNU je stanje na raunu v domai valuti z odobrenim limitom.

492,5
MILIJONA EUR dNEVNEgA PROMETA Z NAJBOLJ PROMETNO dELNIcO BAc US NA NEWyORKI BORZI JE ENAKO VSEM POSLOM, SKLENJENIM NA LJUBLJANSKI BORZI V VSEM LETU

25 %

Odloitve
mag. Nenad Seni

Slovenija je med tistimi evropskimi dravami, ki imajo najveji dele mladih, starih med 18 in 34 let, ki ivijo pri starih, kar dobra polovica je takih. Razkrivamo, zakaj je tako, in svetujemo, kako se lotiti nartovanja finannega osamosvajanja.

Neko bi radi druino in hiko v gozdu

Mladi pri 20 ali vsaj 30 letih naj bi se e osamosvojili, si ustvarjali druino, razvijali poklicno kariero. Pri tem naj bi zaeli tudi skrbeti za zmanjanje dolgov, predvsem pa naj bi zaeli varevati za vsak sluaj in za tretje ivljenjsko obdobje. A nedavna raziskava mariborske filozofske fakultete, poimenovana Mladina 2010, je jasno pokazala, da pri nas v veini primerov to velja vse manj. tem piemo na strani 11 v tej tevilki revije Osebno , hkrati pa imajo zelo jasne in velike elje glede svoje prihodnosti. A kot kaejo razline raziskave, so realne monosti za nakup lastnega stanovanja, kaj ele financiranje hie na idilinem kraju, za veino mladih sorazmerno majhne: le dobrih 15 odstotkov mladih, ki so se odselili od starev, si je nepreminino, v kateri ivijo, kupilo s svojimi sredstvi ali kreditom. Velika veina pri reevanju stanovanjskega vpraanja rauna kar na pomo svojih starev.

5 korakov do izpolnjevanja elja in ciljev 1. elje jasno opredelimo in opiemo finanne cilje. 2. Ovrednotimo vsakega izmed ciljev. 3. Finanni cilji: - po pomembnosti: prednostni (nujni): varnostna rezerva, strateki (pomembni): pokojninska rezerva; - po asu: kratkoroni, srednjeroni, dolgoroni finanni cilji. 4. Natanna opredelitev ciljev nam omogoa, da izberemo primerno obliko varevanja ali kredita in s tem tvegamo le toliko, kot je nujno potrebno. 5. Izvedljivost narta financiranja ciljev preverimo tako, da ugotovimo skupno meseno obveznost za uresniitev finannih ciljev v postavljenih rokih in jo primerjamo z mesenimi neto prihodki oziroma ugotovimo razmerje med izdatki in prihodki.

Kdaj odrastemo?
Odhod od doma je eno izmed pomembnih znamenj, da je mladi lovek postal odrasel, da se je osamosvojil: zane voditi lastno gospodinjstvo, samostojno odloa o finannih zadevah, porabi, preivljanju prostega asa, njegov oziroma njen odnos s stari se spremeni. To pa se, predvsem v juni Evropi, pa vse bolj tudi v Sloveniji, prestavlja na edalje kasneja leta. e ve, dogaja se celo, da se veliko mladih po odhodu vrne na dom svojih starev, navadno so to tudenti, ki so konali tudij, ali tisti, ki se znajdejo v finannih in drugih teavah, je pa tudi nekaj primerov, ko odhod od doma ne pomeni tudi osamosvojitve, saj so kljub lastnemu domu finanno, socialno in ustveno e vedno bolj ali manj odvisni od svojih starev.

Z nartom lahko veliko doseemo

e se elite v blinji ali daljni prihodnosti vendarle osamosvojiti od svojih starev in zaiveti samostojno ivljenje, se nikar ne prepustite obupu im prej je treba reagirati. Nae odloitve v sedanjosti imajo namre svoje posledice v prihodnosti. e ste denimo stari vsaj 20 let in mislite, da boste do stanovanja e nekako prili, samo da dobite dobro slubo, je precej oitno, da se to ne bo zgodilo. To je podobno, kot e si obljubljamo, da ko bomo imeli dovolj denarja za osebnega trenerja, takrat bomo pa zaeli zares hujati. Tega denarja nikakor ni in ni, ker je nenadoma vse drugo veliko pomembneje.

Kako vidite sebe ez 10 let?

Negotova zaposlitev, nizki ali neredni prihodki, visoke cene stanovanj in drage najemnine so po mnenju mnogih raziskovalcev kljuni razlogi za pozno odseljevanje mladih od doma. e mlade vpraate, kakni so njihovi cilji oziroma kako vidijo sebe ez 10 let, dobite skoraj enake odgovore. Vsi imajo velike elje; tipini odgovori, ki so jih dobili v okviru zgoraj omenjene raziskave, so, da bodo ez 10 let imeli druino in hio ob gozdu, na vasi, z veliko zelenice in podobno. Torej mladi po eni strani dalj asa ostajajo doma, poveini finanno odvisni od svojih starev, ki se znajdejo v pasti sendvi generacije o

Za stare
e pa ste stari majhnega otroka ali najstnika, mu pri bodoem osamosvajanju lahko pomagate z vzgojo, vzorom in odpiranjem monosti, da si pridobi delovne izkunje. Hkrati mu lahko stojite ob strani tako, da zanete zanj varevati. Hitreje in uinkoviteje pa boste oboji dosegli zaeleno, e se boste im prej posvetovali s strokovnjakom v banki in skupaj naredili nart. Le s spremembo miselnosti in ustreznim kratkoronim in dolgoronim nartom, ki sta usklajena z naimi monostmi, lahko spremenimo trenutno statistiko mladih v Sloveniji, predvsem pa svoje ivljenje.

20 21

OSEBNO www.nlb.si

Po kredit za stanovanje!

Kateri kredit je najbolj ustrezen za vas in bo najbolje pomagal izpolniti vae cilje, vam bo svetoval NLB Svetovalec v vam najbliji NLB Poslovalnici. Podrobneje o kreditih si lahko preberete na www.nlb.si/krediti.

V skoraj vseh ivljenjskih situacijah se sreujemo s tveganjem. e vekrat ste sliali in prebrali znani o tveganju se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. Toda dobro vemo, da niso tvegana le zdravila, ampak je verjetno e bolj tvegano, e predpisanih zdravil ne jemljemo.

Ko tvegamo, e ni ne tvegamo
Izjemno pomembna je tudi verjetnost e vemo, da ob jemanju nekega zdravila v 50 odstotkih dobimo prebavne teave, je jasno, da je to bolj tvegano, kot e obstaja 0,01-odstotna verjetnost za glavobol. Tako tudi verjetna odsotnost policistov in redek promet zmanjata tveganje prekanja ceste zunaj oznaenega prehoda. zaposlen v neki slubi. Je torej racionalno stopiti na pot podjetnitva? Odvisno od odnosa do tveganja verjetnost izgube premoenja in posledino nije kakovosti ivljenja je pri podjetnikih veja. vrednosti. Zavedati pa se je treba, da se podobno kot je z javnimi uslubenci vlagatelji v manj tvegane nalobe izpostavljajo tveganju, da zaradi svoje netvegane odloitve ne bodo omembe vredno zviali realne vrednosti svojih prihrankov. Tveganje varnega nalaganja sredstev je sicer izrazito odvisno od ronosti investiranja sredstev. e veljajo smernice iz zgornjega odstavka za izrazito kratkorono varevanje, pa e pri enoletnem obdobju varevanja velja, da je s stalia najmanjega inflacija e mono zraste in zmanja kupno mo varno naloenih prihrankov. Donosnosti delnic in drugih realnih nalob pa so proti dvigu inflacije in obrestnih mer relativno precej bolj imune. Dodatno moramo upotevati, da pridejo tudi obdobja raznih grkih kriz, ko nenadoma tudi netvegane nalobe v dravne vrednostne papirje niso ve netvegane.

mag. Kruno Abramovi,

predsednik uprave, NLB Skladi

Bolj in manj varne nalobe

Zgodba je zelo podobna na podroju financ obstajajo bolj in manj varne nalobe, pri emer pa je relativna tveganost odvisna od tega, kaj posameznik eli dosei s svojimi finannimi nalobami. Klasino velja, da so manj tvegane

trenutka, ko nameravajo te prihranke porabiti, in temu ustrezno prilagoditi sestavo svojih nalob. Za vsak sluaj pa je smiselno, da je preteni del nalob likviden, saj tako doseejo, da lahko ob izrednih dogodkih te prihranke tudi rpajo. Zaradi varnosti je za mnoge vlagatelje pa likvidnost pomembneja od majhne nihajnosti nalob.

Odnos do tveganja
Veliko vlogo ima pri tem tudi odnos posameznika do tveganja. Po tem, koliko tveganja dopuamo v lastnem ivljenju, se zelo razlikujemo podjetniki denimo prevzemajo veliko veja tveganja od zaposlenih v javni upravi. Je racionalno prevzemati tveganja? Kot smo prikazali s primeri, tveganje nima le ene plati, vselej jih obstaja ve. Tako na primer zaposleni v javni upravi veliko bolj tvega, da ne bo nikoli resnino obogatel, kot to velja za podjetnika. Drugae povedano, verjetnost, da podjetnik obogati, je veliko veja od verjetnosti, da obogati nekdo, ki je vso delovno dobo varno

Varevanje za dodatno pokojnino

Zanimivo je, da je pri varevanju za udobno in varno starost oziroma dodatno pokojnino toka preloma po priblino 15 letih varevanja. Takrat predvidoma postanejo realne nalobe, kot so delnice in nepreminine, ob tem da je njihova priakovana donosnost vija, hkrati tudi manj tvegane od manj tveganih nalob v klasinem smislu, vsaj upotevaje vedesetletne zgodovinske izkunje.

Kljuno sporoilo Obstajajo bolj in manj varne nalobe. Zavedati pa se je treba, da se vlagatelji v manj tvegane nalobe izpostavljajo tveganju, da zaradi svoje netvegane odloitve ne bodo omembe vredno zviali realne vrednosti svojih prihrankov.

Vlagatelji bi morali doloiti

priakovano dobo varevanja, tj. as do trenutka, ko nameravajo te prihranke porabiti, in temu ustrezno prilagoditi sestavo svojih nalob.
nalobe tiste, kjer je nominalni donos precej zanesljiv in predvidljiv (majhna nihajnost vrednosti nalob), ki so likvidne in kjer je monost neplaila zanemarljiva v Sloveniji se temu idealu najbolj pribliajo dravne obveznice in kratkoroni depoziti nije

tveganja smiselno usmeriti med 10 in 30 odstotkov prihrankov v kratkorono zelo tvegane nalobe delnice. S tem se namre branimo pred inflacijskim tveganjem in tveganjem dviga obrestnih mer, ki je s prvim zelo povezano. V obdobju enega leta lahko

Pomembna je likvidnost nalob

Vlagatelji bi zato morali doloiti priakovano dobo varevanja, tj. as do

Komentar

Preve izbire, ve zadolevanja?

Raziskovalci ljubezenskih razmerij v tradicionalnih okoljih, kjer imajo stari kljuno vlogo pri izbiri otrokovega zakonca in kjer je izjemno teko dosei loitev, radi poudarjajo, da ljudje, ki nimajo izbire, delujejo veliko bolj zadovoljni s svojim zakonom kot tisti, ki jim izbira ljubezenskega objekta pomeni kljuen element osebne svobode. Zadovoljstvo ni povezano s tem, da naj bi stari najbolje vedeli, kaj je dobro za njihovega otroka in bi tako izbrali pravo osebo, ampak velikokrat s tem, da se sprijaznijo z izbiro nekoga drugega. Paradoks izbire je, da takrat, ko neesa ne moremo vrniti ali zamenjati, najdemo naine, da se prepriamo, da smo pravzaprav dobro izbrali. Nenehna monost menjavanja namre hitro povzroa obutek, da stvar, ki smo jo izbrali, ni dobra in da obstaja nekaj boljega. Druba, ki tako zelo poudarja monost izbire, posameznika dela za zelo odgovornega za svoje izbire. Slednji ima tako velikokrat obutek, da je njegovo nezadovoljstvo povezano s tem, ker je napano izbiral. Tu ne gre le za izbiranje potronih dobrin, ampak tudi za izbor kariere, telesa, imeti otroke ali ne, kako se starati, kako skrbeti za telo in seveda kako biti im bolj privlaen, kako imeti zadovoljno ljubezensko ivljenje in podobno. Toda ne glede na to, kako premiljeno se lotimo svojih izbir, bomo mnoge naredili na nezaveden nain. Ljubezen bomo morda nali, ko je sploh ne bomo iskali; hio bomo kupili, ker nas spominja na hio starev; obleko, ker bi bili radi videti mogono; avto pa morda zato, da naredimo soseda zavistnega. Neka amerika tudentka, ki si je ob tudiju sluila denar v prodajalni avtomobilov, mi je opisala, kako je postala pri svojem poslu izjemno uspena. Strankam je najprej odkrito svetovala, kaken avto bi bil zanje ustrezen glede na njihove denarne zmonosti, tevilo druinskih lanov in ivljenjske potrebe. Obiajno so bili navdueni nad njenimi namigi, seveda pa so se po dolgem pogovoru odloili, da stvar prespijo in se z odloitvijo vrnejo naslednji dan. Tik preden so se poslovili, jim je navrgla, da je avto, o katerem so se pogovarjali, zanje idealen, ampak neko v prihodnje, ko bodo imeli ve denarja, bi jim svetovala, da kupijo avto, ki je

Dr. Renata Salecl,

filozofinja in sociologinja, predavateljica na pravni fakulteti v New yorku in znanstvenica leta 2010, avtorica knjige Izbira, ki je izla v Veliki Britaniji in jo e prevajajo v ve jezikov.

malce veji in draji in seveda veliko bolj prestien. Veina kupcev se je naslednji dan vrnila z odloitvijo, da bodo raje malce stisnili in si e zdaj kupili draji avto. Ob tem ni lo za to, da bi bili kupci pogoltni in neuakani, k novi izbiri jih je privedlo dejstvo, da so sami sebe eleli videti v lui, ki jo je naslikala prodajalka kot bolj uspene, bogate ljudi, ki si seveda privoijo temu primeren luksuzen avto.

Zagata potronike drube ni

le to, da se posameznik izgublja v izbiri dobrin, ampak tudi, da se za pridobivanje teh dobrin nenehno zadoluje.

ekonomski krizi mnoge drave zaele kar poez klestiti svoje proraune, danes ukinjale te programe, jutri druge, potem pa spet vlagale denar v neke na hitro sprejete reitve, se je postavilo vpraanje, kako to, da so ljudje takno premetavanje denarja sprejeli precej mirno. Ni lo za spoznanje, da je drava do tedaj preve troila, zdaj pa je treba zategniti pas. Pasivnost je bila povezana tudi s tem, da se jim je hitro vzbudil obutek krivde, da so sami preve troili. e posebno v zelo razvitih dravah so ljudi z vseh strani nagovarjali, naj se zadolujejo. Ker potronika druba temelji na tem, da ljudje kupujejo izdelke, ki jih ne potrebujejo in ki so zunaj njihovih finannih zmonosti, je zadolevanje bistveno povezano z razvojem. Toda ekonomska kriza, ekoloke katastrofe, staranje prebivalstva in seveda tudi elja ljudi, da bi iveli v manj razslojeni drubi ter da bi imeli kvalitetneje ivljenje z ve prostega asa, nas vse bolj silijo, da preizpraamo, ali obstaja alternativno razmiljanje o tem, v katero smer naj bi razvoj sploh el.

Zagata potronike drube ni le to, da se posameznik izgublja v izbiri (mnogokrat nepotrebnih) dobrin, ampak tudi, da se za pridobivanje teh dobrin nenehno zadoluje. Prav zadoleni posameznik je najbolj pokoren posameznik. Ko so ob

22 23

OSEBNO www.nlb.si

Lastnosti posameznih produktov in storitev NLB Skupine

PRODUKTI IN STORITVE
v i j

viji

individualno upravljanje in borzno posredovanje

DELNICE DELNIKI SKLADI REGIONALNI IN SEKTORSKI

OS
Slovenija delniki Zahodni Balkan delniki NLB Skladi Juna, srednja in vzhodna Evropa delniki Farmacija in zdravstvo delniki Visoka tehnologija delniki Naravni viri delniki Azija delniki Dinamini delniki Evropa delniki Visoko rastoa gospodarstva delniki Svetovno razviti trg delniki Globalni delniki Kombinirani globalni Nova Evropa uravnoteeni Obvezniki EUR Fund Partners NLB Skladi Garantirani sklad Azija 1 * Fund Partners NLB Skladi Garantirani sklad Evropa 1 * Depoziti in skladi / zavarovanja / individualnega upravljanjapremoenja - kombinacija Skladi Enkratna vplaila Varevalni nart + Varevalni nart

NI D ON

DELNIKI SKLADI GLOBALNI

GA T VE N JE

MEANI IN URAVNOTEENI SKLADI

Zavarovanja in skladi NLB Vita Izbrana NLB Vita Razigrana NLB Naloba Vita Multi

OBVEZNIKI IN GARANTIRANI SKLADI, OBVEZNICE

Zavarovanja in zajameni donos NLB Vita Zanesljiva NLB Vita Senior NLB Vita Razigrana NLB Varevalni raun NLB Postopno varevanje NLB Rentno varevanje NLB Kratkorono postopno zavarovanje NLB Premijsko varevanje NLB Strukturiran depozit

nij i

DENAR, GOTOVINA, DEPOZITI

NLB Evro in devizni depozit NLB Rentno varevanje z vezavo depozita NLB Depozit za rpanje rente NLB Depozitni par NLB Depozit za 5

Piramida potencialnega donosa in nalobenega tveganja

* NLB d.d. izvaja le trenje tega podsklada.

KONTAKTNE INFORMACIJE/SVETOVANJE NLB Skladi

080 22 86 www.nlbskladi.si

NLB Vita, ivljenjska zavarovalnica

080 87 98 www.nlbvita.si

NLB Varevanja, NLB Depoziti, NLB Rauni

080 15 85 www.nlb.si

NLB Nalobe v vrednostne papirje

01/476 51 99 www.nlb.si/borza

SKRB ZA PREMOENJE Individualno upravljanje premoenja

je ni

POT

ENC IAL

NLB Bankarna
Faktor Meseni varnostne X osnovni rezerve izdatki

F pok aktor ojn rez inske erv X e

USTVARJANJE PRIHRANKOV

Let n net i prih o odk i

VARNOSTNA REZERVA

POKOJNINSKA REZERVA

OCENA RAZUMNE MEJE ZADOLENOSTI

REDNA MESENA PLAILA IZ NASLOVA DOLGOV

LIMITI IN KARTICE, OSTALI KRATKORONI KREDITI

SREDNJERONI KREDITI

bankrna -e (a); NLB Bankarna 1. konceptna NLB Poslovalnica na opovi 3 v Ljubljani; 2. svetovalnica z brezplanim osebnim nannim svetovanjem; 3. predavalnica, kjer potekajo redna in brezplana predavanja s podroja osebnih nanc; 4. poslovalnica s sodobno tehnoloko opremo, ki je na voljo strankam za uporabo in preizkuanje (iPad, banni avtomat, banni infomat, zaslon na dotik, elektronski prikazovalniki); 5. poslovalnica s italnico (dnevni asopisi, nanne revije in prironiki, broure NLB, poljudnonanna literatura ter brezplani WiFi dostop do spleta) za pouno sprostitev in osveitev; 6. nova NLB Poslovalnica, ki se odpre junija 2011

http://nancni-nasvet.nlb.si

BANKA VZAJEMNI SKLADI

IZRAUN STOPNJE VAREVANJA

I ON GOR DOL REDITI K
KLASINA IN NALOBENA IVLJENJSKA ZAVAROVANJA

DRUGO

Kontaktni center: 01 477 2000