Mednarodni center za ekoremediacije, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

PRIRONIK ZA ORODJE ERM

ORODJE ERM SODELOVANJE JAVNOSTI PRI NARTOVANJU RAZVOJA NA OBMOJIH NATURE 2000 IN DRUGIH ZAVAROVANIH OBMOJIH

Avtorji: prof. dr. Ana Vovk Kore, prof. dr. Danijel Vrhovek, Alenka Sajovic in Vesna Jura

Maribor, januar 2009

Naronik

Sluba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko

Kontaktna oseba: Klemen Koir

Mednarodni center za ekoremediacije, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru Koroka c. 160, 2000 Maribor, Spletni naslov: http://www.ff-uni-mb.si Izvajalec Vodja projekta: Prof. dr. Ana Vovk Kore Sodelovali: prof. dr. Ana Vovk Kore Alenka Sajovic prof. dr. Danijel Vrhovek Vesna Jura PRIRONIK ZA UPORABO ORODIJ ERM Izdelava tudije o vkljuenosti javnosti in spodbujanje vkljuevanja javnosti v pripravo projektnih predlogov za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti na zavarovanih obmojih in obmojih Nature 2000 v Sloveniji Januar 2009 C1536-08M802246 Ekoremediacije, trajnostni razvoj, zavarovana obmoja, Natura 2000, ekoloko pomembna obmoja, sodelovanje javnosti, evropski finanni mehanizmi.

Projekt

Datum izvedbe tevilka projekta Kljune besede

KAZALO VSEBINE
UVOD......................................................................................................................................4 IZHODIA ZA PRIPRAVO PRIRONIKA......................................................................4 Ekoremediacije za vzpodbujanje regionalnega razvoja.........................................................5 Zakonodajna izhodia...........................................................................................................5 Prilonosti za Slovenijo........................................................................................................6 ORODJE 1: Odloimo se za trajnostni razvoj lokalne skupnosti na (za)varovanih obmojih .....................................................................................................................................................8 ORODJE 2: Vkljuimo obane v pripravo in izvedbo projektov trajnostnega razvoja na obmojih Nature 2000 in drugih (za)varovanih obmojih .......................................................11 ORODJE 4: Vizijo razvoja (za)varovanih obmoij poveemo s projektom .........................23 ORODJE 5: Izpolnimo prijavnico za projekt ........................................................................25 ORODJE 6: Projektno delo ...................................................................................................31 ORODJE 7: Ali so nai obani zadovoljni? .........................................................................34

UVOD
Z namenom, da bi pripravili pregleden pristop k nartovanju in prijavi projektov na obmojih, ki jih zaznamuje visoka ekosistemska vrednost, smo pristop kratko poimenovali v Orodje ERM. Pomeni zaporedje faz, ki jih izvedemo v lokalnih skupnostih s ciljem, da vkljuimo ljudi, ki ivijo na teh obmojih in da upotevamo zakonitosti delovanja ekosistemsko pomembnih obmojih, ki so prednost pri nartovanju aktivnosti. ERM ekoremediacije so izhodie za nartovanje razvoja taknih obmoij zato, ker je najprej treba varovati ekosistemsko pomembna obmoja, na tej osnovi pa razvijemo aktivnosti in dejavnosti, ki se umeajo v zavarovan prostor. Zato lahko ERM poimenujemo tudi kot soitje loveka z okoljem. Razlog za vkljuevanje javnosti v nartovanje programov in projektov na obmojih Nature 2000 in drugih (za)varovanih obmojih je potreba po sistematinem razvoju tovrstnih obmoij, ki danes veljajo za nerazvita in manj zanimiva. Redna poroila o stanju okolja so odlino izhodie za pripravo vizije razvoja tovrstnih obmoij. S postavitvijo prednostnih prioritet, pri emer pa je kljunega pomena sodelovanje z javnostjo ter trajnostna naravnanost posamezne obine ali regije, se lahko zane proces razvoja, ki vodi v napredek. Stanje okolja je namre odraz in pogoj za kakovostno ivljenje in zdravje ljudi.

IZHODIA ZA PRIPRAVO PRIRONIKA Slovenija ima nadpovpreno biotsko raznovrstnost. Ve kot tretjina drave obsegajo obmoja Natura 2000. Vse to nas vodi k temu, da je naa nujna skrb in odgovornost, da ta obmoja zavarujemo in vzpostavimo takno vizijo razvoja, ki bo temeljila na varovanju okolja, saj je potrebno tudi lokalnemu prebivalstvu omogoiti kakovostno bivanje in blaginjo oz. obini razvojne prilonosti. Podeelsko okolje z neokrnjeno naravo je potrebno usmeriti v drugaen razvoj, lokalnim prebivalcem prikazati razvojne monosti, obinam pomagati prepoznati razvojne prilonosti, jih umerjati pri sodelovanju z javnostjo in oblikovati razvojno vizijo, ki bo temeljila na prepoznavanju lokalnih potencialov, dosegljivih lovekih virih in varovanju okolja hkrati pa Sloveniji omogoiti vejo prepoznavnost na ravni njenega naravnega in kulturnega bogastva tudi navzven zakonodajna izhodia, ki natanno predpisujejo monosti razvoja na (za)varovanih obmojih; ekoremediacije so prepoznane kot inovativni pristop gospodarjenja in upravljanja z okoljem na (za)varovanih obmojih. razvojne vizije se morajo nujno odvijati z vkljuevanjem in obveanjem javnosti;

Ekoremediacije za vzpodbujanje regionalnega razvoja Regionalni razvojni program kohezijske regije v okviru razvojne prioritete Krepitev regionalnih razvojnih potencialov predvideva podporo regionalnim razvojnim programom, ki odraajo razvojne potenciale in prilonosti v posameznih razvojnih regijah in vkljuujejo nain za aktiviranje lokalnih razvojnih pobud. Z ekoremediacijami so monosti za razvoj zavarovanih obmoij in obmoij Nature 2000, ker so to trenutno v Evropi zanesljive metode za obnavljanje in ohranjanje okolja, ki je temelj vsega razvoja sploh v zavarovanih obmojih in obmojih Nature 2000. ERM dajejo tudi monosti za doseganje in preseganje okoljskih ciljev in prispevajo k socialnemu in ekonomskemu razvoju. To je tudi zaveza iz Goetenborga, da se upoasni in preprei upadanje biotske raznovrstnosti do leta 2010, kar pa je prispevek k uresniitvi Vodne direktive in ciljem Kjotskega protokola za ublaitev podnebnih sprememb. Z ekoremediacijami se oivlja naravna pokrajina, vzpodbuja se trenje biotske pestrosti, kar omogoa istoasni razvoj drugih dejavnosti, ki ima vidne uinke v poveani zaposljivosti, vkljuevanju lokalnega prebivalstva, uporabi domaih produktov in trenju lastnih blagovnih znamk. S tem se tudi poveuje prepoznavnost Slovenije. Ker razvojna prioriteta Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov zdruuje tri elemente, to je turistino gospodarstvo, kulturne in naravne vire ter portno infrastrukturo, je izjemnega pomena sinergija, ki ima pozitivne uinke za nadaljnji razvoj slovenskega turizma in ostalih dejavnosti zlasti na podeelju. Pomembno je, da se dvig konkurennosti turistinega gospodarstva dogaja na temelju skladnosti z naravnimi in kulturnimi ter krajinskimi znailnostmi doloenega obmoja, pri emer imajo ekoremediacije kot proces stalnega vzpostavljanja ravnoteja med lovekom in naravo bistveno vlogo. Zakonodajna izhodia

Ekoremediacije so zelo dobro usklajene z Resolucijo o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006-2010 (ReNRRP) in sicer ReNRRP kot najpomembneje dravne cilje izpostavlja poveanje obsega raziskovalnega dela, dvig ustvarjalnosti in inovativnosti ter dvig tehnoloke razvitosti. Menimo, da bi predlagani projekt prispeval k doseganju omenjenih ciljev, saj so ekoremediacijske tehnologije inovativen pristop k varovanju okolja. Razvijanje novih ekoremediacijskih tehnologij temelji na raziskovalnem delu, katerega konni cilj so predlogi tipskih objektov namenjeni gospodarstvu. Projekt spodbuja povezovanje 5

izobraevanja, raziskovanja in podjetnitva ter poveuje mobilnost znanja, idej in ljudi v drubi, kar je eden izmed glavnih ciljev ReNRRP. Ekoremedicije pomenijo implementacijo nael trajnostnega razvoja so tehnologije za trajnostno gospodarstvo. Z ekoremediacijami itimo okolje ter obnavljamo degradirana obmoja. Zdravo okolje pa je osnovni pogoj za dolgo, zdravo in kvalitetno ivljenje ljudi. Predlagani projekt ustreza viziji nacionalnega programa raziskav in razvoja, ki je ustvarjanje in prenos mednarodno dosegljivega znanja v javno korist in gospodarsko izrabo ter krepitev sposobnosti za obvladovanje tehnolokega napredka kot glavnega vira poveevanja nacionalne konkurennosti ter drubenega in humanega napredka. Predlagani projekt bo tudi poveal vpliv naravoslovja in tehnologije v celotnem izobraevalnem sistemu, kar ReNRRP izpostavlja kot eno kljunih sistemskih slabosti v Sloveniji. Na podlagi tesnega sodelovanja z MOP so se ERM zaele vkljuevati v zakonodajo (naloga, da se dopolni in pregleda vsa zakonodaja je bila delno speljana v okviru prve faze projekta Ekoremediacije v Sloveniji, v nadaljevanju pa se pripravlja razirjena naloga, da se ERM vgradijo tudi v Nacionalni strateki referenni okvir, v DRP in Naturo 2000)1. Na podroju okoljskega razvoja ugotavljamo, da je usklajenost politik prenizka, da odloitve o financiranju projektov ne temeljijo na analizi strokov in koristi za civilno drubo ter da je prenizka integracija razlinih sektorjev. To je velik problem pri okoljskih pristopih. V Poroilu o razvoju 2007 vladni Urad za makroekonomske analize in razvoj tudi ugotavlja, da se v Sloveniji prepoasi zmanjujejo pritiski na okolje, zato ugotavljamo, da bi lahko z ERM pristopi pomembno prispevali k uresnievanju okoljskih ciljev. Prilonosti za Slovenijo Slovenija ima prilonost, da razvije slovenskemu prostoru prilagojene pristope za varovanje okolja, ki bodo ekonomsko sprejemljivi ter okoljsko in socialno pomembni; sonaravni razvoj z upotevanjem omejitev okolja ; ohranjanje narave in biotske pestrosti; trajnostna in gospodarna raba naravnih virov; poveanje uporabe obnovljivih virov energije (lesna biomasa,); razvoj specifinih naravnih produktov; zmanjevanje uinkov tople grede z vezavo CO2 v rastlinsko biomaso ERM sistemov; izobraevanje in raziskovalno delo na podroju okoljskih tehnologij in okoljskih inovacij;

Dogovor s sekretarjem Markom Hrenom, december 2007, Ministrstvo za razvoj.

komplementarna monost sonaravnih odpravljanj kod v okolju in vzpostavitev stika z razlinimi javnostmi; aktivno vkljuevanje javnosti v sisteme varovanja okolja; izobraevanje in vzgoja za sonaravni razvoj drube; zaposlovanje ljudi (tudi teje zaposljivih) na podroju sonaravnega razvoja; spodbuda za regionalni razvoj (Pear, J., 2002), kjer so ERM pristopi mehanizem pridobivanja nepovratnih in povratnih sredstev ministrstev ter sredstev javnih skladov in agencij, kakor tudi evropskih skladov; usklajena okoljevarstvena politika in gospodarski razvoj in socialna varnost; marsikatere prilonosti, ki se ponujajo s predlaganim projektom, imajo tudi globalne uinke, tako glede same implementacije kot zgleda drugim dravam.

Ugotavljamo, da so sedanji pristopi varovanja in sanacije okolja premalo usklajeni z naravnimi monostmi in potrebami lokalnega prebivalstva. Prav zato ima predlagan projekt vse elemente za uinkovito realizacijo. Doloen zaetni problem lahko predstavlja premajhno poznavanje ERM, kot sistema za ohranjanje in sanacijo naravnega okolja in vodnih resursov, kar pa e reujemo z organizacijo strokovnih izpopolnjevanj za razline ciljne skupine, s prijavo izobraevalnih programov in javnih okroglih miz. Problem lahko predstavljajo tudi obstojei lobiji in zagovorniki klasinih sistemov sanacije in ienja odpadnih voda, za katere lahko v doloenih primerih pomenijo ERM zaradi cenovne ugodnosti doloeno nezaeleno konkurenco. Vendar poudarjamo, da z ERM lahko na eni strani uinkovito pomagamo pri sanacijah in varovanju okolja, tam, kjer so posegi e v takih razsenostih, da jih samo z ERM ne bi bilo mogoe zadovoljivo reiti, pa bodo potrebni e vedno klasini pristopi. Kljub temu ne smemo spregledati, da se velike razsenosti okoljskih kod dogodijo ravno zaradi enostranskih klasinih ureditev. Temeljna prednost uporabe ERM za varovanje okolja je uresniitev desetih kljunih trajnostih kriterijev, ki so zapisani v Stratekih presojah (Strateke presoje vplivov regionalnih razvojnih programov na okolje, 2000, str. 4243), to so: im manja poraba neobnovljivih virov, poraba obnovljivih virov v okviru meja zmonosti njihovega obnavljanja, okoljsko neoporena raba in ravnanje z nevarnimi snovmi, polutanti in odpadki, ohranjanje in izboljanje stanja na podroju prosto iveega ivalstva in rastlinstva, habitatov in pokrajin, vzdrevanje in izboljanje kakovosti tal in vodnih virov, vzdrevanje in izboljanje kakovosti zgodovinske in kulturne dediine, vzdrevanje in izboljanje kakovosti lokalnega okolja, varovanje ozraja, krepitev okoljske ozaveenosti in izobraevanja in vzpodbujanje udelebe javnosti pri sprejemanju odloitev, ki se nanaajo na trajnostni razvoj.

Zaradi izjemno ugodne lege imamo v Sloveniji glavno bogastvo v biotski pestrosti in vodnih ekosistemih, ki jih lahko uspeno poveemo z zelenim gospodarstvom. Pria smo rastoemu onesnaevanju okolja in vse ve je e degradiranih povrin z nepovratno monostjo oivitve, klimatskih spremembah in njihovih uinkih, ki se e kaejo tudi v Slovenji z monim padanjem nivoja podtalnice, zato je potrebno takoj aktivirati programe, ki zagotavljajo dolgotrajno varovanje in ohranjanje okolja e posebej na zavarovanih obmojih in obmojih Nature 2000.

ORODJE 1: Odloimo se za trajnostni razvoj lokalne skupnosti na (za)varovanih obmojih

Trajnostni razvoj je v 90. letih postal normativno vodilo okoljske politike v EU. V 5. akcijskem programu (1992 1999) je trajnostni razvoj izrecno opredeljen kot nain vkljuevanja okoljske dimenzije v vse sektorje. Nov pristop je bil usmerjen v dogovarjanje in doseganje konsenza med vsemi akterji na tem podroju eprav je po definiciji cilj lokalne agende 21 trajnostni razvoj, to pomeni, da ivimo danes tako, da bodo lahko za nami enako iveli tudi otroci in vnuki, se v praksi tak pristop ni udejanjil (upam si trditi, da se to ni zgodilo ne v lokalnih okoljih kakor tudi ne na nivoju drave in ne Evrope. Seveda je takoj vpraanje zakaj ne, ko pa imamo dokumentov o trajnostnem razvoju morda najve, e bi njihovo koliino primerjali z drugimi tematskimi dokumenti. Namre trajnostni nain ivljenja potrebuje vizijo in cilje, ki so zasnovani na poznavanju prostora in okolja in vkljuuje aktivnosti ljudi, ki tam ivijo, ti morajo biti med seboj povezani, obveeni in morajo biti pripravljeni na sklepanje kompromisov s skupnim ciljem, da bo vsem ivljenje bolj kvalitetno. S takim nartom trajnostnega razvoja se nato oblikuje program, ki se izvaja v lokalnem okolju ponavadi 4 leta, nato se naredi evalvacija, kjer se ugotovijo odstopanja in se takoj pripravijo ukrepi za nadaljevanje aktivnosti. Razumevanje trajnostnega razvoja v lokalni skupnosti Celostno nartovanje za upravljanje okolja je nujno potrebno, saj se na ta nain: - sprejemajo dolgorone in strateke odloitve; upotevajo mnenja razlinih javnosti; povezujejo razline upravne ravni, s imer prihaja tudi do vkljuevanja okoljskih vpraanj v sektorske politike;

cilje realneje doloa; odgovornosti za izvajanje ukrepov jasneje opredeli; doree postopke spremljanja; izvaja okoljsko zakonodajo uinkoviteje omogoi bolje poznavanje in ozaveenost o okoljskih problemih in razvojnih monostih ter usmeritvah; spodbuja sodelovanje med oddelki; laje pridobivajo finanni viri (strukturni, kohezijski skladi, LIFE+, Inteligent Energy); poveajo monosti za vpeljavo sistemov okoljskega upravljanja EMAS ali ISO 14001; omogoa partnerski odnos z MOP (dravo); povea ugled pokrajine (obine); prispeva k viji kakovosti ivljenja in vejemu zadovoljstvu obanov.

Priporoila Komisije za celostno okoljsko upravljanje so v najveji meri opis procesa in opomnik o kljunih elementih, ki naj bi upotevali pri pripravi programa celostnega okoljskega upravljanja na lokalni ravni (Integrated Environmental Management Program). Namen priporoil je pomagati lokalnim oblastem pri vzpostavljanju sistema celostnega okoljskega upravljanja za to, da se izbolja stanje okolja. Posebno na podrojih, kjer so pomembneji uinki varovanja okolja in njihove prilagoditve tem razmeram so ekoremediacije najvekrat edini nain za te aktivnosti, saj si teko predstavljamo, da bi v naravovarstvenih obmojih in podobnih zaitenih obmojih gradili velike sisteme, ki mono izstopajo iz okolice in pogosto ne dosegajo zahtevanih normativnih vrednosti. Tudi degradirana okolja, kot so npr. kanalizirani vodotoki, razprena majhna naselja, farme z odpadnimi komunalnimi vodami itd. bi teko zaitili oziroma obnovili z druganimi metodami. Ministrstvo za okolje in prostor je z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, t. 39/06 - uradno preieno besedilo) in Zakonom o ohranjanju narave (Uradni list RS, t. 96/04 uradno preieno besedilo) uredilo postopek celovite presoje vplivov planov na okolje in postopek presoje sprejemljivosti vplivov planov na zavarovana obmoja, posebna varstvena obmoja in potencialno posebna ohranitvena obmoja. Namen obeh zakonsko vzpostavljenih presoj je prepreiti oziroma vsaj bistveno zmanjati aktivnosti, ki imajo lahko bistvene kodljive vplive oziroma posledice na okolje in varovana obmoja, s imer se uresniujejo naela trajnostnega razvoja, celovitosti in preventive. Plani so vsi plani, programi, narti, prostorski ali drugi akti ter njihove spremembe ali dopolnitve, ki jih na podlagi zakona sprejme

pristojni organ drave ali obine s podroja urejanja prostora, upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, lova, kmetijstva, energetike, industrije, transporta, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, oskrbe prebivalstva s pitno vodo, telekomunikacij in turizma, e se z njimi doloa ali nartuje poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ali e obsega varovano obmoje ali e bi izvedba plana nanj lahko vplivala sama po sebi ali v povezavi z drugimi plani. Pri doloitvi planov, ki bi lahko imeli bistveni vpliv na okolje se upotevajo zlasti dolobe Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, t. 66/1996, 12/2000, 83/2002) , ki doloa vrste posegov v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, vrste posegov v okolje, za katere je presoja vplivov obvezna nad doloenim obsegom posega in vrste posegov v okolje, pri katerih za presojo vplivov na okolje zadoa poroilo, ki vsebuje samo posamezne analize ali delne elaborate. Varovana obmoja, za katera je treba ugotavljati vplive planov, so zavarovana obmoja po predpisih s podroja ohranjanja narave, kamor sodijo konkretna zavarovanja v primeru narodnega, regijskih in krajinskih parkov, strogega naravnega rezervata, naravnega rezervata in naravnega spomenika vkljuno z vsemi akti o razglasitvi naravnih znamenitosti, ki e veljajo. Poleg tega so varovana obmoja tudi obmoja Natura 2000, kamor se uvrajo posebna varstvena obmoja in potencialna posebna ohranitvena obmoja, doloena z Uredbo o posebnih varstvenih obmojih (obmojih Natura 2000) (Uradni list RS, t. 49/04), ekoloko pomembna obmoja. Zaita ogroenih in redkih vrst rastlin in ivali je mona samo z ekosistemskimi tehnologijami, kajti le z njimi lahko varujemo in ohranjamo njihove ivljenjske prostore habitate. Z ekoremediacijami lahko prav za vsako vrsto, skupino ivali ali celoten habitat izberemo najustreznejo kombinacijo ekolokih dejavnikov, ki jim ustrezajo. Za razprena naselja se na samem izvoru komunalne odpadne vode izgradijo rastlinske istilne naprave, ki so najprimerneje za zavarovana obmoja, ker imajo tudi terciarno ienje. Na ta nain se najuinkoviteje zavarujejo vodozbirna obmoja in vodni viri. Za zaito pred vdori onesnaeval iz razprenega onesnaevanja se uporabijo blailne cone ter vegetacijski pasovi. Prav tako je mono v naseljih oz. v posameznih individualnih hiah znotraj zaitenih obmoij urediti ienje vod s pomojo vegetacije, ki je brez iztoka, preiena voda pa prehaja v okolje z evapotranspiracijo. Priloge:

10

ORODJE 2: Vkljuimo obane v pripravo in izvedbo projektov trajnostnega razvoja na obmojih Nature 2000 in drugih (za)varovanih obmojih
Sodelovanje javnosti pri nartovanju trajnostnega razvoja na (za)varovanih obmojih Kadar govorimo o trajnostnem razvoju lokalnih skupnosti, je prav, da vkljuimo tudi javnost, ki s svojimi predlogi, mnenji ipd. sodeluje in ga tako sooblikuje. Pri teh vkljuevanih procesih nemalokrat nastanejo teave, vendar izkunje kaejo, da se zaetna investicija (asa, napora in financ) poplaa predvsem zato, ker so udeleenci v tem procesu vir dragocenih informacij, izkuenj in znanj. Izvajanje odloitev in izvedba v praksi je laja, ker jih javnost tako laje razume in jih zato podpira. Javnost na tak nain spozna tudi stalia ostalih akterjev. Ker javnost ponavadi bolje pozna lokalne vire, njeno sodelovanje pri odloanju o rabi prispeva k racionalneji rabi le-teh. Z njenim sodelovanjem v procesih odloanja tudi prepreimo nastanek globljih in trajnejih nesoglasij in sporov v drubi. Javnost naj 11

sodeluje na vseh nivojih in v vseh delih javnosti. Sodeluje naj vsak, ki ga ali ki ga bodo ukrepi zadevali. Obvezno je, da se mnenje javnosti vkljui v poroilo pred dokonnimi odloitvami. Sodelovanje javnosti je vsak proces, ki vkljuuje javnost v reevanje problemov ali odloanje in uporablja prispevke javnosti pri sprejemanju odloitev. eprav vsak proces sodelovanja javnosti vkljuuje tudi elemente reevanja konfliktov, je bistvo sodelovanja javnosti v tem, da se sodelovanje prine e pred nastankom konfliktov. Javnosti so posamezniki ali skupine posameznikov, organizacije ali politine enote, ki imajo interes pri rezultatu odloitve. Pogosto jih imenujemo deleniki (stakeholders) ali interesniki. Nanje ima odloitev (neposreden ali posreden) vpliv ali pa jo oni zaznavajo kot takno. Tudi notranji deleniki (posamezniki, ki delajo v ali za odloevalsko organizacijo) so javnosti. Obseg in uporaba orodij elektronske demokracije, ki jih je javnosti ponudilo Ministrstvo za okolje in prostor, je pokazalo komunikacijski primanjkljaj sodelovanja javnosti, saj je udeleba javnosti preko spleta omejena zgolj na informacijsko in promocijsko raven. Zato je potrebna sprememba koncepta pri preoblikovanju procesa znotraj predstavnikega procesa, ki bo prestopil iz koncepta odnosov z javnostmi na naslednji nivo, ki bo omogoal vsebinsko soudelebo dravljanov. Vkljuevanje javnosti nazorno v ospredje postavlja tudi Aalborka listina, sprejeta leta 1994 v Aalborgu na Danskem, ki prebivalce opredeljuje kot kljune udeleence in akterje pri razvijanju vizij razvoja posameznega obmoja. Lokalne skupnosti morajo tako sodelovati z vsemi sektorji (kmetijstvo, ribitvo, gozdarstvo, podjetnitvo itd), podjetji, interesnimi skupinami kot so drutva, nevladne organizacije itd., in tako strmeti k skupnim ciljem. Hkrati je nujno potrebno zagotoviti vsem prebivalcem in interesnim skupinam dostop do informacij in monost sodelovanja v lokalnih postopkih sprejemanja odloitev. Leta 2004 opravljena raziskava Eurobarometra kae, da se imamo Slovenci za odlino obveene o okoljskih zadevah (takoj za Danci in Ciperani). Ustava RS v okviru poglavja o lovekovih pravicah in temeljnih svoboinah v drugem odstavku 39. lena postavlja temeljne pravice dostopa do informacij javnega znaaja. ZDIJZ kot temeljni zakon za uresnievanje pravice do informacij javnega znaaja omogoa tudi dostop do okoljskih informacij in je z vidika uresnievanja pravice zelo naklonjen prosilcu. Torej e elimo pridobiti neko informacijo, damo vlogo temu organu in e nam je ne more posredovati, je dolen to informacijo poiskati pri ustreznem organu. Javnost ima tako monost sodelovanja v postopkih spremljanja politik, strategij, materialni obliki, ki se nanaa na okolje. To pa so po 110. lenu zlasti podatki o: 12

stanju okolja in njegovih delov, naravnih pojavih, naravnih dobrinah, izpustih, odpadkih in nevarnih snoveh, vkljuno z informacijah o obremenjvanju okolja in okoljskih nesreah, zdravstvenem stanju in ivljenjskih razmerah ljudi, kulturne dediine,

Podobno pa tudi Aarhuka konvencija okoljske informacije opredeljuje kot vse informacije v kakrni koli materialni obliki: stanju elementov okolja, kot so zrak, ozraje, voda, tla, zemljia, krajina in naravna obmoja, bioloka raznovrstnost, gensko spremenjeni organizmi, dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup in sevanje, upravni okoljski sporazumi in politika. Kot rezultat orodja 2 navajamo naslednje monosti: - izdelava spletne strani za sodelovanje javnosti pri posredovanju opomb, mnenj obini; - vzpostavitev elektronskega servisa za monosti sodelovanja javnosti - moderatorske delavnice - viharjanje idej - swot analiza Ti postopki so e znani, zato jih na tem mestu posebej ne opisujemo. Priloge:

13

14

ORODJE 3: Oblikujmo vizijo razvoja obmoij Nature 2000 in (za)varovanih obmoij lokalnih skupnostih
Z orodjem ERM dobi obina odgovore na naslednja vpraanja: o Kdo so pomembni subjekti za razvoj zavarovanih obmoij obine? o Kakno je stanje na razlinih podrojih, ki so kljuna za razvoj zavarovanih obmoij? o Katere so razvojne prilonosti in kakni so razvojni primanjkljaji? o Kakni so cilji in prednostne naloge razvoja zavarovanih obmoij? o S kaknimi ukrepi se lahko doseejo cilji? o Kateri projekti vodijo do zastavljenih ciljev? Kljunega pomena je tudi merjenje napredka, v okviru katerega z naborom indikatorjev sproti merimo uresnievanje orodja ERM. Orodje ERM upoteva: o Svetovne trende o Najnoveja teoretina in empirina dognanja na podroju stratekega nartovanja razvoja zavarovanih obmoij v lokalnih skupnostih o Izkunje uspenih primerov v Evropi o Dolgorone razvojne programe EU in Slovenije o Vrednote, mnenja in potrebe prebivalcev, zlasti mnenja nadpovpreno angairanih prebivalcev in obinske uprave o Uporabo monih dravnih virov in virov EU ter sredstva domaih in tujih investitorjev Nastanek vizije razvoja zavarovanih obmoij v lokalnih skupnostih Zakaj potrebujemo vizijo razvoja zavarovanih obmoij v lokalnih skupnostih? o Z vizijo dobi vsak projekt viji smisel o Vizija povea pripadnost in motiviranost vseh obanov o Vizija povezuje ljudi in kraje med seboj o Ljudje prevzemajo odgovornost, so kreativni in inovativni o Vizija je orodje za ocenjevanje napredka Dobri voditelji bodo rekli, da njihovi ljudje poznajo vizijo odlini voditelji pa bodo svoje ljudi povabili k oblikovanju vizije, saj jo bodo skupaj uresnievali. Uresnievati vizijo ne pomeni le to, da jo poznamo pomeni, da mora za vizijo stati tudi strategija natanno razdelan nart , kako bomo vodstvo in obani to vizijo dosegli. Ko bomo razjasnili morebitne pomisleke in vpraanja , bo vizija lahko priela iveti. Kana naj bo vizija razvoja zavarovanih obmoij v lokalnih skupnostih? o Realna in uresniljiva 15

o o o o

Jasna in lahko razumljiva Uravnoteena med kratkoronimi in dolgoronimi cilji Zasnovana tako, da navdihuje obane Podkrepljena z zgodbami in primeri , ki apelirajo na ustva ljudi

Priprava izhodi za aktivno sodelovanje javnosti z obinami in izdelava narta za vkljuevanje javnosti v nartovanje trajnostnega razvoja v lokalnih skupnostih V zavarovanih obmojih, e zlasti krajinskih parkih in drugih varovanih obmojih je dimenzija loveka pri nartovanju upravljanja in razvijanja vizije razvoja doloenega obmoja zastopana z veliko teo. Obstajala naj bi vsestranska javna angairanost in dialog o predlogih za upravljanje takega obmoja, o njegovih kvalitetah, o mejah itd. Posebno pomembno je, da se e prav na zaetku nartovanja procesa ustanavljanja vkljui lokalni interes kot del procesa ugotavljanja primernih obmoij za ustanovitev zavarovane krajine, spodbujanja doloene vizije razvoja, narta upravljanja itd. Pomembne interesne lokalne skupnosti ljudi so naslednje: Predstavniki obin, Predstavniki krajevnih skupnosti, duhovniki Skupina ljudi, ki ivi od rabe naravnih virov: kmetje, gozdarji, ribii, rudarji, Ekonomsko interesne skupine: lastniki hotelov, trgovin, prevozniki, Druge interesne skupine: naravovarstvena drutva, pobude, drutva podeelskih enah itd. Posamezniki, ki imajo znanje in izkunje obravnavanega obmoja (npr. zgodovinarji, umetniki, znanstveniki). Deleniki pa niso samo interesne skupine iz vrst lokalnega prebivalstva, pa pa tudi ire z regijskega in dravnega nivoja. Tako so pomembne predvsem regionalne razvojne agencije, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod za ribitvo Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod, predstavniki razlinih resorjev, ki pokrivajo vsebinske teme, ki zadevajo obmoja planiranja zavarovanja (varstvo narave, kmetijstvo, razvoj podeelja, lokalno skupnost in regionalni razvoj, prostorski razvoj, itd), fakultete, raziskovalni intitut, nevladne organizacije, ki delujejo na nacionalnem nivoju itd. Zelo pomembno je, da se poskua v dialog vkljuiti razline interesne skupine, predvsem pa je pomembno, da se vkljuijo tudi mladina in otroci (Tina Miku, 2007). Splona ugotovitev V. Svetovnega kongresa o parkih leta 2003 v Durbanu je bila, da je lokalno prebivalstvo in znotraj njega predvsem mladina se premalo vkljuena tako pri postopkih ustanavljanja kot kasnejega upravljanja zavarovanih obmoij. Tudi veina krajinskih parkov v Sloveniji je ustanovljena brez kakrnegakoli sodelovanja lokalnega prebivalstva ali zainteresiranih delenikov. Ker imamo precej teh parkov tudi brez dejanskega upravljanja, tevilni domaini najvekrat sploh ne vedo, da ivijo na zavarovanih obmojih.

16

Toda vpraanje, ki se nam postavlja, je, zakaj bi si lokalno prebivalstvo, deleniki sploh eleli npr. ustanovitev parka. Katere so tiste pozitivne posledice parka, ki bi prepriale lokalno skupnost? To vpraanje bi si morala postaviti vsaka ekspertna skupina, ki bi vodila proces ustanavljanja nekega zavarovanega obmoja. Ljudem, lastnikom zemlji, je potrebno nuditi doloene ugodnosti, usluge, da lahko pridobi njihovo zaupanje in predvsem monega in trdnega partnerja pri nadaljnjem upravljanju, razvijanju obmoja nekega zavarovanega ali varovanega obmoja. Lucas (1992) ugotavlja, da se takne ugodnosti lahko odraajo od zagotovila, da bo ohranjeno vabljivo, privlano ivljenjsko in delovno okolje, do zagotovila, da se bo ohranjal umirjen in trajnostno naravnan nain ivljenja (kar priznavajo kot vrednoto tudi e na podeelju); ter zelo pomembno: da se bodo ohranile storitve (trgovine, zdravnika pomo, oskrba itd), ki jim grozi ukinitev zaradi izseljevanja ljudi iz podeelja. Koristi pa imajo domaini tudi od turizma in rekreacije, ki za seboj potegne razne gospodarske prilonosti. V nekaterih primerih pa so na voljo za kmete tudi neposredne in zaradi lokacije znotraj parka tudi vije finanne spodbude za specifino rabo (program SKOP). Ne le da zavarovanje samo po sebi lahko prinese koristi domainom, kot je bilo zgoraj nateto, pa pa lahko tudi uprava parka s svojim lastnim znanjem pripomore k razvojnim spodbudam, ki lahko olajajo ivljenje tamkajnjim ljudem (svetovanje pri izpolnjevanju obrazcev za pridobivanje subvencij, pomo pri pripravi dokumentacije za kandidiranje na razne razpise itd). Pomemben as za uinkovito komunikacijo in dialog je as do ustanovitve zavarovanega obmoja, vzpostavitve vizije nadaljnjega razvoja posameznega varovanega obmoja, prietka nartovanja upravljanja z posameznim obmojem itd. Ta faza in koraki znotraj nje so kljuni in potrebujejo posebno pozornost. Zakonodaja veji del teh korakov, ki bi se morali izvajati pred sprejetjem akta o zavarovanju, narta upravljanja, prelaga na obdobje po njegovem sprejetju, kar pa se najvekrat izkae kot neuspeno, saj se izvajalci razvojnih vizij, nartov upravljanja na javnih obravnavah sooijo s uporom lokalnih delenikov in nesprejemanjem njihovih predlogov, v mislim, da jim nekdo vsiljujejo nezaelene aktivnosti in prepovedi (Tina Miku, 2007) Lucas (1992) opozarja, da moramo vzeti v zakup, da so zakonska doloila, ki obravnavajo sodelovanje z lokalno skupnostjo (javne predstavitve), predvsem le minimalni del sodelovanja, ki pa ga moramo nujno nadgraditi z vrsto drugih aktivnosti. Med njimi so sreanja z lokalno skupnostjo, s predstavniki lokalnih skupnosti, z raznimi drugimi e prej omenjenimi interesnimi skupinami, kjer zbiramo informacije, znanje, vedenje in si pomagamo z dolgoletnimi izkunjami tamkajnjih ljudi, ki so neprecenljive vrednosti. Kot e omenjeno, je bil prvi park v Sloveniji, kjer je bil velik poudarek na fazah pred sprejemom akta o ustanovitvi torej, kjer se je tudi zelo veliko sodelovalo z lokalnim prebivalstvom Krajinski park Goriko, ki je bil ustanovljen leta 2003 (Viar in Kristanc, 2003). Kar pa nam potrjuje tudi velikost imenovanega krajinskega parka, saj predstavlja tudi najveji krajinski park v Sloveniji s 46.268 ha. Kot prvi novoustanovljeni park po ZON velja za zgleden primer obirnih dejavnosti 17

dvigovanja stopnje ozaveenosti in komuniciranja z lokalnim prebivalstvom. Tako so potekale tevilne delavnice in seminarji na temo ohranjanja narave, delavnice, namenjene izobraevanju lokalnega prebivalstva (teaji tujih jezikov, raunalniki teaji, teaji tradicionalnih znanj obrti, stavbarstva, obiajev, priprave hrane), ogled sosednjih parkov iz Avstrije in Madarske, tematske delavnice, mladinski tabori, novinarske konference, priprava promocijskega gradiva itd. Na alost je bila ta komunikacija tudi kasneje ob konanju projekta, ki je vse to financiral prekinjena in so jo morali na novo vzpostaviti upravljavci parka. To je, kot tudi e omenjeno, slaba stran takih projektnih nalog, ki se prej ali slej konajo; ekspertna skupina ljudi se porazgubi in dolgo grajeni odnosi med lokalnim prebivalstvom in snovalci procesa ustanavljanja se poruijo. Lucas (1992) zato poudarja, da mora zaradi spoznanja pomembne vloge posvetovanja kot bistvenega dela pridobivanja javne podpore in splonega sprejemanja ideje o zavarovanju, proces ustanavljanja potekati poasi in ves as zraven spodbujati lokalo pobudo. e ta postane sama po sebi dovolj mona, potem se lahko premostijo tudi zapleti ali teave v procesu ustanavljanja ali razvijanja nekega zavarovanega obmoja. Primeri dobrih prebivalstva praks upravljanja in vkljuevanja lokalnega

1. Kozjanski regijski park (pogodbeno varstvo za obnovo visokodebelnih sadovnjakov; izvajanje kmetijske dejavnosti, ki zagotavlja ugodno stanje habitatnega tipa suhih travi na primer na Veterniku) 2. projekti investiranja v parkovno infrastrukturo (TNP, Krajinski park Goriko, Krajinski park Seoveljske soline, Regijski park kocjanske jame itd). 3. Priprava narta upravljanja za kmetijstvo (Krajinski park Goriko) 4. Triglavski narodni park (prekomejni projekt za Natura 2000 izven parkovnega obmoja) 5. Narti upravljanja za Lienco pri Poljanah, Jovsi in Dobrava, Dobrotina 6. trajnostno gospodarjenje z gozdovi v okviru Gozdnogospodarskih nartov itd. 7. Ekoloka obnova reguliranih vodotokov na Gorikem za varstvo ogroene populacije vidre (Lutra lutra) VZPOSTAVITEV MODELA LOKALNEGA PREBIVALSTVA SODELOVANJA IN VKLJUEVANJA

Temelji priprave narta upravljanja, vizije razvoja varovanega obmoja so: Natanno nartovanje

18

Vkljuevanje vseh delenikov (lokalnega prebivalstva, predstavnikov posameznih sektorjev, nevladnih organizacij, drutev, premonejih kmetov, uspenejih podjetnikov,predstavniki lokalne skupnosti, domaih strokovnjakov, ole) Strokovno usposobljena projektna skupina (interdisciplinaren kader naravoslovnih in druboslovnih smeri managment, sociolog, etnolog, geograf itd) z izrednimi komunikacijskimi veinami PRIDOBITEV DODATNIH FINANNIH SREDSTEV za vzpostavitev centra in neposredne denarne subvencije KLJUNI NAMEN VSEGA - ohranjanje in varovanje narave, razvoj podeelja na podlagi naravnih potencialov, obnova degradiranih obmoij

VZPOSTAVITEV INSTITUCIJE S PROJEKTNO SKUPINO Namen: Povezovanje in sodelovanje z deleniki obmoja in drugimi strokovnimi institucijami, Priprava naravovarstveno razvojnih projektov, Izdelava strokovnih podlag, poroil, presoj vplivov na posege v naravo Priprava in vrednotenje gonilnih sil obmoja (analiza razvojnih potencialov) Povezovanje in sodelovanje z ministrstvi in organizacijami pristojnimi za varstvo narave, regionalni razvoj, razvoj podeelja itd. Pridobivanje finannih sredstev Pomo in svetovanje Naloge in ukrepi : Oblikovati in pripraviti razvojne programe (analiza gonilnih sil, lokalnih potencialov) Priprava nartov upravljanja za tiste habitatne tipe za katere je potrebno Priprava projektov, ki nudijo kvalitetneje bivanje lokalnega prebivalstva in s tem zadrevanje prebivalstva na podeelskih obmojih (prijazne ole in vrtci, teaji tujega jezika in druge dostopne prostoasne aktivnosti) Izobraevalni seminarji za monosti izvajanja dopolnilnih dejavnosti, ekolokega kmetijstva, ustreznega koenja travinj, obrezovanja dreves, urejanja mejic ali blailnih con, urejanja obvodnega pasa itd.) Nadzor na rno gradnjo in neprivlanih poitnikih hi Nadzor nad SKOP programi dobra praksa kmetovanja Usmerjanje obiskovalcev na manj ranljiva obmoja Preusmerjanje in ne prepoved na silo ponudba alternative Pogodbeno varstvo z lastniki z neposrednimi denarnimi subvencijami 19

Za vzdrevanje ERM objektov in druge infrastrukture uporabiti lokalno prebivalstvo (lokalne obrtnike, podjetnike, kmete itd) Mreenje in povezovanje obmoij Nadzor nad posegi v naravo na okolikih obmojih Nature 2000 oz. t.i. vplivnih obmoij Stalno izvajanje monitoringov Oblikovanje eko certifikatov, spodbujanje zelenih naroil ezmejno sodelovanje, izmenjava izkuenj

VZPOSTAVITEV INFORMACIJSKEGA CENTRA Namen: Osveanje, izobraevanje in promocija Stik z javnostjo in obiskovalci Za irjenje vedenja o naem naravnem bogastvu Naloge: OBLIKOVANJE CELOSTNE GRAFINE PODOBE PROMOCIJSKI SLOGAN (npr. Bivanje v soitju z naravo) Izdaja lokalnega asopisa ali stalne strani v regionalne asopisu PRIPRAVA IN IZDAJA PROMOCIJSKIH GRADIV Zgibanke, broure plakati Spletna stran oz. spletni portal TV film in/ali spot Multimedijska zgoena, animacije, interaktivne igre, kvizi Razstave in makete Koledar, poslovnik Bloki, albumi, majice, nalepke, olske potrebine (zvezki z motivi narave) Predstavitev ponudnikov lokalnih produktov in storitev, povezovanje, obveanje VZPOSTAVITEV DRUGE INFRASTRUKTURE ZA PROMOCIJO NATURE 2000
VZPOSTAVITEV INFORMACIJSKEGA CENTRA
OSVEANJE, IZOBRAEVANJE IN PROMOCIJA

ORGANIZIRANJE PRIREDITEV, DOGODKOV

PRIPRAVA IN IZDAJANJE PROMOCIJSKEGA GRADIVA

STIK Z JAVNOSTJO

MULTIMEDIJSKI CENTER ZA PREDSTAVITEV VSEBIN

UILNICA NARAVA NAS UI ZA IZVANJANJE IZOBRAEVALNIH AKTIVNOSTI, TABOROV

PREDSTAVITEV IN PRODAJA PROMOCIJSKEGA SORTIMENTA PRODUKTOV

20

STALNE IN OBASNE RAZSTAVE

21

Slika. Vzpostavitev druge infrastrukture za promocijo Nature 2000

VZPOSTAVITEV DRUGE INFRASTRUKTURE ZA PROMOCIJO NATURE 2000

UNE IN SPREHAJALNE POTI NAZAJ K NARAVI Z NARAVNIMI MATERIALI

OPAZOVALNICE ZA OPAZOVANJE DIVIJIH IVALI, PTIC

KOLESARSKE POTI

INFORMACIJSKE TABLE IN OZNAITEV NARAVNIH POSEBNOSTI

VZDREVANJE INFRASTRUKTURE Skrbeti za izvajanje projektov Vzpostavljanje novih finannih mehanizmov za razvoj Koordinacija in vodenje projekta

Priloge:

22

ORODJE 4: Vizijo razvoja (za)varovanih obmoij poveemo s projektom

Uskladitev vizije s politikami in kljunimi dokumenti EU, RS in RRP Upotevanje ciljev slovenskih razvojnih dokumentov pri razvoju zavarovanih obmoij v lokalni skupnosti pomeni ne samo sledenje dravnim razvojnim ciljem, ampak tudi evropskim (Lizbonska strategija) in s tem vejo stopnjo verjetnosti odobritve projektov, ki se na dravni in evropski ravni presojajo v pomembni meri tudi z vidika doseganja ciljev ire skupnosti. Vizijo usklajujemo zlasti z naslednjimi politikami in kljunimi razvojnimi dokumenti: o Lizbonska strategija o 32 sektorskih politik EU o Strategijo razvoja Slovenije o Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 o Program razvoja podeelja (PRP) 2007 2013 o Dravni razvojni program 2007-2013 ter na njem temeljei strateki dokumenti za izvajanje kohezijske politike Evropske unije v Sloveniji (DRP 2007-2013) o Pomembne okoljske dokumente o Ustrezni regionalni razvojni program o Nart razvojnih programov obine (NRP) Opredelitev kvantificiranih ciljev o Opredelitev kljunih podroij razvoja zavarovanih obmoij na temelju analize potreb in vizije obanov (n podroij) o Opredelitev kljunih razvojnih ciljev (za vsako podroje 1 kljuni cilj, torej n kljunih ciljev) o Opredelitev kljunih razvojnih podciljev (znotraj vsakega podroja je mogoe opredeliti poljubno tevilo podciljev) Zasnova operativnih programov (Kdo? Kdaj? Kako?) V skladu z osnutkom vizije se v sodelovanju z obinsko upravo pripravijo zasnove operativnih stratekih programov. Zasnove operativnih programov se obravnavajo skupaj z vizijo razvoja zavarovanih obmoij na obinskem svetu, kjer se po javni razpravi tudi sprejmejo. Identifikacija projektov na zalogo Cilj: najveji moni izplen iz vseh virov! Na osnovi sprejete vizije in operativnih programov se prine s pripravo idejnih zasnov konzerviranih projektov, s katerimi bo obina sodelovala na javnih razpisih. Pri tem sodelujejo izkueni strokovnjaki za pridobitev EU sredstev. Projekti morajo biti identificirani tako, da vkljuujejo izkuene 23

strokovnjake, da izkoristijo potenciale obanov (javni poziv vsem zainteresiranim obanom), da vzpostavijo partnerstva, informirajo javnost in da imajo opredeljen finanni okvir. Vpeljava kazalnikov za spremljanje Ker je strateki razvojni dokument zavarovanih obmoij v obini zastavljen tako, da se v skladu z osnutkom vizije pripravijo zasnove operativnih stratekih programov za n podroij, smo se odloili, da oblikujemo n agregatnih kazalnikov, po enega za vsako podroje, pri emer bo vsak sestavljen iz vejega tevila podkriterijev (podkazalnikov).
Priloga:

24

ORODJE 5: Izpolnimo prijavnico za projekt

Za uporabo Orodja ERM predlagamo prijavo na projekt Regionalni razvoj, ker je namenjen razvoju obin od spodaj navzgor.
4. RAZVOJ REGIJ 4.1 Regionalni razvojni program SVLR

4.2 Razvoj obmejnih obmoij s Hrvako

SVLR

3. javni razpis za prednostno usmeritev "Regionalni razvojni programi" v okviru opreativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete "Razvoj regij"

2. javni razpis za prednostno usmeritev "Regionalni razvojni programi" v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete "Razvoj obmejnih obmoij s Hrvako"

V nadaljevanju predstavljamo prijavnico za Razvoj regij in sicer najprej splone znailnosti razpisa, kjer je pomembno, da bi za zavarovana obmoja obine najlaje prijavile projekta za sklop Okoljska infrastruktura. Zato je v nadaljevanju predstavljen ta del razpisa, pri emer mislimo predvsem na monosti razvoja obmoij Nature 2000 in drugih zavarovanih obmoij, kjer je monosti za njihov inovativni razvoj veliko. Z Orodjem ERM zagotovo lahko obine skupaj z lokalnim prebivalstvom zdruijo ideje z eljami.

25

http://www.svlr.gov.si/si/razpisi/aktualni_razpisi/

26

27

28

29

30

ORODJE 6: Projektno delo

Kako se lotimo projekta Projekti so oblika doloenih konkretnih nalog, ki so nartovane za natanno doloeno asovno obdobje. Njihov cilj je oblikovati in ustvariti produkt ali nek drug opredeljiv rezultat v okviru omejenih finannih sredstev, ki so za ta projekt na voljo. eprav je asovno obdobje projekta vnaprej doloeno, mora podpirati aktivnosti organizacij, ki so v projekt vkljuene. Cilji in rezultati projekta so odvisni od razpololjivih virov in sredstev. Poleg konkretnega denarja, vkljuujejo viri in sredstva projekta tudi loveke vire (znanje), pripomoke, opremo ter tudi zunanje (pod)pogodbenike in izvajalce. Pri nartovanju uspenega projekta je zato nujno potrebno, da je tistim, ki bodo projekt izvajali, namenjeno dovolj asa in sredstev, da bodo lahko projekt dejansko izpeljali. Dejavniki pri oblikovanju projekta

as: porajanje in oblikovanje idej, planiranje projekta in pisanje prijave v prijavni obrazec, poroanje in morebitne spremljevalne aktivnosti. Viri in sredstva: denar in znanje sodelujoih, oprema, pripomoki, podizvajalci. Namen in cilji: rezultati projekta in notranja delitev nalog v projektu.

Elementi projekta V skladu s projektno teorijo po naelu ivljenjskega cikla projekta so elementi projekta:

projektna ideja, nartovanje projekta, partnerji, formalnosti - prijava projekta, izvajanje projekta, zakljuek projekta - poroanje, razirjanje rezultatov, vrednotenje, trajnost.

Lotimo se projekta! Priprava prijave projekta od ideje do projekta Izvajanje projekta

31

Izvajanje projekta Magine formule, po kateri bi se lahko ravnali za uspeno dokonanje projekta ni. Eden od arov projekta je prav preskuanje novosti in uvajanje inovacij, kar pogosto pripelje do nepredvidenih situacij, ki v administrativnem pogledu od izvajalca zahtevajo iznajdljivost, fleksibilnost, vztrajnost in predvsem naravnanost k pozitivnemu gledanju na svet. Odobren nam je bil projekt, kje zaeti? Zaetni koraki za vzpostavitev obvladljivega sistema izvajanja projekta so: V Sloveniji:

Preberemo prijavnico - pogledamo za kaj smo kandidirali in kaj smo obljubili, da bomo naredili - in jo primerjamo s pogodbo, da ugotovimo kaj se od nas priakuje in kaj bomo za to dobili. Doreejo se zadolitve in pristojnosti posameznikov vkljuenih v projekt ter vzpostavi organizacijska struktura projekta (obvezno v sodelovanju z odgovorno osebo institucije). Vodja projekta na svoji instituciji sklie vzpostavitveni sestanek projekta, na katerem: odgovorna oseba institucije povabljenim predstavi vodjo projekta in mu podeli pristojnosti za vodenje projekta; seznani vse vkljuene v projekt z njegovo vsebino (prijavnico in pogodbo); se delegirajo zadolitev in pristojnosti posameznikom, vkljuenim v projekt, in ustvari timsko vzduje med sodelujoimi v projektu; se sprejme operativni dogovor o nainu komuniciranja (elektronski naslovi, telefonske tevilke, pogostost poroanja).

Na mednarodni ravni:

Vodja projekta vzpostavi stik z zunanjimi partnerji projekta in tudi z njimi izvede vzpostavitveni sestanek projekta. (Ko na mednarodni ravni projekt vodi kateri od partnerjev se vzpostavi stik z njim).

Zaeli smo, kam sedaj? Cilj vsakega projekta je dosei zastavljene cilje in ustvariti v prijavnici obljubljene rezultate (izdelke). Zato je potrebno zagotoviti:

sprotno spremljanje izvajanja projekta, uinkoviti nadzor in koordinacijo projekta, obvladovanje tveganj in zagotavljanje kakovosti.

Instrumenta za to sta nadzor izvajanja projekta (monitoring) in evalvacija (med, ob in po zakljuku projekta).
Priloga:

32

33

ORODJE 7: Ali so nai obani zadovoljni?

Anketa je bila sestavljena iz 9 motivacijskih trditev in opredelitve spola ter starostne skupine izpolnjevalca/-ke:
Na splono sem zelo zadovoljen/na s kvaliteto ivljenja v mojem okolju. Sploh se Popolnoma Zelo se Se Vasih se Se ne ne se strinjam strinjam strinjam strinjam strinjam strinjam V obini imamo v zadovoljivi meri zagotovljene in dostopne vse potrebne storitve (zdravnik, trgovina, pota, javni prevoz, ola ). Sploh se Popolnoma Zelo se Se Vasih se Se ne ne se strinjam strinjam strinjam strinjam strinjam strinjam Narava v nai obini je preteno ista in nedotaknjena. Popolnoma Zelo se se strinjam strinjam Se strinjam Vasih se strinjam Se ne strinjam Sploh se ne strinjam

Za varnost v obini je dobro poskrbljeno. Popolnoma Zelo se se strinjam strinjam Se strinjam Vasih se strinjam Se ne strinjam Sploh se ne strinjam

V obini je dovolj zaposlitvenih monosti. Popolnoma Zelo se se strinjam strinjam Se strinjam Vasih se strinjam Se ne strinjam Sploh se ne strinjam

Dostop do elektronskih komunikacij (internet, kabelska TV) je dobro zagotovljen. Sploh se Popolnoma Zelo se Se Vasih se Se ne ne se strinjam strinjam strinjam strinjam strinjam strinjam e elim lahko aktivno soodloam in vplivam na odloitve, ki jih sprejema obina. Sploh se Popolnoma Zelo se Se Vasih se Se ne ne se strinjam strinjam strinjam strinjam strinjam strinjam Druabno in drutveno ivljenje v obini je dobro razvito. Popolnoma Zelo se se strinjam strinjam Se strinjam Vasih se strinjam Se ne strinjam Sploh se ne strinjam

Obina bi morala ve denarja nameniti za (obkroite lahko le 2 monosti). Turizem Socialne pomoi Vodovod Varovanje okolja tipendije Ceste Odpadke Kanalizacijo Podjetnitvo Kulturo Kmetijstvo Obinska stanovanja port Drutva Drugo (vpiite) .

Prosim izpolnite starost izpolnjevalca / -ke ankete:

34

18 25 let

25 40 let

40 55 let

55 65 let

nad 65 let

Prosimo obkroite va spol moki enski

Rezultate ankete javno objavimo in poiemo izboljanje stanja, v kolikor so navedene teave. Priloge:

monosti

za

VSE PRILOGE SO SESTAVNI DEL ORODJA ERM.

35