6 E2 AC98 BD 01

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIKA FAKULTETA ODDELEK ZA BIOLOGIJO
Sergej VRHOVEC
MONOSTI UPORABE RASTLINSKIH ISTILNIH NAPRAV NA ZAITENIH OBMOJIH

DIPLOMSKA NALOGA Univerzitetni tudij
THE USE OF CONSTRUCTED WETLANDS IN PROTECTED AREAS

GRADUATION THESIS University studies
Ljubljana, 2008
Vrhovec S. Monosti uporabe rastlinskih istilnih naprav na zaitenih obmojih Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehnika fakulteta, Odd. za biologijo, 2008
II
Diplomsko delo je zakljuek Univerzitetnega tudija biologije. Opravljeno je bilo v Podjetju za aplikativno biologijo LIMNOS d.o.o. tudijska komisija Oddelka za biologijo je za mentorja diplomskega dela imenovala prof. dr. Danijela Vrhovka.
Komisija za oceno in zagovor: Predsednik: lan: lan: prof. dr. Mihael J. Toman Univerza v Ljubljani, Biotehnika fakulteta, Oddelek za biologijo prof. dr. Alenka Gaberik Univerza v Ljubljani, Biotehnika fakulteta, Oddelek za biologijo prof. dr. Danijel Vrhovek LIMNOS d.o.o., podjetje za aplikativno biologijo
Datum zagovora: 19. 6. 2008 Naloga je rezultat lastnega raziskovalnega dela. Podpisani se strinjam z objavo svoje naloge v polnem tekstu na spletni strani Digitalne knjinice Biotehnike fakultete. Izjavljam, da je naloga, ki sem jo oddal v elektronski obliki, identina tiskani verziji. Sergej Vrhovec
III
KLJUNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA D DK KG AV SA KZ ZA LI IN TD OP IJ JI AI Dn 628.35:628.32:502.4(043.2)=163.6 zaitena obmoja/rastlinske istilne naprave/naravovarstvena zakonodaja/odpadne vode VRHOVEC, Sergej VRHOVEK, Danijel (mentor) SI-1000 Ljubljana, Vena pot 111 Univerza v Ljubljani, Biotehnika fakulteta, Oddelek za biologijo 2008 MONOSTI UPORABE RASTLINSKIH ISTILNIH NAPRAV NA ZAITENIH OBMOJIH Diplomsko delo (Univerzitetni tudij) XIII, 90 str., 45 pregl., 22 sl., 1 pril., 77 vir. sl sl/en Zaitena obmoja zdruujejo najrazlineja naravovarstvena obmoja, ki stremijo k skupnemu cilju varovanja in ohranjanja stabilnih ekosistemov ter posledino biotske raznovrstnosti ob hkratnem omogoanju drubenega in ekonomskega razvoja obmoij. Z raziskavo smo ugotavljali kakne monosti nudi uporaba RN pri uresnievanju omenjenega razvoja zaitenih obmoij. Z analizo sekundarnih virov smo pripravili pregled varstvenih doloil splonih nacionalnih naravovarstvenih zakonov, specifinih predpisov podzakonskih aktov in doloil narta o upravljanju na primeru Kozjanskega regijskega parka. Na podlagi obstojeih informacij smo analizirali tudi vire onesnaenja Kozjanskega regijskega parka in ugotovili prisotnost razprenih virov komunalnih odpadnih voda, odpadnih voda kmetijske dejavnosti, z razvojem pa bo vedno veji onesnaevalec tudi turizem. Zbranim podatkom smo s kritino primerjalno analizo sekundarnih virov doloali skladnost z lastnostmi in sposobnostmi RN, ki smo jih povzeli po tevilnih e opravljenih raziskavah. Od 130 doloil osmih naravovarstvenih dokumentov smo ugotovili, da je z uporabo RN mogoe v celoti uresnievati 34 % doloil, delno 37 % doloil, 29 % doloil pa je z RN nepovezanih. Prav tako smo ugotovili, da so RN, ob primernem nartovanju, sposobne ienja vseh odpadnih voda znailnih za Kozjanski regijski park do predpisanih mejnih vrednosti. Poleg tega uporaba RN omogoa e dodatne pozitivne vplive na okolje, kot so zadrevanje in postopno sproanje vode pri padavinskih vikih oziroma suah, nudenje habitatov ivim bitjem, sposobnost prilagajanja danemu prostoru, estetska skladnost z naravnim okoljem, ekonomska uinkovitost. RN so se izkazale za uinkovito venamensko sonaravno tehnologijo varovanja obnavljanja in ustvarjanja okolja in so kot take e posebej primerne za uporabo na zaitenih obmojih. Na podlagi naih ugotovitev smo pripravili tudi predloge za dopolnitev naravovarstvenih dokumentov, ki bi omogoili sistematino uporabo ekoremediacijskih metod pri trajnostnem upravljanju zaitenih obmoij.
IV
KEY WORDS DOCUMENTATION DN DC CX AU AA PP PB PY TI DT NO LA AL AB Dn 628.35:628.32:502.4(043.2)=163.6 protected areas/constructed wetlands/environmental protection legislation/ wastewaters VRHOVEC, Sergej VRHOVEK, Danijel (supervisor) SI-1000 Ljubljana, Vena pot 111 University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Biology 2008 THE USE OF CONSTRUCTED WETLANDS IN PROTECTED AREAS Graduation Thesis (University studies) XIII, 90 p., 45 tab., 22 fig., 1 ann., 77 ref. sl sl/en Protected areas combine various environmental protection categories which share the common goal to protect and preserve stable existing ecosystems and consequently biotic diversity along with social, cultural and economical development. With our research we wanted to explore possibilities of constructed wetlands to folow the mentioned goal. We conducted analysis of secondary data to gather the evironmental protection legislation goals of seven general slovenian documents, specific regulations and management plan for protected area Kozjanski regijski park. Based on available data we also analysed the condition of environment and main sources of pollution in Kozjanski regijski park and determined the existence of domestic, agricultural and mild industrial wastewaters. In the future important contribution to pollution is also expected to be tourism. Next we critically compared the gathered secondary data to determine conformity with characteristics and abilities of the use of constructed wetlands (CW), which we recapitulated after numerous already conducted researches. Out of 130 separate protection goals of eight documents 34 % of goals can be achieved by the use of CW, 37 % of goals can be partly achieved by the use of CW and 29 % of goals does not match with CW. We also determined that CW along with careful planning can be used to treat all kinds of wastewaters typical for Kozjanski regijski park up to legally determined values. The use of CW also allowes other positive effects on environment like retention and gradual release of water in case of excessive rainfall or dryness, CW are providing habitats for numerous living beings, ability to fit the landscape, aesthetic compatibility with the nature, economical efficiency; Based on results of research CW proofed to be efficient multifuncional natural technology for protection, restoration and creation of environment and are as such especially appropriate to be used in protected areas. Along with our conclusions we prepared suggestions to supplement two environmental protection documents so the systematic use of ecoremediation methods in sustainable management of protected areas could be achieved more successfully.
KAZALO VSEBINE KLJUNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ......................................... III KEY WORDS DOCUMENTATION ...................................................................... IV KAZALO VSEBINE ................................................................................................. V KAZALO PREGLEDNIC ........................................................................................ VIII KAZALO SLIK ......................................................................................................... XI KAZALO PRILOG ................................................................................................... XII OKRAJAVE IN SIMBOLI .................................................................................... XIII UVOD ........................................................................................................ 1.1 Predstavitev problema ................................................................................ 2 PREGLED OBJAV .................................................................................. 2.1 ZAITENA OBMOJA ..................................................................... 2.1.1 Zavarovana obmoja ......................................................................... 2.1.1.1 Oja zavarovana obmoja ................................................................ 2.1.1.2 ira zavarovana obmoja ............................................................... 2.1.2 Posebne varstvene kategorije ........................................................... 2.1.2.1 Posebna varstvena obmoja Natura 2000 ...................................... 2.1.2.2 Ekoloko pomembna obmoja ........................................................ 2.1.2.3 Vodna direktiva .............................................................................. 2.1.3 Zavarovano obmoje Kozjanski regijski park ................................ 2.1.3.1 Naravne znailnosti ........................................................................ 2.1.3.2 Drubene znailnosti ...................................................................... 2.1.3.3 Viri in stanje onesnaenja .............................................................. 2.1.3.3.1 Komunalne odpadne vode .......................................................... 2.1.3.3.2 Kmetijska dejavnost .................................................................... 2.1.3.3.3 Promet ......................................................................................... 2.1.3.3.4 Turizem ....................................................................................... 2.1.3.3.5 Industrija 2.1.3.3.6 Ocena stanja reke Sotle ............................................................... 2.2 RASTLINSKE ISTILNE NAPRAVE (RN) ..................................... 2.2.1 DELITEV RN ............................................................................. 2.2.1.1 Sistemi s povrinskim tokom vode .............................................. 2.2.1.1.1 Sistemi s prosto plavajoimi makrofiti ..................................... 2.2.1.1.2 Sistemi z ukoreninjenimi plavajoimi in potopljenimi makrofiti ................................................................................... 2.2.1.1.3 Sistemi z ukoreninjenimi emergentnimi makrofiti ................... 2.2.1.2. Sistemi s podpovrinskim tokom .................................................. 2.2.1.2.1 Sistemi s horizontalnim podpovrinskim tokom 2.2.1.2.2 Sistemi z vertikalnim podpovrinskim tokom 2.2.2 ZGRADBA RN .............................................................................. 2.2.3 GLAVNI DEJAVNIKI IENJA ............................................... 2.2.3.1 Vegetacija ...................................................................................... 2.2.3.2 Mikroorganizmi ............................................................................. 1 1 2 4 4 4 4 5 6 6 8 9 11 12 14 15 15 18 20 21 21 22 23 23 23 23 24 24 25 25 25 27 27 27 28
VI
2.2.3.3 Substrat ............................................................................................... 2.2.4 ISTILNI PROCESI V RN .................................................................. 2.2.4.1 Odstranjevanje suspendiranih snovi ................................................... 2.2.4.2 Odstranjevanje organskih snovi ......................................................... 2.2.4.3 Odstranjevanje duikovih spojin ........................................................ 2.2.4.4 Odstranjevanje fosforjevih spojin ....................................................... 2.2.4.5 Odstranjevanje patogenih bakterij ...................................................... 2.2.4.6 Odstranjevanje toksinov ...................................................................... 2.2.5 ISTILNE SPOSOBNOSTI RN ......................................................... 2.2.5.1 RN in ienje komunalnih odpadnih voda ...................................... 2.2.5.2 RN in ienje kmetijskih odpadnih voda ........................................ 2.2.5.3 RN in ienje izcednih deponijskih voda ....................................... 2.2.5.4 RN in ienje cestnega padavinskega odtoka ................................. 2.2.5.5 RN in terciarno ienje na obstojeih istilnih napravah ................ 2.2.6 DRUGOTNI VPLIVI RN NA OKOLJE ............................................ 2.2.6.1 RN pri sanaciji degradiranih obmoij ............................................... 2.2.6.2 RN ob sunih in padavinskih obdobjih ............................................ 2.2.6.3 RN kot moni habitati za iva bitja .................................................. 2.2.7 POGOJI IN ZAHTEVE PRI UPORABI RN .................................... 2.2.7.1 Projektiranje RN ............................................................................... 2.2.7.2 Pomone istilne enote ........................................................................ 2.2.7.3 Lokacija ............................................................................................... 2.2.7.4 Prostor ................................................................................................. 2.2.7.5 Ekonomski vidik ................................................................................. 3 MATERIAL IN METODE ............................................................................ 3.1 MATERIAL ........................................................................................................ 3.1.1 Rastlinske istilne naprave ............................................................................ 3.1.2 Zavarovano obmoje Kozjanski regijski park ............................................... 3.1.3 Naravovarstvena zakonodaja v Sloveniji ...................................................... 3.2 METODE ............................................................................................................ 3.2.1 Pregled in analiza naravovarstvenih zahtev, vsebine narta upravljanja, virov onesnaenja in stanja okolja Kozjanskega regijskega parka ter tehnologije RN ....................................................................................... 3.2.2 Ugotavljanje skladnosti splonih ciljev, specifinih zahtev in razvojnih smernic naravovarstvene zakonodaje z lastnostmi RN ............................... 3.2.3 Ugotavljanje skladnosti doloil nartov o upravljanju in virov onesnaenja zaitenih obmoij z lastnostmi uporabe RN na primeru Kozjanskega regijskega parka ........................................................................ 3.2.4 Dopolnjevanje naravovarstvene zakonodaje .................................................. 4 REZULTATI .................................................................................................. 4.1 Skladnost naravovarstvenih dokumentov z lastnostmi RN ...................... 4.1.1 Sploni naravovarstveni dokumenti ............................................................. 4.1.2 Osnutek narta o upravljanju Kozjanskega regijskega parka ...................... 4.1.3 Specifine naravovarstvene zahteve ............................................................ 4.1.4 Razvojne usmeritve zaitenih obmoij ....................................................... 4.2 Skladnost virov onesnaenja Kozjanskega regijskega parka s istilnimi sposobnostmi RN .........................................................................
28 29 29 29 30 31 31 32 33 33 35 38 39 39 40 40 40 40 42 42 42 43 44 45 48 48 48 48 48 48 48 49 49 50 51 51 51 64 71 73 74
VII
RAZPRAVA IN SKLEPI .............................................................................. 5.1 Monosti uporabe RN pri doseganju ciljev in razvojnih smernic naravovarstvene zakonodaje ............................................................................ 5.2 Monosti uporabe RN pri varovanju zaitenih naravnih elementov Kozjanskega regijskega parka .......................................................................... 5.3 Monosti uporabe RN pri kontroli onesnaenja Kozjanskega parka ............ 5.3.1 RN pri ienju komunalnih odpadnih voda v Kozjanskem parku ......... 5.3.2 RN pri ienju kmetijskih odpadnih voda v Kozjanskem parku ........... 5.3.3 RN pri ienju prometnega onesnaenja v Kozjanskem parku ............. 5.4 RN in pitni vodni viri ................................................................................... 5.5 Ekonomski vidik uporabe RN na zaitenih obmojih ................................ 5.6 Sklepi .............................................................................................................. 6 POVZETEK .................................................................................................... 7 VIRI ................................................................................................................. ZAHVALE PRILOGA
75 75 76 78 78 80 81 81 81 82 83 85
VIII
KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Preglednica 2: Preglednica 3: Preglednica 4: Preglednica 5: Preglednica 6: Preglednica 7: Preglednica 8: Preglednica 9: Preglednica 10: Preglednica 11: Preglednica 12: Preglednica 13: Preglednica 14: Preglednica 15: Preglednica 16: Preglednica 17: Preglednica 18: Preglednica 19: Preglednica 20: Preglednica 21: Emisija onesnail v vode: Terme Olimia, Podetrtek; Izpust v povrinske vode, 2003 .................................................................. Emisija onesnail v vode: Pralnica perila Heidi, Podetrtek; Izpust v povrinske vode, 2003 .................................................... Lastnosti substrata v RN s podpovrinskim tokom ................... Podatki o ienju komunalnih odpadnih voda z RN na Irskem, ZDA, Nemiji in Belgiji ............................................................... Podatki o influentnih in efluentnih vrednostih za 32 anaerobnih in 3 aerobne predistilne tanke ..................................................... Strokovni podatki izgradnje devetih analiziranih RN .............. Ugotavljanje skladnosti varstvenih ciljev in razvojnih smernic Zakona o varstvu okolja z lastnostmi RN .................................. Obrazloitev skladnosti varstvenih ciljev in usmeritev Zakona o varstvu okolja z lastnostmi RN .................................................. Ugotavljanje skladnosti splonih varstvenih usmeritev Zakona o ohranjanju narave z lastnostmi RN ............................................ Obrazloitev skladnosti varstvenih usmeritev Zakona o ohranjanju narave z lastnostmi RN ............................................ Ugotavljanje skladnosti varstvenih ciljev Nacionalnega programa varstva okolja z lastnostmi RN .................................. Obrazloitev skladnosti varstvenih ciljev Nacionalnega programa varstva okolja z lastnostmi RN .................................. Ugotavljanje skladnosti glavnih ciljev Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti z lastnostmi RN ..................................... Obrazloitev skladnosti glavnih ciljev Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti z lastnostmi RN ..................................... Ugotavljanje skladnosti varstvenih ciljev Operativnega programa ohranjanja biotske raznovrstnosti z lastnostmi RN ................... Obrazloitev skladnosti varstvenih ciljev Operativnega programa ohranjanja biotske raznovrstnosti z lastnostmi RN .................. Ugotavljanje skladnosti varstvenih ciljev Operativnega programa varstva naravnih vrednot z lastnostmi RN ................................. Obrazloitev skladnosti varstvenih ciljev Operativnega programa varstva naravnih vrednot z lastnostmi RN ................................. Ugotavljanje skladnosti varstvenih ciljev Operativnega programa za varstvo voda pred onesnaenjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje z lastnostmi RN ..................................................... Obrazloitev skladnosti varstvenih ciljev Operativnega programa za varstvo voda pred onesnaenjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje z lastnostmi RN ..................................................... Ugotavljanje skladnosti varstvenih ciljev Programa za zmanjanj tveganja zaradi uporabe pesticidov z lastnostmi RN ................. 21 22 29 35 43 46 51 52 52 53 54 55 56 56 56 57 57 58 59 59 60
IX
Preglednica 22: Obrazloitev skladnosti varstvenih ciljev Programa za zmanjanje tveganja zaradi uporabe pesticidov z lastnostmi RN Preglednica 23: Ugotavljanje skladnosti varstvenih ciljev Operativnega programa odvajanja in ienja odpadnih voda z lastnostmi RN .............. Preglednica 24: Obrazloitev skladnosti varstvenih ciljev Operativnega programa odvajanja in ienja odpadnih voda z lastnostmi RN .............. Preglednica 25: Ugotavljanje skladnosti varstvenih ciljev in nael upravljanja z vodami Zakona o vodah z lastnostmi RN .................................. Preglednica 26: Obrazloitev skladnosti varstvenih ciljev Zakona o vodah z lastnostmi RN ............................................................................ Preglednica 27: Ugotavljanje skladnosti glavnega cilja Vodne direktive z lastnostmi RN ............................................................................ Preglednica 28: Obrazloitev skladnosti glavnega cilja Vodne direktive z lastnostmi RN ............................................................................ Preglednica 29: Ugotavljanje skladnosti glavnega cilja Nitratne direktive z lastnostmi RN ............................................................................ Preglednica 30: Obrazloitev skladnosti glavnega cilja Nitratne direktive z lastnostmi RN ............................................................................ Preglednica 31: Ugotavljanje skladnosti elementov poslanstva Kozjanskega regijskega parka z lastnostmi RN .............................................. Preglednica 32: Obrazloitev skladnosti poslanstva Kozjanskega regijskega parka z astnostmi RN ................................................................. Preglednica 33: Ugotavljanje skladnosti splonih varstvenih ciljev, splonih razvojnih ciljev ter ciljev predstavitve in obiska Kozjanskega regijskega parka z lastnostmi RN ............................................. Preglednica 34: Obrazloitev skladnosti splonih varstvenih ciljev, splonih razvojnih ciljev ter ciljev predstavitve in obiska Kozjanskega regijskega parka z lastnostmi RN .............................................. Preglednica 35: Ugotavljanje skladnosti varstvenih in razvojnih ciljev za 1. in 3. upravljavsko obmoje Kozjanskega parka z lastnostmi RN ..... Preglednica 36: Obrazloitev skladnosti varstvenih in razvojnih ciljev za 1. in 3. upravljavsko obmoje Kozjanskega parka z lastnostmi RN ..... Preglednica 37: Skladnost RN in varstvenih ciljev ter razvojnih smernic osmih naravovarstvenih dokumentov ..................................................... Preglednica 38: Mejne vrednosti parametrov odpadne vode, ki se odvaja iz komunalne istilne naprave in sposobnost ienja z RN ........ Preglednica 39: Obrazloitev skladnosti mejnih vrednosti parametrov odpadne vode, ki se odvaja iz komunalne istilne naprave s sposobnostmi ienja RN ................................................................................ Preglednica 40: Mejne vrednosti odpadne vode, ki se odvaja iz komunalne istilne naprave za mikrobioloke parametre in sposobnost ienja z RN ............................................................................. Preglednica 41: Obrazloitev skladnosti mejnih vrednosti mikrobiolokih parametrov odpadne vode, ki se odvaja iz komunalne istilne naprave s sposobnostmi ienja RN ........................................
60 61 62 62 63 63 64 64 64 65 65 66 67 68 69 70 71 72 72 72
Preglednica 42: Mejne vrednosti parametrov odpadne vode na iztoku male komunalne istilne naprave .......................................................... Preglednica 43: Ugotavljanje skladnosti kljunih pogojev trajnostnega razvoja na podroju turizma z lastnostmi uporabe RN ............................... Preglednica 44: Obrazloitev skladnosti kljunih pogojev trajnostnega razvoja turizma z lastnostmi uporabe RN .............................................. Preglednica 45: Opredelitev in obrazloitev skladnosti virov onesnaenja Kozjanskega regijskega parka s istilnimi sposobnostmi RN ...
73 73 73 74
XI
KAZALO SLIK Slika 1: Slika 2: Slika 3: Slika 4: Slika 5: Slika 6: Slika 7: Slika 8: Slika 9: Slika 10: Slika 11: Slika 12: Slika 13: Slika 14: Slika 15: Slika 16: Slika 17: Slika 18: Slika 19: Slika 20: Slika 21: Slika 22: Zavarovana obmoja Slovenije ............................................................. Posebna varstvena obmoja (obmoja Natura 2000 SPA) ................. Potencialna posebna ohranitvena obmoja (pSCI) ................................ Ekoloko pomembna obmoja .............................................................. Lega Kozjanskega regijskega parka v Sloveniji ................................... Obmoje Kozjanskega regijskega parka z vejimi naselji .................... Obmoje Kozjanskega parka s porazdelitvijo po posameznih obinah . Prikaz razprene poseljenosti na obmoju Kozjanskega parka ............. Veja obinska sredia v Kozjanskem parku z nartovano izgradnjo kanalizacije v prihodnjih nekaj letih ..................................................... Velika skupna kmetijska obremenjenost na severnem delu obmoja Kozjanskega parka ................................................................................ RN s povrinskim tokom in prosto plavajoimi makrofiti ................. RN s povrinskim tokom in ukoreninjenimi emergentnimi makrofiti RN s horizontalnim podpovrinskim tokom ....................................... RN z vertikalnim podpovrinskim tokom .......................................... Hibridna RN s horizontalno-vertikalnim podpovrinskim tokom ...... Prikaz posameznih komponent RN Limnowet ................................... Zbiranje in ienje padavinskega odtoka kmetijskih obdelovalnih povrin z RN ....................................................................................... Prikaz primerne lokacije RN za prestrezanje in odstranjevanje povrinskega odtoka kmetijskih obdelovalnih povrin ter komunalnih odpadnih voda stanovanjskega objekta ................................................. Razporeditev strokov postavitve RN s podpovrinskim tipom ......... Skladnost RN in varstvenih ciljev osmih naravovarstvenih dokumentov ........................................................................................... Obmoje naravnega spomenika Gruka jama, ki se nahaja znotraj Kozjanskega regijskega parka ............................................................... Razporeditev objektov v naselju Sedlarjevo in prikaz blinjega obmoja naravnih vrednot ..................................................................... 5 7 8 9 11 12 15 17 18 20 24 24 25 26 26 27 38 44 46 71 77 79
XII
KAZALO PRILOG PRILOGA A: Dodatki k naravovarstveni zakonodaji
XIII
OKRAJAVE IN SIMBOLI
AOX: Aromatski halogenirani ogljikovodiki oz. absorbirajoi/absortivni organohalidi BPK5: (BOD5) Bioloka potreba po kisiku. Pove nam koliko kisika se porabi v petih dneh pri standardnih pogojih za oksidacijo lahko razgradljivih, veinoma organskih spojin, pa tudi za reducirane anorganske snovi kot so sulfidi, Fe2+ in reducirane oblike duika. Cr: krom EPA: Environmental Protection Agency FWS: (Free water surface) sistem s povrinskim tokom vode KPK: (COD) Kemijska potreba po kisiku. Je mera za ekvivalent kisika za razgradnjo organskih snovi sposobnih oksidacije z monim kemijskim oksidantom. MO: Mikroorganizmi N: Duik NH4+: amoniak Ni: nikelj NO3-: nitrat NO2-: nitrit NPVO:(ReNPVO) Resolucija / Nacionalni program varstva okolja P: fosfor PE: populacijski ekvivalent RN: Rastlinska istilna naprava SS: (TSS) total/skupne suspendirane snovi SSF: (Subsurface flow) sistem s podpovrinskim tipom vode ZVO: Zakon o varstvu okolja ZON: Zakon o ohranjanju narave
UVOD
Problematika kakovosti in koliine voda postaja v 21. stoletju vedno bolj pomemben del okoljevarstvenih politik. Potreba po kakovostni vodooskrbi je e pred nekaj desetletji pomembno vplivala na razvoj pionirskih okoljevarstvenih strategij, programov in tehnologij. Vzporedno z zagotavljanjem ustreznih pitnih virov se vedno bolj uveljavlja tudi koncept ohranjanja biotske raznovrstnosti. Zavarovanje je ukrep, ki je v svetu znan e ve kot stoletje in se v naravovarstveni praksi tudi najpogosteje uporablja. Predvsem parki zaradi svoje tradicionalne vloge v sistemu celovitega varstva narave postajajo vedno bolj pomembni za ohranjanje biotske pestrosti in krajinske raznolikosti. Z ustanovitvijo narodnega parka na obmoju Triglavskih jezer leta 1924 je bila Slovenija peta drava v Evropi, ki je premogla narodni park (Poroilo,2004). Poleg omenjenih naravovarstvenih kategorij je Slovenija s lanstvom v Evropski uniji sprejela e mnogo drugih programov varovanja okolja, kot je posebno varstveno obmoje Natura 2000, Vodna direktiva, Ramsarska konvencija S tem se je zavezala, da bo izpolnjevala mednarodne obveznosti in predpise, ki na evropski ravni pomenijo ohranjanje in trajnostni razvoj naravnih dobrin. Vse te najrazlineje varstvene kategorije bomo v tej nalogi oznaevali kot zaitena obmoja. Kljub temu da je za Slovenijo znailna velika pestrost rastlinskih in ivalskih vrst, ekosistemov in krajin na majhni povrini (Pregled , 2002) sta hitra in okoljsko neobvladana industrializacija in urbanizacija, predvsem v obdobju prvih desetletij po drugi svetovni vojni, povzroili degradacijo praktino vseh prvin okolja. Sedanje stanje okolja je pomembna ovira na prehodu v dravo sodobnega tipa z uravnoteenim odnosom do okolja. Na sreo je v svetu dovolj dokazov, da je varstvo okolja lahko tudi pomemben dejavnik razvoja ter neposrednih sprememb v proizvodnji ter porabi dobrin kot osnovnega vira okoljskih problemov (NPVO, 1999). Marsikateri obremenjujoi dejavniki, ki delujejo na slovenskem ozemlju na razline naine in v razlinem obsegu, spreminjajo ravnotene razmere v vodnem reimu drave. Onesnaenja povrinskih in podzemnih voda izvirajo predvsem iz tokovnih virov (izpusti industrijskih in komunalnih odpadnih voda) in spiranja urbaniziranih povrin. Industrija nosi najveji del odgovornosti za onesnaevanje s tekimi kovinami in organskimi snovmi. Poleg tokovnih imajo v procesih onesnaevanja voda znailen vpliv tudi razpreni viri, med katerimi poglavitno mesto zasedata intenzivno poljedelstvo in ivinoreja. Med pomembneje onesnaevalce sodita predvsem zaradi uporabe ezmernih koliin mineralnih gnojil, neustrezne in nenadzorovane uporabe sredstev za varstvo rastlin, pri tem je intenzivno poljedelstvo odgovorno za preteen del onesnaenosti podzemnih voda z nitrati, fosfati in pesticidi, ivinorejske farme pa so odgovorne zaradi neustreznega ravnanja z nastalimi odpadnimi vodami oz. onesnaevanja z organskimi snovmi in amonijevimi spojinami. Med razprenimi viri je treba omeniti e promet (onesnauje tudi s tekimi kovinami), del industrije ter razpreno poseljenost zaradi neurejenega ravnanja z odpadnimi vodami (ehi, 2007). eprav Slovenija razpolaga z zadostnimi koliinami vode, se bomo v prihodnje verjetno sreali s teavami zaradi prilagajanja najnovejim vodno-upravljavskim zahtevam po
dobrem kemijskem, koliinskem in ekolokem stanju voda ter ekoloko sprejemljivem pretoku, ki izhajajo iz nael evropske Vodne direktive. Preiti bomo morali v obdobje bolj sonaravnega in uravnoteenega razvoja ter posledino bolj nadzorovane in racionalne rabe voda. Z vpeljevanjem sodobnih naravnih tehnologij varovanja okolja pa lahko Slovenija ne samo zadosti okoljevarstvenim zahtevam, ampak postane prepoznavna v svetu po inovativnih, kakovostnih in uinkovitih mehanizmih varovanja okolja ter posledino po ohranjenih naravnih bogastvih (Pribakovi Bortnik, 2004). Ta prepoznavnost, ki jo je potrebno graditi na nivoju drave, lokalnih skupnosti in prav tako v podjetjih prek vpeljevanja standardov ravnanja z okoljem, pa je tudi osnova in izhodie za dolgorono ekonomsko uspenost slovenskih zaitenih obmoij.
1.1 Opredelitev problema Ob spoznanju, da naravna okolja niso neuniljiva in nespremenljiva ter po uvedbi zaitenih obmoij z namenom ohranjanja zdravih in stabilnih ekosistemov, so se pojavila doloena nesoglasja razlinih interesnih skupin, povezanih z zaitenimi obmoji. Glavno besedo pri ustanavljanju in upravljanju zaitenih obmoij so imeli biologi, okoljevarstveniki, ekonomisti in odvetniki, ki so poskuali zaititi naravo predvsem pred prebivalci teh podroij, rekreativnimi obiskovalci in ostalimi vpletenimi organizacijami (Simoni, 2006). Podatki kaejo, da se povrine zaitenih obmoij od njihove uvedbe poveujejo in v Sloveniji danes predstavljajo naslednje delee: obmoja Nature 2000 zavzemajo 35,5 % slovenskega ozemlja (Globevnik, 2006), zavarovana obmoja v Sloveniji predstavljajo skoraj 11 % ozemlja (Poroilo, 2004) in 442.822 hektarov zavzema skupna povrina vodovarstvenih obmoij (Globevnik, 2006). Torej gre za obsene, velikokrat neurbanizirane povrine, na katerih ni veliko prebivalstva ali monega ekonomskega zaledja, so pa podvrene vedno vejim okoljevarstvenim omejitvam in zahtevam, ki ljudem, povezanim s temi okolji, vzbujajo vedno veje dvome o varni socialno-ekonomski prihodnosti. Predpisi, ki jih prinaajo naravovarstveni programi z namenom zaite krajinske raznovrstnosti in z njo povezane biotske pestrosti, so s strani prebivalstva in gospodarstva na zaitenih obmojih razumljeni kot omejitve pri njihovih vsakdanjih aktivnostih. Hkrati pa se moramo zavedati, da okoljevarstveni predpisi temeljijo na meritvah kakovosti parametrov stanja okolja in ne doloajo naina za njihovo zadostitev. Slednja je v rokah pristojnih organizacij vsake posamezne drave, od katerih je odvisno uresnievanje napredne ideje o zaitenih obmojih, ki zdruujejo naravovarstveno politiko in ekonomsko-socialne potrebe ljudi, ki ivijo ali delujejo na teh podrojih (Zupani Viar, 2006). Z nao raziskavo elimo ugotoviti, kako lahko s pomojo modernih sonaravnih okoljevarstvenih tehnologij, kot so rastlinske istilne naprave in z njihovim irokim spektrom uporabe, v upravljanje z zaitenimi obmoji vpletene organizacije in posamezniki zadostijo naravovarstvenim zakonskim predpisom zaitenih obmoij in hkrati na njih izvajajo tudi aktivnosti, ki zagotavljajo obstoj in razvoj.
Cilji raziskovanja 1. predstavitev razlinih zakonsko doloenih naravovarstvenih zahtev in ciljev ter smernic razvoja zaitenih obmoij 2. predstavitev virov onesnaenja, ki ogroajo zaitena obmoja in tam prisotne naravne elemente 3. predstavitev tehnologije RN, njihovih istilnih sposobnosti in spremljajoih uinkov uporabe 4. ugotavljanje najrazlinejih monosti in primernosti uporabe RN pri varovanju, ohranjanju in razvoju zaitenih obmoij, in sicer na podlagi medsebojne skladnosti pridobljenih podatkov iz prvih treh tok. Na primeru Kozjanskega regijskega parka bomo preuili monosti uporabe RN za doseganje okoljskih zakonskih predpisov pri tistih dejavnostih, ki so nujne ali koristne za park in ljudi, ki tam delujejo, in so take narave, da s svojim izvajanjem obremenjujejo okolje in posledino krajinsko in biotsko raznovrstnost bistveni komponenti zaitenih obmoij. Izpostavili bomo tudi edinstvene lastnosti RN, ki poleg osnovne funkcije ienja odpadnih voda, prinaajo e dodatne prednosti pri uresnievanju ideje trajnostnega razvoja omenjenih okolij. Predpostavljamo, da se bodo RN zaradi sonaravne zgradbe in delovanja ter vedno vejega tevila opravljenih raziskav izkazale za primeren in venamenski instrument za doseganje trajnostnega upravljanja in razvoja zaitenih obmoij. e se naa hipoteza potrdi, bomo predlagali tudi vpeljavo ekoremediacijskih metod v naravovarstveno zakonodajo in upravljavske narte zaitenih obmoij z namenom sistemskega vpeljevanja kakovostnih tehnologij varovanja okolja.
2 2.1
PREGLED OBJAV ZAITENA OBMOJA
Posebnost Slovenije je velika pestrost vrst na majhni povrini, zato je nae naravno okolje izredno pomembno za ohranjanje vrst, ki so ogroene na evropski ravni. V Sloveniji ivi priblino 15.000 ivalskih in 6.000 rastlinskih vrst ter 5.000 vrst iz sveta gliv. Sodobni nain ivljenja ogroa biotsko raznovrstnost tudi v Sloveniji. Ogroenih je 36 % sesalcev, 49 % vrst ptic, 16 od 22 vrst dvoivk, 48 % vrst domorodnih rib pa tudi 10 % vijih rastlin. Veino vrst ogroa krenje in izginjanje naravnega ivljenjskega prostora. Najvejo pozornost med habitati zahtevajo vlana travia, suha travia, alpinska in subalpinska travia, barja, stojee in tekoe vode, morski in obalni habitatni tipi, gozdovi in podzemeljski habitatni tipi (Globevnik, 2006). Z namenom varovanja in ohranjanja naravnega bogastva, drave razglaajo najrazlineje kategorije posebno pomembnih obmoij, za katere so predpisani pogoji upravljanja. Taka obmoja bomo z eno besedo imenovali zaitena obmoja. 2.1.1 ZAVAROVANA OBMOJA
Zavarovana obmoja so geografska obmoja, ki so opredeljena z Zakonom o ohranjanju narave (Ur.l. RS t. 96/04 uradno preieno besedilo), ki preko akta o zavarovanju doloa naravne vrednote, ki so lokalnega ali dravnega pomena. Zaradi varstva naravnih vrednot ali zaradi ohranitve naravnih procesov ter doloitve naina izvajanja varstva naravnih vrednot uresniujejo drava in lokalne skupnosti ukrepe, ki so pogodbeno varstvo, zavarovanje, zaasno zavarovanje in obnovitev. Akt o zavarovanju doloa naravno vrednoto z njenim obsegom in sestavinami, namen zavarovanja, pravila ravnanja oziroma varstveni reim in razvojne usmeritve ter doloitev naina opravljanja nalog, potrebnih za zagotovitev namena zavarovanja. Zavarovana obmoja delimo na oja in ira zavarovana obmoja (ZON, 2004). 2.1.1.1 OJA ZAVAROVANA OBMOJA Naravni spomenik Naravni spomenik je obmoje, ki vsebuje eno ali ve naravnih vrednot, ki imajo izjemno obliko, velikost, vsebino ali lego ali so redek primer naravne vrednote (ZON, 64. len). Strogi naravni rezervat Strogi naravni rezervat je obmoje naravno ohranjenih geotopov, ivljenjskih prostorov ogroenih, redkih ali znailnih rastlinskih ali ivalskih vrst ali obmoje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, kjer potekajo naravni procesi brez lovekovega vpliva (ZON, 65. len). Naravni rezervat Naravni rezervat je obmoje geotopov, ivljenjskih prostorov ogroenih, redkih ali znailnih rastlinskih ali ivalskih vrst ali obmoje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se z uravnoteenim delovanjem loveka v naravi tudi vzdruje (ZON, 66. len).
2.1.1.2 IRA ZAVAROVANA OBMOJA ira zavarovana obmoja so obmoje narave, kjer je velika abiotska, biotska in krajinska raznovrstnost ter velika gostota in raznolikost naravnih vrednot, ki so lahko tudi kompleksno in funkcionalno med seboj povezane (ZON, 67. len). Narodni park Narodni park je veliko obmoje s tevilnimi naravnimi vrednotami ter z veliko biotsko raznovrstnostjo. V pretenem delu narodnega parka je prisotna prvobitna narava z ohranjenimi ekosistemi in naravnimi procesi, v manjem delu narodnega parka so lahko tudi obmoja vejega lovekovega vpliva, ki pa je z naravo skladno povezan (ZON, 69. len). Regijski park Regijski park je obseno obmoje regijsko znailnih ekosistemov in krajine z vejimi deli prvobitne narave in obmoji naravnih vrednot, ki se prepletajo z deli narave, kjer je lovekov vpliv veji, vendarle pa z naravo uravnoteen (ZON, 70. len). Krajinski park Krajinski park je obmoje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom loveka z naravo, ki ima veliko ekoloko, biotsko ali krajinsko vrednost (ZON, 71.len).
Slika 1: Zavarovana obmoja Slovenije (Berginc, 2007)
2.1.2 Posebne varstvene kategorije 2.1.2.1 POSEBNO VARSTVENO OBMOJE NATURA 2000 Natura 2000 je evropsko omreje posebnih varstvenih obmoij, razglaenih v dravah lanicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost. Posebna varstvena obmoja so namenjena ohranjanju ivalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali na evropski ravni ogroeni zaradi dejavnosti loveka. Evropska unija je to omreje uvedla kot enega od mehanizmov za izvajanje Direktive o prostoiveih pticah (Council Directive 79/409/EEC on the Conservation of Wild Birds 1979) in Direktive Evropske skupnosti za ohranitev naravnih habitatov ter prostoivee favne in flore (The Council Directive 92/43/EEC on the Conservation of Natural Habitats and of Wild Fauna and Flora 1992). Na kratko ju imenujemo Direktiva o ptiih in Direktiva o habitatih (uin in sod.,2004). V Naturi 2000 je doloenih 26 obmoij po Direktivi o pticah in 260 obmoij po Direktivi o habitatih. Prva zavzemajo 22,8 %, druga pa 31,5 % slovenskega ozemlja. Skupaj tako evropsko ekoloko omreje v Sloveniji tvori 35,5 % slovenskega ozemlja. Na teh obmojih domuje 111 ogroenih rastlinskih in ivalskih vrst in 56 habitatnih tipov, od katerih je veliko vrst in habitatnih tipov prioritetnih, med njimi omenjamo velike zveri. Slovenija kae tudi izjemno pestrost gozdnih habitatnih tipov in vstopa v Evropsko unijo s prostranimi ohranjenimi ilirsko-bukovimi in drugimi gozdovi, v katerih se je gospodarjenje ohranjalo skozi stoletja s trajnostnim pristopom.(Globevnik, 2006) Direktiva o ohranjanju ogroenih prostoiveih ptic, sprejeta leta 1979, nalaga dravam lanicam EU opredelitev Posebnih obmoij varstva ( SPA Special protected area ) z namenom varovanja ogroenih vrst ptic in redno pojavljajoih se migratorskih vrst ptic, e so potrebne varstva. Obmoja vkljuujejo tako njihova gnezdia kot tudi prezimovalia in poivalia. Direktiva o ohranjanju naravnih habitatov in prostoiveih ivalskih in rastlinskih vrst, sprejeta leta 1992, nalaga opredelitev obmoij namenjenih varovanju ogroenih rastlinskih in ivalskih vrst ter habitatnih tipov. Ta direktiva doloa dravam lanicam EU splono zavezo za monitoring, vrednotenje in poroanje o ohranitvenem stanju za EU pomembnih vrst in habitatov. Predpisuje le pravne in administrativne zahteve spremljanja stanja, ne pa tudi dejanskih praktinih navodil o sami izvedbi.
Slika 2: Posebna varstvena obmoja (obmoja Natura 2000 - SPA), (Berginc, 2007)
Slika 3: Potencialna posebna ohranitvena obmoja (pSCI), (Berginc, 2007) 2.1.2.2 Ekoloko pomembna obmoja
Ena od bistvenih nalog varstva slovenske biotske raznovrstnosti je opredeljevanje ekoloko pomembnih obmoij, to je obmoij, ki so na strokovni ravni prepoznana kot biotsko najvredneja in najpomembneja. Z blagim varstvenim reimom, zlasti v obliki usmeritev za nartovanje rabe prostora in naravnih dobrin ter izvajanjem spodbujevalnih ukrepov na teh obmojih, se tako lahko zagotavlja ire ohranjanje biotske raznovrstnosti na obsenih povrinah, povezanost obmoij Natura 2000 in zagotavljanje tamponskih con okoli njih. Ekoloko pomembna obmoja se doloijo s predpisom vlade na podlagi naslednjih kriterijev: - habitatni tipi, ki so na ravni drave redki ali ogroeni (se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju) ali so na dodatku Bernske konvencije in visoko reprezentativni, obseno razirjeni ali dobro ohranjeni; - habitati ali deli habitatov rastlinskih ali ivalskih vrst, ki so ogroene, navedene v dodatkih Bernske, Bonnske, Barcelonske konvencije ali v dodatkih sporazumov na podlagi teh konvencij ali so endemiti ali relikti in je populacija vrste velika (glede tevila in gostote), habitat vrste ohranjen, ali gre za habitat izolirane populacije; - raznolika obmoja, na katerih je na doloeni povrini nadpovpreno veliko tevilo razlinih habitatnih tipov oz. habitatov vrst; - pomembne selitvene poti ivali; - obmoja, pomembna za zagotavljanje genske povezanosti populacij;
- obmoja, ki s svojo uravnoteeno biogeografsko razporejenostjo pomembno prispevajo k celovitosti ekolokega omreja in s tem k ohranjanju naravnega ravnovesja (Berginc, 2007).
Slika 4: Ekoloko pomembna obmoja (Berginc, 2007) 2.1.2.3 VARSTVENA OBMOJA PO VODNI DIREKTIVI Vodna direktiva daje dravam lanicam pravna in strokovna izhodia za skupno upravljanje ezmejnih vodotokov, vodonosnikov in morja. Hkrati pa se po istih principih pripravljajo in uresniujejo nacionalni vodnoupravljaljski dokumenti. Ta dokument je v Vodni direktivi poimenovan Catchment Management Plan, v Zakonu o vodah pa Nart upravljanja voda. Po naelih Vodne direktive morajo biti ti narti v izbranih vsebinah usklajeni s sosednjimi dravami in izdelani po obmojih, ki pripadajo skupnemu mednarodnemu povodju. Glavni poudarek takega pristopa je, da moramo pri upravljanju voda misliti predvsem na to, da ohranjamo ali izboljujemo ekoloke lastnosti vodotokov, jezer in morja s pripadajoimi vodnimi in obvodnimi povrinami (obreni pas, movirja, mrtvice, poplavni logi itd.) ter hkrati prepreujemo poslabevanje oziroma izboljujemo kemijske lastnosti vseh voda. Veliko okoljevarstvenih standardov in smernic podaja e obstojea nacionalna zakonodaja, standardi za doloanje ekolokega stanja voda pa se ele razvijajo. Enako se razvijajo tudi standardi za doloanje kemijskega stanja voda. Na Intitutu za vode Republike Slovenije so e v letu 2003 zaeli pripravljati strokovne osnove za prve narte upravljanja voda. Spoznali so se s termini vodno telo, ekoloko stanje, kemijsko stanje, tipologija vodnih teles, obremenitve in vplivi, ocena
10
tveganja, programi ukrepov. Vsi ti termini imajo jasno opredeljen pomen, ki ga morajo upotevati vse lanice Evropske skupnosti, da lahko na enakih temeljih uresniujejo naela skupnega upravljanja voda. Enako so v tem letu zaeli pripravljati strokovne temelje za podzemne vode tudi na Geolokem zavodu Republike Slovenije.(Globevnik, 2006) Varstvena obmoja po Vodni direktivi (povzeto po Globevnik, 2006) Vodovarstvena obmoja Vodovarstvena obmoja so zavarovana z akti Vlade Republike Slovenije z namenom, da se im bolj preprei in omeji tokovne in razprene vire onesnaevanja, ki lahko pomenijo tveganje za onesnaenje virov pitne vode. Zaitni ukrepi, prepovedi in omejitve se nanaajo tako na gradnjo objektov kot tudi na ravnanje s kmetijskimi in drugimi zemljii in so na posameznem notranjem vodovarstvenem obmoju razlino strogi. Za celotno obmoje Republike Slovenije je vzpostavljen Register o vodovarstvenih obmojih virov pitne vode, ki ga vodi MOP Agencija Republike Slovenije za okolje. V navedenem registru se vodi 422 aktov o varstvu virov pitne vode, pri emer vodovarstvena obmoja predstavljajo skupno povrino 442.822 hektarov.(Globevnik, 2006) Obmoja kopalnih voda V Sloveniji se nekatera jezera in vodotoki ter zlasti obalne vode uporabljajo za kopanje. Doloena so obmoja kopalnih voda, kjer se obiajno kopa veje tevilo ljudi in kopanje ni prepovedano, obveznosti izvajanja monitoringa na teh obmojih, izvajalci monitoringa ter ukrepi, ko voda ne ustreza predpisanim minimalnim higienskim in drugim zahtevam za kopalne vode. V Sloveniji je bilo v letu 2004 doloenih 20 obmoij kopalnih voda in evidentiranih 17 naravnih kopali. Veji del obmoij kopalnih voda in naravnih kopali je na vodnem obmoju Jadranskega morja (12 obmoij kopalnih voda in 13 naravnih kopali). Na kopalnih obmojih monitoring kakovosti izvaja Agencija Republike Slovenija za okolje, na naravnih kopaliih pa so za izvajanje monitoringa pristojni upravljavci kopali. Obmoja doloena za zaito ekonomsko pomembnih vodnih vrst V letu 2004 so bili v Sloveniji doloeni odseki povrinskih voda, ki so pomembni za ivljenje sladkovodnih vrst rib, ter deli morja, kjer je kakovost vode primerna za ivljenje in rast morskih koljk in morskih polev. Za ta obmoja so bili sprejeti predpisi o imisijskem monitoringu kakovosti povrinske vode za ivljenje in rast morskih koljk in morskih polev ter predpisi o imisijskem monitoringu kakovosti povrinske vode za ivljenje sladkovodnih vrst rib. V pripravi so analize ekonomske pomembnosti teh obmoij. Na njihovi podlagi bodo sprejete odloitve, ali se obmoja obravnavajo kot ekonomsko pomembna obmoja za vodne organizme. Obutljiva in ranljiva obmoja Mnogi ekosistemi so obutljivi za vnose hranil. Cilj Nitratne direktive je zlasti omejitev nitratnih obremenitev iz kmetijstva in tako prepreevanje nadaljnjega onesnaevanja. Pomembne so tudi posebne zahteve v zvezi z emisijami snovi pri odvajanju odpadnih voda iz komunalnih istilnih naprav. Obutljivo obmoje je vodno telo ali del vodnega telesa, e je zanj mogoe ugotoviti ali priakovati evtrofikacijo, e je namenjen oskrbi s pitno vodo in presega mejne imisijske vrednosti nitratov ali e je na obmoju, kjer je zaradi
11
izpolnjevanja obveznosti iz predpisov s podroja varstva okolja in narave potrebno nadaljnje ienje. Za obutljivo obmoje se tejejo tudi ustja rek, ki se izlivajo v obalno morje, in obalno morje. Celotno ozemlje Slovenije je doloeno kot ranljivo obmoje, kjer dopusten vnos duika z ivinskimi gnojili ne sme presegati 170 kg/ha. Za celotno ozemlje Slovenije velja tudi operativni program za varstvo voda pred onesnaenjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje.
2.1.3
Zavarovano obmoje Kozjanski regijski park
Vir naslednjih podatkov o parku je Osnutek narta upravljanja za zavarovano obmoje Kozjanski park.
Slika 5: Lega Kozjanskega regijskega parka v Sloveniji (Poroilo, 2004) Kozjanski park je bil ustanovljen leta 1981 kot Spominski park Trebe. Iz strokovnih, sistemskih in promocijskih razlogov se je obmoje vse bolj uveljavljalo kot zavarovano obmoje narave - Kozjanski park. Uradni naziv Kozjanski park in status irega zavarovanega obmoja regijski park dobi leta 1999 z Zakonom o ohranjanju narave (Ur.l. RS t. 56/99), ki regijski park definira kot obseno obmoje regijsko znailnih ekosistemov in krajine z vejimi deli prvobitne narave, kjer je lovekov vpliv veji, vendarle pa z naravo uravnoteen.
12
Slika 6: Obmoje Kozjanskega regijskega parka z vejimi naselji (MOP-ARSO, 2008) Park obsega 206 km veliko obmoje na severu omejeno z reko Rudnico, na vzhodu z reko Sotlo, na jugu pa preko Vetrnika in Orlice prehaja v Senovsko in Bizeljsko grievje. Za podroje je znailna prehodnost iz predalpskih hribovitih in preteno z gozdovi poraenih predelov v ravnino ob Sotli. Med ravninskim Obsoteljem in hribi vzhodnega Posavskega hribovja je vinogradniko terciarno grievje. Kozjanski park lei na stiku treh enot, tako kar se tie reliefa, rastlinstva in ivalstva. Posledica tega stika in upoasnjenega gospodarskega razvoja je izjemna biotska in krajinska pestrost, ki se izkazuje z vejimi deli ohranjene narave in ohranjeno znailno mozaino kulturno krajino z veliko gostoto naravnih vrednot. 2.1.3.1 Naravne znailnosti Kozjanski park je obmoje vejih delov ohranjene naravne krajine s pestro rabo tal ter obmoje tevilnih naravnih vrednot dravnega pomena, ekoloko pomembnih obmoij, posebnih varstvenih obmoij. Znailnost narave se izkazuje kot posledica prehodnosti iz predalpskega v subpanonski svet. V razgiban svet gozdnatih predalpskih hribov in terciarnih vinorodnih griev sta svoji dolini utrla vodotoka Bistrica in Sotla z mnogimi pritoki, ki so e dodatno razgibali e tako razgibano pokrajino. Na relativno majhnem obmoju je veliko habitatnih tipov. Ravninski del parka obsegajo fluvialne ravnice, ki predstavljajo majhen, vendar izredno pester del parka. Hriboviti del je v preteni meri pokrit z bukovimi gozdovi, naravovarstveno so pomembni predvsem stari gozdovi in suha travia na karbonatni podlagi. Posebno velika strukturiranost habitatnih tipov je v grievju, kjer se izmenjujejo manje povrine njiv, travnikov, vinogradov, mejic, gozdiev in vasi ter domaij s sadovnjaki. Naravovarstveno so pomembni predvsem ekstenzivni senoetni sadovnjaki.
13
Zaiteni elementi Kozjanskega parka Obmoje Kozjanskega parka se v veliki meri prekriva z obmoji Natura 2000. 70 % obmoja Kozjanskega parka spada znotraj obmoja Natura 2000 (Uredba o posebnih varstvenih obmojih, Ur.l. RS, t. 49/04), ki zajema tiri pSCI obmoja: Bohor, Orlica, Pustiekova polna, Dobrava Jovsi in eno SPA obmoje: Kozjansko Dobrava Jovsi. Poleg obmoij Natura 2000 so tu tudi ekoloko pomembna obmoja (Uredba o ekoloko pomembnih obmojh, Ur.l. RS t. 48/04): Bohor Vetrnik; Tisovec Orlica Kunperka gora, Kozjansko Sotla, Sotla, Jovsi. Kozjanski park vsebuje 88 naravnih vrednot (Pravilnik o doloitvi in varstvu naravnih vrednot, Ur.l. RS, t. 111/04). EVROPSKO POMEMBNI HABITATI 1 Vodotoki v niinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez Ranunculion fluitantis in Callitricho-Batrachion 2 Sestoji navadnega brina (Juniperus communis) na suhih traviih na karbonatih 3 Polnaravna suha travica in grmine faze na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia) * 4 Niinski ekstenzivno gojeni travniki 5 Gorski ekstenzivno gojeni travniki 6 Lehnjakotvorni izviri (Cratoneurion) * 7 Jame, ki niso odprte za javnost 8 Obrena vrbovja, jelevja in jesenovja (mehkolesna loka) * 9 Ilirski bukovi gozdovi 10 Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (* pomembna rastia kukavievk) RASTLINSTVO Nekatere druine ali skupine rastlin v parku so e posebej znailne za posamezne habitatne tipe in zaradi redkosti ter ogroenosti naravovarstveno zelo pomembne. Med te sodijo predvsem orhideje, v isto skupino pa bi lahko priteli e nekatere zvonnice, svice in predstavnice kamnokreevk. Med gozdnimi vrstami velja omeniti Blagayev volin (Daphne blagayana) ter bodeo (Ruscus aculeatus L.) in irokolistno lobodiko (Ruscus hypoglossum). Za zavarovano obmoje so vse tri velikega pomena. Zaenkrat je na obmoju parka edino potrjeno nahajalice za abraico (Artemisia abrotanum L.), kranjsko opasto zvonico in bavarsko popkoreso (Moehringia bavarica) v Sloveniji. Bleea smiljica, poljski ipek, dlakava materina duica, hladnikov grintavec in srednja sladka koreninica imajo najvzhodneja nahajalia v Sloveniji, kretska lepnica in dlakavi netreskovec najjuneje, mehkodlakavi pljunik (Pulmonaria mollissima Kerner) najzahodneje, kraka meteljka pa s svojim imenom nakazuje, da so tu tudi krasoljubne. Ta majhen izrez iz obirnega seznama 950 vrst vijih rastlin, ki so do sedaj doloene na tem obmoju, jasno nakazuje veliko variabilnost ekolokih pogojev, ki omogoajo, da se tu sreajo vrste, ki so vezane na krake pogoje, skale, mokria, stalno senco in vlago, celinske podnebne razmere, vije nadmorske viine in mnoge druge ekoloke dejavnike. Kar 18 vrst od 100, kolikor jih je v svoj izbor najznamenitejih rastlin na Slovenskem uvrstil botanik Tone Wraber, lahko najdemo v Kozjanskem parku, kar pria, da je ta prostor za slovensko floro resnino pomemben.
14
IVALSTVO ivalskih vrst, ki bi bile vredne posebne obravnave zaradi svoje redkosti in ogroenosti je na obmoju parka veliko, vendarle pa gre omeniti vsaj naslednje: sokol selec (Falco peregrinus), movirska sklednica (Emys orbiclaris), vidra (Lutra lutra), gams (Rupicapra rupicapra), vijeglavka (Jynx torquilla), alpski kozliek (Rosalia alpina), roga (Lucanus cervus), petelinek (Zerynthia polyxena), juni podkovnjak (Rhinolophus euryale) in kosec (Crex crex). Omenjene vrste so si po ekologiji zelo razline in zasedajo raznovrstne habitatne tipe. Na obmoju je bil narejen obseen popis ptic, kjer je bilo ugotovljenih kar 120 vrst. VODOTOKI Po obmoju parka teeta dve pomembneji reki Sotla in Bistrica, ki zaznamujeta prostor tako v naravnem kot drubenem smislu. Dolina povrinskih renih tokov znaa 310,8 km, od tega je 13 % naravnih vodotokov, 56 % delno naravnih vodotokov, 14 % z opaznimi sonaravnimi ureditvami in 14 % vodotokov z vidnimi ureditvami. 2.1.3.2 Drubene znailnosti Na obmoju 206 km ivi 10.700 prebivalcev v 78 naseljih, od katerih je najveje Kozje z 738 prebivalcev in najmanje Ortnice z 25 prebivalci. Gostota prebivalstva je 51 prebivalcev/km2. Kozjanski park se razprostira na obmojih petih obin in sedemnajstih krajevnih skupnosti. Zastopane obine so Bistrica ob Sotli (dele v Parku: 100 %), Breice (dele v Parku: 21 %), Kozje (dele v Parku: 89 %), Krko (dele v Parku: 2 %) in Podetrtek (dele v Parku: 51 %). Na regionalni ravni pripada veji del Savinjski (69 %), manji del pa Posavski (31 %) statistini regiji.
15
Slika 7: Obmoje Kozjanskega parka s porazdelitvijo po posameznih obinah (Javni zavod Kozjanski park) 2.1.3.3 2.1.3.3.1 Viri in stanje onesnaenja KOMUNALNE ODPADNE VODE
Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, e je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih. Komunalna odpadna voda je tudi tehnoloka odpadna voda, katere povpreni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan in letna koliina ne presega 4000 m3, hkrati pa letno obremenjevanje zaradi odvajanja te vode ne presega 50 PE in letna koliina
16
nobene od nevarnih snovi ne presega koliine za nevarne snovi, doloene v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaevanja (UL RS, t. 105/02). Regijski park Kozjansko je etrti po vrsti med slovenskimi parki po povrini in na drugem mestu po tevilu prebivalcev. Na 206 km parka ivi nekaj manj kot 11.000 ljudi. Osnovna znailnost poselitve Kozjanskega parka je razprena poselitev, ki se je razvijala z delitvijo samotnih kmetij in zaselkov ter s edalje vejim drobljenjem zemlje. V grievnatih vinogradnikih obmojih se razprena poselitev razraa z razpreno gradnjo. Veino dananjih centralnih in strnjenih naselij predstavljajo srednjeveki trgi in vasi, ki so veinoma nastali na znailnih lokacijah krii prometnih poti ali pod gradovi (Nart o upravljanju KP). Taka porazdelitev je izredno nehvalena pri vzpostavljanju kanalizacijske mree za prikljuitev posameznih objektov na istilne naprave. Problem predstavljajo velike razdalje med posameznimi manjimi viri komunalnih odpadnih voda, ki poveujejo stroke izgradnje in hkrati tudi posege v varovano okolje. ehi (2007) navaja, da je bilo v letu 2006 v Sloveniji 70 % izpuenih odpadnih voda iz kanalizacijskih sistemov preienih v istilnih napravah, medtem ko jih je 30 % ostalo nepreienih. V letu 2002 opravljeni popis prebivalstva je pokazal, da je bila polovica prebivalstva prikljuena na kanalizacijsko omreje, 35 % prebivalstva je imelo pretone greznice in 13 % nepretone. Preostala skupina 2 % prebivalcev je imela glede izpustov neurejene razmere. Takih je bilo najve v pomurski in podravski regiji ter v spodnjeposavski, ki hkrati predstavlja tudi eno tretjino obmoja Kozjanskega parka. Po podatkih OKP Javnega podjetja za komunalne storitve Rogaka slatina d.o.o., ki je pristojno za obine Podetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli, ki predstavljajo dve tretjini Kozjanskega parka, na omenjenem podroju zaenkrat e ne deluje nobena istilna naprava. Naselje Podetrtek, ki lei malo nad severno mejo Kozjanskega parka ima edino urejeno kanalizacijo in pripadajoo istilno napravo tipa bio disk za primarno in sekundarno ienje. Preostali dve obini imata kanalizacijo urejeno ali v izgradnji le v obinskih srediih, brez pripadajoe istilne naprave. V Kozjem poteka intenzivna gradnja kanalizacije, istilna naprava je nartovana za leto 2009. V Bistrici ob Sotli je veji del mesta kanaliziran, odpadne vode pa se stekajo v reko Sotlo. Gradnja istilne naprave je nartovana, ni pa e izbran tip naprave (Veeri, 2008). e za obinska sredia vseh obin Kozjanskega parka upotevamo 11 vejih naselij, prikazanih na sliki t. 14 (Olimje, Imeno, Virtanj, Piltanj, Kozje, Podsreda, Trebe, Bistrica ob Sotli, Bizeljsko, Piece, Koprivnica), ki skupaj tejejo 3438 prebivalcev (SURS, 2002), lahko glede na obstojee narte predvidevamo, da bosta kanalizacija in pripadajoe ienje v prihodnjih nekaj letih urejena za priblino 32 % prebivalcev Kozjanskega parka. To pa pomeni, da e vedno ostane 67 prostorsko razprenih majhnih naselij in posameznih hi, z ve kot 7000 prebivalcev, za katere bo potrebno urediti primerno odstranjevanje komunalnih odpadnih voda. Z razvojem obmoja se bo v Kozjanskem parku e povealo tevilo prebivalcev in obiskovalcev ter posledino tudi koliina komunalnih odpadnih voda. V tem primeru bodo komunalne odpadne vode predstavljale e pomembnejo obremenitev zaitenega obmoja.
17
Slika 8: Prikaz razprene poseljenosti na obmoju Kozjanskega parka (Atlas Slovenije, 1996)
18
Slika 9: Veja obinska sredia v Kozjanskem parku z nartovano izgradnjo kanalizacije v prihodnjih nekaj letih (MOP-ARSO, 2008; Veeri, 2008) 2.1.3.3.2 KMETIJSKA DEJAVNOST
Osnovna gospodarska dejavnost na obmoju Kozjanskega parka je kmetijstvo, ki poleg gozdarstva obvladuje najveji dele odprtega prostora. Prevladuje drobno posestnika struktura, saj so parcele razdrobljene, in sicer ekstenzivne, meane kmetije, ki vkljuujejo kombinacijo ivinoreje, poljedelstva, pa tudi sadjarstva in vinogradnitva in kmetije, ki ustvarjajo prihodek izkljuno v nekmetijstvu. Na vinogradnikih obmojih so tudi intenzivne specializirane kmetije v vinogradnitvu in vinarstvu. Na ravninah so zemljia, ki so bila mokrotna, meliorirali, izvedli komasacijo in jih pripravili za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. V ravninskem obmoju so se kmetje specializirali v poljedelstvo in ivinorejo (Nart o upravljanju KP). Podatki o tevilu druinskih kmetij in tevilu GV v obinah Kozjanskega parka, glede na dele ozemlja posamezne obine v parku, kaejo, da je v Kozjanskem parku 1266 druinskih kmetij in 6207 GV, in sicer govedi, praiev in krav molznic (SURS, 2000). V obdobju od 1997 do 2000 je bilo v Sloveniji najbolj kritino onesnaenje podzemne vode s pesticidi, predvsem atrazinom in nitrati. Poraba sredstev za varstvo rastlin od leta 1997 naraa. Slovenija se je s porabo 3,6 kg/ha obdelovalnih zemlji v letu 2000 uvrala
19
med veje porabnike v Evropi. Skupna prodaja fitofarmacevtskih sredstev v letu 2004 v maloprodajnih trgovinah v obini Podetrtek je znaala ve kot 7000 kg (Ribari Lasnik in sod., 2005). Ob predpostavki, da so bila omenjena sredstva uporabljena na podroju obine, bi to pomenilo ve kot 100 kg/km2. Obina Podetrtek meri 61 km2, od tega 51 % povrine spada v zavarovano obmoje Kozjanski park. Pri nitratih se je naraanje preteklih let sicer ustavilo, vendar so mejne vrednosti e vedno marsikje preseene. Poraba mineralnih gnojil se polagoma zmanjuje, vendar je onesnaenje predvsem podzemnih voda, s preseki hranil iz kmetijstva, e vedno problem. Za leto 2002 podatki kaejo porabo mineralnih gnojil okoli 400 kg/ha, od tega 70 kg/ha duika. Povpreni vnos duika z ivinskimi gnojili znaa 154 kg/ha in povpreni preseek duika 64 kg/ha (Operativni program , 2004). Kmetje preve intenzivno gnojijo v vejem delu Slovenije, predvsem pa v ravninskem svetu, kjer je mona najveja intenzivnost proizvodnje. Neustrezne in predvsem nezadostne so skladine kapacitete, zbiralniki kot so lagune, gnojia ali gnojnine jame, ki morajo biti vodotesni in ne smejo imeti odtoka v povrinske ali podzemne vode (Operativni program , 2004). Rejec Brancelj (2001) v raziskavi Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji uvra Kozjansko grievje, ki je del Kozjanskega parka in Krko-Breiko ravnino, ki meji na Kozjanski park, med pokrajine z velikim skupnim kmetijskim obremenjevanjem. Razprena kmetijska dejavnost se je izkazala kot pomemben vir obremenjevanja okolja, pri tem so v ospredju ravnine in grievnate pokrajine. Najintenzivneja kmetijska pridelava poteka na njivah, v vinogradih in sadovnjakih. Podatki kaejo, da sta dve tretjini obravnavanih pokrajin, in sicer vse ravninske in krake, obutljive za izpiranje nitratov, saj je na hektar njihove povrine ve kot 100 kg duika. Na obravnavanih kmetijah je bila povprena porabljena koliina gnojevke 6 m3/ha, v ravninskih in krakih pokrajinah preko 10 m3/ha. Ob tem je bil vnos duika z ivinskimi gnojili 125 kg/ha. Povprena poraba mineralnih gnojil je znaala 311 kg, najve na ravninah in v grievju 439 in 435 kg/ha. Razmerje med duikom ivinskega izvora in iz mineralnih gnojil je bilo v tem primeru dve tretjini proti eni. Konkretno za Kozjansko grievje je bila ugotovljena koliina skupnega vnosa duika 194 kg/ha. Dodaten problem predstavlja sovpadanje kmetijskih zemlji prve kategorije z pomembnimi vodooskrbnimi obmoji podtalnice. Ribari-Lasnik in sod. (2005) za obino Kozje navaja neustreznost zaledja vodnega vira Poklek-Vojsko in ogroene vodne vire Lesino, Sonovo in Kozje.
20
Slika 10: Velika skupna kmetijska obremenjenost na severnem delu obmoja Kozjanskega parka (Rejec-Brancelj, 2001) 2.1.3.3.3 PROMET Cestni promet v Sloveniji je v zadnjem desetletju skokovito naraal. Poveal se je notranji promet, zaradi geografske lege Slovenije in politinih sprememb pa tudi tranzitni promet. Promet vpliva na obdelovalna tla in vodne vire, na biotsko pestrost in na naselja in ivljenje ljudi (Lah, 2002). Veina polutantov na cestiu izvira iz cestnega povrinskega materiala, produktov izgorevanja goriva, izgub maziv motornih sistemov, razpada avtomobilskih gum, snovi za ienje in odmrzovanje cestia, barv in korozijskih produktov. Iz prometnic se onesnaenje iri v atmosfero, tla, povrinsko in podtalno vodo. V vode se onesnaenje iri preko padavin, ki padejo na povrino cestia in izperejo polutante v okolje. To imenujemo padavinski odtok iz cestia. Obmoje Kozjanskega parka je bilo v preteklosti podvreno gospodarski in populacijski stagnaciji. Veino prebivalcev se zato na delo vozi v okolike kraje, v parku se nahaja tudi mednarodni mejni prehod Bistrica ob Sotli, ki bo ob uvedbi Schengenske meje dobil e veji pomen. Problematina je tudi cesta, ki povezuje Savinjsko in Posavsko regijo in jo kot blinjico izrabljajo tovorna prevozna sredstva. Uresnievanje potenciala turistine dejavnosti parka Kozjansko bo povealo tevilo dnevnih obiskov turistov, zaposlenih in stanujoih v regiji. Onesnaenje okolja zaradi prometa se bo v prihodnosti samo e stopnjevalo.
21
2.1.3.3.4
TURIZEM
Glavno gonilo razvoja vseh zaitenih obmoij v prihodnosti bosta turizem in rekreacija. Ohranjeno naravno okolje postaja vedno bolj zaeljeno s strani obiskovalcev, vendar pa sorazmerno z obiskom raste tudi stopnja ogroenosti okolja. V parkih se nahajajo razlini gostinski objekti, turistine kmetije, planinske koe, kampi, ki ob turistinih sezonah z odpadnimi vodami ogroajo stabilnost blinjih ekosistemov ter kakovost naravnih vodotokov in podtalnice. Z uinkovito obdelavo odpadkov lahko zadostimo potrebam turistine dejavnosti in hkrati obvarujemo okolje pred vnosom ekoloko nevarnih snovi. V Kozjanskem regijskem parku se nahaja 10 turistinih kmetij, 5 izletnikih kmetij, 17 gosti in 10 vinskih kleti (Javni zavod Kozjanski park). Velik turistini potencial pa predstavljajo tevilne terme, ki se nahajajo neposredno severno od parka.
2.1.3.3.5
INDUSTRIJA
Za obmoje Kozjanskega parka je e od sredine 19. stoletja znailna gospodarska in populacijska stagnacija oziroma upadanje. Na severu, jugu in zahodu ga obkroajo razviteji kraji Savinjske in Posavske regije, kamor zaposleni prebivalci dnevno migrirajo na delo (Osnutek narta). Moneja industrija tako ni prisotna in ne predstavlja glavne nevarnosti za okolje, pa vendar obstajajo podatki tudi o tovrstnem onesnaevanju.
Preglednica 1: Emisija onesnail v vode: Terme Olimia, Podetrtek; Izpust v povrinske vode; 2003 (Ribari Lasnik, 2005)
Parameter AOX* AOX* AOX* AOX* AOX*-vsota Cink* KPK elezo
Letna koliina Mejne (kg/leto) (kg/leto) 0,07 0,29 10,59 18,84 29,5 0,61 3345,93 0,73 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 2
vrednosti
Parameter z oznako* je z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (UL t 47/2005) doloen kot nevarna snov.
22
Preglednica 2: Emisija onesnail v vode: Pralnica perila Heidi, Podetrtek; Izpust v povrinske vode, 2003 (Ribari Lasnik, 2005) Parameter Amonijev duik AOX* BPK5 Celotni fosfor Celotni ogljikovodiki* Celotni vezani duik KPK Tenzidi-anionski Tenzidi-neionski Tenzidi-vsota Mejne Letna koliina (kg/leto) (kg/leto) 27 0,2 630 39,38 38,02 47,25 1687,5 17,55 0,56 18 0,5 10 vrednosti
Parameter z oznako* je z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (UL t 47/2005) doloen kot nevarna snov.
2.1.3.3.6
OCENA STANJA REKE SOTLE
Reka Sotla, ki tee vzdol celotne vzhodne meje Kozjanskega parka, sodi med bolj onesnaene vodotoke v Sloveniji. Vodotok je obremenjen s splonimi onesnaevalci, prisotni so pesticidi, atrazin, adsorbljivi halogenirani ogljikovodiki (AOX) in svinec. Pojavljajo se tudi cink, krom in ivo srebro. Na merilnem mestu Rogaka Slatina, nekaj kilometrov nad severno mejo Kozjanskega parka, kaejo na onesnaenje vode poviane vrednosti BPK in KPK, prisotnost amonija, nitritov, fosfatov, mineralnih olj, detergentov in fenolnih snovi. Znailni polutant je svinec, ki v letu 2005 prvi ne presee mejne vrednosti, ravno obratno pa velja za fenolne snovi, ki so po nekaj letih povianih vrednostih v letu 2005 presegle mejno vrednost. Zato je kemijsko stanje reke ocenjeno kot slabo (uje, 2007).
23
2.2
RASTLINSKE ISTILNE NAPRAVE
V naravi se voda e od nekdaj isti v movirskih ekosistemih. S posnemanjem samoistilnih sposobnosti naravnih movirij se v svetu vedno bolj uveljavljajo razlini sistemi za ienje odpadnih vod, tako imenovane rastlinske istilne naprave (RN). Gre za umetno vzpostavljene sisteme, ki so nartovani in postavljeni tako, da omogoajo kontrolirane in intenzivne interakcije med rastlinami, mikroorganizmi ter substratom s primarno funkcijo ienja odpadnih voda. Prve znanstvene tudije so zaeli izvajati v estdesetih letih v Nemiji na Intitutu Max Planck, kjer je Kathe Seidel raziskovala sposobnost razlinih vrst movirskih rastlin za absorbcijo keminih polutantov. Od takrat naprej so predvsem evropski in severnoameriki raziskovalci izvedli tevilne eksperimente ienja razlinih odpadnih voda z razlinimi tipi RN in tako pomembno prispevali k uspenosti uporabe (Vymazal, 2005a). 2.2.1 DELITEV RN
V literaturi in praksi sta se uveljavila dva osnovna tipa RN, in sicer glede na vodni reim obstajajo RN s povrinskim (FWS free water surface) in podpovrinskim (SSF subsurface flow) tokom vode. Prve nudijo veje habitatne monosti za razvoj ivih bitij, imajo veji estetski potencial a potrebujejo vejo povrino za enako uinkovitost ienja kot podpovrinski sistemi, ki imajo veje istilne sposobnosti in so sposobni delovati pri nijih temperaturah (Reed, 1993; EPA, 1999). Kombinirano uporabo razlinih tipov RN v okviru enega sistema pa imenujemo hibridna RN, ki zaradi izkorianja prednosti posameznih tipov dosega veje istilne uinke (Vymazal, 2005b). 2.2.1.1 Sistem s povrinskim tokom vode (FWS)
RN s povrinskim tokom vode so po izgledu zelo podobne naravnim movirjem. Vodna povrina je v stiku z atmosfero, grede na dnu vsebujejo substrat, nad katerim se horizontalno pretaka voda, ki obliva razline vodne rastline. Za sisteme s povrinskim tokom je znailna oksina plast pod vodno povrino, ki jo naseljujejo alge ali makrofiti, v nijih plasteh, kamor svetloba ne see, pa se oblikuje anoksino okolje s pripadajoimi mikrobnimi procesi (EPA, 1999). Glede na prevladajoo obliko vegetacije loimo ve razliic RN s povrinskim tokom: z emergentnimi makrofiti, s prostoplavajoimi makrofiti, z ukoreninjenimi plavajoimi ali potopljenimi makrofiti. Velikokrat se pojavljajo kombinacije vseh omenjenih rastlin, vkljuujo tudi podroja proste vodne povrine. 2.2.1.1.1 Sistemi s prosto plavajoimi makrofiti Uporabljajo se rastline, kot sta vodna hijacinta (Eichornia crassipes), vodna lea (Lemna sp), rod Spirodela, ki prosto plavajo na povrini. Njihovi koreninski sistemi so potopljeni v vodo in nudijo povrino za pritrjanje mikroorganizmov ter privzemajo raztopljene snovi. V prepreitev potapljanja rastlin se lahko uporabljajo plavajoe mree, ki hkrati omilijo vpliv vetra, manjajo turbulenco in tako omogoajo hitrejo ter enakomernejo porazdelitev suspendiranih snovi. Prav tako manja odprta vodna povrina zniuje koliino svetlobe v
24
nijih plasteh in posledino razvoja alg. Pri teh sistemih je potrebno redno odstranjevanje rastlin (Tousignant, 1999; EPA, 2000).
Slika 11: RN s povrinskim tokom in prosto plavajoimi makrofiti (Vymazal, 2007) 2.2.1.1.2 Sistemi z ukoreninjenimi emergentnimi makrofiti Grede na dnu vsebujejo plast substrata, kjer so ukoreninjene vodne rastline, katerih vrhnji deli izraajo nad vodno povrino. Mimo njih se pretaka voda z odpadnimi snovmi, ki se usedajo na dno grede. Tu poteka razgradnja in odstranjevanje polutantov s pomojo mikroorganizmov, pritrjenih na korenine in substrat. Potreben kisik preko korenin izloajo rastline. Najpogosteje uporabljeni makrofiti so Phragmites australis, Typha latifolia in Scirpus lacustris. Te rastline igrajo pomembno vlogo tudi pri flokuaciji in sedimentaciji, z zastiranjem svetlobe zmanjujejo rast alg, v zimskih razmerah pa itijo pred zamrzovanjem vode (Tousignant, 1999; EPA, 2000).
Slika 12: RN s povrinskim tokom in ukoreninjenimi emergentnimi makrofiti (Vymazal, 2007) 2.2.1.1.3 Sistemi z ukoreninjenimi plavajoimi in potopljenimi makrofiti Predstavniki rodov Potamogeton in Elodea so primer ukoreninjenih potopljenih makrofitov, ki se uporabljajo v RN, in sicer najvekrat z namenom dodatne povrine za pritrjevanje mikroorganizmov in oddajanja kisika v vodnem stolpcu. Nymphea in Hydrocotyle pa pripadata ukoreninjenim plavajoim makrofitom, ki imajo liste tako na vodni povrini kot pod njo (EPA, 2000).
25
2.2.1.2
Sistem s podpovrinskim tokom (SSF)
RN s podpovrinskim tokom vode sestavljajo grede v celoti napolnjene s substratom, v katerem so ukoreninjeni makrofiti. Voda, ki se pretaka skozi substrat, ne prihaja v stik z atmosfero in zato ne oddaja smradu ter teje zamrzne. istilni procesi, ki se odvijajo v RN, so podobni kot pri sistemih s povrinskim tokom, vendar pa substrat, v primerjavi z vodo, nudi veliko vejo povrino za razvoj mikrobnega biofilma, kar omogoa veje istilne uinke. Rastline v uporabi so ukoreninjeni emergentni makrofiti kot Phragmites australis, Typha latifolia, Scirpus lacustris. (Reed, 1993; EPA 2000). Tovrstne RN se delijo glede na tok vode skozi grede. 2.2.1.2.1 Sistemi s horizontalnim podpovrinskim tokom RN s horizontalnim podpovrinskim tokom je uvedla Kthe Seidel v zaetku 60. let in jih kasneje, pod imenom metoda koreninske cone, izpopolnil Reinhold Kickuth. Praviloma so sestavljene iz ve zaporednih, s poroznim substratom napoljnjenih gred, preko katerih tee neprekinjen horizontalen tok odpadne vode. Izkazale so se izredno uinkovite pri odstranjevanju organskih in suspendiranih snovi, nekaj teav pa je so povzroala hranila in maenje substrata. Z razvojem so se oblikovali sistemi z bolj uravnoveenim razmerjem med hidravlino permeabilnostjo in sorbcijsko sposobnostjo substrata, a je odstranjevanje duika zaradi anaerobnih razmer v gredah, ki onemogoajo nitrifikacijo amoniaka, e vedno lahko omejeno (Vymazal, 2005b). Reitev se je ponudila s kombinirano uporabo razlinih tipov RN.
Slika 13: RN s horizontalnim podpovrinskim tokom (Vymazal, 2005b)
2.2.1.2.2 Sistemi z vertikalnim podpovrinskim tokom Glavna znailnost je intervalen pretok odpadne vode, ki poteka vertikalno od povrine proti dnu grede. Posledino grede niso vedno poplavljene, kar omogoa lajo difuzijo in dostopnost atmosferskega kisika v substratu in intenzivneje nitrifikacijske procese. Obenem pa je zaradi istih razmer omejena denitrifikacija.To pa je razlog za soasno uporabo obeh sistemov s podpovrinskim tokom, ki v kombinirani rabi dosegata predvsem nije iztone vrednosti skupnega duika (Vymazal, 2005b; Reed, 1993).
26
Slika 14: RN z vertikalnim podpovrinskim tokom (Vymazal, 2007)
Slika 15: Hibridna RN s horizontalno-vertikalnim podpovrinskim tokom (Vymazal, 2005b)
27
2.2.2
ZGRADBA RN
Slika 16: Prikaz posameznih komponent RN Limnowet (Limnos d.o.o.) 2.2.3 2.2.3.1 GLAVNI DEJAVNIKI IENJA Vegetacija
Rastline v RN nudijo povrino za pritrjanje mikroorganizmov in odmrle organske snovi, potrebne za rast mikroorganizmov. Prav tako rastline preko korenin izloajo enostavne sladkorje, aminokisline, encime in aromatske snovi, ki dodatno spodbujajo rast mikrobnih zdrub (Bulc & Vrhovek, 2007). Koreninski sistemi stabilizirajo substrat, upoasnujejo tok vode, veajo prevodnost in izloajo kisik. Za makrofite v RN so primerne vodne rastline, zmone tolerance do visoko in razlino obremenjenih odpadnih voda. Najpogosteje uporabljeni rodovi so Phragmites, Typha, Juncus, Scirpus, Carex. Korenine in rizomi teh rastlin so votli in vsebujejo z zrakom napolnjene kanalke, ki so povezani z atmosfero. Tako rastlina zagotavlja kisik za procese v poplavljenih delih, hkrati pa nekaj kisika oddaja v svojo okolico (Vymazal, 2005b). Pomembno je, da se ob izbiri upoteva primernost za ienje ciljnih odpadnih voda in doseganje ostalih elenih uinkov. Razline rastline imajo razline prednosti in slabosti. Nekatere poselijo veje delee RN v zaetnem obdobju, druge so invazivneje po vzpostavitvi sistema in se razrastejo kasneje. Globina vode, toleranno pH obmoje, hrana za ivali, estetska vrednost so dejavniki, ki pogojujejo primernost uporabe doloenega makrofita. Primerjave odstranjevanja duika in fosforja v vegetacijskih in nevegetacijskih gredah so potrdile velik pomen rastlin pri tovrstnih istilnih procesih. Na uspenost vpliva tudi
28
fiziologija rastlin, in sicer viina, oblikovanost listov, razraenost koreninskega sistema. Odstranjevanje nutrientov lahko spremljamo preko prirastka biomase rastlin ali glede na prirastek na povrino. Najbolje rezultate dosegajo makrofiti, ki so uspeni pri obeh karakteristikah , tak primer je Zizania latifolia (Won Yi in sod., 2006). Pomembno vlogo imajo rastline tudi v hladnejih okoljih nudijo tudi toplotno izolacijo sistema in tako omogoajo delovanje pri nizkih temperaturah. 2.2.3.2 Mikroorganizmi
Mikroorganizmi pomembno sodelujejo pri transformacijah ogljika, duika, eleza in vepla. Na mikrobne procese vplivajo koncentracije reaktantov, redoks potencial in pH. So pomembni tudi zaradi vplivov na kemizem substrata (Bulc & Vrhovek, 2007). Li in sodelavci (2007) so ugotovili, da imata substrat in vegetacija pomemben vpliv na strukturo bakterijskih populacij in da ShannonWienerjev indeks mikrobne diverzitete linearno naraa ob nianju koncentracije raztopljenih organskih snovi vzdol RN.
2.2.3.3
Substrat
Substrat omogoa filtracijo, sedimentacijo in sorbcijo raztopljenih in suspendiranih snovi, patogenih organizmov, duika, fosforja in kovin. Prav tako omogoa precipitacijo fosforja in kovin. Fizino omogoa ukoreninjenje rastlin in povrino za naselitev mikroorganizmov. Pomembne lastnosti substrata so tako kapaciteta kationske izmenjave, pH, elektrina prevodnost, redoks potencial, povrina substratnih delcev in pripadajoi naboj. Uporaba kohezivnih prsti, ki jo je sprva predlagal Kickuth, se je, zaradi hitrega maenja sistema in posledino nizke hidravline permeabilnosti, izkazala za neprimerno. V poznih 1980ih so se prieli uveljavljati bolj porozni substratni materiali, in sicer pesek, prodniki ter kamenje najrazlinejih dimenzij. Veja kot je velikost delcev, veji sta poroznost in hidravlina prevodnost substrata, hkrati pa manji delci ob isti prostornini nudijo ve povrine za razvoj biofilma, laminarneji tok vode in enakomernejo razrast koreninskih sistemov. Poleg velikosti delcev je pomembna lastnost substrata njegova sorbcijska sposobnost (Wymazal, 2005a; Reed, 1995). Velikost in kemina sestava substratnih delcev ne kae posebnega vpliva na zmanjevanje BPK vrednosti, kar pa ne dri za odstranjevanje hranil. Manji delci substrata preko sedimentacije in adsorbcije bolje odstranjujejo duik kot veji, medtem ko je pri fosforju pomembneja sestava. Z aluminijem in elezom bogati substrati so zaradi adsorbcije in precipitacije uspeneji od karbonatnih (Akratos in Tsihrintzis, 2007).
29
Preglednica 3: Lastnosti substrata v RN s podpovrinskim tokom (Reed, 1993) Tip substrata Premer (mm) 2 8 16 32 128 Poroznost (%) 32 35 38 40 45 Hidravlina prevodnost (m3/ m2/ d) 1,0 5,0 7,5 10,0 100,0
Drobno zrnat pesek Grobo zrnat pesek Droben prod Srednji prod Grobo kamenje
2.2.4
ISTILNI PROCESI V RN
Ko voda vstopi v RN, se prinejo odvijati razlini fizikalni, kemini in bioloki procesi. Substrat, rastline in podroja mikrobne aktivnosti v obliki biofilmov skupaj tvorijo povezan sistem obdelave onesnaene vode. Mehanizmi ienja so tevilni, med seboj povezani in vkljuujejo (Tousignant, 1999) : - usedanje suspendiranih netopnih delcev - filtracijo in kemino precipitacijo preko kontakta vode s substratom in rastlinami - kemine transformacije - adsorbcije in ionske izmenjave preko povrine rastlin, substrata, sedimenta in rastlinskega odpada - razpad in transformacija polutantov in nutrientov preko mikroorganizmov in rastlin - predacija in naravno odmiranje patogenov. Pomembne bioloke reakcije, ki potekajo v okolju RN so fotosinteza, respiracija, fermentacija, nitrifikacija, denitrifikacija in mikrobioloko odstranjevanje fosforja. 2.2.4.1 Odstranjevanje suspendiranih snovi Podatki o delovanju najrazlinejih sistemov RN kaejo na uspenost pri zmanjevanju suspendiranih snovi. Veina se jih odstrani s sedimentacijo in filtracijo preko substrata in rastlinske povrine. Znailna je tudi notranja produkcija suspendiranih snovi, in sicer zaradi odmiranja makrofitov, alg in mikroorganizmov. Lahko se uporabi posebne sedimentacijske grede, nameene pred vegetacijskimi, ki odstranijo veje delce in zmanjajo monost zamaitve sistema. Sedimentirane snovi so nato podvrene nadaljnjim procesom razgradnje (Reed, 1995; EPA 2000). 2.2.4.2 Odstranjevanje organskih snovi Organske snovi se v odpadni vodi nahajajo raztopljene ali v suspendirani obliki. Najpogosteje se merijo s parametroma BPK5 in KPK. Biokemijska poraba kisika je mera za koliino biokemijsko razgradljivih organskih snovi in je enaka koliini kisika,
30
potrebnega za njihovo pretvorbo v stabilne anorganske spojine. KPK vrednost pa pove koliino kisika potrebno za kemino oksidacijo organskih snovi. Biokemine pretvorbe so pomembni mehanizmi spreminjanja koncentracije in sestave bioloko razgradljivih organskih snovi v RN. Energija je pomemben element biokeminih sistemov in glede na njen vir loimo kemotrofne in fototrofne reakcije. e je konni prejemnik prenosa elektronov kisik, potem gre za aerobne reakcije, ki uinkovito pretvarjajo organske snovi v konne produkte mineralizacije, pline in biomaso. Manj uinkovite so anaerobne reakcije, ki namesto kisika uporabljajo nitrate, karbonate ali sulfate kot konne prejemnike v elektronski verigi. Primeri taknih reakcij so metanogeneza, sulfatna redukcija, denitrifikacija. Aerobne razmere so torej zaeljene za uspeno odstranjevanju organskih snovi v RN in so odvisne od raztopljenega kisika, ki v sistem prihaja z difuzijo, fotosinteze in rastlinskega prenosa kisika. Kompleksne organske snovi s hidrolizo razpadajo v topne snovi, ki so nato podvrene sorbciji na povrino biofilma, prisotnega na substratu in rastlinskih koreninah (EPA, 2000). Razlini tipi RN dosegajo visoko uinkovitost pri odstranjevanju organskih snovi. Pri tem tip substrata, vrste makrofitov in nizke temperature ne igrajo pomembneje vloge (Akratos in Tsihrintzis, 2007). 2.2.4.3 Odstranjevanje duikovih spojin Duik lahko obstaja kot organski duik v amino skupinah in heterociklinih duikovih spojinah ali kot anorganski v obliki NH4, NO3, NO2, NH2OH, NO, N2O. Glavni bioloki procesi, ki vkljuujejo duik so: bioloka fiksacija duika, asimilacija duika, mineralizacija, nitrifikacija in denitrifikacija. Reakcije duikovih spojin v RN predstavljajo tako trajno odstranjevanje kot zgolj pretvorbe iz ene v drugo obliko. V okviru hidravlinega zadrevalnega asa RN, prihaja predvsem do zadranja duikovih spojin v gredah, emur sledi njihovo kasneje odstranjevanje preko razlinih poti (Kadlec in sod., 2005). Mineralizacija je nastanek anorganskih oblik duika iz organskih. Obiajno je glavni produkt mineralizacije amonij, proces pa se imenuje amonifikacija. Nastajajo lahko tudi oblike s spremenjenim redoks stanjem kot sta nitrat in nitrit. Hitrost mineralizacije je odvisna od vlage, aeracije, pH, temperature, anorganskih hranil in mikrobnih koloidov. Amonij, ki se sprosti z amonifikacijo se lahko kemijsko fiksira v substrat, asimilira z mikrobi in rastlinami ali mikrobno oksidira do nitrata. Stopnja mineralizacije je odvisna tudi od C/N razmerja. e je razmerje ozko, poteka mineralizacija, pri irokem C/N razmerju pa obraten proces, to je bioloka vezava duika. Nitrifikacija je bioloka oksidacija amonijske oblike duika do nitrata. Proces poteka v dveh stopnjah. Najprej se amonijski ion oksidira do nitrita, pri emer sodelujejo bakterije iz rodov Nitrosomonas, Nitrosolobus in Nitrosospira. Nato pa bakterije iz rodov Nitrobacter, Nitrococcus oksidirajo nitrit do nitrata. Vse omenjene bakterije so aerobne, zato odsotnost kisika procese ustavi. Regulatorni dejavniki nitrifikacije so gostota nitrifikatorjev, kisik, ph, substrat, vsebnost vode in temperatura. Pomembne so anammox reakcije anaerobne oksidacije amonija, ki jih opravljajo Anamox bakterije v anaerobnih pogojih ob prisotnosti nitrita in vodijo v nastanek N2 in vode. Ob spodbujanju razmer za rast Anammox bakterij v RN se dodatno povea uinkovitost odstranjevanja skupnega duika (Dong in Sung, 2007).
31
Rastline in mikrobi lahko asimilirajo nitrat, tako da ga reducirajo do amonija in ga vgradijo v celini material. V anaerobnih razmerah poteka redukcija NO3 v procesu denitrifikacije. Ta poteka pod vplivom nekaterih heterotrofnih mikroorganizmov, ki uporabljajo NO3 kot vir kisika pri anaerobnem dihanju. Pomembneji rodovi so Agrobacterium, Bacillus, Pseudomonas. Stopnje pretvorbe NO3 do plinastega stanja so naslednje: NO3 NO2 NO N2O N2. Glavne poti trajnega odstranjevanja duika v horizontalni RN so denitrifikacija, rastlinski privzem in sedimentacija (Mayo in Bigambo, 2005) Enogredne RN niso sposobne visokega odstranjevanja duika, in sicer zaradi nezmonosti hkratnega zagotavljanja aerobnih in anaerobnih procesov. RN z vertikalnim tokom uspeno odstranjujejo amonij, a imajo omejeno denitrifikacijo, medtem ko sistemi s horizontalnim tokom omogoajo predvsem slednjo. Uporaba kombiniranih vegrednih RN oziroma hibridnih sistemov se je izkazala za najuinkoviteji nain odstranjevanja duika (Wymazal, 2007). Odstranjevanje skupnega duika in amonija je odvisno tudi od temperature, tipa substrata in makrofitov. Pri razmerah nad 15 C, ki omogoa aktivno rast rastlin ter delovanje mikrobov, prihaja do vejega odstranjevanja duika kot pri temperaturah pod 15 C. Prav tako razlini makrofiti dosegajo razline prirastke biomase in posledino tudi koliine odstranjenega duika (Akratos in Tsihrintzis, 2007). 2.2.4.4 Odstranjevanje fosforjevih spojin Mehanizmi odstranjevanja fosforja se precej razlikujejo od duikovih. Transformacije fosfornih spojin pri ienju odpadnih voda v RN vkljuujejo adsorbcijo, desorbcijo, precipitacijo, raztapljanje, rastlinski in mikrobni privzem, fragmentacijo, mineralizacijo, sedimentacijo. Pri RN s podpovrinskim tokom igra najpomembnejo vlogo sorbcija fosforja na substrat, zato je pomembna izbira substrata z visokim sorbcijskim potencialom, ki se ohranja skozi dalje asovno obdobje. Pomembna karakteristika substrata pri adsorpciji fosfata je vsebnost kalcija. Visoka vsebnost kalcija vea monost precipitacije fosforja v kalcijev fosfat, e posebej v rahlo alkalnih razmerah znailnih za komunalne odpadne vode. Pri bolj kislih odpadnih vodah je za precipitacijske reakcije pomembneja vsebnost eleza in aluminija v substratu (Wymazal, 2007; Arias in sod., 2001). Influenti z visoko vsebnostjo fosforja vplivajo na strukturo mikrobnih populacij v gredah RN, in sicer povzroajo manjanje mikrobne diverzitete (Ahn in sod., 2007). Na odstranjevanje fosforja, poleg tipa in dimenzij substrata, vpliva tudi vrsta makrofita in temperatura. Typha latifolia je uspeneja od vrste Phragmites australis, pri razmerah pod 15 C pa uinkovitost pada skladno s temperaturo (Akratos in Tsihrintzis, 2007). 2.2.4.5 Odstranjevanje patogenih bakterij Odstranjevanje patogenov v RN poteka preko sedimentacije, filtracije, predacije z mikroorganizmi, UV degradacije in naravnega odmiranja. Patogeni prisotni v odpadnih vodah so razlini paraziti, virusi in bakterije. Ker je nepraktino meriti vse prisotne patogene v efluentu, se pri ocenjevanju uinkovitosti odstranjevanja uporablja indikatorske organizme, kot so fekalni koliformi (E. coli), fekalni streptokoki in kolifagi MS-2. Zaradi prisotnosti mikrobnih populacij v sami RN je nekaj patogenov v efluentu praviloma prisotno, vendar pa je ugotovljena 80-90 % odstranitev (Tousignant, 1999). Mnogi primeri meritev efluenta RN so pokazali skoraj popolno, 99 % zmanjanje .
32
Primerjava mikrobnega odstranjevanja vegetiranih in nevegetiranih gred RN je pokazala, da prisotnost makrofitov omogoa bolje istilne rezultate (Hench in sod., 2003). 2.2.4.6 Odstranjevanje toksinov S pomojo rastlin lahko iz okolja odstranjujemo tudi teke kovine in celo radionuklide. Pri tem so zlasti pomembne rastlinske vrste, ki s koreninami iz vode ali tal absorbirajo velike koliine strupenih snovi in jih akumulirajo v listih in drugih nadzemnih delih. S pravilno izbiro rastlinskih vrst, z njihovim pravilnim gojenjem in rednim odstranjevanjem prirastka biomase lahko tako kontrolirano odstranjujemo polutante in s tem istimo vodo in tla (Ribari-Lasnik in sod., 2005). Nekatere kovine so v sledovih potrebne za rast organizmov, vendar lahko v vijih koncentracijah delujejo toksino. Take kovine so barij, berilij, bor, krom, kobalt, baker, jod, elezo, magnezij, mangan, nikelj, selenij, cink in ostale, medtem ko so nekatere kot arzen, kadmij, svinec, srebro toksine e pri zelo nizkih koncentacijah. Kovine vstopajo v RN v netopni suspendirani obliki in so odstranjene s podobnimi mehanizmi kot ostale suspendirane snovi, spremenjene pH razmere in redoks potencial pa lahko vrnejo kovine v topno obliko. Mehanizmi odstranjevanja kovin v RN so kationske izmenjave in helacije s substratom, precipitacije, rastlinski in bakterijski privzemi. Kovine se v biomaso RN vgrajujejo preko procesov primarne produkcije (EPA, 2000). Maine in sod. (2007) so raziskovali uspenost RN s povrinskim tokom pri ienju odpadnih voda z vsebovanima kovinama Cr in Ni. V zaetnem letu je postal dominanten makrofit Eichhornia crassipes, kasneje pa jo je izpodrinila Typha domingensis. V asu dominantnosti prve je RN dosegala 62 % in 48 % odstranitev Cr in Ni, medtem ko so vrednosti za drugo obdobje za isti kovini znaale 58 % in 48 %. V prvem letu ni bilo zaslediti veje koncentracije kovin v sedimentu, kar nakazuje odstranjevanje z rastlinskim privzemom. Kasneje je vsebnost kovin v sedimentu naraala, hkrati pa se je zmanjevala diverziteta makrofitov do konne prevlade Typha domingensis. Vzroki kot so visok pH in prevodnost, koncentracije kovin in prisotnost sulfidov, so pogojevali razvoj makrofitov in privedli do odmiranja manj odpornih vrst. Raziskava uspenosti RN pri odstranjevanju osmih prioritetnih polutantov, doloenih z Vodno direktivo, podaja naslednje ugotovitve. Polutante, ki pripadajo razlinim keminim skupinam, je glede na uinkovitost odstranjevanja v RN mogoe razdeliti v tiri skupine. Prva vkljuuje nad 90 % odstranjene polutante, in sicer lindan, pentaklorofenol, ondosulfat in pentaklorobenzen. Uinkovitost med 80 % in 90 % so dosegli alaklor in klorpirifos, 20 % pa herbicid mecoprop in simazin. Odporna na odstranjevanje sta se izkazala klofibrina kislina in diuron. Glede na nizko, 20 % akumulacijo polutantov v substratu, se predvideva biodegradacijo in rastlinski privzem kot pomembna naina odstranjevanja le-teh (Matamoros in sod., 2007).
33
2.2.5 2.2.5.1
istilne sposobnosti RN RN in ienje komunalnih odpadnih voda
Mnoge RN so se izkazale za primerne pri ienju komunalnih odpadnih voda iz najrazlinejih virov. Uporabljajo se za ienje odpadnih voda posameznih stanovanjskih hi, olskih objektov in najrazlinejih sezonskih turistinih enot kot so kampi. Dobre istilne uinke kaejo predvsem hibridni tipi podpovrinskih RN, ki so sestavljeni iz gred z vertikalnim in horizontalnim tokom vode. Prednost teh sistemov je hkratno potekanje tako nitrifikacijskih kot denitrifikacijskih procesov. Druga prednost uporabe podpovrinskega tipa je omejen dostop do odpadne vode, kar pomeni vejo varnost za ljudi, zmanjuje monost neprijetnih vonjav in razvoja mresa.
Brix in Arias (2005) sta pripravila priporoila za oblikovanje vertikalne RN za ienje komunalnih odpadnih vod do 30 PE, ki bi dosegala 95 % zmanjanje BPK vrednosti, 90 % nitrifikacijo in 90 % odstranitev fosforja, ob efluentnih koncentracijah pod 10 mg/l za BPK, pod 5 mg/l za amonijak in pod 1,5 mg/l za celotni P. Pred nanosom odpadne vode na RN je potrebno predienje s pomojo sedimentacijskega bazena, velikega 2 m3 za ienje 5 PE. Predlagana povrina za filtrirne grede je 3,2 m2/PE pri globini 1,0 m. Substrat predstavlja filtrirni pesek z d10 med 0,25 in 1,2 mm, d60 med 1 mm in 4 mm in z uniformnim koeficientom (U = d60/d10) manj kot 3,5. Odpadna voda se iz sedimentacijskega bazena periodino nanaa na povrino filtrirnih gred. Dodatno prezraevanje substrata se dosee s cevjo, ki povezuje drenani sistem na dnu grede z atmosfero nad njo. Priporoa se recirkulacija polovice efluenta in dodatno odstranjevanje fosforja v sedimentacijskem bazenu prek kemine precipitacije z aluminijevim polikloridom.
RN postajajo vedno pogosteji nain varovanja okolja na Irskem. Veinoma so v uporabi horizontalni in vertikalni podpovrinski tipi RN, ki vsebujejo substratne materiale lokalnega izvora in so poraeni z makrofitom Phragmites australis. Analiza uinkovitosti ienja 13 irskih RN je podala naslednje rezultate. Povpreno zmanjanje BPK je znaalo od 76.8 % do 99.8 %, KPK od 76,3 % do 99,7 %, amonijaka od 67 % do 99,9 %, SS od 72,2 % do 99 % in fosforja od 26 % do 99,9 % za posamezne sisteme. Najvije influentne vrednosti za BPK, KPK, SS, N-NH4 in P so bile 7058 mg/l, 9261 mg/l, 3730 mg/l, 275 mg/l in 86 mg/l, medtem ko je razpon efluentnih koncentracij znaal od 12,3 mg/l do 38 mg/l za BPK, od 28 mg/l do 90 mg/l za KPK, od 9 mg/l do 51mg/l za SS, od 0,1 mg/l do 15 mg/l za amonijak in od 0,1 mg/l do 11 mg/l za fosfor (Babatunde in sod., 2007).
34
Steer in sod. (2002) so osem let spremljali delovanje 21 RN pri ienju komunalnih odpadnih voda enodruinskih stanovanjskih objektov v ameriki dravi Ohio. Sistemi so trodelni in vsebujejo septini tank z dvema podpovrinskima vegetiranima gredama. Efluentne koncentracije pod 30 mg/l za BPK in SS je doseglo 89 % in 79 % meritev, 1 mg/l za P 50 % in 1,5 mg/l amonijaka 16 % meritev. Podatki so pokazali povpreno zmanjanje BPK za 70,3 %, SS za 55,8 %, NH3 za 56,5 %, P za 80,5 % in fekalnih koliformov za 87,9 %. Primerjava uinkovitosti ienja odpadnih voda s horizontalnim in vertikalnim tipom RN je pokazala, da sta oba sistema, ob uporabi predistilne enote in povrine nad 50m2/m3/dan, zmona ve kot 90 % zmanjanje organskih snovi, skupnega duika in fosforja. Podatki o delovanju tirih nemkih RN kaejo efluentne vrednosti 8.5, 8.1, 24 in 3.4 mg/l za BPK, 15.2, 25.9, 65.7 in 6.2 mg/l celotnega N in 0.5, 0.7, 6.1 ter 4.2 mg/l celotnega P. Pripadajoi povpreni delei zmanjanja za BPK, celotni N in P so 95 %, 72 % in 80 % (Luederitz in sod., 2001).
V Flandriji (Belgija) tevilo RN v zadnjem desetletju obutno naraa. V uporabi so vsi tipi RN, kot samostojne enote ali del konvencionalnega sistema, v velikostnem razredu med 1 PE in 2000 PE, ki veinoma istijo komunalne in mleno-pridelovalne kmetijske odpadne vode. Na podlagi podatkov 107 sistemov so najnije povpreno odstranjevanje dosegale povrinske RN, in sicer KPK 61 %, SS 75 %, skupni N 31 % in skupni P 26 %. Najuinkoviteje so bile vertikalne podpovrinske RN, ki so dosegale 94 %, 98 %, 52 % in 70 % zmanjanje KPK, SS, skupnega N in P. Najbolje rezultate odstranjevanja skupnega N pa so dosegle hibridne podpovrinske RN z 65 % (Rousseau in sod., 2004). Primer uporabe 432 m2 velike hibridne podpovrinske RN v mestu Paistu v Estoniji za ienje odpadnih voda osnovne ole, kae na uspenost tovrstnih sistemov. Povprena uinkovitost ienja v 2-letnem meritvenem obdobju je znaala za BPK 91 %, SS 78 %, skupni N 63 %, NH4-N 77 % in skupni P 89 %. Pri tem so bile povprene efluentne vrednosti omenjenih parametrov 5,5 mg/l, 7,0 mg/l, 19,2 mg/l, 9,1 mg/l in 0,4 mg/l. Rezultati so pokazali tudi stabilno delovanje sistema v hladnejem obdobju od novembra do aprila in ob spremenljivih hidravlinih obremenitvah (vel in sod., 2006).
35
Preglednica 4: Podatki o ienju komunalnih odpadnih voda z RN na Irskem, ZDA, Nemiji in Belgiji (Babatunde in sod., 2007; Steer in sod., 2002; Luederitz in sod., 2001; Rousseau in sod., 2004) Parameter 1 / Irska 2 / ZDA (g/ml) (n = 13) (n = 21) BPK / inf 1194 106 / ef 20 16 / (%) 92,7 82,4 KPK / inf 2217 / ef 49 / (%) 92,2 SS / inf 633 52 / ef 20 22 / (%) 89.8 60 NH4-N / inf 67 42,5 / ef 1,6 16,1 / (%) 95,9 58,6 Cel-N / inf / ef / (%) Cel-P / inf 24,7 9 / ef 1,2 2,7 / (%) 91,7 74,6 Fekalni / inf 35208 kolifor. / ef 2330 / (%) 91,6 (n tevilo obravnavanih sistemov) 3 / Nemija ( n= 4) 367 11 95,5 537 26 94,4 4 / Flandrija ( n = 107) P-RN / V-RN / Hib-RN
61 75
94 98
91 94
65,8 11,8 83,8 95,4 28,2 72,3 14,1 1,9 80,1
31 26
52 70
65 52
2.2.5.2 RN in ienje kmetijskih odpadnih voda RN se uporabljajo pri ienju odpadnih voda, ki nastajajo pri razlinih kmetijskih dejavnostih. Odpadki vzreje domaih ivali (od iztrebkov, ostankov krme do odpadnih voda pri molzenju in ienju ivali) skupaj z netokovnim spiranjem prekomerno gnojenih, velikokrat z gnojevko napojenih povrin so vir odpadnih voda, ki jih je mogoe istiti z RN. Pri tem je potrebno upotevati naravo kmetijskih odpadnih voda za katere so lahko znailne velike vsebnosti suspendiranih snovi, duika, fosforja in BPK vrednosti tudi ve tiso mg/l, medtem ko so RN zmone istiti nije vrednosti. To narekuje uporabo dodatnih predistilnih postopkov, ki vkljuujejo usedalnike, aerobne in anaerobne lagune, septine tanke in sedimentacijske bazene. Poleg istilnih procesov je za uspeno prepreevanje kmetijskega onesnaenja treba zagotoviti tudi celovit sistem zbiranja, zadrevanja in usmerjanja odpadkov.
36
Primer obdelave odpadkov mleno-pridelovalne farme izven mesta Embrum v Kanadi nakazuje monosti za uinkovito, preprosto in okoljevarstveno naravnano ravnanje z za okolje nevarnimi odpadki kmetijskih dejavnosti na mestu samem. Farma, ki teje 190 ivali, od tega 100 odraslih krav molznic, ima tri glavne vire onesnaenja. Odtok kupa hlevskega gnoja, padavinsko spiranje 0.75 ha velike rekreacijske povrine in z molzenjem nastala odpadna voda, ki vsebuje ostanke mleka in detergentov, potrebnih za vzdrevanje sanitarnih pogojev. Za skupno ienje omenjenih odpadnih voda je bil vzpostavljen hibridni sistem RN skupaj z dodatnimi istilnimi in zbiralnimi strukturami. istilni sistem RN sprejme priblino 1500 m3 v 150 dneh v spomladansko-poletnem obdobju, medtem ko se jeseni in pozimi odpadne vode zbirajo in le primarno istijo. Odtok iz odpadnega hlevskega gnoja skupaj z odpadno vodo molzenja se zbira v anaerobni laguni in se v asu delovanja RN prerpava v fakultativni bazen. Ta prejema tudi povrinski odtok rekreacijske povrine, ki ga prestreza in usmerja vegetacijski filtrirni pas, kjer prihaja tudi do prvega ienja. Fakultativni bazen, ki poskrbi za znianje BPK vrednosti pod 400 mg/l, napaja sistem RN s homogenim efluentom med 10m3/dan in 30 m3/dan. Sistem RN je sestavljen iz tirih delov, iz dveh vegetacijskih bazenov s povrinskim tokom med katerima je bazen s prosto vodno povrino in iz zakljunega filtrirnega vegetacijskega pasu. Povprene influentne vrednosti vsebine anaerobne lagune v treh letih delovanja sistema za BPK, skupni N in P so bile 1860 mg/l, 652 mg/l in 78,5 mg/l, ob tem je bila uinkovitost zmanjanja po iztoku iz sistema RN za omenjene parametre 97 %, 96 % in 90 % in efluentne vrednosti 3,1 mg/l, 2,8 mg/l in 0,07 mg/l. Uinkovitost ienja samo v fakultativnem bazenu je dosegla 89 % BPK, 86 % N in 75 % P. Povpreni zadrevalni asi so bili 177 dni v fakultativnem bazenu, 11 dni v prvem delu RN, 19 dni v drugem in 88 dni v vmesnem delu s prosto vodno povrino (Weil, 1999). Tanner in sod. (1994a, 1994b) je ugotavljal vpliv zadrevalnega asa na zmanjanje suspendiranih snovi, potrebe po kisiku, fekalnih koliformov, duika in fosforja pri ienju odpadnih voda dnevnega molzenja z RN s horizontalnim podpovrinskim tokom. V 20mesenem obdobju se je zadrevalni as poveal iz dveh na sedem dni, influentne vrednosti organskih snovi iz 20g/m3 na 300 g/m3, suspendiranih snovi iz 60 g/m3 na 250 g/m3, fekalnih koliformov iz 1.000/100 ml na 1,000.000/100 ml, celokupnega N iz 10 g/m3 na 110 g/m3, amonija iz 5 g/m3 na 70 g/m3 in celokupnega P iz 8 g/m3 na 18 g/m3. Efluentne vrednosti organskih snovi, suspendiranih snovi in fekalnih koliformov so sledile poveanim influentnim, uinkovitost zmanjanja BPK se je poveala iz 50 % na 80 % in fekalnih koliformov iz 95 % na >99 % pri podaljanju zadrevalnega asa od dveh do sedmih dni. Podobno velja za odstranjevanje celokupnega N in P, ki se je povealo iz 48 % na 75 % in iz 37 % na 74 %. Uinkovitost odstranjevanja suspendiranih snovi je bila, ne glede na zadrevalni as, med 75 % in 85 %. Mantovi in sod. (2002) je raziskoval delovanje dveh 75 m2 velikih, s sladkornim trstom zasajenih RN s horizontalnim podpovrinskim tokom pri ienju odpadkov mleno pridelovalne dejavnosti in komunalnih odpadnih voda v gorski ruralni naselbini. Influentne vode so vsebovale 0.70 g/l suspendiranih snovi, vrednosti 1200 mg/l in 450 mg/l O2 za KPK in BPK. Za suspendirane in organske snovi je bila ugotovljeno zmanjanje nad 90 %, medtem ko so vrednosti za duik in fosfor gibale okrog 50 % in 60 %. tevilo koliformih bakterij in Escherichia coli je padlo za ve kot 99 % in tevilo fekalnih streptokokov za ve kot 98 %. Nitrati, kloridi, sulfati, teke kovine, ki so sicer bili prisotni v nizkih
37
koncentracijah, so bili zaznani tudi v tkivu sladkornega trsta. Povpreen dotok vode na RN je znaal 6,3 m3/dan, od tega 4,4 m3/dan od mole in ienja in 1,9 m3/dan komunalnih odpadnih voda. Za eno kravo molznico je bila ugotovljena poraba vode 55 l/dan. Sistem ni zadostno odstranil duikovih in fosforjevih spojin, kar bi, predvsem pri odstranjevanju celokupnega duika in amonija, popravila dodatna uporaba vertikalne grede z vejo dostopnostjo kisika. Stone in sod. (2000) so analizirali uporabo RN za ienje odpadnih voda vzreje praiev. Sistem je vseboval tiri 120 m2 velike, podpovrinsko/povrinske grede, zasajene z razlinimi makrofiti in mealni tank, za redenje efluenta iz anaerobne lagune, kjer se zbirajo odpadne vode iz vzrejnih prostorov. V zaetni fazi delovanja, ko se je vegetacija vzpostavljala, so vstopne vrednosti za duik znaale 3 kg/ha/dan, kasneje pa so se poviale na 8 kg/ha/dan do 25 kg/ha/dan. Ob vstopnih koncentracijah celokupnega duika od zaetnih 35 mg/l do najvijih 250 mg/l, so bile zabeleene pripadajoe izhodne vrednosti od 2 mg/l do 74 mg/l, kar pomeni povpreno uinkovitost nad 90 % pri nijih obremenitvah in 70 % pri visokih. Veino celokupnega duika v influentu je predstavljal amonij, z vstopnimi koncentracijami od 30 mg/l do 220 mg/l in povpreno uinkovitostjo odstranjevanja 81 % v osemletnem obdobju delovanja. Pri odstranjevanju fosforja so bili zabeleeni slabi rezultati. Pri vstopnih vrednostih med 1 kg/ha/dan in 11 kg/ha/dan ter koncentracijah med 7 mg/l in 57 mg/l, so izstopne vrednosti znaale med 1 in 44 mg/l. Uinkovitost odstranjevanja je bila najprej visoka vendar je sasoma in pri vijih obremenitvah dosegala od 6 % do 35 %. Za dobro odstranjevanje fosforja je pomembna primerna kvaliteta substrata. Kovacic in sod. (2006) so ugotavljali monosti uporabe RN pri zmanjanju netokovnega kmetijskega onesnaenja v obliki padavinskega spiranja obdelovalnih povrin, ki zaradi vsebovanih hranil ogroa vire pitne vode in pospeuje evtrofikacijske procese. Dve enoti RN velikosti 0,16 ha in 0,4 ha sta bili postavljeni med jezero Bloomington (ZDA) in vije leee kmetijske obdelovalne povrine z namenom prestrezanja povrinskega odtoka (slika t. 16). Vzpostavljen je bil mean povrinski in podpovrinski drenani sistem, ki je iz skupne povrine 16 ha napajal dve enoti RN. V 21 mesecih delovanja je RN prejela 893 kg skupnega N in 15,8 kg skupnega P ter odstranila 37 % prvega in 53 % drugega. Pri tem je 95 % skupnega duika predstavljal nitrat z 850 kg.
38
Slika 17: Zbiranje in ienje padavinskega odtoka kmetijskih obdelovalnih povrin z RN (Kovacic in sod., 2006) RN se lahko uporabijo tudi za ienje odpadnih voda lesno-predelovalne dejavnosti, ki nastajajo ob padavinskem izpiranju lesnega materiala, kot so skladovnice hlodov (Masbough in sod., 2005). 2.2.5.3 RN in ienje izcednih deponijskih voda RN so v uporabi pri ienju izcednih voda iz razlinih odlagali odpadkov (Bulc, 2006) in so tudi sestavni len ekoremediacijskih sanacijskih pristopov. V Kozjanskem parku in v zaitenih obmojih nasploh praviloma ni vejih odlagali, v primeru daljnosenih vplivov ali enkratnih nevarnih izlivov, pa je z RN mogoe varovati in obnoviti ogroena podroja.
39
2.2.5.4 RN in ienje cestnega padavinskega odtoka Lee in Scholz (2006) sta spremljala ienje cestnega padavinskega odtoka z intervalno poplavljeno RN z vertikalnim podpovrinskim tokom. Povprene influentne vrednosti odpadne vode so bile za nikelj 1,04 mg/l, za baker 1,02 mg/l, za nitrat in amoniak 1,41 mg/l in 1,55 mg/l, za BPK 75 mg/l in za suspendirane snovi 595 mg/l. V dveh letih delovanja je bila doseena povprena uinkovitost ienja, in sicer 88 % in 96 % za nikelj in baker, 87 % in 94 % za amonij in nitrat ter v drugem letu delovanja 96 % za BPK. Uporaba rastlinskega biofiltra za ienje padavinskega odtoka iz avtoceste je pokazala zmanjanje BPK vrednosti, svinca, niklja in cinka. Pokazala se je sposobnost kompenzacije nihanja hidravlinih in polucijskih obremenitev ter onemogoeno spiranje sedimenta in pronicanje vode v podtalje (Bohinec, 2003). 2.2.5.5 RN in terciarno ienje na obstojeih istilnih napravah
Terciarno ienje je ienje komunalne odpadne vode po postopku, s katerim se dosega odstranjevanje duika in fosforja tako, da se dosegajo zahteve mejnih vrednosti parametrov iz 6. lena Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih istilnih naprav. Uporablja se povsod, kjer so iztone vode po sekundarnem ienju neprimerne za izpust v okolje, predvsem zaradi prevelikih vsebnosti duika in fosforja ali kateregakoli drugega parametra (UL RS, t. 45/2007). RN so vsekakor uporabna tehnologija za doseganje standardov za izpust vode iz e obstojeih istilnih naprav, prav tako pa predstavljajo zakljuni polirni korak, ki omogoi ponovno uporabo oiene vode za ustvarjanje novih habitatov, obnavljanje degradiranih obmoij, blaenje poplav ali su in namakanje obdelovalnih povrin. Pomembno prispevajo pri minimalizaciji vsebnosti vseh parametrov kakovosti vode (Ghermandi in sod., 2007). Raziskava tretje stopnje ienja komunalnih odpadnih voda mesta Seane z modelom RN, prilagojenim za horizontalno in vertikalno pretakanje odpadne vode, je pokazala na primernost RN. Uinkovito zmanjanje BPK5, celokupnega fosforja, neraztopljenih snovi in organskega duika je bilo doseeno e pri velikih hidravlinih obremenitvah in krajem zadrevalnem asu (1,6 dni), medtem ko je odstranjevanje celokupnega duika zahtevalo od 4,8 do 9,6 dni (Kukanja, 1999). V Kozjanskem parku bi RN, kot reitev terciarnega ienja, prile v potev v primeru gradnje klasinih biolokih istilnih naprav, ki bi dosegale nezadostno odstranjevanje predvsem duikovih in fosforjevih spojin. Pri tem bi bila verjetno smotrneja odloitev za uporabo RN e pri sekundarnem ienju.
40
2.2.6
Drugotni vplivi RN na okolje
2.2.6.1 RN pri sanaciji degradiranih obmoij V preteklosti je bilo mnogo okolij podvrenih dejavnostim, ki so poleg neposrednega onesnaevanja z odpadki, vplivale tudi na fizino strukturo pokrajine. Taki primeri so izsuevanje mokrinih obmoij, umetne regulacije vodotokov, izsekavanje gozdnih povrin, krenje prvotnega okolja za intenzivno kmetijsko dejavnost, gradnje urbaniziranih povrin in cest, zapuena odlagalia odpadkov, zapueni odprti kopi in kamnolomi V povezavi s komplementarnimi ekoremediacijskimi metodami se RN zaradi posnemanja naravnih mokrinih ekosistemov, uspeno uporabljajo pri povraanju degradiranih obmoij v prvotno stanje in tako veajo diverziteto okolja. Pomembna sestavina RN je vodno okolje, ki predstavlja enega od osnovnih pogojev za ivljenje. S pomojo RN je mogoe zadrati vodo, izboljati njeno kvaliteto in jo uporabiti za sanacijske procese. Pilotni projekt trajnostnega upravljanja voda za integralno zaito reke Dragonje vkljuuje RN kot moderno ekoremediacijsko metodo, ki skupaj z drugimi procesi vzpostavljanja prvotnega renega obmoja, omogoa udejanjenje glavnih funkcij vodnih ekosistemov prepreevanje poplav ob padavinskih vikih, visoke samoistilne sposobnosti ter ustvarjanje habitatov za raznolike rastlinske in ivalske vrste (Vrhovek, 2003). Mitsch in Day (2004) sta ugotovila, da je za popolno in stabilno vzpostavitev ekosistema s pomojo principov RN potrebno veletno obdobje. 2.2.6.2 RN ob sunih in padavinskih obdobjih Mokria so izjemno pomembna za zagotavljanje tevilnih dobrin in njihovo unievanje je pripeljalo do vidnih in usodnih posledic. Najnoveje raziskave e vedno opozarjajo, da so zaradi lovekovega delovanja mokria v svetu in na lokalni ravni ogroena (Beltram, 2005). Uporaba RN zaradi posnemanja mokrinih ekosistemov tako poleg ienja onesnaene vode omogoa tudi druge pozitivne uinke na okolje. RN sluijo kot naravni zadrevalniki vode, ki jo ob padavinskih vikih zadrijo nato pa s postopnim oddajanjem v okolico blaijo suo. Pri visokih temperaturah z izhlapevanjem hladijo ozraje. Iztok iz RN lahko napaja blinji vodotok, se uporabi za namakanje kmetijskih pridelovalnih povrin ali pa se ga zadri z namenom oblikovanja habitatnega bazena, ki omogoa razvoj rastlin in ivali ter ima estetsko vrednost. 2.2.6.3 RN kot moni habitati za iva bitja RN s posnemanjem naravnih mokrinih ekosistemov z namenom ienja odpadnih voda obenem nudijo tudi ivljenjski prostor najrazlinejim ivim bitjem. e po definiciji RN vsebujejo rastlinske, ivalske in mikrobne populacije vodnega okolja, ki so vpletene v procese ienja. Na njihovi osnovi se v okolje RN lahko vkljuujejo tudi drugi organizmi, ki nimajo neposredne vloge pri istilnih procesih. RN nudijo hrano, vodo, zavetie ali prebivalie najrazlinejim vrstam. Veje habitatne monosti nudijo sistemi s povrinskim tokom, ker so veji po povrini in premorejo vejo diverziteto prostora. Vsebujejo tako vegetacijska podroja z razlinimi vrstami makrofitov (emergentni, plavajoi, potopljeni) kot podroja proste vodne povrine s podroji globinskega meanja vode. EPA (1999) navaja pomembnost razmerja med vegetacijskimi obmoji in odprtimi vodnimi povrinami pri doseganju elenega ienja in
41
hkratnem zagotavljanju im boljih habitatnih pogojev. Dodatne monosti nudijo majhni otoki s priporoenim nizkim naklonom, med 1 : 4 in 1 : 10, ki omogoa formacijo nizkoglobinskih makrofitov in lahek dostop ivalim, ki jim otoki sluijo za poitek, prehranjevanje ali gnezdenje. Na onesnaeno vodo prilagojene vrste organizmov se pojavljajo e v istilnih bazenih, medtem ko bi zadranje oiene vode po iztoku naprave omogoilo ugodneje ivljenjske razmere tudi pri podpovrinskih tipih RN in za vse v okolju prisotne organizme. Prisotnost nevretenarskih vrst v RN je pomembna za razvoj vijih organizmov. Dejavniki, ki zavirajo raznovrstnost nevretenarjev so majhna povrina sistema, nizek ph, visoke koncentracije toksinov in odsotnost raznolikih habitatov. Ugodneje razmere se v sistemih RN tako oblikujejo v gredah blije iztoku in v podrojih odprte in globoke vode (Batty in sod., 2005). EPA (2000) v povezavi z RN omenja prisotnost naslednjih ivali: praivali, uelke, pajki, raki, na onesnaeno vodo in nizke globine prilagojene ribe, mehkuci, dvoivke, plazilci, ptii in sesalci, npr. mii, zajci, bobri. Veja prisotnost ivali lahko zahteva ve pregledovanja, vzdrevanja RN in lahko tudi vpliva na uinkovitost ienja. V primeru, ko je primarna funkcija RN omogoanje habitatnega potenciala ob hkratnem ienju manj obremenjenih voda, je mogoe temu primerno tudi projektirati RN. Poleg uporabe e omenjenih razlinih globin in otokov pomembno pripomore prisotnost tistih rastlin, ki tvorijo uitne plodove ali tkiva in nudijo prostor za naselitev ali poitek ivali. Razline vrste makrofitov kaejo razlino invazivnost in tako posledino vplivajo na raznovrstnost v RN. Veletno spremljanje razvoja dveh, po 1 ha velikih, RN, in sicer ene z zaetno nasaditvijo trinajstih movirskih makrofitov in druge nevegetirane, je nakazalo doloene znailnosti. Po dveh letih je tevilo makrofitov v prvi gredi konvergiralo in prilo je do dominance vrste iz rodu Scirpus, ki se je razrasla tudi v nevegetirani gredi. Po estih letih je bila zabeleena divergenca: v prvi gredi enakovredna vzpostavitev vejega tevila makrofitov, v drugi pa je prilo do nastanka monokulture makrofita Typha sp. Potrdila se je teza, ki veji produktivnosti sistema pripisuje manjo raznovrstnost. V prvi gredi je bila po estih letih zabeleena skoraj 50% nija primarna produkcija nadzemnih delov rastlin kot v drugi monokulturni gredi. Posledica je prehajanje svetlobe globlje v vodni stolpec kar povea tevilo alg in koliino raztoplenega kisika v vodi. Take razmere so ugodneje za razvoj rib (Lepomis sp.), medtem ko je bila v monokulturni gredi z vejo biomaso makrofitov zabeleena veja prisotnost dvoivk (Rana sp.) in ka (Nerodia sp.). S tem je bil ugotovljen vpliv zaetne nasaditve rastlin na razmere in vrstno strukturo v RN tako rastlin kot ivali (Mitsch in Day, 2004). Boers in sod. (2007) so potrdili vpliv RN pri veanju raznovrstnosti rastlinskih vrst v urbaniziranih obmojih. Vendar pa je za im veji uinek treba zagotoviti doloene pogoje, kot sta primeren hidroloki reim in kontrola invazivnih makrofitov.
42
2.2.7
Pogoji in zahteve pri uporabi RN
2.2.7.1 Projektiranje RN Projektiranje je zelo pomemben del procesa izgradnje uinkovito in primerno delujoe RN. Na podlagi najrazlinejih podatkov o namenu uporabe, vrstah odpadnih voda, lege v prostoru je potrebno skrbno nartovanje primernega tipa RN, ki bo upraviil svojo uporabo. Pomembni parametri delovanja RN so vrste substrata in makrofitov, oblikovanost, tevilo, velikost in vrste posameznih gred sistema (odvisno od koliine in koncentracije polutantov ter oblikovanosti prostora), zadrevalni hidravlini as, hidravlina obremenitev, vrste pomonih nanaalnih elementov in predistilnih postopkov. Pogoj za doseganje zastavljenih ciljev z uporabo RN je torej celostno obravnavanje vsakega primera posebej.
2.2.7.2
Pomone istilne enote
RN so najprimerneje za sekundarno in terciarno ienje odpadnih voda. Prevelike koliine in koncentracije suspendiranih snovi, organskih snovi in hranil lahko povzroajo maenje sistema, odmiranje rastlin in manjanje mikrobne diverzitete in posledino nezadostno uinkovitost ienja. Zato se uporablja dodatne istilne enote kot so anaerobne ali aerobne lagune, usedalniki, sedimentacijski bazeni, septini tanki, ki sluijo zbiranju, shranjevanju in primarnemu zmanjanju polutantov. Pri ienju komunalnih odpadnih voda z vertikalnim tipom RN se za predienje priporoa uporaba septinih oziroma sedimentacijskih tankov, ki prepreujejo zamaitev nanaalnih cevi in substrata. Za enodruinske objekte do 5 PE je potreben volumen 2 m3, medtem ko je pri vejih koliinah volumen temu primerno veji. Pri dvodelnih tankih naj bi volumen prvega dela znaal 70-90 % skupnega volumna in pri trodelnih 50-70 % ob enakem razmerju preostalih dveh delov. Priporoa se enkrat meseno praznenje usedline septinega tanka (Brix in Arias, 2005). Fakultativni sedimentacijski bazeni so primerni za kmetijske odpadne vode, sluijo zdruitvi in zbiranju razlinih virov onesnaenja neke dejavnosti, njihovi homogenizaciji v stabilno odpadno vodo z znianimi suspendiranimi snovmi, organskimi snovmi, hranili in bakterijami. Temeljijo na aerobni razgradnji v povrinskih plasteh, kjer potekata fotosinteza alg in povrinska aeracija, in na anaerobnih reakcijah v spodnjih plasteh, ki sproajo CO2, potreben za rast alg. Pomembna lastnost je tudi zagotavljanje konstantnih koncentracij in koliin influenta na RN (Weil, 1999). Iz podatkov preglednice t. 5 je razviden pomen in uinkovitost predistilnih struktur. Prihaja do velikega zmanjanja veine parametrov onesnaenja vendar pa kvaliteta efluenta nikakor ne zadoa pogojem za izpust v okolje in potrebuje dodatno ienje.
43
Preglednica 5: Podatki o influentnih in efluentnih vrednostih za 32 anaerobnih in 3 aerobne predistilne tanke (Luederitz in sod., 2001) Anaerobni tanki Efluent Uink. (%) (mg/l) 440,5 51,5 197,5 66,2 80,4 94,5 8,2 18,5 15,9 Aerobni tanki Efluent (mg/l) 280,9 142,5 53,5 72,5 14,3
KPK BPK NH4-N Cel-N Cel-P
Influent (mg/l) 890 585 57 103 22
Uink. (%) 68,4 75,6 22,6 35,9
2.2.7.3
Lokacija
Primerna lokacija je pomemben dejavnik uspene uporabe RN. Prvi pogoj je lega RN nije od vira onesnaenja, kar omogoa izkorianje gravitacije pri pretakanju ter zato laje prestrezanje in nanaanje odpadne vode. Nemogoe ali zelo neekonomino bi bilo prerpavanje odpadne vode na vije leeo napravo. Pri ienju odtokov iz kmetijskih ali cestnih povrin je treba umestiti RN med vir onesnaenja in obmoje, ki ga elimo zaititi (sl. 18). Na drugi strani pa je mono, ob upotevanju navedenih pogojev, RN postaviti na katerokoli lokacijo. Ni potrebna prisotnost kanalizacijskega sistema ali vira elektrike, to pa omogoa ienje na mestu samem in tako najmanjo monost ogroanja okolja. Izognemo se tudi strokom, povezanim z morebitnim shranjevanjem in prevozom odpadkov.
44
Slika 18: Prikaz primerne lokacije RN za prestrezanje in odstranjevanje povrinskega odtoka kmetijskih obdelovalnih povrin ter komunalnih odpadnih voda stanovanjskega objekta (Mitsch in Day, 2004)
2.2.7.4
Prostor
Prostor je eden glavnih omejujoih dejavnikov uporabe RN. Za uinkovito delovanje potrebujejo, v primerjavi z ostalimi tehnologijami ienja, veliko prostora. Brix in Arias (2005) za ienje komunalnih odpadnih voda predlagata povrino 3,2 m2/PE pri globini 1 m. Obseneje povrine zahteva ienje odpadnih voda kmetijskih in prehranjevalnopredelovalnih dejavnosti, kjer nastajajo visoke koncentracije in koliine polutantov. Obmoja, kjer je prostor drag ali ga primanjkuje, torej niso najprimerneja za uporabo RN.
45
2.2.7.5
Ekonomski vidik
Velikokrat se v povezavi z RN omenja ekonominost uporabe v smislu nizkih strokov tako postavitve kot obratovanja in vzdrevanja naprave, seveda ob ustreznem ienju. To je seveda presplona trditev, ki potrebuje natannejo obravnavo. Po odloitvi za uporabo RN pri ienju konkretnega onesnaenja je najprej potrebna analiza polutantov skupaj s projektiranjem oziroma s strokovno doloitvijo parametrov sistema, kar je kljuno za uspeno delovanje in doseganje elenih rezultatov. Sledi konstrukcija oziroma postavitev RN in po potrebi dodatnih predistilnih enot, lovilcev, usmerjevalcev ter zbiralnikov odpadne vode, ki so vasih nujen del istilne verige. Glavne strokovne postavke pri postavitvi RN so tako zemljie, priprava gred (analiza prostora, oienje, izkop in oblikovanje gred), neprepustna podlaga, razlini substrati, rastline, vhodne, izhodne, nanaalne cevi in po potrebi rpalne naprave. Obratovalni stroki so povezani z vsakdanjim delovanjem in predstavljajo porabo elektrine energije sistemov s rpalkami za ustrezno pretakanje odpadne vode. Ko naprava deluje je treba na razlina asovna obdobja izvajati tudi vzdrevalna dela, od regulacije vodnih nivojev, razmnoevanja in odstranjevanja rastlinja do monitoringa iztoka iz RN. Po veletnem obratovanju naprave in ugotovljeni zmanjani uinkovitosti ienja je vasih treba zamenjati tudi substrat. Rousseau in sod. (2004) navajajo podatke o povprenih investicijskih strokih razlinih tipov RN v belgijski Flandriji, in sicer za povrinski tip RN 392 /PE, za vertikalne podpovrinske tipe 507 /PE, za horizontalne podpovrinske tipe 1258 /PE, za hibridne podpovrinske tipe 919 /PE in za terciarno uporabo RN 1645 /PE. Amerika okoljevarstvena agencija (EPA, 2000) je raziskovala stroke vzpostavitve devetih razlinih sistemov RN in podala pribline ocene finannih vlokov. Primerjava cene postavitve 4645 m2 velikih RN, s povrinskim in podpovrinskim tokom, je pokazala, da je za prvo potrebnih priblino $70.000 in za drugo priblino $120.000. Pri tem cena zemljia ni vkljuena. Reed (1993) podaja povpreno oceno strokov izgradnje RN, in sicer za povrinski tip $50.000/ha ter za podpovrinski tip $200.000/ha. Kljub temu pa je ugotovljena cena ienja odpadne vode za podpovrinski tip $163/m3 in za povrinski tip $206/m3, kar je posledica veje sposobnosti nianja BPK5 vrednosti odpadne vode podpovrinskih tipov.. Avtor ugotavlja, da je potrebna za 70 % veja povrina povrinskih tipov za doseganje istega znianja BPK5 vrednosti, kot pri podpovrinskih tipih RN. Glavna razlika v ceni obeh tipov RN gre na raun substrata, ki je predstavljal 40 % celotne cene RN s podpovrinskim tokom. Napravljena je bila tudi analiza tirih sistemov s povrinskim in petih s podpovrinskim tokom, ki je prav tako pokazala cenovno prednost povrinskih sistemov in nianje cene/m2 z veanjem skupne povrine sistema (EPA, 2000). Reed (1993) navaja primera, kjer potreben substrat za RN s podpovrinskim tipom predstavlja 53 % in 40 % celotnih strokov gradnje naprave.
46
Preglednica 6: Strokovni podatki izgradnje devetih analiziranih RN (EPA, 2000) Lokacija Povrinski tip RN Arcata, CA (1986) Gustine, CA (1987) Ouray, CO (1993) W.J.C., MS (1997) podpovrinski tip RN Carville, LA (1986) Mandeville, LA (1990) Mesquite, NV (1991) Sorrento, LA (1991) Ten stones, VT (1997) Povrina (ha) 3,0 9.,8 0,9 20,2 0,3 2,3 1,9 0,07 0,04 Stroki ($) 225.000 882.000 108.500 700.000 100.000 590.000 515.000 75.000 40.000 postavitve Stroki ( $/m2) 7,43 9,04 12,16 3,44 38,64 26,05 27,13 103,44 84,66
Razporeditev strokov podpovrinskega tipa RN

60 50 40 odstotki celotne cene 30 (%) 20 10 0 prostor priprava terena substrat gradnja popravki
glavne strokovne postavke
Slika 19: Razporeditev strokov postavitve RN s podpovrinskim tipom ( Reed, 1993) Blais in Weil (1999) sta primerjala stroke uporabe hibridne RN skupaj s predistilnimi enotami z alternativnim kropljenjem razredenih odpadnih voda po pokrajini pri odstranjevanju celotnih odpadkov mleno-pridelovalne dejavnosti. Stroki postavitve 8700 m2 velikega istilnega sistema, podani za leto 1997 v kanadskih dolarjih, so znaali $54.090, brez cene prostora, ki je e bil v lasti naronika. Znesek vkljuuje stroke projektiranja sistema, nadzora postavitve in zaetnega spremljanja delovanja, kar je predstavljalo 25 % skupne cene postavitve, ter stroke uporabljenih materialov in dela
47
izgradnje, skupaj s potrebnimi popravki po zaetku obratovanja. Naslednji korak je predstavljal doloitev letnega stroka v tridesetletnem obdobju, kolikor je bila predpostavljena ivljenjska doba RN. Tu so bile upotevane najrazlineje postavke, od strokov financiranja, izgradnje, obratovanja, vzdrevanja in kompenzacije za nezmonost uporabe zemljia za drugo dejavnost. Ugotovljena cena je bila $5.220/leto. Alternativa sistemu RN je tradicionalno povrinsko kropljenje odpadnih voda, v tem primeru je ocenjena koliina znaala 3500 m3/leto. Analiza strokov, ki je vsebovala shranjevalne enote in izvajanje kropljenja s pooblaenim izvajalcem, je podala ceno $7.506/leto. Rezultati torej kaejo, da je cenovno ugodneja uporaba RN, in sicer za $2.286/leto. Stroki uporabe kropljenja bi se e po sedmih letih izenaili z zaetnimi investicijskimi stroki RN. Podatki o kakovosti ienja omenjene RN dosegajo zahtevano uinkovitost in so predstavljeni v poglavju RN in ienje kmetijskih odpadnih voda na 39. strani. Celoten stroek, povezan z uporabo RN za ienje odpadnih voda, je odvisen od mnogih dejavnikov in zato zelo variabilen. Potrebna je individualna obravnava vsakega primera posebej, ki pokae prednosti in pomanjkljivosti. e je naronik RN lastnik zemljia, kjer bo naprava postavljena ali ima na svojem prostoru vir substrata, potem omenjena stroka odpadeta. e je zemljie obseno in neizrabljeno, substrat pa nedosegljiv ali drag, je racionalneja uporaba povrinskega tipa RN. Prav tako oblikovanost prostora, kjer bo postavljena RN, pogojuje uporabo rpalnih naprav in posledino porabo elektrine energije. Ocena skupne porabe materiala in energije treh nainov obdelave odpadnih voda treh naselij je pokazala prednost pol-centraliziranih RN v primerjavi s centralnimi mehaninim biolokim istilnim sistemom in odstranjevanjem odpadkov preko kanalizacije do 20 km oddaljene veje centralne naprave. Pri delovanju RN je bila ugotovljena 83 % manja poraba energije kot pri centralnih tehninih sistemih in 76 % manja kot pri odvajanju odpadkov na 20 km oddaljeno napravo. Pri vnosu potrebnih materialov sta pripadajoi vrednosti 76 % in 63 % v prid RN. Obenem pa so stroki postavitve treh sistemov priblino enaki, pri tem je sama izgradnja centralne naprave ceneja od izgradnje RN vendar prva potrebuje tudi kanalizacijsko omreje (Luederitz in sod., 2001).
48
3 3.1
MATERIAL IN METODE MATERIAL
3.1.1. Rastlinske istilne naprave RN so ena izmed ekoremediacijskih tehnologij varovanja, ohranjanja in obnavljanja okolja, ki primarno slui ienju irokega spektra odpadnih voda, hkrati pa na razline naine blagodejno vpliva na okoliki prostor. V poglavju Pregled objav so zbrani podatki o lastnostih in uspenosti uporabe RN predstavljali osnovo za primerjavo z naravovarstvenimi doloili in obstojeimi viri onesnaenja. 3.1.2. Zavarovano obmoje Kozjanski regijski park Kozjanski park nam je sluil kot primer celovitega zaitenega obmoja s pripadajoimi zakonskimi zahtevami zavarovanega obmoja, obmoij Natura 2000 in ekoloko pomembnih obmoij. Za pregleden vir slednjih smo izbrali Osnutek narta o upravljanju za zavarovano obmoje Kozjanski regijski park. Omenjeno obmoje smo izbrali tudi za analizo obstojeega stanja in virov onesnaevanja, na podlagi katerega lahko sklepamo tudi o stanju podobnih zaitenih obmojih. 3.1.3 Naravovarstvena zakonodaja v Sloveniji
Naravovarstvena zakonodaja v zadnjih letih vedno bolj pridobiva na obsegu in pomenu, kar se kae v tevilu najrazlinejih varstvenih kategorij, zakonov, predpisov in smernic varovanja naravnega okolja. Za namen ugotavljanja monosti uporabe RN pri uresnievanju omenjenih zahtev smo uporabili pregled varstvenih ciljev in razvojnih smernic sedmih krovnih naravovarstvenih zakonov, in sicer Zakona o varstvu okolja, Zakona o ohranjanju narave, Nacionalnega programa varstva okolja (NPVO), Resolucije NPVO, Zakona o vodah, Vodne in Nitratne direktive. Prav tako smo uporabili nekatere specifine zahteve, in sicer o mejnih vrednostih parametrov odpadne vode, ki se odvaja iz komunalne istilne naprave in mejnih vrednostih parametrov odpadne vode na iztoku male komunalne istilne naprave. 3.2 3.2.1 METODE DELA Pregled in analiza nacionalnih naravovarstvenih zahtev, vsebine narta upravljanja, virov onesnaenja in stanja okolja Kozjanskega regijskega parka in tehnologije RN
Na podlagi obstojeih nacionalnih naravovarstvenih dokumentov, vsebine narta upravljanja, podatkov o stanju okolja in virih onesnaenja Kozjanskega regijskega parka ter uspenosti in lastnostih uporabe RN smo s konceptualno analizo sekundarnih virov, ki so obsegali razpololjive knjige, lanke, poroila raziskovanj, besedila zakonov, podzakonskih aktov in drugih uradnih dokumentov, predstavili omenjene sklope. Zbrane informacije so nam sluile kot osnova za opredelitev raziskovalnega problema, hipotez, ciljev ter izhodie raziskave in vrednotenje spoznanj raziskovanja.
49
3.2.2
Ugotavljanje skladnosti splonih ciljev, specifinih zahtev in razvojnih usmeritev naravovarstvene zakonodaje z lastnostmi uporabe RN
V okviru kvalitativno primerjalnega raziskovanja smo z deskriptivno metodo opravili kritino primerjavo sekundarnih virov, na podlagi katere smo nato podali oceno skladnosti. Zbrane zahteve sedmih krovnih naravovarstvenih dokumentov, in sicer Zakona o varstvu okolja, Zakona o ohranjanju narave, Nacionalnega programa varstva okolja (NPVO), Resolucije NPVO, Zakona o vodah, Vodne in Nitratne direktive predstavljene v dveh kategorijah varstveni cilji in razvojne usmeritve smo primerjali z lastnostmi RN, opisanimi v prejnjih poglavjih raziskave. Za vsak varstveni cilj smo podali oceno skladnosti z RN, in sicer na podlagi kriterija ali uporaba RN vpliva na celotno oziroma delno uresniitev posameznega cilja ali pa na uresniitev cilja nima vpliva. Oceno skladnih in delno skladnih ciljev smo tudi obrazloili, pri tem pa upotevali, da uresnievanje ciljev ne pomeni, da je mono samo z uporabo RN zadostiti cilju, ampak ali uporaba RN prispeva k uresnievanju celotne vsebine posameznega cilja, delne vsebine posameznega cilja oziroma z vsebino cilja ni povezana. Za lajo identifikacijo monosti uporabe RN smo omenjene varstvene cilje in njihovo skladnost z RN prikazali tako v sklopu posameznega naravovarstvenega dokumenta kot po vsebinskih sklopih varstvenih ciljev. Na podlagi nekaterih specifinih naravovarstvenih zahtev in ugotovljenih istilnih sposobnosti RN, smo preverjali uspenost istilnih zmonosti RN tudi pri doseganju predpisanih mejnih vrednosti za izpust iz istilnih naprav. 3.2.3 Ugotavljanje skladnosti doloil nartov o upravljanju in virov onesnaenja zaitenih obmoij z lastnostmi uporabe RN na primeru Kozjanskega regijskega parka
Z raziskovalno tehniko tudija primera smo za Kozjanski regijski park ugotavljali skladnost posameznih doloil Osnutka narta o upravljanju za zavarovano obmoje Kozjanski regijski park z lastnostmi uporabe RN. Pri tem smo upotevali poslanstvo parka, varstvene in razvojne cilje ter cilje predstavitve in obiska. Za vsako doloilo smo ugotavljali skladnost z lastnostmi uporabe RN, in sicer ali obstaja popolna oziroma delna skladnost ali pa ne obstaja. Stopnjo skladnosti smo doloili na podlagi ugotovitve ali je z uporabo RN mono uresniiti celotno ali delno vsebino posameznega doloila oziroma je vsebina doloila nepovezana z uporabo RN. Z uporabo deskriptivno primerjalne metode kritine analize sekundarnih virov smo na podlagi obstojeih statistik in podatkov analizirali tudi glavne vire onesnaenja Kozjanskega parka, jih primerjali s podatki o istilnih sposobnostih RN in ugotavljali, ali so slednje uinkovita tehnologija odstranjevanja ugotovljenega onesnaenja. Uinkovitost RN smo izrazili s tremi oznakami: da, delno in ne, pri emer da pomeni sposobnost ienja, ne pomeni nesposobnost ienja in oznaka delno pomeni, da sposobnost ienja obstaja, vendar je lahko nezadostna.
50
3.2.4 Dopolnjevanje naravovarstvene zakonodaje Ob potrditvi RN kot primerne tehnologije pri uresnievanju splonih naravovarstvenih zahtev in upravljanju zaitenih obmoij smo predlagali opisne, iz raziskave izhajajoe dopolnitve k naravovarstvenim dokumentom. S ciljem vpeljevanja modernih in venamenskih pristopov reevanja problema varovanja okolja smo na doloenih mestih vsebinsko dopolnili dva naravovarstvena dokumenta, in sicer Uredbo o posebnih varstvenih obmojih (obmojih Natura 2000) in Program upravljanja obmoij Natura 2000 Operativni program 20072013. Dopolnitve smo predlagali z namenom sistematizacije uporabe, ki omogoa doseganje im vejih uinkov RN in drugih ekoremediacijskih tehnologij, in jih predstavili v prilogi raziskovalne naloge.
51
REZULTATI SKLADNOST NARAVOVARSTVENIH DOKUMENTOV Z LASTNOSTMI RN 4.1.1 SPLONI NARAVOVARSTVENI DOKUMENTI ZAKON O VARSTVU OKOLJA (Uradni list RS, t. 39/2006) Leta 1993 je bil sprejet Zakon o varstvu okolja, ki predstavlja krovni naravovarstveni dokument. Krovnost tega sistema se odraa v tem, da zakon ureja poleg varstva lovekovega okolja pred onesnaevanjem vseh vrst tudi trajnostno rabo in varstvo naravnih dobrin, kamor sodijo tudi naravne vrednote in biotska raznovrstnost. S tem je bil zartan tudi okvir za sistemsko ureditev podroja varstva narave, ki je bil postavljen z Zakonom o ohranjanju narave (1999) in s podzakonskimi akti, ki so izdani na njegovi podlagi oziroma temeljijo na njem.
4 4.1
Preglednica 7: Ugotavljanje skladnosti varstvenih ciljev in razvojnih smernic Zakona o varstvu okolja z lastnostmi RN ZAKON O VARSTVU OKOLJA Varstveni cilji (2. len, ZVO) 1 - prepreitev in zmanjanje obremenjevanja okolja 2 - ohranjanje in izboljevanje kakovosti okolja 3 - trajnostna raba naravnih virov 4 - zmanjanje rabe energije in veja uporaba obnovljivih virov energije 5 - odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljanje poruenega naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih sposobnosti 6 - poveevanje snovne uinkovitosti proizvodnje in potronje 7 - opuanje in nadomeanje uporabe nevarnih snovi Razvojne usmeritve (2. len, ZVO) 8 - spodbuja se proizvodnjo in potronjo, ki prispeva k zmanjanju obremenjevanja okolja 9 - spodbuja se razvoj in uporabo tehnologij, ki prepreujejo, odpravljajo ali zmanjujejo obremenjevanje okolja 10 - plauje se onesnaevanje in raba naravnih virov Skladnost z RN Da Delno Ne X X X X X X X X X X
52
Preglednica 8: Obrazloitev skladnosti varstvenih ciljev in usmeritev Zakona o varstvu okolja z lastnostmi RN Varstveni cilji ZVO Obrazloitev skladnosti z RN 1 DA RN so uspene pri ienju razlinih odpadnih voda 2 DA RN z odstranjevanjem polutantov ohranjajo prvotno stanje okolja, z zadrevanjem vode in nudenjem habitatov pa izboljujejo kakovost okolja 3 DELNO RN neposredno omogoajo trajnostno rabo nekaterih naravnih virov predvsem vodnih, preko ohranjanja in obnavljanja okolja pa tudi trajnostno rabo narave kot celote 4 DELNO RN za delovanje potrebujejo malo ali ni elektrine energije, prirasla rastlinska biomasa predstavlja energetski potencial 5 DA Zaradi posnemanja naravne zgradbe in procesov pri delovanju, RN omogoajo pogoje za vzpostavitev naravnih ravnovesij in regeneracijskih sposobnosti okolja 6 DELNO RN nimajo vpliva na proizvodnjo, z zadrevanjem vode pa omogoajo uinkovitejo potronjo slednje Razvojne usmeritve ZVO 9 DA RN so sonaravna tehnologija, ki prepreuje, odpravlja in zmanjuje obremenjevanje okolja 10 DELNO RN pod doloenimi pogoji lahko onesnaevalcem nudijo cenovno ugodnejo reitev od plaevanja za obremenjevanje in rabo naravnih virov ZAKON O OHRANJANJU NARAVE (Uradni list RS, t. 96/2004) Preglednica 9: Ugotavljanje skladnosti splonih varstvenih usmeritev Zakona o ohranjanju narave z lastnostmi RN ZAKON O OHRANJANJU NARAVE Splone varstvene usmeritve 1 - Zakon doloa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z namenom prispevati k ohranjanju narave. Ukrepi ohranjanja biotske raznovrstnosti so ukrepi, s katerimi se ureja varstvo prosto iveih rastlinskih in ivalskih vrst vkljuno z njihovim genskim materialom in habitati ter ekosistemi, in omogoa trajnostno rabo sestavin biotske raznovrstnosti ter zagotavlja ohranjanje naravnega ravnovesja (1. len) 2 - Biotska raznovrstnost se v naravi ohranja z ohranjanjem naravnega ravnovesja (2. len) 3 S sistemom varstva naravnih vrednot se zagotavljajo pogoji za ohranitev lastnosti naravnih vrednot oziroma naravnih procesov, ki te lastnosti vzpostavljajo oziroma ohranjajo, ter pogoji za ponovno vzpostavitev naravnih vrednot (4. len) Skladnost z RN Da Delno Ne
53
Preglednica 10: Obrazloitev skladnosti varstvenih usmeritev Zakona o ohranjanju narave z lastnostmi RN Varstvene usmeritve ZON 1 DA Obrazloitev skladnosti z RN RN z odstranjevanjem onesnaenja neposredno itijo obstojee ekosisteme in biotsko raznolikost, posredno pa s svojo sonaravno zgradbo ustvarjajo dodatne habitate za razline organizme RN s istilnimi zmonostmi prepreujejo vnos polutantov v okolje in tako ohranjajo naravno ravnovesje RN so s istilnimi sposobnostmi in sonaravno zgradbo eden od nainov zagotavljanja pogojev za ohranitev lastnosti naravnih vrednot oziroma naravnih procesov ter pogojev za ponovno vzpostavitev naravnih vrednot
2 DA
3 DA
NACIONALNI PROGRAM VARSTVA OKOLJA / NPVO Na podlagi 47. lena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, t. 32/93 in 1/96) ter na podlagi 168. lena poslovnika Dravnega zbora (Uradni list RS, t. 40/93, 80/94, 28/96 in 26/97) je Dravni zbor leta 1999 sprejel Nacionalni program varstva okolja (v nadaljnjem besedilu: NPVO). Gre za osnovni strateki dokument na podroju varstva okolja, katerega cilj je splono izboljanje okolja in kakovosti ivljenja ter varstvo naravnih virov. V ta namen program doloa cilje na posameznih podrojih za doloena asovna obdobja in prednostne naloge ter ukrepe za dosego teh ciljev. NPVO je pripravljen na podlagi Zakona o varstvu okolja in je skladen z okoljskim programom Evropske skupnosti, ki obravnava kljune okoljske cilje in prednostne naloge, ki zahtevajo vodenje s strani skupnosti. NPVO tako izpolnjenje obveznosti prenosa pravnega reda EU v slovenski pravni red, po drugi strani pa operacionalizacijo ciljev in ukrepov doloenih v skupnih dokumentih Evropske skupnosti (Resolucija,2005).
54
Preglednica 11: Ugotavljanje skladnosti varstvenih ciljev Nacionalnega programa varstva okolja z lastnostmi RN Skladnost z RN NACIONALNI PROGRAM VARSTVA OKOLJA Varstveni cilji Da Delno Ne VODNO OKOLJE 1 - Zmanjanje emisij iz tokovnih virov odpadne vode iz X industrije, ivinorejskih farm in komunalne odpadne vode 2 - Zmanjanje emisij iz razprenih virov intenzivno X kmetijstvo, razprena poselitev brez urejenega ienja odpadnih voda, promet 3 - Sanacija starih bremen, ki ogroajo vodno okolje X 4 - Sanacija in prepreitev neustreznih posegov v vodno X okolje RAVNANJE Z ODPADKI 5 - Zmanjanje nastajanja in nevarnostnega potenciala X odpadkov pri izvoru 6 - Poveanje snovne in energetske izrabe odpadkov ter X zmanjevanje emisij toplogrednih plinov 7 - Vzpostavitev uinkovitega sistema ravnanja z odpadki X 8 - Postopna odprava starih bremen X BIOTSKA RAZNOVRSTNOST IN GENSKI VIRI 9 - Prepreevanje zmanjevanja biotske raznovrstnosti na X ravni ekosistemov (in habitatnih tipov), vrst (in habitatov) ter genomov (in genov) 10 - Prepreevanje nadaljnjega ogroanja naravnega X ravnovesja zaradi neustreznega izkorianja rastlinskih in ivalskih vrst TLA IN GOZD 11 - Omejevanje keminega onesnaevanja tal in izvedba X nujnih sanacij 12 - Omejevanje fizikalne degradacije tal (zbitost, X erozijo...) 13 - Omejevanje nadaljnje degradacije gozdnih tal X ZRAK 14 - Zmanjevanje onesnaevanja zraka iz industrijskih X virov 15 - Zmanjanje emisij iz termoelektrarn X 16 - Obvladovanje onesnaevanja zraka zaradi prometa X 17 - Zmanjevanje emisij iz individualnih in skupinskih X (kotlovnice) kuri v naseljih 18 - Zmanjevanje vzrokov za pojav fotokemijskega X smoga in troposferskega ozona 19 - Odprava uporabe CFC X 20 - Zmanjanje emisij toplogrednih plinov (Kioto) X 21 - Obvladovanje problemov onesnaevanja zraka na X velike razdalje
55
22 - Zmanjanje hrupa zaradi cestnega prometa Preglednica 12: Obrazloitev skladnosti varstvenih ciljev Nacionalnega programa varstva okolja z lastnostmi RN Varstveni NPVO 1 DA 2 DA cilji Obrazloitev skladnosti z RN
3 DELNO 4 DELNO 5- DA 6 DELNO 7 DELNO 8 DELNO 9 DA 11 DELNO 12 DELNO 13 DELNO
RN so ob primernem nartovanju sposobne ienja komunalnih, kmetijskih in industrijskih odpadnih voda RN so zaradi prostorske prilagodljivosti in monosti ienja na mestu nastanka onesnaenja primerne za odstranjevanje tako netokovnih virov kot virov onesnaenja razprene poselitve RN skupaj z drugimi ekoremediacijskimi metodami omogoajo sanacijo starih bremen npr. odlagali odpadkov Z uporabo RN je mogoe povrniti neustrezne posege v vodna okolja npr. veanje zadrevalnih sposobnosti vode pri kanaliziranih vodotokih Zaradi prilagajanja prostoru in delovanja brez elektrine energije je RN mono uporabiti na mestu nastanka odpadkov RN preko ponovne uporabe oiene vode in ob tem nastale rastlinske biomase za energijo ali hrano organizmom, omogoajo snovno in energetsko izrabo odpadkov RN so s istilnimi sposobnostmi in sonaravnimi lastnostmi eden izmed osnovnih elementov sistemov za doseganje uinkovitega ravnanja z odpadki RN skupaj z drugimi ekoremediacijskimi metodami uspeno odstranjujejo onesnaevanje starih bremen (odlagalia odpadkov) RN z monostjo ienja najrazlinejih odpadnih voda na mestu nastanka lahko neposredno itijo biotsko raznovrstnost, tako ekosistemov kot posameznih vrst Z RN je mogoe istiti in sanirati nekatera kemina obremenjevanja Prek primerne umestitve v prostor RN zadrujejo vodo in onemogoajo erozijske procese RN s prestrezanjem in odstranjevanjem polutantov ter nudenjem habitatov in zadrevanjem vode itijo gozdne povrine pred degradacijo
RESOLUCIJA NPVO 20052012 Resolucija NPVO vsebuje tevilne programe iz celotnega spektra kvalitete okolja, mi pa smo izbrali tri sklope: biotsko raznovrstnost, varstvo naravnih vrednot in upravljanje z vodami.
56
I. OHRANJANJE BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti S sklepom dne 20.12.2001 jo je sprejela Vlada RS in za obdobje 2002-2012 doloa sklop specifinih ciljev in usmeritev za usklajeno izvajanje ukrepov, ki prispevajo k doseganju treh glavnih ciljev Konvencije o bioloki raznovrstnosti. Preglednica 13: Ugotavljanje skladnosti glavnih ciljev Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti z lastnostmi RN Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti Glavni cilji 1 - ohranjanje biotske raznovrstnosti 2 - trajnostna raba njenih sestavin 3 - potena in pravina delitev koristi genskih virov Skladnost z RN Da Delno Ne X X X
Preglednica 14: Obrazloitev skladnosti glavnih ciljev Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti z lastnostmi RN Cilji Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti 1 DA Obrazloitev skladnosti z RN RN z odstranjevanjem razlinih polutantov, nudenjem ivljenjskega prostora, hrane in vode ohranjajo biotsko raznovrstnost
Operativni program ohranjanja biotske raznovrstnosti Program predvideva varstvene cilje za ohranjanje visoke stopnje biotske raznovrstnosti in zaustavitev upadanja biotske raznovrstnosti do leta 2010. Preglednica 15: Ugotavljanje skladnosti varstvenih ciljev Operativnega programa ohranjanja biotske raznovrstnosti z lastnostmi RN Operativni program ohranjanja biotske raznovrstnosti Skladnost z RN Varstveni cilji Da Delno Ne 4 - ohranitev oziroma doseganje ugodnega stanja X ogroenih vrst in habitatnih tipov 5 - ohranitev oziroma doseganje ugodnega stanja (obsega in kvalitete) habitatov vrst in habitatnih tipov, za katere so opredeljena obmoja, pomembna za ohranitev biotske X raznovrstnosti (ekoloko pomembnih obmoij, obmoij Natura 2000, Ramsarskih lokalitet) 6 - uinkovito in usklajeno ohranjanje narave v X zavarovanih obmojih z upravljalskimi narti in drugimi ukrepi 7 - dvig standarda vseh ravnanj z ivalmi prostoiveih X vrst 8 - zagotovitev trajnostne rabe sestavin biotske X raznovrstnosti ter sonaravno poseganje v naravo
57
Preglednica 16: Obrazloitev skladnosti varstvenih ciljev Operativnega programa ohranjanja biotske raznovrstnosti z lastnostmi RN Varstveni cilji Operativnega programa ohranjanja biotske raznovrstnosti 4 DA Obrazloitev skladnosti z RN
5 DA
6 DELNO 7 DELNO 8 DELNO
RN z odstranjevanjem razlinih polutantov, nudenjem ivljenjskega prostora, hrane in vode prispevajo k ohranjanju in doseganju ugodnega stanja ogroenih vrst in habitatnih tipov RN z odstranjevanjem razlinih polutantov, nudenjem ivljenjskega prostora, hrane in vode prispevajo k ohranjanju in doseganju ugodnega stanja ogroenih vrst in habitatnih tipov Uporaba RN je zaradi sonaravnosti in venamenskih ter celostnih uinkov uporabe uinkovit ukrep ohranjanja narave zavarovanih obmoij RN z odstranjevanjem polutantov neposredno varujejo nekatere prostoivee ivali in jim nudijo habitate Postavitev in delovanje RN predstavlja sonaravno poseganje v naravo
II. VARSTVO NARAVNIH VREDNOT Operativni program varstva naravnih vrednot Preglednica 17: Ugotavljanje skladnosti varstvenih ciljev Operativnega programa varstva naravnih vrednot z lastnostmi RN Operativni program varstva naravnih vrednot Varstveni cilji 9 - Ohranitev lastnosti, zaradi katerih so deli narave opredeljeni za naravno vrednoto doloene zvrsti ter v najveji moni meri tudi vseh drugih lastnosti 10 - Obnovitev pokodovanih oziroma unienih naravnih vrednot 11 - Zagotovitev rabe naravnih vrednot na nain, ki jih ne ogroa 12 - Zagotovitev ex-situ varstva naravnih vrednot, katerih ohranjanje v naravi, na mestu nahajalia ni mono Skladnost z RN Da Delno Ne X X X X
58
Preglednica 18: Obrazloitev skladnosti varstvenih ciljev Operativnega programa varstva naravnih vrednot z lastnostmi RN Varstveni cilji Operativnega programa varstva naravnih vrednot 9 - DA 10- DELNO 11- DELNO Obrazloitev skladnosti z RN RN s istilnimi sposobnostmi varujejo naravne vrednote RN z ostalimi ekoremediacijskimi metodami omogoajo obnovitev naravnih vrednot Z uporabo RN lahko varujemo naravne vrednote pred nekaterimi vplivi npr. turistinih ogledov, obdelovanja blinjih kmetijskih povrin
III. NACIONALNI PROGRAM UPRAVLJANJA Z VODAMI Nacionalni program upravljanja z vodami je dokument, ki doloa politiko upravljanja z vodami in pri tem zlasti cilje, usmeritve in prioritete. Upravljanje z vodami je v slovenskem pravnem redu urejeno s predpisi na podroju voda in okolja na evropsko primerljiv nain in celovito obravnava podroja varstva, rabe in urejanja voda. Operativni program za varstvo voda pred onesnaenjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje (20042008) Varstveni cilji predvidevajo doseganje izboljanja stanja kakovosti podzemnih voda (doseganje padajoih trendov vsebnosti nitratov v podzemnih vodah na vseh vodonosnikih in znianje delea merilnih mest, kjer je mejna vrednost preseena pogosto (2550 %) ali zelo pogosto (ve kot 50 %) in doseganje mejnih vrednosti za nitrate v pitni vodi v skladu s pravilnikom o pitni vodi).
59
Preglednica 19: Ugotavljanje skladnosti varstvenih ciljev Operativnega programa za varstvo voda pred onesnaenjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje z lastnostmi RN Operativni program za varstvo voda pred onesnaenjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje (20042008) Varstveni cilji 13 - ukrepi za strokovno utemeljeno gnojenje po naelih dobre kmetijske prakse in ob upotevanju mejnih vrednosti letnih vnosov 14 - izgradnja skladinih kapacitet ivinskih gnojil 15 - obveznost priprave gnojilnih nartov na podlagi analize tal 16 - vkljuevanje v finanne sheme Programa za razvoj podeelja 2008 17 - prilagajanje ivinorejskih obratov okoljskim standardom uvajanje najboljih poznanih in preizkuenih tehnologij (BAT) na podlagi referennih dokumentov (BREF) 18 - izdelava programov prilagoditev oziroma sanacijskih programov in pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja 2007 izjeme 2010 Skladnost z RN Da Delno Ne X X X X X X
Preglednica 20: Obrazloitev skladnosti varstvenih ciljev Operativnega programa za varstvo voda pred onesnaenjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje z lastnostmi RN Varstveni cilji Operativnega programa za varstvo voda pred onesnaenjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje 14 DELNO 16 DELNO 17 DELNO 18 DELNO Obrazloitev skladnosti z RN
Za uinkovito uporabo RN potrebujejo tudi zbiralne strukture in tako ob ienju hkrati zadostimo omenjenemu cilju RN so ekonomino uinkovite in kot take primerne za vkljuevanje v finanne sheme razvoja podeelja RN so eden od nainov prilagajanja ivinorejskih obratov okoljskim standardom RN lahko prispevajo pri izvajanju sanacijskih programov in omogoajo okoljevarstveno skladno kmetovanje
60
Program za zmanjanje tveganja zaradi uporabe pesticidov Preglednica 21: Ugotavljanje skladnosti varstvenih ciljev Programa za zmanjanje tveganja zaradi uporabe pesticidov z lastnostmi RN Program za zmanjanje tveganja zaradi uporabe pesticidov Varstveni cilji 19 - doseganje izboljanja stanja podzemnih voda in doseganje mejnih vrednosti za pesticide v pitni vodi ter virih pitne vode, skladno s Pravilnikom o pitni vodi 20 - zmanjati nevarnost in tveganje uporabe pesticidov na okolje in vodno okolje 21 - izboljati kontrolo uporabe pesticidov 22 - zamenjava nevarnih aktivnih sestavin pesticidov z manj nevarnimi 23 - promocija kmetovanja ob zmanjani uporabi pesticidov ali brez njihove uporabe 24 - transparenten sistem monitoringa in poroanja o uspehih doseganja ciljev in razvoj ustreznih kazalcev Skladnost z RN Da X X X X X X Delno Ne
Preglednica 22: Obrazloitev skladnosti varstvenih ciljev Programa za zmanjanje tveganja zaradi uporabe pesticidov z lastnostmi RN Varstveni cilji Programa za zmanjanje Tveganja zaradi uporabe pesticidov 19 DA Obrazloitev skladnosti z RN RN s sposobnostjo odstranjevanja pesticidov omogoajo doseganje predpisanih mejnih vrednosti za vodna telesa RN s sposobnostjo odstranjevanja pesticidov zmanjujejo vpliv slednjih na okolje
20 DA
61
Operativni program odvajanja in ienja odpadnih voda (20042015) Preglednica 23: Ugotavljanje skladnosti varstvenih ciljev Operativnega programa odvajanja in ienja odpadnih voda z lastnostmi RN Operativni program odvajanja in ienja odpadnih voda (20042015) Varstveni cilji 25 - Zagotavljanje ustreznega zbiranja, odvajanja in ienja komunalnih odpadnih voda: / Obveznosti izgradnje istilnih naprav s pripadajoim kanalizacijskim omrejem za obmoja poselitve > 100.000 PE 2005 / Obveznosti izgradnje istilnih naprav s pripadajoim kanalizacijskim omrejem za obmoja poselitve 15.000 100.000 PE 2010 / Obveznosti izgradnje istilnih naprav s pripadajoim kanalizacijskim omrejem za obmoja poselitve 2.000 15.000 PE 2015 / Obveznosti izgradnje istilnih naprav s pripadajoim kanalizacijskim omrejem za obmoja poselitve > 10.000 PE na obutljivih obmojih 2008 26 - izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem dobrega kemijskega stanja povrinskih in podzemnih vodah do leta 2013 27 - izpolnjevanje zahtev glede predpisanih standardov kakovosti povrinskih in podzemnih voda, e so namenjene oskrbi prebivalstva s pitno vodo 28 - prepreevanje pojava evtrofikacije povrinskih voda na obutljivih obmojih 29 - izpolnjevanje zahtev glede okoljskih standardov kakovosti za povrinske vode, ki veljajo za kopalne vode Skladnost z RN Da Delno Ne
X X X X
62
Preglednica 24: Obrazloitev skladnosti varstvenih ciljev Operativnega programa odvajanja in ienja odpadnih voda z lastnostmi RN Varstveni cilji Operativnega programa odvajanja in ienja odpadnih voda 25 DELNO 26 DA 27 DA 28 DA 29 DA Obrazloitev skladnosti z RN
RN omogoajo ustrezno ienje komunalnih odpadnih voda RN s irokim spektrom istilnih sposobnostmi omogoajo doseganje dobrega kemijskega stanja voda RN s istilnimi sposobnostmi omogoajo varovanje in ienje vodnih virov RN ob primernem nartovanju lahko uinkovito odstranjujejo snovi, ki povzroajo evtrofikacijo RN s istilnimi sposobnostmi omogoajo doseganje standardov kakovosti kopalnih voda
ZAKON O VODAH (Uradni list RS, t. 67/2002) Preglednica 25: Ugotavljanje skladnosti varstvenih ciljev in nael upravljanja z vodami Zakona o vodah z lastnostmi RN ZAKON O VODAH Varstveni cilji (2. len) 1 - Cilj upravljanja z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljii je doseganje dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov, zagotavljanje varstva pred kodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih koliin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoa razline vrste rabe voda ob upotevanju dolgoronega varstva razpololjivih vodnih virov in njihove kakovosti Naela upravljanja z vodami (3. len) 2 - naelo celovitosti, ki upoteva naravne procese in dinamiko voda ter medsebojno povezanost in soodvisnost vodnih in obvodnih ekosistemov na obmoju povodja 3 - naelo dolgoronega varstva kakovosti in smotrne rabe razpololjivih vodnih virov 4 - naelo zagotavljanja varnosti pred kodljivim delovanjem voda, ki izhaja iz potreb po varnosti prebivalstva in njihovega premoenja, ob upotevanju delovanja naravnih procesov 5 - naelo ekonomskega vrednotenja voda, ki vkljuuje stroke obremenjevanja, varstva in urejanja voda 6 - naelo sodelovanja javnosti, ki omogoa sodelovanje javnosti pri sprejemanju nartov upravljanja z vodami 7 - naelo upotevanja najboljih razpololjivih tehnik in novih dognanj znanosti o naravnih zakonitosti Skladnost z RN Da Delno Ne
X X X X X X
63
Preglednica 26: Obrazloitev skladnosti varstvenih ciljev Zakona o vodah z lastnostmi RN Varstveni cilji Zakona o vodah 1 DA Obrazloitev skladnosti z RN RN s ienjem odpadnih voda omogoajo doseganje dobre kakovosti voda, z zadrevanjem omogoajo doseganje dobre koliine voda v okolju in z monostjo ponovne uporabe vode njeno trajnostno rabo RN s sonaravno zgradbo in procesi prispevajo k naelu celovitosti RN s sposobnostjo ienja in zadrevanja vode omogoajo naelo dolgoronega varstva kakovosti in smotrne rabe vodnih virov RN z zadrevanjem in postopnim sproanjem vode prispevajo pri varstvu pred poplavami in suami RN z ekonominostjo uporabe zniujejo stroke obremenjevanja, varstva in urejanja voda RN spadajo med noveje sonaravne tehnologije ienja odpadnih voda, ki obenem na razline naine dodatno blagodejno vplivajo na okolje
Naela upravljanja z vodami 2 DELNO 3 DA 4 DELNO 5 DELNO 7 DA
VODNA DIREKTIVA Preglednica 27: Ugotavljanje skladnosti glavnega cilja Vodne direktive z lastnostmi RN (Globevnik, 2006) VODNA DIREKTIVA Cilj Vodne direktive je, da vsa vodna telesa povrinskih voda doseejo dobro ekoloko in dobro kemijsko stanje, vodna telesa podzemnih voda pa dobro koliinsko ter dobro kemijsko stanje do leta 2015. Odloilni kriteriji za dosego teh ciljev so bioloka in kemijska kakovost voda ter ustrezna morfologija in hidrologija vodnega telesa (Globevnik, 2006) Skladnost z RN Da Delno Ne X
64
Preglednica 28: Obrazloitev skladnosti glavnega cilja Vodne direktive z lastnostmi RN Cilj Vodne direktive 1 DA Obrazloitev skladnosti z RN RN s istilnimi sposobnostmi omogoajo doseganje dobrega ekolokega in kemijskega stanja vodnih teles, z sonaravno zgradbo in zadrevanjem vode v okolju pa prispevajo k ustrezni morfologiji in hidrologiji vodnih teles
NITRATNA DIREKTIVA Preglednica 29: Ugotavljanje skladnosti glavnega cilja Nitratne direktive z lastnostmi RN (Globevnik, 2006) NITRATNA DIREKTIVA Cilj nitratne direktive je zlasti omejitev nitratnih obremenitev iz kmetijstva in tako prepreevanje nadaljnjega onesnaevanja (Globevnik, 2006) Skladnost z RN Da Delno Ne X
Preglednica 30: Obrazloitev skladnosti glavnega cilja Nitratne direktive z lastnostmi RN Cilj Nitratne direktive 1 DA Obrazloitev skladnosti z RN RN so na podlagi istilne uinkovitosti in prostorskega umeanja sposobne odstranjevati tako tokovne kot netokovne nitratne obremenitve kmetijstva
4.1.2
NARAVOVARSTVENI DOKUMENT ZAITENEGA OBMOJA
Osnutek narta upravljanja za zavarovano obmoje Kozjanski regijski park Osnutek narta upravljanja za zavarovano obmoje Kozjanski regijski park je delo Javnega zavoda Kozjanski park in je vir sledeih podatkov o poslanstvu in ciljih parka.
65
Preglednica 31: Ugotavljanje skladnosti elementov poslanstva Kozjanskega regijskega parka z lastnostmi RN Poslanstvo Kozjanskega regijskega parka 1 - Ohranjati habitate, predvsem evropsko pomembnih vrst, znailno krajino in kulturno dediino 2 - Obiskovalcem omogoiti ogled zanimivosti in jim s pestro ponudbo programov omogoiti aktivno preivljanje prostega asa, polno zanimivih doivetij 3 - Povezovati lokalne skupnosti in druge akterje v prostoru, ustvarjati razvojne prilonosti zase in za lokalno prebivalstvo ter postati glavni dejavnik trajnostnega razvoja v obmoju 4 - Dvigniti kakovost bivanja za prebivalce ter ugled in prepoznavnost ire regije doma in v Evropi 5 - Krepiti mednarodne povezave in razpoznavnost parka ter dvigati raven ozaveenosti Skladnost z RN Da Delno Ne X X X X X
Preglednica 32: Obrazloitev skladnosti poslanstva Kozjanskega regijskega parka z lastnostmi RN Poslanstvo Kozjanskega Obrazloitev skladnosti z RN regijskega parka 1 DELNO RN z monostjo odstranjevanja onesnaenja na mestu nastanka ohranjajo pomembne habitate, z sonaravno podobo pa tudi znailno krajino 2 DELNO RN z odstranjevanjem s turizmom povezanega onesnaenja posredno omogoajo razvoj trajnostne turistine ponudbe 3 DELNO RN z odstranjevanjem s turizmom in kmetijsko dejavnostjo povezanega onesnaenja posredno omogoajo razvoj trajnostnega razvoja obmoja 4 DA RN s ienjem onesnaenja dvigujejo kakovost bivalnega okolja tako za prebivalce kot obiskovalce, na podlagi uporabe naravnih principov pri upravljanju zaitenih obmoij pa je mogoe graditi tudi ugled in prepoznavnost 5 DELNO Prisotnost RN je mogoe vkljuiti v turistino ponudbo in hkrati uporabiti pri izobraevanju ljudi o pomenu ohranjene narave
66
Preglednica 33: Ugotavljanje skladnosti splonih varstvenih ciljev, splonih razvojnih ciljev ter ciljev predstavitve in obiska Kozjanskega regijskega parka z lastnostmi RN Osnutek narta o upravljanju Kozjanskega regijskega parka Sploni varstveni cilji 1 - ohranjanje naravovarstveno pomembnih habitatov in vrst v ugodnem stanju 2 - ohranjanje in krepitev stanja biodiverzitete 3 - poveanje delea ekoloko pomembnih habitatov 4 - ohranjanje naravnih vrednot 5 - ohranjanje kulturne dediine 6 - ohranjanje kulturne krajine 7 - izboljanje kakovosti povrinskih in podzemnih voda 8 - sanacija ekoloko degradiranih obmoij 9 - dvig stopnje poznavanja in raziskanosti prostora Sploni razvojni cilji 10 - trajnostni razvoj, ki temelji na domaih naravnih in lovekih virih 11 - razvoj proizvodnih dejavnosti, ki temeljijo na trajnostni rabi naravnih dobrin 12 - dvig stopnje osveenosti, izobrazbe in projektne usposobljenosti prebivalstva 13 - krepitev identitete s tradicijo, kulturnimi in naravnimi vrednotami obmoja 14 - podpora in sodelovanje pri vzpostavljanju novih delovnih mest in podjetnikih prilonosti 15 - uinkoviteja trajnostna izraba energije iz lokalnih obnovljivih virov 16 - opredeljena obmoja irjenja naselij in infrastrukture 17 - ekstenzivno kmetovanje in kmetovanje v skladu s SKOPom s prednostno podporo ekolokemu kmetovanju 18 - oivitev in ohranjanje tradicionalnih obrti in proizvodov 19 - razvoj okolju prijaznega in raziskovalnega turizma 20 - formiranje produktov in storitev Kozjanskega parka kot celovitega produkta v sodelovanju z nosilci turistinih ponudb 21 - promocija zavarovanega obmoja 22 - inovativni projekti trajnostnega razvoja Cilji predstavitve in obiska 23 - doivetje narave 24 - doivetje kulture 25 - doivetje tradicionalnega podeelja 26 - monost izobraevanja 27 - monost raziskovanja 28 - monost nakupa lokalnih proizvodov 29 - storitve okolju prijaznega turizma Skladnost z RN Da Delno Ne X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X
67
Preglednica 34: Obrazloitev skladnosti splonih varstvenih ciljev, splonih razvojnih ciljev ter ciljev predstavitve in obiska Kozjanskega regijskega parka z lastnostmi RN Sploni varstveni cilji Kozjanskega parka 1 DA 2 DA 3 DELNO 4 DELNO 6 DELNO 7 DA 8 DELNO 9 DELNO Obrazloitev skladnosti z RN RN z odstranjevanjem onesnaenja in prostorskim prilagajanjem danim okoljskim razmeram neposredno prepreujejo nevarne vplive na zaitene habitate in vrste RN s sposobnostjo odstranjevanja polutantov, nudenjem habitatov, zadrevanjem in postopnim sproanjem vode v okolje omogoajo ohranjanje in krepitev biotske raznolikosti RN s sonaravno zgradbo in v povezavi z ostalimi ekoremediacijskimi metodami ustvarjajo nove ekosisteme RN z odstranjevanjem onesnaenja omogoajo ohranjanje naravnih vrednot RN zaradi sonaravne podobe sovpadajo z obstojeo krajino RN s sposobnostjo ienja irokega spektra odpadnih voda omogoajo izboljanje kvalitete vodnih teles RN zaradi sonaravne zgradbe v povezavi z ostalimi ekoremediacijskimi metodami omogoajo sanacijo ekoloko degradiranih obmoij Za namen nartovanja in kasnejega spremljanja delovanja RN je potrebno opravljati razline raziskave okolja
Sploni razvojni cilji 10 DELNO RN s ienjem, zadrevanjem in ponovno uporabo vode omogoajo trajnostno ravnanje z vodnimi viri in naravnimi vrednotami, pri vzdrevanju lahko sodelujejo tamkajnji prebivalci 12 DELNO RN s svojo prisotnostjo in prek vzdrevanja ter turistinih predstavitev omogoajo dvigovanje osveenosti in usposobljenosti prebivalstva o pomenu ohranjanja naravnih okolij 14 DELNO Vzpostavljanje in vzdrevanje RN omogoa delovna mesta, odpravljanje negativnih vplivov na okolje pa spodbuja podjetnike monosti 15 DELNO Delovanje RN brez elektrine energije in energetski potencial prirasle rastlinske biomase omogoa trajnostno izrabo nekaterih virov 17 DELNO RN pomagajo pri odstranjevanju negativnih vplivov kmetijske dejavnosti na okolje 19 DELNO RN so sposobne istiti turistino onesnaenje (komunalne odpadne vode, promet) 21 DELNO RN lahko, kot relativno nepoznana in inovativna, na naravnih procesih osnovana tehnologija ienja, prispevajo k promociji zaitenih obmoij
68
22 DA Cilji predstavitve in obiska 23 DA
RN z venamenskimi uinki uporabe in sonaravnim znaajem e posebej sovpadajo s trajnostnim razvojem zaitenih obmoij RN s sposobnostjo ienja turistinih, kmetijskih, prometnih odpadnih voda in z nudenjem habitatov ivim bitjem varujejo in ustvarjajo okolje ter tako posredno kot neposredno omogoajo doivetje narave RN zaradi posnemanja naravnih procesov pri ienju odpadnih voda lovekovih dejavnosti omogoajo izobraevanje o pomenu istega in stabilnega okolja za dolgorono preivetje in kvalitetno ivljenje nae drube Prisotnost RN nudi okolje za raziskovanje mokrinih ekosistemov, procesov naravnega ienja razlinih onesnaenj, vplive na okolje, iva bitja RN z odstranjevanjem turistinega onesnaenja omogoajo vejo in okolju prijazno turistino ponudbo
26 DA
27 DA 29 DA
Preglednica 35: Ugotavljanje skladnosti varstvenih in razvojnih ciljev za 1. in 3. upravljavsko obmoje Kozjanskega parka z lastnostmi RN Osnutek narta o upravljanju Kozjanskega regijskega parka Varstveni cilji za 1. upravljavsko obmoje 30 Ohranjanje vrst 31 Ohranjanje rasti in habitatov 32 Ohranjanje naravnih procesov 33 Ohranjanje biotske raznovrstnosti 34 Ustrezna mrea in obseg strogo zavarovanih obmoij 35 Ohranjanje kulturne dediine 36 Ohranjanje vodnih reimov in poveano zadrevanje voda Razvojni cilji za 1. upravljavsko obmoje 37 Privlanost obmoja kot obmoja ohranjene narave 38 Privlanost kulturne dediine 39 - Visoka kakovost kulturne in druge ponudbe 40 Zmanjana poplavna ogroenost 41 Trajnostno zagotavljanje kakovostne vode za zavarovano in sosednja obmoja 42 Raziskave narave in zgodovine Varstveni cilji za 3. upravljavsko obmoje 43 ohranjanje poselitve 44 ohranjanje in varovanje kulturne dediine 45 ohranjanje naravnih vrednot, biodiverzitete/vrst v naseljih 46 stalno zmanjevanje obremenitev okolja (vode, tla, zrak) Skladnost z RN Da Delno Ne X X X X X X X X X X X X X X X X X
69
Razvojni cilji za 3. upravljavsko obmoje 47 monost razvoja in iritve centralnih naselij 48 - razvoj trajnostnih dejavnosti v industrijsko-obrtnih conah 49 poveanje delea visokih tehnologij 50 poveanje podjetnikih prilonosti 51 poveanje obsega trajnostnih storitvenih dejavnosti 52 krepitev mree informacijskih tok
X X X X X X
Preglednica 36: Obrazloitev skladnosti varstvenih in razvojnih ciljev za 1. in 3. upravljavsko obmoje Kozjanskega parka z lastnostmi RN Varstveni cilji za 1. Obrazloitev skladnosti z RN upravljavsko obmoje 30 DA RN s sposobnostjo odstranjevanja onesnaenja in nudenja ivljenjskega okolja ohranjajo vrste 31 DA RN s sposobnostjo odstranjevanja onesnaenja in sonaravno zgradbo ohranjajo in ustvarjajo rastia ter habitate 32 DA RN s sposobnostjo odstranjevanja onesnaenja in sonaravno zgradbo ohranjajo in ustvarjajo naravne procese 33 DA RN s sposobnostjo odstranjevanja onesnaenja in nudenja ivljenjskega okolja ohranjajo biotsko raznovrstnost 36 DELNO RN zaradi zgradbe in naina delovanja, predvsem pa z uporabo zakljunih bazenov omogoajo zadrevanje vode Razvojni cilji za 1. upravljavsko obmoje 37 DA RN so zaradi sonaravne podobe skladne z ohranjeno naravo in prispevajo k privlanosti obmoja 40 DA RN zaradi potenciala zadrevanja vode zmanjujejo poplavno ogroenost 41 DA RN so sposobne varovanja in ienja pitne vode 42 DELNO Prisotnost RN nudi okolje za raziskovanje mokrinih ekosistemov, procesov naravnega ienja razlinih onesnaenj, vplive na okolje, iva bitja Varstveni cilji za 3. upravljavsko obmoje 43 DELNO RN s ienjem komunalnih odpadnih voda omogoajo iz vidika onesnaevanja nenevaren obstoj stanovanjskih in gospodarskih objektov ter posledino obstoj poselitve 45 DA Uporaba RN v naseljih prek sposobnosti odstranjevanja onesnaenja in nudenja ivljenjskega okolja zaradi odsotnosti neokrnjene narave e posebej pomembno prispeva pri ohranjanju naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti 46 DELNO Uporaba RN s ienjem odpadnih voda neposredno zmanjuje obremenjevanje voda in posredno tal
70
Razvojni cilji za 3. upravljavsko obmoje 47 DELNO RN s ienjem odpadnih voda zaradi varovanja okolja posredno omogoajo razvoj in iritev naselij 49 DA RN predstavljajo tehnologijo varovanja in ustvarjanja naravnega okolja 50 DELNO RN s ienjem odpadnih voda omogoajo izvajanje nekaterih dejavnosti, ki negativno vplivajo na okolje 51 DELNO RN zaradi ienja odpadnih voda, varovanja in ustvarjanja naravnega okolja prispevajo k trajnostnemu ravnanju z vodami, biotsko raznovrstnostjo
Preglednica 37: Skladnost RN in varstvenih ciljev ter razvojnih smernic osmih naravovarstvenih dokumentov
Naravovarstveni dokument Zakon o varstvu okolja Zakon o ohranjanju narave Nacionalni program varstva okolja (NPVO) Resolucija NPVO Zakon o vodah Vodna direktiva Nitratna direktiva Osnutek narta upravljanja Kozjanskega regijskega parka SKUPAJ
t. varstvenih ciljev 10 3 22 29 7 1 1 57 130 100 % Da 4 3 4 10 3 1 1 18
Skladnost z RN Delno 4 8 10 3 23 48 36,9 % Ne 2 10 9 1 16 38 29,2 %
44 33,8 %
71
Skladnost RN in ciljev naravovarstvenih dokumentov

40 35 30 odstotek 25 varstvenih 20 ciljev (%) 15 10 5 0
skladni z RN delno skladni z neskladni z RN RN vrste varstvenih ciljev
Slika 20: Skladnost RN in varstvenih ciljev osmih naravovarstvenih dokumentov 4.1.3 SPECIFINE NARAVOVARSTVENE ZAHTEVE
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih istilnih naprav (Uradni list RS t. 45/2007) Preglednica 38: Mejne vrednosti parametrov odpadne vode, ki se odvaja iz komunalne istilne naprave (Uradni list RS t. 45/2007) in sposobnost ienja z RN Parameter Enota Zmogljivost istilne naprave, izraena v PE >=2 000 <10 000 60 125 25 10 15 70 2 80 Sposobnost ienja z RN Da X X X X X X X X Delno Ne
Neraztop. snovi KPK BPK Amonijev duik Celotni duik Uink. i. celotnega N Celotni fosfor Uink. i. celotnega P
mg/l mg/l O2 mg/l O2 mg/l N mg/l N % mg/l P %
72
Preglednica 39: Obrazloitev skladnosti mejnih vrednosti parametrov odpadne vode, ki se odvaja iz komunalne istilne naprave s sposobnostmi ienja RN Parameter Neraztop. snovi - DA KPK DA BPK DA Amonijev N DELNO Celotni N DELNO Celotni P DELNO Obrazloitev skladnosti RN RN so izredno zanesljive pri odstranjevanju neraztopljenih snovi, velikokrat precej pod mejno vrednostjo RN so zanesljive tudi pri zmanjevanju KPK vendar se lahko precej pribliajo mejni vrednosti RN veinoma zadostno zmanjajo BPK vrednosti a v nekaterih primerih tudi presegajo mejno vrednost RN pri odstranjevanju amonijevega duika nihajo, precej primerov dosega mejne vrednosti a nekateri izkazujejo premajhno uinkovitost RN imajo najve teav z doseganjem zadostnega odstranjevanja celotnega duika, nekateri primeri so uspeni nekateri pa premalo uinkovitih V primerjavi z odstranjevanjem duika je uspenost pri fosforju veja a vseeno vekrat premajhna
Preglednica 40: Mejne vrednosti odpadne vode, ki se odvaja iz komunalne istilne naprave za mikrobioloke parametre (Uradni list RS t. 45/2007) in sposobnost ienja z RN Parameter Skupne koliformne bakterije Fekalne koliformne bakterije Fekalni streptokoki enota t. v100ml t. v100ml t. v100ml Mejna vrednost emisije Vodotoki morje 10 000 2 000 2 000 500 400 200 Sposobnost ienja z RN Da Delno Ne X X X
Preglednica 41: Obrazloitev skladnosti mejnih vrednosti mikrobiolokih parametrov odpadne vode, ki se odvaja iz komunalne istilne naprave s sposobnostmi ienja RN Parameter Skupne in fekalne koliformne bakterije, fekalni streptokoki Obrazloitev skladnosti RN so pri odstranjevanju mikroorganizmov zelo uinkovite, doloeni sistemi pa tudi ne
73
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih istilnih naprav (Uradni list RS, t. 98/07) Preglednica 42: Mejne vrednosti parametrov odpadne vode na iztoku male komunalne istilne naprave (Uradni list RS, t. 98/07) Parameter Enota Mejna Sposobnost ienja z RN vrednost emisije Da Delno Ne KPK mg/l O2 150 X BPK(5) mg/l O2 30 X Za obrazloitev skladnosti mejnih vrednosti parametrov z RN glej preglednico t. 33. 4.1.4 RAZVOJNE USMERITVE ZAITENIH OBMOIJ
Preglednica 43: Ugotavljanje skladnosti kljunih pogojev trajnostnega razvoja na podroju turizma ( Tomin Vukovi, 2007) z lastnostmi uporabe RN Kljuni pogoji trajnostnega razvoja turizma Skladnost z RN da delno Ne 1 - Varovanje naravnega okolja in trajnostna raba X razpololjivih virov 2 - Celostno ohranjanje in trajnostna raba kulturne X dediine 3 - Upotevanje drube in spotovanje njenih kulturnih vrednot (identitete) ter onemogoanje negativnih uinkov X masovnega turizma 4 - Uspenost turistinih proizvodov in podjetij, ne samo X na kratek rok, temve tudi na srednji in dolgi rok. Preglednica 44: Obrazloitev skladnosti kljunih pogojev trajnostnega razvoja turizma z lastnostmi uporabe RN Kljuni pogoji trajnostnega Obrazloitev skladnosti z RN razvoja turizma 1 DA RN s ienjem najrazlinejih s turizmom povezanih odpadnih voda omogoajo varovanje naravnega okolja in posledino trajnostno rabo naravnih virov, ki bi bili ob negativnih vplivih turizma ogroeni 3 DELNO RN s ienjem komunalnih odpadnih voda in cestnega povrinskega spiranja omogoajo odstranjevanje nekaterih negativnih uinkov masovnega turizma 4 DELNO Sistematina uporaba RN zaradi ienja odpadnih voda in mnogih pozitivnih vplivov na okolje omogoa dolgorono uporabo ohranjene narave v turistine namene
74
4.2
SKLADNOST VIROV ONESNAENJA KOZJANSKEGA REGIJSKEGA PARKA Z LASTNOSTMI IN ISTILNIMI SPOSOBNOSTMI RN
Preglednica 45: Opredelitev in obrazloitev skladnosti virov onesnaenja Kozjanskega regijskega parka s istilnimi sposobnostmi RN Viri onesnaenja Opredelitev in obrazloitev skladnosti z RN Kozjanskega parka Komunalne odpadne vode DA RN so sposobne zadostnega ienja komunalnih odpadnih voda, e posebno iz razprenih virov saj ne potrebujejo kanalizacijskega omreja, ker gre za male istilne naprave, ki omogoajo ienje na mestu nastanka onesnaenja Kmetijske odpadne vode DA RN so se izkazale za uspene pri ienju najrazlinejih odpadnih voda kmetijske dejavnosti, tako tokovnih virov kot tudi povrinskih spiranj, slednjih predvsem zaradi prostorske prilagodljivosti in od elektrine energije neodvisnega delovanja, ki omogoa uporabo v odronih predelih Industrijske odpadne vode DA RN so sposobne uspenega ienja blagih industrijskih odpadnih voda kakrne so znailne za industrijsko nerazvita obmoja kot je Kozjanski park Cestni padavinski odtok DA RN uspeno odstranjujejo snovi znailne za odpadne vode povrinskega spiranja cest
75
5 5.1
RAZPRAVA IN SKLEPI Monosti uporabe RN pri doseganju ciljev naravovarstvene zakonodaje in razvojnih usmeritev zaitenih obmoij
Ugotavljanje skladnosti RN s 130 varstvenimi in razvojnimi doloili osmih naravovarstvenih dokumentov je pokazalo visoko stopnjo medsebojnega ujemanja. Znailnosti uporabe RN omogoajo celotno uresnievanje priblino 34 % doloil, 37 % doloil je z RN mono uresniiti delno, preostalih 29 % doloil pa je z RN nepovezanih. Pri tem je pomembno poudariti, da uresnievanje ciljev ne pomeni, da je mono samo z uporabo RN zadostiti cilju, ampak da uporaba RN prispeva k uresniitvi celotne ali delne vsebine posameznega cilja oziroma z vsebino ni povezana.. Vsebinsko se cilji, ki so v celoti uresniljivi z RN, veinoma nanaajo na istilne in sanacijske sposobnosti RN, ki posledino prispevajo k ohranjanju in obnavljanju naravnih ravnovesij, habitatov, pripadajoih vrst, bioloke raznovrstnosti ter kakovosti in koliine vodnih virov. Doseganje preostalih, celotno ali delno uresniljivih ciljev, pa je povezano z nainom delovanja in zgradbo RN, ki temeljita na naravnih procesih, to pa je dodaten razlog za sovpadanje RN prav z naravovarstvenimi doloili. Poleg ienja onesnaenih voda, se v praksi namre kaejo tevilni dodatni uinki uporabe, od zadrevanja in ponovne uporabe vode, nudenja habitatov in hrane ivim bitjem do manje porabe energije ter izobraevalnega in raziskovalnega potenciala. Razlogi za takno povezanost istilne naprave in naravovarstvenih ciljev so tudi v povezavi z vodo samo, ki je v naravi vezni len med razlinimi okolji in s svojo prisotnostjo in kvaliteto vpliva na stanje ekosistemov in njihovo stabilnost. Nujno pa je potrebna tudi za neposredni obstoj ivih bitij. Naravovarstvena doloila, ki z RN nimajo skupnih tok se vsebinsko veinoma nanaajo na samo zmanjevanje ali opuanje nastanka onesnaenja in izkorianja naravnih dobrin. Razvojne usmeritve zaitenih obmoij obravnavajo ohranjeno naravo kot ekonomsko kategorijo s pomojo katere je mogoe uresniiti razvoj zaitenih obmoij in obenem izpolniti nartovane naravovarstvene cilje. Trajnostni turizem je eden glavnih nainov aktivnega upravljanja omenjenih obmoij in uporaba RN lahko izpolnjuje nekatere kljune pogoje tovrstnega turizma. RN s irokim spektrom vplivov omogoajo varovanje naravnega okolja, trajnostno rabo razpololjivih virov in onemogoanje uinkov masovnega turizma. Z RN lahko istimo za turizem znailne sezonske komunalne odpadne vode, in sicer na viru samem, ne glede na mesto nastanka. Prav tako je z RN mogoe istiti tudi onesnaenje, povezano s poveanim prometom, ki je pogojen z vejim obiskom zaitenih obmoij. RN nudijo izobraevalne monosti o naravnih nainih ravnanja z odpadki in mokrinih sistemih na splono in jih je mono vkljuiti v turistino ponudbo. Potencialne ciljne skupine so tako izkueneji obiskovalci, ki si elijo pestre izbire zanimivosti kot otroci, ki so na ta nain deleni vzgoje in informacij o pomenu ohranjanja naravnega in istega okolja.
76
5.2
Monosti uporabe RN pri varovanju zaitenih naravnih elementov Kozjanskega parka
Za ohranjanje pomembnih habitatov in od njih odvisnih ivih bitij je potrebno zagotavljati njihovo stabilnost. Prekomeren vnos najrazlinejih snovi povzroa spremembe v obstojeih ekosistemskih ravnovesjih, ki posledino spremenijo okolje, na katerega so bile prilagojene tam ivee vrste, katerih obstoj je tako ogroen. Naravovarstvena zakonodaja sistemsko obravnava problem onesnaevanja in predvideva ukrepe za dolgorono doseganje trajnostnega odnosa do narave. Medtem pa so specifina podroja, kjer se nahajajo pomembni habitati, izpostavljena neposrednemu lokalnemu vnosu nevarnih snovi kmetijske dejavnosti, komunalnih odpadkov prebivalstva, prometa, turizma. Pri tem je potrebno poudariti, da zakonsko dopustne vrednosti parametrov onesnaenja niso vedno nenevarne za posamezne vrste ivih bitij, ki imajo svoje toleranne meje. Za celostno in uinkovito ohranjanje zaitenih naravnih elementov je potrebno v prvi vrsti vedeti, kakne ekosistemske razmere elimo, kaj in v kolikni meri jih ogroa in nenazadnje, kako prepreiti spremembe teh razmer. Z uporabo RN je mogoe neposredno varovati in ohranjati doloeno podroje pred negativnimi vplivi. Kjer lega virov onesnaenja zaradi direktnega ali padavinskega odtoka ogroa blinje zaitene lokacije, je s pomojo ustrezne drenae obmoja in primerne prostorske umestitve RN mogoe uspeno prestrezati in odstranjevati onesnaenje. Monost prilagajanja oblikovanosti in tevila gred danim lastnostim prostora, obratovanje brez elektrine energije, naravne sestavne komponente in zunanji videz, so poleg uinkovitega ienja dodatni razlogi, ki potrjujejo RN kot primerne za varovanje in ohranjanje zaitenih naravnih elementov. RN s pomojo zakljunih zadrevalnih bazenov, ki sluijo zbiranju oiene vode, omogoajo tudi okolje za obstoj in razvoj ivih bitij, blaenje posledic sunih obdobij ali pa kakrnokoli drugo obliko ponovne uporabe oiene vode. Zelo pomembna lastnost ienja z uporabo RN je sposobnost odstranjevanja irokega spektra polutantov, od tekih kovin, pesticidov, herbicidov do duikovih in fosforjevih spojin, ki predstavljajo najpomembnejo gronjo stabilnosti zaitenih ekosistemov. Veliko rastlin, med njimi za Kozjanski park znailne orhideje, je obutljivih na koliino prisotnih duikovih spojin, ki v prekomernih koncentracijah ogroajo njihov obstoj. Z RN lahko neposredno prepreujemo vnose duikovih spojin v rastia obutljivih rastlin. V Kozjanskem parku so pomembna razlina mokrina in stalno vlana obmoja ter vodotoki v niinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez Ranunculion fluitantis in Callitricho-Batrachion, lehnjakotvorni izviri, jame, ki niso odprte za javnost, obrena vrbovja, jelevja in jesenovja, ki spadajo med evropsko pomembne od vode odvisne habitate. Uporaba RN pri ienju tako tokovnega kot netokovnega onesnaenja, ki neposredno ogroa omenjena ekoloko pomembna obmoja, omogoa varovanje, ohranjanje in obnavljanje slednjih. Redke in ogroene ivalske vrste Kozjanskega parka, ki bi lahko nale zavetje in hrano v sklopu RN, so movirska sklednica, mali pupek, vidra ter mnoge vrste ptic in uelk. RN pa nudijo tudi vir pitne vode in hrane za vse ostale, manj ogroene vrste. Glede na to, da je uresniitev zahtev ustreznega ravnanja z odpadki obseen in tudi finanno zahteven proces, bi bilo smiselno najprej prepoznati najbolj ogroene naravne
77
vrednote in zagotoviti njihovo varovanje, nato pa po prioritetnem principu in v skladu z zmonostmi nadaljevati z ostalimi. Naravni spomenik Gruka jama, ki znotraj Kozjanskega parka predstavlja eno od e posebej pomembnih tok, lahko tejemo med tiste primere, za katere bi bila smiselna hitra vpeljava varovalnih mehanizmov. Iz slike t. 21 je namre razvidno, da je omenjeno obmoje neposredno obdano tako s stanovanjskimi objekti kot s cesto, prevladujoa gospodarska dejavnost podroja pa je kmetijstvo. Po natanni analizi primera in doloitvi glavnih virov onesnaenja bi bilo mogoe s primerno izbiro in umestitvijo RN istiti tokovne komunalne odpadne vode in tudi padavinska spiranja kmetijskih in cestnih povrin ter tako varovati zaiteno obmoje pred vnosom nevarnih snovi.
Slika 21: Obmoje naravnega spomenika Gruka jama, ki se nahaja znotraj Kozjanskega regijskega parka (ARSO, 2008) Primer, iz katerega je mogoe prepoznati potencialne monosti uporabe RN pri ohranjanju in ustvarjanju naravnega okolja, je ribnik ob kraju Trebe v obini Bistrica ob Sotli. V letih 19711972 so urejali novo cesto med Podsredo in Bistrico ob Sotli ter takrat so tok reke Bistrice premestili bolj juno, neposredno pod vznoje Orlice. Opueni rokav reke Bistrice so uredili v ribnik. V ribnik priteka potok Perie, na vzhodnem delu ribnika je urejen umeten odtok v Bistrico. Ribnik ni globok, pretok je moan, zato voda ni temperaturno razslojena in tako se na dnu razraa rastlinski svet. Ribnik na Trebah je v spomladanskih dnevih dale naokoli najpomembneje mrestie za tevilne dvoivke. Tukaj so strokovnjaki nali sekuljo, navadno krastao, rosnico, planinskega pupka, zeleno rego, navadnega moerada, planinskega urha. Od ka pa prav gotovo lahko naletite na goa. V asu mrestitve je cesta Podsreda-Bistrica ob Sotli rna toka za dvoivke. e nekaj let zapored Kozjanski park ob cesti postavi nizke pregrade, ki prepreujejo dvoivkam prehod ez cesto. Ob pregradi so nato v jarku razmeena vedra, v katera se naberejo dvoivke. Vedra z dvoivkami je potrebno rono prenesti na drugo stran ceste v ribnik. V prihodnosti v upravi parka nartujejo ureditev nadomestnega habitata na ravnici ob reki Bistrici (Izobraevanje, 2007).
78
Opisani problem bi bilo mogoe reiti s postavitvijo RN s povrinskim tokom, primarno nartovane za doseganje najboljih monih habitatnih pogojev namesto ienja odpadnih voda. Osnovni principi izgradnje in sestavnih elementov RN, ki veljajo za ienje odpadnih voda, se namre ne razlikujejo od tistih za ustvarjanje habitatnih monosti, s ciljnim projektiranjem pa je mogoe zagotoviti razline uinke uporabe RN. 5.3 5.3.1 Monosti uporabe RN pri kontroli onesnaenja Kozjanskega parka RN pri ienju komunalnih odpadnih voda v Kozjanskem parku
Kozjanski regijski park je z 11.000 prebivalci drugi najbolj poseljen med slovenskimi parki in ob upotevanju znailne razprene poselitve lahko predstavljajo komunalne vode znaten dele celotnega onesnaevanja. Predvsem zato, ker poteka ienje komunalnih odpadnih voda posameznih objektov ali manjih naselij veinoma z greznicami, ki so velikokrat pretone in ne zadoajo zahtevanim standardom. Izgradnja kanalizacijskega sistema, ki bi omogoal zbiranje in odvajanje odpadnih voda na centralno istilno napravo pa je zaradi velikih razdalj in posegov v zaiteno okolje ekonomsko zahtevna in okoljsko nesprejemljiva reitev. V takih razmerah so RN e posebno primeren nain ienja komunalnih odpadnih voda, saj omogoajo ienje na mestu nastanka in je zato potreba po izgradnji kanalizacije minimalna. Podatki o ienju komunalnih odpadnih voda z RN so v praksi pokazali razline rezultate. Izkazalo se je, da so tipi RN s podpovrinskim tokom uinkoviteji od povrinskih, ki so primerneji za manje vire onesnaenja. Analiza ienja komunalnih odpadnih voda z RN v praksi je potrdila sposobnost doseganja vseh, z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz komunalnih istilnih naprav doloenih mejnih vrednosti. Vendar pa to ne dri za vse obravnavane RN in tudi ne vedno za vse parametre hkrati. Pri odstranjevanju organskih in suspendiranih snovi so praviloma podpovrinski tipi RN zelo uspeni in brez teav dosegajo zakonsko doloene mejne vrednosti za izpust. Podobno velja tudi za odstranjevanje mikroorganizmov, medtem ko je za duikove in fosforjeve spojine ugotovljena razlina uspenost. Posamezni primeri kaejo zadostno odstranjevanje, spet drugi pa nakazujejo na premajhno uinkovitost. Najprimerneji tip RN za odstranjevanje duikovih spojin je hibridni tip, ki zdruuje grede z vertikalnim in horizontalnim podpovrinskim tokom, medtem ko so za odstranjevanje fosforjevih spojin kljunega pomena lastnosti substrata. Glede na to, da so RN relativno nova tehnologija, so bila v preteklosti zaradi pomanjkanja praktinih izkuenj prisotna nihanja v uinkovitosti ienja. V zadnjih letih pa je opazen trend poveevanja raziskav in informacij o RN, ki e kae dvig konstantnosti in uspenosti delovanja. Primerno projektiranje (velikost, tevilo in oblika gred, tip rastlin in substrata, hidravlini zadrevalni as, nain pretakanja odpadne vode, predienje ) in vzdrevanje RN omogoa doseganje zakonsko predpisanih mejnih vrednosti, ki dopuajo izpust oiene komunalne vode v okolje ali njeno ponovno uporabo. Pomemben vidik uporabe RN v vejih naselitvenih podrojih zaitenih obmoij, se kae tudi v manjanju razlik med urbaniziranimi podroji in podroji ohranjene narave, in sicer
79
z nudenjem razmer in okolja za prisotnost ivih organizmov ter s pripadajoo, naravi skladno estetiko. Naselje Sedlarjevo iz Kozjanskega parka, ki teje 20 druin oziroma 80 prebivalcev (SURS, 2002), lei neposredno ob reki Sotli in je hkrati obdano z obmoji naravnih vrednot (slika t. 22). Komunalne odpadne vode ogroajo tako reko Sotlo kot pripadajoe obmoje naravnih vrednot. Ker gre za ravninsko obmoje, reko obdajajo tudi kmetijske obdelovalne povrine, ki predstavljajo dodaten vir povrinskega spiranja hranil in sredstev varstva rastlin. Sedlarjevo je manje samostojno leee naselje, kjer ureditev skupnega zbiranja komunalnih odpadnih voda ne bi potrebovala vejega posega, z uporabo RN pa bi lahko v bliini mesta nastanka onesnaenja potekalo ienje odpadnih voda naselja.
Slika 22: Razporeditev objektov v naselju Sedlarjevo in prikaz blinjega obmoja naravnih vrednot (ARSO, 2008) Podobnih naselij je v Kozjanskem parku veliko, razporejena pa so enakomerno po prostoru. Poleg tega so v parku tudi nekatera veja naselja, najveje Kozje z 738 prebivalci, in veliko prostorsko razprenih posameznih objektov. Ob taki velikosti in razporeditvi naselij je smiselno uporabiti decentraliziran pristop ienja komunalnih odpadnih voda, z vejim tevilom blizu virov leeih istilnih sistemov. Glede na to, da RN praviloma obstajajo kot male istilne naprave s kapaciteto do 2000 PE, so primerne za uporabo na celotnem obmoju parka, tako za posamezne stanovanjske objekte kot za najveja strjena naselja. Vsi pozitivni vplivi RN na okolje se seveda veajo s tevilom in velikostjo v prostoru prisotnih sistemov, zato bi bilo za doseganje najveje dodane vrednosti ienja z RN pomembno vkljuevanje ekoremediacijskih pristopov v upravljavske narte in druge dokumente zaitenih obmoij. Za to e obstaja monost, saj so zaitena obmoja praviloma e v uvodnih fazah urejanja tovrstnih problemov. Kozjanski park prve istilne naprave e nartuje, tudi vrsta naprav e ni izbrana.
80
5.3.2
RN pri ienju kmetijskih odpadnih voda v Kozjanskem parku
Prekomeren vnos snovi kmetijskih dejavnosti, kot so hranila (nitrati, fosfati) in sredstva za varstvo rastlin (pesticidi, herbicidi, fungicidi ), ima dandanes e zelo dobro znane uinke na stabilnost ekosistemov. Snovi, ki jih rastline sicer nujno potrebujejo za razvoj, lahko v prekomernih koliinah poruijo obutljiva naravna ravnovesja habitatov in posledino ogrozijo preivetje najrazlinejih ivih bitij. Prav tako je ogroena kakovost podtalnice, nevarne snovi se s pitno vodo in preko prehranjevalne verige prenaajo do loveka. Dejstvo, da je kmetijstvo glavna gospodarska dejavnost in da zaseda glavni dele odprtega prostora v Kozjanskem parku, potrjujejo tudi raziskave vpliva kmetijske dejavnosti na okolje, ki za obmoje Kozjanskega parka ugotavljajo prisotnost obremenjevanja. Prav tako se je za razpreno kmetijsko dejavnost, ki je znailna tudi za Kozjanski park, izkazalo, da je pomemben vir obremenjevanja okolja. Poleg tega je znailno tudi sovpadanje ravninskih kmetijskih povrin z obmoji podtalnice, kar vodi v ogroanje pitnih virov. To so poglavitni razlogi za resno obravnavanje nevarnosti vpliva snovi kmetijskih dejavnosti na okolje. Predvideva se, da lahko z zmanjanim gnojenjem, na podlagi analiz prisotnosti duika v zemlji in potreb gojenih rastlin, zmanjamo vnose duikovih spojin v vodotoke do 20 % (Mitsch in Day, 2004). Za veje zmanjanje bi bilo potrebno uvesti e restriktivneje gnojenje, ki bi lahko vodilo v manjo produktivnost in ekonominost kmetijske dejavnosti. Edina preostala monost je uinkovito odstranjevanje presekov nevarnih snovi. Z RN je mogoe ienje do zakonsko dopustnih in naravi nekodljivih mejnih vrednosti velike veine parametrov kmetijskega onesnaenja. S primernim projektiranjem sistemov so se RN v praksi izkazale za uspene pri odstranjevanju visokih koncentracij organskih in suspendiranih snovi, duikovih in fosforjevih spojin ter irokega spektra pesticidov in herbicidov. Pri slednjih je ugotovljena visoka stopnja zmanjanja veine posameznih snovi, za nekatere med njimi, predvsem za nekatera sredstva varstva rastlin, pa se je izkazalo, da jih je teko odstraniti. RN so primerne za ienje tokovnih virov (hlevski gnoj, odpadne vode molzenja ) kot tudi netokovnih, predvsem padavinskih spiranj odprtih kmetijskih obdelovalnih povrin. Z ustrezno drenao potencialno nevarnih povrin je treba zbirati tako povrinski odtok kot globinsko spiranje in ju usmeriti na RN, kjer se vri odstranjevanje nevarnih snovi. Obenem pa je mogoe s pomojo RN zadrati padavinsko vodo, ki bi sicer odtekla, in jo uporabiti npr. za namakanje obdelovalnih povrin v sunih obdobjih. Dodatne prednosti uporabe RN pri ienju kmetijskega onesnaenja so cenovna ugodnost, dolgoronost in sorazmerna nezahtevnost reevanja problema odpadkov, monost obdelovanja povrin v nespremenjenem obsegu in hkratno omogoanje stabilnih ekosistemskih razmer na obmoju parka, ki so nujno potrebne za izvajanje poslanstva parka.
81
5.3.3
RN pri ienju prometnega onesnaenja
Veliko tevilo dnevnih migracij prebivalcev Kozjanskega parka, ki se vozijo v okolike regije na delo, prisotnost mednarodnega mejnega prehoda in poveevanje turistinega obiska, ki je predviden v strategiji razvoja parka so razlogi, ki zahtevajo upotevanje vpliva prometnega onesnaenja na okolje. Kjer so prometneje cestne povrine blizu varstvenih obmoij, bi bilo smotrno prepreevati vnos s prometom povezanih polutantov na ta obmoja in jih primerno odstraniti. Z RN lahko istimo padavinski odtok iz cestnih povrin in tako zaitimo pomembna obutljiva obmoja. 5.4 RN in pitni vodni viri
Za pitne vire v Sloveniji je v preteklosti veljalo, da sta bila iskanje in razvoj novih vodnih virov vedno ugodneja kakor sanacija obstojeih, ogroenih ali e onesnaenih vodnih virov. Kot posledica so se e pojavile kritine razmere, ker v neposredni okolici ni ve mogoe iskati novih vodnih virov zadovoljive velikosti in ustrezne kakovosti. Sanacija e obstojeih vodnih virov je edina razpololjiva, a koljiva in finanno zelo zahtevna reitev (ehi, 2007). Z RN je mogoe tako ienje e onesnaenih pitnih virov (Vovk Kore in Vrhovek, 2007) kot varovanje e neokrnjenih. 5.5 Ekonomski vidik uporabe RN na zaitenih obmojih
Glede na to, da zaitena obmoja v Sloveniji praviloma ne pripadajo ekonomsko najrazvitejim delom drave, je e posebej pomemben tudi ekonomski vidik uporabe RN. Slednji je veplasten in ga je tako treba tudi obravnavati. Prva finanna prednost RN pred drugimi istilnimi sistemi je, da za ceno ienja nudijo dodano vrednost v obliki vrste koristnih vplivov na okolje. Drug pomemben podatek je sposobnost delovanja brez elektrine energije, kar pomeni nije obratovalne stroke in monost neodvisnega umeanja v prostor. Za zaitena obmoja je znailna razprena poselitev na relativno velikem prostoru. Pri takih pogojih je uporaba RN za vsako naselje posebej bolj ekonomina reitev, kot izgradnja centralne istilne naprave s pripadajoim kanalizacijskim sistemov ali pa izgradnja kanalizacijskega sistema za odvajanje na oddaljene, e obstojee istilne naprave. Tudi ienje skupnih ivinorejskih odpadkov z RN se je izkazalo za ceneje od odstranjevanja s kropljenjem po povrinah, ki pa je tudi okoljevarstveno sporno. RN s povrinskim tokom vode so ceneje od tistih s podpovrinskim tokom, a potrebujejo vejo povrino za isti uinek. Prav prostor pa na zaitenih obmojih praviloma ni omejujo dejavnik. Stroki postavitve RN se lahko zmanjajo, e je npr. lokalno prisoten primeren vir substrata ali makrofitov in poveajo, e npr. oblikovanost prostora ali vrsta odpadnih voda zahteva dodatno prerpavanje. Splone ocene finannega vloka postavitve in delovanja RN zato ni mogoe podati, pogojujejo jo namre specifine lastnosti vsakega primera posebej, vseeno pa velja ocena, da so RN e zaradi venamenskosti ekonomsko uinkovite.
82
5.6
Sklepi
Zaitena obmoja so bila primarno ustanovljena z namenom ohranjanja neokrnjene narave in z njo povezane biotske raznovrstnosti. Raziskava je pokazala, da so RN tehnologija ienja odpadnih voda, s katero je mogoe odstranjevati vse glavne, za zaitena okolja znailne vire onesnaenja (turizem, kmetijstvo, prebivalstvo) in tako, ob omogoanju gospodarskega razvoja in kakovosti ivljenja prebivalcev, ohranjati zaitene elemente. Posebna prednost je sposobnost odstranjevanja duikovih in fosforjevih spojin ter sredstev varstva rastlin, ki predstavljajo eno glavnih groenj stabilnosti ekosistemov. Obenem uporaba RN zaradi sonaravne zgradbe in delovanja, nudi vrsto dodatnih uinkov, ki so v veliki meri skladni s cilji in razvojnimi usmeritvami zaitenih obmoij. Predstavljajo habitate za iva bitja, ob padavinskih vikih zadrujejo in ob suah oddajajo vodo ter estetsko sovpadajo z naravnim okoljem in so ekonomsko uinkovite. Omenjene lastnosti RN so razlog za 70 % ujemanje obravnavanih zakonskih naravovarstvenih doloil z uinki uporabe RN. Takna skladnost potrjuje predvidevanja o posebni primernosti RN pri doseganju ciljev naravovarstvene zakonodaje ter poslanstva in nalog upravljavskih organizacij zaitenih obmoij. Z RN je torej mogoe varovati, ohranjati, obnavljati in ustvarjati naravno okolje ter tako uresnievati idejo trajnostnega upravljanja zaitenih obmoij. Pri tem je bistveno razumeti varovanje narave in posledino vpeljevanje RN ne kot stroek, ampak kot dolgorono nalobo, ki bo omogoila primerno kakovost ivljenja prebivalcev, obiskovalcev in gospodarstva zaitenih obmoij ter hkrati neokrnjeno naravno krajino.
83
POVZETEK
Zaitena obmoja, ki zdruujejo najrazlineje varstvene kategorije (narodni, krajinski in regijski parki, ekoloko pomembna obmoja, obmoja Natura 2000) so bila ustanovljena z namenom ohranjanja naravnih bogastev in z njimi povezane biotske raznovrstnosti. Glavni problem ohranjanja zaitenih obmoij predstavlja sovpadanje omejujoih naravovarstvenih ukrepov in dejavnosti tamkajnjih prebivalcev, ki vplivajo na okolje. Poleg tega so zaitena obmoja praviloma ekonomsko slabe razvita, varstvo narave pa zahteva tudi doloena finanna vlaganja. To pa narekuje vpeljevanje okolju primernega gospodarstva ter uporabo uinkovitih in im cenejih tehnologij varovanja narave. Svetovni trendi dolgoronega upravljanja zaitenih obmoij, ki zdruujejo naravovarstvo in ekonomski razvoj, temeljijo na principu trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri. RN, ki spadajo med ekoremediacijske metode varovanja in obnavljanja okolja, se vedno bolj uveljavljajo kot sistemi ienja odpadnih voda z dodatnimi vplivi na okolje. Z raziskavo smo preverjali monosti uporabe RN kot venamenskega orodja pri uresnievanju trajnostnega upravljanja zaitenih obmoij. Pripravili smo pregled splonih varstvenih ciljev in razvojnih smernic osmih krovnih naravovarstvenih dokumentov, zbrali podatke o specifinih zakonskih zahtevah ravnanja z odpadnimi vodami in na primeru Kozjanskega regijskega parka analizirali glavne vire onesnaenja. Vzporedno smo zbrali podatke o delovanju, uinkih in pogojih uporabe konkretnih RN pri ienju najrazlinejih odpadnih voda. Pridobljene informacije smo s kritino primerjavo sekundarnih virov analizirali in ugotavljali skladnost uporabe RN in uresnievanja zakonskih naravovarstvenih ciljev ter odstranjevanja onesnaevanja na zaitenih obmojih. Z uporabo RN je mogoe v celoti uresnievati 34 % varstvenih ciljev, delno 37 %, z uporabo RN pa ni mogoe vplivati na 29 % od skupno 130 varstvenih ciljev osmih naravovarstvenih dokumentov (Zakon o varstvu okolja, Zakon o ohranjanju narave, Nacionalni program varstva okolja, Resolucija Nacionalnega programa varstva okolja, Zakon o vodah, Vodna direktiva, Nitratna direktiva, Osnutek narta upravljanja Kozjanskega regijskega parka). RN ob primernem nartovanju omogoajo ienje komunalnih in kmetijskih odpadnih voda do zakonsko predpisanih vrednosti, prav tako so primerne za odstranjevanje s turizmom povezanega onesnaevanja. Posebna primernost uporabe RN na zaitenih obmojih pa je posledica posnemanja naravnega okolja in procesov pri ienju odpadnih voda, kar omogoa uporabo na mestu nastanka onesnaenja, ne glede na prisotnost kanalizacije in elektrine energije, ustvarjanje habitatov za najrazlineje organizme, blaenje ekstremnih podnebnih pojavov (poplave, sue), monosti ponovne uporabe oiene vode, izobraevalne monosti, estetska skladnost z naravnim okoljem in ekonomska uinkovitost. RN so se torej izkazale za venamensko sonaravno tehnologijo varovanja, obnavljanja in ustvarjanja okolja ter so kot take e posebej primerne za uporabo na zaitenih obmojih. Na podlagi naih ugotovitev bi bilo smiselno ekoremediacijske metode vpeljati v
84
najrazlineje naravovarstvene dokumente kot primeren nain trajnostnega upravljanja okolja, saj bi sistemizacija uporabe RN e poveala njihov pozitiven vpliv.
85
VIRI
Ahn C. Gillevet P.M. Sikaroodi M. 2007. Molecular characterization of microbial communities in treatment microcosm wetlands as influenced by macrophytes and phosphorus loading, Ecological Indicators 7: 852-863 Akratos C.S. Tsihrintzis V.A. 2007. Effect of temperature, HRT, vegetation and porous media on removal ef.ciency of pilot-scale horizontal subsurfaceflow constructed wetlands, Ecological Engineering 29: 173-191 Arias C.A. Del Bubba M. Brix H. 2001. Phosphorus removal by sands for use as media in subsurface flow constructed reed beds, Water Research 35: 1159-1168 Atlas Slovenije. 1996 Babatunde A.O. Zhao Y.Q. OSullivan B. 2007. Constructed wetlands for environmental pollution control: A review of developments, research and practice in Ireland, Environment International - 01648 Batty L.C. Atkin L. Manning D.A.C. Assessment of the ecological potential of mine-water treatment wetlands using a baseline survey of macroinvertebrate communities, Environmental Pollution 138: 412-419 Beltram G. 2005. Novi izzivi za ohranjanje mokri v 21. stoletju : Ramsarska konvencija in slovenska mokria. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor: 94 str. Berginc M. 2007. Sistem varstva narave v Sloveniji. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor: 128 str. Bibi A. 2007. Program upravljanja obmoij Natura 2000 : 2007-2013 operativni program, Ministrstvo za okolje in prostor: 87 str. Blais P. Weil C. 1999. Cost benefit analysis for a constructed wetland in eastern Ontario, Canada, Alfred College; Tousignant E. 1999. Guidance manual for the design, construction and operations of constructed wetlands for rural applications in Ontario. Ontario, Canadapt Program of the Agricultural Adaptation Council, Stantec Consulting Ltd., Research and Technology Transfer Group, Alfred College University of Guelph: 164 str. Boers A.M. Veltman R.L.D. Zedler J.B. 2007. Typhaglauca dominance and extended hydroperiod constrain restoration of wetland diversity, Ecological Engineering 29: 232 244 Bohinec S. 2003. ienje padavinskega odtoka v rastlinskem biofiltru in zemeljskem zadrevalniku na odseku avtoceste Arja vas Celje. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehnika fakulteta, Oddelek za biologijo, 77 str.
86
Bulc G.T. 2006. Long term performance of a constructed wetland for landfill leachate treatment, Ecological Engineering 26: 365-374 Bulc G.T. in Vrhovek D. 2007. Rastlinske istilne naprave za ienje odpadnih voda. Letna konferenca Katedre za Biotehnologijo Pomen biotehnologije in mikrobiologije za prihodnost: Voda, 18.-19.1. 2007 Brix H. Arias C.A. 2005. The use of vertical flow constructed wetlands for on-site treatment of domestic wastewater: New Danish guidelines, Ecological Engineering 25: 491500 Cronk J.K. 1996. Constructed wetlands to treat wastewater from dairy and swine operations: a review, Agriculture, Ecosystems and Environment 58: 97-114 ehi S. 2007. Pogled na vode v Sloveniji. Ljubljana, Statistini urad Republike Slovenije: 61 str. uin B. 2004. Natura 2000 v Sloveniji. Ljubljana, Zaloba ZRC SAZU: 172 str. uje K. 2007. Kemijska in bioloka kakovost reke Sotle. Prah K. in Nekrep A. Naravnogeografski, kulturni in ekonomski vidiki razvoja Posotelja, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta: 71-79 Dong Z. Sun T. 2007. A potential new process for improving nitrogen removal in constructed wetlands - Promoting coexistence of partial-nitrification and ANAMMOX, Ecological Engineering 31: 69-78 EPA 1999. Free water surface wetlands for wastewater treatment A technology assessment. U.S. EPA Office of wastewater management, U.S. Department of the interior, City of Phoenix, Arizona, 832-S-99-002: 167 str. EPA 2000. Manual Constructed wetlands treatment of municipal wastewater, Cincinnati, Ohio, U.S. EPA Office of research and development, 625-R-99-021: 166 str. Ghermandi A. Bixio D. Thoeye C. 2007. The role of free water surface constructed wetlands as polishing step in municipal wastewater reclamation and reuse, Science of the Total Environment 380: 247258 Globevnik L. 2006. Izvajanje Vodne direktive v Sloveniji: predstavitev prvih ocen monosti doseganja okoljskih ciljev za vodna telesa v Sloveniji po naelih Vodne direktive. 1. izdaja. Ljubljana, Intitut za vode Republike Slovenije: 47 str. Hench K.R. Bissonnette G.K. Sexstone A.J. Coleman J.G. Garbutt K. Skousen J.G. 2003. Fate of physical, chemical, and microbial contaminants in domestic wastewater followingtreatment by small constructed wetlands, Water Research 37: 921927
87
Izobraevanje lokalnih turistinih vodnikov. 2007. Obina Bistrica ob Sotli www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=48 Javni zavod Kozjanski park www.kozjanski-park.si Kovacic D.A. Twait R.M. Wallace M.P. Bowling J.M. 2006. Use of created wetlands to improve water quality in the MidwestLake Bloomington case study, Ecological Engineering 28: 258-270 Kadlec R.H. Tanner C.C. Hally V.M. Gibbs M.M. 2005. Nitrogen spiraling in subsurfaceflow constructed wetlands: Implications for treatment response, Ecological Engineering 25: 365381 Kukanja V. 1999. Tretja stopnja ienja komunalnih odpadnih voda mesta Seane z modelom rastlinske istilne naprave. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehnika fakulteta, Oddelek za biologijo, 109 str. Lah A. 2002. Promet in okolje, Ljubljana, Svet za varstvo okolja RS, Zbiraka usklajeno in sonaravno t. 7: 96 str. Lee B.H. Scholz M. 2007. What is the role of Phragmites australis in experimental constructed wetland filters treating urban runoff, Ecological Engineering 29: 87-95 Li J. Wen Y. Zhou Q. Xingjie Z. Li X. Yang S. Lin T. 2007. Influence of vegetation and substrate on the removal and transformation of dissolved organic matter in horizontal subsurface-flow constructed wetlands, Bioresource Technology, Article in press corrected proof Luederitz V. Eckert E. Lange-Weber M. Lange A. Gersberg R.M. 2001. Nutrient removal efficiency and resource economics of vertical flow and horizontal flow constructed wetlands, Ecological Engineering 18: 157171 Maine M.A. Sune N. Hadad H. Sanchez G. Bonetto C. 2007. Removal efficiency of a constructed wetlands for wastewater treatment according to vegetation dominance, Chemosphere 68: 1105-1113 Mantovi P. Marmiroli M. Maestri E. Tagliavini S. Piccinini S. Marmiroli N. 2003. Application of a horizontal subsurface flow constructed wetland on treatment of dairy parlor wastewater. Bioresource Technology 88: 85-94 Masbough A. Frankowski K. Hall K.J. Duff S.J.B. The effectiveness of constructed wetlands for treatment of woodwaste leachate. Ecological Engineerring 25: 552-566 Matamoros V. Puigagut J. Garcia J. Bayona J.M. 2007. Behavior of selected priority organic pollutants in horizontal subsurface flow constructed wetlands: A preliminary screening, Chemosphere, vol. 69: 1374-1380
88
Mayo A.W. Bigambo T. 2005. Nitrogen transformation in horizontal subsurface flow constructed wetlands II: Effect of biofilm, Physics and Chemistry of the Earth 30: 668672 Mitsch W.J. Day J.W. 2004. Thinking big with whole-ecosystem studies and ecosystem Restoration - a legacy of H.T. Odum, Ecological Modelling 178: 133155 MOP - Agencija Republike Slovenije za okolje. 2008. Naravoslovni atlas Slovenije Nacionalni program varstva okolja. 1999. www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/publikacije/drugo/npvo.pdf vel M. Tooming A. Mauring T. Mander U. 2006. Schoolhouse wastewater purification in a LWA-filled hybrid constructed wetland in Estonia, Ecological Engineering 29: 17-26 Operativni program za varstvo voda pred onesnaenjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje. 20042008. Resolucija nacionalnega programa varstva okolja, 2005-2012 Pravilnik o odvajanju in ienju komunalne odpadne vode in padavinske vode, Uradni list RS t. 105/02 Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji. 2001. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor Agencija RS za okolje: 219 str. Pribakovi Bortnik A. 2004. Odgovorno okoljsko delovanje: sistemi ravnanja z okoljem. Ljubljana, Slovenski institut za kakovost in meroslovje: 231 str. Poroilo o delu parkov v Sloveniji. 2004. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor: 8 str. Rejec Brancelj I. 2001. Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji : pokrajinski vidiki obremenjevanja iz razprenih virov, Ljubljana, Intitut za geografijo: 104 str. Reed S.C. 1993. Subsurface flow constructed wetlands for wastewater treatment A technology assessment. United States environmental agency, Office of water, EPA 832-R93-008: 87 str. Resolucija Nacionalnega programa varstva okolja. 2005-2012, Uradni list RS t. 2/2006 Ribari Lasnik C. Drev D. Grabner B. Sire T. 2005. Uporaba ekoremediacij za zaito in obnovo okolja v Savinjski regiji Ocena stanja, Celje, Ekoremediacijski tehnoloki center: 204 str. Rousseau D.P.L. Vanrolleghem P.A. De Pauw N. 2004. Constructed wetlands in Flanders: a performance analysis, Ecological Engineering 23: 151-163
89
Simoni P. 2006. Ethnography of protected areas: endangered habitats endangered cultures. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo ter Drutvo za raziskovanje, trenje in promocijo varovanih obmoij Slovenije Steer D. Fraser L. Boddy J. Seibert B. 2002. Efficiency of small constructed wetlands for subsurface treatment of single-family domestic effluent, Ecological Engineering 18: 429440 SURS 2002. Statistini urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 SURS 2000. Statistini urad Republike Slovenije, Druinske kmetije po tevilu GV, govedi, praiev in krav molznic po statistinih regijah in obinah Tanner C.C. Clayton J.S. Upsdell M.P. 1994a. Effect of loading rate and planting on treatment dairy farm wastewaters in constructed wetlands I. Removal of oxygen demand, suspended solids and faecal coliforms, Water research 29: 17-26 Tanner C.C. Clayton J.S. Upsdell M.P. 1994b. Effect of loading rate and planting on treatment dairy farm wastewaters in constructed wetlands II. Removal of nitrogen and phosphorus, Water research 29: 27-34 Tomin Vukovi M. 2007. Zavarovana obmoja in turizem, Ministrstvo za gospodarstvo Direktorat za turizem: 22 str. Tousignant E. 1999. Guidance manual for the design, construction and operations of constructed wetlands for rural applications in Ontario. Ontario, Canadapt Program of the Agricultural Adaptation Council, Stantec Consulting Ltd., Research and Technology Transfer Group, Alfred College University of Guelph: 164 str. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih istilnih naprav, Uradni list RS, t. 45/2007 Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih istilnih naprav, Uradni list RS, t. 98/07 Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla, Uradni list RS, t. 84/2005 Uredba o ekoloko pomembnih obmojih, Uradni list RS, t. 49/2004, dopolnitve Uradni list RS t. 110/2004 in 59/2007 Uredba o posebnih varstvenih obmojih (Obmojih Natura 2000),Uradni list RS, t. 49/2004, 110/2004, 59/2007, 43/2008
90
Vrhovek D. 2003. Pilot project on sustainable water management for integrated protection of the Dragonja river. Ljubljana, Limnos d.o.o. and Global water partnership Slovenia: 6 str. Vovk Kore A. Vrhovek D. 2007. Trajnostni sonaravni razvoj regije na primeru Posotelja, Prah K. in Nekrep A. Naravnogeografski, kulturni in ekonomski vidiki razvoja Posotelja, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta: 27-36 Vymazal J. 2005a. Editorial Constructed wetlands for wastewater treatment. Ecological Engineering, 25: 475-477 Vymazal J. 2005b. Horizontal sub-surface flow and hybrid constructed wetlands systems for wastewater treatment. Ecological Engineering, 25: 478490 Weil C. 1999. Dignard dairy farm wetland case study, Alfred College; Tousignant E. 1999. Guidance manual for the design, construction and operations of constructed wetlands for rural applications in Ontario. Ontario, Canadapt Program of the Agricultural Adaptation Council, Stantec Consulting Ltd., Research and Technology Transfer Group, Alfred College University of Guelph: 164 str. Won Ji S. Iamchaturapatr J. Rhee J.S. 2007. Nutrient removals by 21 aquatic plants for vertical free surface flow (VFS) constructed wetland, Ecological Engineering 29: 287-293 Veeri M. 2008. Kanalizacija in istilne naprave v Kozjanskem parku Rogaka slatina, OKP Javni zavod za komunalne storitve Rogaka slatina (osebni vir, januar 2008) Zupani Viar M. 2006. Application of the Protected areas management categories of IUCN. Simoni P. Ethnography of protected areas: endangered habitats endangered cultures. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo ter Drutvo za raziskovanje, trenje in promocijo varovanih obmoij Slovenije: 11-18 Zakon o ohranjanju narave, Uradni list RS, t. 96/04 uradno preieno besedilo Zakon o varstvu okolja, Uradni list RS, t. 39/2006 Zakon o vodah, Uradni list RS, t. 67/2002
ZAHVALA Za mentorstvo se zahvaljujem prof. dr. Danijelu Vrhovku, za dodatno pomo prof. dr. Alenki Gaberik in prof. dr. Mihaelu J. Tomanu, za pomo pri izraanju in moralno podporo Nini Matja, za tehnino pomo Janu Antoniu in za celotno podporo muti hvala.
PRILOGA DODATKI K NARAVOVARSTVENI ZAKONODAJI 1 - Na podlagi ugotovitev nae raziskave smo na primeru Programa upravljanja obmoij Natura 2000 Operativni program 2007-2013 (Bibi, 2007) pripravili naslednje dopolnitve. Predlagamo, da se v poglavju 1.2 NAMEN OPERATIVNEGA PROGRAMA na strani 16 doda odebeljeno in podrtano besedilo: Podrobneja opredelitev varstvenih ciljev in ukrepov na obmojih Natura natanneje doloiti podrobne varstvene cilje in ukrepe, ki izhajajo iz javno dostopnih virov, do ravni natannosti, ki jo te podlage in literatura dopuajo opredeliti zahteve ohranjanja za vsako posamino obmoje Natura, kot kljuno informacijo za delenike ohranjanja teh obmoij opredeliti neposredne varstvene ukrepe za upravljavske narte zavarovanih obmoij uveljaviti ekoremediacije kot sonaraven, venamenski in trajnostni nain varovanja, ienja in obnavljanja okolja ter ohranjanja ali povrnitve biodiverzitete, e posebej primeren za doseganje varstvenih ciljev zaitenih obmoij; opredeliti ukrepe prilagojene rabe za doseganje varstvenih ciljev pri: - izkorianju naravnih dobrin - gospodarjenju z gozdovi - kmetijstvu, lovu in ribolovu - upravljanju voda drugi ukrepi, e so potrebni za zagotavljanje ugodnega stanja rastlinskih in ivalskih vrst ter habitatnih tipov V poglavju 2.1.1 PRISPEVEK OMREJA NATURA 2000 K OHRANJANJU BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI na strani 21 se doda odebeljeno in podrtano besedilo: Slovenija ima najviji dele obmoij Natura v vseh dravah lanicah in na veliki veini obmoij izstopajoe stanje populacij vrst oziroma habitatnih tipov. Zato je doseganje obveznosti, da se preprei slabanje stanja, bistveno za izpolnjevanje zahtev in doseganje namena direktiv. Za izpolnjevanje te dolnosti je z ZON in Uredbo o posebnih varstvenih obmojih (Natura 2000) doloeno tudi sprejetje tega programa. V Evropi, gosto poseljeni in gospodarsko zelo razviti celini, se ustrezni ukrepi za prepreevanje slabanja stanja (v kontekstu ohranjanja in-situ) izvajajo praviloma v okviru trajnostne rabe naravnih dobrin in prostora, le redko v okviru prepuanja obmoij naravnemu razvoju. To pa je mogoe le, e sta ohranjanje in-situ in trajnostna raba vrst in habitatnih tipov neloljivi del razvoja gospodarskih in drubenih dejavnosti, ki vplivajo na vrste, njihove habitate in habitatne tipe. V kontekstu tega operativnega programa je to zlasti pomembno za dejavnosti trajnostne rabe, ki morajo povezovati in vkljuevati, kjer je mogoe in primerno, varstvene ukrepe v ustrezne sektorske in medsektorske narte, programe in politike. Predlaga se uporaba ekoremediacij za sonaravno varovanje in ohranjanje okolja, blaenje in sanacijo posegov v naravo pri zagotavljanju trajnostnega razvoja gospodarske in drubene dejavnosti zaitenih obmoij.
Uinkovitost in uspenost ukrepov za prepreevanje slabanja in izboljanje stanja na obmojih Natura pomembno poveujeta zagotavljanje znanja in informacij na ve ravneh. Znanje in informacije so bistveni za odloanje o najprimernejih ukrepih (vkljuujo trajnostno rabo), ki zagotavljajo preivetje vrst in habitatnih tipov na obmojih Natura in razvoj posamine dejavnosti z vplivom na biotsko raznovrstnost, nato za ukrepe, ki jih izvajajo obsene ciljne skupine, in za izobraevanje in ozaveenje razlinih ciljnih skupin. Pri tem se upoteva monost uporabe ekoremediacij pri sonaravnem varovanju in obnavljanju vrst in habitatnih tipov obmoij Natura 2000. Izjemno pomembni so tudi ustrezni naini posredovanja tega znanja in informacij. V poglavju 2.1.3 VPLIVI DEJAVNOSTI NA DOSEGANJE CILJEV V OMREJU NATURA 2000 na strani 22 in 23 se doda odebeljeno in podrtano besedilo: Zagotavljanje ciljev (ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov) pa je vezano tudi na obstoj in trajnostni razvoj dejavnosti, zlasti kmetijstva, gozdarstva, urejanja voda, lovstva, ribitva in drugih. Ta program v okviru trajnostnega razvoja teh dejavnosti doloa cilje in ukrepe za doseganje podrobnih varstvenih ciljev na obmojih Natura. Nekatere dejavnosti lahko ohranjeno naravo (biotsko raznovrstnost), vkljuno z obmoji Natura in zavarovanimi obmoji, tudi trijo in na ta nain iz svoje dejavnosti ustvarjajo vejo dodano vrednost oziroma ustvarjajo nova delovna mesta. To je zlasti turizem in nanj vezane storitve (npr. pridelava kakovostne domae prehrane, vodenje). Za Slovenijo to dejstvo vsekakor pomeni razvojno prilonost, saj ima e tevilne razmeroma dobro ohranjene ekosisteme in omogoa doivljanje in spoznavanje rastlinskih in ivalskih vrst v ohranjeni naravi. Slednje je pomembna prvina trenja pri turistini ponudbi podeelja, ki jo ie segment kupcev z visoko razvito zavestjo o pomenu zdravega okolja in nujnosti njegovega ohranjanja. Ta program zato obravnava tudi segment trajnostnega razvoja turizma, povezan s trenjem biotske raznovrstnosti na ali ob tistih obmojih Natura, ki so tudi zavarovana obmoja po predpisih s podroja ohranjanja narave in imajo doloenega upravljavca. Z uporabo ekoremediacij se lahko na sonaraven in trajnostni nain zagotavlja ugodno stanje vrst in habitatnih tipov in hkrati omogoa razvojne dejavnosti na zaitenih obmojih. V poglavju 2.2 STRUKTURA PROGRAMA UPRAVLJANJA na strani 25 se doda odebeljeno in podrtano besedilo: Varstveni ukrepi so v skladu z Uredbo o posebnih varstvenih obmojih (obmojih Natura 2000) po posaminih obmojih Natura razdeljeni na: 1. ukrepe varstva narave, 2. ukrepe prilagojene rabe naravnih dobrin, s katerimi se dosega varstvene cilje, 3. ukrepe prilagojene kmetijske prakse, s katero se dosega varstvene cilje, 4. ukrepe upravljanja voda, s katerimi se dosega varstvene cilje, 5. druge ukrepe, e so ti potrebni za zagotavljanje ugodnega stanja rastlinskih in ivalskih vrst ter habitatnih tipov.
Pri tem se predlaga uporaba ekoremediacij kot sonaraven, trajnostni in venamenski nain izvajanja varstvenih ukrepov, kjer je to mogoe. V poglavju 2.4 UKREPI ZA DOSEGANJE VARSTVENIH CILJEV na strani 28 se doda odebeljeno in podrtano besedilo: Za nadzor nad predpisi s podroja ohranjanja narave so v Prilogi Error! Reference source not found. navedene vsebine prepovedi skupaj z obmojem, kjer je potrebno zagotoviti okrepljen nadzor. Za doseganje podrobnih varstvenih ciljev vrst in habitatnih tipov, vezanih na vode, pa je pomembno okrepiti nadzor gnojenjem in uporabo sredstev za varstvo rastlin na priobalnih zemljiih v vseh obmojih Natura doloenih za vrste in habitatne tipe, vezane na vode. Predlaga se uporaba ekoremediacij pri prepreevanju vnosa prekomernih koliin hranil in sredstev za varstvo rastlin v vodne in na vodo vezane habitate. V poglavju 2.4.4 UKREPI UPRAVLJANJA VODA na strani 38 in 39 se doda odebeljeno in podrtano besedilo: Upravljanje z vodami je pomembno za ohranjanje in poveanje biotske raznovrstnosti in doseganje ugodnega stanja ohranjenosti obmoij Natura. Vrst in habitatnih tipov, ki so pri zagotavljanju ugodnega stanja ohranjenosti odvisni od vode je 110. Gre za vrste, ki del letnega ali ivljenjskega cikla preivijo ob ali v vodi zaradi razmnoevanja, prehranjevanja ali hiberniranja ter habitatne tipe, ki so vezani na stalno prisotnost vode (podzemne, ali povrinske vode). Nanje vpliva predvsem sprememba hidromorfolokih lastnosti povrinskih voda in sprememba koliinskega in kemijskega stanja podzemnih voda. Za upravljanje z vodami je Dravni zbor sprejel nacionalni program upravljanja z vodami, za njegovo izvedbo pa bo Vlada sprejela narta upravljanja voda (NUV) za vodni obmoji Donave in Jadranskega morja ter program ukrepov. NUV bo vseboval predvsem oceno stanja vodnih teles, ter ob upotevanju izjem opredelil cilje glede doseganja dobrega stanja vodnih teles. Program ukrepov bo za doseganje teh ciljev, poleg ukrepov za varstvo voda, doloenih s predpisi o varstvu okolja, doloil e dodatne ukrepe, potrebne za doseganje dobrega stanja vodnih teles, pri emer bodo obmoja Nature, kot so doloena s predpisi o v ohranjanju narave obravnavana kot obmoja s posebnimi zahtevami. Metodoloko bo del ekolokih zahtev vrste ali habitatnega tipa na obmoju Natura zajet v okviru dobrega ekolokega stanja voda. To pomeni, da se jih vkljui v cilje NUV in ukrepe za dosego ciljev iz NUV ter se jih po potrebi vkljui v program ukrepov v skladu z Zakonom o vodah. Morebitne specifine ekoloke zahteve, ki niso zajete v okviru dobrega ekolokega stanja voda, se doloi v ustreznem aktu ali programu. Predlaga se uporaba ekoremediacij kot sonaraven in trajnostni nain ienja in ohranjanja dobrega ekolokega stanja voda. V poglavju 2.4.5.1 UKREPI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA USMERJENI NA NEPOSREDNE KORISTI OBMOIJ NATURA 2000 ZA LOKALNO PREBIVALSTVO na strani 40 se doda odebeljeno in podrtano besedilo:
trajnostni razvoj regij in razvoj turizma ter drugih podjetnikih prilonosti povezujejo trajnostno upravljanje biotske raznovrstnosti, vkljuno s trenjem in zagotavljanjem dolgoronega ohranjanja biotske raznovrstnosti. Za trajnostni razvoj regij je dodatno pomemben razvoj lovekih potencialov in kadrov, usposobljenih in motiviranih za razvoj storitev, ki se lahko v takem okolju bolj konkurenno razvijajo. Za trajnostni razvoj regij se v nartih upravljanja zavarovanih obmoij, praviloma upoteva zlasti naslednja podroja: - Infrastruktura za obiskovanje varovanih obmoij (informacijski centri, opazovalnice, razgledia, oznaevanje, pepoti, naravoslovne in kulturne poti, une poti). Za trenje biotske raznovrstnosti skozi turizem so potrebna doloena vlaganja v turistino infrastrukturo in v infrastrukturo za interpretacijo narave oziroma parkovno infrastrukturo (npr. une in doivljajske poti, infocentri). Ta infrastruktura pritegne obiskovalce in turiste in jim pomaga doiveti naravo oziroma priti v stik z ivalmi in rastlinami. Zaradi takih doivetij lahko neko obmoje postane priljubljena destinacija za obiske oziroma turistina destinacija. Premiljeno nartovana parkovna infrastruktura tudi usmeri obiskovalce na doloene dele narave (obmoij Natura) in s tem pomaga obiskovalce koncentrirati na toke ali v okolico obmoij Natura, kjer je mogoe triti lokalne proizvode (kmetijske, gostinske, spominke, storitve ipd.). Ob tem jih mora hkrati odvrniti od obutljivejih delov narave, kjer veje tevilo obiskovalcev lahko koduje doseganju varstvenih ciljev. - Identifikacija novih in obmoju specifinih podjetnikih prilonosti glede na identificirane potenciale obmoja (podpora podjetjem in e-podjetjem, vezanim na trajnostni razvoj, s posebnim poudarkom na podjetnikih iniciativah na podroju uveljavljanja obnovljivih virov energije in uinkovite rabe energije ter trajnostne mobilnosti). - Izdelava koncepta in izgradnja infrastrukture trajnostne mobilnosti in druge spremne javne infrastrukture v obmoju. To vkljuuje izdelava teritorialnega koncepta trajnostne (ali mehke mobilnosti) s poudarkom na javnem potnikem prometu in ureditvi kolesarskih ter pepoti, prostorsko umeanje intermodalnih sei za prestopanje med posameznimi modalitetami prevoza, (vkljuno s parkirii, javnimi sanitarijami in drugo spremno infrastrukturo). Koncepti trajnostne mobilnosti so usmerjeni v umirjanje prometa, preusmerjanje potnikov na javni potniki promet in na nizko-ali brez-emisijske ter tihe oblike transporta. - Razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah z identificiranimi ukrepi za razvoj lovekih virov (ekoloka pridelava, tradicionalna in komplementarna medicina, spominki, prodaja na domu, domaa in umetna obrt, socialne kmetije, eko-turizem ipd), uveljavljanje fleksibilnih oblik dela vkljuno z delom na daljavo. - Razvoj novih turistinih proizvodov. - Uporaba ekoremediacij pri odpravljanju kodljivih vplivov turistine dejavnosti. V poglavju 3.3 RAZISKOVANJE IN RAZVOJ TEHNOLOGIJ na strani 49 se doda odebeljeno in podrtano besedilo: V analizah je ugotovljeno kronino pomanjkanje sinteznih izdelkov o stanju in trendih biotske raznovrstnosti ter ekologiji in biologiji vrst in njihovih zdrub, e bolj pa tistih, ki terjajo dolgoletno akumulacijo znanja. Vsaj na podroju biologije je zato tudi zelo oteen prenos znanja v uporabo, nenazadnje tudi v dejavnosti ohranjanja biotske raznovrstnosti.
Prvi cilj programa je zato doloitev raziskovalnih aktivnosti na podroju bazinih in aplikativnih znanosti, ki se prednostno financirajo in ki so nujno potrebne za izboljanje poznavanja ekologije rastlinskih in ivalskih vrst ter habitatnih tipov. Prenosi tega znanja v prakso so povezani z doloitvijo ogroenosti in kljunih virov ogroanja vrst in habitatov, iz katerih se izpeljujejo rdei seznami ogroenih vrst in habitatnih tipov. Nadalje pa so ti seznami lahko povezani z razvijanjem tehnologij (npr. rabe naravnih virov), ki e bolj ohranjajo biotsko raznovrstnost in s tem omogoajo enako, e ne e bolj uspeno rabo naravnih virov v prihodnjih desetletjih. Predlaga se prednostna uporaba in razvoj ekoremediacij za sonaravno in trajnostno doseganje varstvenih ciljev zaitenih obmoij. Ekoremediacije so zaradi naina delovanja posebej primerne pri varovanju, ienju in obnavljanju ter ohranjanju ali povrnitvi biodiverzitete na obmojih Natura 2000.
2 - Na podlagi ugotovitev nae raziskave na primeru Uredbe o posebnih varstvenih obmojih (Obmojih Natura 2000) (Uradni list RS, t. 49/2004, 110/2004, 59/2007, 43/2008) predlagamo naslednje dopolnitve. K 1. toki 1. lena se doda odebeljeno in podrtano besedilo: (1) Ta uredba doloa posebna varstvena obmoja (obmoja Nature 2000) in varstvene cilje na teh obmojih ter varstvene usmeritve za ohranitev, doseganje in izboljanje ugodnega stanja prosto iveih rastlinskih in ivalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in ivalske vrste), njihovih habitatov ter habitatnih tipov, katerih ohranjanje je v interesu Evropske unije, in druga pravila ravnanja za ohranjanje teh obmoij. K 2. lenu se doda odebeljeno in podrtano besedilo: tej uredbi uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen: posebno varstveno obmoje (obmoje Natura 2000; v nadaljnjem besedilu: Natura obmoje) je ekoloko pomembno obmoje, ki je na ozemlju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) pomembno za ohranitev, doseganje in izboljanje ugodnega stanja vrst ptic (posebno obmoje varstva) in drugih ivalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov (posebno ohranitveno obmoje), katerih ohranjanje je v interesu EU, pri emer se kot tako obravnava tisto obmoje, ki: v biogeografski regiji ali regijah pomembno prispeva k ohranitvi ali obnovitvi ugodnega stanja vrst ptic in drugih ivalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov; pomembno prispeva k usklajenosti evropskega ekolokega omreja Natura 2000; pomembno prispeva k ohranjanju ali poveanju biotske raznovrstnosti v biogeografski regiji ali regijah; potencialno posebno ohranitveno obmoje (v nadaljnjem besedilu: potencialno Natura obmoje) je obmoje, ki izpolnjuje strokovne kriterije, doloene s predpisi EU za doloitev Natura obmoij, in jih Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) predlaga pristojnim organom EU v potrditev; evropsko ekoloko omreje Natura 2000 (v nadaljnjem besedilu: evropsko ekoloko omreje), je sistem med seboj povezanih ali priblianih Natura obmoij, ki omogoa, da se vzdruje ali, e je to primerno obnovi, ugodno stanje habitatnih tipov ali habitatov vrst, katerih ohranjanje je v interesu EU na njihovem naravnem obmoju razirjenosti; habitatni tipi v interesu EU so tisti, ki so v nevarnosti, da na svojem naravnem obmoju razirjenosti izginejo, ali imajo majhno naravno obmoje razirjenosti zaradi zmanjevanja ali omejenosti obmoja samega ali predstavljajo izjemne primere tipinih znailnosti ene ali ve od naslednjih petih biogeografskih regij: alpske, atlantske, celinske, makronezijske in sredozemske regije; prednostni habitatni tipi so tisti habitatni tipi, ki so na obmoju EU v nevarnosti, da izginejo, za njihovo ohranitev pa je EU e posebej odgovorna glede na dele njihovega naravnega obmoja razirjenosti na ozemlju EU; rastlinske in ivalske vrste v interesu EU so tiste vrste, za katere na evropskem ozemlju drav lanic EU velja, da so: prizadete, kar pomeni, da njihov obstanek ni verjeten, e bodo dejavniki ogroanja delovali e naprej, razen vrst, katerih naravno obmoje razirjenosti je na tem ozemlju V
nepomembno in v zahodni palearktini regiji niso prizadete ali ranljive; ranljive, kar pomeni, da bodo verjetno v blinji prihodnosti prele v kategorijo prizadetih vrst, e bodo dejavniki ogroanja e naprej delovali; redke, kar pomeni, da so njihove populacije majhne in e niso prizadete ali ranljive, lahko pa zaradi ogroanja preidejo v kategorijo prizadetih vrst; te vrste ivijo na omejenih geografskih obmojih ali so redko raztresene na irem geografskem obmoju ali endemine in zahtevajo posebno pozornost, zaradi posebnosti njihovih habitatov oziroma monih vplivov njihovega izkorianja na habitat oziroma na stanje ohranjenosti vrste; prednostne rastlinske in ivalske vrste, so tiste vrste, za ohranitev katerih je EU e posebej odgovorna glede na dele njihovega naravnega obmoja razirjenosti, ki lei na ozemlju EU; - ekoremediacije vkljuujejo sisteme in procese, ki potekajo v naravnih in umetnih ekosistemih in varujejo, obnavljajo ali istijo naravno okolje ter ohranjajo in poveujejo biodiverziteto. K 6. lenu se doda odebeljeno in podrtano besedilo: (1) Varstveni cilji na Natura obmojih se z namenom ohranjati, vzdrevati, izboljati ali povrniti obstojee lastnosti neive in ive narave, ki prispevajo k ugodnemu stanju rastlinskih in ivalskih vrst ter habitatnih tipov, doloijo na osnovi ekolokih potreb posameznih vrst in habitatnih tipov, zaradi katerih je Natura obmoje opredeljeno. (1a) Ekoremediacije so sonaravni, venamenski in trajnostni naini oblikovanja narave z namenom varovanja, ienja in obnavljanja okolja ter ohranjanja ali povrnitve biodiverzitete. (2) Na Natura obmoju, kjer je prisotnih ve habitatov vrst ali habitatnih tipov, zaradi katerih je Natura obmoje opredeljeno, se upotevajo med seboj usklajeni varstveni cilji. (3) Varstveni cilji iz prvega odstavka tega lena so doloeni v prilogi 2 te uredbe. K 7. lenu se doda odebeljeno in podrtano besedilo: (1) Varstvene usmeritve za ohranitev Natura obmoij so usmeritve za nartovanje in izvajanje posegov in dejavnosti ter drugih ravnanj loveka na teh obmojih z namenom doseganja varstvenih ciljev. (2) Na Natura obmojih se posege in dejavnosti nartuje tako, da se v im veji moni meri: ohranja in poveuje naravna razirjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali ivalskih vrst; ohranja in poveuje ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifine strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo; ohranja in izboljuje kakovost habitata rastlinskih in ivalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembneje ivljenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoevanje, skupinsko prenoevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje ivali; ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in ivalskih vrst in omogoa ponovno povezanost, e je le-ta prekinjena. (3) Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so nartovani v skladu s prejnjim odstavkom, se izvedejo vsi moni tehnini in drugi, prednostno sonaravni venamenski ukrepi kot so
ekoremediacije, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in ivali ter njihove habitate im manji ali celo ugoden. (4) as izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi ivljenjskim ciklom ivali in rastlin tako, da se: ivalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v im manji moni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v asu razmnoevalnih aktivnosti, vzrejanja mladiev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja, rastlinam prilagodi tako, da se omogoi semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoevanja. (5) Na Natura obmoja se ne vnaa ivali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov. (6) Varstvene usmeritve za ohranitev Natura obmoij se upotevajo pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin na nain, kot je to doloeno z zakonom, ki ureja ohranjanje narave. (7) Ekoremediacije so sonaravni naini blaenja, varovanja, ohranjanja in odpravljanja posegov v naravo in kot take primerne za venamensko doseganje varstvenih ciljev obmoij Natura 2000. K 1. toki 8. lena se doda odebeljeno in podrtano besedilo: (1) Na Natura obmoju je treba izvesti presojo sprejemljivosti planov, programov, nartov, prostorskih ali drugih aktov oziroma presojo sprejemljivosti posegov v naravo v primerih in na nain, kot je to doloeno s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. (1a) Upotevajo se ekoremediacije kot sonaravni, trajnostni in venamenski naini oblikovanja in poseganja v naravo. (5) Pri vseh posegih, opredeljenih v odstavkih (2), (3) in (4) tega lena, se upotevajo ekoremediacije kot najprimerneji nain posega ali blaitve uinkov posegov na obmoje Natura 2000. K 2. toki 12. lena se doda odebeljeno in podrtano besedilo: (2) V programu upravljanja se lahko opredelijo ukrepi za vsako Natura obmoje. Ti ukrepi se pripravijo ob upotevanju znailnosti Natura obmoja, vkljuno z socio-demografskimi in ekonomskimi znailnostmi, dejanskega stanja v ekosistemu ter obstojeih in priakovanih dejavnikov ogroanja. (2a) Upotevajo se ekoremediacije kot sonaravni in celostni naini varovanja ali obnavljanja naravnega okolja s pripadajoo biodiverziteto, ki omogoajo trajnostno ekoloko in ekonomsko izvajanje ukrepov. K 1. in 2. toki 15. lena se doda odebeljeno in podrtano besedilo: (1) Varstvene usmeritve za ohranjanje potencialnih Natura obmoij so usmeritve za nartovanje in izvajanje posegov in dejavnosti ter drugih ravnanj loveka na teh obmojih z namenom prepreevanja poslabanja ali celo izboljanja stanja.
(1a) Ekoremediacije se upotevajo kot sonaraven nain varovanja, ienja in obnavljanja okolja. (2) Pri izvajanju posegov in dejavnosti na potencialnih Natura obmojih, ki so nartovani v skladu z usmeritvami iz prejnjega odstavka, se izvedejo vsi moni tehnini in drugi prednostno sonaravni ukrepi kot so ekoremediacije, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in ivali ter njihove habitate im manji ali celo pozitiven v skladu s etrtim in petim odstavkom 7. lena te uredbe.

6 E2 AC98 BD 01

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

6 E2 AC98 BD 01

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIKA FAKULTETA ODDELEK ZA BIOLOGIJO

MONOSTI UPORABE RASTLINSKIH ISTILNIH NAPRAV NA ZAITENIH OBMOJIH

THE USE OF CONSTRUCTED WETLANDS IN PROTECTED AREAS

KAZALO PRILOG PRILOGA A: Dodatki k naravovarstveni zakonodaji

PREGLED OBJAV ZAITENA OBMOJA

Slika 1: Zavarovana obmoja Slovenije (Berginc, 2007)

Zavarovano obmoje Kozjanski regijski park

Parameter AOX* AOX* AOX* AOX* AOX*-vsota Cink* KPK elezo

OCENA STANJA REKE SOTLE

RASTLINSKE ISTILNE NAPRAVE

Sistem s podpovrinskim tokom (SSF)

Slika 13: RN s horizontalnim podpovrinskim tokom (Vymazal, 2005b)

Slika 14: RN z vertikalnim podpovrinskim tokom (Vymazal, 2007)

Slika 15: Hibridna RN s horizontalno-vertikalnim podpovrinskim tokom (Vymazal, 2005b)

istilne sposobnosti RN RN in ienje komunalnih odpadnih voda

65,8 11,8 83,8 95,4 28,2 72,3 14,1 1,9 80,1

Drugotni vplivi RN na okolje

Pogoji in zahteve pri uporabi RN

Pomone istilne enote

KPK BPK NH4-N Cel-N Cel-P

Influent (mg/l) 890 585 57 103 22

Uink. (%) 68,4 75,6 22,6 35,9

Razporeditev strokov podpovrinskega tipa RN

glavne strokovne postavke

MATERIAL IN METODE MATERIAL

3 DELNO 4 DELNO 5- DA 6 DELNO 7 DELNO 8 DELNO 9 DA 11 DELNO 12 DELNO 13 DELNO

6 DELNO 7 DELNO 8 DELNO

Naela upravljanja z vodami 2 DELNO 3 DA 4 DELNO 5 DELNO 7 DA

NARAVOVARSTVENI DOKUMENT ZAITENEGA OBMOJA

22 DA Cilji predstavitve in obiska 23 DA

t. varstvenih ciljev 10 3 22 29 7 1 1 57 130 100 % Da 4 3 4 10 3 1 1 18

Skladnost z RN Delno 4 8 10 3 23 48 36,9 % Ne 2 10 9 1 16 38 29,2 %

Skladnost RN in ciljev naravovarstvenih dokumentov

skladni z RN delno skladni z neskladni z RN RN vrste varstvenih ciljev

mg/l mg/l O2 mg/l O2 mg/l N mg/l N % mg/l P %

SKLADNOST VIROV ONESNAENJA KOZJANSKEGA REGIJSKEGA PARKA Z LASTNOSTMI IN ISTILNIMI SPOSOBNOSTMI RN

Monosti uporabe RN pri varovanju zaitenih naravnih elementov Kozjanskega parka

RN pri ienju kmetijskih odpadnih voda v Kozjanskem parku

RN pri ienju prometnega onesnaenja

You might also like

Parameter AOX* AOX* AOX* AOX* AOX-vsota Cink KPK elezo