PISMO REGINU (ALI RAZPRAVA O VSTAJENJU) NAG HAMMADI CORPUS I, 4

Nekateri (ljudje), sin moj Regin, si elijo veliko vedeti. To je njihov cilj, ko se lotevajo problemov, za katere manjka reitev, in e so pri tem uspeni, imajo o sebi visoko mnenje. Toda sam ne mislim, da stojijo znotraj Besede Resnice. Kar iejo, je prej njihov mir, ki smo ga mi prejeli po naem Odreeniku, naem Gospodu Kristusu, 35 30

[p.44] prejeli pa smo ga, ko smo spoznali Resnico in si na njej odpoili. Toda ker nas prijazno sprauje, kaj je potrebno (vedeti) o vstajenju, ti piem, da je to nekaj nujnega. Mnogi vanj ne verjamejo in le malo je takih, ki ga najdejo. Zato naj zdaj naa 10 5

beseda tee o tem. Kako je Gospod ravnal, ko je bil v telesu in potem ko se je razkril kot boji Sin? ivel je na istem mestu, kjer prebiva ti, in govoril o zakonu narave, ki mu jaz pravim smrt. Toda boji Sin, Regin, je bil Sin lovekov in je (v sebi) zaobjemal oboje: imel je lovekost in boanskost, zato da bi lahko, po eni strani, kot boji Sin premagal smrt, po drugi strani pa, da bi se po Sinu lovekovem zgodila vrnitev v Polnost; kajti kot seme Resnice je bil po izvoru od zgoraj, e preden je nastal ta (vesoljni) ustroj, v katerem so prila v bivanje mnoga gospostva in boanstva. Zavedam se, da podajam 35 30 25 20 15

[p.45] reitev za teavne stvari, toda v Besedi Resnice ni ni teavno. Toda [] ker je priel zaradi reitve, da bi ni ne ostalo prikrito in bi kratkomalo vse razkril o nastajanju. Unienje zla in razkritje izbrancev. To je irjenje Resnice in Duha. Milost pripada Resnici. Odreenik je pogoltnil smrt. Ne sme ostati v nevednosti! Kajti odrekel se je minljivemu svetu in ga zamenjal za neuniljivi Aion. In vstal je, tako da je z nevidnim pogoltnil vidno in nam pokazal pot nae nesmrtnosti. Potem pa, kot je rekel apostol, smo z njim trpeli, z njim vstali in z njim odli 25 20 15 10 5

v nebo. e pa smo se pojavili v tem svetu in ga nosimo (kot obleko), bivamo kot Njegovi arki in smo ujeti v Njem vse do naega zatona, to je do nae smrti v tem ivljenju, in bomo (nato) po njem vzeti v nebo, kakor sonce vzame arke, ne da bi nas karkoli zadrevalo. To je duhovno vstajenje, [p.46] ki pogoltne tako duevno kot meseno. Toda kdor ne verjame, ga ni mogoe pregovoriti. Zakaj za vero, moj sin, in ne za prigovarjanje, velja: Kdor je mrtev, bo vstal. Mar med tukajnjimi lozo obstaja taken, ki verjame? Vsaj on bo vstal! In tukajnji lozof naj ne verjame, da je spreobrnil samega sebe in to zaradi nae vere! Kajti prepoznali smo Sina lovekovega in verjeli smo, 15 10 5 40 35 30

da je vstal od mrtvih. O njem tudi pravimo, da je nastal zaradi unienja smrti. Kot je veliko to, v kar verujejo, tako veliki so tudi tisti, ki verujejo. Misel tistih, ki so odreeni, ne bo uniena, in prav tako ne bo unien um tistih, ki so ga prepoznali. Zaradi tega smo izbrani za zvelianje in odreenje, ker smo bili e od zaetka doloeni, da ne zapademo v blaznost nevednih, temve bomo vstopili v modrost tistih, ki so spoznali Resnico. Resnica, ki je varovana, pa ne more biti uniena, in tudi ne bo. Mogoen je sestav Polnosti, majhno pa je to, kar se je (od nje) loilo in postalo svet. Toda tisto, kar je ujeto, je Vse. Slednje ni prilo 35 30 25 20

[p.47] v bivanje, temve je bivalo. Zato tudi, sin moj Regin, nikar ne dvomi v vstajenje!

Kajti e (prej) nisi bival v mesu in si meso prevzel, ko si priel v svet, zakaj ne bi potem meso prejel, ko se bo dvignil v Aion? Tisto, kar je bolje od mesa, je zanj vzrok ivljenja. Kar je nastalo zaradi tebe, mar to ni tvoje? In kar je tvoje, mar to ne biva s teboj? A ker si tukaj, kaj je tisto, kar ti manjka? To se (zdaj) trudi izvedeti. Posteljica telesa je starost, ti pa si minljivost. Odsotnost ti je v korist. Kajti tega, kar je bolje, ne bo oddal, e bo odel. Kar je slabe, izgine, toda (tudi) zanj obstaja milost. 20 15 10 5

Ni nas ne odrei od tega mesta. Toda Vse, se pravi mi, bo odreeno. Prejeli smo odreenje od zaetka do konca. Tako moramo razmiljati in razumeti!

25

30

Toda nekateri elijo pri iskanju tega, kar iejo, vedeti, ali bo tisti, ki je odreen, ko zapusti svoje telo, odreen takoj. O tem naj nihe ne dvomi! [] Vidni udje, ki so mrtvi, 35

[p.48] ne bodo odreeni, zakaj vstali bodo (samo) ivi udje, ki bivajo v njih. Kaj je potemtakem vstajenje? To je trajajoe razodevanje tistih, ki so (e) vstali. Kajti e se spominja, kar si bral v evangeliju, da sta se Elija in Mojzes prikazala skupaj z Njim, ne sme misliti, da je vstajenje iluzija. Ni iluzija, temve je Resnica. Toda e ustrezneje je rei, da je svet iluzija, prej kot vstajenje, ki je prilo v bivanje po naem Gospodu, Odreitelju, 15 10 5

Jezusu Kristusu. Toda kaj te zdaj uim? Tisti, ki ivijo, bodo umrli. V kakni iluziji ivijo! Bogati so postali revni in kralji so bili strmogljavljeni. Vse se spreminja. Svet je iluzija. A naj ne zmerjam e bolj stvari (sveta)! Toda vstajenje nikakor ni takne vrste, pa pa je (to) Resnica, ki je trdna. Je razkritje tega, kar je, in menjava stvari ter preobrazba v novo. Kajti neminljivost 35 30 25 20

[p.49] [se spua] nad minljivost in svetloba se spua nad temo in jo pogoltne, Polnost pa zapolni nezadostnost. To so simboli in podobe vstajenja. 5

To je tisto, kar poraja dobro. Zato pa zavoljo enosti ne umevaj le deloma, Regin, niti ne ivi v soglasju s tem mesom, temve ubei delitvam in sponam, in e si deleen vstajenja. Kajti e tisti, ki bo umrl, o samem sebi ve, da bo umrl in etudi sam v tem ivljenju doivi mnogo let, se bo s tem neko sooil , zakaj potem ne vidi, da si sam vstal in da si to (e) dosegel? e si deleen vstajenja, a se vendar obnaa, kakor da bo umrl etudi (smrtnik) ve, da je e mrtev zakaj ti potem oproam tvojo neizurjenost? Vsakdo se mora uriti v tevilnih reeh in te ga bodo odreile od (tukajnje) prvine, da ne bo ve blodil, temve bo znova nael samega sebe, 35 30 25 20 15 10

kakren je bil na poetku. Kar sem prejel po velikodunosti mojega

[p.50] Gospoda, Jezusa Kristusa, sem posredoval tebi in tvojim bratom, mojim sinovom, ne da bi izpustil kaj, kar je potrebno za vao utrditev. e pa je v (mojem) podajanju razprave zapisano kaj, kar je (pre)globoko, vam bo to pojasnil, e me boste vpraali. Zdaj pa ne prikrivaj tega nikomur, ki pripada tebi, e je ta lahko koristen. Mnogi namre akajo na to, kar sem ti napisal. Njih uim, da je mir in milost v njih. Pozdravljam tebe in tiste, ki vas ljubijo z bratsko ljubeznijo. 10 5

Razprava o vstajenju

Pismo Reginu (ali Razprava o vstajenju) je eden izmed petih spisov, ohranjenih na prvem kodeksu iz gnostine knjinice Nag Hammadi. Omenjeni kodeks je bil dolgo asa loen od preostalega korpusa Nag Hammadi besedil, hranil pa ga je Jungov Intitut v Zrichu, zaradi esar je znan tudi kot Codex Jung. Ohranjeno koptsko verzijo je, tako kot druga besedila iz knjinice Nag Hammadi, mogoe datirati v prvo pol. 4. stol. po Kr., grki izvirnik pa je domnevno nastal e v 2. stol. po Kr.