Predmet na kaznenata postapka e materijata za koja se rasprava vo postapkata i za koja sudot treba da donese odluka. (T.Vasiljevi, 1981: str.

191; M.Gruba~, 1995: str.23), odnosno krivi~noto delo i negoviot izvr{itel. Spored toa, sodr`inata na kaznenata postapka se sostoi vo utvrduvaweto na obele`jata na krivi~nite dela predvideni vo Zakonot za pronao|awe na izvr{itelot na krivi~noto delo. Inaku, predmetot na krivi~nata postapka e mnogu sporen (S.Ranieri, 1957: str.152-168). Kaznenata postapka ima osnoven predmet, bez ~ie postoewe taa ne mo`e da se odviva, i sporedni (akcesorni, eventualni) predmeti, koi mo`at no ne moraat, da se pojavat pokraj osnovniot predmet. Osnoven predmet na kaznenata postapka (causa criminalis) pretstavuva raspravawe za eden konkreten krivi~no-praven odnos koj nastanal so izvr{uvawe na krivi~noto delo me|u op{testvenata zaednica pretstavena so dr`avata i obvinetiot. Vo krajna linija, osnoven predmet na kaznenata postapka e utvrduvawe dali e izvr{eno krivi~no delo i dali obvinetiot e vinoven, so nadovrzuvawe na natamo{ni posledici koi proizleguvaat od krivi~niot zakonik, odnosno so materijalnoto krivi~no pravo, a , za da se opredelat pravilno, se ispituva i li~nosta na obvinetiot. Naj~esto kako objekt na kaznenata postapka se javuva edno krivi~no delo, kako i edno lice - izvr{itel na toa delo, bidej}i sekoe krivi~no delo pretstavuva poseben, samostoen nastan koj na izvesen na~in se manifestira vo nadvore{niot svet. Me|utoa, vo praktikata se ~esti slu~aite edno isto lice da izvr{i pove}e krivi~ni dela, kako i vo izvr{uvaweto na edno delo da u~estvuvaat pove}e lica. Vo takvi slu~ai, zemaj}i ja predvid okolnosta deka sekoe krivi~no delo pretstavuva samostojna pojava, se postavuva pra{awe dali }e ima tolku posebni objekti kolku {to ima krivi~ni dela, ili pak, so ogled na vrskata me|u tie dela, odnosno

pove}e

lica,

site

tie

}e

pretstavuvaat

edinstven

objekt

na

edinstvenata postapka, spored pravilata na t.n. koneksitet. So izvr{uvaweto na edno krivi~no delo, osven povredata na za{titnite objekti (dobra) od zakonot, se nanesuva izvesna imotna {teta, ~ija visina zavisi od prirodata na deloto, pa se postavuva pra{awe dali za nea }e se odlu~uva vo kaznenata postapka, odnosno vo pridru`na ili t.n. atheziska postapka ili, pak, vo parni~na postapka, kade {to i pripa|aat spored svojata pravna priroda. Voedno, potrebno e da se opredelat tro{ocite, odnosno mora da se odlu~uva za tro{ocite na krivi~nata postapka. Tie se zadol`itelen sporeden predmet na kaznenata postapka. Na krajot, treba da se odbele`i deka vo izvesni slu~ai pravilnata primena na krivi~niot zakon zavisi od prethodno re{avawe na nekoe pravno pra{awe, koe po svojata priroda spa|a vo nekoja druga granka na pravoto i vo nadle`nost na drugi dr`avni organi. No, poradi povrzanosta so krivi~noto delo, tie pra{awa se re{avaat vo kaznenata postapka, a ne vo onaa granka na koja i pripa|aat (na pr., gra|anska, upravna i dr. postapki). Toa se t.n. prejudicijalni (prethodni) pra{awa. Spored toa kako objekt na kaznenata postapka mo`at da se javat: krivi~noto delo, pove}e krivi~ni dela vo me|usebna vrska (koneksitet), imotno-pravni barawa koi se re{avaat vo pridru`na (atheziska) postapka, prejudicijalni pra{awa i tro{oci na kaznenata postapka.


KRIVI^NO DELO Pod poimot kaznivo (krivi~no) delo, kako objekt na krivi~nata postapka se podrazbira protivpravno delo {to e opredeleno so zakon kako krivi~no delo i ~ii obele`ja se opredeleni so zakon (~l.7 od KZ na RM), ~ie presuduvawe e staveno vo nadle`nost na sudovite. Zna~i, na{iot krivi~en zakonik se opredeluva za formalna zakonska definicija na krivi~noto delo, a ja napu{ta t.n. materijalna definicija za krivi~noto delo kako op{testveno opasno delo. Evropskite kazneni zakonodavstva, po pravilo, ne sodr`at nikakva zakonska definicija za poimot na kaznenoto (t.e. krivi~noto) delo (na pr., francuskoto, germanskoto, belgiskoto i {vajcarskoto zakonodavstvo), 2002: str.15). Teorijata e razedineta okulu pra{aweto za toa koi se osnovnite elementi na krivi~noto delo - nekoi elementi od pravnata definicija na krivi~noto delo se nesporni i op{to prifateni, a drugi, naprotiv, mnogu sporni. Nesporni elementi (ili obele`ja kako {to, isto taka, voobi~aeno se narekuvaat) se: deka e toa ~ovekovo povedenie vo vid na aktivnost (dejstvo) ili pasivnost (neizvr{uvawe); koe e protivpravno, vinovito i kaznivo. (\.Marjanovi}, 1998: str.82). Ova se elementi {to gi sodr`i sekoja u~ebni~ka definicija na krivi~noto delo. Za poimot na krivi~noto delo postojat pove}e razli~ni koncepcii. Definicija {to go dava op{tiot poim na krivi~noto delo i {to odgovara na sovremenata krivi~no-pravna nauka, spored nekoi dodeka retki se zakonodavstvata (na pr., {vedskoto), {to poznavaat sli~na formalna definicija (V.Kambovski,

poznati avtori e slednava: krivi~no delo e povedenie na ~ovekot koe so zakon e predvideno kako krivi~no delo, koe e protivpravno i koe e op{testveno opasno, poradi toa {to povreduva ili zagrozuva osobeno va`ni op{testveni odnosi i vrednosti i istovremeno uka`uva na opasnosta na samiot izvr{itel (Rjenik, 1966, str.145). Ovaa definicija dava realisti~ki, materijalno-formalen i objektivnosubjektiven poim za krivi~noto delo. Samiot redosled na ovie elementi ima svoja logika. Od aspekt na organite na goneweto i na sudot, prva atributivna karakteristika {to treba da se utvrdi e prednosta vo zakonot na opredeleno povedenie na ~ovekot, kako krivi~no delo. Takviot pristap e va`en, bidej}i go zacvrstuva principot na zakonitosta vo domenot na krivi~noto pravo. Proizleguva deka samo krivi~nite dela se predmet na kaznenata postapka, a ne i drugite vidovi delikti, odnosno neprava. Taka, predmet na krivi~nata postapka se krivi~nite dela, a ne i prekr{ocite koi spa|aat vo oblasta na upravno-kaznenoto pravo i za koi e propi{ana posebna upravno-kaznena postapka. Zakonot potpolno go isklu~uva spojuvaweto (povrzuvaweto) na krivi~nite dela i prekr{ocite vo edna (edinstvena) postapka i nivno sudewe pred eden (ist) organ (T.Vasiljevi, 1981: str.191). Isto taka, predmet na krivi~nata postapka ne mo`at da bidat nitu disciplinskite kaznivi dela koi spa|aat vo oblasta na disciplinskoto kaznivo pravo i za koi e propi{ana disciplinska postapka. Zna~i, prekr{ocite i disciplinskite kaznivi dela se objekt na drugi postapki: prekr{o~na kako administrativno-kaznena postapka (vidi prethodno za odnosot me|u kaznenata i ovie postapki). KONEKSITET Vo praktikata ~esto se slu~uva edno isto lice da izvr{i pove}e krivi~ni dela, kako i toa pove}e lica da izvr{at edno ili pove}e krivi~ni dela. Vo takvi slu~ai, me|u tie lica, odnosno krivi~ni dela,

postoi opredelen odnos koj me|usebno gi povrzuva, gi pravi koneksii, i zatoa tie lica ili dela pretstavuvaat objekt na edinstvena krivi~na postapka. Zna~i, koneksitet e vrska {to postoi me|u pove}e lica, odnosno me|u pove}e krivi~ni dela, vrska od procesno-relevantno zna~ewe, poradi {to se sproveduva edinstvena postapka i se donesuva edna edinstvena presuda (P.Marina:1979.str.103). vida: Kontekstot ima izvesno vlijanie i pri opredeluvaweto na stvarnata nadle`nost na sudovite. Kontekstot se javuva vo dva subjektiven i objektiven. Ako edno lice e obvineto za pove}e krivi~ni dela, postoi subjektiven (ili personalen) koneksitet (concursus delictorum), bidej}i liceto/subjektot e toj {to gi povrzuva site krivi~ni dela, odnosno vrska me|u niv, dodeka me|u samite krivi~ni dela nema nikakva vrska, tie se napolno samostojni. Subjektivniot koneksitet postoi koga krivi~nite dela se izvr{eni vo idealen ili vo realen stek, koga, spored odredbite na materijalnoto krivi~no pravo, se izrekuva edinstvena kazna(~l. 29, st.1 od ZKP). Ako pove}e lica u~estvuvaat vo izvr{uvawe na edno isto krivi~no delo, ili ako pove}e lica izvr{ile pove}e krivi~ni dela, taka {to me|u tie dela postoi opredelena zaemna vrska, toga{ koneksitetot e objektiven (ili realen) - concursus plurium ad delictum. Vrskata se ostvaruva preku krivi~noto delo, vo koe ima ne{to zaedni~ko. Naj~esto objektiven koneksitet postoi koga edno lice e izvr{itel na krivi~noto delo, a drugi lica se sou~esnici (pomaga~i, pottiknuva~i i sl.), odnosno sudot {to e nadle`en za izvr{itelot na krivi~noto delo po pravilo e nadle`en i za sou~esnicite, prikriva~ite, licata {to mu pomognale na izvr{itelot po izvr{uvaweto na krivi~noto delo, kako i za licata {to ne go prijavile podgotvuvaweto na krivi~noto delo ili izvr{itelot (~l.29, st.4 od ZKP). Me|utoa, objektivniot koneksitet postoi toga{ koga pove}e lica, oddelno ili samostojno izvr{ile pove}e krivi~ni dela, me|u koi postoi objektivna,

realna vrska poradi toa {to ednoto od tie dela i ednoto do tie dela i ednoto lice se javuva kako osnovno, odnosno pretpostavka za drugite dela izvr{eni od drugite lica. Taka, so krivi~noto delo na izvr{itelot (na pr., kra`ba spored ~l.235 od KZ), vo konteksitet se krivi~nite dela na pomagawe, davawe pomo{ na izvr{itelot po izvr{enoto delo (~l.365, st.1 od KZ) ili neprijavuvawe na podgotvuvawe na krivi~no delo i na izvr{itelot (~l.363-364 od KZ). Vo vakvi slu~ai, vrskata me|u prvoto i vtoroto delo e realna, objektivna i postoi zavisnost, bidej}i postoeweto na prvoto delo e pretpostavka za izvr{uvawe na vtoroto, poradi {to i dvete se objekt na edinstvena postapka. Voedno, koneksitet postoi i kaj krivi~no delo navreda (~l.173 od KZ), koga, osven tu`bata, e podignata i protivtu`ba od strana na tu`eniot, bidej}i navredata mu e vratena, odnosno tu`itelot istovremeno mu ja nanesuval navredata (~l.48 st.2 od ZKP) i se sproveduva edinstvena postapka (~l.29, st.2 od ZKP). I toj e objektiven koneksitet. Na karajot postoi mo`nost da se sprovede edinstvena postapka za pove}e krivi~ni dela izvr{eni od pove}e lica, iako me|u niv ne postoi nitu subjektiven nitu objektiven koneksitet vo prethodno navedenata smisla. No, za da dojde do spojuvawe na postapkata, popotrebno e me|u izvr{enite dela da postoi me|usebna povrzanost, koja ne e pravna, tuku fakti~ka, i da postojat isti dokazi. Ovie dva uslova kumulativno se predvideni vo ZKP (~l.29 st.6). Vo vakov slu~aj, do spojuvawe na postapkata doa|a na predlog na javniot obvinitel i po odluka na sudot (~l.29, st.6 od ZKP), dodeka vo prethodnite slu~ai po sila na zakonot. A, koga postoi takva me| usebna vrska na krivi~nite dela koja bi go opravdala sproveduvaweto na edinstvena postapka, iako ne postoi subjektiven i objektiven koneksitet, e fakti~ko pra{awe - a toa bi bilo koga za pove}e krivi~ni dela se predlo`eni isti dokazni sredstva ili koga pove}e dela se izvr{eni pod specifi~ni okolnosti vo vrska so nekoj nastan (na pr., za vreme na manifestacii, demonstracii, sportski natprevari i sl.) no, odredbata za koneksitet vo takvite slu~ai ne

treba ekstenzivno da se tolkuva i ~esto da se primenuva (~l.29 st.6 od ZKP). Koneksitetot, odnosno na spojuvaweto postapkata, na postapkata go opravduvaat slednive pri~ini: ekonomi~nosta bidej}i edinstvenoto postapuvawe ovozmo`uva koncentracija na site dokazni sredstva i na site procesni dejstva vo eden predmet, so {to postapkata treba da bide pobrza i poeftina; efikasnost na edinstvenoto postapuvawe koga me|u pove}e krivi~ni predmeti postoi povrzanost. Toa doa|a do izraz, kako vo prethodnata postapka - istragata, taka i na glavniot pretres, bidej}i site fakti {to se od presudno zna~ewe pocelosno i popravilno se utvrduvaat, a se ras~istuvaat i se otstranuvaat eventualnite protivre~nosti i nejasnotii; se isklu~uva mo`nosta od donesuvaweto na protivre~ni odluki koga se sproveduva edinstvena postapka. Toa ima osobena va`nost pri objektivniot koneksitet. Taka na pr., se izbegnuva izvr{itelot na edno krivi~no delo da bide osloboden od obvinenie, a sou~esnicite da bidat proglaseni za vinovni ili sprotivno, {to bi bilo mo`no ako ne se sprovede edinstvena postapka. Me|utoa, ako se vospostavi koneksitet toa ne zna~i deka taa povrzanost treba da ostane do krajot na postapkata i pod kakvi bilo uslovi. Naprotiv, vo tekot na postapkata mo`at da is~eznat pri~inite poradi koi e izvr{eno spojuvaweto, ili mo`e da se pojavat drugi pri~ini koi poka`uvaat deka spojuvaweto ne e pove}e dovolno ili deka pove}e ne e vozmo`no. Vo takov slu~aj, sudot od va`ni pri~ini, ili od pri~ini na celesoobraznost, mo`e do zavr{uvaweto na glavniot pretres, postapkata za oddelni krivi~ni dela ili protiv oddelni obvineti lica da ja razdvoi i posebno da se dovr{i ili da se predade na drug nadle`en sud (~l.30, st.1 od ZKP).

Vakvoto opravduvawe obvinetite

razdvojuvawe poradi istite du{evno

na

postapkata koi go

nao|a

svoe

pri~ini zaboli,

opravduvaat edinstvena

vospostavuvaweto na koneksitetot. Taka na pr., ako eden od vremeno natamo{nata postapka nema svoja smisla; ili ako po eden predmet fakti~kata polo`ba e napolno razjasneta, a po drugite predmeti ne e razjasneta. Ovie primeri poka`uvaat deka e poopravdano edinstvenata postapka da se razdvoi, otkolku da prodol`uva i da se odlo`uva glavniot pretres, kako centralen stadium na postapkata.

IMOTNO-PRAVNI BARAWA (ATHEZISKA POSTAPKA) Krivi~noto delo mo`e da ima i niza gra|ansko-pravni i drugi pravni posledici. Taka, so izvr{uvawe na edno krivi~no delo naj~esto se nanesuva i imotna {teta, taka {to, osven kaznuvaweto na izvr{itelot, se postavuva i pra{aweto za nadomest na {tetata (P.Marina, 1979:str.106). Taka, na pr., so krivi~noto dela te{ka telesna povreda, osven naru{uvaweto na telesniot integritet, se predizvikuvaat i tro{ociza lekuvawe. Taa {teta kaj krivi~noto delo kra`ba se ogleda vo odzemawe predmeti, odnosno krivi~noto delo mo`e da predizvika {teta na tu|ite dobra koi pripa|aat na fizi~kite i na pravnite lica (M. Gruba~, 1995:str. 25-26). Krivi~noto delo vo sebe sod`i i gra|anski delikt, koj na o{tetenoto lice mu dava pravo na postavuvawe na imotno-pravno barawe (T.Vasiljevi, 1981: str.196), {to e razbirlivo, bidej}i osnovata na kaznuvaweto i obe{tetuvaweto poteknuva od ista dejnost, pa e

logi~no dvete barawa da se raspravaat vo ista postapka i vo isto vreme. Dali }e dojde do edinstveno raspravawe zavisi od dispozicijata na ovlastenite lica, t.e. dali tie {e postavat barawe/predlog, no sudot donesuva kone~na odluka, vodej}i smetka za toa dali so ova zna~itelno ne bi se odlo`uvala krivi~nata postapka(~l.96, st. 1 od ZKP). So ogled na toa {to imotno-pravnite barawa po svojata pravna priroda spa|aat vo procesno-pari~nata postapka(causa civilis adhaeret causae criminali), toga{ i samata postapka vo koja, osven za krivi~noto delo, se odlu~uva i za imotno-pravnoto barawe, se narekuva pridru`na ili atheziska postapka. No, potrebno e da se naglasi deka imotno-pravnoto barawe koe se ostvaruva so krivi~nata postapka, predlog-tu`bata za negovoto ostvaruvawe i odlukata donesena po nego zadr`uvaat karaker na gra|ansko-pravno barawe, gra|anska tu`ba i gra|anska presuda, bez ogled na toa {to baraweto poteknuva od krivi~no delo, {to se postavuva pred krivi~en sud i {to krivi~niot sud donesuva odluka (T.Vasiljevi, 1981:str.196). Pri~inite {to ja opravduvaat atheziskata postapka se slednive: - o{teteniot mo`e so svojata aktivnost da pridonese za razjasnuvawe na fakti i za utvrduvawe na vistinata, pomagaj}i mu na ovlasteniot tu`itel vo pribirawe na dokazi, so ogled na toa deka e zainteresiran za realizirawe na svoeto imotno-pravno barawe vo krivi~nata postapka, koe zavisi od toa dali }e bide utvrdeno postoeweto izvr{itelot; - pravnata kvalifikacija za nekoi krivi~ni dela zavisi od visinata na {tetata {to e napravena so niv. Taka, na pr., od visinata na {tetata zavisi dali kra`bata i proneverata(~l. 235 i 354 od KZ), }e prerasnat vo krivi~no delo grabe` ili pak, vo zavisnost od visinata na {tetata, ima obi~en i kvalifikuvan vid na nekoi krivi~ni dela; na krivi~noto delo i krivi~nata odgovornost na

- so atheziskata postapka se izbegnuva da se donesata protivre~ni (kontradiktorni) odluki dokolku krivi~niot i imotnopravniot predmet se raspravaat oddelno, kako, na primer, da se donese osloboditelna presuda po krivi~niot predmet, a da se usvoi tu`benoto barawe, ili sprotivno. Toa bi bilo necelesoobrazno i oportuno, bidej}i i dvete barawa poteknuvaat od ista osnova; - od aspekt na procedurata, taa e poekonomi~na, bidej}i dokazite za krivi~noto delo i za krivi~nata odgovornost se istovremeno dokazi za postoewe na {tetata i za iznosot na imotnopravnoto barawe, a voedno pravosudnite organi ne rabotat dvojno; - postapkata e poevtina i popovolna za o{teteniot od procesno-pari~nata postapka, bidej}i dokazite gi pribira sudot po slu`bena dol`nost, o{teteniot ne gi snosi tie tro{oci, nitu tro{ocite za dokazite na koi samiot se povikal; nema slo`eni/komplikuvani podnesoci koi bi trebalo da gi sostavi advokatot; postapkata e oslobodena od taksi, a o{teteniot mo`e da smeta i na izvesna pomo{ od javniot obvinitel; - postapkata pred krivi~niot sud e pobrza od pari~nata postapka. O{teteniot koj vo sopstven interes obezbeduva ostvaruvawe na imotno-pravnoto barawe istovremeno obezbeduva i uspeh na krivi~noto gonewe vo op{testven interes (T.Vasiljevi, 1981:str.196). Spored na{iot Zakon, imotno-pravnite barawa mo`at da se odnesuvaat na nadomest na {teta, na vra}awe na predmeti ili na poni{tuvawe na opredelena pravna rabota(~l.96, st. 2 od ZKP) 1. NADOMEST NA [TETA - kako objekt na atheziska postapka ja opfa}a seta onaa {teta {to e napravena so izvr{uvaweto na krivi~noto delo, i toa fakti~ki pretrpena {teta(damnum emergens) i zagubena zarabotuva~ka(lucrum cessans). Na pr., kaj krivi~noto delo te{ka telesna povreda {tetata se sostoi od tro{ocite okolu lekuvaweto na povredeniot, no, isto taka, go opfa}a i nadomestokot

10

na zagubata {to ja imal povredeniot poradi nesposobnosta za rabota za vreme na lekuvaweto. Pra{aweto za nadomest na nematerijalnata, neimotna {teta, ili na t.n. moralna {teta, kako objekt na atheziska postapka e sporno vo pravnata literatura. Me|utoa, ne postojat osobeni pre~ki da ne se bara nadomest i za vakov vid {teta, bidej}i toa ne e vo sprotivnost so sfa}awata i so normite na civiliziranoto op{testvo. Nematerijalnata {teta se sostoi, na primer, vo pretrpena fizi~ka ili psihi~ka bolka(na pr., du{evna bolka poradi osakatenost, poradi smrt na blisko lice, poradi povredena ~est ili naru{en ugled, poradi strav, pretrpen sram i sl.). 2. VRA]AWE NA PREDMETI - koga e sodr`ina na imotnopravnoto barawe, zna~i, na o{teteniot da mu se vrati onoj predmet koj mu bil odzemen so izvr{uvaweto na krivi~noto delo, na pr., da mu se vrati vo sopstvenost, vladeewe odzemeniot, odnosno ukradeniot predmet. Predmetot }e se vrati ako e kaj izvr{itelot, ako e kaj sou~esnicite koi odgovaraat zaedno so izvr{itelot ili ako se nao|a kaj treto lice na koe predmetot mu e doveren na ~uvawe po izvr{enoto delo od strana na izvr{itelot ili na negovite sou~esnici. Me|utoa, dokolku predmetot odzemen so krivi~noto delo e uni{ten ili o{teten, imotno-pravnoto barawe se modifikuva od vra}awe na predmet vo barawe za nadomest na {teta. Kako predmet koj mo`e da se bara da se vrati vo atheziskata postapka treba da se smeta i onoj koj e dobien od sredstvata nabaveni so izvr{uvawe na krivi~noto delo, kako na pr., predmeti kupeni so pari {to se dobieni od kra`ba, grabe` i sl. 3. PONI[TUVAWE NA OPREDELENA PRAVNA RABOTA(DELO) Objekt na atheziska postapka mo`e da bide i barawe za poni{tuvawe na nekoja pravna rabota od imotno-praven karakter, koja nastanala neposredno so izvr{uvawe na krivi~noto delo, na pr., pravna rabota kupoproda`en dogovor sklu~en pod prisilba, so izmama i sl. Vsu{nost, ovaa zna~i restituirawe na opredeleni

11

imotno-pravni odnosi vo onaa sostojba vo koja tie bile pred izvr{uvaweto na krivi~noto delo (P. Marina 1979: str. 109). Ako sudot utrvrdi/najde deka baraweto za poni{tuvawe e osnovano, so presuda }e izre~e celosno ili delumno poni{tuvawe na taa pravna rabota, so posledicite {to proizleguvaat od toa (na pr., nalo`uvawe izvesni dejstva - vra}awe na korist), no pritoa ne mo`e da se zasega vo pravata na treti lica (~l. 103 od ZKP), bidej}i tie lica ne u~estvuvaat vo kaznenata (krizi~nata), nitu vo atheziskata postapka, i nemaat mo`nost za za{tita na svoite prava i interesi, na pr., za vlo`uvawe na `alba na presuda i sl. Vo pogled na inicijativata za pokrenuvawe na atheziska postapka, procesna pretpostavka e predlog na lice koe e ovlasteno takvo imotno-pravno barawe da ostvaruva spor/parnica (~l. 97, st. 1 od ZKP). Na toj na~in, vo zakonot se smeta deka postavuvaweto na imotno-pravnoto barawe potenato od krivi~noto delo, vsu{nost, e iznesuvawe na gra|anskata parnica pred krivi~en sud i pra{aweto za ovlastuvaweto go sveduva na pra{awe za aktivna legitimacija vo pari~nata postapka. Imeno, onoj, koj so gra|anska tu`ba mo`e da se pojavi vo parni~nata postapka, mo`e so imotno-pravnoto barawe da se pojavi vo krivi~nata postapka (T.Vasiljevi, 1981: str.196). Bez ogled dali e o{teteno i sl., privatno lice ili na op{testvena/stopanska organizacija pokrenuvaweto

atheziskata postapka e ostaveno na dispozicija na strankite. Sudot ne mo`e po slu`bena dol`nost da pretpostavi deka e staven predlog za pokrenuvawe na ovaa postapka. Me|utoa, principot na oficijalnosta ne e napolno isklu~en od atheziskata postapka, a toa se zaklu~uva i od odredbite na Zakonot (~l.100, st.1 od ZKP). Taka, sudot e dol`en, u{te pred da bide postaveno imotno-pravnoto barawe, odnosno predlogot, da sobere dokazi i da izvidi {to e potrebno za odlu~uvawe po baraweto. Sudot e osobeno dol`en da sobere dokazi vo odnos na visinata na {tetata.

12

Ako so izviduvawe na imotno-pravnoto barawe zna~itelno se odol`uva krivi~nata postapka, sudot }e se ograni~i na sobirawe na onie podatoci ~ie{to utvrduvawe podocna ne bi bilo mo`no ili bi bilo zna~itelno ote`nato (~l.100, st.2 od ZKP). Predlogot za ostvaruvawe na imotno-pravnoto barawe se podnesuva na organot na kogo mu se podnesuva krivi~nata prijava ili na sudot, i toa najdocna do zavr{uvaweto na glavniot pretres pred prvostepeniot sud do koga ovlastenite lica mo`at i da se otka`at od predlogot (~l.98, st.1 i 2 i ~l.99, st.1 od ZKP). Vo slu~aj od predlogot da se otka`e ovlastenoto lice, takov predlog ne mo`e da se stavi povtorno, osven ako so zakonot ne e poinaku opredeleno (~l.99, st.1 od ZKP). Za imotno-pravnite barawa e nadle`en istiot sud koj e nadle`en za krivi~niot predmet, bez ogled na iznosot na o{tetenoto barawe (spored koj vo parni~nata postapka eventualno bi bil nadle`en povisok sud). Dali imotno-pravnoto barawe }e donese odluka (so koja go usvojuva vo celost ili delumno) zavisi od dokazite. Sudot nikoga{ ne mo`e da go odbie imotno-pravnoto barawe na o{teteniot (V. Bayer, 1968: str.117). Ako podatocite na krivi~nata postapka ne poka`uvaat sigurna osnova, nitu za celosno, nitu za delumno presuduvawe, sudot }e go upati o{teteniot da mo`e da go ostvaruva imotno-pravnoto barawe vo spor/parnica. Istoto toa }e go napravi i koga }e donese presuda so koja obvinetiot se osloboduva od obvinenieto ili so koja se odbiva obvinenieto ili koga so re{enie }e ja zapre krivi~nata postapka, ili } e go otfrli obvinitelniot akt. Koga sudot }e se oglasi za nenadle`en za krivi~nata postapka, }e go upati o{teteniot deka mo`e imotnopravnoto barawe da go prijavi vo parni~nata postapka {to }e ja zapo~ne ili }e ja prodol`i nadle`niot sud (~l.101, st.3 od ZKP). PREJUDICIJALNI BARAWA Vo sekoja postapka, krivi~na, gra|anska ili upravna, mo`e da nastane situacija, poradi raspravawe na nekoe pra{awe koe e

13

predmet na procesot, prethodno treba da se raspravi nekoe pravno pra{awe koe ima poinakva priroda od prirodata na samiot proces {to e vo tek. Taka, mo`no e vo krivi~nata (kaznenata) postapka primeneta na krivi~niot zakon da zavisi od re{avaweto na nekoe pravno pra{awe na gra|anskoto ili vo upravnoto pravo so site nivni podvidovi, ili me|unarodnoto pravo, za ~ie re{avawe e nadle`en sud, vo nekoja druga, a ne vo krivi~na postapka (parni~na, vonparni~na, izvr{na) ili za ~ie re{avawe e nadle`en nekoj drug dr`aven organ - naj~esto upraven (T.Vasiljevi, 1981: str.220). Spored toa, site onie pra{awa od gra|ansko-imotno, upravno, semejno i drugi prava, od ~ie prethodno re{avawe zavisi pravilnata primena na krivi~niot objekt zakon, na se prejudicijalni postapka pra{awa i pretstavuvaat 1979:str.116). Po svojot karakter, prejudicijalnite pra{awa mo`at da bidat najrazli~ni i ~estopati od nivnoto utvrduvawe i postoewe zavisi dali vo edno povedenie na ~ovekot e sodr`ano nekoe obele`je na krivi~no delo ili ne. Dokolku edno takvo pra{awe vlijae vrz primenata na krivi~niot zakon, toa e prejudicijalno i treba prethodno da se re{i. Zna~i, toa e kriterium za ocena dali edno pra{awe e prejudicijalno ili ne. Taka, za postoewe na krivi~noto delo dvobra~nost (~l.195 od KZ na RM) kako pretpostavka/prejudicium se javuva polnova`nosta na prviot brak (bitieto se sostoi vo slednoto: toj {to }e sklu~i brak, iako ve}e e vo brak, }e se kazni so zatvor od 3 meseci do 3 godini); a dali prviot brak postoi, ili ne, e pra{awe od oblasta na semejnoto pravo; ili, na pr., protivpravno prisvojuvawe na tu| podvi`en predmet {to mu e doveren mo`e da bide osnovno obele`je na krivi~no delo zatajuvawe (~l.239 od KZ), kako i na krivi~no delo pronevera na slu`bata (~l.354 od KZ). Dali vo eden konkreten slu~aj }e se raboti za zatajuvawe ili za pronevera zavisi od pra{aweto dali izvr{itelot e slu`beno lice, a toa e prejudicijalno pra{awe koe spa|a vo domenot na ustavnoto pravo; ili dali vo eden konkreten slu~aj }e se raboti za krivi~no delo kra`ba kaznenata (P.Marina,

14

(~l.235 od KZ) ili za samovlastie (~l.392 od KZ) zavisi dali odzemeniot predmet e tu| ili e vo sopstvenost na onoj {to odzema, a pra{aweto za sopstvenosta na predmetite e od domenot na gra| ansko-imotnoto pravo. Argumentite {to go opravduvaat re{avaweto na prejudicijalnite pra{awa vo krivi~nata (kaznenata), a ne vo nekoja druga postapka, vo koja pripa|aat spored svojata pravna priroda, se slednive: -neophodno e potrebno site elementi od koi zavisi odlukata za krivi~niot predmet da se utvrduvaat od onoj sud koj odlu~uva po nego, bidej}i samo na toj na~in mo`e da se donese pravilna odluka koja }e bide vo polna soglasnost so vistinata; -osobeno treba da se ima predvid deka vo drugite postapki postojat izvesni otstapuvawa, odnosno se primenuvaat nekoi principi koi vo krivi~nata postapka ne se dopu{teni. Taka, na pr., vo parni~nata (gra|anskata) postapka ponekoga{ e mo`no utvrduvawe na formalnata vistina (na pr., donesuvawe presuda poradi priznanie ili presuda poradi izostanok i sl.). Poradi toa, se javuva potreba site pra{awa da se re{avaat vo krivi~na, a ne vo nekoja druga postapka. Vakvata potreba se potencira osobeno so faktot {to vo na{iot pravosuden sistem ne postojat posebni krivi~ni, gra|anski i drugi sudovi, koi bi presuduvale pra{awa od oddelni pravni granki, tuku odlu~uvaat isti sudovi i isti sudii, odnosno gi re{avaat krivi~nite, gra|anskite i drugite predmeti, pa zatoa nema osnova krivi~niot sud da ne odlu~uva po tie pra{awa; -na krajot, u{te eden argument koj go opravduva re{avaweto na prejudicijalnite pra{awa vo krivi~nata, a ne vo nekoja druga postapka, e potrebata od brzo postapuvawe po krivi~nite predmeti. Dokolku takvoto pra{awe bi se re{avalo vo postapka kade {to, vsu{nost, i pripa|a, bi trebalo predmetot da se dostavi do drug sud ili do drug organ i da se ~eka s dodeka toj odlu~i, so {to bi se oddol`ila krivi~nata postapka, a so toa i bi se namalil nejziniot efekt,

15

bidej}i, kako {to e poznato, taa e najefikasna vo suzbivaweto na kriminalitetot, ako brzo se sprovede. Na{iot zakon vo odnos na prejudicijalnite pra{awa zazema takov stav, spored koj, ako primenata na odredbite na Krivi~niot zakonik zavisi od prethodno re{enie na nekakvo pravno pra{awe za ~e re{enie e nadle`en sudot vo nekoja druga postapka ili nekoj drug dr`aven organ, sudot {to sudi vo krivi~niot predmet mo`e sam da go re{i i toa pra{awe, spored odredbite {to va`at za doka`uvawe na krivi~nata postapka. Spored nekoi avtori, vistinskoto zna~ewe na vaka formuliranata odredba ne e dovolno jasno (T.Vasiljevi, 1981: str.223), zatoa {to predviduva samo edno re{enie ne zazemaj}i nikakov stav kon eventualno drugi re{enija, bidej}i postoi mo`nost izrazot mo`e da se sfati vo smisla da se isklu~uva sekoe drugo re{enie odnosno se poajvuva somnenie dali toa vo isto vreme zna~i deka krivi~niot sud e dol`en - obvrzan da go raspravi sekoe prejudicijalno pra{awe koe }e se pojavi pred nego ili samo ima ovlastuvawe za toa, zatoa {to postojat pra{awa koi krivi~niot sud so sredstvata {to mu stojat na raspolagawe vo krivi~nata postapka ne mo`e da gi re{i bez golemi te{kotii (na pr., pra{aweto za sopstvenost na zemjata). Re{avaweto na prejudicijalnoto pra{awe vo posebna postapka trae dolgo, osobeno ako taa postapka ne ja vodi nadle`en organ po slu`bena dol`nost. Voedno, pokrenuvaweto na posebna postapka staveno vo dol`nost na strankata ~esto od nea bara golemi izdatoci i taa ne e vo sostojba da gi pokrie. Poradi izlo`enoto, odredbata od na{iot Zakon (~l.20 od ZKP) treba da se razbere taka {to krivi~niot sud ne mora samiot da go raspravi i da go re{i sekoe prejudicijalno pra{awe {to }e se pojavi vo tekot na postapkata. Od citiranata odredba proizleguva samo deka krivi~niot sud ne e isklu~en od re{avaweto na prejudicijalnite pra{awa, tuku deka, dokolku misli deka e potrebno, mo`e da zapre so re{avaweto na krivi~niot predmet dodeka prejudicijalnoto

16

pra{awe ne bide raspraveno vo soodvetna postapka, odnosno pred nadle`en organ. Ako taa postapka ve}e e vo tek i, ako mo`e, treba da ja koristi pravnata mo`nost od nadle`niot organ da bara pokrenuvawe na postapka koja mo`e da se vodi po slu`bena dol`nost i da go so~eka ishodot na postapkata, no ne treba (iako taa mo`nost zakonot izri~no ne ja isklu~uva) da gi upatuva strankite na posebna postapka poradi re{avawe poradi re{avawe na prejudicijalnite pra{awa, bidej}i e toa vo golema mera necelosobrazno (T.Vasiljevi, 1981: str.223). Sosema e razbirlivo deka krivi~niot sud taka }e postapi koga tie pra{awa pretstavuvaat samostojni pojavi koi mo`at da se oddelat od krivi~nata postapka, bez toa da vlijae vrz krivi~niot predmet. Karakteristi~no e toa {to prejudiciranite pra{awa, koi se re{avaat vo krivi~nata postapka, krivi~niot sud gi re{ava spored odredbite za doka`uvawe vo krivi~nata postapka, iako tie imaat poinakva pravna priroda. Taka, na pr., svojstvoto na slu`benoto lice ili pra{aweto za sopstvenosta se re{avaat spored odredbite na krivi~nata postapka, a ne na upravnata, odnosno pari~nata postapka. Vakvoto postavuvawe vo odnos na prejudiciranite pra{awa ne mo`e da predizvika nikakov negativen efekt i {teta poradi toa {to re{enieto na toa pravno pra{awe ima vlijanie samo vrz krivi~niot predmet po koj odlu~uva krivi~niot sud (~l. 20, st. 1 od ZKP). Pra{aweto za povrzanosta na krivi~niot sud za odlukata koja po predhodnoto pra{awe ja donel sudot vo nekoja druga postapka ili drug dr`aven organ e indirektno raspraveno vo ZKP (~l. 20 st. 2), spored koj, ako za takvoto predhodno pra{awe ve}e donel odluka sudot vo nekoja druga postapka ili drug dr`aven organ, takvata odluka ne go vrzuva krivi~niot sud vo pogled na ocenata dali e izvr{eno opredeleno krivi~no delo. Izgleda deka ovaa odredba bi zna~ela samo toa deka faktot {to gra|anskiot sud svojata odluka, na pr., za nadomest na {teta, ili upravniot organ, na pr., za odzemawe na dozvola poradi izvr{eno krivi~no delo, ja zasnoval vrz faktot

17

deka e izvr{eno krivi~no delo, ne zna~i deka i krivi~niot sud mora da zeme predvid deka e izvr{eno krivi~no delo. Odlukata donesena vo druga postapka ne go obvrzuva vo toj pogled krivi~niot sud poradi toa {to mo`e da bide zasnovana vrz formalna vistina (na pr., vo pari~nata postapka, iako nemora) ili na celesoobraznost (na pr., vo upravnata postapka). Sudot, takvata odluka, koga se odnesuva na postoeweto na krivi~no delo, nema da prifati, bidej}i mo`e da bide vo sudir so materijalnata vistina, tuku }e izvede dokazi i samiot }e odlu~i po toa pra{awe, mo`ebi i sprotivno na postoe~kata odluka na drugiot organ (T.Vasiljevi, 1981: str.225). Me|utoa, krivi~niot sud e vrzan so odlukata {to ja donel vo nekoja druga postapka sudot ili drug dr`aven organ vo pogled na sekoe drugo prejudicijalno pra{awe, osven vo pogled na pra{aweto dali e izvr{eno krivi~no delo. Sostojbata sozdadena so dispozicija na strankite (vo pari~nata postapka) koja zakonot ja priznava, dokolku ne se odnesuva na postoeweto na krivi~no delo, mora da se priznae pred krivi~niot sud, bez ogled na toa dali soodvetstvuva na materijalnata vistina. Dokolku edno pra{awe od krivi~no-pravnata oblast, koe e re{eno vo krivi~nata postapka od strana na krivi~niot sud, se javuva kako prejuducurano( predhodno) za nekoj gra|anski ili upraven predmet, dali taka re{enoto pra{awe }e ima va`nost vo gra|anskata ili vo upravnata postapka e regulirano vo tie postapki. TRO[OCI NA KRIVI^NATA POSTAPKA Prezemaweto na procesnite dejstva i ,voop{to, aktivnosta na subjektite i na drugite u~esnici vo krivi~nata postapka se povrzani so razli~ni izdatoci koi se potrebni tokmu zaradi pravilnoto sproveduvawe na postapkata i za ispolnuvaweto na nejzinata cel(P. Marina, 1979: str. 111). Spored toa, tro{oci na krivi~nata postapka se izdatocite napraveni po povod krivi~nata postapka od nejzinoto

18

poveduvawe do nejzinoto zavr{uvawe i izdatocite za prezemenite istra`ni dejstva pred istragata (~l. 88, st. 1 od ZKP). Poa|ajki od toa deka pari~nite i drugite materijalni izdatoci se nu`na pretpostavka za pravilna i nepre~ena procesna aktivnost vo postapkata, na{iot Zakon taksativno opredeluva {to se spa|a vo tro{ocite i na koj na~in se regulira nivnoto pla}awe. Kako tro{oci na krivi~nata postapka, spored Zakonot (~l. 88, st. 2 od ZKP), se smetaat slednive: 1. Tro{oci za svedoci, ve{taci, tolkuva~i i stru~ni lica, kako i tro{oci na uvidot. 2. Prevozni tro{oci na obvinetiot. 3. Izdatoci za doveduvawe na obvinetiot, odnosno liceto li{eno od sloboda. 4. Prevozni i patni tro{oci na slu`benite lica. 5. Tro{oci za lekuvawe na obvinetiot za vreme dodeka se nao|a vo pritvor, kako i tro{oci za poroduvawe. 6. Pau{alen iznos. 7. Nagrada i nu`ni izdatoci na branitelot, nu`ni izdatoci na privatniot tu`itel i na o{teteniot kako tu`itel i na nivnite zakonski zastapnici, kako i nagrada i nu`ni izdatoci na nivnite polnomo{nici. 8. Nu`ni izdatoci na o{teteniot i na negoviot zakonski zastapnik, kako i nagrada i nu`ni izdatoci na negoviot polnomo{nik. Za da se obezbedi celosno evidentirawe i pravilno

odmeruvawe na tro{ocite na krivi~nata postapka, sudot i drugite organi {to u~estvuvaat vo postapkata se dol`ni vedna{, pri zapo~nuvaweto na krivi~nata postapka, da sostavat poseben popis na tro{ocite (tro{o~nik), vo koj sukcesivno se vnesuvaat site izdatoci napraveni pri prezemaweto na oddelni dejstva. Za da se obezbedi pravilen tek na procesot, site tro{oci navedeni vo to~ki 1-5 od ~l. 88 se isplatuvaat odnapred od buxetskite sredstva na organot {to ja vodi postapkata, a

19

dopolnitelno se naplatuvaat podocna od licata koi se dol`ni da gi nadomestat spored odredbite na Zakonot. Za tro{ocite se odlu~uva vo istata odluka vo koja se odlu~uva i po krivi~niot predmet, zatoa {to se objekt na krivi~nata postapka iako spored svojata priroda tie spa|aat vo procesna postapka. Samo vo slu~aite koga nedostigaat podatoci za to~niot iznos na napravenite izdatoci, po isklu~ok od ednovremenoto odlu~uvawe, krivi~niot sud odlu~uva so posebno re{enie. So ogled na toa {to tro{ocite se napraveni vo vrska so krivi~noto delo, odlukata za nivniot nadomestok, za nivnoto pla}awe, e vo zavisnost od odlukata {to se donesuva za krivi~niot predmet, odnosno od toa dali obvinetiot e oglasen za vinoven ili e osloboden od obvinenieto. Spored toa, vo vrska so pla}aweto na tro{ocite, mo`ni se slednive re{enija: a) Koga sudot }e go proglasi obvinetiot za vinoven, }e izre~e presuda deka e dol`en da gi nadomesti tro{ocite na krivi~nata postapka. Vo presudata so koja se proglaseni pove}e obvineti za vinovni, sudot }e opredeli kolkav del od tro{ocite }e podnesuva sekoj od niv, a ako e mo`no, }e gi osudi site obvineti da gi podnesuvaat tro{ocite solidarno. Pla}aweto na pau{alniot iznos }e se opredeli za sekoj obvinet posebno (~l. 91, st. 1 i 3 od ZKP). Po isklu~ok, vo odlukata so koja re{ava za tro{ocite, sudot mo`e da go oslobodi obvinetiot od dol`nosta da gi nadomesti vo celost ili delumno tro{ocite na krivi~nata postapka od ~l. 88, st. 2, to~ki 1-6 od ZKP, ako so nivnoto pla}awe bi bilo dovedeno vo pra{awe izdr`uvaweto na obvinetiot ili na licata koj toj e dol`en da gi izdr`uva. ako se utvrdat ovie okolnosti po odnesuvaweto na odlukata za tro{ocite, pretsedatelot na sovetot mo`e so posebno re{enie da go oslobodi obvinetiot od dol`nosta za nadomestuvawe na tro{ocite na krivi~nata postapka (~l. 91, st. 4 od ZKP).

20

b) Koga }e zapre krivi~nata postapka, ili koga }e se donese presuda so koja obvinetiot se osloboduva od obvinenieto ili so koja se odbiva obvinenieto ili koga se otfrla obvinitelniot akt vo re{enieto, odnosno vo presudata }e se izre~e deka tro{ocite na krivi~nata postapka od ~l. 88, st. 2, to~ka 1-5 od ZKP, kako i nu`nite izdatoci na obvinetiot i nu`nite izdatoci i nagradata na branitelot, pa|aat vrz tovar na buxetskite sredstva (~l. 92, st. 1), osven vo slu~aite ako se predizvikani po vina na nekoj u~esnik vo postapkata. Ma|utoa, koga postapkata za krivi~ni dela {to se gonat po privatna tu`ba e zavr{ena na eden od predhodno navedenite na~ini, toga{ spomenatite tro{oci od ~l. 88, st. 2, to~ka 1-5, kako i nu`nite izdatoci za obvinetiot i izdatocite i nagradata na branitelot, pa|aat na tovar na privatniot tu`itel (~l. 92, st. 3). Bez ogled na ishodot na krivi~nata postapka, dali obvinetiot e proglasen za vinoven ili ne, vo izvesni slu~ai del od tro{ocite}e gi snosi onoj u~esnik koj gi predizvikal. Vo taa smisla, Zakonot predviduva deka obvinetiot, o{teteniot, o{teteniot kako tu`itel, privatniot tu`itel, branitelot, zakonskiot zastapnik, polnomo{nikot, svedokot, ve{takot, tolkuva~ot i stru~noto lice gi podnesuvaat tro{ocite za svoeto doveduvawe, za odlagawe na istra`noto dejstvo ili na glavniot pretres i drugite tro{oci na postapkata, {to gi predizvikale po svoja vina, kako i soodvetniot del na pau{alniot iznos. Za ovie tro{oci se donesuva posebno re{enie, osven za tro{ocite {to gi podnesuvaat privatniot tu`itel i obvinetiot za koi se re{ava vo odlukata za glavnata rabota (~l.90, st.1 i 2 od ZKP). Tro{ocite na krivi~nata postapka, koi se odnapred isplateni od buxetskite sredstva, prisilno se naplatuvaat od licata koi se dol`ni da gi nadomestat, dokolku po upatenata pokana samite ne gi isplatat. Prisilnata naplata ja sproveduva nadle`niot sud spored odredbite {to va`at za izvr{nata postapka (~l.127, st.1 i 2 od ZKP).

21

Inaku, pobliski propisi za nadomest na tro{ocite vo krivi~nata postapka pred sudovite donesuva Ministerot za pravda (~l.95 od ZKP).

Osnoven predmet na kaznenata postapka pretstavuva raspravawe za eden konkreten krivi~no-praven odnos koj nastanal so izvr{uvawe na krivi~noto delo me|u op{testvenata zaednica pretstavena so dr`avata i obvinetiot. Me|utoa, vo praktikata se ~esti slu~aite edno isto lice da izvr{i pove}e krivi~ni dela, kako i vo izvr{uvaweto na edno delo da u~estvuvaat pove}e lica. Vo takvi slu~ai, zemaj}i ja predvid okolnosta deka sekoe krivi~no delo pretstavuva samostojna pojava, se postavuva pra{awe dali }e ima tolku posebni objekti kolku {to ima krivi~ni dela, ili pak, so ogled na vrskata me|u tie dela, odnosno pove}e lica, site tie }e pretstavuvaat edinstven objekt na edinstvenata postapka, spored pravilata na t.n. koneksitet. So izvr{uvaweto na edno krivi~no delo, osven povredata na za{titnite objekti (dobra) od zakonot, se nanesuva izvesna imotna {teta, ~ija visina zavisi od prirodata na deloto, pa se postavuva pra{awe dali za nea }e se odlu~uva vo kaznenata postapka, odnosno vo pridru`na ili t.n. atheziska postapka ili, pak, vo parni~na postapka, kade {to i pripa|aat spored svojata pravna priroda. Voedno, potrebno e da se opredelat tro{ocite, odnosno mora da se odlu~uva za tro{ocite na krivi~nata postapka. Tie se zadol`itelen sporeden predmet na kaznenata postapka.

22

Na krajot, treba da se odbele`i deka vo izvesni slu~ai pravilnata primena na krivi~niot zakon zavisi od prethodno re{avawe na nekoe pravno pra{awe, koe po svojata priroda spa|a vo nekoja druga granka na pravoto i vo nadle`nost na drugi dr`avni organi. No, poradi povrzanosta so krivi~noto delo, tie pra{awa se re{avaat vo kaznenata postapka, a ne vo onaa granka na koja i pripa|. Toa se t.n. prejudicijalni (prethodni) pra{awa. . .. , .

1.

, ,2008
2.

2008
3. 2006 4.

23