II.

gimnazija Maribor

Seminarska naloga pri glasbi in informatiki

Avtor: Lea Koroec, 1. d Mentor vsebine: prof. Vili Babi Mentor oblike: prof. Mirko Peec Maribor, april 2008

GREGORIJANSKI KORAL

Kazalo
Kazalo ..................................................................................................................................... 2 Kazalo slik ............................................................................................................................. 3 Stvarno kazalo ...................................................................................................................... 3 1 Uvod .....................................................................................................................................................4 2 Kaj je gregorijanski koral in od kod ime? .............................................................................................4 2.1 Glasbena podoba gregorijanskega korala .......................................................................... 4 3 Kako je bila sestavljena srednjeveka maa? .......................................................................................5 3.1 Srednjeveki tonski sistem in srednjeveki modalni sistem .................................................. 6 3.2 Imena tonov ...................................................................................................................... 7 3.3.1 Notacijska podoba srednjevekega enoglasja ......................................................................8 4 rke in episema....................................................................................................................................9 5 Gvido Areki....................................................................................................................................... 12 5.1 Gvidova roka.....................................................................................................................14 6 Zgodovinske okoliine nastanka gregorijanskega korala................................................................. 15 6.1 Gregor Veliki in gregorijanski koral ....................................................................................15 7 Zakljuek ............................................................................................................................................ 16 8 Viri in literatura ................................................................................................................................. 17

GREGORIJANSKI KORAL

Kazalo slik
Slika 1: Shema mae .................................................................................................................. 5 Slika 2: Modusi .......................................................................................................................... 7 Slika 3: Imena tonov v Dialogus de musica ............................................................................... 7 Slika 4: Nevmatski znaki.......................................................................................................... 10 Slika 5: Znaki z oriscusom ....................................................................................................... 11 Slika 6: Primerjava nevm ......................................................................................................... 12 Slika 7: Postgvidonjanska heksakordalna delitev tonskega sistema ........................................ 13 Slika 8: Gvidova roka ............................................................................................................... 14 Slika 9: Kvadratna notacija ...................................................................................................... 16

Stvarno kazalo
A
Antifonarij, 4 modalnost, 4 Modusi, 6

N B
nevme, 7

Boetijevega sistema, 7

O C
ofertorij, 5 Organum, 12

Cantor, 4 climacus, 7 clivis, 7

P E
plagialnega, 6 podatus, 7 porrectus, 7 Punctum, 7

enoglasnost, 4 Episema, 8

F
finalis, 6 flexa, 7

R
ritmina prostost, 4

S H
scandicus, 7 schola cantorum, 4 Silabika, 12

heksakord, 12

I
introit, 5 torculus, 7

T V
virga, 7

K
komunio, 5 koral, 4

M
Melizmatika, 12 Micrologus, 11

GREGORIJANSKI KORAL

1 Uvod

neposreden vpogled v glasbeno miljenje srednjevekih obdobij; kot glasba, ki je bila poznana v vseh evropskih deelah, pa predstavlja skupno osnovo evropske glasbene kulture.

regorijanski koral, enoglasna, liturgina glasba srednjevekega Zahoda, ima v zgodovini glasbe posebno mesto: kot najstareja zahodnoevropska glasba, ki ni obstajala le v ustnem izroilu, ampak tudi v pisnem, omogoa

2 Kaj je gregorijanski koral in od kod ime?

Gregorijanski koral je liturgino petje, kar pomeni, da je to petje besedil. Korali so bili napisani v latinskem jeziku in so se izvajali le enoglasno. Beseda koral izhaja iz latinskega chorus, kar pomeni zbor. Iz besede chorus se je razvila beseda choralis, po kateri so korali dobili ime. Gregorijanski korali pa so ime dobili po papeu iz leta 590, Gregorju Velikem, ki je vse korale zbral, zapisal in uredil za mae. Korale je zbral v posebno zbirko, ki se je imenovala Antifonarij. Liturgina besedila so bila namenjena duhovniku, ki je obred vodil, njegovima pomonikoma, diakonu in subdiakonu. Tista besedila, ki pa so se izkljuno samo pela pa zboru. Ta zbor se je ponavadi imenoval schola cantorum ali kar schola. Cantor v latinini pomeni pevec, schola pa ola oziroma una ustanova. Iz teh latinskih besed se je razvilo ime za zbor schola catorum, kar bi lahko prevedli pevska ola oziroma ola za pevce. Na elu tega zbora je bil solist, kantor.

2.1 Glasbena podoba gregorijanskega korala

Osnovne glasbene lastnosti gregorijanskega korala so:

1. enoglasnost, 2. modalnost, v pogledu tonalnosti, 3. ritmina prostost, dolinska razmerja med toni niso doloena.

GREGORIJANSKI KORAL

3 Kako je bila sestavljena srednjeveka maa?

Korali so se peli pri maah, ki so bile sestavljene iz ve delov. Srednjeveka maa je bila zelo dolga in zapletena. V zaetku mae, ko so se duhovnik in pomonika bliali oltarju, je zbor zapel introit, kar je bil uvodni spev, ki se je razlikoval glede na liturgino vsebino dne. Nato sta sledila prva dva speva, Kyrie eleison 1in Gloria2. Po prebranih berilih, je zbor zapel spev imenovan aleluja. Za evangelijem so peli tretji spev mae, ki se je imenoval Credo. To je bilo besedilo, ki je vsebovalo temeljne kranske dogme. Tako se je konal prvi del obreda. Drugi del mae se je zael z spevom, imenovanim ofertorij, ki je spremljal prinaanje darov oziroma darovanje. Zakljuni del obreda je obsegal zadnjega od petih besedil, ki ga je pel mani ordinarij ter komunio, ki ga je pel shola cantorum. Komunio se je, prav tako kot zaetni koral introit, razlikoval glede na liturgino vsebino dne in je spremljal zakljuni obred mae.

Slika 1: Shema mae

1 2

Kyrie eleison: Gospod usmili se Gloria: Slava

GREGORIJANSKI KORAL Korali oziroma bolje reeno spevi, ki so bili peti pri obredih, so se delili v dve skupini in so bili strogo v eni ali drugi skupini. Ti dve skupini sta se imenovali mani ordinarij in mani proprij. K manem ordinariju so spadali: Kyrie eleison, Gloria in excelsis Deo, Credo, Sanctus in Agnus Dei. Mani proprij pa so sestavljali: introit, gradual, aleluja (ali trakt), sekvenca, ofertorij in komunio. Spevi manega proprija, ki so bili namenjeni scholi so imeli v obredu dve vlogi: bili so meditacija po prebranem berilu ali pa so spremljali liturgina dejanja.

3.1 Srednjeveki tonski sistem in srednjeveki modalni sistem

Spevi gregorijanskega korala so sestavljeni iz doloenih tonov. Ti toni so postavljeni v zaporedje od najnijega do najvijega in dajejo posebno tonsko vrsto. Spevi gregorijanskega korala so modalni. Modus je oktavna lestvica, s posebno razporeditvijo celih tonov in poltonov. En ton, ki se imenuje finalis, predstavlja tonalno sredie. Poznamo osem modusov, ki imajo tiri tonalna sredia. To so toni d, e, f, g. Vsak od teh tonov je finalis v dveh od osmih modusov. Moduse delimo na avtentinega in plagialnega. Avtentini modusi so 1., 3., 5. in 7. modus, plagialni modusi pa 2., 4., 6. in 8. modus.

GREGORIJANSKI KORAL

Slika 2: Modusi

3.2 Imena tonov

Slika 3: Imena tonov v Dialogus de musica

V teoriji od 9. do 11. stoletja so toni prvi oznaeni z zaporedjem rk, ki se je z manjimi spremembami ohranilo vse do danes. Toni so poimenovani z sedmimi zaetnimi rkami latinske abecede. Zane se s prvim tonom Boetijevega sistema, ki je oznaen z grkim G, to je velika rka gamma. Pred tem so tone oziroma melodijo nad besedilom zapisovali s posebnimi znaki, ki jih imenujemo nevme.

GREGORIJANSKI KORAL

3.3.1 Notacijska podoba srednjevekega enoglasja

Izhodina srednjeveka glasbena pisava so bile nevme. Nevma v grini pomeni migljaj, namig ali gesta. To so bili znaki, ki so bili zapisani nad besedilom korala in so nakazovali potek melodije. Nevme so se razlikovale od samostana do samostana. Obiajni izraz za notacijski znak je bila tudi beseda nota. Nota pa v latinini pomeni znak ali znamenje. Osnovni nevmatski znaki so se imenovali: Punctum, virga, pes ali podatus, clivis ali flexa, torculus, porrectus, scandicus, climacus. To so bila seveda latinska imena. Vsaka od teh nevm se je napisala na drugaen nain. Punctum se je na primer napisala kot pika ali kot zelo kratka vodoravna rtica, virga kot poevna rtica. Ti dve sta zaznamovali samo en ton. Dva tona so zaznamovale nevme pes ali podatus in pa clivis ali flexa. Nevma torculus je zapisala kar tri tone pri katerih je bila srednja najvija, obratno pa je zapisala nevma porrectus, katere srednji ton je bil najniji.

GREGORIJANSKI KORAL

4 rke in episema
Zgodneji nevmatski zapisi so poleg nevmatskih znakov vsebovali e rke, ki so bile krajave nekaterih latinskih besed in so opisovale zapisane postopke. Najpogosteje so bile:

Oznaka c t x i iv s l e

Pomen cito trahere exspectare iusum iusum valde sursum levate equaliter hitro upoasniti akati navzdol zelo navzdol navzgor dvignite, navzgor

Razlaga

enako, kar pomeni na isti tonski viini

Tabela 1: Nevmatski znaki

Poleg nevmatskih znakov pa je bila v nekaterih nevmatskih pisavah tudi episema. Episema izhaja iz grine in pomeni nadpisan znak. To je bila horizontalna rtica, ki je poudarjala doloeni ton znaka. Episema bi lahko pomenila tudi podaljanje tona.

GREGORIJANSKI KORAL

Slika 4: Nevmatski znaki

10

GREGORIJANSKI KORAL

Slika 5: Znaki z oriscusom

11

GREGORIJANSKI KORAL

Slika 6: Primerjava nevm

5 Gvido Areki
Gvido Areki je bil med najvplivnejimi in najbolj znanimi srednjevekimi glasbenimi teoretiki. Je avtor ve glasbeno teoretskih del, ki so pisana v latinini. Gvido Arei naj bi bil rojen okrog leta 990. Postal je menih benediktinskega redu in je sprva bival v samostanu Pomposa blizu Ravenne, kjer pa je priel v spor z drugimi menihi. V enem izmed svojih mnogih spisov pojasnjuje, da se je to zgodilo zaradi tega , ker so mu drugi menihi zavidali njegove uspehe pri glasbeni vzgoji. Okoli leta 1025 se je preselil v Arezzo. Tam naj bi ga sprejel pape Janez XIX.. Gvido je v Arezzu spisal Micrologus, ki nosi posvetilo arekemu kofu Theobaldu. O Gvidovem poznejem ivljenjepisu ni znano ni. Njegova teoretska dela pa so bila zelo razirjena in poznana v srednjem veku. Kasneja glasbena teorija se zato e veliko naslanja nanjo. Zato obstajajo tudi nekateri glasbeni pojmi, kot na primer: heksakord, 12

GREGORIJANSKI KORAL Gvidova roka, za katere pravijo, da naj bi pripadali prav njemu, eprav se v njegovih spisih, ki so ohranjeni, ne pojavljajo. Prva pomembna stvar, ki naj bi jo naredil Guido Areki je heksakord. Gvido uvede solmizacijske zloge, ki jih je est zato se imenujejo heksakord. Po vrsti se imenujejo: ut, re, mi, fa, sol, la. Danes se ti solmizacijski zlogi imenujejo: do, re, mi, fa, so, la. Postavil naj bi tudi prvi pomemben temelj v notnem rtovju. Uvedel je tiri notne rte, ki so bile razlinih barv. Na zaetek notnega rtovja je postavil klju ter, kot e prej omenjeno, uvede solmizacijske zloge. Gvido je nevme spremenil v posebne rne kvadratke, ki so bili napisani na tirih notnih rtah. Kvadratki so imeli e doloeno natanno viino, ni pa bilo doloeno trajanje. To imenujemo kvadratna ali koralna notacija. Organum- dvoglasje ali veglasje, kjer koralnemu spevu dodamo e en glas. Silabika- vsak zlog ima svoj ton Melizmatika- en zlog ima ve tonov.

Slika 7: Postgvidonjanska heksakordalna delitev tonskega sistema

13

GREGORIJANSKI KORAL

5.1 Gvidova roka

Gvidova roka je bila nain oznaevanja tonov tonskega sistema s pomojo lenkov prstov, ki se je dolgo obdral pri osnovnem glasbenem pouku. Vsak lenek prstov leve roke je pomenil en ton tonskega sistema. Magister je s kazalcem desne roke kazal na doloene lenke levice. Uenci so se posebej urili v tem da so prepoznali tone in jih znali tudi zapeti. Gvido tega naina oznaevanja tonov v svojih spisih sicer ne omenja, zato tudi ni znano ali je Gvidova roka res njegova iznajdba.

Slika 8: Gvidova roka

14

GREGORIJANSKI KORAL

6 Zgodovinske okoliine nastanka gregorijanskega korala

Pred 8. in 9. stoletjem je bil na frankovskem obmoju razirjen galikanski koral. V karolinki dobi, ki je trajala v 8. in 9. stoletju, se je na frankovsko obmoje prenesla rimska liturgija in s tem se je tu uveljavil tudi ciklus koralnih spevov torej gregorijanski koral. Gregorijanski koral ima tako dolgo zgodovino, vendar pa imamo najstareje zapisane korale ele iz 9. in 10. stoletja, eprav naj bi segal e v zgodnja kranska stoletja.

6.1 Gregor Veliki in gregorijanski koral

O Gregorju I. Velikem kot avtorju gregorijanskega korala obstaja legenda. Misel, da je gregorijanske korale ustvaril Gregor Veliki, je nastajala dlje asa. Vse naj bi se zaelo nekje v Angliji. Zanimivo je, da Gregorjevega velikega dela ne omenjajo niti v zbirki papekih ivljenjepisov, niti jih ne omenja njegov prvi biograf in sodobnik Izidor iz Sevilje. Legenda o delu Gregorja Velikega naj bi nastala, ko je Gregor misijonarje poslal na britansko otoje, kjer je bilo njegovo ime cenjeno in znano. Poroilo o Gregorjevem liturginem glasbenem delu bi moralo nastati prav v 8. stoletju, kajti e prvo besedilo gregorijanskega korala, ki je nastalo v 8. stoletju nekje na severu Francije nosi naslov: V bojem imenu se zaenja antifonal, ki ga je za celotno leto uredil sveti Gregor.

15

GREGORIJANSKI KORAL

7 Zakljuek
Gregorijanski koral je bil dolga stoletja edini uradni nain cerkvenega petja. V posameznih kranskih obinah in liturginih srediih je nato dobival jezikovno in glasbeno izpopolnitev. Tako nastajajo izdelane liturgije. Ohranjala so se predvsem besedila, melodije pa so se prenaale po ustnem izroilu in so jih vedno znova dodajali. Pri tem je zelo pomembno, da so melodije, ki jih je na tisoe, od preprostih do zelo zapletenih, pevci obvladovali na pamet. V pomo so jim bile oporne toke, ki nakazujejo smer tonske linije in skupine tonov.
(p. Maksimilijan File)

Slika 9: Kvadratna notacija

16

GREGORIJANSKI KORAL

8 Viri in literatura
SNOJ, Jurij (1999). Gregorijanski koral. Ljubljana: ZRC SAZU, zaloba ZRC. KOPA, Vida (2001). Glasba v gimnaziji. Ljubljana: DZS SNOJ, Jurij: Gregorijanski koral [Online]. Dostopno na URL naslovu: http://zalozba.zrc-sazu.si/index.php?q=sl/node/490 [Citirano 20. 2. 2008, 17: 30] Gregorijanski koral [Online]: Dostopno na URL naslovu: http://sl.wikipedia.org/wiki/Gregorijanski_koral [20. 2. 2008, 17: 37] Gregorijanski koral [Online]: Dostopno na URL naslovu: http://www.rkc.si/sticna/sl/choral.html [28. 2. 2008, 7: 58] Slika 1: SNOJ, Jurij (1999). Gregorijanski koral. Slika 2: SNOJ, Jurij (1999). Gregorijanski koral. Slika 3: SNOJ, Jurij (1999). Gregorijanski koral. Slika 4: SNOJ, Jurij (1999). Gregorijanski koral. Slika 5: SNOJ, Jurij (1999). Gregorijanski koral. Slika 6: SNOJ, Jurij (1999). Gregorijanski koral. Slika 7: SNOJ, Jurij (1999). Gregorijanski koral. Slika 8: SNOJ, Jurij (1999). Gregorijanski koral. Slika 9: SNOJ, Jurij (1999). Gregorijanski koral.

17