Mateja Drnovek

EKONOMIKA POSLOVANJA ZA INENIRJE

Zapiski predavanj

20072008

KAZALO
1. 1.1 1.2 1.3 1.4 1.5 1.6 2. 2.1 2.2 2.3 2.4 UVOD V EKONOMIKO NARODNEGA GOSPODARSTVA ................................................................................................................... 1 PREDMET PROUEVANJA ............................................................................................................................................................................ 1 PROIZVODNJA IN KRIVULJA PROIZVODNIH MONOSTI ...................................................................................................................................... 1 PROIZVODNJA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA ............................................................................................................................................. 3 OSNOVNE ODLOITVE ................................................................................................................................................................................. 4 KRONI TOK GOSPODARSKE AKTIVNOSTI ...................................................................................................................................................... 9 POENOSTAVLJEN PRIMER DELOVANJA GOSPODARSTVA ............................................................................................................................... 13 POGLAVJE: OSNOVE TRNE EKONOMIJE ...................................................................................................................................... 16 MODEL STATINEGA RAVNOTEJA ............................................................................................................................................................. 18 MODEL DINAMINEGA RAVNOTEJA ........................................................................................................................................................... 21 MODEL PRAVINOSTI: ZA KOGA?............................................................................................................................................................... 21 TRG: RESNINI SVET ................................................................................................................................................................................ 22 2.4.1 2.4.2 2.4.3 2.5 ODPOVED UINKOVITOSTI TRNEGA MEHANIZMA ............................................................................................................................. 22 TRNE POMANJKLJIVOSTI .............................................................................................................................................................. 23 DINAMINE NEZMONOSTI ............................................................................................................................................................. 24

Mateja Drnovek

PREGLED IDEALNIH POSTOPKOV DRAVE .................................................................................................................................................... 26 2.5.1 2.5.2 KAKO? .................................................................................................................................................................................... 26 KAKO DOBRO? ......................................................................................................................................................................... 28

EKONOMIKA POSLOVANJA ZA INENIRJE

Zapiski predavanj

3. 3.1

ELEMENTI NARODNEGA GOSPODARSTVA .................................................................................................................................... 32 POSLOVNI SUBJEKTI V GOSPODARSTVU ...................................................................................................................................................... 32 3.1.1 3.1.2 VIRI IN METODE ZBIRANJA PODATKOV ............................................................................................................................................. 32 ZAJETJE ...................................................................................................................................................................................... 32

3.2 4. 4.1 4.2 4.3

BRUTO DOMAI PROIZVOD V NARODNEM GOSPODARSTVU ............................................................................................................................ 35 VLOGA PODJETNITVA ..................................................................................................................................................................... 39 PRIMERI VELIKIH PODJETNIKOV 20 STOLETJA: V SVETU ............................................................................................................................... 39 PRIMERI VELIKIH PODJETNIKOV 20 STOLETJA: V SLOVENIJI ......................................................................................................................... 41 VLOGA PODJETNITVA V NARODNEM GOSPODARSTVU ................................................................................................................................. 44 4.3.1 4.3.2 4.3.3 4.3.4 PRISPEVEK K NOVIM DELOVNIM MESTOM ......................................................................................................................................... 45 PRISPEVEK K INOVACIJAM ............................................................................................................................................................. 46 PRISPEVEK H GOSPODARSKI RASTI................................................................................................................................................. 48 PRISPEVEK K VELIKOSTNI STRUKTURI PODJETIJ ............................................................................................................................... 50

20072008

4.4 5. 5.1

RAVEN PODJETNITVA V SLOVENIJI............................................................................................................................................................ 50 POJAVNE OBLIKE PODJETNITVA .................................................................................................................................................. 52 PODJETNITVO V OBSTOJEIH PODJETJIH................................................................................................................................................... 52 5.1.1 5.1.2 PREGLED OPREDELITEV NOTRANJEGA PODJETNITVA ...................................................................................................................... 53 KORISTI, KI JIH PRINAA NOTRANJE PODJETNITVO POSAMEZNIKOM IN PODJETJEM ............................................................................. 54

5.2

DRUINSKO PODJETNITVO ....................................................................................................................................................................... 56 5.2.1 OPREDELITEV DRUINSKEGA PODJETNITVA ................................................................................................................................... 56

6. 7. 7.1

POSLOVNO NARTOVANJE .............................................................................................................................................................. 59 PANOGA DEJAVNOSTI, PODJETJE, PROIZVODI IN STORITVE..................................................................................................... 60 PODJETJE ................................................................................................................................................................................................ 60

ii

7.2

PANOGA DEJAVNOSTI ............................................................................................................................................................................... 61 7.2.1 7.2.2 KVALITATIVNA ANALIZA PANOGE DEJAVNOSTI .................................................................................................................................. 62 KVANTITATIVNA ANALIZA PANOGE DEJAVNOSTI ................................................................................................................................ 63

7.3

PROIZVODI OZIROMA STORITVE .................................................................................................................................................................. 67 7.3.1 7.3.2 7.3.3 7.3.4 OPIS ........................................................................................................................................................................................... 67 STANJE V RAZVOJU PROIZVODA ALI STORITVE. ................................................................................................................................ 68 ZAITA INDUSTRIJSKE LASTNINE................................................................................................................................................... 68 STRATEGIJA VSTOPA IN RASTI ........................................................................................................................................................ 71

8. 8.1

TRNA RAZISKAVA IN ANALIZA ....................................................................................................................................................... 73 PRIPRAVA NARTA TRNE RAZISKAVE ........................................................................................................................................................ 73 8.1.1 8.1.2 8.1.3 8.1.4 8.1.5 ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA ...................................................................................................................................................... 74 ANALIZA KUPCEV .......................................................................................................................................................................... 74 OPIS TRGA IN TRENDI .................................................................................................................................................................... 76 ANALIZA KONKURENCE .................................................................................................................................................................. 76 KAKO PRITI DO INFORMACIJ ........................................................................................................................................................... 78

9. 9.1 9.2

PREVERJANJE EKONOMIKE POSLOVNE ZAMISLI......................................................................................................................... 79 IZKAZ USPEHA .......................................................................................................................................................................................... 80 BILANCA STANJA ...................................................................................................................................................................................... 82 9.2.1 9.2.2 5.1.3 O DAVKU NA DODANO VREDNOST......................................................................................................................................... 85 IZKAZ FINANNIH TOKOV................................................................................................................................................................ 87

10.

NART TRENJA ................................................................................................................................................................................. 91

10.1 ZASNOVA NARTA TRENJA ...................................................................................................................................................................... 91 10.1.1 OSREDOTOENJE NA KUPCA ......................................................................................................................................................... 92 10.1.2 OSREDOTOENJE NA KAKOVOST .................................................................................................................................................... 92 10.1.3 OSREDOTOENJE NA PRIKLADNOST PROIZVODOV IN STORITEV ......................................................................................................... 93 10.1.4 OSREDOTOENJE NA INOVATIVNOST .............................................................................................................................................. 93 10.1.5 OSREDOTOENJE NA HITROST ....................................................................................................................................................... 94 10.2 IZDELEK ................................................................................................................................................................................................... 94 10.3 PRODAJNE POTI........................................................................................................................................................................................ 96 10.4 PRODAJNE CENE ...................................................................................................................................................................................... 97 10.5 TRNO KOMUNICIRANJE ............................................................................................................................................................................ 99 10.5.1 OGLAEVANJE ............................................................................................................................................................................. 99 10.5.2 ODNOSI Z JAVNOSTMI ................................................................................................................................................................. 100 10.5.3 POSPEEVANJE PRODAJE ........................................................................................................................................................... 100 10.5.4 OSEBNA PRODAJA ...................................................................................................................................................................... 100 10.5.5 NEPOSREDNO IN ELEKTRONSKO TRENJE ..................................................................................................................................... 101 10.6 TRENJE STORITEV ................................................................................................................................................................................. 102 11. PROIZVODNI IN STORITVENI NART.............................................................................................................................................. 103

11.1 IZBIRA LOKACIJE POSLOVNIH PROSTOROV ................................................................................................................................................ 103 11.2 ODLOANJE O IZBIRI VRSTE PROIZVODNJE ................................................................................................................................................ 104 11.3 PROSTORSKA IN ASOVNA DELITEV PROIZVODNJE..................................................................................................................................... 106 11.4 MATERIALNO POSLOVANJE...................................................................................................................................................................... 106

iii

11.5 NARTOVANJE ZALOG ............................................................................................................................................................................ 107 11.6 KONTROLA KAKOVOSTI ........................................................................................................................................................................... 108 12. NART RAZVOJA .............................................................................................................................................................................. 109

12.1 OPREDELITEV POJMOV DIZAJNA, RAZISKAV IN RAZVOJA ............................................................................................................................. 109 12.2 PROCES OBLIKOVANJA NOVEGA PROIZVODA V PODJETJU........................................................................................................................... 110 12.3 RAZVOJ KONCEPTA NOVEGA PROIZVODA .................................................................................................................................................. 112 12.4 EKONOMSKO OVREDNOTENJE PROJEKTA - INVESTICIJE .............................................................................................................................. 115 12.4.1 METODE VREDNOTENJA INVESTICIJ .............................................................................................................................................. 116 13. PODJETNIKA SKUPINA IN KADRI ................................................................................................................................................. 120

13.1 OBLIKOVANJE PODJETNIKE SKUPINE ...................................................................................................................................................... 120 14. 15. TERMINSKI NART............................................................................................................................................................................ 125 PREDVIDEVANJE KRITINIH TVEGANJ ......................................................................................................................................... 126

15.1 PROCES IDENTIFIKACIJE POTENCIALNIH TVEGANJ ...................................................................................................................................... 126

Kazalo slik in tabel

Slika 1: Krivulja proizvodnih monosti ............................................................................................................................................................... 2 Slika 2: Osnovne odloitve drube .................................................................................................................................................................... 5 Slika 3: Mednarodna primerjava BDP v letu 2002............................................................................................................................................. 6 Slika 4: Mednarodna primerjava BDP na prebivalca v letu 2002 (v dolarjih) .................................................................................................... 6 Slika 5: KAJ proizvaja slovensko gospodarstvo struktura BDP, 2002 .......................................................................................................... 7 Slika 6: Razlike v izobraenosti med revnimi in bogatimi dravami .................................................................................................................. 8 Slika 7: Distribucija dohodka v ZDA in Sloveniji ................................................................................................................................................ 8 Slika 8: Dele dohodka najbogatejega dela prebivalstva ................................................................................................................................ 9 Slika 9: Kroni tok gospodarske aktivnosti ...................................................................................................................................................... 11 Slika 10: Dinamini prikaz delovanja gospodarstva ........................................................................................................................................ 12 Slika 11: Paretovo ravnoteje .......................................................................................................................................................................... 19 Slika 12: Stanje soasnega trnega ravnovesja.............................................................................................................................................. 30 Slika 14: Gospodarstvo ZDA kot nevihtni oblak .............................................................................................................................................. 45 Slika 15: Model treh krogov druinskega podjetja ........................................................................................................................................... 57 Slika 16: ivljenjski cikel izdelka...................................................................................................................................................................... 95 Slika 17: Prilagajanje proizvodnih zmogljivosti povpraevanju ..................................................................................................................... 106 Slika 18: Razvoj koncepta novega proizvoda................................................................................................................................................ 111 Tabela 1: Funkcije in cilji ekonomskih subjektov ............................................................................................................................................... 9 Tabela 2: Podroja usmerjanja politik drave.................................................................................................................................................. 27 Tabela 3: Problemi, ki se pojavljajo na trgu in primerni instrumenti uravnavanja ........................................................................................... 28 Tabela 5: Pregled podjetnikov leta v Sloveniji v obdobju 1991 - 2005 ............................................................................................................ 41 Tabela 6: Pregled dinaminih podjetij gazel v Sloveniji v obdobju 2001- 2004 ........................................................................................... 42 Tabela 7: Pregled gibanja tevila novih podjetij in zaposlenosti ..................................................................................................................... 43 Tabela 8: Prednosti franizinga za kupca in dajalca franize ......................................................................................................................... 71 Tabela 9: Izkaz uspeha ................................................................................................................................................................................... 80 Tabela 10: Bilanca stanja ................................................................................................................................................................................ 84 Tabela 11: Izkaz finannih tokov ..................................................................................................................................................................... 88 Tabela12: Nartovana prodaja v prihodnjih petih mesecih ............................................................................................................................. 89

iv

1.
1.1

U VOD V EK ON OMIK O NA RODN EGA GOSP ODA RS TVA Predmet prouevanja

Kaj je glavni predmet preuevanja ekonomike? Ekonomika preuuje, kako ljudje uporabljajo redke vire za maksimiranje ekonomske blaginje. Prav tako kot vas pri nakupu v trgovini omejuje koliina denarja, ki jo imate v epu, je omejena tudi proizvodnja celotnega gospodarstva. Zgornjo mejo proizvodnje v slednjem primeru ne postavlja denar, ampak viri, ki so v gospodarstvu na razpolago za proizvodnjo dobrin in storitev. Vsi bi radi ve potronih dobrin, bolje avtomobile, veja stanovanja in bolje ceste, vendar gospodarstvo ne more proizvesti vsega, kar bi ljudje eleli. Pri tem se sreuje s problemom redkosti virov oziroma dejstvom, da je koliina virov, ki so na razpolago, omejena. Vire, ki jih uporabljamo za proizvodnjo dobrin in storitev, imenujemo proizvodni dejavniki. Poglavitna proizvodna dejavnika sta delo in kapital. Za proizvodnjo knjig, iz katerih se uite, je potreben papir, tiskarski stroji, zgradbe in veliko delavcev. Za proizvodnjo izobrazbe, ki jo pridobivate na fakulteti, so potrebni razredi, profesorji, tabla in raunalniki. Proizvodni dejavnik delo ima dve dimenziji: nanaa se tako na tevilo delavcev kot tudi na njihove sposobnosti in spretnosti. Lahko bi rekli, da je pomembna tako kvantiteta kot kvaliteta delovne sile, saj bo enako tevilo delavcev proizvedlo ve, e bodo pri tem bolj spretni. Kapital kot proizvodni dejavnik se nanaa na e proizvedene dobrine, ki se uporabijo v nadaljnji proizvodnji. Sem tejemo zgradbe, stroje, opremo, raunalnike in podobno. ire gledano bi med produkcijske dejavnike lahko teli tudi naravne vire, kot so npr. nafta, minerali ali vodni viri. Poleg tega pa moramo upotevati, da koliina proizvodnje ni odvisna samo od razpololjivosti virov, ampak tudi od uinkovitosti, s katero so ti viri uporabljeni. Pomembno je torej tudi znanje uinkovitega kombiniranja obstojeih proizvodnih dejavnikov v okviru proizvodnje. Makroekonomsko gledano je pomembna e sposobnost vlad za upravljanje gospodarstva (vlade z ukrepi ekonomske politike poskuajo vplivati na gospodarstvo z namenom doseganja doloenih ciljev) in tudi nain organiziranosti drave (ki je doloen z drubeno-ekonomskim sistemom).

1.2 Proizvodnja in krivulja proizvodnih monosti

Proizvodnjo v nekem gospodarstvu lahko matematino predstavimo s produkcijsko funkcijo in grafino ponazorimo s krivuljo proizvodnih monosti (imenovano tudi transformacijska krivulja). Produkcijska funkcija predstavlja osnovni abstraktni zapis proizvodnega procesa, v katerem je koliina proizvodov (Q) odvisna od dela (L) in kapitala (K), uporabljenega v tem procesu:
Q = f ( L, K )

Proizvodnja dobrin in storitev v nekem obdobju bo toliko veja, kolikor ve ljudi bo v tem obdobju delalo (in kolikor bolj bodo usposobljeni) ter kolikor ve kapitala bodo imeli na voljo. Potrebno je poudariti, da je kapital sam po sebi neuporaben, e ni delovne sile e posebej je tukaj pomembna strokovno usposobljena delovna sila - ki bi ga uporabljala. S stalia analize stanj in tokov bi lahko rekli, da je proizvodnja tok dobrin in storitev, proizvedenih v nekem obdobju z uporabo dela in kapitala (ki pa sta kategoriji stanja).1 Zgornji zapis predpostavlja, da je raven znanja dana in se ne spreminja, vemo pa, da se znanje v asu akumulira in poveuje. Ko se koliina znanja povea, je mogoe z isto koliino dela in kapitala proizvesti ve v primeru tehnolokega napredka se torej proizvodnja povea ob obstojeem kapitalu in delu. Predpostavimo, da je neko gospodarstvo sestavljeno iz dveh sektorjev, kmetijstva in industrijskega sektorja, in da celotna proizvodnja sestoji iz samo dveh proizvodov: hrane (ki je rezultat proizvodnje prvega sektorja, Q1) in jaht (ki so rezultat proizvodnje industrijskega sektorja, Q2). Oba produkta za svojo proizvodnjo zahtevata doloeno koliino dela in kapitala:

Kmetijstvo in industrija skupaj uporabita vse razpololjive proizvodne dejavnike. Proizvodnjo celotnega gospodarstva lahko ponazorimo s krivuljo proizvodnih monosti, ki prikazuje razline kombinacije proizvodnje (v naem primeru hrane in jaht), ki jih gospodarstvo lahko proizvede glede na razpololjivo koliino proizvodnih dejavnikov in s tehnologijo, ki je na razpolago v tem trenutku. Nanaa se torej na potencialno proizvodnjo maksimalno mono proizvodnjo glede na velikost omejenih virov. Slika 1: Krivulja proizvodnih monosti
JAHTE

Q2
8

. .
30

uinkovita uporaba resursov (K, L)

5 4

neuinkovita uporaba resursov

40

50

Q1

HRANA

Z loevanjem ekonomskih kategorij na tiste, ki merijo stanje, in tiste, ki merijo tok, se bomo e vekrat sreevali. Na primer: premoenje gospodinjstva je kategorija stanja (meri se na doloen dan, npr. 31. 12.), dohodki od tega premoenja pa so tokovi (e dobivamo obresti od nalobe v banki, nas zanima, koliko smo na raun obresti zasluili v nekem obdobju, npr. v enem letu). V primeru produkcijske funkcije se lahko obseg kapitala in dela ocenjuje samo na doloen dan (stanje), proizvodnja pa se ugotavlja za doloeno obdobje (tok).

Primer krivulje proizvodnih monosti je prikazan v Slika 1. e bi se v tem hipotetinem gospodarstvu vsi proizvodni dejavniki porabili v proizvodnji hrane, bi gospodarstvo proizvedlo 50 enot hrane in nobene jahte. e bi vse delo in kapital vkljuili v proizvodnjo jaht, bi gospodarstvo proizvedlo 8 jaht in ni enot hrane. Ti dve ekstremni monosti predstavljata skrajni toki krivulje. e bi gospodarstvo svoje vire razdelilo med proizvodnjo obeh sektorjev, bi lahko na primer proizvedlo 40 enot hrane in 5 jaht, kar je v grafu predstavljeno s toko A. Toka D za to gospodarstvo ni dosegljiva gospodarstvo je omejeno z redkostjo virov in za tako velik obseg proizvodnje nima zadostnih koliin dela in kapitala. Gospodarstvo lahko proizvaja v katerikoli toki na krivulji proizvodnih monosti ali znotraj nje, ne more pa proizvajati zunaj te krivulje. e gospodarstvo proizvaja v toki na krivulji proizvodnih monosti, to pomeni, da svoje proizvodne dejavnike uporablja uinkovito. Nek izid je uinkovit, e gospodarstvo dobi vse, kar lahko, iz omejenih virov, ki so na razpolago. Proizvodnja v toki A torej pomeni, da ni mogoe proizvesti ve ene dobrine, ne da bi se hkrati zmanjala proizvodnja druge dobrine. e bi hoteli poveati proizvodnjo hrane, bi morali za to v proizvodnjo kmetijskega sektorja vkljuiti ve dela in kapitala, kar pa je ob omejenih virih mogoe le, e delo in kapital preusmerimo iz proizvodnje industrijskega sektorja. Proizvodnja jaht bi se zato morala zmanjati, gospodarstvo pa bi se pomaknilo po krivulji navzdol, v toko B. V tem primeru lahko uporabimo koncept oportunitetnih strokov krivulja proizvodnih monosti namre odraa oportunitetni stroek ene dobrine, izraen v koliini druge dobrine. Ko druba preusmeri del proizvodnih dejavnikov iz proizvodnje jaht v proizvodnjo hrane, se pri tem odpove doloeni koliini jaht v zameno za doloeno koliino hrane, kar predstavlja oportunitetni stroek proizvodnje hrane. Gospodarstvo lahko vire uporablja tudi neuinkovito kadar proizvaja manj, kot bi lahko glede na koliino proizvodnih dejavnikov, ki so na razpolago. Primer takne proizvodnje je toka C v Sliki 1, ko gospodarstvo proizvede 30 enot hrane in 4 jahte. Krivulja proizvodnih monosti pa se lahko tudi pomakne navzven ko pride do tehnolokega napredka, ki povea uinkovitost obstojeih proizvodnih dejavnikov (taken primer bi bila raunalnika tehnologija, ki je poveala avtomatizacijo proizvodnje in s tem omogoila vejo proizvodnjo). Takrat gospodarstvo proizvede ve tako hrane kot jaht - govorimo o gospodarski rasti.

1.3 Proizvodnja slovenskega gospodarstva

Koncept krivulje proizvodnih monosti poenostavlja kompleksnost stvarnega gospodarstva do te mere, da je mogoe razloiti in osvetliti nekatere izmed osnovnih idej ekonomike: redkosti virov, uinkovitosti uporabe teh virov, oportunitetnih strokov in gospodarske rasti. Poleg tega je primer ekonomskega modela, ki za svojo gradnjo uporablja matematiko, s imer se boste v ekonomiki pogosto sreevali. Kaj pa lahko na podlagi splono znanih dejstev zaenkrat trdimo o slovenskem gospodarstvu? Kakna je razpololjiva koliina proizvodnih dejavnikov? Kakna je celotna proizvodnja? Se gospodarstvo nahaja na krivulji proizvodnih monosti in svoje vire uporablja uinkovito, ali pa se nahaja znotraj nje? Da si postopoma izgradimo predstavo o velikosti osnovnih kategorij, bomo uporabljali zaokroene podatke in poskuali izhajati iz tevilk, ki so nam e znane.

Poglejmo najprej dejansko proizvodnjo slovenskega gospodarstva. V Sloveniji je zaposlenih priblino 800.000 ljudi, kar predstavlja delovno silo. e natanneje je delovno silo predstaviti ne s tevilom zaposlenih, ampak s tevilom delovnih ur, ki jih ti zaposleni opravijo. e predpostavimo, da je v enem letu priblino 250 delovnih dni in da ima delovni dan 8 ur, potem je: L = 800.000 * 250*8 = 1, 6 *109 . Obseg proizvodnega dejavnika delo v Sloveniji torej znaa priblino 1,6 milijarde delovnih ur. Kako pa bi lahko brez natannih podatkov o vrednosti kapitala, ki ga podjetja uporabljajo v proizvodnji, sklepali o njegovi vrednosti? Predpostavimo, da nam je znano, da je za eno enoto proizvodnje potrebnega trikrat toliko kapitala razmerje med kapitalom in proizvodnjo je priblino 3. Torej lahko ocenimo obseg kapitala, e poznamo koliino proizvodnje gospodarstva. O obsegu proizvodnje pa lahko sklepamo, e vemo, da je bruto domai proizvod na prebivalca priblino 11.000 dolarjev, prebivalcev Slovenije pa je priblino 2 milijona: Q = 11.000$ / preb.* 2.000.000 preb. = 22*109$ . In e je vrednost proizvodnje 22 milijard dolarjev, bo vrednost kapitala okoli 66 milijard dolarjev. Nateti podatki se nanaajo na dejansko proizvodnjo; kaj pa potencialna proizvodnja? Potencialno proizvodnjo smo zgoraj predstavili s konceptom krivulje proizvodnih monosti, zato nas zanima, ali je Slovenija na tej krivulji ali znotraj nje. e na podlagi podatkov o tevilu brezposelnih lahko sklepamo, da se Slovenija nahaja znotraj krivulje, saj ostaja del delovne sile neizkorien in se zato proizvaja manj, kot bi se lahko. Uporabne spletne povezave - http://www.stat.si/letopis/2003/28-03.pdf, tabela 28.16; - http://www.stat.si/letopis/2003/06-03.pdf, tabela 6.1; - Statistine informacije t. 107, Bruto stanje osnovnih sredstev, Statistini Urad RS, 2002; - http://www.stat.si/doc/pub/slo_figures_03.pdf, str. 58.

1.4

Osnovne odloitve

Redkost neravnoteje med naimi eljami in razpololjivimi viri nas sili, da sprejemamo ekonomske odloitve o tem, kaj se bo proizvajalo in s katerimi proizvodnimi dejavniki se bo to proizvajalo. Druba se torej odloa o razporeditvi oz. alokaciji virov med razlinimi proizvodnjami. Ko pa so te dobrine in storitve proizvedene, sledi e odloitev o alokaciji njihove potronje med gospodinjstvi (H - Households) kdo se bo vozil z Audijem in kdo z avtobusom. Druba mora torej reiti tri glavna vpraanja: KAJ, KAKO in ZA KOGA (Slika 2).

Slika 2: Osnovne odloitve drube

Q1 : Q2 f (K, L) Q1 Q2 KAJ? KAKO? ZA KOGA?

H1

H2

Celotno proizvodnjo gospodarstva merimo s konceptom, imenovanim bruto domai proizvod (BDP). BDP je trna vrednost vseh konnih dobrin in storitev, proizvedenih v nekem gospodarstvu v nekem obdobju. V letu 2001 so najve proizvedle ZDA, druga najveja drava po tem merilu Japonska je proizvedla ve kot dvakrat manj (slika 3). Nizko razvite drave skupaj proizvedejo le delek bruto domaega proizvoda visoko razvitih drav. Seveda pa je velikost BDP odvisna od velikosti drave oziroma tevila prebivalcev, ki ga ustvarjajo. Za mednarodne primerjave je tako primerneji kazalec BDP na prebivalca (najvekrat oznaen kot BDP p.c. per capita). BDP na prebivalca dobimo enostavno tako, da celotno proizvodnjo delimo s tevilom celotnega prebivalstva. Ta kazalec nam ne pove, koliko proizvoda in s tem dohodka dobi posamezen prebivalec, ampak koliko proizvoda bi dobil povpreni prebivalec drave, e bi se vsa proizvodnja enakovredno razdelila med prebivalstvo. BDP na prebivalca je najire navajan kazalec gospodarske razvitosti drav. Najviji BDP na prebivalca v letu 2002 je imel Luksemburg (slika 4).
Bruto domai proizvod (BDP): trna vrednost vseh konnih dobrin in storitev, proizvedenih v nekem gospodarstvu v nekem obdobju. BPD per capita (BDP p.c.): vrednost BDP, deljena s tevilom prebivalstva; povpreni BDP.

Slika 3: Mednarodna primerjava BDP v letu 2002

Bruto domai proizvod, 2002, v tiso mrd $
12 10 8 6 4 2 0
ZDA Japonska Nemija Velika Britanija Kitajska Italija Slovenija

* Podatek za Kitajsko se nanaa na leto 2001 (vir: World Development Indicators, 2003). Vir: Statistini letopis RS, 2003. Slika 4: Mednarodna primerjava BDP na prebivalca v letu 2002 (v dolarjih)
BDP na prebivalca, v dolarjih, 2002
50000 45000 40000 35000 30000 25000 20000 15000 10000 5000 0
A lija ur g m ija ija ka Ja p on s ka ZD ija Tu ri Irs ita n mb ve n I ta ja
11007 2628 35977 31337 31229 26507 24350 20606 47297

Ne

Lu k se

Vir: Statistini letopis RS, 2003. Ne glede na to, koliko gospodarstvo proizvede, lahko na vpraanje, KAJ neko gospodarstvo proizvaja, odgovorimo z analizo strukture proizvodnje: koliken dele je odpade na kmetijske proizvode, industrijske proizvode in koliken na storitve. Odgovor na to vpraanje lahko dopolnimo tako, da pogledamo, kako so se proizvedeni proizvodi in storitve uporabili. Lahko jih troijo: - gospodinjstva takrat govorimo o potronih dobrinah in storitvah (potronja, oznaena s C oz. Consumption), - podjetja, ko jih uporabijo v proizvodnji t. i. investicijske dobrine in storitve (I - Investments), - drava - centralne in lokalne oblasti kupujejo dobrine in storitve, s katerimi gradijo avtoceste, izvajajo izobraevanje, piejo zakone... (G Government Consumption) - doloen dele dobrin in storitev ni potroen doma, ampak v tujini, hkrati z izvozom lastne proizvodnje pa uvaamo tuje dobrine in storitve (neto izvoz oz. NX - ker nas zaenkrat zanima

Ve

lika

Br

Sl o

domaa proizvodnja in ne potronja moramo uvoz odteti od uvoza, kar imenujemo neto izvoz).2 V obeh omenjenih primerih predstavlja setevek posameznih strukturnih delov proizvodnjo gospodarstva kot celoto. V drugem izmed primerov to pripelje do enabe BDP = C + I + G + NX, ki jo boste v makroekonomiji e vekrat sreali. Struktura slovenske proizvodnje z obeh vidikov je grafino predstavljena v spodnji sliki. Slika 5: KAJ proizvaja slovensko gospodarstvo struktura BDP, 2002

Kmetijstvo 3% Industrija 36% Storitve 61%

Dravna potronja (G) 22%

Neto izvoz (NX) 1%

Investicije (I) 24%

Potronja (C) 53%

Vir: Statistini letopis RS, 2003. KAKO neko gospodarstvo proizvaja, se nanaa na odloitve o tem, kdo bo doloene proizvode in storitve proizvajal, s kaknimi viri in s kakno tehnologijo. Podjetja, ki zasledujejo cilj maksimiranja dobika, si bodo prizadevala za proizvodnjo dobrin ali storitev na najbolj uinkovit nain. Trne cene bodo uporabila ne samo za odloitev o tem, kaj proizvajati, ampak tudi o tem, katere proizvodne dejavnike uporabiti v proizvodnem procesu. Na primer, proizvajalci avtomobilov bodo v proizvodnji uporabili robote namesto ljudi, e bo uporaba robotov zniala stroke in poveala dobiek. Eden izmed kazalcev, ki odraa kvaliteto uporabljenih proizvodnih dejavnikov in tehnologijo proizvodnje, je produktivnost dela, to je koliina proizvodnje, ki jo ustvari eden zaposleni.
Produktivnost: Koliina proizvodnje, ustvarjena z eno enoto proizvodnega dejavnika. Produktivnost dela nam pove, koliko proizvodnje ustvari ena enota dela delavec ali delovna ura.

e ima zaposleni na razpolago ve kapitala (torej strojev, opreme, ipd.), e je njegova usposobljenost vija, in e je raven tehnologije, uporabljene v proizvodnji, vija, potem bo tudi ustvarjena koliina proizvodnje na zaposlenega (t.j. produktivnost dela) vija. Slednje lahko ponazorimo z naslednjim primerom: kako lahko razloimo, da imata dve dravi s priblino enakim tevilom prebivalstva in s tem delovne sile (npr. Nemija in Filipini, oba s priblino 80 milijoni prebivalcev) zelo razlien bruto domai proizvod (1800 milijard dolarjev, ki jih ustvari nemko gospodarstvo, v primerjavi s 70 milijardami dolarjev, kolikor proizvede gospodarstvo Filipinov)? Razloge je iskati v bolji kapitalski opremljenosti
2

Neto izvoz = izvoz uvoz.

nemkih delavcev (npr. uporaba raunalnikov v proizvodnji v primerjavi z ronim delom), njihovemu vejemu znanju in usposobljenosti (ki je posledica veje razirjenosti in kvalitete izobraevanja; glej sliko 6), hitrejemu tehnolokemu napredku in vrsti drugih dejavnikov, na primer pravnemu okviru poslovanja, podjetnikem duhu, vlogi drave in podobno. Z vpraanji veanja produktivnosti in s tem gospodarske rasti se bomo ukvarjali v posebnem poglavju. Slika 6: Razlike v izobraenosti med revnimi in bogatimi dravami
Dele generacije, vpisan v srednjo olo 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% Nizko razvite drave Srednje razvite drave Visoko razvite drave 51% 71% 96%

Vir: World Development Report, 2000/2001, http://www.worldbank.org/poverty/wdrpoverty/report/index.htm Odgovor na zadnje vpraanje, ZA KOGA gospodarstvo proizvaja, lahko dobimo, e preuimo distribucijo dohodka med gospodinjstvi iz razlinih dohodkovnih skupin. Slika 7 prikazuje razdelitev dohodka v dveh dravah, ZDA in Sloveniji. V ta namen je celotno prebivalstvo razporejeno v pet skupin enakih velikosti, rangiranih po dohodku. Najbogateja gospodinjstva so v najvijem dohodkovnem kvintilu, najrevneja pa v najnijem kvintilu.
Dohodkovni kvintil: Petina populacije, razporejene po velikosti dohodka (npr. najbogateja petina prebivalstva).

Slika 7: Distribucija dohodka v ZDA in Sloveniji

Z DA , 1997
N ajrev nej a petina gos podinjs tev 5% D ruga petina 10% N ajbogatej a petina N ajbogatej a petina gos podinjs tev 47% Tretja petina 16% gos podinjs tev 39% N ajrev nej a petina gos podinjs tev 9% D ruga petina 13%

Slo ve n ija, 1998

Tretja petina 17%

etrta petina 22% etrta petina 22%

Vir: World Development Indicators, 2003.

Iz slike je razvidno, kako velik je dele dohodka, ki pripada najbogatejemu delu prebivalstva. Najbogatejih 20 odstotkov gospodinjstev (najviji kvintil) v ZDA dobi skoraj polovico celotnega dohodka te drave, medtem ko dobi najrevneja petina gospodinjstev le delek tega okoli 5 odstotkov. Razdelitev dohodka v Sloveniji je precej bolj enakomerna: najbogatejemu kvintilu pripada manj (39 odstotkov) dohodka, kar se v primerjavi z ZDA veinoma prerazdeli revnejim skupinam prebivalstva. Navkljub precejnjim razlikam v dohodku posameznih skupin prebivalstva v ZDA pa obstajajo tudi drave s e bolj neenakomerno razdelitvijo bogastva. Neenakosti so najveje ravno v manj razvitih dravah, kar je razvidno tudi iz slike 8. V nekaterih dravah Afrike ali June Amerike, na primer, ima najbogateja desetina prebivalstva precej veji dele dohodka kot v ZDA. Glede na to, da je BDP na prebivalca teh revnih drav precej niji, pa ima tudi revno prebivalstvo v ZDA veliko veji dohodek (s tem pa tudi veliko ve razpololjivih dobrin in storitev) kot povpreno gospodinjstvo drav, s katerimi jo primerjamo. Slika 8: Dele dohodka najbogatejega dela prebivalstva
Dele dohodka, ki pripada najbogateji desetini gospodinjstev
70 60 50 40 30 20 10 ZDA 0

Namibija

Brazilija

Junoafr. republika

ile

Mehika

Nemija

Italija

Velika Britanija

Vir: World Development Indicators, 2003.

1.5

Kroni tok gospodarske aktivnosti

Ker je gospodarstvo sestavljeno iz tisoih posameznikov, ki se ukvarjajo z mnogimi aktivnostmi kupujejo, prodajajo, delajo, najemajo, proizvajajo, in podobno moramo za razumevanje delovanja gospodarstva najti nain, ki predstavo o gospodarstvu poenostavi. Radi bi imeli model, ki v splonih obrisih predstavi, kako je gospodarstvo organizirano in kako so med sabo povezani ekonomski subjekti. Med ekonomske subjekte tejemo gospodinjstva, podjetja in dravo, za preuevanje odprtih gospodarstev, ki trgujejo s tujino, pa so pomembni tudi mednarodni ekonomski subjekti. Funkcije in cilje posameznih ekonomskih subjektov prikazujemo v Tabeli 1. Tabela 1: Funkcije in cilji ekonomskih subjektov
Ekonomski subjekt
Gospodinjstva Podjetja Drava Tujina

Funkcija
Ponudba produkcijskih faktorjev Proizvodnja dobrin Uravnavanje gospodarstva Menjava blaga, storitev, dela, kapitala

Slovenija

Hrvaka

Finska

Cilj
Maksimiranje zadovoljstva Maksimiranje dobika Maksimiranje blaginje Pospeevanje trgovine

Uporabne spletne povezave http://www.stat.si/letopis/2003/04-03.pdf, str. 72 http://www.stat.si/letopis/2003/03-03.pdf, str. 55 http://www.sigov.si/vrs/slo/vlada/ORGANIGRAM_2002.pdf

Poenostavljen vizualni prikaz gospodarstva, t.i. kroni tok gospodarske aktivnosti, prikazuje Slika 9. Ekonomski subjekti se med sabo sreujejo na dveh glavnih trgih: trgu proizvodov in storitev ter trgu proizvodnih dejavnikov (trgu faktorjev). Na trgu faktorjev se izmenjujejo proizvodni dejavniki, kot sta delo in kapital. Gospodinjstva, ki so lastniki teh faktorjev, na tem trgu sodelujejo kot ponudniki (A), podjetja pa so kupci, ki delo in kapital potrebujejo za svojo proizvodnjo (B). Ko boste iskali slubo, boste proizvodni dejavnik vae delo ponudili na trgu dela, podjetja pa vas bodo najela (t.j. kupila vao storitev na trgu dela), e jim boste ponudili znanja, ki jih potrebujejo, po ceni, ki so jo pripravljeni plaati. Po delu in kapitalu na trgu faktorjev povprauje tudi drava (C) na trgu dela bo na primer najemala uitelje ali dravne uradnike. Ekonomski subjekti pa se ne sreujejo samo na trgu faktorjev, ampak tudi na trgu proizvodov in storitev, kjer pa so vloge zamenjane. Gospodinjstva na tem trgu nastopajo kot kupci proizvodov in storitev (D), ki jih na trgu ponujajo podjetja (E). Nekatere storitve zagotavlja tudi drava, kot na primer izobraevanje, avtoceste in obrambo, in to tako gospodinjstvom kot podjetjem (F). Za veino teh storitev velja, da se ne prodajajo na trgu drava jih zagotavlja zastonj, brez eksplicitne cene, vendar pa se zanje plauje posredno, preko davkov, ki jih gospodinjstva in podjetja plaujejo dravi. Omeniti moramo e vlogo tujine: mednarodni udeleenci na trgu proizvodov in storitev nastopajo kot ponudniki (uvoz) in kupci (izvoz) dobrin in storitev (G), prav tako pa kupujejo in prodajajo proizvodne dejavnike na faktorskih trgih (H).

10

Slika 9: Kroni tok gospodarske aktivnosti

TUJINA

G
TRGI PROIZV. IN STORITEV

D:
povpra evanje po dobrinah in storitvah

E:
ponudba dobrin in storitev

F
GOSPODINJSTVA DRAVA

F
PODJETJA

C A:
ponudba proizv. dejavnikov TRGI FAKTORJEV

povpraevanje po proizv. dejavnikih

B:

H
TUJINA

Opisane interakcije med ekonomskimi subjekti so se nanaale na tokove dobrin in storitev. Gospodinjstva ponujajo svoje delo in kapital podjetjem (in dravi), ki jih uporabijo za proizvodnjo dobrin in storitev, le-te pa prodajo gospodinjstvom. Vsak od teh tokov (v sliki nakazanih s puico) pa ima e eno dimenzijo, to je protivrednost v denarju. Gospodinjstva nakup proizvodov na trgu dobrin plaajo z denarjem, podjetja pa z delom prihodka od teh prodaj plaajo za uporabo proizvodnih dejavnikov gospodinjstvom (kar podjetjem ostane, so dobiki lastnikov podjetij, ki pa so sami prav tako lani gospodinjstev). Ti denarni tokovi potekajo ravno obratno od realnih tokov. Vsaka trna transakcija tako vkljuuje zamenjavo denarja za dobrine (na trgu proizvodov) ali proizvodne dejavnike (na trgu faktorjev).
V diagramu kronega toka gospodarske aktivnosti najdi tiste dele modela, ki ustrezajo naslednjim dogodkom: - preko tudentskega servisa zasluite 1000 tolarjev na uro za administrativna dela - v trgovini plaate 400 tolarjev za Red-bull, ki vas dri pokonci med administrativnimi deli - na raun delnic Krke, ki vam jih je podarila babica, dobite za 60.000 tolarjev dividend - na fakulteti ste deleni olanja, za katerega ne plaujete olnine.

Zgornja shema prikazuje aktivnosti ekonomskih subjektov statino. Bolj kompleksen pogled na gospodarstvo, ki vsebuje tudi dinamiko, je poenostavljeno prikazan v Sliki 10. Izhajamo iz utilitarnega pogleda na gospodarstvo: zanima nas konen rezultat, to je zadovoljstvo vseh gospodinjstev (oznaeno z U utility) oziroma ekonomska blaginja. Gospodinjstva (H households) so lastniki proizvodnih dejavnikov delo in kapital. Kot ponudniki dela svoj as razporejajo med delovni as, ki ga preivijo v

11

podjetju (imenujmo ga LNAPOR), as, ki ga investirajo v svojo delovno sposobnost, na primer dodatno izobraevanje (LINVESTICIJE), in prosti as (LPROSTI AS). Prosti as neposredno poveuje koristnost gospodinjstva, delo kot investicija pa posredno. Opiimo logiko slednjega: e se sposobnost dela povea (posameznik na primer pridobi posebna znanja), to poveuje njegov dohodek Y (podjetja so za ta znanja pripravljena plaati ve). Tisti del dohodka, ki se potroi (C), neposredno povea zadovoljstvo posameznika, prihranjeni del (S) pa gospodinjstvo na primer naloi na banni raun. Finanni sistem omogoi prenos teh prihrankov podjetjem, kar jim omogoi, da pridobijo sredstva za investiranje v nove stroje, zgradbe, ipd., oziroma da poveajo proizvodni dejavnik kapital, ki ga uporabljajo v proizvodnji.3 Poveanje kapitala pomeni tudi poveanje proizvodnje in tako ustvarjeni veji prihodki od prodaje podjetju omogoijo plailo nadomestila za izposojena sredstva (v naem primeru obresti), preseek pa poveuje dobiek podjetja. V obeh primerih so to dohodki od kapitala, ki jih dobijo gospodinjstva (le-ta vloijo prihranke na banko, hkrati pa so tudi lastniki podjetij in tako upravieni do dela dobika). Veji dohodki pa spet poveajo njihovo potronjo in tako vplivajo na veje zadovoljstvo, prihranki pa spet sproijo e opisani proces. Slika 10: Dinamini prikaz delovanja gospodarstva
K S Y YK C

LPROST I AS

L H

L INVESTICIJE L NAPOR

C
U

KC

KK P
S YK YL C S ... C
U

...
U

Gospodinjstva so tudi lastniki kapitala. Tudi kapital lahko razdelimo na dva dela: kapital, ki ga gospodinjstva uporabljajo sama in od katerega imajo direktno koristnost (kot na primer avtomobili, stanovanja...; ta del kapitala bomo oznaili z Kc), in kapital, ki gre v podjetja (KK, na primer stroji, oprema, tovarnike zgradbe). Poglejmo si zdaj podjetja. Pri svoji proizvodnji uporabljajo proizvodne dejavnike, ki jih kupijo od gospodinjstev (LNAPOR in KK). Prodaja tako ustvarjenih proizvodov in storitev omogoa

3 V primeru nalobe prihrankov na banni raun se vmea banka kot finanna intitucija, ki zbira prihranke vejega tevila gospodinjstev in iz tako zbranih sredstev daje posojila podjetjem. Vkljuitev finannih trgov in intitucij doda nove dimenzije sliki delovanja gospodarstva, ker pa to hkrati tudi povea kompleksnost prikaza, se bomo zaenkrat izogibali podrobnostim in uporabljali le enostavne primere.

12

plailo teh faktorjev gospodinjstvom se torej poveajo dohodki od dela (YL) in dohodki od kapitala (YK). Del teh dohodkov se potroi, torej se neposredno povea zadovoljstvo, prihranjeni del pa spet sproi e opisani krog poveanja kapitala, proizvodnje in dohodkov. Prikaz zajema le obnaanje gospodinjstev in podjetij, vloga drave pa je zaradi kompleksnosti prikaza izpuena. Kot smo omenili e pri prikazu kronega toka gospodarske aktivnosti, drava prav tako povprauje po kapitalu in delu gospodinjstev, hkrati pa se vmeava v ekonomske aktivnosti podjetij in gospodinjstev z namenom odpravljanja trnih nepopolnosti in redistribucije dohodka. Kljub poenostavljanju pa nam ta prikaz ponazori ve stvari, pomembnih za razumevanje ekonomije. Odloitve gospodinjstev (kar vkljuuje tudi vas) o razporejanju svojega asa vplivajo na zadovoljstvo, ki ga elijo maksimizirati - tako neposredno (preko potronje) kot posredno. Proces, ki do zadovoljstva pripelje na posreden nain, se dogaja v daljem asovnem obdobju, kar pomeni, da je tudi planiranje gospodinjstev vedno bolj dolgorono. In, dele dohodka, ki se ne potroi, preko poveevanja kapitala kot proizvodnega dejavnika vpliva na poveevanje proizvodnje in s tem na gospodarsko rast.

1.6

Poenostavljen primer delovanja gospodarstva

Delovanje kronega toka gospodarske aktivnosti in njegovo dinamiko lahko prikaemo na primeru zelo poenostavljenega gospodarstva, iz katerega bodo razvidni osnovni ekonomski subjekti, razmerja med njimi in povezava med proizvodno in ekonomsko blaginjo prebivalstva. Kasneje bomo temu okvirju dodajali kompleksnosti realnega sveta in se s tem pribliali razumevanju delovanja slovenskega in svetovnega gospodarstva. Predpostavimo, da na svetu obstaja eno samo gospodinjstvo, ki je lastnik zemlje in pluga. Vse, kar proizvaja in kar predstavlja tudi vir preivetja tega gospodinjstva je penica. Gospodinjstvo je 4-lansko, z dvema odraslima, enim otrokom in enim upokojencem. V tem hipotetinem primeru imamo na svetu eno samo ekonomsko celico, ki je hkrati ponudnik proizvodnih dejavnikov, proizvajalec in potronik proizvedene penice. Njihovi proizvodni dejavniki so naravni viri (zemlja), kapital (plug) in delo. Delovna sila so lani gospodinjstva sami; prebivalstvo tega hipotetinega sveta predstavlja 4 ljudi, od tega lahko tejemo kot delovno silo dva izmed njih dele delovno aktivnega prebivalstva je 0,5. e predpostavimo, da je v enem letu (365 dni) priblino 250 delovnih dni (365 dni vikendi in prazniki), potem je velikost delovne sile v tem gospodarstvu 500 delovnih dni. In e vemo, da delovno aktivna lana gospodinjstva namenita delu 10 ur dnevno (preostalo predstavlja njun prosti as), je L tega gospodarstva enak 5000 delovnih ur. Teh 5000 delovnih ur je namenjeno delu na polju (sejanje, oranje...), nekaj delovnega asa pa je potrebno nameniti tudi popravljanju pluga in izdelavi novega; recimo, da na prvo opravilo odpade 4000 delovnih ur, na drugo pa preostalih 1000. Drugo opravilo je povezano s konceptom amortizacije, to je obrabo kapitala, uporabljenega v proizvodnji. Produkcijska funkcija tega gospodarstva je torej Q = f ( K , L, naravni viri ) , kjer K predstavlja obstojei kapital - plug, L pa 5000 delovnih ur. Z obstojeimi naravnimi viri in koliino dela in kapitala gospodinjstvo v obdobju enega leta ustvari 1000 kg penice. Produktivnost dela torej znaa 0,20 kg

13

penice na delovno uro (ali: za 1 kg penice je potrebno 5 ur dela). e predpostavimo, da je cena penice 2 dolarja na kilogram, potem je bruto domai proizvod naega hipotetinega gospodarstva 2000 dolarjev, BDP na prebivalca pa 500 dolarjev. O tem gospodarstvu lahko povemo e naslednje: - e bi ves svet bil sestavljen iz taknih gospodinjstev, bi bil povpreni dohodek na prebivalca 500 dolarjev, vse, kar bi gospodinjstva imela, pa bi bila hrana in plug, ki omogoata, da se proizvodnja obnavlja - e se pridela 1000 kg penice, se mora dele tega npr. 200 kg vrniti nazaj v proizvodnjo (penica je potrebna kot seme za naslednjo setev), ostalih 800 kg je na razpolago za hrano oziroma potronjo; gre torej za koncepta investicij (penice, ki gre v zaloge in kasneje nazaj v proizvodnjo) in potronje (penica, ki se porabi za hrano); ker gre za primer, ko nimamo drave in mednarodne trgovine, velja: BDP = C + I; - z istim plugom in le dovolj semena, da se proizvodnja obnavlja, bi vsako leto gospodarstvo proizvedlo isto koliino proizvodnje stopnja rasti BDP (t.j. stopnja gospodarske rasti) bi bila enaka ni (gospodarstvo se le obnavlja). Primer lahko pripeljemo blie realnosti: - svet ni sestavljen iz enega gospodinjstva, ampak iz priblino 1,5 milijarde gospodinjstev (na svetu je 6,13 mrd ljudi in e predpostavimo, da ima gospodinjstvo v povpreju 4 lane, tako dobimo ocenjeno tevilo gospodinjstev) - dejanski povpreni BDP na prebivalca celotnega sveta je priblino 7.500 dolarjev (izraeno v kupni moi koncept, ki ga boste spoznali kasneje) - svetovna proizvodnja seveda ne zajema samo proizvodnje hrane nekateri proizvajajo kmetijske proizvode, medtem ko drugi storitve ali industrijske proizvode; proces menjave omogoi, da lahko vsako gospodinjstvo troi takno kombinacijo teh dobrin, kot jim ustreza - proizvodnja industrijskih proizvodov kamor npr. spadajo stroji omogoi vejo produktivnost dela (saj imajo delavci na razpolago ve strojev), to pa pomeni ve proizvodnje in s tem viji dohodek gospodinjstev - obstaja veliko tevilo gospodinjstev, ki se med seboj razlikujejo nekatera izmed njih imajo kapital (npr. lastnik pluga), druga pa imajo na razpolago samo svojo delovno silo; to vpliva na delitev dohodka med druinami; ni torej vano samo, koliko znaa BDP p.c., vano je tudi, kako je BDP razdeljen - na kvaliteto ivljenja gospodinjstev ne vpliva samo dohodek (ki ga ponazarja koncept BPD p.c.); koncept blaginje prebivalstva, ki gospodarsko rast pojmuje ire, upoteva poleg razdelitve tega dohodka e dejavnike, kot so dostopnost zdravstvene oskrbe, izobraevalni sistem, urejenost urbanega ivljenja, varovanje okolja, ipd. - da bi se pribliali realnosti, bi morali v prikaz vkljuiti e dravo (ki zagotavlja doloene storitve, uravnava gospodarstvo, tudi prerazdeljuje dohodek) in tujino. Koncepte, ki smo jih prikazali na poenostavljen nain, smo ponazorili z uporabo ekonomskih pojmov. e pa hoemo te koncepte meriti oziroma spremljati raunovodsko, moramo uporabljati raunovodske pojme (kot npr. aktiva, pasiva...). Kot bomo videli v kasnejih poglavjih, ekonomisti spremljamo: - gospodinjstva: kolikna sredstva imajo, koliko dohodka ustvarijo z uporabo svojih sredstev in lastnega dela, koliko troijo in varujejo... - podjetja: kolikni so prihodki od prodaje proizvodov, ki jo podjetja ustvarijo z delom in kapitalom, kolikni so stroki pla in amortizacije, ali s tem ustvarjajo dobiek... - dravo: kakne vire prilivov v proraun, s katerimi financira svoje delovanje, ima, za katere namene porablja denar...

14

tujino: dobrine in storitve, ki jih v tujino izvozimo oziroma je iz nje uvozimo; pretok proizvodnih dejavnikov (dela in kapitala) preko dravnih meja...

Eno izmed glavnih sporoil poenostavljenega prikaza gospodarstva, ki smo ga uporabili na zaetku, je tudi povezanost vaih odloitev in odloitev gospodinjstva, v katerem ivite, z dogajanji v gospodarstvu kot celoti. e je letni dohodek druine Novak enak 6 milijonov tolarjev, veste, da se to nanaa na setevek dohodkov vseh lanov te druine. e pa v asopisu zasledite podatek, da je narodni dohodek Slovenije (ena izmed kategorij drubenega raunovodstva, ki jo boste spoznali kasneje) 5 milijard tolarjev, se to nanaa na setevek dohodkov vseh gospodinjstev v Sloveniji. e druina Novak dela ve ur ali je za svoje delo bolje plaana, se poveata tako dohodek te druine kot tudi narodni dohodek. Statistini podatki, ki jih lahko redno zasledite v medijih in statistinih publikacijah, so le setevek obnaanja vseh ekonomskih subjektov v gospodarstvu. Podobno velja tudi za druge nae odloitve. e se na delo raje vozimo z avtomobilom kot javnim prevozom, se bo to odrazilo na poveani proizvodnji avtomobilov in porabi naftnih derivatov, pa tudi gnei na cesti in onesnaenem okolju. Nae odloitve vplivajo na odgovore gospodarstva na kaj, kako in za koga proizvajamo. Poglavje je povzeto po: Zapiskih predavanj - Uvod v narodno gospodarstvo 2004 2005 na
Ekonomski fakulteti; avtorja: prof. dr. Ale Vahi in dr. Patricia Kotnik

15

2. P OGL AVJ E : O SN OV E

TR N E EK ON OMIJE

Trg je sistem drubene koordinacije, ki povezuje ljudi in institucije, ki kupujejo, prodajajo in najemajo, in ki s svojim delovanjem odgovarja na tiri skupine vpraanj: Kaj proizvajati? Koliko proizvajati? Kako proizvajati? Za koga proizvajati?

Vpraanji kaj in koliko proizvajati se nanaa na odloitve o usmeritvi razpololjive koliine proizvodnih dejavnikov med razline oblike uporabe. Teoretini model, ki ju pojasnjuje, je model statinega ravnoteja. Vpraanje kako proizvajati je povezano z uporabo razpololjivih tehnologij in z uinki, ki jih imajo dananje proizvodne odloitve, na generacije v prihodnosti. Teoretini model, ki ga pojasnjuje, je model dinaminega ravnoteja. Vpraanje za koga se proizvaja je povezano s problemom razdelitve ker v drubi ni dovolj razpololjivih dobrin za vse, se je treba odloiti, koliko naj vsak dobi. Prav tako vsi lani drube ne razpolagajo z enakim razpololjivim dohodkom. Vpraanje, na katerega je treba odgovoriti, je povezano s pravinostjo razdelitve. Osnovne predpostavke uinkovitega delovanja trnega mehanizma so: Individualizem. Enota analize so posamezniki. Pristop je od spodaj navzgor; vse se zane pri ljudeh, motivih posameznika, ki usmerjajo in vodijo dejanja. Razumevanje individualnih motivov je klju razumevanje delovanja vejih skupin. Sebini interes. Ljudje zadovoljujemo svoje lastne interese in cilje v elji po boljem. Ljudje radi delamo stvari, ki jih imamo radi in se izogibamo stvarem, ki jih ne maramo. Racionalnost. Ljudje smo racionalni in v elji maksimirati blaginjo, delamo stvari, za katere mislimo, da nam bodo na dolgi rok najbolj koristile. Ljudje maksimiramo koristnost. Velja pregovor, da posameznik ni otok. To pomeni, da je posameznikova blaginja odvisna od tega, kako doivlja ljudi okoli sebe in tudi dejstva, ali drugi trpijo ali so sreni. Osnovne ekonomske predpostavke ne morejo v celoti opisati posameznikovega obnaanja, opiejo samo najbolj osnovnega in veliko ostaja izpuenega. Trg je nevidna roka. e so zgornje predpostavke izpolnjene, trg deluje kot nevidna roka (oe koncepta Adam Smith v delu Bogastvo narodov (1779, http://en.wikipedia.org/wiki/Adam_Smith). Trg usmerja trne aktivnosti posameznikov in podjetij tako, da maksimirajo drubeno blaginjo. Trna uinkovitost in delovanje nevidne roke pomenita,

16

da je vsako vmeavanje drave v ta mehanizem nepotrebno; dravna politika naj se ne vmeava: pusti pri miru (fr. laissez faire). Osnovno vpraanje, s katerimi se mikroekonomisti ukvarjajo je, kako dosei splono ravnoteje: na parcialnih trgih in na vseh trgih soasno. Splono ravnoteje lahko ponazorimo z mnoico cen in koliin, pri katerih izbira potronikov na nobenem trgu ne dopua preseka povpraevanja oziroma preseka ponudbe. V ravnoteju so tako trgi proizvajalcev kot tudi trgi potronikov. Model popolne konkurence je zgrajen na naslednjih predpostavkah4: 1. 2. 3. 4. Vstop na trg je enostaven (=vstopni stroki so nizki). Posamezniki elijo maksimirati svojo koristnost, podjetja pa svoje dobike. Proizvodna tehnologija ima konstantne oziroma padajoe donose obsega. Popolna informiranost. Prodajalci in kupci imajo vse informacije o kakovosti in cenah proizvodov in storitev v menjalnem procesu. 5. Ponudba prodajalcev je popolnoma enaka (=po kakovosti in ceni). 6. Cene niso fiksirane in odraajo stroke produkcije. 7. Stroki kaznovanja subjektov, ki se ne drijo sistemske ureditve so zanemarljivi.

Osnovni argument za ne vmeavanje drave je povezan z doseganjem trne uinkovitosti, inovativnosti in svobodne menjave. UINKOVITOST - alokacijska uinkovitost. Trg zagotavlja drubeno zaeleno kombinacijo proizvodnje dobrin in storitev tako, da so potrebe posameznika maksimalno zadovoljene glede na njegov razpololjivi dohodek. Kljub neenaki razdelitvi razpololjivih dohodkov trg med posameznike razdeli proizvedene dobrine tako, da vsi dobijo in nihe ne izgubi. INOVATIVNOST - v trnem gospodarstvu in prosti konkurenci so podjetja prisiljena dosegati im nije proizvodne stroke in hkrati odgovoriti na spremenjena priakovanja in potrebe kupcev. V prosti konkurenci podjetja sledijo aktivnostim svojih konkurentov in zahtevam kupcev. Pomanjkanje konkurence ima nasprotne uinke; pripomore k temu, da podjetja postanejo zaspana, strokovno neuinkovita in neodzivna. Prav slabost neodzivnosti na spremenjene zahteve kupcev, je najpogosteji argument proti monopolni moi podjetij. SVOBODA - prosta konkurenca spodbuja osebno svobodo. Najpomembneji argument v prid trne menjave je, da temelji na sporazumu oziroma kompromisu. Nobena od strank ni prisiljena v menjavo; v menjavo stopi le, e v njej vidi zadovoljitve osebnega interesa. Posamezniki imajo monost izbire med
4 Za poglobljeno razumevanje delovanja modelov v mikroekonomski teoriji glejte tudi zaetna poglavja v Pranikar Janez (1999): Uvod v mikroekonomijo, Gospodarski vestnik.

17

tevilnimi kupci in prodajalci, s katerimi zanejo menjalni proces. V obravnavanju idealnega delovanja trnega mehanizma za doseganje splonega ravnoteja, torej predpostavljamo, da veljajo razmere popolne konkurence.

2.1

Model statinega ravnoteja

Statino ravnovesje se ukvarja z vpraanjem, kaj naj se proizvaja, v kaknih koliinah ter na kaken nain. Statina uinkovitost je doseena, ko maksimiramo korist (izrabo) razpololjivih resursov. Statina uinkovitost je vrednost, ki jo izraunamo tako, da od celotnih koristi odtejemo celotne stroke. Mejna drubena korist je dodatna korist, ki jo druba prejme na eno enoto vloenih sredstev. Mejni drubeni stroki so dodatni stroki na eno vloeno enoto. Ko je mejna drubena korist enaka mejnim drubenim strokom (MDK = MDS), so neto drubene koristi maksimalne doseemo optimalno toko toko ravnovesja, ko poveevanje proizvodnje nad to toko ni ve optimalno, saj zmanja neto drubene koristi. Pogoj doseganja statine uinkovitosti sta produkcijska in alokacijska uinkovitost. Produkcijska uinkovitost predvideva, da je stroek proizvodnje katerekoli koliine produkta im niji. Alokacijska uinkovitost predvideva, da proizvedena koliina maksimira celotno neto korist (ob predpostavljeni produkcijski uinkovitosti).
Poglejmo si primer doseganja s t ati n e u in ko vi to sti v drubi s primerom proizvodnje pic. Predpostavimo, da imamo drubo, ki se odloa o uporabi razpololjivih sredstev za proizvodnjo pic. V odloanju o razmestitvi sredstev v proizvodnjo pic so moni trije izidi: v proizvodnjo namenimo ravno pravnjo koliino sredstev (druba je v ravnovesnem poloaju, vsaj kar se tie zadovoljitve drubenih potreb po picah); v proizvodnjo pic usmerimo premalo sredstev oziroma, v proizvodnjo usmerimo preve sredstev (v zadnjih dveh primerih potrebe drube po picah niso optimalno zadovoljene). Vse do toke, ko je mejna drubena korist (MDK), izraena v tolarjih, uporabe resursov na enak nain vija od mejnih strokov (MDS), je poveevanje proizvodnje pic utemeljeno. Spodnji grafikoni prikazujejo proces doseganja statine uinkovitosti. Na vseh treh slikah imamo na vertikalnih oseh izraeno tolarsko vrednost proizvodnje pic in na horizontalnih oseh koliinsko vrednost proizvodnje pic. Krivulji, ki izraati mejno drubeno korist in mejne drubene stroke, sta v vseh grafikonih popolnoma enaki. Grafikoni se med seboj razlikujejo samo po koliini proizvodnje in posledino koristmi in stroki, povezanimi z razlinimi obsegi proizvodnje. Grafikoni ponazarjajo proces doseganja statine uinkovitosti na dva naina s primerjavo celotnih strokov in koristi in s primerjavo mejnih strokov in koristi. Na vseh treh slikah imamo na vertikalnih oseh izraeno tolarsko vrednost proizvodnje pic in na horizontalnih oseh koliinsko vrednost proizvodnje pic. Krivulji, ki izraati mejno drubeno korist in mejne drubene stroke, sta na vseh grafikonih popolnoma enaki. Grafikoni se med seboj razlikujejo po koliini proizvodnje in posledino koristmi in stroki, povezanimi z razlinimi ravnmi proizvodnje.

Grafikon a): MDK = MDS: ravnovesje

P a) MDK = MDS MDS

Qo

MDK

ravno prav

Celotna korist ravni proizvodnje Qo je podroje pod krivuljo MDK, to je podroje pod N+C, celotni stroek te proizvodnje te ravni pa je podroje C; maksimalna neto korist, ki jo druba lahko v doloenih pogojih (ravni tehnologije) je torej podroje N.

18

Grafikon b): MDK>MDS

Prikazuje stanje, ko ni doseena uinkovitost zaradi prenizkega obsega proizvodnje. Celotna korist je podroje pod krivuljo (J + K), celotni stroki je podroje K. Maksimalna neto korist, ki jo druba lahko dosee, je podroje J. Izguba neto koristi je podroje, ki ga oznauje F (J + F = N).

Grafikon c): MDK<MDS

Prikazuje razmere, ko je proizvodnja vija od ravnotene toke (Q0), saj je previsoka. Takoj, ko se proizvodnja povea nad Q0, mejna drubena korist pade pod mejne drubene stroke, saj so resursi vloeni v dodatno proizvodnjo (recimo pic), ki pa ni zadosti cenjena (v oeh kupcev, drube), da bi upraviila to investicijo. Izguba vsake enote nad toko Q0 je nakazana z vrednostjo, za katero je MDK manja od MDS. Celotna neto izguba je oznaena s rko L. Celotna neto korist v tej situaciji je enaka N L, kar pa je seveda manj od N.

Slika 11: Paretovo ravnoteje Drug nain poimenovanja statine uinkovitosti v drubi je Paretovo ravnoteje, ki ga je utemeljil Pareto (v delu Manuel D'Economique Politique, 1909, http://en.wikipedia.org/wiki/Pareto). Paretovo pravilo pravi: e prerazdelitev dobrin med lane drube omogoi, da vsaj en lan drube na boljem in pri tem nihe na slabem, se blaginja drube povea.

Janezova blaginja Z

Toke Paretovega ravnoteja

Y X

Tinina blaginja

19

Zgornja slika ponazarja doseganje P ar eto veg a op tim u ma v preprosti drubi, ki jo sestavljata Tina in Janez. Tina in Janez razmeata drubi dostopne resurse med proizvodnjo hla in veernih oblek. Vertikalne spremembe pomenijo izboljanje Janezove blaginje (ve zrezkov za veerjo in slovesnih hla), horizontalni premiki pa so izboljave Tinine blaginje (ve vegetarijanskih kronikov za veerjo in veernih oblek). Toke na krivulji (Z, Y) so vse toke Paretovega ravnovesja, saj se Tinina blaginja ne more izboljati brez poslabanja blaginje Janeza; velja seveda tudi obratno. Vse toke, ki so pod pogodbeno krivuljo (recimo X), niso toke Paretovega ravnoteja, saj se lahko izbolja blaginja bodisi Janeza bodisi Tine, brez da bi pri tem zmanjali blaginjo drugega. Premik iz toke X v toko Y bi soasno izboljal blaginjo obeh (Janeza in Tine). Poveanje posameznikove blaginje namre pomeni, da se posameznik pomakne na vije leeo indiferentno krivuljo (ali krivuljo enakega zadovoljstva). Druba dosee Paretov optimum, ko ni mona nobena prerazdelitev dobrin, pri katerem bi se blaginja kakega posameznika poveala, ne da bi se hkrati zmanjala blaginja drugega posameznika. Splono ravnoteje je prikazano z mnoico cen in koliin, pri katerih izbira potronikov na nobenem trgu ne dopua preseka povpraevanja oziroma preseka ponudbe. Toke, ki ponazarjajo splono ravnoteje, leijo na pogodbeni krivulji, in sicer na podroju, ki ga imenujemo jedro.

eprav bi v skladu z delovanjem trne logike morali proste resurse zaposliti v najbolj uinkovitih uporabah, jih navadno ne. Ugledni ekonomist 20. stoletja, John Maynard Keynes (1833 1946) je prepoznal in razloil problem, ki ga je poimenoval paradoks previdnosti. Ta paradoks je e en primer, ko racionalno obnaanje potronikov vodi v neuinkovitost. Ko ljudje mislimo, da so delovna mesta ogroena, zmanjamo potronjo in denar preusmerjajo v prihranke. To vodi v stanje, da ljudje troijo manj, podjetja manj prodajajo in ljudje dejansko zanejo izgubljati delovna mesta. Taken krog bi lahko poimenovali tudi samoizpolnitvena prerokba. Drava lahko problem razrei s spodbudami za oivitev investicijskega cikla. Ena monost so poveani vladni fiskalni izdatki, ki oivijo investicijski cikle. Najlepi primer je ravnanje drav po veliki krizi v 30-ih letih, ko so investicijski motor poganjali izdatki drave za vojako namene. Pogoji, ki veljajo v modelu preprostega gospodarstva:
1. 2. 3. 4. 5. 6. Ni eksternih koristi (eksternalij s pozitivnimi uinki) MDK = MPK + eksterna korist Ni eksternih strokov (eksternalij z negativnimi uinki) MDS = MPS + eksterni stroki Popolna konkurenca MPS = C Popolne informacije MPK = C Ni javnih dobrin MDK = MDS Vsi pogoji morajo biti izpolnjeni istoasno.

Kratice: MDK mejna drubena korist; MPK: mejna potronikova korist; MDS: mejni drubeni stroki; MPS: mejni potronikovi stroki; C trna cena.

20

2.2

Model dinaminega ravnoteja

Prihodnost generacij, ki so danes e v plenicah, oziroma se sploh e niso rodile, ne more biti popolnoma neupotevana v odloitvenem procesu generacij, ki upravljajo svet danes. Teoretini ideal uinkovitosti skozi as vkljuuje tudi interese prihodnjih generacij. Razdelitev resursov za prihodnost je dinamino uinkovita, e maksimira sedanjo vrednost vseh monih prihodnjih neto koristi. Vse prihodnje koristi torej preraunamo v neto sedanje vrednosti; njihova vsota je dinamina uinkovitost. Vidimo, da koncept dinamine uinkovitosti temelji na izraunu neto sedanje vrednosti. Koncept dinamine uinkovitosti je vpraljiv, saj nihe ne ve, katero obrestno mero uporabiti v izraunavanju neto sedanje vrednosti, prav tako nihe ne ve, kako vraunati negotovost, povezano s prihodnostjo. Dinamina uinkovitost seveda ni nujno povezana samo z negativnimi platmi dananjih odloitev in stranskimi uinki. Investicije v znanost, razvoj in izobraevanje so tipino izdatki za dediino prihodnjim generacijam. Teoretini koncept dinamine uinkovitosti opozarja na asovne omejitve koncepta statine uinkovitosti, in na dejstvo, da je treba pri nartovanju vrste politik, upotevati posledice (uinke) teh politik za prihodnje generacije. Recimo, pri energetski politiki je treba upotevati ohranjanje energetskih virov, odlaganje in predelavo nevarnih odpadkov (na primer: skladienje in predelava odpadkov (npr. jedrskih) je tipino teava, ki jo dananja generacija prenaa na ramena svojih otrok).

2.3

Model pravinosti: Za koga?

Pravinost se ukvarja z vpraanjem razdelitve proizvodov in storitev v drubi, torej z lastnitvom. eprav velja statina uinkovitost, je razpololjivi dohodek v drubi neenakomerno razporejen, zato ljudje nimajo enakih monosti. Koncept pravinosti nima enoznane opredelitve, saj je med ljudmi teko primerjati blaginjo, ki jo posameznik obuti. Na primer, e nekaj vzamemo bogatejim v drubi in prerazdelimo revnejim, z namenom izboljanja celotne drubene koristi, predpostavljamo, da bodo koristi revnejih odtehtale izgubo bogatejih; to pa je predpostavka, ki je ne moremo niti potrditi niti zavrniti. Posamezna podroja, povezana s pravinostjo, so splono sprejeta: vsak naj ima enake zaposlitvene prilonosti, stanovanjske monosti, dostop do posojil, itd. Na splono prevelike razlike med revnimi in bogatimi niso drubeno zaelene, zato naj bi vlada zmanjevala raven neenakosti, ki nastaja kot posledica prostega delovanja trga. Takna politika lahko ustvari doloeno raven neuinkovitosti, vendar na raun vije pravinosti. Sliko 11 lahko uporabimo za ponazoritev koncepta pravinosti in prikaza razlik v lastnitvu in uinkovitosti. Toka Z na tej sliki je toka Paretovega optimuma, ki pa je lahko interpretirana kot nepravina. V toki Z ima Janez neznansko bogastvo, medtem ko se Tina utaplja v revini. V nasprotju

21

toka X ni uinkovita, vendar je bolj pravina z vidika razdelitve med Janeza in Tino. Slika 2-1 opozarja e na nekaj; na tej sliki sta Janez in Tina edina osebka v narodnem gospodarstvu, ki ju upotevamo; vpraanja, povezana z varstvom okolja in vzdrnim razvojem, niso vkljuena. Zanimajo nas torej samo posamezniki in ne okolje, v katerem ivijo. Janez in Tina sta v tem trenutku iva in nista lana prihodnje generacije, ki tudi ima svoje interese.

2.4

Trg: Resnini svet

Predpostavke, ki veljajo v omenjenih modelih trnega ravnoteja, najvekrat ne zdrijo preizkusa resninosti. Drava naj bi posegala v delovanje trga zaradi tirih skupin razlogov: 1. Pomanjkljivosti trga: - javne dobrine, - eksternalije. 2. Nepopolnosti trga: - nepopolna konkurenca in monopolna mo, - asimetrija informacij, - problem agentov. 3. Dinamine nezmonosti: - nestabilnosti na mikro ravni, - nestabilnosti na makro ravni, - rast: kratkorona zaita in spodbuda panogam zaradi dolgoronih koristi. 4. Spotovanja etinih kriterijev: - pravinost, - drugi politini in drubeni cilji.

2.4.1 Odpoved uinkovitosti trnega mehanizma

Monopolna mo - en prodajalec je zadosti velik, da vpliva na trne cene, oziroma na taken ali drugaen nain spreminja nakupni proces. Ker se monopolistom ni treba odzivati na trg, se zgodi, da arbitrarno omejujejo proizvodnjo in prodajo z namenom doseganja vijih cen pri kupcih. V nekaterih primerih je monopol najuinkoviteji nain opravljanja storitev. Primer taknih monopolov so naravni monopoli (elektrika, energenti, pota), kjer so fiksni stroki obstoja na trgu izredno visoki, in je za potronike bolje, da imajo samo enega ponudnika, ki seveda v zasledovanju svojih poslovnih ciljev, ne izkoria trne moi.

22

Asimetrija informacij - pogoj uinkovite trne menjave so kakovostne in aurne informacije. V primeru kompliciranih dobrin, je do dobrih informacij teko priti, prav tako posamezne socialne skupine zaradi svojega poloaja nimajo monosti pridobiti vseh informacij (brezdomci, nepismeni). V takih primerih se mora drava vmeati: s predpisovanjem posebnih testiranj nevarnih dobrin, standardov varnosti in preganjanjem dobrin, ki se pojavljajo v trni menjavi, vendar je njihova uporaba nevarna in vpraljiva. Podoben problem so informacije o dobrinah, ki niso nikoli enako razporejene; lep primer so trgi rabljenih dobrin, ko imajo prodajalci tipino ve informacij od kupcev.

P ro bl em ag en to v . Nastaja zaradi konfliktnosti odnosa med principalom in agentom. Agenti so ljudje, ki zaradi
vrednostnih sistemov, ki smo jih razvili, ne morejo delovati popolno nepristransko. Povrh vsega imajo agenti v transakciji tudi lastne interese, ki pa se seveda lahko razlikujejo od interesov principalov. Takrat, ko se agenti obnaajo racionalno in ne maksimirajo interesov tistih, ki so jih najeli (lastnikov), ampak svoje, to vodi do odpovedi trnega mehanizma. Problem agentov pripelje do dveh situacij; prikrivanja in moralnega hazarda; oboje lahko pojasnimo s primerom zavarovalnih polic. Prikrivanje pomeni, da nekdo, ki sklene ivljenjsko zavarovalno polico, ne razkrije vseh informacij o svojem zdravstvenem stanju (kljune bolezni, ki determinirajo priakovano ivljenjsko dobo). Moralni hazard pomeni, da se posamezniki, ki so ivljenjsko zavarovani, bolj izpostavljajo nevarnim oblikam vedenja (recimo divja vonja z avtomobili, nevarne portne aktivnosti, poivila, ipd).

2.4.2 Trne pomanjkljivosti

Javne dobrine - so opredmeteni in neopredmeteni proizvodi in storitve, ki jih je mo uporabljati soasno. Primer javne dobrine je park, zelenica. Javno dobrino bi lahko ponudili pri nizkih cenah. Ko ponudimo javno dobrino skupini potronikov, ne moremo od njene porabe odvrniti tudi drugih potronikov. Obstaja ve opredelitev javnih dobrin, ki imajo naslednje skupne lastnosti: proizvodnja in poraba sovpadata, zato jih ni mo skladiiti, poraba enega porabnika ne zmanjuje porabe drugega, dodatni porabniki se lahko vkljuijo v potronjo brez dodatnih drubenih strokov.

Kljuna lastnost javne dobrine ni v izvoru dobrine (kdo jo proizvede podjetja ali drava), pa pa v nainu njene porabe. Koncept javne dobrine se ne sme zameati s konceptom javno zagotovljenih dobrin - proizvodov in storitev drave namenjenih za zasebno uporabo. Eksternalije so vse dobrine, kjer proizvodna dejavnost ne vpliva neposredno na viino trnih cen; gre za relativno redke dobrine, za katere ne obstaja popolni trg. Tipien primer eksternalij so neokrnjena narava, posebne ivalske vrste, nacionalna varnost.
Primer n eg ati vn e ekst ern al ij e je onesnaevanje. Koncept lahko ponazorimo s primerom reke. Reko uporabljata dve skupini ekonomskih subjektov: ribii, da v njej lovijo ribe in podjetja, da v njo odlagajo odpadke. Reka lahko sprejme odpadke do doloene mere, ne da bi bile dobrine v njej ogroene; zaradi tega jo ekonomski subjekti pojmujejo kot prosto dobrino. Reka je prav tako proizvodno sredstvo. Oitno pa je, da ekonomski subjekti z njo ne gospodarijo najbolj racionalno; reka lahko sprejme nekaj odpadkov ne da bi ribe pomrle, zato jo ekonomski subjekti jemljejo kot prosto dobrino. Kaj se zgodi, e podjetja poveajo proizvodnjo? Povea se koliina odloenih odpadkov, ki pobije ribe. Zaradi tega so ribii ob zasluek. Izguba dohodka je stroek, ki ga nosijo ribii, povzroila pa so ga podjetja. Reka, ki je bila neko prosta dobrina,

23

je sedaj postala redka dobrina, saj se je povpraevanje po njej povealo; problem pa je, da nima trne cene. Z vidika razdelitvene uinkovitosti gospodarstva so mejni stroki podjetij prenizki glede na stroke, ki bi jih imela, e bi bila optimalna razdelitev v Paretovem smislu. Obseg proizvodnje podjetij je prevelik, stroke pa nosijo ribii. Ti stroki so za podjetje eksterni stroki. Prevalijo jih na ribie, eprav niso vplivali na njihov nastanek. Kako ravnati z eksternalijami; eksterne stroke je treba ponotranjiti; pokriti jih morajo podjetja, ki so jih povzroila in potroniki, ki kupujejo te proizvode. Reitev tega problem pojasnjuje t.i. Coasov teorem, ki pravi, da razdelitev lastninskih pravic med ekonomske subjekte,ne vpliva na uinkovito razdelitev resursov, dokler se lastnike pravice nad redkimi sredstvi svobodno menjajo na trgu. V tem primeru bi morali postati lastniki reke bodisi ribii bodisi podjetja. Podoben je primer potronikov, ki cenijo mir in sve zrak. V bliini pa nameravajo zgraditi letalie. Letala onesnaujejo zrak in motijo mir. Problem je podoben prejnjemu. Kako doloiti lastninske pravice nad zrakom? Kdo naj nadzira uporabo zraka, da bi lahko kaznovali onesnaevalce zraka? V takem primeru je potrebna intervencija drave; drava postavi davke za letalske prevoze in prevoznikom izdaja dovoljenja glede maksimalnega hrupa, ki ga lahko povzroijo.

2.4.3 Dinamine nezmonosti

Ekonomska nestabilnost. Trni mehanizem je odporen na ciklina gibanja, padce in vzpone. Posledice ekonomske nestabilnosti postanejo razseneje zaradi nefleksibilnega obnaanja ljudi. Predpostavke modela popolne konkurence predvidevajo, da smo ljudje racionalna bitja. as gospodarske recesije je lep primer, ko se pokae slaba plat delovanje te predpostavke. Veliko ljudi si od izgube delovnega mesta nikoli v resnici ne opomore. eprav bi, v skladu z delovanjem trne logike, morali proste resurse zaposliti v najbolj uinkovitih uporabah, jih navadno ne. Rast. Za doseganje vzdrne rasti in blaginje mora drava v posebnih primerih aktivno posegati. Primer taknega poseganja je recimo zaita panog, ki so posebnega pomena za vsako nacionalno gospodarstvo (recimo kmetijstvo, zdravstvo, olstvo) in ne morejo biti izpostavljene popolno prostemu trnemu mehanizmu. Primer lahko opiemo s politiko podpore kmetijskim proizvajalcem v EU.
Evropska unija in skupna km et ij ska pol iti ka . Skupna evropska politika (CAP) v Evropski uniji (EU) je dober primer poseganja drave v doloanje trnih cen, t.i. cenovnih kontrol. Z namenom podpore kmetijstvu kot panogi posebnega pomena in zadostne ponudbe hrane, EU uporablja vrsto instrumentov, med njimi tudi cenovne kontrole. Raven cen kmetijske pridelave je odvisna od sezonskih vplivov in viine pridelka. Viina letnega dohodka kmetijskih pridelovalcev je zaradi tega teko predvidljiva in bi se lahko letno precej spreminjala; zagotavljanje minimalnih cen kmetijskih pridelkov se temu izogne in ponudba je zagotovljena. Graf prikazuje delovanje naslednjega mehanizma: e je minimalna cena postavljena pod trno ceno ni nobenega vpliva na trg in kmetijski pridelki se bodo prodajali po trni ceni. V primeru pa, da je minimalna cena nad trno ceno, bo na trgu nastajala presena koliina ponudbe. Taken primer se je zgodil v 80-ih letih, ko so nastajala t.i. vinska jezera in gore hrane, ki jih je bilo treba uniiti, ki je seveda drubeno nekorektna odloitev.

24

D Odvena ponudba Pmin

Q Vodenje skupne kmetijske politike je pogost povod vroih razprav v EU, saj je kmetijskim pridelovalcem, ki so le 2 % volilnega telesa, namenjena kar 50 % evropskega prorauna. Razprava se pojavlja tudi na ravni drav lanic, saj so nekatere drave neto prejemnice, druge pa neto planice. Neto planice v CAP so Luksemburg, Finska, vedska, Avstrija, Belgija, Nizozemska, Velika Britanija, Italija, Nemija (vrstni red po viini prispevka, od 0,3 6 mrd EUR), medtem ko so neto prejemnice Portugalska, Irska, Grija, panija in Francija (vrstni red po viini prejeta plaila: 1 9 mrd EUR. Splono preprianje v EU glede CAP je, da mehanizem, ne deluje tako kot je bil nartovan: ustvarja neuinkovitost, saj namesto na kontrolo strokov vpliva na preseno proizvodnjo, spodbuja kulturo odvisnosti med kmeti. V povpreju EU kmetom plaa 17.000 EUR, poleg tega pa mora povprena evropska druina za izvajanje te politike letno plaati 1.200 EUR.

Reforma CAP se je zaela v letu 1999 kot Agenda za leto 2000 in naj bi do leta 2006 spremenila usmeritev kmetijske politike z naslednjimi ukrepi: (a) Raven minimalnih zagotovljenih cen posameznih proizvodenj je treba uskladiti z ravnijo svetovnih cen teh pridelkov, kar bi v tistem letu pomenilo 20% zmanjanje cene it, 30% znianje cene govedine in 15% znianje cene mleka. (b) Sistem naj bi se spremenil v sistem neposrednih plail kmetom, kar naj bi zmanjevalo tendence kmetov za poveevanje proizvodnje. (c) Veji poudarek je na trajnostnem razvoju in podpori ekoloke pridelave. Navkljub reformam, anomalije e vedno ostajajo. Primer je recimo proizvodnja oliv, ki je e vedno subvencionirana glede na raven proizvodnje: to pomeni, da ve oliv proizvajalci proizvedejo, veja plaila prejmejo iz CAP. V letu 2001 so subvencije pridelovalcem oliv znaale 2,5 % evropskega prorauna in ocena je, da so panski pridelovalci kar polovico letnega dohodka zasluili v evropskem proraunu. V priakovanju prihodnjih subvencij so v paniji zaeli z masovnimi zasajevanji oliv: li so celo tako dale, da so olive sadili celo na otokih v sredinah kronih krii. Z namenom zaustavitve mnoinih zasajevanj v prihodnosti in gronje trajnostnemu razvoju (izrpavanje zemlje, erozija), je bil sprejet ukrep, da podporo dobijo samo oljna drevesa zasajena pred letom 1998; seveda pa tega v praksi ni nihe preverjal in se je zasajevanje nadaljevalo. Glavni vzrok, da imajo pridelovalci oliv vije privilegije od drugih kmetov, je v pogajalski moi in interesnih skupinah. Kljuni prejemniki subvencij niso majhni pridelovalci oliv, ampak veliki sistemi, katerih lastniki so banke in zavarovalnice. Problem CAP se je e zaostril ob vstopu novih lanic, saj ima veina pristopnic mono kmetijsko pridelavo; na Poljskem se kar 20% prebivalstva ukvarja s kmetijstvom. Statistika EU ocenjuje, da bo vstop novih lanic v obdobju 2004 2006 zahteval dodatnih 25 mrd EUR prorauna. Drave, ki so neto prejemnice iz prorauna, bodo postale planice, recimo panija in Irska. Priakovani problem bo EU nadzorovala s tem, da bodo kmetje iz novih lanic v prvem obdobju upravieni samo do 25% ravni subvencij, ki jih sedaj prejemajo evropski kmetje, dele pa se bo v 10-ih letih dvignil na 100%. Zagotovljene minimalne cene kmetijske pridelave so primer minimalnih cenovnih kontrol, ki so bolj kot poveevale, zmanjevale uinkovitost trnega mehanizma. eprav je bil razlog za vpeljavo takne politike zelo smiseln, nastale posledice niso bile, zato se je veina evropskih politik poskuala izogniti teavam. Ve o evropski kmetijski politiki najdete na http://www.europa.eu.int/comm/agriculture in http://www.eu-cap.net.

Drubeni cilji. Prosto delovanje trga je lahko v nasprotju z drubenimi cilji, predvsem v primeru dveh skupin dobrin: drubeno nezaelenih in nujnih dobrin (ang. merit good). Nezaelene dobrine: Nenadzorovana menjava posameznih proizvodov in storitev, kot so recimo mamila, prostitucija, pornografija, nadzor nad rojstvi, je lahko v neskladju z drubenimi cilji okolja. Kljub temu, da nihe ne zanika, da povpraevanje po omenjenih dobrinah obstaja, se lahko politine elite odloijo, da se menjava teh dobrin ne sme odvijati. Nujne dobrine: V drugi skrajnosti, primeru nujnih dobrin, se lahko zgodi, da trg ne zagotovi zadostno produkcijo osnovnih dobrin, kot so: voda, hrana, bivalia,

25

zdravstveno varstvo, izobraevalne ustanove, ipd. Ker so te dobrine tako nujno potrebne za delovanje drube, jih drava posameznikom, ki si jih ne morejo privoiti, zagotovi brezplano s pomojo instrumentov kot so prehrambeni boni, brezplana zdravstvena asistenca za revne, zagotavljanjem socialnih stanovanj, itd. Glede na obliko trnega posredovanja s strani drave se je razvil koncept drave blaginje. Razsenosti drave (socialne) blaginje se med okolji razlikujejo, odvisne so od zgodovinskih okoliin in socialnega konsenza sklenjenega med predstavniki kapitala in predstavniki delavcev. V svetu sicer obstaja sploen konsenz, da mora drava zagotoviti, da imajo vsi dravljani dostop do nujnih pravic. Vpraanje, ki ostaja je raven pravic, ki naj bodo zagotovljene. Drava blaginje seveda ni nujno najbolj uinkovit ekonomski koncept. Pomembne negativne ekonomske posledice drave (socialne) blaginje pa so: a) da zavira investicije z zagotavljanjem blaginje drava preusmerja resurse iz proizvodnje v porabo in s tem neposredno kodi poslovnim investicijskim procesom; b) ustvarja neuinkovitost - socialne podpore zmanjujejo (lastne, samoiniciativne) napore ljudi, da iejo delo v industrijskih panogah, ki so globalno gledano najperspektivneje in zmanjujejo panono in prostorsko mobilnost ter nenazadnje motivacijo ljudi za reevanje socialnih teav in c) daje potuho nedelovnim - drava blaginje zmanjuje iniciativo delavcev, da so kreativni, produktivni in sodelujejo z vodstvom. Neenakost in nepravinost. V ravni razpololjivega dohodka, ki ga ljudje imamo in ga lahko razporejamo med razline potrebe, so velike razlike. Do razlik prihaja zaradi razlinih sposobnosti, lovekega potenciala, ki ga imamo posamezniki kot tudi zaradi medgeneracijskih prenosov premoenja (dedovanje). Bogati ljudje imajo premoenjski vzvod, ki je nepravien, saj imajo ne samo absolutno gledano, pa pa tudi relativno gledano ve monosti. Ljudje, ki se rodijo v revini, imajo tudi relativno manj posrednih monosti, da se iz nje izvleejo; recimo getoizacija, teki prehodi med socialnimi razredi (najteji v kastnem sistemu Indije, najlaji v ameriki drubi) in nimajo dostopa do socialnih mre. Drava poskua zmanjevati razlike v dohodkovni porazdelitvi s socialnimi transferji; tak prenos je obdavitev posameznikov dohodnina, ki je progresivni davek, davne stopnje naraajo progresivno z viino dohodka. Razlike v dohodkovni porazdelitvi so med dravami zelo velike; najbolj ekstremne so v ZDA, kjer 20% najbogatejih prejema kar 11 krat ve dohodkov kot 20% najrevnejih, te razlike so v Evropi precej nije. V ZDA je v 90-ih letih ena od estih druin ivela pod uradnim pragom revine, kar je 3-4 krat ve kot v Evropi. Delovanje drave presojamo iz dveh vidikov: delovanja politinih procesov (kako) in politinih rezultatov (kako dobro).

2.5

Pregled idealnih postopkov drave

2.5.1 Kako?
Politine metode in proceduralni koraki v oblikovanju politike drave so lahko enako pomembni kot sama politika. Ljudje sprejemajo ukrepe drugae, e verjamejo, da so bili politini postopki pravilni.

26

Postopki morajo izpolnjevati naslednje zahteve: demokratinost, nepristranskost, pravinost, jasnost, preglednost, konsistentnost. 1. Priznavanje problema in opredelitev preferenc: dravljani morajo imeti monost izraziti preference. Ena oseba en glas. Popolna participacija lanov drube. Popolna informacija o problemu. Polna zaposlenost, ki naj olaja breme spremembe. 2. Oblikovanje politike (agregiranje in zakonodaja): volilna pravila. Katero pravilo upotevati veinsko pravilo ali pravilo soglasja? Zdruevanje preferenc s pravili idealnega glasovanja in zastopanosti. Izbira pravega aria za politiko: struktura, vedenje in doseki. Izbira pravega instrumenta za politiko: davki, subvencije in neposredna zakonodaja. 3. Izvedba politike Nepristranska izvedba, konsistentnost. Uinkovita in hitra izvedba. Minimalno navzkrije z zasebnim odloanjem. Kazen v skladu s postopkom. 4. Voljno vkljuevanje zasebnega sektorja Jasno poznavanje zahtevanega obnaanja. Primerne spodbude za voljno sodelovanje. Zanesljivo in avtomatsko vkljuevanje. Poceni sredstva za vkljuevanje zasebne strani. Tabela 2: Podroja usmerjanja politik drave
Vrsta politike Ohranjanje konkurence in protimonopolni ukrepi. Struktura Zakon o zdruevanju. Razkrivanje informacij, zakon o potenih posojilih. Standardizacija, utei in merila. Zaita blagovnim znamk in avtorskih pravic. Obnaanje Zakon o fiksiranju cen. Zakon o diskriminaciji cen. Zakon o ekskluzivnem poslovanju. Zakon o vezani trgovini. Regulacija cen v PTT, energetiki, plinu Prenehanje storitev in nadaljevanje storitev. Lana reklama. Praksa zavajanja. Doseki

Regulacija javne infrastrukture in naravnega monopola. Izboljanje informacij.

Regulacija dobika. Zahteve po storitvah. Varnost. Regulacija inovacij.

Vir: Povzeto po Greer, 1993, str. 43.

27

Tabela 3: Problemi, ki se pojavljajo na trgu in primerni instrumenti uravnavanja

Problem 1. Monopolna mo in omejitve trgovanja - Naravni monopol - Neustrezne informacije Instrument politike Protimonopolni instrumenti. Regulacija javne infrastrukture. Razkritje informacij. Prepreevanje napanih predstavitev. Pravica do blagovnih znamk.

2. Eksternalije - Eksterne koristi - Eksterni stroki (kode) 3. Javne dobrine - Resursi v skupni lastnini 4. Nestabilnosti - Nemobilnosti pri prehodu - Makroekonomska nestabilnost 5. Rast in promocija 6. Pravinost - Kolektivne dobrine - Pregrene dobrine - Varnost

Subvencije. Regulatorne prepovedi, davki, takse. Javna ponudba ali subvencija. Reguliranje, javna lastnina. Posojila, zavarovanje. Zaasna plaila, podpore, prekvalifikacija. Monetarna in fiskalna politika. Davne olajave, javna dela, patentni. Transferna plaila. Subvencije, zagotavljanje informacij. Davki, prepovedi (prohibicija). Regulacija, razkrivanje informacij.

2.5.2 Kako dobro?

Doseke drave merimo z analizo strokov in koristi, z dinamino blaginjo in z razlinimi etinimi preprianji. Analiza strokov in koristi (ang. cost benefit anlysis): v statini uinkovitosti je irjenje doloenega politinega ukrepa smiselno le, e dodatne koristi od spremembe, presegajo drubene stroke. Z ukrepi nadaljujemo dokler se stroki ne izenaijo s koristmi. Za sprejemanje idealnih ukrepov bi morali imeti popolne informacije o vseh relevantnih strokih in koristih predpostavka, ki je v realnosti precej neuresniljiva. Vrzeli v analizi strokov in koristi nastajajo zaradi: Posebnih interesnih skupin: v realnem svetu na izraanje in zdruevanje interesov mono vplivajo interesne skupine, ki aktivno sodelujejo in poznajo razmere. Zaradi tega v politiki ukrepi pogosto niso usmerjeni v vijo ekonomsko uinkovitost oz. enakost. e se koristi ukrepov osredotoijo na manjo skupino, stroke pa nosimo vsi, se interesenti obiajno dobro organizirajo in si poiejo podporo (lobirajo), ostala veina pa ostane apatino tiho. Primer: zaita kmetov, mlekarska proizvodnja, omejitve posameznih vrst uvoza, ipd. Interesne skupine uspeno izkoriajo neskladje med koncentriranimi koristmi in razprenimi stroki; velja seveda

28

tudi obratno e nova politika pomeni koncentrirane stroke (manja skupina planikov) in razprene koristi, se prizadeti mono upirajo spremembi. Primer: deregulacijo je dosti laje izpeljati kot regulacijo (primer: ugovori tradicionalnih letalskih drub, da se bo varnost v letalskem prometu zmanjala ob vstopu nizko cenovnih prevoznikov). Eksterni stroki drave: drava je pogost vir eksternalij v lasti ima vojake objekte, elektrarne, ipd. Nakup glasov v paketu: idealno bi bilo, e bi se volivci lahko izjasnili za vsako politino odloitev drave. Dejansko se v politinem procesu volivci izjasnijo za politino stranko, s katero vred kupijo tudi njen program. Enotna obravnava razlinih razmer: povezana je s sprejemanjem paketov deloma gre za tenjo po enaki obravnavi, pa tudi za potrebo po administrativni enostavnosti.

Dinamina blaginja (stabilnost in rast): ko gre za stabilnost trga in rast ni jasnega sporazuma, kaj pomeni dobro delovanje trga. V praksi se pojavljajo ocene idealnega delovanja trga, kot so: polna zaposlenost in stabilnost cen, vendar ob tem ne vemo, ali je to 3 % brezposelnosti in 5% realna letna rast BDP, ali drugo razmerje. Vasih je veljalo naelo vija rast, bolje za vse. Vpraanje, ki se danes neposredno povezuje z gospodarsko rastjo, je vzdren razvoj: hitra gospodarska rast namre pogosto ne poveuje osebnega zadovoljstva in blaginje posameznikov, saj povzroa stranske uinke, kot so: onesnaenje zraka, degradacija vode, strupeni odpadki velik del rasti temelji na ezmerni porabi neobnovljivih virov to pa seveda z vidika dinamine uinkovitosti ni poten izid. Pravinost in druge elje: pravino razdelitev v drubi je praktino nemogoe oceniti. Ekonomsko ni mono pokazati, da je ena razdelitev bolja od druge spremembe v razdelitvi ustvarjajo tiste, ki pridobijo in tiste, ki izgubijo; presoja o tem, kaj je bolj in kaj manj pravino, je vrednostna sodba. Splono sprejemljivi standardi glede vloge drave so: Ljudje morajo imeti enake monosti v zaposlovanju, zato mora drava prepreevati diskriminacijo na podlagi rase, religije ali spola. Drava mora zagotoviti obvezno razdelitev dohodka v korist ostarelih, invalidov in prizadetih, da jim omogoimo normalno preivetje. e pridejo bogati do premoenja na vpraljiv nain, z goljufijo ali umetnim monopolom, je pravica do tega da ga obdrijo, vpraljiva. Jemati revnim za to, da bi pridobili bogati, je napano.

V osnovni razpravi o vlogi drave v uravnavanju trnega mehanizma smo identificirali pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za doseganje splonega ravnoteja v narodnem gospodarstvu, oziroma Paretovega optimuma. Spodnja slika je grafini prikaz doseganja taknega ravnoteja.

29

Slika 12: Stanje soasnega trnega ravnovesja

V idealnih razmerah na trgu tako potronik kot tudi proizvajalec na trgu, svobodno menjata dobrine; z menjavo naeloma vedno poveata svojo blaginjo, sicer v menjavo sploh ne bi la. V idealnih razmerah obe strani dejansko pridobivata in trg pripeljeta v stanje statine uinkovitosti. V ravnoteju obstaja preseek potronikov, tj. razlika med tem, kaj naj bi bili pripravljeni plaati in kaj dejansko plaajo in preseek proizvajalcev, razlika med tem, kaj zasluijo s prodajo in tem, kar plaajo za kritje proizvodnih strokov. Setevek obeh pomeni maksimalno neto drubeno korist, do katere je trg pripeljal izkljuno na podlagi interesa kupcev in prodajalcev. V idealnih okoliinah je trg kot mehanizem udovit mehanizem, ki reuje problem redkosti, saj z decentraliziranim procesom odloanja in z uinkovitimi doseki, uresniuje vse vrednostne sodbe. al pogoji popolne konkurence v resninem svetu ne obstajajo.

30

Zaradi 4 skupin razlogov, zbranih v spodnji tabeli, trg odpove kot najbolj uinkovit mehanizem razdelitve redkih resursov v najbolj uinkovite zaposlitve doseganje razdelitvene in produkcijske uinkovitosti.
A. TRNE NEPOPOLNOSTI 1. Monopolna mo (MDK > MDS zaradi P > MDS) a) Doseena z namenskim delovanjem, npr zdruevanji in karteli. b) Naravni monopol, npr. v infrastrukturni dejavnosti. 2. Neustrezne informacije a) Napaka, ki vodi k prevelikemu nakupu ( MDK <MDS zaradi MDK<P) b) Napaka zaradi premajhnega nakupa (MDK>MDS zaradi MDK>P) B. POMANJKLJIVOSTI TRGA 1. Eksternalije a) Eksterne koristi (MDK>MDS zaradi MDK>MPK) b) Eksterni stroki (MDK<MDS zaradi MDS<MPS) 2. Javne dobrine: MDK>MDS a) Monost izloitve ljudi vendar nielni mejni stroki (npr. avtoceste) b) Neizloljivost (nacionalna obramba, uveljavljanje zakona) 3. Resursi v skupni lasti: MDK<MDS C. DINAMINE NEZMONOSTI 1. Nestabilnost na mikro ravni in problemi nemobilnosti. 2. Nestabilnost na makro ravni. 3. Rast: kratkorona zaita in podpora zaradi dolgoronih koristi. D. ETINI KRITERIJI, POLEG UINKOVITOSTI 1. Pravinost a) Razdelitev dohodka b) Enake monosti c) Ohranjanje resursov 2. Skupne dobrine: olstvo, zdravje, varnost 3. Pregrene dobrine 4. Razni politini in drubeni cilji.

Poglavje je povzeto po: Zapiskih predavanj Poslovno okolje podjetja na Visoki poslovni oli,
Ekonomski fakulteta; avtorja: doc. dr. Mateja Drnovek in Igor Prodan, univ. dipl. ing.

31

3. E LE ME NT I
3.1

N ARODN EGA GOS PODA RS TVA

Poslovni subjekti v gospodarstvu

3.1.1 Viri in metode zbiranja podatkov

Glavni vir podatkov o poslovnih subjektih je Poslovni register Slovenije (PRS). Njegovo delovanje ureja Zakon o Poslovnem registru Slovenije (Ur. l. RS t. 13/95): doloa vzpostavitev, vodenje in vzdrevanje PRS, definira enote registra in nain doloitve njihove matine (identifikacijske) tevilke ter nain in merila za doloitev njihove glavne dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD); doloa tudi obvezno uporabo SKD. Do leta 2002 je bil upravljalec PRS Statistini urad Republike Slovenije, julija 2002 pa je na podlagi Zakona o plailnem prometu vodenje PRS prevzela Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve - AJPES. PRS pridobiva podatke iz primarnih registrov, evidenc in razvidov, ki jih vodijo razlini registrski organi (okrona sodia, upravne enote, ministrstva, zbornice, davni uradi, organi za notranje zadeve in drugi organi), pooblaeni za vodenje registrov, evidenc in razvidov o poslovnih subjektih. V PRS so vkljueni vsi poslovni subjekti, ki so vpisani v ustrezne registre oz. evidence ali so bili ustanovljeni po zakonu in ki niso prenehali poslovati, ne glede na njihovo sedanjo poslovno aktivnost. Vir za razvranje poslovnih subjektov v velikostne razrede po tevilu zaposlenih je Statistini register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), ki ga vodi Statistini urad Republike Slovenije in je bil vzpostavljen v letu 1986.

3.1.2 Zajetje
V podatkih so zajete vse pravnoorganizacijske oblike poslovnih subjektov, evidentirane v PRS, ki jih doloajo Zakon o gospodarskih drubah (Ur. l. RS t. 30/93, 29/94, 82/94), Zakon o zadrugah (Ur. l. RS t. 13/92), Zakon o zavodih (Ur. l. RS t. 12/91), Zakon o bankah in hranilnicah (Ur. l. RS t. 1/91, 38/92, 46/93), Zakon o gospodarskih javnih slubah (Ur. l. RS 32/93), Zakon o drutvih (Ur. l. RS 60/95) in drugi zakoni oziroma veljavne dolobe le-teh, ki dajejo posameznim poslovnim subjektom status (lastnost) pravne osebe. V podatkih, ki se nanaajo na as pred letom 1991, so zajete tudi druge organizacijske oblike, ki so bile ustanovljene e po Zakonu o zdruenem delu, Zakonu o podjetjih in drugih starih zakonih iz prejnje drave in se e niso preoblikovale v organizacijske oblike v skladu z Zakonom o gospodarskih drubah in z drugimi zakoni. Iz SRDAP so zajete vse zaposlene in samozaposlene osebe, ki so zaposlene v enotah - poslovnih subjektih, - ki se vodijo v PRS:

32

zaposlene osebe, ki so v delovnem razmerju (pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovane) pri poslovnih subjektih pravnih osebah ne glede na njihovo lastnino; lastniki poslovnih subjektov pravnih oseb, e te osebno vodijo in e niso zavarovani iz drugega naslova; zaposlene osebe, ki so v delovnem razmerju (pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovane) pri samostojnih podjetnikih posameznikih, osebah, ki opravljajo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, fizinih osebah, ki uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, e so le-ti evidentirani pri katerem koli primarnem registrskem organu kot poslovni subjekti in jim je bila dodeljena matina tevilka poslovnega subjekta; samostojni podjetniki posamezniki; osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic in so evidentirane pri katerem koli primarnem registrskem organu in jim je bila dodeljena matina tevilka poslovnega subjekta; druge fizine osebe, ki so evidentirane pri katerem koli primarnem registrskem organu in jim je bila dodeljena matina tevilka poslovnega subjekta.

Poslovni subjekti so pravne in fizine osebe, ki na podlagi vpisa v ustrezne primarne registre, evidence, razvide ali na podlagi zakona opravljajo registrirane ali s predpisom ali z aktom o ustanovitvi doloene dejavnosti v zakonsko doloeni pravnoorganizacijski obliki in so vpisane v PRS. Pravne osebe so gospodarske drube, zavodi, drutva, organi in organizacije, ki z vpisom v konstitutivni register, ustrezno evidenco ali ustrezni razvid ali z zakonom pridobijo status (lastnost) pravne osebe. Fizine osebe so samostojni podjetniki posamezniki in druge fizine osebe, ki na prostem trgu samostojno in trajno opravljajo razline, izkljuno pridobitne dejavnosti. Zavodi, organi in organizacije so pravnoorganizacijske oblike, ki so bile ustanovljene za opravljanje dejavnosti vzgoje, izobraevanja, znanosti, kulture, porta, zdravstva, socialnega, otrokega in invalidskega varstva, za opravljanje dravnih, regionalnih, upravnih, obinskih in drugih funkcij in pristojnosti in so pravne osebe, e namen njihove ustanovitve ni pridobivanje dobika. Gospodarski subjekti so pravne in fizine osebe, ki so bile ustanovljene z namenom pridobivanja dobika na prostem trgu. Pravnoorganizacijska oblika poslovnega subjekta je ena od zakonsko veljavnih oblik organiziranja poslovnega subjekta in je razvidna iz akta o ustanovitvi poslovnega subjekta ali predpisa, na podlagi katerega je bil poslovni subjekt ustanovljen. Zdruene vrste organizacijskih oblik so pravnoorganizacijske oblike, ki so ustrezno zdruene: dravni organi zakonodajne in izvrilne oblasti (RS, predsednik RS, predstavniki organ, varuh lovekovih pravic, vlada, vladna sluba, ministrstvo, upravni organ v sestavi, upravna organizacija v sestavi, upravna enota, centralna banka, agencija, javna agencija), organ sodne oblasti (ustavno sodie, sodie /vrhovno, vije, okrono, okrajno/, raunsko sodie, delovno sodie, socialno sodie,

33

toilstvo, pravobranilstvo), organ lokalne skupnosti (obina, organizacija lokalne skupnosti, krajevna skupnost, druge oje lokalne skupnosti, organ, organizacija ire lokalne skupnosti, lokalne skupnosti). Glavna dejavnost gospodarskega subjekta je tista, s katero ustvari najve dodane vrednosti. Pri zavodih, organih in organizacijah je glavna dejavnost poslovnega subjekta registrirana oziroma s predpisom ali z aktom o ustanovitvi doloena dejavnost. Institucionalni sektor je doloen s Standardno klasifikacijo institucionalnih sektorjev (Ur. l. RS 56/98). SKIS opredeljuje identificiranje in sektorsko razvranje rezidennih institucionalnih enot in se kot metodoloka podlaga sektorizacije poslovnih subjektov uporablja v PRS za razvranje poslovnih subjektov v institucionalne sektorje (nefinanne in finanne drube, drava, gospodinjstva in neprofitni izvajalci storitev gospodinjstvom) na podlagi njihove glavne dejavnosti in funkcije ter glede na to, kakni tipi proizvajalcev so (trni/netrni, profitni/neprofitni). V institucionalne podsektorje in skupine enot pa se razvrajo glede na karakteristike, relevantne za posamezen sektor (npr. v primeru drub po vrsti nadzora nad njimi). Nefinanne drube (sektor 11) so po omenjeni uredbi enote, katerih glavna funkcija je proizvodnja trnega blaga in nefinannih storitev, in so zato trni proizvajalci blaga in nefinannih storitev. Nefinanne drube se glede na vrsto nadzora nad drubo (javni, domai zasebni, tuji) razporejajo v skupine institucionalnih enot (ifre 11001, 11002, 11003). V nacionalni klasifikaciji je dodana skupina institucionalnih enot s ifro 11009: nefinanne drube v lastninskem preoblikovanju.. Finanne drube (sektor 12) so po SKIS vse tiste drube ki so dejavne v glavnem v finannem posrednitvu (finanni posredniki) in v pomonih finannih dejavnostih (drube, ki se ukvarjajo s pomonimi finannimi dejavnostmi). Vse enote, razvrene v sektor 12, razen tistih, ki spadajo v podsektor 121, skladno s SKIS izpolnjujejo zahtevo, da je njihova glavna dejavnost finanno posrednitvo. Finanne drube se glede na vrsto nadzora nad drubo (javni, domai zasebni, tuji) razporejajo v skupine institucionalnih enot. V nacionalni klasifikaciji so dodane skupine institucionalnih enot - finannih drub v lastninskem preoblikovanju. Drava (sektor 13) po SKIS zajema enote, ki so drugi netrni proizvajalci, katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni porabi in se v glavnem financirajo z obveznimi plaili enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in/ali so institucionalne enote, ki so v glavnem dejavne v prerazdelitvi nacionalnega dohodka in bogastva. Gospodinjstva (sektor 14). V sektor poslovnih subjektov PRS se iz okvira gospodinjstev po pravilih SKIS uvrajo le tista gospodinjstva, katerih glavna funkcija je (poleg morebitne potronje) proizvodnja trne proizvodnje ter proizvodnja blaga in storitev za lastno konno uporabo (gospodinjstva kot podjetniki - zasebni trni proizvajalci ali zasebni proizvajalci za lastno konno uporabo). V tem sektorju zajema Poslovni register RS enote, ki se ne razvrajo v druge sektorje, a ustrezajo opredelitvi poslovnega subjekta. Po nai zakonodaji zajema samostojne podjetnike posameznike in druge vrste fizinih oseb, ki so registrirane pri primarnih registrskih organih (zdravnike, lekarnarje, odvetnike, notarje,

34

samostojne ustvarjalce na podroju kulture itd.). PRS ne zajema gospodinjstev, ki so zgolj potroniki, ter gospodinjstev, ki se ukvarjajo tudi s proizvodnjo blaga in storitev (tudi trno), a niso registrirane fizine osebe (npr. zasebni kmetovalci). Netrni izvajalci storitev gospodinjstvom (NPISG) (sektor 15) so po omenjeni uredbi neprofitne enote, ki so posebne pravne osebe ali neformalne organizacije (vendar slednje v PRS niso evidentirane), ki oskrbujejo gospodinjstva, in so zasebni drugi netrni proizvajalci. Glavni viri sredstev teh enot so poleg obasnih drugih prihodkov neposredni ali posredni prostovoljni prispevki v denarju ali v naravi s strani gospodinjstev, ki se nasproti tem enotam pojavljajo kot potroniki, plaila drave in dohodki od premoenja. V sektor netrnih izvajalcev storitev gospodinjstvom so vkljuene naslednje glavne vrste takih enot, ki oskrbujejo gospodinjstva z nekaterim blagom in storitvami: - sindikati, stanovska in poklicna zdruenja, zdruenja potronikov, politine stranke, cerkvene in verske skupnosti (vkljuno s tistimi, ki jih drava financira, vendar ne nadzira) ter druabni, kulturni, rekreacijski in portni klubi; - dobrodelne ustanove in organizacije za pomo ponesreenim in drugae potrebnim, ki jih s prostovoljnimi prispevki v denarju ali v naravi financirajo druge institucionalne enote. Oblika lastnine doloa lastnitvo trajnega kapitala in upravljavskih pravic poslovnih subjektov. Prenehanje poslovnega subjekta. Poslovni subjekt lahko preneha obstajati po zakonu ali po volji ustanovitelja ne glede na razloge (steaj, likvidacija, pripojitev, zdruitev ipd.).

3.2

Bruto domai proizvod v narodnem gospodarstvu

Viri in metode zbiranja podatkov Glavni viri podatkov so letni zakljuni rauni in bilance gospodarskih drub ter organizacij, letni podatki davnih slub o poslovanju fizinih oseb, statistina raziskovanja, davne evidence, finanna statistika, plailna bilanca Banke Slovenije in e nekateri drugi. Prikaz podatkov Do leta 1992 so podatki o dodani vrednosti in bruto domaem proizvodu (BDP) prikazani po Standardni klasifikaciji dejavnosti na podlagi prevajalnika iz Enotne klasifikacije dejavnosti, od leta 1993 pa na podlagi podatkov o dejavnostih poslovnih subjektov, zajetih v Poslovnem registru Slovenije. Metode izrauna BDP Osnovni agregati obrauna BDP po proizvodni metodi v tekoih cenah in o zaposlenosti so prikazani za obdobje 1980-2002. BDP za obdobje 1990-2002 je prikazan po proizvodni in izdatkovni metodi v tekoih cenah. BDP za obdobje 1995-2000 je prikazan po proizvodni in izdatkovni metodi v stalnih cenah 1995, BDP za obdobje 2000-2002 pa v stalnih cenah 2000. Temeljni agregati nacionalnih raunov za obdobje 1990-2002 so prikazani v tekoih cenah, za obdobje 1995-2000 v stalnih cenah 1995 in za obdobje 2000-2002 v stalnih cenah 2000.

35

Primerljivost podatkov Vsi podatki o BDP niso primerljivi. Primerljivi so podatki o BDP, ki se nanaajo na obdobje 1980-1999. Podatki tega obdobja pa niso primerljivi s podatki za obdobje 2000-2002, ker so bili ti revidirani - v skladu z ESR 95 in SNR 93. Metodoloke spremembe so razloene v poglavju Revizijia podatkov o BDP 2000. Zaradi metodolokih uskladitev ocene dodane vrednosti po dejavnostih s SNR 93 in z ESR 95 so podatki o dodani vrednosti in zaposlenosti po podrojih dejavnostih med letoma 1993 in 1994 slabe primerljivi. Metodoloke uskladitve niso vplivale na raven ocene skupne dodane vrednosti in bruto domaega proizvoda. Definicije in pojasnila Proizvodnja je enaka vrednosti dokonanih proizvodov in opravljenih storitev od zaetka do konca leta. Z letom 1994 je proizvodnja po panogah dejavnosti vrednotena v osnovnih cenah. V osnovnih cenah so iz vrednosti proizvodnje izloeni vsi davki na proizvode in storitve, vkljuene pa vse subvencije po proizvodih in storitvah. Proizvodnjo sestavljajo proizvodnja za trg, proizvodnja za lastno konno porabo in druga netrna proizvodnja (proizvodnja individualnih storitev drave in neprofitnih institucij storitev gospodinjstvom in proizvodnja kolektivnih storitev drave). Vmesna poraba je vrednotena v cenah kupcev kot vrednost proizvodov in storitev, ki jih posamezni proizvajalec nabavi zato, da proizvede druge proizvode in storitve. Vkljueni so vsi proizvodi z ivljenjsko dobo, krajo od enega leta, in proizvodi, ki so vredni do 300 ekujev in imajo daljo ivljenjsko dobo, ter storitve tekoih popravil in vzdrevanja, ki ne poveujejo osnovne vrednosti in ivljenjske dobe osnovnih sredstev. Dodana vrednost v osnovnih cenah je enaka proizvodnji v osnovnih cenah, zmanjani za vmesno porabo v cenah kupcev. Dodana vrednost v osnovnih cenah je tudi enaka vsoti sredstev za zaposlene, plaanim drugim davkom na proizvodnjo, zmanjanim za prejete druge subvencije za proizvodnjo, ter vsoti bruto poslovnega preseka in bruto raznovrstnega dohodka. Med davke na proizvode in storitve so vkljuene vse carine in uvozne dajatve, prometni davki po proizvodih in storitvah, posebne dajatve na naftne derivate, cigarete, alkohol, igre na sreo in igralne avtomate ter davki na transakcije nepreminin. Drugi davki na proizvodnjo so davki, ki jih podjetja plaujejo za uporabo doloenih osnovnih sredstev, in davki na delovno silo kot dejavnik proizvodnje. Subvencije po proizvodih in storitvah so nepreklicna plaila dravnih institucij trnim proizvajalcem. Iz te kategorije so z letom 1994 izloene druge subvencije, s katerimi drava subvencionira zaposlovanje. Bruto domai proizvod je enak dodani vrednosti v osnovnih cenah, poveani za davke na proizvode in storitve in zmanjani za subvencije po proizvodih in storitvah. Bruto domai proizvod je tako enak vsoti dodane vrednosti v osnovnih cenah vseh domaih (rezidennih) proizvodnih enot in neto davkov na proizvode in storitve (davki na proizvode in storitve, zmanjani za subvencije po proizvodih in storitvah).

36

Izdatke konne potronje sestavljata agregata individualni izdatki za potronjo in kolektivni izdatki drave za potronjo. Individualno potronjo sestavljajo izdatki za konno potronjo gospodinjstev, izdatki institucij neprofitnih storitev gospodinjstvom (NPISG) in individualni izdatki drave. Individualne izdatke drave sestavljajo izdatki za netrne storitve drave (izobraevanje, zdravstvo in socialno skrbstvo, kulturo, port itd.) in izdatki za trne proizvode in storitve (zdravila, ortopedski pripomoki, koncesijske pravice zasebnemu sektorju, storitve zdravili ipd.). Kolektivni izdatki drave so izdatki za upravne, administrativne, obrambne, ekonomske, razvojno-raziskovalne in druge skupne netrne storitve drave. Dravni izdatki za netrne storitve in izdatki NPISG za konno potronjo so enaki razliki med vrednostjo proizvodnje po strokovni metodi in vrednostjo prodaj. Bruto investicije so sestavljene iz bruto investicij v osnovna sredstva, sprememb v zalogah ter neto nabav vrednostnih predmetov in umetnin. Bruto investicije v osnovna sredstva so sestavljene iz investicij v nova osnovna sredstva, strokov transakcij rabljenih osnovnih sredstev, iz nabav nematerialnih osnovnih sredstev in poveanja vrednosti neproizvedenih nefinannih sredstev. Spremembe v zalogah so obraunane za nedokonano proizvodnjo in dokonane proizvode pri proizvajalcih, zaloge trgovskega blaga v trgovini in zaloge surovin, materiala, rezervnih delov ipd. pri vseh trnih proizvajalcih. Pri netrnih proizvajalcih so stroki proizvodov enaki sprotnim nabavam. V analizi izdatkovne strukture BDP je v agregat sprememb v zalogah vkljuena statistina napaka kot razlika med oceno BDP po proizvodni metodi in po izdatkovni metodi. Kategoriji izvoz in uvoz proizvodov zajemata izvoz in uvoz proizvodov v zvezi z oplemenitenjem po bruto naelu. Izvozna vrednost proizvodov je obraunana po pariteti FOB, uvozna vrednost je po podatkih Banke Slovenije iz paritete CIF, zmanjana na pariteto FOB. Od vkljuno leta 1994 dalje so po podatkih plailne bilance Banke Slovenije v izvoz in uvoz proizvodov vkljuene statistino nezajete transakcije proizvodov s tujino. Podatki o izvozu in uvozu storitev so povzeti iz plailne bilance po podatkih in metodologiji Banke Slovenije razen vrednosti investicijskih del v tujini, ki je do leta 1994 ocenjena iz podatkov statistike gradbenitva, ter neposrednih nakupov nerezidentov v Sloveniji in rezidentov v tujini, ki so statistine ocene. Metodoloke spremembe, dopolnitve in izboljave v plailni bilanci Banke Slovenije, ki so bile objavljene po letu 1996 (s podatki od leta 1994 dalje), so v podatkih upotevane. Osnovni agregati nacionalnih raunov v tekoih cenah Bruto nacionalni dohodek je enak bruto domaemu proizvodu in saldu primarnih dohodkov (od dela in kapitala) s tujino. Bruto varevanje je enako bruto nacionalnemu razpololjivemu dohodku, ki so mu odteti izdatki za konno potronjo (izdatki za individualno in kolektivno konno potronjo). - Neto varevanje je enako bruto varevanju, zmanjanemu za porabo stalnega kapitala. - Saldo tekoih transakcij s tujino je enak bruto varevanju, zmanjanemu za bruto investicije.

37

Neto nalobe (+) v tujino, neto posojila (-) iz tujine so enaki saldu tekoih transakcij s tujino, poveanemu za saldo transferjev kapitala s tujino in zmanjanemu za neto nabave neproizvedenih nefinannih sredstev v tujini. Osnovni agregati nacionalnih raunov v stalnih cenah Osnovni agregati nacionalnih raunov v stalnih cenah so realni bruto domai dohodek, realni bruto nacionalni dohodek, realni bruto nacionalni razpololjivi dohodek, realno bruto varevanje in realno neto varevanje. Izraun teh agregatov temelji na oceni presekov in izgub v trgovini zaradi sprememb v pogojih menjave (T); dobimo ga po standardni enabi: X-M X M T = ----------- - ( ----- - ----- ) P Px Pm pri emer so T = sprememba v pogojih menjave X = izvoz po tekoih cenah M = uvoz po tekoih cenah Px = indeks izvoznih cen Pm = indeks uvoznih cen P = (Px + Pm)/2. Realni neto primarni dohodki in realni neto tekoi transferji s tujino so ocenjeni z implicitnim deflatorjem za agregat konne domae potronje, poraba stalnega kapitala pa z implicitnim deflatorjem za agregat bruto investicij v osnovna sredstva. Raun odnosov s tujino Raun odnosov s tujino prikazuje poloaj tujine v tekoih transakcijah s Slovenijo. Posamezne transakcije so v raunu prikazane drugae kot v plailni bilanci. Tako so na raunu odnosov s tujino zavarovalne storitve na raunu transakcij proizvodov in storitev s tujino prikazane v skladu z obraunom proizvodnje v zavarovalnih dejavnostih; v uvoz storitev so vkljuena plaila storitev organizatorjev potovanj in turistinih agencij za potovanja v tujino. V plailni bilanci so omenjene transakcije prikazane v postavki potovanja oziroma izdatki rezidennih gospodinjstev v tujini.

Poglavje je povzeto po: Statistini urad RS: http://www.stat.si/letopis/i

38

4. V L OGA

P ODJ ETN ITVA

Ustanovitelji podjetij kot so Steve Jobs (Apple Computers), Bill Gates (Microsoft), Ken Olsen (DEC), so vnesli radikalne spremembe v raunalniko industrijo, Richard Branson (Virgin), Rupert Murdoch (zalonitvo) in Ted Turner (CNN) v mnoine medije, glasbo in zabavo; bratje in sestre Benetton (Benetton), Ray Kroc (McDonald's) in mnogi drugi, ki so razvili franizing, so revolucionirali svetovno maloprodajno trgovino, Morita (Sony) in Yamaha (Yamaha) so pretresli trge elektronike za prosti as in rekreacijo, Fred Smith (Federal Express), Remedios Dias Oliver (American International Container), Paul J. Tobin (Cellular One) in Bill McGowan (MCI) so preoblikovali moderen transport in telekomunikacije (Timmons in Spinelli, 2004). Osemdeseta in devetdeseta leta v svetu zato upravieno imenujejo leta podjetnitva, saj so ti podjetniki poslovnemu svetu vsadili genom podjetnike poslovne kulture. Najslavneji profesor podjetnitva, Jeffrey Timmons (2004), ocenjuje, da je ta generacija Amerianov imela podobno revolucionaren duh kot generacija, ki je prispevala k nastanku ZDA daljnega leta 1776. Zgodovinsko gledano je podjetnitvo kot nain poslovnega razmiljanja in delovanja imelo posebno teo predvsem v obdobjih velikih tehnolokih sprememb, iznajdb in inovacij ter osvajanj novih trgov. Za izjemen razmah podjetnitva, ki smo mu pria v zadnjem asu, obdobje, ki ga splona javnost imenuje kar as nove ekonomije, je veliko prispevala tretja tehnoloka revolucija. Tehnoloki preboj je bil najveji na podroju elektronike, raunalnitva in telekomunikacij, ki je vodil v evolucijo danes najpomembnejega medija, interneta. Tehnoloke spremembe so prispevale v razvoju porabnikih dobrin in trgov, e veje so razsenosti v proizvodnih in poslovnih procesih. Razmah digitalnih komunikacij in interneta spreminja delovne procese, poveuje fleksibilnost delovne sile in produktivnost. Poslovni procesi postajajo visoko specializirani in s tem odpirajo poslovne prilonosti za ustanovitve samostojnih svetovalnih in storitvenih podjetij.

4.1

Primeri velikih podjetnikov 20 stoletja: V svetu

Teko bi nali junaka, ki bi opredelil tevilo podjetnikov, ki so uvreni v zakladnico svetovne poslovne zgodovine. Milijon, mogoe celo milijardo pogumnih posameznikov je investiralo svoj in kapital drugih, z namenom, da bi naredili e ve.. Nekateri med njimi so na svoji podjetniki poti pogoreli, drugi uspeli, nekaj pa jih je resnino briljiralo. Iz tako ogromnega nabora podjetnikov je seveda izjemno teko odloiti, koga uvrstiti v seznam desetih pomembnih, treh naj pomembnejih ali pa celo na prvo mesto. Sestava takega seznama vedno nekoliko arbitrarna in celo subjektivna. Tako kot bi bilo na seznamu najboljih efov kuhinje najverjetneje nali najve Francozov, na seznamu najvejih svetovnih ekscentrikov se najde najve Britancev, je seznam najvejih podjetnikov obarvan ameriko. Dejstvo je, da so Ameriani v svetu prepoznani kot narod posameznikov, ki so zaljubljeni v posel in je podjetnitvo za njih nekaj povsem naravnega. Spodaj so opisani primeri treh najpomembneji podjetniki, ki jih je Microsoft National Broadacsting (http://www.msnbc.msn.com) izbral v anketi v letu 2004, napravljeni med kljunimi amerikimi poznavalci podroja.

39

Henry Ford (1863 1947) je ustanovitelj podjetja Ford Motor Company. Poleg tevilnih poslovnih dosekov je odgovoren tudi za formiranje amerikega srednjega drubenega razreda. Med pomembne poslovne doseke teje, da je prvi vpeljal serijsko proizvodno linijo avtomobilov nijega cenovnega razreda (model T vpeljan leta 1903), ki so si jih lahko privoili tudi posamezniki iz manj premonih skupin. Ford je zaetni kapital za ustanovitev svojega podjetja zbral s plao, ki jo je zasluil kot inenir, zaposlen v podjetju Edison Illuminating Company v Detroitu, Oglas za T-model ZDA. Ta doseek ni samo popolnoma spremenil proizvodnjo in predelovalno industrijo v ZDA in po svetu, pa pa je imel tudi zelo velike drubene posledice. Obdobje, v katerem je deloval, se v ekonomski zgodovini pogosto imenuje kar fordizem. Ray Kroc (1902 1984), po poreklu eh, je v letu 1955 ustanovil McDonald's korporacijo, ko je e dopolnil dobrih 50 let. Restavracija Mac McDonald je bila sicer ustanovljena e leta 1940 in jo je odkupil od bratov Dicka in Mac McDonalda. Nadaljeval je z njuno poslovno logiko omejene izbire jedilnikov, hitre postrebe in nizkih cen. V svojem asu je ustvaril 500 Medijska kampanja proti fast foodu milijonov $ vredno premoenje in bil s tem uvren na lestvico 100 najbolj vplivnih amerikih industrialcev. McDonald's restavracije je tudi olski primer za franizno podjetnitvo. Fastfood restavracija je koncept restavracije, kjer je hrana postreena takoj po prejetem naroilu in z zelo malo postrebe. Prav tako se tako hrano lahko hitro, ali pa tudi ne tako hitro, zauije. V zadnjem asu se zaradi slabih prehranjevalnih navad, ki jih seveda podpirajo tudi restavracije hitre prehrane, pojavlja precej javnega pritiska in protestnih gibanj. Restavracije hitre prehrane kot odgovor na javne pritiske skuajo uveljaviti izraz restavracija hitre postrebe, ki pa se v iri javnosti e ni dobro prijel. Steve Jobs ( 1955- ) in Steve Wozniak (1950- ) nista med edinimi izbranci podjetnikov silicijeve doline, ki jim je v eni izmed gara v Palo Altu v 80ih, uspelo Prvi osebni (mikro) lansirati podjetja, ki imajo danes ve milijardno trno kapitalizacijo. Bila sta med raunalnik Apple II prvimi, ki so raunalnitvo ponesli med mnoice, s tem, ko sta oblikovala enega od prvih osebnih raunalnikov. Jobs in Wozniak sta primer izvrstnega podjetnikega tima, saj je Wozniak odlien inenir, ki je zartal operacijski sistem za Apple raunalnik, Jobs pa odlien prodajalec in trnik. Jobs je tudi med prvimi zaslutil potencial, ki ga ima danes tako uveljavljena raunalnika mika in grafini vmesnik v operacijskem sistemu, invencija podjetja Xerox. V kasnejih letih je Apple izgubil precejnji trni dele, predvsem na raun osebnih raunalnikov, ki so uporabljali Microsoftov operacijski sistem in okna. Profili uspenih podjetnikov so povzeti po enciklopediji Wikipedia: http://en.wikipedia.org in http://www.msnbc.msn.com

40

4.2

Primeri velikih podjetnikov 20 stoletja: V Sloveniji

Tudi v Sloveniji bi lahko nateli kar nekaj primerov podjetnikov, ki so temeljito spremenili naravo poslovanja doma, in tudi v svetu. al nimamo na voljo dovolj prostora, da bi opisali vse tiste, ki so tako prispevali, prav tako nimamo ire prepoznane mnenjske raziskave med poznavalci in splono populacijo, ki bi izpostavila najvidneje podjetnike. V ta namen lahko uporabimo podatke dveh nacionalnih tekmovanj, ki prepoznavata podjetniki nain ravnanja in rast: Izbor Podjetnika leta in Gazele leta. Na oba seznama se uvrajo podjetniki iz razlinih panog dejavnosti, bolj ali manj tehnoloko zahtevnih. Vsem pa je skupno, da so svojim izdelkom posegli svetovne trne nie. Tabela 4: Pregled podjetnikov leta v Sloveniji v obdobju 1991 - 2005
Leto Podjetnik Edvard Golob Edigs Pege, Menge Joe Kogoj A.J. Kogoj, Miren Rudi Bric, Andrej Kuer, Toma Schara, Zoran Zagorc Hermes Softlab, Ljubljana Marjan Koak nekdanji Ikom, Grosuplje Jernej in Japec Jakopin Seaway, Bled Podjetje Kemini izdelki in drugi pripomoki za pisarniko rabo na temelju lastnih patentov, dolgoletni obrtnik, oznauje prehod iz obrtnike v podjetniko tradicijo Oprema za javno telefonijo - malo podjetje, ki ima virtualno razvojno ekipo in stavi na tehnoloki razvoj in oblikovanje. Ob priznanju je imelo podjetje 42 zaposlenih, nato je preraslo v prvo slovensko multinacionalko na informacijskem podroju z ve kot 500 zaposlenimi. Strm razvoj iz instalacijske obrti v podjetje s 120 zaposlenimi. al je el v premono investicijo v industrijske dvorane in doivel steaj. Gre za znailen primer prevelikega dolnikega investiranja. Eno od vodilnih svetovnih podjetij na podroju konstruiranja jadrnic. Njihova jadrnica Shipman 50 je bila na sejmu v Duesseldorfu 2004 razglaena za jadrnico leta. Tehnina izpopolnitev tujega izdelka (sesalnik na vodni filter), ki ga ob podpori dveh tujih partnerjev, ki sta poskrbela za marketinko mreo po vsem svetu, prodajata v 30 dravah na vseh celinah. Drugo mesto na svetu v kategoriji. Oprema za snene deske, ki jih podjetje dobavlja tudi drugim svetovnim proizvajalcem snenih desk, plus kompletna oprema za deskanje na snegu. Obiren program malih naprav, ki premoajo razline standarde v komunikacijah. Svetovni trgi, proizvodnja v ve dravah, tudi na Kitajskem. Program inovativnih in avantgardno oblikovanih tipkovnic. V svetovnem vrhu tako imenovanih inteligentnih tipkovnic za zahtevno industrijsko rabo. Uspeno invalidsko podjetje. Od dobavitelja za Gorenje se razvija v podjetje za gostinsko opremo z lastno blagovno znamko. Kupili LTH. Celovite telekomunikacijske reitve za nacionalna telekomunikacijska omreja in podjetja. V svetu priznani goriki vinar. Avtor opevanega Velikega belega in Velikega rnega. Dobavitelj ekskluzivnim kletarjem v Nemiji, Italiji, Angliji in Italiji. Proizvajalec ultralahkih letal. Avtor izredno odmevnih letalskih reitev. Njegova letala uporabljajo najzahtevneji letalci iz vsega sveta. Blagovna znamka Akrapovi ima med izpunimi sistemi tako mesto, kot denimo Honda med motocikli. Izpuni sistemi Akrapovi so sinomim za najvejo kakovost in presti. Bia Separations je uspeno slovensko podjetje, ki je med drugim s svojim razvojnim projektom inteligentnih filtrov in tehnologije ienja, februarja letos prejelo Frost & Sullivanovo nagrado za najbolj obetavno tehnologijo za leto 2004.

1991 1992

1993

1994

1995

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003

Doro Erjavec in Janez Pogaar Hyla, Ljubljana Jani Goltes Goltes, Trbovlje Jadranka in Drago Lemut Le Tehnika, Kranj Milan elan Tipro Keyboards, Grosuplje Joe Angeli Blues, Velenje Filip Remkar Smartcom, Ljubljana Ale Kristani Movia, Ceglo Ivo Boscarol Pipistrel, Ajdovina Igor Akrapovi, Akrapovi, Ivanna Gorica

2004

2005

dr. Ale trancar BIA Separations, Ljubljana

Vir: http://www.podjetnik.com/ Priznanje Podjetnik leta je najstareje slovensko priznanje podjetnikom, podjetnicam in podjetnikim skupinam, ki ga podeljuje revija Podjetnik. Priznanje je prvi podelila predhodnica revije Podjetnik,

41

Revija za razvoj, leta 1991; od leta 1992 pa ga podeljuje revija Podjetnik. Revija Podjetnik izbira kandidate za priznanje iz dveh virov, in sicer iz predstavitev podjetnikov, objavljenih v reviji, in s predlogi bralcev. Iz obirnega seznama priblino stotih kandidatov urednitvo najprej opravi oji izbor. Nato pa komisija za podelitev priznanja izbere najbolje podjetnike, podjetnice ali podjetnike skupine v tirih kategorijah: za izvirno odkritje podjetnike prilonosti, za inovativno poslovanje, za tehnoloko oziroma visokotehnoloko podjetje in za izvirne finanne reitve ali prodajo podjetja. Med nominiranci eden prejme priznanje Podjetnik leta, ostali trije pa priznanja Podjetniki vzor. Drugo pomembno tekmovanje podjetnikih zgodb o uspehu je izbor rastoih podjetij gazel. Sposobnost gospodarstva, da raste in zaposluje je mono odvisna od sposobnosti gospodarstva, da ustvarja gazele (Birch, 1979). V Sloveniji od leta 2001 naprej poteka redni letni izbor Gazele leta, ki ga je zaela ekipa novinarjev Gospodarskega vestnika. Statistini podatki kaejo, da je slovenskih 500 najhitreje rastoih podjetij v generaciji 2003 od leta 1998 do 2002 ustvarilo 7.940 novih delovnih mest. Leta 1998 je imela povprena gazela 24 zaposlenih, leta 2002 pa e 40. Prodaja se je v istem asu v povpreju poveala za 4-krat, izvoz pa je v tirih letih zrasel kar za 5,5-krat. Povpreno hitro rastoe podjetje je tako v letu 2002 prodalo za 1,5 milijarde tolarjev izdelkov ali storitev. Tretjino od tega v tujino. In na koncu leta je povpreni gazeli ostalo 60 milijonov tolarjev dobika (Gazela, 2005). 500 gazel 2004 je v zadnjih petih letih ustvarilo skoraj 14 tiso novih delovnih mest. Medtem ko je bilo v povpreni gazeli leta 1998 zaposlenih 18 ljudi, jih je bilo leta 2003 e 44, ustvarila pa je 1,2 milijarde tolarjev prodaje in imela 45 milijonov tolarjev dobika (Vir: Gazela.com, 2.9.2005 Tabela 5: Pregled dinaminih podjetij gazel v Sloveniji v obdobju 2001- 2004
Leto 2001 Gazela Zlata gazela Srebrna gazela Bronasta gazela Zlata gazela Srebrna gazela Bronasta gazela Zlata gazela Srebrna gazela Bronasta gazela Zlata gazela Srebrna gazela Bronasta gazela Podjetje Engrotu Eurotek Saxonia Franke Bofex Prevent Adria Mobil Halcom Sep Kapis Keko Varicon Bioiks Don Don Dejavnost podjetja Trgovska veriga Transport, mednarodna logistika Proizvodnja varnostnih zaponk Trgovina z zabavno elektroniko Proizvodnja avtomobilskih sedenih prevlek Proizvodnja avtodomov Razvoj internet storitev, aplikacij Transport, mednarodna logistika Proizvodnja kablov Proizvodnja varistorjev Proizvodnja biomedicinske pripomoke za dializo in kardiokirurgijo Proizvodnja peciva Dejavnost podjetja
www.tus.si/ http://www.eurotek.si/ http://www.saxoniafranke.de

2002

2003

www.prevent.si/ www.adria-mobil.si/ www.halcom.si/ www.kapis.si/ www.keko-varicon.si

2004

www.dondon.si/

Vir: www.gazela.com. 30.9.2005 Slovenci smo na zaetku 90-ih let v vsakdanjem in poslovnem ivljenju zaeli sreevati nova majhna podjetja in posameznike predane poslu in trgu. Njihova vloga in pomen v nacionalni ekonomiji vsaj na zaetku nista bila popolnoma jasna in samoumevna, saj je bila osrednja javna pozornost v tistem asu osredotoena na vse bolj oitno gospodarsko krizo. V sistemu samoupravnega gospodarstva se prebivalcem Slovenije ni bilo nikoli treba kaj posebno ukvarjati z eksistennimi vpraanji, saj je vsak

42

polnoleten Slovenec zlahka dobil varno zaposlitev in si s tem zagotovil svoje materialno preivetje. Gospodarska kriza in vsesplono prestrukturiranje gospodarstva, ki sta vodila v netete steaje in likvidacije podjetij ob prehodu Slovenije, v drugaen, trni ekonomski sistem, sta bila na zaetku devetdesetih let glavna razloga za naraajoo brezposelnost. Poleg obrobnih skupin (nekvalificirani delavci, mladi brez delovnih izkuenj, invalidi, matere z majhnimi otroci) je tudi veliko vije usposobljenih delavcev z bogatimi delovnimi izkunjami v delovno najbolj ustvarjalnem obdobju ostalo brez zaposlitve (Glas et al., 1997, str. 3). Vse bolj pere problem brezposelnosti se je reeval formalno in neformalno. Drava je v elji po ublaitvi socialne in ekonomske krize priela z razlinimi programi pomoi, ki so bili usmerjeni tako v podjetja, kot tudi neposredno na brezposelne (programi samozaposlovanja). Tabela 6: Pregled gibanja tevila novih podjetij in zaposlenosti
Leto 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 tevilo podjetij 7.935 13.296 20.300 30.293 30.941 33.609 32.178 33.060 37.585 37.553 37.695 37.210 38.051 39.833 42.030 tevilo zaposlenih 653.668 592.479 525.652 579.957 475.120 484.602 462.883 456.628 459.094 463.481 468.676 473.449 469.166 472.904 467.795
100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

0 - 9 zap.

10 - 49 zap.

50- 249 zap.

250 in ve

Vir: Lastni izrauni na osnovi AJPES podatkov 1990 2004. Vkljuena so podjetja, ki so imela pravnoorganizacijsko obliko druba. Neformalno, celo spontano, se je rastoa brezposelnost reevala s procesom odpiranja novih delovnih mest v majhnih podjetjih, ustanovljenih s strani posameznikov, ki so v tistem asu uspeli zapreti marsikatero od resnino tevilnih odprtih oken prilonosti. Nove podjetnike celice so nastajale na razline naine in zaradi razlinih razlogov (Drnovek, 2000). Raziskave razlinih kohort podjetij so pokazale, da so bili med novimi podjetniki predvsem posamezniki iz naslednjih skupin (Glas, Drnovek, 1999, str. 5): Nekdanji zaposleni v srednjih in vejih drubenih podjetjih, ki so videli v samostojnem poslu monost za uresniitev doloenih zamisli, ki jih sicer ne bi mogli uresniiti v prejnjem podjetju. Te prilonosti za veja podjetja niso bile privlane in posameznik s podjetniko idejo ne bi mogel dosei elene stopnje avtonomije ter ustrezne veje denarne koristi. Med podjetniki je bilo zelo veliko posameznikov iz vrst srednjega menedmenta, pa tudi vrhnjega menedmenta, ki so ocenili, da lahko v svojem podjetju, brez bremen preteklosti (zadolenost, preseek zaposlenih), dosti hitreje realizirajo dobre poslovne rezultate, tudi na osnovi poslovnih kontaktov in zvez, ki so jih ustvarili v podjetjih.

43

Med podjetniki so bili tudi uspeni obrtniki, ki so e imeli svoj krog kupcev in akumulirana sredstva, so zlasti v mlaji generaciji videli smotrnost prehoda v podjetja z vejimi monostmi rasti. Posamezniki vkljueni v programe samozaposlovanja, ki so nudili svetovanje in usposabljanje, hkrati pa sorazmerno skromno finanno pomo (kapitalizacija odpravnin), so pritegnili tevilne brezposelne osebe; v razdobju 1991-95 je zelo velik dele novih enot, od 16,5 % do 35,4 % v posameznih letih, nastal prav s temi programi (Glas, Cerar, 1997, str. 13). Za podjetnitvo so se odloali tudi ljudje s svobodnimi poklici, saj jim je trg omogoal komercializacijo storitev, kot so raunovodske, pravne, specializirani profili osebnih storitev. Iz teh skupin podjetnikov so se oblikovali razlini tipi malih podjetij. Znailno za Slovenijo zaradi majhnega notranjega trga je, da je zelo malo dinaminih podjetij, gazel, najveji del podjetij so podjetja ivljenjskega sloga. To dejstvo seveda izhaja tudi iz prevladujoih ustanovitvenih motivov in razlogov, ki so jih imeli zgoraj opisani posamezniki; veina se je za podjetnitvo v tistem asu odloala v elji po zagotovitvi dolgorone zaposlitve in dohodka, to je tako imenovanih razlogov, ki potiskajo (push) v primerjavi z razlogi, ki privlaijo (pull). Za skupino podjetij, ki jih danes imenujemo tudi dinamina podjetja, se je izkazalo, da je zelo veliko taknih, ki so jih ustanovili menederji iz nekdanjih velikih sistemov, ki so imeli ve izkuenj z vodenjem vejih kolektivov, boljim poznavanjem trga in so bili pripravljeni tvegati vejo zadolenost.

4.3

Vloga podjetnitva v narodnem gospodarstvu

Podjetnitvo vnaa v gospodarsko strukturo posebno dinamiko, ki se pokae v pomembnih narodno gospodarskih kategorijah, kot so zaposlenost in nova delovna mesta, sektorska dinamika, inovacije in gospodarska rast. Zaznane podjetnike prilonosti se najpogosteje izvedejo z ustanovitvijo podjetja, zato ira javnost podjetnitvo in podjetnike posplouje na majhna podjetja in lastnike ustanovitelje majhnih podjetij, eprav pogosto, kot bomo videli v nadaljevanju, neupravieno. Razline zainteresirane javnosti, recimo vladni uradniki, majhna podjetja presojajo predvsem s stalia njihove sposobnosti odpiranja novih delovnih mest (Drnovek, 2000). Majhna podjetja pomenijo pomemben element koncepta trajnostnega ekonomskega in drubenega razvoja, saj so bolj delovno intenzivna kot velika in bolj nagnjena k uporabi lokalnih produkcijskih faktorjev (Harper, 1981, str. 8), zmanjujejo revino in spodbujajo poteno porazdelitev ekonomskih resursov, prispevajo k veji uinkovitosti izrabe proizvodnih dejavnikov (Curry, 1989, str. 1088), spodbujajo razvoj novih trgov in so povezovalni len med ekonomsko, geografsko in socialno razlinimi sektorji v ekonomiji (The Promotion of Small and Medium Sized Enterprises, 1986). V enem od svojih nagovorov (State of the Union Address, 1993) je nekdanji predsednik ZDA, Bill Clinton rekel: Zaradi tega, ker so majhna podjetja ustvarila tako visok dele vseh novih delovnih mest v naem gospodarstvu v zadnjih 15 letih, bomo majhna podjetja podprli z najbolj drznimi finannimi instrumenti trajnimi davnimi oprostitvami za nove investicije. Prispevek, ki ga imajo majhna podjetja, ki so ustanovljena na osnovi zaznane trne prilonosti, lahko zaokroimo v naslednje skupine odpiranje novih delovnih mest, doprinos k inovacijam (predvsem komercializaciji),

44

doprinos h gospodarski rasti (predvsem z vijo investicijsko uinkovitostjo), doprinos v velikostno strukturo podjetij (predvsem z vidika veje fleksibilnosti in dinaminosti subjektov v narodnem gospodarstvu).

4.3.1 Prispevek k novim delovnim mestom

Raziskovalno so majhna podjetja nedvomno najvejo pozornost doivela iz vidika analiziranja prispevka, ki ga imajo k ustvarjanju novih delovnih mest. Glavni raziskovalec na tem podroju, David Birch, je z obsenimi longitudinalnimi statistinimi raziskavami ugotavljal demografske lastnosti amerikih podjetij: rojstvo podjetij, otroko dobo, rast, doseganje zrele dobe in staranje podjetij. Birch (1987) je na podlagi longitudinalne baze podjetij Dun in Bradstreet, ugotovil, da so dve tretjini poveanja tevila delovnih mest v Zdruenih dravah Amerike v obdobju 1969-1976 prispevala majhna podjetja z manj kot 20 zaposlenimi delavci. Kljub tevilnim kritikam, delo Bircha e danes predstavlja filozofsko podlago zasnovam nacionalnih programov pospeevanja razvoja malih podjetij. Birchove raziskave so pokazale, da je za zdravo gospodarsko strukturo nastajanje novih majhnih podjetij sicer zelo pomembno, da pa ustvarjanje dodatnih delovnih mest izvira skoraj izkljuno iz majhnega tevila hitro rastoih podjetij. Ta sicer zanejo kot majhna podjetja in jih v zaetku ni mogoe razlikovati od drugih majhnih podjetij, vendar pa se kmalu iz te skupine izloijo in nato skozi dalje obdobje hitro rastejo (Drnovek, 2000). Birch je napravil pomembno ilustrativno razdelitev skupin podjetij po velikosti in potencialu za rast glede na ivljenjski cikel, ki je v predvsem v medijih in sploni javnosti, e danes izjemno priljubljena. Podjetja je razdelil v tri skupine: Mii: so majhna podjetja, ki zelo hitro doseejo svojo konno velikost in v asu svojega ivljenja ne zrastejo. Gazele: so podjetja, ki so ustanovljena majhna, vendar skozi svoje ivljenje poveujejo velikost rastejo. Sloni: so velika podjetja, ki so postala zaradi doseene velikosti e relativno neuinkovita in v agregatu zmanjujejo nezaposlenost. Slika 13: Gospodarstvo ZDA kot nevihtni oblak

Vir: Povzeto po Birch, 1987.

45

Evolucijski razvoj v teh opredeljenih skupinah podjetij je primerjal s fizikalnimi dogajanji znotraj v nastajanju nevihtnega oblaka. V nevihtnem oblaku se navzgor in navzdol izmenjujejo moni zrani tokovi. Podobno kot v bazi nevihtnega oblaka, ko se vlaga kondenzira v paro, nastaja na spodnjem delu piramide podjetij mnoica majhnih podjetij - mii, ki pa tudi hitro izginjajo. V agregatu ta skupina podjetij sicer ustvarja veino (bruto) novih delovnih mest, vendar pa jih skoraj v prav toliknem tevilu tudi izgublja. Zato ostaja tevilo zaposlenih v tej skupini ve ali manj stalno. Majhno tevilo hitro rastoih podjetij - gazel se kot zrak v sredini nevihtnega oblaka hitro vzpenja in ustvarja veliko tevilo novih delovnih mest, dokler ne doseejo vrha oblaka, ko gazele postanejo velika podjetja - sloni. Takrat se rast teh podjetij ustavi. Podjetja postajajo zaradi svoje velikosti in najpogosteje neprilagojene organizacijske strukture notranje neuinkovita, tevilna izgubijo konkurenno sposobnost in zanejo odpuati delavce. V celoti skupina velikih podjetij stalno zmanjuje tevilo zaposlenih. V zrelih gospodarstvih je torej vsa dinamika gospodarstva odvisna od hitrosti nastajanja gazel in njihove ivljenjske moi. Kritika Birchove analize o kljunem prispevku majhnih podjetij k novim delovnim mestom, ki ni nezanemarljiva, pravi, da je v vrednotenju treba upotevati tudi spodnja dejstva: tevilo majhnih in srednje velikih podjetij, ki ustvarjajo nova delovna mesta. tevilke kaejo, da je rast delovnih mest v skupini majhnih podjetij lahko predvsem posledica poveanega zaposlovanja v izjemno velikem tevilu teh podjetij (Gallagher et al., 1990). Kakovost delovnih mest, ki jih ustvarjajo majhna podjetja. Za ohranjanje gospodarskega potenciala na konkurennem globalnem trgu ni pomembno le odpiranja in ohranjanje delovnih mest (tevilo) ampak tudi kakovost teh delovnih mest. Na primer, e elimo v doloenem okolju prepreiti beg mogan, mora to okolje nuditi zadosti monosti za zaposlovanje visoko usposobljenih in izobraenih posameznikov. Nekatere empirine tudije opozarjajo na dejstvo (Atkinson in Storey, 1993), da je kakovost delovnih mest v majhnih podjetjih slaba od kakovosti v vejih podjetjih, plae so nije, podjetja svojim zaposlenim nudijo manj monosti nadaljnjega usposabljanja in izobraevanja, zato je potencial za razvojni preboj, ki ga lahko dosee tako podjetje, manji. Tretja kritika prispevka Birch-a je o neto zaposlenosti. Vpraanje, ki se zastavlja je, kje je meja do katere poveanje zaposlovanja v majhnih podjetjih pomeni dodatna delovna mesta za gospodarstvo ali pa gre zgolj za prenos delovnih mest iz velikih v majhna podjetja. Preoblikovanja velikih sistemov za izboljanje uinkovitosti so odprla tevilne prilonosti za majhna podjetja, predvsem v vlogi kooperantov, jemalcev franize in podizvajanja storitev (npr. ienja, varovanja, gostinstva) (Shutt, Whittington, 1987). Ta vidik bi sicer teko poimenovali kritika, saj gre za spontan odziv gospodarstev na spremenjene globalne konkurenne razmere.

4.3.2 Prispevek k inovacijam

Ena izmed osnovnih ekonomskih opredelitev podjetnitva je tesno povezana z inovacijami. V nadaljevanju bomo videli, da Schumpeter (1950) procesu vpeljevanja inovacij pravi podjetnitvo, posameznike v procesu pa imenuje podjetnike. Podjetniki so posredniki v inovacijah, saj ekonomski razvoj prihaja iz sistema samega. Gospodarski sistem zaradi neuinkovitosti ne ohranja obstojeih

46

struktur, ampak jih na osnovi inovacij uniuje in ustvarja nove. Seveda pa nimajo vsi podjetniki in vsa majhna podjetja enake ravni inovacijskega potenciala. Glede na inovacijski potencial, ki ga majhna podjetja imajo, je recimo Rizoni (1991) razdelil majhna podjetja v est razredov, ki segajo od statino tradicionalnih majhnih podjetij do majhnih podjetji, ki temeljijo na novih tehnologijah. Pomembno vlogo v tej delitvi igra tudi panoga dejavnosti statina majhna podjetja navadno delujejo v tradicionalnih panogah dejavnosti, ki izhajajo iz obrti in klasine proizvodnje (predelovalna dejavnost, tekstil, obutev, pohitvo, ipd), dinamina tehnoloka podjetja pa se pojavljajo v dejavnostih, kjer so tehnoloke spremembe izjemno pomembne. V povezavi z inovacijami so raziskovalci torej identificirali posebno skupino majhnih podjetij, ki so jo poimenovali tehnoloka podjetja. Tehnoloka podjetja imajo v podjetnikem raziskovanju vse vejo vlogo, predvsem zaradi pomembnega doprinosa v tehnoloko raven in inovativnost podroja (regije nacionalnega gospodarstva). Najpomembneji prispevek visoko tehnolokih podjetij z narodnogospodarskega vidika ni v poveevanju dodane vrednosti in zaposlenosti, ampak je v prenosu tehnologije v ire okolje (Autio, 1994). Podjetja so posredniki med tehnolokimi parki, raziskovalnimi sredii in univerzami ter iro poslovno skupnostjo. Prenos tehnologije visokih tehnolokih podjetij se odvija v inovacijskih mreah, kjer ta skupina podjetij tvori strateka zaveznitva in partnerstva v razvojno-raziskovalnih dejavnostih z drugimi udeleenci inovacijskih mre (Autio, 1994). Osnovne razmere, ki morajo biti izpolnjene za tovrstna povezovanja, so recipronost izmenjave informacij, zaupanje, pripravljenost za medsebojno uenje, partnerski odnos in decentralizirano odloanje (Cooke, 1996). Sodelovanje v mreah prinaa tudi nekaj slabosti, ki so predvsem poveana odvisnost ibkejih partnerjev od monejih, dodatni stroki koordiniranja mre in potencialna nevarnost razkritja poslovnih skrivnosti (Drnovek, 2002). Nemalo tudij tehnolokih podjetij je pokazalo pomen zunanjih povezav, ki jih ima podjetje, ko sodeluje v razvojno-raziskovalnih projektih, trnem povezovanju, deljenju proizvodnih kapacitet in povezovanju z univerzami in raziskovalnimi institucijami (recimo Dodgson, Rothwell, 1991). Sistematino raziskovanje tehnolokih podjetij se je zaelo v Veliki Britaniji konec osemdesetih let, saj so jim tam pripisovali posebno vlogo v reevanju britanskega gospodarstva iz recesije ter rastoe brezposelnosti. tiri skupine razlogov pojasnjujejo nastanek in razcvet tehnolokih podjetij v Veliki Britaniji v sredini osemdesetih let (Jones-Evans, Westhead, 1996). Prva skupina ie razloge v takratni recesiji britanskega gospodarstva, ko je bilo veliko ljudi potisnjenih v samozaposlitev, e posebej v obrobnih industrijskih in ruralnih obmojih. Druga skupina razlogov pravi, da so nova majhna tehnoloka podjetja zgolj prestrukturiranje obstojeih starih podjetij kot odgovor na spremenjeno naravo povpraevanja in vijo zahtevano raven trne prilagodljivosti in sicernje organizacijske neuinkovitosti velikih podjetij. Vsebinsko najprivlaneja je tretja skupina razlogov, katere originalna avtorja sta Keeble in Weaver (1994). Splone strukturne spremembe v ekonomiji, ki jih je povzroil pojav novih generinih tehnologij, predvsem informacijskih tehnologij, intenzivnih v znanju, so odprle nove trne nie za majhna, prilagodljiva, tehnoloko podprta podjetja. Poleg tega je spremenjena podjetnika zakonodaja tista v Veliki Britaniji v osemdesetih letih spodbujala samozaposlovanje ter razvila podjetniko podporno infrastrukturo podjetnike cone in inkubatorje. V literaturi se kot olski primer tehnolokega razvoja lokalnega podroja najpogosteje omenja Silicijeva dolina v Kaliforniji, ZDA. Razvoj tehnolokega gnezda v Silicijevi dolini je bil spodbujen s podjetnikimi iniciativami, ki so jih imeli mladi inenirji in drugi kreativni posamezniki, ki so obiskovali tamkajnjo

47

univerzo Stanford, oziroma so se tja naselili zaradi zaznane dinamike. Povrina Silicijeve doline zavzema priblino 1300 kvadratnih milj, prebivalstvo je v obdobju 1940 1980 naraslo iz 175.000 na 1.250.000 ljudi, seveda predvsem s priseljevanjem iz drugih predelov ZDA. Podroje se nahaja juno od San Francisca v severni Kaliforniji. Podroje je dobilo pridevnik silicijeva predvsem zaradi zaetnega intenzivnega naseljevanja podjetij, ki so v svoji proizvodnji uporabljali ipe in polprevodnike, izdelane iz silicija (Si, atomsko tevilo 14). Nenavaden splet nakljuij (Vir: Enciklopedija Wikipedia, 2.9.2005) je botroval rojstvu tega izjemno tehnoloko propulzivnega dela ZDA. Na tem podroju se nahaja vrsta odlinih univerz in poslovnih ol, vendar so se morali diplomanti po pridobljenih diplomah odseljevati v druge dele ZDA, saj ponudbe ustreznih delovnih mest praktino ni bilo. To dejstvo je e posebej vznemirjalo profesorja F. Termana iz stanfordske univerze. Ugotovil je, da lahko precej neobdelane zemlje v okolici univerz spremeni v privlano stanovanjsko sosesko, kjer bi se naselili najbolji tudenti, ki imajo podjetnike ideje, e jim bi Slike razlinih internet klientov: seveda za implementacijo teh idej priskrbel tudi brskalnikov, FTP strenikov, Telnet strenikov tvegan kapital. Najbolj vidna zgodba o uspehu tega programa je, da sta se tako pustila prepriati William Hewlett in David Packard. Hewlett-Packard je prvi visoko tehnoloko podjetje, ki ni zlezlo iz nedrij NASA programov ali vojake industrije. V letu 1951 so program razirili z izgradnjo tehnolokega parka Stanford Reserach Park, kjer so bile podjetnikom s tehnolokimi idejami ponujene pisarne po zelo nizkih in ugodnih cenah. V naslednjih letih so se tu naseljevali inenirji, pogosto diplomanti okolikih univerz, ki so zapuali obstojee delodajalce in odpirali lastna podjetja, predvsem na tehnolokem izroilu polprevodnikih vezij. Ob tem so nastajala tudi podjetja, ki so tehnolokim podjetjem nudila podporne storitve: trenje, organizacijo, raunovodstvo. Prostora za iritev poslovnih objektov je bilo v izobilju, rast pa je eksplodirala z naselitvijo sklada tveganega kapitala Kleiner Perkins v letu 1972 in prvo javno ponudbo delnic podjetja Apple (1980) v viini 1,3 milijard $. V zadnjem obdobju je vlogo kreativnega unievalca v preboju novih tehnolokih podjetij odigral internet.

4.3.3 Prispevek h gospodarski rasti

Majhna podjetja prispevajo h gospodarski rasti na dva pomembna naina: z izvozom oziroma nadomeanjem uvoza in z vijo investicijsko uinkovitostjo. Pomemben dejavnik, ki vpliva na potencial dolgorone rasti gospodarstva, je zmonost podjetij, da prodrejo na tuje trge. Izvozna usmerjenost in internacionalizacija je za majhna podjetja kljunega pomena, e hoejo rasti. Podjetja, ki ne izvaajo, so preve odvisna od nihanj na domaem trgu, predvsem pa omejena v rasti z velikostjo lokalnega trga. Podjetja, ki so internacionalizirana in izvaajo, so v povpreju bolj konkurenna od izkljuno lokalnih podjetij, saj so izpostavljena pravilom igre vejih trgih. Taka podjetja imajo posledino tudi bolji konkurenni poloaj na samem lokalnem trgu ob prihodu tujih podjetij na ta trg. Sprio enotnega

48

evropskega trga morajo biti torej sposobna tekmovati v irem evropskem kontekstu. Majhna podjetja prispevajo h gospodarski rasti tudi z nadomeanjem uvoza, oziroma nadomeanjem blaga in storitev, ki so bili prej uvoeni. S tem vplivajo tudi na vijo sektorsko strukturo in dinamiko, predvsem pa na raznolikost, ki jo imajo kupci na voljo. Zaradi veliko slabega dostopa do vseh oblik sredstev in virov so majhna podjetja dosti bolj uinkovita v izkorianju razpololjivih sredstev. Uinkovitost investicij majhnih podjetij je tako vija, oziroma z drugimi besedami, ob danih sredstev majhna podjetja navadno napravijo viji iznos ter s tem prispevajo k dinamini uinkovitosti gospodarstva. Drava lahko namre ob enakih razpololjivih virih raste hitreje, e je bolj uinkovita v izrabi teh investicij. Stopnjo rasti bruto domaega proizvoda neke drave lahko zapiemo kot zmnoek delea bruto investicij v domaem proizvodu in dodajnega proizvodnega koeficienta (Vahi, Buar, 1997). Gre torej za identiteto, ki pravi, da bo stopnja rasti toliko veja, kolikor veji bo dele investicij v BDP (I/Q) in kolikor veji bo dodajni proizvodni koeficient (IOCR). Kaj je ekonomski pomen IOCR? Iz opredelitve IOCR je razvidno, da prikazuje, koliko odstotnih tok bo znaala stopnja rasti, e znaa dele investicij en odstotek. Npr. IOCR = 0.2 pomeni, da bo pri enoodstotnem deleu investicij v BDP stopnja rasti 0.2 odstotka (0.2 x 1), pri 20 odstotnem deleu pa 4 odstotke (0.2 x 20). IOCR meri uinkovitost investicij, oziroma, kot temu reemo, dinamino uinkovitost gospodarstva. Povedano drugae, neka drava, ki ima npr. 6 odstotno stopnjo rasti in dele investicij v BDP 20%, ima vrednost IOCR 0.3, kar pomeni, da vsaka odstotna toka delea investicij v BDP prinese 0.3 odstotne toke rasti. Ali e drugae, drava, ki ima dele investicij v BDP 40 odstotkov in dodajni proizvodni koeficient 0.3, bo rasla 12% letno (Kitajska). Formula za izraun gospodarske rasti
gQ = IOCR * I Q

Oznake pomenijo. g = Q = I = dQ / Q gQ = (DQ/Q)/Q IOCR = I/Q = Do te enabe pridemo takole:

Stopnja rasti BDP Bruto investicije Stopnja rasti BDP Dodajni proizvodni koeficient Dele bruto investicij v BDP

dQ dQ I Q I gQ = = * = IOCR * I Q Q Q Q

49

4.3.4 Prispevek k velikostni strukturi podjetij

Ustanovitev majhnega podjetja pomeni zasaditev semena s potencialom, da iz njega zraste veliko podjetje. Empirini podatki iz razvitih in drav v razvoju kaejo, da le malo majhnih podjetij dejansko postane srednje velikih in velikih podjetij. Storey (1986) je v empirini raziskavi tako ugotovil, da je verjetnost, da novoustanovljeno majhno podjetje dejansko postane veliko podjetje manja od 1 %, saj kar 40 % podjetij preneha s poslovanjem v treh letih po ustanovitvi, nadaljnjih 40 % pa e v nadaljnjih petih letih (Timmons, 1990). Majhna podjetja pogosto ostajajo majhna zaradi osebnih razlogov ustanoviteljev, ki elijo zaradi nadzora nad podjetjem in svojim osebnim ivljenjem obdrati svoje podjetje majhno. V gospodarski strukturi so z vidika ukrepov vladne politike izjemnega pomena t.i. visokoletea podjetja (ang. high-flying winners), ki ustvarjajo nova delovna mesta (Westhead, 1995) z zdravo rastjo. e eno ali dve zelo uspeni majhni podjetji, ki v procesu rasti postaneta veliki, lahko delujeta kot nosilca regionalnega razvoja, zaradi ve razlogov. Okoli takih velikih podjetij se namre oblikuje mrea manjih podjetij, ki so v vlogi kooperantov, dobaviteljev in kupcev, kar vse ponovno poveuje sektorsko dinamiko in rast. Poleg tega so uspena majhna podjetja, ki so postala velika, vedno izjemno dober zgled in pozitivna motivacija za podjetnike, ki so eleli v procesu ustanavljanja. Na dejstvo, kakna je sicer optimalna struktura gospodarstva, ki omogoa optimalno rast, sicer vplivajo tudi druge zakonitosti, recimo panona sestava, velikost domaega trga, odprtost gospodarstva, doseen tehnoloki razvoj in e bi lahko natevali. Kljub temu empirini podatki iz razvitih drav potrjujejo intuitivno predvidevanja, da je za gospodarsko rast dobro imeti nekaj zelo monih domaih podjetij, okoli njih pa mnoico majhnih in srednjih podjetij.

4.4

Raven podjetnitva v Sloveniji

Raven podjetnike aktivnosti v Sloveniji in tudi v svetu sistematino spremlja neprofitno usmerjen raziskovalni konzorcij akademikov iz tevilnih svetovnih drav, ki letno pripravlja publikacijo podjetniki observatorij (Global Entrepreneurship Monitor). Raziskovalni program GEM se osredotoa na tri temeljne cilje: (a) ugotoviti razlike v podjetniki aktivnosti med posameznimi dravami, (b) odkriti dejavnike, ki vodijo k primerni ravni podjetnike aktivnosti in (c) predlagati ukrepe, ki bi lahko izboljali podjetniko aktivnost v dravi. Poleg te raziskave v okviru Evropske komisije v dravah lanicah Evropske unije poteka letni zajem podatkov majhnih in srednje velikih podjetij, ki so objavljeni v poroilu podjetniki observatorij. Medtem ko GEM meri podjetniki potencial (v populaciji, med fizinimi osebami) v doloenem okolju in s tem napoveduje raven podjetnike aktivnosti v prihodnje, se projekt podjetnikega observatorija osredotoa na zajem statistinih podatkov o e delujoih poslovnih subjektih. V Sloveniji je osrednja organizacija, ki zbira statistine podatke o poslovnih subjektih AJPES (Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Podatke po poslovnih subjektih se navadno spremlja po velikostnih razredih. Slovensko opredelitev velikostnih skupin podjetij podaja Zakon o gospodarskih drubah. V skladu z 51. lenom Zakona o gospodarskih drubah (Gospodarski vestnik, 1993) razvramo podjetja na majhne srednje in velike drube na podlagi naslednjih meril: tevila

50

zaposlenih, viine prihodkov, povprene vrednosti aktive po letnih raunovodskih izkazih v zadnjem poslovnem letu. Na podlagi tega zakona velja za malo podjetje tisto podjetje, ki izpolnjuje vsaj dva izmed naslednjih meril: (a) povpreno tevilo zaposlenih ne presega 50, (b) letni prihodki so manji od 280.000.000 SIT; (c) povprena vrednost aktive na zaetku in koncu poslovnega leta ne presega 140.000.000 SIT. Za srednje veliko drubo velja tista, ki jo lahko sicer uvrstimo med male, izpolnjuje pa vsaj dva od naslednjih meril: (a) povpreno tevilo zaposlenih ne presega 250; (b) letni prihodki so manji od 1.100.000.000 SIT in (c) povprena vrednost aktive na zaetku in koncu poslovnega leta ne presega 550.000.000 SIT. Za veliko drubo teje vsaka, ki presega vsaj dve merili iz prejnjega sklopa, v vsakem primeru pa se za velike drube tejejo banke, zavarovalne agencije in povezane drube, ki morajo sestavljati konsolidirane finanne izkaze. Mednarodno opredelitev velikostnih skupin podjetij podaja 23. Direktorat (Directorate-General XXIII) Evropske komisije (Enterprises in Europe, 1996, str. 16), ki razlikuje med naslednjimi skupinami: (a) neplaano osebje (0 zaposlenih); (b) zelo majhna podjetja (1-9 zaposlenih); (c) majhna podjetja (10-49 zaposlenih); (c) srednja podjetja (50-249 zaposlenih); (d) velika podjetja (nad 250 zaposlenih). Pri tem je treba dodati, da se opredelitve malega podjetja mono razlikujejo od drave do drave. V EU med mala in srednja velika podjetja (SME) tejejo vsa z manj kot 250 zaposlenimi, v ZDA pa na primer k malim in srednje velikim podjetjem tejejo vsa podjetja z manj kot 500 zaposlenimi, prihaja pa tudi do razlik med posameznimi sektorji dejavnosti. Raziskovalci kot merodajno kategorijo za razvranje podjetij navadno uporabljajo samo tevilo zaposlenih, saj je po velikostnih skupinah podjetij smiselno razvrati poslovne subjekte, ki so pravne osebe kot tudi fizine osebe (samostojne podjetnike). V ta namen loijo kategorije podjetij z 0 (ni) zaposlenimi, z 1 do 9 zaposlenimi, 10 do 49 zaposlenimi, 50 do 249 zaposlenimi in z 250 in ve zaposlenimi delavci. Podjetja z 0 do 9 zaposlenimi spadajo med mikro podjetja. Podjetja z 10 do 49 zaposlenimi so majhna podjetja. Podjetja s 50 do 249 zaposlenimi se uvrajo v kategorijo srednje velika podjetja. Podjetja z 250 in ve zaposlenimi so velika podjetja.

Poglavje povzeto po: Zapiski predavanj - Teorija podjetnitva 2005, specialistini tudij na Ekonomski fakulteti, avtorica doc. dr. Mateja Drnovek

51

5. P OJAV NE

OBL IK E P ODJ ET N IT VA

V nadaljevanju pribliamo dve, izrazito razlini obliki podjetnitva, to je korporacijsko podjetnitvo in druinsko podjetnitvo. Druinsko podjetnitvo razumemo kot obliko podjetnitva oziroma, tudi kot obliko malega gospodarstva e podjetnitvo povezujemo predvsem z nastankom novih podjetij. Druinska podjetja se od drugih podjetnikih oblik razlikujejo predvsem po tem, da v njih tevilni poslovni procesi potekajo drugae kot v nedruinskih podjetjih. Razlike so tako v vsakodnevnem vodenju podjetij kot tudi v nainu sprejemanja stratekih odloitev. V njih se poleg poslovnih izzivov pojavljajo e izzivi povezani z vzdrevanjem in ohranjanjem medosebnih odnosov med ustanovitelji in zaposlenimi v podjetju, ki so med seboj v tesnih sorodstvenih povezavah. Korporacijsko podjetnitvo zdruuje spremenjene vzorce poslovanja in koncepte v vejih organizacijah, ki so se morala prilagoditi spremembam v zunanjem in notranjem poslovnem okolju. V zadnjem asu najopazneje spremembe izhajajo iz globalizacije in z njo povezanega naraanje svetovne konkurence, trne razmere in pritisk za ohranjanje konkurennosti, razvoj kakovosti, znievanje strokov ter fleksibilno prilagajanje zahtevam porabnikov. Spremembe v notranjih okoljih podjetij izhajajo iz spremenjenih priakovanj zaposlenih v velikih sistemih zaradi v povpreju vije ravni znanja in ustvarjalnosti ter samoiniciativnosti. Zaposleni elijo imeti bolj aktivno vlogo v odloanju ter oblikovanju svojega delovnega okolja. V raziskovanju podjetnitva so raziskovalci tako preusmerili svoje zanimanje tudi v podjetnike aktivnosti v vejih organizacijah in s tem utemeljili koncept korporacijskega podjetnitva.

5.1

Podjetnitvo v obstojeih podjetjih

Tradicionalno enaimo podjetnitvo z osebnostno monimi posamezniki, ki sprejemajo odloitve v kontekstu svojih podjetij in za lasten raun. Globalizacija pa ni prinesla novih prilonosti izkljuno podjetnikom, ki lahko zaenjajo od zaetka, samostojno. Na radikalne spremembe v porabnikovih priakovanjih in preferencah so se zaeli odzivati tudi veliki sistemi. Vzvodi, ki so obstojea (veja) podjetja prisilili v nove vzorce poslovanja, so (Kampu Trop, 1996, str. 153): - Globalizacija, povezano naraanje svetovne konkurence, trne razmere in pritisk za ohranjanje konkurennosti, razvoj kakovosti, znievanje strokov ter fleksibilno prilagajanje zahtevam porabnikov. - Tehnoloka prisila, kot posledica znanstveno tehnine in informacijske revolucije v zadnjih dveh desetletjih prejnjega stoletja, je vnesla nove tehnologije, nove izdelke ter z njimi povezane poslovne procese in organizacijske pristope, metode vodenja ter upravljanja, kjer je poudarjena zahteva po odpravi hierarhije in vzpostavitvi bolj sploenih organizacijskih struktur, da se razpololjive resurse lahko uinkoviteje zaposli. - Priakovanja zaposlenih v velikih sistemih so se spremenila zaradi v povpreju vije ravni znanja in ustvarjalnosti ter samoiniciativnosti. Zaposleni elijo imeti bolj aktivno vlogo v odloanju ter oblikovanju svojega delovnega okolja.

52

V raziskovanju podjetnitva so raziskovalci tako preusmerili svoje zanimanje tudi v podjetnike aktivnosti v vejih organizacijah in s tem utemeljili koncept korporacijskega podjetnitva. Najvidneja pojavna oblika korporacijskega podjetnitva je notranje podjetnitvo. Notranje podjetnitvo je najbolj strukturiran pojavna oblika korporacijskega podjetnitva. Sovpadajo z razcvetom podjetnitva z ustanavljanjem majhnih samostojnih podjetnikih celic, so se na trne prilonosti odzivala tudi velika podjetja, predvsem z vnaanjem vije ravni fleksibilnosti. Z namenom poveanja konkurennosti so uprave najbolj prodornih podjetij lanom srednjega menedmenta, in tudi nije na hierarhini lestvici, ponudila monost pridobitve lastnitva nad organizacijskimi enotami, ki so jih vodili, z namenom, da bi e dodatno spodbudili njihovo uinkovitost. Spremembe, izhajajoe iz zunanjega okolja, ki spodbujajo razvoj notranjega podjetnitva (Antoni, Hisrich, 2001, str. 503-504): - Vija raven dinaminosti okolja - zaznavanje nestabilnosti in ponavljajoe se spremembe na trgu, na katerem deluje podjetje, notranji podjetniki dojemajo kot vir neizkorienih prilonosti. - Nove tehnoloke prilonosti - podjetja so na spremembe v dinaminem visoko tehnolokem okolju odgovarjala s podjetniko naravnanimi akcijami. - Zmanjevanje proizvodnih panog dejavnosti spodbudi podjetja k iskanju novih aktivnosti. - Spremenjene zahteve povpraevanja kupcev - poveano povpraevanje po novih izdelkih postane vir novih prilonosti, ki spodbuja notranje podjetnike k akciji. - Rast konkurennosti in tekme med podjetji - podjetja so se prisiljena odzivati na konkurenno ponudbo tekmecev, pri emer je notranje podjetnitvo pomemben vir izboljevanja ponudbe.

5.1.1 Pregled opredelitev notranjega podjetnitva

Pojav notranjega podjetnitva je danes vseprisoten in v srediu raziskovalne pozornosti. Gifford Pinchot je raziskovalno prvi uvedel izraz notranje podjetnitvo (ang. intrapreneurship), s katerim je opisal menederje znotraj velikih organizacij, ki spreminjajo podjetnike zamisli v donosno realnost znotraj vejih podjetij. V nadaljevanju navajamo e nekaj predelitev notranjega podjetnitva izbranih drugih avtorjev, ki vsaj po svoje osvetlijo pojav: Pinchot (1985): Notranje podjetnitvo je pomembna sprememba in gibanje v podjetjih, ki imajo dovolj kapitala, a so neuinkovita zaradi poglobljenih birokratskih struktur, ki zavirajo inovativne procese. Pomeni tudi razvoj podjetnikega duha in podjetnike kulture v vejih podjetjih ter s tem spodbudo organizacijskim inovacijam. Hisrich in Peters (1992): Notranje podjetnitvo je nain spodbujanja razvoja lovekega kapitala v vejem podjetju. Pomeni zaupanje v druganost, ki vodi do konkurennih prednosti, rasti in vzdrnega poslovnega uspeha. Za velika podjetja je notranje podjetnitvo nuja, saj se sicer nevarnost odhoda najbolj perspektivnih sodelavcev, mono povea. S tem je organizacija obsojena na nazadovanje in dokonen propad.

53

Block in MacMillan (1993): Koncept notranjega podjetnitva opisuje poslovno politiko podjetja, s katero podjetja spodbujajo inovativnost zaposlenih, selekcijske procese za izbor najboljih, da bi okoli njih organizirali podjetnike skupine ter jim pomagali pri njihovem uresnievanju. Dollinger (1995): Notranje podjetnitvo je razvoj znotraj velike organizacije, notranjih trgov in relativno majhnih avtonomnih poslovnih enot, ki proizvajajo proizvode, storitve ali tehnologije, ter izkoriajo obstojee resurse podjetja izven ustaljenih organizacijskih procesov. Za veliko podjetje pomeni novost za prihodnost ter popolno slovo od preteklosti. To je podjetnitvo v okolju velikega podjetja. Antoni (2000): Notranje podjetnitvo v veliki organizaciji pomeni naslednje razsenosti: nove projekte v podjetju, nove organizacijske enote in podjetja pod okriljem matinega, tehnoloke inovacije, inovacije izdelkov, storitev ter poslovnih procesov; samoprenovo neprestano obnavljanje celotne organizacije ter prevzemanje tveganja s proaktivnostjo. Dinamika in vse prisotnost notranje podjetnikega procesa se od podjetja do podjetja razlikuje, vendar bi ga lahko v splonem zaokroili v naslednje faze: - generiranje ideje, - vrednotenje in presoja konceptov, - oblikovanje in ocenjevanje prototipa, - izdelava in testiranje prototipa, - konno oblikovanje in izdelava pilotske serije ter - razvoj novih projektov. Z uvajanjem notranjega podjetnitva se spreminja organizacijska oblika podjetja, saj to prehaja od hierarhine (vertikalna linijska organiziranost, funkcionalna organiziranost po oddelkih) v sploene, matrine oblike organiziranosti.

5.1.2 Koristi, ki jih prinaa notranje podjetnitvo posameznikom in podjetjem

Za uspeen razvoj notranjega podjetnitva morajo biti njegove koristi povsem jasne, tako za posameznik, notranjega podjetnika kot tudi za organizacijo, v kateri deluje. Neposredne koristi, ki jih ima podjetje, ki uvaja in podpira kulturo notranjega podjetnitva, je mo strniti v: - irjenje in rast organizacije, s pomojo razvoja novih proizvodov in storitev. - Razvoj delovne sile, ki zagotavlja vzdrno konkurennost podjetja. - Ustvarjanje notranje klime, ki pritegne sposobne ljudi in pomaga motivirati in zadrati kakovostne in usposobljene kadre. Posredna korist, ki jo ima podjetje je v vzpostavljanju okolja in kulture, ki pritegne uspene in ustvarjalne posameznike, ki bi sicer najverjetneje zapustili podjetje ter poiskali podjetnike prilonost drugje. Ljudje loveki viri so v globalnem svetu spoznani za kljuen dejavnik uspeha, tako majhnih kot tudi velikih podjetij.

54

Koristi, ki jih imajo od uvajanja notranjega podjetnitva posamezniki: Notranji podjetniki imajo pri tem monost uporabe poslovne infrastrukture, obstojee prodajne mree in finanno stabilnost podjetja, v katerem delujejo, kar jim omogoa precejnjo prednost pred posamezniki, ki delujejo kot samostojni podjetniki in elijo svoje podjetnike ideje uresniiti v lastnem podjetju (Pinchot, 1985, str. 5). Neposredne koristi, ki jih ima posameznik so povezane predvsem s pridobivanjem spotovanja, tako v organizaciji, kakor tudi izven nje, finanno nagrado in napredovanjem v profesionalni karieri. Razvijanje okolja za notranje podjetnitvo Uvajanje notranjega podjetnitva, ki predvideva popolnoma spremenjen nain obnaanja in delovanja velikega podjetja, je strukturiran proces. Koraki, ki so potrebni za prilagoditev notranjega podjetnitva konceptu korporacij (Pinchot, 1982): - Opredelitev organizacijske kulture in podpornega kontrolnega sistema, ki ne ovira inovacij. - Opredelitev ciljev inovacij. - Prepoznavanje notranjih podjetnikov in projektov. - Notranje podjetnike usmerjati v razumevanje njihove vloge in discipline pri oblikovanju njihovega poslovnega narta. - Notranje podjetnike usposabljati za realizacijo poslovne prilonosti. Uvajanje notranjega podjetnitva v kontekst veje organizacije je izjemno zahteven projekt, in tevilna velika podjetja so si ob tem e polomila zobe, saj izziv, ki ga vnaa notranje podjetnitvo za veliko podjetje lahko primerjamo z izzivom, s katerim se srea slon, ki se eli nauiti drsati na ledu. Omejitve notranjega podjetnitva Notranje podjetnitvo pa seveda ne prinaa odgovora na prav vse teave. Notranje podjetnitvo vasih ni povsem zaelena aktivnost: - Notranje podjetnitvo bolj spada v kontekst vejih kot manjih podjetij. Tako kot na zunanjih trgih deluje zakon ekonomije obsega, velja za notranje trge. e organizacija ni zadosti velika, potem verjetno z vidika uinkovitosti ni ve utemeljeno, da ve skupin izvaja enake aktivnosti. - Notranje podjetnitvo je pomembno predvsem z vidika sekundarnih kot primarnih stratekih aktivnosti. - Notranje podjetnitvo je primerno predvsem za tiste aktivnosti, ki so vsaj delno lahko izvedene znotraj organizacije. Notranje podjetnitvo ni primerno za aktivnosti, ki se jih sicer izloa, daje v podizvajanje. Notranje podjetnitvo daje fleksibilnost v smislu, da so doloene aktivnosti e vedno ohranjene znotraj hie, ob tem da sodelujejo tudi zunanji dobavitelji. - Notranje podjetnitvo je bolj uspeno v hitro kot poasi se spreminjajoih okoljih. Notranje podjetnitvo omogoa hiter odziv spremembam in njegova kljuna prednost je, da premoa ovire, povezane z dolgoronim planiranjem velikih sistemov. - Podvajanja. Tudi v vejih organizacijah lahko pride do podvajanj. Premisliti je treba ali so koristi od inovacij, ki izhajajo iz notranjega podjetnitva dejansko vije od strokov in neoptimalne izrabe resursov zaradi podvajanja. - Pravne omejitve. Za posamezne aktivnosti, ki bi lahko postale predmet notranjega podjetnitva, obstajajo pravne omejitev.

55

5.2

Druinsko podjetnitvo

Druinsko podjetnitvo razumemo kot obliko podjetnitva oziroma, tudi kot obliko malega gospodarstva, e podjetnitvo povezujemo predvsem z nastankom novih podjetij. Paradigmo, da za druinska podjetja veljajo predvsem mala podjetja, v katerih delata zakonca, otroci, pa ima pomagajo, skua ovrei precej avtorjev. Pottker (1992) navaja tevilna, svetovno razirjena podjetja, ki naj bi bila druinska podjetja, oziroma so se kot taka javno razglaala: Playboy Enterprises, Harley-Davidson, Levi Strauss & Co., Ford, Procter & Gamble, DuPont, Wendy's International so podjetja s koreninami v ZDA. Lank (1991) ugotavlja, da jih je precej tudi v Evropi: BMW, Lego, Tetra Pak, Sainsbury, Bata, Guiness, Benetton, Fiat, Mercedes-Benz, Marks & Spencers, najdemo pa jih tudi v popolnoma druganem kulturnem okolju (Chua, 1999), na primer Mitsubishi (Azija) itd. Pojem druinskega podjetja je torej mogoe raziriti celo na svetovne gigante, vendar se pri tem pojavi vpraanje po katerih kriterijih neko podjetja lahko tejemo kot druinsko. Ker velikih druinskih podjetij v Sloveniji zaenkrat e nimamo, pojem druinskega podjetja razumemo bolj v tradicionalnem smislu, torej kot mala in srednja podjetja, katerih dolgoroni obstoj je v mnogih primerih odvisen prav od sposobnosti druin, ki imajo pogosto veinske delee, da uspeno upravljajo predvsem vpraanji prenosa lastnitva in upravljanja na naslednjo generacijo (Corbetta, 2003).

5.2.1 Opredelitev druinskega podjetnitva

Ustanovitev novega podjetja je pogojena s podjetnikimi lastnostmi posameznika in okoljem, v katerem novo podjetje nastaja, zato je odloitev za podjetnitvo vpraanje osebne strategije ustanovitelja in pogosto tudi druinske strategije, saj tako podjetje postane glavni vir dohodkov za preivljanje druine. Lastnosti in sposobnosti ustanovitelja v primerih, ko ustanovitelj e ima svojo druino, postajajo e bolj usodne in nujno vplivajo na nain delovanja podjetja (Littunen in Hyrsky, 2000). Dosedanja teoretina raziskovanja podjetnitva so se od Schumpetra naprej ukvarjala predvsem z dejavniki uspenega zagona podjetja, prave strategije in upravljanja rasti, raziskovalci pa si niso dali opraviti z vpraanjem, kaj se zgodi s podjetnikom, potem ko za njegovo podjetje lahko reemo, da je uspeno. Zanimanje veine strokovnjakov za podjetnika in njegovo kariero v tej toki usahne, po drugi strani pa raziskovalce druinskega podjetnitva zanima predvsem vpraanje, kaj se dogaja s podjetniki po koncu njihove kariere. Zato postane kljuno vpraanje nasledstva, tako z vidika upravljanja kot tudi lastnitva. Povezavo med podjetnitvom kot procesom in fenomenom druinskega podjetja lahko najdemo v naslednjih dejavnikih (Dyer in Handler, 1994): - vpliv primarne druine na podjetnike lastnosti posameznika, - vpletenost in podpora druine pri podjetnikih zaetkih, - zaposlovanje druinskih lanov v novih podjetjih in - vpletenost druinskih lanov v lastniko strukturo in prenos upravljanja.

56

Druinsko podjetnitvo razumemo torej kot eno od oblik podjetnitva. Mnogi podjemi e zanejo ali nekega dne postanejo druinska podjetja, vsekakor pa ima druina moan vpliv na podjetniki zaetek (Matthews in Moser, 1995). Bygrave (1994) celo pravi, da je zelo teko postati podjetnik, e si star 45 let, poroen, z dvema otrokoma v srednji oli, posojilom za hio in avto, na drugi strani pa z varno in solidno plaano slubo. Kljuno v druinskih podjetjih je spoznanje, da v njih tevilni poslovni procesi potekajo drugae kot v nedruinskih podjetjih. Razlike so tako v vsakodnevnem vodenju podjetij kot tudi v nainu sprejemanja stratekih odloitev. V njih se poleg poslovnih izzivov pojavljajo posamezniki, ki so med seboj v sorodstveni povezavi: zakonski partnerji, bratje in sestre, sinovi in here. Vkljueni so zakonski partnerji in ire sorodstvo, tudi zakonci otrok oziroma naslednikov (Buchholz et al., 1999). Ve generacij v druinskem podjetju prinaa dodatno dimenzijo dinamike, ki je pogojena z razlinimi ivljenjskimi ambicijami stareje in mlaje generacije, in razlinimi stili vodenja, kar ima za posledico pogosta konfliktna stanja (Boyd et al., 1999). Ta so vekrat povezana tudi z negotovo prihodnostjo naslednikov druinskega podjetja, katere razlog je predvsem pomanjkanje trdnega nartovanja prehoda druinskega podjetja v naslednjo generacijo (Frese et al., 2000). Prav zadnje je obiajna teava druinskih podjetij v razlinih kulturnih okoljih (Stavrou in Winslow, 1996). Tradicionalni teoretini modeli, na podlagi katerih temeljijo tevilne raziskave, predpostavljajo dva sistema, ki sta med seboj naravno loena oziroma nezdruljiva (Ibrahim in Ellis, 1994): druino in podjetje. S tega zornega kota je podjetje usmerjeno v objektivne rezultate, odloitve pa temeljijo na priakovanju poveanega iznosa. Druine temeljijo na ustvih, kar ima za posledico ustveno funkcioniranje. Medtem ko naj bi bila glavna podjetnika motivacija v skladu s klasino ekonomsko teorijo pridobivanje dobika, druino motivirajo bioloki imperativi in socialne norme). Slika 14: Model treh krogov druinskega podjetja

57

Model druinskega podjetja (Benson et al., 1990) tako sestavljata dva kroga, ki simbolizirata druino in podjetje, kljuna pa je povrina prekrivanja obeh krogov. Model sta s tretjim krogom, ki predstavlja posameznike - lastnike podjetja razirila Davis in Tagiuri (1989), kot ga prikazuje Slika 12. Prepoznavne lastnosti druinskih podjetij naj bi bile po njunem mnenju posledica vkljuenosti posameznikov v eni, dveh ali treh prepletajoih se skupinah: v druini, v menedmentu in med lastniki. Te lastnosti (hkratne simultane vloge posameznikov, skupna identiteta, skupna preteklost, ustvena vpletenost, skupen nain izraanja in zavzetost za podjetje ter simbolien pomen druinskega podjetja) so tako prednosti kot tudi slabosti druinskih podjetij. Prouevanje druinskega podjetnitva je staro vsaj trideset let, posebna pozornost mu je namenjena v zadnjih petnajstih letih. eprav se je raziskovanje zaelo v ZDA, so tudije o druinskih podjetjih po znani bibliografiji objavili v ve kot tridesetih dravah, verjetno pa e ve. Veina tudij v letih od 1985 do 1995 se je ukvarjala s problematiko dolgo in kratkoronega preivetja druinskih podjetij, kar ni presenetljivo, e upotevamo ugotovitve, ki so si podobne na vseh estih kontinentih: samo ena tretjina druinskih podjetij preivi prehod v drugo generacijo, samo ena sedmina pa v tretjo (Leach, 1993). Tudi sicer je smrtnost druinskih podjetij velika (Wortman, 1995). Del raziskav je kasneje el v smeri razkrivanja makroekonomskega pomena druinskih podjetij za posamezno gospodarstvo, predvsem z namenom nartovanja na podroju ustvarjanja podpornega okolja za (druinsko) podjetnitvo. Pri tem se je seveda ves as pojavljal problem opredelitve druinskega podjetja (Handler, 1989). Wortman (1995) poroa, da je v svojem raziskovalnem delu natel e ve kot 20 bolj ali manj razlinih opredelitev druinskega podjetja, kar ima za posledico, da so ugotovitve za posamezna gospodarstva lahko zelo razline, vpraljive pa so tudi metodologije ugotavljanja razlinih podatkov. Tako iz najbolj verodostojne raziskave na tem podroju (Shanker in Astrachan, 1995) prihaja podatek, da v ZDA druinska podjetja prispevajo 49 % k bruto domaemu proizvodu in ustvarijo 78 % novih zaposlitev.

Poglavje povzeto po: Zapiski predavanj - Teorija podjetnitva 2005, specialistini tudij na Ekonomski fakulteti, avtorica doc. dr. Mateja Drnovek in dr. Jaka Vadnjal.

58

6. P OSL OVN O

N A RTOVANJ E

V nadaljevanju poglavij bomo skozi predstavitev osnovne tehnike poslovnega nartovanja, to je poslovnega narta, razloili tudi osnovne prvine poslovnega procesa v podjetju, ki jih morajo poznati in razumeti inenirji. S poslovnim nartom podjetniki nartujejo svojo poslovno aktivnost od ideje do podjetja in konnega cilja poslovanja, ki je v trni ekonomiji dobiek. Temeljni razlog za pripravljanje poslovnih nartov je pri veini podjetnikov zagotavljanje kapitala, saj investitorji, banke in upravitelji skladov tveganega kapitala zahtevajo pisno opredelitev podjetnike prilonosti. Hkrati pa podjetnik oziroma podjetnika skupina dovolj natanno oceni svojo poslovno zamisel, njene prednosti in slabosti ter se lahko izogne dragim napakam. Poslovni nart je pisni dokument, ki povzame poslovno prilonost ter opredeli in razlono prikae, kako bo skupina podjetnikov zaznano poslovno prilonost uresniila (Timmons, 1990, str. 329). Poslovni nart je torej nain preverjanja podjetnike ideje, v katerem podjetnik na sistematien nain preveri, ali je ideja trno, finanno in organizacijsko dovolj zrela, da jo lahko obravnavamo kot poslovno prilonost. Na podlagi poslovnega narta se podjetnik odloi, ali je smiselno ustanoviti lastno podjetje. Poslovni nart je pisni dokument, v katerem podjetnik jasno opredeli svoje poslovne cilje ter opredeli strategije, s katerimi namerava te cilje dosei. Pri pisanju poslovnega narta je smiselno izbrati doloeno strukturo in se je tudi drati, saj smo lahko le na ta nain prepriani, da so v poslovnem nartu zajeta vsa podroja, ki so pomembna za vrednotenje poslovne prilonosti. Razlini avtorji ponujajo bolj ali manj podobne strukture poslovnih nartov. Tu bomo posamezne teme poslovnega narta obdelovali po strukturi, ki jo predlaga Jeffrey A. Timmons. Struktura poslovnega narta po Timmons-u (1990): 1. Povzetek za vodstvo 2. Panoga dejavnosti, podjetje, proizvodi in storitve 3. Trna raziskava in analiza 4. Ekonomika poslovanja podjetja 5. Nart trenja 6. Nart dizajna in razvoja 7. Proizvodni in storitveni nart 8. Vodstvena skupina in kadri 9. Terminski nart 10. Kritina tveganja in izzivi 11. Finanni nart 12. Pridobivanje in upravljanje z viri 13. Preglednice in finanni prikazi 14. Dodatki

59

7. PAN OGA
S TOR ITV E

D EJ AVN OS T I , P OD JE TJ E , PR OIZV OD I IN

Cilj tega poglavja je vpeljati bralca (investitorja) v kontekst, v okviru katerega lahko razume vse tisto, kar boste v poslovnem nartu pojasnjevali glede proizvoda in trga. Ta del mora jasno predstaviti poslovno podroje, na katerem bo podjetje delovalo, proizvod, ki ga boste ponujali na trgu, znailnosti vae industrijske panoge in prilonosti, ki se ponujajo pri prodaji vaega proizvoda. V tem delu je smiselno opredeliti vizijo, cilje in naloge, ki jih bo podjetje izvajalo ter akcijske narte za dosego posameznih ciljev.

7.1

Podjetje

Pri opredeljevanju podjetja je smiselno najprej navesti firmo podjetja, glavno dejavnost, s katero se bo podjetje ukvarjalo, in pravno organizacijsko obliko. Navedite, kje bo sede podjetja ter okviren ali natanen datum registracije podjetja. Navedite ustanovitelje podjetja in opredelite, ali obstajajo kakrnekoli ovire za poslovanje vaega podjetja v izbrani dejavnosti. Pri registraciji lahko podjetje oziroma ustanovitelji podjetja navedejo ve razlinih dejavnosti, s katerimi se bodo v prihodnosti ukvarjali. Razmislite, katera bo glavna dejavnost podjetja, katere bodo stranske dejavnosti podjetja in katere dejavnosti bi lahko bile pomembne za podjetje v prihodnje. Z dovolj iroko in premiljeno registracijo dejavnosti se boste izognili dodatnim postopkom ob morebitni raziritvi posla. Dve najpogosteji pravno organizacijski obliki, primerni za manje podjetje, sta druba z omejeno odgovornostjo in pa oblika samostojnega podjetnika. Druba z omejeno odgovornostjo je druba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vloki drubenikov. Vrednost vlokov je lahko razlina. Na podlagi osnovnega vloka in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu pridobi drubenik svoj poslovni dele. Za obveznosti drube z omejeno odgovornostjo drubeniki osebno ne odgovarjajo, odgovarjajo le do viine njihovega vloka v podjetje. Drubo se ustanovi s pogodbo, ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, podpiejo pa jo vsi drubeniki in mora vsebovati vse toke, ki so opredeljene v Zakonu o gospodarskih drubah v 409. lenu. Osnovni kapital podjetja je lahko vloen v obliki denarnega in stvarnega vloka, pri emer mora biti vsaj tretjina vloka v denarju. Kot stvarni vloek se lahko zagotovijo preminine in nepreminine, pravice in podjetje ali del podjetja. Drubeniki imajo pravico do delea pri dobiku, ki se deli sorazmerno z viino poslovnih deleev, e drubena pogodba ne doloa drugae. Samostojni podjetnik posameznik je fizina oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izkljuno dejavnost. Podjetnik odgovarja za vse svoje obveznosti s svojim premoenjem. Firma podjetnika vsebuje poleg oznabe dejavnosti in dodatnih sestavin tudi ime in priimek podjetnika ter skrajano oznabo, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.). Podjetnik lahko zane opravljati dejavnost na podlagi priglasitve pri

60

organu, pristojnem za javne prihodke, pri katerem priglasi tudi prenehanje poslovanja. Podjetnik mora vsaj tri mesece pred priglasitvijo prenehanja poslovanja na primeren nain objaviti, da bo prenehal poslovati, ter ob tem navesti tudi dan prenehanja poslovanja.

7.2

Panoga dejavnosti

Poznavanje panoge dejavnosti, v kateri podjetje deluje, je neprecenljivo za pripravo dobrega poslovnega narta. Dogajanja v posamezni panogi, tevilo akterjev ter njihova mo nam lahko zelo pomagajo tudi pri predvidevanju, kako se bomo na trgu obnaali mi. e je podjetje s podobno dejavnostjo, kot je naa, na trgu ravno propadlo, je pomembno analizirati vzroke za propad. Pomembno je poznati trende v panogi ter napovedati, kakni bodo v prihodnosti. Npr. nekdo, ki bo izdeloval klasine raunalnike zaslone, ne more priakovati, da se bo v prihodnosti iril in poveeval svojo proizvodnjo, ker se nadomeajo z LCD zasloni. Opredelite panogo, v kateri deluje vae podjetje, in ifro vae panoge po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD). SKD ifre lahko najdete na naslovu: http://www.stat.si/klasje/klasje.asp. Podjetje pa klasificirate s tako imenovano TOP DOWN metodo, ki si jo lahko ogledate v primeru. Poznavanje teh ifer je pomembno, saj na podlagi le-teh lahko pridobite podatke o panogi, o trendih v panogi, o vaih konkurentih baze podatkov so namre v veliki meri organizirane po tej klasifikaciji. V mnogih primerih je panoga preirok pojem, zato skuajte definirati oje segmente, v katerih bo delovalo vae podjetje, ali pa celo skupine oziroma podskupine dejavnosti po klasifikaciji dejavnosti. Poskuajte im podrobneje predstaviti sedanje stanje v panogi in kakne so napovedi za to panogo dejavnosti. Bodite pozorni na nove proizvode v panogi in kakna so najbolj verjetna prihodnja dogajanja na tem podroju. Zasienost oziroma koncentracija panoge je prav tako pomembna. Ugotoviti je treba v kolikni meri obstojei akterji v panogi e zadovoljujejo potrebe porabnikov. Ugotoviti moramo tudi, kakne so monosti nadaljnjega razvoja, kaj se bo dogajalo s potrebami porabnikov v prihodnosti ter kako jih bomo zadovoljevali. Zelo pomemben je iri pogled v prihodnost. Zanima nas, kateri dejavniki in procesi v prihodnosti bi lahko vplivali na porabnike, da bodo bolj/manj kupovali nae izdelke. Panogo moramo analizirati z omi neprizadetega zunanjega opazovalca, ne pa govoriti o naih nartih. Priakovati, da podjetje ne bo imelo konkurence na doloenih trgih, je nesmiselno. Konkurenca vedno obstaja. e se nam v nekem trenutku zdi, da e ni prisotna na trgu, lahko priakujemo njen skorajnji vstop. e neko prilonost vidimo mi, zakaj je ne bi videl tudi nekdo drug? e s tem, da bomo vstopili v neko panogo in pokazali, da nam gre dobro, bomo v panogo privabili konkurenco, zato je nujno ves as opazovati konkurenco ter stanje na trgu in iskati naine, kako bomo ostali korak pred njimi. Konkurenca smo lahko tudi sami sebi. Zelo znan je primer podjetja British Airways, ki je zaradi upada tevila strank, ki so se odloale za poceni letalske drube (npr. RyanAir), ustanovil svoje herinsko podjetje, ki je bilo neposredna konkurenca poceni drubam. Kaj se je zgodilo? eprav je sprva kazalo, da je panoga, kjer je podjetje delovalo, e nezasiena in da bo na ta nain podjetje pridobilo veliko

61

novih strank, so bile nove stranke herinskega podjetja le ljudje, ki bi tudi drugae leteli z British Airways. Tako se investicija ni niti najmanj splaala.

7.2.1 Kvalitativna analiza panoge dejavnosti

V kvalitativni analizi panoge lahko uporabimo Porterjev pristop petih sil konkurennosti. Imenuje se Porterjev diamant in analizira okolje v katerem podjetje deluje. Sestavine Porterjevega diamanta so naslednje (Porter, 1998, str. 77): Razmere na strani proizvodnih dejavnikov (razpololjivi faktorji v dravi vkljuujejo naravne vire in ustvarjene faktorje). Po Porterju razpololjivost proizvodnih faktorjev ni zadosten pogoj za uspenost podjetij, ampak je bistvena uinkovitost njihove uporabe. Konkurenne prednosti, ki jih imajo podjetja v visoko razvitem gospodarstvu, morajo izhajati iz visoko specializiranih proizvodnih faktorjev, kot so visoko izobraena delovna sila in tehnoloka dovrenost, ne pa iz cenenih surovin in delovne sile. Zahtevneji proizvodni faktorji so redki, teko jih je posnemati in zahtevajo nenehne investicije v razvoj. Podjetja z njihovo pomojo ustvarjajo zelo diferencirane proizvode, s katerimi lahko ustvarjajo vijo dodano vrednost in s tem konkurirajo na globalnem trgu. Razmere na strani povpraevanja (narava domaega povpraevanja po proizvodih in storitvah ter stopnja sofisticiranosti kupcev). Bolj kot obseg domaega povpraevanja je pomembna njegova kakovost, saj so glede na znailnosti domaega povpraevanja podjetja pod pritiskom stalnih izboljav in inovacij. Mnogo laje in ceneje je zaznati in razumeti potrebe kupcev na domaem trgu, kjer so impulzi neposredni, kot na tujih trgih. Drave tako pridobijo konkurenne prednosti v tistih panogah, kjer domae povpraevanje e vnaprej odraa potrebe tujih kupcev in sili podjetja, da hitreje razvijajo bolj prefinjene konkurenne prednosti od tujih konkurentov. Obstoj in struktura sorodnih in podpornih panog. Prisotnost podpornih panog (podporna panoga je tista, ki za podjetja v drugi panogi dejavnosti priskrbi sestavne dele, surovine, ki vstopajo v proizvodni proces), ki so mednarodno konkurenne, obutno pripomore k oblikovanju in vzdrevanju prednosti, saj omogoa hiter dostop do uinkovitih in cenovno ustreznih proizvodnih faktorjev. e pomembneja pa je njihova vloga pri inovacijah in nadgradnji proizvodov, saj omogoajo skupen razvoj in uporabo tehnologije, hiter prenos znanja in informacij ter izmenjavo idej. Struktura in strategija podjetij ter konkurenca na domaem trgu (domaa konkurenca med podjetji ter pogoji ustvarjanja, organiziranja in vodenja podjetij). Konkurennost posamezne panoge je predvsem posledica ujemanja strategije podjetij z naini vodenja in organizacije, ki so konkurenne v tej panogi v mednarodnem merilu. Razvita in intenzivna domaa konkurenca dviguje produktivnost gospodarstva in sili podjetja k poveanju realizacije skozi izvoz. e so podjetja e doma prisiljena oblikovati prednosti, jih lahko uspeno prenaajo na tuje trge. Domaa konkurenca je tako zaradi svojega spodbudnega uinka, ki ga ima na druge, najpomembneja od vseh sestavin diamanta.

62

Osnovnim dejavnikom Porter dodaja e dve zunanji spremenljivki, nakljuja in vlado, obe pa lahko pomembno vplivata na ustvarjanje ustreznih pogojev oblikovanja prednosti na nivoju podjetij. Vlada igra pri gospodarskem razvoju pomembno vlogo zaradi svojega vpliva na vse segmente poslovnega okolja. Z zagotavljanjem ustrezne infrastrukture in izobraevalnega sistema v dravi vpliva na dostopnost proizvodnih dejavnikov. Z regulatornimi ukrepi, zakoni za zaito porabnikov in dravnimi nakupi vpliva na stanje domaega povpraevanja. Razlini birokratski postopki pri ustanavljanju podjetij, protimonopolna politika in razvitost finannih trgov vplivajo na razvitost trne konkurence. Drava je sicer nujni oblikovalec ustreznih infrastrukturnih in razvojnih pogojev za dvig konkurennosti, ne pa tudi konkurennosti same, saj to dosegajo podjetja na podlagi pridobivanja konkurennih prednosti na trgu. Po mnenju Porterja naloge vlade obsegajo: pomo pri ustvarjanju specializiranih proizvodnih faktorjev, dosledno spodbujanje varnostnih in okoljevarstvenih standardov, spodbujanje investicij v loveke sposobnosti, inovacije ter deregulacija in spodbujanje konkurence znotraj gospodarstva. e povzamemo, analiza Porterjevega diamanta obsega naslednje toke: vstopanje novih konkurentov v panogo, nevarnost zamenjave proizvodov oziroma storitev, pogajalska mo kupcev, pogajalska mo dobaviteljev, konkurennosti med obstojeimi konkurenti v panogi. V poslovnem nartu lahko uporabimo te izraze, ki se veinoma prekrivajo z zgoraj natetimi opisi, le terminologija se nekoliko razlikuje. Poleg privlanosti panoge z vidika Porterjevega pristopa petih sil konkurennosti opredelite tudi: Kdo so kljuni subjekti na trgu panoge: proizvajalci, konkurenti, kupci in dobavitelji in kakna je pogajalska mo posameznega subjekta. Kateri so temeljni dejavniki uspeha v panogi (fleksibilnost pri zadovoljevanju potreb kupcev, sposobnost preivetja v cenovnih vojnah med konkurenti, sodelovanje s cenovno ugodnimi dobavitelji, irok splet ponujenih proizvodov in storitev, lojalnost kupcev, ipd.). Kako je panoga odvisna od konjukturnih in sezonskih nihanj (npr. sezonska narava doloenih portnih pripomokov, daril, hrane, ipd). Kakni so obstojei trendi v panogi (moda, okusi) in kakna so prihodnja priakovanja. Kako je panoga obutljiva na tehnoloke spremembe. Kaken je vpliv dravne regulativne dejavnosti na panogo.

7.2.2 Kvantitativna analiza panoge dejavnosti

Panogo dejavnosti lahko analizirate tudi s pomojo izrauna kazalcev uspenosti poslovanja obstojeih podjetij v vai panogi dejavnosti. Kazalce uspenosti poslovanja izraunavamo na osnovi finannih podatkov podjetij.

63

Pri izraunu kazalcev si lahko pomagate s podatki, ki jih dobite na poslovnem spletu GVIN: http://www.gvin.com/, do katerega lahko dostopate iz raunalnikov, ki so v IZ mrei EF. Zelo pomembno je, da znamo kazalnike v poslovnem nartu tudi ustrezno razloiti in da se zavedamo, kaj posamezen kazalnik pomeni. Kazalci uspenosti poslovanja, ki jih lahko izraunavate, so: K1. Povpreni dobiek na podjetje
Kazalec nam kae, kakni so povpreni dobiki v panogi, ki jo prouujemo.

K2. Povprena sredstva na podjetje

Kazalec nam pove, kolikna so povprena celotna sredstva znailna za prouevano panogo.

K3. Povpreni prihodek na podjetje

Kazalec nam kae, kolikni so povpreni prihodki v prouevani panogi.

K4. Povpreno tevilo zaposlenih

Kazalec nam prikazuje, koliko je v povpreju zaposlenih v podjetju v prouevani panogi.

K5. Povprena sredstva na zaposlenega

V izraunu kazalca uporabimo povpreno vrednost sredstev v obdobju, ki jo izraunamo kot povpreje vsote vrednosti sredstev na zaetku obdobja (t0) in vrednosti sredstev na koncu obdobja (t1).

64

K6. Povpreni prihodek na zaposlenega

K7. Povpreni dobiek na zaposlenega

Kazalnik pove, koliken znesek istega dobika oziroma koliken znesek iste izgube je bil v gospodarski drubi ugotovljen na posameznega zaposlenega. Pri presoji tega kazalnika je potrebno upotevati, da je isti dobiek lahko zmanjan za znesek izgube iz prejnjih let, ki poveuje skupne odhodke. Gospodarska druba je poslovno uspeneja, e izkazuje isti dobiek in je vrednost tega kazalnika im vija (pozitivna). Vrednost tega kazalnika je odvisna od dejavnosti, ki je lahko delovno ali kapitalno intenzivna. Presoja vrednosti tega kazalnika pa celo med gospodarskimi drubami v isti dejavnosti ni zanesljiva. e gospodarska druba ali dejavnost nista poslovali pozitivno ima vrednost tega kazalnika negativni predznak.

K8. Stopnja zadolenosti

Kazalec stopnje zadolenosti prikazuje strukturo virov financiranja. V primeru, da je izraunani kazalec 0,58 to pomeni, da je 58 % celotnih sredstev financirano s pomojo tujih sredstev, 42 % pa je lastnih sredstev.

K9. Stopnja kapitalizacije

K10. Dolg/kapital

Kazalnik kae nain financiranja podjetja (ali se podjetje financira iz lastnih ali tujih sredstev). Nija kot je vrednost kazalnika, vejo finanno mo ima podjetje.

K11. Prihodek/aktiva (sredstva)

Kazalec prikazuje, koliko prihodkov iz obdobja 1 pride na enoto celotnih povprenih sredstev. Slednji se

65

izraunajo kot povpreje celotnih sredstev v obdobji 0 in obdobju 1.

K12. Indeks rasti panoge Verini indeks prihodkov panoge. K13. Donosnost prodaje - ROS
Ta kazalnik pove, koliko dobika oziroma izgube je gospodarska druba ustvarila na enoto prodaje. Gospodarska druba je poslovno uspeneja, im veja je vrednost tega kazalnika in e hkrati izkazuje isti dobiek.

K14. Donosnost sredstev ROA

Rentabilnost sredstev je opredeljena kot razmerje med dobikom in zanj vloenimi poslovnimi sredstvi. Povezana je z osnovnim naelom gospodarnosti: z danimi sredstvi dosei im veji rezultat oz. doloen rezultat s im nijimi sredstvi. Kae, kako uspeno je bilo poslovodstvo pri upravljanju sredstev. Kae tudi, koliko istega dobika oziroma iste izgube je gospodarska druba ugotovila na enoto obstojeih sredstev ne glede na to, kako so financirana. Gospodarska druba posluje uspeneje, e je vrednost tega kazalnika im veja. ista donosnost sredstev je zmnoek dveh drugih kazalnikov: iste dobikovnosti prihodkov ter proizvodnosti sredstev. Veja kot je vrednost obeh kazalnikov veja je vrednost kazalnika iste donosnosti sredstev.

K15. Donosnost kapitala ROE

ista donosnost kapitala je s stalia lastnikov gospodarske drube najpomembneji in eden najpogosteje uporabljenih kazalnikov poslovne uspenosti. Kazalnik pojasnjuje, kako uspeno upravlja poslovodstvo s premoenjem lastnikov. Pokae, koliko istega dobika je gospodarska druba dosegla na vsako enoto vloenega kapitala. Gospodarska druba je poslovno uspeneja, e je vrednost tega kazalnika im veja (pozitivna). Vendar pa vija vrednost kazalnika lahko pomeni tudi veje tveganje na raun velikega zadolevanja gospodarske drube. ista donosnost kapitala je namre odvisna od sestave virov financiranja sredstev. isto donosnost kapitala je mogoe primerjati z zahtevano donosnostjo kapitala: lastniki za svojo udelebo pri financiranju gospodarske drube zahtevajo doloen donos, odvisen od tveganja. e poslovodstvo ne zmore zagotavljati zahtevanega donosa, potem ne uresniuje ciljev lastnikov. Vir: [URL: http://www.gvin.com], 5.10.2004

66

7.3

Proizvodi oziroma storitve

Potencialnega investitorja bo zanimalo, kaj tono boste prodajali, kakno zaito proizvoda imate in kakne so stvarne prilonosti oziroma moni problemi s prodajo vaega proizvoda oziroma storitve.

7.3.1 Opis
Podrobno opiite proizvode in storitve, ki jih nameravate prodajati. Opiite uporabo vsakega proizvoda oziroma storitve. Pri tem se zavedajte treh nivojev vsakega izdelka oziroma storitve. Prvi nivo je jedro izdelka, ki predstavlja konno koristnost za porabnika. Opredelite glavno konno uporabo izdelka, kot tudi vse mone stranske oziroma drugotne uporabe. Drugo raven predstavlja otipljivi izdelek. Gre za dejanski izdelek z njegovimi lastnostmi, merami, kakovostjo, dizajnom, embalao. Tretja raven pa je dodani izdelek, kamor sodijo: dostava, plailni pogoji, garancija, montaa in ponakupne storitve. Danes pravzaprav predstavlja tretja raven najpomembneji vir konkurennih prednosti. Bodite natanni pri opredeljevanju vaega izdelka oziroma storitve, saj mora bralec poslovnega narta razumeti znaaj proizvoda ali storitve. Seveda doloeni izdelki zahtevajo podrobneje opise. Pri tevilnih izdelkih informacijske tehnologije boste morali natanno opisati njihovo delovanje in mone koristi pri uporabi doloenih informacijskih produktov. Po drugi strani, e nameravate ustanoviti avto olo, ne bo potreben podroben opis storitev, ampak jih boste morali predvsem nateti. Jasno poudarite tudi, katere so konkurenne prednosti vaih izdelkov tako, da bo bralcu takoj jasno, v em so vai proizvodi bolji od konkurennih. Opiite predvsem tiste lastnosti vaega proizvoda oziroma storitve, ki mu dajejo prednost pred konkurenco. Prikaite prilonosti za raziritev proizvodne linije ali monosti za razvoj sorodnih proizvodov ali storitev. Poudarite vae poslovne prilonosti in pojasnite, kako jih boste uresniili. Trna prilonost za podjetje pomeni konkurenno prednost na rastoem trgu. To je lahko prednost v obliki boljega izdelka, vodilnega trnega poloaja, ali pa dejstva, da je podjetje prvo na trgu za zadovoljevanje neke potrebe. Iz prilonosti izhajajo izdelek naj ima visoko dodano vrednost, kar bo vlagateljem omogoilo hitro vrailo osnovnega vloka sredstev. Dodatno prednost pa pomeni zaita proizvoda s patentom ali s pogodbenimi pravicami, ki dalji as omogoajo realizacijo nadpovprenega dobika. Trg za obstojee izdelke in tiste v razvoju mora biti tako velik, da lahko ustvari dovolj denarja za nadaljnji razvoj proizvodov in za iritev prodaje. Podjetje bo imelo bolje monosti preivetja in hitre rasti, e na nekem trgu e ni prevladujo vpliv konkurenta, e ima jasno opredeljene stranke in prodajne poti. Odkrivanje in zadovoljevanje potreb neke trne nie je za podjetje posebej pomembno, saj ti novo odkriti trgi omogoajo podjetju bolj prosto prodajo izdelkov in storitev ter s tem hitrejo akumulacijo kapitala in rast. Nevarnost pri pisanju tega dela poslovnega narta je predvsem v tem, da pisec predpostavi, da bralci poslovnega narta e dobro poznajo izdelke, temu pa pogosto ni tako. Ko boste sestavljali seznam

67

izdelkov, ki jih proizvaja vae podjetje, oznaite kaken dele celotnega prihodka bodo prinesli posamezni izdelki.

7.3.2 Stanje v razvoju proizvoda ali storitve.

Opredelite, ali so vai izdelki ali storitve e pripravljeni za prodajo. e ne, kaj je e potrebno storiti, da jih boste do konca razvili? Podobno je tudi, e prodajate storitve. Vpraati se morate, ali imate sposobnosti za opravljanje teh storitev. Tudi v primeru najema franize se morate vpraati, kaken je postopek pridobivanja franize in katere zahteve franizodajalca morate izpolniti pred zaetkom poslovanja.

7.3.3 Zaita industrijske lastnine

e vaa dejavnost v podjetju vkljuuje veliko kreativnega razvojnega dela, ki je povezano s stroki, morate to delo na tak ali drugaen nain tudi zaititi. Navadno elimo s takim kreativnim delom dosei konkurenno prednost pred ostalimi podjetji in na ta nain vodilni poloaj v panogi. Razmislite, ali imajo vai izdelki posebne konkurenne prednosti. e jih imajo, potem razloite, kako dolgo bodo te prednosti trajale, oziroma na kaken nain jih nameravate zaititi. Razmislite tudi o vseh ostalih faktorjih, ki vam dajejo konkurenno prednost, tudi e niso zakonsko zaiteni. To so lahko osebne sposobnosti ali pa talenti, ki jih drugi ne morejo tako zlahka kopirati oziroma pridobiti. Obstajajo tiri kategorije zaite: patentiranje, ki zaiti delovanje neke stvari, registracija oblike, ki zaiti zunanji videz, avtorske pravice, ki zaitijo filmska, knjina dela in podobna avtorska dela in pa registracija blagovne znamke, ki zaiti ime nekega izdelka ali storitve. Patent Patent lahko razumemo kot pogodbo med izumiteljem in dravo. Drava se dogovori z inovatorjem, da mu v primeru, e je pripravljen objaviti podrobnosti o svoji inovaciji v dogovorjeni obliki, in e je naredil res velik oziroma obuten napredek, v zameno omogoi izkorianja monopola na njegovo inovacijo za naslednjih 20 let. To je tako imenovana zaita v zameno za razkritje. Inovator uporablja obdobje monopola zato, da proizvaja in prodaja svojo inovacijo. Konkurenti lahko v tem asu dobijo vpogled v publicirane specifikacije in idejo uporabijo za svoje raziskave ali pa lahko naveejo stike z inovatorjem in mu ponudijo pomo pri razvoju ideje, seveda pod licenco. Obstajata dve fazi procesa patentiranja: od oddaje pronje do objave patenta, od objave patenta do podelitve patenta. V tem obdobju je treba plaati tudi stroke patentiranja, ki so relativno visoki. Podjetniki navajajo predvsem dva problema, povezana s patentiranjem:

68

Samo razkritje ideje. V postopku patentiranja mora podjetnik natanno predstaviti svojo idejo in metode, s katerimi je priel do doloenih reitev. Na ta nain omogoi dostop do svoje ideje tudi konkurentom, ki jo lahko, e je seveda dovolj spremenjena, uporabijo tudi za svoje izdelke. Relativno visoki stroki patentiranja. Patent se navadno pridobi za obmoje posamezne drave in zato je pridobivanje patentov za trno pomembne drave relativno drago. Poleg tega lahko pride do zlorab v dravah, kjer ideja ni patentno zaitena.

Zaradi zgoraj navedenega se marsikateri podjetnik odloa za zaito z blagovno znamko ali pa za registracijo dizajna. Kaj storiti v primeru, e imate izum, nimate pa dovolj sredstev, sposobnosti, asa ali nagnjenj, da bi proizvod izdelali in komercializirali sami? Prodaja izuma. Prodate lahko pravice ali patent posamezniku ali podjetju. Plailo, ki ga zahtevate, naj temelji na oceni velikosti trga in potenciala za rast. Prodaja in honorar izumitelju. Lahko stopite v dogovor, v katerem pripiete naslov in pravico proizvodnje izdelka tretji osebi za denar, vendar pa v tem dogovoru dobite izumiteljski honorar na vsako prodano enoto. Licenciranje. Lahko pa obdrite pravice in naslov in prodate licenco za proizvajanje in trenje izdelka nekomu drugemu. Licenca med vami in najemnikom licence vsebuje klavzulo o uspenosti, ki naj zahteva, da mora najemnik licence prodati doloeno minimalno tevilo enot vsako leto ali pa mu bo licenca odvzeta. Blagovne oziroma storitvene znamke. Blagovna znamka je simbol, s katerim lahko identificiramo blago doloenega proizvajalca oziroma trgovca. Blagovne znamke so lahko besede, podpisi, monogrami, slike, logotipi ali pa kombinacije natetega (Porter, 1998, str. 77). Oznake se morajo razlikovati od tistih, ki jih uporabljajo druga podjetja za enak tip izdelkov in v istem geografskem podroju, vendar se lahko uporablja enaka imena za razline izdelke. Znamke ne smejo biti zavajajoe. Storitvena znamka je ekvivalentna blagovni znamki, vendar se uporablja za storitve, medtem ko se blagovne znamke uporabljajo samo za izdelke. Pravice iz uporabe blagovne znamke se pridobijo e s samo uporabo. Registracija ni zahtevana, vendar lahko bistveno povea monosti za izogibanje raznim neprijetnostim, kot so uporaba blagovne znamke pri drugih podjetjih. V tem primeru bi se morali s takim podjetjem spopasti na sodiu, e pa je blagovna znamka registrirana, pa lahko bolj ali manj avtomatsko sproimo tobeni zahtevek proti podjetju, ki uporablja zaiteno blagovno znamko. Registracija na zaetku velja 7 let, nato je lahko obnovljena, in sicer za obdobja, ki trajajo po 14 let in ni navzgor asovno omejena. Registracija dizajna Registrirate lahko obliko, dizajn ali dekorativne dele komercialnega proizvoda. Registracija je mona, e je proizvod nov, originalen, nikoli prej objavljen, ali pa e je e poznan, potem pa nikoli uporabljen za

69

izdelek, ki ga imate v mislih. Zaita naj bi se uporabljala na industrijskih proizvodih, ki bodo proizvedeni v koliinah, ki so veje od 50 enot. Zaita traja 5 let, vendar je lahko obnovljena za dve nadaljnji petletni obdobji. Avtorske pravice Z avtorskimi pravicami so zaitena originalna umetnika in kreativna dela, kot so lanki, knjige, slike, filmi, igre, pesmi, glasba in inenirske risbe. Zaite na podlagi avtorskih pravic trajajo 50 let od objave avtorskega dela oziroma 50 let po smrti osebe, ki ima v lasti avtorske pravice. Vendar pa se dolobe med dravami razlikujejo. Franizing Nakup franize je paketni nakup, ki vkljuuje proizvod ali storitev, prodajni proces, podobo podjetja in oblikovanje, razporeditev v prodajnem prostoru in njegovo opremo, surovine, raunovodski sistem in sistem izobraevanja. Pomembno je razlikovati med licenciranjem in franizingom. Pri licenci gre zgolj za prodajo ali nakup tehnologije novega proizvoda in vasih tudi trga, medtem ko gre pri franizingu za nakup ali prodajo zaokroenega poslovnega koncepta. Gre za sporazum med jemalcem franize in lastnikom franize, ki tri dodobra uveljavljen in uteen poslovni sistem. Med slednjima se sklene franizna pogodba. Gre za dokument, ki ureja celotno razmerje med obema partnerjema. Pogodba mora natanno izraati dogovore in obljube obeh strani, v njej se morajo natanno opredeliti razline lastninske pravice dajalca, omogoati izvedbene podrobnosti in nadzor, ter zagotavljati jemalcu varnost tako pri delovanju kot pri razvoju (Potonik, 1995). Vsaka pogodba obiajno zajema naslednja doloila: Opis franize. Franizor tu navede blagovne znamke, patentirane izume, operativne postopke, recepte in specifikacije. V tem delu je ponavadi tudi zapisano, da je jemalcu franize prepovedano trgovanje s konkurennimi blagovnimi znamkami (Williams, 1998, str. 123). Trajanje pogodbe. Jemalcu franize mora biti omogoeno, da si v zaetnem obdobju upravljanja franize zagotovi najmanj amortizacijo zaetnih investicij, to pa je obiajno obdobje petih let. Kasneje mora imeti jemalec franize monost obnove pogodbe, seveda e je pred tem upoteval pogodbene zahteve in je posloval zadovoljivo (Hall in Dixon, 1997, str, 90). Ekskluzivna pravica podroja franize. Namen slednjega je, da iti jemalca franize pred konkurenco znotraj verige. Jemalcu franize je s strani franizorja zagotovljeno, da v prihodnosti ne bo prodajal franiz drugim jemalcem na omenjenem podroju (Hall in Dixon, 1997, str. 90) Plailne obveznosti franizojemalca. Doloi se narava in viina plailnih obveznosti jemalca franize (Williams, 1998, str. 124). Pogodbene obveznosti franizorja in jemalca franize.

70

Tako dajalec kot jemalec franize morata izpolnjevati obveznosti, zapisane v pogodbi, pri tem pa ima vejo mo franizor. Prekinitev pogodbe s strani franizorja oz. jemalca franize. V pogodbi morajo biti jasno definirani pogoji, pod katerimi lahko ena ali druga stran predasno prekine pogodbo. Pravica do prodaje franize tretji osebi. V praksi je uveljavljena predkupna pravica jemalca franize pred ostalimi interesenti za nakup franize. V primeru, da slednji te pravice ne uveljavi, pa ima franizij monost prenesti posel na tretjo osebo (Barrow in Golzen, 1993, str. 74). Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, e elimo franizo prodajati so: dobro vpeljan posel, ki mora biti ustrezno (pravno) zaiten, podjetje mora imeti dovolj sredstev za trenje franize in izpeljavo posla, proizvod / storitev je mono na enostaven nain predstaviti kupcem, proizvod / storitev mora biti prenosljiv proizvodnja ni vezana na geografsko lokacijo, proizvod / storitev mora biti zaiten s prepoznavno blagovno znamko. Razlog, da se nekdo odloi za nakup franize, je ta, da nima lastne ideje. Poleg tega pa jemalec franize na ta nain ne sprejema tako velikega tveganja, kot e bi s poslom zael samostojno, saj je proizvod oz. storitev e uveljavljena na trgu, poslovni koncept pa je e preverjen. Poleg tega je formula e patentirana, dizajn pa registriran. Tabela 7: Prednosti franizinga za kupca in dajalca franize
Prednosti za kupca franize Odziv na proizvod Strokovno znanje vodstva Potrebe po kapitalu Poznavanje trga Delovni in strukturni nadzor Prednosti za dajalca franize Enostavna iritev Manj tveganja Strokovne prednosti

Loimo tudi ve oblik franiznih sistemov in sicer: proizvajalci in trgovci na drobno, proizvajalci in trgovci na debelo, trgovci na debelo in trgovci na drobno, trgovci na drobno in trgovci na drobno.

7.3.4 Strategija vstopa in rasti

V opredeljevanju strategije podjetja se moramo naprej vpraati, kaj elimo z razvojem podjetja dosei v srednjeronem obdobju. Nai predstavi podjetja v prihodnosti lahko reemo tudi vizija. Ko vemo, kaj elimo s podjetjem dosei, je potrebno oblikovati sistem ciljev, ki jih moramo izpolniti, da bi to stanje dosegli. Za dosego vsakega izmed ciljev je potrebno opraviti naloge. Sistemu ciljev in nalog, ki jih je

71

treba opraviti, reemo tudi strategija. Strategija podjetju pomaga, da ne skrene z zartane poti. Opredelitev vizije in ciljev je pomembna zaradi: osredotoenja vaih naporov in naporov vaih zaposlenih, osredotoenja pozornosti na probleme, ki jih je treba tekoe reevati. Vizija mora biti dovolj ozko opredeljena, da bo dala smer vsem zaposlenim v podjetju. Ta osredotoenost je kljuna za poslovni uspeh, da mala podjetja lahko uspejo v boju z velikimi podjetji, oziroma se od velikih podjetij diferencirajo, predvsem z osredotoenjem na posebne potrebe na trgu. Prevelika razpritev dejavnosti e na samem zaetku poslovanja najhitreje uniuje nova podjetja. Vizija mora odpreti dovolj velik trg, ki omogoi podjetju rast in realizacijo potenciala. V okviru ciljev morate imeti vsaj doloeno idejo o tem, kako veliko podjetje elite imeti. Vsekakor ni lahko napovedati prodaje, e posebej preden zanete poslovati. Vendar e e na zaetku ne postavite ciljev in namesto tega samo akate, kako se bodo stvari razvijale, se lahko pojavi vsaj eden od naslednjih dveh problemov: ali ne boste prodali dovolj, da bi pokrili svoje fiksne stroke in tako izgubili vloen denar ali pa celo bankrotirali, ali pa boste prodali preve in vam bo zmanjkalo gotovine, z drugimi besedami: rasli boste prehitro oziroma za tako rast ne boste pripravljeni. VIZIJA bi morala pojasniti: v katerem poslu ste in kaj je va namen, kaj hoete dosei v naslednjem letu oziroma v naslednjih treh letih, to je kakni so vai strateki cilji, kakne so vae vrednote in standardi. POSLANSTVO PODJETJA: Gre za zgoeno, bistveno opredelitev poslovanja in usmeritve razvoja podjetja. Vkljuuje razloge za obstoj podjetja in utemelji prihodnje poslovanje. Doloa identiteto podjetja, njegove znailnosti in vrednote tako, da loi podjetje od drugih podjetij. Uporabne povezave
www.entrepreneur.com splone informacije o izdelavi poslovnega narta, veliko zanimivih in uporabnih nasvetov, kako se lotiti posameznega dela narta. www.ajpes.si/prs - Poslovni register Slovenije. http://www.sigov.si/zmar - Publikacije Urada za Makroekonomske Analize in Razvoj, kjer lahko najdemo veliko makroekonomskih kazalcev tudi po posameznih panogah. www.gvin.com tu so zbrane podrobne razlage kazalnikov, informacije o posameznih podjetjih (konkurentih) ter druge kvalitativne in kvantitativne analize, ki nam pridejo prav pri analizah panoge. Je tudi arhiv lankov iz Gospodarskega vestnika, Financ, Managerja, Veera, Dnevnika itd. Do baze lahko brezplano dostopate na raunalnikih v Cek-u. www.bsi.si - makroekonomski podatki in pregledi, ki jih lahko uporabimo pri analizah gospodarstva. http://www.ius-software.si/ - tu je zbrana zakonodaja, ki je podana na preien nain.

72

8. T R N A

RA Z ISKAVA IN AN AL IZA

Cilj tega dela poslovnega narta je predstaviti dovolj dejstev, da lahko prepriate bralca poslovnega narta, da ima proizvod oziroma storitev, izhajajo iz zaznane prilonosti, zadosti velik trg in da lahko doseete nartovano prodajo kljub morebitni konkurenci. Ta del poslovnega narta zahteva precej kompleksno pripravo, vendar je trud in napor, vloen v dobro izdelavo, v nadaljevanju bogato poplaan. Praktino vsi nadaljnji deli poslovnega narta so odvisni od ocen prodaje, ki izhajajo iz trne raziskave. Raven prodaje, predvidena s trno raziskavo in analizo, neposredno vpliva na velikost proizvodnje, na trenjski nart in na oblikovanje strukture kapitala podjetja. Izkunje kaejo, da ima veina podjetnikov velike teave pri pripravi in predstavitvi trne analize, ki bi prepriala potencialne investitorje, da so ocene prihodnje prodaje podjetja solidne, zanesljive in dosegljive. Zaradi pomena trne analize in kritine odvisnosti ostalih delov narta od projekcij prodaje si je za ta del poslovnega narta priporoljivo vzeti dovolj asa in podrobno analizirati tako primarne kot tudi sekundarne vire trnih podatkov. Trna analiza vkljuuje: analizo poslovnega okolja, analizo kupcev in oblikovanje ciljnega trga, opis trga, analizo kljunih konkurentov, postavitev ciljev.

8.1

Priprava narta trne raziskave

Pred samim zaetkom trne analize je priporoljivo pripraviti nart, po katerem bomo kasneje opravljali trno raziskavo, da bi dobili potrebne informacije. Trno raziskavo izvedemo v naslednjem zaporedju aktivnosti: 1. Opredelitev raziskovalnega problema in ciljev raziskave. 2. Priprava narta trne raziskave. V tej fazi moramo odgovoriti predvsem na vpraanje, kje in kako pridobiti elene informacije. 3. Zbiranje in obdelava podatkov. Kakovost zbranih podatkov kljuno vpliva na kakovost rezultatov. Zbiranje podatkov pa je lahko zelo drago in zamudno, zato je potrebno temeljito premisliti, kje in kako zbirati podatke. Pri analizi podatkov si pomagamo z razlinimi programskimi paketi. Za veino analiz je povsem dovolj Excel. 4. Predstavitev z raziskavo zbranih rezultatov. Z raziskavo smo pridobili razline informacije, ki jih sistematino predstavimo v glavnih ugotovitvah raziskave. Pri tem moramo posebej izpostaviti informacije, ki imajo vijo dodano vrednost in izpustiti informacije, ki niso pomembne.

73

8.1.1 Analiza poslovnega okolja

Podjetje deluje v danem okolju, ki posredno in neposredno vpliva na poslovanje podjetja in poslovne rezultate. Okolje lahko v grobem razdelimo na mikro in makro okolje. Med dejavnike mikro okolja spadajo: poslovodstvo podjetja, ki odloa o poslovnih strategijah podjetja, kupci, pri emer loimo razline skupine trgov glede na znailnosti kupcev: o trgi, kjer kupujejo gospodinjstva za svojo osebno potronjo, o trgi, na katerih kupujejo podjetja za potrebe proizvodnje proizvodov in storitev, o trgi, na katerih kupujejo trgovinski posredniki, o trgi, na katerih kupujejo organi oblasti, o trgi, na katerih kupujejo neprofitne organizacije. razlini posredniki na podroju trenja (trgovski posredniki, marketinke agencije, finanne institucije), ki pomagajo podjetju prodajati izdelke ali storitve, o konkurenti, o dobavitelji, o razne javnosti (mediji, ekoloke skupine, zveze porabnikov, drutva proti muenju ivali, ipd.). Med dejavnike makro okolja trenja spadajo: prebivalstvo, splone gospodarske razmere (dejavniki, ki vplivajo na kupno mo), naravno okolje (naravni viri, ki se pojavljajo kot proizvodni vloki), tehnoloko okolje (ki poraja nove izdelke in trne prilonosti), pravno okolje (zakonodaja na podroju varnosti izdelkov, oglaevanja, zaitnih carin, kreditiranja kupcev in prepreevanja nelojalne konkurence).

8.1.2 Analiza kupcev

V oblikovanju trne strategije mora podjetje upotevati vse dejavnike, ki vplivajo na njegovo trenjsko uinkovitost, pri tem pa mora e posebno pozornost nameniti analizi kupcev in konkurentov. Analiza kupcev je sestavljena iz: ugotavljanja potreb kupcev, opredelitve proizvoda v oeh kupcev.

Podjetje se ne sme zavajati s preprianjem, da bodo kupci prili sami po sebi, takoj ko bo ponudilo svoje proizvode in storitve na trgu. Podjetje mora imeti jasno predstavo o ciljnih skupinah kupcev e pred samim zaetkom poslovanja. Kupci niso zgolj pasivni odjemalci proizvodov in storitev, ampak pomenijo aktivni element podjetnike strategije. Vzrok zaetnega propada nekaterih podjetij je prav nepoznavanje kupcev in njihovih potreb.

74

Ugotavljanje potreb kupcev Ko so ustanovitelja znanega kozmetinega podjetja vpraali, s kaknim poslom se ukvarja njegovo podjetje, jim je odgovoril: V tovarnah proizvajamo kozmetiko za nego koe, v trgovinah prodajamo sanje. Kupci proizvodov in storitev ne kupujejo zgolj z eljo zadovoljiti funkcionalne potrebe, ampak tudi druge potrebe, katerih se vasih sami niti ne zavedajo. Podjetje mora ugotoviti, katere so najpomembneje potrebe kupcev, ki jih mora s svojimi proizvodi/storitvami zadovoljiti. Pri identifikaciji potencialnih kupcev proizvoda/storitve si lahko pomagamo z raznimi pristopi. Zaradi laje analize kupcev ter laje doloitve ciljnega trga in oblikovanja trenjskih strategij, primernih posameznemu ciljnemu trgu, pred samo analizo razdelimo kupce v homogene skupine - segmente. Kupci znotraj posameznega segmenta so si tako podobni, da jih lahko obravnavamo kot skupino z enakimi lastnostmi. Kriterije za segmentacijo izberemo glede na lastnosti kupcev, ali pa glede na lastnosti proizvoda. Segmentacija kupcev podjetja vpliva tudi na druge trenjske odloitve v podjetju, kot so: prodajna politika, politika poprodajnih storitev in druge (npr. proizvodu lahko za razline skupine kupcev postavimo razlino ceno, glede na intenzivnost potrebe, ki jo s proizvodom zadovoljijo). Segmentacija kupcev podjetja je dinamien proces, ki ga je treba ponoviti ob vsaki spremembi poslovne strategije podjetja. Osnovna delitev kupcev je na: kupce, ki nastopajo na trgu izdelkov za iroko potronjo (fizine osebe, gospodinjstva), kupce, ki nastopajo na medorganizacijskih trgih (podjetja). Pri segmentaciji kupcev na trgu izdelkov za iroko potronjo se lahko uporabljajo naslednji kriteriji: Geografske osnove, ki temeljijo na predpostavki, da se potrebe porabnikov razlikujejo glede na podroje bivanja, velikost kraja (mesto, vas), podnebne razmere (celinsko podnebje, sredozemsko podnebje), tip pokrajine (ravnina, gorati predeli) in drugo. Demografske in drubeno ekonomske osnove, kot so starost, spol, velikost gospodinjstva, dohodek, poklic, stopnja izobrazbe, narodnost, vera in podobno. Ta kriterij se zaradi razpololjivosti in dosegljivosti podatkov uporablja zelo pogosto. Psihografske osnove, ki temeljijo na domnevi, da je porabnikovo nakupno vedenje pogojeno z dejavniki okolja (kultura, referenne skupine, drubeni razred) in psiholokimi dejavniki (osebnost, stalia). Razvranje porabnikov po temu kriteriju je zahtevno, saj predvideva ugotavljanje porabnikovih osebnostnih lastnosti in ivljenjskega sloga. Vedenjske osnove delijo porabnike v segmente na podlagi naina porabe izdelka ali skupine izdelkov. Ta delitev bi se lahko imenovala tudi delitev porabnikov glede na znailnosti proizvodov, ki jih kupujejo. Njihove znailnosti opredeljujejo: prilonost nakupa (darilo, konkretna potreba), iskane koristi nakupa (poitek, zdravilo, ipd.), stopnja porabe (obasni kupec, redni kupec, ipd.), stopnja lojalnosti do blagovne znamke, pripravljenost za nakup (porabnik tono ve, kaj eli kupiti, porabnik se niti ne zaveda, da izdelek obstaja, ipd.) in status porabnika (poznani kupec, potencialni kupec, bivi kupec, ipd.).

75

V segmentaciji kupcev na medorganizacijskih trgih se lahko uporabljajo naslednji kriteriji: Znailnosti organizacije kupca, kamor sodijo dejavnost, s katero se ukvarja, tevilo zaposlenih, viina prometa, pravno organizacijska oblika, vrsta nakupne situacije. Znailnosti skupine, sodelujoe pri nabavi, kjer se ugotavlja, ali se skupina ele odloa za nakup, ali skupina e natanno pozna potrebo, kaken je asovni okvir nakupa, kakna je organizacijska struktura v nakupnem procesu, ipd. Znailnosti posameznikov, ki sodelujejo v nakupnem procesu, kamor sodijo demografske in drubeno ekonomske znailnosti posameznika in osnove za vrednotenje nabavnih monosti. Za vsakega od trnih segmentov, ki smo ga oblikovali za proizvode/storitve podjetja, oblikujemo primerno trenjsko strategijo. Pri tem nam je v veliko pomo analiza kupcev ter analiza dejavnikov, ki vplivajo na proces nakupnega odloanja. Praktine izkunje kaejo, da na nakupne odloitve v konni fazi najpogosteje vplivajo naslednji dejavniki: druina, kulturno okolje, referenne skupine, psiholoki dejavniki, okoliine nakupa, cena, kakovost, osebni stiki, razne informacije komercialnega in nekomercialnega izvora, makroekonomski dejavniki.

8.1.3 Opis trga in trendi

V tem delu trne analize je treba doloiti obseg sedanjega trga za izdelke, ki jih podjetje ponuja. Trni obseg je treba doloiti na podlagi dosegljivih sekundarnih virov in iz poznavanja nakupov konkurennih proizvodov s strani potencialnih kupcev za vsak veji trni segment. Pogovori s potencialnimi distributerji, zastopniki, prodajnimi predstavniki in kupci so lahko e posebej koristni pri doloanju trne velikosti in trendov. Velikost trga lahko izrazimo vrednostno ali koliinsko. Koliinsko doloimo velikost trga tako, da mnoimo tevilo kupcev na doloenem trgu s koliino izdelka, ki jo kupi povpreen kupec v doloenem asu. Vrednostno pa izrazimo velikost trga tako, da koliinsko vrednost pomnoimo s povpreno ceno izdelka na trgu.

8.1.4 Analiza konkurence

Glavni namen analize konkurence je: ugotoviti, kdo so glavni konkurenti podjetja, oceniti trni dele posameznih konkurentov, doloiti njihove glavne prednosti in slabosti, identificirati njihove trne strategije,

76

oceniti, kakne so realne monosti konkurence za poveanje njihovega trnega delea, kakne so vstopne ovire na trge, primerjati konkurenne proizvode oz. storitve na osnovi cen, lastnosti, storitev, garancij in drugih lastnosti, doloiti cenovne vodje in vodje v kakovosti, analizirati najveje konkurente (analiziramo sposobnost vodstva, tehnologijo, sposobnost trenja, rentabilnost poslovanja, itd.), ugotoviti, kakno je pozicioniranje posameznih konkurentov.

Ko podjetje identificira vse svoje konkurente, jih lahko razdeli v skupine: primarna konkurenca, sekundarna konkurenca, potencialna konkurenca. Primarna konkurenca deluje na enakem trnem segmentu kot podjetje in trno potrebo zadovoljuje na enak ali zelo podoben nain. Med sekundarno konkurenco lahko tejemo vsa podjetja, ki (a) ciljajo na zadovoljitev enake potrebe kot podjetje in ne delujejo na enakem trnem segmentu in (b) zadovoljujejo potrebo na enak nain kot podjetje. Potencialna konkurenca so tista podjetja, ki ne zadovoljujejo enake trne potrebe, vendar obstaja verjetnost, da bodo to v prihodnosti poela. Razvrstitev konkurentov je potrebna zato, ker podjetje ne more v podrobnosti prouevati vseh konkurennih podjetij, ampak lahko natanno analizira samo glavne konkurente (primarno skupino). To pa ne pomeni, da analiza glavnih znailnosti sekundarne konkurence ni pomembna za podjetje. Za vsako skupino konkurentov podjetje oblikuje drugano poslovno strategijo. Rezultat analize konkurence so podatki o: glavnih konkurentih (ime, sede podjetja, geografsko podroje, ki ga pokriva) velikosti konkurentov (ocenjena viina sredstev, obseg prodaje, tevilo zaposlenih), dobikonosnosti konkurentov (ugotovimo, kateri konkurenti imajo dobiek in kateri ne in zakaj), strategijah konkurentov (strategije glede cene, kakovosti, delovnega asa, poprodajnih storitev, kreditnih pogojev, lokacije). Dobljene podatke lahko predstavimo v seriji preglednic, kamor za vsakega konkurenta vpiemo kljune znailnosti po posameznih podrojih. Namen analize take je ugotoviti, kakna je povezava med velikostjo podjetja in prodajnimi metodami, velikostjo in dobikonosnostjo podjetja. Na ta nain podjetje ugotovi, katere metode so primerne za njegovo trenutno velikost. Pomemben element analize konkurence je tudi analiza pozicioniranja konkurennega izdelka. Pozicioniranje konkurennega izdelka nam pove, kakno mesto ima na izdelek v primerjavi s konkurennim v porabnikovi zavesti. Proces pozicioniranja se zane tako, da podjetja najprej ugotovi sedanje poloaje vseh izdelkov, ki so trenutno ponujeni danemu trnemu segmentu kje je njihovo

77

mesto glede na lastnosti, na katere se opirajo porabniki, ko izbirajo v ponudbi. Nato mora podjetje tudi ugotoviti, kakne so elje porabnikov glede poglavitnih lastnosti izdelkov. V naslednjem koraku se mora podjetje zavestno odloiti, kaken poloaj eli zavzeti v zavesti porabnika in temu primerno oblikovati svoj trenjski splet (glej poglavje Nart trenja).

8.1.5 Kako priti do informacij

V procesu trne analize loimo dva pristopa raziskovanja in zbiranja podatkov: teoretino raziskovanje (pregledovanje literature, statistinih virov in publikacij), s katerim podjetje pridobi predvsem sekundarne podatke, praktino - terensko raziskovanje, rezultat tovrstnega raziskovanja so primarni podatki. Zbiranje sekundarnih informacij Sekundarne informacije lahko pridobimo v najrazlinejih glasilih, institucijah in seveda na internetu. tevilne uporabne povezave lahko najdete v poglavju Internetne povezave na zaetku gradiva ter na koncu vsakega poglavja. Zbiranje primarnih podatkov Primarne podatke, ki jih potrebujemo za izdelavo trne analize, lahko podjetnik zbere sam ali pa najame storitve podjetja, ki se ukvarja s trnimi raziskavami in analizami. Priporoljivo je, da podjetnik vsaj pred samim zaetkom poslovanja izvede samostojno trno analizo. S tem bo ustvaril kredibilnost poslovne ideje v oeh potencialnih investitorjev in bil sposoben zgraditi realno trenjsko strategijo, ki bo upotevala ugotovljene potrebe kupcev in zagotavljala, da bodo kakovost proizvodov, cene, prodajne metode in distribucija usmerjena na zadovoljevanje potreb ciljne skupine kupcev. Trna raziskava ni nujna samo v fazi ustanavljanja podjetja, ampak tudi kasneje, ko podjetje e posluje, saj se konkurenni pogoji, kupci, proizvodi in drugi dejavniki spreminjajo. Metode, ki se jih najpogosteje uporablja pri zbiranju trnih podatkov, temeljijo na: spraevanju, opazovanju, panelu. Uporabne spletne povezave
www.graliteo.si Podjetje, ki se ukvarja s trnimi raziskavami, na svoji spletni strani pa ponuja tudi veliko uporabnih lankov, kako se lotiti trne raziskave. http://www.onlinewbc.gov/docs/market/mk_research_trad.html - veliko splonih dejstev in uporabnih nasvetov, kako se lotiti trne raziskave. http://www.inc.com/guides/marketing/24018.html - vse kar je potrebno vedeti o samem procesu izdelave trne analize. http://www.vancouver.wsu.edu/acr/home.htm - baza brezplanih lankov o trnih raziskavah. http://www.euromonitor.com/ - svetovni portal o raziskavah trga. http://www.marketresearch.com zelo bogata zbirka lankov o trnih trendih po svetu, na alost ni vse brezplano.

78

9. P RE VE RJA NJ E

E KONOMIK E P OS LOVN E ZA MISL I

Podjetniki vse prepogosto zanemarjajo finanne vidike trne prilonosti. Ne zavedajo se, da so ravno ti vidiki kljunega pomena za uspeh in dolgorono poslovanje podjetja. Ena od dobrih strani priprave poslovnega narta je tudi v tem, da prisili podjetnika k razmiljanju o financah. To pa zato, ker noben poslovni nart ni popoln, dokler ne vsebuje finannih projekcij, ki bodo potencialne investitorje prepriale v to, da bo podjetje res uspeno prodalo svoje proizvode in storitve in da bo uporabilo ustrezno strategijo. Zapomnite si, da je finanni del poslovnega narta narejen na koncu ele potem, ko ste e raziskali trg, naredili nart trenja, preuili va proizvodni proces. Vendar pa je treba e na samem zaetku, ko se e odloate o primernosti in izvedljivosti posamezne poslovne zamisli, vsaj priblino oceniti, ali bo podjetje dobikonosno ali ne. Namen priprave tega dela poslovnega narta je na hitro ugotoviti, kakne so finanne monosti za izvedbo in uspeh doloene poslovne zamisli. Neka ideja se lahko v zaetku zdi e tako dobra, a ob nadaljnjem premisleku kaj kmalu ugotovite, da ne poznate monosti prodaje in da ne veste, s kaknimi stroki je povezana proizvodnja in prodaja tega proizvoda ali storitve. Ko boste nadaljevali s svojim razmiljanjem, boste spoznali, da ste sprva pozabili na cel kup pomembnih stvari. Zato je torej pomembno e na samem zaetku premisliti finanne parametre zamisli: koliko nam bo podjetje prinaalo, kakni bodo stroki poslovanja, kolikna bo zaetna izguba, kdaj bo podjetje zaelo prinaati dobiek, kdaj bo investitorjem povrnjena zaetna vloga, kolikna bo donosnost. In nenazadnje, koliko denarja potrebujemo za zagon poslovanja in koliko za letno poslovanje? Od kje pridobiti vsa potrebna sredstva? Potencialne investitorje boste lahko prepriali v investicijo v vao poslovno zamisel tako, da jim boste pokazali finanno izvedljivost in donosnost posla. Nihe ne bo pripravljen vloiti sredstev v podjetje, ki naj bi predvidoma izkazovalo dobike ele po daljem asu in to le v taki viini, ki ne omogoa vrnitve vloenih sredstev. Ugotoviti morate torej, ali dana poslovna zamisel prinaa dobike in kolikni so ter predvideti, kaj se bo z njimi dogajalo v naslednjih letih delovanja. Ali lahko v prihodnosti priakujete, da bodo dobiki naraali, ali pa boste na zaetku pobrali smetano na trgu, kasneje - ob vstopu konkurentov na trg - pa se bo va trni dele zmanjal, s imer se bodo zmanjali tudi vai dobiki. Kako se lotiti priprave tega dela poslovnega narta? Na eni strani je vaa naloga, da ocenite viino prihodkov, na drugi pa strokov, s imer boste lahko ugotovili, kolikni naj bi bili priakovani dobiki. Ta del torej delate na samem zaetku priprave poslovnega narta in e ugotovite, da doloena zamisel obljublja le izgubo oziroma ne dovolj visokih dobikov, jo lahko e vedno opustite. Ne pozabite, da zaetna ekonomika poslovanja pomeni ele predraun prihodkov in strokov, zato se izogibajte pretirano natannih tevilk, obiajno so zaokroene tevilke dovolj.

79

9.1

Izkaz uspeha

Slovenski raunovodski standardi (SRS) predpisujejo, da mora biti izkaz poslovnega izida sestavljen v eni izmed treh oblik: anglosaksonski, ki loi stroke po funkcionalnih skupinah (proizvajalni, stroki uprave in prodaje), nemki, ki stroke deli po naravnih vrstah (stroki materiala, dela, storitev, amortizacije) ali francoski. Prvi dve sta stopenjski, tretja pa je dvostranska (podobna logika kot pri bilanci stanja). Slednja se le redko uporablja, mala podjetja pa veinoma uporabljajo nemko razliico. Glede na velikost podjetja standardi predpisujejo, kako natanno morajo biti razlenjene posamezne postavke v izkazu uspeha. Poslovne narte boste delali za mala podjetja, ki jih slovenski Zakon o gospodarskih drubah opredeljuje z naslednjimi merili (podjetje bo malo, e izpolnjuje vsaj dve merili): da povpreno tevilo zaposlenih ne presega 50, da so letni prihodki manji od 280.000.000 SIT in da povprena vrednost aktive na zaetku in koncu leta ne presega 140.000.000 SIT. Zato si bomo ogledali najbolj grobo razdelitev izkazov, ki jih standardi predpisujejo za mala podjetja. Tabela 8: Izkaz uspeha
IZKAZ USPEHA A. ISTI PRIHODKI IZ PRODAJE IN USREDSTVENIH LASTNIH UINKOV B. Nabavna vrednost ali proizvajalni stroki prodanih koliin nabavna vrednost prodanega blaga material storitve plae amortizacija odpisi obratnih sredstev drugo = C. KOSMATI DOBIEK IZ PRODAJE . Stroki prodaje D. Stroki uprave + E. Drugi prihodki iz poslovanja = F. DOBIEK ALI IZGUBA IZ POSLOVANJA + G. Prihodki na podlagi delea iz dobika podjetij v skupini + H. Prihodki na podlagi deleev iz dobika drugih povezanih podjetij + I. Prihodki na podlagi deleev iz dobika drugih podjetij + J. Obresti in drugi finanni prihodki K. Odpisi dolgoronih in kratkoronih finannih nalob L. Odhodki za obresti in drugi odhodki financiranja = M. DOBIEK ALI IZGUBA IZ REDNEGA DELOVANJA + N. Izredni prihodki O. Izredni odhodki = P. CELOTNI DOBIEK ALI IZGUBA R. Davki iz dobika S. Drugi davki = . ISTI DOBIEK ALI IZGUBA POSLOVNEGA LETA

80

Prihodki SRS 18 Podjetje razlenjuje prihodke na prihodke od poslovanja, prihodke od financiranja in izredne prihodke. Prihodke od poslovanja sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala ter opravljenih storitev. Sem spadajo tudi razne subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki, kolikor se nanaajo na prodane koliine in njihove stroke (kategorija drugi prihodki od poslovanja). Davek na dodano vrednost se ne teje kot prihodek od poslovanja, pa pa kot odtegnjena obveznost, a ga za nae potrebe sploh ne bomo upotevali. Prihodki od financiranja se pojavljajo v zvezi z dolgoronimi in kratkoronimi finannimi nalobami (dobljene obresti in dividende). Izredne prihodke sestavljajo neobiajne postavke in postavke iz preteklih obraunskih obdobij, ki poveujejo poslovni izid v obraunskem obdobju (prihodki iz prejnjih let, dobiek od prodaje (izloitve) osnovnih sredstev, odpisi obveznosti iz prejnjih let, prejete kazni in odkodnine, popisni preseki pri osnovnih sredstvih, izterjane odpisane terjatve iz prejnjih let, odprave rezervacij, odprava rezervacij). Odhodki SRS 17 Podjetje razlenjuje odhodke na odhodke poslovanja, financiranja in izredne odhodke. Po funkcionalnih skupinah se delijo na proizvajalne stroke prodanih koliin in v trgovinski dejavnosti na nabavno vrednost prodanih koliin ter na splone stroke uprave, splone in neposredne stroke prodaje. Med odhodke financiranja tejemo predvsem stroke obresti, danih popustov, stroke odpisov dolgoronih in kratkoronih finannih nalob in negativne teajne razlike. Izredni odhodki zajemajo odhodke iz prejnjih obdobij, rezervacije za bodoo izgubo, kritje izgube iz prejnjih obdobij, izgubo pri prodaji (izloitvi) osnovnih sredstev, popisne primanjkljaje, denarne kazni in odkodnine. Stroki materiala in storitev SRS 14 SRS opredeljujejo stroke materiala kot cenovno izraene potroke neposrednega materiala in tistega dela materiala, ki sestavlja splone proizvajalne stroke ter splone stroke nabave, uprave in prodaje. S stroki materiala se razumejo tudi vrednosti normalnega kala in loma, porabljene energije in porabljenih nadomestnih delov. Med stroke materiala tako lahko zajamemo: stroke osnovnega in pomonega materiala; stroke energije, goriva in maziva; stroke materiala za ienje in vzdrevanje; stroke pisarnikega materiala in strokovne literature; stroke odpisa drobnega inventarja in embalae; stroke odpisa slubenih in delovnih oblek, varstvene obleke in obutve ter drugih sredstev higiensko-tehninega varstva delavcev; stroke kala, razsipa, okvar in razbitja; stroke v brezplano danih proizvodih (Turk, 1994, str. 49). Po SRS so stroki storitev stroki, ki niso pojmovanji kot stroki materiala, amortizacije, osebnih dohodkov in dajatev ali kot stroki financiranja. Takno naravo imajo stroki prevoznih storitev, proizvajalnih stopenj, ki jih opravljajo druga podjetja, storitev vzdrevanja, reklame in reprezentance, najemnin, zavarovalnih premij, storitev plailnega prometa in podobni. Med stroke storitev v glavnem razvramo: stroke proizvajalnih storitev; stroke uvajanja nove proizvodnje in drugih raziskovalnih storitev; stroke najemnin; stroke komunalnih in obrtnih storitev; stroke popravil; stroke prevoznih storitev; stroke gospodarske propagande, reprezentance in

81

udeleb na sejmih in razstavah; stroke svetovalnih, izobraevalnih in drugih neproizvajalnih storitev; stroke zavarovalnih premij (Turk, 1994, str. 50). Stroki dela SRS 15 Stroki dela vsebujejo plae, ki pripadajo zaposlenim, v kosmatem znesku ne glede na poslovni izid ter tisti del dajatev za socialno in pokojninsko zavarovanje, ki ga podjetje dodatno obraunava glede na te plae. Prav tako upotevamo tudi: nadomestila pla, ki skladno z zakonom, kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi pripadajo zaposlenim za as, ko ne delajo; dajatve v naravi; darila in nagrade zaposlenim. V poslovnem nartu boste stroke pla raunali po preprostem receptu z mnoenjem neto plae z 2. Tukaj boste upotevali tudi plaila preko pogodb o delu in avtorskih pogodb ter druge stroke dela. Amortizacija SRS 13 Amortizacija je stroek, ki nastaja zaradi prenaanja nabavne vrednosti sredstva, ki se amortizira, na poslovne uinke in je obraunan kot zmnoek amortizacijske osnove in amortizacijske stopnje. Amortizacijo boste obraunali po eni izmed znanih metod amortiziranja, tako opredmetena osnovna sredstva kot tudi neopredmetena dolgorona sredstva. Pri tem ne pozabite, da nakup osnovnih sredstev e ne pomeni stroka, stroek bo nastal ele takrat, ko boste stroke osnovnega sredstva razdelili na ocenjeno dobo koristnosti in obraunali amortizacijo. Poslovni izid se bo torej poslabal zaradi visoke amortizacije, nikakor pa ni pravilno, da dejstvo, da ima podjetje izgubo, v celoti pripiete nakupu osnovnih sredstev. Metode amortiziranja, ki se najpogosteje uporabljajo: enakomerna linearna metoda, degresivna asovna metoda, progresivna asovna metoda. funkcionalno amortiziranje.

9.2

Bilanca stanja

e uporabimo definicijo, ki jo uporabljata tudi Turk in Melavc, potem je predraunska ali obraunska bilanca stanja raunovodsko poroilo o predraunanem ali uresnienem obsegu in sestavi sredstev in obveznosti do virov sredstev doloenega poslovnega sistema za doloeni trenutek. Izkazuje na eni strani premoenjsko, na drugi strani pa lastninsko podobo poslovnega sistema. Zato lahko spremembe sredstev in obveznosti zanje spoznamo le, e imamo na voljo bilanco stanja za razline predraunske ali obraunske trenutke (Turk, 1994, str. 398). Bilanca stanja torej za razliko od izkaza poslovnega izida prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov na doloen trenutek, obiajno na koncu leta (v naem primeru tudi konec mesecev v prvem letu) koledarskega ali poslovnega (po novih standardih poslovno leto ni ve nujno enako koledarskemu, a se

82

podjetja vseeno veinoma e drijo tega, saj so poleg raunovodskih izkazov dolna izdelovati in oddajati tudi davne izkaze). Izkaz uspeha je, kot vemo, narejen za doloeno obdobje. V bilanci stanja prikaemo vsa sredstva, ki jih ima podjetje na voljo, in prikaemo, kako so ta sredstva financirana. To pomeni, da je bilanca sestavljena iz dveh delov, ki sta po definiciji vedno enaka iz aktive, na kateri prikazujemo sredstva, in pasive, na kateri prikazujemo obveznosti do virov sredstev. Aktiva in pasiva sta torej vedno enaki, saj je logino, da morajo biti vsa sredstva v podjetju nekako financirana, najsi bo to z lastnim kapitalom ali pa s sposojenimi sredstvi. Vsa sredstva so vedno prikazana po sedanji (neodpisani) vrednosti, ki je, kot vemo, razlika med nabavno in odpisano vrednostjo. V nabavno ceno so poleg same fakturirane cene vteti e vsi stroki, ki so bili potrebni, da je bilo sredstvo sposobno za uporabo (to so obiajno stroki transporta, montae).Tako kot pri izdelavi izkaza uspeha tudi v tem primeru velja, da oblika bilance izkaza nekoliko variira glede na velikost podjetja. Za nae potrebe je bilanca razdeljena takole: Opredmetena osnovna sredstva slovenski raunovodski standard 1 Opredmetena osnovna sredstva so stvari: ki jih ima podjetje zato, da z njimi lahko opravlja svojo dejavnost ali pa vzdruje in popravlja druge takne stvari, ki jih podjetje pridobi ali izdela z namenom, da jih bo uporabljalo samo, ki niso namenjene prodaji v okviru rednega delovanja, ki jih ima podjetje v lasti ali finannem najemu. To so zemljia, zgradbe, (proizvajalna in druga) oprema, osnovna reda in veletni nasadi ter drobni inventar, katerega doba uporabnosti je dalja od enega leta. Neopredmetena dolgorona sredstva SRS 2 So nalobe v pridobitev materialnih pravic ali dolgorono vraunljivi stroki in izdatki, ki se pojavljajo v zvezi s poslovanjem podjetja. Obsegajo: dolgorono razmejene organizacijske stroke, dolgorono razmejene stroke razvijanja, nalobe v koncesije, patente, licence, blagovne znamke in podobne pravice, nalobe v dobro ime, druge dolgorono razmejene postavke. Tako kot opredmetena osnovna sredstva so tudi neopredmetena dolgorona sredstva sestavni del stalnih sredstev, od katerih se obraunava amortizacija. Kratkorone in dolgorone finanne nalobe SRS 6 in 3 Za razliko od kratkoronih finannih nalob, ki so zneski, vezani na vrailni rok leto dni ali manj, so dolgorone finanne nalobe vezane na as, dalji od enega leta oziroma za nedoloen as. Obe vrsti nalob se v grobem delijo na finanne nalobe v druga podjetja in dana posojila. Nadalje se delijo e na kupljene delnice, pridobljene delee in celote kapitala drugih podjetij.

83

Tabela 9: Bilanca stanja

BILANCA STANJA SREDSTVA A. Stalna sredstva I. Neopredmetena dolgorona sredstva II. Opredmetena osnovna sredstva 1. Zemljia 2. Zgradbe 3. Oprema 4. Drugo 5. Predujmi za opredmetena osnovna sredstva III. Dolgorone finanne nalobe 1. Delnice in delei 2. Dolgorona dana posojila 3. Dolgoroni depoziti IV. Popravek kapitala 1. Odkupljene lastne delnice 2. Nevplaani vpisani kapital B. Gibljiva sredstva I. Zaloge 1. Material 2. Nedokonana proizvodnja in proizvodi 3. Trgovsko blago 4. Predujmi za zaloge II. Dolgorone terjatve iz poslovanja 1. Dolgorone terjatve do kupcev 2. Drugo 3. Dolgorone varine III. Kratkorone terjatve iz poslovanja 1. Kratkorone terjatve do kupcev 2. Drugo 3. Kratkorone varine IV. Kratkorone finanne nalobe V. Denarna sredstva VI. Aktivne asovne razmejitve SKUPAJ AKTIVA OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV A. Kapital I. Osnovni kapital II. Vplaani preseek kapitala III. Rezerve IV. Revalorizacijski popravek kapitala V. Nerazdeljeni isti dobiek ali izguba tekoe leto prejnja leta B. Dolgorone rezervacije C. Dolgorone obveznosti iz financiranja iz poslovanja D. Kratkorone obveznosti iz financiranja iz poslovanja obratna sredstva osnovna sredstva drugo E. Pasivne asovne razmejitve SKUPAJ PASIVA

Zaloge SRS 4 Zaloge so opredmetena sredstva, ki so namenjena prodaji v okviru rednega poslovanja, ki so v postopku proizvajanja, katerega uinki bodo namenjeni takni prodaji, ki naj bi bila porabljena pri proizvajanju proizvodov ali opravljanju storitev, namenjenih prodaji. Vrednotenje zalog v veliki meri vpliva na raunovodske izkaze. Vije kot so vrednostno prikazane zaloge, viji je kosmati donos iz poslovanja in zato je viji tudi celotni dobiek. e pa so zaloge vredne manj, potem smo ve strokov prenesli med odhodke in poslovni izid je zaradi manjega poveanja zalog in nijega kosmatega donosa viji. Na denarne tokove vrednotenje zalog ne vpliva, pa pa se

84

njihov vpliv pokae v bilanci stanja vije kot so zaloge, veja so sredstva in zato tudi kapital v obliki nerazporejenega dobika tekoega obdobja. Terjatve SRS 5 Terjatev je na premoenjskopravnih in drugih razmerjih zasnovana pravica zahtevati od doloene osebe plailo dolga, dobavo kakih stvari ali izvedbo storitve. Delijo se na dane predujme za neopredmetena dolgorona sredstva, dane predujme za opredmetena osnovna sredstva in terjatve, ki so sestavni del gibljivih sredstev. e v poglavju o ekonomiki poslovanja podjetja smo opozorili, kaken je vpliv terjatev na denarni tok poslovanja. Vije kot so terjatve, ve so nam kupci dolni in dalj asa bomo morali financirati poslovni proces z lastnimi denarnimi sredstvi. Kapital SRS 8 Celotni kapital izraa lastniko financiranje podjetja in z vidika podjetja njegovo obveznost do lastnikov, e ne prej pa ob prenehanju delovanja podjetja. Obvezno se razlenjuje na osnovni kapital, preseek kapitala, rezerve, preneseni isti dobiek ali izgubo prejnjih let, revalorizacijski popravek kapitala in nerazdeljeni isti dobiek ali izgubo poslovnega leta. Glede na vrsto podjetja se osnovni kapital pojavlja kot delniki kapital, dele v kapitalu ali vloge kapitala. Osnovni kapital je kapital, ki je nominalno opredeljen v statutu podjetja in so ga vplaali ali vpisali njegovi lastniki. Prikazuje se v nominalnih zneskih in se ne spreminja. Pri delnikem kapitalu je pomembna razdelitev na prednostne in navadne delnice. Vplaani preseek kapitala je razlika med doseeno ceno vpisanih delnic ob njihovi prodaji in njihovo nominalno vrednostjo, e je prva veja. Revalorizacijski popravki kapitala dopolnjujejo vrednostno izkazovanje celotnega kapitala za razlike, ki izhajajo iz sprememb kupne moi. Za nae potrebe revalorizacije ne bomo upotevali! Rezerve so namensko opredeljeni del istega dobika, ki slui poravnavanju monih izgub v prihodnjih letih. Kratkorone in dolgorone obveznosti SRS 11 in 9 Dolgorone obveznosti iz financiranja predstavljajo dolgorono dobljena posojila in izdani dolgoroni vrednostni papirji, dolgorone obveznosti iz poslovanja pa se pojavljajo v obliki dolgoronih kreditov dobaviteljev v zvezi s kupljenim blagom ali storitvami. Kratkorone obveznosti iz financiranja predstavljajo kratkorono dobljena posojila in izdani kratkoroni vrednostni papirji, zlasti menice. Kratkorone obveznosti iz poslovanja pa predstavljajo med drugim dobljeni predujmi in obveznosti do dobaviteljev.

9.2.1 5.1.3 O davku na dodano vrednost

Davek na dodano vrednost je nadomestil sistem prometnega davka. DDV se plauje od prometa blaga in storitev, ki jih davni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje dejavnosti na obmoju Republike Slovenije. Plauje se tudi od uvoza blaga v Slovenijo. V zvezi z davkom na dodano vrednost je treba poznati naslednje kljune pojme: davni zavezanec, stopnja davka na dodano vrednost,

85

obraun davka na dodano vrednost.

Davni zavezanec Davni zavezanec je vsaka oseba, ki samostojno opravlja svojo dejavnost. Pod dejavnostjo razumemo proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, vkljuno s premogovniko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo, kot tudi izkorianje premoenja in premoenjskih pravic ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. V sistem davka na dodano vrednost (DDV) se tako lahko vkljuijo vsi dravljani in pravne osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost. Status zavezanca se pridobi s prijavo za registracijo. V sistem davka na dodano vrednost se morajo obvezno vkljuiti vse pravne osebe, ki nameravajo v letu opraviti promet blaga oziroma storitev v vrednosti ve kot 5 mio SIT. Fizine osebe (npr. kmetje) postanejo obvezni davni zavezanci, e skupni katastrski dohodek presega 1,5 mio SIT. Med davne zavezance ne tejejo dravni organi in organi lokalnih skupnosti v okviru svojih pristojnosti in druge pravne osebe javnega prava v okviru javnih pooblastil na podlagi zakona. e se pravna ali fizina oseba, ki opravlja samostojno pridobitno dejavnost, ne vkljui v sistem davka na dodano vrednost, govorimo o malem zavezancu. Prednost malega zavezanca je, da ni dolan zagotavljati podatkov in voditi evidence, ki jo predpisuje zakon o DDV. Slabost malega zavezanca je, da nima pravice odbiti vstopni davek, kar pomeni, da so vse nabave malega zavezanca polno obdavene (kar ne velja za davne zavezance). Mali zavezanec tudi ne obraunava DDV-ja pri prodaji. Lastna cena malega zavezanca je na ta nain strokovno obremenjena z DDV-jem, zato je lahko manj cenovno konkurenen kot registrirani zavezanec. Stopnja davka na dodano vrednost Sistem davka na dodano vrednost pozna osnovno davno stopnjo 20% in zniano davno stopnjo 8,5%. Zniana davna stopnja velja za naslednje kategorije izdelkov: izdelki namenjeni za prehrano ljudi, izdelki namenjeni za prehrano ivali, dobava vode, zdravila, medicinski in ortopedski pripomoki, javni prevoz potnikov, nosilci besed, slik in zvoka, avtorske pravice in storitve s podroja knjievnosti, vstopnice za razstave, ogled naravnih znamenitosti, kinematografske predstave, graditev, obnova in vzdrevanje stanovanjskih prostorov, gnojila in fitofarmacevtski pripomoki, nastanitev v hotelih, penzionih, uporaba portnih objektov, pogrebne storitve in storitve javne higiene. Davka na dodano vrednost so oproene javne potne storitve, socialno varstvene storitve, zdravstvene storitve in oskrba, storitve predolske vzgoje, izobraevanje in usposabljanje otrok, mladine in odraslih, storitve povezane s portom in portno vzgojo, verske storitve, storitve sindikalnih, dobrodelnih, politinih in podobnih organizacij, kulturne storitve, naronine na televizijski in radijski program in storitve oseb, ki so oproene plaila DDV. Davka na dodano vrednost je oproen tudi promet nekaterih drugih storitev, kot so zavarovalnike in pozavarovalnike storitve, promet nepreminin (razen prvega prenosa lastninske pravice), dajanje v najem ali podnajem, doloene finanne storitve in igre na sreo.

86

Obraun davka na dodano vrednost DDV se obrauna takrat, ko je blago dobavljeno, oziroma ko so storitve opravljene. teje se, da je blago dobavljeno in storitve opravljene, ko je izdan raun. Pri uvozu blaga nastane obveznost za obraun DDV, ko se blago vnese v Slovenijo. V davno osnovo teje vse, kar predstavlja plailo v denarju. V osnovo tejejo tudi troarine in drugi davki, uvozne dajatve in posredno stroki (provizije). Davni zavezanec sme pri izraunu svoje davne obveznosti odbiti DDV, ki ga je plaal pri nabavah blaga oziroma storitev od drugega davnega zavezanca, pri uvozu blaga in kot prejemnik storitve, e je to blago oziroma storitev uporabil za opravljanje dejavnosti, od katere se plauje DDV. Davni zavezanec dejansko plauje saldo med vstopnim davkom, ki ga je plaal na strani nabav, in izstopnim davkom, ki ga je zaraunal in prejel na strani prodaje. Davni zavezanec ne sme odbiti vstopnega davka od blaga in storitev: e je to blago ali storitev uporabil za promet blaga in storitev, za katerega je predpisan oprostitev plaila DDV, od blaga in storitev, ki jih je uporabil za opravljanje dejavnosti izven Slovenije, pod pogojem, da v primeru opravljanja dejavnosti v Sloveniji ni priznana pravica do odbitka vstopnega davka, od nakupa jaht in olnov za port in razvedrilo, zasebnih olnov, osebnih avtomobilov ter motornih koles, goriv in maziv (razen plovil in vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti dajanja v najem in zakup in nadaljnjo prodajo) od izdatkov za reprezentanco. V primeru, da pri pisanju poslovnega narta potrebujete e ve informacij v zvezi z DDV, je najbolje, da natanno pregledate zakon o Davku na dodano vrednost (UL RS, 30/2001).

9.2.2 Izkaz finannih tokov

Izkaz uspeha je torej raunovodsko poroilo razdobja in vsebuje raunovodske informacije o spremembah sredstev in obveznosti do virov sredstev, e le-te vodijo k odhodkom in prihodkom. V izkazu uspeha so tako prikazani tokovi, poslovni izid kot stanje na koncu obdobja pa je spet sestavina sredstev in obveznosti do virov sredstev. e je zabeleen pozitivni poslovni izid, je ta dobiek sestavni del sredstev podjetja, na strani obveznosti do virov sredstev se pokae kot poveanje kapitala, e pa je izid negativen, se izguba prikae kot zmanjanje kapitala (Turk, 1994, str. 430). Nobena od doslej obravnavanih bilanc pa ne prikazuje finannih tokov v podjetju. V ta namen uporabljamo predraunsko bilanco finannih tokov, ki prikazuje prihodnje predraunane pritoke in odtoke z namenom ugotavljanja vzrokov poveanja ali zmanjanja denarja v doloenem asovnem obdobju (Turk, 1994, str. 431).

87

Pogosteje je sicer govora o bilanci denarnih tokov, kjer so prikazani denarni prilivi in odlivi oziroma prikaemo vse prejemke in izdatke, v izkazu finannih tokov pa so zajeta le pobotana poveanja in zmanjanja postavk, torej dejansko pritoki in odtoki iz podjetja. Finanni odtoki nastanejo kot posledica poveanja nedenarnih oblik sredstev in zmanjanja obveznosti do virov sredstev. Pritoki pa so posledica zmanjanja nedenarnih oblik sredstev in poveanja obveznosti do virov sredstev. Da lahko pripravimo izkaz finannih tokov, potrebujemo podatke za dva razlina trenutka, saj v bilanci finannih tokov izkazujemo pobotana stanja nedenarnih oblik sredstev in obveznosti do virov sredstev (Turk, 1994, str. 431). V predraunskem izkazu finannih tokov torej najdemo naslednje informacije (Turk, 1994, str. 432): informacije o poveanju ali zmanjanju neopredmetenih dolgoronih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev in dolgoronih finannih nalob v doloenem obdobju, informacije o poveanju ali zmanjanju nedenarnih oblik obratnih oz. gibljivih sredstev, informacije o stanju denarja na zaetku in koncu predraunskega obdobja, informacije o poveanju ali zmanjanju kapitala, informacije o poveanju ali zmanjanju dolgov. Slovenski raunovodski standardi delijo pritoke in odtoke na tiste pri poslovni dejavnosti, na tiste iz investicijske dejavnosti in iz dejavnosti financiranja.Za nae potrebe uporabljamo izkaz finannih tokov v naslednji obliki. Tabela 10: Izkaz finannih tokov
IZKAZ FINANNIH TOKOV ZAETNO STANJE DENARNIH SREDSTEV Prihodki Odhodki brez amortizacije Davki iz dobika = NEPOPRAVLJENI ISTI PRITOKI PRI POSLOVNI DEJAVNOSTI + Poveanje obveznosti iz poslovanja in PR Poveanje terjatev iz poslovanja in AR Poveanje zalog = POPRAVLJENI ISTI PRITOKI PRI POSLOVNI DEJAVNOSTI Pobotano poveanje neopredmetenih dolgoronih sredstev Pobotano poveanje opredmetenih osnovnih sredstev Pobotano poveanje dolgoronih finannih nalob Pobotano poveanje kratkoronih finannih nalob = ISTI PRITOKI PRI POSLOVNI IN INVESTICIJSKI DEJAVNOSTI + Poveanje kapitala Pobotano poveanje dolgoronih rezervacij Pobotano poveanje dolgoronih obveznosti iz financiranja Pobotano poveanje kratkoronih obveznosti iz financiranja = NETO FINANNI TOK KONNO STANJE DENARNIH SREDSTEV

88

Denarni tok in njegova vloga v poslovanju podjetja V tevilnih amerikih ubenikih podjetnitva lahko najdemo naslove, ki govorijo o tem, kako pomemben je za poslovanje podjetja cash flow, to je denarni tok,. Tako lahko preberete, da je cash flow = business lifeline (Gumpert, 1996, str. 148) in spet drugje (Bangs, 1995, str. 72): Projekcije denarnega toka lahko ustvarijo razliko med uspehom in propadom ter med rastjo in stagnacijo. Podjetniki se vse prepogosto ne zavedajo, kako pomemben je tok denarja. Veino svoje pozornosti posveajo dobikom, vse premalo pa vedo, da je bistveno (in tisto, kar prevekrat pripelje do propada podjetja) ravno pomanjkanje likvidnih sredstev denarja. Podjetje lahko deluje z velikim dobikom, ki ga deloma eli razdeliti med svoje delniarje, a pri tem naleti na problem za to nima denarja. Mogoe lahko za ponazoritev pomena uporabimo kar naslednjo prispodobo, ki jo je uporabil tudi Gumpert (1996, str. 148): Podjetje lahko pojmujemo kot iv organizem in tisto, kar ga poganja, kar tee po ilah, je denar. Proizvod oz. storitev lahko pojmujemo kot mogane, srce predstavlja trenje, elodec finance. Vendar pa bo organizem propadel, e po njem ne bo tekla kri. V naem primeru denarni tok. Pomembno je torej, da loite med denarnim tokom in dobikom. Za rastoe majhno podjetje je prvi gotovo pomembneji. Mono je, da podjetje propade, eprav ima veliko naroil, a ne more pravoasno plaevati svojim dobaviteljem. Zavedajte se, da bo denar pritekal v podjetje mnogo poasneje, odtekal pa mnogo hitreje, kot ste priakovali (Bangs, 1994, str. 60). Kaj torej je denarni tok? Najpreprosteje to je zapis o denarju, ki je na voljo v doloenem asovnem trenutku.
PRIMER: Priprava predrauna denarnih tokov
Za bolje razumevanje je v nadaljevanju prikazan preprost primer predrauna denarnih tokov. Zamislimo si primer podjetja, ki prodaja kopalniko opremo. V preteklih mesecih je podjetje prodajalo po 200 enot meseno. Podjetje nartuje, da bo prodaja v naslednjih mesecih taka: Tabela11: Nartovana prodaja v prihodnjih petih mesecih 1. mesec 2.mesec 3. mesec 200 enot 250 enot 175 enot

4. mesec 300 enot

5. mesec 200 enot

Prodajna cena enote znaa 10 denarnih enot. Tako lahko izraunamo mesene prihodke. Variabilni stroki (VC), kamor so zajeti stroki materiala in stroki dela, znaajo 70% prodajne cene, fiksni stroki (FC) najemnina, ki se pojavljajo vsak mesec, pa znaajo 300 denarnih enot. Poleg tega podjetje meseno obraunava amortizacijo v viini 100 denarnih enot. Izraunamo lahko poslovni izid za navedenih pet mesecev, pri emer upotevamo, da podjetje plauje davek od dobika po 25% stopnji. Tabela: Izraun poslovnega izida v denarnih enotah Kategorija 1. mesec Prihodki 2.000 VC 1.400 FC 300 Amortizacija 100 Dobiek pred davki 200 Davek 50 isti dobiek 150

2. mesec 2.500 1.750 300 100 350 87,5 262,5

3. mesec 1.750 1.225 300 100 125 31,25 93,75

4. mesec 3.000 2.100 300 100 500 125 375

5. mesec 2.000 1.400 300 100 200 50 150

Podjetje dobaviteljem in zaposlenim plauje z enomesenim zamikom, najemnino vsak mesec sproti, plaila pa prejema takole: 50% v tekoem mesecu, 30% z enomesenim odlogom in 20% z dvomesenim odlogom. Podjetje nartuje vrailo kratkoronega kredita v 4. in 5. mesecu.

89

Tabela: Predraun denarnih tokov v denarnih enotah Zaetno stanje denarnih sredstev
PRILIVI

1. mesec 20 1000 600 400 1400 300 300 320

2. mesec 320 1250 600 400 1400 300 550 870

3. mesec 870 875 750 400 1750 300 -25 845

4. mesec 845 1500 525 500 1225 300 1250 -250 595

5. mesec 595 1000 900 350 2100 300 500 -650 -55

50% prodaje tekoega meseca 30% prodaje preteklega meseca 20% prodaje izpred 2 mesecev
ODLIVI

Material, delo Najemnina Vrailo kredita

NETO DENARNI TOK

Konno stanje denarnih sredstev

Kot je razvidno iz gornjih dveh tabel, naj bi v prihodnjih petih mesecih podjetje poslovalo z dobikom (glej postavko isti dobiek v zgornji tabeli). Vendar pa lahko s pomojo predrauna denarnih tokov, kjer so predstavljeni denarni prilivi in odlivi v posameznem mesecu, ugotovimo, da podjetje le ne bo poslovalo tako uspeno, kot se morda zdi samo ob pogledu na predraun bilance uspeha. Podjetje namre kar v treh mesecih poslovanja belei negativni denarni tok, kar pomeni, da so denarni odlivi veji od prilivov, denar torej odteka iz podjetja. Situacija postane kritina v 4. mesecu, ko se stanje na transakcijskem iro raunu zmanja za 250 denarnih enot, v naslednjem mesecu pa zaradi odplaila kratkoronega kredita odlivi preseejo prilive e za 650 denarnih enot, kar pomeni, da pade predvideno stanje denarja na iro raunu pod 0. To seveda ni mogoe, zato bo podjetje prisiljeno ali najeti dodaten likvidnostni kredit ali pa spremeniti kreditno politiko podaljati odlog plaila svojim dobaviteljem ali pa hitreje izterjati denar od svojih kupcev. Ugotovimo lahko tudi to, da se amortizacija ne pojavlja v predraunu denarnih tokov, pa pa samo v predraunu bilance uspeha. Podobno se odplailo kredita odrazi samo v bilanci denarnih tokov. V bilanci uspeha bi bili zabeleeni samo stroki obresti, ki pa jih je podjetje plaalo in obraunalo e ob prejemu kredita (to se je zgodilo v preteklih mesecih).

Uporabne spletne povezave: http://racunovodja.com/ - portal z veliko uporabnimi raunovodskimi in finannimi informacijami

90

10.

N AR T

TR EN JA

Z nartom trenja podjetje opie, kako bo doseglo nartovano prodajo. V nartu trenja podjetje predstavi svoj trenjski splet, ki ga je oblikovalo z namenom aktivnega vplivanja na povpraevanje po svojih izdelkih in storitvah. Vsebine, ki sestavljajo trenjski splet, so: izdelek, prodajne cene, prodajne poti (distribucija) in trno komuniciranje. Sestavine trenjskega spleta imenujemo tudi 4 P-ji trenja, kar izhaja iz originalnega anglekega poimenovanja: product, price, place, promotion. Sestavine trenjskega spleta so med seboj tesno povezane, kar je treba upotevati pri oblikovanju poslovne strategije podjetja (e se npr. podjetje odloi za politiko nizkih prodajnih cen, mora temu primerno zasnovati promocijo izdelka, podobo podjetja v javnosti, ipd). Z nartom trenja podjetje: Identificira potrebe in elje kupcev. Identificira in opredeli znailnosti trnih ni, na katere se bo osredotoilo. Analizira konkurenne prednosti in slabosti in na podlagi njih oblikuje svojo poslovno strategijo. Oblikuje taken trenjski splet, s katerim bo lahko doseglo zartane cilje. Aktivnosti, ki so potrebne za izvedbo prvih treh tok, smo opisali e v poglavju Trna raziskava in analiza, zato bomo v tem poglavju predstavili oblikovanje trenjskega spleta v podjetju.

10.1 Zasnova narta trenja

Za uspeno oblikovanje trenjskega spleta mora podjetje poznati znailnosti trga ciljnih kupcev. Mala podjetja se navadno osredotoajo na zadovoljevanje potreb specifinega ozko definiranega dela trga trne nie, katere potrebe so velika podjetja prezrla. Majhnost podjetja je njihova prednost, ki jim omogoa fleksibilnost in hitro odzivanje na potrebe kupcev. Uspenim podjetjem je skupno, da imajo jasno predstavo o znailnostih in potrebah ciljnega kupca. V podjetjih loimo ve razvojnih faz spoznavanja kupca in odnosov s kupci: Zavedanje, da obstajajo kupci za proizvode in storitve podjetja. Podjetje se zgolj zaveda, da kupci so, ne pozna pa njihovih znailnosti, elja in potreb. Podjetje zaenja zbirati podatke o kupcih, postaja vse bolj obutljivo na trne spremembe, vendar pa podatkov, ki jih ima o kupcih, e ne uporablja pri razvoju proizvodov in storitev. Prav tako e ne zbira povratnih informacij o svojih proizvodih in storitvah od kupcev. Podjetje se zave vloge, ki jo kupci igrajo v poslovanju podjetja. Sistematino zbira podatke o kupcih, z njimi komunicira in zbira povratne informacije o svojih proizvodih in storitvah. Podjetje in kupci postanejo partnerji. Vsi zaposleni v podjetju se zavedajo potreb kupcev, celotna aktivnost podjetja je usmerjena na kupca, kupci sodelujejo pri razvoju novih proizvodov in storitev in podjetje z njimi vzpostavi dolgorone odnose.

91

Podjetje se v oblikovanju odnosa s kupci lahko osredotoi na spodnje vidike: A. Osredotoenje na lastnosti kupca. B. Osredotoenje na kakovost proizvodov in storitev. C. Osredotoenje na prikladnost izdelkov in storitev. D. Osredotoenje na izpopolnjevanje izdelkov in storitev. E. Osredotoenje na hitrost. F. Osredotoenje na zadovoljstvo kupcev.

10.1.1

Osredotoenje na kupca

Uspenost poslovanja podjetja je odvisna od pristopa h kupcu. Podjetju ne pomagajo kaj dosti izpopolnjeni, kakovostni proizvodi in storitve, e mu ni uspelo vzpostaviti kakovostnega odnosa s kupcem. Zanemarjanje in brezbrien odnos sta dve najhuji napaki, ki ju lahko podjetje naredi. Raziskave kaejo, da kar 70 % kupcev ne bo ve kupovalo v trgovini, kjer so z njimi ravnali brezbrino. Ob tem se veina ne bo pritoila zaradi taknega ravnanja na licu mesta. Veina kupcev bo svoje negativne izkunje opisala vsaj petim drugim ljudem. Pridobivanje novih kupcev sicer omogoa hitro rast podjetja, vendar pa so uspena samo tista podjetja, ki jim uspe obdrati stalne kupce. Podjetje mora v pridobivanje novih kupcev vloiti vsaj petkrat toliko sredstev in asa kot jih v ohranjanje obstojeih kupcev. Klju do uspeha podjetja je tako v ohranjanju obstojeih kupcev, katerih privrenost lahko podjetje dodatno spodbuja z drobnimi pozornostmi. Podjetja, ki so uspena pri vzpostavljanju odnosov s svojimi kupci, upotevajo preprosta pravila: V primeru nezadovoljstva kupca je treba reiti problem im hitreje. Raziskave kaejo, da se bodo nezadovoljni kupci, katerih problemi so bili hitro reeni, ponovno vrnili v podjetje. Kupce je treba spodbujati, da izrazijo svoja mnenja in pripombe. e podjetje ne pozna problemov kupcev, jim ne more pomagati. Vsi zaposleni v podjetju se morajo zavedati vloge, ki jo igra zadovoljen kupec. S kupci podjetja naj obasno komunicira tudi vodstvo podjetja, to pri kupcih vzbuja obutek pomembnosti. Podjetje mora skrbno izbrati zaposlene, ki bodo prihajali v neposreden stik s kupci in jih neprestano izobraevati.

10.1.2

Osredotoenje na kakovost

Za dananji poslovni svet je znailen razvoj globalne konkurence in tehnolokih inovacij, kar prispeva tudi k temu, da kupci postajajo vse bolj zahtevni glede kakovosti proizvodov in storitev. Zahteva po kakovosti pa ni prisotna samo pri proizvodih in storitvah, ampak postaja integralni del kulture podjetja. Za uspena podjetja je znailno tako imenovano upravljanje kakovosti (total quality management). Klju do vpeljave filozofije kakovosti v podjetje je pogled skozi oi kupca. Kakovost proizvoda kupec ocenjuje na podlagi naslednjih lastnosti proizvoda: zanesljivosti, trajanja, uporabnosti in cene. Pri

92

storitvah pa kupci ocenjujejo: hitrost opravljanja storitve, odzivnost, ljudi in opremo, s katero opravljajo storitve. Pri zagotavljanju kakovosti naj podjetje upoteva naslednja naela: Kakovost je treba vgraditi e v sam proizvodni proces in ne sme biti odvisna od kontrole. V podjetju naj se spodbuja timsko delo. Podjetje naj si prizadeva za vzpostavitev dolgoronih odnosov s svojimi dobavitelji in zaposlenimi. Znanje vseh zaposlenih v podjetju je treba neprestano izpopolnjevati in nadgrajevati. Vsi zaposleni v podjetju se morajo strinjati s poslovno filozofijo in cilji podjetja. V podjetju je treba vzpostaviti sistem merjenja kakovosti dela zaposlenih in nagrajevanja nadpovprenih rezultatov. Vsi zaposleni v podjetju se morajo truditi za neprestano izpopolnjevanje proizvodov in storitev.

10.1.3

Osredotoenje na prikladnost proizvodov in storitev

Eden izmed kljunih dejavnikov, ki vpliva na nakupne odloitve porabnikov, je prikladnost oziroma dostopnost proizvodov in storitev. Ljudje preivijo vse ve asa na delovnem mestu, zato imajo vse manj asa za opravljanje nakupov. Trgovska podjetja morajo tako svoj delovni as prilagoditi asu, ki ga imajo na voljo njihovi kupci. Pri reevanju tega problema si lahko podjetje pomaga z odgovori na naslednja vpraanja: Ali je podjetje v bliini ciljne skupine kupcev? Ali je lahko dostopno (parkirni prostori)? Ali delovni as podjetja ustreza kupcem? Ali bi moralo biti podjetje odprto tudi v veernih urah in ob vikendih? Ali si kupci elijo dostavo na dom? Ali so plailni in kreditni pogoji podjetja ustrezni? Ali so zaposleni dovolj usposobljeni za delo z ljudmi? Ali so sposobni hitro in uinkovito reevati nakupne probleme kupcev? Prikladnost, dostopnost podjetja s strani kupcev je e posebno pomembna za podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo potronih dobrin.

10.1.4

Osredotoenje na inovativnost

Potrebe kupcev, trgi, tehnologija in drugi dejavniki se spreminjajo edalje hitreje. Podjetje ne more ostati konkurenno brez odzivanja na te spremembe. Konkurenna prednost majhnih podjetij na tem podroju je njihova fleksibilnost in sposobnost hitrega odziva na nove prilonosti. Inovativnost je iri pojem, ki lahko vkljuuje tako nove naine uporabe e obstojeih proizvodov in storitev kot nove tehnologije proizvodnje in nove proizvode in storitve.

93

10.1.5

Osredotoenje na hitrost

Ena izmed konkurennih prednosti podjetja je lahko tudi sposobnost hitrega odziva na spremenjene trne potrebe. Podjetja vse bolj skrajujejo as, ki je potreben od identifikacije do zadovoljitve trne potrebe. Raziskava, ki jo je opravil McKinsey & Company kae, da e podjetje uvede nov proizvod visoke tehnologije na trg 6 mesecev po predvidenem roku, vendar v okviru nartovanih strokov, bo njegov dobiek v petih letih 33 % niji od nartovanega, e pa podjetje predstavi proizvod na trgu pravoasno, vendar z vijimi razvojnimi stroki, bo dobiek v 5 letih niji za samo 5 %. Podjetje si mora tako prizadevati, da: im hitreje uvede nove proizvode in storitve na trg. Skrajuje as, ki ga potrebuje, da se odzove na spremenjene trne potrebe. Poenostavi nakupni proces.

10.2 Izdelek
Izdelek je osrednji element trenja. V trenjski literaturi najdemo razline opredelitve izdelka, vendar lahko na kratko reemo, da je izdelek vse, kar je namenjeno zadovoljevanju potreb kupca. Pri tem smo izdelek pojmovali ire, vkljuili smo tako fizine proizvode podjetja (raunalnik, kruh, glavnik, ipd.) kot tudi storitve (zavarovanje, poitnice v tujini, izobraevanje, ipd.). Osnovna delitev izdelkov z vidika konnega namena izdelka je delitev na: Izdelke za iroko potronjo, ki jih kupujejo porabniki za zadovoljevanje svojih potreb. Izdelki za potrebe poslovanja, ki jih kupujejo podjetja zato, da lahko proizvedejo druge izdelke in storitve.

Izdelke za iroko potronjo lahko delimo na: Izdelke vsakdanje rabe (angl. convenience goods). V nakup tovrstnih izdelkov kupci ne vloijo posebnega napora in asa, saj imajo o njih e vnaprej potrebno znanje in informacije. Med tovrstne izdelke sodijo: ivila, izdelki za osebno higieno, pijae. Pomemben element, ki vpliva na nakupno odloitev, je embalaa izdelka. Izdelke, ki se kupujejo po preudarku (angl. shopping goods). V nakupe tovrstnih izdelkov kupci vloijo ve napora, saj jih ne kupujejo prav pogosto. Sem sodijo: izdelki za port in rekreacijo, gospodinjski pripomoki, pohitvo, obutev in oblaila. Pomemben element trenja tovrstnih izdelkov je zagotavljanje montae, servisa in vzdrevanja. Luksuzne izdelke (angl. specialty goods). V nakup tovrstnih izdelkov kupci vloijo dosti asa in denarja. Med tovrstne nakupe sodijo nakup avtomobilov, umetnikih predmetov, nakita, stanovanj, ipd. Neiskane izdelke (angl. unsought goods). V to skupino spadajo izdelki, katerih kupec e ne pozna ali pa jih ne ie. V nakup ga prepria ele agresivna prodajna taktika. Sem sodijo ivljenjska zavarovanja, enciklopedije, naronine ipd.

94

Izdelke za potrebe poslovanja pa delimo na: surovine, investicijsko opremo, dopolnilno opremo, izdelavni material, sestavne dele, pomoni material in proizvodne storitve.

Konkurenca med podjetji ne temelji ve na tistem, kar podjetja proizvedejo, ampak na tistem, kar podjetja dodajo svojim proizvodom in storitvam. Sem sodi predvsem privlana embalaa, poprodajne storitve, ugodni kreditni pogoji, garancije, servis. V svojem ivljenju gre izdelek skozi razline stopnje razvoja: od uvajanja, preko rasti, zrelosti v fazo upadanja. Glede na fazo ivljenjskega cikla podjetje prilagaja svojo strategijo.

Slika 15: ivljenjski cikel izdelka

Gibanje prodaje

Gibanje dobikov

Razvoj proizvoda

Uvajanje proizvoda

Rast proizvoda

Zrelost proizvoda

Upadanje proizvoda

V fazi uvajanja izdelka podjetje predstavi svoj izdelek potencialnim kupcem. Navadno mora izdelek konkurirati z e obstojeimi izdelki, zato je za hiter prodor izdelka potrebna agresivna trenjska aktivnost podjetja. Stroki podjetja v tej fazi so relativno visoki, dobikov ni ali pa so celo negativni. V fazi rasti izdelka poskua podjetje pritegniti dodatne kupce z dodajanjem novih lastnosti izdelku, trenjska aktivnost podjetja v tej fazi je e vedno mona in usmerjena v preprievanje kupcev o posebnostih izdelka. Dobiki podjetja v tej fazi postajajo pozitivni. Mnogi izdelki, ki so prili do te faze, ne doseejo faze zrelosti, ker niso bili dovolj dobro sprejeti s strani kupcev. V fazi zrelosti prodaja izdelkov naraa, dobiki se poveujejo, doseejo vrh in prinejo upadati z vstopanjem novih konkurentov na trg. Strategije podjetja v tej fazi so usmerjene v poveevanje prodaje podjetja, ne da bi ob tem bistveno spreminjale funkcionalne znailnosti izdelka. Cene izdelkov se zaradi mone konkurence v povpreju zniujejo. Podjetje iri svojo ponudbo z razvojem novih modelov in blagovnih znamk. V fazi upadanja si podjetje prizadeva zniati stroke, povezane z izdelkom, saj prodaja izdelka upada, dobiki se zniujejo. Ko izdelek dosee to fazo, seveda ni nujno, da se bo prenehal prodajati. Podjetje ima na voljo mnogo monosti za pomladitev taknega izdelka.

95

Vpraanja, ki si jih naj zastavi podjetje, ki eli pomladiti svoje izdelke: Ali ima izdelek poleg osnovnih tudi ire monosti uporabe (npr. kuhinjska soda se lahko uporablja za odstranjevanje neprivlanega vonja v hladilnikih, odtokih)? Ali je za izdelek mono uvesti blagovno znamko? Ali je prodajo izdelka mono poveati z agresivnejim oglaevanjem? Ali lahko za izdelek najdemo nove trge (npr. otrokih amponov ne uporabljajo samo otroci, ampak tudi odrasli)? Ali je mono izdelku zniati ceno in poveati obseg prodaje? To je treba premisliti predvsem pri izdelkih, za katere je znailna mona konkurenca. Ali ima izdelek dovolj privlano embalao? Ali je izdelek mogoe ponuditi na novih ciljnih trgih? Razmislite, v katerih fazah ivljenjskega cikla se nahajajo naslednje industrijske veje: proizvodnja laserjev, proizvodnja tobanih izdelkov, proizvodnja avtomobilov, prodaja po poti, proizvodnja koles, proizvodnja osebnih raunalnikov, nega na domu, genetski ineniring, pranje avtomobilov, frizerski saloni za hine ljubljence?

10.3 Prodajne poti

V tem delu trenjskega spleta se mora podjetje odloiti, katere prodajne poti in kakno prodajno mreo bo izbralo, da bo proizvod priel do ciljne skupine kupcev podjetja.V osnovi loimo: neposredne prodajne poti, pri katerih gre za neposredno povezavo med proizvajalcem in porabnikom, posredne prodajne poti, pri katerih med proizvajalcem in porabnikom posreduje e eno ali ve podjetij posrednikov (podjetja za prodajo na debelo, podjetja za prodajo na drobno). Pri potronih dobrinah na splono loimo tiri skupine prodajnih poti: Proizvajalec kupec: neposredna prodajna pot je znailna predvsem za storitve (zobozdravstvene, frizerske) in pri uporabi modernejih trnih poti (internet, telefon, katalogi). Proizvajalec - podjetje za prodajo na drobno kupec: ta vrsta prodajne poti je znailna za nekatere prehrambene izdelke, oblaila, knjige in druge izdelke za vsakdanjo rabo. Proizvajalec grosist - podjetje na drobno kupec: to je najpogosteja oblika prodajne poti, uporablja se pri vseh izdelkih, ki jih je treba prepakirati. Proizvajalec - grosist - grosist kupec: to je posebna oblika prodajne poti, ki se uporablja predvsem v distribuciji kmetijskih pridelkov in izdelkov javnih podjetij (elektrina energija) Podjetje si pri odloanju o najprimerneji prodajni poti lahko pomaga z razmislekom o naslednjih vpraanjih: Ali je smiselna izgradnja lastne prodajne mree (skladia, zastopnitva)? Ali prodajati preko trgovine na drobno ali preko trgovine na debelo? Katere zastopnike izbrati za distribucijo proizvodov v tujini?

96

Ko se podjetje odloi o najprimerneji obliki prodajne poti, mora reiti tudi vpraanje, kako izdelek fizino prenesti od prodajnega mesta do konnega porabnika. Pri tem se odloa o prevozni poti in mora upotevati, da lahko stroki fizine distribucije obutno poveajo prodajno ceno izdelkov. Med osnovne sestavine fizine distribucije uvramo: skladienje izdelkov, ravnanje z zalogami, transport in spremljanje naroil. e povzamemo, ugotovimo, da lahko podjetje svoje proizvode prodaja: v trgovini na drobno, po poti, preko telefona, preko avtomata, od vrat do vrat, v veleprodaji, preko interneta.

10.4 Prodajne cene

V splonem se prodajnim cenam pripisuje najvejo teo v procesu nakupnega odloanja porabnika. Cena je denarna vrednost proizvodov in storitev, ki se oblikuje na trgu. Cena, ki jo je kupec pripravljen plaati, pove, kakno vrednost mu doloeni proizvodi in storitve prinaajo. Pri postavljanju cen za proizvode in storitve mora podjetje oblikovati cene, ki bodo odraale vrednost proizvodov in storitev v oeh kupca in ne cene, ki so po njegovem mnenju primerna za posamezne proizvode in storitve. Cena, ki jo podjetje oblikuje za svoje proizvode in storitve, bo vplivala tako na obseg prodaje podjetja kot tudi na njegov dobiek. Pri oblikovanju cen podjetje upoteva predvsem: strukturo strokov, predvidevanja o najviji ceni, ki jo bo trg pripravljen sprejeti za doloen proizvod ali storitev in podobo, ki jo eli ustvariti o svojem podjetju v oeh kupcev. Ostali dejavniki, ki jih podjetje lahko upoteva pri oblikovanju cen za svoje proizvode in storitve, so: ponudba in povpraevanje po posamezni vrsti proizvodov in storitev, obseg prodaje, ki ga eli z doloenim proizvodom dosei, cene konkurennih podjetij, splone ekonomske razmere, sezonski vplivi, lokacija podjetja, plailni pogoji, elastinost povpraevanja po posamezni skupini proizvodov, psiholoki dejavniki. Pravilno oblikovana prodajna cena je zelo pomembna za uspeh poslovanja. Ne sme biti postavljena ne previsoko, ne prenizko. e podjetje pazljivo izbere ciljni trg in pozicioniranje na njem, potem bo razmeroma lahko oblikovalo tudi ceno.

97

Strategije postavljanja cen se razlikujejo glede na to, ali podjetje oblikuje cene za popolnoma nov proizvod ali storitev na trgu, ali pa gre za e uveljavljen proizvod ali storitev. Oblikovanje cen za nov proizvod Pri oblikovanju cen za popolnoma nov proizvod/storitev eli podjetje s ceno dosei naslednje cilje: Da kupci sprejmejo proizvod. Ne glede na to, kako nenavaden, inovativen je proizvod, mora podjetje zanj oblikovati takno ceno, ki so jo kupci sposobni plaati. Ohraniti trni dele, ko na trg vstopijo nova konkurenna podjetja. e je prodaja novega proizvoda uspena, bodo na trg vstopala nova, konkurenna podjetja, ki si bodo tudi sama prizadevala pridobiti trni dele. Dosei ciljni dobiek. Malo podjetje mora s ceno proizvoda/storitve pokrivati vse stroke proizvodnje in dosei tudi doloen dobiek. Cena ne sme biti postavljena prenizko, saj je kasneje mnogo laje ceno zniati kot pa zviati. Strategija posnemanja smetane Izhaja iz predpostavke, da obstaja dovolj velik trni segment, katerega kupci so pripravljeni izdelek kupiti takoj, ko se pojavi, etudi po razmeroma visoki ceni. Konkurennih podjetij je malo ali pa jih sploh ni. To je strategija visokih zaetnih cen. Tako lahko podjetje dosee razmeroma visok nartovani dobiek z razmeroma majhnim obsegom prodaje, potem pa lahko podjetje ceno tudi znia in tako postopoma pridobiva e nove kupce. Tako postavljene cene dajejo vtis o ekskluzivnosti, edinstvenosti proizvodov. Strategija penetracijskih cen Podjetje postavi cene, ki so nije od izdelkov ali storitev konkurence. Strategija se obnese samo v primeru, da je za kupce znailna velika cenovna elastinost povpraevanja. S tako postavljenimi cenami si podjetje zagotovi hiter prodor na trg, ki ga zagotavlja tudi z agresivnim trnim komuniciranjem in vlaganjem v prodajne poti, kar pa poveuje celotne stroke in tveganje, ki je s tem povezano. Takna strategija se uporablja predvsem za izdelke vsakdanje rabe (npr. amponi, pralni praki). Pomikanje po krivulji povpraevanja navzdol To je ena izmed oblik strategije posnemanja smetane, kjer podjetje za svoje proizvode in storitve na zaetku oblikuje visoke cene, kasneje pa te cene znia pod nivo cen konkurentov. Inovacije in razvoj tehnologije v podjetju zniujejo proizvodne stroke, kar mu omogoa znianje cen. To je kratkorona strategija, ki se lahko uporablja na podroju izdelkov visoke tehnologije (npr. osebni raunalniki). Oblikovanje cen za e uveljavljene izdelke Tudi tu ima podjetje na izbiro ve strategij: Postavljanje lihih cen. Ta strategija temelji na psiholokem uinku, ki naj bi ga povzroile cene, ki se konujejo na 75, 85, 95. Nekatere kupce je mo prepriati, da je izdelek dosti ceneji, e stane 99,95 SIT, kot pa e stane 100 SIT. To strategijo uporabljajo predvsem veja trgovska podjetja in veleblagovnice, ki lahko izkoriajo prednosti ekonomij obsega.

98

Vodilne cene. Pri tej strategiji podjetje svojim izdelkom in storitvam postavi nekoliko nije cene od konkurennih podjetij. Podjetje eli na ta nain poveati obseg prodaje. Izgubljeni dobiek zaradi manje razlike v ceni nadomesti z vejim obsegom prodaje. Geografsko diferenciranje cen. Na viino postavljene cene izdelka vplivajo predvsem stroki, ki jih ima podjetje s tem izdelkom. e podjetje prodaja v oddaljenih geografskih podrojih, transportni stroki na enoto izdelka naraajo, kar se odraa tudi v ceni izdelka. Oportunistino postavljanje cen. V posameznih obdobjih se zgodi, da na trgu primanjkuje doloenih proizvodov in storitev, zato so kupci zanje pripravljeni plaati ve kot sicer. V taknih primerih nekatera podjetja zviajo cene in na ta raun realizirajo veje dobike, vendar je ta strategija dvorezen me, saj pomanjkanje izdelka navadno ne traja dalje obdobje, kupci pa si zapomnijo nelojalno vedenje podjetja. Popusti. Podjetja navadno odobravajo popuste za izdelke z napako in blago, ki se jim kopii v skladiih, poznamo tudi sezonske popuste, koliinske popuste in druge. Tehnike postavljanja cen se razlikujejo tudi glede na vrsto dejavnosti, s katero se ukvarja podjetje. V grobem loimo tiri pristope k postavljanju cen: oblikovanje cen v podjetju, ki se ukvarja s prodajo na drobno, oblikovanje cen v podjetju, ki se ukvarja s prodajo na debelo, oblikovanje cen v proizvodnem podjetju, oblikovanje cen v storitvenem podjetju.

10.5 Trno komuniciranje

Trno komuniciranje je posebna oblika sporazumevanja podjetja s ciljno skupino kupcev, ki vkljuuje: oglaevanje, odnose z javnostjo, osebno prodajo, pospeevanje prodaje in neposredno ter elektronsko trenje.

10.5.1

Oglaevanje

Oglaevanje je vsaka plaana oblika neosebne predstavitve ali promocije idej, proizvodov ali storitev za znanega naronika. Poteka preko mnoinih medijev. Ima pomembno funkcijo v uvajanju novih izdelkov in storitev. Najbolj znailni instrumenti oglaevanja so oglasi v tisku, radijski oglasi, propagandni filmi na televiziji, potne poiljke, katalogi, broure, publikacije in plakati. Oglaevanje poteka preko propagandnih medijev, zato mora podjetje dobro poznati znailnosti posameznih medijev in njihov vpliv na porabnike. Kljuna odloitev, ki jo mora podjetje sprejeti v zvezi z oglaevanjem, je izbira najprimernejega oglaevalskega medija. Pri izbiri oglaevalskega medija si podjetje lahko pomaga z razmislekom o naslednjih vpraanjih: Na kako velikem geografskem podroju prodajam svoje proizvode in storitve?

99

Kdo so moji kupci in kakne so njihove znailnosti? Koliko sredstev lahko vloim v oglaevanje? Katere oglaevalske medije uporabljajo konkurenna podjetja? Kako pogosto je treba ponavljati propagandno sporoilo?

Mediji, ki jih podjetja najpogosteje uporabljajo za oglaevanje, so: dnevno asopisje, revije, televizija, radio, direktna pota, plakati, posterji (jumbo plakati), oglaevanje v vozilih javnega prevoza in oglaevanje na sejmih in razstavah. Vsak izmed zgoraj natetih medijev ima svoje prednosti in slabosti, ki jih je treba pretehtati pred dokonno izbiro glavnega oglaevalskega medija v podjetju.

10.5.2

Odnosi z javnostmi

V odnosih z javnostmi skuajo podjetja z razlinimi aktivnostmi preko mnoinih medijev, s prirejanjem konferenc in podobnih aktivnosti drubenega pomena, vplivati na okolje, ustvarjati ugled, skratka dosei zaupanje javnosti. Neplaana oblika odnosov z javnostmi je publiciteta, njen osnovni namen je obveanje javnosti. Publiciteta je pomembna zaradi velike verodostojnosti, kajti reportaam in lankom izpod novinarskega peresa javnost bolj zaupa kot obiajnim oglasom. Podjetje odnose z javnostjo gradi s sodelovanjem v aktivnostih lokalne skupnosti, s prispevki razlinim neprofitnim organizacijam in sponzorstvom, z udelebo ali organizacijo razlinih konferenc in okroglih miz, s profesionalnim pristopom do sredstev javnega obveanja in z reportaami in poslovnimi poroili.

10.5.3

Pospeevanje prodaje

Sem sodijo vsi ukrepi, ki kratkorono spodbujajo porabnike k nakupu. To so predvsem nagradne igre, nateaji, vzorci, kuponi, doloeni zavitki po posebni ceni, sejmi, demonstracije proizvodov, ugodnosti pri prodaji staro za novo in kuponi.

10.5.4

Osebna prodaja

Osebna prodaja temelji na osebnem stiku med potencialnimi kupci in prodajnim osebjem. Pomembna je pri prodaji izdelkov za reprodukcijo oziroma pri investicijskih dobrinah, kjer je proces nakupnega odloanja dalji in odloitev sprejema ve oseb. V osebni prodaji lahko prodajalec izdelek, storitev in njune lastnosti predstavi bolje kot katerokoli oglasno sporoilo v mnoinih medijih. Osebna prodaja proizvodov in storitev podjetja bo uspeneja ob upotevanju naslednjih nasvetov: Pristop do kupca naj bo profesionalen in objektiven, kupci se redko odloijo za nakup od loveka, ki mu ne zaupajo. Kupcu omogoite, da vam pove vse svoje elje in potrebe.

100

Kupcu praktino pokaite, kako va proizvod ali storitev zadovoljuje njegove potrebe oziroma reuje probleme. Kupca prepriajte o kakovosti vaih proizvodov in storitev z zgodbami o pozitivnih izkunjah drugih kupcev. Kupcu v pravem trenutku njegovega nakupnega odloanja ponudite naroilo.

10.5.5

Neposredno in elektronsko trenje

Sprva je neposredno trenje pomenilo le prodajo izdelka direktno od proizvajalca do kupca brez posrednikov. Z nastankom modernejih trnih poti pa pod neposredno trenje tejemo tudi: kataloko trenje, trenje po poti, trenje prek televizije ali radia, akviziterstvo, trenje po telefonu in elektronsko trenje. e posebej elektronsko trenje je v zadnjih desetih letih doivelo velik razcvet. Internet pa se je izkazal kot nenadomestljiv pripomoek ne samo pri trenju izdelkov in storitev konnim kupcem, temve tudi pri povezovanju med podjetji in drugimi organizacijami. Pri elektronskem poslovanju loimo 4 vrste povezav: Podjetje kupec (business to customer ali B2C), kjer lahko kupci z vsega sveta kupujejo izdelke in storitve preko interneta. Podjetje podjetje (business to business ali B2B), kjer se med seboj povezujejo podjetja z namenom lajega, hitrejega in cenejega povezovanja v razlinih fazah poslovanja. Podjetje zaposleni (business to employee ali B2E), kjer preko interneta ali intraneta podjetje komunicira s svojimi zaposlenimi. Kupec kupec (customer to customer ali C2C), kjer preko svetovnega spleta komunicirajo kupci med seboj, npr. elektronske drabe ali posredniki portali. Najbolj mnoina in prepoznavna oblika elektronskega poslovanja je vsekakor prva, kjer podjetje tri svoje proizvode ali storitve konnim kupcem preko svetovnega spleta. Med tevilne prednosti e-nakupovanja tejemo: udobnost in prironost izbire in nakupa, nizki stroki nakupa in posledino tudi nije cene izdelkov, laji dostop do informacij, hitreje prilagajanje zahtevam kupcev. Seveda pa ima e-nakupovanje tudi pomanjkljivosti: manja zasebnost in tveganje izrabe osebnih podatkov, nevarnost prevar in goljufij, predvsem zaradi vnaprejnjega plaila, zagotavljanje varnosti in zaite podatkov med prenosom, obstoj nepotenih ponudnikov, ki zavajajo kupce in problemi, povezani z dostavo ter nepoznavanjem izdelkov.

101

Nakupi v e-trgovinah po svetu so leta 2003 dosegli e 1300 milijard amerikih dolarjev, v Sloveniji pa je do sredine leta 2004 preko interneta nakupovalo e ez 300.000 ljudi. Najpogosteje so kupovali knjige, oblaila in obutev, raunalniko opremo, cd-ploe, vstopnice, programsko opremo in letalske karte. tevilo tako ponudnikov kot kupcev in seveda koliina prometa pa se e vedno poveujejo.

10.6 Trenje storitev

Dele storitev v bruto domaem proizvodu v Sloveniji je bil leta 2004 61,9 % in se e poveuje. Ker so storitve zelo pomemben vir dodane vrednosti v gospodarstvu in ker je temu primerna tudi zastopanost storitev v oglaevanju, si bomo pogledali e, v em se oglaevanje storitev razlikuje od oglaevanja izdelkov. Storitve se na splono od izdelkov razlikujejo v naslednjem: Neopredmetenost storitve niso otipljive. Neloljivost proizvodnja in prodaja potekata hkrati. Spremenljivost storitve se spreminjajo glede na to kdo, kdaj in kje jih izvaja. Minljivost storitev se ne da shranjevati. Trenje storitev se zaradi omenjenih razlik razlikuje od trenja izdelkov. tirim e omenjenim sestavinam trenjskega spleta (4P) moramo dodati e tri 3-Pje: Udeleenci (angl. participants). Zaradi neloljivosti in vzajemnosti delovanja izvajalca in porabnika storitev so znanje, urejenost, vljudnost, dostopnost in sposobnost zaposlenih v podjetju e toliko bolj pomembne. Fizini dokaz (angl. physical evidence). S fizinim okoljem, ki spremlja izvajanje storitve, lahko bistveno vplivamo na odloitev porabnikov. S spreminjanjem okolja lahko ustvarjamo dragocene konkurenne prednosti, etudi storitve kot take ne spreminjamo. Med fizino okolje tejemo oglaevalski material, opremo in vzduje v prostorih izvajanja, videz izvajalcev, videz fizinih dokazov storitve (rauni, zavarovalne police...) in podobno. Proces izvajanja (angl. process). Proces izvajanja storitve je niz postopkov, ki so potrebni za uspeno izvedbo storitve. Potrebna je posebna skrb, ker porabniki ponavadi kot del storitve zaznajo tudi izvedbo le te. Izvajalci storitev morajo biti zato primerno usposobljeni, saj lahko nezadovoljivo izvajanje storitve preko izgube strank podjetju naredi veliko kode. Zaradi spremenljivosti storitve pa moramo proces izvajanja storitve ponavadi prilagoditi tako kraju in asu kot tudi izvajalcu in uporabniku storitve. Pri trenju storitve tudi upotevajte, da je uspeno pozicioniranje storitve na trgu odvisno predvsem od zanesljivosti, pripravljenosti, strokovnosti, dostopnosti in uslunosti izvajalca ter od komuniciranja in fizine podpore.

102

11.

P R OIZV OD N I

IN S TOR ITV EN I NA R T

Organiziran pristop k nartovanju proizvodnega cikla morajo imeti tako v podjetju, ki se ukvarja s klasino proizvodnjo kot tudi v podjetju, ki opravlja storitveno dejavnost. Predmet proizvodnega planiranja je opredelitev proizvodnega procesa. Odloitve, povezane s proizvodnjo, lahko razdelimo na strateke in taktine odloitve. Pri prvih gre za odloitve o izbiri in planiranju zmogljivosti, tevilu poslovnih prostorov (proizvodnih obratov), njihovi lokaciji in razmestitvi naprav. Pri taktinih odloitvah se odloamo o izbiri proizvodnega programa in poslovnih prvin ob danih zmogljivostih, planiranju proizvoda, planiranju procesa, planiranju zalog in kontroli kakovosti v podjetju.

11.1 Izbira lokacije poslovnih prostorov

e bi ustanovitelja verige McDonald'sovih restavracij vpraali, kateri so trije najpomembneji dejavniki poslovnega uspeha podjetja, bi vam odgovoril: lokacija, lokacija in lokacija. Seveda pa to ni edini uspeni podjetnik, ki misli, da je lokacija kljunega pomena za uspeh podjetja. Z njim bi se strinjali tudi drugi podjetniki, predvsem tisti, ki se preteno ukvarjajo s trgovino. Iz tega sledi, da morajo podjetniki pred zaetkom poslovanja skrbno izbrati lokacijo svojega novega podjetja. Izbiranje lokacije lahko razdelimo na dva koraka: 1. Podjetnik izbere geografsko podroje, ki ga bo pokrivalo novo podjetje, to pomeni, da se glede na razline dejavnike odloi, v kateri pokrajini drave bo podjetje, temu pa sledi izbira konkretnega prostora. 2. V drugem koraku se podjetnik odloi, v katerem predelu izbranega mesta bo iskal primeren prostor. Pri iskanju primerne lokacije si podjetnik lahko pomaga z najrazlinejimi viri informacij, ki jih lahko dobi pri: mestnih upravah, ki merijo pretok prometa skozi mesto, razlinih raziskovalnih in trenjskih agencijah, ki prouujejo kupno mo prebivalcev posameznega mesta, agencijah za promet nepreminin, izobraevalnih institucijah (univerzah).

103

Razline demografske projekcije, ki jih opravlja vlada, kaejo demografski potencial posameznih regij in priakovani naravni prirast prebivalstva. Trni potencial je veji v regijah, kjer je prirast prebivalstva pozitiven, zato je novo ustanovljenim podjetjem na teh podrojih laje izboriti trni dele, kot pa na podrojih z omejeno monostjo irjenja trga. Pri izbiri lokacije podjetja pa je treba v nadaljevanju pretehtati naslednja vpraanja: Koliko so oddaljeni ciljni trgi kupcev podjetja? Kakna je e sprejemljiva oddaljenost podjetja za ciljno skupino kupcev? Kako mona so konkurenna podjetja na tem podroju? Kako dobro je na tem podroju razvito infrastrukturo omreje in kako dobre so transportne povezave (cestno, elezniko omreje, pedicijska podjetja)? Kakna je razvitost trga delovne sile (ustreznost kadrov) in kako moni so sindikati? Kakna je lokalna zakonodaja na tem podroju, ali obstajajo nereena lokalna vpraanja? Ali lokalni predpisi kakorkoli omejujejo poslovanje podjetja? Ali so za podroje znailni visoki reijski stroki? Ali lahko kupci enostavno dostopajo do podjetja (parkirni prostori, dostop za invalide, vozike)? Ali je na izbrani lokaciji dovolj prostora za morebitno irjenje podjetja v prihodnosti? Kdo je lastnik lokacije, ali postavlja omejitve pri nakupu oziroma najemu lokacije? V kateri fazi ivljenjskega cikla se nahaja podroje izbrane lokacije? Kakni so narti lokalnih oblasti glede tega podroja? Ali se fizini videz lokacije ujema s podobo podjetja? Pri izbiranju ustrezne lokacije si podjetniki glede na naravo poslovne prilonosti lahko zastavijo e vrsto drugih vpraanj. Podjetnik se pred izbiro lokacije odloi, upotevajo razpololjiva finanna sredstva, ali bo poslovne prostore za svoje podjetje kupil, na novo zgradil ali najel. V primeru najema se je pred podpisom najemne pogodbe pametno posvetovati s strokovnjakom za tovrstna vpraanja, da razjasni vse podtone in omejitve, ki jih vsebuje pogodba.

11.2 Odloanje o izbiri vrste proizvodnje

Izbira vrste proizvodnje in velikosti proizvodnih zmogljivosti je v veliki meri odvisna od predvidevanj povpraevanja in dosegljivosti vlokov v poslovni proces. Pod vloki v poslovni proces razumemo tako loveke kot tudi fizine vire (delovna sredstva in delovni predmeti). Pred nakupom samih delovnih sredstev se mora podjetnik odloiti, ali bo kupil novo ali rabljeno opremo, ali se bo odloil za nakup ali zakup, ali se bo odloil za specializirano opremo, prirejeno za njegov proizvodni program, ali pa za nakup univerzalne opreme. Podjetniki v zaetni fazi navadno izberejo univerzalno opremo. Kasneje, ko je proizvodni program e uteen, pa se oprema vse bolj specializira, tako da se stroki na enoto izdelka zniujejo in podjetnik lahko ostaja konkurenen. Pri opredeljevanju vrste proizvodnje upotevamo: asortiman in koliino istovrstnih proizvodov, prekinjenost ali neprekinjenost proizvodnje in proizvajanje za poznanega ali nepoznanega kupca. Tako loimo posamino, serijsko in mnoinsko proizvodnjo ter grupno tehnologijo.

104

Posamina proizvodnja Glavna lastnost posamine proizvodnje je proizvodnja posaminega, unikatnega proizvoda ali storitve. Delo na proizvodu je preteno rono, vsa dela se izvajajo na enem mestu in proizvod se ne premika znotraj delavnice ali tovarne. Delovni predmeti so skladieni ob mestu proizvodnje, razmestitev delovnih sredstev pa je fiksna. Posamina ali projektna proizvodnja je pogosto proizvodnja za znanega naronika, ki doloi tudi osnovne znailnosti proizvoda. Procesna in serijska proizvodnja Osnovna znailnost serijske proizvodnje je proizvodnja skupin posameznih proizvodov, ki se med seboj razlikujejo po obliki, materialu in proizvodnemu procesu. Proizvodnja raznolikih proizvodov tee deloma na enakih strojih, deloma na drugih, zaradi tega je mona doloena mera specializacije, kar pomeni nije stroke na enoto proizvoda kot pri posamini proizvodnji. Slabosti tovrstne proizvodnje pa so akanje polproizvodov pred delovnimi mesti in veje zaloge in veji transportni stroki kot pri posamini proizvodnji. Pri tej proizvodnji se uporablja procesna razmestitev delovnih sredstev, kar pomeni, da so delovna sredstva, ki opravljajo en proces, nameena skupaj, tako da so transportni stroki materialov, polizdelkov in konnih izdelkov im niji. Serijska proizvodnja je navadno namenjena poznanemu trnemu segmentu. Masovna proizvodnja Glavna znailnost mnoinske proizvodnje je velika koliina proizvodnje enega samega ali nekaj podobnih proizvodov, ki se med seboj razlikujejo le v kakovosti, obliki in videzu. Asortiman izdelkov je ozek, zaradi tega je proizvodnja zelo obutljiva na spremembe trga in je precej nefleksibilna. Strokovno je zelo uinkovita, saj je delo v proizvodnji razdeljeno na standardizirane operacije, ki jih delavci neprestano ponavljajo. Loimo dva tipa mnoinske proizvodnje in sicer montano linijo in kontinuirano proizvodnjo. Razdelitev delovnih sredstev v masovni proizvodnji je organizirana po izdelkih. Mnoinska proizvodnja je ponavadi proizvodnja za nepoznanega kupca. Skupna tehnologija Skupna tehnologija pomeni zdruevanje trojev in delovnih mest tako, da skupina proizvaja dele ali proizvode, ki zahtevajo enak proces, in na ta nain izkoria prednosti serijske in prednosti mnoinske proizvodnje. Takno razmestitev delovnih sredstev imenujemo celina razmestitev. Glavna prednost tovrstne proizvodnje je uinkovitost in fleksibilnost, slabost pa je podvajanje proizvodnje posameznih delov, ki jih proizvajajo v dveh ali ve celicah. Konno odloitev o vrsti proizvodnje se sprejme glede na obseg proizvodov in irino asortimana.

105

11.3 Prostorska in asovna delitev proizvodnje

Odloitve o prostorski in asovni delitvi proizvodnje spadajo med kratkorone odloitve v planiranju proizvodnje. O prostorski delitvi proizvodnje mora podjetnik razmiljati takrat, kadar proizvodnja poteka v dveh ali ve manjih obratih, v katerih so montirane enake naprave. V tem primeru se mora odloiti o porazdelitvi proizvodnje po obratih, pri emer kot kriterije za odloanje upoteva stroke po enoti proizvoda in transportne stroke. asovno delitev proizvodnje imenujemo tudi terminsko planiranje. Med proizvodnjo in prodajo koliin prihaja do asovnega razmika, v katerem moramo zadovoljiti povpraevanje. Pri planiranju zmogljivosti pa moramo puati tudi prostor za nenadna in nepriakovana naroila. S asovnim planiranjem moramo tako doloiti vrstni red delovnih procesov, tako da bodo izrabljene vse proizvodne kapacitete in zadovoljeno povpraevanje kupcev. Slika 16: Prilagajanje proizvodnih zmogljivosti povpraevanju
obseg proizvodnje proizvodne zmogljivosti povpraevanje

as

Monosti proizvodnje in zahteve povpraevanja navadno usklajujemo s kratkoronim planiranjem (zgornja slika). Rezultati taknega kratkoronega planiranja, imenovanega tudi meseno ali operativno planiranje, so odloitve o redni proizvodnji, proizvodnji v nadurah, proizvodnji za zalogo, tevilu zaposlenih, sodelovanju s kooperanti in druge. Namen taknega planiranja je minimizirati stroke spreminjanja proizvodnje.

11.4 Materialno poslovanje

Za nemoten potek proizvodnje je poleg delovnih sredstev, delovne sile in delovnih predmetov potrebno pripraviti tudi dokumentacijo in materiale, s katerimi sproimo proizvodni proces in ga tudi kontroliramo. Z materialnim poslovanjem tako razumemo preskrbo vseh koristnikov v podjetju s potrebnimi materiali ob pravem asu in ob ustrezni kakovosti. Materialno poslovanje tako vkljuuje nartovanje nabave

106

surovin, energetskih virov, pomonih materialov in polizdelkov za potrebe proizvodnega procesa. Vkljuuje tudi transport materiala in njegovo skladienje v podjetju. Uspeh podjetja je odvisen tudi od cene, kakovosti in pravoasnosti nabave materialov, zato podjetnik ne sme podcenjevati vloge materialnega poslovanja v podjetju.

11.5 Nartovanje zalog

Nabavi materiala za proizvodnjo praviloma sledi skladienje, saj je nabavljeno blago le redko takoj vkljueno v proizvodni proces. Prav tako gredo tudi dokonani proizvodi najprej v skladia in jih kupci ele naknadno dvigujejo iz skladi. Loimo ve vrst zalog: cikline ali serijske zaloge, ki nastanejo kot posledica ekonomine proizvodnje v seriji, rezervne zaloge, ki jih podjetje ustvarja z namenom, da zadovolji povpraevanje po proizvodih tudi takrat, kadar je povpraevanje veje od proizvodnje, sezonske zaloge, ki nastanejo zaradi razlinih monosti proizvodnje in povpraevanja med letom, razbremenilne zaloge, s katerimi poskuamo narediti delovna mesta neodvisna od dogajanj na drugih delovnih mestih, tranzitne zaloge, ki nastanejo predvsem zaradi prevozov izdelkov in materialov, pekulativne zaloge, ki jih podjetje ustvari, ko skua izkoristiti spremembe na trgu ali pa minimizirati njihov vpliv na poslovanje podjetja. Zaloge pa povzroajo podjetju tudi doloene stroke: stroki priprave serije ali stroki naroanja so neodvisni od velikosti serije, nastanejo z novimi naroili, stroki skladienja naraajo s tevilom proizvodov v zalogi, stroki zaradi pomanjkanja izdelkov so enaki izgubljenemu dohodku, ker izdelka ni bilo na razpolago, in izgubljenemu ugledu, stroki kapitala predstavljajo obresti na vrednost, ki je vezana v zalogah ali oportunitetne stroke, kadar jih financiramo z lastnimi viri, razni davki in zavarovanja. V zadnjem asu pa se je uveljavil koncept proizvodnje brez zalog - JIT (just in time) proizvodnje. Ta koncept zahteva, da podjetje dobiva vse potrebne sestavne dele, surovine in materiale neposredno od dobaviteljev. V podjetju tako ni zalog, potrebnega je manj poslovnega prostora. Prednosti tega koncepta so veja fleksibilnost, kakovost, zmanjanje odpadka in izmeka in spremenjena kultura podjetja.

107

11.6 Kontrola kakovosti

Kakovost pomeni ujemanje lastnosti proizvoda z zahtevami kupca. Pomeni tudi izpolnjevanje zunanjih in notranjih predpisov podjetja glede zagotavljanja kakovosti. Kontrola kakovosti v podjetju pomeni kontrolo proizvoda in procesa. Kakovost konnega proizvoda je odvisna predvsem od dobavljenih vhodnih surovin v poslovni proces, kakovosti poslovnega procesa in kakovosti dela vseh zaposlenih v podjetju. Z zagotavljanjem kakovosti v podjetju so povezani tudi stroki: stroki napak nastajajo zaradi vraanja proizvodov v podjetje, znianj, popravil, izmekov in zastojev proizvodnje, stroki odkrivanja in kontrole, stroki preventive, ki nastajajo zaradi preventivnega vzdrevanja, notranjih revizij in izobraevanja ljudi, stroki izgub, ker je podjetje zaradi slabe kakovosti izgubilo prodajo.

108

12.

N AR T

RA ZV OJ A

V zadnjem asu je podjetniki kot tudi nacionalni uspeh postal kritino odvisen od sposobnosti ustvarjanja in proizvajanja inovativnih, uporabnih in privlanih proizvodov in storitev. Pogoji na svetovnih trgih so se spremenili, konkurenca med podjetji se ne odvija samo na osnovi cene, pomembneji so postali ostali konkurenni dejavniki: kakovost proizvodov in storitev, inovativnost in funkcionalnost. Raziskave kaejo, da so podjetja, ki investirajo v razvoj, tako v tradicionalnih kot tudi v novih panogah, uspeneja od konkurennih podjetij, ki razvoju ne namenjajo veje pozornosti. Zavedati pa se je treba, da same investicije v razvoj novih tehnologij in oblikovanje novih proizvodov niso zadostno zagotovilo uspeha podjetij. Konkurennost zagotavlja podjetje s specifinim spletom cenovnih in necenovnih dejavnikov - trenjskim spletom, kontrolo kakovosti, raziskavami in razvojem, prodajno politiko, politiko poprodajnih storitev in e bi lahko natevali. Za uspeno delovanje poslovnih funkcij v podjetju in tako tudi raziskav in razvoja, oblikovanja in drugih, mora biti v podjetju zgrajen ustrezen sistem vodenja in upravljanja le-teh. Oblikovanje novih proizvodov lahko upravljamo na treh ravneh: strateka raven: na tej ravni podjetje zgradi strategijo oblikovanja novega proizvoda, ki upoteva trne potrebe, dolgorone spremembe v povpraevanju, tehnoloke spremembe in splone drubene razmere; organizacijska raven: na tej ravni podjetje zgradi organizacijsko strukturo oblikovanja novega proizvoda, pri emer upoteva svojo velikost, dejavnost, fazo na krivulji ivljenjskega cikla, v kateri se nahaja in druge dejavnike; projektna raven, na kateri se dejansko odvija proces oblikovanja novega proizvoda. Proces je sestavljen iz ve faz, v grobem loimo naslednje faze: faza planiranja, faza razvoja in proizvodna faza. Podjetje si ne sme prizadevati prodajati dobrine, ki jih zna proizvajati, ampak se mora truditi proizvajati tiste dobrine, po katerih porabniki povpraujejo.

12.1 Opredelitev pojmov dizajna, raziskav in razvoja

Dizajn lahko na kratko opredelimo kot proces spreminjanja nove ideje v procedure in postopke, na podlagi katerih podjetje oblikuje nov proizvod. Procedure in postopki dajejo proizvodu specifine lastnosti, videz, uporabo in nain proizvodnje. Loimo ve vrst dizajna (Freeman, 1983, str. 22): eksperimentalni dizajn, ki se ukvarja z razvojem in pripravo proizvodnih postopkov, navodil in procesov za proizvodnjo popolnoma novih proizvodov; znailno zanj je razvijanje prototipov in pilotskih proizvodenj, oblikovalski ineniring, ki na podlagi obstojeih tehnologij razvija specifine postopke,

109

modni dizajn, ki se ukvarja predvsem z razvojem zunanjega videza proizvodov, na podlagi modnih smernic, za kar navadno ni potreben razvoj novih tehnologij, upravljanje dizajna, ki se ukvarja s planiranjem in vodenjem aktivnosti, katerih rezultat je ponudba novih proizvodov in storitev.

Proces dizajna ima tiri tipine sestavine, ki jim pravimo 4 C-ji dizajna (analogno s 4 P-ji v trenjskem spletu): ustvarjalnost (angl. creativity): dizajn pomeni ustvarjanje neesa novega, kar e ne obstaja, pa naj gre za popolnoma nov proizvod, ali pa za obstojeega proizvoda ali storitve, kompleksnost (angl. complexity): dizajn vkljuuje odloanje o veji koliini parametrov in spremenljivk, sporazum (angl. compromise): v procesu dizajna je velikokrat treba sprejemati kompromisne reitve, da bi zadovoljili pogostokrat konfliktne interese vseh interesnih skupin, izbira (angl. choice): v procesu dizajna se izbira med razlinimi monimi reitvami posameznih problemov. Pod pojmom raziskave in razvoj razumemo sistematino kreativno delo, katerega cilj je poveati znanje o proizvodih in procesih in uporabiti to znanje za razvoj novih materialov, proizvodov, storitev, procesov oziroma izboljavo obstojeih. Dizajn je del razvojno raziskovalnih aktivnosti v podjetju.

12.2 Proces oblikovanja novega proizvoda v podjetju

V procesu razvoja novega proizvoda ali storitve od ideje dalje sodeluje veje tevilo oddelkov podjetja: trenjski, razvojni, proizvodni in pa tudi vodstvo podjetja. Trni oddelek podjetja opredeli trno prilonost, trni potencial novega proizvoda, potrebe porabnikov v zvezi z novim proizvodom, kasneje pa poskrbi za promocijo in lansiranje proizvoda na trg. Oddelek za oblikovanje (dizajn) fizino oblikuje izdelek tako, da kar najbolje zadovoljuje potrebe kupcev. Oblikovanje proizvoda vkljuuje industrijski ineniring, ki doloa mehanine lastnosti proizvoda, potrebno programsko opremo za razvoj in industrijsko oblikovanje, ki razvija zunanji videz in uporabne lastnosti proizvoda. Proizvodna funkcija je odgovorna za izdelavo konnega proizvoda, skrbi pa tudi za nakup sestavnih delov in materialov in distribucijo dokonanih proizvodov. Za uspeno in uinkovito razvijanje novega proizvoda je zelo pomembno oblikovanje projektne skupine, ki je sestavljena iz specialistov na posameznih funkcijskih podrojih. Pri razvoju proizvoda s projektno skupino sodelujejo tudi ostali delavci podjetja in zunanji strokovnjaki. Dejavniki, ki doloajo, kako uinkovit je razvoj in oblikovanje novega proizvoda v podjetju, so: kakovost novega proizvoda, ki se odraa predvsem s ceno, ki so jo kupci za nov proizvod pripravljeni plaati, stroki proizvodnje na enoto proizvoda, ki doloajo dobiek po enoti proizvoda, as, ki je bil potreben za razvoj novega proizvoda; za uspena podjetja je znailno, da je njihov reakcijski as na spremenjene trne potrebe in nova tehnoloka odkritja zelo kratek,

110

celotni stroki razvoja novega proizvoda, ki kaejo sredstva, ki jih je podjetje investiralo v razvoj novega proizvoda.

Celoten proces razvoja novega proizvoda lahko razdelimo na nekaj loginih korakov (Ulrich, Eppinger, 1995, str. 35): Razvoj koncepta novega proizvoda. To fazo razdelimo v ve podfaz: Prepoznavanje potreb kupcev. Opredelitev ciljnih znailnosti proizvoda. Analiza konkurennih proizvodov. Generiranje konceptov novega proizvoda. Izbira najustreznejega koncepta. Ponovna opredelitev znailnosti proizvoda. Sistemska faza, v kateri se opredeli arhitektura proizvoda, osnovni sestavni deli in komponente. Natanen dizajn proizvoda. V tej fazi se izdela podroben seznam potrebnih materialov in sestavnih delov proizvoda, pripravijo se tudi vsa potrebna orodja in proizvodna dokumentacija za izdelavo posameznih delov proizvoda. Testiranje in dokonne izboljave. V tej fazi se naredijo prvi prototipi proizvoda, s katerimi se ugotavlja, ali proizvod zadovoljuje potrebe kupcev (alfa prototip) in zanesljivost in uinkovitost proizvoda (beta prototip). Poskusna (pilotska) proizvodnja. Namen te faze je usposobiti delavce za proizvodnjo in organizacijo proizvodnega procesa. Prehod med pilotsko in redno proizvodnjo je obiajno teko in praktino neopazen. Slika 17: Razvoj koncepta novega proizvoda
Ugotavljanje trnih potreb Doloanje ciljnih lastnosti proizvoda Izdelava konceptov proizvoda Izbira koncepta proizvoda

Analiza konkurennih proizvodov

Doloanje natannih proizvodnih specifikacij

Planiranje preostalega razvojnega procesa

Vir: Ulrich, Eppinger: Product Design and Development, 1995, str 56 V nadaljevanju bomo bolj podrobno predstavili korake v oblikovanju novega proizvoda, ki jim je treba nameniti ve pozornosti in asa.

111

12.3 Razvoj koncepta novega proizvoda

Prepoznavanje potreb kupcev Glavni nameni raziskave trga, ki jo podjetje naredi, preden zane s procesom oblikovanja proizvoda, so: zagotoviti, da bo nov proizvod osredotoen na zadovoljevanje potreb kupcev, identificirati vse obstojee in potencialne potrebe kupcev, postaviti temelje za opredeljevanje ciljnih znailnosti proizvoda, zagotoviti, da so upotevane potrebe vseh ciljnih skupin kupcev, pribliati potrebe kupcev vsem lanom razvojne skupine. Proces identifikacije potreb kupcev je kompleksen, zato ga v podjetju navadno razlenijo na veje tevilo korakov (Ulrich, Eppinger, 1995, str. 35): Opredelitev ciljnega trga, ciljne skupine kupcev in ciljnih znailnosti proizvoda. Zbiranje podatkov od kupcev. Pri zbiranju tovrstnih podatkov si v podjetju lahko pomagamo z uporabo ene ali kombinacije naslednjih metod: intervjuji s kupci, organiziranje skupinskih sreanj s kupci in opazovanje obnaanja kupcev pri uporabi e obstojeih podobnih proizvodov. Zahteve kupcev glede znailnosti proizvoda je treba prevesti v tehnini jezik, razumljiv proizvodnim specialistom. Izdelava prednostne lestvice zahtev kupcev. Zahteve, ki jih postavljajo kupci glede znailnosti proizvoda, je treba razporediti glede na njihovo relativno pomembnost. Ovrednotenje dobljenih rezultatov in procesa. Glavni namen tega koraka v razvoju novega proizvoda je seznaniti vse lane projektne skupine s potrebami kupcev in zagotoviti, da bodo upotevane tudi tiste potrebe kupcev, ki jih le-ti niso bili sposobni izraziti eksplicitno. Opredelitev tehninih znailnosti proizvoda Kupci navadno svojih zahtev glede elenih lastnosti proizvoda ne izraajo v obliki tehninih izrazov in specifikacij, zato je treba njihove zahteve prevesti v tehnine specifikacije. S proizvodnimi specifikacijami so lastnosti proizvoda izraene koliinsko in z merskimi enotami, v jeziku razumljivem proizvodnim specialistom. Funkcija specifikacij je, da izrazijo zahteve kupcev, da razlikujejo proizvod od konkurennih izdelkov in so tehnino ter ekonomsko izvedljive. V grobem loimo dve vrsti specifikacij: ciljne specifikacije, ki jih projektna skupina opredeli, ko identificira potrebe kupcev, izpopolnjene specifikacije, ki so oblikovane, ko je izbran konni koncept proizvoda. Proces oblikovanja ciljnih specifikacij je sestavljen iz naslednjega zaporedja korakov: Prevajanje zahtev kupcev v kvantitativno izraene enote, izdelava tabel koliin in enot. Zbiranje informacij o konkurennih proizvodih. Postavljanje idealnih in e dopustnih vrednosti posameznih koliin. Za uspeno oblikovanje specifikacij proizvoda je e posebej pomembno sodelovanje vseh kljunih funkcij podjetja.

112

Izdelava konceptov proizvoda Proizvodni koncept je natanen opis tehnologije, delovnih postopkov, delovnih sredstev in materialov, ki bodo uporabljeni v proizvodnji doloenega proizvoda. Proizvodni koncept lahko izrazimo v obliki skice ali geometrinega tridimenzionalnega modela in ga dodatno obrazloimo z opisnim besedilom. Rezultat procesa generiranja konceptov je veje tevilo proizvodnih konceptov, od katerih jih je v nadaljevanju le manje tevilo izbranih za nadaljnje prouevanje. Pred samim oblikovanjem proizvodnih konceptov je treba razvojni problem, ki ga ima podjetje, razleniti na veje tevilo manjih problemov, saj na ta nain dobimo veje tevilo manjih obvladljivih problemov, na katere se lahko lani projektne skupine uinkoviteje osredotoijo. Reitve problemov se lahko iejo pri zunanjih in notranjih virih podjetja, v pogovorih z glavnimi kupci, konkurenti in funkcijskimi strokovnjaki. Reitve, ki jih projektna skupina pridobi na ta nain, je treba shematino razvrstiti, da je omogoena primerjava in izbor najustreznejih. Pri razvranju si lahko pomagamo z uporabo dreves odloanja in kombinacijskih tabel. Izbira koncepta Izbiranje koncepta bi lahko opredelili kot vrednotenje prednosti in slabosti posameznih konceptov na podlagi vnaprej izdelanih kriterijev in izloanje tistih, ki ne vodijo do elenih ciljev. Rezultat tega procesa je izbira enega ali ve konceptov, ki so predmet nadaljnjega prouevanja. Pri izbiranju konceptov si lahko pomagamo z naslednjimi metodami: koncepte damo v oceno kupcem, dobaviteljem, poslovnim partnerjem, izbere se koncept ljubljenek razvojne skupine, pri izbiri konceptov se uporablja intuicija, sestavi se lista za in proti konceptov, za vsak koncept se izdela prototip in se ga testira. Koncepte lahko izbiramo v dveh korakih. V prvem koraku se koncepte ocenjuje ez palec, s imer se napravi oji krog konceptov, ki pridejo v potev za dokonno izbiro. V naslednjem koraku se natanneje ovrednoti koncepte in izbere najprimernejega. Nartovanje proizvoda za proces proizvodnje Glavni namen nartovanja proizvoda za proces proizvodnje je minimizirati stroke proizvodnje, zagotoviti ciljno raven kakovosti proizvoda, razvojnega asa in strokov razvoja. Proces nartovanja proizvoda za proizvodnjo se zane e v fazi izbiranja konceptov in v fazi oblikovanja arhitekture proizvoda. V tej fazi razvoja proizvoda morajo sodelovati tudi strokovnjaki s podroja nabave materialov, proizvodnje in drugi, saj imajo potrebno znanje in izkunje za izdelavo realistine projekcije strokov proizvodnje. Stroki proizvodnje so sestavljeni iz ve skupin strokov: stroki sestavnih delov proizvoda, ki jih podjetje kupuje pri zunanjih dobaviteljih oz. jih proizvajajo drugi oddelki v podjetju,

113

stroki proizvodne linije, kamor spadajo stroki delovne sile in delovnih sredstev, vkljuenih v proizvodni proces, sploni stroki, pod katere uvramo vse ostale stroke, ki se pojavljajo v povezavi s proizvodnim procesom. Najpogosteji so stroki transporta, kontrole kakovosti, nagrad za uspenost, odpisov, ipd.

Stroke, ki se pojavljajo v procesu proizvodnje, je mono minimizirati e v asu nartovanja proizvoda, upotevati pa je treba, da tovrstne odloitve vplivajo na as, ki je potreben za razvoj proizvoda, razvojne stroke in kakovost proizvoda. Med temi kategorijami je treba poiskati takno razmerje, da bo maksimirana uinkovitost podjetja kot celote. Oblikovanje arhitekture proizvoda Arhitektura proizvoda je shema, v kateri so posamezni funkcijski elementi proizvoda razlenjeni na dele. Proces oblikovanja arhitekture proizvoda se prine e v fazi razvoja koncepta proizvoda in se nadaljuje v sistemsko fazo dizajna novega proizvoda. Funkcijski elementi proizvoda so posamezne operacije, ki prispevajo h konnim lastnostim in k uporabnosti proizvoda. Arhitektura proizvoda je shema, v kateri so posamezni funkcijski elementi proizvoda razlenjeni na dele. Pri oblikovanju arhitekture proizvoda si lahko pomagamo z zaporedjem naslednjih korakov: izdelamo shemo osnovnih elementov proizvoda, podrobneje predstavimo osnovne elemente, izdelamo okvirni geometrini model proizvoda z namenom ugotoviti, ali so povezave posameznih elementov v skupine sploh mone in izvedljive, opredelimo osnovne povezave med skupinami. Povezave med skupinami so lahko osnovne (globalne), ki so nujne za delovanje proizvoda, in posledine, ki nastanejo zaradi specifine fizine povezave posameznih elementov v skupino, odloitve o arhitekturi proizvoda zelo mono vplivajo na oblikovanje trenjske strategije za nov proizvod, na odloitve o proizvodnji in nabavi. Izdelava prototipov proizvoda Z izdelavo prototipa proizvoda se proces razvoja novega proizvoda ali preoblikovanja e obstojeega proizvoda poasi pribliuje h koncu. Prototip je izdelan z namenom predstaviti eno ali ve lastnosti novega proizvoda. Loimo med fizinimi in analitinimi prototipi. Fizini prototipi so otipljivi in dajejo predstavo o dejanski podobi proizvoda, medtem ko analitini prototip predstavlja proizvod v obliki raunalnikih simulacij, matematinih enab in geometrinih tridimenzionalnih modelov, kar mu daje ve monosti dopolnjevanja in nadgrajevanja. V nadaljevanju loimo med alfa in beta prototipi oz. testiranji. Alfa prototipi se izdelujejo z namenom ugotoviti, ali bo proizvod zadovoljil porabnikove potrebe in bo deloval v skladu s priakovanji. Alfa prototipi se izdelujejo s planiranimi sestavnimi deli, vendar ne v proizvodnem procesu, nartovanem za kasnejo proizvodnjo. Beta testiranje je kompleksneje, namenjeno preverjanju delovanja in lastnosti proizvoda in proizvodnega procesa. Namen izdelave prototipov ni samo predogled novega proizvoda, prototipi omogoajo tudi: testiranje proizvoda: preizkua se predvsem delovanje proizvoda, uporabne lastnosti in druge zahteve, ki jih mora izpolnjevati nov proizvod,

114

uenje: z izdelavo prototipa odgovarjamo na vpraanja, ki si jih v podjetju pogosto zastavljajo glede novega proizvoda - ali bo deloval, kako dobro izpolnjuje zahteve kupcev, ipd. Nekatera podjetja si pri reevanju taknih vpraanj pomagajo s testiranjem prototipov pri ciljni skupini kupcev, komunikacijo med projektno skupino in vodstvom podjetja, poslovnimi partnerji, kupci, dobavitelji, izdelan prototip je fizini dokaz, da razvoj novega proizvoda v podjetju napreduje. Predvsem v vejih podjetjih vodstvo zahteva izdelan in testiran prototip pred odobritvijo sredstev za nadaljnji razvoj proizvoda.

tevilni proizvajalci loijo med prototipom, ki predstavlja videz proizvoda, in prototipom, ki predstavlja lastnosti.

12.4 Ekonomsko ovrednotenje projekta - investicije

Izraz investicije ali nalobe se v literaturi in tudi v poslovni praksi uporablja za razline aktivnosti. Najpogosteje pomeni nakup tistih delovnih sredstev, za katere se obraunava amortizacija, kar pomeni, da gre za nalobe ki izboljujejo tehnino opremljenost dela z osnovnimi sredstvi. Tako se investicije z vidika podjetja navadno omejujejo le na investicije v osnovna sredstva, ki zraven zahtevajo tudi investicije v dodatna obratna sredstva, ki so nujno potrebna za uspeno angairanje osnovnih sredstev v poslovnem procesu. V literaturi zasledimo razline razvrstitve investicij, ki so posledica razlinih kriterijev; ena od osnovnih delitev je na gospodarske investicije investicije v osnovna sredstva in negospodarske investicije investicije v infrastrukturo; naslednja delitev je na bruto in neto investicije. Glede na as, v katerem se izvajajo, so investicije lahko enkratne (konvencionalne) ali pa se izvajajo v daljem asovnem obdobju (kompleksne). Glede na potek so lahko: investicije v pripravi, investicije v teku ali pa zakljuene investicije v obliki neopredmetenih, opredmetenih ali gibljivih sredstev. Razlini avtorji opredeljujejo investicije razlino. Makroekonomska razdelitev investicije je na investicije kot poveanje kapitala (materialne nalobe) in investicije kot vsak izdatek z namenom poveanja prihodnjega dohodka (po tej opredelitvi pomenijo tudi izdatki za raziskave in razvoj investicije) Senjur (1993, str. 30). e investicije opredelimo kot poveanje kapitala, potem je pomen investicij vevrsten (Senjur, 1993, str. 43): - Investicije ustvarjajo proizvodne zmogljivosti in s tem vplivajo na sposobnost za proizvodnjo; - Obseg investicij in tehnoloki napredek sta tesno povezana. Doseke tehninega napredka lahko v popolnosti koristi tisto gospodarstvo, ki investira. Investicijske dobrine so medij prenosa inovacij v gospodarstvo.

115

Od velikosti investicij je odvisna stopnja splone mobilizacije resursov v nerazvitem gospodarstvu. Investicije poveujejo tevilo delovnih mest in monost mobilizacije delovne sile, ki bi sicer ostala neizkoriena.

Dolgorone nalobe obiajno zahtevajo velike finanne izdatke, njihovi rezultati pa se raztezajo na neko dolgorono prihodnje obdobje. Tako lahko ustrezne dolgorone nalobe zagotavljajo dolgorono stabilno in uspeno poslovanje podjetja, medtem ko neustrezne dolgorone nalobe lahko kaj hitro pripeljejo do njegovega propada in izgube vsega ali veine premoenja lastnikov, vloenega v podjetje. Zaradi te svoje znailnosti so odloitve o dolgoronih nalobah, to je investicijske odloitve, ene izmed najpomembnejih poslovnih odloitev (Mramor, 1998, poglavje 7, str. 1). Zaradi pomembnosti investicij tako z globalnega vidika gospodarstva kot tudi doseganja cilja poslovanja posameznega podjetja, je za podjetje zelo pomemben postopek investicijskega odloanja in sprejemanja investicij.

12.4.1

Metode vrednotenja investicij

Pri ocenjevanju projektov lahko uporabimo razline tehnike ocenjevanja, ki jih v grobem loimo na dve vrsti (Osteryoung, Newman, Davies, 1997, str. 220 230): tiste, ki ne upotevajo asovne vrednosti denarja in tiste, ki upotevajo asovno vrednost denarja Tehnike, ki ne upotevajo asovne vrednosti denarja Doba povraila (Payback Method) Doba povraila je pogosto uporabljena metoda pri ocenah projektov. Z povrailno dobo izraunamo, v koliknem asu se bo projekt odplaal z denarnimi tokovi, ki jih bo ustvaril. Nain izrauna dobe povraila je zelo enostaven, glavna teava tehnike pa je: - Ne upoteva asovne vrednosti denarja - Ne upoteva denarnega toka po dobi povraila Zaradi natetih slabosti je teko oceniti pritoke projekta po konani dobi povraila. Poleg tega je treba upotevati tudi tveganje, ki se pojavi, e jo uporabljamo za izraun povrailne dobe za projekt, ki traja dalj asa, saj je s podaljevanjem asa tveganje vse veje. Doba povraila tudi ne upoteva dinamike pritokov po letih. Zaradi relativne enostavnosti izrauna se metoda kar pogosto uporablja, vendar jo veina podjetij uporablja samo pri izraunih zaetnih projekcij in skupaj v kombinaciji z metodami, ki upotevajo asovno vrednost denarja.

116

Primer: Izraun dobe vraanja V spodnji tabeli je prikaz dinamike investicije. Zaetna investicija v letu 2000 je 300.000 SIT
as Leto Letni donosi (oz prilivi) Kumulativa letnih donosov 0 2000 -300.000,00 -300.000,00 1 2001 20.000,00 -280.000,00 2 2002 20.000,00 -260.000,00 3 2003 50.000,00 -210.000,00 4 2004 100.000,00 -110.000,00 5 2005 100.000,00 -10.000,00 6 2006 100.000,00 90.000,00 7 2007 100.000,00 190.000,00 8 2008 200.000,00 390.000,00

Doba vraanje = 5 + (-10.000/100.000) = 5, 1 let Tehnike, ki upotevajo asovno vrednost denarja Tehnike, ki upotevajo asovno vrednost denarja izhajajo iz predpostavke izraunavanja dananje vrednosti prihodnjih denarnih tokov; torej prihodnje denarne tokove diskontiramo na dananji dan. Tehnike v izraunavanju upotevajo denarne tokove in ne dobiek. Glavne tehnike, ki to upotevajo so: neto sedanja vrednost, interna stopnja donosa in indeks donosnosti. Neto sedanja vrednost V zvezi z investicijskim projektom nastajajo koristi in stroki in neto korist kot razlika med denarnimi prilivi in odlivi v asu uporabne dobe projekta. Tako koristi kot stroke je treba diskontirati in jih narediti primerljive v asu. Razlika med diskontiranimi denarnimi prilivi in odlivi je neto sedanja vrednost (Senjur, 1993, str. 76). Po tej metodi torej diskontiramo prihodnje donose in investicijske izdatke na zaetni termin, ko nastopijo investicijski izdatki. Kriterij izbire: NSV mora biti pozitivna, kar pomeni, da sedanja vrednost celotnega pozitivnega toka koristi presega sedanjo vrednost celotnega negativnega toka strokov (Lunik Pregl, Kriaj Bona, 1991, str. 132). Med ve alternativnimi investicijskimi monostmi pa izberemo tisto, ki ima najvijo NSV. Odloitveni kriteriji: NSV > 0 projekt sprejmemo NSV = 0 podjetje je indiferentno do projekta NSV < 0 projekt ni ekonomsko upravien

117

Formula

NSV.. neto sedanja vrednost NP. neto prilivi denarnega toka r. diskontna stopnja 1/(1+r)...diskontni faktor t. ivljenjska doba nalobe

Primer: Izraun neto sedanje vrednosti V spodnji tabeli je prikaz dinamike investicije. Zaetna investicija v letu 2000 je 300.000 SIT. Upotevana diskontna stopnja je 12 % (=zahtevana donosnost investicije).
Letni donosi (oz Diskontni Diskontirani neto Kumulativa disk. as Leto prilivi) faktorji prilivi neto prilivov 0 2000 -300.000,00 1,0000 -300.000,00 -300.000,00 1 2001 20.000,00 0,8929 17.857,14 -282.142,86 2 2002 20.000,00 0,7972 15.943,88 -266.198,98 3 2003 50.000,00 0,7118 35.589,01 -230.609,97 4 2004 100.000,00 0,6355 63.551,81 -167.058,16 5 2005 100.000,00 0,5674 56.742,69 -110.315,47 6 2006 100.000,00 0,5674 56.742,69 -53.572,79 7 2007 100.000,00 0,5066 50.663,11 -2.909,68 8 2008 200.000,00 0,4523 90.469,84 87.560,17

Izraunana neto sedanja vrednost je pozitivna, zato je investicija tudi po tem kriteriju pozitivna. Interna stopnja donosa Pri interni stopnji donosnosti iemo tisto diskontno stopnjo, z uporabo katere je NSV enaka 0 oziroma pri kateri se sedanja vrednost prilivov in sedanja vrednost odlivov izenaita. Kot kriterij se jo uporablja tako, da se jo primerja z diskontno stopnjo. Tehnika izraunavanja interne stopnje donosa je s poskuanjem. Odloitveni kriterij: IRR < r - projekt zavrnemo IRR > r projekt je sprejemljiv

118

Primer: Izraun interne stopnje donosa V spodnji tabeli je prikaz dinamike investicije. Zaetna investicija v letu 2000 je 300.000 SIT. V izraunavanju diskontne stopnje, kjer je neto sedanja vrednost enaka ni zanemo z diskontno stopnjo 17 % in 16%.
as 0 1 2 3 4 5 6 7 8 Leto 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Letni donosi (oz prilivi) -300.000,00 20.000,00 20.000,00 50.000,00 100.000,00 100.000,00 100.000,00 100.000,00 200.000,00 Diskontni faktor (r=16%) 1,0000 0,8621 0,7432 0,6407 0,5523 0,4761 0,4104 0,3538 0,3050 Diskontirani neto prilivi -300.000,00 17.241,38 14.863,26 32.032,88 55.229,11 47.611,30 41.044,23 35.382,95 61.005,09 Kumulativa disk. neto prilivov -300.000,00 -282.758,62 -267.895,36 -235.862,48 -180.633,37 -133.022,07 -91.977,84 -56.594,89 4.410,20 Diskontni faktor (r=17%) 1,0000 0,8547 0,7305 0,6244 0,5337 0,4561 0,3898 0,3332 0,2848 Kumulativa Diskontirani disk. neto neto prilivi prilivov 300.000,00 -300.000,00 17.094,02 -282.905,98 14.610,27 -268.295,71 31.218,53 -237.077,18 53.365,00 -183.712,18 45.611,12 -138.101,06 38.983,86 -99.117,20 33.319,54 -65.797,67 56.956,47 -8.841,19

Izraunamo da je diskontna stopnja, kjer je neto sedanja vrednost enaka ni 16,33%. To pa je vije od zahtevane donosnosti 12%, zato je investicija tudi po tem kriteriju pozitivna. Ekonomska analiza, ki jo napravimo s pomojo metodologije neto sedanje vrednosti, je kvantitativna, narejena pod predpostavko ceteris paribus, se pravi, ob nespremenjenih ostalih pogojih. Na uspeh novega proizvoda pa ne vplivajo samo dejavniki, ki so obvladljivi s strani podjetja, ampak tudi zunanji dejavniki, na katere v podjetju ne morejo vplivati. To so makroekonomski dejavniki - splone gospodarske razmere doma in v tujini, ki vplivajo na razmere na nabavnih in prodajnih trgih podjetja (ekspanzija - recesija), splona raven obrestnih mer, ki doloa nagnjenost porabnikov k varevanju, vladne regulacije posameznih trgov in splone drubene razmere. Pri vrednotenju ekonomske uspenosti razvoja novega proizvoda moramo poleg kvantitativnih upotevati tudi kvalitativne dejavnike. Uporabne spletne povezave
http://www.uil-sipo.si/GlavaS.htm - urad republike Slovenije za intelektualno lastnino http://www.european-patent-office.org/index.en.php - evropski patentni urad http://www.gzs.si/Nivo1.asp?IDpm=13 sluba za tehnoloki razvoj pri GZS http://evropa.gov.si/raziskovanje-razvoj/ - povezave na temo R&R v Sloveniji in EU http://www.i-usp.si/slo/ - spletna stran Intituta za razvoj ueega se podjetja http://www.zrs-kp.si/siritev/index.php - poslovne prilonosti s iritvijo EU http://www.siq.si/ - slovenski intitut za kakovost in meroslovje

119

13.

P ODJE TN I KA

S KU P INA IN KAD R I

Raziskave, ki so bile opravljene med malimi podjetniki po vsem svetu, kaejo, da je uspeh podjetja mono odvisen od kakovosti podjetnike skupine v podjetju. Podjetnika skupina je kljunega pomena za spreminjanje dobre poslovne prilonosti v uspeno podjetje. Med investitorji velja splono preprianje, da je bolje investirati v podjetje s prvovrstno podjetniko skupino in manj izvirno poslovno idejo, kot pa v podjetje, ki ima zelo dobro poslovno idejo, vendar manj kakovostno podjetniko skupino. eprav je pomen sodobne tehnologije in raziskovalno razvojne dejavnosti v podjetju edalje veji, med podjetniki e vedno obstaja preprianje, da k uspehu podjetja ve prispeva delovanje kakovostne podjetnike skupine. To se jasno kae predvsem v podjetjih z visoko tehnologijo, kjer so ustanovitelji pogosto pomembneji od uporabljenega tehnolokega znanja. Med monostjo rasti novega podjetja, njegovo privlanostjo za kapital zunanjih investitorjev in kakovostjo podjetnike skupine obstaja mona povezava. Prisotnost kakovostne podjetnike skupine je ena najvejih razlik med podjetjem, ki omogoa svojemu ustanovitelju samo nadomestilo zaposlitve, in podjetjem z velikimi monostmi rasti. tudije kaejo, da je monost preivetja podjetja v zaetnih letih obstoja veja, e pri njegovi ustanovitvi sodeluje podjetnika skupina, kot pa e podjetje ustanovi podjetnik posameznik, saj vlagatelji v mlada podjetja verjamejo v pomembnost tima. Seveda pa to ne pomeni, da so podjetja, ki jih ne vodijo podjetnike skupine, obsojena na neuspeh, le razvoj takega podjetja je dosti teavneji in dolgotrajneji. Za uspeen razvoj podjetja ni pomemben samo obstoj podjetnike skupine, pomembna je tudi njena kakovost. Za ustanovitev podjetja je potrebno predvsem podjetniko znanje, vendar to znanje ne zadostuje tudi kasneje, pri vodenju podjetja, ki raste in se razvija. Za vodenje taknega podjetja so potrebna znanja s podroja vodenja. Najuspeneje so tiste podjetnike skupine, ki zdruujejo lane s podjetnikim in managerskim znanjem. Te skupine lahko imenujemo podjetniki managerji. Podjetnika skupina ne samo da bolje pokriva vsa funkcijska podroja v novo ustanovljenem podjetju, kot bi jih posameznik, skupina kot celota se tudi laje sooa s stresi, pritiski in drugimi problemi, ki se pojavljajo v poslovanju podjetja.

13.1 Oblikovanje podjetnike skupine

Pri oblikovanju podjetnike skupine je treba najprej prouiti obstojeo organizacijsko strukturo podjetja, saj je od nje odvisno potrebno tevilo lanov. Na organizacijsko strukturo podjetja vpliva vrsta dejavnikov: proizvodni proces podjetja, tevilo zaposlenih in predvsem faza ivljenjskega cikla, v kateri se nahaja podjetje.

120

V zaetni fazi so poslovne funkcije v podjetju enostavne, zato je lahko podjetnika skupina manja sestavlja jo ustanovitelj ali ustanovitelji podjetja, e jih je ve. Med sabo si razdelijo nadzor nad vsemi zaposlenimi in procesi, ki so vkljueni v poslovanje. Ustanovitelji sami vodijo proizvodnjo, prodajo, trenje in druge poslovne funkcije ter obvladujejo vsa potrebna administrativna dela. V tej fazi so v podjetniko skupino vkljueni pomoniki direktorja, ki koordinirajo, organizirajo in kontrolirajo razline vidike poslovanja podjetja. Direktor proizvodnje je zadolen za kontrolo kakovosti in sestavljanje konnih izdelkov, direktor trenja skrbi za promocijo, oglaevanje in prodajo. V takni organizacijski strukturi postaja usposabljanje, kontrola, merjenje dosekov in nagrajevanje delavcev vse pomembneja funkcija podjetnike skupine, ki mora tako obvladovati vse ve managerskih znanj in sposobnosti. Ko podjetje postane veliko, ima ve kot 250 zaposlenih, postane organizacijska struktura e bolj razlenjena, v vodenju podjetja se pojavi tretja raven managerjev. Z razvojem podjetja dobiva podjetnik - ustanovitelj oziroma podjetnika skupina vse ve managerskih vlog, zato se mora v podjetju postopoma oblikovati uinkovita managerska skupina. Podjetniki - ustanovitelji so bolj ali manj uspeni pri oblikovanju svoje podjetnike skupine. Uspene podjetnike skupine se od manj uspenih razlikujejo predvsem po tem, ali je podjetniku uspelo prepriati kljune ljudi v skupini, da sprejmejo njegovo vizijo podjetja in se mu pridruijo pri uresnievanju njegovih sanj. Lastnosti podjetnike skupine Za lane uspene podjetnike skupine je znailno, da obutijo: - Medsebojno povezanost. To pomeni, da lani skupine verjamejo, da so vsi na istem, in da podjetje zmaga le, e zmagajo vsi. e je eden izmed lanov neuspeen, so neuspeni vsi. Uspeha se veselijo in so ga deleni vsi lani skupine. - Celovitost. Pri sprejemanju odloitev se upotevajo dolgoroni cilji podjetja kot celote in ne le kratkoroni interesi posameznika ali posameznega oddelka. lani skupine imajo skupen konni cilj, vsak pa ima e svoje specifine interese in nije cilje. - Timsko delo pomeni medsebojno dopolnjevanje znanja lanov skupine z namenom opraviti neko konno nalogo ali dosei konni cilj. Cilj je spodbujati uspenost skupine kot celote in ne samo posameznih lanov. Vsak lan skupine pozna svojo vlogo in se jo trudi im bolje igrati. - Dolgorono zavezanost. lani takne skupine verjamejo, da je cilj podjetja preivetje na dolgi rok, zato v skladu s to filozofijo ne priakujejo kratkoronih dobikov. - Zavezanost k ustvarjanju vrednosti. lani skupine so zavezani k ustvarjanju vrednosti, kar pomeni ve koristi za podjetje kot celoto in njegove kupce. Vsak lan se neprestano trudi maksimirati svojo uspenost. - Enako neenakost. V uspeni skupini je oblikovana kultura in klima, postavljena pa so tudi temeljna pravila. Predvsem je treba doloiti odgovornost za kljune naloge. Delei podjetja ne morejo biti enakovredno razdeljeni med ustanovitelji in kljunimi managerji upotevati je treba osebno odgovornost in angairanje posameznikov. V skupino je treba vgraditi mehanizem kontrole delovanja. Za vse svoje doseke morajo biti lani skupine pravino nagrajeni.

121

Potenost. Nagrade lanom tima in lastnitvo delnic izhajajo iz prispevka podjetju, in rezultatov skozi as. Vse to pa so dinamine kategorije, ki se ne morejo doloiti vnaprej, zato se s asom delajo ponovna ovrednotenja in popravki.

Pred samim oblikovanjem skupine mora podjetnik odgovoriti na naslednja vpraanja: - Katera so potrebna znanja in veine, ki jih moram imeti za uspeh podjetja? - Ali imam znanja na funkcijskih podrojih, kritinih za uspeh podjetja? - Ali imam potrebne zveze in kontakte na podrojih, kritinih za uresniitev poslovne prilonosti? - Kaj elim v poslu dosei, kakni so moji cilji glede prihodkov, emu se moram za doseganje svojih ciljev odpovedati? - Kakna so tveganja poslovne prilonosti, ali sem se z njimi pripravljen sooiti? - Kakna bo vloga zunanjih strokovnjakov v vodenju podjetja? Dobra podjetnika skupina prinese k uspehu podjetja ve, kot e bi njeni lani delovali posamezno. Lahko pa seveda velja tudi obratno, zato moramo biti pri sestavljanju skupine previdni. Uspeen tim sestavljajo kompatibilni ljudje, ki morajo imeti tudi skladne osebnostne lastnosti. Pogledali bomo dve teoriji, v katerih avtorja obravnavata timsko delo in vloge lanov tima. Po Belbinu morajo biti v timu osebe z naslednjimi vedenjskimi vzorci: - Strokovnjak ima specializirano znanje in tehnine spretnosti ter je predan delu. - Tvorec je zelo motiviran in ima eljo po uspehu, se znajde pod pritiskom in ima veliko energije. - Iskalec virov je komunikativen, druaben, ie nove prilonosti, je dober pogajalec. - Opazovalec ocenjevalec je inteligenten, razmilja analitino, trezno, preudarno in se redko moti. - Koordinator zna delegirati naloge in odgovornost ter doloiti cilje, se kakovostno odloa. - Dovrevalec je natanen, skrben, vztrajen in pikolovski. - Uresnievalec sistematino, disciplinirano in uinkovito reuje probleme in uresniuje ideje. - Timski delavec je diplomatski, prilagodljiv in se posvea ljudem ter reuje nesporazume. - Proizvajalec je ustvarjalen, rad dela sam in ima ogromno idej, tudi nenavadnih. V timu morajo biti zastopane vse lastnosti, e katere ni, bo tim neuspeen. Iz Belbinovih vedenjskih vzorcev pa je Adizes izloil tiri lastnosti, ki bistveno vplivajo na managerjevo uspenost: - Proizvajalec (producer) je usmerjen v doseganje rezultatov, za kar rabi doloeno znanje in sposobnosti. - Upravitelj (administrator) organizira in vodi ostale, nartuje in nadzira. - Podjetnik (entrepreneur) je ustvarjalen, daje pobude in sprejema tveganje. - Povezovalec (integrator) skrbi za nemoteno delo v timu, povezuje ljudi in usklajuje cilje posameznika s cilji skupine.

122

Vsak vodja naj bi tako imel vse te lastnosti, potrebne za uspeno vodenje podjetja. Vendar pri nobenem loveku ne morejo biti v zadostni meri razvite, da bi lahko sam vodil podjetje, lahko pa jih kombiniramo v timu. Idealnega vodje torej ni, lahko pa sestavimo idealen podjetniki tim oziroma skupino! Najpogosteje napake, ki jih podjetniki delajo pri vkljuevanju ljudi v podjetniko skupino, pa so: - podjetnik vkljui v skupino prijatelje, sorodnike in druge, ki niso dovolj usposobljeni za posamezne funkcije ali pa niso dovolj privreni podjetju, - podjetnik ponudi nekaterim lanom prevelik dele v podjetju ali previsoke zasluke in s tem demotivira ostale lane, - podjetnik mora jasno doloiti, kakne so pravice lanov, ki izstopijo, - podjetnik zaradi tenje po popolni kontroli podjetja ni pripravljen prepustiti drugim del lastnitva, - podjetnik mora jasno razmejiti odgovornosti za kljune naloge, tako da ne pride do podvajanja odgovornosti in sposobnosti. Jasno mora biti doloeno, kdo ima pri sprejemanju odloitev zadnjo besedo in kako se reujejo razlike v staliih, - podjetnik nima pravega narta izpopolnjevanja vodstvene skupine, - skupina mora imeti dobro razjasnjene vrednote in cilje. V uspenih podjetjih se osebni cilji in vrednote dobro dopolnjujejo, in so cilji podjetja hkrati tudi cilji lanov skupine, - podjetnik si ne zagotovi svetovanja in pomoi drugih strokovnjakov. Nagrade in spodbude Sistem nagrajevanja v podjetju lahko vkljuuje tako denarne nagrade podjetja, kot so delnice, plae in drugi dodatki, kot tudi nedenarne nagrade zaposlenim. Sem spadajo predvsem najrazlineja usposabljanja, razvijanje podjetnikih vein, strokovna in osebnostna rast posameznika. Nagrade, ki so na voljo lanom podjetnike skupine, se spreminjajo skozi ivljenjski cikel podjetja, zato mora podjetnik e na samem zaetku premisliti, kaken sistem nagrajevanja bo izbral. Denarne nagrade, kot so plae in bonusi, so na zaetku poslovanja nizke, plae se lahko poveajo ele, ko podjetje dosee toko preloma, bonusi in ostale koristi pa ele, ko podjetje izkae dobikonosnost skozi dalje obdobje. Sposobnost podjetja za nagrajevanje se ne sme zmanjati, e pride do spremembe nivoja prispevanja posameznikov in vkljuevanja novih lanov v podjetniko skupino. Pomemben vpliv na sistem nagrajevanja imajo tudi odnosi podjetja z okoljem. Dober sistem nagrajevanja odseva cilje posameznega podjetja in pri delitvi nagrad upoteva predvsem prispevek, ki ga imajo k uspehu podjetja posamezni lani. Pri delitvi nagrad v podjetju je torej treba: - razlikovati med prispevki posameznih lanov skupine k uspehu podjetja, - nagrada mora biti funkcija uspenosti ves as obstoja podjetja in ne samo v posameznih obdobjih. Veliko podjetij je propadlo zaradi tega, ker so se prispevki lanov skupine dramatino zmanjali po nekaj letih poslovanja podjetja, njihovo nagrajevanje pa je ostalo nespremenjeno, - sistem nagrajevanja mora biti prilagodljiv.

123

Prispevki lanov se spreminjajo, prav tako pa v skupino vstopajo novi ljudje, ki jim je prav tako treba zagotoviti pravino nagrajevanje. Podjetnik se mora odloiti, kako ravnati v primerih, ko je kljuni lan skupine e prejel doloeno nagrado, vendar pa je iz skupine izstopil predasno in je e ni zasluil. Za takne primere se lahko v podjetje vgradi mehanizem itenja (npr. delnic), ki v praksi pomeni, da lastnik doloeno obdobje svojih delnic ne more prodati, e pa odide iz podjetja, jih lahko proda ostalim lastnikom po ceni, po kateri jih je kupil. e je delnice prejel kot nagrado, je bila ta cena enaka ni. V tem primeru odhajajoi delniar ni lastnik nobenih delnic, prav tako pa ni deleen nikakrne kapitalske popotnice. Pri vrednotenju prispevkov posameznih lanov skupine je treba upotevati: - pomo pri pripravi poslovnega narta, - udelebo in tveganje. Nekateri lana skupine zastavijo za novo podjetje ves svoj ugled, poznanstva in prosti as. V sistemu nagrajevanja je to treba upotevati, - veine, izkunje in posebna znanja. e nekdo prinese v podjetje znanja na posameznih funkcijskih podrojih, ki so kritino pomembna za novo podjetje in e niso na voljo, jih je treba posebej ovrednotiti, - v vrednotenju prispevka posameznega lana skupine je treba upotevati tudi njegove odgovornosti, ki jih ima v vodenju podjetja. Vloga podjetnikih menederjev v novem podjetju Eden izmed najpogostejih problemov, s katerim se sooijo podjetja v prehodu iz malega v veliko podjetje, je sprememba vodenja podjetja, oziroma prehod iz podjetnikega v profesionalni menedment. Znailnosti podjetnikega menedmenta V malih podjetjih je poslovanje enostavno, tako da lahko podjetnik - ustanovitelj samostojno sprejema veino odloitev, povezanih z upravljanjem podjetja. Podjetniki sistematino iejo nove poslovne prilonosti za podjetje z namenom, da raste, se razvija in daje dobiek. V tako organiziranem podjetju ni vejih potreb po formalnih postopkih in sistemih kontrole. Za takno podjetje je znailno inovativno vedenje. Pri doloeni velikosti podjetja pa postane zamenjava lastnika podjetja s profesionalnim menederjem nujna. Za uspenost podjetja ni ve pomembna samo inovativnost in podjetnost podjetnika, ampak tudi sposobnost organiziranja, koordiniranja in kontroliranja aktivnosti, ki vodijo v dobikonosnost podjetja. Podjetje mora upravljati profesionalni meneder, ki se bo znal spopasti z izzivi, znailnimi za rastoe posle. Krize znailne za rastoe posle, so naslednje: - blokada ustvarjalnosti ustanoviteljev podjetja, - zmeda in zamera zaposlenih v podjetju zaradi nejasno doloenih vlog, nalog in ciljev, - elja po delegiranju odgovornosti, namesto centralnega vodenja v podjetju, - elja po specializaciji in sodelovanju, - potreba po mehanizmih formalne kontrole, - konflikti in loitve ustanoviteljev.

124

Uporabne spletne povezave

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO1420.html - zakon o delovnih razmerjih http://www.ess.gov.si - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje http://www.ljse.si/StrSlo/OBorzi/CGkodeks/CGkodeks-1.htm - kodeks upravljanja javnih delnikih drub http://www.jsmg-sklad.si/ - javni sklad za razvoj malega gospodarstva http://www.pcmg.si/index.php?id=716 vse o porotvu, subvencioniranju, kreditiranju in vlaganju v malo gospodarstvo. Tudi o poslovni angelih.

14.

T E RMINS KI

NA RT

Terminski nart je okvir, v katerega so vpete vse aktivnosti planiranja novega podjetja, od identifikacije poslovne ideje do realizacije te ideje z ustanovitvijo novega podjetja. Terminski nart kae asovni okvir in medsebojno odvisnost vseh vejih aktivnosti, ki so potrebne za ustanovitev in zaetek poslovanja podjetja ter uresniitev ciljev. Terminski nart je bistven del poslovnega narta, saj kae povezavo med razlinimi aktivnostmi v podjetju in asovni vidik njihove povezanosti (kae, koliko asa traja posamezna aktivnost, kdaj se lahko zane druga). Poleg tega, da je to pripomoek za planiranje in prikazuje roke, kritine za uspeh podjetja, je dobro pripravljen terminski plan izjemno uinkovito prodajno orodje za pridobitev denarja s strani potencialnih investitorjev. Dobro pripravljen in realistien terminski plan kae na zmonost podjetnike skupine, da nartuje rast podjetja na tak nain, da priznava ovire in minimizira tveganje investitorja. V tem delu poslovnega narta tako pripravite terminski nart po mesecih za obdobje vsaj enega leta, lahko tudi za dalje obdobje. V terminski nart je treba vkljuiti vse aktivnosti, ki so kritine za doloeno podjetje, npr. razvoj proizvoda, nartovanje trga, programe prodaje, proizvodnje in ostalih operacij. V terminski nart je treba vkljuiti natanne podatke o posameznih aktivnostih, da lahko prikaete roke in glavna opravila, ki so potrebna za izvedbo neke aktivnosti. Najpogosteja napaka, ki jo podjetniki napravijo pri izdelovanju terminskega narta, je prevelik optimizem pri napovedovanju asa trajanja aktivnosti. V nadaljevanju je v terminskem nartu treba tudi utemeljiti vse dejavnike, ki vplivajo na navedene roke trajanja aktivnosti. Pregled najpomembnejih aktivnosti in njihovih rokov v planiranju novega podjetja: - Registracija podjetja. - Konanje nartov in razvoja. - Dokonanje prototipov (Prvi kljuni datum. Izpolnitev tega narta je otipljivo merilo sposobnosti podjetja, da dosee zastavljene cilje). - Pridobitev prodajnih predstavnikov. - Prikaz proizvoda na sejmih. - Pridobitev distributerjev in prodajalcev. - Zaetek proizvodnje in delovanja (Drugi kljuni datum, ker je to povezano z doseganjem dohodka).

125

Prejem prvih naroil. Prva prodaja in dobava (Ta datum se neposredno nanaa na kredibilnost podjetja in potrebe po kapitalu). Plailo prvih raunov.

V terminskem nartu morate upotevati tudi monost odstopanja dejanskih rokov za izvedbo posamezne aktivnosti od planiranih, zato navedite vpliv nedoseganja rokov na uspeh podjetja, e posebej na potencialno nevarnost za preivetje in potrebe po kapitalu. Pri pripravi terminskega narta si lahko pomagate z raunalnikimi programskimi paketi, ki so razviti za potrebe projektnega menedmenta. Programi na splono omogoajo prikazovanje aktivnosti s pomojo razlinih diagramov, prikaz kritinih poti za optimizacijo projektov, kot dodatno monost pa tudi izraun razlinih kazalcev uspenosti, analizo zaostankov, porabe virov, strokov in druge analize. Terminski nart je mogoe izdelati tudi v Excelu, program, pripravljen posebej za te namene, pa je MS Project, ter brezplana programa, ki ju je mogoe dobiti na spletu Twiddlebit Plan oz. Project KickStart.

15.

P RE DV IDEVAN JE

KR IT IN IH TVE GA NJ

Namen pisanja poslovnega narta je zbrati im ve informacij za minimiziranje negotovosti prihodnjega poslovanja podjetja. Poslovni nart je kaipot, ki kae, kam gre podjetje, kakni so njegovi cilji, kako jih namerava dosei, in s katerimi tveganji ter nevarnostmi se bo na svoji poti sreevalo. Vseh dogodkov, ki bodo v prihodnosti vplivali na poslovanje podjetja, ni mo predvideti, zato se podjetje e vedno sreuje z doloenimi tveganji. V tem poglavju poslovnega narta tako podjetnik preizkusi svoje sposobnosti predvidevanja monih problemov in njihovega reevanja. Na ta nain na papirju preigra poslovanje podjetja. Vsebina poglavja je zanimiva tudi za potencialne investitorje, ki jih zanima predvsem to, kje v poslovanju podjetja se skrivajo problemi in teave, ki bi lahko privedejo v izgubo investiranih sredstev. Priporoljivo je, da podjetnik odkrito in realistino opredeli in prikae tveganja v podjetju, saj s tem dokazuje investitorju, da je o njih premiljeval in se je z njimi sposoben spoprijeti. Tveganja tako ne lebdijo kot veliki rni oblaki v investitorjevi glavi, ko premiljuje o podjetju kot investicijski prilonosti.

15.1 Proces identifikacije potencialnih tveganj

Pri identifikaciji potencialnih tveganj lahko podjetnik dobi dodatne informacije o teh iz pogovorov s podjetniki, ki e delujejo v njegovi panogi, kupci, dobavitelji, zavarovalnimi agenti, inpektorji in drugimi. V poslovnem nartu je pri analizi kritinih tveganj potrebno ugotoviti naslednje: - kakna so mona tveganja in izzivi, - kolikna je verjetnost, da pride do njih, - kaj lahko podjetje stori, da bi zmanjalo uinke tveganj.

126

Mona tveganja v poslovanju podjetja lahko izhajajo iz: - Podjetja: problemi s fluktuacijo zaposlenih, problemi z nerednimi dobavitelji, tehnini problemi in kraje znotraj podjetja. - Panoge: spremenjene konkurenne razmere v panogi, vstopne ovire so vije od nartovanih, kupci niso zadostno informirani o podjetju, teave s sindikati v panogi, sezonska nihanja in zasienost trga. - Drave: spreminjanje predpisov in zakonodaje ter tehninih standardov, politini nemiri, v dravi ni drubenega in socialnega konsenza. - Okolja: splona gospodarska in politina gibanja in padec kupne moi. Najpogosteji problemi, s katerimi se prej ali slej srea vsako podjetje, pa so: neugodni trendi v panogi, znievanje cen s strani konkurence, stroki podjetja presegajo nartovane, podjetje se sreuje z zamudami pri nabavi materialov, podjetje ne dosega predvidenih rokov, nartovanih v terminskem planu, podjetje ima teave pri zagotavljanju potrebnih finannih sredstev, podjetje ima teave pri najemanju ustrezno usposobljene delovne sile, okvara centralnega informacijskega sistema v podjetju in izguba podatkov.

Poglavja 6 15 so povzeta po: Prironik za vaje Osnove podjetnitva 2005 na Ekonomski

fakulteti; avtorji: doc. dr. Mateja Drnovek, Rok Stritar, univ. dipl. ekon, prof. dr. Ale Vahi

127